ČIovek
Po telesu je Slovek podoben živaliin; a vendar ima človek nekaj, kar ga visoko povzdiguje nad vse živali, tor ga posaja na prvo mesto m«d vsemi stvarini, kar koli jih je ustvaiila Tsetnogočna roka božja. To je prrič njegova nenmrjoča duša in njene prečudae zmožnosti. Jedini človek se zav^da samega sebe in more premišljevati o sebi in o svetu. Samo človek je lehko pobožen, ker jedini on spoznava svojega neskonSnega stvarnika.
In de tiidi ne vidimo človekove duše, že vnanja podoba ga loči od ži-vali. človpkovo teJo žd samo ozoannje, da v njem stannje diih božji. človek jedini noai glavo po konci, in gleda k nebu z jasniin obrazom.
Izpod las se sveti Siroko, fisto čelo, kakoršnega nema nobeoa žival. Nos ima aredi obraza. usta zapirate rudefi, mehki ustaici, ki se odpirate na pri-jazen posmeh ali ae odpirate aa razumno govorieo. V ustih je zob pri zobu, nobedeu krajsi. nobed™ daljS. Lice pokriva mehka aitljiva koža, ki pri uas ait.i nij prerudeča, niti prebela,, ali vendar včaaih zarudl kakor kri in vSasih po-bledi, k&kor zid. Nobenej živali se na licu ne more tako dobro videti žalost in veselje, np in strah, blagost in oaornoat, zdravjs in bolezen, kakor a& obraiu CloTOkereem. Vsaka iSnt, vsaka strast, ki nam U6i t srci, v daSi 39 nam ra-zodeva tndi na obrazn,
109
Pa kaj bi bilo lice brez očesa! Iz o& govori dnSa.   Ta gororica 8« ne
more pored&ti samo s siibiini beaedami, tudi se ne more napisati 8 peresom, človek jo mora videti. Kdo more opisati milino materinega očesa. ko se ozira na SToje ljubljeno dete! Kak razloček med njenira pogledom in med pogledom pogtiinnega tnožaka. kateremu se je v jezi oko napelo in nprlo v sominika! In 5e žaraiglji solza t oCesu, kako razumljiTO nam gOTOri solznc ok6! Dm-gače se aveti solza britke žalosti. draga^e solza srtnp redosti. To x> skrivnosti človeške dnše.   Tega nema nobena žival.
Ali kakor je ok6 lep iu neprecenljiv dar božji, vendar še pri človeku nij poglavitna vnanja stvar. Še nekaj ja, kar človeka 5e bolj porzdigujp nad ne-umao_ živalijo. To je človekov jezik ali govor. Brez govora bi bil človek le na pol Clovek in v nekaterem oziru Se slabejSi od živali. V gOTOru se nizodeva uajvečja vnanja Clovekova prednost. Kako areeni smo, ker si rnoremo drug druzemu razodevati svoje misli, svoj^ izkusuje iu opravila! Drng se ut'i od dnizega; kar ae je jeden nauišil, ali kar je izkusil, to pove dnigim, in ti »ed6 io znajo, kakor da bi bili var to sami izkusili. Iu ravno zato je človek bolj pameten od lisiee, bitrejSi od konja in močnejSi od slona.
Clovek govori, ker misli. Kako veliko mo^ ima človekov govor ne lL nad živalmi, temuč tudi pri ljudLh! Kake čuti budi v nas govoijenje ne-dolžaega deteta, kako nas pretresa grooiovita boseda navdučenega govornika in kako nam sega v dušo ooo tibo Sepetauje, ko se iiu5a z (iušo razgorarja. Pod dibom rahle besede se taja led okolo srca, zapah odlet! za zapahom in r blaženem pogovoru se odpr6 srcu tajna vrata, da mu TidiS v globočino. Be-seda je aezuaoa uioč, katere človek ae bode nikdar isiuodroval.
Clovek je podoba božja!