Štev 12.
SLOVENEC, dne 16. januarja 1037.
Stmn 5
f Katehel Pavel Za\c
Ljubljana. 1Г». januarja Davi je v Ljubljani umrl katohet g. Pavel Zaje. Ve«! o smrti lega dobrega duhovnika je globoko odjeknila v vrstah vse ljubljanske duhovščine. ki je pokojniku zaradi njegove srčne dobrot» in Ijudoinilosti globoko spoštovala; prav tako je ta žalostna ves| napravila silen vtis na mladino raznih ljubljanskih šol, kjer Je jtokojnik iioučcval, zlasti pu ua L deški osnovni šoli (na Ledini).
Jeseniška pogajanja
četrti dan pognan/ za novo holehtivno pogodbo KID
Ljubljan. 15. Januarja. Pogajanja so se pričel« danes oh t», dopoldne pod predsedstvom g. int. Huragr. Zastopnik podjetju i nt Petrovčič pozove zastopnike organizacij, da naj predložijo pismene predloge k včerajšnji razpravi, Predsedstvu je bilo «poročeno, da ima Zveza združenih delavcev še enega delegata. To s|>oročilo je dalo |>ovod krutki debati, katero je zaključil predsednik današnje razprave gosp. inž. Baraga. Nato «e Je prebral skupen predlog strokovnih organizacij, in sicer ločeno od sumostojne-fli predloga znsto|)stva Zveze združenih delavcev, ker do skupnega nastopa še ni prišlo.
Samostojni predlog ZZI» se v glavnem nanaša ua: delovni da je duločen točno |ki tekstu zakonu o zaščiti delavcev (Ji 0).
Na čl. 2. tč. H kol. |H>godbe. da se vsem delavcem zagotovi vftako tretjo nedeljo zakoniti odmor.
I)s se sporazum «> praznikih t dne 31. 12. 19.40 odpove in du naj bo uirroduirn v tej »(vari »moda« vivendi« do »klenilve knnkordata.
l>u na) imajo pravico do družinskih in stanovanjskih doklad vsi delavci Kil).
I>a se Črta določilo o 54 Izmenjavi staleža l»u m- izloči določilu, du sme Kil) oddali raz ua dela svojega delokroga [>OMiuieznim obrtnikom. Da se uvedejo redni letni plačani dopusti. Poleg teb je v pisanem jirotipredlogu dala ZZI) tudi več manjših predlogov. Vsi predlogi so bili pismeno kratko utemeljeni.
Razgovor o predlogih se je zelo zavlekel, ker so posamezne točke hoteli čim popolneje lazjus-liitl in braniti njih upravičenost. Ilelegali Zveze zdruimih delavcev «o na današnji razpravi dali predv«rm ml I »f en poudarek, da js treba delavstvu nitjih kategorij zuslntke ne som» varovati, tem ve* tudi primerilo povUati.
V pismenem predlogu treh strokovnih organizacij je bilo predlagano, naj se nadaljnje razprave vrtijo un Jesenicah. Podjetje jc vztrajalo pri svojem, da so j>ogujnju nadaljujejo v Ljubljani. K predlogu ostalih organizacij je pripomnil zastopnik ZZD, da ni važno, kje se pogujuliju vršijo, pno pn Je važen usfieh pogajanj.
Obravnava se je ob t. |к>р. zaključila in se naduljuje v ponedeljek 18. t. m. ob Četrt ua 10 dopoldne v Trgovski zbornici.
Kohainski sleparji obsojeni
Razkritja, kaho sleparijo svoje žrtve
Gosp. Pavel Zaje ali ^gospod Pavle', kakor je bil sjilošno znan v ljubljanskih krogih, jo bil zelo plemenitega značaja. Radodaren je bil do vsakogar, posebno usmiljen pa je bil do reveŽev. V družbi je bil povsod priljubljen ter je sleherni rad sledil šaljivemu, toda nadvse dostojnemu pripovedovanju o raznih dnevnih dogodkih.
