Drnštveni vestnik. Štajersko. Sevniško-brežiško učiteljsko društvo bo zborovalo dnc 8. sušca t. 1. ob 10. uri dopoldne v šoli na Vidmu po sledečem vzporedu: 1.) Zapisnik. 2.) Društvene zadeve. 3.) Iz šolske prakse. 4.) Nekaj misli o nadaljni izobrazbi učiteljevi (poroča g. Knapič). 5.) Želje in nasveti. Cenjeni društveniki(ce) se vljudno vabijo, da se udeleže zborovanja v obilncm številu. Odbor. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje dne 5. sušca t. 1. ob V-,11 uri dopoldne v okoliški šoli ptnjski po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Društvene zadeve. 4. ,,Pouk v geometrijskem oblikoslovju s posebnim ozirom na pravila, po katerih se izračunajo površine ploskev in telesnine raznih geomctrijskih teles". (Predava g. M. Hcric.) 5. iSlučajnosti. K prav obilni udeležbi vljudno vabi Fr. Šorn, t. č. predsednik. Konjiško učiteljsko društvo zbornjc dne 5. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v slov. šoli v Konjicab s hospitacijo v 5. razredu: Risanje po Wehrenpfennigovi zbirki. K mnogobrojni udcležbi vljudno vabi Jos. Čeh, t. č. prcdscdnik. Ormoško učiteljsko društvo ima v četrtek dnc 5. marca t. 1. v ormoški slovenski šoli svoje zborovanje. Vzpored: 1. Zapisnik glavnega zborovanja. 2. Drnštvena poročila in dopisi. 3. Podavanje: »Ljudski učitelj na kracti h in gostilnica" (g. Aut. Kosi). 4. Nasveti. 5. Slučajnosti. Začetck ob 10. uri predpoldne. K obilni ndclcžbi vabi najvljudneje o d b o r. Coriško. Občni zbor ajdovske podružnice učitelj. društva za goriški okraj pri Sv. Križu. Dnc 5. t. m. sc je zbralo učiteljstvo ajdovskega okraja — a ne mislitc, da vsc — v prelepi vipavski dolini v staroslafnem mestu, pri Sv. Kvižu. Prihiteli so nas obiskat tudi daljni kolege iz kanalskega, goriškega okraja in iz Brd, a nekih gotovih iz Ajdovskcga jc pa vendar manjkalo. Vidi se jim, da jib ne niore nobeden vzvod vzdigniti iz njihovih, kakor se vidi, prijetnib pozicij. Nobena stvar jih ne vznemiri, ne prelepc sirapatije dcželuih zbornic, ne krasni govor proslulega župana Vidmarja iz Lokavca, nc infamna pisava — ,,Primorskega Lista", ne druge enakc ljubeznivc besede in besedice, govorance in debate našib odkritih in neodkritih sovražnikov. Zato pa je bila resolucija g. tovariša Možine soglasno in z odobravanjem sprejeta. Glasi se: Obč. zbor učitelj. podružaicc obžaluje, da so nekateri učitelji tudi v tem okraju, ki se odlikujejo z nenavzočnostjo pri podružničnih zborovanjih. Tovariš predsednik Medvešček pozdravi navzoče tovariše in tovarišice ter nam prebere kaj lepo pismo g. dr. Hen. Tunie, ki nas bodri k vztrajanju v bojn in k skupncmu delovanju. Učfteljstvo mu zakliče presrčni ,,Živio!*' Tovariš Mermolja predlaga sledcčo resolucijo:-nDež. posiancn dr. Tumi izreka učiteljstvo iskreno zahvalo, da se je potegnil za korist učiteljstva tako, kakor bi bil moral storiti vsak poslanec, katerenm je kaj ležeče na resničnem izboljšanju pravnih naših razmer. On edini se je potegnil za nekatere zahteve učiteljstva, izražene v prosnjah na dež. zbor in na shodib v Ajdovšeini ter v Gorici." — Zborovalci sprejmejo predlog in pripomnijo na predlog tovariša B a j t a, da se mu da pismena zahvala. Na to prime besedo tovariš Mrmolja, ki nam pojasni naše pravne razmere z ozirom na novi zakonski načrt. Rekel je, da učiteljstvu priznajo njegovo delovanjc v prid naroda; izjeme Jokavški igralec in zeleni dohtar", a ne priznajo mu njegove eksistence, ki si jo mora sam priboriti. Odšli so časi, ko smo prosili; danes je pa