C ..
Kristusovo
ivljenje in smert
v
premišljevanjih in molitvah.
Poleg GaSparja Erharda
za Slovence predelal
Štefan KodcmMi, profesor bogoslovja v Gorici.
Na svetlo dala
dražba sv. Mohora v Celovcu.
Z dovoljenjem visokoiastitega kerškega knezoSkofijstva.
II. del: I. snopič.
1878.
Natisiila tiskarnica družbe sv. Mohora.
Kristusovo življenje in smert
v
premišljevanjih in molitvah,
Poleg Gašparja Erharda
za Slovence predelal
Štefan Kociančič,
profesor bogoslovja v Gorici. Na svetlo dala
Družba sv. Miohora.
Z dovoljenjem visokofiastitega kerSkoga knozoSkofijstva. Drugi del.
I. snopič. . . 4 , -
/
V Celovcu 1873-— ** i.
Natisnila tiskarnica dražbo sv. Moliora.




1 -«m fl*
01) ooo^str
— 3 —
Drugi (lel.
Od britkega terpljenja našega Odrešenika Jezusa Kristusa.
Pervo poglavje. Koliko preganjanja je Kristus prestal.
Pervi odstavek.
Branje in premišljevanje Kristusovega terpljenja je dokaj koristno.
Naj se bere pervo dni posta.
„ Spomni se moje ubošnosti in pregrehe, pelina in žolča." (Zal. pes. 3, 19.)
pobožna duša! s temi besedami to opominja Kristus, tvoj Odrešenik, da pomisliš kakšenkrat, in premisliš njegovo ubožnost in revo, njegovo obilno ljubezen v brit-kem terpljenji v zadostenje za naše grehe, pelin in žolo, to je, vso grenkost njegovega groznega terpljenja.
1. Premišljuj, daje Gospod Bogu premišljevanje njegovega svetega terpljenja dokaj do-p a d 1 j i v o.
Kristus sam se je enkrat poln ran prikazal enemu svojih zvestih služabnikov in mu je rekel: »Vedi, da mi ne morejo ljudje nič bolj dopadljivega storiti, kakor Se imajo vedno v serci in v mislih moje britko terp-Ijenje in moje rane." In sveti Bonaventura pravi: daje ni Bogu dopadljiviše daritve za žive in za mertve, in da je ni reSi, ktera bi delala veCe veselje angeljem in večo Čast presveti Trojici, kakor, ako se vsak dan Kristusovo terpljenje premišljuje. Kavno to je tudi Kristus sam razodel sveti Jederti, rckoS: „ A ko je kdo tudi mlačen v po-
1*
— 4 —
božnosti, vendar bi Bog milostljivo nanj gledal, ako ne opusti premišljevati Kristusovega terpljenja."
2. Premišljuj, da je premišljevanje Kristusovega terpljenja dokaj zaslužno.
Bogaboječi Tavler pripoveduje, da je Kristus enkrat nekemu svojih zvestih služabnikov, ki ga je vpra-Sal, kaj qi tisti zasluži, kteri njegovo terpljenje pobožno premišljuje, tak6-le odgovoril: „Pervič si zasluži, da se s takim premišljevanjem od svojih grehov očisti. Drugič, vse, kar je zamudil po nemarnosti, nadomestijo zasluge mojega terpljenja. Tretjič, zadobi moč proti svojim sovražnikom, da ga ne morejo tak6 lahko premagati. Če-tertič, kolikor krat misli b kesanim sercem na moje terpljenje, tolikokrat se ponovi v njem moja milost. Petič, nobene proSnje mu ne odrečem, da le pametno in resno za kaj prosi. Šestič, pred njegovo smertjo mu dodelim milost, da se zamore dobro na smert pripraviti. Sedmič, na smertno uro mu bom na strani stal, in ga bom branil pred sovražniki, in peljal ga bom v večno zveličanje."
Zato pravi tudi sveti Albert V61iki, in ž njim vred več družili, da tisti kristjan, kteri tudi le kratek čas resno premišljuje Kristusovo terpljenje, s tem več zasluži, kakor če bi se do krvi bičal, ali o samem kruhu in vodi postil, ali pa vseh 150 psalmov molil.
Ravno to jo tudi Kristus sveti Jederti tak6-le povedal: -če kdo premišljuje ali molitev ali branje od britkega terpljenja, ima večo zaslugo, kakor če kaj dru-zega počne. Kakor je namreč nemogoče, da ne bi se od moke opraSil, kdor ima z moko opraviti; ravno tako jo nemogoče, da ne bi kakega sadti zajel iz svojega premišljevanja, kdor premišljuje, če tudi mlačno, Kristusovo terpljenje. Kadar kdo kaj bere od britkega terpljenja, stori saj to, da je njegova duSa pripravna, kak dober sad iz tega zadobiti 5 in sicer tako, da jo namen tistega človeka, kteri večkrat na Kristusovo terpljenjo misli, veliko zdatniSi, kakor veliko namenov tistih, kteri druge reči
- 5 —
premišljujejo, in ne mislijo na britko terpljenje." — Tako je on govoril sveti Jederti.
3.	Premišljuj, da jo posebno dobro za vse grešnike, da premišljujejo Kristusovo terpljenje.
Poslušaj le, in vtisni si v serce sledečo zgodbo, ktera je v razodevanji svete Brigite obširno popisana. Vboga duša, ki je bila na tem svetu velika grešnica, se je prikazala sveti Brigiti v strašni podobi. „Jaz sem na poti Božjega usmiljenja." Kadar se mi je namreč bližal konec mojega življenja, mislila sem na Kristusovo terpljenje, da je namreč bilo njegovo terpljenje veliko veče, kakor moje, in da jaz po pravici terpim, ker sem veliko grešila. S to mislijo sem zadobila spoznanje in žalost, da jo Bog mene tolikanj ljubil, jaz pa njega tako malo. Govorila sem tedaj: „Usmili se me, oj Sin preČiste Device! zavoljo svojega britkega terpljenja; saj rada bi sedaj poboljšala svoje življenje, ako bi čas za to imela." In v tem trenutku se je vnela v mojem serei iskrica ljubezni Božje, tako se mi je Kristusovo terpljenje bolj britko zdelo, kakor moja lastna smert. S to mislijo sem umerla in hudiči so mojo dušo postavili pred Božjo sodbo. Ko so tedaj hudiči vpili, da imam biti obsojena v pekel, je sodnik rekel: Jaz vidim iskrico Božje ljubezni v njenem serci, ktera ima ugasniti; tedaj jo v vice obsodim, da se popolnoma očisti."
Vžgi, o Gospod! vžgi tudi v mojem serci eno iskrico Božje ljubezni, da zamorem tvoje britko terpljenje prav pobožno premišljevati. Amen.
4.	Premišljuj, da imamo pri premišljevanji Kristusovega terpljenja tudi na Marijino sočutje gledati, in ob enem premišljevati.
To je namreč Bogu prav dopadljivo, in za nas koristno, če Marijino žalosti pogostoma pobožno premišljujemo, kakor nas uči sledeča čudna prigodba, ki je tudi v razodenji sveto Brigite obširno zapopadena.
V61ik posveten gospod, kteri se že dolgo ni spo-vedal, jo nevarno obolel; sveti Brigiti se je usmilil in
zato je zanj molila. Na to se ji je Kristus prikazal, in ji rekel: „Reci svojemu spovedniku, naj bolnika obišče, in ga spov6. Ko je spovednik prišel k bolniku, mu je bolnik rekel, da mu ni treba opraviti spovedi, ker je že večkrat se spovedal. Drugi dan po tem je Kristus spovedniku zopet ukazal, naj zopet tje gre; ko je pa tje priSel, dobil je ravno tisti odgovor. Tretji dan je prišel zopet spovednik k bolniku, kakor mu je bilo od Kristusa zapovedano, ki se je bil sveti Brigiti rozodel, in mu je rekel: Kristus, Sin živega Boga, ti sporoči: da imaš v sebi sedem hudičev, kteri ti branijo, da se svojih grehov ne spoveš; delaj tedaj hitro pokoro, ker ti hoče Bog še milostljiv biti. Bolnik mu odgovori: Kako me moraš tolažiti, da še lahko upam, se zveličati, ker sem tolikanj grehov očitno storil ? Spovednik odverne: S prisego te zagotovim, da zadobiš Božjo milost s kosanjem in s pokoro, če si tudi še veliko veče grehe storil. Bolnik je na to se razjokal, in djal: Nisem več upal, da svojo dušo zveličam, ker sem hudiču služil, in celih šestdeset let se nisem nobenkrat spovedal, in noben-krat k svetemu obhajilu pristopil. Tedaj se jo spovedal, in drugi dan po spovedi je prejel sveto obhajilo, in šesti dan potem je umeri. Tedaj je rekel Kristus sveti Brigiti: Ta človek je služil ubijaveu, to je, hudiču, čegar služabnik je bil; ali pobegnil je proč od njega zavoljo kesa in žalosti čez svoje grehe; in sedaj je prišel k očiščenji. Ti bi morebiti vprašal; Kak6 je zaslužil ta človek, da je mogel obžalovati svoje grehe, ker je bil vendar v tak6 velike grehe zapleten ? In jaz ti odgovarjam: To je storila pervič moja ljubezen in moje usmiljenje, ki sem do posljednjega trenutka čakal na spre-obernjenje tega grešnika. Drugič je storila zasluga moje Matere; ako ravno ta človek jo ni serčno ljubil, vendar se mu je vselej usmilila, kolikor krat je na njene serčne bolečine mislil; zato je še v posljednjih dneh svojega življenja pot zveličanja našel.
Ali ni to dokaj čudna prigodba, da je grešnik, kteri jo
šestdeset let hudiču služil, se vendar spreobernil in zveličal, ker je imel sočutje z žalostno Materjo Božjo ? Zato, ubogi grešnik! osorči se in ne obupaj, temveč misli po-gostoma na Jezusovo in Marijino terpljenje. Beri večkrat v teh bukvah, prizadevaj si občutiti v svojem serci sočutje, kes in žalost čez svoje grehe, in bodi zagotovljen, da tudi ti pri Bogu usmiljenje zadobiš, ako ga zares iščeš. Ako je pa tvoje serce tak6 terdo, da ne more imeti sočutja, prosi saj Boga, naj ti serce omeči, kar Kristusu tudi dokaj dopade, kakor je blaženemu Susonu razodel: „če ne moreš s solznimi očmi mojega terpljenja premišljevati, premišljuj ga z veselim sorcem zavoljo velike koristi, ki jo imaš od takega premišljevanja. Ako pa tega ne moreš storiti ne vesel ne žalosten, stori k moji časti to tudi s suhim sercem; s tem mi boš namreč ravno tako služil, kakor da bi bil solze prelival."
Iz vsega tega lahko spoznaš, kak6 jo Bogu dopad-ljivo, in tvoji duši koristno, ako večkrat Kristusovo terpljenje premišljuješ ali bereš ali pa poslušaš. Zato to prosim, beri sledeča poglavja no le v postu, ampak tudi o drugih časih, posebno ob nedeljah in prazuikih. Tudi ne bodi zadovoljen s tim, da poglavja od britkega terpljenja enkrat bereš, temveč prebiraj večkrat; dobro boš eelo svoje življenje Kristusovo terpljenje premišljeval. Akoravno namreč dobro veš, kaj je Kristus terpel, se vendar v novič spomniš nanj; in tako se omeči tvoje serce k sočutju in pobožnosti. Zraven tega zmoliš kako pobožno molitev, in daruješ Kristusu njegovo britko terpljenje, da so zbrišejo tvoji grehi, in da poplačaš svoje dolge! Zato sem k vsaki skrivnosti primerno molitev pridjal, zato da ti te bukve služijo ne samo za branje, ampak tudi kot molitvene bukve. Jaz so nadjam, da boš te molitve bolj pobožno molil, ko seje tvoje serce poprej z branjem zbralo, omečilo, k pobožnosti vnelo, in tako se bolj k molitvi pripravilo; kar se ne zgodi, ako z nezbranim duhom koj moliti začneš. Zato opominja sveto pismo vsakega človeka: »Pred molitvijo pripravi
— 8 —
svojo dušo, in ne bodi, kakor človek, kteri Boga skuša." *) Sedaj pa moli:
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svoje britko terpljenje na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljiviši Jezus! jaz hočem misliti na tvoje reve in nadloge in na britkost tvojega terpljenja. Zato dodeli mi pomoč svoje Božje milosti, da bom tvoje grozne bolečine s serČnim sočutjem, z dobrimi sklepi in nameni premišljeval in prav pobožno Častil. Spodbadaj me in krepČaj me, da z ozirom na tvoje sveto terpljenje na poti Čednosti ne opešam, temveč da se zoper greh do kervi borim, in v tvoji ljubezni do konca stanoviten ostanem. Amen.
Drugi odstavek.
Kristus fterpi preganjanje, zaničevanje ln krivice.
Za peto nedeljo v postu, pa tudi za god in praznik svetih aposteljnov Simona'in Juda.
„Ker so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali(Jan. 15, 20.)
1. Premišljuj, kako je bilo celo Kristusovo življenje skoraj vedno terpljenje.
Svoje prihodno terpljenje je imel Jezus vedno pred svojimi očmi. Zato je rekel Jezus enkrat, kakor od žalosti zavzet, med učenjem te le besede: „S kerstom imam kerščen biti, in kak6 mi je britko, dokler se ne dopolni!"s) Terpeti je začel že v svoji otročji starosti, ko ga je hotel Herodež umorili. Kadar je pa že očitno učil, preganjali so ga ne samo terdovratni oblastniki, ampak tudi duhovni, pred vsim pa farizeji. Preganjali pa so ga zato, ker niso mogli terpeti, da ga ljudstvo hvali in ljubi, tedaj da ljudje njih zapuščajo in za Jezusom hodijo. Bili so vsi polni samoljubja in zavida.
*) Sir. 18, 23. ») Luk. 12, 50.
2. Premišljuj, kak6 so farizeji na skrivnem Jezusa obrekovali.
Sovraštvo farizejev do Jezusa je bilo dan za dnevom veče, tako da so na zadnje kakor obnoreli, in so si vse mogoče poti izmišljevali, kako bi ljudi zopet od Kristusa odvernili in je za se zadobili. Bilo jih je farizejev čez šest tisoč, in stanovali so skoraj po vseh mestih in tergih; zato so pazili na vse njegove besede in dela, in prežili so na skrivnem na vse njegovo djanje in neha-nje, da bi mogli kaj nad njim grajati. Začeli so ljudstvo od njegovega nauka odvračati in so pravili: Zakaj hodite za tak6 revnim človekom ? Od njega Bi ne morete nič posebnega pričakovati; on ima revne, uboge stariše; njegov oče je tesar; sam so ni nikjer učil, in njegovi tovarši, ki ž njim hodijo, so neučeni, revni, ubogi, malo-vredni ljudje, ktere jo on s sladkimi besedami zapeljal, da so popustili ženo in otroke, ker so jim zdi boljo, brez dela okoli se potepati in od miloščine živeti. Ta reč ne bo dolgo terpela, in no bo dobrega konca imela; ti lenuhi bodo kmali v svojo lastno škodo svoje oči odprli.
Te in enake besede so farizeji govorili, in so skušali priprosto ljudi od Kristusa tako odvračati. Ker so pa s tem malo opravili, in ker je vsak dan več ljudi za Kristusom hodilo, zato so ti hudobni ljudje dobrega Jezusa tako sovražili, da ni mogoče dopovedati. Povsod so od njega zaničljivo govorili, njegov nauk grajali , njegovo čudeže zasmehovali, njegovo življenje zaničevali, in njegovo svetost černili. In ker so ljudje začeli, Kristusa za Mesija imeti, zato so ga pri v61i-kih duhovnih in starašinah v Jeruzalemu tožili in govorili: Ta reč ne more dobrega konca imeti, ljudje so bodo spuntali; oni jim ne bodo več pokorni biti hotli, temveč bodo tega človeka si na zadnje za kralja izvolili; tak6 bodo Rimljane proti sebi našuntali, in Rimljani bodo potem deželo razdjali. — S takim govorjenjem so farizeji vedeli duhovne in posvetne oblasti za so pridobiti, da so bili zoper Kristusa. To sovraštvo
- 10 —
farizejev je Kristusa tak6 v seree bolelo , da se je čez to potožil pri zadnji večerji, rekoč: „Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil, ko vas. Oni so videli moja dobra dela, in vendar sovražijo mene in mojega Očeta. Pa da se dopolni govorjenje, ktero je v njih postavi zapisano: Zastonj so me sovražili."1)
3. Premišljuj, kako so farizeji Kristusa tudi očitno obrekovali.
Jezusa je dokaj bolelo, ko so mu na skrivnem njegovo dobro ime jemali; pa Se bolj ga je bolelo, ko so ga očitno pred vsem ljudstvom zaničevali, zasramo-vali in obrekovali. Ko so namreč hudobni farizeji videli, da njihovo skrivno obrekovanje nič ne zda, so se tako vjezili, da so začeli očitno ga zaničevati in zasra-movati. Tako beremo pri svetem Matevži: „Oni so rekli: Ta preklinja."8) In pri svetem Lukeži: „Pravili so: Glejte človeka požreSnikain pijanca, prijatelja eestninar-jev in greSnikov!" s) In pri svetem Marku: „Oni so se nad njim pohujšali, rekoč: Ali ni ta tesar, sin Marije? Od kod ima to modrost?" 4) In sveti Janez pravi: „Rekli so nekteri zmed farizejev: Ta človek ni od Boga, ker sabote ne posvečuje."5) In sveti Marka pravi zopet: „ Rekli so: Obnorel je in Sli so ga prijet. Rekli so: Bel-zebuba in z višim hudičev izganja hudiče." fi) Oh, straSno bogokletstvo! grozno sramotenje! Kaj meniš, kako so do-brotljivega Jezusa take besede v seree bolele! Gotovo mu je seree kervavelo, kadar so mu hudobneži čast in dobro ime pri priprostih ljudeh jemali, in toliko slabega od njega govorili!
S tem pa niso še zadovoljni, da so tak6 ga obrekovali, temveč so tudi vse mogoče delali, zato da so ga žalili. Ko je v tempeljnu učil, protergali so mu besedo, očitno ga sramotili, in prederzno mu rekli: To ni res, kar govoriš! In kadarkoli jo ljudi učil, prežili so na vse njegove besede, da bi kaj dobili, da bi mogli ga tožiti.
') Jan. 15, 18, 24. 25. ') Mat. 9, 3. ') Luk. 7, 34. «) Mark. 6, 2. 3 5) Jan.
9, 16. •) Mark. 3, 21, 22.
—11 -
Kakšenkrat so k njemu poslali osebe, ki so ga to pa uno vprašali, da bi ga v besedi vlovili. Te in enake reči so delali; in tak6 se je kak človek nad njim poli ujšal in odpadel od njega. Kavno tak6 se godi tudi pobožnim učen i kom pri nevernih, in mnogokrat tudi med kristjani, kteri bolj temo ljubijo, kakor luč, bolj laž, kakor resnico ljubijo.
4. Premišljuj, kako so duhovni in posvetni, tudi imenitni in priprosti ljudje Kristusa Gospoda našega preganjali in obrekovali.
Izgled hudobnih farizejev je storil, da so tudi izmed nizkega ljudstva nekteri se prederznili, Kristusu naravnost zopergovoriti, in ga zaničevati. Tako daleč so farizeji to reč pripravili, da so veliko ljudi od Kristusa odvernili, kteri so potem ga preganjali, kakor piše sveti Janez: „Med ljudmi je bilo veliko govorjenja zavoljo njega. Nekteri namreč so rekli: Dober je; nekteri pa so rekli: Ni tak6, temveč ljudi zapeljuje." *) Ker so tedaj ga imeli za zapcljivca, niso ga nič spoštovali, temveč so mu na poti in v tempeljnu nasproti govorili. Rekli so mu v zobe, da nič ne v6, rekoč: »Kak6 uin6 on pisma, ker se ni učil?"8) Imeli so ga za obnorelega, rekoč: »Ob um mu gre, kaj ga poslušate?"8) Hotli so mu skazati, da laže, ker so mu očitali: »Ti sam od sebe pričuješ; tvoje pričevanje ni resnično."4) Govorili so od njega, kakor od obupanega človeka, ki hoče sam sebe umoriti, ker so govorili: „ Ali bo morda sam sebe umoril ? 5) Rekli so mu, da je obseden od hudiča: »Sedaj smo spoznali, da imaš hudiča!" 6) In ravno tako: »Ali ne govorimo mi prav, da si Samarijan, in da imaš hudiča?" 7) Z eno besedo: toliko gerdega so mu na zob6 govorili, tak6 so ga zaničevali, da se ne moro vse povedati.
Ljudstvo je bilo na zadnje tak6 prederzno, da ni samo Kristusa obrekovalo in zasramovalo, temuč ga je
') Jan. 7. 12. ') Jan. 7 16. ») Jan. 10, 20. *) Jan. 8, 13. ») Jan. 8, 22. •) Jan.
8, 52. Jau. 8. 48.
- 12 —
tudi iskalo umoriti. Poslušaj, pobožna duša I in omilo-vaj iz serca svojega ljubeznjivega gospoda. Sveti Marka pravi, da ko je enkrat Kristus hudiča izgnal, so hudobni ljudje k njemu prišli, prijet ga, ter so govorili: „Ob-norel je".1) „Kaj ga poslušate?"2) Oj, grozna kletvina! tedaj Rožja modrost da je obnorela? Ali je najkrot-kejše Jagnje ob um prišlo? Kdo jekedaj slišal kaj enakega, da iz zgolj hudičeve jeze in zavida najmodrejšega Jezusa kot obnorelega zgrabijo?
Ali to še ni bilo zadosti; oni so bili zoper Jezusa tak6 razserdeni da so mu smert prisegli, ako bi ga v svojo oblast dobili. Zato se jim je Jezus ogibal, kakor piše sveti Janez: „Potem je Jezus šel v Galilejo; po Judeji namreč ni hotel hoditi, ker so ga Judje iskali umoriti."8) Ogibal pa se jih je, da bi nad njim huje ne grešili. Na zadnje pa, ker je skerbel za zveličanje duš, „šel je tudi on tje, ne očitno, ampak nekako na skrivnem." 4) O najkrotkejše Jagnje! tedaj so stvari žo tako daleč prišle, da se ne smeš več očitno pokazati? Toda poslušaj, kak6 se mu je godilo. Ko je v tempelj prišel, in je ljudi učil, vjozili so se Judje tako, da so kamenje pobirali, da bi ga očitno v tempeljnu kamnjali. In gotovo bi ga bili kamnjali, pa Jezus jim je všel. Ravno to se mu je kmali potem zopet prigodilo. Ko je namreč rekel: „Jaz in Oče sva eno," 5) so zopet kamenje pobirali in Jezus je všel, in jo šel iz mesta. Sveti evangelist pristavlja, da se jim je ognil, zato „ker še njegov čas", to je, čas našega odrešenja po njegovi smerti, „ni prišel."
Zato moramo mi kristjani posnemati ne Judov, in Jezusa od sebe odganjati, ali njegov nauk zaničevati; temveč Samuela in govoriti: „Govori, Gospod! ker tvoj hlapeu posluša." c) In vsakdo naj z Davidom terdno sklene, da hoče Kristusa vedno hvaliti, rekoč:
') Mark. 3, 21. ") Jan. 10, 20. ») Jan. 7, 1. 4) Jan. 7, 10. 5) Jan. 10, 30. ") Kralj. 3, 10.
- 13 —
Hvali, moja duša! in vso, kar je v meni, njegovo sveto ime. Hvali, moja duša! Gospoda, in nikar ne pozabi vseh njegovih dobrot," *) ki ti odpušča vse pregrehe, ki ti ozdravlja vse slabosti; ki otcva pogina tvoje življenje, ki te venČa z milostjo in usmiljenjem. Hvalil bom Gospoda vsaki čas; njegova hvala bodi vedno v mojih ustih. V Gospodu naj se hvali moja duša; naj poslušajo pohlevni, in naj so vesele. Poveličujte z mano Gospoda, in povišnjmo skupej njegovo imd, časno in večno.2) Z eno besedo: Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse prestano preganjanje in krivice na vekomaj! Amen.
Tretji odstavek.
Kaj je Kristus v svojem serei terpel in čntil, ko jc bil tako preganjan.
Za nedeljo Kvinkvagosinio, ali za zadnje pustne dni.
„ Vedi, da savoljo tebe terpim tasramovanje." (Jer. 15, 15.)
1. Promišljuj, kako so vse zaničcvalno in obrekovalne besede presveto Jezusovo serce zbadale, ker so ga ljudi zaničevali.
Kolikor je človek viši in imenitnimi, za toliko težo je in veče njegovo zaničovanje. Ako bi velikega kneza ali kakega kralja priprosti ljudje očitno zaničevali in zasramovali, bila bi zanj veliko veča sramota, in veliko bolj bi ga bolelo, kakor če bi kaj takega terpel človek nizkega stanti. Zato jo našega Zveličarja vsako tako zaničevanje in osramotenje neskončno bolj bolelo, kakor bi nas bolelo, ako bi bili tak6, kakor on, očitno zaničevani in zasmehovani; On je namreč neskončno viši kakor najimenitniši človek toga sveta. Jezus jo bil kakor Bog, in kakor človek najsvetejši; in sicer no samo zato,
') Ph. 108, 1, 2. ") P«. 88, 2 4.
— 14 —
ker ni imel nobenega greha, ampak tudi zato, ker je bil popoln v vsaki čednosti. Jezus sam je mogel svojim sovražnikom reči: „Kdo zmed vas me bo greha pre-
Sričal?" *) On ni nikoli tudi najmanjšega greha storil, •n ni nobenemu nobene krivice storil, in nobenega navlašč razžalil. On je sicer farizeje in pismarje zavoljo njih velikih pregreh večkrat hud6 kregal; tega pa ni delal iz Bovraltva, temveč iz zgolj ljubezni, da bi svoje grehe spoznali in se poboljšali. Sicer ni mogel reči noben človek, da ga je Jezus kedaj neprijazno ogovoril ali da ga je hudo pokaral. Pač je vsem ljudem dobrote skazoval, bolnike ozdravljal, žalostne tolažil, grešnike spreobračal, nevedne učil, in nikdar ni nobenega brez tolažbe od sebe pustil.
Pomisli tedaj, kako je moralo Jezusa boleti, da so vendar ljudje večkrat tako ga sramotili in zaničevali. Ti veš dobro, kak6 te boli, ako te krivično tožijo, in kaznujejo, ako si ravno nedolžen; ali pa, ako ti krivico delajo tisti, kterim si le dobro storil. Ti zdihuješ: Nikoli ne bi bil mislil, da mi bodo moji prijatelji moje dobrote s tako krivico vračali. Ako bi bil komu kako krivico storil, lože bi preterpel; ali tu sem popolnoma nedolžen, in vendar me tožijo in sodijo kot hudodelnika. -Če kaj tacega tebe boli, pomisli, kolikanj bolj je našega ljubeznjivega Zveličarja bolelo, ki je bil ves nedolžen, in ki ni nikdar najmanjše pregrehe storil. Zato so bile vse sramotilne besede, kakor da bi ga bil kdo toliko kratov s sulico v seree zbodel. Zato zamore Jezus vsakemu zmed nas govoriti: „Vedi in spoznaj, da sem zavoljo tebe sramoto in krivico terpel."
2. Premišljuj , da so tako gerde, sramotilne besede strašno žalile Kristusovo neskončno svetost.
Odkar je namreč začel čudeže delati, začeli so skoraj vsi ljudje spoštovati ga za svetega možd, za novega preroka, za druzega Elija, za pozemeljskoga angelja, in tudi
') Jan. 8, 48.
- 15 —
za pravega mesija, kterega jim je bil Bog pred toliko tisoč leti obljubil. Tedaj pomisli, kak6 je »Jezusa bolelo, kadar mu je bilo vzeto njegovo dobro im6, ko so ga imenovali zapeljivea in tak6 več ljudi mu ni več verovalo. On je bil ne od ljudi, ampak od samega Boga postavljen za kralja celega kristjanstva. On je bil pravi, od Boga obljubljeni in poslani mesija in Zveličar sveti, ki je imel najimenitniše delo človeškega odrešenja opraviti. Zato je bila njegova oseba tako visoke časti vredna, da so se hudiči pred njim tresli, in da so sveti angel ji pred njim poklekovali.
Kak6 je tedaj Jezusa bolelo, da je od svojih lastnih podložnih kot največi liudodelnik razglašen, kot najza-ničljiviši človek zasmehovan, kot največi neumnež osra-moton, in na zadnje kot največi hudobnež zaničevan ? Bolelo ga je, pravim, ne zavoljo njega samega, ampak zavoljo ljudi, kteri so s tem grešili, in zavoljo tega jih jo bilo veliko, da niso nanj verovali.
3.	Premišljuj, da po sramotenji Jezusovem je bilo zaničevano njegovo božostvo ali Božjo bitje.
Kristus ni bil samo najsvetejši človek, temveč jo bil tudi pravi sin Boga Očeta, jo bil Bog. Ker je bil Bog, bil jo tudi v resnici Stvarnik, Vladar in Ohranivee nebes in zemlje in pravičen sodnik vseh živili in mrtvih. Ker jo bil Bog, šla mu je tudi naj veča čast in največe spoštovanje, in vse stvari so bile dolžno, spoznati ga za svojega Gospoda in Boga, in ga na kolenih ponižno moliti. Ker jo bil Bog, zato so bilo vse njemu storjene krivice razžaljenje in zaničevanje Božje. Ker jo velikost tega greha sam Bog in človek popolnoma poznal: pomisli, kolikanj ga je bolelo to razžaljenje Božje.
4.	Premišljuj, kaj jo čutilo Jezusovo serce med takim zasramovanjem in zaničevanjem.
Vsaka sramotilna in zasmohovalna beseda je Jezusovo seroe globoko ranila zavoljo sočutja, ker so so mu smilili ubogi ljudje; zakaj ker so krivo od njega mislili,
— 16 —
niso sprejeli njegovega nauka, niso sprejeli prave vere, in so niso zveličali. Kolikor duš se je od njega proč obernilo, da so tako zapeljane na vekomaj se pogubile; toliko smertnih ran je dobilo njegovo presveto seree. In kolikor velikih, grehov je bilo storjenih s timi krivimi sodbami ljudi, toliko kelihov polnih strupa in žolča je imela njegova sveta duša izpiti. — Oh! spoznaj, o kristjan ! koliko sramote, krivic, britkosti in žalosti je Jezus zavoljo nas prestajal.
5. PremiSljuj, kako so mnogoverstne zasramovalno besede Kristusovo sveto seree tudi za to prebadale, ker so tudi deviško seree njegove ljube Matere Marije prebadale , in enako ostrim mečem ranile, kakor bomo v sledečem odstavku premišljevali. Sedaj pa moli tako-le: Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse zaničevanje in sramotenje, na vekomaj! Amen.
0 preljubeznjivi Jezus! Jaz te hvalim in Častim, ker si zavoljo nas toliko sramote, krivic in zaničevanja poterpežljivo prenašal; in te prosim po vsi tvoji žalosti in usmiljenji do tvojih sovražnikov in prcganjavcev: daj mi v resnici poterpežljivo, krotko in nedolžno seree, da bom svoje sovražnike serČno ljubil, sam pri sebi zgovarjal, dobro za hudo vračal, in tako v tvoji ljubezni popoln postal in tebe v stanovitni poterpežljivosti posnemal. Amen.
Četerti odstavek.
<><1 Marijine žalosti zavoljo Kristusovega preganjanja.
Za čas britkosti in preganjanja.	^
„ Imenujte me Mar o, to je, grenko, ker me je Vsegamogočni silno napolnil s grenhostjo. (llut. 1, 20.)
1. Premišljuj, kako so sramotilne besede in zaničevanje, ki ga je Kristus prestajal, tudi Marijino materno seree zadevale.
- 17 —
Noben Človek ne more si tudi najmanjšega dela te materne žalosti misliti, ker presega skoraj vsak človeški um. Ako bi vedel, kako serčno je Jezusa ljubila, in kako je bil Jezus njene ljubezni vreden; tedaj bi si mogel nekoliko misliti to njeno žalost. Ker pa tega ne veš, ne moreš tudi njene žalosti zapopasti.
Velikost žalosti deviške Matere Božje je angelj sveti Brigiti razlagal rekoč: »Toliko kratov se je meč žalosti z vso britkostjo v Marijini duši zasukal, kolikor sramotilnih besed so njenemu Sinu govorili." Ohl koliko je terpelo njeno materno serce! Poslušaj, kaj je ona sama od tega razodela s sledečimi besedami: »Kolikorkrat sem slišala zaničevalne besede zoper svojega Sinu, in kako so ga ljudje obrekovali, toliko kratov sem čutila toliko žalost v svojem serci, da sem komaj živa ostala." Oj! kako je le moglo ranjeno žalostno serce Marije Device tako dolgo živeti, ki je skoraj vsak dan toliko smertnih ran dobivalo ? Ker je namreč ona bolje, kakor vsak drugi človek, spoznala, da je njeni Sin Jezus Sin pravega živega Boga, kteremu gre vsa čast, vse spoštovanje; zato jo je tudi neskončno bolelo, ko je videla in slišala, da mu ne ne dajejo ljudje dolžne časti in spoštovanja, temveč da ga tako zaničljivo sprejemajo, tako zasmehujejo, tako grozno zasramujejo, in iščejo tako krivično ga umoriti, kakor da bi bil najzaničljiviši človek na svetu. To je Mariji toliko solz iz uči, in toliko zdihljejev iz serca sililo, da se ne dajo šteti.
Poslušaj, kaj pravi od tega angelj v omenjenem ra-zodenji: »Kakor so dušne moči, s kterimi čuti dobro in hudo, močnejše in občutljiviše, kakor telesne moči: ravno tako je Marijina duša veče bolečine čutila, predno je njeni Sin terpel, kakor jih je kedaj ktera mati prenašala, predno je svoje dete porodila. In ako ne bi bil njeni Iju-beznjivi Sin otroškega sočutja ž njo imel, ter njenih bolečin s pogostimi radostmi tolažil, ona jih ne bi bila mogla prenašati do Kristusove' smerti." Ali slišiš pobožna duša! kako je Mati Božja posebno zadnja tri lota
Krintusnro življenje in sniprt:.	2
— 18 —
Jezusovega življenja terpela? kako je skoraj vsak dan zavoljo svojega sočutja s svojim preljubim Sinom huje bolečine prestajala, kakor jih terpijo žene na porodu? Gotovo, ona bi bila umerla, še predno je prišel Čas njegovega terpljenja, ako ne bi je bil Jezus tolažil in krepil. Imej tedaj tudi ti serčno sočutje s to žalostno Materjo, in reci:
O najusmiljenejša Devica Marija I moje pregrešno seree želi te pozdraviti, in ti tvoje britke bolečine nekako polajšati. Želim namreč ne le nekaj tvojih bolečin občutiti, temveč vse tvoje bolečino v svojem serci imeti. Ker pa nisem vreden te velike milosti, daj mi okušati saj nekaj tvojih bolečin, toliko, kolikor mi je mogoče prenašati. O matorno seree Marije Device! vsliši mojo prošnjo, in dodeli, da mojo dušo tisti meč rani, kteri je prebodel tvojo nedolžno dušo. Ne terjam biti brez žalosti, ker vidim tebo, ljubeznjiva moja Mati! v toliki žalosti; in posebno zato, ker so moji grehi naj-veči vzrok te tvojo žalosti. O ranjeno seree Marije Device! napolni s sočutjem moje seree. O prebodeno žalostno serco Marije Device I rani, prebodi in napolni tudi moje seree z britkostjo in grenkostjo, z žalostjo in kesom čez moje grehe, da bom s tabo in s tvojim Sinom pobožno žaloval, vajnega terpljenja se vdeležil, spokorno živel, in nikoli nečimernega veselja v svoje seree pustil. Amen.
2. Premišljuj, kako je Marija vedno terpela.
Njeno deviško serco je dobivalo skoraj vsak dan novih ran, zavoljo vsakdanjih krivic, ki so se njonemu ljubemu Sinu delale. Ali posebno veliko serčno bolečino je prestala takrat, ko so hotli Nazarečani njenega preljubega Sinil z visoke gore doli vreči. Ko je namreč Jezus v Nazaretu v Sinagogi učil, in jim dokazoval, kako srečni so, da so doživeli srečni čas Mesijovega prihoda , so so vsi razjezili, na noge skočili, iz mesta ga zagnali, in so ga peljali verh gore, na kteri jo stalo njih mesto, da bi ga doli pahnili. Oj hudobija!
— 19 —
kdo je kedaj kaj takega slišal, da ljudje takega vsega spoštovanja vrednega moža, ki je nedolžen, iz zgol hudobnosti iz mesta zapodijo , ■ in da ga hočejo umoriti ? Kaj si je pač Jezus pri tem mislil, ko so mu to sramoto v njegovi domačiji njegovi lastni rojaki naredili? On je bil v sredi med temi obnorelimi kakor krotko jagnje med deročimi volkovi, in je ves ponižen svoje oči k tlam pobosil. Derhal pa gaje tako suvala, da mu je bilo večkrat tclebiti na tla. Eni so ga namreč suvali, drugi so ga vlačili in na vse gerlo vpili: Poberi se, zapeljivec ljudi 1 ti nisi vreden, da to zemlja nosi! — Tako so peljali krotko jagnje z največim zasramovanjem do najveČe stermine, da bi ga ondi doli prekucnili. »In ko so ga liotli doli vreči, zginil jim je spred oči." *)
Pomisli, kaj je Mati Božja med tem terpela, ko je slišala grozne sramotilne besedo, in ko je s svojimi očmi videla, kako njenega nedolžnega Sinu kakor hudodel-nika iz mesta poljajo, da bi ga tako neusmiljeno umorili. Oh! kaj jo takrat njeno materno serce čutilo? Na celem životu se je tresla, od strah ti je vsa obledela, in je za svojim Božjim Sinom hitela do verh gore, vkjer so ga hotli doli pahniti, in ona je obnemogla. Se se vidi ondi mirišče stare cerkve, ktero je dala sezidati sveta Helena, mati cesarja Konštantina na tistem mestu, kjer se jo to zgodilo.
3. Premišljuj, kako moramo mi kristjani Kristusu no množiti njegovega zasramovanja in terpljenja, ampak popravljati, ter z dolžno hvalo in s krepostnim djanjem povračati.
Tako je delala posebno sveta Jedert. Ko je namreč slišala iz svetega evangelija, da so Judje Jezusu rekli: »Ti imaš hudiča!" se je vsa zgrozila nad tem, ter je molila: »Bodi mi pozdravljen, svetli dragi kamen Božjega veličastva! Bodi mi pozdravljen nevenljiva cvetljica človeško vrednosti, preljuheznjivi Jezus! ti moje
>) Luk. 4. ifi—30.
2*
— 20 —
najviše in edino zveličanje!" Na to ji je Jezus dokaj prijazno rekel: „ Jaz, tvoj Stvarnik, Odrešenik in ženin, sem s smertno britkostjo tebe si pridobil." In je pristavil : „Kdor me bo za krivice, ktere so se mi na zem-lji delale, s tako ljubeznijo pozdravljal, kakor ti, njemu se bom pri ostri sodbi, ko ga bodo hudiči tolažili, tako prijaznega kazal, da bodo vsi njegovi sovražniki od strahu vbežali." Ta zgled posnemaj, pobožna duša! in misli, da ti Kristus svoje zaničevanje in zasramovanje tako-le toži:
Moj Sin! pomisli dobro, kaj sem terpel in še ter-pim; poslušaj, kako me zasramujejo. Kako me je v seree bolela hudobnost ljudi, tega si še misliti ne moreš. Vendar sem vse poterpežljivo prenašal, ker bi bil lahko mignil, in vsi moji zasramovalci in morilci bi se bili na dno pekla pogreznili. Glej, to sem zavoljo tebe terpel; kaj pa ti zavoljo mene terpiš? Ali si, kar si živ, eno samo zaničljivo besedo poterpežljivo prenesel? Ali meniš, da je to prav, da imam biti jaz sam zaničevan in zasramovan, ker ti nočeš od nobenega nobene zoperne besede slišati ? — Uči se tedaj, mi moje terpljenje s krepostnim djanjem povračati. Navadi se po zgledu moje ljube Matere me hvaliti, ko me drugi zaničujejo in zasramujejo. Navadi se, iz ljubezni do mene in k moji časti zasluženo karanje, pa tudi kadar te po nedolžnem sramotijo in zaničujejo, poterpežljivo sprejemati in rado-voljno prenašati. Ljubi svoje sovražnike, povračaj hudo z dobrim, in moli za tiste, ki te kolnejo, kakor sem jaz molil za svoje neprijatlje.
0 Gospod! tvoja volja naj se zgodi! daj mi le k temu svojo Božjo pomoč in milost. Amen.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse prestano zaničevanje in terpljenje, in ČešČeuo bodi njegovo krotko seree na vekomaj! Amen.
0 Marija, prežalostna Mati! jaz te spominjam na vse bolečine, ktere so tvoje materno seree na-
— 21 —
polnile, oh! prosi svojega ljubega Sina po svoji žalosti, in po njegovi preveliki poterpežljivosti, da naj mi mojo jezo, mojo nepoterpežljivost, in vse moje grehe odpusti, in mi dodeli tudi krotko, poterpež-ljivo in ponižno serce v vsakem preganjanji in v vseh zopernostih. Amen.
Peti odstavek,
Preganjalci ne dvakrat posvetvq|o zoper Kristusa.
Za nedeljo Kvinkvagesimo.
„Oni so rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta človek veliko čudeiev
dela?' (Jan. 11, 47.)
V svetem evangelji se sicer bere, da so judovski gospodje in Kristusovi preganjalci večkrat se sošli, da so se zastran Jezusa posvetovali, kaj jim je storiti; ali mi hočemo, da ne bo predolgo, samo od dveh takih shodov govoriti.
1. Premišljuj njih pervi krivični shod, pol leta pred njegovo smertjo, namreč ob podšotorni obletnici.
Skoraj vse je hodilo za Jezusom; imeli so ga ne samo za svetega moža, ampak tudi za Mesija. Judje pa so se bali, da ne bi se to zvedelo v Rimu, in da ne bi Rimljani jih imeli za sovražnike in za puntarje; mislili so si namreč Mesija kot posvetnega kralja, kteri bi jih izpod Rimske oblasti reSil. Sošli so se tedaj , in se posvetovali, kaj bi bilo v tej reči početi. Tu si lahko misliS, kako so govorili, in kako so ubozega Kristusa vsi krivo sodili. Vsakteri namreč je vedel kaj od njega povedati, in vse njegovo cljanje in nehanje so hudobno reSetali. Mili Jezus ni bil sicer telesno med njimi, ali kakor Bog je bil vpričo; zato je slišal in videl vse misli in naklepe svojih preganjalcev. Na zadnje so sklenili, da bo ima oklicati ljudstvu: da se nima nobeden prederzniti,
— 22 —
verovati, da je on Mesija, kakor piše sveti Janez: „ Judje so sklenili, da Se kdo reče, da je on Kristus, naj bo od shodniee odločen." *)
Glej, o kristjan I in pomisli, kako krivičen sklep so o Jezusu storili. Nebeški Oče je na prošnje svetih svojega Sina za Mesija pomazilil, in ga je iz svojega neskončnega usmiljenja na svet poslal. Kdo ne bi tedaj mislil, da bodo vsi ljudje tega dolgo zaželjenega Zveli-čarja z veseljem sprejeli, in mu največo čast skazovali? Toda žalibog! namesti tega sklenejo najviši judovski sodniki, da se ne sme nobeden prederzniti, ga spoznati za Mesija. In so tudi koj ta sklep napisali in vsemu ljudstvu oklicati dali, menda tako le: Mi viši duhovni, svetovalci in starašini ljudstva dajemo vsem skupaj in vsakemu posebej na znanje, da smo vse djanje in nehanje Jezusa iz Nazareta dobro pretehtali in spoznali, da jo hudoben zapeljivec ljudi, in se tega dela, kakor da bi bil on obljubljeni Mesija; iz tega zamore celi deželi velika nesreča priti. Zato zapovedujemo in ukazujemo , da ga nima nobeden več za Mesija imeti, ne za takega spoznati. Kdor pa bo to našo zapoved zaničeval, in ji nasproti delal, naj ve, da bo od shodniee odločen.
Oj, pač je bil ta sklep krivičen, nad kterim so se angolji v nebesih zgrozili! O nebeški Oče! glej, kako sprejemajo tvojega Sina! Svet hoče biti modrejši kakor ti; Njega, ki si ga ti za Mesija pomazilil, svet noče spoznati, ker pravi, da ni za to pripraven, in ga hoče proč odpraviti, noče zanj nič vedeti.
Pomisli, o kristjan! kako je bil tvoj Odrešenik s tim zasramovan. Očitno pred vsem ljudstvom je bil okliean kot goljuf in zapeljivec. Po celi deželi se je to oklice-valo, in po vseh mestih, tergih in vaseh so veliko slabega govorili od njega. Njegovi sovražniki in preganjalci so sedaj govorili in se veselili rekoč: Ali nismo prav rekli, da je ta človek goljuf? Glejte, tudi velika sodnija
>) Jan. 9, 22.
— 23 —
v Jeruzalemu ga je spoznala za goljufa. Zavoljo tega se jih je več n&d njim pohujšalo, in so se ga ogibali, ker so se bali, da ne bi bili zaničevani, ali da ne bi kake škode terpeli. Tisti pa, ki niso popolnoma od njega odpadli, so se bali očitno ž njim vkup biti.
Pomisli, pobožna duša! dobro vse to, in omilovaj Kristusa, da ga je velika sodnija za lažnjivega Mesija oklicala.
2. Premišljuj drugi zbor, ki je bil osem dni pred cvetno nedeljo, drugi dan po tem, ko je bil Jezus Lazarja od mertvih obudil.
Ko je bil Kristus ta veliki čudež storil, ker je mer-liča, četerti dan po smerti iz groba obudil, se je to koj po celi deželi razglasilo, in vsi so so dokaj čudili; zato jih je bilo več, kteri so bili poprej iz strahu prod Judi od Kristusa odpadli, sedaj pa so mu zopet verovali, in so ga očitno Mesija spoznali. Ko je to Kajfcž slišal, je sklical hitro vse svotovalce, ne v Jeruzalem ampak, četert ure zunaj mesta na poti v Betlehem v posamezno poslopje, ktero se neki še dan današnji kaže, in se imenuje hiša hudobnega svdta. Sošli so se pa ti modri gospodje zato zunaj mesta, da jih ni noboden motil, ali pa zato, da bi cela reč skrita ostala. Poslušaj, kaj se jo pri tem shodu sklenilo, ki ga sveti Janez tako le popisuje: „V61iki duhovni in farizeji so zbor poklicali in rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta človek veliko čudežev dela? Ako ga tako pustimo, bodo vsi vanj verovali, in bodo prišli Rimljani, in vzeli našo deželo in naš narod." *)
Zares hudoben zbor in sv&t! Prašajo, ali imajo Boga pustiti živega ali pa ga umoriti? Kdo more pokojno kaj takega poslušati? Pri tem zboru jo bilo gotovo več an-geljov z nebes vpričo, da so slišali, kaj so bo o njih Gospodu sklenilo. Vpričo je bilo gotovo tudi veliko hudičev iz pekla, kteri so judovskim gospodom serce raz-
') Jim. 11, 47. 48.
— 24 —
grevali in um temnili. Svetovalcev bilo je okoli sedemdeset , in eden za drugim je bil vprašan: »Kaj nam je storiti, ker ta človek veliko čudežev dela?" Štiridnevne merliče obuja, vse bolnike ozdravlja in izganja hudiče iz obsedenih.
Kdo ne bi rekel, da je vsak zmed njih govoril: Ker ta človek take čudeže dela, mora gotovo Mesija biti. Ali žalibog! vse drugače se je zgodilo. Potem ko so v?i rekli, kaj menijo, akoravno so nekteri za Kristusa govorili, vendar jih je bilo več, da so govorili zoper njega. Zato se je všliki duhoven zopet na svoj stol vsedel, in je izrekel obsodbo o Kristusu. Poslušajte nebesa I in poslušaj zemlja! kako se vajni Stvarnik obsojuje. Sveti evangelist govori tako: „Eden zmed njih,Kajfež po imenu, ki je bil tisto leto veliki duhoven, jim je rekel: Vi nič ne veste in ne pomislite, da je bolje za vas, da umerje en človek za ljudstvo, in da ves narod ni pokončan." *) To obsodbo je sicer Kajfož s hudobnim namenom izgovoril, ali Bog Oče sam, in Bog Sin in Sveti Duh so iz prevelike ljubezni in milosti do nas jo odobrili: da je namreč bolje, da Jezus umerje, kakor da se ves človeški rod pogubi. Saj evangelist sam spričuje to rekoč: »Tega pa ni Kajfež sam iz sebe rekel 5 temveč, ker je bil tisto leto veliki duhoven, je prerokoval, da ima Jezus umreti za narod." s) — O nezapopadljiva ljubezen in milost Kristusova! hotel on sam rajši umreti, kakor pustiti, da bi mi poginili!
3. Premišljuj, žalost Jezusa Kristusa in Marije, njegove ljube Matere.
Sveti Janez govori na dalej tako le: „Od tistega dne tedaj so se posvetovali, da bi ga umorili. Jezus tedaj ni več očitno hodil med Judi." 3) Ubogi Jezus se ni smel več med Judi kazati, ker so ga njegovi sovražniki preklicali, in kdor hoče, sme ga umoriti. On hodi okoli kakor jagnje, ki ima biti zaklano, in vsak, kdor hoče,
') Jan. 11, 49. 50. ") Jan. 11, 51. ») Jan. 11, 53. 54.
— 25 —
sme ga zaklati. Veliki duhovni in farizeji so napisali, kakor je verjetno, ta sklep na velik papir, in so ga na velika tempeljnova vrata nabili, zato da zvejo vsi, dajo Jezus od više sodnije k smerti obsojen tor so ukazali, „da, ako kdo zve, kje da je, naj pov6, da ga primejo." *)
Tu pomisli, pobožni kristjan! kako veliko sramoto so tvojemu Odrešoniku s to obsodbo storili, in kako so si ljudje svojo jezike nad njim brusili. S tem namreč ni bil samo v eeli deželi ob svoje dobro ime djan, ampak tudi v sosednih deželah, ker ni bil samo lažnjivi mesija imenovan, temveč tudi od celega zbora v smert obsojen. To je storilo, da jih je zopet več od njega odpadlo, in so ga imeli za hudodelnika, k smerti obsojenega. O, koliko žalost je delalo to mehkemu Jezusovemu sercu! O kako je silno žalovala njegova nedolžna duša, ker so mu tako hudobno njegovo čast vzeli!
In oh! kako jo še le žalovala njegova Mati, Marija Devica, ko je to strašno novico slišala! Verjetno je, kar pravijo nekteri stari pisatelji, da je namreč sveti Nikodem Magdaleni pisal, in jo je prosil, naj Jezusu reče, da naj naglo pobegne; če ne, ga bodo koj drugi dan vjeli, ker je ves zbor sklenil, ga umoriti. O Bog! kako so v Betaniji žalovali! Magdalena je namreč to pismo kazala vsem, ki so bili v hiši, namreč Jezusu in Mariji, aposteljnom in pobožnim ženam, ki so Jezusa spremljevalc. No samo njegova Mati, pobožne žene in aposteljni so obledeli in se zavzeli, ko so zvedeli to novico, ampak tudi Jezus kot človek se je zavzel. Tako so plakali in žalovali, da bi se terdemu kamnu smilili. Ker so namreč vsi Kristusa neizrečeno ljubili, zato jih je vse ta nagla novica neizrečeno žalostila. Pomisli, kaj bi delala mati, kteri se naznani, da bodo njenega ljubega otroka, ki je nedolžen, vjeli in neusmiljeno umorili. Ali ne bi ta uboga mati se nad to novico zavzela, do smerti žalovala, plakala in jokala? Še veliko
') Jan. 11, 56.
