Prof. Albert Sic: KMEČKA SVATBA KA GORENJSKEM. (ŠKOFJELOŠKA OKOLICA.) efren priljubljene fantovske pesmi: «Rdeča ličea, trne oči, pri nji prav kratke so noči..se razlega po vasi in se zgublja v temno noč. Pojo ga kmeCki fantje v soboto zvečer in se vesele naslednjega dne, ko ho pri fari žegnanje. Le eden med njimi je zamišljen in hrepeneč pogleduje po okencu one kamrice, kjer bedi in posluša veselo petje dekle, ki nui neprestano vznemirja srce. «Ljubim ,jo. Postati mora moja žena. Jutri po maši ji kupim codpustek»; s tem ji dokažem ljubezen, ki gori v mojem srcu edino le za njo.> Te misli mu krožijo po giavi in prepričan je, da ljubi tudi ona njega. Čital je to z njenega obrazka, kadarkoli sta se srečala. Naslednje dopoldne stopa v prazniški obleki proti cerkvi k deseti maši, kamor pride tudi ona. Ustavi se pred stojnico iu ogleduje, kateri odpustek bi bil najprimernejši zanjo in s katerim bi ji mogel najlaže raztolniačiti svoja plemenita Čuvstva. Oko se mu ustavi na srcih iz lccta. Jako lepo so okrašena z raznimi barvnimi vijugami. V sredi srca je zrcalo, ob njega levi in desni pa sta pritrjena lističa z izbranimi stihi. Čita jih zaporedoma ter odlaga srce za srcem, ker ni še našel primernih besed. Na skrajnem koncu štanta pa leži sree, ki se mu zdi najlepše okrašeno. Hitro ga dvigne in Čila. Na prvem listku stoji: *Srce ti dam in roko, Ce je tet»1 tud' prav tako^, na drugem pa: ižfilim tfi res za. ženo imeti in vekomaj s teboj živeti.» Stihi mu ugajajo, p) a ta in odide v cerkev. Po maši je med prvimi, ki gredo iz cerkve. Stopi v Siran in drhteč pričakuje svojo izvo-ljenko. Ko prihaja iz cerkve tudi ona, se ji približa. Po kratkem pozdravu jo nagovori: cMieka, vzemi ta odpustek in prečitaj listka. Vse to in prav tako govori tudi moje srce.» Dekle sramežljivo povesi svoje črne očke, rdečica oblije nje obrazek in nemo vzame po-nudeno ji darilce ter čita. Nato ga milo pogleda, mu poda v zahvalo svojo ročico iu izpre-govori polglasno: «Hvala». Nad vse srečen jo spremi proti domu. Dekle ima na svojih prsih pripet šopek iz nageljua, roženkravta in rožmarina. Med potjo jo fant prosi, naj mu ga podari za spomin. Brez premisleka ga sname raz prsa in mu ga izroči, on pa si ga ves vesel pripne za klobuk. Kmalu po tem sestanku zaupa Micka ljubezen do JoŽetovega Janeza svoji materi in jo prosi, naj obvesti o tem tudi očeta. Ker je Janez dober, pošten in varčen fant, sta oče in mati zadovoljna, da se hči poroči. Zadovoljni pa so z nevesto tudi Janezovi starši, saj je dekle na najboljšem glasu in nje dota tudi ue bo majhna. Po Vseh svetih pride ženin s svojim prijateljem, vplivnim možem, 1; nevestinim starkem in zaprosi njihovega dovoljenja. Pred pustom bo njuna poroka. es Tako, kadar odlöEa medsebojna ljubezen. Na kmetih pa čestokrat določajo sinu ne-\esto le njegovi starši, Store to, da bi prišel njih sin po dobri ženi ti« blagostanja, bodisi po pridnih rokah neveste ali po lepi doti, še bolje pa, po obojem. V tem primeru pošljejo fantovi star si na nevestin doni svojega zaupnika snubača , ki naj po izve, ue bi bili njeni starši zadovoljni s to zakonsko zvezo. V primeru, da jim je ženin po volji, sc odpravi le-ta takoj naslednjo nedeljo popoldne s sosedoma ali prijateljema snubit na nevestin dom iu povabi nevesto, da pride na ogled», to je, da si pride ogledat, v kakšno hišo naj sc primo/.i. Po ogledu se dogovore, koliko dobi nevesta dote in kakšna bo bala. Bala je namreč zelo