LETO III. = ŠTEV. 11
LISTOPAD 1923.
- Izhaja v Trstu I. vsakega meseca.	=
Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 30 Din.
IMiMo in oprava: Via Srorcoia 492,1. = Družinski list. = Odg. lignita: Marica Stepanitfm (Gregorii).


*H1
Ha
411
o SI
4§§
-Hi 443
j r^	it, «rj/a n. -
»■r-J/affVrt i-7 V'--ss V » "
Vspored:
1.	Minljivost. Fran Žguv.
2.	Rimske katakombe. Gracijanova.
3.	Ob luninem svitu..., Šorlijeva.
4.	Neodrešenemu domu! Ivka Vasi-
ljeva, Celje.
5.	Nova zadruga. M. Stepančičeva.
6.	Ženska in zakonik. M. G.
7.	Signorina Gioventu. Sv. Čech.
8.	Idila. Aleksandra.
9.	Grinte. M. Gregoričeva.
JADRANKA
LETO III. - ŠTEV. 11
Glasilo odločnih in neustrašenih.
LISTOPAD 1923.

I- r. Žj;ur
mincjiuosT.
Blisk je v nedrili temnega oblaka misel v čelu resnega možaka : blisk posveti — že požro ga. tmine misel snuje — seka pot v višine.
Vžitek, sreča, up je bajka stara, vse živi jene dolga je prevara ! Pij iz kupice življenja do globine solze žalost mraz in bolečine !
Pa nap i j tam pevcem naših gajev, bledim cvetom naših bednih krajev in nap i j življenju duše drage, ki je lečila ti grenke srage !
Vse stvari potomstvo so usode ene, slednja stvar v minljivosti ovca« !
Gracijanova. :
RIMSKE KATAKOMBE.
Marsikdo se je bil že napotil v Rim, da si ogleda to nadvse znamenito mesto — kateremu v vsej Evropi sh-čijo edino le grške Atene - da prenio-tri z lastnimi očmi ponosi te ruševine stavb, »padajočih v srednji in stari vek, da občuduje mramornate kipe in veličastne arkade, spominjajoČe svečanostnih praznovanj prvih Jto-manov, da se izprehodi po pustih in namenoma zanemarjenih nasadih prastarega grajskega parka, po katerem se je nekoč šetal krvoločni Ne-ron s pohotno Popejo ali razuzdano Mesalino. Vendar si znabiti ni vsakdo izmed tujcev ogledal za zgodovino ničmanj važnih podzemeljskih rovov in grobišč, ki se obsežno pro-stirajo v rimski okolici z imenom katakombe. Do njih te vodi zgodovinsko znana slikovita cesta Appia, preko katere rabiš celo uro hoda iz mesta do katakomb. Katakombe se na-
hajajo v pokrajini, ki skriva pod površjem svoje zemlje votline in jame, kakoršne so n. pr. po našem Krasu. Mimogrede naj omenim, da ko sem stopala po onilhl opolzlih stezah, po razišrjenih duplinah, med skalami ali ilovnatimi stenami — ki mi jih je raziširjenih duplinah, med skalami korakaj očega in razlaga j očega meniha— bi si bilsa skoro predstavila di-vaško ali škocijansko jamo, ako bi bila videla kapnike okrog sebe.
Katakombe so bile omišljcne za dobo papeževanja A. S. Calisto (sv. Ka-lister). Ko je rimski prefekt, oziroma vladar Heliogabal — ki je vedno skrbel za zabavo in vžitek paganov — določil, da se v Rimu napravi hipodrom, si je v to svrho izljubil izbrati ravno del Vatikana in sicer prav tam, kjer so bile najvažnejše grobnice kristjanov. Takratni, goriomenje-ni pai ež mu tega ni mogel nasproto-
vati, kajti tedaj so imeli rimski imperatorji še vso oblast, nacl tistim posestvom, saj jo bil Vatikan prvotno najzalše zemljišče, ki je obsegalo najrodovitnejše vinograde in pisane livade Neronove. Ko je torej Elioga-balo že naročil karavano slonov in so se tudi delavci že lotili posla, je bilo papežu Calisto zelo težko vsled gotovosti, da ne bodo prizanašali grobnicam. Zategadelj je dal ponoči prekopati vsaj trupli sv. Petra in sv. Pavla, ki sta tamkaj počivali že 150 let (truplo sv. Pavla je bilo sicer prvotno pokopano v Ostiense) ter ju prenesti v kraj, ki se mu je zdel najbolj varen, ker je bil obdarjen s skritimi globinami, v katerih se je skrivala pred preganjalci h krščanstvu pristopivša množica. Gomila omenjenih svetnikov pa ni dandanes več v katakombah, ker sta bili trupli po preteku let zopet prenešeni drugam in sicer zato, da ne prideta v roke poganom, ki so baje izvedeli zanje. Zne-sti so" se hoteli pagani nad temi trn-
pli le iz jeze, ker je takratni njihov vladar bil preveč popustljiv do kristjanov. In to je bilo tudi res ! L. 174 po Kr. je namreč imperator Mark Avrelij vsled zmage nad Markomani, Quadi in Sarmati, izvrševal svojo zaobljubo, da ne bo kristjanom kratil nji/lilo vi h želja ter jim ne prepovedoval njihovih shodov. Cverjen je bil namreč, da so mu le molitve kristjanov pomagale do zmage in prav zato je tudi svojo obitelj prežel s tem zaupanjem. Ne smemo se torej čuditi, da je preganjanje kristjanov — razsajajoče z vso krutostjo še v kasne-ji dobi — za časa vlade prvega Aure-lijevega sina Commodo docela izostalo. Prav zato je takrat marsikdo, ki je bil skrivaj podvržen novi veri, vrgel od sebe vse obzire in vsako krinko ter brez strahu kazal, da se je dal krstiti ali da ne veruje več v mnogobogstvo. Seveda so paganski patrici j i jeze kar trepetali in v kolikor so le mogli, so na lastno pest ščuvali in mrcvarili kristjane. Vplivali so krivoverci vendarle v toliko, da je ta, za Kristusovo vero tako blaga doba trajala samo 17 let. Z malikovanjem prežeti in v njem porojeni Romani, so se namreč dvignili proti imperatorju, dokler so ga obnemogli; vso svojo krutost pa so uporabljali z zalezovanjem in preganjanjem kristjanov^ ker je trajalo celili deset let. V to desetletje spada mnogo mučenikov; ker se pa pagani niso zadovoljili le z živimi, so se zmi-slili izslediti groba sv. Petra in Pavla, glede katerih so bili izvedeli, da se kristjani najraje shajajo okoli njih. Toda tudi kristjani so izvedeli za to nevarnost potom papeža Zef-ferina, kateri jim je naročil prenesti truplo skrivaj na vatikansko zemljišče. Tudi to so izvedeli pagani in zato so papeža Zefferina izmučili do smrti. To preganjanje je z vso vnemo vodil rimski prefekt Planzia-no, ki je bil baje pravi krvnik.
Po smrti, oziroma po odstopu tega, je sicer preganjanje kristjanov odje-njalo, vendar jim je bilo strogo prepovedano govoriti z Gentili in imeti ž njimi kak stik. Sicer jih pa niti Gentili niso marali, ker so sma-
trali kristjane za skrunjevalce njihovih bogov. Zato tudi jim niso dovolili niti tega, da bi svojce dali pokopavati v družinske grobnice, v sarkofage svojih paganskih prednikov, ki so bili razvrščeni na obeh straneh ceste Appia. (Še dandanes vidiš v desno in levo te ceste različne razvaline iz starega veka. Tod se je pravzaprav prostiral stari Rim; tod so st prostirala najrazkošnejša posestva, palače in dvorci najimenitnejših rimskih patricijev. Največ zemljišča, pa je bilo lastnina treli bratov : Quintilo, Condino in Cecilo.) Kristjane sta torej potreba in nasilje domislila, da so začeli svoje mrtve pokopavati v katakombah, katere so jim doslej služile samo v s vrbo shodov, krsti te v, predavanj in posvetovanj. Seveda so kristjani iz previdnosti pokopavali svoje mrtve ponoči, kajti onim, ki se te opreznosti niso oprijeli, so patrici j i ali gentili mrliča ukradli, ga nasilno sežgali sredi ceste ali pa vlačili do reke Ti bere. Naj-prvo so kristjani pokopavali svojce v bližino nekdanje grobnice sv. Petra in Pavla, na katero jih je spominjal sicer le napis, ki ga je dal v-dolbsti papež Damask, in ki se glasi : Hic habitasse Prius sanctus co-noscere debes nomina quisque Petri pariter Paulinque requiris.
Rimske katakombe so trojne in sicer katakombe sv. Sehastijana, sv. Kalistra in sv. Neže (Agnese). Prvo kristjansko pokopališče so postale katakombe sv. Boštjana. Grob tega mu cenika je pod vrtom ondotnih menihov in sicer dospeš do njega preko 31 stopnjic. Grobnico tvori nekak obok iz opeke, ki je naslonjen na dveh stebričiihl, izmed katerih eden nosi napis: Ottabi.ari Prst. Jolis Prst. Nad temi katakombami je. zgrajena tudi bazilika sv. Sehastijana, ki jo je dal zgraditi cesar Konstantin. Popravljena in predelana pa je bila ta cerkev 1. 1611. po prizadevanju kardinala Borghese. Vendar te spominja na staro cerkvico že pogled na šeste-ro granitnih stebrov, kakor hitro prestopiš glavne duri. To cerkvico tvori 9 m širok obok; ob stopnjišču so razne gomile, nasproti tega pa razne
fresco slikarije predstavljajoče zvezde, rastline, ptiče, rtaco pod palmo, tri jagnjeta in pava kot simbol nesmrtnosti. Na steni je napis s čudnimi črkami, ki pa vsebujejo ime Jacob N. Altar je iz z belih mraniornatih plošč s starožoltimi fragmenti. Na desni strani glavnega altarja je v oboku drug al tarče k, d oči m je na desni zemlja udrta.
Kripta sv. Sehastijana izhaja iz dobe Antoninov, torej iz II. stoletja, to je iz dobe Marka Avrelija inCommo-da. Pod obokom so sledovi nekdanje podobe, predstavljajoče Odrešemika, ki sedi med svetniki; sicer je slika izbrisana in se vidi le kos obleke, desno nogo Kristusovo in ravno tako nejasno se razlikuje tudi druge osebnosti. Tudi slika « parad iž», ki predočuje kako prihajajo vanj deviške mučenice, je zelo poškodovana. Okoli bazilike sv. Boštjana so bile nekoč zgrajene razne kapelice in mauzoleji, ki so še le v XVI stoletju postale ruševine. V IV. stoletju se je cerkev sv. Sehastijana zvala basilica Apostolorum; zato ji tudi dandanes pravijo Sepolcro Apostolico.
