Neodgovorno razsipanje z družbeniml sredstvi!
Najbrže n/ potrebno še posebej podčrtovati in razlagati sedanjo vse prej kotzavid/j/vodružbenoeko-. nomsko situacijo, v kateri se nahaja naša širša družbe-nopo/itična skupnost. Prav (ako ni namen, da bi v tem kratkem zapisu izpostavljali prizadevanja nekaterih delovnih kolektivovzapotek nemofeneproizvodn/e in oskrbo z repromaterialom.
Te vesti iz dnevnih sredstev obveščanfa so med nami močo prisotne.
Vel/ka večina naš/h de/ovnih /judi in občanov, posebej še tistih, katerih osebni dohodek je v veliki meri. da ne rečemo /zk/jučno odvisen od dohodka TOZD.seobdnevnemporastuživljenjskihstroškovte resnosti družbenoekonomske situacije še kako za-veda.
S tem pa ;'e večja njihova in naša kritičnost ler ohčutijivostdopojavov, kisovsvojivsebiniinciljuvse prej kot »stabilizacijski*, da ne uporabim besed nerazumljivi, razsipn/, družbeno škodljivi...
Do teh in takihpojavovmoramo biti kritični, pravje, da jih ožigosamo in da za/itevamo od vseh tistih, kijih na (ak a/i drugaoen nafin povzročajo, dosledno odgo-vornost.                                                              '
Nemah je pojavov, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, pa smo do njih premaiopozorni. Morda so včasih ti pojavi in navade bili »pravi/o« za neko de/o oziroma način dela. Družbena sredstva so se trošila prek meja. S posledicami takšnega ravnan/a se sooia-mo danes vsi. Pa vendar nekateri teh navad razmetava-nja z družbenim denar/em ne opustijo.
Sarno nekaj pnmerov u naše občine. Gradnja loJe in (e/ovadn/ce Krim ter gradnja telovadnice v Velikih Laščah (oboje iz sredstev samoprispevka II), ma/o-marna izgradnja osnovne šo/e na Rakitn/. V vseh primerihzavlačevanjezaradinestmkovnostiopravlje-nih del - ve/ika gospodarska in precejšnja politična škoda. Ob tem pa smo priča še premalo odločnemu reagiranju pristojnih organov (inšpekcij, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodišč, tožiistev...).
4,5-mi/i/onska izguba nogometnega kluba Svobo-de. Ostaja odprto vprašanje, kdo boporavnaJ dolgove, čepravje ta klub žejeseni izstopil iz druge zvezne /ige.
Opozorila delegatske skupščine in njenih organov ter druibenopo/itičmh organizacij so bila pravočasna in ostra, pa vendar se sfvari še vedno prepočasi razrešujejo.
Razreševati jih moramo za neodgovorno početje skupaj, zopet z družbenim/ sredstvi, ki bi bila sicer namenjena čemu drugemu. Kako gluhi ostajajo posa-mezniki na opozorila, kaie tudi primerpotovanja (reh vodilnih oziroma zaposlenih v občinski stanovanjski skupnosti na razstavo v Helsinke (na povabilo SCT v času svetovnega hokejskega prvenstva). Predsednik zbora uporabnikov, namestnik predsedn/ka zbora izvajalcev (sicer zaposlen v Zavodu za urejanje zem-ljišč) in strokovna sodeJavka bodo zdaj sicer^sam/ poravnali stroške, ostaja pa grenak priokus še vedno prisotnega »podkupovanja« s strani nekaterih de/ov-nih organizad/, v tem primeru SCT). Ob tem se postavlja \prašanje umestnosti odločitve za takšno poto vanje, saj so pra v f / tovar/ši v/ožili nemalo truda za dosedaj uspešno delo v sranovan/ski skupnosti.
Vsekakor to niso osamljeniprimeri, sopa vtemčasu v naši občini najboij izbi/i na dan. Komite občinske konference ZKSje o njih razpravljal in nanje dosledno reagiral. S takšnimi in podobnimi oblikami zlorabe družbenih sredstev je treba odločno prenehati.
Seveda pa bo potrebno s takšnim obnašanjem prenehati tudivširšidružbeniskupnosti. Samopnmer. številniJugoslovani se včasu, ko marsikje gospodarske težave rešujejo z dodatnim delom v sobotah in nede-Ijah, odpravljajo za družbeni denar v Španijo, na svetovno prvensrvo v nogometu.
Tudi sindikalni izleti v tujino, prepočasno razreše-vanje že dogovorjenih sklepov, tudi takšnih z zakon-sko osnovo, ma/omarna gradnja, nesprejem/ji vodnos doproizvodne opreme (zasebnoznamošekalcočuva-ti!) in še bi lahko našteva/i, so pojavi pred katerimi moramo imeti odprte oči.
Toje naša mora/na obveza, takosmo dolžni reagira-ti, saj družbenoekonomska situacija in predvsem delovni Ijudje in občani to pričakujejo in zahtevajo.
JANJA DOMITROVIČ