različna. Odvisna je od obojestranskega premoženja. Teden dni po tem razgovoru gredo k liotarju, da jim napravi zenitovапјзко pismo. Po nadaljnjih treh tednih se vrši poroka, med tem pa se z veliko naglico i ugotavlja in pripravlja bala. Pri premožnejših nevestah obstoji bala iz sobne in kuhinjske oprave ter poljskega orodja. Za sobno opravo dobi nevesta dve kompletni postelji, tri omare polne parila in obleke ter skrinjo,, napolnjeno s pšenico, nekaj stenskih tabel iu križ. Ne sme pa manjkati kolovrat z lepo izrezljano preslico, obloženo s predivom. H kuhinjski opravi spadajo kuhinjska omara, napolnjena s krožniki, skledami, raznimi lonci iu jedilnim orodjem, Poleg omare pa je razno kuhinjsko orodje: btirklje, rešeta, peharji, jpmca, Škafi, lopar ter omelo za pometanje peči. Kot poljsko orodje ji dajo vile, grablje, mo-tike, jerbase in snotičico. Poleg naštetega dobi tudi voz žita v vrečah ter poln kurnik kokoši in piščancev. Dva dni pred poroko, to je v soboto, pride ženin s sosedi in starejšiuo z godcem na Čehi na nevestin dom po balo. Tu je že pripravljena pojedina, ki jo imenujejo «kosilo». Po kosilu prično ženinovi sosedje nakladati balo in uganjajo pri tem razne burke. Prva, kot najtežja, pride na vrsto skrinja z žitom. Toda te ni lahko dobiti. Nanjo sede namreč nevestin brat, Ce tega ui, pa kak njen sorodnik in je ne dd odnesti, dokler mu nc dajo zahtevane odkupnine. Pri Sne se pogajanje. Ponujajo mu razne vsote, a vse v tujem denarju: v lirah, kronah, starem srebrnem denarju in tudi ,v dolarjih. To pogajanje traja včasih kar po dve uri in je sklenjeno šele tedaj, ko mu ponudijo primemo vsoto v našem denarju. Nato skušajo skrinjo dvigniti, a je ne morejo; vedno jim izpodletava, ker je spodaj namenoma namazana z milom. Ko je odstranjena tudi ta zapreka, jo nalože na voz, za njo pa ostale dele bale. Na vrh voza polože «peto kolo -. To je mogočen hleb kruha, v katerega je vtaknjen velik kuhinjski nož. Tudi pri tem imajo svoje «Špaae>. Namesto kruha prinašajo domači stara raztrgana rešeta, košare brez dna. raztrgane peharje in drugo. Med nakladanjem poganja voznik konje, a jih obenem tudi zadržuje, da ue morejo potegniti, ker voza ne sme odpeljati brez petega kolesar. Ko je - peto kolo? končno ua vozu, mora «drug: zelo paziti nanj, ker ga fantje domaČe vasi, ki si ogledujejo vse te burke, kaj radi skrivaj vzamejo z voza. Med burko, ki jo uganjajo s pelini kolesom», pa morajo ženinovi sosedje ugrabiti domačega petelina. To pa je težko izvedljivo, ker jim nevestini sosedje to nakano na razne načine preprečujejo. Ko ga končno vendarle dobe v roke, ga izroče starejšim na vozu. S petelinom pa stvar še ni končana. Manjka jim še krava. Tudi ta spada k bali, Ženinovi sosedje stopijo urno po njo v hlev, jo okrasijo z venci in jo pri| vežejo k zadnjemu ,vozu. Sedaj šele je bala popolna. Ko je nevestin oče še odštel ženinu izgovorjeno doto (ako ui dogovorjeno, da mu jo odšteje na dan poroke), je stvar v redu. Poženejo konje in odpeljejo visoko naložene vozove ob glasnem vriskanju ter zvokih harmonike na ženinov dom. Vendar traja vesela vožnja le do konca vasi. Tu se morajo vozniki ustaviti, ker so jim domaČi fantje zašrangali . Je namreč navada, da napravijo fantje <šrango», kadar hoče ženin odpeljati nevestino balo iz vasi. S primerno odkupnino šele dobi od fantov dovoljenje, da sme to storiti. Ta odškodnina se ravna po . višini dote in znaša včasih do tisoč in celo več dinarjev. Zato