V katakombe Sv. Neže dospeš iz leve strani, od nosno iz leve ladje cerkve posvečene sv. Agnese, ki jo je dal sezidati cesar Konstantin. Rav-notako je dal ta vladar zgraditi tudi cerkev sv. Ivoštance, ki je zraven prejšnje. Cerkev sv. Neže je bila zgrajena ravno nad grobnico te mučenice. Dandanes počiva njeno truplo v glavnem oltarju. Altar je okrašen s štirimi stebri, na katerih sloni ostrešje in pod katerim se dviga kip iz alabastra, predstavljajoč sv. Nežo.
Katakombe sv. Kalistra, so znamenite vsled dejstva, da so bili v njih pokopani vsi papeži III. stoletja. V teh katiakombalhi je tudi grobnica sv. Cecilije, rimske kneginje, ki je bila umorjena vsled gorečnosti za novo vero in sicer na povelje Marka Avrelija, seveda, pred njegovo bitko z Orijentalci, po kateri je bil prežet s popustlivostjo do kristjanov, kakor že omenjeno.
Sv. Cecilija je izhajala iž rodbine Cecili, ki je imela pravico in dostop do imperatorskega prestola, Tako na
pr. je član Cecilijev premagal kralja Hazdrubala; vse žene, pripadajoče tej dinastiji pa so slovele kot krepostne ženske. Tako n. pr. Tarqui-nia Prisco, ki ji je bil soprog Caio Cecili, je bila znana dobrotnica lastnih hišnih sužnjev, kakor tudi onih iz drugih obitelji. Plemenita in dobrosrčna j© bila tudi Metella Cecila, soproga onega Kras-a, ki ga zgodovina označa kot zmagovalca Krete. Njena grobnica, oziroma spomenik, ki ji ga je dal zgraditi ožaloščeni soprog, stoji še dandanes v vsej svoji gradbeni popolnosti ob cesti Appia, spomenik, ki so ga pagani imenovali dragulj spomenikov. Kakor že omenjeno je posedovala knežja ro-dovina Cecili divna posestva ob Via Appia in sicer že v prvem stoletju po Kristusu. Toda, nekoliko vsled zavisti nekoliko iz jeze, da mu je svo-jeeasno odrekla zakon članica te rodovine, pricezinjia Cecilia, si je takratni vladar neglede na postave, vse imetje te stare plemen i-taške rodovine prilastil. Pod pretvezo, da se brati s kristjani pa je mlado Cecili o — o kateri je bil izvedel, da se je odrekla starim bogovom ter se dala krstiti — dal usmrtiti. Mu-čeniško smrt je mlada kneginjica, oziroma sv. Cecilija doprinesla 1. 177 po Kr. Pokopana je bila v katakombah sv. Kalistra in sicer na istem mestu, kjer je še dandanes videti njeno podobo izklesano v naravni velikosti. Vendar ni več tam njenega trupla, ker so ga bili odnesli in zasuli Goti in Longobardi, ko so v 7. stoletju pri drl i do tjakaj. Še dandanes pa si lahko ogledaš lastnoročno pisano pismo, ki ga je pricezinja Cecilia pisala svojemu ženinu, patriciju Valerijami in v katerem ga prosi naj tudi on prestopi k novi veri. V to svrho ga v sestavku pošilja k škofu Urbanu, ki je v oddaljenosti 3 milj krstil pagane. V pismu prosi tako-le: Vade in tertium miliarium ab urbe via appia nuncupatur itd. in zaključuje: qui iam fois conJessor factns inter sepulcra martyrum latitabat!»
Za krščansko vero pa je razen svojega zaročenca pridobila tudi svaka Tiburzio. Tudi tega je izpreobračal i
krstil škof Urban, ki je baš vsled svoje verske vneme kmalu našel mu-čeniško smrt ter bil pokopan v katakombah. Za časa škofa Urbana je umrla mučeniške smrti tudi blaga grofica Felicita z vsemi svojimi sedmerimi sinovi, katerih podobe so slikane v katakombah.
Kdorkoli obišče rimske katakombe se mora preskrbeti s svečo ali z le-ščerbo, dasi pritoja ponekod dnevna svetloba izza zemeljskih špranj nad njimi. Vse te poblagoslovljene jame so j ako zanimive, bodisi vsled svojih ozkih rovov, bodisi vsled svojih širnih duplin, ki ti pričujejo z različnimi znaki in slikami, da so se v njih shajali ljudje najrazličnejših slojev. Zanimivi so vzidani grobovi oziroma prostorci med skalami, ki so jih prirejali za svoje mrtve ter jih nato zazidali, pred grob pa so v svrho zaznamka vdolbili ali golobčka, ali cvetico ali jančka ali ribico ali srce, ali kako črko ali okrajšano ime.
Po nekaterih stenah je grob nad grobom in izgleda vse skupaj, kakor s predali vzidana omara. Po nekaterih! stenah ob stopmjiščih ali ob al-tarjih se vrstijo dolgi napisi, ki jih pa zaradi čudne pisave ni mogoče razbrati. Ponekod vidiš znake saj m pepela, kar ti priča, da so prvi kristjani v katakombah tudi delj časa prebivali ter se krog ognja greli ali na njem pripravljali jedila.
Posamezni aJtarji, izmed katerih so neki majhni kakor naša ognjišča, so iz opeke ali iz kamena. Gradili so jih iz tega kar so imeli na razpolago, dasi jim je papež dovoljeval jemati odlomke paganskih zapuščenih stavb. Slikarja utegnejo v katakombah zanimati razne fresco-slikarije,
v kolikor jih pila časa ni odrsala in izbrisala. Marsikaj bi nam denašnjim ljudem v katakombah bilo na ogled iz dobe prviihl kristjanov, ako bi ne bili pridrveli tuji in domači nasprotniki, ki so vandališki razdejali vse, kar jim je prišlo pod roke. Sicer je marsikaj pravočasno še izmaknil iz katakomb papež Pascpial ter dal prenesti po raznih mestnih cerkvah kar pa ne učinkuje na tujca in ogledovalca z isto mikavnostjo,
kakor če bi predmet stal na svojem prvotnem stališču n. pr. obleke, palice, dragocenosti, pisma, pasovi, ki so bili nekoč last mučenikov in ka-takombskih prebivalcev.
Najbolj vneti zatiralci Kristusove vere, najkrvoločnejši preganjalci novih vernikov sta bila vladarja Dioklecijan in Maksimiinjan, vsled česar so si že paganski državljani sami pri-lastovali pravico mrcvariti in trpinčiti kristjane, ako so jih le kje zasledili. Ta dva vladarja sta tudi izdala povelje, da mora vsak kristjan oddati državi vsak predmet: spise, križce, podobe, aJtarne potrebščine in dragocenosti, ako noče biti obglavljen, sežgan ali potopljen. Prizadevala sta si, da izbrišeta krščanstvu vsako sled. in pogansko ljudstvo jima je radostno ploskalo. Mi — daljni zanjimci — se seveda niti ne čudimo tem aristokratskim priproste-žem, tem daljnim nerazsodnim naiv-nikom, ki so bili mnenja, da zarno-rejo izbrisati krščanstvu sleherno sled, ki so mislili, da zamore njihov teror vničiti ono, kar je kot plodno sem© poganjalo v človečanstvu, saj še celo dandanes, v dobi prosvete in v državi, ki se smatra naj kulturne j -šim, obstoj ij o in živijo nespametni dostoanstveniki in krivični samopaš-niki, ki so prepričani, da zamorejo s svojim terorjem vničiti pleme, ki v svojem srcu goji čut do narodnosti in obstoja z ničmanjo vnemo in zanosom, nego so negovali in stiskali na svoja prsa križec kristjani v rimskih katakombah.
Šorlijeva :
Ob luninem svitu..,.
Potoček šumi čez ravan in luna blesti...
Kot bil bi še dan je polje svetlo nad gozdno potjd. —
Med bilkami čriček prepeva sanjavost krajino odeva. —
Le v meni je tužno nocoj srce mi greni nepokoj — tja v daljo črno hrepene oči: Oj, kje si, kje si — ti ?---
Ivka Vasiljeva, Celje.
NEODREŠENEMU DOMU!
Do tja, kjer cvete pomlad, kjer rde krvavordeče rože, kjer se vzpenja ožarjeno obzorje, tja blodi bolna misel, tja do isterskiihi kmetičev, ki upognjeni od napornega dela z znojem in krvjo namakajo trde brazde isterske zemlje.
Domovina! V tvojem naročju se blesti Adrija s srebrnimi odsevi, in lepa in čista prerokuje svobodno pesem tja gori do solnca.....
V pokoju čarne noči slišim tvoj vzdih, o Jadran ! Li slišiš ti, Adrija v nočeh polnih sanj in čudesa, plač z visokih lin. in nizkih koč ? Čuješ li
jek razbitih tamburic?
O, Jadran ! Ti kipiš in šumiš, temne ciprese pa bde liki sloki spomeniki — resno in grozeče....
— Kedaj zažari zarja os vete ?__
Desetletja----že obseva solnce br-
da kraških tal, desetletja..... že
udarja morje ob istrsko obal, a pravega junaka še ni nazaj.... Ni se še odzval klicu razplakane sužnje,
naše objarmljene grude____ Jak 111
nabrušen je bil nekdaj tvoj buzdo-van, oj .junak, pa vendar nisi mogel streti okov, v katerih si ječal pod gospodstvom i ošabnih nasprotnikov.
Ti še spiš, oj junak, na obali Adrije! Počivaš in čakaš.... Ali.;u ko bodo zaplule bele jadrnice v sijaju leske-tajočega morja, ko bodo pomajale ciprese ob samotni brežini visoko davorijo, odmevajoč© do neba, se predramiš in se dvigneš čvrst in čil. Zableščal bo tvoj teški buzdovan; njegov blesk bo zalesketal tja gori do visokih pečin ličke in Velebita, po-lesketal nad Krnom in Snežnikom. Iz grmovja rož se bodo zbudile Vile in v soju mladega solnca in ob zvokih ubranih strun gusle, zarajale v narodno Kolo pevajoč visoko pesnitev k vriskajočemu svobodnemu obzorju......
M. Stepančičeva :
NOVA ZADRUGA.
VIII.
Hilda Potočnik je sedela v ulici na vrtu, odkoder se je vse okoli nje pro-stiral diven razgled. Tam tik obzorja so se v vijoličastem kolobarju vzpenjali z večnim snegom odeti vršaci. Pod njimi je izza temno obrašee-nega holmca pozdravljala bela cerkvica sv. Barbare, vštric te pa z vinogradi posejana vasica sv. Katarine, ki se je s posameznimi kočami prostirala do vznožja sosednega griča nad katerim se je šopirila prostrana graščina, nekdanja last viso-korodne nemške redovine. V nekdanjosti je izza glavnega stolpiča tega gradu pogostoma zafr-fotala ogromna fmnkfurtarica, da je po okolici posipanim vasicam in se-1 iščem naznanjala kako narodno svečanost ali narodno pridobitev. Domi-slek na tisto prešerno zastavo je v Hildi budil spomine, kako je ona če-stokrat z vso vnemo in s pomočjo brata ali očeta razobešala črnormeni prapor nad utino ostrešje, veseleča se, da je zaplapolala vse preje nego one ostalih smreških prebivalcev. A kako je danes ? Danes ji počiva habsburška zastava skrita pod zgornjo plastjo lončene peči, čakajoča obnovitve nekdanjih časov.
