88. tona,
t uana, • ma e arih itn.
][LIV. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani ca dom dostavije.
celo leto......K 24 —
pol leta........12-—
četrt leta........6 —
na mesec....... 2*—
.Slovenski Narod* velja po po«!:
H irpravni5tvu prejemac:
celo leto......K 22-—
pol leta ......9 ii-_
četrt leta........ 550
na mesec....... l-flo
Inserati veljajo: peterostopna petit vrste za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inseretjah po dogovoru, UpravniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
sta vilka vatfta 10
Dopisi  naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CredDistroo Enaflova ulica sL 9, (v pritličju levo), telefon it. 34.
Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se aa ozira.
8*t. ti.
ca Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25—
pol leta........13" -
1 .......650
.......2*30
za Nemčijo:
celo leto
četrt leta aa mesec
!
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K
Vprašanjem glede irrseratov na) aa prilozi za odgovor dopisnica atl znamka C pravni*t ve: KaaJlova allca it 9« (spodaj, dvorišče levo), teleta* it
Monlfestacijslil shod v Mestnem lomu.
Velikonočni ponedeljek je bil dan napredno misli, dan, ko je pokazala Ljubljana, da ima smisel za kul-1 tirno in gospodarske težnje slovenskega naroda. Neizbrisen ostane ta »lan v zgodovini razvoja slovenskega naroda in glasen »moment o« črni dnihali, da Ljubljančan še ni padel in ne more pasti tako globoko, da bi so udinjal klerikalni svojati.
Okoli LMJOO (beri iu piši dvatisoč, »Slovenec« bo naštel morda 200 iz milosti!) zavednih ljubljanskih žena in mož se je zbralo velikonočni ponedeljek v veliki dvorani »Mestnega doma«. Sicer prostorna dvorana in galerija pa ni mogla sprejeti vseh ]K>-setnikov, odpreti so morali tudi stranske prostore malo dvorano in hodnike in klub temu je stalo po trgu še vse polno ljudi, ki niso mogli priti v zborovalnieo.
Veliki manifestacijski shod
je otvori! v imenu izvrševalnega odbora deželni poslanec in odbornik g.
dr. Tavčar
ki je predlagal za predsednika shoda nadsvetnika Višnikarja.
Živahno ak lam i ran je predstavil uadsvetnik vladnega zastopnika dr. Trnove a 111 pozdravil vse navzoče, katerih ogromno število je jasen dokaz, da napredna ideja v Ljubljani ni izumrla, kakor so želeli naši nasprotniki. Na eni strani stoje kulturne in narodne težnje našega prebivalstva, za katere stopa v boj napredna stranka, na drugi strani pa izteza svoje roke po Ljubljani klerikalizem, ki hoče Ljubljano samo izkoriščati in izžemati (klici: fej!)
Delo napredne stranke se zrcali zelo jasno v vsaki ulici, vsaki posamezni hiši v Ljubljani. Ko je pred 16 leti potres malone uničil naše mesto, kdo drugi je je dvignil iz razvalin, kakor ravno napredna stranka? Vsaka ulica nosi pečat tega dela!
Borimo se proti draginji, borimo se obenem proti stranki drajrinje. Popolnoma upravičeno namreč lahko imenujemo
klerikalno stranko, stranko draginje.
< Burno pritrjevanje.)
Mestne naklade bodo zrasle po klerikalni zaslugi kmalu tako visoko, da bo v kratkem tekmovala Ljublja-
C mi-r" ~~ ---1~* - -1
na glede draginje z Dunajem in Trstom. (Ogorčeni klici med ženskimi zborovalkami: 2e danes tekmuje. Dražjo je že!)
Ljubljana pa \ tedstavlja trni i središče Slovenije in ima kot taka nalogo, da povzdigne svoj glas v vseh Vprašanjih, ki se zadevajo slovenskega 1 a roda. Kot zaščnnica slovenskega naroda je Ljubljana Vox slovanska pre; tolica v nerazdružijivi svezi z našim narodnim oLstOfem. Zato pa je kiir ki doni danes v ves slovenski svet1
»Pozor na naše glasno .nesto!«
Kot prvi govornik je nastopil
dr. Tavčar,
ki je v svojem govori izvajal sledeče :
Slavni shod! Najprej veselo novico! Črnega klerikalnimi ni več! Dr. Šusteršiča, dr. Kreka, dr. Lam-peta in katoliškega rokodelska dr. Zajca ni več. Vse je konfiscirala naša vlada; za kar ji bodi izrečenu topla zahvala. (Veselost.) Pa ostanimo resni. Kaj se učimo iz te konfiskacije1? Da stranki kateri mora vlada na tak način na pomoč skakati, ne sveti posebna prihodnjost. Vendar pa je agitacija naših klerikalcev v resnici tako klaverna, da je vladne podpore krvavo potrebna! (Pritrjevanje.)
Postavili so se v bojno vrsto, in med petjem koračnice »v boj! v l»oj!« marširajo sedaj proti nam. Nas pa prešinjata groza in strah, ko opažamo velikanski ti vojski na čeln kot generala infanterije na enem krilu slovenskega Zajca, na drugem krilu pa najnovejšega Griinovega čestilea, nemškega Lampeta. (Burna veselost.) Armadi, katero komandirata kar na enkrat dva zajca — je zmaga gotova! (Hrupna veselost).
Radi Anastazija Griina me je napadal »Slovenec«, me je napadal tudi njega bratee »Grazer Tagblatt«. V skupni harmoniji sta me napadala Lampe in Zajec. Priznam, da je bil graščak iz Turna pri Leskovcu velik pesnik, dasi bi prlavo stavil, da dr. Zajec v svojem življenju niti ene pesmi Anastazija Griina prečit al ni! (Pritrjevanje.) Ali Anastazij Griin je bil kot grof Turjaški tudi politik. Na Kranjskem se ta politik — in naj je moj prijatelj Lampe v Griinov »Schutt« še tako zaljubljen — od pesnika ločiti ne da. Ime Griin - Auer-sperg po m en j a za nas najgrše politične pamflete, ki so se kdaj pregrešili nad narodom slovenskim, in »Slovenec«, če že ne reflektuje na judeževe
groše kranjske hranilnice, ki stavlja spomenik AnastazijuAuerspergu, deli sam svojemu obrazu težke klofute. (Odobravanje.) Ce pa kaj takega uganjata Lainpe in Zajec, ki pesniških umotvorov Anastazija Griina čisto gotovo ne občudujeta, potem uganjata to v proslavo politike Auer-sperga, ker hočeta biti v podlago peti kranjske hranilnice. (Ploskanje.)
Glavna naloga mojega današnjega govora je,da se ]>ecam s klerikalno agitacijo, ter Vam odkrijem ves hum-bug te agitacije.
Rad bi so pri tem ognil prijatelju dr. Zajcu, ali pri najboljši volji mi to ni mogoče!
Ta zajec je presitem preuadle-žen, ta zajec bi zrni raj rad zobal, tako, da bo pravi čudež, če do konca volitev ne bo pozoba 1 mojega prijatelja Deteljo, katerega kandidirajo klerikalci v prvem razredu. (Veselost.)
Dr. Zajec prav res ni hudoben! časih se samo dela hudobnega, časih pa postane tudi nehote hudoben, česar uiti sam ne čuti. Zatorej mu odpuščam vse osebne napade, držeč se svetopisemskega izreka: Gospod, odpusti mu. saj ne ve kaj dela! (Veselost.)
Samo ena osebna opazka mi l>o-di dovoljena.
Dr. Zajec je pred svojimi rokodelskimi pomočniki obžaloval, da mi ne more odpreti glave, da bi iz moje glave vzel možgane ven, ter tako na umesten način preiskal, kje tiči moja zdrava pamet. Slavna gospoda !Tukaj se nahajamo v boliši poziciji, uego jo ona prijatelja dr. Zajca. Meni ni treba njegove bučice odpirati, meni ni treba iz njegove glave njegovih mozgan ven jemati, pa vzlic temu do zadnjega kota. do zadnjega atoma natanko vem kaj tiči v dr. Zaičevih možganih. (Živahna veselost. Klici: Mi tudi!)
Katera so erlavna agitatorična srodstva naših klerikalcev ?
Najprej neritirajo s c i nami, prej kot ne zategadelj, ker se dr. Zajec v metkih ž njimi več postiti ne more. (Veselost.)
V deželnem zl>oru se je sklenil zakon v varstvo koristnih tičev, t i-stih drobnih tičkov. ki nas v naravi vsikdar razveseljujejo, ki ne jx>vzro-čajo niti najmanjše škode, in kateri so v velikansko korist našemu kmetu.
In ker je ta korist v nevarnost postavljena vsled laške požrešnosti, pred ložila je vlada deželnemu zboru prej omenjeni zakon. Zastopniki kmečkega ljudstva, med katere »rez
dvojbe spadata tudi oba klerikalna *ftjc*» pa so zadnji poklicani hujskati proti takemu zakonu. Kar počenjajo sedaj klerikalci — dr. Šusteršičev so-licitator leta po močvirju ter berači podpise proti cipam — glede v govoru stoječega zakona, je demagogija najnižje vrste, in — ker hočejo biti prijatelji kmečkega ljudstva — tudi oslarija največje vrste. Ljubljana pa je prepametna,da bi se dala podjarmiti s takimi oslarijami! (Pritrjevanje.)
Drugo agitacijsko sredstvo naših klerikalcev so
revni nižji sloji,
je revno delavstvo, je revno ljudstvo sploh. Tukaj imata Zajee in Lampe posebno široka usta, in če poslušate ta dva moža. potem pridejo revnim nižjim slojem,, potem napočijo posebno delavcem zlati časi, ako pridejo klerikalci v mestni dvorani do tiste moči, kakor jo imajo v deželnozborski dvorani. Lampe jih bo brezplačno pokopaval. Zajec pa brezplačno zdravil, in to bo še najmanj, kar dobe delavci, ako zmaga pri bodočih mestnih volitvah inteligenca mojega prijatelja dr. Zajca.
Odkritosrčno priznam, kar se tiče lažnjivih obljub, nikakor nečem in ne morem kosati so z voditelji klerikalne stranke.
Lampetu in Zajcu pa zaprem usta z enim samim pozivom: povejte ljubljanskemu delavstvu, kaj je vsemogočna klerikalna stranka storila za delavca v državni zbornici, ali pa v deželnem zboru? Ostanimo samo pri deželnem zboru. Nagrabili ste milijone dolga, ali od teh milijonov niste niti vinarja posvetili revnemu delavcu!
Mi pa ljubljanskemu delavstvu in ljubljanskim revnim slojem ne obljubljamo bliščečih pod luno visečih gradov, do katerih nosi dr. Zajee ključe v svojem žepu! Kar obljubljamo, za to se hočemo pošteno potruditi, obljubljamo pa samo tisto, kar je mogoče, kar je v razmerju s sredstvi, katere ima mestna uprava! Vsega ne bomo dosegli, nekaj pa bomo v tem pogledu čisto gotovo dosegli, in naj si pri tem naše ustanovitve tudi ne bodo popolne, ker ravno namen ni tisto sredstvo, ki bi na polju socijalnih naprav moglo v vsatkem oziru zadoščati modernim zahtevam! Z dr. Zajcem tukaj ne moremo konkurirati. Le poglejte, kako je zdelal mestne delavske hiše. Dasi še niso zidane, jih je do tal razdjal. in jasno je dokazal, da niti en kamenček na njih ni dober.
Proti koncu pa se je zjokal ter kričal, da bodo mestne delavske hiše preblizo državnega kolodvora, tako. da se bodo mestni delavci d ušli i in morili v črnem dimu državnih lokomotiv. Ali se hočemo s takimi na sprotnikom resno puliti? Ali prijatelj dr. Zajec ne ve, da je nastalo dosti bližje državnega kolodvora, nego naj bi stale mestne delavske hiše, pravo mesto, in da povsod tam okrog raste jo hiše iz zemlje, kakor gobe po dežju. Ce hoče dr. Zajec mestne naprave kritizirati, kakor je kritizira! bodoče delavske hiše, potem, prijatelji, mu ne bo ostalo drugega, nego da prosi za spremembo svojega imena, potem se mora drugače pisati, kakor se piše danes!(Veselost: Klici: Za Osla naj sipi še!)
Zadnje in glavno sredstvo klerikalne agitacije je kakor vselej tudi pri teh voliltvah
hudif
iz pekla.
Kakor vam je iz svetega pisma znano, šla sta Jezus in hudič na neko goro. Od tam je hudič Jezusu kazal cvetoča mesta, rodovitne ravnine, reke in jezera te spregovoril: Vse to j»i tvoje, če mene poslušaš. In kaj. Hndi«> iz svetega pisma je bil največji slepar, največji goljuf in največji laz-njivec, ali klerikalci igrajo pri sedanjih občinskih volitvah ravno tegr hudča. (Pritrjevanje.)
Ljubljani kriče na uho: bodi z nami, mi imamo moč v rokah, in eo hočeš kaj doseči, dosežeš le tedaj, čr, nas poslušaš! Govore torej prav tako, kakor je govoril hudič v svetem pismu. Ali ta hudič je bil največji laž-njivee in Kristus mu je dal brco, da je črni poštenjak kar odletel z goro! (Veselost.)
Ljubljančani! Ena najsilnejših konvencijonalnih laži, kar jih trosijo klerikalci po deželi, je ta, da imajo klerikalci na Dunaju tako moč, da se tresejo pred njimi ministri in da se jih boji morda še Njega Veličanstvo cesar sam.
Tako se bahajo klerikalci sami in na to struno brenklja Šuklje, bren-kija Šusteršič in brenklja Zajec. Al: to je gola baharija, to je smrdljiva samohvala, s katero se je slovenska klerikalna stranka korenito osmešila pred celo avstrijsko javnostjo. (Pritrjevanje.)
Vladni črevolazei so. Časih, kadar postanejo preživi v vladnih čre-vih, dobe kako koncesijo proti naši stranki. Da bi pa bili dosegli kaj, kar
LISTEK.
Stotima« Tomaža KnnežllavCKa.
Šaljiva povest;   spisal L. Šepetavec. (Dalje.)
