fr- Uredništvo in upravništvo Glasila je v Ohieagi, 111., 2S21 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom. & Celoletna naročnina za Zdr. Države in Canado je $1.00, za inozemstvo $1.50. ^ P G LAS ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. S/ združenju je moč! LETO—YEAR V. CHICAGO, ILL., 15. MARCA (MARCH) 1912. Štev,—number 8„ Naprej za našo podporno organizacijo. ‘ ‘ There is a tide in the affairs of men. Which, taken at the flood, leads on to fortune; Omitted, all the voyage of their life Is bound in shallows and miseries.'’ Shakespeare. Mogočno je zavalovalo delavsko gibanje križem sveta. V vseh civiliziranih deželah se dramijo delavci, vstajajo in se dvigajo, zahtevajoč svojih pravic in napovedujoč boj. neizprosen boj mezdnemu sistemu, ki spreminja delavca v sužnja. Čimdalje bolj se bližamo dobi. v kateri bodo delavci bojevali zadnje boje z uma svit-lim mečem s svojimi izkoriščevalci. Člani naše jednote so bili vedno ponosni, da so med slovensko ljudstvo v Ameriki zanesli luč prosvete, ga vzdramili, da se je tudi slovenski trpin začel zavedati, da je človek in ima iste pravice do življenja, kot ameriški mi-lionarji. ki bogatijo s sadovi njegovega dela. Ko se je rodila naša. jednota spomladi leta 1904, so ji ob rojstvu vsi sovražniki napredka in ljudske prosvete želeli in prerokovali smrt. Šibka je bila naša pod1-porna organizacija takrat in od vseli strani so jo napadali sovražniki. Ali misel, katero, so vdahnili vstanovitelji. je bila močnejša; kot napadi s straini nasprotnikov: pred njo so se napadi razblinili v prazen nič. Kaša jednota je naistla, njena načela so se širila med slovenskim ljudstvom, množila so se krajevna društva in naraščalo je njeno članstvo. Danes šteje jednota sto in šest in sedem deset krajevnih društev, pa približno osem tisoč članov. V vsakem mescu se oglašajo nova krajevna, društva, skoraj vsaki dan pa pristopajo novi člani. Naraščajoče delavsko gibanje, čimdalje bolj prodirajoča, razredna zavednost med delavstvom množi tudi naše vrste, nam dovaja nove kandidate. Naraščajoče delavsko gibanje se zgrinja v velik poplav! Tega poplava pa zamuditi ne smemo, ako nočemo, da se bo življenska pot' naše podporne organizacije v smislu pesnika vila skozi vse življenje mimo stisk in pečin. Naša jednota mora sorazmerno rasti s čimdalje bolj razširjajočo zavestjo v ameriškem slovenskem ljudstvu. Obstati v pridobljeni poziciji ne smemo niti za en dan, temveč naše načelo se mora glasiti vedno: Naprej in naprej za. našo jednoto! Kratka je doba. ki nas loči od bodoče konvencije! Daši še bela odeja pokriva naravo, vendar bo jesen nakrat tu. ko se imajo suiti na zborovanju zastopniki vseh krajevnih društev naše jednote, da uravnajo notranje zadeve v jednoti. določijo način agitacije, se združijo za sistematično agita-torično delo, ki mora roditi vspe-he. To kratko dobo je pa treba izrabiti. Razpravljati je treba že sedaj na sejah krajevnih društev o vsem, kar ima koristiti naši j.ed-noti: o sredstvih, ki imajo namen pomnožiti članstvo naše jednote, utrditi nje gospodarsko moč, o izobraževalnih sredstvih za elane (časopisju), o nejasnih točkah in nedostatkih v pravilih, o dolžnostih bodočih krajevnih in glavnih uradnikov (odbornikov), o sistematični agitaciji za našo jednoto itd. itd. .Jedro razprave na seji naj se formulira v predlog ali resolucijo, katero naj se objavi s potrebnim komentarom v “Glasilu”. da s.e tako seznani vsa druga krajevna društva z zaključki, pa tudi vzdrami, da posežejo v razpravo in pomagajo z dodatki k predlogu ali odobravanjem istega rešiti marsikatero točko že pred konvencijo, ki bi na konvenciji vz.ela mnogo časa, ker bi bilo treba z dolgotrajno ustmeno razpravo izlušiti dobro jedro. Nikdar ne smemo niti sanjati o tem, da smo našo podporno organizacijo spopolnili in že dosegli vrhunec spopolnitve. Vsaki dan v našem življenju prinaša nove po- trebe za nas, ali prinaša jih tudi za našo jednoto. Marsikaj, kar smo pred enim letom smatrali za dobro in popolno, se je tekom leta izkazalo na podlagi skušenj za nerabno. In popraviti je bilo treba, kar se je imelo za popolno in dobro. ki ne potrebuje nobene spopolnitve. Vsaka organizacija, ki se ne spopolnuje v duhu časa in si njeni člani domišljajo, da so dosegli višek spopolnitve in da ne smejo iti preko te spopolnitve, nosi smrtni kal v sebi, ki jo razjeda, dokler ne razpade popolnoma. Zgodovina nam jasno pripoveduje o razpadu državnih, verskih, strokovnih, političnih, gospodarskih in podpornih organizacijah. Na podlagi podatkov, katere nam daje zgodovina o naraščanju in vpropastenjn organizacij, se' pa moramo ogibati vsega, kar bi škodilo naši jednoti, jo privedlo do propada, in oprijeti se vsega, kar zamore učvrstiti in razširiti našo jednoto. ji dati tisto ugledno mesto v ameriškem slovenskem ljudstvu, ki ji ga želijo vsi elani in članice. Ne smemo se vdajati sladkim sanjam, da smo veliki in močni, da je že napočila doba. v kateri j lahko držimo križem roke in da j pojde vse gladko, ne da. bi nam bi- j lo treba agitirati za jednoto in | spopolnevati jo v vseh zadevah j na znotraj in zunaj. Take sanje bi nas privedle na rob propada.. Ako hočemo res veljati za “velike in močne”, tedaj moramo iz- j rabiti vsako priliko, ki je ugodna za nas, da utrdimo svojo moč in pomnožimo svoje vrste. Zategadelj je pa potrebno delo vseh članov in članic. Posamezni član lahko zvrši le del dela, lahko naredi mnogo dela, vsega dela pa noben posamezni član zvršiti ne more. V vzajemnem delu lahko spopol-nujemo delo drug druzega: širimo cilje in načela naše jiednote. ji pridobivamo novih članov, ji damo trdno gospodarsko podlago, sploh zvršimo vse. kar ji daje moč in ugled. Kratka je doba do prihodnje konvencije. Izrabimo jo in pojdimo na delo vsi za ugled, moč in procvit naše jednote — S N P J! Rusi v Perziji. Vešala instrument kulture. Grozodejstva Italijanov v Tripolitaniji so po pravici ogorčila, ves civilizirani svet, proti streljanju in obešanju Arabec-v, ki so branili doma tla, se je dvignil klic protesta vse neoficielne Evrope. Carjeva Rusija pa bi morala biti hvaležna Ttaliji Vit tor i-.ja Emanuela, da odvrača 's svojimi tolovajstvi pozornost od ruskih lopovščin. Kar uganja podivjana batjuškina solda.teska v Perziji. ne zaostaja niti za dlako za barbarizmom italijanske; rokovnjaške justiee v Tripolitaniji. Skoraj ga ni dneva, da ne bi prihajala iz severne Perzije, kjer ima imperialistična Rusija svojo “interesno sfero”, vesti o eksekucijah in smrtnih obsodbah. Dva meseca se že kopičijo ruska divjaštva po severnih pokrajinah, čeprav ne vodi Rusija s Perzijo vojne in s plaščem pravosodja o-grnjeno maščevanje doseže vsakega,, kdor kaže je količkaj nezadovoljnosti z ruskim osvajanjem in z ruskim barbarskim početjem. Ponosno naznanja dopisnik “Novega Vremena”, kako je moralo doslej trmasto prebivalstvo Tebrisa naposled upogniti tilnik ■pod vojaško silo Rusije. Drug dopisnik omenjenega lista pa o-pisuje s temeljito poučenostjo in z veliko slastjo izvršitev prvih smrtnih sodb v Teb risu. katerih žrtve so bili najvišji duhovnik Si-ket ul Islam in nekoliko meščanov. Oposovanje smrtnih eksekucij ni naša zabava. Ali dopis ruskega lista je tak dokument grozne kapitalistično imperil;’,!jisti)čne kulture. da ga je treba poznati, ker pomaga do spoznanja duše tega sistema. “Prvi lov — pravi omenjeno poročilo — je bil zelo izdaten. Iz-vzemši enega samega, ki je bil o-proščen zaradi pomanjkanja dokazov, so bili v.