«Ah ! Nekdanji in sedanji časi !» je vzdihnila mlada gospodična «Kaj me vse to briga ? Kaj mi mari, kako poteka življenje okrog mene, kaj mi mari kdo gospoduje nad to zemljo. Kaj mi mari vsa prelest pri-rode, ves ta cvetlični čar, s katerim je ozaljšan moj vrt ?» In s tožnim obrazom se je dekle ozrlo v globel, tja na belo cesto pod seboj, ki se je liki bel pas vila mimo hribcev in ravninic, mim0 njiv in travnikov, mimo kmetij in pristav. Hildin pogled je obtičal na križišču, med obcestnim razpelom in belim dvorcem pred
—	Vilo Berto — domovjem tovarnarja Miljevca. «Oh, Zvonko Milje-vec !» je vzdihnila skoro glasno mlada gospodična. In spomin za spominom je drč al z možganov v srce, s srca v možgane: Kako mične urice sem preživela v druščini tega lepega, zagorelega Tržačana; kako zali trenutki so to bili,kadarkoli me je spremljal proti domu. Sedaj je vsega konec, konec vsega po moji lastni krivdi ! _
—	Hilda ! Kje tičiš vendar, Hilda ?
—	To j,e bil materin klic, to so bile materine, nemško izgovorjene besede.
—	Tukaj sem ! _ je odgovorila mladenka skoro trdo, skoro osorno.
dočim je na tihem domnevala: ((Čemu govori nemški, ko je vendar Slovenka ? Čemu so se ti moji starši prevlekli s tujo govorico ? V kakšno korist ? Oh ! Le meni v Škodo so izdali lastno narodnost in se iz Slovencev izbubili v Nemce. Oh, da sem to vedela pred tremi dnevi, bi se danes ne čutila tako strašno nesrečno! Sicer sem to vedela, slišala že neštetokrat od Adolfa, toda vsa njegova namigovanja se niso dotaknila moje duše, šla so »skozi eno uho in odhajala brez preudarka skozi drugo; saj sem bila uverjena, da govori Adolf tako le vsled zaljubljenosti v Stano ali nahujskan po Mirku. Da nisem prava Nemka, nisem niti razmišljala !»
Ozrla se je proti hiši in obrnila proti izhodu ute, cla bi šla materi naproti, toda gospa Potočnikova, soproga nekdanjega šolskega voditelja, je stala že pred njo.
—	Kaj hočeš, mama ? __
—	O glej, sama si ?» — je odgovorila mati. — Mislila sem da je gospod Miljevec s teboj«, _ je dodala še, dasiravno ni tako mislila in hotela le napeljati govor na onega, o katerem je slutila, da je povzročitelj
molčečnosti in potrtosti, ki obvladata njeno hčerko že nekaj dni.
—	Ivako si mogla misliti kaj takega, mama ? —
_ Zato, Hilda, ker sem ga preje, ko sem brskala po podstrešju, videla skozi lino, kako stopa po stezi mimo našega polja ! —
_ Ali res? Toda kako, da ga nisem zapazila ! Sicer, mama ! Težko, da gospod Miljevec stopi še kedaj v našo hišo ! —
_Pa zakaj ne, saj sta si bila videti dobra prijatelia., in kakor, da bi si bila drugdrugemu všeč ! —
_ Oh, mamica moja ! — je zai h telo dekle iin si zakrilo oči.
—	Ti jokaš, Hidegard ? Kaj naj bi to značilo ? —
—	Tako žal mi je po njem, mama, a on gotovo nikoli več ne pride k nam ! Pred tremi dnevi sva se raz-stala hladno, tuje. A kar me najbolj greni, je dejstvo, da sem jaz zakrivila razdor najinega prijateljstva. —
—	In kako ? —
—	Govorila sva vso pot o narodnosti, naposled sva tako na splošno razpravljala o ljubezenskih združitvami, o porokah. Nastavil mi je vprašanje, ako hi se jaz poročila s Slovencem in se na ta način navzela moževe narodnosti. Jaz sem mu na to odločno odgovorila, da bi mi zveza s Slo ven om ne prizadevala ni kake preglavice, pač pa da bi se jaz nikoli ne poslovenila. Nasprotno, da bi jaz od zaročenca zahtevala, da ako se on sam ne ponemči, mi vsaj, pri morebitni vzgoji otrok prepusti prostovoljno roko, da jih vzredim v narodnem duhu, s katerim sem navdahnjena jaz ter jih tako odgoj i m vredni m članom svetega Nemštva. Poslušal me je molče in že sem si domišljala, da me vsled moje narodne vneme brezdvomno tihoma občuduje; v resnici pa je bilo nasprotno. Ni se mu zdelo vredno odgovoriti mi niti z eno samo besedo. V istem trenutku sva dospela ravno do jasminovih grmi-čev sredi klanca. Ustavila sva se in že sem upala, da mi, kakor tolikrat, natrga šop belih cvetk. A kako sem se varala ! Prav hladno je privzdignil slamnik ter s pozdravom: Zdrav-
stu j te, gospodična iin poklon gospe mami ! urno odšel.
—	Neprevidna si pač bila, Hildegard ! —
•— Neposredno pa si vsemu kriva pravzaprav le ti, mama ! —
_ Jaz ? —
_ Ti, da ! Le povej mama ! Zakaj
si me vzgojila nemški ? Zakaj, ko si Slovenka ti, Slovenec oče, Slovenca ded in babica, Slovenci vsi naši sorodniki. —
—	Saj si slišala včeraj, kako je to nastalo ! —
_ Da ! Včeraj še le sem začutila
vso krutost resnice, včeraj še le mi jo padla mrena raz oči. In ako bi ti primorski izletniki ne zašli včeraj v našo hišo, bi še vedno ždela v zmoti in prevari. O, mama, da s eni to vedela že pred dnevi, bi morda danes bilo vse drugače z menoj ! —
_ Kdo pa je preje kedaj mislil, da bo v teh krajih zagospodovala Jugoslavija ? —
__ Vseeno, četudi niste o tem razmišljali, bi bili morali ostati zvesti lastnemu narodu in v duhu lastnega plemena vzgojiti nas, svoje otroke.
_ Ded je vse zakrivil, vse, saj si
•čuta včeraj ! —
_ Da, ded ! Zaradi pravde, ki jo
je izgubil, zaradi meje, ki jo je sodišče po prigovarjanju slovenskega zastopnika priznalo dedovemu sosedu, slovenskemu narodnjaku, zaradi gole jeze nad premaganjem, je v starem očetu vzklila mržnja • do vsega slovanskega ter prestopil k Nemccni, ki so se takrat naseljevali po tej pokrajini. Tolika nezmisel, nerazsodnost ! Kakor da bi bila narodnost zakrivila premaknitev meje, kakor da je narodnost povspešila sodnijski odlok, je obsovražil vse, prodal svojo dušo tujcem pa vzgojil svojega lastnega sina in s papainom vred vseh nas v najzagrižeinejše nemške izziva-če. Na podlagi tethJ vaših naukov sem bila jaz zakrknjena v prepričanje, da sem pristna Nemka, da je nemški jezik naveče veljave, da so Slovenci Nemcem manj vrednejše suženjsko pleme. Oh ! Kako nizkim me mora smatrati gospod Miljevec, odkar sem
mu na toli surov način razodela svojo dušo pa mu. užalila narodnost, h kateri pripada. O, sedaj še le pojmujem vso pikrost opazke, ki mi jo je bil izrekel nedavno baron Adler z besedami: čudim se, gospodična, da ne poznate slovenščine, ko ste vendar slovenskega pokoljenja ! —
—	Tako ti je rekel ? Pa si ga vendar zavrnila, kaj je to njemu mari ?
—	O mama ! Popolnem pravilno je mislil baron Adler, dasiravno sem se jaz vsled nevednosti čutila globoko užaljeno, ko da je bil zalučal blato v moje lice. Užaljeno sem se čutila toliko več že vsled prepričanja, da mu ni bilo prikrito kakšni sestanki so se vprizarjali ravno v naši hiši Slovencem v škodo. Bila sem raz-srjena ko puran in pomolivša mu igralno kroglo skoro pod nos, sem ga zavrnila zlobno: Gospod baron ! Vi ste v zmoti, kakor če bi to žogo smatrali jabelkom ! Mislila sem, da sem mu povedala kdove kak duhovit dovtip. No, danes še le spoznavam kako smešno ulogo sem igrala. S slično ulogo sem si zaigrala tudi gospoda Miljevca, mama ! —
—	Ali meniš, da je nameraval resno s teboj ? —
—	O tem sem uverj ena ! Najrajše se je razgovarjal z menoj; najrajše je bil v moji druščini in na baronovem igrišču in v Ccgnarjevem dvorcu je bil najrajše blizu mene. O, mama moja, mama moja. kako težko mi je pri srcu ! —
—	Ubogi moj otrok ! Ne obupaj, morda se še vse dobro izteče ! —
—	Prekasno, mamica, prekasno ! —-
—	Hildegard! Tetka ! Kje tičite vendar, da je hiša prazna ? — je zaoril vesel vzklik iz hiše.
—	Tukaj, Mirko, tukaj ! je odgovorila gospa Potočnikova slovenski, kakor so z Mirkom morali govoriti vsi v hiši; samo s sestrično Hildegard in bratrancem Adolfom, ki nista pred njegovim prihodom znala niti ene slovenske besede, je mladi akademik imel še potrpljenje v sve-sti si, da privede polagoma tudi nju obeh na narodno pot njihovega plemena.
—	Ej, Hildegard, kaj da se tako
■tožno držiš ! — je vprašal mladenič ustopivši pred uto.
—	Glava me boli, Mirko, je prijazno pristavila sestrična.
—- Tako? Samo pazi, da okrevaš do drevi ! —
—	Zakaj ravno do drevi ? — je nečaka vprašala stara gospa.
—	Zato, ker je tudi Hildegard vabljena za drevi v vilo Mici.
—	Torej k Martinčičevim ! Ali je to vabilo posebnega pomena ? —
—	Kako ne, tetkia ? Doktor Martin-čič se jutri zaroči, a predno to izvrši želi, da se po stari slovenski navadi zbere vsa prijateljska druščina okoli njega. —
—	Zaroči ? Pa menda ne z baronico Adler ? — je vprašala zvedavo Hi Ida.
—	Prav z njo, Hildegard ! —
—	In ni tebi tega pravnic žal, Mirko ? — je vprašala teta.
__Meni, zakaj neki ? Saj sem jaz
že zaročen z Zorko ! —
—	Ne mislim tako, ampak, ker se zaroči z Nemko ! —
—	O, da, sprva se mi je ta zveza zdela neumestna, a sedaj sem docela potolažen, kajti baronica Irmen-gard se docela posloveni, to se pravi: že pred poroko se nauči dovršeno slovenščine; njun družinski obee-valni jezik pa bo samo slovenski itd. itd. —-
_ Eli ! To so sama olietanja,
ako pa bo baronica obljubo izpolnjevala, je drugo vprašanje ! — je porogljivo dostavila stara gospa.