Urednik se je ves bled in pre-paden zgrudil na svoj stol.
»Strašno! Vi ste hujši kakor vsi drugi. Pravi Gol jat nesramnosti ste! Vi boste lahko še daleč prišli ali pa končali na vešalih.«
Tako je govoril urednik in težko sopel, in Tomažu se je zdelo, da ga ga morda zadene kap.
»Gospod urednik — če imate kako dobro misel, povejte,« je rekel Tomaž, »jaz jo izvršim.«
Urednik je zopet vstal in prijel Tomaža za roko.
»Da, prijatelj,« je govoril. »Več nujnih stvari imam na srcu. Pojdite hitro intervjuvat postreščka, ki stoji pri Prešernovem spomeniku, kako mnenje ima o simbolistični drami, potem kako perico o budhizmu in končno hudičevo taščo o razporoki.«
Pri teh besedah je urednik zagrabil svoj klobuk in je, pustivši Tomaža sredi sebe, zbežal pred njim iz hiše.
»Tega sem pa u gnal,« je s ponosom zaklical Tomaž, ko ga je minilo prvo presenečenje, zaradi urednikovega bega. »Ne vem, če je že kak literat dosegel tak uspeh.«
Z žareči m i lici je stopil Tomaž pred svojega prijatelja Kozoglava. Ko mu je povedal, kako in kaj je bilo in mu pokazal deset srebrnih goldinarjev, se je Kozoglav ustavil 6redi ceste, se odkril in z iskrenim občudovanjem in brezmejno spoštljivostjo zaklical.
»O, Tomaž — ti si vse prekosil in dosegel si uspeh, kakor še noben literat. Zdaj ti je pisateljska karijera zagotovljena in prosim te, vzemi me v svojo zaščito.«
Kozoglavovi slavospevi so mu dobro deli in poslušal jih je z velikim zadoščenjem. In lahko bi jih še dolgo poslušal, ko bi se bil prilagodil navadi Kozoglavove literarne družbe, da je dolžnost vsakega literata prejete honorarje s tovariši zakrokati. Toda Tomaž ni imel smisla za ta običaj, nego je Kozoglava odrinil obljubljeni goldinar, vse drugo pa zase pridržal, dasi ga je Kozoglav zaradi tega proglasil za materijal ista in se-bičneža, ki ni vreden biti slovenski pisatelj.
»Pametno gospodarstvo z denarjem je prvi pogoj bogastvu,« tako je samega sebe učil Tomaž, ko je razmišljal o porabi svojega prvega ho-
norarja. Sklenil je kupiti si nov kav-čukast ovratnik, nove enake inanšetc in kravato. Dalje je spoznal za potrebno, da si pri bazarju v neki veži na Starem trgu kupi za šest krajcarjev parfuma in zelen cvrker, prepričan, da dobi s tem njegova oseba za modernega pisatelja potrebno zunanjo eleganco.
Po daljšem razmišl je vanju se je pa tudi odločil še za nekaj drugih izdatkov. Smatral jih je za žrtve, ki pa mu utegnejo še mnogo koristiti. Kupil je dva šopka vijolic in en šopek poslal gospe Ines, drugega pat gospodični Mariji, za Angelo pa je kupil košček torte.
Tomaž je imel kmalu priliko spoznati, da je svoj denar jako dobro naložil. Gospodična Marija je Tomaža proglasila za najfinejšega in najbolj izobraženega mladeniča v celi fari, mu postregla s kavo in se namenoma ni obrnila, ko je Natalija zacvilila »ajej«, ker jo je bil Tomaž vščipnil. To je Tomažu pokazalo, da je že v taki milosti pri gospodični Mariji, kakor njegov doslej srečnejši tekmec kaplan Miško. Angela, natakarica »pri zgubljenem sinu« je dala Tomažu v zahvalo za torto vroč poljub in mu obljubila, da pojde i njim zjutraj na Zgornji Rožnik, seveda s pogojem, da jo vzame, če bi ee primerila kaka nesreča. NajhvaJeinejeo pa se je izkazala gospa Ines Železnik, kajti na po-
slane vijolice je odgovorila s pismom, s katerim je Tomažu povabila za prihodnjo nedeljo na obed.
»To je ženska! Kaj ženska — to je dama! Piše sicer slabo, a njene misli so plemenite. Še nikoli nisem bil povabljen na kak obed. Moram vendar Kozoglava vprašati, kako se človek pri takih prilikah obnaša.
Tako je modroval Tomaž, ko je dobil povabilo gospe Ines in razglasil je to novico po celi hiši in se veselil, videč, kako je to povabilo povzdignilo njegov ugled, saj je bil gospod Železnik bogat mož in odbornik različnih neškodljivih klerikalnih društev ter je vžival veliko veljavo v fari. S posebnim zadoščenjem je Tomaž opazil, da je Natalija gledala nanj z velikim začudenjem iu skoro z zavistjo, ko ji je dal citati povabilo gospe Ines.
»Kaj se čudiš?« je rekel Tomaž porogljivo. »To si vendar lahko vedela, da bom jaz še naprej prišel. Jaz nisem ustvarjen za nižavo; jaz hočem kviško. Bogat in imeniten hočem postati in povabilo v tako odlično hišo, kakor je Zeleznikova, to pač kaže, da sem na pravi poti. In kaj bo iz tebe, kanalija? Nič!«
»Mogoče, da še veliko več, kakor iz tebe,« je pikro in zajedljivo odgovorila Natalija.«
»Ali misiš, da ae boi bogato omo-žilat Ce imaš take načrte, ne amei
koketirati s kaplani in ljubimkovat? z oficirji.«
»Vsak se zabava, kakor ve ija zna; jaz s kaplani in oficirji, ti pa s starimi babami, ki jim vijolice pošiljaš.«
»Kanalija — ali si ljubosumna
»Kaj še! Mar mi je zate. A !?t boš vedel, prihodnjo sezono pojdera h gledališča in postanem umetnica.*
»Hahaha!« se je smejal Tomaž. »Umetnica! Ti siliš h gledališču samo, ker sem postal jaz pesnik in pisatelj. Zaostati nočeš za menoj, prehitela bi me rada, jezi te, da sem se jar povzdignil nad tebe. O kanalija, kaj bi tajila, ti si vame zaljubljena.«
»Norec, domišljavi,« je razljučV-no zaklicala Natalija. »Kol ikra t sem ti že rekla, da te ne maram.«
A bila je vsa rdeča v obrazu in vsa zbegana in je zbežala iz sobe, dv bi prikrila svojo zadrego. Tomaž je ni zadrževal,   kajti imel  je preveč: drugih misli in resnih skrbi.
Literat Kozoglav je namreč Tomažu pojasnil, da si mora poskrbeti salonsko snknjo in cilinder, črno kravato in rokavice.
»Mi pisatelji smo nositelji slovenske kulture,« je deklamoval Kozoglav, «torej se spodobi, da se tem« primerno oblačimo.«
<
aaaaaaaannnnnnnBnna
BbbbI
bi služilo v splošno korist slovenskemu narodu, o tem niti govorice biti ne more.
Danes, ko stojimo pred razpušča* uim državnim »borom, nimajo klati* kalci niti ene reči, na katero bi mogli pokazali, da ao jo pridobili za slovenski narod.
Polne koše obljub a* lieali na Da> nuj, kakor tepeni beračil se pa vrate* jo s praznimi vrečicami is Dunaj*. (Pritrjevanje.)
Kaka je v tem pogledu mizerija klerikalne stranke, temu dokaz nam je zajec. Ne tisti mestni Zajec, ki uspravlja svoje možickc v Rokodelskem domu, temveč tisti poljski sa-;t€C, ki objeda našemu kmetu drevesca in trte našemu vinorejcu.
Koliko je vpil dr. Šusteršič, da mora slovenskemu kmetu pridobiti zajca. Pa še danes ga ni pridobil, kar najbolj dokazuje da tisti vpliv, o katerem klerikalci sami toliko godejo, ni niti gnile fige vreden. (Ploskanje.)
Ljubljančanke in Ljubljančani! Ali vam je treba Še kaj govoriti? Prepričani ste, da je dunajski vpliv naših    klerikalcev ponarejen denar,
in če naj Kregar in Štefe ta vpliv v Ljubljani zastopata, bo prišlo morda še nekaj ponarejenih podpisov vmes! (Veselost.)
Eno vam svetujem: posnemajte našega Odrcšenika, dne 23. aprila dajte hudiču brco, da se bo zvijal, kakor se je zvijal takrat, ko ga je angel ^Mihael obdelaval z žarečim svojim mečem.
Viharnih ovac i j, ki jih je prirejalo občinstvo govorniku, kar ni hotelo biti konec, dokler ni nastopil kot
rim si govornik g.
profesor Keisner.
V kratkim besedah je izvajal gospod prof. Keisner sledeče:
Častite volilke in častiti volilci!
Ce je kdo od vas še pred nekaj meneči z mračnim, skrbnim pogledom motril volilni boj narodno-na-predne stranke proti sovražnikom mesta Ljubljane, temu se mora danes spričo te mogočne manifestacije naprednih volil cev zjasniti oko. — Lahko se zgodi na svetu, da leži pravica teptana na tleh; ali zgoditi se more to le za kratko dobo; pravica zopet vstane tako zmagonosno. v tako bleščečem sijaju, da mora krvnik, ki je Še vihtel nad njo svoj bič, pred njenim pogledom vreči bič iz rok in potegniti, kakor plah zajec. Tako tudi stranka, ki je nositeljica narodno-napredne ideje, in ki je ležala na tleh navidezno strta od dežel noz bo rske večine, vstaja in 23. april bo dan njenega ponosnega zmagoslavja nad nasilniki   meščanov   in   dežela no v.
Vršila so se nasilstva nad Ljubljano. Prišla je zloglasna krivična volilna reforma, sklenili so se deželni zakoni, ki naj bi Ljubljano v gospo-ilarskem oziru popolnoma oslabili, kdo so biti ti nasilniki? Pišejo se S. L. S. (Klici: Eseles!) Ali kaj je iz-vox* vsem tem nasilstvom 1 Kje tiči vzrok sovraštva sedanje deželnozbor-$ke večine, da prehaja preko predlogov, preko nasvetov, preko glasnih protestov poklicanih zastopnikov mesta Ljubljane s porogljivim za-smehom na dnevni red? Ljubljana je tisti mogočni jez, ki so se. ob njem doslej še vselej razbili in razpršili valovi onih ciljev, ki jih S. L. S. skriva za svojim ljudskim in agrarnim programom. Poslanci narodno-napredne »stranke pa so oni pozorni branitelji ljudske svobode, ki vselej pravočasno zaslede požrešnega volka, ki se bliža« v odeln nedolžnega jagnjeta!
Ljubljano hočejo dobiti v svoje kremplje, Neomejeno gospodstvo bi s tem zadobili v celi deželi. V tistem hipu bi pa tudi vrgli krinko, ki se da. nes cedi ljubezni do slovenskega naroda, ki se pa pod njo skriva ostudna samopašnost ljudi, ki niso nikoli sejali, pa bi vedno radi želi, ki niso nikoli delali, pa bi radi v razkošju tri-nožili. V stremljenju za svojimi cilji, jtf beganju volilcev pa jim ni nobeno sredstvo prenizkotno.
Delo naših zaslužnih nesebičnih mož dcvljejo v nič, pa ne z upravičeno kritiko, ampak z zlobnim zavijanjem in pačenjem resnice, kar je narodna-napredna stranka storila za; splošno priznani napredek ljubljanskega mesta, slikajo kot zavoženo gospodarstvo in kažejo sebe kot one i nodre gospodarje, ki so edini zmožni osrečiti svet. Ce bi ne bili dosedaj še nikjer gospodarili, bi s svojimi sladkosti polnimi besedami mogoče še vjeli kakšnega manj zavednega vo-lilca na svoj lim. Ali kako naj verjamemo njihovi modrosti, če vidimo, da so že veliko gospodarili po deželi in kako slabo so gospodarili!
Oče njihovega sedanjega delovanja, ljubljanski škof, je tako moder gospodar, da je zagospodari 1 nekdaj cvetoče škofovsko posestvo, da ga je morala država rešiti pred bobnom (Klici: Njegov naslednik bo berač!); vse polno njihovih strankarskih podjetij po deieU je prišlo aa boben; de« želo so v par letih tako zadolžili, da bodo še vaši otroci in vaših otrok otroci plačevali zdaj napravljene de-
želne dolgove in kleli tako modra gospodarje, kakor so bili 8. L S. In ti modri gospodarji naj zavladajo še Ljubljano, ki je aaaen v ejospo-:em oairn še eno najtrdnejših v celi Avstriji. Povsod aa ae izkaaaii kat slabe gospodarje. (Burno pritrjevanje) Povsod so aa pa izkazali tati kal pri. stranske I* krivične gaspedarje. Deželni odbor je v njihovih rokah. Deželni odbor bo moral biti ona deželna oblast, ki doli na vse strani pravično, ki ne pozna strankarskih strasti in ne osebnega sovraštva. Te objektivne pravice pa ne posna S. L. S. Ljubši Jim je klerikalen tujec, kakor napreden domačin; klerikalen nesposobnež ima prednost pred naprednim strokovnjakom in bolj jim je pri aren kaprica duševno zbeganega klerikalca, kakor korist občine. Kar bi moral biti deželni odbor za vse deželane, to je ljubljanski magistrat za vse Ljubljančane.
Če bi S. L. S. gospodarila na ljubljanskem magistratu, potem gorje vam Ljubljančanom, ki bi iskali pomoči pri magistratu, pa ste se kedaj pokazali naprednjake! £a Vas bi ne bilo kruha in ne pravice. Dobro bi se godilo le ljudem, ki je njihov jezik dvorezen nož, ki so njihove duševne zmožnosti premajhne as samosvoj napredek in ki je njihovo srce polno hinavščine in korist olovstva.
Zgodovina je ustvarila izrek: Klerikalna zvestoba je figa-zve&toba, S. L. S. pa je po svojem srcu klerikalna stranka. Tej stranki ne more zaupati noben Slovenec! In vi, napredne volilke in volilci boste dne 23. kot vojščaki poštenosti in značajnosti Šli
v odločilni boj za narod no-na pred no stranko!