-i ostali obsojeni na smrt na vešalih. V ta namen so obsojence odpeljali v Sarbas Hane, kjer so bila postavljena vešala. Predsednik vojnega sodišča. je drugič prečita! potrjeno obsodbo. Obrazi nekaterih obsojencev so se stemnili o ,-čividno so do zadnjega časa upali na pomi-loščenje. Eden izmed njih, zdi se, da je bil to Sija ul Ulema — predsednik najvišjega perzijskega sodišča v Tebiisu — je mehanično mrmral molitve. Naenkrat je prenehal in je začel preklinjati krvnike. Siket ul Islam — na j višji duhovnik — se je kakor 'avtomat vrtil na enem mestu. Končno so rabljem dovolili, da prično s svojim delom. Prvi je bil na vrsti šejk Selim. Dva krvnika sta: planila nanj, ga podrla, na tla, mu postavila noge na prsi in vrgla zanjko okrog vratu, pa potegnila. Nekoliko trenutkov, in bivši začetnik gibanja se je zibal v zraku. Zanjko je napravila spretna roka — hvali poročevalec poluradnega lista.! — zakaj za par hipov je šejkova, duša zapustila njegovo umljivo telo. Potem je sledilo dvoje bratov Fidejeev. Ostalim je očividno pošel pogum ; pokleknili so in začeli moliti: ustnice so mrmrale imeni proroka in imama, oči so strmele, v daljavo. Vrsta je zadela Sija ul Ulema obrnil; se je k prvemu krvniku in dejal: “Izroči narodni skupščini v mojem i-menu ...” Toda roka izza njega stoječega vojaka mu je zamašila usta in obmolknil je.” Tako se je pero poluradnega poročevalca navduševalo za prelivanje krvi v tuji deželi. Rusija nima v Perziji nobenih pravic. Pokrajne, v katerh strelja in o-heša, niso njene. Perzijci, ki so se bojevali proti Rusom, so le branili svoja tla proti brezvestnemu napadalcu. Nezaslišano je v zgodovini civilizacije, da si lasti država pravosodje in izvrševanje smrtnih sodb v tuji deželi. Ali ruski oficiozusi so že v svoji domovini tako navajeni obešanja in streljanja, da se jm zdi razširjenje tega posla onkraj državnih meja le prijetna izprememba. Za Novoje Vrem.ja ni to nič novega. Pred desetimi leti se je ravno tako navduševalo za prelivanje krvi. ki so ga ruski častniki uprizorili med tisočerim neoboroženimi Kitajci |v 'Blago veleče nsku. Kitajci so med tem deloma poravnali krvavi dolg v ea.su japonsko ruske vojne. Rabeljski režim, ki ga vpeljuje Rusija v Perziji 'tudi gotovo ne ostane brez maščevanja, ki pride preja-lislej. Ruski zavojevalci so posejali krvavo seme kakor v lastni deželi, tako tudi v Perziji. Žetev pa ne more biti drugačna kakor setev. Evropske države, 'ameriška republika, ki se ponašajo v svojo kulturo, so molčale ob morijah v Tripolitaniji. molče Ob morijah v Perziji. Pač značilno za sedanjo dobo kulture in civilazije. brž ne more kaj takega poročati nikdo! Ameriške vesti. * Njujorški “World” prinaša vest. da so se vlagatelji navalili na banke Morica in Maksa Rosetta, ker sta baje postala insolvent-na. Policija je morata stražiti vbode v banko. Moric in Maks Rosett lastujeta šest bank. med katerimi ste dve v New Yorku, štiri pa v raznih drugih državah. Pečala sta se tudi s prodajo parobrodnih listkov. Frederick Neuman, njiju advokat trdi, da Moric in Maks Rosett nista insolventna. da njima preostaja $192.000. ako pokrijeta vse zahteve. ^Vlagatelji so večinoma inozem-ei. ki so zaupali svoje prihranke bankirjema. * Glavni agent za zboljšanje položaja siromakov poroča, da so se živila podražila od 1. januarja 1911 do 1. januarja 1912 za 25 odstotkov. Meščanski listi kaj radi lažejo, da gredo v isti meri tudi delavske plače kviško. Ali nam lahko kateri naših eitateljev sporoči, da se je v zadnjem letu zvišala njegova plača za 25 odstotkov? — naj- * Kongresnik Burnett k Alabame je čutil v sebi potrebo zlomiti sulico za bogate lastnike parnikov in jadernic: Predložil je zakonsko' predlogo ,da deportirajo vsakega mornarja, ki uide s parnika ali jadernice v ameriški luki, Komitej se je odločil, da bo priporočil resolucijo v kongresu. Torej čimdalje bolj nizdol! Mornarja, ki bo s trgovske ladije pobegnil radi slabega ravnanja, nezadostne hrane ali družili nečloveških šikan, bodo kot huhodelea deportirali, ako ta zakonska predloga postane zakon. Neverno, zakaj kateri kongresnikov ne predlaga, da se zgodovinski kitajski zid naloži na parnike, pripelje v Ameriko in postavi kot obroč kroginkrog ameriške republike, ker na Kitajskem ga ne bodo potrebovali, odkar so kronanim mandžurskim lenuhom dali slovo. Tak predlog bi vsaj popolnoma odgovarjal naziranju in pameti nekaterih zagrizenih jenkijev. * Poleg druzih, vsakdanjih in običajnih železniških nezgod, smo zopet kmalu doživeli katastrofo, da je šel ves vlak v jarek. Eden in dvajset milj zapadno od West Libanona j-ei skočil,“Wabash Continental Limited” vlak raz tračnice in telebnil preko nasipa v železniški jarek. Pet oseb je mrtvih, do petdeset pa ranjenih. Ranjence so prepeljali v Danville, 111. Ker pa nesreča nikdar ne prihaja sama, je na Lake Shore železnici “Twentieth Century Limited” vlak nekaj milj vzhodno od Nottinghama skočil raz tjr. Ogi-baliešni čuvaj je bil mrtev takoj, več oseb pa ranjenih. Ker pa v tretjič rado gre. je “New York Central Limited” vlak “Big Four” železnice pri St. Louisu zavozil v tovorni vlak in skočil raz tračnice. Ranjena sta strojevodja in kurjač. Da je pa mera polna je pa osebni vlak št. 14. na “Canadian Pacifik” železnici trčil ob drugo lokomotivo. Kurjač je obležal takoj mrtev, dva potnika sta pa ranjena. Štiri nesreče v enem dnevu! Vzroke za te nesreče je iskati v štedenju železniških družb, ki pustijo drdrati osebne vlake preko zlomljenih tračnic, katere vlečejo slabe popravka potrebne lokomotive preko slabih ogibališč in mostov, ne da bi bilo pri vlakih dosti vlakospremnega osobja; na postajah, križiščih in na progi pa toliko vslužbencev, kolikor jih je treba, da se železniški promet vrši varno in ni življenje potnikov v nevarnosti. Cas je že, da bi se zdramilo ameriško ljudstvo in zahtevalo, da se naredi konec malomarnemu železniškemu gospodarstvu, ki nima danes druzega cilja kot mastne dividende za železniške kralje. * * V rudniku, ki je lastnina “Diamond Vale Mining” družbe v Barett. B. C. se je pripetila eksplozija, ki je zahtevala življenje sedmih rudarjev. Druge podrobnosti o nezgodi so izostale, ker je rudnik v samoti. * V socialističnem mestu Schenectady N. Y. delajo sedaj priprave za. veliko farmo ki bo last občine. Na tej farmi bo zavetišče za brezposelne delavce. * Država Wisconsin bode kmalu zavzemala prvo mesto med državami. ki se pečajo s pridelovanjem sladkorne pese. V lanskem letu so farmarji pridelali pese za dva miliona dolarjev. Letos bodo pomnožili nasade sladkorne pese za trideset tisoč akrov. * V severnih premogovnikih v državi Colorado, katerih večina je last “American Fuel” družbe, so rudarji izvojevali po dveletnem štrajku popolno zmago. Premogarska družba je priznala vsako zahtevo. * Profesor William E. Dodd, ki predava zgodovino na univerzi v Cbieagi, pravi, da je dovtip, če kdo trdi, da je ameriška republika dežela svobodnih mož. Dejal je, da pri nas poznamo demokracijo le po imenu. .Mož je govoril resnico! * Delničarji “Pennsylvania” železniške družbe sei tožijo, da so v minolem letu izgubili en jnilion in četrt dol. Kar pogledajo naj v drug žep in prepričali se bodo, da so za pet milionov na boljšem. * Odkar se je pojavila zopet revolucija v Mehiki, črtamo dan za dnem v kapitalističnih časnikih, da “bogati” Američani zapuščajo' Mehiko. Seveda ni do danes še noben časnik povedal koliko “ameriških bogatinov” je obrnilo vsaki dan Mehiki hrbet. Ti bo-gati Američani, ki zapuščajo Mehiko, eksistirajo le v možganih kapitalističnih časnikarjev, ki bi radi z lažnjivimi poročili prov-zročili, da bi se ameriškim milio-narjem na ljubo naša vlada odlo-ela za pustolovščino v Mehiki in jo osvojila zanje. * Vzlic splošni izobrazbi živijo še dandanes v velikih mestih ljudje, ki se prav nič ne ločijo od največih bedakov iz srednjega veka. Kdor dvomi v tem, naj mu služi naslednji resnični dogodek v dokaz. Jurij Kulka, rodom Čeh in hišni posestnik v Chiea.gi je vložil pri sodniku Sabathu tožbo za preklic najemniške pogodbe, katero je sklenil z gospo Mary Me Lear. Kulka je navedel kot razloge, da je omenjena gospa dala napraviti telefon v stanovanju, ki je iznajdba hudiča in prinese le nesrečo v hišo. Iz hiše mora telefon ali pa Learova. Sodnik se je seveda nasmejal in rekel, da v 20. stoletju ne moremo menjati svojih življenskih