Poštnina plačana ▼ gotovini
Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-53. Cek. račun:	Ljubljana
itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih.
GLAS NARODA
Številka j Pfr,
Naročnina na mesec ftv 12 Din. 2a tujino 20 Duu Uredniitvor Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva nl|-oa It L Telefon 38-811 Rokopisov ne vračema
Št. 50.
Ljubljana, sobota 28. februarja 1936
Leto II«
Oblaki in veter, pa nič dežja — je mož, ki se ponaša z darom kaznivim.
Svetopisemski pregovor
Dnevna pratika
Sobota, 29. februarja 1936. Katoličani; Peter Damijan. Pravoslavni: 16. februarja, Sebastijan.
Dežurne lekarne v Ljubljani
Bakarčič, Sv. Jakoba trg; Ramor Miklošičeva cesta; Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sobota 29. februarja Goljemanov. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja 1. marca ob 15. uri Uboga Ančka. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri Družinski oče. Izven. Znižane cene.
OPERA
Sobota 29. februarja Katarina Izmaj-lova. Izven. Znižane cene. Nedelja 1. marca ob 15. uri Traviata. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri Apropos, kaj dela Andola? Izven. Znižane cene
Vreme
Evropa: Globok ciklon nad Italijo, vmes dež na Balkanskem otoku in nad Sredozemskem morju. Nad srednjo in zapadno Evropo tudi silen ciklon, ki vzdržuje stalno slabo vreme z močnimi vetrovi. Val mraza še vedno nad Rusijo in nad Skandinavijo.
Jugoslavija: Oblačno mestoma burno vreme v vsej kraljevini. Dež v Dravski banovini. Najnižja temperatura Kalinovik 0 C, najvišja Ercegnovf 15 C.
Napoved za danes: Oblačno in deževno vreme v vsej kraljevini. Temperatura bo narastla. Sonce vzhaja ob 6 20, zahaja ob 17.22.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno, obilne padavine, zlesti na jugu in vzhodu.
—»Morala gospe Dulske«, pikantna komedija, se ponovi nepreklicno zadnjič v soboto, 29. II. zvečer in v nedeljo 1. 111. kot popoldanska predstava. Mladini vstop ni dovoljen.
Borza
Za 29. februar
Današnja	povprečna	vrednost
tujega denarja 1 hol. goldinar	Dinarjev 29.72
1 nemška marka	17.56
1 belga	7.36
1 šv. frank	14.27
1 angl. funt	216.35
1 am. dolar	43.21
1 fr. frank	2.89
1 Ko	1.81
V privatnem kliringu 1 avst. šiling	9.55
1 nemška marka	14.85
1 angl. funt	250.00
Čitaj „Glas«
Tatvine v skladišču KID - Požigalcem na sledu - V gorečem avtu - Politiki brez patenta — Pred modno revijo naših obrtnikov - Don Juan z mamili-Atentat na vlak—Zločin blazneža—Kriza in volkovi
Po krvavih dogodkih v Tokiju
Uporniki so se udali
Tokio, 28. febr. o. Situacija na Japonskem se je popolnoma razčistila. Uporniške čete so obljubile, da se danes vrnejo v svoje kasarne. Kot se doznava iz dobro informiranih virov, je bil ta upor pripravljen za poznejši čas in bi objel vso državo. Oficirji pa, ki so zapleteni v to zadevo, so spoznali, da bi se upor posrečil v tej ugodni priliki, ki sc jim je nudila in so jo zato želeli izkoristiti. Voditelji tega upora so bili pozvani, da se dogovorijo z ostalimi generali o novem položaju. Ne ve se še, dali bodo uporniki kaznovani, vendar se doznava, da prebivalstvo simpatizira z njimi.
Kot glavni kandidat za predsednika nove vlade pride v poštev general Araki.
Proti večeru so se uporniki in njih oficirji vrnili v svoje kasarne in predali orožje. Pri uporu so ubili samo štiri osebe.
Pred novimi spopadi?
šangaj, 28. febr. h. Iz Tokia poročajo, da je položaj še nadalje kritičen. Uporniki niso držali obljube, da se danes ob 8. uri vrnejo v svoje kasarne in zapuste za-
sedena poslopja. Doznava se, da se položaj preko noči ni spremenil, da pa se pričakuje po zadnjih vesteh zopetnih spopadov.
Nova vlada je diktatorska
London, 28- febr. Po zadnjih vesteh je sestavil novo vlado na Japonskem general Araki. Vlada je diktatorska. Araki je bil od 1931. do 1934. minister vojske. Ker je zelo težko dobiti zvezo z Japonsko potom telefona in radia, se še ne ve točno, ali je general Ar alti proglasil novo diktaturo.
Iz Šangaja se doznava, da se je
po neki kratki telegrafski vesti položaj v Tokiu zapet poslabšal in je zelo kritičen.
Neguš obolel?
Pariz, 28. febr. r. Z v-so rezerviranostjo je treba vzeti na znanje vest, po kateri je baje bil nujno poklican iz Addis Abebe v Desie osebni zdravnik cesarja Haile Se-
Nova najmodernejša angleška podmornica drči dograjena v morje. Krstili so jo za »Grampusa«. Njena posebnost je posebna priprava
za polaganje min
Najnovejša poročila glej na strani 7.
Francija je počastila stoleinicO Smrti fizika hi matematika Arape* rea z izdaio znamk z učenjakovo giavo
lasija. Govori se, da je cesar tež« ko obolel ali da je bil m°goče celo ranjen pri bombardiranju Desija,
Beck v Bruslju
Varšava, 28. febr. v- Poljski zunanji minister Beck odpotuje jutri v Bruselj, kjer bo vodil razgovore z belgijskim ministrskim predsed-nikam Van Zeelandoim,__
Atentat
otrok
na vlak
Maribor, 28- februarja.
Železniški nadzornik proge Miha Pinter je preprečil veliko železniško nesrečo, ki bi se lahko pripetila med postajama Ruše in Fala.
Pri km 13.650 je nadzornik, ko je obhodil progo, našel n-a tiru velik kup kamenja. Z največjo naglico ga je odstranil. Komaj ja opravil čiščenje proge, ko je že pridrvel osebni vlak iz Maribora. Ko bi zadel v kup kamenja, bi gotovo skočil s tira_
Orožniki so takoj poiskali atentatorje in jih našli med - otroci. Kamenja Sta nanosila na progo komaj 10 let stari Janko Vojnik in 6 let stari Fran Zlodej iz Smolnika pri Rušah. Za oba bodo seva odgovarjali p sed oblastmi starši.
Beseda dneva
Kajti vi ste poklicani na svobodo, bratje; samo naj svoboda ne bode za priložnost mesu, tem: več po ljubezni služite drug dru: gemu. Zakaj vsa postava se iz: poln ju je v eni besedi, v tej le: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe«. Če pa drug drugega grizete in ujedate, gledite, da drug drugega ne iztrebite.
(Pavla apostolu list Galotom, pogl. 5, 13—15).
Dnevna kronika
— Gospodarsko zborovanja v Ljubljani, sklicano za nedeljo 1. marca t. L, se radi nenadoma nastalih zadržkov ne more vršiti in se prelaga na poznejši čas. — Pripravljalni odbor društva dolžnikov v Ljubljani.
— Poročila sta se v ponedeljek 24. t. m. na Skaručni pri Vodick.li agilni predsednik Društva kmetskih fantov in deklet, Alojz Podgoršek in Marica ?,umerjcva. Novoporočencema obilo sreče!
— Prirodoslovno društvo ima v soboto ob 18. predavanje v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predava ravnatelj mestne plinarne g. ing. J. Bartl o čiščenju svetilnega plina in o fabrikaciji beneola.
— Gospodinjski tečaj bo v torek 8. marca na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Pouk bo teoretičen in praktičen in se bo vršil od 8. ure do 12. ure in od 14. ure do 17. ure.
—Umrli so: v Ljubljani g. Gustav Wutt, papirniški mojster iz Medvod; v Metliki ga. Katarina Plesec iz Železnikov; v Češnjici v Selski dolini g. Franc Polajnar; v Ljubljani g. Božidar Ermec, cand. jur. in gdč. Ivka Burja; v Jafovici pri Planini pa g. Andrej Milavec, posestnik. N p. v m.! Žalujočim sožalje!
— Jubilej. V Ljubljani praznuje svoj 70 letni življenski jubilej čevljarski mojster g. Franjo Ikalja. Čestitamo!
— Nov potniški vlak na progi Slo-venjgradec-Dravograd-Moža je uveden s 1. marcem. Vlak odhaja iz Slovenj-gradca ob 5.28 in prihaja v Mežo ob 6.55, kjer ima zvezo na potniški vlak proti Mariboru.
— V Planici tekme odgodene. Radi skrajno neugodnih razmer so odgodili planiške skakalne tekme. Sicer v Planici Po malem sneži, tako da upajo, da bo zapadlo dovolj snega, zato so določili tekme na 15. marec. Prav posebno je pa ta termin ugoden radi tega, ker so haš tedaj tudi prosti svetovni skakači, ker minejo že tedaj velike tekme v Holmenkoll-nu tor bodo tako lahko prišli k nam. Trener Sfivensen pride že nocoj v Ljubljano.
— Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani bo imelo v petek, dne 6. marca ob pol 18. uri v Geografskem institutu na univerzi svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
— Kie ic skrivnostna plavolaska? iz Porto Allegre v Braziliji poročajo, da so tamkajšnje varnostne oblasti aretiral; neko Katarino Schuisser im njenega ljubimca Alberta Birlnskega. Schuis-serjeva je baje orna plavolasa teroristka. ki se je v času marsejskega umora pojavila v Mamseil-lesu in takoi nato izginila brez vsakega sledu.
„Glas44 je poceni
Bliskavica izza črnega kontinenta
Pri upornikih na večerji
V Parizu se je pod predsedstvom francoskega min. predsednika Sarrauta sestal »Visoki sredozemski odbor<. Generalni guverner Akti rja ter generalna ra-zidenta Tunisa in Maroka sta bila k tej izredni konferenci brzojavno pozvana, iz česar se dš sklepati, da v Parizu posvečujejo položaju v severni Afriki veliko pozornost. Ta položaj osvetljuje zanimivo poročilo časnikarja Ral-pha Menckena, ki ga tu podajamo našim čitateljem.
Afriški Pariz
V Egjpitu so dijaki nehali metati angleške častnike v Nil. Pa za zabavo spet obiskujejo predavanja na univerzi. Že nekaj tednov mii bil zažgan v Kairu noben tramvajski voz, nobena diplomatska čajanka kaljena s smrdlji-vtiimi bombami. To mi je sčasoma postalo preveč dolgočasno, pa sem se za spremembo podal v francoski Alžir, da tam malo obfščem svoje mohamedanske prijatelje.