— 26 —
bolj pa se je prestrašila Marija z vsemi pričujočimi nad to nepričakano novico, ker so imeli taku zgubiti Jezusa Kristusa.
4. Premišljuj, kaj je Kristus na to storil.
Akoravno jo vse vedel, hotel je vendar v takih okol-nostih tako se obnašati, kakor bi se obnašal vsak drugi človek. Zato se jo na to oznanilo tako prestrašil, da mu je začelo seree bolj na glas biti. Akoravno jo bil namreč duh voljan umreti, bilo je vendar njegovo meso slabo; posebno ker jo vedel, kako strašna smert ga čaka, in pa ker je vedel, kako zavoljo njega žalujejo njegova ljuba mati in prijatlji. On ni hotel več v Betaniji ostati, temveč , kakor da bi bil zgolj človek, ki se ne more dru-gači rešiti, hotel je ogniti se svojim sovražnikom. Sveta Magdalena je posebno vanj silila, in vsi pričujoči, najbolj pa njegova žalostna mati; Ona ga je prosila, naj vboga Nikodemov svet, in naj se nekaj časa skriva. Jezus zapusti tedaj svojo žalostno, plakajočo mater, in gre koj za Betanijo v puščavo, ki se tam začenja, in so pet ur na dolgo do Jerihe steguje. Celo to pot jo bil milost-ljivi Jezus ves žalosten, in tudi njegovi učenci so bili žalostni; ker so se vsako uro bali, da ne bi judje za njimi prišli in Jezusa vjeli. Konec te puščavo na levo roko jo stalo mestice Efrem. Tli sem se je Jezus podal, in nekaj dni ondi ostal. *)
Drugi dan pride res velika truma vojakov v Betanijo. Šiloma priderejo v Martino hišo, ki je bila malo zunaj Botanije, in prašajo po Kristusu rekoč: Kje je iz-dajavec, lažnjivi prerok? Vda naj se; naša gospoda je vkazala, da ga imamo v Jeruzalem pripeljati. — Pomisli, o kristjani kako se jo tu prestrašilo Marijino ma-terno serco 1 ne bi bilo čudo, ako jo omedlela. Hudobni vojaki so namreč po celi hiši tekali, vse kote preiska-vali, vse duri odpirali; pa vond.ar niso ga našli. Tedaj so bili jezni, in so prestrašeni Mariji Devici rekli: Če
») Jan. 11, 54.
— 29 —
ga tudi nismo sedaj dobili, vendar ne uide našim pestem. V kratkem se bo slišalo, da bo zavoljo svojih hudobij na križ pribit. — Oh, kako se je Mati Božja zopet teh besed vstrašila! pač je njeno materno serce neizrečeno terpelo 1
5. Premišljuj, kako je Jezus želel terpeti.
Ko je nekaj dni bil v Efremu, in se je sabota bližala, obernil se je zopet proti Jeruzalemu, kakor pravi sveti Lukež: »Jezus je vzel dvanajstere k sebi, in jim je rekel: Glejte! gremo gori v Jeruzalem, in vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Sinil človekovega po prerokih. Izdan bo namreč nevernikom, in bo zasramovan in bičan in zapljuvan; in potem ga bodo bičali, ga bodo umorili." *) Kristus je sicer že večkrat svojim učencem rekel, da ima terpeti, ali noben krat jim ni tako razločno govoril, kakor sedaj; saj je bil čas že tu, da so je imelo vse to spolniti. Rekel jim jo to vesel, ker je šel voljno v terpljenje. Zato je tudi urno hodil, tako da so učenci komaj mogli za njim, kakor pravi sveti Marka: »Bili so na poti, in so šli v Jeruzalem; in Jezus jo šel pred njimi, in so se čudili in so b strahom za njim šli." a) To kaže, kako rad je šel Kristus v svojo terpljenje, in kako veliko žoljo je imel nas odrešiti. To željo je imel koj od začetka svojega spočetja; in kakor se je njegovo terpljenje bolj bližalo, tako je ta njegova želja bolj rastl&. Njegova želja nas odrešiti jo bila tako silna, da bi bil med tisuče golih mečev se podal, tudi eno samo dušo hudobnemu sovražniku iz rok vzet. Spoznaj tedaj to veliko dobroto, in glej, da boš za njo hvaležen. In ker se evangelij od poslednje Kristusove poti v Jeruzalem zadnjo pustno nedeljo bere, prizadeni si, to nedeljo premišljevati veliko Kristusovo ljubezen, ker mu to posebno dopade, in On tako skazovanje ljubezni ta dan z večim dopadenjem sprejema, kakor je On sam sveti Mehtildi razodel, in od nje terjal: »Naj ne-
') Luk. 18, 31. 33. ') Mark. 10, 32.
— 28 —
koliko zadostuje za tolikanj grehov, s kterimi ga posvetni ljudje o tem Sašu žalijo. Zato moli:
Hvaljen bodi Jezus Kristus, za svojo ljubezen in milost do svojih sovražnikov in preganjalcev, na vekomaj. Amen.
0 preljubeznjivi Jezus! jaz te molim, Častim, ljubim in hvalim kot svojega pravega Boga, Gospoda in najdobrotljivišega Odrešenika sveta, in te pohlevno prosim, odreši mene in vse grešnike od naših grehov in zlegov, tukaj s svojo mogočno milostjo, in tamkaj s svojo osrečivno slavo. Amen.
Šesti odstavek.
Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem.
Za cvetno nedeljo.
„ Povejte hčeri Sionshi: Glej! tvoj Jcralj pride h tebi Jcrotdk."
(Mat. 21, 5.)
1. Premišljuj, kako in zakaj je hotel nebeški Oče ta slovesni vhod imeti in Kristus ga opraviti.
To je nebeški Oče posebno zato tako obernil, da je njegov ljubi Sin, ki je že toliko zasramovanja prestal od svojih sovražnikov, in ga je imel še prestati, tudi na zemlji že za to nekaj časti zadobil. Potem ko je tedaj Jezus zvečer zopet prišel v Betanijo, bil je od Simona na gostje povabljen, in pri tej priložnosti ga je Magdalena z dragim mazilom oblila; pa je pri Marti čez noč ostal, celo noč je le molil, in še le proti dnevu je malo zaspal, kakor je sam sveti Mehtildi razodel. Ko je zjutraj vstal, bil je ves vesel, in je rekel svoji materi in drugim prijatlom: Ljubi moji prijatljil dolgo že ste veliko z mano terpeli, ali pojdite danes z mano v mesto, in bote gotovo veseli. Ne bojte so Judov, ker mi ne bodo nič žalega storili. Tedaj jo z vsemi svojimi vstal in se podal na pot proti Jeruzalemu, in je šel do
— 29 —
vasice Betfage, ki je zdolaj pod oljsko goro, od ondod je poslal dva svojih učencev do bližnje vasi, naj mu pripeljeta oslico in njeno žebe, ki sta bila ondi nekje privezana. Učenca sta živinčeti pripeljala, svoja oblačila na nju položila, in Kristus se je na nju vsedel. Tako je čez oljsko goro jezdaril do Jeruzalema, in njegovi učenci so šli nekaj spred, nekaj za njim.
Tu pomisli, pobožni kristjan! kako ponižno je Jezus jezdil. Tukaj je sedel najviši kralj nebes in zemlje brez konjske odeje in brez sedla, brez krone in brez kraljeve palice, brez stražnikov in dvorjanov. Ni jezdil na lepem konji, ampak na revni oslici gologlav in bos, s ponižnim vedenjem in pohlevnim obličjem, v sredi med svojimi priprostimi učenci. Nad tem so se čudili ne samo njegovi učenci, ampak tudi sveti angelj i, kteri so stermA gledali ta ponižni slovesni vhod Kristusov.
Ko je tedaj Kristus do verlia oljske gore dojezda-ril, vtergal je si zeleno vejo od .ene oljke. Pravijo, da ta oljka še stoji, in da jo romarjem kažejo. Ko so njegovi učenci to videli, vtergali so tudi oni si vej od tega in druzih dreves, ter so jih v rokah nosili, in navdahnjeni od svetega Duha so začeli na glas vpiti in peti: »Ilosana Davidovemu Sinu! hvaljen bodi, kteri pride v Gospodovem imenu; hosana na visokosti!" Oh, ako bi bil tudi jaz pričujoč, na ves glas bi bil tudi jaz z apo-steljni vred veselo pol in ljubeznjivega Jezusa hvalil!
2. Premišljuj, kakošna čast se jo še Jezusu zgodila.
Sveti Janez pravi: »Drugi dan pa, ko je veliko ljudi, kteri so bili prišli na praznik, slišalo, da pride Jezus v Jeruzalem; so palmove veje vzeli, in mu naproti šli ter vpili: Hosana! hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem, kralj Izraelski!"8) Od Božjega duha ganjeni so tekli ljudje trumoma proti oljski gori, in so prišli Kristusu naproti, svoja oblačila slačili, in po poti razgrinjali, da je Kristus po njih jezdil. Nekteri so na
') Mat. 21, 9. «) Jan. 12, 12. 13.
— 30 —
drevesa zlezli, palmove in oljčine veje lomili in po poti trosili; drugi so palmove veje v rokah deržali, prod in za Jezusom hodili, in na glas prepevali: »Hvaljen bodi kralj, ki pride v imenu Gospodovem! hvaljeno bodi kraljestvo našega očeta Davida, ktero sedaj pride! Mir v nebesih in slava na visokosti, hosana!"
Iz tega spoznaj čast, ki jo je to pobožno ljudstvo Jezusu skazalo, pa tudi skrivnosti pod temi zunajnimi obredi. Nikjer ne beremo v svetem pismu, da bi bili Judje kedaj naproti šli kakemu svojih kraljev s palmovimi in oljčnimi vejami, ali da bi bili svoja oblačila mu pod noge razgrinjali. Ta obred namreč se je samo Bogu na čast opravljal. Bog je bil namreč vkazal, da si imajo na podšotorno obletnico zelene šotore napraviti, in tempelj z zelenimi vejami okinčati. In Judje niso samo tega delali, temveč so tudi k veči časti Božji in v znamenje svojega znotrajnega veselja zelene vejo v rokah deržali, in so ž njimi kot jagnjeta veselo poskakovali, kakor so bere v bukvah Ester, kakor je v kaldejskem: »Judje so si rezali veje od palm in od cedrov, in so si Ilosana napravili, ter so molili, poli in poskakovali, kakor kozlički in so se veselili." Tako so pobožni ljudje tudi Kristusu storili, kterega so za svojega mesija spoznali , in so mu s tim obredom Božjo čast skazali. Oni so bili polni, duhovnega veselja, tako da niso vedeli, kako bi ga zadosti na znanje dajali. Verovali so namreč terdno, da je Kristus zares od Boga obljubljeni in poslani mesija, kteri jih bo rešil iz terde Rimske sužnosti in iz sužnosti pekla. Imeli so za gotovo, da je ta njih kralj, ki bo sedel na Davidovem tronu, in ljudstvo pravično in krotko vladal. Zato so veselo prepevali: »Ho-sana Davidovemu Sinu! hvaljen, kteri pride v imenu Gospodovem! hosana na visokosti!" Bližej mesta so pri-jahali, več ljudi jim je prišlo naproti in bolj glasno so vpili: »Ilosana 1 hosana!" Nekteri zmed njih so na glas vpili z Zaharijem prerokom: »Močno se veseli hči Sion-ska! raduj so hči Jeruzalemska! Glej, tvoj kralj pride k
— 31 —
tebi, pravičen je in reŠenik; on je reven, in sedi na oslici, in sicer*na mladem osličinem žebetu."') Te in enake besede je ljudstvo vpilo, in hvalilo Boga za vse čudeže, ki jih je Kristusa delati videlo. Od tega poje katoliška cerkev na cvetno nedeljo: „Ta pobožna množica ljudi je že tistikrat umela, kaj ta slovesni vhod pomeni; da bo namreč naš Odrešenik za zveličanje človeškega rodu z vodjem smerti se boril, in njega in smert s svojo smertjo premagal. Zato so mu prišli s palmovimi vejami naproti, in so svoja oblačila po poti razgrinjali, da bi ga kot zmagovalnega Odrešenika sveta vredno sprejeli."
To čast, ki jo bila Kristusu skazovana pri tej priložnosti, je še pomnožil čudež, ki se je zgodil. Ker je bilo namreč med ljudstvom tudi več žen, ki so otroke imele v naročji, jo bilo pač čudo, da so ti otročiči, ki so še sdsali, in ki niso še nič govorili, začeli na glas vpiti: »Hosana! hosana!" In teh otrok je bilo lepo število, ki so tako vpili. Kaj meniš, kako so so vsi ljudje čudili ? Kaj so si mislile matere, ko so slišale svojo otro-čičo naenkrat tako peti ? Oh, kako so so pobožni ljudje čudili temu čudežu! Marsikteri zmed njih je od samega veselja se jokal. Spoznali so namreč iz tega, da je Kristus pravi mesija in obljubljeni Zveličar. Ta čudež jo jo bil tem veči, ker otroci niso le malo tako peli, temveč so v enomer brez prenehanja kričali, dokler jo prišel Kristus v tempelj. In še celo potem, ko jo bil že v tempeljnu, so začeli zopet Kristusa hvaliti in častiti.
Zato ker jo Kristus vedel, da je to volja nebeškega Očeta, je vse to rad pripustil, akoravno je sicer so ogibal svoji hvali. Veličastno je na oslu sedel, kakor kralj Salomon na svojem tronu, jo svoje oči in svojo dušo proti nebu obračal, in daroval svojemu ljubeznjivemu Očetu pobožnost tega ljudstva, in hvalil ga za čast, ktero mu jo pripravil. Svojo oljčino vejo jo deržal v svoji desnici,
') Zali. 9, 9.
— 32 —
v znamnje, da je usmiljen in milostljiv kralj. In tako jo jozdaril doli z oljske gore in skozi mestne ulice do tempeljna v sredi med ljudstvom, ki je prepevalo in se veselilo.
3.	Premišljuj Kristusovo sočutje s svojimi preganjalci in z vsimi grešniki.
Ko je dobrotljivi Jezus blizo mesta prišel, povzdignil je svoje milostljive oči, in je mesto Jeruzalem milo pogledal. Videl je namreč mnogo zlegov, ki so imeli priti čez to mesto zavoljo njih grehov; milo se mu je storilo in začel se je jokati, in solzi so mu teklo po njegovih licih. Kdor ga je pogledal, čudil se mu je, ker ni vedel, kaj to pomeni, da ta sveti mož vsredi veselega ljudstva britko solze toči.
Na zadnje je globoko zdihnil in rekel: „Da bi bilo spoznalo tudi ti (mesto Jeruzalem), in zlasti ta tvoj dan, kar je v tvoj mir!" *) to je: Oh, Jeruzalem! da bi ti spoznalo milost, ktero ti želim skazati, in milost, ktero ti sedaj ponujam; gotovo, ti bi z mano vred svoje grehe objokovalo. Sedaj pa je (vse to) skrito pred tvojimi očmi." Ker nočeš namreč svojih grehov popustiti, ker se nočeš k meni oberniti in poslušati moje nauke, zato bo hudo zlo nad te prišlo. „Ker prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali z zasipom, in te bodo oblegli in stiskali od vseh strani; in bodo v tla poman-drali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja." s) Te strašne besede bi bile imele vsem prebivalcem mesta Jeruzalema globoko v seree seči, ki so iz ust tega resničnega preroka prišle. Ali oni niso nič za nje marali.
4.	Premišljuj, kako so se zlata vrata Kristusu odperla.
Potem ko je Kristus nekaj časa objokoval nesrečo tega mesta, jezdaril je naprej doli v Jozafatovo dolino,
') Luk. 19, 42. ") Luk. 19, 43. 44.
— 33 —
in potem iz te doline zopet gori po stermi poti do zlatih vrat; klicala so se ta vrata tako, ker so bila vsa pozlačena. Ta vrata so bila na gori Morija, koj za tem-peljnom proti solnčneinu izhodu, skoz ktera se je iz tom-poljna po najkrajSi poti priSlo na oljsko goro. Ker so bila ta vrata koj za tempeljnom, zato so je imeli bolj za tempeljnova kakor za mestna vrata. *) Kedar je hotel Kristus ondi noter iti, so bila zaperta, ker so se pozno in počasi odpirala.
Ljudstvo, ki je bilo pred Kristusom, se je pred za-pertimi vrati ustavilo, ko se je pa Kristus na oslu sedeč približal, so se vrata odperla, in tako je mesija brez zamude v mesto priti mogel. Pravijo, daje neka nevidna moč vrata odperla. In tu je bilo celo ljudstvo po koncu, kakor pravi sveti Matevž, in vsi so tekli Jezusu naproti in so prašali: »Kdo je ta?" to jo: Tak mož ni še nikoli tako v naše mesto prišel! gotovo mora biti velik svetnik. Ljudje pa, ki so bili s Kristusom, so odgovarjali: »Ta je Jezus, prerok iz Nazareta na Galilejskem," ') to je: ta je dolgo zažoljeni mesija, naš pravi kralj , kteri bo Davidovo kraljestvo zopet vpeljal.
Akoravno je prišel Jezus skoz zlata vrata v mesto, to je, koj za tempeljnom, vendar ni šel koj v tempelj, temveč jo okoli tcmpeljna po celem mestu jezdil, da so ga lahko vsi videli in slišali. Ljudje so od vseh strani so stekali, da so ga videli. Tudi streho hiS, kjer je Jezus mcmo šel, so bile polne ljudi in vsi so vpili: „Hosana Sinu Davidovemu! hosana mesiju! Hvala bodi Bogu v nebesih , da nam je dolgo obljubljenega mesija poslal, čast bodi Bogu na višavi, in mir na zemlji našemu novemu kralju in celemu njegovemu kraljestvu 1" — Tako se je veselilo priprosto ljudstvo, in veliko jih je gotovo bilo med njimi, ki so menili, da bo ta njih mesija posvetno kraljestvo prevzel.
* Ustno »poročilu pravi, da imajo enkrat	kristjani skozi ta vrata zopet v
Jeruzalem priti in se mesta polastiti;	zato so Turki ta vrata zaziilnli.
') Mat. 21, 10. 11.
Kristusovo življenje in smert.	3
— 34 —
Zato pa je bil gotov čudež, da je Pilat s svojimi vojaki vse to pripustil. Slišali so, da ljudstvo Kristusa za svojega kralja časti, in so k temu molč&li. Videli so, da vsi za njim grejo in so roke križem deržali, in jim tega niso branili; godilo se je to, ker ni hotel Bog, da bi kaj motilo ta slovesni Kristusov vhod v mesto; s tem je Bog tudi na znanje dal, da so vsa seroa v njegovi oblasti.
5. Premišljuj, kaj je za vi d; kaj so namreč farizeji in pismarji, starašini med duhovni in drugi Kristusovi sovražniki pri teh čudežih si mislili in govorili.
Čast, ktero so ljudje skazovali Kristusu, jim je bila tem v oč6h, ali pa meč v njihovo seree. Pred tremi mesci so bili očitno povsod oklicali, da ga nima nobeden spoznati za mesija; sedaj pa so videli in slišali, da ga celo ljudstvo kot svojega mesija časti. Pred osem dnevi so bili zopet oklicali, da, če kdo zve, kje da je, naj naznani, da ga bodo vjeli; sedaj so ga videli s svojimi lastnimi očmi, kako slovesno po mestu jezdari, in si ne upajo mu kaj storiti. Hotli so sicer ljudem ubraniti , da ne bi ga tako častili, toda zastonj; ljudstvo je le naprej svojo gnalo Kristusu prepevajo. Farizeji so tedaj rekli med sabo: Vidite, da nič ne opravimo I „ Glejte, ves svet dere za njimi" *)
Ker tedaj ti zavidni ljudje niso z ljudstvom nič opravili, hotli so Kristusa napraviti, da bi jim on ukazal molčati. Zato so mu nekteri farizeji iz množice rekli: „UčenikI posvari svoje učence." a) Hotli so reči: Ti si vselej pravil, da si krotak in ponižnega serca; kako je tedaj, daterpiš, da te tako hvalijo? Kako moreš pripustiti, da te pozdravljajo kot svojega mesija? Do-brotljivi Jezus pa jo hotel njih zavidno seree razodeti in kaznovati, zato jim je rekel: „Povem vam, da, če ti molč6, bodo kamni vpili." s) Zavoljo tega odgovora so
») Jan. 15, IS). *) Luk. 19, 39. ■) Luk. 19, 40.
— 35 —
bili So bolj jezni in so premišljevali, kako bi ga umorili. — Iz tega se vidi, kako zavid človeka na duši in na telesu kvari in od Jezusa odvrača.
6. PremiSIjuj, kako je Kristus gorel za čast svojega nebeškega Očeta in kako ga je Oče za to p o-častil.
Ko je Jezus do tempeljna prišel, ukazal je oslico in njeno žebe nazaj peljati. On pa je Sel z vsim ljudstvom kot pravi mesija v tempelj, da je od ljudstva prejel očitno obljubo udanosti, ne časne, ampak duhovne. Ako bi bil hotel, ljudstvo bi mu bilo tudi udanost in zvestobo obljubilo kot svojemu posvetnemu kralju; saj so ga že ene krati hotli za svojega kralja oklicati. Ko je v spredni dvor tempeljna stopil, in je videl kupčevalee in prodajalce , zagorel je od Božje jeze in je vse zapodil: zvornil je tudi mize menjalcem in stole tistim, kteri so golobe prodajali , in jim je rekel: »Moja hiša jo hiša molitve; vi pa ste jo storili jamo razbojnikov." *)
To je bilo zopet delo njegove Božje vsegamogoč-nosti, s kterim nas uči, da imamo v cerkvi moliti, ne pa duhu lakomnosti in enakim morilcem duše prostora dajati. To namreč, kar se jo tu prodajalo, so bile ovce, teleta, krave', voli, golobi in druge enake živali, ki so se v tempeljnu klale in darovale in so bile večidel duhovniško blago. Ker so pa te živali iz zgolj lakomnosti v tompoljnu prodajali in ne na očitnem tergu, zato je bil njih greh še veči. Tudi to je čudno, da se ni noben pričujočih duhovnov mu nasproti postavil; ker je namreč, kakor govori sveti Ilieronim, neka Božja svetloba iz njegovega obličja šla, ki jo vse kupce in prodajalce tako splašila, da so pred Kristusovim obličjem kakor pred bliskom bežali. In sveti Avguštin pravi: »Če je Kristus tisto iz tempeljna zagnal, ki so Bogu posvečene reči prodajali; kaj bi bil Se le storil, ako bi bil našel take, ki bi nespodobne reči delali?"
') Mat. 21. 1».
A*
— 36 —
Potem ko je Kristus prodajalce iz tempeljna spodil, je Sel v drugi tompeljnov dvor, da bi začel učiti. Ali ljudi je bilo tako vse natlačeno, da ni mogel učiti. Pač je več slepih in kruljevih k njemu pristopilo, in On jih je vse ozdravil; tako je bilo ljudstvo še bolj v svoji veri vterjeno, da je Kristus pravi mesija. Zato je ljudstvo začelo v novič vpiti in mali otroci ž njimi: „Hosana Sinu Davidovemu!" *)
Pomisli, pobožni kristjan! kako lepo prijetno je bilo, ko so ljubi otročiči s svojim tanjkim glasom tako lepo peli, da se je v celem tempeljnu slišalo. Z ljubimi otročiči so vpili tudi možje in žene, tako da so ti debelejši glasovi z unimi tanjšimi združeni se lepo vjemali, da so bili vsi veseli, ki so to vpitje slišali. Duhovni pa, farizeji in drugi Kristusovi sovražniki so se zavoljo tega silno jezili. Sveti Matevž pravi o njih tako-le: „Ko so
S a videli veliki duhovni in pismarji čudeže, ktere je elal in otroke, kteri so v tempeljnu vpili, rekoč: Hosana Sinu Davidovemu 1 razjezili so se in so mu rekli: Slišiš, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Kaj pa da. Ali niste nikoli brali: Iz ust otrok in sdsajočih si hvalo si napravil?"*)
K vsem tem čudežem je nebeški Oče še enega pristavil, iz kterega bi imeli vsi ljudje spoznati, da jo Kristus pravi mesija. Ko jo Jezus v tempeljnu stoj6 svojo oči. k svojemu nebeškemu Očetu obernil, na glas molil in med drugim rekel: „Očo! poveličaj svoje ime!" prišel je glas z neba, enak gromonju, ki je razločno in vsem umevno rekol: „Sem poveličal in bom zopet poveličal." Ljudstvo ta glas slišati, se je silno prestrašilo; nekteri so rekli: Zagromelo je. Drugi pa so rekli: Angelj je ž njim govoril. Jezus pa je odgovoril in rekol: „No zavoljo mene, ampak zavoljo vas je ta glas prišel." 8) Tako je poveličal nebeški Oče na ta sveti dan svojega ljubega Sinil, in jo dal Judom in nevernikom na znanje, da je
') Mat 21, 15. ») Mat. 21, 15, 10. ») Jan. 12, 28 -30.
— 37 —
On tako dolgo obljubljeni Mesija ali Odrešenik sveta. Zato veseli se s Kristusom na današnji dan, pobožna duša! in združi svoj glas z glasom tistih otrocičev, ki so Jezusu hvalo peli. Da, časti in hvali z vsemi angelji in ljudmi Njega^ ki pride v imenu Gospodovem.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezu« Kristus za svojo ljubezen in dobrotljivost do vseh svojih sovražnikov in preganjalcev! Amen.
Hvala in Čast bodi Tebi, Gospod Jezus Kristus! Tebi, ki si naš kralj in Odrešenik, kteremu so danes otročiči pobožno hosana prepevali. Jaz Te spoznavam, hvalim in častim, Tebe molim in spoštujem kot pravega Mesija, ZvcliČarja in Odrešenika Človeškega rodu in Ti pojem s pobožnim ljudstvom: Hosana! hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem; hosana na višavah! Jaz te prosim, pripelji me v zve-liČanje, da bom tudi v nebeškem Jeruzalemu z ne-beščani hosana in aleluja Tebi peti mogel na vse veke. Amen.
Sedmi odstavek.
Kaj je Kristus Se na cvetno nedeljo, potlej v pondeljek in ▼ torek delal.
»Ko je vse ogledal, in je še večer bil, šel je e dvanajsterimi v Be-tanijo(Mat. 11, 11.)
1. Premišljuj, kako malo ljudi Gospoda Boga z besedo in djanjem vedno hvali in časti.
Potem ko jo Kristus celi dan ljudstvo v tempeljnu neutrudno učil, ogledoval se je zvečer, ali ga bo kdo povabil na večerjo, ali mu bo dal kdo prenočišče; toda nobenega ni bilo v mestu, da bi gabil pod svojo streho
— 38 —
vzel, ali na večerjo povabil. Res da jih je bilo veliko med nižjim ljudstvom, kteri bi ga bili iz Berea radi v svojo hišo vzeli, ali smeli niso; mestno poglavarstvo je namreč oklicalo, da ne sme nobeden ga sprejeti. Tako je bil tedaj dobrotljivi Jezus prisiljen, lačen in žejen iz mesta iti. Ko so ga judovski poglavarji tako samega videli iti po mostnih ulicah , so s porsti nanj kazali in govorili: Glejte! tukaj gre naš nasprotnik, kteri ljudi zapeljuje; sedaj nima toliko dorhali in vpitja okoli sebe, kakor davi. Njegova slava bo kmali imela konec, še prej, kakor sam misli. Nekteri izmed pobožnih ljudi, kterim se je Jezus smilil, so zdihovali: Oh I sveti prerok, kije danes celi * dan pridigal in učil, mora sedaj lačen in žejen iz mesta iti. Bog odpusti grehe našim poglavarjem, kteri so prepovedali, da mu ne sme nobeden ničesar dati; če ne, mi bi mu iz serca radi jesti in piti dali.
Tako je tedaj šel Božji učonik s svojimi učenci in s svojo deviško Materjo čez oljsko goro v Betanijo, kamor je pozno prišel. Sveta Marta jim je večerjo napravila , in jih je pogostila, kolikor ji je bilo mogoče. Po večerji je šel Gospod s svojimi učenci na oljsko goro, in je ondi celo noč molil, kakor pravi sveti Lukež. — Tu pomisli, o grešnik! kako ostro spokorno je tvoj Zve-ličar živel, ki je celi dan učil in se postil, in po noči si ni dal miril. Kako boš ti pred Bogom obstal, ki cele dni nič ne storiš in cele noči prespavaš?
2. Premišljuj , da Bog ni zadovoljen s samimi b e-sedami in s samim branjem.
Ko seje dan storil, bilo je v pondelek, je Kristus zgodaj vstal, in je z oljske gore doli šel s svojimi učenci v mesto. Po poti gredd vidi blizo poti figovo drevo, in ker je bil lačen, je šel k drevesu, da bi videl, ali bi kako figo dobil. Ker pa ni nič dobil, je drevo preklel, in rekel: „Nikdar se ne rodi na tebi sad vekomaj!"1) In figovo drovo je precej vsahnilo. — Tukaj je treba pcr-
*) Mat. 21, 11».
— 39 —
vič pomisliti, da svoti Matevž pravi, da je bil Kristus zjutraj lačen. Iz toga so vidi, da je poprojšni večer malo vžil in da je celo noč prečul in molil. In ako-ravno je bil že tako zgodaj lačen, vendar ni dobil celi dan do noči nič jesti. Glej, o človek! kako ostro je tvoj Odrešenik živel, in kako je svoje mehko telo s postom, čuvanjem in molitvijo vedno krotil. Drugič je treba pomisliti, zakaj je figovo drevo preklel, akoravno Še ni bil čas, da bi bile fige zrele, kakor pristavlja Bvoti Marka. Pokazati nam je hotel, kako se bo nam godilo, ako no delamo dobrega sadja, to je, dobrih del; ker ni zadosti, da greha ne delamo, temveč moramo tudi dobro sadje nositi, to je, dobra dela; če ne, smo nerodovitno drevje, ktero svojemu gospodarju nobene koristi ne do-naša. Pomisli tedaj o kristjan! ali nisi ti tako nerodovitno drevo, ki ni morobiti še nikoli dobrega sadil rodilo.
Ko je Kristus v tempelj prišel, so vsi ljudje okoli njega se zbrali. On jih je učil in jim jo kazal pravo pot do zveličanja. Duhovni pa, in pismarji in starašini niso mogli toga terpeti; zato so stopili k njemu, in so ga vprašali: S ktero oblastjo delaš to? in kdo ti jo dal to oblast, da v tempeljnu učiš? Jezus pa jim je odgovoril in rekel: Vas bom tudi prašal eno besedo; če mi jo poveste, bom tudi jaz vam povedal, s ktero oblastjo to delam. „Kerst Janezov od kod je bil? z nebes, ali od ljudi?" Oni pa so odgovorili in rekli: Ne vemo. Tedaj jim reče: „Vam pa tudi jaz ne povem, s ktero oblastjo to delam."1) Kaka prederznost! ljudje vprašajo Boga, kdo mu je dal oblast učiti. Hudobni so bili, zato niso iz njegovih del spoznati hotli, da je v resnici Bog. Bog bi bil lehko jim svoje veličastvo pokazal in jih osramotil: vendar pa tega ni hotel storiti, temveč jim je tako pohlevno in krotko odgovoril.
Na to jo rekel Kristus: „Kaj sevam zdi? Neki človek je imel dva sina in je stopil k porvemu in rekel: ') Mat, SI, 23-27.
— 40 —
Sin! pojdi, delaj danes v mojem vinogradu. On pa je odgovoril in rekel: Nočem. Potem pa se je skeBal in je šel. In stopi k drugemu, in jo ravno tako rekel. Ta je rekel: grem, Gospod! pa ni šel. Kteri teh dveh je spolnil Očetovo voljo ? Mu rečejo: Pervi, Jezus jim reče: Resnično vam povem, da cestninarji pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Oni so se namreč na Janezove besede spreobernili, vi pa ne. In rekel na dalej: „Po-Blušajte drugo priliko: Bil je hišen gospodar, kteri je zasadil vinograd in ga je s plotom ogradil in skopal v njem tlačilnico in postavil tabor; in ga je dal kmetom obdelovati. Ko se je pa čas sadu približal, poslal je svoje hlapce do kmetov, da bi prejeli njegov sad. In kmetje so zgrabili njegove hlapce in so enega stepli, druzega ubili, tretjega pa kamnjali. Poslal je zopet drugih hlapcev še več kakor popred in so jim ravno tako storili. Zadnjič pa je poslal do njih svojega sina rekoč: Mojega sina bodo spoštovali. Kmetje pa, ko so sina videli, so rekli med sabo: Ta je dedič: dejte! ubimo ga, in bomo imeli njegovo dedšino. In so ga zgrabili, in vergli iz vinograda in ubili. Kaj menite, kaj bo gospod storil tem kmetom?" *) S to priliko je pokazal Kristus velikim duhovnim, kako so se proti Bogu pregrešili, da so preroke ubili in sedaj hočejo tudi Božjega Sin ti umoriti. In ker so veliki duhovni in farizeji dobro spoznali, da s to priliko na nje meri, zato so iskali ga vjeti. Ali bali so se ljudstva in so Šli jezni proč.
Ko so tedaj odšli, imel je Kristus lepo priložnost ljudi učiti, kar je tudi storil, in ostal je celi dan v tempeljnu in ni nič jedel ne pil. Zvečer je šel iz mesta v Betanijo, in potem ko je malo povečerjal, je šel zopet na oljsko goro , kakor spričuje sveti Lukež rekoč: „ Po dnevu učil je v tempeljnu; po noči jo pa hodil, in ostajal na oljski gori." 2) Pomisli tukaj zopet, pobožni kristjan! kako ostro je Zveličar živel in kako malo ga ti posnemaš.
*) Mat. 217 28 -40. *) Luk. 21, 27.
— 41 —
3. PremiSljuj, kaj je Kristus vtorek storil.
Ko je v torek zjutraj zopet v mesto se vračal, so videli učenci figovo drevo suho in so mu rekli: „Uče-nik! glej, kako je drevo vsahnilo!" Potem je priSel v tempelj in vse polno ljudi se je zbralo k njemu. In ker .je bil ta dan poslednji, na kterem je hotel ljudi učiti, zato je ostal zopet celi dan v tempeljnu, od jutra do večera in je mnogo učil. Pervič je povedal priliko od kralja, ki je svojemu sinu ženitvanje napravil in je ukazal v unanjo temo vreči tistega med svati, ki ni imel svatovskega oblačila. Potlej je osramotil farizeje, ki so ga vpraSali, ali se sme davek cesarju plačevati. Tretjič je osramotil saduceje, kteri niso verovali na vstajenje mesa. Četertič je odgovoril pismarju, ki ga je vpraSal, ktera je največa zapoved v postavi. Petič je farizeje vprašal, kaj mislijo od Kristusa, čegav sin da ima biti ? Šestič je karal pred vsem ljudstvom svetohlinstvo pis-marjev in farizejev in jim je silno žugal s prihodno kaznijo.x)
In ko je imel na zadnje skleniti svojo nauke, jo milozavpil: „Jeruzalem, Jeruzalem! ki moriš preroke in jih kamnjaš, kteri so tebi poslani; kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor lcoklja zbira svoja piščeta pod perute, in nisi hotel. Glejte! vaša hiša vam bo pusta puščena," s) to je, vaš tempelj in vaše mesto bosta raz-djana. S temi besedami je skorbno opominjal terdovratne •Jude in ko dober oče je žaloval o njih poginu. Ko je tedaj imel ven iti, vsedel se je cerkveni pušici nasproti, in je pohvalil ubogo vdovo, ktera je samo dva vinarja * vanjo vcrgla. a) In ko je iz tempeljna šel, rekel mu je eden njegovih učencev: „ Učen i k! poglej, kakoSni kamni in kakoSno zidanje! On pa je odgovoril: Resnično vam povem , tukaj ne bo puščen kamen na kamenu, da ne bi bil razval jen." In tako je šel s svojimi učenci iz mesta na oljsko goro, tam se je vsedel in je svojim učen-
') Mat. 22, 1-46. in 23, 2 30. •) Mat. _>3, 37. 38. *) Mark. 12, 41-44.
— 42 —
cem prerokoval, kako jih bodo po njegovi smerti preganjali. Potem jim je govoril od razdjanja Jeruzalema in od sodnjega dneva.*) Na zadnje jim je povedal priliko od pet pametnih in od pet nespametnih devic; potem tudi priliko od gospoda, kteri je dal enemu hlapcu pet talentov, enemu dva in enemu samo en talent.2) —. Tako je dobrotljivi Gospod celi dan učil.
4. Premišljuj, kako je Kristus svoje terpljenje zopet svojim učencem prav očitno prerokoval.
Po tako dolgem učenji hotel je Se h koncu govoriti od svojega britkega terpljenja. Zato jim je z milim glasom rekel: „Ljubi moji! vi veste, da bo čez dva dni velika noč." Oh ljubi moji! vsako leto smo se velike noči veselili; ali sedaj bomo imeli žalostno veliko noč, ker bo Sin človekov izdan, da bo križan." 8) O žalostno prerokovanje! slraSne besede! Pri drugi priložnosti je enkrat rekel: „Sin človekov bo izdan nevernikom, bo zasramovan, zapljuvan in bičan; in potem ko ga bodo bičali, bodo ga umorili." Ali sedaj od same žalosti ni mogel več reči, kakor samo to: „Sin človekov bo izdan, da bo križan." Kaj straSnejSega bi bil mogel tudi reči, kakor to, da bo Sin Božji križan? Kaj meniš, kako so te besede dobrim učencem seree prebodle!
Med tem, ko je Jezus s svojimi učenci na oljski gori sedel, se je stemnilo, tako da ni o navadni uri v Betanijo prišel. Njegova mati je tedaj silno žalostna postala, boj6 se, da se mu je morebiti kaj žalega prigodi 1 o. Zato je večkrat pogled avala po poti, ki pelje iz Jeruzalema v Betanijo. Ko ga pa ni nikjer videla, je rekla Magdaleni: Jaz se bojim, da se nič kaj prav ne godi mojemu ljubumu Sinu. Morebiti ni mogel več svojim sovražnikom uiti.
In ko je bila že tema, rekla je žalostna Mati: Ljuba moja Magdalena! jaz nimam nobenega mirti; zato te prosim, pojdi z mano, da zveve, kje da je. In tako je šla
') Mat. 24. ») Mat. 26. «) Mat. 26, 1. 2.
— 43 —
Magdalena in druge žene ž njo in so žalostne pol ure poti storile. Koso do oljske gore prišle, Sel jim je Jezus nasproti, ki je dobro vedel, da so žalostne, in je rekel: Ljuba moja Mati! zakaj ste tako žalostni? Nič žalega se mi ni še zgodilo. Šli so tedaj vsi skupej v Betanijo in pobožna Marta jim je večerjo napravila; zakaj Jezus ni ne jedel ne pil cel ljubi dan.
Med večerjo je videla Mati Božja, da so učenci žalostni, in da se komaj joka zderžijo, ko Jezusa pogledajo ; zato je bila zopet dokaj žalostna, ker se je bala, da ne bi že to noč sovražniki Jezusa vjeli.
Ker je bila tedaj v takih skerb6h , je svetega Janeza na stran vzela in ga prašala, zakaj so vsi tako žalostni. Janez ji je odgovoril: Vedi, da jo nocoj tvoj Sin rekel, da ne ostane več dolgo z nami; vendar bodi gotova, da ti bo vse razodel, predno se loči od tebe. — Tu misli pobožna duša! kako so te besede njeno matcrno serce presunile in koliko solz je na to prelila.
Ko je šel tedaj njeni ljubi Sin o navadni uri na oljsko goTo , šla je njegova Mati v svojo stanico , jo pokleknila, svoje roke in oči proti nebu obernila, britko se jokala in molila: O najdobrotljiviši nebeški Oče! ti si mi dal, da sem z velikim veseljem tvojega Sina spo-čela in rodila; glej! čas je blizo, da ga imam v svojo preveliko žalost zgubiti. O preljubi Oče nebeški 1 usmili «e mene in podpiraj moje slabo serce; saj moje zgolj človeške moči niso v stanu tega križa prenašati. Jaz ti priporočim svojega ljubega Sina in svojo žalostno dušo in udam se popolnoma v tvojo sveto voljo.
Molitev.
Hvaljen bodi Jczuh Kristus in ČešČena bodi njegova žalostna Mati Marija na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljiviši Jezus! jaz te častim in se ti zahvaljujem za vse, kar si ua cvetno nedeljo, in po-
— 44 —
tem ponedelek in vtorek storil, govoril in učil; in	s
te prosim, uči in krepČaj tudi mene, da v nobenem	f
preganjanji čednosti ne pustim, temveč v tvoji službi	1 do konca stanoviten ostanem. Amen.
Osmi odstavek.
Kristus v sredo svojim sovražnikom prodan.
Za veliko sredo.
„ Oni so mu privolili trideset srebernikov>." (Mat. 26, 15.)
1. PremiSljuj, kdo je Kristusa izdal, namreč hudobni in lakomni Judež.
Akoravno je Bog v postavi zapovedal: „Ako se najde človek, ki zalezuje Bvojega brata zmed Izraelo-vih otrok, in ga proda in plačilo zanj projme, naj se umori;" *) so vendar Judež in veliki duhovni se pre-derznili to hudodelstvo storiti in sicer tako-le:
V sredo zarano je priSel Jezus z oljske gore v Betanijo in je ostal celi dan pri svoji Materi in pri svojih prijatljih. Ker ga tedaj Judje niso v mestu videli, je povabil veliki duhoven Kajfež vse svetovalce v svojo hišo na gori Sion in jim je tožil, da so vBi njih naklepi zastonj. Mi smo sicer, pristavlja, sklenili, Nazarenčana umoriti; ali on se zanaša na ljudi, ki za njim hodijo; zato ne mara nič za naše ukaze in prepovedi. Kaj nam je početi ? Na zadnje bo tako daleč prišlo, da nas bo ljudstvo zaničevalo in mi ostanemo v sramoti.
Hudobni zbor je odgovoril: da sicer ne ve, kaj bi bilo početi, vendar pa bi utegnilo naj bolje biti, ako ga na skrivnem vjamejo. Ako bi ga namreč očitno vjeli, ljudstvo bi gotovo se zanj potegnilo in jim ga iz rok izpulilo. Nekteri so rekli: Dobro bi bilo, da se na Bkriv-nem vlovi; vendar treba počakati konec praznikov. Sedaj je veliko tisoč ljudi v mestu, kako lahko bi se
*) 5. Mnj/,. 24, 7.
— 45 —
sicer punt vnel? — Tako se je hudobni zbor dolgo posvetoval in ni vedel, kako bi nedolžno jagnje v mesnico spravil.
Kristus pa je imel med svojimi dvanajstimi apo-teljni enega, kteremu je bilo ime Judež, iz vasi Iškarjot. Izbral ga je bil za svojega aposteljna, ko je bil še pobožen in dober, kakor se sploh meni. Njemu je Jezus izročil oskerbništvo, to je, on je sprejemal denar, ki so ga pobožni in usmiljeni ljudje Kristusu za miloščino dajali, da je on s svojimi aposteljni živeti mogel; Judež je ta denar hranil in za potrebe izdajal. S to priložnostjo se je Judež navadil krasti, ter je, kakor mislijo nekteri, od vsega denarja, ki ga je prejemal, deseti del za se ob-deržal. Ko je sveta Magdalena Kristusa v saboto pred cvetno nedeljo mazilila in drago mazilo, ki je bilo gotovo več ko tristo denarjev (to je čez šestdeset goldinarjev) vredno, čez njegovo glavo izlila, se je bil Judež razjezil nad Jezusom in nad Magdaleno. *) Zato pravi sveti Lukež, da jo šel satan v Judeža, kteri mu je to misel vdahnil, da naj svojega učenika izda.8) Judež bi bil lahko se vperl tej skušnjavi; ker pa tega ni storil, temveč je v to misel privolil, je največe hudodelstvo storil. Skazal se je tudi nehvaležnega: Kristus si ga je izvolil za aposteljna; dal mu je oblast, hudiče izganjati; izročil mu je oskerbništvo, in ga je k vsemu dobremu napeljeval in učil. Vendar ga je ta hudohnež njegovim najhujšim sovražnikom in preganjalcem za majhen denar prodal. Svojo vest, ki ga je začela grizti, tolažil je s tem, da jim bo Jezus že zopot iz rok všel. On ni liotol njegove smerti, ampak le denar. Sicer mu je dober angelj večkrat očital njegovo lakomnost; ali, ker ni poslušal njegovega znotranjega glasil, je v kratkem oterp-nel v svojem grehu; hudič je dobival zmirom večo oblast čez njega, tako da ga je vsak dan bolj in huje skušal in mu ni dal mirti,- dokler ni svoje hudobne misli v
') Mnt. 26, 6—13. *) Luk. 22, 3.
— 46 —
djanji izpeljal. Zato je nesrečni Judež vedno premišljal, . kako bi priložnost našel, svojega Božjega učenika izdati. Na cvetno nedeljo, ponedelek in vtorek ni našel nobene priložnosti, ker je bil s Kristusom celi čas v tempeljnu. V sredo pa, ko je Kristus zjutraj z oljske gore šel v Betanijo in je rekel, da hoče ta dan v Betaniji ostati, se je ta nesrečni človek zgodaj na skrivnem od njih ločil, kakor da bi imel v mestu kaj opraviti in je hotel čez oljsko goro v mesto, da bi svoj hudobni namen izpeljal.
Kaj je pač dobrotljivi Jezus takrat mislil, ko je v duhu videl, kako oterpnjeni Judež, od hudiča gnan, v mesto hiti, da ga izda ? Oj , kako ga je bolelo, da mu je satan to ovčico ukradel. Gotovo je sam pri sebi govoril: O Judež! kaj misliš storiti? Ali hočeš svojega dobrega učenika za nečimern denar prodati? Ali hočeš svojega najboljega prijatlja njegovim najhujim sovražnikom izdati? Oj, ti nesrečni človek! kako da si sedal od hudobnega duha tako zapeljati? Tako je Jezus sam pri sebi govoril in je objokoval pogin nesrečnega izdajalca.
2. Premišljuj, kako in za koliko je Judež Kristusa prodal.
Ko je v mesto prišel in zvedel, da so svetovalci na gori Sion zbrani, tekel je hitro do vrat Kajfeževe hišo in je naznanil, da jim bo povedal, kako morejo Kristusa v oblast dobiti. Na to so ga hitro noter pustili in so ga z veseljem sprejeli, ker so se nadjali, da jim bo vedel povedati, kako naj Jezusa vjamejo.
Vprašali so ga, zakaj je zapustil svojega učenika in k njim prišel? Hudobni Judež je tu začel svojega učenika hudo opravljati in je govoril tako-le: Moj uče- • nik je tako nepošten , da me je sram še na dalej pri nJem ostati. Zal mi je, da sem k njemu prišel. On ni vreden, da ga zemlja nosi. — Ko so tedaj Judje slišali, kako Kristusa zaničuje in da misli Kristusa jim prodati, so so prav serčno veselili in so vse mogoče zlo od Je- -
- 47 —
zusa govorili, da bi ga So bolj vterdili v njegovi hudobnosti. Ko so tedaj videli, da je Judež stanoviten v svojem namenu in da je pripravljen, Kristusa jim izročiti, so mu rekli: Zdi se nam, da bi bilo bolje počakati , da minejo prazniki, zato da ne vstane kak punt med ljudstvoml1) Zvijačni Judež pa jim je rekel: „Recite , koliko mi bote dali,"2) in jaz vam ga spravim v vaše roke. In oni ga vprašajo: koliko terja on? Judež pa pravi? „ICaj mi hočete dati?" to je, sodite sami koliko jo tak človek vreden. Aj, ti hudobni človek! ti vprašaš, koliko ti hočejo dati? Ali ti ni Kristus draži kakor malo srebernikov, ki ti jih hočejo dati?
In veliki duhoven mu reče: Ako si mož beseda in nam ga izročiš, hočemo ti dati trideset srebernikov. — Vedi, da sreberniki so bili blizo to, kar je naš goldinar. Trideset srebernikov tedaj je bilo okoli trideset goldinarjev. Trideset srebernikov se je navadno plačalo za enega sužnika. Poglejte hudobne Jude! Jezusa Kristusa, kralja nebes in zemlje, pravega Boga, ne obrajtajo več, kakor najslabšega sužnjega; ali dobili so tudi oni svojo plačilo. Dve in štirdeset let potem so Rimljani pri raz-djanji mesta Jeruzalema sedem in devetdeset tisoč Judov vjeli in vse, ki so imeli manj kot sedemnajst let, na prodaj postavili in so za vsakih trideset terjali en srebernik! "
Ko so se Judje z Judežem pogajali, bil jo Kristus kot Bog pričujoč, on je slišal vso njih besede, videl je vso, kar so delali in kar so mislili. Kaj meniš, kako ga je bolelo, da toliko hudega od njoga govorijo, in da ga za malo srebernikov prodajajo, kakor neumno žival? — O vi zaslepljeni ljudje! vi ne čislate Kristusa više, kakor revnega sužnjega; in Kristus čisla vaše duše vendar više, kakor svojo lastno življenje!
3. Premišljuj nesrečni stan Judeža Iškarjota, in vsacega t e r d o v r a t n e g a grešnika.
') Mat. 26. 5. ') Mat. 26, 16.
— 48 —
Ko bo se zavoljo denarja pogodili, so Judežu pripo-ročevali, naj bo mož beseda in naj jim pove, kdaj bo najbolj priložno ga vjeti. Tedaj je Sel hudobni Judež vesel od njih, in si je mislil, da je svojo rež prav dobro opravil. In ko je h Kristusu priSel, je prav prijaznega se delal, kakor da bi bil njegov največi prijatelj. Jezus pa je bil voB žalosten, vendar pa poln ljubezni do njega; da bi ga spreobernil, je prav prijazno ž njim govoril in bolj lepo ž njim ravnal, kakor druge krate.
Pomisli, o človek! veliko dobrotljivost svojega Odreše-nika. Svojemu najhujšemu sovražniku skazuje prijaznost. On mu ne očita, da ga je pri Judih tako krivo . zatožil in tako zaničljivo prodal. On ga ne zatoži pri drugih učencih in ga terpi v svoji tovaršiji. V svojem serci nima nobenega sovraštva in ne misli na maščevanje, temveč se obnaša proti njemu, kakor da bi bil njegov najljubši učenec, najzvestejši prijatelj. Se celo omilujo ga iz celega serca, da je v tako velik greh padel in kolikorkrat ga pogleda, vzdiha zavoljo njegovega prihodnjega pogubljenja.
Nekteri mislijo, da, ko je Judež iz mesta prišel, je žalostna Mati Božja k njemu stopila in ga vprašala, kaj se v mestu od Jezusa govori ? Judež pa je resnico prikrival in je rekel, da ni nič posebnega slišati. Niže ljudstvo, pravi, se veseli, da je Jezus tukaj. Magdalena pa mu je rekla, da je drugače sliSala; da so se namreč veliki duhovni zbrali posvetovat se, kako bi Jezusa umorili. Judež pa ji je vkljubljivo odgovoril: Jaz nisem nič od tega slišal. Tu ga je žalostna Mati prav lepo prosila: Ljubi moj Judež! ker ti najbolj med ljudi prideš, te lepo prosim, da nam vse na tanjko poveš kedar kaj zveš.