navad radi vražovernih ljudi. Ta sodna obravnava se je vršila v mesecu marcu, leta 1912 v Cbieagi, v mestu, ki" šteje nad dva miliona prebivalcev. Tožitelj je bil hišni posestnik; torej v očeh marsikaterega pameten človek. ker je prišel do nepremičnega imetka. * Lastniki premogovnikov trdega premoga so odklonili zahteve rudarjev, ki zahtevajo priznanje unije boljšo plačo in krajši delovnik. Konference se je udeležilo 24 premogarskih baronov, ki so jo preložili, ne da bi zaključili. kedaj se zopet snidejo. Posledica tega zaključka je bila. da je šla cena za trdi premog v New Yorku in okolici takoj kviško. V Cbieagi se je vršila skupna konferenca zastopnikov rudarjev in lastnikov rudnikov v državah Ohio, Indiana, Illinois in zapadne Pennsvlvanije za mehki premog. Na konferenci ,so zaključili, da se zberejo dne 20. marca v Clevelandu in nadaljujejo z razpravo glede nove pogodbe, ki ima stopiti v veljavo dne 1. aprila t. 1. * V kongresu je Vic tor Berger dobro posvetil demokratičnemu poslancu Collupu iz Indiane, ki je protestiral, da se ne sme po-višati plače pisarjem .v vladni službi od 50 dolarjev na 60 mesečno, ker mora vlada strditi pri izdatkih. Berger mu je rekel, da bi bilo bolj dostojno, ako bi bil takrat protestiral, ko so plačo kongresnikom zvišali na $7500. Ako hočemo varčevati, potem moramo naj prvo začeti pri visokih plačah. * Andrew Carnegie je dal dvajset tisoč dolarjev v sklad, iz katerega je nekdanji predsednik Roosevelt dobil denar, da mn je bilo mogoče prirediti lovski izlet v Afriko. Carnegie je svoj “dar” vteme-ljil s tem._da je Roosevelt obogatel zbirko v institutu Carnegija v Pittsburgu z lovskimi trofejami. V svoji izjavi se imenuje večnega dolžnika napram Rooseveltu. Multimilionar, ki ni hotel nič vedeti pred kongresno izpraševal-no komisijo, da je bil kedaj štrajk v njegovih podjetjih in o krvolit-ju, katerega so provzročili najeti beriči. že ve, zakaj samega sebe proglaša za večnega dolžnika. Razvoj Kanade in njen pomen za svetovni trg. Danes je še malo dežel na svetu. ki so prilagodne za kolonizacijo belega plemena v velikem številu. Po tem, ko so se velikanske prerije in pragozdi severo -ameriške republike morali umakniti sekiri, plugu in dinamitu, so preostale le še neizmerne planjave v Kanadi in Argentiniji za kolonizacijo. Današnja generacija je priča, kako1 postajata tudi te dve državi pristopni za človeško kulturo, Kar ste tiče razvoja Kanade, se mora vsakdo prvi trenotek čuditi. da je zaostala* za Zdr. državami. Njene province se z ozirom na zemljišče in podnebje prav nič nie ločijo od severnih držav v Uniji: ista rodovitna, zemlja, mrzla zima in vroče poletje. Iz Evrope se pa pride v Kanado ravno tako hitro kot v ameriško republiko. Površina Kanade je pa mnogo večja, d .a si bode težko kedaj podvreči njeno severno polovico človeški kulturi, ker leži preveč na severu. V dogodkih v lietu 1776 je tudi' iskati vzroke, zakaj se Kanada ni razvila. Kanadske province se niso pridružile ameriški revoluciji, marveč so ostale zveste Angliji. Republika je zadobila s tem, da se je odtrgala od Britanije, vse pogoje, ki so potrebni za hiter razvoj. Ker jo niso več omejevali evropejski vladni “cofi” v njenem razvoju, je postala privlačna sila za poljedelce iz severne Evrope. Dozdevala se j/e onim, ki so morali vsako leto delati 365 dni za kralje, kneze, grofe, barone in cerkvene dostojanstvenike, ideal politične in gospodarske svobode. Naselniški tok se je obrnil, direktno v republiko. In tako je v splošnem ostalo do danes. Razlike je le toliko, da danes prihajajo mesto poljedelcev industrielni delavci. Ker je Kanada ostala Angliji zvesta, šteje danes le osem milionov prebivalcev. Ako bi se bila pridružila Uniji, bi štela gotovo 20 do 30 milionov. Ker se krči prostor. Ki je sposoben za kolonizacijo belega plemena, so se pričeli naselniki seliti na zapad v Kanadi. Me.jtem. ko se je v zadnjih desetletjih devetnajstega stoletja pomnožilo prebivalstvo Kanade vsako desetletje, le za pol miliona. se je pomnožilo od leta 1901 do 1910 na sedem in pol milionov. V zadnjem desetletju se je torej pomnožilo prebivalstvo za dva miliona, med katerimi je bilo tri četrtinke naseljencev. Značilno pa je, da največ naseljencev prihaja iz zapadnih držav ameriške republike. Od 209.000 naseljencev V letu 1910 jih je bilo 60.000 iz Anglije, 104.000 pa iz Zdr. držav. Vsi naseljenci pripadajo 40 različnim narodom, ki se v Evropi bojujejo med seboj, v Kanadi pa drug poleg druzega živijo v miru. Naseljenci, ki prihajajo iz Unije, so večinoma poljedelci. Njih veliko število doka.zu-je, da ima Kanada zanje privlačno silo. Kanada nam daje danes interesantno sliko kolonizatoričnega razvoja na zapadli. Družbe, ki se pečajo s prodajo zemljišč in so razumele pravočasno postati lastnice ogromnih zemljišč, in kanadske vlade tekmujejo med seboj pri prodaji zemljišč. V vseh velikih mestih Zdr. držav ima kanadska vlada svoje zem-ljiščne agente; v velikih časnikih izhajajo naznanila, ki hvalijo kanadska zemljišča; in obsežno literaturo o kanadskih zemljiščih razpošljejo vsakemu na zahtevo zastonj, ki se hoče poučiti o kanadskih zemljiščih. Kanadska vlada prepusti vsakemu naseljencu 160 akrov sveta brezplačno, ki postane po treh letih lastnina naselnika, ako- je vsako leto bival šest. mesecev na njem in določen del zemljišča: obdelal. Tako zemljišče se imenuje dom. Družbe, ki tržijo z zemljišči, so navadno podružnice železniških družb. Zemljiške družbe prodajajo zemljišča. Vlada prepušča tem družbam zemljišča ob železniški proki za zelo nizko ceno v tein redu, da med zemljišči ostanejo zemljišča za brezplačne domove. Na ta način se doseže enakomerno naseljevanje. Prepuščanje zemljišč zemljiškim družbam za. nizko ceno je koncesija kapitalizmu, do katere je vlada prisiljena:, ako hoče, da kapitalisti gradijo železnice. Ker naseljenci vedno zahtevajo najprvo brezplačen dom, bi se nihče ne naselil na zemljišča, ki jih imajo družbe na prodaj, ako bi svobodna zemljišča bila na razpolago naseljencem v velikem obsegu. Tako se pa naseljenci na brezplačnih domovih med zemljišči družb. Ako naseljencem ostane še kaj denarja, ali ga prigospodarijo, tedaj kupijo zemljišča od družb. Za nakup zemljišča zadostuje majhen predujem, drugo' se pa plača v letnih obrokih, ki se raztezajo na dobo desetih ali več let. Kapitalizem dela pri tej kupčiji ogromne dobičke. Kakšno vrednost bi pa imele kanadske prerije brez človeškega dela? Delnice kanadske pacifiške železnice so notirali še pred nekaj leti na borzah v New Yorku, Londonu in Berlinu s 100 do 150 procenti. Danes jih notirajo z 240 procenti. To je najboljša mera za dobiček, ki ga kapitalizem izsesava iz Kanade. Angleškega kapitala je danes naloženega približno dve mi-liardi dolarjev v Kanadi. Od vsega angleškega kapitala, ki je naložen v inozemstvu, odpade ena osminka na Kanado, ki je znam'en-je. da Kanada vspeva, zaeno pa tudi govori, da kapitalizem obda-čuje človeško pionirsko delo. Kakor hitro je dodelana železnica, se dotični kraj prepusti za naseljevanje. Naselniki dobijo nizke cene za vozne listke in tovore. Tudi carina za hišno opravo, stroje in živino ni pretirana. Na-selnikom je dovoljeno sekati les za hišo in kurjavo, ako je v bližini, n 31 « Cle Elum, Wash. Tukajšni rudniki so lastnina ‘ ‘ Northwestern Improvement ’ ’ družbe. Delamo od štiri do* pet dni v tednu, kar zadostuje, ker je delo v teh premogovnikih težko in nevarno. Zaslužek se uravnava po prostoru. Nekateri zaslužijo več, drugi pa zopet manj, toliko pa vseeno, da se preživimo pošteno. Govorica se čuje, da prično s prvim aprilom graditi ulično železnico. Seveda ni še sigurnega nič. Dne 26. februarja je pobrala kruta spirt brata Jakopa Godila, rodom Dalmatinca. Pred nekaj meseci je pristopil k društvu “Dobro Došli”. štev. 79. Rajni je ponesrečil v premogovniku štev. 7. Nakladal je premog, kar prileti po drsišču velik kos premoga: in ga zadeen s tako silo v prša in na glavo, da je po preteku par ur že izdihnil v tukajšni bolnici. Društvo “Dobro Došli” mu je v sporazumu s krajevnim društvom 2512 TJ. M. W. of A. priredilo sijajen pogreb. Tudfi društvo “Slovenec”, štev. 75 S N P J iz Roslyna, Wash, se je s svojo krasno zastavo in mnogoštevilno po članstvu udeležilo sprevoda, da smo pokojnega brata. spremili najsijajnejše k zadnjemu počitku. Bodi mu lahka tuja zemljica! Društvu “Slovenec’'’ pa izrekam na-jprisrčnejšo zahvalo, obljubljajoč. da bodemo tudi mi bratskemu društvu vedno na i*azpolago, kedarkoli na.s bo potrebovalo. Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J! Pr. Oblak. Bessemer, Pa. “Bessemer Linestone” družba posluje s polnim parom. Tudi v opekarnah delajo vsaki dan. Pa v kamnolomih se že tudi nekaj gibljejo. Zaslužek je pa seveda pičel, ako ga primerjamo s težkim, trdim in napornim delom. Delamo zdaj vsaki eten, še ob nedeljah. Delavec, siromak mora delati kot nemo živinče. Povedal sem, da delamo vsaki dan, ali novinec pa ni dobrodošel. Delavec, ki pride odi drugod, že navadno po dveh urah vrže bosu kramp in lopato z besedami: “Pa ti mešaj blato!” Kar nas je vajenih tukajšnega dela, se še mučimo in darujemo samega sebe kompaniji. In kaj hočemo? Delavec je delavec. Delati mor-a od ranega, jutra pa do poznega^ večera, da se za silo skromno preživi. Da bi se kedaj razveselil v veseli družbi, pa še govora ni. Za kaj takega primanjkuje denarnih sredstev. Kapitalisti znajo dobro izračuniti. koliko delavec potrebuje za priprosto hrano in obleko. Seveda se delavci tolažimo s tem, da tudi nam enkrat zasije svobode ^zlate sveti žar. Čakali pa bodemo svobode zaman, ako se ne bodemo pričeli razredno zavedati in organizirati se politično in strokovno. Vse člane društva “Krim”, št. 97. pa obveščam, da se polnoštevilno udeležijo bodoče seje, ki bo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo zelo važne točke, katere bo treba rešiti. Posebno sedaj, koi se vedno bolj krči doba, ki nas loči od bodoče konvencije, je vsaka seja važna za vsakega, ker bo treba razpravljati o predlogih za konvencijo. Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J! ■ Anton J. Marolt. Alix, Ark. Delavske razmere so zelo slabe. Nobenemu slovenskemu delavcu ne svetujem, da bi sem hodil za delom. Zadnji mesec nas je obiskal naš brat Andrej Bombač, član društva “Bled”, štev. 17 S N P J in zastopnik “Gl. N.” Naše društvo “Prosveta”, štev. 66 prav dobro napreduje. V februarju smo dobili novega člana in članico. Želeti je, da bi v vsakem mesecu dobili nekaj novih članov. Pozdrav vsem članom in članicam S N P J! John Prudich, tajnik. Pueblo, Colo. Mnogo dopisov iz raznih krajev Zdr. držav čitam o delavskem položaju. Od povsod prihaja tožba-o slabih razmerah. Delavci se pritožujejo, da je živi jenski položaj za delavce slab. Ali meni ne gre v glavo, zakaj tožijo, ker so vendar sami priznali ta položaj, ko so volili sedanjo vlado. Izrekli so se za kapitalizem, od katerega delavec nima pričakovati nič dru-zega kot izkoriščanje njegove delavne moči. Vsake štiri leta imamo volitve. Te volitve se pa menda ne vršijo za špas. Z glasovnico izrečemo željo, pravzaprav določimo, kakšna naj bo vlada za prihodnja! štiri leta. Ako se zavedamo tega, ootem moramo tudi vedeti, da ne smemo voliti onih, ki so štiri leta. vladali tako, da se je množil imetek kapitalistom, na-obratno so pa delavci zabredli še v večjo revščino in bedo. Priporočam vsem slovenskim delavcem, da v jeseni dobro prev-darijo in premislijo, predno bodo oddali svoje glasove za bodočo vlado, da ne bo zopet treba pisati tožb o- slabem delavskem položaju. Delavec ne spada v stranko lenuhov — kapitalistov. Njegovo mesto je v delavski stranki. Delavci imamo danes mnogo vrlih tovarišev na razpolago, ki so stokrat bolj zmožni za vlado kot pa plačani najemniki kapitalistov, ki v senatu, kongresu in druzih po-stavodajnih zastopih vedno zastopajo le koristi velekapitala in trustov, ne brigajo se pa za delavca, ki z delom svojih rok in uma proizvajajo vse pridelke in izdelke. ki so za Obstoj človeške družbe potrebni. Kdor je delavec in delavsko misli ne more glasovati drugače kot za kandidate delavske stranke. Lenuhi naj le glasujejo za lenuhe, delavci pa. za. delavce in prepričali se bomo, da bo zmaga na delavski strani. Delavci si lahko priborimo ves svet, ako je to naša volja. Odstranimo lahko vse pogoje, ki provzročajo, da hodi delavec sestradan in v slabi obleki na delo, stanuje pa v slabih, nezračnih stanovanjih, ki so gojišča raznih bacilov in bolezni. Ako nočemo čuti tožb o slabem delavskem položaju, tedaj se moramo delavci izreči za delavsko vlado, ki bo varovala koristi delavcev, ne pa kapitalistov. Vsak zaveden delavec na svoje mesto. Jesen bo kmalu tu — čas volilne borbe! V začetku probujenja v naravi je nemila smrt ugasnila luč življenja br. Jo« Hrvatu, doma iz Kala pri Žuženberku. Rajni je bil star 22 do 24 let, mladenič v polni mladeniški dobi. Bil je priljubljen med tukajšnimi Slovenci kot med člani društva. “Orel”, štev. 21., katerega član je bil mnogo let. Prehladil se je pri delu, na kar je pritisnila še vročniea in Joe Hrvat je priminol po treh tednih mučne bolezni v “C. P. and S. Co” bolnici. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 10. marca ob udeležbi društvenih bratov in druzega občinstva. Proletarski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J! Blaž Kirn. Bessemer, Pa. Kot ženska ne morem mnogo pisati o industrielnem delu. Vendar pa> lahko izrečem svojo sodbo o današnji neznosni draginji. Plača je ostala enaka, niso jo zvišali, dasi so šle cene za življenske potrebščine zadnjih deset, let najmanj za petdeset odstotkov kvi-š’ko. Kako naj delavska gospodinja izhaja ob taki draginji je zagonetka? Popolnoma pravilno je, ako se delavci borijo za zboljšanje svojega lužnega položaja in za odpravo teh krivičnih razmer. Tudi ženske bi morale podpirati moške v tem boju za boljše življenske razmere, vnemati in spodbujati jih. Kakor nas veže dolžnost, da se brigamo za življenske razmere, v katerih živimo, ravnotako se moramo brigati za svoje podporno društvo, da raste in se širi. V V Slov. nar. podp. jednoti imamo ženske pravico vstanovljati svoja društva, poleg pa imamo tudi vse druge pravice in dolžnosti kot moški člani. To dejstvo nas pa sili, da moramo delati z isto vnemo za proevit svojega društva in naše jednote kot moški člani. Vpo-števati moramo v prvi vrsti pravila in gojiti med seboj sestersko slogo. Ako katera sestra kaj ne razume v pravilih, naj vpraša drugo sestro za svet, ki bo gotovo drage volje raztolmačila vSe, kar želi. Podporna društva so pa za ženske istotako potrebnai kot za moške. Ako katera med nami zboli, kje naj išče pomoči, ako ni članica podporne organizacije? Apeliram na vse članice društva “Slovenske Sestre”, štev. 167, da delamo vse složno za korist svojega društva in svoje jednote. V združenju je moč! Ako bodemo vpoštevale to načelo, se ravnale po njem, bo naše društvo rastlo in procvitalo. Priporočam vsem članicam, da vedno in povsod agitirajo za naše društvo, ravnajoče se po geslu: V slogi je moč! Sesterski pozdrav vsem članom in članicam S N P J ! Ivana Zakrajšek, tajnica. Chicago, 111. Naznanjam vsem onim članom društva “Narodni Vitezi”, štev. 39. ki niso obiskali društvene veselice v soboto dne 4. novembra 1911*, da vplačajo 50 c v društveno blagajno v smislu društvenega zaključka na seji v mesecu okto-b.ru 1911. Na seji dne 2. marca je bil sprejet predlog, v smislu katerega se suspendira vse tiste - člane, ki ne bi plačali, po en mesec, dokler ne poravnajo ta prispevek. Posebni}] opominov se ne bo pošiljalo. Vsakdo naj čita “Glasilo” in vedel bo, kaj mu je storiti. Nekaterim članom posebno priporočam citati pravila in sicer točko: Posledice suspendacije na strani 24. Mnogo elanov ne ve, da niso deležni bolniške podpore, ako so prvi mesec suspendirani. Ako