_Ti si v zmoti, tetka ! Zenitna pogodba je že sestavljena in čaka le na juteršnji podpis ! —
—	Jaz se vsemu čudim, vendar me zelo veseli in jedva čakam, da jima iskreno čestitam. Živela Jugoslavija ! —
_Ti, Hildegard ? Ali res ? —
—	Res, Mirko, res ! Tudi jaz se hočem z dovršenostjo naučiti slovenščine, oziroma jezika, ki bi ga morala poznati že kot dete v pleni-calhl. —-
—	O, koliko presenečenje sem dočakal, predno odidem iz te zale pokrajine, draga, mila sestrična ! Drevi bomo torej dvojno zadovoljni, kaj-
ti izpraznili ne bomo čaše le v proslavo fantovščine, ampak tudi »a tvojo izpreobrnitev. To moram ra-zodeti še danes vsakemu posamezniku, ker sem uverjen, da jih s tem obvestilom nadvse razveselim ! —
—	Nikar, Mirko ! Posmehoval i se mi bodo, ker sem bila tako svojeglavim zakrknjena v nemško propagando ! —
—	To ti bodo vsi vpoštevali, kakor vpoštevam jaz, saj so na tebi zakrivili to le tvoji nezavedni starši in v prvi vrsti imaš rtmasti ded ! Torej le tiho glede tega in pazi, da se pripraviš takoj po večerji. Pa lep šopek cvetic prinesi s seboj ! —
—	S slovenskim trobojnim trakom povezanega, da bo tem 1 epši ! — je dostavila gospa.
—	Če bi ga le imela ! —- je omenila Hi Ida.
ftttin;nrr»mi!ti 11111 n 11 \ i ttt-rri 1111 m m m i m-m-n-rr
—	Izborma misel Hilda, ki je tudi izvedljiva; saj moram po opravku itak ravno mimo prodajalnice, si ga torej lahko nabavim ! —
—	Bravo, Mirko ! Dva prsta širokega poišči in dva metra po dolžini, veš ? —
—	Vse preskrbi m ! Zdravo ! —
—	Zdravo, Mirko ! —
—	Mama moja ! — je veselo vzkliknilo dekle, ko je mladenič odšel. — Srce mi drthlti pa nevem ali zado-voljnosti ali strahu, da se sestaneni ž njim. —
—	Ničesar se ne boj, Hildegard ! Kar je usojeno, to se zgodi ! —
—	Oh, ko bi mi le usoda bila mila, mamica ! — je dostavila mladenka in odšla za materjo v hišo.---•
Konec prih.
M. G. :
ZF.NSKA IN ZAKONIK,
Starši in otroci. Namen in najsvetejši čar, najvišja dolžnost ter največje veselje zakona so otroci. In zato je zakon brez otrok nepopoln ter ne pozna najlepše sreče. Pravi pomen in resnično važnost za državo ima le zakon z otroci.
Zakonski otroci so tisti, ki so bili projeni v zakonu. Ako porodi žena otroka že v sedmem mesecu svojega zakona ali šele v devetem mesecu po moževi smrti, priznava zakon otroka tudi zakonskim. Ako pa se rodi otrok pred 7. mesecem zakona ali po 9. mesecu od moževe smrti, smatra zakonik otroka nezakonskim in tak otrok ne uživa pravic zakonskih otrok. V zakonu predčasno porojeno dete pa je smatrati kljub temu le takrat nezakonskim, ako mu je oče vsaj tekom treh mesecev po njegovem rojstvu odrekel pred sodiščem svoje očetovstvo. Zakonik pa dovoljuje, da oče celo pred zakonom porojeno dete prizna svojim ter da ga pred sodiščem legitimira. Legiti-movanje predzakonskih otrok pa se mora zabeležiti tudi v cerkveni matici, kjer so bili že zapisani kot ne-
zakonski. Z legitimiranjem dobe o-troci očetov priimek ter izgube dotedanji materin priimek. Legitimirati pa more mož le zares svoje nezakonske otroke, ne pa otrok druze-ga očeta. Pač smei mož nezakonski m otrokom svoje žene in druzega očeta podeliti svoj priimek, ako temu ne ugovarja varuh nezakonskega otroka. Seveda varuh skoraj vselej rad dovoli, saj iznebi s tem ubogo, nedolžno dete »sramotnega madeža«, da nosi drugačen priimek, kakor njegova lastna mati.
Zakonik govori le o »očetovski moči« ter kake materinske moči sploh ne pozina. Oče je dolžan skrbeti za preživljanje, obleko, stanovanje in vzgojo otrok dotlej, da se morejo preživljati sami. Za telesno oskrbo in za otrokovo zdravje pa se mora brigati mati. Ako je oče brez premoženja ali če je oče umrl, in je mati imovita, potem mora skrbeti mati za telesne in duševne potrebe otrok. Če pa mati nima sredstev, preide dolžnost, skrbeti za otroke najprej na očetove starše in potem na materine starše.
Oče sme nedoraslega otroka vzgajati za poklic, ki se mu zdi najprimernejši. Ako bi pa dorasel otrok ne soglašal s poklicem, ki mu ga je določil oče, se more otrok pritožiti pri sodišču, ki potem razsodi glede otrokovega poklica ter se pri tem ozira na očetov stan in iinetek. Mati nima pravice, določiti otroku poklic. Usode ne sme mati svojim otrokom določiti niti takrat, če je oče nesposoben in nevreden očetovskega poklica. Ako je oče zaradi zločina obsojen v ječo za dobo enega leta, ako je oče blazinik ali ako je proglašen za za-pravljivca, ako je več ko leto dni odsoten ali ako se stalno in brez vzroka izseli, potem sicer izgubi tak oče svojo očetovsko moč, toda vendarle je niti v tem slučaju ne dobi njegova žena. Pač more žena postati varuhinja svojim otrokom, toda vselej mora imeiti sovariha. Mati nima pravice, oskrbovati in upravljati premoženja svojilh otrok, ako je sodišče k temu izrečno ne pooblasti. Toda vselej stoji žena kot oskrbnica otroškega imetka pod kontrolo varuške ga sodišča.
Otroci, ki so še pod očetovsko močjo, torej dokler so mladoletni, ne morejo prevzeti brez očetovega pritrdila ni kakih obveznosti in dolžnosti ter ne morejo skleniti nikakih veljavnih pogodeb. Seveda se brez očetovega dovoljenja tudi ne smejo poročiti. Mladoletni otroci, bodisi sinovi, bodisi hčerke pa pritrdila matere sploh ne potrebujejo ! Oče ima pravico in. dolžnost, svoje mladoletne otroke pri sodišču in drugod zastopati, žena oziroma mati pa te pravice nima!
Mati nima torej nikakih pravic do lastnih otrok, in brez pravic je mati celo takrat, ako je bil zakon le po očetovi krivdi razločen.
Oče in mati pa imata skupno pravico, na otroke paziti, njih dejanja nadzirati ter jih zaradi nenravnosti ali neposlušnosti kaznovati, toda le v taki meri, da jim kazen ne škodi na zdravju.
Vdova. Za slučaj smrti zakonca velja v prvi vrsti to, kar se je določilo v ženitni pogodbi. Ako ni nobe-
ne ženitne pogodbe, potem velja to, kar je umrli zakonec določil v oporoki. Na vsak način pa mora umrli zakonec v oporoki zapustiti del svojega premoženja svojim nujnim dedičem, to so njegovi otroci in njegovi starši. Soproga ima do dedščine toliko pravico, da živa isto življenje, ko preje, to je njenemu socialnemu stališču dostojno.
Večkrat se pripeti, do oporoko, ki jo je mož napravil z znanjem notarja, vnovič prenaredi in sicer v prilog ženi. Zato naj vdova pazi, da se osebe — ki kot sorodniki imajo kako pravico do dedščine — dotičnega dokumenta ne polastijo ab celo vuičijo, zlasti ako je zakon brez otrok. Zategadelj je pametno od obeh strani, da si mož in žena drugdrugemu v odkritosti razodeneta, ako ne natančno vsaj približno vsebino opo roke ter si zabeležeta dnevnico (datum) tega izpovedanja.
Vdova, ki je v zvestobi, udauosti, pridnosti in potrpežljivosti prenašala in delila življenje s svojim soprogom, sme v slučaju ne p o voljne oporoke zahtevati, da ji sodišče do-tično razveljavi in podcenjuje v oporoki podatke, ki so v prilog sorodnikom. Nima pa te pravice žena, o kateri sorodniki lahko dokažejo, da je bila svojemu možu nezvesta, da mu je imetje razsipala ali pa ga v bolezni zanemarjala.
Soproga ni dolžna plačati dolgov svojega umrlega soproga, ako ni po njem ničesar podedovala. Dolgovi umrlega soproga se imajo plačati le iz njegove zapuščine in v kolikor obstoja ta zapuščina. Če bi pa soproga nepogojno prevzela zapuščino svojega soproga, potem bi po zakonu pač morala plačati tudi soprogov© dolgove. A vsaka soproga mora biti previdna, da se priglasi k zapuščini svojega soproga le pogojno, ker potem vsled tega ne jamči dalje za so-progove dolgove, kakor v toliko, v kolikor obstoja zapuščinsko premoženje.
Žena, ki je bila po lastni krivdi ločena, nima nobene pravice do de-ščine kot vdova.
Včasih se določi vdovi poseben
znesek za njeno preživljanje. Ta znesek se ji mora izplačevati vedno tri mesece naprej.
Vdova ima še šest tednov po moževi smrti pravico do običajnega preživljanja iz zapuščine moža. Če pa je noseča, ima pravico do takega preživljanja še šest tednov po porodu. Ako se vdova omoži iznova, izgubi seveda pravico do zneska preživljanja in izgubi pokojnino po možu uradniku. Vdova pa se ne more omožiti vnovič, dokler ni minilo šest mesecev po moževi smrti.
Ako je bil pokojni mož aktiven uradnik, ko se je oženil, ima njegova vdova pravico do pokojnine, njegovi otroci pa pravico do odgojnine. Vdova dobiva to pokojnino do svoje smrti oziroma dotlej, da se omoži iznova. Otroci pa dobivajo odgojnino dotedaj da se preživljajo sami oziroma tako dolgo, da so preskrbljeni (navadno do 18. ali 20. leta).
Žena, ki se poroči z možem, ki vživa kako pokojnino, nima nikake pravice do nje, če postane vdova.
Vdova ki se vnovič poroči, mora prepustiti ves svoj del dedščine pastorkom in lastnim otrokom, ki jih je imela z ranjkim možem.
Varištvo otrok in njihove dedščine se navadno ne daje vdovam, nego očetu ali materi, dedu ali babici ali kakemu drugemu moškemu sorodniku pokojnega očeta. Ako so varihi-nje ženske (vdova ali babica), jim cla sodišče sovarulia.
Sirote se izroče v vzgojo in oskrbo vdovi. Ako se vdova omoži iznova, mora nadalje skrbeti za otroke, ako ne ukrene varuško sodišče drugače.