Zmaga bo, zmaga je žo naša in svobodni napredni Ljubljani bo župani l svoboden, napreden Slovenec in neomadeževan poštenjak.
Živahno odobravanje je sledilo govornikovim besedam na kar je nastopi1 kot tretji govornik
g. trž. nadzornik Ribnikar.
Politika narodno-napredne stranke se je zavzemala od nekdaj za ves slovenski narod, za vsa njegova kulturna in gospodarska stremljenja. Njen program je bil in je povzdiga kulturnega, gospodarskega in političnega napredka slovenskega naroda.
S tega stališča nam je presojati dosedanje delovanje narodno-napredne stranke, s tega stališča pa gre tudi ocenjevati delovanje bivšega občinskega sveta, katerega zastopniki so vsi pripadali narodno napredni stranki. Bivši občinski svet je bil tudi nekak političen barometer, ki je točno in odločno reagiral in zavračal krivice ali nasilstva proti našemu narodu, pa naj so ta prihajala od te ali one strani. Ne bom se spuščal v podrobno naštevanje zaslug narodno-napredne stranke v bivšem občinskem svetu, konstatirati hočem le eno neovrgljivo dejstvo in to je resnica, da je narod no-napredna stranka bila tista sila, ki je iztrgala Ljubljano iz rok zagrizenih nemškutarjev in napravila iz nje čisto slovensko prestolico, na katero s ponosom gleda ves slovenski narod. (Živahno odobravanje.) Težak je bil boj za čisto slovenski značaj Ljubljane.
Leta 1867. je bil slovenski župan
Costa
zaradi malenkostnih prepirov kot župan suspendiran in občinski svet razpuščen. Sledila je doba nadvlade nemškutar-stva. Od tedaj pa se je vršil tudi boj za občinski svet. Leta 1882. je bil izvoljen zopet Slovenec, naprednjak, za župana našega stolnega mesta, leta 1883. pa je narodno-napredna stranka pometala zadnje ostan-kenemškutarstvaizobčinskega sveta. (Klic: Živela narodno-napredna stranka!)
Tudi Nemci so bili takrat prepričani, da jim je v Ljubljani zapelo zadnjo uro, — ne samo v Ljubljani, marveč na celem Kranjskem.
Kmalu nato pa se je pojavilo — kakor naročeno — prvič sistematično razdirajoče delo naših klerikalcev. Nastopil je katoliški MahniČ s svojo trditvijo, da je narodnost greh!
(Ogorčeni klici: Fej!) Mahnič je bil menda imenovan za škofa za plačilo, da je začel v našem narodu Širiti to krivo vero in oznanjevati evangelij nenarodnega in protinarod-nega rimskega klerikalizma. Posledice tega izdajalskega početja so se pokazale prav kmalu in se kažejo v polni meri danes, ko načelujeta klerikalni „Slovenski ljudski stranki" škof Jeglič in dr. Šusteršič. Vse klerikalne organizacije so postale popolnoma breznarodne, edino cerkvene, ultra-montanske. Tudi dr. Šušteršič, voditelj klerikalne stranke je samo orodje škofa Bonaven-ture in posredno rimskega papeža! (Klici: Tako je! Res je!)
Na eni strani je klerikalna stranka pod kuratelo
na drugi strani pa pod kuratelo kranjske žparkase. fihaf kodi v Rim po svest k papežu, papež pa poaaa k svetovno, kozmopolitsko, kterikatao politiko. Prepovedal Je duhovnikom vtikati se v gospodarske organizacije tudi takrat, če bi bilo to v korist narodu. To isto politiko zasledujejo tudi naši duhovniki. Vsa politika naših klerikalcev je
tilaptevsko-rlnska politika.
(Velikansko ogorčenje.) Naši klerikalci nikdar v politiki ae vprašajo kaj je korist ljudstva, kaj dobro za narod.
Kaj prija in ustreza klerikalizmu in naj to še tako škoduje slovenskemu narodu, na to vprašanje odgovarjajo naši Klerikalci in po tem tudi uravnavajo svojo politiko. Ljudstvo, narod služi klerikalcem le kot sredstvo v dosego njih klerikalnih namenov. (Odobravanje. Ogorčenje.)
Ozrimo se le nazaj na septern-berske dogodke; klerikalci so bili, ki so izdali slovenski narod za judeževe groše iz kranjske šparkase in po cerkvah so agitirali tedaj za to nemško podjetje. Klerikalci pa so bili tudi, ki so izdali svojega lastnega človeka, kaplana Kopitarja, samo, da se Škof ni zameril nemški kranjski špar-kast. Nesramnejše žalitve slovenskega naroda in tudi cerkve si ne moremo misliti, kakor je bila ta žalitev, in zato ne zasluži ta izdajalska druhal drugega, kakor da ji vsak pošten Slovenec obrne hrbet.
Jasen dokaz je, da je klerikalna stranka v zadnjih letih ponižna sužnja papeštva na eni strani, na drugi pa sužnja nemškega narodnega sveta. To kaže njihova politika v državnem zboru. Že pri sprejetju volilne reforme v državni zbor so napravili narodno izdajstvo nad koroški mi Slo venci. Izdali so narodne interese kranjskih Slovencev, ker so dali peščici Kočevarjev svoj državnozbor-ski mandat. Vsa politika naših kle-ri' alcev v državnem zboru v zadnjih letih ni drugega kot najostudnejše narodno izdajalstvo (veliko ogorčenje). Izdali so naše vseučiliške zahteve (klic: novih 320 milijonov so mm naprtili). S svojo hinavščino in zavratnostjo pa so osramotili Slovence pred vsemi Slovani. (Ogorčeni klici: Pred celim svetom.)
Pokazala je to politika naših klerikalcev, ki jo uganjajo v deželnem zboru. Tudi tukaj so volilno reformo tako napravili, da je ostalo nedotaknjeno nemško ve leposestvo, dočim so oškodovali ž njo narodno-napredno stranko in slovensko stvar sploh. Posledica klerikalne politične moči v državnem in deželnem zboru je edino le ta, da vlada sedaj na Kranjskem neznosni
klerikalno-nemški sistem.
Nič nam ne more tega osvetliti v tako bengalični luči kakor ravno imenovanja, ki smo jih doživeli v zadnjih dneh. Načelnik našega deželnega sodišča je postal Nemec, državni pravdnik v Ljubljani zagrizen Nemec, v Novem mestu se namobljubujenemškutar s Štajerskega, na pošti imamo najbolj zagrizenega klerikalca ravnatelja, na vseh kranjskih gimnazijah zagrizene pristaše klerikalne stranke, oba slovenska deželna nadzornika pojdeta v kratkem času v pokoj, saj tako se govori po Ljubljani, in na njih mesto prideta zagrizena klerikalca ali pa nemškntarja. — Nemci so dobili pod vlado klerikalne stranke nemškega deželnega šolskega nadzornika Bela rja, dobili so svojo gimnazijo, Huthov zavod je dobil pravico javnosti za svojo preparandijo, istotako nune. (Nepopisno ogorčenje.)
Klerikalci pa stezajo svoje umazane kremplje tudi po ljudsko-šolskem učiteljstvu in ni jim dosti, da šikanirajo in mučijo napredne učitelje, kjer jih le morejo, nastavili bi najrajše same učiteljice, kor imajo večino teh s svojim neza-slišnim terorizmom veliko ložje v svojih pesteh.
Tako se vrši v naši deželi čisto sistematičo poklerika-ljenic in germanizacija po uradih od zgoraj navzdol po šolah pa od spodaj navzgor. (Ogorčeni klid: Izdajice, to je delo »Slovenske ljudske stranke"!)
Preidimo na drago polje. Vsem je znano, kako so skušali očrniti ti splošni izdajalci slovenski narod lansko leto, češ da je narod veleizdaj-nikov. Očrnili so Slovence, in na našem narodu ostane pega, da se najdejo med nami bratje, (Klid: Fej, taki bfatje!) ki podkupljeni delajo v propast svojega lastnega rodu in ga ovajajo izmišljenih dejanj višjim in najvišjim krogom. Najbolj
?a so očnlli našo belo Ljubljano. (Fej! o so prijatelji Ljubljane!) NezasNšna krivica pa je, ki so jo storili klerikald Slovencem, in to je
voHIna reforma za Ljubljano,
ki odpira Nemcem pot v občinski svet, iz katerega so jih z velikanskimi žrtvami sdrateni Slovenci pred 30 lati postavili pod kap.
Brai boja so prišli Nemci zopet v občinski svet« d asi sami niso mislili, da bi mogli Se kdaj igrati kako vlogo v našem ob-finskem sastopu. in mar je mogoče, da se narodnemu sovražniku kar podari več mandatov? (Klid: Ne! Kravja kupčija!) Tudi laz pravim, da ne! Zato čisto po vsej pravici trdim, daje bila naša Ljubljana Nemcem prodana, judeževi groši pa leže v blagajni „Slovenske ljudske stranke".
(Ogorčenje, ki se je dvignilo pri teh besedah med občinstvom, je bik) tako, da bi privoščili najneznatnejši figi v klerikalnem taboru, da zanese vtisk tega protesta med klerikalne kimavce.)
Pa to še dolgo ni vse. Nemd bodo skušali igrati jeziček na tehtnid (Ogorčeno: Nikdar! Ne smejo!) in brezdvomno je, da bodo zahtevali na magistratu
dvojezično nradovanje, (Ogorčenje) zahtevali bodo, da se nastavijo na magistratu ljudje kakor kak Reinthaler ali Schmutzthaler ali pa redmo Schweinthaler, ali kakorkoli se imenujejo ti ljudje. (Veselost.) Nemd bodo to zahtevali, klerikald podpirali. Saj vemo kakšno načelo je proklamiral klerikalni veljak Jarc, češ, da mu je nemški uradnik ljubši kot slovenski, ako je naprednjak. (Ogorčenje.)
Dosedaj niso igrali Nemd v mestnem občinskem svetu nobene vloge, od sedaj pa bodo dvigali lahko svoj protest in ga bodo klicali v svet s pomočjo „Slovenca" in svojih nemških časopisov ter slikali svetu, kakšna nezaslišana krivica se godi Nemcem v Ljubljani. Pa Nemd bodo na podlagi teh mandatov, ki jih dobe v občinskem svetu ljubljanskem, napeli tudi vse svoje sile, da pospešijo kolonizacijo Nemcev in sistematično ugonobe slovenski ži-velj v Ljubljani. Do sedaj so vedeli, da ne morejo priti nikdar do nobene veljave, sedaj pa bodo nemški trgovci izganjali iz svojih trgovin slovenske n a s t a v -Ijence, tovarnarji bodo odslovili slovenske delavce in na njih mesto bodo prišli nemški delavci, nastavljenci in uradniki. Nemški šefi bodo preganjali Slovence, nove nemške banke pa, ki se že naseljujejo pri nas, te bodo s kapitalom pospešile kolonizacijo Nemcev v Ljubljani. (Klid; Tega so vsega, krivi klerikald, ti izdajala! Fej!)
Čim več klerikalcev pa pride v ljubljanski občinski svet, tem pome m bne jši jeziček bodoNemci na tehtnid te korporacije. Zato pa je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da po svojih močeh pomaga izpodbiti tla klerikalcem. V nedeljo mora zmagati edina zastopnica slovenskih narodnih interesov, mogočno bo zmagala naša narodno-napredna stranka! (Dol-golrajno odobravanje in pritrjevanje.)
Kot četrti govornik se je oglasil g. deželni poslanec
dr. Triller.
Še teden dni in izvojena bo odločilna bitka za bodočnost Ljubljane. Topovi stoje v pozicijah, vojaštvo je porazdeljeno v bojne čete, puške so nabite in jutranja zarja vstaja nad Ljubljano ter kliče na boj za njene pravice. Od dveh strani besni boj proti napredni stranki, na dve strani se bode branila naša postojanka, na dve fronti se bojevali naši hrabri vojščaki. Na eni strani stoji klerikalni teror, oni, ki zastruplja vse naše gospodarsko in rodbinsko življenje, ki hoče napraviti iz naše bele Ljubljane molzno kravo za svoje
bankerotno deželno gospodarstva
Boj, neizprosen boj bo proti stranki, ki izkazuje Ljubljani svoje zaničevanje s tem, da je postavila v svojo kandidatno listo za prihodnje občinske volitve najpuhlejše kričače in široko-ustneže, ki imajo samo namen izže-mati in oškodovati Ljubljano, kjer jo le morejo. (Ogorčeni protesti proti klerikalni listi.)
Na drugi strani pa se nam bo treba bojevati proti Nemcem, proti onim, ki jih je zavednost ljubljanskega meščanstva pred 28 leti pred prag občinske hiše postavila, katerim pa je klerikalno izdajalstvo zopet odprlo mestno posvetovalnico.
S tem pa so klerikalne izdajice napravile, da bo zavladal v Ljubljani poleg gospodarskega boja v občinski niši še narodnostni boj.
Trd bo boj, k cena Je visoka.
Narodna napredna stranka bo mogla v prihodnjem občinskem svetu zastopati le tedaj v polni meri interese meščanstva, če bo prišla v občinski svet tako številna, da bo mogla vsak Up preiti preko klerikalnih predlogov
na dnevni red. Le tedaj bo mogoče narodno-napredni stranki brez drugih ozirov delovati v prid mesta, če ji ne bo treba sklepati nobenih kompromisov, te tedaj bo mogoče tudi uspešno gospodarsko delo, katerega so vsi sloji ljubljanskega prebivalstva tako krvavo potrebni.
Pravijo, da hočejo imeti le kontrolo nad delovanjem naprednega občinskega sveta. Vse napredne naprave, Id so bile res napredne, so ostale vedno pod
kontrolo javnosti,
nasprotno pa klerikalci še do danes niso položili računov o napravah in zbranem denarju, ki je bil namenjen
v občekoristne namene. Nadalje pa je še veliko vprašanje, kolike vrednosti je kontrola takih ljudi, kakršne ima naša nasprotna stranka na svojih prvih mestih. Imena Kregar in štefe nam govorita dosti. — Tudi nemška kandidatna lista te v tem oziru precej podobna
Samo za škandale in prepire jim je ter za izstradan je vsega naprednega življa v Ljubljani.