Pokojnik se je rodil dne 24. junija 1R77 v Sodražici. Mašniško posvečen jo jo prejel 18. julija 1003. Odtlej dalje je služboval kot kaplan iu vero-učitelj po raznih krajih, nazadnje v Ljubljani na deški osnovni šoli. Že delj časa ga Je mučila luida bolezen, zadnje tpdne pu je moral iti v posteljo. Hudi in skoro neozdravljivi bolezni je davi podlegel. Sedaj leži na mrtvaškem odru v mrtvašnici v Leonišču, odkoder bo v nedeljo ob pol 4. prepeljan v rojstni kraj Sodražico, kjer bo v pone- . ileljek ob 11. jiogrob.
Svojemu zvestemu služabniku naj Bog podeli j v večnosti zasluženo plačilo! Žalujočim, zlasti njegovemu hratu g. Zajcu, župniku v Kuduiku, pa i Izrekamo naše iskreno sožaljet	I
Ljubljana. 15. januarja
Kokainski proces je drugače dvignil javnost iz njenih vsakdanjih tirov in razgibal Ljubljano tako, da povsod obravnavajo o kokainu t ti o dobička-nosnem tihotapstvu tega mamila. Kokain prihaja k nam i/ dveh velikih lovaren. 11 lovarne Merk v Darmstadtu, Nemčija, in Roch v Švici. Nemški preparat je boljši in bolj iskan, zato dražji. Kilogram kokaina en gros stane 25.0CO Din. treba pa je pri uvozu plačati raznih carinskih Uks do 70.800 Din. Ko( zdravilo jc kokain v Ljubljani razmeroma drag. Kakor ie državni tožilec dr. Fellache'' povdaril, vse ljubljanske lekarne nimajo skupaj 1 kg kokaina, jasno je. da se je tihotapstvo kokaina bohotno razvilo v zadnjih letih, ker se pri teh kupčijah obeujo brezvestnemu špekulantu velikanski dobički. Naši kraji so pa bolj tranzitna proga za skrivni prenos kokaina v Italijo, od koder gre potem v Egipt in orientalske kraje.
Kako postopajo sleparji
Na včerajšnji popoldanski razpravi je državni tožilcc sporočil, da so se zglasile še druge žrtve akcijske družbe Širok & Co. Pet drugih oseb je ta družba osleparila za 70.000 Din. Niso pa kokainski nečedni posli do globine pojasnjeni. Včerajšnja razprava je tudi nekoliko odkrila kulise, za katerimi so delovali sleparji s kokainom. Pojasnjen ie bil enoten trik. ki so poslužujejo vsi ti sleparji: Družba se domeni. Poišče kako petično žrtev, l/bero si kak samoten javen lokal. I ja prinese prodajalec zavoj kokaina, točno I kg. Seboj pa nosi Ovc škatljki ali pa dve epruveti. V eni je mala količina pristnega kokaina. Drugo prazno pa vporabt
Medicinski sludij bo težji
Iz Bclgrada poročajo, da je prosvetni minister Dobrivoj Stoševič podpisal uredbo o medicinskih Lkultctan v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Ta uredba znatno otežuje pogoje medicinskega študija pri nas ter ima očitno namen, da bi naše fakultete usposabljale še bolj izobraženi naraščaj.
Važna je izprememba, ki nalaga belgrajski fakulteti, da obravnava tudi farmacevtsko znanost in da strokovno pripravlja ter izprašuje bodoče lekarnarje. Medicinske fakultete bodo imele nalogo, da pripravljajo gradivo in predlagajo jvotrebe odredbe za zboljšanje zdravstvenega stanja našega naroda. Mcdicinske lakultetc bodo torej imele v bodočem /načaj medicinskih akademij, ki jih pri nas še ni. Medicinska takulleta v Belgradu bo imela medicinski in larmacevtski oddelek.