člana zadržuje delo, da ne more priti na sejo, ima do zadnjega v mesecu čas, da plača pri tajniku. Res žalostno bi bilo, ako bi človek v 30. dneh ne imel toliko prostega časa, da bi enkrat ne prišel do društvenega tajnika in plačal redno mesečfci asesment. Človek nikoli ne ve, kedaj ga zadene bolezen, zato naj tudi vsakdo pazi, da ne boi suspendiran. Na prihodnji mesečni seji dne 6. aprila, bo treba plačati tudi* zai “Glasilo”. Mesečni prispevek znaša $1.50. Z bratskim pozdravom. John Hodschar, tajnik. Oglesby, 111. Delavec je povsod siromak. Naj živi v Evropi, Afriki ali pa v Ameriki, povsod mora trdo delati v vedni življenski nevarnosti zai majhen zaslužek. Ako ni izpostavljen smrtno učinkajočim nezgodam, pa dela v takih razmerah, da je njegovo telo pristopno raznim boleznim, ki počasi, pa sigurno razjedajo njegovo zdravje. Pa tudi v drugem se izkoriščanje delavcev prav nič ne loči od izkoriščanja delavcev v drugih deželah: povsod enoinisto priganjanje, povsod enaka špekulacija na delavske žepe. Ko je tukaj umrl superintendent, tvornice za cement, so pri delavcih pobirali za venec. Kteri-koli delavec ne hi bil posegel v žep, bi se mogočnežem zameril. Delavci so bili moralično prisiljeni prispevati za' venec onemu človeku, ki je ves čas svojega zapo-slenja delal, da kapitalisti dohijo ob letu tem večji dobiček, delavci pa majhen delež. S človeškega stališča gotovo nima' nihče nič proti temu, ako mu delavci prostovoljno kupijo venec. Ali delavce moralično prisiliti za nekaj, kar nočejo, je pa nasilstvo, pa če se ga raagari tudi zvrši s klobukom v roki. Ta dogodek, ki se marsikateremu dozdeva malenkosten, ,pa govori jasno-, da v ameriški republiki ravnajo izkoriščevalci po isti metodi z delavci kot v blaženi Avstriji. Pet ali deset centov res ni mnogo. Ali ta mali znesek je za, marsikaterega delavca premoženje, ki ima z majhno plačo preživeti sebe in svojo družino. V naši naselbini imamo dva društva S N P J in eno društvo S D P Z. Vsa tri društva pa dobro napredujejo. Slovenke in Slovenci. ki še niso člani nobene podporne organizacije, se ne morejo vsaj pri nas izgovarjati, da ni v naselbini dobrih podpornih društev, pri katerih se lahko zavarujejo za slučaj bolezni, nezgode in smrti. Vsakemu Slovencu in Slovenki, ki še ni član podporne organizacije, je le priporočati, da naj z vstopom nikar ne odlaša, ker nihče neve, če ne ho že drugi dan ležal na bolniški postelji ali pa na mrtvaškem odru. Pristopajte k podporni organizaciji. dokler ste zdravi, ker s tem skrbite zase in za svojce! Pozdrav vsem članom in članicam naše jednote! Frank Alant. Collinsburg, Pa. Mnogo ste že čitali o revnih rudarjih. In najbrže bodete zopet čitali letos poi prvem aprilu, ko bodo po mestih pobrali klativite-ze. ki niso za nobeno delo, da jih spremene v kompanijske stražnike in oborože s samokresi in puškami, da vdarijo po sestradanih rudarjih. Danes je že tako, da oborožuje-jo klativiteze. In na tem se ne bo prav nič spremenilo, dokler bodo delavci spali duševno spanje in se. ne brigali za svoje pravice. Rudar, član S N P J. Joliet, 111. Zdaj je ugoden čas pristopiti k društvu “Jolietska Zavednost”, štev. 115. S N P J. Znižali smo pristopnino za dobo treh mesecev: marc, april in maj. Preje je bilo treba plačati $4.50 pristopnine. Zdaj ee pa plača v določeni dobi le $3.50. Vsak nov član, ki vstopi v tej dobi, prihrani en dolar ,kar je gotovo že nekaj za vsakega delavca. V Jolietu je danes še mnogo Slovencev in Slovenk, ki niso še pri nobeni podporni organizaciji. Bratje, do teh se obrnite in razložite jim. da je vstopnina znižana, pa tudi ugodnosti, katerih so deležni za majhen mesečni prispevek, ako so člani “Slov. nar. podp. jednote”. Za en dolar in 25 centov mesečnega prispevka izplačuje naša. jednota ‘po enem tednu en dolar bolniške podpore za dobo šestih mesecev. Po šestih mesecih pa plačuje 50 c dnevno za dobo nadaljnih šest mesecev. Nadalje izplačuje odškodnino za zgubo irok, nog ali oči. Po smrti člana pa izplača $600 posmrtnine. Vsak član dobi tudi list. ki prinaša informacije o zadevah društev, jednote, njenem premoženju, gospodarstvu, vsakovrstne vesti, podučno in zabavno čtivo. Nobena druga jednota ne daje za tak prispevek take ugodnosti. Vise brate pa prosim, da vedno redno prihajajo na seje. Na vsaki seji so gotovo važne točke na dnevnem redu, katere je treba rešiti in ki zanimajo vsakega člana.. Ako bodemo redno posečali seje. bode tudi laglje delati za napredek društva. Dostikrat je napredek društva od tega odvisen, ako so vsi bratje natančno podučeni o vseh zaključkih, ki so se zvršili na seji. Društvo ne tvori en sam član, temveč visi člani sku-naj. Za to morajo pa tudi vsem članom biti znani vsi društveni: zaključki, kakor je tudi potreba, da se o predlogih, iz katerih se izcimi zaključek, udeležijo vsi bratje debate. To je pa le mogoče, če vsi bratje redno zahajajo na društvene seje. Delavske razmere so pri nas slabe in nobenemu zunanjemu bratu ne svetujem iskati v Jolietu dela. dokler se ne obrne na boljše. Z bratskim pozdravom. Mike Likovich. tajnik. Razprava o rezervnem fondu. Gilbert, Minn. Že mnogo se je razpravljalo o farmah in podjetjih, ki naj bi gospodarsko toliko ojačile našo je-dnoto, dai ne bi bilo treba povišati asasmenta. Z vsemi predlogi, ki se tičejo farm in podjetij za ustanovitev rezervnega fonda se ne strinjam, kakor tudi nasprotujem zavarovanju po razredih, ker bi z zavarovanjem po starostnih razredih kršili načela enakopravnosti. Zelo všeč mi je dopis br. Ant. Sorniga. člana društva “Prosto-misleci” k razpravi o rezervnem fondu. Že večkrat sem premišljeval, zakaj imamo več jednot. Mesto, da smo člani dveh ali treh jednot, bi bili lahko samo ene, ako hi znižali posmrtnino na $250i 'bolniško podporo pa zvišali na deset dolarjev na teden. Zavedajmo se. da smo Slovenci in da se kot taki, podpiramo drug druzega v sili, potrebi in nesreči. Ako bi povišali asesment od $1.25 na $1.50 in bi pri vseh društvih strogo nadzorovali bolnike, bi se dalo vsako leto prihraniti lepa vsota za rezervni fond. Na. konvenciji bo treba, dobro prevda-riti, ako je tako povišanje potrebno. Zategadelj bo treba voliti dobre delegate, ne oziraje se pri vo-litvi na njih imetek. Pred vsem je pa treba več bratskega potrpljenja — ne pa loviti drug druzega za jezik, kot se je že to dogodilo — ako hočemo napredovati. Ne delajmo drug druzemu konkurenco, marveč stremimo za združenjem in edinstvom. To so vzroki, da odobravam dopis br. Sorniga do gotove meje. Nikakor se pa ne strinjam ž njim z naziranjem glede pristopa druzih narodnosti, da bi dovolili pristop Angležem, Italijanom, Švedom itd, ker bi od Slov. nar. podp. jednote kmalu ne ostalo nič in na stara leta bi se morali učiti tujega jezika. Frank Gimpel. Virden, 111. Na društveni seji d,r. “Grozd”, štev. 74 smo razpravljali o rezer- vnem fondu. Nekateri člani so menili, da bi povišali asesment, zo-'Pet drugi so bili za nakup zemljišča. Zaključek debate je bil, da se društvo strinja z nakuipom zemljišča in priporoča delegatom prihodnje konvencije, da delajo za nakup zemljišča in podpirajo predloge, ki so za napredek naše podporne organizacije. Z bratskim pozdravom. Joe Jurak, tajnik. Cheecope, Kans. Bliža se prihodnja konvencija in treba bo nekaj ukreniti v prid rezervnemu fondu. Bratu Zakrajšku gre zasluga, da je navdušil vse brate za razpravo. Lepa je misel, da bi jednota imela svoje zemljišče, ker bo treba kmalu skrbeti za delavske invalide, da bodemo lahko rekli: Naša podporna organizacija je prava mati vseh bolnih in onemoglih članov. Zatoraj naj se s tem vprašanjem ha,vi prihodnja konvencija in zvrši tozadevne predloge, katere naj predloži kasneje splošnemu glasovanju. Zdaj se bliža velika delavska borba in vsako povišanje asesmenta v takih okolščinah bi rodilo slab vpliv. Moj predlog je, da delegatje delajo na bodoči konvenciji za združitev vseh treh bratskih podpornih zvez. To bi pomenilo napredek za. vse ameriške Slovence na političnem in gospodarskem polju. Druga konvencija naj bi zborovala takrat in tam, kjer bi zborovala ena bratskih zvez. Delegatje bi se lahko dogovorili o združitvi in izdelali skupna pravila. Koristi o tem združenju ni treba navajati posebej, ker lahko vsakdo izračuni koliko stanejo tri konvencije mesto ene. Pripeti se lahko tudi nezgoda v kraju, v katerem je le ena podružnica o-menjenili treh jednot, ki mora nositi vse gmotne žrtve. 