Sploh so vsa vprašanja, tikajoča se zakonskega življenja, ženitne in dedinske pogodbe, dedščine in zapuščine tako različna in je njihova rešitev tako težka, da je nujno potrebno, da se vsaka žena, kadar ima razvozlati kako tako vprašanje, obrne na kakega dobrega pravnika, ki naj varuje njene interese. Z enim samim nepremišljenim in nerodnim korakom, ali neprimerno izjavo, si more žena napraviti veliko škodo.
Konec.
Sv. Cech :
SIGNORINA GIOVENTU.
Iz eeščine prevel S. S.
«Ustopite!» zagoclrnjal je šef, neod-lan — tako čudno mi je, sdaj vroče,
maknivši oči od barvanih črt, na katerih je proučeval neko zanimljivo mer en je posestva.
V sobo se je splazil mlad človek; njegovo dosti pravilno lice bilo je sila suho in bledo in njegove udrte oči žarele so z bolestnim leskom. S koščeno roko se je krčevito grabil za redke, brezbojne lase na bradi, kakor da se hoče u veri ti, da je mož.
Šef je svinčnikov šiljek precej globoko zabodel v načrt ter skozi velika očala vpi-ašaje pogledal prišleca. Ugledavši suhega človeka, potisne si očala, na čelo, ponosno dvigne glavo, popravi si sumn.jivi rusi koder na senci ter pravi važno, s karaj očim pogledom: »Denarja naprej, kaj? Danes imamo, mislim, desetega — da, seveda, —- jutri je apelaeijska obravnava zakonskih Šarachovih, zjutraj zgodaj eksekutivna zarubitev premičnine Ivana Lastovke, treba vse zapisati, zapečatiti: Denar naprej ! Quo, quo ruis?! Navadno smo vzeli deset, ostane k dobremu za ia mesec petnajst! Petindvajset goldinarjev je za mladega, prostega človeka lep denar. Seveda je treba dohodkom primeriti stroške. Toda Bog ve, po kakih potih gospodič trosi dohodke. Tudi mi smo bili mladi, tudi mi smo bili veseli: a mislili smo ter spominjali se zadnjih koles. In zato smo tudi kaj. A vi? Ako se ne motim, imate uprav osemindvajset let. Kaj ste počeli na svetu ves ta dragi čas? Kako bodočnost ste si ustvarili? Študij niste dokončali — lahko bi bili že doktor, da, doktor. A kaj ste? Se latinskega «d» ne znate prav pisati ! Včeraj sem v apelaciji Rogač contra Lopata zopet našel takih bradatih «d» — kar zgrozil sem se, pravim vam, kar zgrozil — take «d» k višji stolici! Odvadite se, človek, dokler je ča^s! Navadite se ravno pisati!«
Ubogi pisar je stal tu nekaj časa potrt, jeclva dihajoč; naposled je nabral v svojo majhno brado toliko moštva, da je zajecljal: «Gospod doktor jaz sem nekaj časa sem bo-
zdaj mraz — in tema se mi dela pred očmi — hotel sem prositi, da bi smei že domov.«
Doktor srpo pogleda govornika ter pravi: «Ze vemo, kakšna tema se gospodu dela pred očmi. Poznamo to predpustno temo, hehe! Le zmerno, pravim, zmerno! To bujno življenje vam ne ugaja, prav res ne ugaja. Jako nezdrave barve ste. Nu, naj bo v božjem imenu! Saj bi mi tudi sicer ne napisali nič lepega.
Diurnist je prišel na ulico, da sam ni vedel kako. Bilo mu je v resnici čudno. V glavi se mu je vrtelo, mraz in vročina preletavala sta mu telo. Zobje so mu drgetali, na celini te-tesu tresoč se omahoval je po ulici. Tu je vladalo pustno gibanje: s snegom pokrite ekipaže drč al e so po cesti, v njili oknih pokazal se je časih nežni profil dekliške glavice, časih ustavil se je kakšen tak voz pred visokim pročeljem z vrsto jasno razsvetljenih oken, kosmati vratar z okovano palico odprl je vrata in na stopalo zdrsnila je mičkema nožica v atlasovem čevljičku, gubasta, bela obleka spravila se je iz globine voza, nad njo so se pojavile nežne roke s pestrim paliljačem, okrogla naga ramena, bogati kodri, bliskovite oči, dražestno obličje; žareče se preti-čutenega razkošja. Na tlaku stiskali so se drug k drugemu zaljubljeni pari v sladkem šepetanji, stari gospodje v kožuhih hiteli so v svoje klube, razni gizdalini klepetali so z zobmi, žvižgajoč zraven operne napeve , glasna plesna godba slišala se je od blizu in od daleč.
Bolni pisar jo brez smotra blodil po ti veseli zmesi: v njegovi glavi je bilo pusto, ude mu je prošinjal mraz. Zdelo se mu je, da vse to vre okolo njega v divjem plesu, da se oblike posameznih predmetov izlivajo v tem blaznem vrvenji. In kar se ustavi.
Pred njim je visela velika razsvetljena kocka od prozornega papirja, lahno gibljoča se nad tlakom, in v barvani k njemu obrnjeni ploskvi
čital je v nerodnih črkah ta le napis: «Posojilnitca najukusnajšilhl, najdov-tipnejših, najkrasnejših maškarnih oprav Abrahama Taitelesa.«
Ta kričeči, fantastiški napis imel je za bolnega pisarja čudno mikavno moč. Njegova nestalna noga je krenila pod barvano kocko in pogled njegov se je uprl v jasno razsvetljeno prodajaln i co, v kateri je bila na-kupičena res pravljiška mešanica najrazličnejših ličin in maškarnih oblek. Vsi narodi sveta, vsak vek, vse odlične osebe, junaki in junakinje slovečih del pesniških, vsi stanovi in razredi družbe, razne poli-tiške in socijalne smeri, strasti in slabosti ljudstva, vsakojake stvari bajeslovja in otročjih pravljic, vsi trije deli prirode — skratka ves svet je bil tu karikovan, parodovan in travestovan s škarjami in kistom, pozlatom in rudečilom — in vse to se je režalo, valilo, gugljalo, migljalo, bliščalo se, cla omamljeno oko ni vedelo kod in kam. In sredi tega-fantastiškega sveta stal je kakor mogočen čarodej Abraham Taiteles, visoka postava v obnošenem kaftanu, s sivo brado, krivim nosom, miža-vim, lokavim pogledom in okolo usten s čudnim, jako čudnim posmehom, ki je bil zajedno prilizljiv in hudoben. Čim delj je pisar omamljen gledal to zmes svetlih bodrili barv, to množico muhastih obrazov, ta blišč cenili dragotin, tem jasnejše postajale so mu misli. Mrkla teža ostavila je njegove možgane, mraz in vročina prešla sta mu iz prsi, čustvo čilega zdravja razlilo se mu je po udih, srce mu je bilo v neznanem hrepenenji.
V zamišljenosti niti ni opazil, da se je bil lastnik posojilnice približal vratom prodajalnice. Vrata se na-gloma odpro in mladenič ugleda pred seboj starega Žida, klanj ajočega se s prenapeto uljudnostjo.
«Izvolite ustopiti, mladi gospod«, blebetal je z ostrim hebrejskim naglasom. «Izvolite s cenjenim pohodom svojim počastiti najbogatejšo maškarno zalogo Abrahama Taite-lesa«.
Pisar ni vedel, za kaj bi se odločil.
Zviti sin Izraelov je vidno čital v njegovi duši.
«Saj vam niti za vinar ni treba kupiti», čebljal je dalje. «Dovolj mi je -časti, da tako izvrsten znalec pogleda in polivali mojo redko zaloge., kateri ni jednake na obeh poloblah !»
Pisar ni bil kos priliznjeni prošnji; stopil je za Židom v prodajalni-co. Tu ga vodi po svojem pisanem vladarstvu, blebetajo z živahnim kretanjem: «Poglejte tega magnata, gospod ! kakšen blesk, kakšna krasota ! Poglejte to sabljo, ta kalpak, to briljantno spono ! To ošabno samo važnost v sleherni gubi Attilovi ! Povem vam, da sam dvorni založnik nima takih reči. Ali pa to Japonko — vse s pahljačem vred izvorno japonsko delo ! In tam le borza v obleti verodajnib papirjev, iz pristnih akcij, gospod, bogme pristnih ! Tam v kotu pa Shakespeare — zlasti pa gospodje prijatelji si ga radi izposo-jujeo. Ali ta birokrat — ondi na desni visi feljtonist —posojam ga v nič tudi s škarjami. Kaj pa ta le maska političnega pivopivca z diplomatiško lokavostjo v vsaki gubi njegovega obraza, z nosom v zraku in s šopom v zatilniku; poglejte za ušesom to preklano pero, namočeno v olči in glej ! v žepu priležne suknje ni brez novovezanega MaocMavellija. Na pol
zastonj ! In ta Fantaska--»
(Konec prih.)
Aleksandra :
Idila.
Iz stolpov ure pozne bijejo in sanje mehke vijejo čez mesto svilnat pajčolan iz belih meglic tkan. — —
Že slednja stvar miruje, le tajnosten šepet, zefira. ki skozi park še poln nemira v dalj polzi... se čuje ...
Ob stezah malih le jasmin še sanja o metuljčkih zalih !
Se ziblje, klanja na rahlo trepečoč dehteči cvet v pomladno noč, — Tam v stolpih ure pozne bijejo. —
M. Gregoričeva:
GRINTE.
9.
Lica — uradnica — spremlja svojega izvoljenca na kolodvor in se raz-govarja ž njim, o čemur se razgo-varjajo zaljubljenci. Oba goreče, oba strastno, oba prisrčno, da bi človek
le težko uganil, kateri izmed obeli _
akopram se ne laže in lil i ni _ govoriči tjavendan brez preudarka, brez smiselnosti in brez smotra. Tuintam se nit njunega pomenka raz trže, odlomi/ kajti na ozkem klancu sta a nad njima frfota tuji laški zrakoplov, ki ju prežene sedaj v jarek ob zid, sedaj pod ostrešje poljskih duri. Ivo ga
iztirata iznad glave s kletvico _ ki
je v resnici narodna molitvica__
smukneta vnovič na kremenito pot ter se zopet pomenkujeta o srcu. in ljubezni, ozvestobiin poroki. Dospev-ša v mesto koračita s trdo nogo preko tlaka, ki so ga stlačili in izruli težki vojni tovorniki; in skoro objeta si zreta drugdrugemu v oči in usta, brezbrižna za mišljenje sreča-jočih skupin in posamičnikov, saj vesta da si leti itak nič hudega ne mislijo, kajti vojna je postala marsikaterim pooblaščenka vestnosti in kot očiščevalka človeških duS razpihala iz nje vsako delovanje, bodisi dobrohotno ali škodoželjno pozornost do bližnjika, sleherno zanimanje zanj, kakor vsako opravlji-vost in obsodbo.
