386                                                                 Listek.
G. dr. Jožef Rakei se je naselil kot zdravnik v Velikovci. — Operni pevec g Jožef Tertnik je sklenil pogodbo z dvornim gledališčem v Mannheimu za štiri leta. Njega podpornik grof Esterliazv je plačal potrebno vsoto, da se je razveljavila prejšnja njegova pogodba z gledališčem v Bremenu. — Skladatelj g. Hr. Volarič je iz Kozane premeščen v Devin. — Skladatelja g. Ivana pl. Zajca je imenovalo mesto Karlovec zaradi njega zaslug za hrvaško in jugoslovansko glasbo v obče svojim   častnim članom.
»Kratkij obzor slovčnskoj literaturv« na vseučilišči v — Harkovu. Slovenci nismo vajeni, da bi se zgodovina naše književnosti predavala na vseučiliščih. Zanimalo bode po takem naše rojake, da se je slišal vsaj »kratek pregled« našega duševnega delovanja, ne sicer v Avstriji, ali na Ruskem. Iz prijateljskega pisma posnemljemo, da si je 5/17. marca t. 1. v Harkovu izbral ta predmet za predavanje na poskušnjo izvrsten ruski slavist, Boris M. Ljapunov; imel je prav lep uspeh in je sedaj že docent omenjenega  vseučilišča.                                                                                                            —r—
Zanimljive številke iz dvojezične dežele. Deželni zbor gališki je v tem letu razdal rusinskim zavodom te-le podpore: Za izdajo rusinskih šolskih knjig 4.200 gld., časopisu »Učytel« 500 gld., časopisu »Poslannvk« 400 gld., časopisu »Dzvinok« (za otroke) 100 gld., »Historični biblioteki« 50° gld., društvu »Prošvita« (podobno našemu Mohorjevemu) 1.500., rnsinskemu gledališču 7.250 gld., pevskemu društvu »Bojan« 200 gld., in še raznim drugim društvom, med njimi akademičnim in rokodelskemu »Zorja«. Podobnih številk bi se dalo nabrati tudi drugje. Kaj se pa stori v naših dvojezičnih deželah za duševne potrebe slovenskega ndroda? Ponosni Nemci se ne sramujejo pobirati naših siromaških grošev zase, na nas pa niti ne mislijo. Sicer pa moramo biti pravični in priznati, da jim mi dajemo tudi malo prilike, naj pokažejo, kako bi ravnali z našimi prošnjami. Naša politika je večkrat dekla-matorična in preteoretična. Res je pri nas še ta križ, da smo strašno razkosani, toda vsaj v štajerskem in goriškem deželnem zboru bi se moralo poskušati, da se kaj več pribori na korist duševnih potreb našega naroda. Razven domačih društev naj bi se oglašala tudi ona, ki delujejo za vse Slovence. Očitanju, da se denar ne bode pošiljal v druge dežele, lahko se izogne s tem, da se ustanove* primerne podružnice. Naše dramatično društvo n. pr. mora vender delovati na to, da nam ustvari vsaj jedno dobro slovensko gledališko družbo, ki bode nastopala   tudi v drugih mestih in sicer   ne   samo  na Kranjskem!
Spomenik Radeckega na Dunaji so kar najslovesneje odkrili dne" 24. malega travna. Postavljen je na trgu »Am Hof« z licem proti kreditnemu zavodu in kaže Radeckega visoko na konji, kako drži z levico za uzde, desnico pa dviga, kakor bi dajal povelja. Na poduožka sprednji strani plove bronast dvoglavni orel, in nad njim se čita v zlatih črkah Grillparzerjev stih: »In deinem Lager ist Oesterreich,« Na podnožka desni strani je bronast relief, kažoč Radeckega v vojnem svetu z generali Hess, Schonhals, d'Aspre, Wratislaw in Thuru , na levi strdni pa je vpodobljen prizor z dne* 12. sušca 1849. leta, ko vojaki po proglašenem premirji navdušeno pozdravljajo svojega »očeta«. Na zadnji strdni, proti poslopju državnega vojnega ministerstva, bere se nemški napis: »Feldmaršal grof Radecky, porojeu dne 2. listopada 1766. leta, umrl dne* 5. prosinca 1858. leta.« — Spomenik je zvršil prof. Gašper vitez pl. Zumbusch, arhitektonsko zgradbo pa po njega načrtu arhitekt prof. Jurij Niemann. Kip s konjem, ornamentne nadrob-nosti in verige okolo spomenika je vlila delavnica kiparja, cesarskega svetovalca in profesorja Fr. Piinningerja. Ves spomenik meri   104 m,   kip s konjem sam  5'48  m.