V rokah volilcev je, aH naj ostane Ljubljana napredna trdnjava in središče Slovenije, ali pa naj postane
liberalno-klerikalno-nemški konglomerat.
Govornik poziva nato še vse navzoče na podrobno delo v tekočem zadnjem tednu ter se obrača koncem svojega govora zlasti na
ženstvo.
Naj trpi 23. t. iri. poklic, naj trpi rodbina, skupna blaginja naj jim bo voditeljica in v tem znamenju bo izvo-jevala zmago tudi
narodno-napredna stranka.
Po zaključnih besedah g. nadsvet-nika Višnikarja so zaorili spontano glasovi himne
„Hej Slovani!"
na kar se je jelo občinstvo počasi in v vzornem redu razhajati.
Veličasten manifest je bil ta shod in porok, da mora biti
zmaga naša,
če store le vsi, ki imajo v to moč, svojo dolžnost.
Jopeli ženskih pisem.
Peto pismo prijateljici.
V pismu katerega s^ni danes prrjela od tebe, me prosiš, naj ti še nekoliko pojasnim m razložim kaj so naprednjaki storili v korist bele Ljubljane! Takoj in iz srca rada ustregam tvoji prošnji. Draga, vedeti moraš, da je bil ljubljanski občinski svet strogo napreden vseskozi dolgo vrsto let nazaj. In kar so ti možje storili za Ljubljano, se ne da kar tako-le- s par vrsticami povedat!. Če bi ti hotela natančno opisati vse njihovo trude in boje, dela in zasluge, nastala bi o tem cela knjig?. Zato le ob kratkem!
Pomisli najprvo, komu se imamo zahvaliti za mestni vodovod? Ce bi naši občinski očetje prav nič drugega ne storili kakor to, da so po mnogih težkočah in težavah oskrbeli ljubljanskemu mestu dobro pitno vodo, storili so že zelo veliko. To zlasti meščani dobro vemo. Če ti povem, da je imela cela Ljubljana pred gradnjo vodovoda le dvanajst vodnjakov, vsebujočih zelo slabo vodo, kar je bilo glavni vzrok, da se je vsled te pokvarjene vode jela širiti epidemična bolezen, no potem si lahko misli?, kakšni reveži smo bili v tem oziru, A zdaj pa je statistično dokazano, d« je Ljubljana najbolj zdravo mesto v Avstriji. Zato pa tembolj vemo ceniti dobroto mestnega vodovoda in zasluge onih mož, ki so posvetili vse svoje moči v to, da se je prepotrebni vodovod zgradil.
Gotovo ti je še v spominu oni nesrečni čas, ko je strašni potres porušil našo belo Ljubljano in nje okolico, in takrat, v času gorja in nesreče nudila se nam je najlepša prilika opazovati delavnost naših občinskih svetnikov, posebno župana g. Iv. Hribarja.
Dobili smo potem po njihovih zaslugah mestno elektrarno in elek* trično železnico.
Sad njihovega truda je tudi »Mestna hranilnica«, ki je naravnost velikanskega pomena in pravi blagor za mesto, ker se oo dobiček uporabljal izrecno za mestne koristi.
L. 1900 se je otvoril II. mestni slovenski otroški vrtec v Cerkveni uliei, kmalu potem mestni dekliški licej na Bleiweisovi cesti in potem Še mnogo drugih učnih zavodov. Glede izobrazbe in umetnosti sploh, je Ljubljana zlasti zadnje čase zelo napredovala.
Leta 1882. je bil po večletnem boju zopet izvoljen slovenski občin-ski zastop s slovenskim županom nn čelu. Vzradostila se je Slovenija in ves slovanski svet je pozdravil to Izvolitev. Ljubljana je premagala nem-čursko postojanko, padla je nemška klika, katera je gospodarila v stolnem mestu.  Nemški odloki, nemško
uradovanje Je Izginilo in angospodo-vala je naša materina beseda. Veselili so aa Slovenci te pridobitve in jo skrbno čuvali, prišli pa so narodni isdajalci, naši rodni bratje, kateri so odprli Nemcem na steza j vrata občinske hiše. Po novem volilnem redu namreč dobe Nemci zopet mandate v občinskem svetn po zaslugi klerikalcev. 2alibog!
Vkljub tolikem napredku naše« ga mesta so doklade nizke in glede doklad zavzema v Avstriji ravno Ljubljana najnižje.
Pa koliko koristnih načrtov je Še izpolniti, ako pride mestno gospodarstvo v napredne roke. Gorje pa meščanom, ako zmagajo klerikalci! Žalostne skušnje pri deželnozbor-skem gospodarstvo naj ti bodo vzgled, kako bo propadla Ljubljana, ponižana in zatirana od ošabnih gospodarjev. Klerikalci nakladajo meščanom samo bremena, glej novi cestni zakon, deset milij°nsko posojilo, novi volilni red itd. Za koristi meščanov pa se ne brigajo in se ne bodo brigali. Ljubljana jim je se tista molzna krava, katero bi izmolzli do dobrega! Kakor so deželno gospodarstvo obremenili z milijoni dolgov, we hujše bi ravnali z mestom. Za meščana imajo klerikalci paKco beraško. Sladke besede in imenitne obljube, katere obetajo, ne izpolnijo in jih nikdar izpolnili ne bodo, najboljši dokaz je deželno gospodarstvo itd.
Kaj ne draga prijateljica^ ia se ne boš več čudila, če se jaz potegujem za naprednjake. Kako tudi ne, saj kamor pogledaš, opaziš povsod — kjer imajo oni moč in besedo — le napredek in pripoznati mi moraš, da je Ljubljana o času naprednega občinskega sveta rasla in se razvile v moderno mesto.
No taki ljudje potem pač zaslužijo, da se jim odda svoj glas! Preteklost Ljubljane, splošni njeni preporod nam je porok, da le napred-njaki bodo znali in tudi hoteli zastopati naše koristi. Če pogledamo v oreteklost, jasno vidimo, kake neven-Ijrve zasluge dieijo nase naprednjake. Zato moramo oddati svoje glasove brez izjeme le njim! K temu nas sili prvič hvaležnost, drugič pa skrb za našo bodočnost.
Sprejmi za danes srčne pozdrave od
Tvoje ____ N. N.
Politična Kroniko.
Hrvaški člani ogrsko-hrvaskega državnega zbora se bodo 10. maja se-šli, da se ]>osvetujejo o vprašanju oijnktacij z ogrsko vlado. Interesantno bo, kakšno stališče bo v tem oziru »avzel Košut, ki je bil duša vseh po-erajanj s Hrvati. V poučenih krogih
v Zagrebu so mnenja., da so se punk-racije s fabricirale v Zagrahu, da se jtrdi srbsko-hrvaška koalicija. Tudi
m formiranih budimpeštanskih krogih trdijo, da Teta 1907 ogrska
vi ada ni prevzela napram ogrsko-hr--iaški koaliciji nikakih obligatoričnih obveznosti.
V belgradskih krogih živahno razpravljajo o nameravanem obisku kralja Petra na Dunaju. Vladue stranke so jako zadovoljne. Do deti-uitivnega zaključka pa vendar še ni prišlo. Skoraj gotovo pa pride kralj meseca maja na Dunaj.
*
O albanski vstaji poroča »Buda-pesti Hirlap« s Cetinja: Vstaši zmagujejo na vsi črti. Pri Kastratiju so Turki sicer zmagali, pa so imeli velikanske izgube. Pri Tuziju so vstaši popolnoma uničili dve stotniji turške pehote. Albanska plemena so se združila, da napadejo Skader in zavzamejo mesto in arzena!. S hribovja ob črnogorski moji se neprenehoma sliši streljanje s topovi. V Skadru vlada velika panika, Podajalne so zaprte. Prebivalstvo zapušča mesto. Splošno se boje, da bi vstači ne zavzeli Skadra. — Iz Prištine poročajo, da turška vlada z veliko hitrostjo zbira vojaštvo v sandžakn Novem pazar ju. Iz tega sklepajo, da se vladni krogi boje vstaje v sandžaku.
V Italiji se pripravlja, kakor poroča »Giornale d' Italia«, splošna že-lozničarska stavka. Železničarji so predložili novomu ministrstvu nove zahteve. Če se ministrstvo ne bo zavzelo za te zahteve, tedaj bodo železničarji vladi predložili 29. t. m. nlti-inatnm. če pa tudi potem ne bo vlada ugodila zahtevam železničarjev, bodo ti proklamirali generalno stavko.
•    • •
Uporni   francoski vinlčajl so v
Epernavu napravili barikade in so oplenili dve hiši trgovcem s šampanjcem. Viničarji so metali steklenice na vojaštvo, ki je pa kmalu red napravilo. — V Trepaihi so viničarji razbili nekemu komisijonarju okna, vlomili v vinska skladišča in razbili 1500 steklenic, V Vernezayu so pa poru vali tvrdki Moet in Chandon vse
trte v vinogradu, ki meri ve* nego 20 hektarjev.
•    • •
O dogodkih na Portugalskem poročajo is Buareosa: Pri Figueiri so hoteli katoličani prisiliiti svobod o-iniselce, da se pri neki procesiji odkrijejo. Prišlo je do pretepa, pri katerem je bilo več oseb ranjenih. Minister Costa je vsled tega prepovedal javno iivrševajne verskih opravil.
Štajersko.
Trbovlje - Hrastnik. Kakor čujemo, se bo te dni odločevalo, ali dobi v Hrastniku gostilno znani renegat Killer. Pred par tedni so prosili na Dolu trije Slovenci za podelitev gostilniške koncesije, a so vsem trem odrekli slovenski občinski odborniki. Kaj bo storila slovenska večina v Trbovljah t Bomo poročali.
Nemčurji napadli tri Slovence.
Na Muti (Sp. Štajersko) vladajo grozovite razmere.Sk> venec ni skoraj več življenja varen. V nedeljo, dne 9. aprila t. 1. ob polu 8. uri zvečer Šli so gg. Anton Pliveršok, Rajmund Senca r in A. Kocjan v gostilno k Barthu. Sedeli niso še dolgo časa, kar začnejo prihajati nemčurji na čelu jima Lei-tinger in Auer oba krčmar ja na Muti, ki so svoj trebuh redita z groši slovenskih kmetov. Imenovani Slovenci so med takoj polglasno govorili slovensko, v tem ostane Leitinger od mize, pristopi k Slovencem ter reče: Hierwirdnurdeutschge8prochen nnd Sie diirfen absolut kein windisvhes Wort mehr sagen, sonst werden wir Sie hinaussehmeisen. Gospod Priver-šek prvi vstane in odgovori, da je vino, kaiero je naročil, tudi plačal ter da bode govoril, kakor bo on hotel. V tem trenutku zavpije vsa netnčurska druhal: Hauts die windischen Krot-ten nieder. Približno 12 uemčurjev napade tri neo bo rožene Slovence. Gospod Priversek in g. Kocjan sta bila lahko ranjena. Največja razgrajača *ta bila A uer in Barth, čevljar na Muti, ki ga tudi sami slovenski kmetje redijo. Vso stvar imajo že odvetniki v rokah. Upamo, da bodo za svoj velezaslužni čin tudi lepo odlikovanje prejeli od sodni je. Toliko v vednost, drugič več.
Iz Brežic, Železniško ministrstvo je dalo brežiški premogokopni družbi dovoljenje za izvršitev tehničnih preddel norm al u o tirne železnice iz Globokega v Brežice. Železnica hi služila le za prevažanje premoga.
Drobne novice. Prepir za pogreb. Iz Ptuja poročajo nemški listi sledečo zgodbico:   12.   aprila je umrla v Ptuju inženirjeva soproga Henrijeta Seiribel.   Pred smrtjo je izrazila željo, da bi jo z ozirom na to, da je cela rodbina protestantska, pokopalo po protestantskem obredu. To je   javil   ptujski   vikar Winkel-mann mariborskemu protestantskemu fajmoštru Mahnertu. Mahnert je tudi došel na dan pogreba v Ptuj, da bi vodil sprevod. Ali ptujski minori-fi so ga prehiteli: došli so pet minut preje in ravno z največjo vnemo blagoslavljali pokojnico, ko   je dospel Mahnert. Ta je vgriznil V kislo jabolko in šel med pogrebci na pokopališče; tam je potem za m i nori t i pris*d na vrsto, da je pokojnico blagoslovil tudi on. Ta konkurenca bo se končala pred sodni jo. -— Ukradla sta brata Dromelj iz   Škofje   vasi posestaicj Kotnik 110 K. Ko ju je hotel orožnik prijeti, ga je tretji brat Antoo opsova 1. Vsi trije pridejo pred sodnijo. — Smeti je žgal na njivi posestnik Prevolnik v Sp. Ložnici pri SI. Bistrici. Dal je petletni hčerkici vžigalice, da kup zažge; a po nesreči so se vnela dekletu krilca in je dobilo tako težke opekline, da najbrže   več ne ozdravi. — Od Sv. Lenarta nad Velikonedeljo poročajo, da si zida tamošnji župnik Zadravec velik hlev za živino. Stroške morajo seveda poravnati farani. Kdor ni plačal, tega je te dni tir jal pobožni župan MeŠko   v spremstvu   orožnikov (!). Ako ni bilo denarja pri hiši,   pa je šla svinja ali kravica.   V sedanjem volilnem bojo se bo pa zopet tisočkrat pisalo in govorilo, da so duhovniki največji prijatelji slovenskega 1 jndstva! — Iz Maribora. Znano gostilno »pri grozdu« je kupil sedanji najemnik Vinoenc   Spatzek od lastnika Franca Oehma za 146 tisoč kron.
nah zveesr is boljše gostilniška sobe puška, vredna kakih TO K, sasname-novaaa s črkama »F. 8.« Kot tatvine sumljivega so prijali 541etnaga Vin-osnea Ebnerja, ki je bil ta dan v gostilni in je odšel, ne da bi bil izpil vino, ki js je bil naročil. Kmalu po njegovem odhodu so zapazili tatvino. Ebner je bil že 30krat kaznovan zaradi tatvine.