Med tem je hodil Judež okoli kakor terdovraten greSnik, in je le na to mislil, kako bi svoj hudobni naklep v djanji izpeljal. Zmirom je bil zamišljen in videlo se mu je, da je na pol obupan. Niso ga mogle omečiti ne prijazne Kristusove besede, ne britke Marijine solze. -
— 49 —
Kaj stori pač hudobnost, kodar je človeku seree oterp-nilo! Če tudi ni Judež več veroval, da je Kristus Sin Božji; vendar, ko je videl, da je tako dober človek, ki nobenemu nič žalega ne stori, bi bil imel si misliti: da je velik greh tako ljubeznjivega moža sovražnikom izdati. Pobožni kristjan! kaj mišliš ti od tega? Ali se ne jeziš na hudobnega Judeža, da je svojega ljubega učenika iz ljubezni do denarja in iz lakomnosti prodal in izdal? Toda pomisli, ali ne bi bilo bolj prav, da bi se sam na se jezil, ki si Kristusa večkrat in za veliko manjšo ceno prodal, kakor Judež. Zato zamore Kristus tožiti o tebi: O zaslepljeni grešnik! kaj počenjaš? Ali me tudi prodajaš, kakor Judež? Ali ne veš, da se je Judež s svojo kupčijo pogubil? Prodal me je za trideset srebernikov; ti pa za en sam goldinar koj krivo pri-sožeš in so pridušuješ, ali pa bližnjega goljufaš; tako me prodaš za en sam goldinar in na vso večnost ne boš nobenega deleža na meni imel , ako se ne spo-koriš. In še za manj, kakor za en srebernik, postavim, za kos mesa, ki ga ješ na posten dan; za en požirk vina, ki ga čez mero piješ; za kratko meseno slast v mislili, željah, besedah ali djanji, ti me prodaš in ne boš na vso večnost nobenega deleža na meni imel, ako se ne spo-koriš. O zaslepljeni grešnik! ali sem ti tako malo vreden? Ali nisem jaz tvoj Zveličar, tvoj Odrešenik, tvoja največa dobrota in tvoje zveličanje? Ali nisem neskončno več vreden, kakor vse blago, vse slasti in vse veselje tega sveta? Zato, o grešnik! žaluj nad svojimi grehi in moli s kesanim sercem:
Hvaljen, ČešČen in ljubljen bodi Jezus Kristus nad vse, od vseh, vselej in na vso večnost! Amen.
NajljubeznjiviSi Jezus! jaz te Čislam in ljubim Čez vse; hvalim tvojo neskončno dobroto velikega zaničevanja in krivice, ki se ti je zgodila, kedar te je tvoj lastni učenec za trideset srebernikov tvojim so-
Kristusovo življenji; in sm«rt.	4
- 50 —
vražnikom prodal. Oh, da bi tako ne I spoznati moram, da sem večkrat bil htidobniši, kakor Judež; saj on te je en samkrat za trideset srebernikov prodal; jaz pa sem te veliko sto-, in tudi tisočkrat za dokaj malovredne reči, za kratko meseno slast, za majhen dobiček, ali za prazno Čast prodal, zaničeval in žalil. Zato se obtožim in spoznani skesano svojo nespa-met in te prosim, o najveČa dobrota! po tvoji nezmerni milosti: razsvetli moj um in omeči moje serce, da tako pregrešno nespamet spoznam, iz serca obžalujem in v prihodnje zares opustim. Amen.
Drugo poglavje. Kristusovo pripravljanje k terpljenju.
Pervi odstavek.
Krlitni je zopet svoji Materi svoje terpljenje
razodel.
Za postne nedeljo.
Jn meč ho tvojo tlušo presunil." (Luk. 2, 35.)
1. JPremišljuj , zakaj ni Kristus v sredo v Jeruzalem Sel in kaj jo celi dan v Betaniji delal.
Sveti Bonaventura in več družili starih razlagalcev svetega pisma pravijo, da jo v sredo Marija svojega Sina Jezusa k sebi v stanieo vzela, da mu jo tožila svojo serčno žalost. Ko sta sama bila, mu jo žalostna Mati govorila: O moj ljubeznjivi Sin! ako ravno nisem vredna s tabo, svojim Gospodom in Bogom govoriti, vendar, ker si tudi moj pravi sin, so prederznem nekaj od tebe terjati , kar mi nimaš odreči. — Kristus ji pravi: Ljuba moja Mati! ti veS, da sem tebe vselej ljubil in spoštoval, kakor se spodobi; zato reci mi, kaj žel iS.
— 51 -
Marija govori: Jaz vem dobro, da si od Boga Očeta poslan, svet rešit, kar se po prerokih mora zgoditi s tvojim terpljenjem in s tvojo smertjo; ali jaz ne vem prav za čas, kdaj se ima to zgoditi. Ker pa sedaj vidim in slišim, da so Judje bolj kot nikdar poprej na to jezni, za to se bojim, da te utegnejo morebiti enkrat nepro-vidoma zgrabiti in te mi vzeti, predno jaz zvem. — Kristus odgovori: Ne boj se, ljuba mati! jaz ne začnem terpeti predno tebi tega ne razodenem. — Tega sicer ne morem upati, pravi Marija na to; ali to se bojim, da mi nočeš tega reči, da mi žalosti ne storiš. — Kristus ji reče: To se ve, da bi ti rad skrival, zato da no bi žalovala tolikanj. Ali ker se ima volja nebeškega Očeta zgoditi, zato ti hočem povedati, kolikor ti je ■ potrebno in koristno vedeti. — Tu reče Marija: Ljubi Sin! akoravno ne more to so zgoditi brez velike žalosti, von-dar te prosim, da mi vse poveš; mislim, da je to koristno za mo, zato da se z Božjo pomočjo morem na prihodno terpljenje pripraviti.
Tu jo začel Kristus ji razodevati, rekoč: Preljuba moja Mati I vedi, da ne ostanem dalej pri tebi, kakor še jutro. Jutre zvečer bom slovo vzel. Po noči bom od Judov vjot, da vse ljudi odrešim; bili mo bodo, povezali in z velikim hrupom gnali od enega sodnika do druzega. Z biči me bodo neusmiljeno pretepli, glavo s ternjem kronali, pa z veliko sramoto na goro Kal-varijo peljali, tam med dvema razbojnikoma križali in tako kakor največega hudodolnika umorili.
O ti moj Bog! kako globoko so šle te besedo Mariji v materno seree! Vsaka beseda bila ji je kakor oster meč skoz persi in je njeno materno seree z neizrečeno žalostjo presunila. Njo slabo telo ni moglo te dušne britkosti in žalosti skoraj več prenašati, in malo da ni obnemogla in na tla se zgrudila; od prevelike žalosti ni kar besedico več spregovoriti mogla.
2. Premišljuj tri prošnje žalostne Matero, kakor tip kteri stari razlagalci pišejo in premiSljiijojo.
4*
- 52 —
Ko je Kristus videl, da je njegova Mati tako grozno žalostna, ji jo govoril: Ljuba Mati! zakaj si tako žalostna? Ali nočeš,- da izpijem kelih, kterega mi je moj nebeški Oče podal? Udaj se v voljo Božjo in terpi poterpežljivo, kar bo meni in tebi naložil terpeti.
In žalostna Mati mu je odgovorila: O preljubi Sin! akoravno sem z voljo Božjo zadovoljna, sem vendar tudi tvoja mati; maternemu sercu pa je nemogoče, da ne bi se zgrozilo nad terpljenjem svojega otroka. O gorje meni ubogi materi, kako bom mogla tako grozno terpljenje svojega ljubega Sinil gledati in prestati!
Te in enake žalostne besede so Jezusa tako ganile, da se jo začel jokati in da je nekaj časa žalosten in tih zraven nje stal. Na zadnje se zbrihta ter pravi: Ljuba moja Mati! ne plakaj tako; zakaj a tim mi moje serce s žalostjo napolnuješ in tvoje solze mi množijo moje terpljenje. — Marija pa pravi: Preljubeznjivi Sin! žal mi je, da ti tvoj križ množim; ali mogoče mi ni, solz vderžati. Saj veš, kako prišerčno te ljubim! tedaj, ako ni zoper Božjo voljo, prosim te: Odloži na drug čas svoje terpljenje, da bova še kaj časa v sveti ljubezni in radosti v blagor človeškega rodil vkupaj živela. — Na to prošnjo jI Kristus odgovori: Ljuba Mati! Akoravno bi svojo smort lahko odložil na drug čas, vendar je moj nebeški Oče od vekomaj odločil, da imam umreti v najboljših lotih, kodar se človeška natora najbolj smerti boji, zato da tim grenkejšo smert terpim in tako človeški rod od večno smerti rešim.
Ko jo Marija te besede slišala, je rekla: Sin moj! ker mi ne moreš te prošnje spolniti, naj se zgodi volja tvojega nebeškega Očeta. Toda, ker moreš sedaj terpeti in umreti, izberi si drugačno smert; smort na križi jo pregrozna, prestrašna in le za največe hudodclnike. Oh! daj, da ta grenki kelih od tebe prejde. Vendar no moja, ampak tvoja Božja volja naj se zgodi!
Ko je Kristus to drugo prošnjo svoje Matere slišal, odgovoril ji jo: Preljuba moja Mati! Božja praviea terja,
- 53 —
da imam najgrenkejšo smert terpeti, zato da se za Adamov greh in grehe vseh ljudi popolnoma zadostuje. Kakor so namreč grešniki mojemu nebeškemu Očetu največo ne-čast storili, tako moram tudi jaz največo ncčast prestati. Kakor so grešniki zTvsemi svojimi udi grešili, tako moram tudi jaz na vseh svojih udih mučen biti. Kakor so grešniki večno in grozno smert zaslužili, tako moram tudi jaz najgrenkejšo smert prestati, zato da jih od večne smerti odrešim. To so že davno preroki prerokovali, kakor si večkrat brala in premišljevala. Zato da se spolni prerokovanje, hoče moj Oče, da ne z eno samo kapljo, ampak s prelitjem vse kervi do zadnje kapljice za grehe vseh ljudi zadostim.
Tu pomisli o kristjan! kaj je materno seree čutilo, ko je slišala, da je njeni nedolžni Sin od svojega Očeta k najgroznejši smerti obsojen. Zato je na svoja kolena padla in z žalostnim sercem na dalej govorila: O pre-Ijubeznivi Sin! Ker me bo terpljenje, ki ga moraš terpeti, veliko bolj bolelo, kakor da bi ga sama imela terpeti, zato si ne morem ničesar bolj želeti, kakor to, da bi namesti tebe terpela. Ker pa vem, da to ne more biti, zato te prosim, daj mi milost, da prej umerjem, da ne bom videla tvojega britkega terpljenja. Na te žalostno besede Matere Božje je Jezus s solznimi očmi odgovoril: Preljuba moja Mati! solze ki jih prelivam, pričajo, da mi tvojo terpljenje moje seree stiska. Ako bi se imela zgoditi moja volja, umerla bi pred mano; ali moj Oče v nebesih je drugače sklenil. Ker bodo namreč pri mojem terpljenji skoraj vsi ljudi vero na me zgubili in jih veliko bo, da se jim bom le usmilil kot človek; zato hoče nebeški Oče, da me imaš ti s tako popolno vero pomilovati, kakor popolnoma spoznaš, da sem v resnici Bog in človek. Zakaj bi hotla ti poprej umreti in meni to edino tolažbo vzeti, sama sebi pa veliko zaslug? Zato tedaj, draga moja Mati! udaj se v voljo Božjo in terpiva sedaj; to naju bo na vekomaj največ tolažilo.
— 54 —
Kakor si privolila v moje človečenje, tako privoli tudi v moje terpljenje.
3. PremiSljuj, kako se je žalostna Mati Marija v Božjo voljo udala.
Tu naj pomisli usmiljeno serce, kako je bilo Materi Božji pri serci, ko ji je Kristus vse triproSnje odrekel. Ona ni vedela, kam bi so obernila. Yolji Božji ni liotla in ni mogla se zoperstaviti; ali zguba njenega Sina ji je bila tako strašna, da je mislila, da ji mora serce pOčiti. Sklenila je roke in ni mogla besedice spregovoriti, temveč je le plakala. Na zadnje, ko so se ji solze ustavile, rekla je z žalostnim glasom: O jaz prežalostna Mati! o jaz uboga žena! kam se bom obernila, kakor k tebi, o dobrotljivi Oče nebeSki? Poglej moje veliko terpljenje, in usmili se svojega ljubega Sina in njegove žalostne Matere. Pomagaj nama v najinem terpljenji! Tvoja volja, no moja naj se zgodi. Tu ti dam svojega Sina, ki je tudi tvoj Sin, v britko terpljenje, in v najgrenkejšo smort in te zopet prosim: usmili se svojega ljubega Sinti in tudi mene, ki sem njegova Mati in potem vseh ljudi zavoljo najnega terpljenja. — Te in enake besede je žalostna Mati govorila in se je tako jokala, da jo je njen Sin Jezus lepo prosil, naj tako britko ne joče. Vderžala je tedaj solze in svoje oči si z ruto obrisala.
To priprosto premišljevanje nekterih starih razlagalcev velja toliko, kolikor postavim staro nepopolne malarije; vendar utegne nekaj resničnega obsegati. Mi pa moramo dobro zapomniti pri vsem tem, da je Marija tista močna žena, od ktere govori Salomon,1) in da je tedaj veliko bolj popolnoma se vedla, kakor pravi to premišljevanje in s svojim Sinom, tim možem bolečin,1) govorila. Mi risamo in pišemo, premišljujemo in razlagamo nepopisljive bolečine in nezapopadljive skrivnosti Jezusovo in Marijine tako, kakor ravno zamoremo in vemo dobro, da imenuje David take skrivnosti n o-
') 1'rigoT. 31, 10. *) Isa. 53, 3.
- 55 —
znane skrivnosti;1) ker človeški um v teh reč6h ne more nikdar vsega gotovo in popolnoma pretehtati in doseči, še manj pa zapopasti in umeti. Blagor človeku, kteri žalostne skrivnosti premišljuje tako, kakor mu pripuščajo njegove moči in se ne loči od resniee; blagor človeku, kteri se na to terpljenje večkrat spomni in omilujo Jezusa in Marijo v njunem terpljenji. Zato tedaj, pobožni kristjan! beri večkrat pobožno te bukve in prizadevaj si, milovati Jezusa in Marijo; nadejaje se, da zadobiš odpuščenje grehov, kakor so ga že večkrat veliki grešniki dosegli, kteri so premišljevali Kristusovo in Marijino terpljenje.
Molitev.
češČeno bodi Jezusovo terpljenje in ČešČena bodi žalostna Mati Božja, na vekomaj! Amen.
0 žalostna Devica in Mati Marija! jaz te prosim po ostrem meči bolečine, ki je presunil tvojo dušo in tvoje seree, ko ti je tvoj preljubeznjivi Sin svoje britko terpljenje obširno razodel; oh! sprosi mi od Jezusa njegovo Božjo milost, da bom zamogel njegovo terpljenje in tvoje žalosti v svojem serei prav premišljati, občutiti in Častiti. 0 prežalostni Jezus! kako si seree svoje žalostne Matere ranil! 0 žalostna Mati! kako si seree svojega Sinu ranila? 0 Sin in Mati! kako sta si eden drugemu seree ranila! 0 si-novsko*seree Jezusovo! jaz te iz serca omilujem. O materno seree Marijino! jaz te iz serca omilujem. O sinovsko in materno seree! moje seree je dokaj žalostno in ranjeno; saj sem jaz tisti ubogi otrok, ki sem vama toliko solz in bolečin napravil. Zato vaju prosim po vajnih bolečinah, ovarovajte me pred veČ-
») P«. 50, 8.
— 56 —
ni m terpljenjem in vajine solze naj me ovarujejo večnega joka. Amen.
Drugi odstavek.
Kako je Kristus od svoje Matere slov6 jemal.
Za saboto v postu.
„Kam je Sel tvoj ljubi, o prelepa med Senatni? Kam se je obernil tvoj ljubi? me ga bomo s tabo iskale." (Vis. pes. 5, 17.)
1. Premišljuj, kaj je Kristus delal v četertek po noči, in tudi tisti predvečer.
Ko sta bila Jezus in Marija v sredo do večerje skupaj, ter sta se zopet k svojim žalostnim tovaršem podala, lahko si mislimo, kako so ti nju ljubi prijatlji žalostni postali. Akoravno sta namreč Sin in Mati na vso moč svojo žalost skrivala, vendar nista je mogla tako zakriti, da ne bi je bili vsi spoznali. Po večerji je šel Jezus s svojimi učenci na oljsko goro in Marija v svojo stanico. Kako sta pa oba to noč prestala, to si zamoreš sam misliti. Oj, pač sta imela žalostno noč! Kdo zamore njene solze šteti in povedati , kolikorkrat sta to noč iz globočine svojega serca zdihnila?
Jezus je dobro vedel, da je poslednja noč pred njegovim terpljenjem. On je vedel, da bo prihodnjo noč ravno na tem mestu kervavi pot potil. On je vedel, kako žalostna jo bila takrat njegova ljuba Mati; zato je bilo njegovo serce tako polno britkosti, kakoršne Bi ne more misliti nobeno človeško serce. Svoje oči je proti nebu obernil in svojega Očeta prosil, naj bi mu dal potrebne moči. Ravno tako je sedela tudi uboga zapuščena Mati v svoji stanici žalosti polna, ko je mislila o tem, kar ji je Jezus od svojega terpljenja povedal. Zato je bila njena tolažba jok in zdihovanje in njeno edino pribežališče, da je nebeškega Očeta za pomoč prosila. Tako sta oba, Sin in Mati, to dolgo noč v nezapopadljivi žalosti in britkosti prebila.
- 57 —
V četertek zjutraj je prišel žalostni Sin Marije Device zopet v Betanijo in je hotel poslednji dan svojega pozemeljskega življenja pred svojim terpljenjem s svojimi najljubšimi prijatlji preživeti. Pomisli, ako bi dober hišni gospodar za gotovo vedel, da bo drugi dan ob glavo djan, kako bi preživel zadnji dan svojega življenja s svojo drago gospodinjo in s svojimi otroci? Ali bi mogel ti to revo gledati s suhim očesom ? Oh! ubogi mož in zapuščena žena in ubogi otroci bi tako žalovali, da bi kamnito seree omočili. — Sedaj pomisli, kakošno žalovanje je bilo v Betaniji celi Četertek v Martini hiši? Ljubeznjivi Jezus je bil tako prijazen, se je ž njimi tako prijazno pogovarjal in jih je tako tolažil, kakor je le mogel; toda, bolj prijazno je ž njimi kremljal, bolj so žalostni postajali; in dalje je ž njimi govoril, bolj je žalost njih serca tergala. Ohl tako so si mislili: to so njegove zadnje besede. Zakaj vsem se je britkejše zdelo, kakor smert, ločiti se od tako zvestega, ljubeznjivega prijatlja, učenika in očeta; in kolikokrat so ga pogledali, tolikokrat je presunil meč žalosti njihovo seree.
2. Premišljuj, kako je Kristus v Betaniji slovč vzel.
To žalostno prigodbo si zamoremo s svetim Bona-venturom tako le premišljati: Ko je bilo v četertek popoldne treba Jezusu slovč vzeti, jo vstal in je vsem pričujočim rekel: Ljubi moji prijatlji! čas je tu, da voljo svojega Očeta spolnim; zato moram od vas slov6 vzeti. Hvala vam za vso ljubezen in zvestobo, ki ste jo ska-zovali meni in mojim učencem; moj nebeški Oče vas bo plačal in vse, kar ste nam storili , obilno povernil. Hvala tudi vam, pobožne žene! ki ste me ves čas, ko sem očitno učil, zvesto spremljevalo in meni in mojim ubogim učencem s svojim premoženjem stregle. In tudi vama, ljube sestre, Magdalena in Marta! se iz serca zahvaljujem , da ste mene in mojo učence tolikokrat pod streho vzele in hranile.
Tu pomisli, ljubi moj kristjan! kako so te in enake besede vsem pričujočim globoko v seree segale in kako
— 58 —
so začeli vsi v hiši žalovati. Aposteljni so žalovali po svojem učeniku, učenci po svojem Gospodu, sorodniki po svojem sorodniku; Magdalena je obžalovala svojega najljubšega prijatlja, žalostna Mati svojega edinega Sinil; z ono besedo, nič druzega se ni Blišalo, kakor zdiho-vanje in jok. Ta jok in stok je milega Jezusa ganil. Rad bi bil svoje ljube prijatlje tolažil, ali žalost mu ni dala govoriti. Ko je pa iz hiše šel, podal je svoji Materi roko in ji rekel: Preljuba moja Mati! ura je tu! z Bogom, Mati! — In Marija je rekla: O preljubeznjivi moj Sin! tedaj sem doživela uro, da imam tebe v britko terpljenje spremljati, ki te bolj ljubim kakor Bvoje lastno življenje!
3. Premišljuj, kako je žalostna Mati Jezusa spremljala.
Tako je šel dobrotljivi Jezus iz hiše in njegova prežalostna Mati zraven njega, sveta Magdalena pa s svojo sestro Marto in njegovi učenci in drugi prijatlji so šli žalostni za njim.
Tu sem pridi, pobožna duša! in glej to prežalostno spremstvo. Ako si kedaj videl dva zvesta prijatlja vsaksebi iti, ali se poslednjikrat spremljati, gotovo misliš , le pomilovaje na to prigodbo. Toda, kaj je tisto sprem-ljevanje v primeri s tim? Tukaj namreč spremljajo najboljšega človeka, najssvestejšega prijatlja in sicer v naj-britkejšo smeri. O žalostno spremljanje, pri kterem nebesa žalujejo! Ljubezen , s ktero so se ta serca ljubila, je neizrekljiva; zato je bila tudi njih žalost neizrekljivo velika. Poslušaj , kaj je Kristus enkrat od teh svojih . ljubih prijatljov govoril: ^Kakor je Oče mene ljubil, • som tudi jaz vas ljubil" O čudovite, tolažbe polne besede! ako Jezus svoje prijatlje tako ljubi, kakor nebeški Oče njega ljubi, mora Njegova ljubezen do prijatljov biti neskončna, ker je Očetova ljubezen do Njega tudi neskončna. Je pa ljubezen neskončna, tedaj je tudi žalost neskončna.
') J»n. 15, 9.
- 59 —
Uboga Mati je bila tako žalostna, kakor da bi v smert Sla, polna britkosti in grenkosti; Magdalena, Marta in vsi drugi, ki so ga spremljali, so bili taki, da se je človeku milo storilo, ko jih je pogledal. Aposteljni so bili tudi silno žalostni. Usmiljeni Jezus pa se je kazal stanovitnega in ni kazal od zunaj svoje serčno britkosti. Tako jo šla ta cela družba, nobeden ni govoril, le jokali so se, plakali pa zdiliovali. Akoravno so šli počasi in žalostni, vendar se jim je zdela pot prekratka, ker so bo bali ločiti se-saksebi. Kervoželjni Judež pa je bil čmeržn in je vodno silil, naj bolj urno stopajo, ker bi sicer prepozno do mesta prišli. On ni imel mirti, dokler ni nedolžnega jagnjeta v mesnico spravil.
4. Premišljuj, kako jo Kristus od Marije in od cele družbe, ki ga je spremljala poslednje slov6 vzel.
Ko so prišli do mesta, ker jim je bilo vsaksebi iti, postal jo Kristus in so je k svoji Materi obernil, ki so je na eelem životu tresla, ker se je imela sedaj ločiti od Gospoda, ktcrcga je bolj ljubila, kakor svoje lastno življenje. Dobrotljivi Jezus jim reče: Ljubi moji prijatlji! tukaj jo mesto in ura, da se moram ločiti. — Tu naj pomisli pobožno seree, kako so so vsi pričujoči teh besed vstrašili. Vsi so začeli zopet se jokati. Mod vsemi pa so jo najbolj Magdalena jokala. Jokale so so tudi Marta, Marija Kleofova, Salome, Joana, Suzana in pa vsi aposteljni. Jokanje je Jezusa tako ganilo, da ni mogel govoriti. Ko so jo pa malo zbrihtal, obernil jo solzne oči proti nobu in rekel: O moj nebeški Oče! poglej na žalost in jok mojih ljubih prijatljov. Tebi jih vso priporočim, da jih tolažiš v njih žalosti in da jili vsega zlega varuješ. Potem jim je rekel: Ljubi moji pri jatlji! vašo solzo mi grejo k sercu. Samo to vas prosim, da pomislite, da se bo vaša žalost kmali v veselje spremenila. — In na to je k vsakemu posebej stopil in mu je dal svoj sveti blagoslov.
Ko je pa k M a r i j i Magdaleni prišel, pokleknila je ona na svoja kolena, njegovo svete noge poljubila in
- 60 —
britko 86 jokala. Od prevelike žalosti ni mogla nobene besedice spregovoriti in je namesti z jezikom s sercem mu govorila: O Jezus, moj Gospod in moj Bog 1 ali nas hočeš zapustiti in proč od nas iti? O Jezus, moje vsel jaz te ne pustim od sebe, temveč grem za tabo do smerti; bolje mi je z tabo umreti, kakor brez tebe živeti. —. To žalovanje Marije Magdalene je Juzusovo serce bolj ganilo, kakor Bi more človek misliti, kakor je On sam neki pobožni duši razodel rekoč: Kaj meniš ljuba duša! kaj sem občutil zavoljo velike žalosti svoje ljube m pobožne Marije Magdalene 1 Jaz ti rečem, da ne ti, ne nobena stvar ne more tega popolnoma zapopasti, nekaj zavoljo moje popolnosti, nekaj zavoljo njene ljubezni in pobožnosti. Kakor Be ne najde namreč noben tak učenik, kakor sem jaz; tako tudi se ne najde nobena taka učenka, kakor je bila Magdalena. Zato ostane resnica, da po moji Materi je ni bilo duše, ktera bi bila bolj žalovala nad mojim terpljenjem in nad mojo smertjo, kakor Magdalena; in kakor je nezmerno ljubila, tako je tudi nezmerno žalovala, kar sem pa jaz sam spoznal in vedel.
Iz teh Kristusovih besed zamoreš spoznati, kako žalost je občutil, ko se je od Magdalene ločil, in jo je v toliki žalosti zapustil. Kakor je bila njena ljubezen nezmerna, ravno tako nezmerna je bila njena žalost. Zato tudi ne morem nič več od tega govoriti, temveč moram pustiti, naj vsaka pobožna duša si sama to nezmerno žalost domišljuje.
Na zadnje pride Kristus k svoji Materi, in hoče tudi od nje slovo vzeti. Kdor je kedaj videl mater in sina, ki se serčno ljubita, slov6 jemati, ta si zamore nekoliko to slovojemanje misliti. Nikdar pa noben sin ni svoje matere tako ljubil in nobena mati ni nikoli svojega Sinii tako ljubila, kakor sta se ljubila Jezus in Marija. Zato pa tudi ni bilo nikdar tako žalostnega slovo-jemanja, kakor pri Jezusu in Mariji. Marija se je sicer pri tem slovojemanji popolnoma spodobno zaderžala; vendar pa se ji je videla taka žalost, da bi se bila
- 61 —
kamnu smilila. Uboga Mati je stala namreč tako žalostna pred svojim Sinom, da so vsi se bali, da obnemore. Tako bleda jo bila, da se je zdela bolj mertva, kakor živa. Solze so ji iz oči tekle, zdihovala je in v svoji serčni britkosti je govorila: Oh ! tedaj moram se jaz , uboga mati, ločiti od njega, kterega sem pod svojim sereem nosila 1 Oj gorje mojemu ubogemu sereu! O moj Sin Jezus 1 o Jezus, moj Sin! vzemi me sabo , naj s tabo umerjem. Ali, ker mora že tako biti, te ponižno prosim za tvoj Božji blagoslov, da dobim moč, veliko terpljenje stanovitno prenašati. In ko je to rekla, je pokleknila, svojo glavo nizko priklonila in britko solze prelivala. — Jezus pa je svoje solzne oči proti nebu povzdignil, in pol na glas rekel: O nebeški Oče! poglej na žalost moje drage Matere in usmili se njeno velike britkosti; daj ji moč v tem velikem terpljenji; tvoj sveti Duh ohrani jo stanovitno in tvoji sveti angelji naj jo tolažijo in varujejo. Amen.
Ivo ji je dal svoj sveti blagoslov, poljubila mu je ponižno njegove svete noge, pa jo s pomočjo pričujočih žen zopet vstala, roko mu podala in žalostno mu rekla: O moj preljuboznjivi Sin! ker se morava ločiti, tedaj naj bo; pojdi in odreši svet. Bog, nebeški Oče naj te krepi, da svojo terpljenje stanovitno preneseš.
O Bog! kdo zamore izreči, kaj sta Jezus in Marija tukajvterpela!
So enkrat si roke podasta, pa se ločita. Kristus gre s prežalostnim sercem naprej, in Marija hodi skoraj obnemogla za njim. Oh , kako žalostno jo bilo to slovo-jemanje!
Tukaj domišljuj si pobožna duša! da ti Kristus takole govori: Poglej o kristjan! in vtisni si v serce: zato da sem tebe odrešil, sem svojo ljubo Mater zapustil. Ti veš, da nisem nobene stvari bolj ljubil, kakor svojo Mater; vendar sem jo zavoljo tebe s toliko žalostjo zapustil. Tako tebe jaz ljubim; kako ljubiš pa ti mene? Najljubše, kar sem na svetu imel, som zapustil zavoljo
— 62 —
tebe; kaj zapustiš pa ti iz ljubezni do mene? Ali si kedaj tudi en košček kruha ali en požirk vode zavoljo mene pustil ali vbogajme dal? Ali si kedaj eno prazno besedo, ali kratkočasno govorjenje zavoljo mene opustil ? — Odgovori svojemu Odrešeni ku tako-le: O preljubez-njivi Jezus! kako velika je tvoja ljubezen do mene, da si zavoljo mene svojo ljubo Mater zapustil. O neizrečena ljubezen! O Jezus, moj zvesti ljubej! jaz ljubim tebe in hočem, zato da tebe najdem, posedem in ljubim, rad vse zapustiti, kar mi brani, tvoje zapovedi zvesto spol-novati. Posvetnega veselja in hudobnega govorjenja svojih prijatljov hočem se ogibati v zahvalo za to, ker si se ti iz ljubezni do meno od svoje ljube Matere ločil. Odpusti mi, o Jezus! da nisem tvoje ljubezni do sedaj bolje spoznal in ti je povernil. Zahvaljujem se ti za tvojo veliko ljubezen in ti darujem tvojo žalost in žalost tvoje Matere za vse posvetno veselje in za vso nečimer-nosti, ki sem jih kedaj zoper tvojo voljo iskal. Amen.
5. Premišljuj, da jo Marija z drugimi svetimi ženami v posebno stanieo se podala, kakor ji je bil Kristus rekel, in je ondi prebivala. Potem ko so je zopet malo oddahnila, je hotla spolniti Jezusovo željo; ona je začela svojo tovaršice tolažiti in podučevati, naj pri Jezusovem terpljonji sicer žalujejo, vendar pa v veri stanovitne ostanejo; naj se ne dajo v veri motiti, ko bodo videle, da Jezusa bičajo, pretepa vajo, s ternjcm kronajo in križajo. Tukaj moromo opomniti, da akoravno je ženska natora slabeja kakor možka, so vendar one OBtale bolj stanovitno in bolj močne ves čas Kristuspvega terpljenja, kakor mnogi učenci in aposteljni. Med temi ženami je bila najmočnejša in najbolja Marija Magdalena; njena goreča ljubezen do Jezusa jo je po konci ' deržala in ji moč dajala, da je vedno serčna in stanovitna ostala, Mater Božjo vedno spremljevala in ves čas Jezusovega terpljenja je nikdar ne zapustila, ter se vselej »kazala, da je najzvestojša Gospodova učenka. Zato prosi tudi ti Gospoda, da ti dA stanovitno ljubezen in moli: ]
— 63 —
Hvaljena bodita Jezus in Marija z vsemi svojimi zvestimi prijatlji na vekomaj! Amen.
1.	0 najdobrotljiviši Jezus! jaz te prosim po najzvestejši in najpopolniši ljubezni Marije, tvoje Ala-tere in tudi po stanovitni ljubezni Marije Magdalene spokorniee, uči in krepi me slabega grešnika, da na zadnje enkrat začnem tebe goreče ljubiti in da me od tvoje ljubezni ne stiska, ne preganjanje, ne življenje, ne smert, ne Čas, ne večnost ne loči; temveč da v tvoji sveti ljubezni stanoviten ostanem v Času in večnosti. Amen.
2.	0 dobrotljivi Gospod! jaz te prosim po ž$ir lostnem slovojemanji od tvoje ljube Matere, dodeli, da se iz ljubezni do tebe od vseh stvari ločim in jih zapustim, ki mi branijo tebi služiti in tebe ljubiti. Amen.
3.	0 žalostna Devica Marija! jaz te prosim po prežalostnem slovesu, ki si ga od svojega ljubega Sina vzela, usmili se moje uboge pregrešne duše, ko se bo iz tega sveta ločila, in ohrani jo s svojo mogočno prošnjo, da ne bo vekoma,] od Boga ločena, temveč z Bogom, pri Bogu in v Bogu na vekomaj se veselila. Amen.
Tretji odstavek.
Kako je lirlNtuN velikonočno jagnje jedel.
Za veliki četertek.
„ Učenih pravi: Moj čas je blito. pri tebi hočem imeti vdikonoč s
svojimi učenci(Mat. 20, 18.)
1. Premišljuj, kako in zakaj se jo v starem zakonu velikonočno jagnje klalo in jedlo: namreč v. spomin na od rosen je iz egiptovske -^užnosti.
— 64 —
Ko so bili namreč Izraelci Se v Egiptu, in kralj Faraon jih ni hotel pustiti iz sužnosti, rekel jo Bog Mojzesu: „To noč pošljem angelja, ki bo Sel iz hiSe v hiSo in v vsaki hiši bo umoril pervorojeno dete in pervorojeno žival; potem vas bo kralj pustil iti iz de-dele. Zato da pa angelj Izraelcem ne prinese nobene škode, naj vsak hišni gospodar jagnje, ki je eno leto staro , zvečer zakolje, šopek hisopa v kri pomoči in s kervjo oba podboja in naddurje poškropi. In kjer bo morilni angelj kri na durih videl, tam bo memo šel, in v tisti hiši ne bo nobenega umoril. Zaklano jagnje pa naj spečejo in tisti večer z opresnim kruhom z grenkim zeliščem celega snejo. In Bog je na dalej govoril: Tako ga pa jejte: Svoja ledja prepasujte in čevlje imejte na nogah, in deržite palice v rokah in hitro jejte, in nič naj ne ostane od njega do jutra. Ako je pa premalo družine v hiši, da bi mogla povžiti jagnje, naj privzame svojega soseda, da bodo mogli povžiti jagnje." l)
Vse to so Judje takrat storili; tisto noč je Bog vse pervorojeno med Egipčani, ljudi in živali, pomoril. Zato se je kralj Faraon tako prestrašil, da je Izraelsko ljudstvo rad izpustil 111 še celo silil, naj le hitro gre iz Egipta; in tako so bili rešeni. V spomin na to rešitev je Iiog ukazal, da naj vsi Judje vsako leto na tisti dan, to jo, na ščip ali polno luno, ki sledi po dvajstem dnevu mesca marca, velikonočno jagnje kolejo in zvečer jejo, ko se na nebu zvezde prikažejo. In drugi dan potem naj bo njih velika noč. Judje Se dan današnji praznujejo Bvojo velikonoč v spomin rešitve iz Egiptovske sužnosti. — Mi pa obhajamo drugače veliko noč, in sicer v spomin na pravo odrešenje po Jezusu Kristusu in tudi ne tisti dan, kakor Judje. Judje namreč ne praznujejo svoje velikenoči v nedeljo, temveč na tisti dan, ko je ščip ali polna luna, to je, štirnajsti dan meseca, ki mu oni Nisan pravijo. Mi pa praznujemo veliko noč
4
') 2. Moji. 12. 3, 11.
— 65 —
vsako leto v nedeljo, ker je Kristus, naše velikonočno jagnje za nas zaklano, (ki nas ni iz Egiptovske, ampak iz peklenske sužnosti rešil), v nedeljo od smerti vstal.
2. Premišljuj obrede pri klanji inpovživanji velikonočnega jagnjeta.
Da so Judje svoje velikonočno jagnje zvečo pobož-nostjo jedli, bo pozneje veliko obredov ali ceremonij pristavili. Jagnje namreč so pet dni pred veliko nočjo domu vzeli, prali in čistili in z lepo dišečimi cvetlicami ga na glavi venčali. Zvečer pred velikonočjo okoli treh popoldne so se zbrali in hišni gospodar, praznično oblečen, je jagnje zaklal in je s kervjo poškropil podboje vrat. Na to so celo jagnje na raženj nataknili in spekli. Drobek pa so oprali in očistili in posebej spekli.
Potem ko je bilo jagnje pečeno, so vsi, kar jih je bilo v hiši, čevlje obuli, svoja ledja prepasali in palice v roke vzeli. Te palice, ti pasovi in čevlji so bili navlašč za to napravljeni in so jih skerbno hranili. Na to so v skledi z veliko slovesnostjo pečeno jagnje prinesli in vsi pričujoči so z veseljem jagnje obstopili in 117. psalm peli, ki začenja s temi besedami: „ Hvalite Gospoda, ker je dober; ker vekomaj terpi njegova milost."
Na zadnje je hišni gospodar jagnje razdelil in vsakemu en kos dal; ali treba mu je bilo tako rezati, da se ni jagnjetu nobena kost zlomila. Tako bo ga tedaj z oprcsnim kruhom in z grenkim zeliščem jedli; hiteti pa so morali in niBO smeli svojih palic odložiti iz rok. Ko je bilo jagnje snedeno, odložili so palice in se k mizi vsedli; tu je bilo zopet več druzih jedi na mizi, ktere so z veseljem vživali in Boga hvalili, da jih je iz egiptovske sužnosti rešil; ob enem so tudi prosili za pravo odrešenje po obljubljenem mesiji ali Odrešeniku sveta.
Stari judovski ceremonijal (to je obredne bukve) pravi tudi še to: da je hišni gospodar, predno je velikonočno jagnje razrezal, hleb opresnega kruha na dva kosa prerezal, in eno polovico pod pert skril. Po kon-
Kristusnvn življenje in smert..	5
— 66 —
Sani večerji je tisto polovico kruha pa zopet izpod perta vzel in v toliko koščekov razdelil, kolikor jih je bilo pri mizi, (manj ko deset jih ni smelo biti); vsakemu je dal en košček, rekoč: „To je kruh nadloge in britkosti, ki so ga naši očetje v Egiptu jedli." Potlej je vzel čašo vina in blagoslovil rekoč: <3eščeq, in hvaljen bodi o Bog! kteri si nam sad terte vstvaril; potem je on sam malo pil, in vsem pričejočim piti dal, rekoč: „Ta je kelih britkosti, ki so ga naši očetje v Egiptu pili." In vsi so iz tiste čaše pili. Na zadnje so vsi vstali in na glas peli šest Davidovih psalmov, kterim so pravili velika aleluja, namreč 112. psalm, ki začenja tako-le: „Alelujal Hvalite služabniki Gospoda; hvalite ime Gospodovo 1" potem 113. psalm: „Ob izhodu Izraela iz Egipta, itd.", in tako naprej do 117. psalma: „Hvalite Gospoda, ker je dober itd." — In tako so hvalili in častili pobožni Judje dobrega Boga in so mu hvalo peli, da jih je rešil iz egiptovske sužnosti in so prosili tudi za pravo, vočno odrešenje.
3. Premišljuj, kako je Jezus Kristus zvesto spol-nil vse stare ceremonije ali obrede, velikonočno jagnje zaklal in daroval.
Sveti Lukož piše: „Prebliževal se je praznik opres-nih kruhov, ob kterem se je imelo klati velikonočno jagnje." Zato je poslal Jezus v četertek za časa dva svojih učencev, namreč Petra in Janeza v Jeruzalem rekoč: „ Pojdi to v mesto in ko prideta v mesto, vaji bo srečal človek, ki neso verč vode; pojdita za njim v hišo, v ktero gre in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti reče: kje je gostilnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci?"1) Sveti cerkveni očetje pravijo, da jo bil ta hišni gospodar bogat mož in skriven učenec Kristusov, namreč Nikodem; bil je tudi ud velikega zbora in jo imel svojo hišo, lepo veliko poslopje, ne daleč od Kajfeževo hišo. Ko sta tedaj dva učenca prišla
') Luk. 22. 7 ll.
— 67 —
in hišnega gospodarja v Kristusovem imenu pozdravila, sprejel ju je prav prijazno. Peljal ju je noter in jima veliko obednico pokazal, ki je bila že pripravljena, praznovati veliko noč.
Proti noči tedaj , ko je bil čas, velikonočno jagnje jesti, je prišel Jezus s svojimi učenci. Hišni gospodar mu je naproti šel, in rekel: Dobro si mi došel, ljubi učenik 1 jaz se veselim, da mi skažeš to čast, da hočeš velikonoč pri meni praznovati. In Kristus je rekel: Danes je tej hiši zveličanje došlo, ker ona bo vedno slavij en a.
Potem so pripeljali velikonočno jagnje, ki je bilo popolnoma čisto oprano in je imelo venec lepodišečih cvetlic okoli vratti. To se meni, da, ker je bil Kristus glava vseh učencev in kakor hišni gospodar te družine, je imel O n jagnje zaklati. Kaj meniš, da je Jezus v svojem serci čutil, ko je imel to nedolžno žival ubiti? Gotovo so se mu solze vderle, ko je temu krotkemu jagnjetu nož v gerlo vbodel, in vidil teči njegovo kri. Oh! kako mu je bilo pri serci, ko je pomislil, da to jagnje Njega pomeni; in da, kakor to jagnje danes svojo kri preliva, in svojo nedolžno življenje pustiti mora, mora tudi On ravno tako jutre še z večimi bolečinami svojo kri preliti in svoje nedolžno življenje pustiti. Glej I tako je Stvarnik sam svojo lastno stvar zaklati, ubiti in darovati hotel, da je opravil predpodobo samega sebe.
Potem ko je bilo jagnje zaklano in njegova kri v skledo vlovljena bila, vzel jo Kristus skledo in naddurje s kervijo poškropil v spomin, da so Izraelci naddurje svojih hiš v Egiptu s kervijo poškropili, zato da jim morilni angelj ni škodoval.
4. Premišljuj, kako je Kristus s svojimi učenci velikonočno jagnje jedel.
Ko je bilo jagnje pečeno, prinesli so ga na mizo v dragi skledi, ki je bila cela narejena iz enega drazega kamna, ki mu smaragd pravijo. Ta skleda se še dan današnji hrani in kaže v Genovi na Pijemonteskem. Po-
5*
— 68 —
tem je Kristus vse obrede na tanjko spolnoval, kakor je zgorej popisano. In ko jo začel jesti, je bil dokaj vesel, in je rekel: „Iz serea sem želel to velikonočno jagnje z vami jesti, predno terpim;" *) ker ne bom ga več z vami jedel v prihodnje.
Gotovo je tudi svoje učence opominjal, naj z veseljem jejo. Ali lahko verjamemo, da niso dokaj veseli bili, ker so vedeli, da sedaj poslednjikrat ž njim večerjajo.
Ko so jagnje pojedli, odložili so palice iz rok, čevlje s&zuli, odpasali se in so se k mizi vsedli, zakaj velikonočno jagnje so stoj6 jedli. Potlej so po judovski navadi jedi na mizo prinesli in kakor se zdi, je Kristus sam jedi delil; hišni gospodar pa je z veseljem vse dal, kar je bilo treba Kristusu in njegovim učencem pri tej večerji. Sveti Bonaventura pravi, da niso bili vpričo samo dvanajsteri aposteljni, ampak tudi nekteri zmed dva in sedemdeset učencev in Kristusovih prijatljov, kteri so na mizo nosili in odnašali in Jezusu stregli. In Jezus je bil posobno vesel in sveti Lukež pravi, da je vzel čašo z vinom, jo svojim učencem dal in hotel, da naj pijejo; kar se jo tudi zgodilo, in vsi so iz nje pili. Tako so večerjali in se v resnici veselili; sveti aposteljni so namreč počasi pozabili na svojo žalost, ker so videli Jezusa tako veselega. V tem je Jezus proti navadi delal; vemo namreč, da, kdor je v smert obsojen in mu jesti dajo, ima malo veselja z jedjo in pijačo. Jezus pa, akoravno je vedel, da gre v najgroznejšo smert, je vendar z veseljem jedel, zato , ker. po njegovi smerti so imeli odrešeni biti ubogi grešniki. Zato moramo radi in voljno zanj terpeti, ker je tudi On rad terpel za našo zveličanje.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus in čenčena bodi njegova ljubezen in dobrotfjivost na vekomaj! Amen.
') Luk. 22, 15.
— 69 —
Gospod Jezus Kristus! kteri si s svojimi učenci v Jeruzalemu pred svojim britkim terpljenjem poslednjo večerjo obhajal in po predpisu stare postave velikonočno jagnje jedel: dodeli mi, te prosim, svojo Božjo milost, da pred svojo smertjo tebe kot pravo velikonočno jagnje, ktero grehe sveta odjemlje, v močno popotnico v prcsvetcm zakramentu s Čistim in skesanim sercem prejmem, v gotovo zastavo odrešenja in večnega zveliČanja. Amen.
Ceterti odstavek.
Kristus umiva noge svojim učencem.
Beri to premišljevanje pred obhajilom, ali pa, ko te skuša duh napuha.
„In je začel umivati učencem noge". (Jan. 13, 5.)
1. Premišljuj pri tej skrivnosti nezapopadljivo 1 j u-bezen in ponižnost našega OdreSenika.
„Ko je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, da bi šel iz tega sveta k Očetu, ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je do konca ljubil." ') Evangelist je hotel s tem reči: Glejte, Gospod je ljubil svoje, kakor sam sebe, in še bolj, ker je za nje dal svojo dušo in avoje življenje. Drugič, On jih je stanovitno ljubil do konca, dokler je živel On in dokler so oni živeli. Tretjič on jih je goreče ljubil, tako da ga je ta ljubezen gnala toliko za-nje storiti in terpeti. Zato je bila njegova ljubezen velika in stanovitna, modra in pametna, goreča in prav ponižna. To njegovo ponižnost hoče sveti Janez s tistimi besedami naznaniti, ko pravi: „ Vedoč, da mu je Oče vse v roke dal, in da je od Boga prišel in k Bogu gre," s) to je: akoravno je Kristus vedel, da ima vso oblast v nebesih in na zemlji, in da se vse stvari
') Jan. 18, 1. ') Jan. 13, 3.
— 70 —
pred njim tresejo, priklanjajo, ponižujejo in ga molijo, ker je tudi Bog, ki je od Očeta prišel, in gre k Očetu; se je vendar tako ponižal, da je hotel svojim učencem noge umivati. Zato „ vstane od večerje", govori zopet sveti Janez, „in dene s sebe svoje oblačilo, in vzame pert, ter se opaše. Potlej vlije vodo v medenico in začne umivati učencem noge in brisati s pertom, s kterim je bil opasan."1) O pobožna dušal glej in pomisli, kako ljubeznjivi Jezus, vsegamogočni Gospod, kteremu je nebeški Oče vse v njegovo oblast dal; tisti Gospod, ki je od Boga prišel in je sam Bog, kako pervi od mize vstane in sam vstane, in svoje služabnike pri mizi sedeti pusti, kakor da bi bili oni njegovi gospodarji, in on njih služabnik. Potlej je sam odložil svoj plajšč, slekel je tudi svojo suknjo in ni hotel, da bi mu bil kdo pri tem pomagal. Nosil je namreč dve suknji, eno spodnjo suknjo, ktero mu je bila njegova mati stkala, in pa zgornjo suknjo, ki je bila dolga in rujava, kakor so jo ubogi Galilejci nosili. Tretjič, gre sam tje, poišče laneno ruto, in si jo prepasa; on sam vzame vode, in jo vlije v posodo.
O velika ponižnost, nad ktero so stermeli angelji 1 Da to bolje umeš, vedi, da je ponižnost perva čednost vsakega kristjana in začetek vseh druzih čednost; zato kakor je bil Kristus najpopolniši v vseh čednostih, hotel je biti najpopolniši tudi v ponižnosti. Zato ni bil noben človek nikoli bolj ponižen kakor Jezus. Zavoljo te ponižnosti mu ni bilo nič ljubšega, kakor če je drugim streči mogel; in zoperno mu je bilo, kedar je moral pripustiti, da so mu drugi stregli, kakor priča sam od sebe, rekoč: „Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temveč da bi stregel, in dal svoje življenje v odrešenje za njih veliko."*) — O milostljivi Bog! daj, da tudi jaz svojemu bližnjemu v Bogu in zavoljo Boga postrežem. Amen.
') Jan. 13, 4. 5. ») Mat. 20, 28.
— 71 —
2. Premišljuj, kako je Kristus svetemu Petru, in drugim aposteljnom noge umival.
Sveti evangelist pravi: „ Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče: Gospod! ti mi boš noge umival?" *) Kakor da bi bil hotel reči: Ali boš ti, Gospod nebes in zemlje, meni ubogemu grešniku in červu, moje noge umival ? Ali boš ti pred mene, ubozega grešnika, pokleknil? Ali boš ti s svojimi presvetimi rokami, ki so nebo in zemljo stvarile in toliko bolnikov ozdravile, moje noge umival ? Saj bi me moralo sram biti pred Bogom in ljudmi, in bati bi se moral, da ne bi se an-gelji nad mano jezili. „Zato ne boš mi umival nog vekomaj ne. Jezus pa mu je odgovoril: Ako te ne umi-jem, ne boš imel deleža z mano," to je: Ako me ne ubogaš, ne bom te spoznal za svojega učenca; in ti ne boš imel nobenega deleža moje milosti in slave, temveč boš od mene odločen. Ko je Peter to slišal, se je vstrašil in rekel: „ Gospo d! ne samo nog, ampak tudi roke in glavo."*) to je: Raj ko se ločiti od tebe,, dam se ti celega umivati. In tako se je Peter vsedel, in si je pustil noge umivati z velikim stermenjen in ponižno sramož-ljivostjo. Saj je bil on, kteremu po Kristusovem lastnem spričevanji ni meso in kri, ampak nebeški Oče razodel, da je Kristus Sin živega Boga. In to spoznanje, ki ga je od Božje natore Kristusove imel, je bilo brez primere veče, kakor to, ki ga mi po veri imamo. Če se mi čudimo, in ne moremo dovolj zapopasti velike Kristusove ponižnosti; koliko bolj se je od Boga razsvetljeni Peter čudil in zavzel, da je moral videti svojega Boga in Gospoda pred sabo klečati, da mu je njegove noge umival ? Zato so mu tekle solze iz oči, in njegovo seree je bilo tako ginjeno, da ni mogel dovolj občudovati Jezusove velike ponižnosti. In ko mu je Gospod noge s pertom obrisal in s svojimi presvetimi ustmi poljubil, je njegovo seree čutilo nezmerno ljubezen in sladkost.
') Jan. 13 6. ») Jan. 13.. 7, 9.