Na fakulteti so uvedene nekatere nove panoge mcdicinske znanosti, kakor znanost o dednosti, fo-niatrija (glasoslovje), kronologija (o mineralnih vodah, plemenska higiena, nauk o vojnih strupih in aercnavliška medicina itd. Medicinske fakultete bodo imele 33 obveznih in 20 neobveznih predmetov. Kancerologija (nauk o raku) še ni uvedena. Studi) na medicinskih fakultetah v Belgradu in Zagrebu bo trajal redno 5 lel (10 semestrov) na farmacevtskem oddelku v Belgradu 4 leta (8 semestrov). Medicinska fakulteta v Ljubljani bo imela v bodoče 4 semestre.
Nova uredba določa, da se bodo mogli dokto-
rati delati z disertacijo, pa tudi brez disertacije. Do sedaj so mcdicinci postajali doktorji avtomatsko, ki so napravili vse izpite. Tisti, ki se bodo nameravali posvetiti globljemu študiju medicine in speeializiacip, sc bodo morali s pomočjo disertacije že takoj usmeriti v to. Polaganje izpitov jo znatno ote/kočeno. Medicinci bodo delali izpite v petih skupinah, in sicer bo mogel inedicincc priti na izpit samo v junijskem roku. Ako ne napravi izpita vsaj v enem predmetu od treh. bo mogel ponoviti izpit šele v prihodnjem junijskem roku. ako pa ne napravi v enem ali dveh predmeih. pa bo mogel izpit ponoviti v oktobrskem roku. Kdor v četrtem semestru ne napravi izpitov iz druge skupine niti v oktobrskem roku. se ne more vpisali v peti semester. Polaganje izpitov v drugih skupinah je določeno s posebno odredbo.
Ko študent napravi vse izpite, dobi naslov doktorja vsega zdravilstva. Izda se mu diploma v latinščini. Student pa. ki napravi disertacijo, ima pravico do naflova doktorja medicinske znanosti. Promocija doktorja bo v bodoče javna, medtem ko do sedaj ni bilo promocije. Ob tej priliki bodo kandidati za doktorje tudi zapriseženi.
Ta uredba bo veljala za medicince, ki se bodo vpisali na fakultete v letu 1037-38. medtem ko bodo do sedaj vpisani medicinci mogli delati izpite po stari uredbi najdalje do 1. januarja 1043.
slepar pri poskušnji. V navzočnosti kupca z nožem načne zavoj in strese v prazno škalljieo ali epruveto iz zavoja nekaj njega vsebine. Drugi slepar fungira kot straža. V ugodnem trenutku nastane kak ropot. Prvi slepar naglo skrije zavoj in vzeti vzorec pod mizo. Ta trenutek porabi slepar, da zamenja vzorce in predloži polem kupcu vzorec s prisinim kokainom. Ko je poskušnja izvršena, je Kupčija sklenjena. Kupec pa je pozneje presenečen, ko ugotovi, da je kupil kako ničvredno zmes.
Državni tožilec /a strogo sodbo
Po končanem doka/nem postopanju, ko so bili prečitani rami spisi in zapiski, so sledili govori.
Državni tožilec dr. Fellacher je bil kratek. Zahteval je za vse 4 glavne obtožence najstrožjo kazen. ker so škodljivci naroda. Tvorijo nekako akcijsko družbo za kokain. Mnogo je žrtev. Svoie mreže so imeli povsod razpredene. Ljudje «e iih niso ufwli ovaditi, ker so se jih bali Zasluga na-še^a časopisja je, da je ta alera prišla v javnost. Slični procesi so »udi po drugih državah, lako na Ceškein. Kokainski sleparji so povsod enaki. O obtožencih ptede Sangrada ne izgublja mnogo besed. Pred zakonom so odgovorni.
