Vo|n ej Moderna vojna je v veliko večji meri, kakor vse njene prednice, vojna strojev, ki naStopajo na kopnem, na morju in v zraku. Kot pogonsko sredstvo so potrebne ogromne količine petroleja, nafte, bencina. Iz tega razloga zahteva Nemčija od Romunske, da ji dobavlja čim največ te dragocene tekočine. Isto zahtevata tudi Anglija in Francija. Iz tega spora bi lahko nastala vojna za romunski petrolej. V nekaterih krogih se napoveduje, da bi se vojna mogla radi tega prenesti na področje Črnega morja in še dalje v Prednjo Azijo, namreč preko Kavkaza v Irak (ob svetopisemskih rekah Evfrat in Tigris) ter v Perzijo. Saj se vsaka moderna vojna prej ali slej nujno razvije v vojno za petrolej. V mednarodnih krogih v Rimu se govori o tem, da se na obzorju bodočnosti že črta možnost rusko-sovjetskega napada na Prednjo Azijo. Sovjeto mičejo bogati vreld petroleja v Mosulu (v Iraku) in v južni Perziji, da bi tako mogli iztrgati Angležem in njihovim prijateljem Francozom iz rok enega izmed glavnih virov prepotrebnega petroleja. Imenovani mednarodni krogi smatrajo, da je to eden izmed glavnih smotrov nemško-ruskega zavezništva. Ruski neuspeh napram Finski je to špekulacijo nekoliko pokvaril. Zato se že pojavljajo vesti o tem, ali in pod katerimi pogoji bi Nemci pomagali sovjetom proti Fincem. V tem primeru bi nastala na Finskem, odnosno v sosednji Skandinaviji nova fronta Angležev in Francozov na eni, Nemcev in Rusov na drugi strani. Berlinski krogi so tudl mneaja, da bi se sovjetski vojaki v boju za petrolej boljše držali, ker bi se morali bojevati za svoj lastni petrolej t Baku na Kavkazu, odkoder bi se ost njihov&ga napada obrnila v smeri proti najdišfiem petroleja ˇ Iraku in v Perzdji. Zoper to moinost se hočeta ravarovati Angbja in Fraacija, lri zbirata v Siriji močno armado pod vodstvom znanega francoskega generala Weyganda. Anglija in Francija sta si v to svrho tudi zasigurali zavezništvo Turčije, ki je dobila '2 milijard dinarjev posojila za oboroževanje. Takšne priprave se torej vršijo na tem važnem prostoru, kjer se križajo petrolejoke ceste. Moskva in Berlin opazujeta % veliko pozornostjo vsak pokret, političen ali vojaški, ki se vrši v Turčiji in sosedstvu.