'Sicer izrečeta ostali dve jednoti svoje obžalovanje, ki je le problematične vrednosti, ker ne prinese gmotne odpomoči. Veliko število članov pa lahko prenese tudi take nezgode, ker pride na vsakega člana le majhen prispevek za pokritje troskov, ki jih provzroči izvan-redna nezgoda. Toliko v razsodbo bratom delegatom prihodnje konvencije. Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J! Anton Jeršin. Oglesby, 111. Iz dopisov k razpravi o rezervnem fondu je raz videti, da so bratje različnega mnenja glede sredstev za vstanovitev rezervnega fonda. Skoraj vsi pa. priznajo potrebo rezervnega fonda. Dopisniki se bavijo z raznimi načrti, ki naj bi jednoti najhitreje in najsi-gurneje prinesli potreben denar, da se izvede predloženi načrt brata Zakrajška, ki je po mojem mnenju najboljši. Zdaj imamo redni asesment $1.25 mesečno, vsake tri mesece pa plačamo še 25 e. kot prispevek za “Glasilo”. V bodoče naj bi se asesment zvišal redno na $1.50 mesečno. Štirikrat v letu naj bi se pa odbilo kot sedaj 25 e za “Glasilo”, ako bo prihodnja konvencija priznala “Glasila” še v bodoče pod tem sistemom. V ostalih osmih mesecih naj se pa 25 c mesečno odbije od vsakega člana za rezervni fond. Ako zvišamo asesment le za deset centov, tedaj je treba preveč časa, da pridemo do zaželjenega cilja. Ako plačamo po $1.50 mesečnega prispevka, tedaj vplača vsak član dva dolarja, na leto v rezervni fond. To zvišanje bi mesečno znašalo le šestnajst centov in tri četrtinke, ako vpoštevamo, da je štirikrat v letu plačamo po $1.50. Ta vsota ni velika pri posameznem članu, vendar pa pride pri 7000 članih že $14.000 na leto v blagajno jednote. V treh letih bi imeli že $42.000. Seveda niso tukaj vra-čunjene obresti. Brez dvoma bo pa jednota štela ob konvenciji 8000 članov, kar pomeni $50.000 kapitala v treh letih za rezervni fond. S tako svoto se lahko prične poljedelsko ali pa industrielno podjetje. Sicer sem pa bolj za poljedelsko (kot za industrielno podjetje. Na farmi bi lahko zgradili sirotišnico ali pa zavod za. starčke ali invalidne delavce. Na jednoti-no farmo naj bi se sprejemali taki stari člani, ki niso sposobni za težko in trdo delo. Takim članom, mesto da bi izplačali po njih smrti posmrtnino, bi jim dali dom na farmi, kjer 'bi lahko opravljali lahlka dela do njih smrti. Seveda bo treba v prvi vrsti skrbeti za one člane, ki nimajo doma in svojcev. Delegatje na prihodnji konvenciji naj predloge za rezervni fond dobro prerešetajo, dobro jedro razprave naj pa formulirajo in sprejmejo kot predlog. Z bratskim pozdravom. John Bergant. Steel, O. Med člani jednote je nastalo gibanje za rezervni fond. Nekateri elani so za to, da se kupi velika farma. Ali na veliki farmi je mnogo dela in treba je mnogo zdravih in krepkih rok. Farma bi težko nosila toliko dobička, da bi se izplačal investirani kapital. Vedno je treba kaj popraviti ali kupiti kaj novega, Navsezadnje bi zmanjkalo denarja in povišati bi bilo treba zopet asesment. Po mojem mnenju naj se zniža posmrtnina, denar, ki bi preosta-jal iz znižane posmrtnine, naj bi se ,pa naložil na obresti. Ako bi kateri član opešal, da ne bi bil sposoben za delo, naj bi se mu pa jz .posmrtnine izplačevalo' po 50 c dnevno. Kaj lahko se dogodi, da bi imeli člane, ki bi imeli žene in nedorastle otroke, Takim bi bila gotovo ločitev težka od svojcev in živeti na stara leta pod nadzorstvom. Z bratskim pozdravom. Leopold Plahuta. Cleveland, O. Že mnogo dopisov je' bilo priobčenih v “Glasilu” glede rezervnega fonda. Živa potreba je, da si tako velika podporna organizacija kot je naša. postavi na zdrav gospodiarski temelj, da bo v resnici zajamčena posmrtnina, ki je zapisana v naših policah. Ali kako priti do tega ? Nekateri dopisniki letajo previsoko, ker menijo, da bi se dali dobiti stotisoči ali pa en rnilion v enem letu. Po mojem mnenju bi zemljišče koristilo le onim, ki bi bili gospodarji na njem. Kajti delavci in bosi bi hoteli imeti svoje, ne brigajo« se, če bi zemlja rodila ali ne. Kmetovalec je odvisen od dobre letine in vremenskih sprememb. Ako ne pridela toliko kot potrebuje, tedaj je prisiljen drugod iskati si dela. Ali kako bo pa pri nas? Delavci in gospodarji bodo že živeli na farmi in zahtevali od jednote. kar jim gre, ne zmeneč se. če kaj zraste na zemljišču. Taki gospodarji bi se gotovo tudi bolj potrudili zase. kot za jednoto. Nekateri dopisniki mislijo, da ni denarnih mogotcev, ki bi naložili denar v zemljišče, ako bi res nosilo toliko dobička kot piše br. Zakrajšek. Jaz menim, da so. To so nekateri razlogi, da iz tega ne bo rezervnega fonda, Ali glavno vprašanje ostane: Koliko bratov bi v naši jednoti zmoglo plačevati tolike naklade? V naši. jednoti tvorijo večino siromašni delavci, ki morajo' dobro gospodariti, da jim ostane za sedanji itak že previsok asesment. Koliko bodemo dobili novih članov, ako bomo imeli visoke doklade? Najbrž nobenega. Že sedaj mi marsikateri kandidat, ki ga nagovarjam za vstop, odgovori, da je asesment previsok. Na ta način bi šli gotovo nazaj in ne naprej. Ker pa moramo nekaj ukreniti za rezervni fond. pa začnimo z malim. Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, se glasi pregovor. Za te ga el«! j je najbolje, če podpiramo nasvet gl. podpredsjednika, da bi vsi člani plačevali po 4 ali 5 centov mesečno v rezervni fond. Pozdrav vsem bratom in .sestram ! Karol Penko, član štev. 129. Park City, Utah. Ker se že toliko razpravlja o rezervnem fondu, hočem tudi jaz na kratko izraziti svoje mnenje. Po mojem mnenju je vprašanje glede rezervnega fonda pri S N P. J. že davno rešeno, ker imamo po sedanji pravilih tako dober rezervni fond, da si boljšega ne morem predstavljati. Ravno tako je glede povišanja asesmenta. Poglejmo pravila stran 17; pod točko asesment se glasi: “Stalen asesment znaša $1.25 na mesec. Povišati ,se ga sme, če to’zahtevajo potrebe, mora se ga pa povišati ,če dvanajstmesečna uplačila ne zadostujejo za izdatke dvanajstih mesecev. V tem slučaju se poviša asesment za ves primanjkljaj. Če je pa pri dvanajstmesečnih uplačilih prebitek, se dene ves v rezervo.” Glede na to točko je takorekoč vse premoženje jednote rezervni fond in dvomim, da bi imela katera organizacija boljši sistem glede rezervnega fonda. Obenem je pa s to točko rešeno tudi vprašanje, ako je potreba povišati mesečni asesment. Če pa premoženje jed-note raste brez povišanja, potem tudi ne vidim potrebe poviševati asesment. Dozdeva se mi. da smo tukaj zopet pokazali tisto slabost, ki je nam Slovencem tako pogo-stoma lastna. Hočemo imeti nekaj novega samo za to, ker vidimo isto pri tujcih, pri tem pa ne upoštevamo naše lastne ideje, naše lastne zmožnosti. Mislimo, da kar vidimo pri Amerikancih ali Nemcih itd., da je ono brez dvo- ma pravo, samo zato, ker so oni veliki narodi. Ne. rečem, Slovenci imamo v marsičem posnemati druge narode, ki stoje na višji stopinji kulture kot mi. Toda kar tako slepo pa tudi ne smemo slediti njih idejam, in to morda samo zato, ker so ideje tujcev. Bodimo možje in pripoznajmo, da smo sami tudi nekaj zmožni. Poglejmo krasno stavbo S N P J in lahko smo ponosni na naše lastno delo. Toda ne bodimo otročji. Ne rujmo kamenov iz podlage te stavbe, da bi jili po nepotrebnem prestavljali, ker s tem le podlago slabimo. Kakor hitro pa je podlaga oslabljena, se1 bode stavba začela majati. Podlaga. na kateri S N P J tako trdno stoji in procvita, je ravno in v prvi vrsti bolniška podpora in