se je že zgodilo, da se je poga- j an je razbilo. V takem primeru ao se morali vozovi vrniti nazaj v vas. Zašrangajo pa takole: Ko dospejo svatje do fantov, stopila dva izmed njih vsak na eno stran ceste in držita preko ceste napeto vrv ali verigo. Pri premožnejših svatbah napravijo Srango iz svilenih rut ali sklepancev, ki so zvezani med seboj. Pogosto držita fanta ob sebi ludi majhno smrečico (mlaj), bogato okrašeno z raznobarvnimi papirnatimi trakovi in loščem. Starejši izmed fantov stopi k vozu, v katerem sedi ženin, ter mu prečita sledeče «pismo : Pozdravljeni nam dragi brat je! K nam dt>vedla Vas jc pot nocoj. Namen jc Vaš postati svatje, vzeti balo žc s seboj. V ponos in east si šteje fara na snubce vzorne, naša vas, še bolj pa na dekleta zala, ki poštena rasLojo pri nas. Prišel si ženin v naše kraje, sem đo ved to Te je arce, si vzljubil naše cvetne gaje, ki roža krasna v njih cvete. To veš, da rabi cvet vrtnarja, ki varno ga gojiti zna, za deklico se bolj poudarja poštenje, to najveC velja. G k'j, čuva i i smo Ti nevesto, dekliško čast ji vsikedar, podala bo Ti roko zvesto, ko pelješ tja jo pred altar. Le nekaj je ob tem pelina, a Lo popraviS TL takoj, saj ženin te pomočke ima, ko lioče balo žc s seboj, dostava znana Ti je naša, vozit' uoz mfijo se ne sme prav nie, dokler se nas nc vpraša, in najmanj balo, Lo se vć. Dal bode S odkupnino skromno, dinarjev tisoč, Cc ne še veC, — saj veš, da vina zdaj je borno, in liter, ta je hitro preč. Sedaj se prične pogajanje. Fantje popuste od svoje zahteve, a ženin zopet nekoliko primakne, Ko se pogodijo, izroči ženin fantu odkupnino, na kar prečita le-ta še zadnjo kitico pisma . Yase zdravje bi trknili, vozite balo le od tod, — nevesto, ženina Bog živi, nuj ere ta spremlja Vas povsod! Za - srango: dobljeni denar prihranijo fantje do nedelje. Ta dan napravijo v domaČi gostilni ples in povabijo nanj vse fante in dekleta iz domače vasi. Plešejo, pijejo iu jedo, da porabijo vso odkupnino. Ako je zmanjka, dodajo fantje še vsak nekaj denarja in veselje se nadaljuje do ponedeljka pozno v jutro. Ko se pripeljejo svatje na ženinov dom, raz-tovorijo ženinovi sosedje halo iu jo postavijo v hiši takoj na določene prostore. V ponedeljek, na dan poroke, se zberejo od ženina povabljeni svatje na njegovem domu in se odpeljejo zgodaj dopoldne po nevesto. Ko dospejo vozovi do hiše, so vežna vrata zaklenjena, v hiši pa vlada mir, kakor da so vsi še v globokem spanju. Zato prično razbijati po veznih vratih in klicati pri oknih, naj vendar že vstanejo, saj je zdavnaj že beli dan. To klicanje traja toliko časa, dokler se v hiši ne oglasi kdo izmed domačinov in pride na pol Oblečen k oknu vprašat, kaj hočejo. Ko mu povedo, da so prišli po nevesto, jim domači odpro duri. Fantje odstranijo peljejo dalje. ■ Srango in svatje se od- Vsi svatje krenejo v hišo, povprašujejo po nevesti in jo iščejo vsepovsod. A domači jo imajo skrbno skrito v kamri ali kje drugod. Namesto nje pa pripeljejo staro, zamazano beračico ali ciganko, tako je namreč našemljen kak domač ali sosedov fant. Toda te nc mara nihče. Končno se je vendarle usmili godcc, ki jo sprejme kot pravo nevesto. Nato pripeljejo drugo nevesto, oblečeno v lepo svatovsko obleko; to sprejme rade volje starejši na. Za tretjo nevesto pripeljejo družico, to si vzame drug. Šele četrta nevesta je pravu in to sprejme ženin. Nato zaigrajo godci poskočnico in vsi pari zaplešejo po sobi. Po plesu se poslovi nevesta