čas, ko zabtevamo to, kar nas more vzdrževati. Povedal nam je tudi, da nam niso dali, ampak odvzcli še to, kar srao imeli. Simpatije ccle zbornice se nam zrcalijo v tem načrtn, v načrtu, katerega jc sama skovala, potem pa tako razmesarila. Mi ne maramo za simpatijc in ljubezen poslancev, mi mavamo za denar. Ta jc za nas. Pripomnil je, da če vlada predloži to v sankcijoniranje, nain na cni strani tudi ona pokažc resnične svoje simpatije. Učitcljstvo se mora poprijcti socijalizma. Borimo se za isto kakor delavstvo. Ob idealih sc ne živi. Zabtevamo materijal. Kevolucijonirajmo učitcljstvo, da pridc dan, ko stopimo prcd nasc oblastnije z zabtcvo: nI)ajtc nam, kar nam grc!" H koncu jc predlagal 5 resolucij, tičočih se zak. načrta. Obžaluje, da je dež. zbor načrt poslabšal, da jc sprejel vedoma §§ 10. in 16., in se zgraža nad neresnično pisavo ,,Gorice", da je dr. Tuma šel v dcž. zboru pri debati preko želj učiteljstva, kar pa ni res, ker učiteljstvo je prosilo njega in Grčo. Zadnji je pa molčal kakor njegov pult, samo kontra ne. Dež. učit. društvo naj bi stopilo v zvezo z drugimi u.it. društvi v Avstriji v svrbo dosege podržavljcnja neiteljstva. Podružnica naj vpliva, da bi vsa učitcljska društva priredila shode in naj bi se tam učitcljstvu povedalo, kako stojimo. Vse resolucijc so bilc sprcjete v živalini debati. Tovariš Možina nam je v lcpih besedab naslikal učitelja kot orglavca. Povedal je, da je glasba umetnost, ki najbolj delnje na človeško srcc. Učitelj se peoa z njo na učitcljišču in potem dalje do smrti. Več učiteljev je orglavcev, katerim poberc orglanje veliko časa, veliko truda. Orglavcu je zdravjc v nevamosti in njegov ugled, ker ga kritikuje ljudstvo, katcremu je glasba bore malo znana. Vse to pa mora delati nčitelj skoro za nič tako bogatemu gospodu — cerkvi. Tovariši, ne orglajte za nič ali za malenkostnc odškodninc! Zabtevajtc placilo za svoj trud, kadar vam to dajo, potcm sele primitc za to postransko sitno službo. II koncu je omenil, da križem ne sme držati rok nobeden in nihče, vsi v boj! Clovck ni ustrarjcn samo zasc in samemu sebi, tcinvc. za drugc in za vse. Vsi na krov, ker se bliža krut boj, boj za obstanek, boj za ugled, ,,boj za vodstvo"! Sedaj nain razloži tovariš Medvcšček, kako naj bi se naše učiteljstvo organizovalo, da bi bilo tem krepkejšc v boju. Trideset let bo kmalu, kar so se ustanovila učiteljska dvuštva na Goriškem. Nekdaj so imeli tudi časopis nŠolo", ki pa je kmalu zaspal. V boju se spoznajo zistemi orožja — v boju se spoznava tudi stanovska organizacija. Boj nam je kazal, da ta organizacija ni zadostna; to je rodilo dež. učitelj. društvo, katero deluje z zuspehom. Poleg tega so se uvedle še podružnice za ajdovski, kanalski okraj in za Brda. Kako so se rodile podružnice nSlomškove zveze", je dovolj znano. Tudi ,,katoliško društvo iičiteljic" imamo. Na Sežanskem in Tolminskcm je ostalo pii starem. Dogodki najnovejše dobe nam kažejo, da ta organizacija ni zadostna. Potrebovali bi neko ,,Zvezo", ki bi bila podobna štajerski. Vse slov. učiteljstvo Goriškega in Gradiščanskega naj bi stalo v enem društra. Vsa dosedanja društva naj bi prenehala — izvzemši deželno slov. in itali. učit. društvo. nSlov. goriško-gradiščansko učitelj. društvo" naj bi se ustanovilo s pomočjo samih podružnic, n. pr. bovško, kobariško, tolminsko, cerkljansko, kanalsko, brisko, goriške okolice, komensko, sežansko, ajdovsko in goriško mestno podružnico. Te podružnice bi sestavljale glavno društvo. Vsaka podružnica bi imela