primerna posmrtnina, katero jednota izplačuje z primeroma malim asesmentom. Glede primanjkljaja pa smo zopet na trdni pod-laki, ako ostane v pravilih gori navedena točka nespremenjena. Po mojem mnenju je naša jednota na dobri financijelni podlagi no sedanjih pravilih. Ima dober rezervni fond in kakor koli ga želimo preurediti, ga bodemo le oslabeli, mesto zboljšali. Bolniška podpora in posmrtnina pa naj tudi ostaneta pri starem in prepričan sem, da le pod temi pogoji bode jednota rasti a in pro-cvitala do še nedogledne višine. Z veseljem pa podpiram nasvet društva “Gorjanec”, štev. 154, da bi jednota- vstanovila svoj dom za istare in onemogle člane. Seveda je treba delati premišljeno. Še boljše bi bilo, da, se po nasvetu br. Ant. Sorniga združijo vse slovenske napredne organizacije in potem bi se lažje vstanovil dom. Z bratskim pozdravom. M. Žugel. Naznanila in vabila. Breezy Hill, Kans. Vsem bratom društva “Prvi Maj”, štev. 65., izrekam iskreno zahvalo za vsoto $5.50, katero mi je izročil brat blagajnik dne 3. marca 1912. Karol Drgan. Frontenac, Kans. Društvo “Celje”, štev. 27. je ud* svoji redni mesečni seji dne 3. marca znižalo vstopnino na $3.50 za dobo treh mesecev. Zdaj je u-godna prilika za one, ki še niso člani našega društva, da se nam pridružijo in postanejo člani napredne “Slov. nar. podp. jednote”. Društveni člani na agitatorično delo ! Zdaj je tudi vam laglje agitirati za društvo in jednote, ko je vstoipnina znižana. Potrudimo se -in pridobimo v tej dobi vsakdo vsaj po enega novega člana za društvo. Vsem bratom in sestram S N P J pozdrav! John Kenič, tajnik. Chicago, Ul. Obveščam vse sestre društva “Nada”, štev. 102, da smo zaključile na zadnji seji udeležiti se slavnosti pariške komune polnoštevilno, katero priredijo vsi jugoslovanski socialistični klubi dne 17. marca v “Pilsen Auditoriju” na Bine Island Ave., med 17. in 18. cesto. Naše zbirališče je točno ob peti uri popoldne pri sestri Frančiški Ručigaj. 1845 Blue Island Ave. Elizabeta Kure, tajnica. Cleveland, O. Članom društva “Balkan”, št. 133. S N P J naznanjam, da ise vrši prihodnja' društvena seja dne 24. t. m. ob pol dveh popoldne s. č. v navadnih prostorih na 12002 Buekeve Rd. S. E. Potrebno je, da se vsaj enkrat vsi bratje udeležijo seje, posebno sedaj, da se pomenimo kaj o prihodnji konvenciji, katera se vrši meseca septembra t. 1. Toliko na znanje glede tega. Bratski pozdrav vsem dobro mislečim! A. S. Pozarelli, tajnik. Newburgh, O. Članom društva “Slava”, štev. 173 S N P J naznanjam, da se prihodnja seja vrši dne 24. marca v prostorih rojaka Jos. Smrekai*-ja. na 81 cesti v Newburgh. Toliko naznanje tudi elanom, kateri mislijo pristopiti s prestopnimi listi. Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J! Iv. Križmanič, tajnik. * Pred najvišjim sodiščem v Washington'u se bori šest advokatov radi ene krave v vrednosti $75. Kdo jiih je najel? Železniška družba, ki je povozila kravo na svoji progi in noče farmarju plačati odškodnine. Najvišje sodišče je res preko-ristna naprava! Slovenska Narodna Ustanovljena 9. aprila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock.Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Pr. Korce, 6006 St. Clair Ave.,®Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago. NADZORNI ODBOR: Vincenc Cajnkar, 4939 Hunt ave., St. Louis, Mo. Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, 111. POROTNI ODBOR: John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo. Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Sp rings, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa. UREDNIK GLASILA: Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111. Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika « « « K » IZ GLAVNEGA URADA K « « « IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Splošno glasovanje za prihodnjo 5. redno konvencijo S. N. P. J. je končano, katerega rezultat je sledeči: Za mesto Milwaukee, Wis. so glasovala sledeča društva: Štev. 2, 3, 4, 6, 7, 9, 10. 12, 13, 16, 17 19, 20, 21, 26, 28, 33, 34, 36, 42, 46, 51, 54, 55, 56, 58, 61, 62, 64, 65, 68, 72, 76, 80, 81, 85, 86, 88, 90, 92, 93, 96, 97, 98, 103, 105, 106, 107, 108. 109, 112. 114, 117, 122, 123, 124, 125, 128, 129, 132, 133, 136, 138. 140. 142, 143, 147, 154. 154, 156, 159, 161, 163, 166, 168, 170, 171. Skupaj 77 glasov. Za mesto Joliet, Ul. so glasovala sledeča društva: Štev. 1, 5, 14, 22„ 23, 27. 30, 35, 38, 39, 40, 41, 43' 49, 50, 52. 53, 57. 59, 66, 74, 75, 79, 83, 89. 91. 95, 101. 102, 104. 116, 119, 120, 121, 126, 131, 137, 149, 150, 155, 157, 158, 169. Skupaj 43 glasov. Za mesto 'Springfield, 111. so glasovala sledeča društva: Štev. 32. 47, 48, 67, 69, 87, 118, 114, 146, 165. Skupaj 10 glasov. Za> mesto Chicago, 111, je glasovalo društvo štev. 134. Društva, katera se niso udeležila glasovanja so sledeča: Štev. 8. 11, 24, 29, 31, 37, 44, 60, 63, 77, 78, 82, 94, 99, 100, 110. 111, 113, 115, 127, 130, 135, 139, 141, 145, 148, 153, 160. 162. 164. 167, 172, 173, 174, 175, 176. Skupaj 36 glasov. Kakor je razvidno iz splošnega glasovanja, je večina društev, da se prihodnja konvencija vrši v mestu Milwaukee, Wis., katera se ima začeti tretji pondeljek dne 16. sept. t. 1. V slučaju, da katero društvo zapazi kako pomoto pri glasovanju. naj nam to nemudoma naznani, da se popravi v prihodnji štev. J. Verderbar, gl. ta j. Protest in resolucija. DRUŠTVA “NAPREJ”, ŠTEV. 5 S N P J. V CLEVELANDU, OHIO. Ker se zadnje čase opaža, da se list “Clevelandtska Amerika” s svojim pisanjem vmešava v naše društvene posle in javno sramoti društvene člane kot take in objednem skrajno sramotno piše o našem glavnem jednotnem odboru in mu javno predbaciva slaba dejanja, katerih odbor sploh storil ni, zato je naše društvo na zadnji redni mesečni seji. dne 3. marca sklenilo sledeči protest: Društvo “Naprej”, štev. 5. S N P Jednote odločno protestira proti vmešavanju lista ‘Clevelandska Amerika” v strogo društvene zadeve. List javno sramoti društvene člane. Izjavljamo, da. je le društvo kompetentno sodiiti člane v društvenih zadevah in nihče drugi, da spada v delokrog društva sodba o članih. Dalje protestiramo najodločnej-še proti pisavi “Clev.' Amerike”, kjer sramoti in zaničljivo piše o našem glavnem odboru. List naravnost obtožuje naš glavni odbor neresničnih st vari j, katerih] odbor sploh ni provzročil. Oni list piše doslovno: “Odbor jednote je namreč sklenil, da se konvencija ne sme vršiti v Jolietu, pač pa tam, kjer odbor diktira (ukazuje) v Milwaukee”. To pa ni resnica, kakor piše “Clev. Amerika”, ker je dal gl. odbor na glasovanje vsa tri mesta in dal s tem vsem društvom na razpolago, da društva sama odločijo jedno ali drugo mesto za prihodnjo konvencijo. Dalje piše omenjeni list: “Jako sumljivo se nam zdi, ker glavni odbor predlaga ravno Milwaukee in zraven kot za pesek v oči Springfield. Kaj je temu po vod v vesteh glavnega odbora, mogoče'strankarski? Oni že vedo! Lisica gre vedno tja, kjer misli, da bo dobila mastno pečenko. Torej se nam skrajno sumljivo zdi to izbiranje mest.” Na tak izbruh, skrajno grdega sumničenja glavnega odbora izrekamo naše ogorčenje, ker se s tem predstavlja glavni odbor, kot bi gledal vedno le na svoje koristi, ne pa imel pred očmi korist in blagor vseh bratov. — Obsojamo tako pisavo “Clev. Amerike”, ki meri na očiten razdor med elani S N P J. Glavnemu odboru pai izrekamo popolno zaupanje, ker je pravilno ravnal, ko je dal potom splošnega glasovanja društvom na razpolago, da sama odločijo za eno ali drugo mesto. Naše brate S N P J, pa svarimo pred tako razdirajočo pisavo “Clev. Amerike” in naj glavnemu odboru zaupajo, ker bo vedno deloval za korist vseh članov. Uredništvu “Clev. Amerike” pa izrekamo naše ogorčenje proti taki pisavi, ki slabo in neresnično piše o našem glavnem odboru ter ga tako izpostavlja javnemu zasramovanju. Potrjeno na redni mesečni seji dne 3. marca 1912 v Clevelandu, Frank