Alžir je brez dvoma najbolj evropsko' mesto Severne Afrike. Ce hodiš po njegovih modemih bu!-varih, m/islliš, da si v Parizu, in pozabljaš, da itu še pred malo leti nobena ženska nj smela odkriti svojega obraza. Pred velikimi modnimi trgovinami izstopajo snnje-rjarve politi, ki se, bar zadeva »chic«, lahko kosajo z vsako Parižanko.
Ne marajo Grete Garbo
Kdor je doživel nacionalistične nemire v Egi prtu, bo razumel, da se široki sloji domačinskega prebivalstva upira jo proti čedalje bolj prodirajoči evropeizaciji vse-
ga njihovega življenja'. Oni ne marajo avtomaitiskiili restavracij, I me mairajo belih učiteljev in sodnikov in gre jim celo na živce, če zaiblastti ime Švedinje Grete Garbo na pročeljih njegovih kinov. ŠovtniistEčna, prenapetost? Gobova — toda razumlfjiiva spričo popolnega zatiranja njihove svotistvanostli!
Pohod
dr. Bena Dželula
Na nekam gričku na južni strani mesta, med' vinskimi trtami in cipresami stoji lična vila arabskega finančnika, ki podpira pokret dr. Bena Dželula. Posreči se mi, da me povabijo tja na večerjo. Pri vrtnih vratih me sprejmeta diva lajajoča ovčarska psa. Vila je zunaj in znotraj vsa v or-jentaIškem slogu. V salonu je že zbrana družba: dva ulema (dnevna) iz »kroga napredka,« mlad dijak filozof ter sin nekega mogočnega šejka v puščavi. Cez čas pride še zastopnik »panarab-ke skupine«, ki je v privatnem poklicu lekarnar v poslaniškam predeliti mesta.
KdJo In kaj so vsi ti ljudje? Ben Dželul, ki je promoviral na pariški Sorboni je predsednik »zveze mohamedanskih poslancev«, finančni delegat in generalni svetnik v mestni upravi Con-stantine. V svojem listu »L’en-tente«, ki ga financira naš gostitelj. piše vsak dan članke, v katerih najostreje napada francosko upravo. Najmilejše, kar si dovoljuje trditi, je, da »zatira Alžir z ognjem in mečem«. Ko je lani ob tem času francoski minister Regnier biil tu doli na inšpekcijskem potovanju, je tega
Rektor dr. Samec v Beogradu
Celje
Ne veš, kje te čaka — morilec
Na klopi v gozdu nad mestnim parkom je v sredo opoldan sedel 27 letni elektrotehnik Emil Benkovič z Mariborske ceste 1. Z levo roko si je podpiral glavo, kar se mu je približal neznan moški in s samokresom nanj ustrelili. Emila je zadela krogla v levo roko, kjer mu je obtičala. Kdo bi bil neznanec, še ne ve nihče.
c— Roseggerjeva »Vesela božja pot« je igra z godbo, petjem in plesom. V torek, 3. marca jo bo uprizorila ljubljanska drama v Celju. Neabooenti dobijo vstopnice v trafiki g. Frajleta..
c— Lobanjo so preklali 33 letnemu zidlarjii Ivanu Okornu iz Lave, ko se je v sredo ponoči vračal iz Lokrovca domov. Napadih so ga štirje neznanci s koli. Težko, da bo ostal pri življenju.
c— Ljudsko vseučilišče ima v ponedeljek 2. marca ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma predavanje o »Naših Alpah poleti in pozimi«. Predavali bo g. Cveto Švigelj iz Ljubljane.
c— Občinske volitve bodo 29. marca na Dobrni, kjer je bil pred kratkim občinski odbor razpuščen.
Včeraj je prišel v Beograd rektor ljubljanske univerze g. dr. Samec v družbi uradnika gradbenega oddelka na banovini, ki je v končni obliki izdelal načrte za univerzitetno knjižnico. Rektor ostane nekaij dni v prestolnici, da uredi vse potrebno za čimprejšnjo zidavo univerzitetne knjižnice.
Kratki valovi tudi pri nas
Beograjska radio postaja je po vzorcu inozemstva začela tudi s poizkusnim oddajanjem na kratkih valovih, in sicer oddaja od 15.30 do 17. ure na valu 49.2. Sicer so se slični Poizkusi že vršili na valu 32.30, toda kaže, da ho novi val bolj primeren za kratkovalovno oddajanje. S to oddajo se l)o tudi Jugoslavija uvrstila med druge tehnično naprednejše države!
radikačmega rogovilieža krepko o-štel. Poltem je bil Dželul nekaj časa nekoliko pohilevnejši Ali od izbruha vojno v Abesimiijli in nemirov v Siriji in Egiptu je dobil novo korajžo.
'Dželula podpira pri njegovi akciji predvsem »krog napredka«. Voditelja te organizacije sta, Ben 'Bariiis im Tajeb el Okbi, ugledna velmoža- Oni zasledujejo z vso vztrajnostjo in gibčnostjo svojega plemena cilj simotrenega pohajanja francoskega vpliva v severni Afriki. Njim na strani stojijo agentje pamarabstva, ki jim voditelji Chekib Arslan iz Lau-sanne (Švice) pošilja denar in navodila.
Kaj zahtevajo uporniki
Medtem ko v mirnem razgovoru luščimo artičoke, se odločim k napadu na enega svojih sosedov pri m^zi, nekega pod-upor-nika dr. Bena Dželula:
»Ali mi morete na kratko predočiti, kakšne konkretne zahteve stavite pariški vladi? Ne morem si zamidlfi, da bi se vi popolnoma hoteli otresti francoskega protektorata, kajti to boste gotovo samj uvedli, kakšen blagoslov predstavlja ta nadoblast koncem koncev za razvoj in prčevit vaše domovine! Imenujte mi torej vaše maksimalne zahteve, po katerih izpolnitvi bi vi potem mirovali.
»Ne bomo nikoli mirovali, do-kleu' nismo dosegli svobode, da smemo prid; go vati v svojih mošejah, vzgajati svojo deco pa naših naukih in šegah in sami upravljati maše pravosodje. Mi zahtevamo popolno kulturno avtonomijo ! Zahtevamo nadalje znižanje davkov za naše feflahe (kmete) in merodajen vpliv v Vladi! Ce nam Francozi te pravice vrnejo^ simo pripravljeni na mirno sodelovanje ž njitmii.
Ne z železno roko
Francozi so seveda enako kakor Angleži vsak čas zmožni kakšen uporniški pokret s svojim vojaštvom zadušiti. Koliko pa to navsezadnje pomaga, se je pa pokazalo v Kairu. Nimam vtisa, da so uporniki v Alžiru nepodkupljivi fanatiki! Ce pravim »nepodkupljivi«, niti ne mislim na denar; gotovo so ti voditelji, k.i so vendar skorai vsi napojeni s francosko kulturo, čarobnim besedam kakšnega spretnega psihologa vsekakor dostopni. Po mojem mnenju naj bi jim Francozi namesto železne rokavice ponudili mehko roko. To tem bolj. ker so v Oranu, Bonu, Tebesi in Con-sltanitinii na delu komunistični vplivi, ki so bolj nevarni...
Film, ki po svoji krasni vsebini zelo spominja na »Maškarado« Danes ob 16., 19.15 in 21.15 premiera Ufinega velefilma	
ZELENI DOMINO	Brigita Iiorney	M Karl L. Diehl	■
Film globoke, ganljive vsebine! — Povest o usodnem dominu, ki je razbil srečo dveh zaljubljencev In Sele po 20 letih popravil napravljeno zlo !	KINO SLOGA * Telcf. 2730
Obrtniki, zakaj je danes potrebna reklama!
V znamenju kakovosti in cenenosti!
Otroški ringaraja
Ljubljana, 28. februar. V nedeljo 23. t. m. ob l>oil 16. se je vršiila v kazinski dvorani Zvezde tradicionalna prireditev »Otroški lingaraja«. Zabava je nad vse pričakovanje dobro uspela. Dvorana je b:Ja kar pretesna. Krog obiskovalcev te prireditve se vsako leto vkhno veča. Med posetnikl prireditve smo opazili mnogo uglednih odličnih osebnosti, ki so z zanimanjem in veseljem sledili rajanju mladine. Posebno zanimiv je bil skrbno izvajan spored pod vodstvom ga. Delak, GoLia in Vakselj. Vsaka točka zase je bila vredna posebne pohvale. Splošno odobravanje so želi tudi mali harmonikarji iz šole g. prof. Rančigaja. Conferenoier — ga. Danilova je z njej lastno živahnostjo in ljubeznivostjo zaokrožila posamezne 'točke. Zabavno je bilo videti sprevod tnal h mask. ki so se pod spretnim vodstvom aranžer-ke gdč. Silve Danilove zbrali v krog ter zarajali v splošno navdušenje malčkov in odraslih. Za nadaljno prijetno prosto zabavo je poskrbel priljubljeni, izvrstni Ronny jazz. Dobro založeni bul-fet je b"sl mahoma izpraznjen.
Prireditev, katere prebitek je namenjen socialnim otroškim ustanovam druStva, je v resnici vsestransko in v splošno zado-v oJjstvo dobro uspela.
Maribor
m— Narodno gledališče. Nedelja, 1. marca ob 15. uri: »Veseli kmetič«. Globoko znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri; »Kariera kanclista Wmziga«. Globoko znižane cene.
m— Kino. Grajski:	Velefilm
L"ie: »Zadnji štirje sužnji strasti«. — Union: »Praški študent«. V glavnih vlogah Adolf Wohlbruck in Doroteja Wieck.
m— Žetev smrti. Na kralja Petra trgu 2. je nenadoma preminul zadet od kapi znani mariborski zdravnik dr. Vinko Dnascli. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
m— Glede nove šole. K prvotnemu posojilu v znezku 7 milijonov dinarjev so morali naknadno najeti še 1,600.000 Din posojila. Vendar še tudi to ne bo zadoščalo in bodo Šolo notranje opremili bolj skromno, ker za po načrtih določeno opremo ni denarja. Tudi prav, bodo rekli davkoplačevalci ...
m— Nesrečen padec. Tkalka Karolina G ritova iz Studencev je Pri delu v neki maribonski tekstilni tovarni padla po železnih stopnicah in pri tem zadobila nevarno ramo na glavi. Zdravi se v bolnišnici.
m— Divjaštvo. Se neiizsleden: Pobalini so na telefonskem vodu med Beltinci in Turniščem porezali 240 metrov žičnega voda in tako onemogočili zvezo med omenjenima krajema za dva dni.
m— Mali grehi — velika kazen. Pred malim kazenskim senatom *0 bili obsojeni mizar Rudolf Vrečko iz Studencev pri Mariboru na 10 mesecev strogega zapora, njegova žena Manija na 5 mesecev pogojno 2 leti in Marija Friedl na 3 mesece pogojno 2 *eti. Obtoženi so billl, da so za rožič vlomili v stanovanje Juri-P P raka v St. liju In mu pobrali oo Min gotovine
Ljubljana, 28. lebr.