Iz pariškega »Salona«. Gospodičina Ivana Kobilca je kakor lani razstavila v »Salonu« na Champs de Mars dve sliki, o katerih so poročali francoski in drugi listi jako laskavo.    Jedna teh slik kaže dva igrajoča otroka in je slika v  »plein-airu«,   druga
Listek.                                                                 387
pa je duhovita študija, ženski portret, kjer so zlasti oči prekrasne. —Vlaho Bu kovač, znameniti slikar hrvaški, razstavil je sliko, katero kritika jako hvali. — Izmed čeških slikarjev sta se udeležila razstave; Vaclav Brožik, ki je razstavil dve sliki (»Bretonski otroci v gozdu« in »Pomlad«) in Ribaf; izmed poljskih umetnikov pa so razstavili slike : Miecislav Reyzner (»Pri večernicah«), Marija Podlewska (»Sirota«), Aksen-towicz in Menzina-Kresz.
Se jedenkrat : Frančišek Lavrenčič. V 4. številki »Zvonovi« smo priobčili ži-votopis slavnega rojaka našega, g. polkovnega kapelana Frančiška Lavrenčiča. Ko se je na Dunaji odkrival spomenik Radeckega, posneli so iz našega lista ta životopis skoro vsi dunajski listi. Lavrenčič, kateri je bil navzočen pri odkritji rečenega spomenika in mnogo čislan in slavljen, pisal je g. životopiscu, nadporočniku Fridolinu Kavčiču, pred odhodom na Radeckega slavnost nastopno prijazno pismo:
Holenegg, 6. sušca  1892.
Prečastiti gospod !
Prečastna dopisnica Vaša z dne" 1. marca 1892. me je jako razveselila. Navzlic svojemu 79. letu se počutim dobro v svoji hišici tu v Holeneggu. Le roka se mi trese, kadar kaj pišem. Nddejem se, da učakam osemdesetega leta. Star vojak, ki je bil ujet, ki je več tednov s svojim polkom neustrašno taboril pod milim nebom, utrjen je in se še sedaj ne ustraši nobenega vremena. Se sedaj živim popolnoma vujaški, to je, opoldne se naj^m, kolikor je mogoče , zvečer použijem nekoliko goveje juhe z jednim rožičkom, zjutraj in za južino pa ničesar. Nepopisno se veselim, da učakam milost božjo, po kateri se nadejem udeležiti slavnosti, ko se odkrije spomenik očeta Radeckega. Moj ljubi knez Alfred Liechtenstein mi je obetal za ta slučaj stanovanje in hrano v svoji palači Wah-ringer Strasse št.   39.
Kot slovenski Štajerec sem bil Radeckega ljubljenec; imel sem večkrat pri njem v villa Reale ob 8. uri sv. mašo, ob treh sem pa navadno kosil pri njem. Se sedaj sem nepopisno navdušen, kadar se domislim, kako me je nekdaj na balkonu stoječ ljubeznivo pozdravil, ko smo šli skozi Pavijo na Pijemonteško na sovražnika pri Novari. »Dobro!«  vzkliknil je,   »ako je vojni pater na čelu,  tedaj je zmaga naša!«
Spomin na minulost me je tako prevzel in razburil, da ne morem več pisati. Le toliko še omenim, da odločim Vašemu blagorodju pred svojo smrtjo nekaj v spomin, kar prosim, da izvolite blagovoljno vzprejeti.
Z izrednim spoštovanjem
udani Vam
Frančišek Lavrenčič 1. r., knezoškofijski duhovni svetnik, jub. župnik.
»Grof Paližna« se imenuje nova hrvaška drama v petih dejanjih, katero je spisal Stjepan pl. Miletič. Cena 60 kr. O tem zanimljivem proizvodu hrvaške dramatike utegnemo še govoriti.
Dr. Fr. Rački, češki akademik. Češka akademija je izvolila na svojem glavnem zboru dne" 2. grudna 1891. leta dr. Račkega za svojega člana prvega razreda, in presvetli cesar je nedavno potrdil to izvolitev. Dično priznanje velikemu učenjaku je zajedno odlikovanje za ves ndrod hrvaški.
Jugoslovanska akademija v Zagrebu je imela lani gld, 20.84814 dohodkov in gld. 20.084-81 troškov, ostalo je torej gotovine gld. 763'33. Vse imenje je znašalo konci 1891. leta gld. 4I4.0I3"25. — Strossmaverjeva galerija se je pomnožila za 34 starih slik in jeden črtež, ki se pripisuje hrvaškemu umetniku Audreji Meduliču. Vse te slike je poklonil galeriji hrvaški   rodoljub dr.  Ivan Ruzič, ki jih je nabral  v  Rimu.