— 72 —
Ko je bil tedaj Peter umit, prišel je Jezus k Janezu. Ta učenec pa bi bil tisočkrat raj Kristusu noge umival, kakor pustil, da mu jih On umije; vendar pa, ker je hotel Gospod tako, se je vsedel z velikim strahom, in je to čast od Kristusa z velikim spoštovanjem sprejel. Po svetem Janezu je prišel Kristus k Andreji, in potlej k Jakobu, in tako naprej do poslednjega. Umiti pa so bili učenci od Kristusa ne samo na telesu, ampak tudi na duši, samo Judež Iškarijot ne; dodelil jim je namreč med umivanjem pravo spoznanje in kes nad njih grehe, kakoršnega niso še svoje žive dni nikoli občutili. Tudi jim je bil podelil neko znotranjo luč, da so čisto spoznali njegovo nezapopadljivo ljubezen in ponižnost, in pa svojo veliko nevrednost, tako čast od Kristusa sprejeti. Presladki Jezus je bil ves ponižen in prijazen, ko se je od enega učenca do druzega pomikal, dokler ni nog vsem umil.
3. Premišljuj, kako seje dal izdajalec Judež umiti, pa ne očistiti ali omočiti.
Na zadnje pride Jezus do Judeža izdajalca in poklekne pred njim. Judež so je sicer delal, kakor da bi se branil te časti; v svojem serci pa je malo maral za to veliko Kristusovo ponižanje. Tedaj je klečal Gospod nebes in zemlje pred nogami svojega izdajalca, in mu jih je umival s tako ljubeznijo in prijaznostjo, da so se mu čudili ne samo angelji, ampak tudi hudiči. Kristus je namreč dobro vedel, da ga je Judež prodal, da ga bo to noč izdal, daje njegov najhuji sovražnik, da ima hudiča v serci; vendar jo pred njim pokleknil, in s svojimi Božjimi rokami mu noge umival. O neizrečena ponižnost ! nad ktero mora zemlja stermeti; satan je Kristusu obljubil, da mu hoče dati vsa kraljestva sveta, ako pred njim poklekne; sedaj je pred njim klečal, ne da bi ga molil , ampak da bi ga iz Judeževega serca izgnal.
Pomisli, o Človek! veliko ponižnost in neizmerno poterpcžljivost Jezusa Kristusa. Da bi Judeža k spoznanju in kesanju ganil, se mu je posebno prijaznega
— 73 —
kazal, mu je noge poljubil, mu je na tihem rekel, naj vendar pomisli, kaj je storil! Judež pase je delal, kakor da ni Slišal. Vse je bilo zastonj.
Oj ! kako je ta terdovratnost J udeževa usmiljenega Jezusa v seree bolela! Poslušaj, kako jo o tem On sam neki pobožni duši govoril: 80 druga bolečina je bila ki me je mučila, in moje žalostno seree kakor oster meč prebadala. Ta je bila hudobna nehvaležnost mojega ljubega učenca, hudobnega izdajalca Judeža. Njega sem izvolil za aposteljna; njemu sem dal oblast čudeže delati; njemu sem vse, kar je bilo meni dano, izročil, in sem mu vselej veliko ljubezen skazoval, da bi ga od njegovega hudobnega naklepa odvernil. Toda, bolj ljubez-njivo sem ž njim ravnal, bolj hudoben je postajal proti meni. Ko sem opravljal ponižno in usmiljeno delo umivanja nog, topilo se je moje seree v solzah ljubezni. In jaz sem v svojem serei njemu tako-le govoril: Judež! kaj sem ti storil, da me hočeš tako hudobno izdati? Oj ti nesrečni učenec in sin pogubljenja! Zakaj zapuščaš tako svojega ljubega Očeta ? Zakaj so hočeš ločiti od svojega dobrega učenika? Jaz ti poljubujem s tako ljubeznijo tvoje noge, in ti hočeš s takim sovraštvom moja usta poljubiti? Oj , kako slabo mi poverneš mojo ljubezen, in kako hinavstvo mi po vračaš za mojo dobroto ! O ljubi moj učenec in sin! jaz ne objokujem svojega terpljenja in svoje smerti; saj zato sem na svet prišel, da terpim za zveličanje; ali jaz objokujem tvoje strašno pogubljenje in tvoj večni pogin. Te in tem enake besede sem v svojem serci govoril in som s solzami njegovo noge močil. „On pa ni kaj maral za to, da sem pred njim klečal in s priklonjeno glavo mu nogo umival."
Iz teh besed spoznaš, kako dobro jo Jezus s hinavskim Judežem mislil in kako ga boli, ako eno dušo zgubi, ter si na vso moč prizadeva, jo pogina rešiti. Oh , glej! kako velika je hudobnost grešnika, kteri Be ne da omečiti ne od znotranjega Božjega glas (i, ne od
— 74 —
opominovanja pridigarjev in spovednikov, temveč terdo-vratno v svojih grehih ostane, kakor da bi Gospodu govoril: »Pojdi od nas, mi ne maramo za znanje tvojih potov." "J
4. Premišljuj, kako nas Kristus vse opominja, da imamo njegov zgled posnemati.
„ Potem , ko jim je bil noge umil, in vzel svoja oblačila, vsedel se je zopet k mizi in jim rekel: Teste, kaj sem vam storil? Yi me kličete: Učenik in Gospodi in prav pravite; sem tudi. Ako sem tedaj jaz, GoBpod in Učenik, vam noge umil, morate tudi vi eden drugemu noge umivati. Zgled namreč sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jaz vam storil, tudi vi storite." 2) S temi besedami hoče Kristus tudi n a s opominjati in spodbosti, da imamo posnemati zgled njegove ponižnosti; če ne, nas bo ravno s temi besedami na sodnji dan osramotil, rekoč: „Zgled sem vam dal, da eden drugemu skazujete dela ljubezni", vi pa ste se sramovali, posnemati moj zgled, in niste opravljali dela ponižnosti, niste svojim sovražnikom dobrot skazovali.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vso svojo ljubezen, ponižnost in dobroto na vekomaj I Amen.
0 Jezus! o najponižniši UČenik in Odrešenik sveta! jaz te hvalim in Častim za lepi zgled najveČe ponižnosti, ker si sam svojim učencem in tudi hudobnemu Judežu noge umivati hotel; umij tudi mene te prosim, od mojih hudobnih nagonov; očisti moje serce od vseh grehov in hudobij in daj mi pravo Čednost resnične ponižnosti, da se jaz, ki sem prah in pepel in poln vseh pregreh, pred tvojim Božjim
») Job. 21, 14. ») Jan. 13, 12-15.
— 75 —
veliČastvom, kakor tudi pred vsimi ljudmi, vselej ponižujem. Amen.
Kristus postavi sakrament svetega reiujega telesa.
Za veliki četertek, in za praznik Bvetega refinjega telesa.
„In je veel kruh, ter je edhvalil in zlomil, in jim dal rekoč: To je moje telo, ktero bo ea vas dano; to storite v moj spomin." (Luk. 22, 19.)
1. PremiSljuj, kako je Kristus kruh posvetil, in v svojo presveto telo spremenil. Med vsemi čudeži, ki jih je Kristus na zemlji storil, ni noben čudež več i in čudovitniSi, kakor milosti polno postavljen je svetega rešnjega telesa.
Ko je hotel usmiljeni Jezus staro postavo dopolniti, in novo začeti, dal je mizo z drugim čistim pertom pokriti in druzega kruha in vina prinesti. Ko se je zopet k mizi vgedel, začel je svojim učencem govoriti od svetosti , koristi in '	'' ' 3ga sakramenta, ki ga je
želel, to velikonočno jagnje jesti z vami, predno terpim." *) S temi besedami je hotel na znanje dati svojo gorečo željo, nam to veliko dobroto podeliti.
Potem, ko so bili učenci v veri te velike skrivnosti podučeni, je Jezus vstal, je vzel kruh v svoje svete roke, povzdignil svoje oči z veliko radostjo k Bogu, svojemu nebeškemu Očetu, in mu je v imenu vseh ljudi, ki bodo ta presveti sakrament prejemali, neskončno hvalo dal. Njegovo seree se je od velike ljubezni do nebeškega Očeta in do vseh ljudi, kteri bodo ta sveti sakrament prejemali, nekako topilo. On si je že tistikrat domišlje-val, kako radost bodo pobožne duše nad tim sakramon-tom Čutile; zato je tako goreče želel, to duhovno jed
Peti odstavek.
postaviti hotel.
besedami: „Iz serca sem
*) Luk. 22, 16.
- 76 —
nairi napraviti in ž njo svojo ljubezen in svoje čednosti nam podeliti in vliti.
Pridi tedaj, o pobožna duša! in pomisli, kako daleč je ljubezen tvojega Odrešenika zavoljo tebe pripravila. An-gelji nebeški stermijo in se ne morejo zadosti čuditi, da hoče ženin človeških duš tak čudež storiti. Postavljanje svetega rešnjega telesa je namreč za včlovečenjem najviše in najbolj Božje delo, ki ga je vsegamogočna roka Božja storila; ker presega vso natoro, ves um, vso angoljsko in človeško pamet. Potem ko se je Bogu zahvalil, obernil je Jezus zopet svoje oči na kruh, ki ga je v rokah imel in ga je blagoslovil. Potlej ga je s svojimi rokami na dvanajst kosov razlomil za dvanajst apo-steljnov. Ko ga je tedaj hotel posvetiti in spremeniti v svoje telo, kako in kaj je počel? Storil je, kakor tisti-krat, ko je hotel Btvariti nebo in zemljo, namreč rabil je svojo vsegamogočno besedo, pravi sveti Ambrož. Kakor tistikrat, ko je izgovoril besedo, sta bila koj nebo in zemlja; ravno tako, ko je sedaj izgovoril: „To je moje telo!" bil je kruh spremenjen v njegovo presveto meso in kri.
O čudovitna, nezapopadljiva, vsegamogočna beseda, ki jo iz kruha Kristusovo telo naredila! Kdo je kedaj kaj takega slišal ? Kdo bi si mogel le misliti, da bo Bog tak čudež svojo Božje ljubezni in vsegamogočnosti storil ? Kaj so pač angelji si mislili, ko so s svojimi očmi videli, da se je po noči teh štiri besed blagoslovljeni kruh v Kristusovo telo spremenil? Oni so na tla pokleknili, in ta presveti sakrament molili. Tu so stermš premišljevali neskončno vsegamogočnost in neizrečeno ljubezen Božjo do človeškega zveličanja. In kakor serafi v nebesih v gledanji skrivnosti presvete Trojice od prevelikega čudonja skoraj ne morejo nič druzega govoriti, kakor le vedno prepevati: „Svet, svet, svet je Gospod Bog SabaotI", ravno tako angelji v premišljevanji tega I {ož jega spremenjenja niso mogli od prevelikega čudenja skoraj nič druzega govoriti, kakor: Dobrotljiv, dobrot-
— 79 —
ljiv, dobrotljiv je naš Gospod Jezus Kristus proti človeškemu rodu, da je iz ljubezni do njih tak sakrament postavil, čegar sadri mi s svojim umom zapopasti ne moremo.
2.	Premišljuj, kako je Jezus Kristus aposteljne obhajal.
Kmali po posvečenji je bilo obhajilo, ali zavžitje tega sakramenta, ki se godi skrivnostno, nezapopadljivo, nevidno in vendar resnično. Kdo si zamore to prav misliti, ali zapopasti, da, ko človek pravo meso svojega Boga j6 in rtjegovo kri pije, vendar Boga nič ne rani, nič ne poškoduje? Kdo more zapopasti, kako je to, da ko je človek svojega Boga vžil, Bog vendar cel ostane, in se lahko tisoč in tisoč kratov povžije? Ali niso to čudeži, ki presegajo vso natoro ? Vendar pa čeznatorna vera vse to obsega, ker je Bogu vse mogočo.
Pervi, ki je vžil ta nebeški kruh, je bil On sam, ki je ta najsvetejši sakrament postavil, kakor mislijo nekteri učeniki.
Za Kristusom so se vsi sveti aposteljni vredno in pobožno obhajali; sam izdajalec Judež se je nevredno obhajal. Oni so bili-namreč od svetega Duha popolnoma podučeni, kako čudapolna sveta in čeznatorna jed je to; zato so tudi z veliko ponižnostjo, spoštovanjem, z nekakim svetim strahom, z ljubeznijo in pobožnostjo to presveto jed vžili. Eden za drugim je pred Kristusom pokleknil in s solznimi očmi prejel ta nebeški kruh iz Kristusovih rok.
3.	Premišljuj, kako jo Kristus vino v svojo presveto kri spremenil in aposteljnom dal.
Potem je vzel Jezus čašo v podobi kelha, kteri kelih se je potem veliko let v Jeruzalemu skerbno hranil. Ta kelih z vinom je vzel Kristus v svoje častitljivo roke, je zopet vstal in svojega nebeškega Očeta zahvalil. Potlej je kelih blagoslovil, in pobožno in počasi nad njim govoril besede posvečenja, s ktorimi je vino v svojo presveto kri spremenil. Kmali potem, ko je bil kelih
— 78 —
posvečen, je najpred On sam iz njega pil. Potlej ga je dal Petru, rekoč: „Vzemite in pite iz njega vsi1" In aposteljni so kelih trepetajo vzeli, in * spoštovalno vsi iz njega pili, ker so terdno verovali, da je pod podobo vina prava kri Jezusa Kristusa skrita, ki je imela biti za grehe sveta drugi dan prelita, kakor je Jezus sam očitno rekel. Tako so sveti aposteljni pervo sveto obhajilo prejeli, in gotovo tudi tako milost, veselje in tolažbo, da so svoje žive dni to uro pomnili.
4.	Premišljuj, kako je Kristus aposteljnom oblast dal, kruh in vino v njegovo telo in kri spreminjati.
Potem, ko so vsi aposteljni sveti sakrament prejeli, jim je hotel Jezus še eno milost skazati; namreč oni naj bi oblast imeli, pravo telo in pravo kri Kristusovo, kakor je On sam storil, posvečevati in drugim deliti; zato jim je rekel: „To storite v moj spomin, to je, to kar sem namreč kruh v svoje telo, in vino v svojo kri spremenil in vam razdelil; ravno to delajte tudi vi, spreminjajte namreč kruh in vino v moje telo in v mojo kri, vživajte sami in dajajte tudi drugim. „In to delajte v moj spomin!" — v spomin ljubezni, ktero sem vam sedaj skazal, in vam jo skažem jutro, ker dam za vas svoje telo in svojo kri.
Ko je tedaj Kristus sakrament svetega rešnjega Telesa postavil in svojo aposteljne v mašnike posvetil, končal jo to večerjo s prelepo zahvalno molitvijo in je z učenci molil hvalno pesem, namreč 112. psalm, ki se začenja z besedami: „llvalite služabniki Gospoda! itd.", in pet sledečih psalmov; kterih šest psalmov so Judje po velikonočni večerji po navadi na glas peli. To sveto navado jo hotel tudi Kristus deržati in zgled dati, da imamo Boga zahvaliti ne samo po vžitji telesne jedi, ampak tudi po svetem obhajilu za duhovno hrano.
5.	Premišljuj, kako sveto večerjo nam je Kristus pripravil v tem presvetem sakramentu.
Ta sveti sakrament jo namreč zares obed v okrep-čauje in poživljenje, očiščenje in posvečevanje naših duš
— 79 —
in tako nam dokaj koristen in zveličaven, ker se v tem sakramentu Jezus kakor Bog in človek z našimi dušami druži in tudi telesu pravičnega kristjana kal prihodnje neumerjočnosti in slave dodelujejo. Po vrednem obhajilu se posvečujoča gnada v nas pomnoži, posebno pa vera, upanje in ljubezen. Ta gnada je za telo in dušo, za vse dušne in telesne bolezni, in za vse časne in večne potrebe koristna, bolj kakor vsaka druga. In to izbrano, . izverstno jed ti ponuja Kristus; kedar koli želiš, lehko od nje vžiješ. Poslušaj, kako Kristus po svetem Avguštinu sam govori: „Jaz sem jed velikih," to je, vernih; „ rasti in postani velik, da zamoreš tudi ti to jed vživati. „Potem ne boš ti mene v sebe spremenil, kakor se godi s telesno jedjo; temveč ti boš drugačen postal in nekako v mene se spremenil."
Pomisli tedaj , moj kristjan! da je Bog sam, ki ti je gostijo napravil in on sam je tvoja jed, tvoj zdravnik in zdravilo! Kdor namreč to jed vžije, prejme resnično Boga, in se hrani s pravim mesom in s pravo korvijo našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ali ni to čudež, ki presega vse čudeže ? Ali ni to ljubezen , ki presega vsako ljubezen? Kako jo mogočo, da nas Jezus bolj ljubi kakor tako, da se nam sam v jod daja? Kakor se namreč nobena reč s človekom ne sklone in ne združi ože kakor jed, ktero vživa; tako tudi ni mogel Jezus se ože z nami združiti, kakor tako, da je naša jed postal. To je tako Božje delo, da kdor ga prav premišljuje, mora se vneti ljubezni in pobožnosti; ker se Kristus nam v tem sakramentu s svojimi čednostmi in zaslugami daruje, kolikor more človek jih v sebi sprejeti.
Moli tedaj:
Hvaljen bodi Jezus Kristus za postavljcnje sa-kramenta svetega resnjega telesa, in za svojo neskončno dobroto na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljiviši Gospod Jezus Kristus! mi te Častimo in hvalimo za tvojo veliko ljubezen in do-
— 80 —
broto, s ktero si sakrament svetega rešnjega telesa postavil, v ktereni se nam podeluješ v močno daritev, v duhovno jed in hrano, v zdravilo in poživljenje in hočeš z nami ostati do konca sveta. Oh! obudi v nas žive želje in pravo lakoto po tem presvetem sar kramentu in dodeli, da ga s Čistim telesom, s pravo ponižnostjo, z očiščeno vestjo, z gorečo ljubeznijo in željo v svetem obhajilu prejememo, in pri sveti maši pobožno darujemo za žive in za mertve, k tvoji Časti in slavi in v našo dušno korist in večno zveliČanjc. Amen.
Šesti odstavek.
Kristus in njegov Izdajalec.
Za dni pokore, ali kedar greS k spovedi.
„ln po grižljeji je šel Satan vanj (namreč v Judeža Iškarjota)."
(Jan. 13, 27.)
1. Premišljuj, kako milo je Kristus pred in po postavljenji sakramenta svetega reSnjega telesa tožil nad izdajalcem in nad njegovim poginom.
Večno pogubljenje nesrečnega Judeža je Slo Jezusu tako k sercu, da je vse mogoče storil, da bi ga reSil. In to je Kristus storil ne samo zavoljo tega ne-Brečucga človeka, ampak tudi za voljo vseh ubozih greš-nikov; da namreč nad tem zgledom vidijo in spoznajo, kako mu je žal, ko se ena duša pogubi; in da, če se kdo pogubi, ni Kristus, ampak grešnik sam kriv svoje pogube, ker ni hotel ponujene milosti Božjo imeti, in ž njo vred delati za svoje zveličanje.
Zato je še med umivanjem nog Judežu na skrivnem njegov greh očital in njegovo omadeževano vest menil, ko jo rekel: „Vi ste čisti, pa ne vsi!" ker je hotel s
') Ju. 18, 10.
— 81 —
tem na znanje dati, da Judeževo hinavSčino in izdajstvo dobro pozna. Potem, ko je bil vsem svojim učencem noge umil in se je zopet vsedel, skusil je Se enkrat omočiti terdo Judeževo Beree. Sveti Janez namreč pravi, da je bil Jezus žalosten v duhu in je rekel: „Resnično, resnično vam povem: Eden zmed vas me bo izdal." *) Pomisli to dobro, o greSnik! in glej, kako je Jezus žaloval nad Judcževim poginom. Žalosten je bil v duhu, ker ga je bolelo seree, da se ima ta ubogi človek pugubiti. Zato je očitno pred vsem svetom rekol, da On ni kriv tega; temveč da je vse storil, kar je mogel, da bi bil to duSo reSil. Storil je Se vse, kar je mogel, da bi bil nesrečni Judež svoj greh spoznal. Zato je pristavil Se te straSne besede: „Sin človekov sicer gre, kakor je pisano od njega; toda gorje tistemu človeku, po kterem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da ne bi bil rojen tisti človek."8)
Te strašne besedo naj si vsak greSnik v svoje seree utisne in si misli, da Kristus te besedo njemu govori. Kolikorkrat namreč človek smertno greSi, tolikokrat izda Kristusa, zapodi svojega Gospoda iz svojega serca in odpre svoje seree hudobnemu duhu; zato jo tako izdajstvo tolika sramota in krivica Bogu storjena, da so z besedami ne da popisati. Zato zamoro Kristus, kedar ga kdo s smortnim grehom iz svojega serca spodi, tudi njemu govoriti: „Sin človekov sicer gre" iz grešnikovega serca; „toda gorje človeku, kteri ga spodi! boljo bi mu bilo, da no bi bil nikdar rojen."
2. PremiSljuj, kako Gospod vendar ni i z d a j a 1 c a popolnoma in vsem učenccm razodel.
Ko so učenci te strašne besede slišali, prestrašili so so dokaj in so so popraševali, kdo bi neki ta biti mogel? Tudi hodobni Judež je prašal svojega soseda, ali no bi vedel za izdajalca? To jo le zavoljo tega storil, da bi nobeden ne mislil nanj. Zato so je bal, da ne bi ga
') Jan. 18, 21. *) Mat. 2fi, 24. Kristusom tivljnnje in Miiwt.
4
— 82 —
Kristus popolnoma razodel. Ker pa niso s tim p jp reševanjem nič zvedeli, bili so dokaj žalostni; bali so s s namreč, da ne bi sami kako izdajalci postali. Da bi tedaj za gotovo zvedeli, začeli so eden za drugim Gospoda prašati: „Gospod! ali sem jaz?" On pa je odgovoril in rekel: „Kteri pomaka z mano roko v skledo, ta me bo izdal." »)
Vendar pa je Judež s Kristusom v skledo roko po-makal; in ker so vsi prašali, si je mislil: ako jaz ne vprašam, bodo spoznali, da sem jaz. Zato je rekel tudi on Kristusu: „Učenik! ali sem jaz?"2) Na to vprašanje bi bil Kristus mu lahko rekel: Oj ti prederzni Človek 1 kako moreš kaj tacega vprašati ? Saj veš dobro, da si ti izdajalec. Ali Jezus mu je le prijazno rekel: „Ti si rekel," to je: Kakor si rekel, tako je. Tu bi bili drugi učenci lahko spoznali, da mora Judež hudobnež biti; pa oni so bili tako zmoteni, da niso tega zapazili. Judež pa je spoznal, da Kristus vč za njegovo izdajstvo in da želi, da bi ta svoj hudobni naklep opustil.
Vsi učenci bi bili radi vedeli, kdo je izdajalec, posebno sveti Peter. Zato je pomignil svetemu Janezu, ki je bil Kristusu najbliži, naj Učenika popraša, do je izdajalec? Sveti Janez je tudi sam želel izvedeti; zato je dokaj prijazno na Jezusove persi se naslonil, in rekel: „Gospod! kdo je?" Jezus mu tiho odgovori: „Tisti je, ktoromu bom jaz pomočeni kruh podal. In je pomočil kruh, in ga dal Judežu;"3) kakor da bi mu hotel čast skazati pred vsimi drugimi. Ko je sveti Janez videl, da je Judež izdajalec, se mu je nemogoče zdelo, da bi Judež kaj takega storiti mogel, ker je videl, da mu Jezus toliko ljubezen skazuje pred vsimi učenci.
3. Premišljuj, kako je Kristus na zadnje Judeža popustil, in ga prepustil njegovi hudobnosti in gotovemu poginu.
Usmiljeni Gospod je dal Judežu grižljej kruha in ga jo hotel s tim znamenjem svoje posebne ljubezni ome-
') Mat. 2fi. 23. ») Mat. 26. 25. ») Jan. 13. 26.
- 83 —
Siti; terdovratni človek pa je bil tako oterpnjen, da ga ni moglo nič več omečiti; temveč on je iz ljubezni do denarja vedno pri svojem hudobnem sklepu ostal, da hoče Kristusa izdati. Ko je tedaj Gospod videl, da mu ni pomagati, je svojo roko od njega odtegnil in je dovolil hudiču, da ga je v svojo oblast vzel. Zato pravi sveti Janez: „In po grižljeji je šel satan vanj," ') ne, da bi bil Judež obseden, temveč, da je hudič oblast čeznj dobil, ga iz greha v greh peljati. Zato ga je neprenehoma naganjal, naj gre, in Kristusa izda. Ta skušnjava je bila tako močna, da ni imel mirti, dokler ni ven šel.
Zato je vstal, in menda se je Jezusu priklonil, češ, da vpraša za dovoljenje ven iti. Kristus pa mu je rekel: „Kar misliš storiti, stori bcrž!" to je: pojdi hitro in opravi, kar misliš storiti. In ker je Kristus to rekel, niso vedeli drugi učenci, da je šel Judež Jezusa izdat, temveč so mislili, da gre po kakem potrebnem opravilu. Tako je šel nesrečni Judež proč od svetih aposteljnov, in se ni nikoli več vernil. Kakor hitro ga je namreč hudobni duh iz tega svetega društva spravil , pahnil ga je iz enega greha v drugi, in ga je na zadnje pripravil v obup, da je sam sebe obesel in so vekomaj po-gubil. Zato mora sedaj ta nesrečni človek v strašnem peklenskem ognji na vekomaj goreti in terpeti. Tu je treba pomisliti, da pravi sveti evangelist od J udeža: „On je precej ven šel. Bila je pa noč." 2) To nam kaže v podobi, da, kdor se loči od svete rimsko-katoliške cerkve, ljubi noč, krivoverstvo in zmoto , in tako pride v noč ali temo, ktere nas Bog varuj, po Kristusu Gospodu našem. Amen.
4. Premišljuj, zakaj Kristus začetek svojega terpljenje poveliČanje imenuje.
„Ko je bil Judež odšel, rekel je Jezus: „ Sedaj je Sin človekov poveličan, in Bog je poveličan v njenih ■)
') Jan. 13, 27. ") Jan. 13, 30. «) Jan. 13, 31.
6*
— 84 —
Hotel je reči: Sedaj je moj izdajalec proč, ki me bo v smert izdal; s tem bo Božja pravica in usmiljenost po-veličana, in moja ljubezen do človeškega rodu razodcta.
Zato je začel s svojimi učenci prijazniše govoriti in jim jo rekel: „Otročičil še malo časa sem pri vas. Jaz grem, kamor vi ne morete iti za mano. Novo zapoved vam dam, da se ljubite med sabo, kakor sem jaz vas ljubil. „V tom bodo vsi spoznali, da sto moji učenci, ako bote ljubezen imeli med sabo." *) — Potem ko jim je dolgo od ljubezni govoril, jim je še drugače svojo ljubezen skazati hotel, zato jim je dolgo govoril in jih tolažil. Začetek tega govora so besede: „Vaše serce naj se ne prestraši. Verujte v Boga, tudi v me verujte,"8) in ta evangelij se bere na god in praznik svetih apo-steljnov Filipa in Jakoba. Da, vsi evangelji, ki se berejo na tretjo, četerto, peto, šesto in sedmo nedeljo po veliki noči, so vzeti iz tega Kristusovega govora, v k tereni od svojih ljubih učencev slov6 jemlje.
Med drugim so je potožil Jezus posebno o tem, da so imeli njegovi učenci pobegniti. Ta njih beg mu je šol tako k sercu, da ni mogel molčati, temveč je svojo žalost zastran tega s temi le besedami razodel: „Vi vsi se bote po hujšal i nad mano to noč; ker jo pisano: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce;"3) to je: oj moji ljubi učenci 1 kako žalost mi bote to noč naredili! Jaz sem bil vsoloj pri vas kakor skerben pastir prisvoji čedi in sem vas varoval. Ali to noč bom jaz, vaš pastir, udarjen, vjet in odpeljan; in vi, moji učenci, kakor uboge zapuščene ovčiec boste razkropljeni, bote pobegnili, in mene, ki sem vaš zvesti pastir, v rokah mojih sovražnikov pustili. Peter pa in vsi učenci so rekli: „Mi te no bomo zatajili;"4) to je: Ljubi učenik! ne misli, da bomo to storili; naka! na strani ti bomo stali, kakor zvesti prijatelji. In ako tebe vjamojo, hočemo tudi mi s tabo iti v ječo in v smert. Tako so res govorili, toda
') Jan. 13, 83 35. ») Jan. 14, 1. ») Mat,, 20, 31. «) Mat. 2<i, 36.
— 85 —
niso tako storili. Ko je bila namreč nevarnost, so vsi iz straha pred ječo pobegnili. Ta nezvestoba je Kristusa bolj bolela, kakor si človek misli. Saj vidimo, ako se komu prijatelj, na kterega se je zanašal, o času potrebo izneveri in ga popusti, to ga dokaj boli; tako in še bolj je Kristusa v seree bolela nezvestoba njegovih vernih ali tistih, ki so le po imenu kristjani; „kteri ter-dijo z usti, da Boga poznajo, z deli ga pa taj6,"*) kakor uči in piše sveti PaveL
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, najzvestejši prijatelj vsak Čas in na vekomaj! Amen.
0 Jezus, ti najzvestejši prijatelj! ti zgledi Človeške slabosti in nestanovitnosti me strašijo, in mi dajajo spoznati mojo lastno slabost, nezvestobo in nestanovitnost. Zato te pohlevno prosim po vsem tvojem znotranjem terpljenji, ki si ga prenašal in terpel zavoljo nezvestobe, bega in nestanovitnosti svojih učencev — in tudi zavoljo hudobnega Jude-ževega izdajstva: ohrani in okrepčaj mene slabega, grešnega človeka, da s pomočjo tvoje milosti v dobrem in v tvoji službi, v tvoji ljubezni in v vseh čednostih stanoviten in serČen do smerti ostanem. Amen.
») Tit. 1, 16.
— 86 —
Tretje poglavje.
Od Kristusove žalosti in britkosti na oljski gori.
Pervi odstavek.
Hrhtni gre s svojimi učenci v vert ln začenja bili
žalosten.
Naj se bere o četertkih, posebno v poetu.
„In je začel žalosten in otoien prihajati(Mat. 26, 37.)
1. Premišljuj, kako je Kristus s svojimi učenci ves žalosten v vert na oljsko goro šel.
Sveti Janez piše od tega tako-le: -Ko jo bil Jezus to izgovoril, šel je s svojimi učenci čez potok Cedron, kjer je bil vert." *) Potem ko je Jezus hišnega gospodarja za skazano ljubezen zahvalil, šel je zvečer pozno s svojimi žalostnimi učenci z gore Sion doli, skozi mestna vrata do Jozafatove doline, ker v celi tej sveti družbi ni bilo nič, kakor žalost in otožnost. Ubogi učenci so bili namreč žalostni, da imajo sedaj njega zgubiti, kterega so nad vse ljubili. In Jezus je šel med njimi tako žalosten kakor človek, ki je v smert obsojen. Celo to pot je bil tako otožen, kakor da bi se vedno s smertjo boril. Tako žalosten je bil videti, kakor da bi smertno britkost zares v svojem sorci občutil. Njegova duša je bila polna britkosti in strahu, njegov život se je tresel, bled jo bil, kakor da bi že umiral, in seree mu je glasno bilo. Pomisli, kako je bilo ubogim učencem pri serci, ko so Jezusa takega videli. Ko je tedaj pol ure od mesta do pristave prišel, ki se Getsemani kliče; je peljal svoje učence v nek vert in jim je djal: „Sedite tukaj , da grem tje in molim."2) Ubogi učenci so se močno bali; Jezus pa jih je tolažil in zagotovil, tla se jim no bo nič žalega zgodilo, ter jim je rekel: „0ujte in molite, da ne pridete v skušnjavo." 3) In je vzel sabo
') Jan. 18, 1. ») Mat. 26, 36. ») Mat. 26, 14.
- 87 —
Petra, Jakoba in Jane/a in ko je malo naprej ž njimi Sel, rekel jim je: »Moja duša je žalostna do smerti; ostanite tukaj in čujte z mano. In se je odtegnil od njih, kakor pravi sveti Lukež, za lučaj kamna. *)" S temi besedami je pokazal, kako nerad se loži od svojih učencev; zakaj učenci bo hotli ž njim iti; on pa jih ni smel vseh sabo vzeti, ker je dobro vedel, da bi se nad njim pohujšali, ako bi ga videli v njegovi veliki žalosti in da bi zgubili vero.
Ko je tedaj Jezus od njih žalostno slov6 vzel, vsedli so se v vertu in od žalosti zadremali.
2. Premišljuj, kako je Kristus trem učencem posebej razodel svojo žalost in otožnost.
Potem ko se je poslovil od osmerih učencev, šel je s tremi aposteljni okoli štirintrideset korakov naprej v vert, kterega si je bil od večnosti za to žalostno skrivnost odločil. V tem vertu je hotel svoje britko terpljenje Se le prav začeti, in obilo poplačati vse slasti, ki jih grešniki v grehih vživajo. Zato piše sveti Matevž: „In je vzel sabo Petra in Cebedejeva Bina in jo začel žalosten in otožen prihajati." 2) Posebnega omonjenja vrodno je to, kar pravi sveti Matevž, da „je začel žalosten prihajati."
Da to bolje umeš, pomisli, da je Kristus do sedaj vselej svojo smert želel in da se je te ure veselil. Ker je bil namreč Bog, dajala je njegova Božja natora moč njegovi človeSki natori, ter jo tolažila in željo v nji vnela, terpeti za človeško zveličanjo. Ko je pa prišel na oljsko goro, jo Božja natora ji svojo tolažbo odtegnila, človeška natora je bila sama s svojimi natornimi močmi, tako da od tega trenotka do zadnjo minute njegovega življenja uboga človeška natora ni nobene tolažbo več od Božje natore prejela, temveč ji jo bilo sami terpeti ves svoj križ tako , kakor mora vsak drug človek svojo muko terpeti, ki je od Boga brez vse tolažbe puščen.
') Luk. 22, 41. •) Mat. 26, 37.
— 88 —
Ker jo bil tedaj Kristus precej, ko je bil v vert stopil, od Boga brez vso tolažbe puščen in popolnoma zapuščen, zato je bil v tem trenutku od take žalosti in otožnosti prcpaden, da je ne more noben človek popisati. Sami sveti evangelisti je niso mogli popisati, temveč pravijo le: „On je začel biti žalosten in otožen." Ti trije občutki namreč žalost, strah in otožnost, so bili v njem tako veliki, da ni nikdar noben človek kaj takega skusil. Ako bi bi vsa žalost, ves strah in vsa otožnost, ki je bila kedaj v vsih človeških sercih, vkup bila v enem samem človeškem serci, vendar ne bi to seree prestajalo tako velike žalosti in otožnosti, kakor jo Kristusovo seree torpelo. Pomisli, o človek! kolikanj jo Jezusovo presveto seree terpelo, ko so te tri gren-kosti, enako trem oboroženim vojskam, na enkrat ga napadle.
Domišljuj si svojega ljubega Zveličarja, kako stoji pri svojih treh učencih in premišljuj njegovo zunanjo podobo. Začel so je tresti in otožen biti. Obledel mu je obraz, obledele ustnice, oči so uderte in seree mu močno bijg. Kakor kdor po noči strašno pošast pred sabo zagleda, se zgrozi in zavzame, tako se je zgrozil in zazvel Gospod Jezus Kristus, ki je strašno smert, grozne muke, pa tudi neštevilno gerdih grehov in hudobij celega človeškega rodil, kot tri strašne pošasti ali sovražne vojskine trumo, prod sabo stati videl.
Zato je rekel silno otožni Jezus: ,Moja duša je žalostna do smerti," J) to je: Jaz sem tako poln britkosti in žalosti, da mislim, da mi mora od žalosti seree počiti ; ker vidim, kako me bodo to noč vjeli, zvezali, bili in kot revnega červa z nogami teptali. Jaz vidim, kako bom jutro neusmiljeno tepen, mučen, križan in umorjen. Oh! Jaz vidim, koliko udarcev in ran, koliko kletvin, bolečin in muk mi bo prestati. To vse se mi tako strašno zdi, da mi smertni pot na čelo stopa,
') Mat. 26, 38.
— 89 —
in moje serce mi hoče v persih počiti od same groze. O smert, kako si grenka 1 0 greh, kako strašen si mi!
3. Premišljuj serčno sočutje svetih treh aposteljnov.
Ti trije aposteljni so dobro vedeli, da Kristus to žalost terpi zavoljo njih bolj, kakor zavoljo samega sebe, ker je namreč imel veliko sočutje, z njih sedanjim in prihodnjim terpljenjem. On sam je to neki pobožni osebi razodel rekoč: Bila je še druga bolečina, ki je moje serce hudo ranila, ker sem namreč dobro vedel, kako bodo moji ljubi učenci od strahd razkropljeni in koliko muk in bolečin jim bo zavoljo mene prenašati. Nikoli ni bilo učenika, da bi bil svoje učence tako serčno ljubil, kakor sem jaz ljubil svoje učence, aposteljne in brate. Akoravno sem namreč vselej vse ljudi neskončno ljubil, vendar sem do tistih še posebno ljubezen čutil, s kte-rimi sem na svetu v družbi živel. Zato sem zavoljo njih posebno bolečino čutil v svoji žalostni duši, in sem rekel bolj zavoljo njih, kakor zavoljo samega sebe tisto britke besede: „Moja duša je žalostna do smerti," iz velikega sočutja, ki sem ga čutil, da imajo brez mene tako zapuščeni biti. Ta otožnost je bila tako velika, da se mi je zdelo moje telesno ločenjo od njih druga smert in mi je moje serce zavoljo velike ljubezni skoraj na kose rezalo.
Tistikrat sem tudi videl, kako bo eden mojih apo-steljnov zavoljo mene križan, drugi stergan, zopet drugi ob glavo djan in vsi z mnogoverstnimi mukami zavoljo mene umorjeni. Kako me je vse to bolelo, zamoreš nekoliko spoznati iz tega, da pomisliš, kako bi tebe serce bolelo, ako bi človek, ki ga s sveto ljubeznijo ljubiš, imel zavoljo tebe po nedolžnem terpeti. Ker sem bil jaz nekako uzrok, da je bilo mojim ljubim učencem toliko terpeti, zato ti ne morem dopovedati, kako me je to bolelo.
To so besede tega razodenja, iz kterih zamoreš posneti, kako je bilo Kristusu takrat pri serci, ko je rekel: »Moja duša jo žalostna do smerti." In ker so aposteljni
gotovo od Boga razsvetljeni to nekoliko spoznali, oj, kako se jim je Jezus smilil? — Od treh Jobovih prijateljev pravi sveto pismo: „Ko so bili od delež svoje oči povzdignili, ga niso spoznali, ter so vpili in se jokali. In so sedeli ž njim na zemlji sedem dni in sedem noči in nihče ni besede ž njim govoril; videli so namreč, da je bolečina silno velika." l) Ravno taka se je godila trem Kristusovim prijateljem, ko so namreč svoje oči povzdignili, niso ga skoraj več spoznali, ker je bil ves spremenjen in vpadel v obrazu, zato so upili in se jokali.
Nič pa niso ž njim govorili, ker so videli, da je bolečina silno velika. In velikost bolečine jim je besedo vzela, ker svojo žive dni niso nikdar take žalosti videli ali terpeli. Na eelem životu so se tresli in njih seree jim je močno bilo.
Pomisli tedaj, o pobožna duša! kako velika je bila Kristusova žalost, ker so njegovi učenci skoraj obupali, ko bo jo videli.
Moli tedaj:
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vso svojo brit-kost in žalost od sedaj in na vekomaj! Amen.
0 naj dobro ti j i viši Jezus, ti zaželjeno pribežališče vseh žalostnih! jaz te Častim in hvalim za tvojo žalostno pot na oljsko goro, kjer si začel žalosten, boječ in otožen biti. Ti si hotel to terpeti, zato da si vsem ljudem Božjo moč in nebeško tolažbo v naših britkostih in nadlogah zaslužil. Jaz te prosim po vsi tvoji žalosti in otožnosti na oljski gori, ovaruj, krepČaj iu ohrani me v vsaki potrebi, sili in žalosti. Odvzemi od mene, o Gospod! vso škodljivo žalost, vse nezaupanje in maloserčnost in krepČaj in tolaži me v vsili nadlogah, zato da skozi časno terpljenje pridem (lo večnega veselja. Amen.
*) Job. 2, 12. 13.
— 91 —
Drugi odstavek.
Zakaj je bil Kriatiii žalosten.
Za dni pokore in kedar greš k spovedi. vMoja duša je žalostna do smerti." (Mat. 26, 38.)
Pridi o pobožna duSa! v vort; tvoj OdreSenik to vabi rekoč:
»Pridi v moj vert, moja sestra! moja nevesta! požel sem svojo miro s svojimi dišavami." 1) Zato pojdi večkrat v vert, iz ljubezni do svojega ljubega vtergat si šopek mire in deni si ga na svoje persi, da okrepčaš svoje žalostno serce. Premišljuj grenko zelišče in kisla, in vendar zdrava jabelka, ki zorijo v vertu Getsemani; zato da boš zaničeval prepovedana jabelka in veselje v razveseljivnem in zapeljivem vertu tega sveta.
1. Premišljuj, kako je Kristusova žalost in otož-nost bila nezapopadljivo velika, tako da jo mi ne moremo dovolj umeti ali dopovedati; vendar pa si imamo prizadevati, sledeče uzroke premišljevati.
Pervi uzrok njegove žalosti je bila sramotna smert in grozna muka, ki jo je drugi dan terpeti imel. Jezus Kristus je sicer vse svoje žive dni želel, za človeško zve-ličanje terpeti in umreti; sedaj pa, ko je bila njegova človeška natora popolnoma brez vse tolažbe pušČena od Boga, se je smerti neskončno bolj bal, kakor drugi ljudje.
Prigodi se kakšenkrat, da je mlad človek v smert obsojen: tu se vidi, kako je takemu človeku težko umreti. Pred vsimi pričujočimi pade na kolona in jih za Božjo voljo prosi, naj zanj prosijo. On sam vpije z milini glasom: Ali ni mogoče milosti zadobiti ? Ali ni nobenega, da bi prosil za me, nesrečnega človeka ? — Ravno tako in še le veliko tisočkrat grenkejše se je otožnemu Zve-ličarju zdelo, da mora sedaj umreti in sicer tako strašno,
*) Vis. pen. 5, 1.
— 92 —
sramotno smert. Njegova človeška natora je bila namreč v svojem najlepšem cvetu, namreč v štirintridesetem letu, in se je smerti tako bala, da mu je bilo po natorni poti nemogoče, vdati se smerti. Zato jo ležal Kristus v največi serčni žalosti tri cele ure na kolenih in je prosil za milost in življenje. Ko je pa videl, da ni nobene milosti, potil je od neizrečenega strahu pred smertjo ker-vavi pot.
Najbolj grenka pa se mu je smert zdela zato, ker je imel tako strašno smert storiti. In kje je človek, da ne bi se bal takega strašnega terpljenja? Oh! kako se je še le premehka Kristusova natora tako grozne muke bala! Mi beremo od serčnih korenjakov, da so od samega strahu pred smertjo v ječi sive las6 dobili. Ni čuda tedaj, da je Kristus to noč toliko terpel. On je videl v duhu vse, kar ga je čakalo. On je videl, kako ga bodo vjeli, povezali, bili, tepli, kronali, križali, zaničevali, zasmehovali in zasramovali. Vse to mu je stalo tako živo pred očmi, kakor da bi vse to že zares terpel. Jezus pa je tudi videl in vedel, kako bodo vsi ljudje vkupej pomagali, ga mučiti in vse mogočo krivice mu delati. Videl je, kako ga bodo Judje in neverniki, veliki duhovni in starašine, farizeji in pismarji, vojaki in dvorjani, možjo in žone, hlapci in dekle, otroci in starci, beriči in drugi služabniki najhuje terpinčili. Zraven tega je videl, kako ga bo tudi njegov nebeški Oče popolnoma brez vse tolažbo pustil, in tudi hudiču oblast dal, ž njim delati še lnije, kakor nekdaj s poterpežljivim Jobom.
Zato je videl Kristus, da bo satan Judom seree za-kerknil in jim vse usmiljenje vzel, ter jim najhuje muke in krivice vdihal, da Jezusa ž njimi mučijo, zaničujejo in umorijo. — Ko je tedaj žalostni Jezus vso to videl, pogroznil se jo v največo žalost in v strah pred svojim prihodnjim torpljenjem. Zato je bil žalosten do smerti in govori sedaj k tebi tako-le:
O grešnik! glej , kaj sem terpel. Glej , kako mo je strah prod smertjo otožnega delal. Kdo pa jo bil vsega
— 93 —
tega kriv, kakor ti hudobni grešnik! Ti si me pripravil v tako terpljenje, ti si bil moj morilec; tvoji grehi namreč so mi življenje vzeli, ker si mojega nebeškega Očeta tolikokrat vjezil; zato sem moral jaz brez milosti umreti. Zato tolaži me v moji žalosti s pravim serčnim kesom nad vse moje grehe.
2. Premišluj drugi uzrok Kristusove žalosti in otožnosti, namreč veliko število sm črtni h grehov, ki so bili storjeni od začetka sveta in se bodo storili do sodnjega dne.
Vse to grehe je vidol Kristus pred sabo, kakor da bi se bili prav tisti krat godili. Pomisli, o kristjani kako gerd, nagnjusen jo greh. Sveta Katarina Genoveska je imela navado reči, da kdor bi dušo, ktera ni v stanu milosti Božje in je od Boga zapuščena, videti mogel, bi pri njenem pogledu od strahii in groze umeri. Taka duša je namreč tako gorda, tako nagnjusna, da se nikakor no da popisati ali dopovedati. Nobena kača ni tako strašna, nobena merha tako nagnjusna, in nič na svetu ni tako gerdo, kakor je najmanjši smerten greh , ki ga ljudje mnogokrat še ne opazijo. Ako bi bil ves strup, ves smrad, vsa gnjusoba in vse, kar jo na celem svetu človeku zoperno, v oni živali vkupej, ta žival bi bila še lepa v primeri s ■smertnim grehom. Najmanjši smertni greh jo neskončno gerši, kakor vsa gerdoba, ki se moro vidoti ali misliti. Oe je tedaj en sam in sicer najmanjši smerten greh tako gerd , kako jo bilo pa .Jezusu pri serci, ko je gerdobo vseh smertni h grehov, ki so bili že storjeni in ki so so imeli še storiti, prod svojimi očmi videl?
Žalost Kristusove duše je bila tako velika, daje nemogočo popisati tudi tisočen del; vsi angelji v nebesih jo ne morejo na vekomaj dopovedati, ker jo bila neskončna in nezmerna.
Zraven tega Kristus ni samo gerdobo vseh grehov videl, ampak tudi neskončno zaničevanje svojega nebeškega Očeta. O kako strašno, neskončno jo zaničevanje,
— 94 —
ki se Bogu godi s smertnim grehom! Zakaj bogoslovci terdijo, da če bi človek težo in gerdobo najmanjšega greha popolnoma spoznal in pri tem tudi zapopadel, kako se Božje veličastvo z grehom razžali; ne bi ostai en las na njegovi glavi, da 110 bi siv postal; noben ud ne bi bil na celem telesu, da se ne bi od strahu tresel. Da, ta človek bi od prevelikega strahu kervavi pot potil in nagle smerti umeri.
A ko bi se to človeku prigodilo, kteri bi spoznal zaničevanje, ki ga Bogu dela en sam smertni greh; kako se je pa ubogemu Kristusu godilo, ki je vse zaničevanje, ki se je Bogu z vsemi grehi zgodilo, na enkrat videl in sicer neskončno bolj na tanjko, kakor zamore videti ali spoznati človek? K temu pride neskončna ljubezen Jezusa Kristusa do nebeškega Očeta in njegova neskončna gorečnost, varovati njegovo čast. Bolj človeka ljubimo, bolj nas boli, ako se mu godi kaka krivica. Ker je Kristus svojega nebeškega Očeta neskončno ljubil, bil jo tudi do smerti žalosten zavoljo grehov, s kterimi se Bogu Očetu neskončno zaničevanje godi. Zato ni stergal svojega oblačila, kakor imajo Judje navado, v znamnje svojo žaloBti, temveč celo svoje telo tako, da je kervav pot iz vseli njegovih udov od prevelike žalosti potil. Kdo more reči, kaj je Kristusova duša čutila zavoljo gerdobe vseh grehov ? Oj, žalostni Jezus! kako ti je bilo pač mogoče s tako žalostjo še živemu ostati? kako da ti ni seree od prevelike žalosti počilo? Tu domišljuj si, o grešnik! da Jezus v svoji otožnosti tako le tebi govori:
O terdovratni grešniki- pomisli, kako veliko zlo je greh, ker že sama misel na en sam smertni greh bi me bila tisočkrat umorila, ako ne bi me bila moja Božja natora živega ohranila. Kaj sem terpel pri pogledu na tvoje grehe, ne more noben človek zapopasti. In ti, oterp-njeni grešnik! so ne obžaluješ svojih grehov in se hodiš spovedovat brez kesa in serčne žalosti 1
3. Premišljuj tretji uzrok Jezusovo žalosti, namreč nehvaležnost ljudi za Njegovo terpljenje.
— 95 —
Vsak človek v6, kako serce boli, kedar prijatelj, kteremu smo dosti dobrega storili in zavoljo njega tudi mnogo terpeli, namesti da bi nam bil hvaležen, nas še zasmehuje in preklinja. Oh! to reže v našem sercu! Sedaj pomisli, kako se je godilo tvojemu Odre-šeniku na oljski gori. On je vse ljudi tako ljubil, daje bil pripravljen za vse umreti. Terpel je tudi svoje terpljenje tako, kakor da bi ga za vsakega posebej terpel. Kakor namreč On sedaj za celi svet skerbi in vendar za vsakega človeka še posebno skerb ima in sicer tako, kakor da bi ne bilo nobonega druzega na svetu; ravno tako je tudi takrat sicer za celi svet terpel, pa vendar je tudi terpel za vsacega človeka posebej. Zato je silno želel, da bi vsi ljudje delež imeli na njegovem terpljenji. Ker je pa kot Bog vedel in v idil, kako se bo toliko tisoč in tisoč ljudi pogubilo, kakor da ne bi bil zanje terpel in da ne bodo se vdeležili zaslug njegovega terpljenja; zato je neskončno žalosten postal, tako da bi bil iz samega sočutja s temi nesrečnimi že sedaj skoraj umeri. Kako je poguba toliko stotisoč duš Jezusa Kristusa bolela in otožnega delala 1
Ravno tako, ko je videl, kako malo ljudi bo, da bi njegovo britko terpljenje premišljevali in pravo, resnično sočutje ž njim imeli; in da jih bo mnogo, kteri od Jezusovega terpljenja še slišati ne bodo hotli, ali se mu šo posmehovali; oh 1 kaj meniš, kako ga je to bolelo? Potem, ko je videl, koliko jih bo, da bodo preklinjali njegove svete rane in njegovo presveto kri: oh! koliko ran vsekale so te kletvine njegovemu sercu? Na zadnje, ko je videl, koliko sto tisočkrat tisoč smertnih grehov bodo ljudje storili, s ktorimi ga bodo vnovič križali, in s kterimi se bodo duše, z njegovo rešnjo kervijo oprane, zopet vmazale in njegova sveta kri oskrunjevala: oh 1 til jo ubogi Jezus neizmerne bolečine čutil. Kolikor smertnih grehov se je imelo storiti, toliko kač je njegovo serce pikalo in ga ranilo. Zato misli zopet, da on teb: tako le govori:
— 96 —
Oh, grešnik! pomisli, kaj sem terpel. Glej, ali je ktera bolečina taka, kakor je bila moja! Oh! pomisli za Božjo voljo! koliko žalosti si mi ti storil: glej, kako si me do smerti mučil. Ali sem to od tebe zaslužil? Oh! usmili se me in ne torpinČi me več! Ne rani me več, dovolj ran sem že dobil.
Vsak grešnik naj si v svoje seree vtisne, kako Jezus nad grehi toži, ako hoče, da ga Bog vsliši.