Branilci za oprostilno sodbo
Sirokov branilec — exoffo dr. Murko: Ni dokazano. da bi obtoženci sporazumno delali, ne gre za kako akcijsko družbo Širok je imel zavest, da je prodal pristen kokain. Predlagam oprostitev Široka v slučaju Masterla in Vtičnika, milo sodbo v slučaiu Ceferina.
Dr. Brence, branilce Mauscria: Goljufije v tihotapskih stvareh se naj ne sodijo strogo. Zaradi svoje nezakonitosti se ti posli vrše skrivaj. Predlagam onrostitev.
Dr. Aleš Periin. hranilec Martina Sveteta: Sve-je je žrtev slučaia Res so danes mnogi kokain«ki verižniki. Zgolj slučaj je. da je padel v to družbo naš mili Martin Svete. Nai ho otvroščen.
Dr. Smodej. branilec Hladnika. je imel nailežje stališče, da zagovarja obtoženca s težko preteklostjo Svojo nalogo je dobro rešil. Tudi on je za oprostitev.
Branilec ssngraških iečarjev: dr. Ražem za Draga Celerina in ženo Albino in dr VI. Maček za o«tale. «ta predlagala, da naj vse soditče oprosti. Dr. P.izem: »Gospo bi bilo treba odlikovati, ker je odkrila sleparsko tolpo.«
Vsi krivi in obsojeni
Senatni predsednik g. Rajko Lederhas jc po daljšem posvetovanju senata razglasil sodbo, da so vsi obtoženci krivi očitanih deliktov. Bili so obsojeni: Pavel Širok na 1 leto in 6 mesecev robije in losip Mauser na I leto 2 mcseca robije zaradi zločina obrtne prevare. Oba v izguba častnih državljanskih pravic za 3 leta. (Obema so dokazani trije slučaji sleparije.) Martin svete na 5 mesecev strogega zapora in 300 Din denarne kazni in Fran Hladnik na 1 leto strogega zapora in 4ÖO Din denarne kazni, oba le zaradi prestopka goljufije po $ u 334 k. r. Vsem se všteje preiskovalni zapor od 10., odno-no 13. oktobra naprej.
Zaradi prcMonka zoper osebno prostost in varnost so bili obsojeni: Drago Cefcrin na I mesec strogega *a|x>ra, pogojno za 3 leta ter v plačilo povprečnme 500 Din Albina Ceferin na 2 meseca strogega zapora in 800 Din povprečnine. Maks Biz-
Člani JRZ v Ljubljani!
.........M........M..»
Jutrišnja nedelja je naš «lan, pra/nik naše povczanosll in zvestobo »los. naroonini vzorom.
Somišljeniki!
Vsi so priključile na določenih zbirališčih svoji krajevni organizaciji in v strumnem pohodu pokažite svojo zvestobo stranki in svojo odločnost v borbi /a lepšo dni.
Člani in somišljeniki JRZ v Ljubljani!
Naj nihče no manjka pri prireditvi, ki jo pri-rrjnmn po lotih nasilja v svobodi iu »redi zgodovinsko pomrniblies« obnovitvenega dela za boljšo bodočnost države in naroda.
Jutri gremo vsi na shod
kateri so ponašamo s tem, dn smo sodelavci in prijatelji slov. narodnega voditelja dr. Korošca
Auerspergovi gozdovi in slovenski človek
Dno (i. januarja 1937 smo objavili članek Auerspergovi gozdovi in slovenski človek". Inž. Skoupil Kari nam na zadnje odstavke toga članka pošilja talo popravek:
Ni resnično, da som so postavil vodno na stran nasprotnikov našega naroda, marveč je nasprotno ros. du sein si' obnašal vedno in povao«! korektno tudi v narodnostnem oziru. — Si resnično. du moje delovanje zasluži, da si ga kdo |>ohliž» ogloda, marveč Je nasprotno res, da ni v mojem delovanju nikjer povoda za kakršnekoli očitke. — Ni ros, ilu iuiani prod sodiščem proces, v katerem sem obilotžon, da bi bil ponaredil ključe pisalnih miz šefov ali napeljan skriven telefon, marveč jo nasprotno res. ila sem bil v zasebnem pismu obdollen takšnih dejanj, pa dn som proti piscu doličnoga pisma vložil kot zasebni tožilec, iožlm pri okrožnem sodišču novomeškem pod Kzp
javim i» g kz.