V četrtek je bil sestanek propagandnega odseka za prireditev velike pomladanske modne revije, ki bo od 21. do 29. marca v gornjih prostorih Kazine.
Sestanek .e otvoril g. Rebek. Predvsem je nujno, je povdaril, da se za prireditev pritegne zanimanje našega časopisja. Osnovni in najvišji namen revije je, da se pokaže naši javnosti, da so naši domači modni saloni zmožni nuditi res fino blago po nizki ceni, kar bo tudi parola pomladanske revije. Da smo bili s prirejanjem modne revije na pravi poti, kaže de stvo, da modne revije prirejata že tudi Beograd in Zagreb. Sledijo tudi že Os:ek, Sisak, Virovitica in drugi.
Predsednik prireditvenega odbora g. Pučnik je povedal razveseljivo dejstvo, da je prijavljenih že nad 30 salonov za sodelovanje. Predvajane je msljeno v tem smislu, da bodo ob delavnikih po ena predstava, obe nedelji ter na praznik pa no dve predstavi. Prireditveni odbor ima namen odvreči lanske očitke, češ, da se ni nudilo ničesar za nižjo ceno. Letos so se lotili dela naš' vrli obrtniki od spodaj navzgor, tako da jim
Celje, 27. februarja. Blizu Teharja je vas Bukovžlak. Tam so se otroci na Pepelnico dopoldan igrali. Spravili pa so se kar na posteljo in se še v pustni razposajenosti premetavali. Nekoliko manj okretna je bila le 3 letna delavčeva hči Štefka Morav-jol. Ko se je najbolj ljubko smejala, ji je neki otrok stopil po nerodnosti na desno roko, ki se ji je tudi takoj zlomila. Kako so malega ne-prvidneža doma ošteli, ne vemo,
Izjava
Glavni odbor Zveze kmetskih fantov m deklet je na svoji II. redni seji, ki se je vršila dne 23. februarja t. L v Če''ju, smatral za potrebno, da izjav' sledeče:
L Glavni odbor Zveze ni nikogar pooblastil za kakršnakoli politična pogajanja in za tozadevno sodelovanje, ker je značaj organizacije le kultu rno-p ro^sveten.
2.	Glavni odbor istotako ni nikogar pooblastil za vstop v konzorcij kakega polibčnega Ista.
3.	Z ogorčenostjo odklanjamo zlonamerna podtikanja in sumničenja, da se v kmetsko-mladinsko gibanje vrivajo ljudje s komunističnimi težnjami, istočasno pa ipoizivamo vsa včlanjena društva, da o vstopu posameznikov v organizacijo temeljilo presojajo, vse sumljive pa brez oklevanja izključijo-.
4.	Vse članstvo pozivamo, da se še v naprej v trdni organizacijski disciplini ravna :po načelih naSe organizacije in po navodilih od njih izvoljenega glavnega odbora Zveze, ki je edini poklican in upravičen tolmač slovenskega kmetsko-miladinskega gibanja.
Za glavni odbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani: Ivan Knomovšek, 1. r„ predsednik; Tine Horvatič, 1. r.. Joško Tomažič, I. r., Alojzij Avsec, 1. r., Lado šturi a, I. r„ Grum Martin, I. r., Tone M er Slavič, 1. r.
sedaj teh očitkov ne bomo mogli več delati. Dobil boš vsega za najnižjo ceno, in imel boš še zavest, da je kujil.eno res model, narejeno po svetskem okusu, a po domačem žepu.
Osnovna misel vsega sestanka je pa bila živa potreba po dobri, uspešni reklami. Naši obrtniki so prišli do prepričanja, da brez potrebne propagande propade še tako lepa zamisel.
Dosedaj je veljalo čudno načelo naših obrtnikov ter trgovcev, da je reklamo odklanjal, če mu je šlo dobro, češ, da mu radi dobre konjunkture reklama ni potrebna. Ko pa je zaradi pomanjkanja reklame podjetje propadalo, je zopet reklamo odklanjal, češ, da nima denarja zanjo. Ker je pa vedno resnica samo ena, je jasno, da je bil eden teh izgovorov povsem .jalov. Naši trgovci pa tudi prehaja-io sedal k ten' misli, zavedaioč se, da v tej resni borbi z velikimi in-dustrrririmi prdtotii ne kaže držati rok križem. Davno je že ovrže-na trditev, da sq dobro blago samohvali. Mogoče je to res, toda nihče tisfe hvale ne razume in je ne sliši. Treba ie no veda ti to našemu I udstvu. oredno lim to po-
ve inozemstvo ter izprazni žepov naših kupcev. Ni čuda, da potem naša obrt tako žalostno propada ter da si osvajajo naš trg tujci.
Razumemo ta klic našega obrtništva ter jim gremo v borbi v vsem na roko. Nehati mora predsodek, da sami nič ne znamo. In tudi nehati predsodek, da nismo kljub kvaliteti poceni. Naši obrtniki so videli toliko zunanjega sveta ter imajo toliko avtokritike, da vedo objektivno podati kupcu res dobro blago za nizko ceno. Novo v zamisli modnih reviii je dvoje: Pritegnitev podeželja. Zato se bodo vršile prireditve tudi popoldne. Ter zamisel stalnih rednih revij v določenih časih. Prireditev ni in noče biti medsebojna konkurenčna tekma, temveč medsebojno sodelovanje obrtništva v borbi za kakovost, ceno ter proti navlaki nescidnih inozemskih fa-brikatov.
Celotni aranžma je pa zopet v rokah arhitekta Mesarja. Poznamo njegove strokovne sposobnosti in vemo, da bo pomagal našemu obrtništvu do zasluženega uspeha.
Roko ji je zlomil
Politiki brez patenta
Nikjer ni toliko poguma, kakor v beznicah
Ljubljana, 28. tebr.
Iz dneva v dan se suče življenje s tako beraško enoličnostjo, da že ne čutimo več svoje miz .rk.e. Kadar pritisne nov udarec, ljudje nekaj dni preklinjajo in zabavljajo, potem ie pa zopet vse dobro.
V	beznici med brezposelnimi.
V	zli c temu .e zanimivo poslušati, kako si preprosti človek skuša po svoje tolmačiti vzroke gospodarskega propadanja, lakoie v beznici sede brezposelni in taki, ki jim posel ne daje dovolj za življenje, a vendar še preveč za smrt. in modrujejo:
— Kakopak! Sama požrešnost je vsega kriva. Ali je treba, da upokojenec opravlja še po dve službi, ko ima že tako pokojnino?
Zbor pritrjuje. Primeri se vrste v drastičnih prispodobah, vse skupaj pa je tako neznatno, da skoraj ni vredno besede. Sai takle upokojen zgaranec s pokojnino in dve-
Kriza In volkovi
Gospič, 28. febr.
V Liki, ki je skrajno pasivna pokrajina, ljudje hudo tožijo spričo krize nad obupniimi gospo darskimi razmerami. Po posa« meznih vaseh žive prebivalci do skrajnosti skromno življenje, ki mu ni mogoče več reči, da bi bi« lo človeka dostojno. Kmetje, ki so še kolikor toliko šaljivi kljub vsem nadlogam in težavam, p ra« vi jo da je Bog na Liko že popol« noma pozabil. Nad Liko pojejo šibe božje v najraznovrsfcnejših oblikah: zima, sneg, zameti, glad, pomanjkanje, obup in končno 8e volkovi.
ma službama vred nima toliko, da bi mogel živeti, kakor se spodobi.
Denar v tujino, tujci k nam.
»To ni nič,« spozna bled dolgin, ki se mu na obrazu pozna, da se je nekaj časa plazil po šolah. In našteva. Ta in ta, ta in ta ie odnesel toliko denarja v tujino. Tukaj in tukaj sede tujci. Kaj jih ie treba, če niti za nas ni dovolj!
Druščina se zgane in prisluhne. Besede se krešejo vedno bolj krepko, marsikaka mastna pade vmes in tudi nekatera bridko resnična. Ali bi jo zapisal? Kako neki, ko ni nikjer toliko poguma kakor v beznici! Tem ljudem je gostovanje na policiji dobrodošlo, pišoči Ijudle pa se ga kar nekako ženiramo in zalo pišemo vse !epo, kakor se spodobi — a'l oa molčimo. Prvo je breme, ki človeku pači obraz, drugo je tolažba, s katero sl krajša ta neznosni čas.
V zadnjem mesecu so postali za vso Liko volkovi neznosna nadloga. Zverine so postale silno predrzne in so takorekoč vsakdanji gosti po vaseh in zlasti samotnih soliščih. Po prejšnjih kmetje sicer vsako jesen dobro zavarujejo staje in hleve svoje drobnice. Toda krvoločnost vol« kov premaga še tako trdno ovire Zato je ni noči, da bi tu ali tam volkovi ne odnesli po več ovac in koz. Kmetje so končno organi* zirali proti krvoločnim zverem pravo vojsko. V preteklem tednu so priredili vojni pohod, na ka* terem je padlo na desetine rol* kov
Tatvine v skladišču KID • Jesenke
Zanimiva razprava — Obsojena oba obtoženca
Ljubljana, 28. februarja Že predlansko poletje so po Jeseni-feah in vsem okolišu tovarn KID pričeli šepetati o tatvinah v tovarniškem centralnem skladišču in že so tudi preiskovali, naposled pa je stvar izbruhnila ter se z njo že ves čas peča sresko sodišče v Kranjski gori, kjer je bilo tudi več obsojenih, KID je pa več uslužbencev odpustila. Lanskega avgusta je prišla ha dan tudi zadeva z bencinom, ki je naposled prišla tudi pred sodnika poedinca bkrožnega sodišča v Ljubljani. .
Na zatožni klopi pred s. o. s. Le-derhasom sedita
i dva nasprotnika
Tovarniški delavec Maks Žen je bil tako dolgo v službi KID, da mu manjka samo še eno leto do polne pokojnine, toda tatvine v skladišču so tudi njega vrgle na cesto in v zapor. Stanko Bokal pa še ni 30 let star in je kot Pod uradnik v skladišču opravljal službo skladiščnikovega namestnika ter mu je bil podrejen tudi Žen.
Žen je brez zagovornika, Bokala brani jeseniški odvetnik dr. Stanovnik, interese KID pa zastopa odvetnik dr. Puc.
Obtožnica očita obema osumljencema, da sta poleti 1934. iztihotapila iz skladišča kakih 30 kg čistega bencina, razen tega tudi, da je Bokal večkrat nalival bencin tudi v rezervoar svojega mo Iomega kolesa in da je prodal 1 1 strojnega olja.
Že pred kakimi štirinajstimi dnevi se je na št. 79. pričela dolgotrajna razprava, ki se je nadaljevala v četrtek pred ves čas nabito polno dvorano.
Žen vse priznava — Bokal pa vse taji.
