M eteIko V slovenskein slovstvn. 11. Kar so ti trije učenjaki pisali o slovnici Mcfelkovi, to je čversta kritika, ktera ne podira le, ampak tudi zida. In taka bodi nam Slovencem v čisiili. Povedali so uiu, vzlasti o čerkah in njihovih oblikah, prijazno in spodobno skor vse, kar se mu je pozneje očitalo neprijazno in časih celd nedostojno! Iz Gorice mu je 12. sept. 1825 Valentin Stanič (Stanig r. 1774, u. 1847)r ki je bil ondi oziroma to, kar Dajnko na Stajarskem. Jarnik na Koroškem, pisal to-le: ,,Povedati Vam moram, da mi oblika novib čerk, malo da ne vseh, ni ršeč". Tako sla sodila i Ravnikar i Kopitar; Metelko sam ni bil z njimi prav zadovoljen (Vorrcde XXVIII); čislali pa so notranjo vdjavo njegove slovnice vsi, posebej tudi M. Oop in P. J. Safafik. Pavel Josef Šafafik (r. 1795, u. 1861) je I. 1826 spisal ter v Budi (Ofen) dal na svetio ,,Die Geschichte der slavvischen Spracbe und Literatur nach allen Mundarten". Ta knjiga mu je bila osnova, po kteri je zložiti hotel polagoma slovstveno zgodovino vseh rodov slovanskib. Obračal se je iz Xovisada, kjer je bival do 1.1833, pismeno do raznih pisateljev, naj mu pomagajo v ta namen. Izmed Slovencev sta ga podpirala Kopitar in Matija Čop, ledaj knjižničar Ijubljanski. Prijateljsko so si dopisovali, in razun Kopitarja je bil vzlasti Safafik, kteri je Čopu, kakor sam pravi, nekako vsilil veselost do slovanskih in slovenskib reči. Marljivo je nabiral Čop vse, karkoli je mogel dobiti o bukvah slovenskih (windischen), popisal jih ob kratkem in poslal je spis svoj, 100 strani v celih polah, učenemu prijatelju v naznanjeni namen. Poslal ga je bil po Kopitarju, kteri je kratko pa krepko po svoji navadi tii in tam še kaj pristavil, ter pisal o tej priliki Safafiku: ,,To so krasni spiski; javaljne bi bili mogli od kod drugod za svoje delo dobiti tako dobre priprave. Čop je mehek presojevatelj in obširnega vzajemnega znanja (Zhdp ist ein milder Recensent und von eitensivem Vergleichsgesichtskreis)". Safaiik je jugoslovansko književno zgodovino tedaj bil sicer doveršil, ali na svetlo jo je še le po njegovi smerti dal Jos. Jirecek (I. 1864 in 1865 v Pragi). V pervem zvezku, ki ima v sebi slovensko pa glagoliško pismenstvo (Paul Jos. Safafik's Geschichte der sudslavvischen Literatur. I. SIowenisches u. Glagolitisches Schriftthum), se bere p. o Metelkolu str. 40, 41: Temu dobremu jezikoslovcu in pridnemu pisatelju gre hvala, da je kranjski pismenosti dal vcč jedernatih jezikoslovnib in naučnih bukev, in ta hvala bode še veči, kadar pride na svetlo njegov s I o v e n s k i slovar, o kterem se dela že nekaj let. S svojo slovnico (Lebrgebaude) slovenskega jezika po Dobrovskega sostavu je slovničnemu razlaganju kranjskega narečja dal znanstveno, stanovitno podlago: pribodnjemu slovanskemu Jak. Grimmu pa prijetno pripravo k spisanju občne primerjajoče slovnice. Da bi pač le predolgo ne izostala po tem sostavu narejena poljska, serbska in hrovaška slovnica! In str. 61: Zasluženje, ktero si je Metelko pridobil, ker je Dobrovskega slovnični sostav obernil na jezik slovenski in tako slo- vanskim jezikoslovcem podal vgodno, tehtno, kaj pripravno naučno knjigo, to zaslužpnje je brez vsega pregovarjanja veliko in stanovito. V tej knjigi skuša Metelko popolno in dosledno vstrpči potrebi, ktpro sta čutila n. pr. že Popovič, Gutsmann i. t. d. in klpro je na tanko opisal Kopitar, da tiste glasove, za ktere lalinska abpceda nima znamkov, pi.še z lastnimi čprkami, kakor ;p I. 1824 poskušal že (wdi P. Uajnko. Bilo je odslpj na Kranjskem več bukev natisnjenih v tej Metelkovi abecedi; vzdiga se pa tudi zoper to cerkopisje prpcej veliko nasprotovanje. V predgovoru k svoji slovnici str. XXVI. pripoveduje Metelko o Markolu in Dajnkotu, da sta oba popravljala naš čprkopis, pa da ga nohedpn ni popravil. Po moji misli, pravi, bi bil Dajnkn bolj prav storil, ko bi se bil v svoji slovnici v unarsiklprih tpčpIi ravnal bolj po Štnigocu: jja — quilibet abundet in sensu suo. S kolikim vspebom je delal pa Metelko in kako osodo jp imela njegova pi.sava — Metelčica?