Ni res, da jo delovanje v premoženjski upravi mesta Kočevja znano po tem, da so dolgovi zelo narasli, marveč jo nasprotno res, da nimam in nisem imel nikdar opravka z denarnim poslovanjem premoženjske uprave in z nobenim njenim no starim no novim dolgom. — Tudi ni res, ila bi bilo obstojalo kakšno ožje delovanje mojo in mojo žlalite . marveč v času, ko som jaz član t«« upravo, ni v njej nobenega člana inojoga sorodstva niti svaštvn. — Nadalje prav tako ni ros, da sem bil od ZDU odpuščen radi nerodnosti, marveč nasprotno nie ZDU ni nikdar obvestila n nobenih nerodnostih v zvezi z mojim odhodom ix nično službe.
Končno nikakor ni res, <la bi si bil pri zadnjih občinskih volitvah dovolil predrzno izjave o tem, -da smo naiiilutili klerikalce-, marveč je nasprotno res, du nisem nikdar, nikjer In nikomur izjavil niti teh niti |>o smislu stičnih besed in jo res, da so zadnjih občinskih volitev sploh udeležil nisem.
Z volespoSlovaiijeni
Inž. Kari Skoupil.
Kočevje, dne 13. januarja 1OT7.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca na* ravne »Franz-Joseiove« grenke vode. za-vžite na teiče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena. najtopleje priporočena in se dobiva povsod.
0*1, roe. n. br. »itiu.
iak n a f mesec in 15 dni strogega zapora. Stane Burgar na I mesec strogega zapora, pogojno i a
2 leti, Ivan Krašocev na 14 dni /ajvora, pogojno /a I leto.
Obtoženci so si pridržati pravicc revizije in priziva. Razprava je bila končana o polnoči. Sodba je mnoge presenetila.
Opis našega prvega zdravilišča
(Po raznih virih sestavil dr. A. M.)
(Nodaljevante.)
Leta 1886 Je vrelec -»Slyria ob svojem zajetju dobil svojo točilnico. Vodstvo tega posla jo bilo poverjeno profesorju Rumpln in Hoencsu.
Lota I KM) je dobila »Stara ftvicarija- svoj stekleni paviljon.
V	lotu 1000 se Je oskrbela Aeetilen naprava, /daj mesarija.
V	letu 1904 je zgradila uprava: hišo za koči-jaže, hlev za konje, listnjak za steljo in tehtnico.
V	letu 1905 je nastala: »trojarna, pralnica in shramba za premog.
V	lotu 1011 se je otvorilo zračno in sončno kopališče ler kegljišče.
Leta 1912 Je bila pozidana zdraviliška vila J Aniiuu
Leta 1927 se je zgradil nov rastlinjak. Delo Jo izvršilo podjetje Hönisch iz Dresdens.
Leta 1029 se Je i» starega poslopja dvignila ■>Nova švienrija'.
Lota 1930 se Je nedaleč od glavno ceste »a hotelom »Soneec zgradilo novo gospodarsko poslopje s stanovanjsko hišico za ekonoma. Oasilski dom jc bil postavljen 1934.
4. Gusljv.
Zdravilna voda, lo|>a pokrajina in lepa pesem je žo v prvih desetletjih 18. stoletja vabila in množila slatinske goste. Kako dobro »o so gostje razumeli z domačini, pričajo krstne matrike, kjer so med drugimi najde tudi l>oter, ki Je bil -gost na Slatini«.