Prvi odkrito pripoveduje, kako mu je Bokal naročil, naj mu na Jesenice pošlje kanto bencina. Natočil jo je in jo dal v zaboj, naložil v kurzni vagon ter odpeljal na Jesenice, kjer je čakal uslužbenec Erzar ter bencin za Bokala prevzel. Bencin je Žen nalival vpričo svojega predpostavljenega skladiščnika Jurja' VVebra in mu pokazal tudi za nagrado dobljenih 20 Din.
Žena pa Bokal dolži, da se je vse to izmislil, češ, da je
podkupljen od KID
Nisem podkupljen od upravitelja Lukmanna in Bokala ne dolžim po krivem, da bi se tako prikupil in bil sprejet nazaj v službo. Tudi iz maščevalnosti ne! Ko sem bil v Kranjski gori obsojen, sem po prestani kazni res šel upravitelja Lukmanna vprašat za delo, ali ta mi je rekel, da stvar še ni končana, ker sem obdolžen tudi zaradi bencina.' Tedaj sem mu vse povedal. Službo pa pričakujem samo zato, ker mi manjka samo še eno leto do Polnih let za penzijo. Dr. Stanovnik; — Ali ste videli, ko je Bokal polnil kolo?
— Saj ga je polnil v skladišču in je videl tudi Weber. Nekajkrat sem mu colo pomagal in mu dal liter in lijak.
Dr. Stanovnik: Zakaj lani, ko slo bili obtoženi, niste tega povedali? — Ker me nihče ni vprašali Kakor je Zen miren in kratkih besedi, tako je spet Bokal patetičen. Tip delavskega govornika e pretiranimi izrazi in gestami, Njegov glas
votlo doni po dvorani, stresa z glavo in dokazuje z roko.
— Nič ne ve! Vse to so
fantazije in izmišljotine
ljudi. Pobožne želje, da bi šel in bil še moralno ubit. KID ima interes, da me moralno ubije! Vso to gonjo smatram za posledico, ker sem KID zaradi odpovedi civilno tožil. Znani ravnatelj Leon Dostal me je nesramno gnjavil tri dni, naposled me je Pa ustmeno suspendiral. Pisal sem generalnemu ravnatelju Nothu, naj me postavi pred sodišče, in KID mi je odgovorila, da za to ni povoda, ker me izjave preiskave ne obremenjujejo. Kar se pa strojnega olja tiče, ga nisem prodal samo 1 1, temveč 2 1, toda kupil sem ga v Ljubljani in takega sploh ni v tovarni. Pri uprav. Lukmannu me je obremenil tudi We-ber. ker ima polno sinov v tovarni in si s tem hoče spet utrditi simpatije. On hi bil moral mene prijeti, saj je bil Weber odgovorni faktor, jaz pa samo administrativni uslužbenec.
S. o. s. Lederhas:	Zakaj vas pa
Košir, Zen in Weber obremenjujejo? Kar trije!
— VVober me sovraži, ker je rojen Nemec in sem na javnem shodu radi šikan rekel, da bomo tej družbi
v šesterostopih zaigrali pogrebno pesem
S. o. s. Lederhas: Ali ste ga imenovali?
— Ne. imenoval ga nisem.
Drž. tožilec dr. Lučovnik: Zakaj ste bili pa obsojeni?
— Zaradi karambola pogojno.
S. o. s. Lederhas: Ali igrate politično vlogo?
— Delavski zaupnik sem.
Ko sta drž. tožilec dr. Lučovnik in zagovornik dr. Stanovnik predlagala zaslišanje raznih prič. je bila razprava preložena, da pridejo v Ljubljano. V četrtek so res prišli, le ravnatelja Dostala ni bilo. ker je bolan v ino zemstvu.
Ptiča stari Weber trdo govori slovenščino:
— Zen je nabasal bencin v eno kanglo pa ven lifral. Rekel je. da za Bokala, in jo dal v vagon. Tudi sem videl, da je Bokal dva ali trikrat nalil po 1 1 bencina v kolo.
Branilec dr. Stanovnik- Zakaj pa ni tanka napolnil ki drži 8 I?
S. o. s. Lenderbas: Ali ste res
nahujskani
proti njemu- ker ste Nemec?
— To pa ni res! Tudi ne pričakujem. da bi me KID vzela nazaj v službo, saj imam že penzijo od Pokojninskega zavoda in zalo sploh nimam nobenega interesa na tem.
Priča Erzar je bil v Kranjski gori svoj čas že v. Preiskavi zaslišan kot osumljenec, da je kupoval ukradeno blago. . Sedaj o bencinu prav nič ne ve. Bokalovo motorno kolo je seveda videl v skladišču, saj ga mu je Bokal pripeljal v popravilo. Nikakor pa' ni resnična Ženova trditev, da bi bil na Jesenicah prevzel iztihotapljeno kanto bencina.
S. o. s. Lederhas:	Žen. pofrišajte
mu no spomin!
Žen mu takoj vse pove o obraz, priče Pa jezno:
— Lažeš! Jezen je name, ker sem I. 1928. meni znani
natakarici prepovedal,
naj mu ne da več pijače na up, ker je bil že dosti dolžan. Od tedaj sva
govorila samo, kar je bilo »mus«. Zen pa začudeno ugovarja:
— Jaz pa nisem nič jezen. Dolg sem pošteno plačal in tudi vedel nisem za njegovo prepoved. Nikdar ni bilo sovraštva med nama.
Bokal med razpravo neprestano vstaja in se za vsako stvar posvetuje z zagovornikom.
Drž. tožilec:	Erzar, ali ste še v
službi K ID?
Erzar: Še.
Zagovornik: Ali Žen rad Pije? Erzar: Po 5. 10 in tudi
15 Sirkeljcev v dveh urah,
da je šel kot kanon ven.
Dr. Puc: Ali je zato jezen na vas, ker je za svoj denar pil?
Zagovornik: Pijanec je in tudi We-ber!
Priča Komec pripoveduje, da jo res od Bokala kupil olje za mol orno kolo. vendar je pa olje poznal, da je kupljeno v Ljubljani, saj tovarne takega specialnega olja ne rabijo.
S. o. s. Lederhas: Tudi vi >0 boste še morali zagovarjati v Kranjski gori.
Priča Karel Lukman
je kot upravitelj in ekonom Kil) zasliševal osumljence zaradi tal vin v skladiščih. Slovesno je izjavil:
- KID nima prav nobenega interesa, kako Žen izpove, sicer pa Žen nima nobenega upanja, da bi Prišel nazaj v službo. Zaradi tatvin je tudi priča kot upravitelj dobil ukor. ki so jih nato res odkrili. Z e I. 1934. je sumil tudi Bokala, a lani je prišla stvar z bencinom res na dan. Vse je povedal Košir, ki je grozil ravnatelju Dosta hi. da ga bo ijhil. če ne bo sprejet nazaj. Pri razpravi je Košir rekel, da je slišal od Zena v zaporu o tatvini bencina. V gostilni so Ženu celo očitali, zakaj je naznanil vse razen Bokala.
KID ni zainteresirana
na izidu razprave in Ženu ludi nikdo ni ponujal nagrade. Ko jv bil Zen amnestiran, je sicer pričo prišel prosit za službo ali Penzijo, češ. da se kesa. vendar mu ni nič obljubil in mu še pred oči I, da kesanje ni ta ko iskreno, ker sam od sebe ni hotel ničesar vedeli od bencina. Žen je na to samo odgovoril, da pač ni povedal, ker ni bil vprašan, in da se ne čuli krivega, ker mu je bilo naročeno od nadrejenega Bokala.
>. o. s. Lederhas: Kaj pa glede posebnega priganjanja?
Priča Lukmanu: Nobenega naročila nisem ,imel. da bi bil Bokala posebno priganjal, pač pa vse (atove sploh'
• S. o. s. Lederhas: Zaradi Bokalovega zavzemanja za delavstvo morda?
Priča: Nobenega osebnega nasprotja. čeprav jo delavski zaupnik!
Alibi motornega kolesa
J i sne in odločne izja ve upravitelja Lukmanna je pa skušal zagovornik dr. Stanovnik namali parirati s piodlogom za zaslišanje mehanika Krausa. ki ho povedni, da je bilo Bokalovo motorno kolo teda j pri njem več tednov popolnoma razdrto, in sicer prav takrat, ko priča VVober trdi. da ga je Bokal večkrat pripeljal v skladišče.
Bokal ima spet kazalec na Palcu in patetično gestikulira in razklada, kdaj in Irak o je motorno kolo kupil,
I vendar ga je pa mehanik že drugi dan moral razdreti in je tako ostalo od kraja majnika, pa t.jaj do konca julija.
Dr. Puc: Saj sto rekli, da ste se vozili tudi z drugim motorjem!
VVeber pa dvigne desnico, kakor bi prisegel: Bil je črn »Pueh«! Julija ga je prodal in novega kupil.
Tudi. ravnatelj Lukmann je večkrat videl kolo v teku najmanj dveh mesecev, nato pa nadaljuje, da proti Ženu zaradi pijanstva službeno ni bilo nikdar pritožb in je bil vedno neoporečen. Enako tudi VVebra ni nikdar videl pijanega, sicer je pa mož invalid s' protezo in bi tako pijan ne mogel nikamor.
Branilec podrobno dokazuje alibi kolesa in dr. Puc spet vpraša Bokala:
— Ali ste se vozili z drugim?
Bokal: Tudi, da sem dobil veselje.
Tudi priča Ivan Komec obširno dokazuje, kako jo bilo z, motornim kolesom. nazadnje mu pa
zmanjka 14 dni,
češ, da ne ve, kje je bilo tedaj. In s. o. s. Lederhas že pograbi presledek:
Prej ste rekli, da sto preč dobili kolo sedaj Pa šele čez 14 dni!
Bokal odjenjuje: Morda jo bilo razdobje in morda sem se tudi kdaj peljal med tem časom.
Drž. tožilec: Prej ste rekli, da se ni bilo mogoče voziti z njim.
Bokal popusti:
Bilo je 11 dni razdobja in vozil sem se samo po bližnji okolici, v tovarno pa absolutno ne!
Zagovornik: Ali še kaj?
Drž. tožilec: Predlagajte Kornera, ho spet kaj novega povedal! Komec in Erzar sta prizadeta in se naravno ničesar ne spominjata, ker sta še v službi.
Po kratkem, a prepričljivem govoru drž. tožilca je dr. Puc predvsem zavrnil napade na Kil), da bi delala Proti komu intrige, saj pri 2090 delavcev tudi ni mogoče gledati na posameznike. KID delavstvo primeroma dobro plačuje, da imajo delavci po 70 Din na dan, zato je pa njen interes edino ta, da delavstvo tudi
pošteno dela
Verodostojnost Žena je pač nedvom-Ijiva, saj z odkritosrčno izpovedjo samemu sebi povečuje kazen, KID ni na tem, da bi bili osumljenci kaznovani, temveč da pride resnica na dan in da nadzorniki no hi za pel ja vali drugih. Zato KID zahteva za povračilo samo 100 Din, čeprav jo škoda mnogo večja.