Černe, predsednik, Jos. Birk, blagajnik, Anton Peterlin, tajnik. Raznovrsten učinek kopeli. Mrzla in kratkotrajna kopel za noge pri 8. do 13. stopinjah Celzija traja od 2 do 10 minut. Te vrste kopel rabimo, ako hočemo doseči krvoodvodilne in sodobne učinke. Podplat opravlja pri razdelitvi krvi v človeškem telesu zelo važno delo, ker je v direktni zvezi s krvoločnimi središči v možganih • in spodnjem delu života. Ako damo človeku, ki koplje noge v hladni vodi, toplomer v uho, tedaj opazimo, da se je toplota pomnožila za eno desetino Celzija. V prvem hipu se vsled vpliva mrzlo-te skrčijo žilce na nogah in kri sili v gornje dele života. Ali kmalu se skrčijo žilice na glavi, dotok krvi se znižuje, po desetih minutah mrzle kopeli pa opazimo, da se je znižala toplota in toplomer v ušesu nam kaže pol stopinje manj. Mrzla kopel za noge je priporočati pri kapi vsled vročine, ali če sili kri v glavo. Pa tudi v spodnjem delu života se skrčijo krvne posodice, kar jako dobro vpliva, ako se kri vlije v trebuhu, če otečejo ali se vnamejo čreva ali želodec težko prebavlja. V mrzli kopeli je treba drgniti nogo ob nogo, ali jih mora pa drgniti druga oseba, da se glavne krvne posodice razširijo'. Dotični, ki se koplje, se ne sme pripogniti in drgniti noge z rokami, ker bi kri silila v glavo. Kogar vedno zebe v noge, mu je tudi priporočati to sredstvo. Pred kopelo morajo biti noge gorke, po kopeli jih je pa treba drgniti, da se vnamejo. Mrzla, dolgotrajna kopel za noge pri 18. do 24. stopinjah Celzija vpliva dobrodejno na otekline in poškodovanja na nogi. Noge morajo biti gorke, predno se prične s kopanjem. Med kopanjem je pa treba drgniti noge. Taka kopel škoduje krvirevnim in slabotnim osebam. Za toplo kopel pri 30 do 40 stopinjah Celzija potrebujemo eno posodo z vročo, drugo pa z mrzlo vodo. Začetna toplota mora biti 30 stopinj Celzija, katero povišamo s prilivanjem vroče vode na 40 stopinj. Kopel traja od 15 do 30 minut, vendar pa moramo s prilivanjem vroče vode skrbeti, da. je temperatura vedno enaka. Da voda obdrži enakomerno temperaturo, je priporočati, da visi preko kolen ruha. Koncem kopeli je treba noge politi z mrzlo vodo. S tem se doseže dobro reakcijo. To,kopel je priporočati proti glavobolu in migreni. Dalje časa' trajajoča gorka kopel odvoduje kri iz gornjih delov telesa, izprazni možgane krvi in služi kot dobro sredstvo za spanje. Toplo kopel posebno dobro učinkuje pri osebah, ki trpijo na pomanjkanju telesne toplote in krvi, ker mrzla kopel ne vstvarja pri njih reakcije. Priporočati jo je krvirevnim in nervoznim osebam. Vroča kopel za noge pričenja pri 40 stopinjah Celzija, kateri je treba prilivati vroče vode, da dobimo 50 stopinj. Tako kopel, ki traja vselej 20 do 30 minut, je treba napraviti dva do trikrat v enem dnevu. Med kopanjem je treba od kolen z ruho zakriti posodo. Po kopeli je treba vtakniti noge za trenotek v mrzlo vodo ali jih pa obliti z mrzlo vodo, na kar jih je treba dobro zdrgniti. Te vrste vroča kopel je rabiti proti izpahnenju v členku, protinu, oteklinam, bulam pod nohti, zobobolu, krvavenju iz nosa, raznim poškodbam in znojenju nog. Priporočati jo je tudi proti splošnemu vtrujenju živcev, proti razbolelim živcem in oslabenju1 živcev v nogah. Škodi pa osebam, ki so krvirevne in katere'trpijo na glavobolu, ker imajo premalo krvi. Vročai kopel, ako se po kopeli ne oblije nog z mrzlo vodo, provzro-ča utrujenost in krčne žile. Menjajoča kopel se vrši, da se taknejo noge za dve ali tri minute v vročo vodo. pa zopet za pol minute v mrzlo. To se večkrat ponovi. Ta kopel.j učinkuje proti ozeblinam, znojenju nog in proti trajnemu Občutku mrzlih nog. S pravo uporabo kopeli se doseže čudovita ozdravljenja. Ker kopel za noge ne stane mnogo, jo rabi lahko tudi vsak delavec in si s tem prihrani denar za zdravnika. pa tudi takozvana patentirana zdravila, ki večkrat škodijo kot koristijo bolniku. drugi strani pa delovni boji zadnjega časa in vsa znamenja, ki se pojavljalo v podjetniških orga'- jo je popihal, ne da bi društvom naznanil ,svoj odhod. . Društvo “M. Danica” je skle-nizacijah he pripuščajo nobenega j nilo prirediti prvo pomladansko dvoma, da je v vseh prihodnjih, j veselico dne 8. aprila. delavstvu vsiljenih mezdnih bojih računati s trdovratno neod-jenljivostjo združenega podjetni št v a, in da ostra nasprotja vedno bolj silijo k izrecnim razrednim bojem. Vsak uspeh, ki so ga delavci pridobili in ga bodo še v prihodnje pridobili v teh bojih, služi v zadnji vrsti revolucij onamemu! načelu. Uspeh, ki pomore delavcu do višje mezde in krajšega delovnega časa, ga ob enem pribil ža splošnemu kulturnemu nivou, kur pa zopet vsebuje novo razširitev potrebščin. Vsaka razširitev potrebščin pa vzbuja v njem nove kulturne potrebe, od katerih neprestanega razvoja je odvisen napredek in povzdiga človeš tva. V vsakem še tako majhnem n spahu kot učinku strokovne akcije se nahaja del revolucijonarne moči, ki spodbuja k novemu delu in novim uspehom. Le razred1, ki napreduje korak za korakom in ki si odpira vire izobrazbe in spoznanja, bo uresničil ideale, za katerimi žet stremijo danes mili-oni organiziranih delavcev. Vsa ko zboljšanje, ki ga doseže delavstvo- v strokovnem gibanju, sproži novo silo. ki ojači odpor in bojno zmožnost delavstva. Strokovni boj je torej razredni boj v najboljšem pomenu, ki zagotavlja napredek proletarijata. Parvus piše v svojem spisu “Socializem in socialna revolucija”: “Države in kapitalizma ni možno premagati v enem boju”. Je torej doba razrednih bojev v kateri se nahajamo in v kateri moramo vedno računati z novimi napadi, pri katerih je včaisi mogoč tudi poraz. Toda iz teh bojev se bo delavski razred povzdignil in z močjo znanstveno razvitega prepričanja, stremil za svojim ciljem. s katerim bo premagan kapitalističen družabni red. Strokovne gibanje. Strokovni boj je v prvi vrsti boj za delitev delovnih dohodkov. Delavčeva mezda je saanoui-stvairjen proizvodi, ki nastane iz žive delovne moči in mrtvih proizvajalnih sredstev. Ker daje podjetnik delavcu proizvajalna sredstva na razpolago, si pridrži od delovnih dohodkov večji del kot profit ali nadvrednost, Tendenca njegovega stremljenja je torej iz čisto sebičnih raizlogov, da kolikor možno zviša svoj delež nadvrednošti. To ga naravno nagiba, da prikrajša delavcu mezdo. ali pa da zviša proizvajalno moč dela v svojem obratu. V 0-beh slučajih pa je iz tega izvirajoč učinek v protislovju z bistvom in notranjimi zakoni kapitalističnega proizvajanja. Kar ta potrebuje, je trg, ki neprenehoma širi in s tem zagotavlja in odpi-a proizvajanju vire za razpeča-anje. Za nemoteni tek proizvajanja. je predpogoj vsporedno na-aščajoča odjemalna moč, kateri pa nasprotuje stremljenje podjetnikov za znižanje delavskih mezd. Ker je, delavec tudi konzu-ment, je tudi konzum odvisen od kupovalne moči delavca. Visoke mezde so torej iz stališča zdravega ljudskega gospodarstva neob-hodni pogoj mirnega in zdravega razvoja. V tem protislovij polnem gibanju je torej strokovno gibanje družabni regulator. Višje mezde, ki jih posamezne delavske kategorije tem potom dosežejo, vpihajo v svoji celoti v ljudskem go spodarstvu s tem, da zvišajo ku-povalno moč mas ter na ta način ustvarjajo nadaljne razvojne pogoje proizvajanja. Na ta način zmanjšuje strokovno gibanje dru žabno napetost. V časi' se dogaja pri važnih mezdnih bojih. d'a je en del javnega, taikozvanega meščanskega mnenja na strani delavstva. To se pa vselej dogaja le v toliko, v kolikor so takozvani meščanski politiki* srednjega ptianu, ki so navezani na gotove dohodke, 0-groženi v svojem družabnem interesu po karteliranem in koali-ranem 'podjetništvu kot posestniku proizvajalnih sredstev. Na Položaj v premogarski industriji. Na Angleškem je vsled rudarskega štrajka dva miliona delavcev brez dela. Ako ne pride kmalu do sporazuma, bo polovica delavcev na Angleškem že v prihodnjih dneh brez dela. V Nemčiji je zastavkalo 265,-