Drug doka* temu so nam stare knjige in fio-dobice, ki smo jih našli na leui kraju, in Umc.l katerih so nekatero očividno iz 1». stoletj i, \ si
ti spomini so bili dar hvaležnih gostov do goslo-ljubnih domačinov.
Takrat gostjo niso semkaj prihajali iz mode za zabavo in krnlok čas , kakor je pri mnogih dandanes navada, anijiuk res iz pntrebe, ila si ■boljšajo in utrdijo svoje zdravje. Goriški nadškof Karel Mihael Alterns so Je o priliki vliilacije dno 18. junija 1700 nalašč pripeljal ud Sv. Križa nu Slatino, da si ogleda izvir glasovi te stutinsk" vode.
Ohranil se nam je tudi cenik iz leta 1812, ki kaže, da se je tedaj nn Slatini gostovalo prav gosposko in no predrago. Po navodilih kopališkega zdravnika so gostje pri obodu vino vedno mešali z mineralno vodo. To Jih je. kakor piše zdravnik dr. Matija Macher 1823. plagoutu ukliiimliziralo na klal, da so jiill bilo noči pmne počitka in lahkega spanja. To pa je bilo vino z domačih gorir. večinoma h Cerovrn.
Redkokdaj »o je zgodilo — ill lo še v nekdanjih bigijensko in »ploh zdravstveno šo manj iz-vestnih časih — da Je kdo tukaj umrl kot »latinski gost Pa So ti maloštevilni zgledi dokazujejo, da jo bila Slatina že takrat znana kol zdravilišče in so v njej iu po njej zares mnogi ozdraveli, če sc niso prepozno zatekli vanjo. Se boljši dokaz za us|iešno gostovanj« v zdravilišču so stoletne zahvalne podobe, ki vise v zdraviliški kapeli v znamenje nekdanjega ozdravljenja.
Zelo so Je |Mivzi!igiiiln Rogaška Slatina po večkratnem obisku in prizadevanju nadvojvode Ivana. Prvič jo tukaj bival leta 1810. ko jo našel pod milim »latinskim notnim dušno in telesno okrepčilo po hudih naporih v tranroskih vojnah. Nadvojvode Ivan jo s svojim večkratnim bivanjem na Slatini dal njenemu zdravilišču ugled in slove». kakršnega prej ni moglo imeti.
Oil 1811 leta dalje šteje Rogs«ka Slatina visoko obiske svojih gostov. Ludovik Bonaparte študira 1811 v senci slatiiiskih hrastov znanost in umetnost, ko ie odložil kraljevo krono.
Cesar Ferdinand je Idi 1847 leta s cesarico Marijo Ano na Slatini, ko Je bila v zdraviliškem domu olvorjenn Ferdinandova dvorana.
Princ Peter Karagjojevič je bil 1807 s svojo inaturjo gost na Slatini, in 42 let za njim njegov sin princ Aleksander kot grof d'Avala.
Od visokih cerkvenih dostojanstvenikov so zahajali v Rogaško Slatino mod drugimi: Kardinal in primas ogrski Janes Scitovskv, prvič 18-1« — zadnjič i860, djskovski škof Strossinaver, prvič 1806 — zadnjič 1904; škof Slomšek na »kupnih duhovnih vajah, prvič 18T>3 — zadnjič 1862; pomožni škof dr. Dominik PretnuS, prvič 1908 — zadnjič 1033; monsignor Frsnjo don Bulič, prvič 1901 — zadnjič 1933; zagrebški nadškof dr. Anton Bauer, prvič 1911 — in poslej skoraj vsako loto.
Tako pogostni obiski odličnih gostov pričajo, da je Rogaška Slatina v loku dobrega stoletja |м>-stala prvovrstno mednarodno zdravilišče, Njen resni in dostojni zdraviliški značaj jo jo priporočal vsem krogom in stanovom, ki so od blizu in daleč prihajali na zdravljenje v Rogaško Slatino.