0 Jezus! usmili se mene; nikoli več nočem grešiti ! nikoli več nočem biti nehvaležen, ali tebe s smert-nim grehom razžaliti. Nikoli več nočem tvojega serca mučiti ali s smertnim grehom žaliti in raniti. Oh! daj mi potrebno moč in ohrani me v svoji sveti milosti in v dobrem sklepu; to te prosim po tvoji veliki žalosti in otožnosti na oljski gori. Amen.
Tretji odstavek.
Kristus moli na oljski gori vpervIČ.
Za postni čas in za dni pokore.
„0» je padel na svoj obrat in je molil." (Mat. 26, 39.)
1.	PremiSljuj, k j o je Kristus molil.
Mesto, kjer je Kristus molil, jo globoka jama zdoli pod oljsko goro v skali, ne popolnoma Stirivoglata, osem in trideset pedi dolga in osem in dvajset široka, v ktero se sedaj pride skoz ozke , nizke duri po treh stopnicah doli. T a jama nima druge svetlobe, kakor kar vanjo pride gori skoz eno luknjo; na lovi strani, kjer je Jezus kervavi pot potil, jo altar narejen in pred njim je mesto, kjer je Kristus klečal. — Pojdi tedaj o pobožna duSa! s svojim OdreSenikom v to sveto jamo in glej, kako ponižno in pobožno moli in svojemu nebeškemu Očetu svojo revo toži.
2.	Premišljuj, kako jo Kristus moli 1.
— 97 —
Sveti Matevž piše: »In je malo dalje šel in padel na svoj obraz in je molil rekoč: Moj OČel ako je mogoče , naj gre od mene ta kelih; pa vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti." x) O pobožni kristjani ali si svoje žive dni kedaj bolj ponižno molitev slišal? Glej ! Sin Božji se ponižuje pred svojim Očetom tako, da pade na svoja kolena; . še celo na svoj obraz pade in se ponižuje. To zunanje ponižanje telesa je bilo z največim spoštovanjem njegove duše združeno, tako da se je Kristus pred Očetom v brezden svoje ničnosti po-greznil, ga molil in z največo ponižnostjo rekel: „Moj Oče I" ali kakor pravi sveti Marka: „Aba! moj Oče!" Ni je besede na zemlji, ktera bi pričala od večega zaupanja, kakor ta: Moj Oče! Saj vsak oče je od natore tak, da, ko ga ljubi otrok v sili kliče, ni mogoče, da no bi se ganilo njegovo očetovsko serce. Zato je ljubljeni Sin najljubeznjivišega Očeta ležeč na svojem obrazu, v največi svoji sili ne enkrat, ampak večkrat, kakor je verjetno, klical in vpil: »Moj Oče! Aba, moj Oče!" kakor da bi bil hotel bolj s sercem, kakor z ustmi govoriti: O preljubeznjivi Oče! oh, poglej na svojega Sinii v njegovi največi revi in sili! Saj som tvoj Sin, in ti si moj Oče; skaži mi tedaj svojo očetovsko ljubezen. »Moj Oče! tebi je vse mogoče"; tedaj ti je tudi mogočo, od mene ta kolih vzeti.
Glej tedaj, kako je Kristus molil: pervič, z največo ponižnostjo in z največim spoštovanjem. Drugič, z otroško ljubeznijo in z otroškim zaupanjem, rekoč: »Moj Oče!" Tretjič, popolno udan v voljo svojega nebeškega Očeta, ker je rekel: »Pa ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti." Četertič, stanovitno, ker je celo uro molil, kakor spoznamo iz njegovih besed, ki jih je Petru govoril: »Ali nisi mogel eno uro z mano čuti?" Vendar ga ni uslišal nebeški Oče. Kako je to, o usmiljeni Oče ne-
») Mat. 86, 85». Kristiisuvn Jivljenjp in ninort.
4
— 98 —
beški! da nisi pomagal svojemu Sinu v njegovi največi potrebi? Saj je pa vendar tvoje očetovsko seree neskončno bolj pripravno, Sinu pomagati, kakor morejo biti vsi starši. In vendar pustiš svojega edinega Sinil v njegovi sili in mu še odgovora ne daš.
Tu pa si domišljuj, da Bog Oče tako le tebi govori: Ljubi moj kristjan! ali moniš, da sem terdoserčen, da se ne usmilim čez revo svojega Sinil? Veruj mi, ko sem svojega Sinil tako ponižno pred sabo na zemlji videl ležati in sem celo uro slišal ga klicati in vpiti, moje očetovsko seree se je v meni omočilo. Ali hočeš pa vedeti, zakaj ga nisem vslišal ? Zastran tebe! zakaj, ako bi ga bil vslišal in od smerti rešil, ne bi bil ti odrešen. Zato pa, da bi bil ti od večne smerti rešen, sem svoje seree vterdil in svoja ušo3a zamašil in nisem hotel vslišati njegovega upitja. Ali vidiš sedaj, kako sem te ljubil? Jaz te tako ljubim, da bi dal še enkrat svojega Sinil v smert zavoljo tebe, ako bi bilo treba. Tako ljubim jaz tebe, kako ljubiš pa ti mene? In kaj daš ti meni, ali kaj zapustiš zavoljo mene?
3. Premišljuj, kaj je Kristus od. svojega nebeškega Očeta prosil.
To razlaga prav lopo sveti Marka rekoč: „Na zem-ljo je padel in molil, da bi, ako bi bilo mogoče, prešla od njega ta ura." *) Za to je bil že poprej molil, rokoč: „Sedaj je moja duša žalostna. In kaj hočem reči? Oče, reši me iz te ure I"8) To jo pač čudna molitev! Zakaj prosi Kristus, da bi ta ura prešla? O pobožni kristjan! ako hočeš vedeti zakaj, poglej le na svojega Zveličarja sedaj. Poglej, tukaj leži tvoj Odrešenik gologlav na svojem obrazu , z raztegnjenimi rokami, na terdi, merzli skali. Teža grehov eelega sveta leži na njem z vsemi peklenskimi mukami, ki so jih ti grehi zaslužili. S smertjo se bori tako silno, dA mu merzel pot na čelo stopa. Strah pred britkim terpljenjom ga jo vsega pro-
') Mark. 14, 35. *) Jan. 12. 27.
— 99 —
šinil. In kaj je hotel druzega početi, kakor moliti in prositi, da bi prešla ta ura od njega ? Tu ga napada omotica za omotico, bolečina za bolečino, strah za strahom. Kako ne bi bil tedaj prosil, da bi prešla ta ura? Vse svoje žive dni je ni imel še nobene tako grenke ure, kakor so bile tri ure v tej jami; ker je tu na duši terpel vse, kar je imel kmali na telesu terpeti. On je te tri ure tolikanj terpel na duši in na telesu, da, ko bi se ta muka med vse žive ljudi razdelila, morali bi vsi nagle smerti umreti. Gotovo je tedaj imel uzroka dovolj moliti, da bi od njega ta ura prešla. O grenka ura! o ura žalosti in otožnosti polna!
Ker je bil tedaj na duši in na telesu v toliki žalosti in muki in ni nikjer našel pomoči ali tolažbe, zato je k svojemu nebeškemu Očetu se obernil in nanj klical in tako goreče molil. Klečal je, roke in oči proti nebu obernil, zdihoval in tako britko jokal, da se je angeljem v nebesih smilil; vendar ni mogel ene kapljice tolažbe dobiti. Lahko verjamemo, da so vse devetere verste svetih angeljev pred tronom nebeškega Očeta pokleknile in na svojo obraze popadale in za Kristusa prosile: naj bi milostljivi Oče vendar kelih mu odvzel, ali mu ga polajšal; ali Oče jim je rekel: Kar je od vekomaj sklenjeno, to se mora dopolniti. Kristusova prošnja tedaj ni bila uslišana in težka butara naših grehov ga je še bolj potlačila.
Ker ga tedaj Oče ni hotol uslišati, oberne se On k ljudem in posebno k tebi o grešnik! in ti govori:
Moj Sin! poglej in dobro pomisli, kako me tvoji grehi, ki si jih storil in boš še storil, tako zelo tlačijo , da ne morem glave od tal vzdigniti. Gerdoba tvojih grehov se mi je tako velika zdela, da, ko bi jo ti videl, kakor sem jo jaz videl, ti bi od groznega zavzetja nagle smerti umeri. Tvoji grehi in tvoja neti valežn ost so me tako boleli, da se ue da nobena
— 100 —
muka na tem svetu mojim takratnim bolečinam primerjati. Moja duša je bila tako polna žalosti, da je na vso moč k nebeškemu Očetu vpila, naj bi grenki kelih, kterega si mi ti napolnil, od mene vzel. Prosil sem, naj stori, da ta strašna ura od mene prejde; in ti si ne daš še miru in nočeš svojih grehov obžalovati, temveč hočeš še na dalej me žaliti? 0 Jezus! ti naj-zvestejši ženin naših duši jaz te prosim po tvoji žalosti Čez naše grehe: daj mi sterto in pobito seree, da bom svoje grehe v resnici obžaloval.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za tvojo žalost in britkost, ki si jo na oljski gori Čutil, na vekomaj! Amen.
Četerti odstavek.
Kristus moli na oljMkl gori drugič.
Naj so bero v četertkili zoper lenobo. „Zopt& je drugič šel in molil.'' (Mat. 26, 42.)
1. Premišljuj, kako je Jezus svojo spi j oče učence zbudiL
Sveti Marka pravi: „In je prišel (k svojim učencem), in jih najde spijoče." *) Naš žalostni Zveličar je že celo uro na svojem obrazu ležal, svojega nebeškega Očeta prosil, naj ga terpljenja reši. Tu je hotol kakor skorben pastir Bvojo ovčiee obiskati in opominjati, zato da je cerkvenim poglavarjem zgled dal in pa da je nam razodel svojo zapuščenost.
Vodi tedaj , da je bila po Božji naredbi človeška natora Kristusova tako popolnoma zapuščena, da ni dobivala nobene tolažbe ne od svoje Božje natoro, ne od pameti. Kristus je imel vse svoje živo dni svojo smert
') Mark. 14. 37.
— 101 —
pred očmi; ker pa je njegova človeška natora tolažbo dobivala od Božje natore, zato je bila vselej voljna terpeti. Tudi grehe in nehvaložnost ljudi jo vbo svoje žive dni pred očmi imel; akoravno se mu je to zdelo grenkejše kakor Bmert, vendar je imel tolažbo v svoji Božji natori in ta tolažba je bila veča kakor žalost nad grehi tega sveta. Sedaj pa, da je za grehe popolnoma zadostil, je bila njegovi človeški natori vsaka tolažba odtegnjena, in bilo ji je toliko terpeti, kolikor je mogoče terpeti človeku.
Tolažnik žalostnih je šel v tem svojem prežalostnem stanu k svojim trem učencem ne, da bi bil od njih kaj tolažbe dobil, temveč nas podučit, kako se imamo v največi nadlogi in žalosti zaderžati. Ali dobri učenci so kmali trudni postali in niso mogli s Kristusom čuti in moliti; zato so se že zdavno vsedli in so zaspali.
Tu pomisli, o človek! kako je Kristusa bolelo, ko ' je videl, da njegovi najljubši prijatlji, na ktere se je najbolj zanašal, za njegovo revo malo marajo in mirno spijo. On jih zbudi in jim reče: »Tako niste mogli ene ure z mano čuti?" to je: Ali je to zvestoba, ki mi jo skazujete ? Jaz sem poln reve in otožnosti, da ne vem, kam se djati; vi pa še toliko ne storite iz ljubezni do mene, da bi z mano molili?
Ko Kristus svoje učence opominja, opominja tudi tebe rekoč: »Ljubi moj! jaz ti moram tožiti svojo revo in Bilo. Čakal sem, ali bo kdo z mano žaloval, pa ga ni bilo nobenega; čakal sem, ali me bo kdo tolažil in nisem našel nobenega." Oh, glej! kako sem od Boga in od ljudi zapuščen! Glej, to tolažbo terjam od tebe, da čuješ. Zato bolje tolažbe mi ne moreš dati, kakor da kakšen krat pol ure od svojega spanja si odtergaš in meni v čast čuješ. To se ti nima težavno zdeti, ker se ti tudi ne zdi težavno, iz ljubezni do prijatlja večkrat dolgo čuti; ali nisem jaz tvoj najbolji prijatelj ? Skaži mi tedaj tudi to prijaznost in čuj z mano v molitvi. Cuj meni v čast in sebi v korist; kar sem namreč svojim učencem
— 102 —
rekel, to rečem vsem: „Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo. Duh je sicer voljan, meso slabo." *)
2. PremiSljuj, kako je Kristus drugič molil namreč, kakor pravi sveti Matevž: »Zopet je drugič Sel in molil rekoč: Oče moj! ako ne more ta kelih memo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja." 2)
Človeška natora se je vselej smerti bala. To se je pokazalo tudi pri Kristusu kot človeku; zato jo iskal, kakor je bilo mogoče, da bi bil svoje življenje ohranil in britkemu terpljenju se ognil. In akoravno pervikrat ni bil usliSan, hotel je vendar še enkrat tje iti in moliti. Zato je svoje roke sklenil, svoje objokane oči proti nebu obernil in se je podal v tisto jamo poln žalosti. Ko je noter stopil, padel je na kolena, z obrazom na zemljo in je začel zdihovati, prositi in tožiti. Na zadnje spregovori z milim glasom: »Oče moj! ako ne more ta . kelih memo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!"3) to je: Preljuboznjivi Oče! akoravno me nisi poprej uslišal, vendar me silanaganja, da zopet prosim. Moje terpljenje je tu in ni ga, da bi mi pomogel. Zato, o najmilostljiviši Oče! ne odtegni mi svoje pomoči in ne oberni od mene svojega obličja. Moj Oče! jaz vem, da me ljubiš in veš tudi, da te jaz ljubim. Ker me tedaj ljubiš, vzemi od mene kelih terpljenja. Naj bo dovolj to, da sem že tri in trideset let v največih revah živel in od zopernikov toliko hudega preterpel. Naj ti bo dovolj, da som že toliko solz prelil, toliko se potil in toliko težavnih potov storil. Ali ti bo mogoče gledati, o preljubeznjivi Oče, da tvojega ljubega Sinil tako sramotno bijejo , tako neusmiljeno bičajo , tako zaničljivo kronajo, tako grozno križajo in po nedolžnem umorijo? O najdobrotljiviši Oče! reši me ali pa daj mi moči, kor moja človeška natora je slaba; tvoja volja naj se zgodi!
Te in enake besede je govoril, zdihoval in molil žalostni Jezus k svojemu nebeškemu Očetu.
') Mat. 26, 41. ') Mat. 26, 42. •) Mat. 26, 42.
— 103 —
3. Premišljuj, kako je Kristus svoje učence drugič našel spijo če.
Ko je namreč že dolgo molil, tožil in jokal, je zopet vstal in je hotel zopet iti k svojim učencem, da bi tolažbe pri njih našel za svojo človeško natoro. Ko jih je pa zopet spijoče našel in videl, da je od vseh strani zapuščen , mogel je in moral z Davidom tožiti: „ čakal sem ga, da bi me miloval, pa ga ni; in da bi me tolažil, pa ga ne najdem." *) In sveti Marka pravi: „Ko se je vernil, našel jih je zopet spijoče, njih oči namreč so bile trudne; niso vedeli, kaj bi mu odgovorili." 8) Tu premišljuj pa tudi veliko skerb Kristusovo za učence še celo takrat, ko je v največi stiski; on čuje, ko so služabniki spali; on moli za svoje ovčice kakor zvest pastir. Akoravno jo vedel, da učenci spijo, hotel jih je vendar obiskati in svojo skerbno čuječnost pokazati in pri tem za nje in za vse ljudi svojo britko žalost in zapuščenost nebeškemu Očetu darovati. V resnici! ljubil nas je do konca.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus! in njegova volja naj se zgodi z nami in od nas tukaj in tamkaj na vekomaj.
0 najdobrotljiviši Jezus Kristus! ki si v svoji žalosti na svoj sveti obraz padel in svojega nebeškega 08eta večkrat ponižno prosil in se v njegovo Božjo voljo popolnoma vdal, rekoč: Oče! tvoja volja naj se zgodi in ne moja! — Dodeli mi po tej zaupni molitvi in po udanosti, s ktero si jo molil, da v vseh svojih silah, stiskah in potrebah k tebi pribežim z molitvijo v vseh rečeh popolnoma
') Ps. 68, 21. ») Mark. 14, 40.
— 104 —
tvojo Božjo voljo se vdam , se tudi vseh križcv in zopernosti, ki mi jih pošlješ, nč branim, temveč vse z voljnim in hvaležnim serceni iz tvoje Božje roke prejmem in terpim. Amen.
Peti odstavek.
Kriitns moli tretjič in kervavi pot poti.
Naj se bere o čotortkih tudi v stiskah in potrebah.
„Zopet je šel in tretjič molil, in ravno tiste besede govoril
(Mat. 26, 44.)
1. Premišljuj , kako je Kristus tre tj iS molil, in kaj je kot pravi človek od svojega nebeškega Očeta prosil.
Ko je Kristus videl, da mu je smert pred pragom, silila ga je smertna žalost šo enkrat moliti; šel je tedaj s priklonjeno glavo in križem derž6 roke na poprejšnje mesto, pokleknil je, padel je na svoj obraz, svoje roke raztegnil in rekel zdihovaje: „Oče! ako hočeš, vzemi ta kelih od mene; ali zgodi se tvoja volja, ne moja!" to je: Preljubeznjivi Oče I glej, tu sem tretjič in ležim na svojem obrazu pred tvojim Božjim veličastvom in prosim, da se me usmiliš in moji slabi človeški natori na pomoč prideš. Aba! moj Oče! Ti vidiš, da moja človeška natora ne more tako britke smerti terpeti: zato te prosim, stori, da se svet odreši tako, da ne bo treba meni umreti. Vendar naj se zgodi tvoja volja ne moja! saj sem pripravljen vse storiti in vse terpeti, kar tvoja praviea terja; tedaj naj se zgodi, kar hočeš ti, ne kar jaz. Ali od znotraj je dobil od nebeškega Očeta ta le odgovor: Ljubi moj Sin! ti veš, da sem te vselej všli-šal; v tej reči pa ne morem vslišati tvoje človeške na-tore. Nobena druga reč ne more človeškega rodil rešiti večno smerti, kakor tvoja nedolžna smort.
Ko mu je nebeški Oče na pervo prošnjo tako odgovoril, hotel je prežalostni Jezus drugo prošnjo storiti;
— 105 —
vzdignil je tedaj svoje roke proti nebu in je s solznimi očmi govoril: O najdobrotljiviši Oče! ker mi je tedaj umreti, to prosim, da umerjem že kakor si bodi, samo ne na križi. Oh, moj Oče! ako je mogočo, vzemi od mene ta grenki kelih, sramotno smert na križi; vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.
Na to proSnjo mu je Oče zopet odgovoril: Ljubi moj Sin! smiliS so mi, ker vem, da je to grozno terpljenje; ali tako se mora Adamov greh in pregrehe celega sveta izbrisati. In tu mu je pokazal grehe vseh ljudi, ki so kedaj živeli, ki Se živijo in ki bodo do sod-njega dneva živeli in mu je rekel: Tu vidiS, ljubi moj Sin I koliko tisoč in tisoč smertnih grehov so ljudje storili in jih bodo Se storili. Glej! kako neskončna je krivica , ki mi jo svet dela. Ti grehi se ne dajo zbrisati, ako ti za nje s svojo smertjo na križi ne zadostiS. Zakaj noben človek ne more zadostiti za nje. Ako hočeS za njo zadostiti, moraš vse terpeti, kar sem imel jaz od grešnikov prenašati. Kakor so oni mene zaničevali, moraS tudi ti zaničevan biti. Kakor so oni meni največo krivico delali, moraš tudi ti največe krivice terpeti. Kakor so mene preklinjali, moraš tudi ti preklinjan biti. Kakor so oni moje zapovedi z nogami teptali, moraš tudi ti z nogami teptan biti. In kakor so moni največo sramoto delali, moraš tudi ti največo sramoto na križi terpeti, da za njih grehe zadostiš.
Ko je njegova človeška natora to strašno besede, to voljo in to povelje nebeškega Očeta zaslišala, zavzela se je tako, da jo Jezus pred obličjem svojega Očeta na svoj obraz padel in da mu je od preveliko stiske pot kakor kervave kaplje tekel. Ko se je zopet malo okreval, prosil jo tretjič rekoč: O usmiljeni Oče! akoravno' si mi dve prošnji odrekel, vendar me sila naganja, da še enkrat prosim. Oče! usliši vendar mojo prošnjo zavoljo veliko ljubezni, s ktero te ljubim. In zavoljo moje zvestobe, s ktero sem ti vse svoje žive dni služil, ne za verzi mojo prošnje. O usmiljeni Oče! vse muke, kar
— 106 —
mi jih. odločiš, bom pokorno prenesel. Ali, da me imajo do nazega sleči in da imam tri cele ure nag na križi viseti, tega moja sramožljivost terpeti ne more. Zato te prosim, da mi te sramote ne odločiš. In ko jo Jezus to zgovoril, čakal je na odgovor; in znotranji glas sliši, ki mu pravi: Rad bi ti to prošnjo vslišal, ljubi Sin! ali moja ostra pravica tega ne dopušča. Tako namreč moraš ti pokoro delati za toliko nesramnih grehov tega sveta. Ker veš, da ljudje največ takih grehov delajo, zato ne brani se tudi za nje zadostiti. Ko je usmiljeni Jezus to slišal, postal je še bolj žalosten, in je začel z otožnim sercem zdihovati: O jaz revni človek! tedaj ne najdem nobene milosti in nobene pomoči ? O grešnik! v kako Žalost in terpljenje me ti spravljaš? Glej! zavoljo tebe je moj nebeški Oče z mano tako oster. Jaz sem trikrat molil in nisem bil uslišan; in to bi me pri vsem terpljenji še tolažilo, ako bi bila moja tretja prošnja uslišana; ali tvoji nesramni grehi mi delajo največo stisko. Pomisli, kako bi bilo tebi pri serci, ako bi te popolnoma nazega po celem mestu peljali v sredi tolikanj ljudi? Kako gienkejše seje pa meni zdelo, da sem imel nag in bičan biti, ki sem mnogo tisočkrat krat bolj sramožljiv, kakor ti? Glej, kako mi boš to povernil; prizadevaj si, grehom nesramnosti slov6 dati; če ne, te bom na sodnji dan pred celim svetom osramotil.
2. Premišljuj, kako in zakaj je Kristus ker v a vi pot potil.
Ta skrivnost se da težko umeti in razložiti. Tiste tri ure namreč, ko je Kristus na oljski gori molil, seje borila ljubezen do človeškega rodil s strahom pred smertjo, in ta boj v Odrešenikovem serci je bil zmirom hujši. Na zadnje po dolgem boji je zmagala ljubezen do zveli-čanja ljudi plašni strah pred smertjo; kar je kri, ki se je bila nabrala okoli Kristusovega serca , s toliko silo od serca v najskrajne ude gnalo, da je skoz vse potne ljuknjice obilno silila in Kristusu ne Bamo po obrazu,
— 107 —
persih, herbtu, ramah in bedrih tekla, temveč tudi zemljo pod njim močila. Kakor pravi sveti Lukež: „In ko so ga smertne težave obšle, molil je dalej. Njegov pot
S a je bil, kakor kervave kaplje tekoče na zemljo." *) — • neizrečena stiskal O ti moj Bog! to je bila velika sila, da jo moj Zvoličar tak kervavi pot potil, da je zemlja pod njim bila okervavljena. Ako bi bil eno samo kapljo kervi se potil, bilo bi že to znamnje velike sile; kakor se bere od nekterih, da so kervav pot potili, ko jim je bilo umreti, ker so bo silno smerti bali.
Kako strašno žalost in silo je pa terpel naš Odrešeni k na duši in na telesu! O vi angelj i zavzemite se in vi človeški otroci stermite! Glejte, naš Odrešenik terpi tukaj zavoljo naših grehov tako silo, da mu namesti potti kri ven stopa. Ali no bi imeli mi kervave solze točiti, da smo ljubemu Jozusu take stiske pripravili?
O oterpnj en i grešnik! ako bi ti svoje grehe spoznal tako, kakor jih je KristuB spoznal, točil bi tudi ž njim kervave solze in ž njim vred žaloval in terpel. Pa kaj pravim, terpel ? kervavi pot bi potil od samega zavzetja, ako bi popolnoma spoznal, kako strašno vsak smertni greh Božje veličastvo razžali.
3. Premišljuj, kako je Kristus ležal v kervavem potu.
Sveti Lukež pravi: „Ko so ga smertne težave obšle, molil je dalej. Njegov pot pa je bil, kakor kervave kaplje tekoče na zemljo." Tu je ležal v svoji lastni kervi, njegovo spodnje oblačilo je bilo tako mokro, da je ni bilo ene niti suhe na njem. Njegove svete roke in noge in eelo njegovo truplo bilo je polno kervi. Na celem životu se je tresel. Iz njegovih ust se ni že druzega slišalo, kakor oh! in gorje! Zmirom slabejši prihaja in kervavi pot vedno obilniŠe na zemljo teče, tako da je zemlja pod njim okervavljena. Skala, na kteri je ležal, se je omečila, tako da so v njej utisnjena ostala znamnja nje-
') Luk. 22, 43. 44.
— 108 —
govih rok in ledij. Ta skala z vtisnjenimi znamenji je bila poznej odvzeta in prenešena v cerkev Marijinega groba.
Moj sin! pomisli na mojo zapuščenost in poglej, kaj sem terpel! Tvoji grehi so me v toliko revo in zapuščenost spravili in so mi kervavi pot uzrokovali. Oh! usmili se me in prinesi mi, kar zamore okrepčati mojo OBlabljenost. Nič boljega pa mi ne moreš dati, kakor pravo, resnično žalost nad svojimi grehi, kteri so me s toliko žalostjo navdali in zavoljo tebe me posilili, tako pokoro delati. Oh! uči se od mene, da svoje grehe tudi s kervavimi solzami objokaš, ali pa vsaj uči se, serčno žalovati in moj kervavi pot za svoje grehe darovati.
4. Premišljuj, kako je angelj z nebes prišel in ga pokrepčal.
Sveti Lukež pravi: »Prikazal se mu je pa angelj z nebes, kteri ga je poterdil." *) To skrivnost lako tako-le premišljuješ: Ko so angelji v nebesih to veliko revo videli, in skoraj se bali, da ne bi s smertjo se borijoči Kristus umeri, padli so vsi pred Božjim tronom na svoj obraz in so nebeškega Očeta prosili, naj pride svojemu Sinu na pomoč. Tedaj se je Oče svojega Sinil usmilil in je poslal arhangelja Mihaela, da bi človeško natoro Kristusovo pokrepčal. Ta sveti angelj je prišel v človeški podobi v jamo, kjer je Kristus ležal; ko je svojega Boga v toliki revi videl, padel je ves prestrašen na svoja kolena, ga je molil, svojo glavo do tal priklonil, okervavljena tla poljubil, pa Jezusa pokrepčal in po-terdil. Jezus se je angelju za to tolažbo zahvalil in se vnovič ponudil, da hoče kelih terpljenja do dna izprazniti. Potlej , kakor premišljujejo nekteri, ga je angelj od tal vzdignil in mu je z največim spoštovanjem kervavi pot obrisal. Tolažil ga je, poživil in pokrepčal, kakor je mogel, pa je spoštovalno od njega se poslovil.
Ko je bil angelj odšel, padel je Jezus zopet na svoja kolena in zahvalil svojega nebeškega Očeta za ') Luk. 22, 43.
— 109 —
poslano tolažbo rekoč: Zahvaljujem se ti, moj ljubi Očel da si mojo slabost po svojem angelji pokrepčal; darujem se ti vnovič, da spolnim tvojo sveto voljo. Grenki kelih, kterega si mi podal, hočem do dna sprazniti; vse terpljenje, ki mi ga je tvoja pravica odločila, hočem z voljnim sercem prenašati. Samo ne pozabi moje slabosti, daj moč moji slabi človeški natori. — Tedaj je Jezus zemljo poljubil, na ktero jo poprej tekla njegova sveta kri, vstal je od molitve. Ali, kako premenjen je bil na svojem životu in kako zel6 je še stiska se na vsih njegovih udih poznala, ki jo je ravno prestal! Oči so mu bile vse rudeče od obilnega jokanja. Njegov obraz mu je bil ves spremenjen zavoljo prestanih smertnih težav. Roke in noge so mu omahovale zavoljo prestane otožnosti. Njegov sveti život je bil tako slab, da je komaj na nogah stal; njegov duh sam je bil močan in voljan, muke terpeti. To jo boj, ki ga je Jezus na tem mestu prestal in s kterim je za naše grehe pokoro delal.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svoj kervavi pot na oljski gori, sedaj in na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljiviSi Jezus! kteri si na oljski gori za nas veliko žalost, strah in britkost prestal in kervavi pot potil; krepČaj, te prosim, in tolaži vse žalostne s svojo sveto milostjo in napolni moje seree in serca vseh grešnikov z zveličavnim strahom in žalostjo nad naSiini grehi. Amen.
— 110 —
Četerto poglavje.
Kristusa vjamejo in peljejo pred Ana in Kajfeža.
Pervi odstavek.
Kristus je izdan.
Zoper hinavske prijatlje. „ Prijatelj! čemu si prišel?" (Mat. 26, 50.)
1. Premišljuj, kaj je Judež storil, da bi Judje Jezusa vjeli.
Ko je Judež zapustil Jezusa, kakor smo zgoraj premišljevali, tekel je hitro v Kajfeževo hišo pravit velikemu duhovnu, da je sedaj najlepša priložnost, Jezusa vjeti. Kajfež je koj poklical najimenitniše svetovalce in jim je povedal Judoževe besede. Oni so menda zopet rekli: „Ne o prazniku!" nam se zdi, da je bolje počakati, da prejde velikonočni praznik; zato, da ne vstane kak punt med ljudstvom." Judež pa je rekel: Vi, gospoda! imate prav; ali vedite, da ga ni mogoče dobiti v roke, kedar bi kdo hotol. Ako ga to noč no hočete vjeti, ne morem vam ga več spraviti v roke. Jaz si ne upam več v njegovo družbo iti, ker je ta večer veliko o meni govoril in vsak trenutek sem se bal, da bodo njegovi učenci o mojem naklepu zvedeli.
Ko so duhovni to slišali, bili so zadovoljni, da naj se Kristus to noč vjamo; vendar pa, kolikor je mogoče, brez hrupa. Judež pa jim reče: To ni tako lahko delo, kakor vi mislite. Naj On, ali pa njegovi učenei na poti začnejo vpiti in kričati, priteče koj vso ljudstvo; ker ga imajo ljudje radi in ga spoštujejo, kakor ste videl i cvetno nodeljo, pobijejo mene in vse tiste, ki bodo z mano. In Judjo so mu rekli: Stori tedaj ti, kar so ti zdi najbolje; mi bomo storili, kar ti porečeš.
Judež pravi: Jaz moram trumo vojakov imeti, naj-manjo pet sto, ako hočete, da mi no uide. — Tedaj so poslali k duhovnikom, farizejem, pismarjem in stara- .
— 111 -
šinam in ukazali, naj koj pošljejo svoje služabnike in hlapce z orožjem; druge pa naj pošljejo s koli, palicami ali enakimi rečmi oborožene: ker je sedaj najboljša priložnost , galilejca vjeti. Tako se je v kratkem zbralo nekaj sto mož; vsi so se čudili, kaj to pomeni, da isti večer pred velikonočjo, ko se vsi z veseljem pripravljajo za velik praznik, tako sem ter tje ljudje tekajo. — Ko so bili vsi vkupaj, je Judež rekel, naj tudi že-lozja in vervi sabo vzamejo, da ga bodo mogli zvezati. Tudi je hotel, da imajo biti vsi dobro oboroženi, ako bi ljudstvo iskalo ga rešiti; kakor tudi, da naj baklje in svetilnice sabo vzamejo, da ga bodo lože našli. In ko je bilo vse pripravljeno in so imeli odriniti, je Kajfež služabnikom in vsem vojakom ukazal, naj Judeža ubogajo in vse storijo, kar jim on poreče.
Ko je tedaj prišlo polnoči in so si mislili, da vse spi, šla je ta nesrečna truma Jezusa poiskat in vjet. J udež gre od spred, zraven njega nekteri izmed velikih duhovnov in poglavarjev tempeljna in za njimi eola truma. Ko so prišli prod hišo. v kteri je Kristus noeoj volikonočno jagnje jedel, rekel je trumi, naj pred hišo postoji, ter jo sam šel v hišo, da bi videl, ali jo Jezus šo notri. Rekel jim je, da jim bo znamenje dal, ako jo notri.
Ko je Judež zvedel, da Jezusa že zdavno ni več v hiši, podal se je nazaj k svoji trumi in jim je rekol: Ni ga več tukaj; ali jaz vem že, kje ga najdem. Pojdite le za mano, jaz vas gotovo k njemu pripeljem. — Tako jih je tedaj iz mesta peljal proti oljski gori in po poti jiiu.jo rekel: .Kterega bom kušnil, tisti je; njega primi te in peljite ga varno," ') to je: glejte, da vam ne uide; saj veste, kolikokrat so je žo iz vaših rok zmuznil. Iz teh bosed se. vidi, da je Judež mislil, da jim Jezus gotovo uide, reči jo hotel: Jaz nočem biti kriv. ako se to zgodi, da nebi mu odrekli obljubljenih srebernikov.
>) Murk. 14. 44.
— 112 —
Judje pa so govorili: če ga li enkrat v pesteh imamo, hočemo ga že dobro zvezati, da nam ne uide, kakor druge krate, razun ako zna čarati. Mi ga bomo že ukrotili tako, da se mu ne bo ljubilo uteči. Te in enake pogovore so imeli med sabo po poti; in hudiči, ki so jim bili v sereih, so jih tako spodbadali, da so bili bolj zdivjanim hudičem podobni, kakor pametnim ljudem.
Glej tukaj Kristusovega aposteljna, kteri je v .Jezusovem imenu nekdaj čudože delal, sedaj je postal vodja hudobne trume 1 Tu se vidi, kako globoko Človek pade, kteri je mnogo milosti od Boga dobil in potem od Boga odpade.
2. Premišljuj Kristusov strah in njegovo žalost, ko je videl priti Judeža z vojaki in služabniki.
Jezus je bil iz serca voljan smert za nas terpeti; vendar pa je bil človek, kakor smo mi. Zato, ko je videl se bližati hudobno trumo, ki je prišla ga vjet, vstrašil se je na pervi pogled tako, da je mislil, da ne bo mogel jih dočakati. Pomisli le o pobožna duša! kakšen strah je obšel Kristusa, ko je videl toliko sovražnikov se bližati. Misli se namreč, da jih je bilo več sto mož. Gotovo njegov strah je bil tak, da bi bil skoraj utekel. Tu je menda z Davidom molil rekoč: „Otmi me mojih sovražnikov, moj Bog! in reši me njih, ki se zoper me vzdigujejo. Otmi me njih, ki hudobijo delajo in reši me kervoželjnih mož.a *) Potem je obernil svoje oči proti vojakom in je v svojem serci tako lo govoril: Moje ljudstvo! kaj sem ti storil in v čem sem ti bil nadležen? Jaz sem to to noč iz egiptovske sužnosti rešil; ti pa prideš, da me po nedolžnem vjameš? Jaz sem ti kot dober oče ljubezen in zvestobo skazoval; in ti prideš, da mi vse mogoče zlo storiš? — Te in enake beBedo je Jezus v svojem serci govoril. Glej, tu stoji dobri pastir in nedolžno Jagnjo Božjo v strahu in žalosti in čaka na svojo sovražnike in volkove, da bi njegovo ovoe.bile ovarovane.
') Ps. 08, 2. 3.
— 113 —
3.	Premišljuj, kako jo Gospod svoje spijoče učence zbudil.
Ko jo bila hudobna truma že blizo, izbudil jo svoje tri spijoče učence rekoč: BVstanito, pojdimo! glejte! približal se je, kteri me bo izdal."1) O Bog! kako so se vstraSili ubogi učenci, ko so se zbudili in te besede sli-Kali. Koj so vstali in Kristus je Sel ž njimi k unim aposteljnom, ktere je tudi od prevelike žalosti spijoče našel in jih zbudil. Ko so sliSali, da se vojaki bližajo, so vsi prestraSeni Kristusu rekli: „Učenik! pomagaj nam, po nas je!" Jezus pa jih je tolažil rekoč: Nič se ne bojte, ljubi moji! vam se no bo nič zgodilo.
4.	PremiSljuj, kako jo Jezus svojim sovražnikom n a-proti Sel.
Sveti Janez piSe: „Jezus, ki je vedel, kar je imelo čeznj priti, stopil je naprej in jim je naproti Sel." S temi besedami je hotel na znanje dati Jezusovo željo terpeti; ako ravno je dobro vedel, kako so mu bo godilo, je vendar svojim sovražnikom naproti Sel. Usmiljeni Jezus je hotel s tem pokazati, da gre radovoljno v smert in da jihv ni hotel počakati na mestu, kjer so trije učenci spali. Sel jim je z enajsterimi svojimi učenci naproti, deset korakov od mesta, kjer so osmeri učenei sedeli in kjer je bil vjet. In to mesto je bilo So dvesto petnajst korakov proč od mesta, kjer je Kristus molil. Iz tega se vidi, kako je Kristus radovoljno v smert Sel, ker je sjrojim sovražnikom tako deleč naproti prišel. Zato jo Gospod sam sveti Mohtildi govoril: Pomisli, kako prijazno in ljubeznjivo sem šel svojim sovražnikom naproti, ko so mo z moči in bati iskali vjeti, kakor morilca in hudodelnika: Jaz pa sem jim šel naproti kakor mati Bvojemu otroku in sem se jim rad v roke dal ,• da bi jih volku iz žrela storgal, to jo, peklenskemu sovražniku. Zato prosimo ga večkrat pohlevno po tej nezapopadljivi ljubezni s kraljevskim prerokom: „Otmi me iz levovega (hudičevega)
') Mat. 26. 46. ') Jan. 18, 4. Kristusov« {taljenje in umert.
4
— 114 —
žrela; reši mojo dušo izpesje roke" *) (to je, iz hudičeve oblasti.)
5. Premišljuj, kako je Judež Jezusa s polubejem ali kuševanjem izdal.
Judež, Gospodov apostelj, postal je hudičev služabnik. Sveti evangelisti pripovedujejo: »Judež, eden dvanajsterih, je prišel in ž njim velika množica z meči in kolmi. In berž je stopil k Jezusu in je rekel: Zdrav bodi Učenik! in ga je kušnil." s) O j strašna hudobija! nikoli so ni še kaj tacega slišalo ali videlo. Vendar se Jezus ni obernil proč od njoga in se jo dal poljubiti temu hinavcu. Vendar pa je milo njemu rekel: »Prijatelj! čemu si prišel?"3) to je: »Judež! s kuševanjem izdaješ Sinil človekovega?"4) O ljubi moj učenec 1 ali sem to od tebe zaslužil? Je li to hvaležnost, da sem ti toliko dobrot skazal? Oh, kako te je denar in hudobni duh oslepil? Pomisli vendar, kako svojo dušo pogubiš, da mene, svojega zvestega učeni ka tako hinavsko izdaš. Prosim te, spreoberni se! Jaz ti bom iz serca rad odpustil, in te vzamem zopet med svoje prijatlje. — Tako mu je Kristus v svojem serci govoril, da bi bil terdo serce omečil, toda zastonj. Oj, kdo bi solz ne prelival, ko pomisli na neskončno Kristusovo ljubezen? Oj, komu so ne omeči serce, ko premišljuje, da Kristus so da od Judeža izdajalca poljubiti? in da še celo On tudi Judeža poljubi? O ne-zapopadljiva ljubezen! O Gospod! kdaj bo tvoja Ijubezni-polna dobrota naša terda in sovražna serca omočila? O Gospod! nikdar, nikdar več nočem biti hinavski Judež ali tvoj izdajalec.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, od Judeža izdan; češčeu in hvaljen bodi na vekomaj! Amen.
') Ph. 21. 21, 22. ') Mat. 2«, 47. 49. Luk. 22, 47. ') Mat. 26. 4H. «) Luk. 22, 48
— 115 —
O Jezus, najzvestcjši prijatelj! ki si bil od hinavskega Judeža izdan svojim najhujšim sovražnikom, jaz te prosim po ljubezni in prijaznosti, s ktero si hinavski poljubej izdajalca Judeža sprejel; dodeli, da te ne bom nikoli nezvesto ali hinavsko izdajal, temveč da ostanem tvoj zvest učenec in nasledovalec, tudi s kristjansko ljubeznijo in krotkostjo vse zaničevanje in krivice prenašam, prijatlje in ncprijatlje v resnici ljubim, njim in sebi večno zveliČanje želim in po tvojih zaslugah dosežem. Amen.
Drugi odstavek.
14 r tatu Na vjamejo.
Za postni čas in za čas preganjanja.
„ Tedaj so pristopili in so roke na Jezusa vergli in ga prijeli.'1
(Mat. 26, 50.)
1. PremiSljuj, kako je Jezus pokazal svojo m o 5 in svojo dobroto.
Sv. Evangelist pravi: »Jezus jo naprej stopil in jim rekel: Koga iščete? Odgovorili so mu: Jezusa Nazaren-skega. Jezus jim reče: Jaz sem. Ko jim je rekel: Jaz sem; so odstopili in padli na zemljo."1) kakor da bi bili od strele zadeti. Iz tega bi bili imeli spoznati Kristusovo vsegamogočnost in opustiti svoj naklep, da hočejo Jezusa vjeti; toda hudobnost jih je oslepila, da so se še bolj razserdili ter mislili, kako bi se nad Jezusom maščevali. Med tem ko so kakor mertvi pol če-terti ure tako na tleh ležali, bil bi Jezus lahko pobegnil; vendar pa tega storiti ni hotel, temveč jo hotel rado-voljno so v smert podati. Tu pa poslušaj in pomisli besedo svetega Avguština, ki tako le govori: »Edina beseda, ki jo je Jezus izgovoril: Jaz sem! je veliko, ser-
') Jan. 18, 4 G.
8*
— 116 —
dito in strašno trumo na tla vorgla po skriti Božji njegovi natori. Kaj bo storil pa, ko pride sodit, ker je že to storil, ko je bil sojen?"
2.	Premišljuj Kristusovo krotkost proti svojim sovražnikom.
On jim je dal zopet oblast in moč, da so vstali. Ko so vstali, vprašal jih je zopet prijazno: „Koga iščete? Oni pa so rekli: Jezusa Nazarenskoga. Jezus je odgovoril : Povedal sem vam, da sem jaz; ako tedaj mene iščete, pustite te iti." *) Hotol jim je namreč reči: Glejte, jaz se dam v vašo oblast; vi in satan s svojimi služabniki zamoreto z mano delati, kar vam je ljubo: ker ta je vaša ura in oblast teme." 2) Kakor vam moj Oče daja oblast nad me, tako vam dajani tudi jaz popolno oblast nad me, da z mano delate kakor volkovi z ubogim jagnjo-tom. Rekel jim je namreč: „ Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in kolmi." 3) Hotel je reči: Ali sem razbojnik ali pa pes, da ste s kolmi nad me prišli? Pa, ako se sam rad ne dam v vaše roko, ne morete me zve-zati, kakor mo niste mogli vjeti v tempeljnu. Ali jaz sem nedolžno jagnje, ki ima biti zaklano za zveličanje ljudi. Jaz sem človek, ki ima po prerokovanji velikega duhovnika umreti, zato da celo ljudstvo ne pogine. Zato se dam voljno v smert in vam ni bilo treba s tolikim orožjem sem priti. S temi besedami je Jezus pokazal, kako mu je bilo žal, da hočejo ž njim ravnati, kakor z razbojnikom, ker bi ga lahko vjeli kakor poštenega moža, kteri se ne brani iti pred pravico, akoravno ga vjamejo po nedolžnem in nepostavno.
3.	Premišljuj Kristusovo ljubezen do sovražnikov.
Ko so učenci videli, da hočejo njih Učenika vjeti, rekli so: Gospodi ali udarimo? Dobri učenci, ki so videli , kako je Kristus svoje sovražnike z eno samo besedo na tla vergel, so si mislili, da lahko celo trumo
') Ju. 18, 7. 8. *) Luk. 22. 53. ») Luk. 22, 52
— 117 —
potolčejo; zato so bili serčni in so hotli se v bran postaviti. Zato je potegnil Peter svoj meč in je udaril per-vega, ki jebilblizo njega „in mu je desno uho odsekal." In potem je hotel Se naprej z mečem mahati. Jezus pa mu tega ni pripustil, temveč je djal: „ Pustite jih;" in Petru je rekel: „Vtakni svoj meč v nožnico." Jaz nočem, da se branite. Ako bi se hotel braniti, rekel bi samo besedo, in moj oče bi mi dal več kakor dvanajst legijonov angeljev." Vedi, daenlegijon je Sest tisoč mož in en sam angelj je tako močan, da lahko celo vojsko konča, ali tudi celo zemljo zdrobi. — Potlej bo je Kristus dotaknil Malhevega ušesa in mu ga je zacelil. Tu pomisli, kako dobrotljiv je Kristus, ki jo tudi njim, ki so prišli ga vjet in umorit, dobro storil in ni hotel, da se jim kaj žalega stori. Pač so imeli Judje kamnata serca, da se niso pri tem spreobernili in poboljšali. Toda hudobni duh jih jo tako terdovratne storil, da se niso dali omečiti no od Kristusove vsegamogoč-nosti, ne od njegove dobrotljivosti. Vendar pravijo ne-kteri, da je Malha ta velika Kristusova dobrota omečila, da je spoznal svojo hudobijo, so ločil od teh hudobnežev in začel svoje pregrehe objokovati. Tako jo Jezus za Judeževo dušo, ktero mu je hudič vzel, Malhovo dušo pridobil. Tolikanj premore ljubezen in dobrota, ki jo človok svojim sovražnikom skazujo.
4. Premišljuj, kako je bil Kristus vjet in neusmiljeno zvezan.
Ko so je Jezus dal v oblast svojim sovražnikom, prijeli so ga z velikim hrupom: eden ga zgrabi za laBe, drugi za vrat, tretji za roke, četerti za noge; tako so nedolžno jagnjo neusmiljeno na tla vergli, rekoč: Tu leži sedaj, ti čarovniki Ti si nas s svojo čarodolno močjo na tla vergel, sedaj ti vračamo. — O pobožna duša! pomisli tu, kako so ti hudobneži s Kristusom delali, kako so ga bili, suvali, z nogami teptali, vlačili, praskali, zapljuvali, preklinjali in zasramovali! Sveti fionaventura pravi, da so ti hudobni hlapci Gospoda večkrat od tal
— 118 —
vzdignili, pa zopet na tla butili; da so brez vse milosti s svojimi nogami nanj stopali in tudi na njegovo telo poklekovali in s pestmi ga v obraz bili, ter las6 mu pulili iz glave in iz brado. Tako bo se že tu spolnile Jezusove besede: »Judje so mu (Janezu Kerstniku) storili, karkoli so hotli; tako bo tudi Sin človekov terpel od njih." »)
Tukaj je tedaj ležal ubogi Kristus pod zdivjanimi zverinami in sicer že tako spremenjen, da ga skoraj ni bilo več poznati. Lica so mu bila razpraskana, obraz otekel, usta okervavljena, njegovi lasje in brada raz-puljeni, roke in noge pobite, po celem životu ga je bolelo. Nekteri pravijo, da je tudi Judež Gospoda z nogami cebal, kakor je Jezus sam rekel: »Kteri z mano kruh jS, vzdignil bo zoper mene svojo peto."2) Tako je ležalo krotko jagnje na tleh in ni besedice zinilo. Vendar pa jo zdihovaje svojemu nebeškemu Očetu tako le v svojem serci govoril: O najdobrotljiviSi Oče! glej, kako neusmiljeno z mano delajo. Vzemi vse te rane in udarce, ktere ti darujem za grehe in grešnike celega sveta.
Na zadnje so ti hudobni hlapci nedolžno jagnjo od tal vzdignili in so mu roke od zad za herbtom tako neusmiljeno in tesno zvezali, da so se mu žile vse napele in da je koža višnjeva postala. Njegove svete roke so mu otekle in vervi so mu roke ranile. Oh! pomisli, kako je to povezanje tvojega Odrošenika bolelo in kako je iz serca zdihoval. Potlej so mu privezali eno vorv okoli života in dve vervi za roko, da so ga peljali. In sveti Damascen pravi: Vergli so mu eno verv tudi okoli vratu, tako tesno, kakor so mogli, da ga niso zadavili. In ker so mislili, da je čarovnik, in da bi utegnil vervi raztergati, so mu še železno verigo okoli života djali, češ, da te ne bo mogel raztergati. Ta veriga se hrani še dan današnji v mestu Parizu, kamor jo je francoski
') Mat. 17, 12. ") Jan. 13, 18.
— 119 —
kralj sveti Ludvik prinesel in jo imajo v veliki časti. To povezanje je Kristusa v serce bolelo tem bolj , ker so ž njim delali, kakor z razbojnikom in čarovnikom, ali kakor z velikim hudodelnikom. Nedolžno jagnje Jezus pa je hotel tudi to terpeti, da nas je od naSih grehov in od peklenskih verig reSil in odvezal.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki je bil za nas vjet in zvezan; bodi mu zato čast in hvala na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljiviši Jezus! kteri si se za nas dal od hudobnih hlapcev vjeti in neusmiljeno zvezati; jaz te prosim po vervih in verigah, s kterimi si bil povezan: reši in odvezi me od vseh grehov in od peklenskih verig, s kterimi je zvezana moja duša. Zveži me pa sabo s terdno vezjo svete, nerazvezljive ljubezni, da se od tebe nikoli ne ločim temveč s tabo združen ostanem na vekomaj. Amen.
Tretji odstavek.
Učenci zapustijo KrlfttiiNa.
Za avoti post, pa tudi za čas uboStva in zapužčenosti. „Takrat so ga vsi učenci zapustili in so zbežali." (Mat. 26, 56.)
1. PromiBljuj, kako je bil Jezus od svojih učencev zapuSčen.
Sveti Matevž pravi: »Takrat so ga vsi učenci zapustili in so zbežali." S tem begom so učenci svojega Učenika dokaj žalili. Dokler je kazal svojo moč, bili so serčni in pripravljeni, zanj so bojevati in s Kristusovo pomočjo vse pobiti. Ko so pa videli njegovo slabost in vjetje, ko so videli, kako neusmiljeno je zvezan in bit, zgubili so vso serčnost in morebiti tudi vero. Do sedaj
— 120 —
namreč so terdno verovali, da Kristus je pravi mesija in sin Božji. Ko so pa videli, da je vjet in zvezan, mislili so si, da je slab, ubog človek, ki ne more pomagati ne sebi ne drugim. Zato so prestrašeni in trepetajd vsi na enkrat pobegnili in so popustili svojega ubozega Učenika v rokah njegovih najhujših sovražnikov!
Tu pomisli, pobožna duša! kako je ta beg ubozega Jezusa v serc6 bolel. On ni imel na svetu druzega, na kterega se je mogel zanašati, kakor svojo mater in pa svoje učence. On jim je bil tolikokrat povedal, da bo vjet, križan in umorjen; vse to, zato da bi se nad njim ne pohujšali, ko so bo zgodilo. In ko so pred tremi urami na oljsko goro šli, rekel jim je opominovaje, da se bodo nad njim pohujšali in ga popustili. Zato je bil še bolj žalosten, ko je videl, da tudi njegovi najbolji prijatelji bežijo. — Te učence posnemajo vsi listi, kteri Kristusu le tako dolgo služijo, dokler jim dobro gre; o času skušnjave pa, ali ko vstane preganjanje in nevihta, od njega odpadejo.