od matere iu očeta. Poklekne pred nju, mati jo poškropi z blagoslovljeno vodo, oba pa ji podelita svoj blagoslov. Ta prizor je navadno tako ganljiv, da porosi marsikatero oko navzočim. Po končanem blagoslovu in slovesu vloži nevesta ženinu za trak na klobuku svilene niti raznih barv. Ta svila je nekak talisman, ki naj varuje bodočega moža bolezni in nesreče. Po škofjeloških manu-fakturnih trgovinah napukajo niti iz svilenih koncev nalašč v ta namen in jih prodajajo v malih štrenicah. Malo je nevest, ki bi se ne preskrbele pred poroko s to svilo. Ko je odpravljen tudi ta običaj, zasedejo svatje vozove, in sicer po sledečem redu: Prvi voz zasedeta ženin in starejšimi, drugega nevesta in teta, v tretjega sedeta drug in družica, ostale vozove pa zasedejo svatje, razvrščeni vedno po parih. Nato se odpeljejo v cerkev, kjer se vrši poroka. Po duhovnem opravilu gresta krog oltarja k ofru prva ženin in nevesta, za njima pa vsi svatje, katerih je pri večjih svatbah 25 do :10 parov. Nato zasedejo svatje nove vozove, a prve tri v drugačnem redu kot prej. V prvi voz sedeta ženin in nevesta, ,v drugi teta in starejšiua, v tretjega pa drug in družica. Ko se pripeljejo na ženinov dom, zasedejo svatje krog mize prostore, ki jih jim odkaže cdrug>. Sedaj se prične «kosilo», ki ga je pripravila v ta namen najeta posebna kuharica. Kosilo se menjuje trikrat. Najprej postavijo na mizo juho, potem govedino s hrenom in suho meso s krompirjem ler salato. Pri drugi menjavi je zopet juha, toda z drugačno zakuho, potem pečena kuretina z raznovrstnimi salatami in močnate jedi: štruklji, flancati, bobi in polica. Pri tretji premeni pa pridejo na vrsto prekajene mesene klobase s kislim zeljem, zopet drugovrstne močnate jedi in kuhano sadje. Vina pa jo že od početka v izobilju na mizi. Pri kosilu ima cdrug; mnogo posla. Skrbeti mora, da se poslužujejo svatje v zadostni meri jedil in pijače. Družici pa, ki sedi poleg njega, nadeva na krožnik j«di in ji zreže na koščke tudi meso. Sploh je posebno pozoren nanjo. Koncem kosila nudi kuharica gostom še črno kavo. Med spremembami jedil so kratki presledki, ki jih izpolnjujejo svatje s plesom. Po prvem delu kosila zapleše najprej starejšina s teto, potem ženin z nevesto, nato pa drug z družico. Pri vseh nadaljnjih pa mora plesali «drugs z vsako žensko, kar jih je med svati. Zvečer se fantje in dekleta i z domače in sosednjih vasi zberejo na ples, ki se vrši na ženinovem podu. Ples traja od devetih zvečer do irch zjutraj. Pa tudi za ia ples imajo določen poseben red, ki ga imenujejo z glave, kar pomeni, da ni več dekle, temveč žena. V tem slavnostnem trenutku nastane tišina, ki jo čestokrat prešine ihteuje neveste. Toda prvi godec je takoj pripravljen, da zbudi s svojimi dovtipi spet veselo razpoloženje. Ko se bliža v torek zjutraj tretja ura, vzame starejšina v roko metlo in prične na podu pometati, kar pomeni, da je ples na podu zaključen; nadaljuje pa se potem še v hiši in traja do torka popoldne. Sedaj je treba svatom poravnati račun. A preden določijo, koliko pride na vsak par, mora biti miza dobro obložena s pečenko in močna ti mi jedili, kozarci morajo biti polni, v litru pa postavijo na mizo črno kavo kot znak, da je zmanjkalo vina. Ker pa svatje dobro vedo, da temu ni tako, določijo tri moste, da gredo pomerit sod, ali je res Že prazen. Ko se vrnejo, prineso starejšim kupico, napolnjeno do polovice z vodo, vrh nje pa ostalo polovico z vinom. Da morejo