Bokalov zagovornik dr. Stanovnik je vsestransko obdelal zadevo in prav spretno podčrta! vse. kar bi mu moglo pomagati, vendar sta bila pa
obsojena oba obtoženca
da sla enkrat iztihotapila 1.r> 1 bencina in da je Bokal sam dvakrat v motorno kolo nalil po j do 2 1 bencina, oproščena sla pa glede nadaljnih 15 1 bencina in polnjenja kolesa skozi 5 mesecev, prav tako pa tudi tatvine strojnega olja. Maks Žen je dobil 1 I dni zapora, Stanko Bokal pa tudi 14 dni zapora, toda pogojno. Iz obširnega utemeljevanja razsodbo omenjamo samo dokazano ugotovitev, da Bokal ni bil obdolžen po nedolžnem.
Dr, Stanovnik je za Bokala prijavil priziv glede sodbe in kazni.

Prizor iz Ufinega velefilma »Zeleni domino«, ki je na sporedu v ljubljanskem kinu Slogi
Poslednja ljubezen
londonskega don Juana, ki je osvajal z mamili
2,500.000
odškodnine
Novi Sad, 28. febr.
Pred novosadskim apelacij« skim sodiščem je bila včeraj za* ključema dolgotrajna od škod n1 n* Sika razprava, ki je odločila, da je občina Martonoš v Bački dolžna plačati vdovi Griinfeld 2 in pol milijona dinarjev odškodnine.
Vdova Griinfeld iz Stare Ka* niže je že leta 1933 naperila pro* ti občini Martonoš tožbo za od* škod ni no 6 in pol milijonov di* nar jev. Tožbo je naslanjala na to, da je njen pok. mož v letu 1916 vzel od ob čim e v zakup 450 oralov zemlje pod pogojem, da okoli zemljišča zgradi 8 km dolg nasip, izvede kanalizacijo in postavi na večih krajih črpalke. Zakupnik so je dela lotil in v podjetje investiral več milijonov kron. Zakupna pogodba pa je bila do* govorjena za 20 let. Toda že leta 1919 je občina zahtevala pri ob* lasteh za izvedbo agrarne refor* me, da se zemljišče zakupniku odvzame. Tozadevno zahtevo je občina naslanjala na § 4 zakona o izvedbi agrarne reforme in je tu* di uspela. Vdova je nato vložila tožbo v Subotici, ki jo je pa iz* gubila, priziv na apelacijskem so* diišču pa je zalegel in je bila sedaj
občina obsojena na povračilo od* škodnine.
— Vi ste naš novi zdravnik? Hu-dimana imate srečo! V naših krajih so ljudje zelo zdravi. Res boste lahko roke križem držali!
•
— Ne zdi se mi lepo, da mi nočeš posoditi sto dinarjev! Prijatelj bi moral pač vselej drug drugemu Pomagati.
— To že! Toda zakaj naj bi bil jaz vedno oni drugi?
*
— Mamica, zakaj se pa ne sme kazati s prstom?
— To ni lepo, to ni dostojno in to ni olikano.
— Mamica, zakaj se pa potem imenuje en prst kazalec?
Napad iz zasede
Ptuj, 28. februarja.
Dravsko polje ima zopet rekord v pokolj ih in ubojih. Zločini v tem predelu naše zemlje že vpijejo do neba.
Iz Križevcev pri Ljutomeru so pripeljali v zapore v Maribor komaj 19 let starega Jožefa Šoštariča, ki je v družbi fantov iz svoje vasi iz ziasede ustrelil 36 let starega Alojba Vrbanščaka iz Burče-čevcev-
V najboljših londonskih krogih Je M zadnji čas najbolj znana iti priljubljena pojava neki mladi učenjak John Dimente. Svoj znasltvemt posel je mladenič popolnoma zanemaril in se z vsem ognjem vrgel v družabni vrtinec velikih prireditev in zlasti še ljubimkanja z lepimi ženami. Z a ni jie veljal en sam koledar:, skrbno je vodil evidenco vseh odličnih londonskih prireditev, ki se jih je udeleževal. Moški svet je bil na mladega Johna besen in divje je sikal naj ogenj ih žveplo, kar pa ni ničesar 'zaleglo. Najlepše Lou-dončanke so slepo drvele za ipri-kupijivim in očarljivim mladeničem, ki pa glede ljubezni ni poznal pojma trajnosti. Njegovo navdušenje za lepotice je h;lo prav kratko in je splahnelo, brž-ko je srečal novo neznanko iz lomdcinislkega ženskega sveta.
Jeza in bes moškega sveta
Mladi John je postal. zavoljo svoje sireče, ki jo je imel pri londonskih lepoticah, najpopularnejša osebnost. Možje so si belili in kuhali jezo 'ter z vsemi mogočimi sredstvi skušali izluščiti tajno. kako more mladi John tako osvajalno uspevati med ženskim svetom. Postavljali so vsemogoče zanjke, v kartere pa se John ni ujel. Kljub gnjevu moškega-sveta je bil v londonskih salon,'h in odličnih krogih ina'jprdjubljemejša oseba.
Lepa vdova
Tajno mladega don Jouana je naposled razkrila neka bogata in odlična londonska emane piranka, vdova po bogatem lastniku velikih rudokopov. Prikopljiva vdova Konstanca se je spoznala z Johnom na neki prireditvi. Srč-
V sredo zjutraj so se srečali pijani fantje iz S tarčno ve vasi s pijanimi fanti iz Burčečovcev. Fantje iz Staronove vasi so bili v manjšini, zato se niso spopadli z nasprotniki kar na planem, temveč so »sovražnika« po bližnjici prehiteli in čakali nanj oboroženi s koli v zasedi- Šoštarič je pa skočil po staro karabinko. Po spopadu je obležal na bojišču s smrtno rano v prsih Alojlz Vibanščak. Ustrelil ga je s karabinko Jože Šoštarič, ki so ga orožniki kmalu
Požigalcem
na sledu
Ptuj, 28. fv„;.
Že nekaj časa so po listih krožile vesti o večjih in manjših požigih na Dravskem polju. Tudi mi smo o tem že ponovno poročali. Čeprav je vse domnevalo, da povzroča požare hudobna roka, vendar ni bilo mogoče nikogar izslediti. Vzlic naporom oblasti so ostati vzroki požigov zaviti v temo.
Goreča sveča v krmi
Ondan je bil spet podtaknjen požar v Spodnjih Jablanih. Le
ni odnaša ji so bili seveda teko)
. vzpostavljeni. Lepa vdova j| sprejela povabilo Johna im »e 1 m jim odpeljala na večerjo. Po pri, jetrni večerji sta se oba odpeljala z avtomobilom na izlet. Med vožnjo je vdova Konstanca čutite, kako potegoma izgublja zavesit.
Osvajanje z mamili
Ko se je spet osvestila, je v veliko začudenje opazila, da sc na-*’ baja v stanovanju mladega Johna. Poleg tega pa je še morala v; strahu ugotoviti,, da ji :e izginil. ves njem dragoceni nakit. V razburjenosti jo je pričel John tolažiti in jo zagotavljal, da se ix> mak lit sigurno našel. Kljub temu zagotovilu pa je lepa vdova vso stvar prijavite policiji. 'Voda že, naslednjega d”' ;	’ ' svoj’
nakit nazaj.
Vozel se razpleta
Druge žene bi s tem Likvidirale celo afero in jo spravile tako s sveta. Vdova Konstanca Pa je bila drugega mišljenja. Na njeno opozorilo je začela policija posvečati mlademu učenjaku Johnu skrbno pozornost. Na policija so tudi našli nešteto prijav, kako je londonskim lepoticam izginil nakit lin podobne dragocenosti. Iz bojazni pred škandalom pa so te prijave dale ad acta. Policija je naposled odkrila, da je mladi učenjak popolnoma navaden lopov, ki se je na svoj posel naravnost odlično razumel. Razume se, da se pri razpravi vse londonske lepotice, ki jih ie John v ljubezenskih trenutkih okradel, ne bodo prijavile, ker se nočejo izpostavljati javnemu škandalu. Odločna emancipirainka vdova Konstanca pa pravi, da je ponosna, ker ji je uspelo razkrinkati londonskega don Juana.
srečnemu naključju je pripisati, da ni prišlo do hude nesreče. Orožniška patrulja je na obhodu, opazila neko sve'ttikan.e na gospodarskem poslopju Vinka Perneta. V hlevu so nato našli orožniki gorečo svečo v krmi. Seno in slama sta bila polita z bencinom. Tudi na dnu posode, v kateri je gorela sveča, je bilo še nekaj bencina.
Orožniki so takoj odstranili svečo in tako rešili domačijo neizbežne upepelitve. Ker stoji več poslopij tu precej na kupu, bi bil požar vsekakor katastrofah1 n
Preiskava
Oblast se je sedaj z vso vuemo lotila preiskave. Neka močno obremenjena oseba je tudi že v rokah pravice. Orožniki so jo odvedli v zapore ptu.skega sodišča in je upati, da bo zdaj končno le razkrinkana zločinska družba, ki je povzročila že toliko groze in gorja.	_____________
— Petelin je tedaj zapel, ko je bila izgovorjena največ ja laž človeštva, ko je Peter zatajil samega Boga. Ali veste, zakaj petelini še vedno zjutraj pojo?
— Zato, ker se tedaj tiskajo jutranji časopisi!
— In zakaj petelini ne pojo zvečer?
— Zato, ker se tedaj oglasi »Glas naroda!!!
tele s fanti in možakarji kar med Stan ti
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.	54
Cez čas pa se je sklonila bliže lk mjemu in ga nenadoma vprašala:
»Gospod Lx>ng, zakaj nu niste povedali — svojega pravega imena?«
Edvard se je zdrznil. Čutil je njen topli dih na obrazu :n omami j on od njene opojnosti, je z nekam težkim jezikom odgovoril :
»Kaj — kaj pravite, mifositiva?« »Dobro ste slišali, kaj sem vas Vprašala«, je dejala in nekaj ostrega je zazvenelo v njenem glasu. Se enkrat vas vprašam: zakaj ste se mi predstavili z drugim — tujim imenom«.
Dvignila se je z divana, In njene oči so žarele vanj.
«I1a!» je vzkMknl Edvard, »to ije------«
Hotel je skočiti pok one u, tedaj pa se je naslonjalo od divana razpoloivilo in ga od vsake strani s tako silo stisnilo, da se ni mogel gamiifci.
Tereza je stegnila roko in pritisnila na gumb. Z as lišaj je korake. Nekdo mn je pokril obraz s črno ruto, potem pa so ga pograbile močne roke.
Čeprav je bil zelo močan človek im se je na vse kriplje upiral, je ležal, močno zvezan, na divanu.