2. Premišljuj, kako je Kristus žaloval nad nestanovitnostjo in begom svojih učencev.
Da je ta beg Gospodu Jezusu Kristusu žalost vzro-koval in še vzrokujo, spoznamo lahko iz psalma, kjer toži: „Oziram se na desnico, pa ga ni, da bi me poznal, Bog je od mene zginil, in ni ga, da bi se pečal za me. V tebe kličem o Gospod! ter pravim: Ti si moje upanje, moj delež v deželi živih. Ozri se na mojo prošnjo, ker sem zel6 ponižan. Reši me njih, ki me preganjajo, ker so močnejši od mene. Pelji me iz ječo, da slavim tvoje ime.a x) Tako toži vjeti in zapuščeni Jezus; kar kaže, kako ga je bolelo, da so ga učenci zapustili. Zdi-hoval jc, solze prelival in svojemu nebeškemu Očetu tožil svojo revo in zapuščenost. — Vedi pa, ljubi moj kristjan! da ravno tako Kristusa boli, kedar ga ti zapustiš, to je, kedar smertno grešiš in postaneš služabnik
') P«. 141, 5-8.
— 121 —
satana, njegovega največega sovražnika. — Oh, naka! o Gospod! nikoli te nočem zapustiti, temveč vselej hočem pri tebi ostati. Amen.
3. Premišljuj, kaj so učenci na svojem begu delali.
Ko so Judje Kristusa zgrabili, raztekli so se ubogi učenci vsi preplašeni po oljski gori, ker so se bali, da ne bi vojaki za njim tekli, da bi jih polovili; pa so se poskrili po jamah, ki se še dan današnji na oljski gori vidijo. Ko so bili po teh jamah poskriti, začeli so še le žalovati in tožiti. Roke so sklepali in v nebo vpili: Oj gorje nam zapuščenimi sedaj je vsa naša nada, vse upanje in veselje zgubljeno. O preljubi Učenik 1 o dobri Oče! kaj nam je sedaj začeti? kam hočemo iti? O ti sveti mož! kaj si vendar vselej delal? In v zahvalo so te sedaj sramotno vjeli in kot z razbojnikom s tabo ravnali ! Oh, da bi bili pri tebi ostali! da bi se dali s tabo vred vjeti! — Te in enake besede so dobri aposteljni govorili in plakali.
Najbolj pa sta Peter in Janez svojega Učenika oplakovala. In meni so dozdeva, da je Peter žaloval, kakor nckedaj prerok Jeremija. Ko je namreč ta prerok videl ljudstvo iz mesta Jeruzalem v sužnost odpeljati, vsedel se je na groblje, uboge jetnike obžaloval in je naredil takošno žalostno pesem, da gane vsakega, ki jo bere. Tako so je tudi sveti Peter na oljski gori vsedel in je za svojim Učenikom tako dolgo gledal, kakor so mu oči nesle. In je začel žalostno oplakovati ga; iz oči so mu obilne solzo tekle in ni druzega delal, kakor zdi-hoval, ker je videl v rokah hudobnih ljudi njega, kte-rega je tako vročo ljubil.	-
Petru se je sveti Janez pridružil, oba sta jokala po ljubem Učeniku. Od same žalosti nista vedela, kaj bi počela. Na zadnjo pravi sveti Peter: Jaz ne najdem mirti, dokler nisem pri Učeniku; za njim hočem.iti, če imam tudi življenje zgubiti. Boljo mi bo, ako ž njim umerjem, kakor da bi brez njega živol. — Sveti Janez pa pristavi: Meni je ravno tako; videti moram, kaj se ž njim godi
— 122 —
in So me Judje tudi vjamejo. Tedaj „je Peter od daleč za njim Sel" in celo pot se je le jokal in žaloval. 01 kako sta iz serca žalovala ta dva učenca nad svojim ljubim Učenikom. Kako se jima je v seree smilil, ko sta od daleč slišala grozni krik, zaničljivo posmehovanje, neusmiljeno tepenje in nečloveško preklinjevanje 1 — Ti pa, o pobožni kristjan! zdihuj s prerokom k Gospodu rekoč: B Gospodi tudi mene so ver vi in verige pregreh in grešnikov obdale!" Oh! razbij vse vezi in spOno greha in pekla, da ti bom hvalno daritev prinesel in tvoje sveto ime v nebeškem Jeruzalemu na vekomaj hvalil in častil. Amen.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki je bil od svojih sovražnikov vjet in od svojih učencev zapuščen, Čast mu bodi zato in hvala na vekomaj! Amen.
O najdobrotljiviši Gospod Jezus Kristus! kteri si bil od enajsterih učencev zapuščen, ko so te tvoji sovražniki obdali in vjeli; jaz te prosim po tem tvojem terpljenji, dodeli mi svojo milost, da vira življenja nikdar ne zapustim, temveč vselej pri tebi ostanem, dokler te bom enkrat večni slavi z vsemi izvoljenimi posedel, gledal, vžival, ljubil in hvalil na vekomaj. Amen.
Ceterti odstavek.
Kristusa peljejo k velikemu duhovniku Anu.
Za sveti post in pa o času nadlogo.
„In so ga peljali pervič h Anu." (Jan. 18, 13.)
1. Premišljuj, kako so Jezusa z oljske gore k Anu peljali.
Na poti do tjekaj jo ubogi Jezus tolikanj terpel, da bi se terdemu kamnu usmilil. Zato imajo to pot šo
— 123 —
dan današnji v veliki Časti, in ji pravijo pot v j e t j a Gospodovega. Od mesta, kjer so Kristusa vjeli, do Anove hiše, štejejo dva tisoč tri sto in šestdeset korakov, dobre pol ure poti. Po tej dolgi, kamnati in neravni poti je vjeti Kristus bos bil peljan, in jo je na več mestih s svojo sveto kervijo okervavil. Hudobni hlapci in beri Si so ga namreč naglo z gore peljali. Eni so hodili z bak-ljami naprej in za njimi je šel stotnik z oddelkom vojakov. Za njimi so šli beriči in sodnijški hlapci, in so peljali poterpežljivo Jagnje Božje; za njimi so pa šli duhovniki in starašini, kteri so bili zraven. Na zadnje pa so šli še uni vojaki. In pred vsako trumo so nosili sve-tilnice in baklje.
Kako pa so usmiljenega Jezusa peljali, domišljuješ si lahko. Oni so bili dokaj veseli in so vriskali, da imajo v svojih rokah njega, kterega so tolikokrat že iskali, vjeti in umoriti. Kristus pa je hodil med njimi kakor jagnje med volkovi, žalosten in otožen. Kdo more povedati, kako sramotno in neusmiljeno so ž njim ravnali? Dobro je znano, kako malo se ljudje vojakom smilijo in kako povsod razsajajo, posebno, ako se jim pusti, da delajo kar hočejo in jih nobeden ne straliuje. Tukaj ni bilo nobenega, da bi jim bil branil; še le najbolj so bili pohvaljeni tisti, kteri so najbolj nagajali .Jezusu: oh! kako so tedaj strašno ž njim ravnali! Neprenehoma so ga s kolmi hovsali, cukali so ga za brado, vlačili so ga z vervmi semtortjo, podstavljali so mu nogo, da je na tla butnil; ko je pa padel, posmehovali so se mu, rekoč: Glejte, tako ga je poln, da še po konci ne moK stati! In celo pot so ga le zasramovali in preklinjali. To so posebno duhovni delali; in lahko verjamemo, da so hlapci, zato da so se jim prilizovali, večkrat ga cebali, ali pa tudi kakošen kamen nanj vergli. Duhovniki so beričem obljubili, da jim dajo denarja, ako s Kristusom neusmiljeno ravnajo. Zato so ubozega vjetega Jezusa po celi poti neusmiljeno vlačili, pahali som ter tje, da se jo z nogami na kamen vdaril, in se do kervi ranil; oh! ko-
— 124 —
likokrat je proti nebu zdihnil! Saj vsakdo v6, kako to boli, kedar se človek z boso nogo udari; ali Se bolj je Jozusa bolelo, ker je bil prav mehke kože in vsako, tudi najmanjSo rano je bolj čutil, kakor mi velike. In pot, po kteri so Sli doli z oljske gore, je bila kamnata kakor se vidi še dan današnji; in ker je ubogi Jezus bos po tej kamnati poti bil peljan , si lahko misliš, koliko je terpel.
Iz nekega razodenja vemo, da je Jezus na tej slabi poti sedemkrat na tla padel in se ne malo ranil. Navlašč so mu namreč nastavljali, da je padel in se pobil. Ker so. mu bile roke povezane in se ni mogel z rokami vder-žati, pobil se je, ko je padel, na kolenih, rokah in glavi. O ubogi Jezus! kako težavno pot si tri imel? Oh, koliko muk in bolečin si terpel, ki jih mi še ne poznamo ? Hvala bodi tebi za vse, kar si na tej poti prestal; vse to darujem tebi v odpuščenje svojih grehov.
2. Premišljuj, kako so Kristusa v potok Cedron butnili.
Prišli so na zadnje do potoka Cedron, ki teče po dolini Jozafat, in ima vodo le o deževnem času. Po leti je popolnoma suh , po zimi pa in spomladi ima vodo, tako da tudi škodo dela. Zato sta dva visoka zidana mosta v Jozafatovi dolini čoz ta potok, da ljudje po zimi v spomladi lahko čez gred6.
Ko so tedaj Judje ubozega Jezusa do potoka Cedron pripeljali, ravnali so tako ž njim, da se mora vsakemu človeku smiliti.
Kff je bil namreč na sredi visokega zidanega mosta, pahnili so ga z mosta doli, tako da bi si bil gotovo glavo razbil, ako ne bi ga bil Bog posebno ovaroval. Ko je namreč doli padel, so se mu vervi na rokah odvezale in tako je Kristus z rokami so vlovil, da ni z glavo ob kamen vdaril. Pravijo, da se sedaj poznajo na dnu potoka v terdom kamnu znamenja njegovih svetih rok, kolen, nog, perstov in vervi. Ta znamonja pobožni romarji poljubujojo. Oh, kako! nevaren padec je bil to!
— 127 —
Spolnilo se je pa tu na tanjko, kar je bil David prerokoval: „Iz potoka bo pil na potu; zato bo povzdignil glavo." *) Tukaj je ležal moj ljubeznjivi Jezus in je bil v zasmeh ljudem in zasramovan od vseh 1 Cela truma namreč teh hudobnežev se je pri tem prežalostnem po-pogledu tako na glas smejala, da se je v mesto slišalo. Nobenega ni bilo med njimi, da bi se mu Jezus usmilil; vsi so ga zaničevali in zasramovali. Tako je prišel nedolžni Jezus iz potoka ves do niti moker; ohl kako nadložna mu je bila ta mokrota in ponočni mraz! — Pobožni kristjan! počasti ta Jezusov padec b serčuim zdihljejem ter reci: O najdobrotljiviši Jezus! jaz te prosim po tvojem groznem in osramotivnem padcu v potok Cedron: odpusti mi moje mnoge in lahkomišljene padce v grehe in hudobijo; zasluge tvojega nevarnega padca naj me ohranijo v tvoji milosti, da nikdar več v smerten greh ne padem, in tedaj ne bom pahnjen v večni peklenski ogenj.
3. Premišljuj, kako so Kristusa v mesto peljali.
Ko je prišel Kristus ves moker iz potoka, oh I kako strašen pogled? Na celem životu je trepetal od mraza, komaj je mogel stati na nogah. In vendar so ga naprej gnali in še enega trenutka mu niso počitka dali. Od potoka Cedron so ga polja! i v mesto, kamor je bilo treba iti v reber sedem sto in petdeset korakov po stermi, slabi kamnati poti. Ko je v mesto prišel, peljali so ga na visoko goro Sion, kjer sta prebivala Ana in Kajfcž. ■ 'omisli tukaj, kako težavna je bila ta pot tvojemu Zvo-ličarju, kterega so od padca še udje boleli, in je bil od mnogih udarcev ves zdelan in truden; saj so ga vojaki še vedno neusmiljeno suvali in vlačili, tako da ni mogel nobene stopinje lepo v miru storiti. O žalosti polna pot I Ivolikorkrat je z nogo naprej stopil, toliko bolečin jo občutil; kolikor stopinj je storil, toliko kervavih zna-menj je za sabo na poti pustil. Ker je namreč bos hodil
') P*. 109, 7.
— 126 —
in jo bil naglo naprej suvan in vlečen; zato je mnogokrat v noge se vdaril do kervi. Dalej je ta pot terpela, bolj truden je postajal; in bliže jo k mestu prišel, veča žalost se ga je lotila: ker je vedel, kaj mu bo v mestu terpeti. Zato jo zmirom bolj zdihoval in zmirom močneje mu je od žalosti in strah d seree bilo.
Ko so s Kristusom v mesto stopili, začeli so na glas vpiti in vriskati, da se je daleč okoli slišalo. Ko razbojnika dolgo zastonj iščejo na zadnje pa vendar v svojo oblast dobš, kaj ne, da vriskajo in se veselijo tisti, ki so ga vjeli ? Tako bo je tukaj godilo. Kristusa so zoperniki očitno razglasili za čarovnika in so večkrat iskali ga vjeti. Ker so tedaj na zadnje srečno dobili, kar bo tako dolgo želeli, zato so se veselili in so na glas na znanje dajali svoje veselje. Ko so tedaj mestjani hrup Blišali, vstajali so iz svojih postelj in iz hiš pogledovali, da bi videli, kaj ta hrup pomeni. Spoznali so pa, da da peljejo Jezusa iz Nazareta, velikega preroka vjotega. In kar jih je bilo iz nižih stanov, vsi so bili tega dokaj žalostni rekoč: Oj škoda I da so tako pobožnega moža v tako sveti noči vjeli. Kaj jo neki storil, da mu delajo to sramoto ? Ljudstvo namreč nižih stanov je Jezusa prav zares rado imelo in bo ga častili za svetega moža. Duhovni pa in gospoda so ga preganjali in sovražili, ker jih je ostro svaril in večkrat vpričo ljudstva osramotil. Tako je bil tedaj Kristus z veliko sramoto in zaničevanjem kot največi hudodelnik povezan na rokah in na ledjih na goro Sion s takim vrišem poljan , kakor da bi bili najvočega hudobneža vjeli.
Ko jo zdivjana truma dolgo po polnoči v Anovo hišo prišla in so je bil stari hudobni Ana, kakor so zdi, spat vlegel; privezali so beriči med tem Jezusa k oljki, ki je stala v borjači Anove hiše in so ž njim se norčevali kakor s človekom, kije prišel ob pamet. Ta oljka kakor pravijo, stoji še na desni strani kapele, ki je bila poznej ondi postavljena in ki jo vsi častijo. Romarji navadno
— 127 —
molijo pod to oljko in jemljejo v spomin sabo domii od lesa te oljke.
Ta je tedaj pot, ktero je vjeti Jezus z oljske gore do Ano ve hiše iti moral in kjer je toliko zasmehovanja, zaničevanja in sramote terpel. Med tem, ko so hudobni hlapci z Jezusom tako gerdo ravnali, se jo veliki duhoven pripravil, da bi mu vjetega Kristusa pred-nj pripeljali. Ti pa, o kristjan! počasti vjetega Jezusa in reci: Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki je bil vjet k Anu peljan; hvala in &ist mu bodi za to na vekomaj! Amen.
0 Jezus! ki si se dal od hudobnih ljudi vjeti in zvezati, zato da si mene od veni in verig grehov odrešil; jaz kušujem v duhu tvoje vezi in verige in te po njih pohlevno prosim; odvezi in reši me od vseh vezi grehov in pekla; navezi me pa na-se s svojo sveto in nerazvezljivo ljubeznijo. Amen.
Peti odstavek.
Vlliki duhoven Ana IzpraNiijc K riisliisii.
Za čas stiske., ko imaš kako pravdo.
„ Veliki duhoven tedaj je vprašal Jezusa za njegove učence in za njegov uk(Jan. 18, 19.)
1. Premišljuj, kako je bil Kristus od Ana izpraševan. Ana je bil eden izmed najstarših duhovnikov, ki je bil že pred Kristusovim rojstvom od kralja Herodeža izvoljen za velikega duhovna; akoravno ni bil tistikrat dolgo v tej časti, bil je vendar nekaj let poznej zopet veliki duhoven in jo bil četerti veliki duhoven pred Kajfežem. Tistikrat je bil pa veliki duhoven in glava v duhovskem judovskem zboru , ki so mu sinedrij rekli in jo stanoval na gori Sion. Kdor je hotel do Kajfeževo hiše, bilo mu je iti memo A novo hiše. Zato somu hotli vojaki to čast skazati, da so Kristusa najprej k njemu
— 128 —
peljali; posebno, ker je bil najviSi sodnik v duhov-skem zboru, on je imel soditi in razkladati, ker je vstala kaka pomota ali kak dvom v Mojzesovi postavi. Ker so menili, da Kristus uči nov in lažnjiv nauk, ki je zoper Mojzesovo postavo, tudi zato so ga hotli najprej k Anu peljati.
Ko je tedaj Ana, stari hudobnež, Kristusa tako zde-lanega videl, veselilo se je njegovo hudobno seree dokaj, ker je dobil priložnost, svojo že davno kuhano jezo nad njega izliti. Gorel je ves od jeze in je te, ali enake besede njemu govoril: Tedaj si tukaj, ti puntarski človek! dolgo si nam kluboval in si menil, da te ne bomo mogli vjeti. Ali sedaj bo konec tvoje hudobije, tvoj napuh bomo že ponižali. — Potlej ga jo vprašal za njegovo učence in za njegov uk; rekel mu je namreč: Kdo ti je oblast dal učiti? Kdo te je za pismarja postavil? Ali ne veš, da ne sme nobeden brez dovoljenja velikega zbora učiti? Povej mi pa, kaj je ta novi nauk, ki ga učiš? Ali si ti morebiti nov Mojzes, ali nov Elija, da učence naberaš in uboge ljudi? Kaj praviš na to? Daj odgovor od tega svojega hudobnega ravnanja; vedi, da sem jaz sodnik v tej stvari in da imam pravico in dolžnost, izpra-šovati to.
Tu pomisli, pobožna duša! kako je to prevzetno govorjenje tvojega Zveličarja žalilo. Sodnik Živih in mert-vih jo bil tukaj sojen od hudobnega sodnika. Pravični Bog stoji pred krivičnim človekom, da bi odgovor dajal o vsem svojem djanji in nehanji. Grajajo mu njegovo življenje, grajajo njegov nauk, grajajo njegove čudeže, in karajo ga, da je bogaboječe može okoli sebe nabcral in učil pobožno živeti; ali jo bilo to prav? Kristus pa, učenik vse modrosti in svetosti, je svojemu nebeškemu Očetu vso to ponižanje, daroval, da so ga kot lažnjivega učenika in hudodolnika pred sodnika postavili in izpra-ševali. O Jezus, ti sodnik celega sveta! kteri si dopustil, da ho te hudobni sodniki izprašcvali in sodili, daj, da
— 129 —
bom tukaj sojen in kaznjen, zato da bom pred tvojo sodbo nedolžen spoznan. Amen.
2. Premišljuj, kako je Kristus od služabnika velikega duhovnika za uho dobil.
Na pervo vprašanje je hotel Jezus molčati; na drugo pa, ki je zadevalo njegov nauk, je hotel odgovoriti, ker je to terjala čast njegovega nebeškega Očeta. Da bi pa dokazal svojo nedolžnost in svetost svojega nauka, hotel je svoje sovražnike za priče poklicati in je rekel ponižno, pa 8erčno: »Jaz sem očitno govoril pred svetom; jaz sem vselej učil v shodnici in v tempeljnu, kamor so vsi Judje shajajo in na skrivnem nisem nič govoril. Kaj mene vprašaš ? Vprašaj tiste, kteri so slišali, kaj sem jim govoril. Glej! oni ved6, kaj sem govoril."1)
Ko je Gospod neprestrašeno to govoril, je eden služabnikov, kteri je zraven stal, mu rekel: »Tako odgovarjaš velikemu duhovnu?" in je svojo desnico vzdignil, na kteri je imel železno rokovico, in je vdaril Jezusa tako sordito in silno na njegov sveti obraz, da je Jezus, kakor pravi sveti Vincencij, na tla padel, zobje v ustih so se mu zrušili, kri se mu je vlila iz ust in iz nosa in rana tega udarca mu je na obrazu ostala, kakor se vidi še na ruti svete Veronike, ki jo hranijo v Rimu.
Tu jo tedaj na tleh ležal Jezus tako pobit, da ni mogel svoje glave po konci deržati. Tu je ležalo nedolžno jagnje, Sin nebeškega Očeta v taki sramoti, da so se mu vsi pričejoči posmehovali in ga zaničevali. Nobenemu so ni usmilil; še le so mu govorili: Prav se ti je zgodilo, nesramnež! takemu gospodu se ne odgovarja tako. Dolgo si bil prederzen; ali sedaj te bomo drugače učili. O prevelika krivica! o neslišana neusmiljenost! Pri nevernih in pri divjih je navada, da je vsakemu zatožencu pripuščeno govoriti pred gosposko in se opravičevati; ko hoče Kristus se opravičevati, bijejo ga tako sramotno v obraz! Domišljuj si tedaj, pobožna duša! da Jezus tako le tebi govori: ') Jan. 18. 20. 21.
KriatiMOTO iivljenje in smort.
Ljubi moj sin! glej, kaj jaz tu terpim, in kolika krivica se mi godi. Glej, kako tukaj na tleli ležim in kako mi kri toče iz ust in nosa. Moj obraz je zatekel, moja lica so mi višnjeva in čeraa, zobje v ustih se mi gujajo. Ali se ne jeziš nad tistim, ki me je tako udaril? Ali ne želiš, da bi ogenj z nebes padel in ga požerl? Glej 1 jaz bi lahko to storil in bi lahko v enem trenutku tega hudobneža v pekel pahnil; in vondar mu ne storim nič žalega. Glejl tako delam jaz, tvoj Bog; akoravno sem toliko sramoto pred toliko ljudmi od tako hudobnega človeka terpel. Kaj bi bil ti storil, ako bi so bilo tebi tako zgodilo ? Kaj delaš ti, kedar te kdo žali le z eno samo besedico ? Oj, kako so jeziš 1 Oj , kako se huduješ in še zraven preklinjaš 1 Ali se ti je veča sramota zgodila kakor meni ? Ali si morebiti veči Gospod, kakor jaz, da ne moreš najmanjšega razžaljenja prenašati ? Poglej ! kar me tako boli, jo ravno to, da nočeš iz ljubezni do mene terpeti ene same krive besede; vendar jaz sem bil pripravljen, tisoč takih udarcev iz ljubezni do tobe sprejeti. Uči se tedaj od mene, ker krotak sem in ponižnega serca." *)
3. Premišljuj, kako in zakaj je krotki Jozus služabniku odgovoril.
Odgovoriti je hotel na obdolženje tega služabnika, da ni storil namreč nobeno krivice velikemu duhovnu in da ni zaničeval duhovskoga stanu. Zato je služabniku rekel z veliko in očitno krotkostjo: „Ako sem hudo govoril, spričaj od hudega; ako pa prav, kaj me bi ješ?" 8) Vendar ni nobeden rekol, da je služabnik mu krivico storil; še le hvalili so ga, da je prav storil. Ta zaušnica jo bila ena največih krivic, kar jih jo Kristus terpel; in sveti Krizostom pravi: „Čudo je bila, da se ni zemlja odporla, da bi bila tega hudobneža živega požerla." .Da, čudo jo bilo, da so angelji mogli gledati, da so neusmiljeno bije tisto obličje, v kteroga gledati se no morejo nikoli naveličati.
*) Mat 11. 2». ») Jan. 18. 23.
— 131 —
Kaj misliš ti, pobožna duša? Ali ti ne gre k seruu ta velika krivica, ki jo je terpel Jezus ? Oh! glej za Božjo voljo I kako je tvoj ljubi ženin zbit! Glej , kako je njegov sveti obraz ves otekel, da zamore komaj gledati. Nobene roke nima proste, da bi si kri obrisal in nobeden mu te postrežbe ne da. Še le zasmehujejo ga in se prav serčno veselijo, da so mu ta sramota godi. Vse to terpi Jezus z veliko poterpežljivostjo in se ne išSo maščevati nad temi hudobneži. Zato naj se saj tebi krotki Zvoličar iz sorca usmili; zahvali ga za to sramoto, ki jo je za te terpel in moli pobožno to le:
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse zaušnice in prestane krivice, sedaj in na vekomaj.
Jaz te molim in častim, o najveČe časti vredni Jezus! in hvalim tvojo veliko poterpcžljivost, s ktero si hudo zaušnico od hudobnega služabnika prenesel. Oh I dodeli nam po svoji čudovitni krotkosti in po-terpežljivosti, da se pustimo tukaj soditi in kaznovati, zato da ne bomo tamkaj na vekomaj kaznjeni, temveč po tvojem terpljenji od večne kazni rešeni. Amen.
Šesti odstavek.
KriHtiina peljejo k velikemu duhovnu fttajfešu.
Za sveti post, pa tudi za čas pravde.
.Ana gaje poslal tveganega h Kajfeiu, velikemu fluhovnu. * (Jan.
18. 24.) .
1. Premišljuj, kako je dal Ana Kristusa h Kaj-fežu peljati.
Sveto pismo pravi: »Ana ga je poslal zvezanega h Kajfežu." Iz teh besed sodijo nekteri, da je hudobni
— 132 —
Ana ukazal Jozusa še huje z vezati, da ne bi utekel in da ne bi ga nobeden rešiti mogel. Kajfeževa hiša je bila od Ano ve tristo in trideset korakov 5 po tej poti je bil Jezus s hrupom peljan; luna je jasno svetila in služabniki so še mnogo svetilnie in bakelj nosili.
In Jezus, poterpežljivo jagnje, je šel v sredi med vojaki in beriči poln žalosti in bolečin, in tako spremenjen v obrazu, da ga je bilo težko poznati. Roke so mu bile za herbtom zvezane, okoli vratii je imel težko verigo, tako da je skrivljen hodil. Hudobni služabniki so ga pa tako silno vlačili in suvali, da je komaj dihati mogel. Ko so šli po ulicah, nabralo se je zmirom več ljudi, ki so bili med tem iz spanja vstali. Vsakdo namreč je hotel vedeti, kaj to pomeni, da to sveto noč, ko obhajajo spomin rešitve iz egiptovske sužnosti, ubozega človeka s tolikim hrupom vjamejo in peljejo. Zato so zdi-h ovali pobožni, nad kterimi ni imel hudobni duh nobene oblasti, zavoljo terpljenja Jezusovega, in v seree se jim jo smilil. Hudobni pa so so veselili njegove nosrečo in so mu šo veče terpljenje iz serca želeli.
Vojaki pa so velik hrup gnali in na ves glas vpili: Glejte, tukaj imamo lažnjivega preroka, kteri je tolikanj ljudi oslepil. Sedaj je njegova sleparija na svetlo prišla; sedaj bo zasluženo plačilo prejel. To in enako žalilno besedo so hudobni vojaki govorili in ubozega Jezusa prod vsemi ljudmi sramotili. Tudi so bolj pre-derzno in bolj neusmiljeno kakor poprej ga tolkli, ker so videli, da jo služabnik v Anovi hiši bil pohvaljen, da je Jezusu zaušnico dal. Zato so ga večkrat v stran suvali in po lierbtu ga tolkli.
Kristus pa je komaj naprej stopati mogel, sram ga jo bilo, svoje oči povzdigniti. Ohl kako velika sramota jo to bila, da so ga prod gosposko peljali in kot hudo-delnika sodili. Ali ne bi bila velika sramota za imenitnega gospoda, ako bi ga mestni hlapec pred sodnijo peljal, da bi bil izpraševan zastran kako hudobijo? Koliko tisočkrat veča sramota jo bila za Kristusa, da so ga
— 133 -
raboljni in beriči tako sramotno peljali in postavili prod naj v i šega, pa tudi najkrivičnišega sodnika! Sedaj pa pomisli , da Jezus Kristus ni bil samo svet mož, ampak tudi Sin živega Boga, Bog sam, ki jo to neskončno sramoto terpel. Oh! kako ga je ta krivica bolela! Oh! kako mu je seree bilo, ko jo blizo Kajfežove hiše prišel, ker jo dobro vedel, kako hudo bodo ž njim ravnali.
2. Premišljuj, kako je bil Kristus pred Kajfeža postavljen.
Ta Kajfež je bil dosti hujši in bolj sordit na Kristusa, kakor Ana. Saj Kajfež je bil, pravi sveti Janez, kteri je bil Judom svet dal, da je bolje, da en človek umorjo, in da vos narod ni pokončan." ') Kor jo tako sovraštvo in tako kervoželjnost zoper Jezusa v svojem serei imel, da ga je nepričejočega že obsodil brez vsega spraševanja; kaj je pač sedaj storil, zato da se nedolžno jagnje zakolje, ki ga v njegovo hišo peljajo ? Na njegovo povelje je bil ves zbor, ki je štel eden in sedemdeset udov, v njegovo hišo in sicer o polnoči poklican. Sveti Matevž pravi namreč: „Peljali so ga h Kajfežu, kjer so se bili sdšli pismarji in staraš i ni." a) Kak hrup jo bil po mestu, ko so mestni in zborovi služabniki in hlapci v pozni noči po mestu okoli tekali, na duri terkali, in sodnike naglo h Kajfežu klicali ? Kdo je kdaj kaj takega slišal, da se o polnoči v veliki naglosti ves zbor snide? Ali niso mogli ti kervoželjni hudobneži saj dneva čakati ? Ali je bil vjeti Kristus tak hudodelnik, da se je imel tisto uro umoriti ? Oj sramota! oj krivica! oj grozovitoBt, kakoršno ni bilo nikoli slišati!
Prišli so pa v Kajfeževo hišo ne samo zborniki, ampak tudi več farizejev, pismarjev in starašinov; vsi, ki so pri ljudstvu kaj veljali. Koliko glav je bilo tu vkupaj, toliko gadov in kač jo bilo, ki so v svojih ser-«ih hudo jezo kuhali, in silno sovražili nedolžno jagnje Jezusa.
') Jan. 18, 14. 11, 49. ■) Mat. 26, 57.
- 134 -
Krotki Jezus je bil z velikim hrupom v Kajfeževo hišo pripeljan, in pred krivične sodniko postavljen. Oh! kak strah ga je obšel, ko je stopil v to svetovalnico, kjer jih je toliko čakalo na njegovo pogubo! Tu je stal s priklonjeno glavo, s povezanimi rokami , z oteklim obrazom, z razpuljenimi lasmi, in se je tresel na celem životu, od bolečin in trudnosti ves zdelan, tako, da je komaj po konci stal. Njegov sveti obraz je bil od prejete zaušnice tako otekel, da je komaj gledati mogel; vendar ga ni bilo, da bi mu bil to odperto rano povezal, ali tudi kri mu obrisal iz ust in nosa.
3. Premišljuj, kako jeKajfež Kristusa izpraševal, in kako so ž njim ravnali.
Pomisli, kako zaničljivo so Jezusa sprejeli in kako zasmehljivo so ga pogledali in pozdravili. Oj! kako so se veselili, ko so Kristusa tako osramotenega pred sabo videli, ker so že zdavno želeli ga umoriti. Ni mogoče dopovedati, kako serdito so vanj gledali, kakor da bi ga hotli s svojimi očmi prebosti. To je Gospod že zdavno poprej po Davidu tožil, rekoč: „Oni so me gledali, kakor da bi me hotli z očmi prodreti. Odperli so svoje žrelo zoper mene, kakor rjoveč lev. Škripali so nad mano s svojimi zobmi, kakor besen pes; in brusili so svoje jezike nad mano, kakor strupene kače." *) Ko ga je tedaj hudobni Kajfež pred sabo videl, govoril mu je menda tako le serdito: Si pa enkrat tukaj, ti rovar in slepar! Dolgo smo imeli s tabo poterpljenje in smo se nadjali, da boš svojo hudobijo pustil; ker pa vsak dan ljudstvo šuntaš, zato nismo mogli še to sveto noč v miru biti, temveč smo bili prisiljeni te vjeti, da kaj hujšega ne napraviš. Zato daj odgovor pred tem častivrednim zborom, kako pohujšljivo si ravnal, in kako si priprosto ljudstvo sleparil. — Med tem, ko je Kajfež to govoril, so hudobni služabniki poterpežljivega Jezusa hovsali in vlačili, da bi bil večkrat kmalo na tla padel. Cukali so
') h teč psalmov."
- 135 -
ga tudi večkrat za lase, in tolkli so ga s kolmi v stran, da se je od bolečine krivil. Daj odgovor, so mu vpili, velikemu duhovnu, in opraviči se, ako moreš. Kristus pa je le molčal, ni kar besedice spregovoril v svoje opravičenje. Tukaj pravi sveti Matevž: „Veliki duhovni in ves zbor so iskali krivega pravičonja zoper Jezusa, da bi ga umorili,"1) namreč da bi mogli od Pilata terjati njegovo smert. Pač krivičen zbor! ker navlašč si izmišljuje hudobije in iŠčo lažnjivih, krivih prič, da bi nedolžnega v smert pripravili; tako dela hudič, no pa i pameten človek. Pomisli tedaj, kako so ga tukaj spraševali , kako so tudi najmanjše Kristusove besedo na tanjko rešetali, da bi kaj dobili, za česar voljo bi ga k smersti obsodili. Kar koli je kdaj govoril, kar je učil, kar je storil, s kterimi ljudmi se jo pečal, kje je bil, z eno besedo, -vse, kar je bilo v njem in na njom, vse so prerešetali; in vendar niso nič našli, kar bi bilo Bmerti vredno. Oh! ko se bodo na sodnji dan vse moje misli, vse moje besede in dela tako na tanjko preiskovale, oh! kako bom obstal? Ne enega, ampak več pregreh bodo našli nad mano, ki so večne smerti vredne.
Ko niso tedaj nič mogli najti, bili so dokaj jezni. Zato so med sabo govorili: Ta hudobnež mora umreti, ako moramo tudi po krivem ga zatožiti pri deželnem oblastniku. Oh! kolika krivica! kaka neusmiljenost! Oh! kaj je pač občutil nedolžni Jezus v svojem serci, ko so je oklicovalo: Kdor v6 kaj zoper Jezusa povedati, naj stopi naprej! Eni so pravili, da ne derži postave, ker ni posvečeval sabote. Drugi so pravili, da je Samarijaii, in da je krivo vero učil. Zopet drugi so terdili, da j« čarovnik, in da je tako svoje čudeže delal. Zopet drugi so rekli, da je puntar, in da je učil, da se nima davek ee-sarju plačati. Drugi pa so pričali, da jo žugal, tempelj podreti. Z eno besedo: kar je bilo lo mogoče, so zoper Jezusa pričali; toda nič niso mogli najti, kar bi bilo
') Mat. 26, 59.
— 136 —
smerti vredno. —O nedolžni Jezus! usmili bo nas grešnikov! Amen.
4. Premišljuj, kako poterpežljivo je Jezus molčal, ko je toliko krivih prič slišal.
Oh! kako je pač mogel molčati k vsemu temu? Zakaj ni dokazal, da ga le krivo tožijo in krivo zoper njega pričajo ? Ali hočeš vedeti, oj kristjan! zakaj se ni zgovarjal in opravičeval tvoj ljubi Zvcličar zoper vse krivo pričanje, in zakaj še besedice ni rekel ? Vedi tedaj: On je zato molčal, ker je njegov Oče grehe vsega sveta nanj položil, in on jih jeradovoljno na se sprejel. Zato je stal tukaj, kakor največi grešnik tega sveta, in kakor človek, ki je vse hudobije tega sveta storil. Zato se ni hotel zgovarjati, ko so mu Judje največe hudobije očitali. Alcoravno namreč ni nobenega greha on sam storil, je vendar vse grehe na se vzel: »Gospod je nanj naložil nas vseh pregrehe." *)
Pomisli, o nespokorni grešnik! koliko grehov si Sinu Božjemu na rame naložil. Pomisli, kako je bil zavoljo tebe obrekovan. Rekli so, da je slepar, da je pijanec, da je goljuf in več takega. On to ni bil, ali ti si pa. Ker so bili pa tvoji grehi nanj naloženi, zato je pustil, da so ga obrekovali in zasramovali. Pomisli, koliko zaničevanja in zasramovanja je tvoj Zveličar zavoljo tvojih grehov terpel, in misli, kako mu boš vse to po-vernil.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse zaničevanje in zasramovanje, ki ga je za nas terpel; sedaj in na vekomaj! Amen.
0 Gospod! iz ljubezni do tebe hočem tudi jaz zaničevanje in krivice poterpežljivo in molče prenašati. Amen.
0 Jezus, večna Beseda nebeškega Očeta! jaz te hvalim in častim za tvoje pohlevno molčanje v tvo-
') Isa. 53, 6.
— 137 —
jem svetem življenji; in te prosim, daruj tiste svojemu nebeškemu Očetu za vse grehe, kar sem jih z jezikom storil. Daj mi tudi svojo sveto milost, da bom v prihodnje pohlevno molčal in vselej pobožno govoril. Amen.
Sedmi odstavek.
Kristus od Kaj tVža paovan in v smert obsojen.
Za čas preganjanja, kedar si paovan in po nedolžnem obsojen. „Oni so rekli: smerti je vreden." (Mat. 26, 66.)
1. Premišljuj, kako je Kristusovo molčanje Kajfež a v j o z i 1 o, nam pa jo koriston nauk.
Ko je Kajfež videl, da ne najdejo nad Kristusom ničesar, kar bi bilo smerti vredno, vjezil se je on in ves zbor, in niso vedeli, kaj bi počeli. Ker je poterpež-Ijivi Jezus kot ubog grešnik tiho molčal, ali da bolje rečem, pustil, da je njegova nedolžnost sama zanj pričala, in tedaj ni besedice zinil v svojo spričevanje, prizadeval si je zvijačni Kajfež, da bi saj eno samo nepravo besedo iz njegovih ust spravil. Ves jezen tedaj vstane, in serdito govori: „Ali nič ne odgovoriš na to, kar ti zoper tebe pričujejo ?" *) Kaj meniš, ljubi moj kristjan! da je tvoj Odrešenik na to vprašanje odgovoril ? Kako je dokazal, da so vsi zoper njega krivo pričali ? Pač čudol Večna Beseda nebeškega Očeta ne reče nič v svoje opravičenje. Sveti Matevž pravi: „Jezus pa je molčal."2) O čudo čez vsa čuda! tukaj je šlo Kristusu za življenje, dobro imo in čast; in on je molčal! O preljubeznjivi Jezus! zakaj si molčal? Ti, najpohlevniši Odrešenik! hotel si rajšo, da so te imeli za hudodel-nika, kakor da bi bil govoril; zato da si mi zgled dal, da, kedar hoče kdo z mano se prepričati, jaz ne morem nič boljega storiti, kakor molčati. Ker je krotko jagnjo
') Mat. 26, 62. ') Mat. 26, 1».
— 138 —
molčalo, jezili so služabniki se nad njim, s pestmi ga v sveti obraz bili in govorili: Odpri usta, in govoril Sicer si vedel mnogo govoriti, ko si priprosto ljudstvo pred sabo imel; sedaj pa nočeš nič govoriti, kedar bi bilo treba. Jezus je vse to poterpežljivo prenesel in svojemu nebeškemu Očetu daroval. Hotel nam je tudi zgled dati, kako imamo po terpeti in molčati. Gotovo mu je bilo težko molčati na vse lažnjivo obrekovanje in toženje; vendar pa ni hotel nič reči, da je pokoro delal za naše žlobodranje ter nam Božjo pomoč in milost zaslužil, da moramo o svojem času molčati; saj večkrat brez mere in brez potrebe žlobodramo. — Izprašuj se, in sodi se sam, ljubi moj Kristjan 1 kakošen dan namreč govoriš veliko praznih besed, še za greh tega ne imaš. Ali ne veruješ Kristusovim besedam v ovangelji, kjer pravi: „ Povem vam, da za vsako prazno besedo, ktero bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodnji dan." *) — Prazna beseda pa je, kakor uči sveti Hieronim, vsaka beseda, od ktere nima nobene koristi ne tisti, ki govori, ne tisti, ki jo sliši. Takih praznih besed si gotovo več tisoč že govoril. Oh ! ako bi ti vedel, kako boš za prazno govorjenje kaznjen , ti bi gotovo se varoval, da no bi več nobene prazne besede govoril.
2. Premišljuj, kako je Kajfež Kristusa zarotil.
Ko ni Jezus nič odgovoril, vjezil se je hudobni Kajfež tako, da so se mu oči bliskale. Zato je roko proti nebu povzdignil in s serditim glasom nad njim zavpil: „Zarotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin Božji?"8) Ko je bil Gospod Jezus Kristus tako slovesno zaroten, hotel je govoriti, da ne bi imeli Judje nobenega izgovora, rekoč: Ako bi nam bil povedal, bili bi mu verovali; ker pa nam ni hotel povedati, zato nismo mogli vedeti, da je Sin Božji. Zato je hotel brez strahii resnico spoznati in jo rekel veličastno in razumljivo: „Ti si rekel," to jo, jaz sem Sin Božji;
») Mat. 12, 36. ") Mat. 26, 63.
— 139 —
„Pa povem vam: Odsihdob bote videli Sinu človekovega sedeti na desnici moči Božje, in priti v oblakih neba."') To je: Sedaj me sicer vidite v moji ponižnosti revnega in zaničevanega; ali na sodnji dan me bote videli v mojem veličastu. Takrat bom vas in vse ljudi sodil.
Kdo ne bi mislil, da so vsi okoli stoječi, slišati, da je Kristus Sin živega Boga, na svojo obraze popadali, in ga molili? da so mu koj vervi in verige odvzeli in na kolenih za odpuščenje prosili ? I)a so veliki duhovni koj poslali v mesto, in po celi deželi napovedat, da je dolgo zaželjeni mesija se prikazal; naj pridejo, naj ga spoznajo, in mu vso čast skažejo ? Toda oh! oni so imeli oterpnjeno seree, in se niso dali prestrašiti od teh strašnih beBod; še le bolj so Kristusa zaničevali in ga zasramovali, ter v - najsramotnišo smert obsodili. Oh strašna terdovratnost!
3. Premišljuj , kako je judovski zbor Kristusa k smerti obsodil.
Ko je budobni Kajfež Kristusov odgovor slišal, delal se je, kakor da mu hoče od velike žalosti zavoljo bogo-kletstva seree v porsih poči. Zato jo svojo oči proti nebu obernil, zgrabi svoje oblačilo z obema rokama, razterga ga od zgorej do zdolej na dvoje in zavpije na ves glas: „Boga je preklinjal; kaj potrebujemo še prič? Glejte! sedaj ste slišali preklinjevanje."s) Oj, strašno bogoklet-stvo! od kar svet stoji, nikoli se ni slišalo enako bogo-kletstvo, kakor sedaj, ko je Kajfež Jezusu očital, da jo Boga preklinjal. Oh! kaj si je pač Kristus mislil, ko je slišal, da mu kaj takega očitajo? Zakaj niso an-gelji bogohulnega velikega duhovnika pri ti priči umorili? Toda tu ni bil čas maščevanja, ampak poterpež-Ijivosti in terpljenja. Maščevanje je Kajfeža in vso njegove zbornike o svojem času že zadelo in ga bo na vekomaj čutil.
Na to se oberne Kajfež k vsem zbornikom in vpraša: „Kaj se vam zdi?" kaj si zasluži ta prederzni človek?
') Mat. 26. 64. ") Mat. 26. 65.
— 140 —
Vsi so enoglasno zavpili: »Smerti je vreden lal) to je: on ni vreden, da ga več zemlja nosi. Le proč ž njim, na križ, v smert, v pekel ž njimi V celi zbornici je vstalo tako vpitje, tak krik, da skoraj ni nobeden svojega lastnega glasil slišal. O neslišano neusmiljenje 1 o grozna krivica I od kar svet stoji, ni bila nikoli bolj krivična obsodba izrečena. Ali je res, da je Sin Božji smerti vreden? Ali začetnik življenja ima življenje zgubiti ? Oj, kako je ta grozovitni krik Kristusu serce ranil 1 Ako bi mu bil kdo sto nožev v serce vbodel, gotovo ne bi ga bilo tako bolelo. Imej tedaj usmiljenje s svojim nedolžnim Zveličarjem in govori to le
zahvalo za to, kar je po poti do Kaj teža terpel.
0 najdobrotljiviši Jezus! tisočkrat ti bodi Čast in hvala za tri sto in trideset korakov, ki si jih Sel od Anove do Kajfeževc hiše. Oh, združi vse moje korake in stopinje s tvojimi, in daj, da bom vedno hodil po poti Božjih zapovedi. Amen.
Zalivala za krivično obsodbo v Kajfeževi hiši.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svojo poterpežlji-vost, krotkost, ljubezen in dobroto, sedaj in na vekomaj! Amen.
0 Jezus, sodnik vseh živih in mertvih! tisočkrat te zahvaljujem za tvoje pohlevno molčanje k tolikim krivim pričam in psovanju in za krivično sodbo, ktero je judovski zbor nad tabo izrekel. Oh, odpusti mi vse krive sodbe, ktere sem jaz nad bližnjim izrekel: in dodeli, da svoje grehe spoznam, obžalujem, se jih
') Hat. 26. 66.
- 141 -
»povem, se spokorim in poboljšam, zato da ne bom na sodnji dan od tebe v pekel obsojen. Amen.
Osmi odstavek.
KrlHtuN v Kajfeževi hiši zaNraiuovau.
(Je je Človek zavoljo čednosti zasrainovan.
„Tedaj so mu pljuvali v obraz, in so ga za uho bili; drugi pa so
ga v obraz s pestmi bili. (Mat. 26, 67.)
1. PremiSljuj, kako so Kristusa v Kajfeževi hiSi tolkli.
Kar je Jezus v Kajfeževi hiSi čez noč terpel, tega ne more noben človeški jezik dopovedati; več zasraino-vanja in zaničevanje je preterpel, kakor ai zamore človek misliti. Ker je namreč nebeški Oče hudičem oblast dal, njegovega Sinu terpinčiti, kakor se jim zljuhi, godilo so je v Kajfeževi hiši tako, kakor v peklu. Do sedaj niso hudiči prav za gotovo vedeli, da je Kristus pravi Sin Božji; sedaj pa so sami slišali in so to za gotovo vedeli. Zato so hotli sedaj vse svoje sovraštvo na enkrat pokazati in kar niso mogli sami, storili so po svojem orodji, to je, po hudobnih ljud6h. Med takimi zdivjanimi, hudičevimi ljudmi je stala resnična, včlovečena Beseda Božja, Jezus Kristus, trepetajo zavoljo krivic., ki jih je imel to noč prestati.
Ko je zbor obsodbo izrekel, da je smerti vreden, dal je hudobni Kajfež vsem služabnikom in vojakom oblast, da naj se maščujejo nad njim zavoljo Božjega razžaljenja. Ker se je namreč Sinu Božjega imenoval, naj ga ponižajo, in ga v obraz bijejo, da spozna, kdo da je, in da se ne napihuje. Ko so tedaj hlapci oblast zadobili, ž njim delati, kar se jim ljubi; padli so nanj, kakor lačni volkovi nad ovčico; oni so ga bili, vlačili, suvali, teptali, zasmehovali, in tako neusmiljeno ž njim ravnali, da bi človeku, ki to premišljuje, serce počilo. Ves zbor jo bil vpričo, in je z veseljem vse to gledal.
- 142 -
Eni so še hlapcem govorili, naj ga le silno v obraz tolčejo, in mu obličje razpraskajo.
Sveti evangelisti pišejo o tem tako le: „Eni so ga za uho bili, drugi pa so ga s pestmi tolkli." In ne samo s pestmi, ampak tudi s kolmi in šibami so ga bili. Eden ga je po glavi tolkel, drugi po vratu, tretji po herbtu, zopet drugi po rokah, persih, bedrih itd. Od toliko zaušnic niso bila njegova lica samo zagorela, temveč mu je tudi kri iz ust in iz nosa tekla. O ubogi Jezus! serco, komur se ne smiliš, je pač terdo; oh! daj, da čuti moje sorce usmiljenje s tabo.
2. Premišljuj, kako so Kristusa v Kajteževi hiši s šibami tepli.
Ko je bil Jezus smerti vreden spoznan, so hlapci ga tudi h kamnatemu stebru privezali, in neusmiljeno tepli. Od tega govorijo tudi sveti očaki cerkveni. Pa tudi za lase bo ga cukali, kakor je On sam sveti Brigiti razodel: Vsakoverstno so me zasramovali. S pestmi so me tolkli po zobeh. Za lase so me cukali, itd. To seje brez milosti godilo; in nekteri so mu tako zeld lase pulili, da so mu celo pesti las iztergali. Tako je bila njegova sveta glava tu pa tam brez las, plešasta. Sveta Jezusova glava je po tem takem to noč grozno dosti torpela; ker je v glavi občutljivost veča, bolečina ne-varniša in dela veče težave. Zato smo že od natore taki, da skerbimo za glavo pred vsemi udi; ko vidimo, da nas hoče kdo po glavi udariti, ovarjomo si glavo z rokami, da so glavi nič žalega ne prigodi. Jezusu pa so bile roke povezane, zato jih ni mogel pred svojim obrazom der-žati, ali nad svojo glavo, da bi se branil udarcem; tako je tedaj njegova glava marši kter nevaren udarec dobila. Tudi na seree je bil bit, in je bilo čudo, da je živ ostal.
Glej! vse to jo tvoj Zveličar zayoljo tebe terpel in tako je plačal za grehe, ktere si ti s svojimi udi storil. Spoznaj tedaj to dobroto hvaležno, in časti njegove svete, pobite ude.
— 143 -
3. PremiSljuj, kako je bil Kristus v Kajfeževi hiši zapljuvan.
Od tega govori sveti Matevž: „Tedaj so mu pljuvali v obraz; in sveti Marka: „In so ga jeli zapljuvati." Tu so je spolnilo, kar je sveti Job govoril: „Gnjusim se jim, in ni jih sram, mi v obraz pljuvati." *) Kdo za-more, ljubi moj Kristjan! to premišljati brez zavzetja, kako so Judje Jezusu v sveti obraz pljuvali?
Oh! kakoSon je bil tu ubogi Jezus? Na svojem svetem obrazu, na glavi, in na oblačilu jo bil ves oplju-van, da ga ni mogel nobeden spoznati, nobeden brez gnjusenja pogledati. Njegove sveto roko so mu bile povezane, da se ni mogel sam obrisati. Neusmiljeni Judje pa niso marali, ga očistiti.
Ti, o pobožni Kristjan! pomisli vendar dobro, kako neizrečeno zasramovanje je terpel Kristus, tvoj OdreSe-nik, ko so nanj , kakor na najbolj zaničljivega, in od Boga prekletega človeka nagnjusno pljuvali, tfo kdo pred imenitnim gospodom pljuno, je nevljudno; zato, kdor hoče pljuniti, svoj obraz na stran oberne, in si kak kot poišče. Koliko zaničevanje je bilo tedaj to, da so ti malo-vredni Judje brez vsega spoštovanja, iz samo nepored-nosti, in iz zgolj sovraštva Jezusu ne samo na oblačilo, ampak tudi v obraz, in še celo v usta pljuvali. O neizrečeno zaničevanje! o nezapopadljiva hudobija 1 tu pljuvajo v Njoga, ki je podoba in svetloba nebeškega Očeta, čegar obličje angelji gledati želijo; kteri vsa nebesa razsvetljuje, in po kterem so vsa ljudstva, vsi kralji in preroki čez štiri tisoč let zdihovali. Ta častitljivi Gospod je bil tukaj tako zapljuvan , zaničevan in neusmiljeno tepen.