vrh vode uatočiti ,vina, ne da bi se le-to zmešalo z vodo, polože na vodo košček kruhove skorje, nanjo pa prav p rev i d iio nalivajo vina. Vino se na ta način ne zmeša z vodo iu plava ,vrh nje. Starejšimi ogleduje to čudo v kozarcu in pije. Pri tem pa se vino zmeša z vodo in starejšina zmaje z glavo ter pravi, da s takim vodenim vinom ni zadovoljen. Preskrbeti morajo dobrega, samega vina, potem šele bodo mogli delati račun. A pravega računa v resnici ni. Starejšina in dva svata le določijo vsoto, ki naj jo dfi vsak par nevesti v dar. (Na par so svoj čas računili po ö gl., pri boljšili svatbah tudi po 10 gl.). Za računom prične pobirati denar tudi starejši godec, ki ima na svatbi sploh veliko in naporno vlogo, saj mora s svojimi dovtipi zabavati vso družbo. Ko je pobral od vseh svatov zase in za ostale godce, se zunaj preobleče v žensko, kuharičino pomočnico. Obe roki pa si obveže z rutami in tarna, kako močno se je pri kuhi opekel. Denar pobira z zajemalko. Ko je napolnjena, nastavi še krožnik in izroči denar kuharici. Takoj za njim nastopi v goved našemljen drugi godec ali kak domaČ fant. Ogrnjen je s kocem, izpod njega pa moli namesto glave star lonec na daljšem drogu. To govedino, ki se pomika po vseh štirih, prižene- jo v sobo in jo stavijo na prodaj. Ko je kupljena, stopi predenj -«mesar z belini predpasnikom in ubije živmče s tem, da udari s sekir« ah polenom po loncu, da ga razbije. Nato se prične zopet ples, ki traja do torka popoldne. V torek popoldne krog tretje ure šele se prično svatje odpravljati domov., Prvi gredo nevestini sorodniki, za njimi pa ženinovi. Vsak dobi za odhod culo, napolnjeno z odhodnico (šajdeznom). Vsako skupino spremi godec nekoliko od hiše iu se povr-_ ^ nc, da spremi drugo. Nazadnje se poslove sosedje. Ženin vr in nevesta pa ostanem doma J in sedaj šele se prične za nju popolnoma novo, zakonsko življenje. Stanko Trček: O ZRAKOPLOVNICAH. V lanski Praliki smo Čitali, kako Človek izkorišča upor zraka za letanje. Čitali smo tudi, da se je te umetnosti naučil šele pred dobrimi dvajsetimi leti. No, prednamei so se že celo stoletje prej vozili po zrakovju s pripravami, ki niso letele, ampak plavale. Tem zračjim plovilom na plin pravimo «sbaloni», če nimajo strojev za pogon, «zrakoplovnice>, če jih imajo in jih zbog tega moremo krmariti. Zgodovina plovil na plin je v primeru z ono letal zelo mlada. Navzlic temu so iznašli balon mnogo prej ko lelalo. Vzrok je pač ta, da za zrakoplovbo na plin v naravi ni bito primerov; po drugi plati pa je balon nekaj tako preprostega, da se je misel nanj pojavila sama, čim so odkrili pline, ki so lažji od zraka. Prvi načrti nekakih balonov so se pojavili v teku 17. iu 18. stoletja, ko so vzcvetele znanosti. Ti načrti so bili prefantastični, da bi bili ustvarljivi. Na boljše se je obrnilo leta 1766. z iznajdbo lahkega vodikovega plina. Preden pa se je posrečilo izdelati balon na vodik, sta septembra 1783. brata Montgolfier, tvorničarja papirja v Parizu, presenetila svet s prvim balonom, ki je bil polnjen z vročim zrakom. Le tri mesece kesneje je izdelal profesor Charles prvi z vodikom polnjen balon. Plovilo so kmalu izpopolnili; imelo pa je to nevšečnost, da je bilo popolnoma prepuščeno vetrovom. Zavoljo tega so že izpočetka skušali iz njega narediti vodljivo «zrakoplovnicos. Sicer so že takrat vedeli, kakšno bi moralo biti tako plovilo, manjkal pa je lahek, a jak pogonski stroj. Povrhu tega so francoska revolucija