Primorsko.
Koroiko.
Električna testna železnica v Celovcu. Minuli teden so se po Celovcu prav pridno vozili z*električno oostno železnico in sicer so poskušali najprej samo od kolodvorskega trga do tobačne trafike v Kolodvorski ulici, pozneje do Moserjevega hotela in končno do trga pri sv. Duhu, kjer je za sedaj zadnja postaja železnice. Končno so poskusili še progo do jubi-lejskega mestnega gledališča. Vsi poskusi so se prav dobro obnesli.
Predrzen tat. Pred par dnevi je izginila nekemu gostilničarju v Tvi-
Volilno gibanje  na Goriškem.
Naznanili smo kandidata kler. stranke, katere se je imenovalo od klerikalne stranke v Gorici; in sicer je Fon že priglašen javno od »Kmečke zveze za goriški okraj«, ime Štepan-čičevo je lancirala »Gorica«, o Gre-gorčičn se pa že tako ali tako razume, da bo kandidiral. Nepričakovano pa je uaznanil »Novi Čas«, glasilo novostrujarjev, da bi utegnil kandidirati v tolminsko - kanalskem volilnem okraju Slavko Ravnikar, poštni uslužbenec v Ljubljani in veleposestnik v Cerknem, češ, da se čujejo glasovi, da dr. Gregorčič najbrže ne bo več kandidiral, v kraško - ajdovskem volilnem okraju pa da bi kandidiral dr. Andrej Pavlica-, semeniški profesor v Gorici in urednik ^Primorskega Listac To pač kaže, da se klerikalci bojijo nastopa naprednja-kov pri državnoaborskrh volitvah; zato bodo intrigirali, slepariji, kazali se bodo nesložne, da bi tako svoje ljudi bolj razgreli ter bi proglasili končno slogo in šli z veseljem v noj. Klerikalci hočejo manevrirati kakor ho kazalo, vse z namenom, da bi ujeli vse tri mandate. Zlasti bi veselilo klerikalce, če bi jim šli na lim naprednjaki t*r bi mislili, da ni treba tolikega volilnega dela, ker se klerikalci med seboj ravsajo in kavsa-jo. Klerikalci pojdejo složno na volišče. Tako naj storijo tudi naprednjaki. Storili ne bodo zaman!
Še  o  detomoru   na Banjska h.
Poročali smo, da so potegnili iz brezdna trupelee novorejenčka hčere družine Teste no ve na Banjšieah. Hči vedno odločno vse taji in na noben način noče priznati, da bi bila ona detomorilka. Mati njena tudi istotako zanika, da bi bila ona kaj zakrivila. Bre-zdno je globoko 47 m. Truplo sta prinesla ven Ivan Makarone in Ivan Vidič. Truplo je ležalo v brez-dnu kakih 5 mes-ecev. Strohnelo js še toliko, da se ni dalo konstatirati, ali je bil otrok živ vržen v brezdno ali je bil še poprej zadavljen.
Vojaški nabori v Gorici. Goriški magistrat razglaša glede voja-ški-h naborov, da se bo nabor vršil j*a vse one, ki so rojeni 1. 1890. in 1889. dno 24. aprila, za one pa, ki 80 rojeni 1. 1888. in za tujce pa 25. aprila. Nabori se bodo vršili na Gorišee-ku št. 2. Prošnje za olajšave v izvrševanju vojaške službe v smislu §§ 31., 32., 33. in 34. brambnega zakona je treba vložiti pri magistratu do dneva nabora.
Teeaj za cepljenje ameriških trt v Tržiča. V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo vršil 20. i. m. tečaj za cepljenje, stratificirenje in saden je ameriških trt. Obenem bo združeno a tem tečajem razlaganje o ameriških podlogah in o popravljanju no trtni uši uničenih vinogradov. Vinogradniki, oziroma njih sinovi, ki se hočejo udeležiti tega tečaja, naj se zgla-po 20. t. m. ob 9. dopoldne pri omenjenem nasadu v Tržiču.
Živinski sejem v Cerknem. Ker pade 23. april na nedeljo se vrši drugi živinski sejem v Cerknem v ponedeljek, dne 24. aprila.
12 konj zgorelo. V Matnljah je izbruhnil pretekli teden v nekom hlevu, v katerem je spalo 5 voznikov in je bilo privezanih 12 konj, ogenj, ki ee je tako hitro razširil, da so se mogli pač rešiti vozniki, vseh 12 konj pa je zgorelo. Škode je kakih 10.000 K, ki pa je krita z zavarovalnino.
Vladni komisar rm Grade*. »Eco del litorale« poroča, da je bil ravnokar imenovan okrajni komisar pri okrajnem glavarstvu v Tržiču dr. Livij Ličen za vladnega komisarja, ki naj vodi občinske posle v Gradfž-u.
Iz sodne službe. Sodni praktikant je Mirko Smaič v Trstu, Bogdan Mogorovič, dr. Ivan pl. Gironcoli-Steinbmnn, Rikard Zetto in Josip Oblak vsi v Trstu, so imenovani za avskultante. Za avskultanta je imenovan nadalje tudi pravniški praktikant Mrakovčič v Trstu.
Aretacija. V Trstu so aretirali 31 letnega mesarja Ivana Zorzettija, ker je bil osumljen, da je v gostilni »Ai tre pompieri« ukradel mesarju Gvidonu Ga%rrnš>ku 130 K. Zor-zetti pravi, da je bil njegov prijatelj tako pijan, da je pustil ležati na miii 25 K, katere je dal on potem shraniti gostilničarju.
Nesreča pri deln. V petek zjutraj ob 9. je padel 521etni mornar Natal Lusič, uslužben na parni k n »Mnr-gherita«, ki je usidran v novi Inki v Trstu, tako nesrečno s krova v skla-
diščnico pašnika, da si je elomil hrbtenico in se tudi na glavi težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je v soboto umrl.
Dnevne vesti.
-i- Klerikalni shodi v »Unionu«. Dopoldanski shod v »Unionu« je bil razmeroma prav slabo obiskan. Razen znanih klerikalnih ljubljanskih korifej in raznih klerikalnih priga-njačev in agitatorjev, ni bilo na shodu nobenega ljubljanskega voliica. Na shod so prignali nekaj klerikalnih podrepnikov iz okolice, a še ti bi ne mogli izpolniti praznote v dvorani, ako bi neki flečkajnar ne prignal z *Viča in Gline kakih sto backov. Toda štiri petine teh backov sploh nimajo volilne pravice v Ljubljani. Popoldanski shod je bil bolje obiskan in tudi bolj živahen. Za ta shod so delili vabila ves dan pri cerkvenih vratih pri flečkajnar jih, popoldne pa so 1» Htanijah vse tercijalstvo, kar ga je bilo v cerkvi, flečkajnarski fcozli gnali na shod v »Union«. In pred temi tercijalkami, ki so mu jih skupaj nagnali flečkajnarski kozli, je na to prodajal svojo modrost dr. Šusteršič. Govoril je med drugim, da so terci-jalke in Marijine device poklicane v to, da poskrbe, da se Ljubljana preporodi v Kristusu s tem, da prideta na magistrat hudodelstva goljufije obdolžena vzorna krščanska moža Kregar in Štefe, ako pa tega ne store, da bodo liberalci v najkrajšem času podrli spovednice ter porušili vse cerkve v Ljubljani. Ob koncu koncev je Šusteršič svoje amseonke zaprisege!, da mu bodo na suhem in na vodi le zveste in da ne bodo preje mirovale, dokler se pregrešna Ljubljana ne povrne nazaj h — Kristusu kralju. Kaj hujšega se ni zgodilo.
+ Gospodarski kandidat. Mnogo pristnih klerikalcev bo pri prihodnjih volitvah iz gospodarskih razlogov volilo napredne kandidate za bodoči občinski zastop. Klerikalci v deželnem zboru in sploh povsod kjer imajo moč, delajo naravnost nasproti mestnim koristim in hočejo na vsak način spremeniti Ljubljano v kako zakotno vas. Pri takih razmerah pa se oglasi prikriti klerikalec Jože Zu pančič, ofieijal finančne prokuratu-re, ter v enomer poudarja, da on ni klerikalni kandidat, ampak samo go spodarski. V svojem okraju se je na vi dežno delal vedno naprednjaka, a stanovski kolegi smo ga že zdavnaj poznali, da je pristen klerikalec. Njegovo obnašanje zadnji čas je bilo tako, da smo se ga v boljši družbi sramovali. Bilo je bolj podobno- kravjemu pastirju, kakor pa finančnemu uradniku. Ker pa sedaj po raznih gostilnah vsiljuje svoj gospodarski program in se s svojimi bivšimi navideznimi somišljeniki vedno prepira, smo primorani širši javnosti pojasniti, kako on gospodarsko skrbi za Ljubljano. Vse svoje potrebščine kupuje zunaj Ljubljane in jih brez užit-nino dobiva v mesto. Domačim rokodelcem ne da zaslužiti nič, ampak samo zunanjim. To naj zaenkrat zadostuje. Ako pa ne bo miru, bomo pa objavili stvari, da rnu bo za vedno jezik zavezan. Imamo toliko konkretnih slučajev zabeleženih, da, ako jih objavimo, ni niti ure več mogoč kot uradnik pri finančni prokuraturi. Morda bi tudi ne bilo odveč, ako posvetimo malo v —. Mnogo Ljudi veliko ve, posebno pa o človeku, ki dostikrat v pijanosti sam ne ve, kaj vse zblebeta. Kaj pa družina!* — Sto razumeli, gospodarski kandidat Žalostnega spomina!
4- Klerikalni kandidat Lampert in želesničarji. Kakor znano, dobivajo železničarji od železniške uprave premog za nižjo ceno. To pa silno jezi klerikalnega kandidata Lamperta, ki tudi prodaja premog. Ker pa ne more drugače škodovati železničarjem, jih je denunciral, da naročajo več premoga, nego ga potrebujejo ter ga potem preniajajo. Več železničarjev je na ta način spravil v preiskavo, ki se je pa končala kot blamaža za Lamperta,Iz tega Lamperto-vega počenjanja so pač vidi vsa njegova zlobnost. Radovedni smo, koliko se bo našlo železničarjev, ki bodo glasovali za stranko, ki ostentativno postavlja za kandidata moža, ki je poskušal z denuncijanstvom škodovati železničarjem.
+ Dr. Zajee na Barju. Včeraj popoldne je imel dr. Zajec »shod« na Barju pri zaklenjenih vratih v neki privatni hiši. Kako imeniten je bil ta »shod«, se lahko razvidi iz tega, da je dr. Zajca poslušalo v celem 15 oseb, med temi par tercijalk, ki niti volilne pravice nimajo.
+ Na listi nemških kandidatov najdemo tudi nekaj gospodov, ki so pri ^zadnjem ljudskem štetju zakrivi-li dejanje, zaradi katerega bi jih morala pristojna oblast pravzaprav kaznovati. Zapisali so namreč slovenskim dekletom nemški obeevalnl jelk in jih s tem falsificirali sa Nem-Le. Odvetnik dr. Ambrositsea in pa graf Barko, oficijalni klerikalni za-
upnik pri »Mlekarski »vecia, sta po
dve Slovenki spremenila v NemfcL Sedanj trnu nemškemu kandidata skad. malerju Henriku Wettachu, je
nemškutarska stranka napravila krivico, ker ga je na kandidatni listi preveč zadaj postavil«, on je namreč kar tri Slovenke pregoljnfaJ v Nemke. Za slučaj, da zopet kak nemški kandidat odstopi, priporočamo nemški stranki kot kandidate še naslednje miroljubne someščane - Nemce, kateri' so pri ljudskem Štetju svojo slovenske dekle in kuharice preco-prali v Nemke in tako pomnožili pomnožili ljudski rod Tevtonov. Primerni kandidat je take vrste bi bili n. pr. g. Cerne iz »Kranjske šparka-se«, g. knjigovez Hohn, g. c. kr. živi-nozdravnik Konig in g. Gendarme-rierittmeister Zeller, če je že v pen-zijonu.
-f »Konfiscirani« uradni list. V soboto smo doživeli Ljubljančana velik čudež — za spremembo je dala vlada celo »konfiscirati« uradni list »Laibacher Zeitungc Zgodilo pa ec je to tako - le: Po novem volilnem zakonu mora vlada osem dni pred voli tvi jo v uradnem listu priobčiti in potom plakatov javno razglasiti pra-vomočne volilne predloge posamnih strank. Zadnji rok za eventualno spremembo volilnih predlogov je potekel v soboto dopoldne. Ker pa do sobote zjutraj ni bila prijavljena nobena izprememba, je dala deželna vlada kratkim potom predležeče ji volilne predloge prijaviti v uradni »Laibacher Zeitung« in jih natisniti na lepake. Med tem pa sta se zglasilu na deželni vladi dva »kandidata« — Fran Doberlet, tvorničar in posestnik, ki je bil naveden kot kandidat na volilni listi nemške stranke, in Peter Bizjak, mizarski pomočnik, ki ga je kot svojega kandidata navedla v svojem volilnem predlogu klerikalna stranka, ter zahtevala, da se jih izbriše ra dotičnih volilnih predlogih, češ, da ne kandidirata in da sta bila v dotičnih volilnih predlogih navedena brez njihove vednosti in proti njiju volji. Gospodje pri deželni vladi so bili v nemali zadregi, ker so dali volilne predloge i imeni omenjenih dveh »protestantov^ že v tisk. S plakati ni bilo sitnosti, čeprav so bili že natisnjeni. Priredila se je pač nova — popravljena izdaja, prvotna: izdaja pa se je uničila. Drugače pa je bilo z uradnim listom »Laibachei* Zeitung^. > Laibacher Zeitung« jc namreč med tem že izšla in nekateri naročniki so jo že dobili v roke. Kaj storiti? Vlada se je odločila za pravo pravcato konfiskacijo: zasegla jc vso naklado ter dala stikati po posamnih izvodih, ki so že prišli v roke naročnikom. Popoldne so sedeli ljudje po kavarnah in gostilnah ter povpraševali po »Laibacher Zeitungi<r. pošiljali so ponjo v tiskarnG, tam pa so rekli, da list sploh ne izide, ker se je — polomil stroj. Toda popoldne tako - le ob 3. je »Laibacher Zeitnng* vendar - te izšla in takrat se je tudi izvedelo, kaj je pravzaprav s polomljenim strojem.