Nekdo mu je potegnil ruto z obraza, im zagledal je samo lepo Terezo, ki je visoko vzravnana stala pred njim m ga zmagoslavno gledala.
Ves prepaden je sitnnel vanjo. Bl je prepričan, da je to policijska vohunka, ki ga je bila zvabila v past. Toda že njene prve besede so ga prepričale, da je stvar nekoliko drugačna.
»Tudi jaz sem vas prevarala, toda ne s svojim imenom, ki je pravo, amjjak s tem, ko sem vam rekla, da sem vdova. To sem rekla samo zato, da se lažje gibljem v družbi.«
Edvard jo je molče gledal, ona pa je mirno nadaljevala;
»Pred nekaj tedni si niti misliti ne bi bila upala, da se mi bo posrečilo, dobiti v roke človeka, pred katerim trepeta ves London!«
»Ah!« je vzkliknil Edvard, ki se mu je zdaj nekaj zasvrtalo.
Ta strašni človek leži zdaj tu, povit kakor kak dojenček. On leži tu, pred menoj! Haha! Nebrzdano se je zasmejala.
Edvard je zdai vedel, da je izdana skrivnost njegove vile. Ostal pa je povsem miren- in hladno vprašal;
»Vi mislite, da sem jaz Jack? No, prav gospodična. Izročite me policiji, pa boste takoj zvedeli, da sem ugleden londonski meščan.
»Venamem. Toda vi ste vseeno Jack! Moj sluga, zamorec Cezar, je prisluškoval razgovoru med vami in vašim tovarišem, ki je bojda vaš sluga. Vse je zvedel. Tudi o vaši skrivnostni hiši in tisti podmornici! Tega mi ne morete več prikrivati. Saj vam z obraza berem, da imam prav.«
Edvard je zamn/žal. Tajna njegovega prjjjatelja Jacka je Mia izdana! Tisto čudno plazenje pred vrati, ki sta ga bila včasih slišala, ni ostalo samo v njuni domišljiji. Zamorec je prisluškoval njunim
razgovorom, čeprav ga nikdar nista bila videia.
Edvard je videl, da je igra izgubljena, vendar ni obupal. Ce se ne vrne, potem ga bo Jack iskal. In našel ga bo, četudi bi ga odpeljali na konec sveta. Zaupanje v velikega, mogočnega prijatelja mu je vlilo novega poguma.
»Tudi to vem, da ste me hoteli umoriti!« je zdaj zmagoslavno pripomnila ona in pri tem vzela iz nekega predala ostro bodalo. Sedla je poleg njega na divan in ga porogljivo vprašala:
»Ali veste, kaj bom storila z vami? — O, saj ne boste ugamii. — usmrtila vas bom! Jako, kot ste vi morili svoje žrtve!«
Edvard ni črhnil besede. Zabolelo ga je ob misli na Bessie, ki ostane sama na svetu. — Vedel ;,e, da bi ga rešila ena sama beseda. Toda ta beseda bi veljala življenje njegovega prijatelja uaesa in tega ni hotel storiti.
Jack ga bo maščeval! Ce molči, bo rešil prebivalce skrivnostne hiše, bo rešil tudi Bessie!
Tereza je nastavila bodalo na njegova prsa; tudi njen obraz se je tesno približal njegovemu. Edvard pa se ni ganil in je samo nepremično upiral vanio oči, kot bi hotel prodreti na dno njene duše.
»Zakaj ne prosite milosti ?< je vprašala, in oči so se ji grozeče zasvetile.
Edvard se je prezirljivo nasmehnil.
»Poskusite prositi!« ga je pozvala in njen glas je postajal nežnejši. »Pravijo, da so ženska srca mehka in popustljiva, da vse oprostijo; da milo sodijo. Poskušajte torei, omehčati moje srce!«
»Tega ne boste dočakali, jo je odločno zavrnil.
Njeni prsti so se tesneje oklenili bodala.
Edvard je začutil, kako mu konica počasi, počasi prebada ko/.o, toda ni se ganil, ni trenil z očesom.
Ona ga je čudno žareče gledala, on na »e zamižal. Tedaj je zaslišal, kako je nekaj zažvenketa-lo po tleh. In že le začutili, kako so ga objele mehke roke, vroče usteče pa so se željno vpile v njegove ...
>Ne, ne morem te usmrtiti!«, je strastno šepetala. »O, ljubim te, ti ponosni, ti hrabri! Ljub'm od 'takrat, ko sem te prvič zagledztla! Hotella sem te le malo kaznovati, saj si bi hotd umoifuti mene...« Ta nemadmii preobrat je Edvarda tak preseneti, da niti ni skušal, ubraniti se n tor ih straste h poljubov.
Znova ga je pričela divje poljubljat1, mjeme roke pa so urno razvezovale njegove vezi. Še nekaj trenutkov — in Edvard je bit prosit.
Ona pa je pobrala bodalo im ga položila k njegovemu zglavju.
»Tu imaš nož«, je vzkliknila in pritisnila roke na srce, ki ji je burno utripalo; »Zddj me lahko umoriš! — svoboden si!«
Edvard se je počasi dvign i. Vse teilo ga je še bolelo od močno zategnjenili vezi.
»Kaj?«, je odgovoril — ni vedel ali bdi ali sanja — »vi hočete prizanesti Jacku?«
»Da — ker te ljubim! Dokazati sem ti hotela le to — da sem močnejša od tebe. Nikdar n:sem mislila na to, da bi te ubila ali pa izdala!«
Edvard je dolgo čala zamišljen, gledal predse, potem pa zamrmral :
»Čudna ženska!«
»Ti ljubiš drugo?« je vkliknila in se namršrla.
Edvard je bti presenečen. Ta ženska je menda vedela vse.
»Ne pozabi, kaj sem ti povedala. Moji zamorci so zvedeli vse! Toda oni so mi vdani in te ne bodo izdali — prej bi to storili tvoji pomagači. — Toda ti — ti moraš biti moj — jaz hočem to!«
»Zaliubbena ženska je res vsega zmožna«, je šinilo Edvardu skozi giavo. Hotel ji je nekaj reči na to, pa mu ni dopustila.
I? domačih eafev
PAVEL GOLI A:
Neki deklici
Le ena čistost je, le ena, in ta je v nas vse dni, ves čas.
Pa bodi deklica, pa bodi žena, če nosiš v srcu njen obraz, ne bo nikoli izgubljena, kajti če je, je v nas vse dni, ves čas.
Komur je njeno bistvo tuje, ta ne spozna je, ne zasluti niti tedaj, ko se žrtvuje plamenoma v zamaknjeni minuti, a kdor pozna jo, jo spoštuje
Zato ne bodi žalostno dekle, temveč poslušaj, kaj ti pravimi Odloži križi Križ se slabo podaje ramenom tvoje duše nepokvarjene, očem pol žalostnim in pol sanjavim, ki od mladostnih ognjev so ožarjene. Še daleč je do križeve postaje!
Kur te teži, to so predsodki iz predpotopne dobe.
(Dandanes jih goje le še izrodki polni nečistosti, grehot in zlobe. Nuj jih goje vse večne čase!)
To so postan, ki jih piše ljubitelj kvante, piva in cigare za ves vesoljni svet, samo ne za se.
Če te bo ljubil, če bo fant od fare, z eno potezo jih izbriše z enim poljubom jih ozdravi, če ne, počakaj, da se favi pravi. Nikdar zaman ne čaka svobodna deklica svobodnega junaka.
Pavel Golia se je rodil 1. 1878.
v	Novem mestu. Posvetil se je vojaškemu stanu In je bil aktiv« ni častnik nekdanje armade. Pozneje je slekel uniformo in ži*
vi	sedaj kot ravnatelj dramskega gledališča v Ljubljani. Kot pes« nik je stopil v javnost tik pred vojno. Objavljal je svoje pesmi v »Slovanu« in v »Ljubljanskem Zvonu«, izdal pa je tudi dve sa» mostojni pesniški zbirki: »Pesmi o zlatolaskah« in »Večerna pe* smarica«. P. Goba je napisal tu« di več odrskih del. Naša pesem je v odlomku vzeta iz IV. let« nika mesečnika »Ženski svet«.
Nuna
in soler rešitelj
To se je dogodilo te dni v okraju Rava na Poljskem. Že pozno zvečer je pri bogatem kmetu Dominiku potrkalo na hišna vrata. Ko je gospodar odprl, je stala pred njim nuna z majhnim kovčegom v roki. Povedala je, da nabira mi--lodare za svoj zavod, in je zaprosila za prenočišče.
GostvTubno so jo sprejeli pod streho. Drugi dan pa je zaprosila, ako bi smela ostati še en dan, da se odpočije, in se je v zahvalo ponudila, priredti zvečer kmečkim dekletom malo pouka in zabav«-. In tako so se zbrala zvečer v h:ši vsa vaška dekleta, ki so po no uku pod vodstvom nune prepevale pobožne pesmi.
V tem se je pred kmetijo ustavi! neki avto. Šofer je izvršil na vozu neko popravilo, nato se e pa na povabilo gostol ubnega gospodara šel malo pogret v h:šo. Spoštljivo je poslušal pobožno petje, pri tem pa z zanimanjem opazoval nuno in — .
Cez nekaj časa je šofer pomignil gospodarju in mu pošepetah da po njegovem vtisu ta nuna ni ženska, ampak moški. Gospodar sc je nemalo prestrašil. Pa se je zdai zazdelo tud' n to tv u marsikaj sumljivega na nuni. In ko to nuna legla snaf, so kmet. nto^ova s'nn-va in šofer skunnn rtonih' nnnto. jo zvezali in preiskali. Pes se to izkazalo. da imam opravka z m ž-kim, očitno razbojnikom, ker je imel v kovčegu dva revolverja in in polno patronov.
Na šoferjev nasvet so se nato postavili na prežo, z nabitima samokresoma ujetega bandita. Ni jim bilo treba dolgo čakati. Počasi je privozili skozi noč avto in se ustavil pred samotno kmetijo. Štirje možje so izstopili, in eden je nalahko potrkal na okno čumnate, kjer je spala nuna. V isrem trenutku pa so že počili streli. Dva pajdaša lažne nune sta padla smrtno zadeta, ostalima dvema pa se je še posrečilo pobegniti z avtom.
Astrološka napoved
za 29. februar.
Danes se r.fikar ne odločite za kak važen korak. Je preveč slabih znamenj na nebu. Ljudje so danes podvrženi menjajočim se razpoloženjem. Splošna nezanesljivost. Ca študije in za potovanja pa je dan razmeroma dober, dasi povezan s težavami.
Današnji novorojenčki bodo inteligentni ljudje, a neodločnega značaja, nemimi te nestalni. (Šaljiva pripomba: Deklice bodo v zrelejših letih uživale to ugodnost , da se bodo — obhajajoč svoj rojstni dan le na vsako če-itniJo leto, — vedno lahko izdajale za štiri leta mlajše . . . )
Suh a gibčen je bil mož., ki je vneto predaval o vzgoji otrok.