Na kolodvoru sta našla polno dvojic, sebi podobnih. Ene so v tesnem objemu ilitele, druge so se v razdalji nemo motrile z očmi, ki se bojijo, da se ogledujejo v zadnje, tretje so se s prisiljenim smeihiljajem medsebojno tolažile.
Lica in Vanik sta se držala za desnico.
—	Piši vsak teden ! —.
—	Premišljuj le o meni, kadarkoli si sama ! —
—	Tudi v največji nevarnosti me imej pred očmi ! —
—	Zvestobe te prosim ! —
—	Večno tvoja ! —
In vlak je odrdral. In čas je potekal. In srce se je celilo ! —__-
Lica odhaja iz urada. Zamišljena in raztresena, kakor vselej, ko se sni-de z nemškim souradnikom iz sosedne izbe. Lica stopa preko mesta in predmestja in ozkega klanca, prebirajoča \Valterjeva pisma polna isker, polna zublja, polna gorečega hotenja, polna neodoljivega koprne-nja...
Lica stopica z Walterjem pod pazduho prav do doma, do praga. Toda silnejša nego kipeča ljubezen, sil-nejša je hladna postava, zakon. Zato spremlja Lica svojega izvoljenca na kolodvor — da ga njena podoba vzbodri ko mu zašvignejo krogle okoli ušes — spremlja ga Lica preko izruvanega in stlačenega tržaškega tlaka, mimo brezbrižnih, otopelih, sestradanih ljudi, spremlja ga preko onega mesta, raz katero je bila izginila slednja sled italijanstva in drugačnega tujinstva, preko onega velemesta, v katerem se slelhlern meščan in sleherna meščanka baha in košati, da ima slovansko mater, slovanskega deda, slovanski priimek...
Na kolodvoru je vse polno parov, Lici in \Valterju podobnih.
—	Piši mi vsaki dan ! —
—	Moli zame ! _
—	Ne pozabi me ! ___
—	Kako bi mogel, ideal moj ? Ti, ti vzor ženstva ! _
Lica — uradnica — sedi v svoji uti v krogu prijateljic.
—	Ali res, Lica, da se omožiš z doktorjem Bonifačkom ? __
—	Pa Vanik? __
—	Pa Walter? —
—	Ali se ti tako dopade ta doktor ? —
—	Ali ni prestar zate ? —.
—• Eh, kaj prestarost, kaj dopada-nje, meni je za stališče, ki je zavzemam, meni je za njegovo imetje ! —
—	Da zaključiš z uradovanjem, kaj ?
—	Da postaneš ugledna gospa, je-li ? — se v zaničljivem zasmelhiu po-rogajo znanke.
—	Da, da ! Le zato, da ne služim več jaz drugim, ampak dragi meni.
Le zato, da postanem ugledna gospa in se izvijem iz tega kmečkarstva! —
__ Premeteno si izračunata, Lica !
* * *
Trije dnevi manjkajo Lici do ženi-tovanja, samo še trije večeri, četrtek, petek in sobota. Lica stoji v svislih svojega doma, za voglom pročelja zraven ute. Zvezdnat plašč .je razprostrt preko samotne kmetije in sredi neba kuka izza jasnih oblakov bledi ščep.
Lica in Vanik se tiščita v objemu z žgočimi poljubi.
_ Četrtek je nocoj, Lica, prav kakor pred tremi leti, ko si mi prisegala večno zvestobo ! —
__ Veš... pa... Oprosti, moj Vanik! —
__ Ne morem, srce me skeli, me
peče ! —
_ Prebolel boš vse, Vanik ! —
— Težko ! —
Brigida v Šmihelu :
O ročnih delih.
Čeveljček.
Napravi 30 — 60 verižnih zanjk iz katerih skačkaj dve vrsti tuneških zanjk. Tretjo vrsto od začetka do srede do konca kačkaj gladko, v sredini pa snami t zanjko. Četrto vrsto začneš s snemanjem dveh zanjk, nato sledi gladko kačkanje do konca, kamor snameš 3 zanjke. V peti vrsti snameš zopet dve zanjki spočetka in tri na koncu, ostalo pride gladko dočim v sredi najemaš. Enako se vrši s šesto vrsto. V sedmi vrsti snameš eno v začetku, vse ostalo kač-kaš ravno. Osma vrsta zahteva da snameš v začetku eno samo, na koncu pa dve zanjki. Po tem nadaljuješ vse do kraja. Ko skačkaš čeveljček mu napravi podplat in sicer v prvi vrsti same tuneške zanjke; v drugi snami eno v začetku in eno na koncu. Enako postopaš do 6 vrste. Šesto in sedmo vrsto pa kačkaj gladko. Osmo naredi enako kakor drugo, de.
— Vedno te ohranim v spominu! —
_ To bi me še bolj bolelo, angel j
moj ! —
Brezobrazno, ko skrita kravja pa-stirka se krolioče luna.----
Ves svod brilantira nad spečim seliščem, po njem plava luna vsa o-krogla in bela, ko razplavutana morska sipa. Lica in Walter si slonita v prisrčnem objemu. Poljub poln hrepenenja in nestrpnosti združuje njuni drhteči ustini.
■— Kaj si mi hotela povedati, Lica? Petek je nocoj, obletnica napne ga prvega sestanka. —
_ Oh!... Oprosti, Walter!
— Kaj? Kako?
_ Veš... pa... Vseeno bom mislila
le na te!
_. Nočem, nočem! Uh, prokleta!
Prokleta!
veto vrsto pa kakor šesto; deseto enako drugi; enajsto, dvanajsto in trinajsto gladko. V štirinajsti vrsti v začetku in na koncu eno zanjko naj-meš; šest naslednjih vrst gladko; potem 4 vrste enako drugi vrsti.
Ko to dokončaš napravi čeveljčkov jeziček in sicer tako, da ga začneš s petimi zanjkami, ki jih vrsto za vrsto najmeš v začetku tolikrat, da doiš desbet zanjk; naposled kačkaj ga za dvajset vrst poljubno tako, da se strinja s kačkanjem čeveljčka.
-o-
Ivanka Smrekarjeva:
Obleka dela človeka.
Gotovo je res, da delajo ljudje obleko, res je pa tudi narobe: Obleka dela ljudi. Kako slab vtisk napravi na vsakogar človek, ki je zamazan in zanemarjen! Zato je velike vrednosti za gospodinjo, da ve, kako treba ravnati z obleko, da ostane dalje časa lepa.
Vrhnjo obleko treba večkrat stepsti, in vsaki dian izkrtačiti. Blago krtači v isti smeri, kakor tečejo niti,
Zakrohotala se je luna tam na obzorju.
Svatbeni dan se je nagnil k večeru, bajni večer se je razvil v tiho pomladno noč.
Zakonska spalnica v stanovanju doktorja Bonifačka je razkošno razsvetljena. Vse cvetje, ki ga je imel Trst, je posuto po preprogi, po nas-slanjačih, umivalniku, posteljah ......
—	Si-li res moja ženka? Zdi se mi, da sanjam ob pomisleku, da sem te dosegel, oj lilija moja, ti moj zaprti cvet !—
—	Bonifacij moj edini! Ti, moja prva ljubezen !
—	Golobička! vzdihne odvetnik in ji kleče pomaga razjermeniti bele čeveljčke----- — —---—
ne pa nasprotno. Pliš in tjaršun stepaj narobe in ga krtači z mehko krtačo nalice. Pri stepanju obleke pazi, da ne razbiješ gumbov, ki so morda prišiti na njej.
Za ženska krila zadostuje dostikrat, da jih samo strkaš ali streplješ ter potem skrtačiš. Mnogokratno stepanje namreč pokvari blago.
Če se je obleka na dežju zmočila, se takoj preobleči, ko prideš domov, in razobesi obleko po obešalniku ali po stolih v predsobi ali veži, da se posuši.
Ko je obleka dovolj suha, jo zlikaj narobe ali nalice preko robca, ki ga poškropi poprej malo z vodo. Skrta-čeno in očejeno obleko zgani in jo položi ali obesi v omaro tako, da ne dobi gub. To velja zlasti za baršun, na katerem se hitro naredita kozva-no «zrcalo». Žensko in otroško obleko obrni tudi narobe, preden jo obesiš v omaro. Klobuke skrtači in jih spravi v škatljo ali ih pa v omari pokrij z robcem.
Moško obleko po uporabi posebno skrbno krtači, preglej jo večkrat, ali
	n DO RTI M P	
	U iaL/ D 1 1 IM LL	
ni na njej kaj poškodovanega ter zlasti hlače večkrat zlikaj. —■ V ta namen zgani hlače po robovih, polagaj nanje vlažno ruto in likaj s težkim železom po njem. Moška obleka mora vedno viseti, ali pa jo treba lepo zganiti, če jo položiš kamorkoli. Vso, zlasti otroško obleko treba večkrat pregledati, ali ne manjka na njej gumb, kak trak ali kaj druzegia, kar dobra gospodinja vse takoj popravi.
čiščenje obleke daje včasih mnogo posla, zlasti če je dobila obleka kak madež. Malodane vsi madeži se dajo iz obleke popolnoma odstraniti, če se to stori takoj in dokler se madeži še niso vsesali v blago. V prav mnogih! slučajih že zadostuje, da pobrišeš še popolnoma sveži madež najprej s suhim in, če treba, še z mokrim robcem, če to ni dovolj, je treba malo mlačne vode in mila, kar se tudi ma potovanju povsod dobi in torej se lahko vse sproti očedi.
Drugače je pa, če so madeži v obleki že suhi in stari. Tedaj ti treba predvsem vedeti, od česa je nastal madež, da izvoliš pravo sredstvo za njegovo odstranitev.
Oljnata barva, smola, firnež se dajo sprati iz obleke s čistim terpentinom ali z bencinom. Tudi maščobo moreš odpraviti z bencinom. Navadno pa gospodinje bencin uporabljajo napačno. Marsikatera gospodinja po-kaplje namreč masten madež z bencinom ter drgne nekaj časa po lisi, da ta za hip izgine. Bencin namreč raztopi mast, ki se ž njim vred razle-ze po blagu; na ta način nastane v obleki le še večji madež, ki se pokaže kmalu i znova. Zato postopaj drugače. Vzemi pivnik, zgani ga trikrat skupaj ter položi na ta pivnik pomaščeni del obleke. Potem pomoči madež dobro z bencinom in ga pokrij tudi s tako zganjenim pivnikom in potegni preko njega parkrat z gorkim (nikakor pa ne vročim) likalnikom. Toplota raztopi maščobo, ki jo popije pivnik z bencinom vred. Če je madež velik in jako masten, ponovi parkrat to ravnanje in madež izgine docela.