+ Nemški kandidat Makovic je doma iz Krakovega. Pravzaprav nemško niti ne zna, vendar se pa vedno ponaša kot »eehter doutseher Michel«. Po poklicu je strojevodja južne železnice, postati pa hoče »Ma-sc-hinenmeister«. Od strojnega mojstra se pa zahteva-, da je objektiven. To pa Makovic ni, kar kaže s tem, da sovraži vsakega Slovenca in naj bo te ali one politične stranke. S svojo kandidaturo se je pa Makovic tudi javno priznal kot pristaš nemško-na-cijoualne stranke ter s tem zaigraj vse zaupanje, ki so ga imeli do zdaj do njega njegovi predpostavljenci in njegovi tovariši. Svetovali mu bi, naj gre tja gor na Zgornje Štajersko, kjer bo našel tovariše svojega mišljenja.
-t Viški frančiškani in shod v »Mestnem domu«. Malo posramovali so se tudi klerikalci, ko so šli mimo yMestnega doma«, kjer se je vršil manifestacijski shod narodno - napredne stranke. Župnik z Viča, frančiškan seveda, je peljal svoje ovčice iz »Ljudskega doma« in posebno interesantno je bilo, kako je povešal neki voznik z Gline, ki mu pravijo pri domu Knšar, glavo; bilo ga je Cako sram, da ni vedel, kam bi se skril, slednjič je sklenil, svojo glavico skriti kakor tič »štravs« pod svojim klobukom, pa se mu ni posrečilo skriti 6voje osebice. Možakar že vo zakaj si ne upa iti prostega pogleda mimo napredn jakov!
-f- Na veliki petek je bila godba v »Unionu«. Cerkvene, pa tudi policijske oblasti strogo na to gledajo, da na veliki petek ne igrajo godbe po gostilnah iu# drugih javnih lokalih. Kar je pa drugim prepovedano, to jc dovoljeno klerikalnim gostilnam. In tako je na veliki petek cel večer v unionski kleti igral električni klavir. Radovedni smo, kaj poreče škof k temu. Toda kaj bi rekel, saj vendar to prinaša desetice klerikalcem?
+ FmH** impertinenca. Včeraj je na Šmarni gori nekdo našel denarnico, v kateri je bilo 16 K. Dotičnik je izročil denarnico enemu izmed du-
uovnikov, ki so bili na Srnami geti, S prošnjo, naj v cerkvi oglasi, d« je bil najden denar. Pri tej priliki se je oglasilo neko, najbrže pijano farcc, ter jelo kričati: »Kaj 16 kron je v denarnici? Potem je prav gotovo ni izgubil noben Ljubljančan, je že previ->oko število v mesecu! Saj so Ljubljančani sami lačenbergerji in 17. v Mesecu izgine že zadnji evenk iz njihovih žepov.« Tako je govoril na velikonočni fnmodeljok, dne 17. aprila eden izmed tistih popov ki jih re-<ii škof Anton Honaventura ua šent-vidskih zavodih, ki petkvarjajo mladino. Ta dogodek beležimo brez komentarja —* v znanje, vednost in ravnanje* Ljubljančanom.
-f- Politično in gospodarsko društvo za poljanski okraj vabi svoje <-lane k sestanku, ki se vrši dane* /.večer ob 8. v gostilni pri »J ur ju« na Poljanski cesti št. 11. — Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, prosi se zanesljive udeležbe.
r Iz finančnega ministrstva. Tinančni tajnik dr. Fran E 11 e r je imenovan za ministrstvenega nadomestnega tajnika pri finančnem ministrstvu in ministrstveni koncipist v finančnem ministrstvu dr. Karel Orno v še k za finančnega tajnika.
- Ali peša vera. Udeležba pri letošnjih procesijah je bila v sen-klavški in frančiškanski fari jako oičla. Vsled jasnega vremena so je zbralo pač mnogo gledalcev, a ude-ležnikov je bilo prav malo in še s tistimi, kar jih je bilo, se fara ravno ne more ponašati. Časih so pri frančiškanih nosili nebo posestniki in možje in veljalo je to za tako veliko čast, da so se ljudje sprli zaradi tega, kdo bo nosil nebo. Zdaj pa sploh uihče ne mara nositi neba in frančiškani morajo poiskati najemnike, jih preobleči za. može in jih plačati. Letos smo videli, da še g. tovarnar Pollak pri procesiji ni imet primernega para. Frančiškani so dobili lobro tretjino manj sveč, kakor lani. Ali so to znaki, da vera peša ! Po naši sodbi ne. Vera nič ne peša, pač ;>a so duhovniki s svojim nestrpnim jtolitikovanjem odgnali vse bolje lju-«Ji od procesij, kakor jih bodo š> iz rerkve.
-— Lmrla je včeraj v najlepši .lobi življenja hčerka gospoda Ivana Zormana na Žabja k u št. 3, Marija Zorman. Pogreb je v sredo ob 5. Tp^ko zadeti rodbini našo iskreno -ožalje.
Sreča v nesreči. V uedeijo zvečer bi se bila pri postajališču ^Tavčarjev dvor na Ježiei lahko zgodila velika nesreča. Na križišču ceste z ^elpzniško progo namreč ni rampe. \ nedeljo zvečer so se pripeljali iz Soteske v zaprti kočiji štirje gospodje. Izvošček pač ni videl vlaka in je
speljal kočijo naravnost v vlak ter zadel v tretji voz. Ko bi bil tr?no-
ek prej prišel, bi bila lokomotiva ugrabila voz in kdo ve, kaj bi se bilo lahko zgodilo. Tako je pa bila samo kočija nekaj poškodovana in konjska
»prava.
Nesrečen strel. Posestnik Ivan Pod logar v Vinem pri Grosuplju je hotel ustreliti te dni neko lisico, ki se je bližala hiši. Strel pa je razgnal puško in ranil Podlogarja tako hudo na levi roki, da je moral drugi dan v deželno bolnišnico y Ljubljano.
Tatvine. V zadnjem času so ta-rovi odnesli iz baron Lazarinijevih gozdov pri Grosuplju lesa za kakih 20 K. Kavno tako so izkopali in odnesli tatovi tudi posestniku Franu Puciharju iz Gojnič iz sadnega vrta ve6 malih drevesc.
rtonila. 12. t. m. je padla 241etna žena mlinskega najemnika Marija Zupan v Retinjah pri Tržiču v potok ko jo je vrgla božjast. Nesrečnica je v potoku utonila predno so ji mogli irrihiteti na pomoč.
Elektroradiograf »Ideal« ima pd torka 18. do četrtka 20. aprila sledeči spopad: Nedeljski počitek. (Konično.) Singapur. (Mesto v Angleški Zadnji Indiji.) (Naravni posne-;ek.) Kako se premikajo atletove mi--dee. (»Tako poučen prikaz.) I/> Intor-lakena (Švica) v Brien/. (Klimatsko zdravilišče za bolno na pljučih in iveih.) PojK>tnik. (Dramatski mi* /.or.) Morilec in njegovi sinovi. (Komičen prizor.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama, ob 7. in pol 1).: Bebe ribič. (Fantazija.) V petek 21. . m, velik večer smeha z jako za-hnvniini točkami.
Elektroradiograf Ideal . Sa 'i-ijo in splošno zanimanje slav. občinstva bo ravnateljstvo kinematografa »Ideal« še 9 dni, to je torek, ^redo in četrtek predvajalo sliko Kuga v Charbinn« izven sporeda in i »rosi obilega obiska.
Razprodaja v zastavljalnici zapadlih predmetov se prične jutri v letak 18. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma. Razprodajah se bodo tile predmeti: zlatnina, srebrnina, šivalni in pisalni stroji, perilo in i mleka.
Sreča v nesreći. V noči na vati* ,v on očni ponedeljek po 2, je zapazil stražnik I. ljubljanskega zavoda za s t razen je in zaklepanje, kako se je elovek a ftr. Jakobu   nabrežja čez
škarpo zvrnil ter ofcksei tik pred Ljubljanico.   3 pomočjo   mest naga
redarja g. Ivana Grlica sta »ponesrečenca v rožcah«, ki je imel lastnega angelja variia, spravila ua varno, oziroma je redar vsega opraskanega
spremil na dom nekje v Kotni ulici.
£a kolač. Pred prazniki je nek dosedaj še neznan tat ukradel pa Ilovici posestnici Jožefi Stirnovi devet /. mlekom napolnjenih pločevinastih posod, poleg tega pa še naglavno ruto in zajca-
Vinski brat. Minuli teden je prišel nek ua Sv. Petra cesti stanujoči pekovski pomočnik nekoliko vinjen domov ter začel vpiti brez vsakega IKJvoda zmerjati in pretepavati teno in otroke. Ker je presegalo to že vse meje, so stranke poklicale stražnika, da je napravil retj.
Nepreviden kolesar. V soboto je po Dolenjski cesti nek tesar s kolesom tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel 4 letno Stanislavo R upnikov o. katera se pa pri padcu k sreči ni nič poškodovala.
Delavsko gibanje. Te praznike *>o se odpeljali v Ameriko 4 Slovenci, 37 Maeedoucev in 52 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 260 Macedoncev, Hrvatov in Sloveucev. V Buclis je šlo 12, v Tnomost 1$, v Stražo pa 9 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Kurjač Juri Gorjan jo izgubil bankovec* za 10 K. - Kuharica Jožefa Vidičeva |S izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. - Neka dama je izgubila žensko ročno torbico s koviuastim rumenim okvirjeni, ki je imela za odpiranje rumen gumb, v sredi na Sprednji strani pa »umen kovinast znak. Pošteni najditelj naj jo odda proti dobri nagradi pri magistratu. — Šolski učenec Branislav Jarkovič je izgubil srebrno moško žepno uro z dvojnim krovom- -— Prižigalec ulične razsvetljave Melhijor Svajger je našel vojaško bodalo.
Izgubil se je poročni prstan s črkama O. J. 1004. Pošten najditelj naj ga odda v upravništvu »flfav. Naroda«.
Korekturni nedostatki v=ded svoje pogostnosti zelo motijo razumevanje v zadnjesobotnem -Dijaškem vestniku'-. Nekaj pokvarjenih tujih izrazov popravimo tukaj, kakor analitičen, mesto aualističen, immanenten, mesto simmanenten, filogenija, mesto filogonija, psiho-genetsko, mesto psihozenetsko itd.
Društvena naznanila.
— Ljubljanska policija si je ustanovila podporno društvo, kakoršnega imajo že po mnogih drugih mestih in tudi državna policija je organi zov a-na. Društvo je popolnoma nevstralno in zasleduje samo interese, kateri bi ga zamogli dovesti vsaj do onega cilja, kakoršnega so dosegla že vsa stanovska strokovna društva. To je najnovejši pojav, da so se varnostni organi tudi pri nas sami po sebi začeli zavedati dolžnosti iu pravic, katere jim pripadajo, kakor vsem drugim stanovom. »Podporno društvo za mestno policijsko stražo ljubljansko« je že začelo delovati iu ima v pravilih rodno, nstanovne. pod] »orne in Častne člane. Ne samo o naši policiji, marveč o splošni ti organizam ji hočemo svoj čas priobčiti zanimivo, obširno poročilo, ljubljanski Herman-didi pa želimo, pridi srečno Ho zaže-1 je nega cilja!
Češka football - zveza v Ljubljani. V soboto zjutraj se je pripeljalo v Ljubljano reprezentačno moštvo »Ceskeho svazu footbalovehoc, ki je igralo minula praznika dva mateha proti »Hrvaškemu afcad. šport, klubu« v Zagrebu. Češke goste so pozdravili ua kolodvoru zastopniki »Ljubljanskega športnega kluba« in deputacija srednješolskih footballistov. Cehi so si ogledali naše mesto ter športne naprave, njihov prihod pa je veljal v prvi vrsti novi organizaciji football - športa v Ljubljani, ki se v kratkem osnuje. Na sestanku interesen tov se je dosegla v vseh točkah popokaš sporazum ljenje ter sklenilo, da se za letošnjo sezono najprvo učvrsti srednješolska organizacija. V svrho propagande pošlje »CeŠka football - zveza« prvorazredni klub S. K. Kolin, ki bo igral o Binkoštih ter v Ljubljani proti sestavljenemu ljubljanskemu moštvu. Poleg football - športa se je obravnavala sploh organizacija slovenskega športa in dogovorila važna principi jalna vprašanja glede kar najožjega stika slovenskega športa s češkim. Češko moštvo, ki je sestavljeno iz prvih čeških klubov (Slavija, Union, Smichov, Meteor, Vrsovioe v Pragi, S. K. Kolin ter Slavija v Brnu), vodi g. Kauf-man, urednik »Časa« in izdajatelj lista »Sport a Hry«. Reprezentančnemu češkemu moštvu, ki je s tem prvič začelo s propagando krasnega svojega športa v jugoslovanskih deželah, želimo mnogo nspeha na njegovi turneji.
Ljubljanski športni k|nk naznanja tenis - igralcem* da so klubovi prostori popolnoma urejeni in as ja z igro zadnje dni že pričelo. Vsa po-
glade uvtatitve v posamezne skupine in ooloeitev igralnih dne-vov daje gosp. Mirko Gruden, blagajnik »Kreditne banke« v Ljubljani.
pozor sondSleniki!
Kslor sla dane* ni Mil vsOUm legitimacija te volilne kuverte, noj ae nemudoma napoti k sjotolni vladi tet* *oMevo, da mu vroče imenovano volilno dokumente I
TelefonsM in nzoiavnn poročna.
Sijajen shod nsrodne stranke v talen.