Iz katerih krajev prihajajo vsakoletni gostje v Rogaško Slnlino? To vprašanje jo podobno, če ne povsem enako drugemu, ki »e glasi: V katere kraj«- razpošilja Rogaška Slatina svojo zdravilno vodo?
Vzemimo stvaren zgled i* zaključka sezone 1926. To leto stoji neknko v sredi meti koncem svetovne vojne in začetkom hujše gospodarsko, zlasti denarno krize. Pokazalo nam bo torej, odkod in kako bi so mogel vršili pravilen in navaden dohod gostov To leto Jc bilo v Rogaški Slatini 1000 gostov voč nego v najboljši sezoni prod vojno I 11)12, ko je došlo 6227 gostov, v letu 1926 pa Je bilo 6424 posetnikov.
Iz Ljubljane jih Je bilo: 389. iz ostale Slovenije: 828; iz Zagreba jih je bilo 1128, iz ostale Hrvatske 83,3. Iz llelgrada jih je bilo 779, iz ostale Srbije 133 I* Bosno in Hercegovino 325, iz Vojvo-dlnje, Bsranje. Bačke, llanata H00; iz Dalmacije 137; iz Črno gore 2. Dalje iz drugih Slovanskih držav - iz Češkoslovaške 33. iz Poljsko 2, iz Bolgarije 1, iz Rusije pa notieden. Inozemstvo ostalih držav |e poslalo iz Avstrije 247 gostov, iz
Nemčije 10, iz Ogrske ГЛ0. iz Italije 63, iz Romunijo 11 — pač lepa in zanimiva številka; iz Ameriko 7. iz (irčijo „ iz Egipta 2. iz Holundsko 1, iz Francijo 1, iz Anglije in ostalo Kvropo in ostalih krajev pa nolieden.
Med inozeinri so zopet prcdnjačill Madžari (589). To število so jo znatno povišalo, ko se Je 19:4) v pol<-lni sezoni vpeljal direktni voz Budimpešta—Rogaška Slatinn; a se Jo potoni zopet znižalo zaradi manj prijateljskih o«lriošujev mod našo državo in Ogrsko. Ob istih številkah skoraj so giblje obisk tujcev v »ozoni 11ГМ5; lo «Ivo številki, ki so tičota Avstrije in (irčije, »ta zrastli nenavadno visoko: prva 812, druga: 215, kar je velika zaslugu -Potnika', ki jo v tej sezoni priredil inozemskim gostom preko sto izletov v lepo krajo naše slovensko zemlje.
Poleg številnih odličnih oseb in knrporacij, ki so kdaj počastile Rogaško Slatino, so ji eden najljubših gostov - zdravniki, podobno čo prihajajo v svojih uglednih skupinah, laki |>ogo»1iii obiski »o vsekakor znamenj«. neomejenega zaupanja v zdravilne ustanovo in napravo Rogaško Slatine.
Dno 12. septembra 1924 leta so češkoslovaški zdravniki na svojem |>olovaiijii po naši državi dospeli v našo zdravilišče. Na postaji »o jih sprejeli vsi njegovi zastopniki in v iniciiu oličino Jih je («zdravil nsdučiti-IJ Ivan Glinlek. V ZUravili-škem «lomil« je pozdravil goste ravnatelj dr. fttor, »leski načelnik «Ir. Megušnr. kopališki zdravnik «Ir. K ollerer in okrožni zdravnik dr. Hraber. Predsednik mlade Čeiko generacije «Ir. Turna se jo vsem zahvalil za sprejem In |H>zdrav ter napil kralju Aleksandru kot odgovor na napitniro predsedniku Musaryku.
Za hinkoiti 1Wi se Je organiziral poučen izlet slovenskih zdravnikov v Rogaško Slatino, kjer s-je nod predsednikom Ijubljniiskega zdravniškega društva prlmaripi dr. Dorganca raz.motrivalo vprašanje o ustanovitvi Zveze v»rh slovenskih zdravniških društev.