Da spraviš oljnate barve, firnež ali smolo lažje iz obleke, segrej terpen-
tinov cvet ali. bencin, da. ima večjo čistilno moč. In sicer storiš to najlažje takole: Postavi steklenico z bencinom v lonček vode, katerega postavi na gorko ognjišče za tako dolgo, da se bencin segreje. Pri tem pa bodi previdna, da se ti bencin ne vname in da t.i ne eksplodira! Nesreča bi bila lahko velika! Tudi kolomaz odstraniš lahko z gorkim bencinom, pivnikom in likalnikom. Ali položi na madež čisto krpo, poli j madež z gorkim bencinom in drgni preko madeža s flanelo. Pomni pa, da treba, krpo pod madežem in flanelo vedno menjavati; oboje mora biti vedno čisto, sicer ne spraviš nikdar nesnage popolnoma iz obleke. Vse madeže od tolšče ali olja, smole, firneža in kolomazaodpraviš še lažje, če jih pomažeš prej s surovim maslom, ki zmehča medeže. Ako vse to ne pomaga, pa poizkusi končno s ksilolom, ki ga dobiš v lekarni.
Kaplje od stearinovih sveč, voska ali loja odstraniš, če deneš pokapano mesto obleke med pivnike in ga pogladiš z vročim likalnikom. Premikaj pod blagom pivnike tako dol-go, cla niso prav nič več mastni. Potem odrgni dotično mesto še z bencinom ali terpentinovim cvetom.
Madeže črnila odstraniš iz volnenega blaga takole: Izsrkaj črnilo, dokler ga še ni popilo blago, s pivnikom, potem zli j nekaj kapljic sladkega mleka na madež, ki ga zopet izsrkaj s pivnikom ali vato. To ponavljaj tako dolgo, dokler ne spraviš iz blaga vsega črnila. Naposled izperi dotično blago še v milnici in odrgni ga s čisto krpo. Ako je madež že starejši in posušen, mora mleko dalje časa uplivati nanj. Tudi s sledečim sredstvom odpraviš črnilo iz blaga: Zmešaj 20 gr. klorovega apna s 30 gr. destilirane vode; ko se je tekočina očistila, jo vlij v steklenico, ter prideni še 5 gr. jesihove kisline. S to vodo spraviš črnilne madeže s papirja. Pomoči le tenak čopič v tekočino, potegni 'ž njim po madežu ter ga posuši s pivnikom.
Za mlečne in kavine madeže zmešaj rumenjak z glicerinom, namazi s tem madeže in jih izperi v mlačni vo-
di, potem pa poglacU z likalnikom dotični del obleke narobe, dokler je še vlažna. Za volnene in polvolnene obleke pa se rabi sledečo tekočino: 1 del glicerina, 9 delov vode in % dela salmijakovca.
S to tekočino namakaj madeže 12 ur. Za svilo vzemi 5 delov glicerina, 5 delov vode in ^ dela sialmijakovca. Seveda se treba prej prepričati, ali ta tekočina ne pokvari barve. To storiš najlažje tako, da napraviš na konicillK enakega blaga istotake madeže in poizkusiš najprej na njiii čistilno sredstvo, ki ga hočeš uporabljati. — Blesk se pa pridobi s tem, da se precl gl a j en jem s čopičem ali peresom nalahko pomočijo dotična mesta narobe s pivom ali redkim gumi jem.
Pri volnenem blagu in svili uporabljaš lahko tudi samo glicerin, ki je brez duha; namaži ž njim madež jn ga izperi čez četrt ure z mlačno vodo. Sam glicerin nič ne škoduje barvi.
Madeže od sladkorja, sladoleda in šampanjca odpravi z izčiščenirn špiritom. Če je blago občutljive barve, primešaj špiritu malo vode.
Madeže od rudečega vina, mali-novca i. dr. pomoči s kislim mlekom in pusti mleko nekaj časa. na madežih. Potem izperi blago v mlačni vodi. Za lise otl črnega vina zažgi malo žvepla in drži umazani det blaga nad žvepljevim dimom, ki izvleče iz obleke vse madeže te vrste.
Lise od sadja ali od trave gredo iz obleke, dokler so še sveže, ako držiš dotično mesto nekaj časa v kropu, ki naj medtem vre. Čez nekaj minut, izgint lisa. Ako so madeži starejši, jih drgni z limonovim sokom ali s srešovo kislino (Weinstein-saure), potem hitro izperi blago še v mlačni vodi, ker je kislina raz-jedljiva.
Okrvavljeno obleko niadrgni z milom, namakaj jo v mrzli vodi in jo v mrzli vodi izperi. Ako nočeš obleke namakati, pa zmoči pšenično moko z vodo, cla dobiš gosto kašo. To kašo namaži na debelo na krvne lise in pusti, da se na. njih posuši. Suho obleko obrni narobe in iztepi iz nje
moko. Ako so madeži zastareli, jih namaži še enkrat, da izginejo popolnoma.
Saje odpraviš iz blaga s salmijako-vim cvetom Pečatni vosek odstrani z gorkim možem; ostali madež pomoči s terpentinom, operi blago in ga beli na solncu.
Razne madeže spraviš končno iz vsakoršnega blaga tudi z zdrobljeno morsko peno. Natresi prali morske pene na debelo na madež ter ga pu-
sti tam četrt ure. Potem drgni madež z volneno krpo tako dolgo, da izgine, njakar s krtači prati) s krtačo.
Črna krila, ki so postala siva in zaprašena, dobro skrtači, doni jih na desko za likanje ter jih pobriši povsod podolgem s čisto gobo in sahnijakovo vodo — salmi jakovega cveta in vode, vsakega pol — polagaj robec na krilo in ga tako zlikaj. Potem obesi krilo na prosto v senco, da se popolnoma posuši.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA.
Milka. Glede vezave ste lalhko brez skrbi. Papir je pri nekaterih Jadrankah res za par milimetrov večji, toda tisk je v vseh iztisih enakomeren.
Olga. Seveda je brezmiselno reči in pisati «italijanska princezinja Iva-na» namesto Giovanna. Njeni materi lahko rečemo i tal. kraljica Jelena, ker je tako krščena. A hči je za vse jezike le «Giovanna». Nazivi jati jo Ivano je ravno tako nepravilno, kakor če bi Lahi našim, ki so krščeni za «Danilo«, «Zorka», «Dragotin» rekli Daniele, Albina, Carlo. Sicer zakrivijo pačenje krstnih imen naši sami, ko se podpisujejo tujincem Gio-vanni namesto Ivan, Giuseppe namesto Jožef (Josip), Francesca namesto Francka (Franj a), Enrico namesto Hinko itd. Nemci so v tem sa-mozavestnejši, oni pišejo vse življenje in vsepovsod, kakor so se navadili pisati v 1 razredu, naj so Jo-hann ali Heinrieh ali Josef itd.
Tržačanka. Jaz se ne čudim, da Lahi tako malo poznajo zemljepis, ie smejem se, kakor sem se smejala ob tej priliki. Ko so vprvo prišli Italijani v Trst in so se razpasli seveda takoj tudi po okolici, je prišla skupina njih tudi na škedenjski grič, kateremu leži na nasprotni strani morja istersko obrežje z mestecem Milje (Muggia). I11 tedaj je eden vzkliknil: O, poglejte, ono tam le. je Zadar ! — (Kakor vam znano je to v Dalmaciji).
Marko : Pogrešeno je napisati ali izreči «obeni zbor društva «Edinosti», pravilno je občni zbor društva »Edinost« in sicer prvič zato, ker Se društvo imenuje «Edinost» in ne «Edi-nosti», drugič pa je nepotrebno rabiti dva rodilnika zaporedoma, ker zadostuje eden in ta je že izražan. v besedi «,društva«.
Pravilno pa je, seveda, napisano: v «Edinosti» je bilo itd.», torej da beseda Edinosti stoji med ušesci; ako bi teli ne bilo, izpremeni stavek svoj pomen.
Albert : Vaš spis je prelegendaren za dandanašnjo dobo, je docela pre- • pokrajinski mešamo za samostane, ampak za vsako zakotno vasico. Ve-likomesta alla Trst in tudi druga mesta, ki jim je vojna dala lice veiT-komestja četudi niso, bi se temu spisu posmihali. Dandanes ne moremo iskati niti med duhovniki takih idealov in bogatinov, ki bi kar tri večere zaporedoma metali skozi okno mošnjo cekinov, ki je bila že vprvo tako nabasana, da je obubožani gospodar vzkliknil: «rešen sem popolnoma !» In če taki duhovniki res obstajajo, so bele vrane, ki v sploš-nosti ne pridejo v poštev in morajo razen vsega še paziti, da jih questura ali redarstveni urad ne zmede z vprašalno poizvedbo : Odkod imate toliko denarja?!
Spis zahteva torej temeljito popravo. Izginili so časi, ko se je toliko pisalo, kako bi moralo biti in kako se je utegnilo zgoditi, a ta literarna doba je preminula že s Stritarjem. Sedanja epoha zahteva v spisih žive ljudi s krvjo in. mozgom kakor so v resnici, imajo ti ljudje lahko mozole in bradavice, vendar Ie-te morajo biti resnične in ne le iz glicerine ali kakega surogata. Spis doprinaša korist, ako se na njem da otipati madež in vrline.
Svctoivančaaka. Vaših zapiskov, v katerih so sicer dobra jedrca, ne morem priobčiti, ker za popravo ki jo potrebujejo, mi primanjkuje časa.
Amalija. Ne smete se čuditi, da je dotičnik napravil v svojem dopisu tak pogrešek; on je pač glazbenik, ki nima ne volje ne časa ukvarjati se z drugim. I^o je napisal besede «gospo-da Kumra in s Kumrom, ni niti slutil, da je napravil ravnotako napako, kakor če bi mu kdo zapel ali za-sv.iral d namesto dis. Nevem kako se dotični gospod v resnici piše, ali Ku-
mar ali Kumer; vem pa da se ne piše Kumr. In le če bi se pisal na ta poslednji način, bi bila pravilna sklanja Kumra, Kumru, Kumrom. Oba zgornja slučaja pa zahtevata tvorbo Kumarja ali Kumerja. Dopisnika glazbenika je najbrže motila končnica er, ki včasithl izpahuje črko «e», na primer: veter — vetra, sved-r — svedra, boter — botra, december — decembra in ni pomislil, da so tudi besede ki se sklanjajo na primer : toplomer — toplomerja (ali toplomera) šofer — šoferja, biser — biserja, itd. med katere spada priimek Kumer. Kedaj izrekamo končnico erja, erju in kedaj izpahujemo e pred r pa nam pove posluh. Istotako je sklanja različna pri besedah na ar, ki pa črke a pred r nikoli ne izpodrinjajo. Vzgledi : Miramar — Miramara, par
—	para, požar — požara; gospodar
—	gospodarja, denar — denarja, komar _ komarja, mlinar — mlinarja. V to skupino spada tudi priimek Kumar! Imamo sicer eno samo besedo v slovenščini s končnico ar, ki izpahuje a pred r in ta je čebar -— čebra. Kakor pa ve že ves naš zasedeni slovenski svet in tudi že skoro polovica «obsedenega», ne spada gospod Kumar ravno v čebar.