Žalec, 18. aprila. Včeraj še je vršil tu v Virantovi dvorani sijajno obiskan shod narodne stranke. Nad 600 volilcev je prihitelo iz vseh občin celjskega in Vranskega sodnega okraja na shod. Predsedoval je načelnik narodne stranke, deželni poslanec dr. V. Kukovec. Bivši državni poslanec gosp. Franjo Robiek, viharno pozdrav Ijeu, je nato govoril o svojem delovanju v državnem zboru in se obširno bavil z vzroki za razpust državnega zbora. Poudarjal je, da vlada i razpustom ni toliko nameravala kaznovati slovansko opozicijo, kolikor doseči z novimi volitvami okrepitev svoje večine, da izvede finančno reformo in doseže dovoljenje za ogromne nove vojne kredite tudi v poslanski zbornici. Naštel in obrazložil je tekom teh štirih let v državnem zboru sprejete postave in povedal, koliko se mu je posrečilo doseči za [K>vzdigo hmeljarstva v Sav i uski dolini. Njegovo poročilo so vzeli vo-lilci z navdnšenjem in zahvalo na znanje. — O političnem položaju na Spod. Štajerskem jc govoril deželni poslanec dr. Kukovec. Ponda rja 1 j$>, da klerikalci tekom zadnjih let niti na Dimajn, niti v Gradcu niso dosegli ničesar pozitivnega za svoje volilee. pač pa so razdirali in skušali ■ vplivom ljudskih mandatov škodovati vsem onim, ki odkritosrčno ljubijo svoj zatirani rod iu mu skušajo nesebično in požrtvovalno zasigurati boljšo narodno - politično in gospodarsko bodočnost. Proti razdiralnemu dela klerikalcev, proti njihovi ošabnosti in njihovim hudobnim jezikom moramo iti na celi črti v boj. — Veleposestnik Ocvirk je nato predlagal zaupnico in zahvalo gosp. Roble-ku s prošnjo, da zopet kandidira za Savinsko dolino v državni zbor. — Predlog je bil soglasno sprejet. Na izrecen poziv se ni proti dvignila nobena roka. Prošnjo, d« naj gosp. Koblek zopet kandidira, pa so zborova lei sprejeli s takim navdušenjem in takimi ovacijami za gosp. Roble-ka, da so premnogim resnim možem stopile solze v oči. Izjave kmetovalcev Urleba, Rezarja, Šuštariča, Pik-la, Sebauerja so enodušno govorile za predlog g. Ocvirka — Gosp. Robiek se je uavzlic premnogim oviram zasebne narave udal ljudskemu glasu in izjavi k da prevzame kandidaturu v Savinski dolini. — Dr. Gorišek je i jedrnatimi besedami navduševal vulilee, da z vsemi močmi posežejo v volilni boj in izvojujejo svojemu kmetskemn kandidatu sijajno zmago. Ako bi imeli mnogo takih korenjakov, kot so v Savinski dolini, tndi v Slov. gor., potem bi lahko rekli, moj ljubi Roškar, adi jo! — Dr. Janko Sernee je vznačil vso vetrnjaštov in nedoslednost klerikalne politike v državnem zboru. — Med posameznimi govori so se neprestano ponavljale ovacije za Robleka — morda še ni noben poslanec dočakal tolikih izrazen- spoštovanja in ljubezni svojih volilcev kot gospod Robiek včeraj v Žalcu. S pesmijo »Hej Slovani« se je zaključilo krasno zborovanje, ki je pokazalo, da je Robiek v Sa vinski dolini že zmagal.
Klerikalna kandidatura v ptujsko-omioskem okraju. Ptuj, 18. aprila. Klerikalci so včeraj na slabo obiskanem zaupnem shodu za zaprtimi vrati postavili kandidatom a* ptujsko - ormoškem okraju kmeta Miha Brenčiča is Spuhlja-
Cesar zopet na Dunaju. Dunaj, 18. aprila.  Včeraj ob 7. zvečer se je vrnil cesar z velikonočnih počitnic v WaIIseeju  zopet na Dunaj.
Za brambno reformo. Dunaj, 18. aprila. Danes dopoldne ob pol enajstih je sprejel ogrski min. predsednik ministrstvenega zastopnika poslanika grofa Palaviei-nija v t riče trt urni avdijenei. Na Dunaj je prišel iz Badna tndi ogrski fi-uančni minister Lukaes, ki je imel opoldne konferenco s skupnim finančnim ministrom Burianom in avstrijskim finančnim ministrom Mer-erjem. Khueu se vrne jutri v Budimpešto. Tem konferencam pripisujejo velik pomen o vprašanju brambne reforme.
AsvJjenea skupnega fiasoeasgs ministra.
Dunaj, 18. aprila. Cesar j« sprejel danes dopoldne v posebni avdijenei skupnega finančnega ministra Buriana. Avdijenea je trajala ceje % ure.
Ogrski ministrski predsednik na Dunaju.
Dunaj, \&, aprila. Ogrski ministrski predsednik grof Khueu Boter« varv je dospel danes dopoldne s svojega posestva Hedervar na Dunaj. Kralj Peter poseti našega cesarja.
Dunaj, 18. aprila. »Neue Freie Presse« prinaša brzojavko iz Belgra-da, ki se tiče poseta srbskega kralja Petra v Budimpešti. Med Srbi vlada baje zaradi tega poseta nevolja, posebno med vseučiliškimi slušatelji, kar pa vočigled razpoloženju Pasiče-vega kabineta in potrebi miru, ki ga Čuti ves srbski narod, pri tem vprašanju ne pride vpoiter.
Velik gozdni požar.
Inomost, 18. aprila. Vsled neprevidnosti izletnikov se je vnel velik požar v Inomoškem cesarskem logu. Zgorelo jc 34 oralov eraričnoga gozda. Telefonska proga Dunaj - Ino-most je pretrgana, ker je ogenj raztopil telefonske žice.
Otvoritev nove ceste.
Mali Lošinj, 18. aprila. V nedeljo so oddaii prometu novo cesto med Loš i njem in Cresom.
Footbal-tekma v Zagrebu.
Zagreb, 18. aprila. Pri obeh footbal-tekma h je zmagalo češko moštvo, prvi dan je doseglo 8 : 0, drugi dan 7:1.
Smrt pisatelja. Pariz, 18. aprila. V Nizzi je umrl -> 71. letu svoje starosti pisatelj princ Josip Ljubomirski iz znane in ugledne ruske rodbine.
Čehi v prihodnjem parlamentu.
Praga, 18. aprila. »Narodni Politika« prinaša članek člana gosposke zbornice Karla M a t-1 n š a . v katerem se bavi s češiko politiko v prihodnjem parlamentu. Članek izvaja sledeče: Popolnoma gotovo je, da vstopi »Enotni češki klub« popolnoma enako močan v novi parlament, zelo verjetno pa je. da se po številu in duhu celo okrepi. Ce. bi ne bil novi parlament vladi po volji in bi ga ta razpustila, tedaj se bodo Cehi spominjali šestdesetih let, ko so z veseljem celo večkrat v vetu sli na volišče za svoje narodnostne principe.
Vstaja v Albaniji.
Carigrad, 18. aprila. Vstaja v Albaniji se še vedno širi. Včeraj se je vršila bitka med albansko vstaško četo in dvema turškima oddelkoma z dvema strojnima puškama. Vstaška četa je bila premagana in seje morala umakniti.
Cetinje, 18. aprila. Poročevalec „Neue Freie Presse * poroča v svojem razgovoru z vstaškim voditeljem Iso Boljetincem, ki je pred svojim povratkom v Turčijo bil pri turškem poslaniku na Cetinju in mu ponudil, da se podvrže. Turški poslanik je zahteval, da odloži on in njegovi pristaši svoje orožje, česar pa Isa Boljetinac ni hotel storiti, ampak je zahteval popolno prostost, da se smejo vsi njegovi ljudje vrniti oboroženi.
Turčija in odlikovanje bolgarskega carja.
Carigrad 18. aprila. „lkdama naglasa, da vlada v turških oficioznih krogih zadovoljnost nad odlikovanjem carja Ferdinanda z redom zlatega runa. V turških vladnih krogih žele iskreno, da bi se odnošaji med Turčijo in med Bolgarsko čimbolj razjasnili in oblažili.
Turško-bolgarski konflikt.
Carigrad, 18. aprila. „Pressbu-reau- poroča iz Carigrada, da dajejo tam krivdo na obmejnem konfliktu med Turčijo in Bolgarijo bolgarskim vojakom, ki da so začeli prvi s sovražnostmi. 14. t. m. so se spopadi ponovili. Bolgarska vojna uprava je pomnožila obmejno posadko za dve stotniji pešcev in dva topova.
Protigrški bojkot. Carigrad, 18. aprila 1910. Protigrški bojkot v Smirni zavzema vedno večje dimenzije. Turki so opustošili vinograde dveh Helencev. Iz Smime je bilo izgnanih od turških oblasti šest Grkov.
Sasonovo zdravstveno stanje.
Petrograd, 18. aprila 1910. Zdrav-stveno stanje Sasonova ne daje nobenega povoda, da ne bi okreval. Preiskava na bacile tuberkuloze je izpadla povsem negativno, pač pa je njegova telesna toplota nekoliko nad normalno toploto.
Spor s svetim sinodom.
Petrograd« 18. aprila 1910. Uporni menih lUodor je 9e vedno v Caricinu in to vsled carj«v«g« povelja. To povelje je bilo vročeno tudi svetemu si-nodu, vsled česar Je nastal hud spor. Sveti sinod vidi v tem koraku ogro-žeaje svoje avtoritete. Menih Iliodor nadaljuje svoje propovedi proti oblastim.
edntk Sazoaova. Petrograd, dne 18. julija. Ker so zdravniki nasvetovali Sazonovu, da naj gre na jug,, se govori, da bo njegov naslednik Car i kov.
Grško-rontunski sporazum.
Pariz, dne 18. aprila. Iz Aten se javlja, da bo grško-romunski konflikt v kratkem času končan. GrSka vlada je že poslala v Bukarešt svojega poslanika, ki ima nalogo, da kakor hitro mogoče sklene sporazum.
Izgredi vinicarjev na Francoskem.
Pariz 18. aprila. Zaradi viničar-skih izgredov nadaljujejo aretacije. Do sedaj so aretirali že nad 100 ljudi, ki so jih zasačili pri požiganju in ropanju. Med aretiranimi ni nobenega tuje-zemca, kar dokazuje, da so izgovori vinicarjev, češ, da so bili nahujskani od inozemcev, popolnoma neresnični. Smrt zrakoplovca.
Versailles 18. aprila. Stotnik Canon, ki je tu delal letalne poskuse, je padel i/ višine in je bil takoj mrtev. Položaj v Maroku.
Madrid 18. aprila. Pod vodstvom Mandina se je začel danes boj proti vstaškim četam. Mandin razpolaga tudi z veliko množino arhierije. Konzuli evropskih velesil so prepovedali podanikom iti iz mesta. V Fezu se občutno širi lakota in že je opažati tudi v mestu samem vstaško nagnenje in gibanje, Francoska odpošlje pred Fez še 4 bataljone vojakov.
Boj s teroristi.
Lodz 18. aprila. Policija ie obkolila predvčerajšnjem v ulici Wyzuwa hišo bankirja Silbersteina, kamor so bili pobegnili 4 teroristi. Na poziv policije, da naj se udajo so odgovorili teroristi s streljanjem. Boj je trajal 8 ur, dokler ni pošlo teroristom strelivo. En terorist je hotel pobegniti, pa so ga policaji ustrelili. Ostali trije teroristi pa so zažgali hišo in so poginili v plamenih.
Vstaja v Mehiki.
New York, 18. aprila. Vladne čete in v taši so se zopet spopadli pred mestom Aqua Prieta kjer se je vnela huda bitka. Mesto je naskočilo kakih 1600 mož. Na levem krilu so bile poražene vladne Čete; včasih so prenehale tudi strojne puške, ker so bili vojaki, ki so bili pri strojnih puškah postreljeni. Od danes zjutraj se nadaljuje zopet ljuti boj. Severna Amerika jc svoje obmejne posadke podvojila.
New York, 18. aprila. Vladne čete so se morale pred vstaši umakniti Izgube čet so baje zelo velike.
New York, 18. aprila. Vstaja v Mehiki se vedno bolj širi po vsej deželi. Povsod se pojavljajo nove vstaške čete, ki more iti požigajo. Železniško proge so na več krajih pretrgane.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raslo Pastoslemšek.
Žitne oane v Budimpešti.
Dne 18. aprila 1911. Termin.
Pšenica za april 1911    .  .  i:a SO kg 12*56
Pšenica za maj 1911    .  .  za 50 kg 12 15
»      » oktober 1911.  . za 50 kg 10 92
Rž za april 1911    ....   za 50 kg 8 96
Koruza za majnik 1911 .  .   za 50 kg 597
Ovos za april 1911   ... za 50 kg 9-68 Efftbtli. Naj trdneje.
Meteorološko poročilo.
ViVf.a cai merjea 3N*2.
„ !   Čas skUBj'^S&
-2  A_r7r    baro- g
g tet osfa B2
>
0
Nebo
16
738 6 16-0
	9. zv.	738 9	97	sr. jzah.
17.	7. zj.	738-3	57	si. svzh.
n	2. pop	7376	17*3 j m.jzah.	
	9. zv.	737 9	9-4 j sr. jzah.	
18.	7. zj.	738-0	30	si. svzh
jasno
jasno del.obtae.
Srednja predvčerajšnja temperatura *>0*, norm. 9 8-» in včerajšnja 10*8', norm. 10"0*. Padavina v 24 urah 0 0 mm in 0 0 mm
edina slovanska t ura m teloradoe.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana || fnffnnr Ljubljana
Mestni
_■
1
o
i
u 3
s
i
s
s
■
\
mm
9
Sf.Pftnttstt
t
8
Potrtim srcem naznanjamo tem ~otom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hči oziroma sestra, gospodična
MARIJA ZORMAN
učenka možgansko iole
včeraj ob II. uri dopoludne v starosti 17 let,   previđena s tolažili
sv. vere po dol^i bolezni mirno preminula.
Pogreb nepozabne rajnke se vrši jutri v sredo, dne 19. t. m. iz hiše žalosti na Žabjeku št. 3 na pokopališče k sv. Križu 1423
Bodi blagi duši prijaven spomin!