»Otrok«, je razlagal, »otrok nikdar ne smemo tepsti. Sam sem vzgojil šest polov in vem, kako je to!«
»Sest pobov?« se je nekdo nejeverno oglasil, »in vse ste vzgojili zgolj z dobro besedo,«
»Seveda«, je vneto pritrdil predavatelj, »izvzeti so bili le primeri sv moobrambo«.
Iz nar. skupščine
Proračun v načelu sprejet
iieograd, 28. febr. Včeraj se je v nar. skupščini končala načelna razprava o državnem proračunu. Ker se je razprava vodila po skrajšanem postopku in se je opozicija ni udeležila, so nastopiti samo triiie govorniki: prvi je govoril za klub JRZ, drugi za klub vladne večine In treti: za Narodni seljački klub. Za JRZ je govoril poslanec dr. Voja Janjič, ki šite.e vladi v posebno zaslugo konkordat z Vatikanom. Glede volilnega zakona :e dejal, da tajno glasovanje ni aktualno in tudi ni na dnevnem redu.
V	imenu Narodnega seljačkega kluba je govoril posl. Voja Djor-d j e v i č, ki se je norčeval iz predgovornika in je zlasti zavračal podtikanje fašizma in celo komunizma opoziciji, kakor se to zlasti v Sloveniji poskuša. Izjavil se je za načrtno gospodarstvo.
V	imenu kluba vladne večine je govoril posl. Živko S uš i č. k: je ostro napadal opozicijo.
Za njim se je oglasil še član Narodnega seljačkega kluba, bivši minister v Jevtičev! vladi dr. Dragutin Jankovič, ki se je posebno pečal s kmečkim vprašanjem h je izjavil, da je njegov klub pripravljen sodelovati z vsako vlado, ki bo skušala rešiti to vprašanje.
Ob pol 9. uri zvečer je predsednik odredil glasovanje, ki je trajalo tri četrt ure. Glasovalo )e 179 poslancev, in sicer 169 za, 10 pa proti proračunu.
Ker ie predloženih nekaj sprememb, je predsednik napovedal prihodnjo seio za ponedeljek ob 10. uri dopoldne.
Predsednik finančnega odbora pa je za danes ob 17. sklical plenarno sejo finančnega odbora, da razpravlja o predloženih spremembah
in o uredbi glede spremembe in-vnpdškega zaknnn.
Anketa
o čevljarski obrti
V	dvo-rani beograjske industrijske zbornice se je včeraj nadaljevala in zaključila anketa, kj jo jc na zahtevo vseh gospodarskih krogov sklical trgovinski minister dr. Vrbanič. Včeraj je med drugimi govoril tudi tajnik ljubljanske zbornice za TOl dr. Pretnar, ki je Polemiziral z včerajšnjimi izvajanji zastopnika tvrdke Bat’a. Poudaril je, da so se slovenski čevljarji znašli že po par mesecih, odkar je Bafa odprl pri nas svoje trgovine, v težkem stanju. Danes ba je večina teh čevljarjev sploh brez posla.
Za njim je govoril tudi zastop-uik Zveze industrialcev iz Slovc-n‘ie g. Kuster, ki se je zavzemal ?-a omejitev dela firme Bafa in je naprosi! trgovinskega ministra, naj tiafj ne odobri zgraditve nove to-varne za predelavo kož.
Vsem govornikom je odgovoril jjnnister dr. Vrbanič, ki je dejal, ba bo vlada s primernimi ukrepi priskočila na pomoč našim če vi in r-da pa je treba zbrati vsestrnn-nodatke glede tega vprašnma.
7- Francosko - ruski pakt rati-•viran. Na včerajšnji seji franco-Parlamenta je bil končno J* t pet ran francosko-ruski palet o , Cvsiebojiiii pomoči. Za ratifikaci-
>7 glasovalo 354	poslanice v,
pa samo 163.
NAJNOVEJŠA POHOĆILA
Italijanska poročila:
Amba• Aladža padla?
Asmara, 28. febr. T. O. Po dosedaj uradno še ne potrjenih vesteh so včeraj proti večeru italijanske čete v velikem boju in ognju zavzele Amba-AIadžo.
Maršal Badogllo p®|de v Rim?
Rim, 28. febr. Doznava se, da bo najbrže v kratkem dospel v Rim maršal Badoglio, da poda Mussoliniju točen pregled vseh uspehov, nakar se spet vrne v Vzhodno Afriko.
Abesinska poročila o obstreljevanju
Resne skrbi v Parizu
Pariz, 28. febr- r. Ministrski svet je na svoji dopoldanski seji reševal zelo važna vprašanja. Veliko se je govorilo o dogodkih v Tokiu. Točen pregled teh dogodkov je podal zmanji minister Flandin. Opazilo se je, da si tudi francoski krogi delajo skrbi radi japonske revolucije in da se boje, da bodo nastale neke politične ne. všečnosti. Situacija se vse bolj zamotava, posebno še, ker so japonski krogi zelo rezervirani v komentarjih. Na seji so tudi razpravljali o vprašanju glede petrolejskih sankcij proti Italiji in bližnjem sestanku 18-orice, ki bo v ponedeljek v Ženevi. Ministri so takoj v početku spoznali, da sankcije ne bodo uspešne radi zadržanja USA- V splošnem francoska vlada ni niti najmanj navdušena za poostritev sankcij In bo na vsak način skušala v Ženevi preprečiti to poostritev. Iz tega sledi, da se francoska in angleška vlada nista točno pogovorili o tem vprašanju.
Flandin se bo sestal z Edenom v Ženevi v ponedeljek dopoldne-Na zasedanju bodo navzoči tudi Litviuov in stalni delegati držav DN, dočim bo Poljska zastopana po svojem ženevskem delegatu, ker bo Beck vodil ravno v tem času razgovore z belgijsko Vlado glede nekih gospodarskih vprašanj.
Na seji je vlada tudi pretresala vprašanje, kako nastopiit proti onim, ki kršijo člen 16. pakta DN.
Po seji je Flandin sprejel belgijskega ambasadorja, s katerim je vodil razgovore gospodarskega značaja
— Koliko je Italija potrošila v Afriki? Po najnovejših podatkih iz Rima je ItaV.ja od početka svojih vojaških operacij v Vzhodni Afriki do danes potrošila že 6 milijard li;r.
— Italija šteje po majnovejših ■podatkih 43,525.000 prebivalcev. V zadnjem letu je prebivalstvo naraslo za 869.000 duš.
Addis Abeba, 28. febr. Agencija Radio poroča, da se boji pri Amba Aladži nadaljujejo. Italijani pri teh bojili niso dosegli nika-kih znatnih uspehov. Abesinske čete so utrpele mnogo izgub radi neprestanega bombardiranja italijanskih letal in radi topniškega ognja. Italijanska letala so zopet bombardirala glavni stan Desijc. V Tembieciu se vrše boji mestoma mož proti možu- Italijani so bombardirali vse abesinske postojanke ob reki Takaze in okoli njene bližine. Tekom včerajšnjega dne sta to bombardiranje izvršili dve italijanski eskadri. Abesinci so takoj otvorili ogenj nanje, toda niso dosegli -znatnih uspehov. Ras Imru tudi znatno napreduje in vedno bolj oklepa Aksum.
Na južni fronti italijanska letala tudi močno obstreljujejo vse abesinske postojanke, posebno pa njih tabore. Pri VVaderi so danes Abesinci zopet vrgli nek italijanski oddelek iz njihovih postojank. Posebno velika aktivnost abesinske vojske je med Ganale Doria in Webi šebeli, kjer Italijani ne morejo nikjer prodreti. Danes se je zopet pojavilo več letal nad pokrajino Bale in nato odletelo proti pokrajini Sidomo in bombardiralo kraj Allato.
Abesinska vlada uradno demantira vest, da bi Tekle Havariate
odpotoval v Evropo z neko posebno misijo, kakor tudi vest, da abesinski cesar sedaj ponuja mir- Na to vest je abesinski cesar izjavil, da mu kaj takega še na misel ni prišlo, in da toliko časa ne bo skle. pal z Italijo miru, dokler stoje njene čete v Abesiniji. Sam je dejal: »Ne odstopimo niti koščka Svoje zemlje!«
Vrenle v Španiji
Madrid, 28. febr- d. Po naredbi direktorja za javno varnost so zaprli vse prostore glavne uprave in ostalih podružnic »španske falange«.
Blizu Valencije so se stepli med seboj cigani. V borbo so posegle tudi žene. Policijska konjenica jih je razgnala. Deset oseb je težko ranjenih.
Svetovni kongres 'adioionije
Pariz, 28, febr. r. Danes je tu pričelo zasedanje internacionalnega kongresa za radio- Udeleženih je vsega skupaj 46 držav, med njimi 16 prekomorskih. Vseh poslušalcev je okoli 200 milijonov.
— Ruski poslanik Jurenjev umorjen? Po še nepotrjenih vesteh neke ameniške dopisne agencije so japonski uporniki umorili tudi sovjetskega poslanika v To-kiju Jurenjeva, bivšega sovjetskega iposilanika na Dunaju.
V soboto ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30 dop. predvajamo po enotni matinejski ceni 4.50 Din veselo dunajsko opereto
Prigodbe iz Wienerwalda
Ta film sl mora vsakdo ogledati, kdor se hoče dobro zabavati in nasmejati !	KINOSLOGA
Žrtve vojaškega upora v Tokin od leve na desno: finančni minister TakahaŠi, ministrski predsednik Okada in bivši ministrski predsednik Saito. Umorili so jih mladi japonski oficirji, predstavniki japonskih nacionalnih imperialistov, ki hočejo vojno proti Rusiji in so smrtni sovražniki parlamenta in belcev
Na 4 in pol slušatelja —
1 slušateljica
Ljubljana, 28. febr.
Naša univerza zaključuje svoj zimski semester ter stopa v letni semester. Rektor univerze je g. Prof. Samec, prorektor g. prof. Slavič. Dekani so: filozofski g. dr. Kos, juri-dični g. prof. Dolenc, medicinski g. dr. Serko, tehniški g. prof. ing. Osana ter teološki g. prof. Lukman.
Univerza je imela v zimskem semestru 1783 slušateljev. Filozofov je 4»2 rodnih ter 2 izredna, juristov 625(—), medecincev 162(—), tehnikov 347 (3), teologov 163 (2). Od teh je bilo ženskih alušateljic: rednih 219 ter 2 izredni na filozofski. 59 rednih, na ju-ridični, 44 rednih na medicinski, 16 rednih na tehniki. Celotno razmerje moških In žensk je torej 1438 : 338 ali krajše nekako 4.5 : 1.
Tajna
zaloga
koles
Zagreb, 28. febr.