O Kristjan! pomisli, kako živo je čutilo presveto Jezusovo seree to zaničevanje in to veliko sramoto. Pomisli le, kaj bi ti čutil in rekel, ako bi kteri neporednež pljunil na tvojo obleko, ali pa še celo v tvoj obraz? In
M Job. :«). 10.
Jezus, Sin Božji, to poterpežljivo prenaša, svojega obraza proč ne oberne, se ne jezi čez te nesramneže, in čez sramoto, ki mu jo delajo. Stermi, o Kristjan! nad to veliko poterpežljivostjo, in pomisli, kako zamoreš svojega zapljuvanega in zaničevanega Zveličarja prav počastiti. Uči se vendar iz ljubezni do njega eno besedo, ki jo kteri zoper tvojo čast, in tvoje dobro ime govori, poterpežljivo prenašati, in reci:
Hvaljen bodi Jezus Kristus, za grozno zasramo-vanje v Kajfeževi hiši; Čast in hvala mu bodi zato na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljiviši Jezus! iz ljubezni do tebe hočem to krivico in tudi še več krivic poterpežljivo terpeti, ker sem tebi toliko krivic storil. 0 nebeški OČe! odpusti nam vsem vse naše hudobije po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
0 Jezus, ti svetloba Očetove časti, in podoba bitja njegovega! jaz te molim, Častim in hvalim tvoje prelepo Božje vcliČastvo in te zahvaljujem, da si se dal za nas zapljuvati in ognjusiti. Jaz te prosim po vsej sramoti in krivici, ki si jo terpel pri opljuvanji svojega svetega obraza, odpusti mi, da sem te s svojimi grehi tolikokrat zapljuval, zaničeval in za-vcrgel, in tako svojo dušo tako nečisto, nagnjusno in umazano pred tvojimi očmi naredil. Oh, najdobrotljiviši Jezus! očisti mojo dušo od vse nesnage greha in ne zaverzi me od svojega svetega obličja. Amen.
— 145 —
Deveti odstavek.
Krintuii v Kajfežcvf hiši Se na dalje zaNramovan.
Kedar si od ljudi zaničevan.
„/» moije, kteri so ga deršali, so ga easratnovali in bili." (Luk.22,63.)
1. PremiSljuj, kak6 je bil Kristus celo noč večkrat zasramovan. Kar smo do sedaj povedali, to seje skoraj vse godilo vpričo Kajfeža in eelega zbora. Ko so pa oni spat odšli, in nedolžno jagnje pustili v rokah služabnikov, z dovoljenjem, da smejo delati ž njim, kar se jim ljubi; tu si lahko misliš, kaj so storili. Sveti Lukež pravi: „Možje, kteri so ga deržali, so ga zasra-movali in bili." Kako pa so ga zasramovali, ne pravi, temveč pusti, da si sami domišljujemo. Mislimo si pa lahko, kako so ti brezserčni hlapci Gospoda Jezusa Kristusa zasramovali. Ker je bil namreč sam poklenski Lu-cifer njih glava, dal jim je tudi v misel vse mogoče zasramovanje.
Oni so mu na njegovo sveto glavo postavili norče-vavsko kapo ter so se mu pačili in zaničljivo priklanjali. To kapo so mu na glavi vertili in z velikim posmehom z glave zbijali. Pa so naredili krono iz slame, mu jo na glavo djali, pa ga okoli po dvorani vodili; kjer je memo šel, so se mu zaničljivo priklanjali in so se mu hudobno pačili. Pa so ga na stol posadili in okoli njega plesali in poskakovali. Ko so nekaj časa okoli njega po-Bkakali, spodmaknili so mu stol, da je Jozub na tla padel. Tako so Se več takih norčij ž njim vganjali, kte-rih ne moremo popisati. — Pomisli, o kristjan! kako je vse to zasramovanje Kristusa žalilo, ker je bil zaničevan ne samo kot človek, ampak tudi kot Bog. Veruj mi, da vse besede tistih hlapcev, s kterimi bo se ž njim norčevali, bilo je toliko vbadcev v njegovo sveto seree. Pa VBe to zasramovanje bi on lahko preBtal, ako ne bi ga ljudje le še dan današnji ravno tako zaničevali in zasramovali, kakor je svoje dni tožil sveti Brigiti rekoč:
KriRtiiRnvo iivljenje in innert.
— 146 —
»Kje je še tako mala reč, ki pa človeku dopade, da ne bi je ljudje bolj ljubili, bolj želeli, kakor mene? Ako bi mene bolj čislali, kakor druge reči, bi me tudi bolj ljubili, kakor druge reči. Nič nimajo tako majhnega, česar ne bi ljubili, kakor le mene. Za vse jim je žal, le ne za mojo zgubo. Žal jim je, ko terpijo škodo sami, ali pa njih prijatelji. ž r " '' -
druge ljudi ki so več, kakor oni: da pa mene, stvarnika vseh reči žalijo, to jim ni žal. Kteri človek je tako zaničljiv, da ne bi ga poslušali, ko to želi ? da ne bi mu dali, ko on da ? Jaz pa aem v njih očeh najzaničljiviši; oni me namreč nič ne čislajo, akoravno sem jaz jim vse dal." Glej, ljubi moj kristjan 1 tako je Gospod tožil Bvoji ljubi sveti Brigiti. Ne zaničuj tedaj Kristusa, temveč ljubi ga, in čislaj ga več kakor vse druge reči.
2.	Premišljuj, kako so Kristusu obraz o de val i.
Z vsem rečenim niso bili hudobneži še zadovoljni;
pa tudi Kristusova želja, za nas terpeti, ni bila še na-sitena. Prerok je namreč o njem prerokoval rekoč: »Pomoli svoje lice njemu, kteri ga bije; nasiten je s sramoto."1) Hudobni hlapci so si vedno kaj novega izmišljevali. »Nekteri somu jeliobraz zakrivati," pravi sveti Marka, »in ga za uho biti in mu reči: Prerokuj,"8) kdo te je vdaril. Lahko si mislimo, da mu niso s čisto, belo ruto oči zakrivali. Pač je bila ta šala zaničevalna in zasra-movalna I Tedaj z Bogom se take norčije vganjajo ? Oj, nakal s tabo o najmilostljiviši Bog! se ni norca delati. Tebe nimamo zaničevati, se ti nimamo posmehovati, ampak moliti in častiti kot pravega Boga.
3.	Premišljuj, kako so Kristusa preklinjevali.
K vsemu temu zasramo vanju so mu dajali še gerda
imena. Sveti Lukež pravi: »In več druzega preklinje-vanja so govorili zoper njega." 8) Menda je hotel reči: Tako strašno so ga preklinjali, da me je groza in Bram,
') Žal. poi. 3, 30. ») Mark. 14, 65. ») Luk. 22, 65.
čast tudi z eno samo besedo žali.
- 147 -
vse povedati. Kar so le mogli zaniSljivega mu reči, vse gerde priimke, kar so si jih. mogli izmisliti, so mu govorili. Menda pogubljeni v peklu ne morejo huje preklinjati, kakor so ti hudobni hlapci Jezusa preklinjali.
Ali zamoreS verovati, ljubi moj kristjan! da je vse to mogoče ? Oh I da bi tako ne bilo. Se več zasramo-vanja so storili Kristusu, kakor smo tukaj povedali; in sveti Bonaventura pravi: „ Ni mogoče povedati, kako so s Kristusom ravnali.8 — Pomisli, o kristjan! kaj je pri vsem tem Čutilo in terpelo Kristusovo presveto seree, in misli pogostoma na to žalostno noč; posebno, Se ktero noč ne moreS spati, premišljuj, kaj je nedolžno Božje jagnje tisto noč od zdivjanih judovskih hlapcev prestati imelo.
4. PremiSljuj, kako je bil Jezus na zadnje z a p e r t v temno ječo.
Ko so se bili satanski hlapci naveličali Jezusa zasramovati, so ga vnovič dobro povezali in ga peljali v tesno temno ječo, ki se Se dan danaSnji vidi; sveta Helena je namreč iz Kajfeževe hiSe cerkev dala napraviti, v kteri je blizo včlikega oltarja na desni strani tesna temna jama, ki ji pravijo Jezusova ječa. Lahko se veruje, da je bil Kristus v to luknjo vtaknjen. Ce gre kdo v to luknjo, preSine mu groza celo tel6. Oj, koliko je pač JezuB tu notri terpel! Ako bi bili imeli kako bolj grozno mesto, gotovo bi bili ga ondi kje vtaknili, ker so ga imeli za največega hudobneža. Zato so ga v to strašno ječo djali, in postavili k njemu hudobne stražarje, da mu niso miru dali. Spolnilo se je tukaj, kar je v psalmih rečeno: „Položili bo me v najglobokejSo jamo, v temo in v smertno senco." — Tako je stal napol mertev, in na celem životu pobiti z ve-ličar v tej nagnjusni ječi. Tu se ni mogel vsesti, ne nasloniti, tudi ne vleči. Z nagnjeno glavo mu je bilo notri stati, in ni imel ničesar, kamor bi Bvojo bolno
') P«. 87, 1.
10*
— 148 —
glavo naslonil. O, kako goreče je molil k svojemu nebeškemu Očetu za nas, tudi za svoje mučitelje, in je tako splačeval naše dolge. Zato o pobožni kristjani pojdi v Jeruzalem, v Kajfeževo hišo, tje doli v ječo, in obišče Jezusa v ječi in poslušaj kaj ti govori:
Moj sin! oh glej, kaj sem tukaj terpel in premišljuj, kako neusmiljeno so z mano tukaj ravnali. Jaz sem bil tukaj zapert, kterega ne obsešejo nebesa. Jaz sem bil vjet, da sem jetnike rešil. Na vseh udih sem bil razbit, da od bolečin vedel nisem, kam se oberniti; in ničesar nisem imel, da bi si bolečine olajšal. Tako truden sem bil in zdelan, da nisem mogel na nogah stati in vendar se nisem mogel ne vsesti, ne vleči. Moje serce je bilo popolnoma oslabelo, in vendar nisem imel ničesar, da bi se bil s kako jedjo ali pijačo poživil. Bil Bem poln pljuncev in nesnage in ni ga bilo, da bi me bil obrisal. Angeljem v nebesih sem se usmilil: ti pa moj Bin! ti nočeš nič vedeti za moje reve, za moje bolečine? Oh! vtisni si vendar to moje terpljenje v svoje serce; saj si bil ti edini uzrok mojih rev, ti si me v te bolečine pripravil. Ti bi moral na vekomaj v temni luknji peklenske ječe čepeti, in se večno žgati in peči; ali, zato da bi bil ti rešen večno ječe, me je moj Oče dal nameBti tebe v to temno ječo vtakniti, sedaj je na tebi, da se mi hvaležnega skažeš in za to sramoto vso mogočo čast skazuješ.
Zahvala.
1. Za vse udarce, ki jih je dobil Kristus. Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse udarce, zaplju-vanje, zasramo vanje in zasmehovanje.
0 najpoterpežljiviši Jezus! jaz te molim kot svojega Boga in Gospoda, in te tisočkrat zahvaljujem in Častim za vse udarce, ki si jih v svojem britkem terpljenji dobil. Oh daruj jih svojemu nebeškemu
— 149 —
Očetu v zadosten je za vse moje grehe, in ovaruj me večnih kazen! Amen.
2.	Za vse zasramovanje, ki gaje Kristus terpel.
0 Jezus, krona in slava vseh svetnikov! jaz hvalim in Častim tvojo nezapopadljivo vsegamogočnost, ktera je bila v tvojem terpljenji skrita; jaz hvalim in Častim nezmerno modrost, ktero so v tvojem ter-plenji imeli za neumnost; jaz hvalim in Častim tvojo neizrečeno ljubezen, ktero so v tvojem življenji po krivem sovražili: in te prosim, daruj svojemu nebeškemu Očetu vse, kar si terpel na duši in na telesu, vse zaničevanje k njegovi Časti in k našemu zveliČa-nju, zato da nam vse naše grehe in hudobije nri-lostljivo odpusti. Amen.
3.	Za to, da je bil zapert v temni ječi.
0 vjeti Jezus! kteri boš na sodnji dan rekel:
Jetnik sem bil, in niste k meni prišli! poglej jaz pridem k tebi in te obiskujem v tvoji terdi ječi. Jaz te hvalim in Častim za vse, kar si v ječi in v Kaj-feževi hiši prestal in pohlevno te prosim, da mene in vse moje peklenske ječe milostljivo ovaruješ, in vpeljaš v svobodo nebeške domovine, kjer te bomo na vekomaj hvalili, ljubili, molili in Častili. Amen.
4.	Za vse bolečine, ki jih je Jezus na vseh udih terpel.
O Gospod Jezus Kristus! jaz te hvalim za vse, kar si terpel na duši in na telesu, in te prosim po vseh mukah in bolečinah, kar si jih terpel v svojem serci, in na vseh udih: odpusti mi, kar koli sem s svojimi udi in s svojim grešnim sercem grešil; daj mi
— 150 -
potrebne moči na mojo smertno uro in nakloni mi večno življenje. Amen.
Peto poglavje. Kristusovo sočutje z Marijo in z učenci.
Pervi odstavek.
SKavUina serčna šalost zavoljo tega, kar Je Kristus na olfski gori prestal, in zavoljo njegovega vjeija.
Beri to premišljevanje, ko imaš reve in krile i otroci ali prijatelji.
„Hlapei Judov so Jezusa popadli in so ga zvezali." (Jan 18, 12.)
1. Premišljuj Marijino žalost zovoljo tega, kar je Jezus na oljski gori terpel.
Od kar je Jezus odšel na oljsko goro, sedela je žalostna Mati s svojimi žalujočimi tovaršicami v hiši, kjer je Kristus poslednjo večerjo opravil: ona je tako milo plakala, da bi se terdemu kamnu usmilila. Serca pobožnih žen so medlela od ljubezni, ker so zgubile tistega, kterega so tako serčno ljubile, ter niso upale, tako hitro zopet ga dobiti, ker niso imele tako terdne in žive vere, kakor Mati Božja, da bo zopet od smerti vstal. Zato ni mogoče dopovedati, kako so bile vse pobitega serca. Celo noč niso mogle očesa zatisniti, temveč so vedno objokovale Njega, brez kterega jim je bil ves svet zopern. Pred vsem pa je imela žalostna Mati tako britko noč, kakoršne ni še svoje žive dni nikdar imela. To noč ni mislila na drugo, kakor na Kristusovo terpljenje in je v svojem serci nekako občutila vse, kar se je njenemu Božjemu Sinu godilo. Zato je bila z njim vred polna žalosti in otožnosti. Naj le pomisli tukaj mati, kako bi ji bilo pri serei, ko bi vedela, da bo njeni edini ljubi otrok jutre po nedolžnem mučen in neusmiljeno umorjen. Kaj bi ta mati tisto noč delala ? Ali bi jo mogel kdo
— 151 -
utolažiti ? Kolikajn bolj je Mati vseh mater Marija to noč v nezmerni žalosti prebila?
Ko je pa njeni Sin na oljsko goro Sel, in je tam tri ure take žalosti prestajal, da je na zadnje kervavi pot potil; oh! kako je bilo Materi Božji te tri ure pri serci ? Akoravno telesno od njega ločena, bila je v dimu in s svojim sercem vedno pri njem. Saj Berce je bolj tam, kjer ljubi, kakor pa kjer živi. Ker je bilo Marijino serce po ljubezni popolnoma in nerazdeljivo z njenim ljubim Sinom združeno, bilo je vselej bolj pri njem kakor pri njej. Zato ni mogel njeni Sin nič terpeti, kar ne bi bila ona ž njim vred terpela; ona je vse to v svojem serci veliko bolj živo občutila, kakor občutimo mi, kedar mora kdo naSih najbližnjih in najljubših sorodnikov terpeti. Marija pa je vedela ne samo po natornem dozdevanji, kar njeni Sin na olj-ski gori terpi, ampak tudi po Božjem razodenji, ker je bila Bkoraj vedno zamaknjena, in je videla v duhu, kako njeni žalostni Sin na svojem obrazu leži in ker-' '	m misli o človek I kaj je Marija
Berce. Neki imeniten učenik pravi da, ako bi se Marijina žalost med vse ljudi razdelila, bi vBi od same to žalosti umerli. O Bog! kako velika je bila pač Marijina žalost ? Oh! kako je njeno materno serce vse to prenesti moglo ?
2. PremiSljuj Marijinožalost, kedar so ji učenci povedali, da so Jezusa vjeli.
Kako se je bilo to zgodilo, razodel je Kristus sam svetemu Anzelmu rekoč: „ Učenci so jokaje pritekli , in z objokanimi očmi govorili: O preljuba Gospa! tvoj ljubi Sin, naš Učenik, je vjet, in mi ne vemo, kam ga peljejo, ali kaj bodo ž njim počeli. In takrat je preBunil meč bolečine zavoljo veliko ljubezni do moje matere tudi mojo duSo." Kako žalostna novica je bila ta! Kako se je njeno materno serce pre-straSilo! Akoravno je namreč Marija v duhu videla, kako
stiski in žalosti je bilo njeno
— 152 —
so Jezusa vjeli, vendar so ji bile te besede strašna novica, in so, enako ostremu meču, njeno materno serce prebodle. Zato je, to slišati, v omedlevico padla, in je v tem padci z roko kamna se dotaknila; v kteri kamen se je vtisnila podoba njene svete roke. Ta kamen je sedaj v Rimu, in se še na njem poznajo znamnja Marijine roke.
—	Ko je Marija zopet enmalo se zavedela, oh I kako ji je bilo pri Berci! Bila je sicer v vsem svojem obnašanji modra in poštena: vendar pa je bila zavoljo vjetja svojega Sina tako žalostna, da ni mogoče z merzlim sercem to premišljati. Njena podoba je bila vsa spremenjena, nje obraz bled, moči so jo zapustile, roke in noge so se ji tresle, nje serce ji je močno bilo, in dihala je težko, in tedaj je komaj mogla govoriti. Druzega ni mogla zgovarjati, kakor: O moj Jezus! tedaj so te vjeli?
—	Ko je pa bolj okrevala, tožila je s temi, ali enakimi besedami : O moj sin Jezus! preljubeznjivi otrok! oh, v koliko revo si prišel ? Oh, kako neusmiljeno bodo tvoji sovražniki s tabo ravnali ? Oh, da bi mogla jaz namesti tebe biti vjeta in namesti tebe terpeti! tisočkrat bi hotla za te umreti, ako bi te mogla rešiti. Oh! kam se bom od žalosti in otožnosti obernila? »Oh ! slava je Izraelu vzeta, ker je vjeta skrinja Božja!"1) Oh, moj Sin Jezus 1 Oh, Jezus, moj Sin! O nebeški Oče! daj mi z njim * umreti; brez njega živeti je britkejše, kakor smert. — Tako je sveta Mati Božja z jokanjem, zdihovanjem in žalovanjem te noč prebila.
3. Premišljuj, kako je tudi sveti Janez žalostno novico od Jezusovega vjetja prinesel.
Komaj se je žalostna mati malo utolažila, pride sveti Janez z drugo žalostno novico. Ko je namreč Petra v Kajfeževo hišo vpeljal in slišal, kako se Jezusu tam godi, Bpomnil se je, da ga je žalostna mati lepo prosila, naj ji pride vse povedat, kar Be z Jezusom godi. Zato jo hitro se obernil, in je okoli dveh po polnoči v hišo
') 1. Kralj. 4. 28.
— 153 —
priSel, kjer je bila Marija. Sveti Janez je bil ves pobit in žalosten; zavoljo velike ljubezni namreč, s ktero je Jezusa ljubil, je bilo njegovo Berce globoko ranjeno. Ko je tedaj na vrata poterkal in so mu odperli, in ko je videl Kristusovo Mater z njenimi tovaršieami v toliki žalosti, ponovila se je tudi njegova serčna bolečina, ter se je začel britko jokati, in je na vedno vprašanje Matere Božje na zadnje spregovoril, rekoč: O Marija! b tvojim Sinom, mojim [Jčenikom, delajo tako neusmiljeno, da se bojim povedati. Judje so ga kot razbojnika vjeli in povezali , k velikoma duhovnoma Anu in Kajfežu peljali, in tako grozno nemilostljivo ž njim ravnajo, da ni mogoče povedati. Hudobni Judež ga je izdal.
Ktero seree zamore čutiti, kaka žalost je Marijino Berce napolnila, ko je slišala, kako neusmiljeno hudobni ljudje z Jezusom ravnajo? O Marija, ti prežalostna mati! kako britka ti je bila ta novica ? Kako je takrat Sim-sonov meč tvoje seree prebadal ? Gotovo si takrat roke sklepala, svoje oči proti nebu obernila ter za vpila: O ti moj ubogi Jezus! oj Jezus! ti moj ubogi otrok! oh, da bi mogla jaz namesti tebe terpeti! O ljubi moj Jezus! O j Jezus, moj Sin! Tvoji sovražniki so te mi vzeli, in te ne bodo mi nazaj dali. Oj, nehvaležni Judeži kaj ti je storil moj Sin, da si ga njegovim sovražnikom izdal ? — Tako je prežalostna mati Marija jokaje tožila, da se je vsem v hiši usmilila.
4. Premišljuj Marijino serčno žaloBt pred K a j-feževo hišo.
Ko so se Marija, sveti Janez in svete žene dovolj pojokali, rekla je žalostna mati Božja svetemu Janezu: Jaz te prosim, pojdi z meno v mesto, da poiščem Njega, kterega moja duša ljubi. Sveti Janez je bil tudi koj
___ ___________so šle ž njo, žalostne in otožne,
in celo pot so le vsi vkupej jokali se in žalovali. Naj bolj pa je žalostna mati Božja terpela, in kolikor bliže je prišla Kajfeževi hiši, toliko veča je postajala njena žalost.
Tako je šla prežalostna mati iz
— 154 -
Ko so prišli na zadnje do Kajfeževe hiše, slišali bo grozen krik, smeh in norske šale. Marija je pač mislila, da se z njenim sinom Jezusom norčujejo, in je ondi tako dolgo stala pred vratami, da je nekdo ven prišel. Tega je vprašala, kaj se vjetemu godi? On pa ji je odgovoril: Kaj prašaš to ? Godi se mu tako, kakor si je že zdavno zaslužil. Uboga mati je bila tokaj žalostna; ostala je s svojo tovaršijo celo noč pred velikimi vratami, akoravno ji je bilo marsikaj zaničljivega in zaBramljivega slišati od tistih, ki so ven in noter hodili. Še dan današnji kažejo kamen, kjer je Marija stala, ko je sveti Peter prišel, potem ko je svojega učenika zatajil, in kjer je videla zjutrej Jezusa pripeljati.
Kdo more pa povedati, kaj je tukaj terpela? Na tem mestu je stala Bkoraj dve uri na merzlem zraku, in je sama na svoja ušesa slišala, kaj njeni Božji sin terpi. Zaničljivo govorjenje, zasramovanje in posmehovanje se je po noči lahko tudi dalej slišalo, in tudi posamezne besede so se dale razumeti. Ker je bila tedaj Marija, tako reči, v pričo pri zasramovanji svojega sina, ohl kaj je tu čutila in terpela? Oj pobožni kristjan! ako bi bil ti stal zraven matere Božje, in slišal z lastnimi ušesi zasramovanjeKristusovo, ali bi bil mogel to prenašati? Pomisli tedaj, kaj je terpelo materno serce Marije device; pomisli njeno preveliko bolečino, premišljuj njene solze, ker je tudi kervave solze prelivala. Gotovo še angelji v nebesih ne morejo popolnoma zapopasti, kaj je uboga mati Božja tukaj terpela. Kakor namreč po besedah svetega Hieronima do sodnjega dneva ne bo vse razodeto, kar je Kristus v Kajfeževi hiši terpel; tako tudi se ne bo pred sodnjim dnevom vse zvedelo, kar je Marija to noč prestala.
5. Premišljuj Kristusovo sočutje s svojo ljubo mater j o.
Poslušaj, kaj je on sam neki pobožni osebi razodel: Mene pa je njena žalost tako mučila, da, ako bi bilo tak6 dopadlo Bogu, mojemu nebeškemu Očetu, bilo bi meni na
— 155 —
veče veselje, vse njene bolečine v moji duši terpeti. Se vfi, da bi bilo moje terpljenje s tem pomnoženo, vendar bi bilo to pomnoženje meni velika tolažba, saj tako ne bi bila ter-pela moja mati. Ker pa je imela moja mati brez vsake tolažbe terpeti; zato nisem te milosti dobil, akoravno sem iz otroške ljubezni do matere večkrat nebeškega Očeta za njo
srosil. — Tako je tedaj ena bolečina drugo bolj občutljivo elala; sin in mati sta eden drugemu terpljenje množila.
Molitev.
Hvaljena bodita Jezus in Marija za vse svoje bolečine sedaj in na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljivisi Jezus! jaz te iz serca hvalim za tvoje otroško sočutje, ki si ga imel s svojo žalostno Mateijo Marijo! Pohlevno te prosim, ne daj, da jaz, za kterega si toliko terpel, se vekomaj pogubim, temveč da deležen postanem obilnega sadfi tvojega britkega terpljenja. Amen.
0 žalostna Devica in Mati Božja Marija! jaz te spominjam vseh bolečin, ktere so tvoje materno serce prebadale kadar je tvoj Sin Jezus Kristus na oljski gori molil; ko je bil vjet in k Anu in Kajfcžu peljan. Oh, po svoji žalosti in terpljenji prosi ga, da naj me vseh mojih grehov, žalosti in otožnosti mi-lostljivo reši. Amen.
Drugi odstavek.
Kristusovo žalovanje zavoljo Petrovega raf ajenja In zavoljo Judeževega obupanja.
Beri to premišljevanje, kedar imaS prenašati hinavce in nchvaleiniko. ■>/» Peter je ven Sel, in je milo jokal." (Luk. 22, 62.)
1. Premišljuj, kako je P e t e r svojega učenika p e r-viČ v Anovi hiši zatajil.
— 156 —
Žalostni Petrov padec ima nas vse v ponižnosti ohraniti. Ce je namreč on padel, kteri je imel toliko gnad, in je Kristusa na gori spremenjenega videl; kteremu je bil Bog oče sam razodel, da je Jezus pravi sin Božji; in kteri je bil tako terdno sklenil, da. noče grešiti, daje bil pripravljen raj s Kristusom umreti, kakor ga zatajiti; kaj se bo pa nam zgodilo? Kako zamore človek misliti, da ostane stanoviten v dobrem, ker vendar ne v6, ali bo ta dan v dobrem terden stal ali ne?
Sveti Peter je bil prav zares bogaboječ, in je Kristusa prav serčno ljubil; saj je od daleč za svojim ljubim učenikom šel, in je zavoljo njega veliko solz prelil. On je skusil, bodi si uže kakor koli, priti v Anovo in v Kajfeževo hišo; in res ga je sveti Janez, ali kteri drug učenec noter spravil. Ko je bil notri, je vse skerbno ogledoval, da je videl, kje je Kristus, in kaj bo mu godi. On je sicer slišal glasen smeh in hrup notri v veliki dvorani, in si je pač mislil, da zasramujejo njegovega učenika; toda pomagati ni mogel in ni smel noter. Ravno to je bilo znamnje velike ljubezni do Kristusa, da je tako daleč za njim prišel, in se zavoljo njega podal v toliko nevarnost.
Ko je tadaj dolgo poslušal, kako so Kristusa zasramo-vali, oh! kako ga je serce bolelo. Dobri Peter je ostal v velikem dvorišči hiše. Tu so stali tudi vojaki, ki so stražili, da bi jetnik ne všel. Vojaki so velik ogenj zakurili, in so se greli, ker je bilo merzlo. Peter je tudi k ognju stopil, da se je grel. In ko je pri njih stal, ga je vratarica bistro pogledala in spoznala, da je Jozubov učenec. Zato mu je rekla: „Ali nisi tudi ti zmed učencev tega človeka?" In pričejoči so rekli: Res ti si eden tistih, saj si bil vselej z njim. In dekla pravi vojakom: Verujte mi, on je bil vedno z Jezusom. Ko je dekla tako hudo terdila to, se je Peter silno prestrašil, in si je mislil: ako rečem, da sem, me zgrabijo in v ječo vtaknejo. Zato je iz strahu pred smertjo tajil, in rekel: „Jaz ne vem, kaj praviš, ker nisem njegov učenec." — Tu glej in premišljuj človeško slabost in nestano-
— 167 —
vitnost, in premišljuj pri tem Kristusovo sočutje s Petrom in z vsemi slabimi ljudmi.
2. PremiSljuj, kako je Peter drugič in tretjič Kristusa v Kajfeževi hiši zatajil.
Ko je Peter videl, da ga je dekla spoznala, je vstal, šel proč od ognja in ven Bkoz vrata; ker se je bal, da ne bi ga zgrabili. Ko je bil zunej, in je zopet mislil na svojega ljubega učenika, si ni mogel miru dati; zakaj tako je Jezusa ljubil, da ni mogel biti brez njega. In akoravno je uže enkrat padel, vendar je mislil, da se to več ne zgodi. Ker je bil Jezus med tem peljan v Kajfeževo hišo, je Sel Peter tudi v dvorišče Kajfeževe hiSe. Ker je tukaj od daleč sliSal, da Jezusa zasramujejo, začel je na skrivnem jokati in zdihovati. Po nesreči zanj je prišla tudi tukaj neka dekla, in je zapazila, da je Peter žalosten. Zato je rekla k vojakom: Tu hodi človek, zdi se mi, da je učenec tega Galilejca. Ko so to sliSali, so šli k Petru, in so mu rekli: „Ali nisi tudi ti zmed njegovih učencev?" In eden zmed njih pravi: „Gotovo, ti si eden tistih." Peter se je zopet prestraSil, in je mislil, da ga zgrabijo. Zato je zopet tajil, rekoč: Verjamite mi, „da nisem njegov učenec," in še s prisego je priterdil.
Sedaj je hotel Peter proč iti, vendar pa je Se tukaj ostal. Bal se je, ostati, ker je videl, da ga poznajo; ostal bi pa vendar tudi rad, da bi videl, kaj se bo njegovemu ljubemu učeniku godilo. Sicer je uže dvakrat ga zatajil; vendar pa ni zato kaj dosti maral, ker je le iz strahu in z ustmi drugače govoril, kakor je v svojem serei mislil. Tako je tedaj še eno celo uro ondi ostal, in je večkrat bliže stopil, da je mogel slišati, kaj z Jezusom delajo. In ko je slišal, da ga straSno kolnejo, zasmehujejo in zasramujejo, in pretepajo, je začel britko se jokati, in je sam pri sebi govoril: O preljubi moj učenik! oh, kako neusmiljeno delajo s tabo T oh, ako bi ti mogel jaz pomagati, kako rad bi to storil 1
Ko je Peter Se precej dolgo ondi žalosten poslušal,
— 158 —
zapazili bo ga nekteri, ter med sabo govorili: Temu človeku ni dati vere, on preži ondi na nekaj; gotovo mora biti zmed učencev tega Galilejca. Tedaj so Sli k njemu, in so ga praSali, kaj išče ondi? Sveti Peter ves v strahu ni vedel, kaj bi odgovoril. Tadaj so mu rekli: „Ti se nam sumljiv zdiš; gotovo si zmed učencev tega jetnika." Sveti Peter pa je tajil, in ni hotel resnice povedati. Tedaj mu eden zmed njih reče: „Ti si zares »eden zmed njih; saj si Galilejec, kakor priča tvoja izreka." In ko Peter sedaj ni se hotel vdati, mu reče Malhov stričnik: »Kako boš tajil? Saj sem te pri njem v vertu videli" Tedaj je začel Peter rotiti se in prisegati, da ne pozna tega človeka. In s tem je smertno grešil, ker je krivo prisegel, akoravno se zamore en malo zgovaijati z velikim strahom, v kterem je bil. — Glej! tako padamo in grešimo tudi mi vedno bolj in bolj, ako bo zanašamo na svojo čednost.
3. Premišljuj, zakaj je Peter svojega ljubega učenika zataj i L
Sveti Peter je Jezusa posebno zato zatajil, ker se je preveč zanašal na svojo moč, in vdrugič, ker je na oljski gori premalo molil. Sveti Peter ni mislil, da je tako slab, posebno ker je bil uže precej daleč naprej v pobožnem, svetem življenji; zato je mislil, da mu ni tolikanj potreba moliti, akoravno ga je Kristus opominjal, rekoč: čujte in molite, da v skušnjavo ne „padete." Ne pozabi, o kristjani tega nikdar, in ne zanašaj se nikoli na svojo lastno čednost, na svoje lastne moči. Ako ti pride na misel, da si pobožen, da sveto živiš; ne verjami tega, saj si tako slab in pregrešen, da ne moreš sam od Bebe ne ene same ure v dobrem ostati stanoviten. V drugič moli vselej pridno in prosi Boga, da v skušnjavo ne padeš, temveč da ti d& potrebne moči in pomoči, da zmagaš, posebno pa na smertno uro. Zakaj ti si tako slab, da ne moreš iz svoje lastne moči ene Bame skušnjave tudi najmanjše premagati. Ako vsakdan ne moliš pridno, se prigodi, da Bog pripusti v kazen
— 159 -
za tvojo prevzetnost, da padeš; ker dobro veš za svojo Blabost, in ga vendar ponižno ne prosiš za potrebno pomoč.
4. Premišljuj Kristusovo žalost zavoljo padca njegovega učenca.
Da je Petrov greh Jezusu žalost vzrokoval, lahko sodimo uže iz tega, ker ga je Jezus resno svaril, in opominjal, da naj čuje in moli. Po storjenem grehu so hudiči Jezusu očitali, da so njegovega pervega učenca v svojo oblast dobili. Jezus pa je hotel hudiče osramotiti, zato je koj Petra skoz okno pogledal, in ga razsvetlil , da je čisto spoznal, kaj je storil. Med tem je tudi petelin zapel. In Peter se je spomnil Jezusovih besed: „ Predno bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil."
Peter je obudil serčno žalost čez svoj greh, in je začel britko se j o k a t i. In kakor pravijo, ko je iz Kajfeževe hiše ven šel, stala je žalostna Mati Božja s svojo žalostno tovarŠijo pred vratmi na deBno, ktero mesto kažejo še dan današnji. Ko je mati Božja Petra spoznala , (luna namreč je svetila), ga je z milim glasom vprašala: Ljubi moj Peteri kaj se godi z mojim ljubim sinom? Sveti Peter pa jo tako britko jokal, da ni mogel besede spregovoriti. Zavoljo tega bo je žalostna mati še bolj prestrašila, ter rekla: Oh , ljubi moj prijatelj 1 reči vendar, kaj se godi: tvoj jok mi namreč kaže, da mora slabo se mu goditi. Sveti Peter ji na to reče: Oh, preljubeznjiva mati mojega gospoda I pustite me v miru, ker nisem vreden, z vami govoriti; ker sem vašega Sinu, svojega učenika, trikrat zatajil. In ko je to rekel, je tako britko jokal, da ni mogel nič več govoriti, temveč je zdihovaje in jokaje naprej šel. Tu pomisli, o pobožni kristjan 1 kako je to žalostni materi Božji seree ranilo. Menda je tu govorila: O moj sin I če ti to delajo tvoji prijate 1 j i, kaj ti bodo delali še le tvoji neprijatelji? Ce te tvoj učenec zataji, oh, kako te bodo vojaki preklinjali? In tako je začela uboga mati Božja britko
— 160 -
jokati, in tudi za »pokornega Petra prositi in moliti, da bi ga Bog zopet iz greha izvlekel
5. Premišljuj kes, žalost in solze spokore svetega Petra.
Ko je sveti Peter od Matere Božje proč šel, bil je kakor zaSla ovčica, ki je svojega pastirja zgubila; s sklenjenima rokama, in s pripognjeno glavo je šel naprej zdihovaje in jokaje, in si ni upal svojih oči proti nebu vzdigniti. Ko je prišel k vratom, kjer se je šlo ven na oljsko goro, je šel ven, in se je na desno obernil, zraven gore Sion, ter je prišel za to goro do jame, blizo neke druge jame, v kteri so se bili nekteri učenci skrili. V to jamo je šel, na svoj obraz padel in britko se jokal. Oh, jaz ubogi grešnik 1 je zdihoval, kaj sem storil, da sem ljubega učenika zatajil in krivo prisegel? Ohl jaz nisem vreden, da me zemlja nosi, ker sem svojemu Gospodu nezvest. Te in enake zdihljeje je sveti Peter v nebo pošiljal, ostal je v tej jami noč in dan, in ni ne jedel ne pil do svete velike noči. In dokler je živel, je vsako noč, ki je slišal petelina peti, iz postelje vstal, pokleknil in Bvoj greh objokoval, tako da so bile od vednega jokanja njegove oči vse rudeče.
Iz spokornih solz svetega Petra spoznaj, o greSnik! kako človek z vsakim, tudi majhnim grehom Boga zataji, vjezf in razžali. Reci, ali ne bi bil velik greh, ako bi kdo sveti cibori, iz kterega se daje ljudem sveto obhajilo, z blatom omazal? Ali veliko veče zaničevanje in zasramovanje je, kedar kdo svojo dušo, v kteri Bog prebiva, tudi le z odpustljivim grehom lahkomišljeno omaže, posebno ker ni blata na svetu bolj nagnjusnega pred Bogom, kakor je tudi najmanjši greh? Kako tak greh Boga žali, Bpoznaš lahko iz te le prilike:
Neki kralj praznuje svojo ženitnino; ravno ima vkup priti s svojo nevesto. Toda pri tej priči vkaže rabeljnu, naj njegovo nevesto prav dobro pretepe, in eno celo leto v ječo zapre. Ali ne bo vsakdo rekel, da Be je ta nevesta gotovo zelo pregreSila zoper kralja, da jo kralj
— 161 —
tako kaznuje? Sedaj poglej! kar stori ta kralj svoji nevesti, to dela Bog s svojo nevesto, s človeško dušo. Ako namreč človek umerje, in se ima duša kot nevesta Božja z njim združiti, joda Bog, ako ima tudi le ne sam majhen greh na sebi, v vioe za krajši ali daljši čas, dokler se popolnoma očisti. Ako ne bi mu bil odpustljivi greh tako zopern, tudi ne bi svoji ljubi nevesti te sramote storil, za ktero je strašno smert terpel. Tedaj glej in spoznaj, o človek! da je huda in britka reč, ako Gospoda svojega Boga zapustiš in razžališ.
6. Premišljuj nesrečno smert nespokornega Judeža.
Ko je ta nesrečni človek nedolžno jagnje v mesnico
{>rodal, in svojih trideset srebernikov dobil, tu je še e spoznal, kako strašen greh je storil. Njegova vest ga je začela tako grizti, da od žalosti ni vedel, kam se oberniti. Ako je na Boga mislil, bal se je ostre Božje sodbe; ako je na nebesa mislil, noter priti ni imel nobenega upanja; ako je na pekel mislil, je ta pred njim odpert stal, pripravljen ga požreti; ako je na Kristusa mislil, njega je z izdanjem grozno razžalil; ako je mislil na svoj greh, zdel se mu je tako velik, da je mislil, da mu ne more biti odpuščen, satan pa je vedno bolj ga dražil, dokler ga ni do obupa pripravil. Na zadnje gre nesrečni učenec v tempelj in k hinavskim duhovnim, ki so bili v tempelj se podali Boga zahvalit, da bo za-peljivca ljudi, kakor bo Jezusa imenovali, tako srečno vjeli in obsodili. K tem duhovnim prinese Judež nazaj denar in pravi: »Jaz sem grešil, da sem nedolžno kri izdal." Duhovni pa ga niso tolažili, še le pomnožili so njegov obup, ker se mu rekli: »Kaj nam za to? Glej ti, kaj si storil." Potlej je šel ta ubogi človek v svojem obupanji ven iz mesta, in se je za goro Sion na drevo obe?el, in je tako svojo ne3rečno dušo hudiču izročil. V njegovo večo sramoto je Bog tako naredil, da mu je trebuh počil, in da so vsa njegova čeva ven se izBula. Kar je bilo tako grozno gledati, da ni mogel nobeden ondi nemo iti.
Kristusovo J. i viru j i in ««>rt.	»
— 162 —
7. Premišljuj serčno sočutje Jezusovo z nesrečnim Judežem, in z vsakim nespokornim grešnikom.
Milostljivi Jezus je videl v duhu vse, kar se je godilo, in je menda sam pri sebi tako le govoril. Oh, moj sin 1 jaz ne žalujem čez svoje terpljenje, tudi ne čez svojo smert, ampak čez tvoj nesrečni konec in čez tvoje večno pogubljenje. — Ta strašna prigodba z Judežem se je tudi koj razglasila po celem mestu Jeruzalemu, ker je namreč Bog s tem pokazati hotel, kakošen konec čaka tiste, kteri se pregrešijo zoper Jezusa Kristusa. O nesrečni grešniki govori tukaj na dalej milostljivi zveličar, zgleduj se tukaj nad nesrečnim koncem Judeža izdajavca. Ti si morebiti več grehov storil, kakor on in jih nisi tako obžaloval, kakor on; saj on je iz serca obžaloval svoj greh, in se je očitno pred duhovniki grešnika spoznal in jim svoj greh povedal. On je očitno pričal, da sem Jaz pravičen, in da je on krivičen, ki je nedolžno kri izdal. On je tudi krivično blago nazaj dal, in je hotel to kupčijo razdreti. Ali ni bila to velika žalost nad storjenim grehom, in težka
tej njegovi žalosti, namreč zaupanje na Božjo milost, ker mu je hudič vdiha 1, da je njegov greh tako velik, da mu ga Bog ne more več odpustiti. Zato je obupal in se je obesil. Tak obup lahko tudi še tebi pride na smertno uro, ker ti bo hudič tiste grehe, za ktere sedaj malo ali nič ne maraš, tako velike delal, da boš menil, da moraš obupati. To se je že mnogim prigo-dilo, in se lahko tudi tebi zgodi, ako se za časa ne spre-oberneš, grehov ne popustiš, ter ne začneš svoje življenje zares poboljšati.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in poČešČeno bodi njegovo usmiljeno serce sedaj in na vekomaj! Amen.
morebiti ti svoje žive dni storil?
Molitev.
— 163 —
1.	O usmiljeni Jezus! ki si svojega učenca Petra, kteri te je bil trikrat zatajil, s svojimi usmiljenimi očmi milostljivo pogledal, in k pravi žalosti, pokori in k poboljšanju obudil; jaz te prosim po tvojem nezmernem usmiljenji! poglej tudi na me ubozega greš-nika s svojimi milostljivimi očmi, in dodeli, da svoje grehe prav spoznam, serčno obžalujem in britko objokujem. Podpisaj mojo slabost, o najdobrotljiviši Gospod! s svojo Božjo gnado, in okrepi me v vsem dobrem, da te nikdar več ne z besedo, ne z djanjem ne zatajim, temveč očitno, vedno in resnično te spoznam in Častim kot svojega edinega, ljubega Boga, Gospoda in Odrešenika. Amen.
2.	0 Jezus, ti najdobrotljiviSi Odrešenik! oh, odreši in ovaruj me vse škodljive žalosti, malodušnosti in obnpanja! obvaruj me terdovratnosti, oterpnjenja in nespokornosti. Oh razsvetli in omeči moje seree z žari svoje svete gnade, da s svetim Petrom svoje grehe spoznam in objokam, in ne pribegnem k vervi in pogubljenju, kakor Judež izdajavec, ampak k tebi, skali in viru vseh milosti, mojega zveliČanja in večnega življenja. Amen.
Šesto poglaTje.
Kristus k posvetni pravici peljan.
Pervi odstavek.
Krintu* peljan k deželnemu oblastnik« Pilatu.
Naj se bere posebno takrat, kedar ima človek po nedolžnem terpeti pri gosposki ali od gosposke.
»Zvezanega so peljali in izdali Poneiju Pilatu, deželnemu poglavarju(Mat.- 27, 2.)
1. PremiSljuj, kako je bil Kristus zjutraj zarano
poklican pred judovski zbor.
* J 11 *
— 164 —
V petek zjutraj zarano je kervoželjni Kajfež zopet vse zbornike vkup poklical in jim je rekel: Kaj se vam zdi, kaj je z jetnikom nam početi? Pri tem zboru, kakor menijo nekteri, so bili Nikodem, Jožef iz A r i-mateje in Se nekaj druzih pobožnih Judov, ki so bili skrivni učenci Jezusovi, kar pa niso smeli očitno kazati, da niso bili iz shodnice izgnani. Ti so menda rekli, kar piše sveti Matevž: „Ne o prazniku, da ne vstane punt med ljudstvom." Hotli so reči: To se kar ne spodobi današnjemu dnevu. Ker je namreč danes začetek svetit velikonočnih praznikov, bi se praznik onečastil, motila bi se služba Božja in vsi ljudje bi bili moteni v svoji pobožnosti. Zato bi bilo bolje, da bi se osem dni počakalo, da stečejo prazniki. Med tem nam ne bo vtekel, saj je mogoče, dobro ga varovati. — Ko so pa drugi to slišali, so enoglasno se jim zoperstavili, ker so djali: da tak hudobnež, kakor je on, ni vreden, da živi tudi le en dan še; in da se Bogu veča čast zgodi, ko se tak hudobnež umori, kakor če se mu veliko daritev prinese. — Tadaj je bilo sklenjeno, da se ima Kristus postaviti pred veliki zbor, da bodo slišali, ali je še vedno tiBtih besed, kakor to noč.
Oj hudobni sodniki, ki so to nedolžno jagnje' tako sovražili, da so gavkljub velikemu velikonočnemu prazniku koj umoriti hotli! Pomisli, kako je to Jezusa v serce bolelo. Nekaj ur je bil v ječi, in je celo noč veliko prestal. Njegove moči so bile tako oslabele, da so se mu kolena tresla. Njegove roke so bile povezane, in svojo vso razbito glavo je od bolečin imel nagnjeno. Ko je pa dan napočil, je svojo bolno glavo povzdignil, je odperl svoje s kervijo zalite oči, zdihnil iz žalostnega serca in rekel: O britki, bolezni polni dani ti si poslednji dan mojega življenja na tem svetu, tebe Bem dolgo in goreče želel, da ubogi človeški rod odrešim. Glej, o nebeški Oče! jaz sem pripravljen dati svoje življenje za odrešenje sveta, in daneB vso svojo kri do zadnje kapljice preliti.
— 165 —
Ko je Jezus tako molil, so prišli služabniki, so od-perli ječo in so rekli: Naprej, ti zapeljivec! sedaj moral priti pred našo gospodo, da prejmeš zasluženo plačilo. —Oh 1 kako so te besede Jezusovo serce ranile! Ke-dar berič zjutraj pride, in jetniku reče ven priti k sodbi, oh! kako v strah ga prešine. Trese se na celem životu, in je od Btrahu na pol mertev. Kako se je, kaj meniš ? naš Zveličar tresel na celem životu, ker se je kot človek smerti bal, kakor vsak drugi, in tem bolj, ker je dobro vedel, koliko strašnih bolečin mu bo ta dan prestati. Zato si ne more nobeno človeško serce misliti, kako se je Jezus tistikrat vstrašil. Vendar se je vdal kot poterpež-ljivo jagnje v mesnico.
Pridi, o kristjan! in poglej, kako hodi Jezus to svojo pervo pot, kakoršnih mora danes še več storiti. Ako ga ljubiš, hodi pridno za njim, in premišljuj, kaj za te terpi. Pervo pot je storil v sredi vojakov, kteri ga z orožjem v rokah peljejo. On je bil zdelan na vseh udih ; njegov obraz razpraskan in otekel; njegovi lasje razku-štrani in na več mestih izpuljeni; njegova obleka in brada razdjana in v neredu. V taki, pomilovanja vredni postavi je prišel v zbornico, kjer je najimenitniša mestna gospoda sedela, in okoli nje pa je bilo vse polno mest-njanov nižih stanov. Kdo bi ne mislil, da bo ta žalostni prikaz Kristusa Jezusa njih Berca ganila k pomilovanju ? Toda pri njih ni bilo nobenega usmiljenja, temveč še veselili so se, ko so videli Bvojega sovražnika tako ponižanega.
2. Premišljuj, kako je bil Kristus zopet od Kajfeža v p r a š a n, in od judovskega zbora vsmert obsojen.
Tu je stal najviši Gospod nebes in zemlje s povezanimi rokami, s skrivljenim životom, s pripognjeno glavo, kakor ubog grešnik, ki čaka na emertno obsodbo; tu je Jezus čakal, kaj mu bodo ti kervoželjni gospodje rekli. Kajfež je sedel na svojem mestu in je ošabno govoril: Poklicali smo te, da vidimo, ali ostaneš še pri tem, kar si to noč govoril. Zato te zopet vprašam:
— 166 —
»Si li ti Kristus, povej nam ?" Sadaj so vsi tiho molčali, da bi slišali, kaj bo rekel. In Kristus je glavo vzdignil, ter resno in veličastno tako le govoril: „Ako vam povem, mi ne bote verjeli. Ako pa tudi vprašam," ali ne morete sami spoznati iz spolnitve vseh prerokeb in iz mojih čudežev, da sem Sin Božji: »mi ne bote odgovorili in me ne spustili. Odsihdob pa bo Sin človekov sedel na desnici moči Božje. Vsi pa bo rekli: Ti si tedaj Sin Božji? In je rekel: Vi pravite, da jaz sem."1) Kdo ne bi mislil, da so te strašne, resne in premišljevanja vredne besede tem gospodom prešinile mozeg in kosti ? Kdo ne bi mislil, da bo na svoja kolena padli, s sklenjenimi rokami Kristusa molili in za odpuščenje prosili? Saj je očitno rekel, da je Sin Božji, in da bo sedel na desnici moči Božje, ter sodil in vladal v nebesih in na zemlji.
Ali glej 1 oni se niso vstrašili, temveč bo zaupili: »Kaj nam je treba druzega spričevanja ? saj smo sami iz njegovih ust slišali." In so začeli ga zaničevati in zaBramovati rekoč: Kaj? ali ti si Sin Božji? Ti, tesarjev sin, berač, samarijan in čarovnik? Ti si Sin Božji? Ali ti boš sedel na desnici Božji? Ali tebe bomo kmalo na lesu križa visečega videli 1 Saj takemu prederznemu človeku se spodobi najhujša smert. — Pomisli, o bogaboječi kristjan! kako je bil tu tvoj Odrešenik zaničevan, in vse to je prestajal zavoljo tebe!
3. Premišljuj, kako je bil Kristus peljan k deželnemu oblastniku Pilatu.
Vedi, da Judje niBo smeli nobenega umoriti, ker so bili Rimljanom podložni; Rimljani so jim to oblast vzeli. Kedar je tedaj kdo kaj storil, da je bil smerti vreden, so ga ali deželnemu oblastniku izročili, ali pa so prosili za dovoljenje, da smejo hudodelnika umoriti. Zato so imeli Rimljani po vseh deželah, ki so jim bile podložne, deželnega oblastnika ali poglavarja, ki je v cesarjevem imenu zapo-
») Lok. 22, 66-70.