svoj odbor in svoje delovanje. Eksekutivo bi imelo glavno društvo, katerega bi bil vsak ud katerekoli podružnice. Glavnega društva odbor bi se volil po odposlancib podružnic, katerih vsakih 10 ima 1 glas. Nova organizacija naj bi imela tudi svojc glasilo. *) Okrajno učitelj. društvo za goriški okraj naj vpraša za niDJenje druga društva in potem naj se izvoli odsek, ki sestavi pravila in skliče potem shod v Gorici. Proti koncu zborovanja nam pove tovariš 0 r e 1, da je slavni župan Vidmar iz Lokavca moeno smešil učiteljstvo pri protestnem shodu županov dne 2. svečna pri Rebku. Go- *) Naprednemu slovenskemu učiteljstvu je naš list vedno na razpolago! Ured. voril je take besede, na katere bo moralo uciteljstvo t ožiti. Sklenilo se je, da se stvar natančno preiščc in se ali toži, ali prisili predrznega, neučenega župana, da on toži učiteljstvo. Prcdsednik zaklju.i zborovanje in omeni, da ga vcscli, da se vendar šc dobc nekateri učitelji, ki razumejo pomen društev. Iz odbora učit. društva za goriški okraj sc nam javlja, da se je sklenilo 12. t. m. soglasno: 1. Tajnik naj sestavi lepo sožalno pismo preostalim po blagopokojnem našcm blagajniku Ant. Bajcu. 2. Mesto rajnega Bajca sc je izvolilo blagajnikom tovariša Ignacija Križmana in se poklicalo v odbor dosedanjo namestnico gospico B aj č e v o Marico, hcerko nepozabnega blagajnika. 3. Akad. fer. društvu »Adrija" se odgovori, da je učiteljstvo vedno pripravljeno podpirati njegove težnje v blagor ljudske prosvete. 4. Odbor sestavlja in priobčuje v tuk. listih ,,Soča" in ,,Primorec" dostojne odgovore na učitcljstvo žaleče pamflete v ,,Primorskem listu". 5. Prihodnji občni zbor društva bo dne 5. marca t. 1. ob 9'/2 uri ^jutraj na slov. oddelku deželne kmetijske šole s slcdceiin dnevnim rcdom: Zapisnik zadnjega letnega zborovanja. Naš scdanji položaj z ozirom na sprejetje novega zakona. jjPrimorski list" in mi. Razgovor o volitvi učitelj skega zastopnika v c. k. okraj. šolski svet. Raznoterosti. Toliko o našem gibanju. Natančneje zveste o njem v naših domačih goriških listih obeh barv. Potrebno se mi tudi zdi, da navedem imenoma člane odbora za to leto. Ti so: Tomaž Jug, nadučjtelj v Solkanu, predsednik; Frano Strnad, nadučitclj v Črničah, podpredsednik; Alojzij Urbančič, nadučitelj v Mirnu, tajnik* Ignacij Križman, nadnčitelj v Dornbergu, blagajnik; odborniki pa so: L. KersnikR o 11 o v a, u.iteljica v Pevmi * Kristina Doljakova, nčiteljica v Solkanu; Marija Bajčeva, učiteljica v Renčah; Edvard Prinčič, nadučitelj v Pevmi in Anton Kutin, učitelj v ftt. Mavru. Namestnika: Maks Kuntih, učitclj v Ločniku in Fran Križman, nadučitelj v Šempasu. Tajiiilc. Istra. Vabilo k izrednemu občnemu zboru nSlov. učiteljskega društva za koprski okraj" dne 5. marca t. 1. na Spodnje »Škofije ob 9. uri zjutraj. Vzpored: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Razprava o prošnji za razdelitev uradne okrajne učit. konferencije v dva po narodnostih ločena odelka, katerib vsak naj bi v bodoče okr. uradne učit. konferencijc obdržal sam zase v uradno stalno določenem kraju. 3. 0 kolegijalnosti in intenzivnejem ob.evanju učiteljstva okraja med seboj. 4. Poročilo dotičnih gg. delegatov o zadnji glavni sknpščini ,,Zaveze" v Trstu. 5. PoroČilo dotičnega odposlanca o občnem zboru ,,Narodne prosvjete" v Roču, dne 3. julija m. 1. 6. Morebitni predlogi. Radi obeda se je oglasiti vsaj do 3. sušca pri gospodu Gregorju Leonardisu, učitelju v Spodnjih Škofijah. K polnoštevilni udeležbi najvljudneje vabi odbor.