Karel G. Vašega spisa ne morem — objaviti. Ako bi Vi ta svoj spis dali tiskati v brošuro, bi Vas kritika tako prijela, da bi se gotovo nikoli več ne dotaknili peresa. Razlog: Tendenca v njem je naravnost ogabna, zlasti za naš narod. V našem plemenu ni takih očetov in če so, so posamezni izprijenci, p odvržene i perverznosti, ki ne pridejo v poštev splošnosti ampak spadajo v okvir internacijonale. Še celo med — v tej panogi propali-mi _ tujimi množicami se to dogaja poredkoma in če se pripeti, se dogodi vse drugače — kakor ste vi sestavili v svojem spisu — namreč brez brutalnosti, surovine, gnusne zahteve, pač pa potom dvoumnega napeljevanja, rahlega navajanja in milega, pol resnega, pol šaljivega nami-gavanja etc. In če bi se Vam tudi posrečilo vtelesiti v spisu pravo podobo takega propalega očeta, hi bih morali — da dosežete v čitatelju oni učinek, ki je potreben in ki si ga tudi sami želite — vsaj eno izmed treh hčera predstaviti tako, cla bi v njej napram očetu ne bilo nič strahu, obzira, spoštovanja prošenj kakor v njenih sestrah, ampak žensko, ki se postavi v bran za svojo čast, ki stopa na prste in stiska pesti, ki škripa z zobmi in ne izbira besed v svrho prepričevalnega nasprotovanja, bre;-. ozira na to, cla je dotični moški pred
njo slučajno njen oče. Figure v tem spisu so torej zelo anemične in potrebujejo vsaj par kozarčkov Gibi na Seravallo.
Drejeek. Vi se čudite, da Vam ne odgovorim na dopisnico ? Ko pa nimam niti toliko časa, da bi iz malomarnih naročnikov izterjala naročnino. Sicer si ne dam pri tem nikake sile le zato, ker so vsi ti slučajno tako nobel, dia pričakujejo še le opomin mojega advokata,
Mama. Kadar Vas Italijani povprašujejo kakšno ime je Vlasta, recite jim kakor Anica v «Palčkih»: — mamica je mamica ! oziroma Vlasta je Vlasta! Onim trmasto radovednim pa se odrežite : Vlasta je la rondi-nella.
Zofka. Stvar je bila taka : Isterski poslanec štangar se je v zbornici iz-podtikal nad pačenjem našili krajevnih imen. Tržaški poslanec Banelii pa mu je zaklical naj raje izbriše Skedenj od imena Servola ter tako povrne čast samoitalijanskemu imenu. Dobro ga je zavrnil Štangar, da je bil Skedenj prej nego Servola. Jaz sem pri tem obžalovala le to, da mu ni zabrusil v obraz, da če bi ne bilo slovenskega Skednja, bi on nikoli ne dobil za ženo hčer slovenske Škedenj-ke, oziroma nikoli bi ne prišel do slovenske tašče, kakor ima slov. po-koljenja že mamko in stotine njenih prednikov.
Dinka : Pravite, da vsled mojega lastnega poziva bom osleparjena, da mi bo namreč neka naročnica potom prijateljic reklamirala «zgubljene>, Jadranke, samo da dobi še en letnik zastonj ? Odgovarjam : če si do-tična naročnica prizadeva toliko mu-je in brige, da si na sleparski način nabavi še en letnik Jadranke, je to zame — urednico lista —- še vedno le laskavo vsled dokaza, da se ji Jadranka dopade — kakor se sicer marsikomu navzlic vsemu šikaniranju — tako da ji prav od srca privoščim .©n brezplačen letnik. Če bi mi bilo toliko za «kupček» — ki si ga baje višam in krožim z dobičkom Jadranke, kakor si upajo domnevati in izrekati nerazsodni ljudje — kolikor mi je v resnici na tem, da čita-jo Jadranko kdorkoli more in vsepovsod, bi ne nudila samo za tri lire starih letnikov, izmed katerih! mi še nekaj preostaja. In kakor uvide. vam bo tudi v tem oziru kmalu več take vrste naročnikov, nego bom mogla ustreči. In to me izredno veseli že vsled dejstva, da ako list nekomu ugaja, ni treba, da se zanj moleduje, berači, pokleka in prosi razne časopise, «da je krasen in zanimiv»,
kakor delaj o 'neki. Sem pač prepričana, da ako bi mojo Jadranko prodajali kakor italijanske časopise na prometnem križišču, torej tako, da bi jo ljudje imeli takoj pri rokah, bi kričavi razprodajač odhajal vedno praznih rok domov. Zakaj jo pa po tobak arn ali ne prodajo z lansko množino, tiči uzrok le v tem, da se je v teh zabičevalo naj jo skrivajo, ali pa rečejo, da je razprodana, ali da je še niso dobili. Sic in addio ! — Učiteljica Vanda : Oni paragrafi v učnih načrtih, ki se ozirajo na materin jezik v ljudski šoli so :
1)	Umeti pravilno, kar kdo drugi pripoveduje in kar ne presega otrokovega znanja; sposobnost prav izraziti se ustmeno in pismeno.
2)	V materinskem jeziku se mora učenec ljudske šole naučiti tako, da zrna sam sestavljati spise, dolžna pisma, pobotnice, razne popise n. pr. kmetijskih stvari, poročila itd.
3)	Učenje materinskega jezika je pravo središče vsemu pouku v ljudski šob. Poleg veronauka je ta uk najimenitnejši med vsem, kar ima učiti lj. šola. Če hoče tedaj učitelj doseči svrho določeno po unih načrtih, treba se mu je resno pripraviti za pouk otrok v njihovem materinskem jeziku.
4)	Otroci so še prav malo sposobni tvoriti pojme; svoje misli izražajo le v domačem narečju in še to govorjenje je silno borno v besedah in nič kaj jasno. Naloga učiteljstva mora torej biti, da v otrocih, kakor [hitro so prišli v šolo vzbudi ljubezen do uka, da jim popravi nejasne misli in pojme, ter jim v materinskem jeziku širi obzorje, da njih besedni zaklad množi in da učence vadi v pravilnih izrazih. Učitelj naj gleda na učni smoter pa naj se ravna premišljeno; ozira naj se na okoliščine, v kojili žive otroci, na njihovo sposobnost in razvoj.
5)	Pri razkazovanju stvari v materinskem jeziku naj obrača učitelj pozornost učencev na bistvene znake, vadi naj jih presojati in razumevati razmerje, v katerem so med seboj in človekom ter pravilno izražati misli, ki so se jim pri tem vzbudile.
To se doseže najlažje po dialogič-rni metodi, katera dopušča, da učitelj svoja vprašanja v materinskem jeziku lahko mnogotero preminja.
C) Ko se je učencem mišljenje znamenito razširilo in okrepilo ter izurjenost v materinem jeziku dovolj razvila, dobiva nazorni nauk, ki je bil dosedaj glavno sredstvo jezikovnega pouka, sčasoma značaj pripravljalnega pouka za realne predmete.
7)	Učitelj mora v materinem jeziku vsposobiti otroke da bodo volili kar je dobro, da se bodo ustavljali zlu, kadar jih bode mamilo in vabilo. Upi i vati mora na čustva, vpemati srca gojencev, da se jim pristudi vse kar je surovo, grdo in podlo, da bodo krepostni in ponižni nedabi se udali robski pokorščini in hinav-ščini.
8)	V materinskem jeziku je učitelju najlažje položiti v otroška srca temelj, da dozori najlepši sad vzgo- . jevalnega truda — dober jeklen značaj,
9)	V materinskem jeziku mora. učitelj vzbujati in vzgajati čut za slož-nost in občni blagor, da bodo učenci ljubili svoj rod, a tudi spoštovali pravice in čustva onih, ki govore kak drug jezik, da bodo ljubili svojo ožjo domovino pa tudi udani prevzvišenej vladarski rodovini.
Franjo : Da, na Krasu v Št. Polaju pri Nabrežini se je zgodilo : Mati je vprašala sinčka, ki je bil že par dni v italijanski šoli, kaj je gospodična učiteljica lepega povedala. In Pep-ček je odgovoril: No šamo piu slavi ma talani ! —
Mati. Starši imajo največje pravice do svojih otrok ! Volja staršev torej vse premore, ako vodi ta volja . k dobremu, koristnemu in pametnemu. •
Očka. Primoran je otrok zaihiajati v šolo, da se do 14. leta priuči vsemu, kar mu j eza življenje potrebno. Ako pa Vi šolski oblasti sporočite, da bodete dali svojemu sinu zaseben pouk, ostane Vaš sin lahko doma; vendar mora ob koncu enega, dveh ali treh let napraviti izpit iz vseh onih šolskih predmetov, ki spadajo v njegova šolska leta.
Ivanka: Pravilno je oboje Vera in Vera. Prvo je internacij on al no ime in okrajšano za Veronika. Drugo izhaja iz ruščine in zniači to, kar pri nas, torej vero. Italijani krstijo svoje hčerke tudi s tem imenom in jih nazivljejo Fede, Španci pa Fides. Vera se izgovarja Vjera, torej z mehkim «e» kakor se razen par izjem izgovarjajo vse slovenske besede, ki imajo e pred r. N. pr.: cerkev, mera, večer, večerja, terjati, primera, verno, nekateri, inž ene r itd.
Idrija Morala bi poznati Vašč socialno (družabno) stališče, to je h kateremu poklicu spadate ali ako ste zasebni, kateri sloj (vrsto ljudi) zastopate. Se le potem bi Vam lahko odgovorila ma ono kočljivo vprašanje.
stab. tip. 9. spazzal ■ trieste.
: ZOBOZDRAVNIKI MELJE: ADOLF KOLL
GORICA
Korso Viktor Em. III. št. 11 = l. nadstp.	1
Posluje od 9. do 12. dopoldne in „ 2. „ 5. popoldne
SEVER & COMP. - TRST
— ulica Machiavelli štev. 13 — telef. 22-59
Prodaja vsa vrtna, travniška in cvetlična semena, z vsemi garancijami ter po konkurenčnih cenah. — Na željo pošilja cenik za 1. 1923 brezplačno. Direktni uvoz.
Izšla je II. izdaja
Slov. italijanske slovnice
(Marica Stepančičeva Gregorič)
Knjiga služi Slovencem, ki se hočejo dovršeno izpopolniti v italijanščini. V Trstu je na prodaj v knjigarni Stoka, v knjigarni Cappelli in pri upravi Jadranke. — Stane 8 lir.
IVAR KERŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti.
Trst, Trg sv. Ivana štev. 1.
♦ ♦ ♦ ♦
Ljubljanska kreditna bank
Podružnica V TRSTU (vogal Valdirivo 28 — Ottobre 11)
Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja razne valute. Izvršuje nakazila SHS kron v Jugosl. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 33/4°/o netto. Vloge na tekoče račune obrestuje po 41/20/o
-- Glavni sedež banke LJUBLJANA -—
PODRUŽNICE: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metkovič. - DelniSka glavnica in rezerve: SHS Din. 37 500-000
======= Uraduje od 9—121/* in od 14'/,—16. =====
Dr. ANTON GRUSOVIN
1= GORICA =
Piazza Vittoria 20
ordinira za kožne in venerične bolezni od 9-11, 3-5 Ob nedeljah in praznikih le od 9-11 ure.
n