Iz raznih poročil, ki prihajajo iz vse države, je razvidno, da ni samo Ljubljana na glasu glede kolesarskih tatvin. Kolesarsko tatinska cbrt je v zadnjem času posebno zacvetela v Zagrebu, kjer ni dneva, da bi ne bito prijavljenih ne-kai tatvin koles. Iz posameznih prijav je razvidno, da padajo pri tej obrti kot žrtve zlasti inkasanti in nameščenci, ki imajo v času službe opravka po mestu. Splošno se sodi, da deluje v Zagrebu spretno organizirana tolpa kolesarskih tatov, ki znajo za sabo imenitno zabnisati najmanjšo sled.
Policija si s tem vprašanjem že več časa razbija glavo in poskuša z neštetimi racijami. Krivcev nikakor ne more izslediti. Pač pa ji je uspelo, da je ugotovila, da je prišlo zadnji čas v promet mnogo koles, ki so dejansko brez tovarniške znamke in je pri natančnejšem pregledu takoj spoznati, da so sestavljena iz posameznih delov različnih koles. Taka kolesa so bila tudi registrirana. Kupci pa so izjavili, da so jih kupili po res smešnih cenah.
Šele včeraj je policiji uspelo, da je aretirala nekega Slavka Kadle-ca, o katerem je ugotovila, da je en groš prodajal po hrvatskem podeželju tako sestavljena kolesa za nizke cene. Kmetje so pokupili mnogo teh koks. Policija upa, da je s to aretacijo prodrla v tajno zaloge ukradenih koles.
—■ Nov moment v razmerju med Italijo in Anglijo je nastopil po ipoiročiilh iz 'Londona včeraj, 'iko je il'tailijans'ko poslaništvo v Londonu — kmalu po sestanku Grandi,ia z Edenom — izjavilo, da je Oranidii v imenu svoje vlade sporočil Edemi, da Italija ne bo podpisala nobenega pomorskega sporazuma, pa tudi nobenega protokola. Ne ve se še, če bo Italija po tej izjavi zapustila londonsko pomomško konferenco.
Zločin
blazneža
Bihač, 28. febr.
V zapore bihaškega okrožne« ga sodišča so včeraj pripeljali trdno uklenjenega Ahmeda Gja« feragiča iz naselja Ribca, ki je v torek na zverinski način ubil svojo še mlado ženo Mufijo in triletno hčer ter težje ranil svo« j ega 16 letnega sina Mesaga.
Ubijalec Ahmed je bil v svoji vasi sploh-na slabem glasu, ven« dar pa mu nihče ni prisojal ubi« jalskih namenov. Že več časa je bil duševno bolan ter so ga ime« li že trikrat na opazovalnici v Stenjovcu, odkoder pa je bil iz« puščen kot miroljuben slaboum« než. Preiskava je ugotovila, da je bil povod zverinskega uboja prav neznaten prepir v domači hiši. Ahmed je brez vsakega po= voda pograbil za sekiro in naj« prej navalil na sina, ki ga je z močnim udarcem hudo ranil. Fantu je prihitela na pomoč nje« gova mačeha. To je Ahmeda ta« ko razjarilo, da je pričel ves be« sen tolci s sekiro na vse strani in ni nič gledal, kam je priletelo. S sekiro je pobil do smrti ženo in triletno hčer, nato pa se je po« miril in hladnokrvno hodil po iz« bi gor in dol, dokler ga orožniki niso uklenili in odpeljal v zapor.
Gospodarske vesti
Dobiček Narodne banke. Na seji Narodne banke je bilo pjcda.no letno poročilo za 1. 1935., iz katerega je razvidno, da je imela Narodna banka v preteklem latu 33,681.000 dinarjev dobička. Na vsako delnico odpade 350 Din dividende.
Trgovska pogajanja s Španijo.
Razvoju trgovinskih odnošajev naše države in Španije posveča naša javnost veiliiiko pozornost, zla sti še Slovenija, ki se ji je v tem pogledu obetalo izvoz lesa. Prvotno so bja tozadevna pogajanja za nekaj časa preložena, tl marca Pa odpotuje v Španijo naša delegacija, ki bo vodila pogajanja za izvoz v Španijo.
Sladkor za čebelarje. Einančni tnlnster je izjemoma še dovolil čebelarskim zadrugam in čebelarjem za leto 1935-36 po tri kg sladkorja brez plačila državne trošarine za vsak panj. Sladkor je mogoče nabaviti 'le v državnih sladkornih tovairnah.
Proračun ljubljanske občine. Mestno poglavarstvo v Ljubljani sporoča, da je proračun za bodoče proračunsko leto izdelan in bo od 28. t. m. skozi pet dni občinstvu na vpogled. Plačevale! neposrednih davkov ,:,n meščani ■majo pravico staviti k- proračunu svoje predloge,
Lesna konferenca na Sušaku. Na seji lesnega odseka Zveze trgovskih združenj v Ljubljani je bito preteklo soboto sklenjeno, da se v najkrajšem času skliče na Sušaku velika lesna konferenca, ki se je bodo udeležili intere-
senti iz Slovenije, Like im Gorskega Kotara.
Nova tvornica barv. Banska uprava ie dovolila Antonu Konju osnovanje delniškega društva za proizvodnjo barv. Sedež tvornice bo v Borovnici.
Nazadovanje čevljarske obrti v Sloveniji. Po statistiki zbornice TOI je v preteklem letu prene-fato obratovati 189 č/.vliariev. Leta 1923 je bilo v Sloveniji 2.846 čevljarjev, do leta 1930 je to število porasto na 3.931. Odtlej pa število stalno pada in je znašala koncem 1935 še 3.050 obratov.
Mednarodni velesejem v Milami. V Milanu bo mednarodni velesejem oid 12. do 27. aprila. Tudi letos se oficijelno mdcileži te gio-spodarske prireditve naša država, ki imaš kakor znano, na ve-Icsejmskih prostorih svoj paviljon. Razstavl.iaici, ki se hočejo ud.e• ležilti velesejma z vzorci, naj se obrnejo na Trgovinski muzej, Beograd, Miloša Velikog 29.
Sestanek
slovenskih poslancev
Povodom intervencije Ijublan-ske deputacije, ki je prišla v Beograd v zadevi monopolizacije in unifikacije šolskih knjig, se je vršil sestanek slovenskih poslancev na katerem je posl. Ivan Mohorič apeliral na slovenske člane .IRZ, naj zastavijo vse svoje sile, da se bo izvedla ukinitev tozadevnih zakonskih določb. Z ozirom na to so slovenski poslanci JRZ sklenili, da bodo glasovali za proračun le, ako prjstine vlada ne le na imiiii-tev zakona o učbenikih, temveč tudi za ukinitev določbe o prenosu papilarnih vlog v Državno hipotekarno banko in pa ako bodo zagotovljeni krediti za izgraditev železniške proge Črnomeli-Vrbov-sko.
Med popoldansko proračunsko razpravo so nato slovenski poslanci JRZ obiskali predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča ter mu predložili posebno spomenico, v kateri naprošajo vlado, naj ugodi zgoraj navedenim zahtevam.
_ Kakor poroča »Slovenec« so S taja di novic in vsi ostali pristojni ministri poslancem JRZ dali popolno zagotovilo, da se bodo te želje upoštevale in najbrže uredile že s Sedanjim finančnim zakonom. Itoslanci JRZ so vložili tudi spremembo, da se ne ukine kočevska gimnazija.
Ker so zvečer vsi slovenski poslanci JRZ glasovali za proračun, se domneva, da so to storili le v posesti popolnih garancij, da so njih zahteve sprejete.
Radio Ljubljana
Sobota, 29. februarja. Ob 12: Plošča za ploščo, 12.45: vreme, poročila, 18: čas, spored, poročila, 13.15: Plošče, 14: vreme, borza, 18: Na delopust, radio orkester, 18.40: Zdrav in pomanjkljiv govor, g. Mazi, 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.80: Nacionalna ura: 30 letnica zmage srbsko-hrvatske koalicije, II.,' 20: Zunanje političen pregled: dr. Kuhar, 20.30: Po slavni ribniški dolini, pester večer, 22: Čas, vreme, poročila, 22.15: Vesela ura, radio orkester.
„Glas" |e zanimiv
čitajte „Glas naroda"
V gorečem avtu
Maribor, 28. februarja. Ključavničarskemu mojstru Alojzu Marčecu iz Središča se ja pripetila v četrtek nenavadna nesreča. Malo je manjkalo, da ni zgorel v avtomobilu-
Mojster se je peljal v Ptuj. Med potjo se mu je pa avto nenadoma vnel. Marčec je še o pravem času skočil iz gorečega avtomobila in si tako rešil življenje, avtomobil je pa bil nekaj minut nato le kup ukrivljenega železa in pepela. Na srečo je imel avto zavarovan.
— Italija se brani Nemčije. Rimska »Tribuna« komentira londonske glasove o zbližanju med Rimom in Berlinom im ugotavlja, da bo Nemčija kmalu popolnoma izolirana in bi tako Italiji bila bolj v breme kakor pa v dejansko korist. Zveza z Italijo bi v današnjem položaju služila predvsem Berlinu, ne pa Rimu.
MALI OGLASI
V Miku beseda 51) pur. Najmanjši tnesek 5 Din. Drž. in bun. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo sležbe, nlnčajo sumo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja jo priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
Inštruktorja
za slovcnsk jezik iščem. Ponudbe na upravo lista pod »Instruktor«.
Dopisnik
v slovenskem, srpsko-hrvaškem, nemškem, italjan-skem in francoskem jeziku išče primernega zapos-Ijcnja. Tudi za nekaj ur dnevno. — Sprejema tudi prevode. — Cenjena povpraševanja na upravo lista »Glas naroda« pod »Ko-respondent 50«.
Pomočnico
za gospodinjstvo iščem za 1. marec. Ponudbe na upravo lista pod »Služkinja«.
Opremljeno
sobico
oddam takoj gospodu ali gospodični. Franja Hribar, Miklošičeva c. štev. 34/IV.
Iščem
malo, solnčno sobico v mestu s 15. marcem ali 1. aprilom. Cenj. ponudbe pod »Sobica 1« na upravo lista.
Pisalni stroj
rabljen, toda v dobrem stanju kupim. - Ponudbe z navedbo znamke in ceno na upravo lista pod
»Pistroj 350«
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Glasa naroda«.
Zložljivo
mizo 2 m dolgo, 1 m široko prodam. Prikladna ra ta-petnika, krojača ali gostilno. Naslov v upravi.
Ženitve
in možitve
boljših krogov posredujemo najvest-neje Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din !0 — v poštnih znamkah diskretno. Velika izbira Odličnih partij obojega spola. Varočite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3
Telefon 2059
suhe drva, premog 'h
karboparkets dobite pri
L.PogačniH
Bohoričeva ulica 5
Čitajte!
Priporočajte!
S,rttejGLA9
NARODA*1!
Izdajatelj: Josip Fr. Knafiič. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.