V Ljubljani, 18. aprila 1911.
Ivau in Marila Zorman, starši. — Fran Zorman, brat. — Gabrijela Zorman, sestra.
Ob   gomili   naSega predragega
soproga, oziroma očeta, sina, brata, strica, gospoda
Antona Sctnvarza
izrekamo tem potom za vso izraze sožalja kakor za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 18. aprila 1911. 1225 Žalujoči ostali.
Voda v pekarijo napeljana, drva prosta.
Vprašanja na naslov: i308 Franc   Grebene, Trbovlje.
Dunajska konces. zaloga izvoženih
VOS 1196
in rabljene konjske oprave, i inaauerjev, pol-kritih enovprežnih in dvovprežnih kočij vseh vrst, bro\vnov, buggijev itd, najt leg-'rurtejše blago od gospode vedno v večji izbiri v ;:alogi. Kupujem tudi opuščene cele h!.?ve proti gotovini ali v komisijo Ssrel risensr,
Dunaj. It., Praterstrasse 72.    Telefon 201.07.
Kupi se dobro ohranjen
Ponudbe pod „pisalni stroj'* na uprav. »Slov. Naroda » 1424
Izurjenega
1381
še raje takega s izpitom sprejme
dr. Firbas, notar v Mariboru.
oi) ĐonajsKI cesti v LjoKjaiii io na incaH, . pripravne in šolnine so naprodaj.
V« r *e zve pri lastniku I. TribuČU
na Glincah hfii. 37. 580
Parna tovarna za biškete, slaSčice in medene štruklje S. GURGUL, c. kr. dobavitelj ---v JAROSLAVU   r---~
išče spretnega in zanesljivega
za Eranisko
1422
eventualno tudi za sosednje dežele.
Radi smrti se proda eno uro od Celja v
Drešiajivasi pošta Petrovce na najlepšem :raju ob :: glavni cesti na novo sezidana
Vila ohstoji iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe in kleti. V podstrešju se napravijo lahko še sobe. Za vilo je drvarnica in pralnica. Okoli vile je velik zelenjadni vrt, zadej na novo urejen sadni vrt, naprej približno 1600 metrov velika njiva. — Vila je jako pripravna za penzijoniste alt za gostilno, ker je v bližini samo ena.
Vpraša se pri lastniku Jak dim Baraga, ravnotam. 1416
Išče se moški,
izključili pisani oralni.
s čedno, lepo, čitljivo pisavo. Uradniki zavarovalne stroke imajo prednost. Plača po dogovoru. — Služba stalna. Pismene ponudbe pod ^pisana" no upravaiitvo
»Slovenskega Naroda«. 1360
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
818
ENTNE STREŠNIKE
po znižani ceni«
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za .*.  /.   njo vsako poljubno garancijo.  /. /.
IVAN JELAČIN .-. LJUBLJANA.
E1E
mnE
i
]E
C. kr. avstrijske državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
wei|«vci« «»«* a
Odhod ti L|at»i|aaa Oni. ieL)
7- 04 zjutraj. Osebni viak v smeri: Tršie, )eacnice,   Trbiž,   Beljak,   Gorica, Trst,
Celovec.
/•25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Jani, ilndolfovo, straža- Toplice, Kočevje.
0*!2 dopoldne. Osebni vlak v smeri' Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. kM Line, Prago, uraždane, Berlin, Beljak, Bacigastein, Solnograd, Monakovo,
Kolin.
IHi dopoldne. Osebni vla* v smeri: Trfič, Jesenice, Trbif, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
1*32 popoldne. Osebni viak v imen: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Straia-Tophce, Kočevje.
3*30 popoldne. Osebni viak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
8- 2 5 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnj-grad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, VUssingeii Srkal
7» A o zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št. Janž, Rudolf ovo, Kočevje.
10iO ponoči. Osebni viak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst.
Oaned iz Ljubljane (država! kolodvor).
7*23 zjutraj Usenn  - ak: v Kaan-v 2*00 popoldne: Meanec v Kamnik. 7*35 iveeer Meša ec v Kamnik.
11*— ponoči: Atešanec v Kamnik le ob ne**
deljah in praznikih v mesecu oktobru.
oktobra BI Mood v Llasllaaa (lata zaletita
7*14 zjutraj; Osebni vlak h JeaeaJr. v zvezi na brzovlak iz Berlina, Omiiti P-age, Line a, Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Triića zjutraj: Osebni v-ak is Kočevja, Ra« doltovega. Grosuplja, St Janža.
10*12 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, Z. k., Celovca, Vlisingena, Diisseldorra, Kolina Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Badgasteina, Beljaka.
it'20 dopolone: Osebni vlak is Gorice. Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča.
2*09 popoidno: Osebni vlak is Koćev'a, ttrale - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, St. Janža.
4-17 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča.
o 98 zvečer: Osebni rlaa m Jese iic v zvezi na brzoviak iz Berlina, Draždan, -"ra^e. Lin ca, ^ovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaca. Dunaja j. k.
8*15 z«eOer: Ose oni viac tz tteija&a, Troi^i Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča.
0*07 zvečer: Osebni vlaic iz Kočevja, Str« a• Toplic Rudolfovega, Grosupija. St janža,
11*22 ponoči: Osebni vlak is Trotža, Ce»o/Ci beljaka, Trsta, Gorice, leeenic
Prihod v Ljubljano (državne železnice).
O** s zjutraj: Mešane c   tz Kamni sa. io*69 coposde: Mesanec iz Kamnika. 8-10 zvečer: Mešanec •& Kamnina. io 30 po noči: Mešancc iz Kamnika !j o j
nedeljah in praznikih v mesecu oktobru.
Časi prihoda in odhoda so navedeni s srednje evropejskem časa.
ZVEZDIIA TKini
z znamko repate zvczde ia BellMlti« Maio
402
je nato srdi. »Mo in Mm vso noč odprta.
Harfi« ia Viktor Izlakar. 507
NIZOZEMSKA
ZAVAROVALNA BBUtBA ZA tlV«
......................... UEJIJE, BUBAJ, 1, ASP2BNPLATZ 1
v lastni palači. — Zavaravana glavaka okoli m milijonov. Reserve okoli 113 milijonov kron. — Dokazano najnižje pjemije in knlantni pogoji, sprejema vsak čas spreta«, trgovsko izobražeae zunanje uradnike, okrajne in krajevne zastopnike po ugodnih pogojih. Glavno saalopatvo sa Staferako
■    — -----*"\ — Generalno zastopstvo zal'
4.
j....w ....vv....n«. r« «fe„«„... v »-jin- viavBO issiopsivo iS s»)vrwi ia Branilka: dradae,Schmldsjaaaa40. — Generalno zastopstvo za Kranjsko Ciril Globočnik v LjuM|anl, Elizabetna
Naznanilo!
Pri 2opetni otvoritvi trgovine se prodaja
1405
po znatno znižanih cenah
na Poljanski cesti štev. 13.
Avgust Pust,
trgovec
licem za tukajšnjo podružnico spretnega
13*)5
C. kr. državiiO-žeiezniško mnateljst?o v Trstu
je edini
ni brilnl oparot.
poslovodja
špecerijske in železninske stroke,
izurjeBaga v slovanski ia nemški korespondenci in knjtgovoitet?*,
Franc Dolenz v Kranfu.
Oblastveno avtorizirani in sodno zapriseženi
ingenieur Ig. Stembov
jana,   Šubičeva  ulica štev. 5.
prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse
v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, regulacije, parcelacije itd. —
—j V MdVLJ
liBI
IL
31
Št 12261
Razglas.
1412
99
ki je rešil vprašanje pravilnega nastavljanja klinje m pregibnostjo v zgibu.
Brez mM klinje ni mogoče britve pravilu nastaviti na lite.
iwaa* deluje nedosežno in prekaša vse
druge sisteme.
Krilni aparat „Mina" stane s pfsnemalnim aparatom _ —-    in 10 klmjami vred K 24*—.    — .    .. U51
haloga za mesto:
Krisper, dal|e Br> Hlavka in vac zadevne trgovine.
Zaradi oddaje glavnih cestnih kanalov v Nad-* vofvoda Evgena in v Gorupovi uilci, kahor tudi radi oddaje izvršenja kanalizacije dvo-=  rišč državne obrtne šole =
se bode vršila
dne  21* aprila   letos  ob  10. uri dopoldne
lavno pismeno ponnovensko razpravo
pri mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni mestnega stavbnega urada.
Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbn-ga vodstva državne obrtne šole vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne i«i od 2. do 6. popoldne na vpogled.
Ponudbe opremljene s 5% vadjem od proračunjene skupne ponuđene svote, v katerih je navesti posamezne cene in preračunjene zneske v številkah in besedah, izročiti je v zapečatenih zavitkili do določenega časa.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpravnim predpisom ali katere bi se pogojno glasile ter na ponudbe, katere bi prekasno ali celo naknadno vložene bile, se ne bodo oziralo.
Mestni magistrat si pridržuje pravico, dela oddati tudi drugemu nego najcenejšemu ponudniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14. aprila 1911. Za oskrbOTssje občinskih opravil mesta tjubljiire začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetniki
mmm^mmm-        Laschan I. r.
mmmWtmm      • mM • 1 m   I ■• ■ ■ ■       ■---- ••   - - - ,
priredi že mali dodatek »pravega : Franckas kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekosene kakovosti je našeS pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjsajočimi se
94 vplačili.
os
•••  vzajtmno zavarovalna banka w Pragi.  ••• • Bezeral fondi ■ 4Ml*.Tt7-—. — hpIMaaa a dihe dal« ■ in kanitalije B lMMct>-. Po velikosti draga vajetmi zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-oartine atrav*
teenoi wmn i Ljafd i um tfd to. 11
Zavaruje poslopja in premičnine proti notornim škodam po najnižjih cenah.
Škode cenjuje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje h čistega dobička izdatno podpore v narodne ia obenokoristne
namene.
27
3046
76
Iffzfte cene!
Miostl mohktarneio h noinen Note!
Zobtevolte vzrrce!
:-: UttDm, ::
Vnorec zavarovan.
Sprejme se spreten
knjigovodja
zmožen slovenskega in nemškega, oziroma tudi italijanskega jezika v govoru in pisavi, vajen korespondent in strojepisec, izurjen v trgovini špecerije, deželnih pridelkov in železnine. — Prednost z znanjem stenografije. 1364
Franc Dolenz v Kranju.
I
r
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, perilo samo zadaje novosti v modni in športni :: trgovini za gospode ::
m I i I
i 1
M
m i *
*
s
i i
i m m *
1
i i *
i
s
P. Mnsdlć
11
Glavobol in nervoznost vz:^
gumijeve podpeinike.
1213
COGNAC!
STAB, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesentne.
Dobi se edino pri tvrdki: 1066
BR. NOVAKOVIĆ, Ljublj ana.
Št 11405.
Solidno blago! Zmerne  cene!
€mil Babrič
Ljtiiljini, Preienvvi ulica 9
(poleg glavne pošte)
priporoča svojo vsestransko bogato založeno trgovino
ie.igrač
ter predmetov za darila in spomine Z ljubljanskimi slikami. NajokosnejSe sohe (kip), vaze, slike in dru^i predmeti za ozaljšanje ::   domov itd
Kupujte samo najpopolnejše!
Stroji Remington
pišejo, seštevajo in odštevaj© 2
C
M ~»
G s
o ^ Z
IS!
■
S, 22
O
"O
— O)
«-^-
Glogowski & Co.
c. is kr. dvorni dobavitelji
Dunaj L, Franz Josef Kai št. 15—17.
Pojasnila brezabvc.no. 1120
Al/
4
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KDtTA kolesa.
^ajakiimciSt janstve. nntrevni ceniki brezplačno.
K. Čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
ipKtol. tnitlM i MRiiR poni. deli.
Izposojevanje koles.
1411
Mestni magistrat ljubljanski odpošlje tudi letos
10 dr.k na tt mestne Hi v poli bospic i Hi.
Sprejemajo se v ta hospic le škrofulozni otroci v starosti 6—12 let. Prošnje, opremljene z dokazili o starosti, ubožnosti in pristojnosti ter z zdravniškim spričevalom vložiti je tuuradno
do 10. majnika t. I.
Mestni  magistrat v Ljubljani.
dne 6 aprila 1911.
Za oskrbovanje cbčinskili opravi! mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik :
Laschan 1. r.
Valjčni mlin v Domžalah
OitCAR, ljubljana
it
Centralna pisarna in sMirtlife: Vegova ulica 6.
Telefon interurb. it 129. Telefon intemrb. it 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
IIHUMI«I ■■IMnHMVJMVIVMMMi
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9.
15="---=■- j Oljnate barve priznano najboljše	.h—ii—-m-j Fasadne barve j edino   stanovitno   proti   vre- J neenakim vplivom |£
Kranjski f irnež in laneno olje	Lake angleške in lastnega Izdelka
Steklarski in j   mizarski klej	Čopiče = za vsako obrt =s= |
| Prašno olje I             za pode	Karbolinej j§ in gips j
Olje in mazilo za stroje	Jarve in potrebščine za nmetnike, slikarje, kiparje itt.
priporoča J Adolf Hanptmann L 1   prva kranjska tovaru za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. | I    Zahtevajte cenike!                   Zahtevajte cenike! J ni—u         -h—u—u          i n)	
Delniška glavnica K 6,000.000.
837
Rezervni fond okoli K 300.000.
JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica iiev. 7 (nasproti glavne po&te).
Kupuje in prodajat vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prija« nitete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje ia blago ležeče v javnih skladiščih. — Promese k vsem žrebanjem.
x Menjalnica. u
ti   Vloge na knjižice od dneva vložitve n
4V.7.
od dneva dviga, rentni davek plačuje banka I« svojega. — Jim tekoči ia liro račun po dogovoru. — Živahna zveza z Ameriko. -
Akreditivi.
u     Centrala v Trs*u. u
Eskomptujet menice, devize In fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours- krediti. — Borzna naročila. —
Inkaso.
u      Filijalka v Opatiji. n
in tlak »Ni
■n.
asasnas
____.
Bal
BL
A3D