— 1G7 —
vedoval in sodil. Tako je Pilat bil cesarjev namestnik v Jeruzalemu, in je bil poglavar čez celo judovsko in sa-marijansko deželo, čez Galilejo pa ne, ker tam je zapovedoval H e r o d e ž. Ta Pilat je bil že pet let deželni poglavar, in je Blabo vladal. Bil je namreč neusmiljen človek in je Judom mnogo kljuboval. Lahko ga je bilo z dnarjem podkupiti, z Judi je brez milosti ravnal, svojim vojakom je pripustil, da bo kradli in ropali, in več njih je dal v ječo zapreti in umoriti, da jih še ni preslišal. Zato so ga Judje dokaj sovražili. Potem, Pilat je bil malikovavec in je zeničeval judovsko vero. Ker tedaj Judje niso smeli Kristusa umoriti, zato so ga k Pilatu peljali.
Evangelisti popisujejo to tako: „Vsi veliki duhovni in starašini ljudstva in vsa množica, so vstali, in Jezusa zvezanega peljali, in izdali Ponciju Pilatu, deželnemu poglavarju." *) Glej tukaj so bili vkup tisti možje, kteri bo bili pervi in najimenitniši v celi deželi, kar zadeva veljavo, učenost in modrost. Tukaj je bila neštevilna množina ljudi, bilo jih je gotovo vkupej čez dvesto tisoč ljudi. Tukaj je bilo več ko dvanajst legijonov an-geljev, ki so svojega Boga k sodbi spremljali. Tukaj je bilo več tisoč peklenskih hudičev, kteri so vse Jude, kolikor so mogli s peklenskim sovraštvom zoper Kristusa napolnjevali. Tukaj jd bila cela truma vojakov, ki so imoli ubozega jetnika skerbno varovati. In v sredi mod vsemi temi je bil On, ki je druga oseba presvete Trojice, namreč edinorojeni Sin večnega Očeta in presvete Device Marije. Njega so od Judov k nevernikom, od judovskega zbora pred Pilatov sodnji stol peljali, da bi tu bil Bramotno križan.
Pomisli tedaj, o kristjan! ta slovesni hod. Kajfež in Ana, in pa dva in sedemdeset zbornikov bo šli od spred. In za njimi veliko število judovskih služabnikov. Potem je prišla velika množica pismarjav, farizejev in
>) Mat. 27, 2. Luk. 23, 1.
— 168 —
saducejev. Za njimi so Sli vojaki s svojim orožjem. Koj za njimi beriči ki so Jezusa zvezanega peljali. In od zadej so šli zopet vojaki v orožji. Na zadnje pa je . šla še neštevilna množica ljudi. Med tem namreč, ko je bil zbor v Kajfeževi hiši, se je po celem mestu zvedelo, da je vjet v61iki prerok, Jezus iz Nazareta, in da ga imajo sedaj k Pilatu peljati.
Tako so šli tedaj o peti uri zjutrej z gore Sion celo Četert ure do Pilatove hiše. Od Kajfeževe do Pilatove hiše je ravno tisoč korakov, kar stori eno četertinko ure. Ubogi Kristus je šel v sredi med to hudobno derhaljo, in je bil od vojakov in beriških hlapcev zaničljivo pe-Ijan. Roke se mu bile na herbtu zvezane, in težko Železno verigo je imel okoli svojega vratu. Obraz mu je bil otekel, L*ca razpraskana, razkuštrani lasje in brada, in bil je ves opljuvan, da ga ni bilo pogledati. Dva sta ga za vervi vlačila, drugi so ga s kolmi bili in dre-gali. In več vojakov je šlo pred njim, zraven njega in za njim, da ne bi jim pobegnil iz rok. In med temi vojaki sedel je ubogi Jezus ves skrivljen, in Bram ga je bilo svoje oči povzdigniti ali komu v obraz pogledati.
Ko so tedaj doli z gore Sion šli, oh! kako so Jezusa cukali in vlačili? Sedaj je bil prisiljen teči, sedaj postati, sedaj zopet hiteti, kakor se je ravno hudobnežem ljubilo. Menda je na tej poti večkrat padel, in se v glavo in roke vdaril. Kadar so pa na ravni tlak prišli, si lahko misliš, kako bo ga neusmiljeni beriči s kolmi naprej gnali. In ker zavoljo velike trudnosti ni mogel hitro hoditi, bo ga marsikedaj dregnili in vdarili. Zato je bila ta druga pot Jezusu dokaj težavna, ker so beriči in hlapci vedno ga mučili in suvali. In ker je Jezus bos bil, se je večkrat vdaril na kamen in ranil. Težka železna veriga, ki mu je od vratu doli visela ga je na kolena tolkla in ker so mu bile roke za herbtom povezane, si ni mogel v nobeni reči pomagati.
Zato bodi hvaljen in češčen Gospod Jezus Kristus za to Žalostno pot sedaj in na vekomaj ! Amen.
— 169 —
4. PremiSljaj tukaj Marijino žalost.
Sedaj se hočemo kMateriBožji podati in videti, kako se je ona vedla, ko je svojega Sinu zagledala. Uboga Mati je dolgo, kakor nekteri menijo, dve ali tri ure pred Kajfeževo hišo stala, da bi videla Njega, kterega je Čez vse ljubila. Ko je bil na zadnje zjutraj ven pripeljan in ko ga je v sredi beričev tako spremenjenega videla, zdelo se ji je, kakor da bi ji bil kdo z mečem serce presunil. Gospod je bil namreč tako ranjen, oplju-van in otekel, da ni bil skoraj spoznati. Zato se je žalostni Materi nezrečeno smilil, nje materno serce ji je hotlo od žalosti poči, in vsa je v obraz obledela. Po-sluSaj, kaj je svetemu Bernardu od tega razodela:
„Ko sem sliSala, da je moj Sin vjet, sem Sla v Jeruzalem k njemu kakor Bem zamogla, akoravno mi je bilo prav težavno. In ko sem ga videla, se je vse v meni streslo, moj duh je v meni obnemogel, in nisem imela ne občutkov ne glasil." Gotovo je bila popolnoma iz se, da ni nič videla in nič sliSala; Se čudo, da ni od žalosti umerla. Poprej ko je bila sliSala, da so nje sina vjeli, se je tako silno zavzela, da je v omedlevico padla; kako se je sedaj zavzela, ko je svojega Sinu s svojimi lastnimi očmi tako spremenjenega videla ? O nezmerna žalost ! o neizrečena bolečina 1 Ker je Marija bolj Bpoznala, kako veliko je Božje veličastvo, kakor ga mi spoznamo; zavoljo tega jo je tudi tisočkrat bolj bolelo kakor nas, ko je videla Sinu Božjega, od greSnikov vjetega in tako neusmiljeno zdelanega.
Ta nezapopadljiva serčna bolečina je bila Se neizrečeno pomnožena, ko je ubogi vjeti Jezus svoje zaplju-vano in oteklo ohličje k svoji žalostni Materi obernil, in jo je s svojimi b kervijo zalitimi očmi pogledal. Ko je namreč Marija Jezusa pogledala, in Jezus Marijo, sta bila ta dva pogleda enaka dvema ostrima nožema, ki sta ti dve blagi serci silno ranila. Marija je kar na tla se zgrudila, in jo obležala obnemogla ▼ naročji treh Marij, vendar pa je obderžala svojo
— 170 —
popolno zavednost. Ko se je Žalostna Mati zopet enmalo oddahnila, je začela britko jokati in tožiti: O moj Sin Jezus 1 o Jezus, moj otrok! — Tako je zdihovala in pla-kala. Da bi pa svojo serčno bolečino malo potolažila, storila je, kar je mogla in kakor levinja, kteri so mladiči vzeti, poda se v največo nevarnost, da jih nazaj dobi: tako je tudi Marijo ljubezen zopet okrepila, da si je upala iti med sulice in meče, da bi svojega Sinu saj Se enkrat objela in poljubila, kakor je razodela svetemu Anzelmu rekoč:
»Zjutraj za rano, ko so mojega Sinu iz Kajfeževe ' hiSe peljali, sem ga vpervič videla po njegovem vjetji. Tje k njemu sem tekla, in sem videla njegov ljubi obraz opljuvan. Ko sem ga pa objeti ho tla, mi ni bilo pripu-Sčeno." — O velika ljubezen in stanovitnost 1 O stanovitna ljubezen! Ko pa so jo vojaki proč pahnili, oh l kako jo je bolelo ? Veče žalosti ji niso mogli narediti kakor to, da ji niso dopustili, Njega še enkrat objeti, kterega je tisočkrat bolj ljubila, kakor sama sebe. Ko je videla, da ga neusmiljeni beriči tako strašno vlačijo in naprej peljajo, šla je za njim, kakor je mogla, od daleč, ali pri tem je še več imela prestati. Slišala je namreč od daleč vojake na glas smejati se in norčevati se z Jezusom. Na več mestih po tleh je videla kervave sledi, ker je iz ranjenih Jezusovih nog sveta kri tekla.
Ona je tudi videla in slišala, da so jo mnogi hudobni ljudje zasmehovali in preklinjali, da je tako hudobnega Sinu rodila. Ali ona je vendar s Kristusom eno voljo in eno serce imela, in je nebeškemu Očetu svojo žgavno daritev ali terpljenje darovala. Najbolj pa jo je bolelo, ko je videla in slišala, da bo toliko ljudi nad njenim Sinom pohujša.
Farizeji namreč in pismarji bo z besedo in z dja-njem, in kakor jim je le mogoče bilo ljudstvu, ki se je čudilo nad Kristusovim vjetjem prav na tanjko razkladali, kolikajn težkih grehov in hudobij je storil: tako da so začeli skoraj vsi se nad Kristusom pohujšati, in
— 171 —
od Njega krivo soditi. Tu se je Blišalo, da so eden drugemu pravili: Kdo bi bil mislil, da je ta človek tako velik hudobnež, in da je take hudobije delal ? Oj, kako nas je ta človek goljufal, ker se je delal pobožnega in pravičnega 1 Sedaj je njegova hinavščina na svetlobo prišla, ker Bog ne more dolgo take hudobnosti terpeti. Te in enake besede so Šle žalostni Materi tako k sercu da je od serčne bolečine skoraj obnemogla.
Zato bodita hvaljena in češčena Jezus in Marija, za vse kar sta terpela, sedaj in na vekomaj ! Amen.
O prežalostna Mati Božja Marija! jaz te prosim po vsej tvoji serčni žalosti, zadobi mi od Boga miloBt, da bom britko terpljenje tvojega Sinil Jezusa Kristusa v serci premišljal in pobožno častil. Amen.
Drugi odstavek.
Krlatnii pred Pilatom tožen.
Kedar si krivo tožen.
»."Pripeljali so ga h Pilatu in so ga eaieli tožiti." (Luk. 23, 1.)
1. Premišljuj, kako je bil Kristus pred Pilatom tožen.
Pilatova hiša, kakor se še sedaj vidi, je bila na velikem tergu nekaj više, tako da se je po osem in dvajsetih stopnicah iz marmeljna gor do vrat šlo. Ondi v tej hiši so takrat stanovali vsi rimski deželni poglavarji, kakor dan današnji vsi turški namestniki. Prostor preid to hišo je bil velik, tako da nekterekrati so se na tem tergu nasprotne stranke sprijele in pobijale. Na tem velikem tergu je stala neštevilna množica ljudi, ki so hotli Jezusa videti. Na zadnje pride edinorojeni Sin nebeškega Očeta, vlečen od beričev in beriških hlapcev z zvezanimi rokami in z železno verigo okoli vratu. Kdo zamore povedati, kaj je naš Zveličar tukaj terpel? Pomisli, o človek! ako bi tebe po nedolžnem vjeli. in z največo sramoto na velik terg med mnogo tisoč ljudi peljali, ali ne bi te bilo sram, da bi bi želel biti raji
— 172 —
sto sežnjev pod zemljo? Oh! koliko sramoto je terpel naš Odrešenik, ki je bil najviši Bog, obljubljeni Zve-ličar in imenitni prerok, od kterega se je že po celem svetu govorilo? Kamor je prišel, stalo je veliko ljudi na obeh Btraneh, kteri so po Bili se naprej potiskali, da bi videli tega preroka. Malo kteri je bil, da mu ne bi bil kaj žalivnega rekel; zakaj skoraj vsi, ki bo ga poprej častili, imeli so ga sedaj za lažnjivega preroka, v tej misli so bili ljudje še bolj uterjeni, ko so slišali, česar se je Jezus po krivem tožil. Ko je ves judovski zbor prišel pred Pilatovo hišo, niso noter Šli, temveč so ostali na tergu zdolej pred stopnicami, ker so menili, da bi se omadeževali, ako bi Šli v hišo nevernega, malikovavBkega človeka. Pilat je tedaj k njim ven prišel, in vprašal, v čem tega človeka tožijo. In tu so začeli ga tak6 tožiti, da je Pilat se zgrozil in Kristusu rekel: „Ali ne slišiš, koliko zoper te pričujejo?1)* Kar koli je Jezus kedaj rekel ali storil, tudi najmanjše reči, vse so tukaj očitno pred vsem ljudstvom povedali in krivo razlagali. In za vsako obtožbo je bilo veliko prič in večidel izmed Visoke imenitne gospode.
Če
je tudi še kdo dobro mislil od Jezusa, bilo je li mogoče, da ni bil sedaj preverjen, ker je toliko imenitnih in učenih ljudi zoper njega pričalo?
2. Premišljuj, kako je bil Kristus od Pilata izpra-ševan.
Med tolikimi rečmi, kterih so Jezusa tožili, so bile tri najpoglavitniše, namreč: KriBtuB je ljudi zapeljeval; on je branil, cesarju davek plačevati; in je hotel sam postati Judovski kralj. Ko jo Pilat te tožbe slišal, je Sel zopet noter v svojo hišo in je dal Kristusa za sabo noter peljati. In ko je bil notri, ga je vprašal: „Kaj si storil ?" To je: vsi Judje, duhovni in predstojniki so te meni izročili, tedaj si gotovo veliko se pregrešil; saj se Še ni slišalo, da bi bili kedaj najimenitniši gospodje
') Hat. 27, 18.
— 173 —
sami kakega hudodelnika tožit prišli. Od perve tožbe hočem molčati, ki me ne zadeva toliko. Za drugo tožbo tudi ne maram, ker vem, da je kriva. Tretja tožba pa mi da misliti in zato moram reči do dna priti. Vprašam te: „Ali si ti kralj judovski?" In Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, da ne bi bil Judom izdan; tak6 pa moje kraljestvo ni od tod." Pilat sam je na to rekel: „Tako si ti kralj?" Jezus je odgovoril: „Ti praviš, da sem jaz kralj", pa ne posveten ali pozemeljski, ampak duhovski in nebeški kralj. v Jaz sem v to rojen, in sem zato prišel an ta svet, da pričam reBnici," in ljudi učim, kako naj minljive in spremenljive reči popuščajo ter nebeške in stanovitne reči ljubijo in iščejo, da pridejo enkrat k mojemu nebeškemu Očetu. „Vsak, kteri je iz resnice, posluša moj glas," in sprejme moj nauk. Pilat mu reče: „Kaj je resnica?" In ko je bil to rekel, je zopet ven šel k Judom, ') in ni čakal na Jezusov odgovor. — Ti pa, o kristjan! poslušaj zvesto in stanovitno kristjanski nauk in resnico; poslušaj bolj marljivo, kakor Pilat, kaj ti Kristus poreče, kaj te uči.
2. Premišljuj kako je Pilat očitno spoznal Kristusovo nedolžnost; Kristus pa je le molčal na ▼se druge tožbe in krive priče.
Pomisli, kaj in kako se je govorilo in kričalo med ljudstvom, med tem ko se je Pilat s Kristusom pogo-▼aijal. Vfilikim duhovnom ni ta reč nič kaj dopadla, ker bo spoznali, da je Pilat bolj za Kristusa, kakor zanje. Zato bo se posvetovali, kako bi Pilata na svojo stran potegnili. Poslali so koj nektere med ljudstvo, da so ▼se mogoče hudo od Kristusa pravili, zato da bi vse proti Kristusu našuntali. Med ljudstvom je stala tudi Žalostna Marija s svojo tovarSijo: zato ji je kervavelo ®6rce, ko je videla in slišala, kako duhovni, farizeji in
') Jan. 18, 88—88.
— 174 —
pismarji med ljudstvom okoli tekajo in toliko laži od njenega Sina Jezusa trosijo. Oh! kako rada bi ga bila zagovarjala, toda ni bilo mogoče toliko množico ljudi podučiti. Bilo je nekaj tisoč ljudi vkupaj; veliki terg in vse mestne ulice so bile polne ljudi; zakaj vsi moški iz judovske in galilejske dežele, ki so imeli več kakor dvajset let, bili so takrat v Jeruzalemu, da bi po Božji postavi veliko noč praznovali. Ko je tedaj Pilat zopet ven prišel, je na glas rekel: „ Jaz ne najdem nobene krivice nad tem človekom." Judje pa so se serdili in v61iki duhovni so na ves glas vpili: Kaj, nobene krivice nad njim ne najdeš? Saj je tako hudoben človek, kakoršnega ni najti na celem svetu. On je pijanec, zapeljivec, hinavec, samarijan, čarovnik, hudičev služabnik. Sveti Marka pravi: „V61iki duhovni so ga veliko tožili." *) Oh, kako je to nedolžnega Jezusa v seree bolelo, da bo ga očitno pred tolikim ljudstvom krivo tožili toliko grehov in hudobij ? Vendar pa v zadostenje in v pokoro za naše grehe in zgovore hotel je tiho molčati. Zato mu je Pilat rekel: „Ali nič ne odgovoriš? Poslušaj, kolikih reči te tožijo?" Ali on ni nobene be-sede več odgovoril, tako da se je Pilat čudil. — Oh, pobožni kristijan! čudi se mu tudi ti, ter reci:
1.	Zahvala za žalostno Jczubovo pot od Kajfeža do Pilata.
O najdobrotljiviši Jezus! jaz te hvalim in častim za tvojo tretjo žalostno in britko pot, ko si bil k Pon-ciju Pilatu peljan. Jaz te ponižno prosim, odpusti mi vse moje hudobne in grešne poti in dodeli mi gnado, da vedno na potih Božjih zapovedi hodim in oBtanem. Amen.
2.	Zahvala za Kristusovo molčanje.
O najsladkejši Jezus! jaz te hvalim in častim za tvoje poterpežljivo molčanje, ko Bi pred nevernim deželnim poglavarjem Pilatom kakor krotko jagnje stal in
') Mark. 15. 3.
— 175 —
Sri vseh krivih tožbah nisi svojih svetih ust odperl. az te prosim po tem tvojem ponižnem in poterpežlji-vem molčanji, odpusti mi, kar sem s svojim jezikom kedaj greSil in dodeli, da se ne dam zmotiti od hudobnih zasramovanj in obrekovanj; da svojih grehov nikoli s hudobnim zgovarjanjem ne pomnožim; da se ponižnega molčanja od tebe učim in s tvojo gnado tudi res molčim, kjer mi je molčati; da hvalo in grajo, tudi zaničevanje in tožbe tega sveta pohlevno zaničujem in poterpežljivo prenašam. Amen.
Tretji odstavek.
KrlitiiH od Herodeša zaničevan in zasmehovan.
Kedar se godi očitno pohujšanje.
»Herodež pa s svojimi vojaki ga je zaničeval in sasramoval in ga
oblekel v belo oblačilo(Luk. 23, 11.)
1. Premišljuj če ter t o žalostno pot Jezusovo v njegovem britkem terpljenji, ko so ga kHerodežu peljali.
Med drugimi tožbami so veliki duhovni tudi rekli, da je Kristus si prizadeval vse ljudi zoper cesarja šun-tati ne samo na judovskem, ampak tudi na galilejskem. Ko jo Pilat slišal imenovati galilejsko in je zvedel, da spada pod Herodeževo oblast, se je razveselil, ker je spoznal, da je Jezus nedolžen, in da ga le iz sovraštva tožijo in nič slišati nočejo, da se Jezus izpusti. Rekel je tadaj Judom: Ako je toženec galilejec, spada
Sod Herodeževo oblast. Pojdite tadaj Ž njim k llero-ežu in tožite ga pred njim. To je bilo Judom prav, ker so si mislili: Herodež je jud, pozna našo postavo in bo tej reči kmalo konec storil. Sli so tedaj proč z Jezusom in cela množica ljudi za njimi.
Vedi pa, da je bil ta Herodež s i n tistega Herodeža, ki je dal nedolžne otročiče pomoriti. On pa ni bil kralj čez vse dežele judovske, kakor njegov oče, ampak le na galilejskem. Po očetovi Bmerti namreč so si bili
— 176 —
nj-govi trije sinovi, Arhelaj, FUijo in ta Herodež kraljestvo razdelili in ta Herodež je dobil Galilejo. Pa tudi ni stanoval v Jeruzalemu, ampak v Gezareji. Le o velikonočnem času je prišel vselej v Jeruzalem po Božji postavi ter je stanoval v lepem poslopji, ki si ga je bil njegov oče dal sezidati iz samega marmeljna in od znotraj z zlatom in srebrom bogato okinčati. Ta palača je imela železna vrata in tri take stolpe, kakor-šnih, kar zadeva velikost, terdnost in lepoto, ni bilo videti nikjer drugod. Stala je ta palača v tretjem oddelku mesta Jeruzalema, od Pilatove hiše tri sto in petdeset korakov proti solnčnemu zahodu. Ta Herodež je bil častilakomen, nesramen, zvijačen mož, živel je v očitnem prešestvanji z ženo svojega brata, on je svetega Janeza Kerstnika po nedolžnem dal ob glavo djati in je tudi večkrat na skrivnem hotel Kristusa umoriti, kar so mu enkrat nekteri farizeji tudi povedali, rekoč: „Pojdi stran in umakni se od tod, ker Herodež te hoče umoriti."1) Ker je tedaj ta hudobni Herodež že večkrat iskal Jezusa umoriti, zato so njegovi sovražniki se nadjali, da ne bo Jezusa izpustil. K temu prešestnemu in kervoželjnemu kralju je bil kralj nebes in zemlje poslan, da bi se odgovarjal čez vse svoje dejanje in nehanje.
Herodeževa hiša je bila, kakor smo rekli, tri sto in petdeset korakov od Pilatove, in pot ni bila preveč ugodna, ker je bilo hoditi po kamnatem tlaku. Ljudi, ki so za Jezusom šli, ni bilo mogoče prešteti; pa tudi ne zasramovavnih besed, ki jih je moral Jezus slišati. Veliki duhovni, ki so šli ž njim, in pismarji, so vsi vkupaj Bvoje sovraštvo zoper Kristusa izlivali, rekoč: Naprej, ti zvijačni hudobneži kmalo je po tebi. Pilata si očaral, da te sodi nedolžnega; ali Herodež je bistroumen in pameten, on te pozna bolje. — Te in enake zaničevavne besede so ti hudobni ljudje Kristusu govorili in so bili tako jezni, da so škripali z zobmi. Zato
') t»k. 13, 31.
— 177 —
so veliko ljudi zoper njega našuntali, in bo beričem vkazali, naj mu nagajajo, kakor morejo.
Tukaj so sedaj s Kristusom tako neusmiljeno ravnali, kakor da ne bi bil človek. Neusmiljeni beriški Hlapci so ga z vervmi sedaj sem sedaj tje vlekli, s
¥alicami in kolmi po herbtu tolkli in v strani dregali. udi cebali so ga tako, da je vefikrat na tla padel. In ker so ga želeli kmalo mertvega videti, zato so ga naglo gnali, da bi prej k Herodežu prišli.
Glej, o pobožna duša! kako tvoj presladki Jezus tako težko bodi in toliko težav prestaja. Od ponoč-nečnega terpljenja in ker tako dolgo ni ne jedel ne pil, bil je tako slab in bolan, da je komaj na nogah stal; zato je šel tako pripognjeno in je večkrat na ter-dem kamnji se v noge vdaril. Veriga, ki jo je na vratu imel, je bila težka in ga je tolkla na kolena. Ta pot mu je bila tudi tako britka, ker je vedel, da ga peljajo ne k prijatelju, ampak k najhujšemu neprijatelju, kjer bo dobil le sramoto, zaničevanje in terpljenje. Zato je s psalmistom govoril: »Moje serce pričakuje zasra-movanja in reve." ')
2. Premišljuj, kako je Ilarodež Kristusa zasra-moval in dal zasramovati.
Tukaj je stal kralj nebes in zemlje pred nečimer-nim, prešestnim kraljem s pobešenimi očmi. Ilerodež »e je Čudil, da je tako spremenjen in komaj si je upal ga pogledati. Vendar ga je marsikaj vprašal, namreč: Ali je on tisti, od kterega se toliko reči sliši? Ali je on tisti, kteremu so trije kralji darov prinesli, vsled Česar je njegov oče dal otročiče pomoriti? Ali je on od rojstva slepemu vid dal in Lazarja od mertvih obudil? Te in take reči je prašal Herodež: Jezus mu
Ea ni kar besedice odgovoril. Tako spričuje sveti Lu-ež rekoč: „In ga je vprašal z mnogimi b?aedami; on pa mu ni nič odgovoril.8*) Tedaj mu je Ilerodež
') Ps. 68, 21. ') Luk. 2.1, 9. KristiiMiT« JiTlicnje in sm«rt
19
— 178 —
rekel: Kako je to, da mi nič ne odgovoriš? Saj veš, da imam oblast, te umoriti in tudi te izpustiti. Zato ti obljubim, da, ako z mano govoriš in kak Čudež pred mano storiš, te rešim iz rok tvojih sovražnikov. Ker je pa Kristus vedel, da želi Herodež čudež videti ne zato, da bi na-nj veroval, ampak iz same radovednosti, zato ni hotel pred njim nobenega čudeža storiti, kakor samo čudovitno molčati in ga tako kaznovati, da je dal umoriti njegov glas, namreč svetega Janeza Kerstnika. Ko je tedaj Herodež videl, da nič ne spravi z Jezusa, ga je imel za neumneža ali norca, ki ni hotel od njega sprejeti svoje svobode. Čutil se je tudi razžaljenega, zato je svojim dvornikom vkazal, naj le tega prevzetnega človeka bijejo, da bo vedel, da bo ima kralju spodobno spoštovanje skazati.
Tu premišljuj, o kristjan! kako bo HerodeŽevi služabniki s poterpežljivim jagnjetom ravnali. S pestmi so ga v obraz bili, dajali so mu zaušnice in cukali so ga za brado, rekoč: Ali Še nič ne spregovoriš, ti ter-dovratni človek? Ali tako malo maraš za kralja, da mu še odgovora ne daš? — Ali Jezus je vedno poterpežljivo molčal in kar besedice ni zinil. Tukaj bo pa začeli v61iki duhovni Kristusa hudo tožiti in izmišljevati si hudobij, kakor da bi jih bil on storil. Posebno pa bo si prizadevali Herodežu dokazovati, da ni neumen, da ni iz pameti in da se tako dela; Bicer zna namreč dobro govoriti; on molči le iz zvijačnosti; ako se spuBti, bo Še več nemira napravil, kakor poprej. Veruj nam, o kralj! da je on tvoj največi sovražnik; mi smo ga sami slišali, da te je očitno pred vsem ljudstvom imenoval lesjaka. To in še veliko druzega so pričali in govorili zoper Jezusa. Sveti LukeŽ pravi: »Veliki duhovni pa in pismarji bo stali in ga terdo tožili," ') da bi llerodeža spregovorili, nai Jezusa v smert obsodi. Mislili so si namreč, ako ga Herodež ne
') Luk. 33, 10.
- 179 -
obsodi, Pilat ga bo Se manj obsodil,- Kristus bi bil zopet izpuščen, in oni bi v sramoti ostali. Zato so ti kervoželjniki vse hudo od Kristusa rekli, kar se le da izmisliti. Obljubili so Herodežu velike darove; prosili so ga za Božjo voljo, naj izreče obsodbo v smert nad tem hudobnežem. Ali Herodež ni hotel tega Btoriti.
3.	Premišljuj, zakaj je Jezus tukaj v toliki Bmertni nevarnosti in v pričo kralja, kteri bi ga bil lahko rešil terpljenja in smerti, tako tiho molčal, in ni svoje nedolžnosti kar nič zagovarjal, akoravno mu je bil Herodež obljubil, da ga hoče rešiti, ako en Bam čudež pred njim stori.
Kako vesel je bil obsojenec, kteremu bi bo malo pred smertjo ponudilo sredstvo, s kterim zamere svoje življenje ohraniti. In vendar Kristus ni hotel tega storiti, akoravno bi bil lahko z eno besedo svoje življenje ohranil, temveč je hotel tiho molčati, zato da je s tem nas učil in odrešil. Ako bi bil pošten človek krivo zatožen in v nevarnosti zgubiti svoje življenje, kako bi on vse mogoče storil in rekel, ter Boga in ljudi za priče klical, da je nedolžen in da se mu godi krivica. In vendar je Jezus molčal, akoravno so ga največih hu-hobij krivo tožili, ni z nobeno besedo se izgovarjal in vse to zato, da je nas pogubljenja odrešil.
4.	Premišljuj, kako je Herodež s svojimi dvorjani Kristusa zasramoval.
Ko je Herodež videl, da nič ne opravi, rga je b s svojimi vojaki zaničeval in zasramoval. in ga je oblekel v belo oblačilo." *) Pomni, da ga ni Ilerodež sam zaničeval, ampak tudi njegovi vojaki, to je, dvorjani. Iz tega spoznamo, kako grozno je bilo to zasramovanje. Saj vemo, kako se godi. kadar priprost človek pride med vojake, ali pa dvorske služabnike. Nobeni ljudje na zemlji niso tako pripraljeni za zaničevanje, zasramovanje in posmehovanje, kakor vojaki in dvorjani.
') Luk. 23, 11.
10*
— 180 —
Kako hudo so je tedaj ubogemu Jezusu godilo, ko je bil celi Herodeževi telesni straži in njegovim porednim služabnikom v roke dan, da naj ga zaničujejo in zasramujejo? Kdo more popisati ali povedati, kaj so ž njim počeli? Herodeževa palača je imela silno veliko dvoriiče okoli in okoli okinčano z lepimi in dragimi stebri, durmi, sprehajališči, balkoni in stolpiči, kjer se je lahko zdolej, na sredi in zgorej okoli sprehajalo in doli v dvorišče gledalo. To dvoriSče je bilo polno Judov, ki so od Pilata tu sem z Jezusom prišli. Ker je tedaj Herodež ukazal, da naj njegovi služabniki in vojaki Kristusa zasramujejo, kakor in koliko jim je ljubo; lahko si mislimo, da so ga iz dvorane v dvorišče peljali, da so ga vsi ljudje bolje videti mogli.
Kdo si more misliti, kako zaničevanje in kako sramoto so Herodeževi služabniki tukaj delali Jezusu Kristusu, Sinu Božjemu? V svetih evangelistih ni sicer nič posebnega zapisanega; ali iz toževanja, ki bo bere v 21. psalmu, lahko spoznamo, kjer pravi: „Jaz sem červ, in ne človek; zasramo vanje ljudi in izveržek izmed ljudstva. Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo; z ustnicami gibljejo in z glavo majajo."x) Kakor namreč gerdega červa z nogami poteptamo in ga zaničujemo; tako zaničevavno so tudi z ubogim Kristusom v Herodeževi hiši ravnali. Bili so ga s pestmi, teptali so ga z nogami, praskali so ga z nohti, cukali so ga za las6, vlačili so ga za oblačilo, metali so ga na tla, z eno be-sedo: vsak mu je storil, kar koli mu je na misel prišlo.
Oh, neslišano zaničevanje! Oh, kako je presveto Jezusovo serce takrat terpelol Ako vsakega človeka, ki ljubi svojo čaBt, silno žali, ko ga zaničujejo, zasramujejo in zasmehujejo; kako je Se le Jezusa žalilo, ko ga je hudobna derhal v pričo toliko ljudi zaničevala in zasramovala! Pri takem zaničevanji in zasramovanji je edina ljubezen do naSega zveličanja njegovo slabo, bolno serce krepila,
TPi.21,78.
— 181 —
5. Premišljuj, kako je bil Jozub z belim oblačilom zasramovan.
Da bi bilo to zasramo vanje večne modrosti in resnice tem dvorjanom bolj kratkočasno, prinesel je eden belo oblačilo, ki ga nekteri norčevsko oblačilo imenujejo, ktero so Kristusu na glavo vergli. Oj, kdo more povedati, koliko zaničevanja in posmehovanja je Kristus sedaj prestal? Tu se je začelo šele norčevanje z Jezusom, in kar je vedel in mogel vsak z besedo, z oponašanjem, z zaničevanjem in zasmehovanjem, z vriskanjem in krikom storiti, to je sedaj storil. Eden je Jezusa za nos prijel, drugi ga je za ušesa vlekel, tretji ga je cukal za las6, četerti ga je vlekel za belo oblačilo in tako so ga peljali po dvorišči gori in doli, kakor ob-norelega človeka. Kakošenkrat so pred njim pokleko-vali in zaničevaje se mu priklanjali; pa so ga posadili na stol, s stolom vred ga semtertje vlačili, dokler je na tla butnili Z eno besedo: kar so le mogli si zmisliti, kar je moglo Jezusa k nepoterpežljivosti in pričejoče k smehu pripraviti, to so ž njim delali. Kakošna in ko-likera zaničljiva imena so mu dajali, to v6 najbolje On sam, ki jih je imel slišati in prenašati. Tako je bil tedaj najmodrejši učenik večne resnice, večna modrost Boga Očeta od hudobnih, prevzetnih dvorjanov zasmehovan, zaničevan in zasramovan, kakor da bi bil naj-veči norec na svetu.
O sramotna grozna hudobija! Sin Božji, od kte-rega pride ves um in vsa modrost, imel se je za nore a, bil s pestmi bit, z nogami teptan, opljuvan in za lasS okoli vlečen! O Jezus, ti večna modrost! kako si mogel prenašati to neslišano sramoto? O ti Božji učenik! kdo te je tako zaničeval? O ti naj veče časti vredni Bog! kteri človek je tako zaničevavno s tabo ravnal? O moj sin! odgovarja na to Gospod; tu ti ni treba dosti po-praševati; ti sam si mu to storil. Tvoji grehi so bili ▼zrok, da so me zasramovali; tvoja prevzetna obleka me je s tem zaničljivim norčevskim oblačilom oblekla;
— 182 —
tvoj napuh me je tako zasramoval, bil in ranil. Kako se boš pri meni izgovarjal, da si tako hudo z mano ravnal, in da me Še sedaj vsak dan s svojo prevzetnostjo hujše zaničuješ, kakor Herodeževi služabniki? Ti hočeš biti v vseh visoko češčen in hvaljen; in ako te kdo le malo zasmehuje, se koj jeziš in se začenjaš maščevati. Ali mi tako mojo ljubezen in ponižnost vračaš? Ali se pravi to za mano hoditi na poti čednosti! Ali se pravi to kristjanska krotkost, ponižnost in poterpežljivost ? Prosimo tedaj Gospoda za odpuščenje in recimo:
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse svoje zaničevanje in zasramovanje; zato bodi češčen in hvaljen Bedaj in na vekomaj! Ajnen.
1.	O Jezus, ti vse časti in hvale vredni Bog in OdreŠenik! jaz te spoštujem in molim, hvalim in častim za gerdo zaničevanje, ktero si prestal pri kralji Hero-deži; in te po njem prosim, dodeli, da te nikoli ne zaničujem, da nikoli tvojemu svetemu imenu nobene sramote in nobene krivice ne storim; temveč daj mi pomoč svoje gnade, da v resnici z vso gorečnostjo in resnobo, z ustmi in s sercem za tabo hodim, tebe spoštujem in molim, hvalim in častim, časno in večno. Amen.
2.	O moj Jezus! jaz te prosim po tvojem sramotnem in žalostnem zaničevanji: stori me iz serca ponižnega, da se nič ne prevzamem, ne povišujem, temveč verujem, da sem vreden vsega zaničevanja in zasramo vanj a, kar sem tudi v resnici zaslužil. Amen.
Ceterti odstavek.
KrifttuHa peljejo nazaj k Pilat«.
Kedar te preganjajo predstojniki.
„Herodež ga je zasramoval. ga je oblekel v belo oblačilo in ga je nasaj poslal k Pilat«,« (Luk. 23, 11.)
1. Premišljuj, kako je Herodež Kristusa, belo oblečenega, nazaj k Pilatu poslal.
V
— 183 —
Tukaj se začenja, pobožna duša! peta žalostna, bolečin polna pot, ktero je naš dušni ženin v svojem terpljenji šel. Ako ga ljubiš, hodi za njim in premišljuj vse, kar je ta pot terpel. Poprej je vselej v svoji obleki se pokazal, to pot pa je storil tako čudno in smešno oblečen, da se skoraj ne da spoznati. Do-mišljuj si le, kakošen je bil videti tvoj Odrešenik, ko so ga iz Herodeževe hiše ven pripeljali. Njegovi lasje so bili vsi v neredu, razkuštrani. Njegova glava je bila polna oteklin in ran, in na več mestih mu je kri ven stopila. Njegove oči so bile vse višnjeve in otekle. Ves njegov obraz je bil razpraskan in ranjen, obe roki ste bili z debelimi vervmi vkup zvezani; in na zadnje je imel umazano belo norčevsko oblačilo čez svojo suknjo. Tako je bil kralj nebes in zemlje od prešestnika kralja neizrečeno zasramovan in v taki podobi je šel On, ki je modrost nebeškega Očeta, iz Herodeževe hiše.
2. Premišljuj, kako je Jezus na tej poti padel.
To spoznamo lahko iz nepoterpežljivosti, ktero so Judje imeli. V61iki duhovni namreč in pismarji so se bili nadjali, da bo Herodež Kristusa v smert obsodil, v ta cilj in konec so bili vse mogoče skusili in Btorili. Ko tedaj niso dosegli svojega namena, si lahko mislimo, kako so bili jezni in serditi. Zato so šli iz hiše polni Bovraštva in jeze zoper Herodeža in Kristusa, in sram jih je že bilo, da morajo hoditi od enega sodnika do druzega.
Ko so ga z oljske gore v mesto peljali, bili so veseli, da so ga vjeli. Ko so ga k Pilatu peljali, bili so še bolj veseli, ker so se nadjali, da ga dd Pilat koj umoriti. Ko so ga k Herodežu peljali, bili so najbolj veseli, ker so po svojih mislih imeli za gotovo, da se
Sodi njih želja. Ko pa zoper vse pričakovanje niso od erodeža nič dosegli, bili so na Jezusa bolj jezni, kakor nikoli poprej. Kajfež in Ana namreč sta se imela za ponižana in osramotena, da nista bila ona dva, poglavarja vseh duhovnov, uslišana od Pilata in Herodeža,
— 184 —
ktera sta bila po njuni misli veliko manj, kakor ona; in vendar sta bila sama prišla k tema gospodoma prosit, kakor sta si mislila, pravično in potrebno obsodbo.
Iz tega tedaj lahko verujemo, kako se je ubogemu Jezusu na tej poti godilo. Ko so od Pilata k Herodežu šli, so pravo pot šli, ki je bila tristo in petdeset korakov dolga; Ko so pa od Herodeža nazaj Šli k Pilatu, so Kristusa po drugi poti peljali. Ko so namreč iz He-rodeževe hiše ven prišli, so se na levo roko obernili, in bo šli iz tretjega mestnega oddelka, kjer je stanoval Herodež, v četerti oddelek, ki so mu pravili novo mesto; šli so Bkoz novo mesto gori, oberniH bo se potem na desno roko ven iz novega mesta v drugi del mesta in od tam zopet v tretji del in do Pilatove hiše. Ta pot je bila več ko še enkrat tako dolga, kakor prava pot od Herodeža do Pilatove hiše. Ker je bila tedaj poprejšnja pot tristo in petdeset korakov dolga, bila je ta pot sedemsto korakov dolga. Storili so pa to, da je zdelani in trudni Jezus po celem mestu šel, in da so ga vsi v njegovem norčevskem oblačilu videli in zaničevali ; tako eo vsaj ta namen dosegli, da ga je celo Ijud-. stvo moglo zaničevati, ker se ni še spolnila njegova želja, da bi bil v smert obsojen.
Ko je tedaj KristuB v norčevski obleki iz Herode-ževe hiše stopil, se je vse ljudstvo vkup steklo; na vseh vratih, oknih, strehah in po vseh ulicah je bilo vse polno ljudi. Otroci, neporedni mladenči, hlapci, dekle in vsa razuzdana derhal so za Jezusom šli, so ga zaničevali, zasramovali in večni modrosti se posmehoval!. Norec! norec! so za njim kričali in bo mu še drugih riimkov pritikali. Nekteri so ga z blatom metali in s amnjem, drugi so ga za belo obleko cukali in mu še več druzega delali ter ga zasramovali. Ko je šel memo trume ljudi, začeli so se mu vsi posmehovati in norčevati se iz njega. Kjer je bila pa luža na poti, so be-riški hlapci ga naravnost sred luže peljali; in večkrat so mimogredč ljudem na ušesa vpili: S poti, ali ne
— 185 —
vidite, da pride novi prerok, Učenik in Mesija? in so tako ubozega Kristusa pred vsem ljudstvom zaničevali in zasramo vali. — O, ti ubogi Jezus, kako so te pač zaničevali 1 Kako žalostna je bila ta tvoja peta hojal
Kajfež in Ana in vsi drugi duhovni so bili polni strupene jeze, in ker niso mogli svoje jeze izliti nad Herodeža in Pilata, so jo izlivali nad ubozega Jezusa ter so beriškim hlapcem zares ukazovali, naj Te krepko Jezusa tolčejo in bijejo, kakor morejo. Delali so pa to zato, ako ne bi ga hotel Pilat v smer t obsoditi, da ne bi vendar tega dneva preživel. Eeriči so tudi voljno ubogali, in so ubozega Jezusa strašno pretepali, kamor se je namerilo, tudi po glavi. Več ko en udarec je bil smerten in Kristus bi jim bil na poti umeri, pa Bog ga je obderžal živega, da je več terpel. Tudi so sicer bolj neusmiljeno ga to pot peljali, kakor pred; vedno so ga sem ter tje cukali in vlačili, tolkli so ga brez milosti, večkrat so ga na tla butnili, pri tikali so mu zaničljiva imena, in žalili so ga, kakor so le mogli. In vse to zato, da bi postal nepoterpežljiv, in da bi kaj rekel, za česar voljo bi ga mogli pri Pilatu vnovič za-tožiti. Poterpežljivi Jezus pa je le tiho molčal in ni kar nobene nepoterpežljivosti pokazal.
Ta pot je bila Kristusu tudi dokaj težavna, ker je bila kriva in neravna. Kmalo mu je bilo navzgor iti, kmalo navzdol; sedaj po terdem kamnji, sedaj po blatu in luži. Zavoljo toliko že preterpljenih muk in ker ni nič jedel ne pil, je bil Jezus tako slab, da se je komaj naprej vlekel. Celo preteklo noč namreč je bil mnogo prestal, iz nosa in iz ust mu je že veliko kervi izteklo, ker so ga vedno v obraz bili; njegova glava je bila tudi že tako potolčena, da je ni mogel več po konci deržati; in njegove mehke noge so bile tako ranjene, da se je videlo sirovo meso. Tudi ni imel v vsem svojem terpljenji enega trenutka, da bi bil počival in malo pospal, temveč je bil od ene muke v drugo vlečen.
— 186 —
Na zadnje je bila ta pot Jezusu dokaj težavna zavoljo belega oblačila, ki mu je bilo v hoji nadležno. Misli se namreč, da je bilo prav dolgo, kakor so, postavim, mašniške srajce ali albe. Tedaj zavoljo dolgosti tega oblačila je Jezus prav težko hodil. Roke je imel zvezane, zato si ga ni mogel privzdigovati; tudi nobenega ni imel, da bi mu bil to storil; zato je večkrat na-nje stopil in padel. Potem pa so ga beriči zopet vzdigali od tal in vsi okolistoječi so se mu posmehovali, kakor da bi bil padel zavoljo pijanosti. Oh! pomisli, o kri-stijan! kolikajn je Kristus terpel, tako da bo je čuditi, kako je vse to prenašati mogel. Komu se ne gane seree od usmiljenja, ko pogleda veliko ponižnost svojega Odre-šenika, in neizrečeno sramoto in drugo terpljenje, kar ga je na tej poti prestal?
3. Premišljuj, kako je Jezus na Pilatovih stopnicah padel.
Tako je prišel Jozub ves truden in zdelan, zaničevan in zasmehovan, poln bolečin in muk na v61iki terg pred Pilatovo hišo, kjer je stala silno velika množica ljudi, ki so na-nj čakali. Ko ga tedaj v norčevski obleki vsega od blata umazanega priti zagledajo, začnejo se vsi krohotati, da se je daleč okoli slišalo. Tak smeh, tak krik je bil, da ni človek sam sebe slišati mogel. Vsi so vpili: Norec! norec! in več enakih besed.
PoBlednjič, ko je Jezus imel po visokih stopnicah pred Pilatovo hišo gori iti, stopil je na belo obleko in je padel tako močno na stopnice, da se mu je iz ust in iz nosa njegova sveta kri vlila. Te stopnice so pozneje v Rim prenesli, in postavili v cerkev svetega Janeza v Lateranu; Rimljani jim pravijo „la scala santa," to je, svete stopnice, in jih imajo v visoki časti. Po-gostoma se vidi, da ljudje po kolenih po teh Btopnicah hodijo, jih pobožno kušujejo in se spominjajo tega Jezusovega padca. Gotovo je bil ta padec strašen, ker je Jezusu kri tekla iz UBt in iz nosa, in ker so mu solze v oči stopile. Pa tudi zaničevanje in zasmehovanje pri-
— 187 —
čujočih ljudi ga je v serce silno bolelo. Ko je namreč Jezus padel, so se vsi pričujoči tako smejali, kakor da bi se jim bila največa sreča zgodila. Nobenemu se ni usmilil ubogi Jezus, temveč so se vsi veselili, da se je močno udaril. Meni pa, o mili Jezus! meni se iz serca smiliš; in te prosim po tem tvojem Btrašnem padci, ne daj mi pasti v greh in v večno pogubljenje. Amen.
4. Premišljuj serčno sočutje M arije Device in pobožnih žen.
Sveti Bonaventura pravi: Da je žalostna Mati za svojim Božjim Sinom hodila, in da je v Herodeževem dvorišči vse videla, kako se je z Jezusom delalo. Kje namreč je moglo biti Marijino serce, kakor pri svojem ljubeznjivem Jezusu? In kako je mogla biti v miru, ako ni vedela, kaj se njenemu Sinu godi? Zato, kakor ovčioa za svojim jagnjetom, tako je Marija hodila za Bvojim Sinom, in nobena žalost, nobena reva je ni mogla od njega ločiti. Kdo more pa izreči, kaj je terpela, ko je videla in slišala, kako njenega Sina zaničujejo in zasramujejo? Oh! kako je moglo rahločutno materno serce to veliko žalost prestati? in kako so mogle njene materne oči to revo gledati? Poslušaj, kaj je Ona sama svetemu Bernardu razodela: '„Ko sem svojega Sina videla, kako je s pestmi bit, z vervmi tepen, s pl junci opljuvan, in od vseh ljudi zaničevan, streslo se je vse, kar je v meni, moj duh je onemogel, in jaz nisem imela skoraj več ne občutka, ne glasil, ne dihanja. Bili so pri meni tudi moji najbližnji sorodniki in več druzih žen, ki so nad njim jokali in plakali, posebno Marija Magdalena."
Tedaj je bila Marijina žalost velika in grozna; kolikor udarcev je njeni ubogi Sin Jezus dobil na svoje telo, toliko ran je dobilo njeno materno Berce. Ko je pa videla, kako je nje presveti Sin Jezus v belem oblačilu, kakor norec zasramovan, čutila je tako grozo in revo, da sta jo vid in sluh zapustila. Oh! kdo zamore «i domišljati, koliko je nje serce terpelo, ko je videla,
— 188 —
da večno Modrost nebeškega Očeta kot najzaničljivšega človeka po tleh. vlačijo? Kakor ni nobeden bolj spoznal, kako visoke časti vreden je Jezus Kristus; tako tudi ni nobeden Jezusovega zasramovanja bolj živo občutil, kakor Marija. Zato je občutila tako žalost, kakoršne ne bi bilo nobeno drugo človeško serce prenašati moglo.
Ko so Kristusa od Herodeža ven peljali, se je postavila na mesto pri vratih, kjer mu je mogla v obraz videti. Ko se je tedaj to zgodilo in mu je v oči pogledala, in ko je ljubi Sin tudi svojo Mater prijazno pogledal, oj, kakošna bolečina je obe serci ranila 1 Oj matere, ki ljubite svoje otroke! recite, ali zamore ma-terno serce tako žalost prenašati?
Zato pomisli, kako je moglo Marijino serce vso to žalost prenesti, in kako oster meč sočutja je njeno dušo presunil. O najdobrotljivši Jezus! daj, da tvoje bolečine tudi moje serce prešinijo, da bom iz hvaležnosti in ljubezni zvesto za teboj hodil. Amen.
1.	Zahvala za peto Jezusovo pot v njegovem terpljenji.
Hvaljen bodi Jezus Kristus! za Bvojo peto pot k Pilatu; hvaljen in češčen bodi zavoljo tega na vekomaj! Amen.
O najdobrotljiviši Jezus Kristus! jaz te zahvaljujem za peto žalostno pot, in za sedemsto, bolečin polnih korakov, ki si jih storil od Herodeža nazaj k Pilatu: in te prosim, zedini vse moje korake in Btopinje s svojimi svetimi, težavnimi in žalostnimi hojami, da bodo po takem zedinjenji dopadle tvojemu nebeškemu Očetu. Amen.
2.	Zahvala za strašni padec na svetih stopnicah.
O prebolestni Jezus! jaz te Bpominjam žalostnega padca, ko si na Pilatovih kamnatih stopnicah tako padel, da ti je tvoja sveta kri iz ust in nosa tekla. Jaz te molim in te ljubim, o padli Jezusi Jaz te molim in častim tvojo drago in Božjo kri, in te prosim, da
— 189 —
me s svojo sveto kervijo od mojih grehov očistiš, in
Eo tem Žalostnem padci milostljivo me obvaruješ vsa-ega padca v smerten greh in pa večnega pogubljenja. Amen.
Peti odstavek.
Krlitni razbojniku Barabn zapostavljen.
Kedar hudobni pobožne tlačijo in preganjajo.
, Pilat je rekel: Kterega hočete, da vam izpustim, Baraba ali Jezusa, kteri je imenovan Kristus(Mat. 27, 17.)
1. Premišljuj, kako je bil Kristus, od kterega imamo vse življenje, z.razbojnikom Barabom pri-merjen.
Ko so Judje od Herodeža nazaj prišli in hudo ter-jal i, naj Pilat Kristusa v smert obsodi, on pa je dobro spoznal Kristusovo nedolžnost; tedaj je poklical včlike duhovne in poglavarje ljudstva in jim je prijazno govoril: »Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi od-vračeval ljudstvo; in glejte! jaz som ga vpričo vas izprašal in nisem našel nobene krivice nad tem človekom v tem, česar ga tožite. Pa tudi Ilerodež ne; poslal sem vas bil k njemu, in glejte! nič smerti vrednega ni bilo najdenega nad njim, to je: Vi veBte, da se ne sme noben nedolžni človek umoriti. Da vas pa potolažim, pretepel ga bom in izpustil." *) Ko so kervoželjni Judje to slišali, začeli so divjati in vpiti, kakor obnoreli; začeli so si nove hudobije izmišljati, da bi dokazali, da je Jezus smert zaslužil.
Ker ni to nič zdalo, mislil si je Pilat drugače pomagati. Judje so imeli lepo navado, da so vsako leto za veliko noč si izprosili enega jetnika, ki je imel umorjen biti. Delali so to v spomin, da je Bog njih očete nekdaj o velikonočnem času iz egiptovske sužnosti rešil. Pilat si je tedaj mislil, da bo tako najlože Kri-
') Luk. 23, 14-16.
— 190 —
stusa reSil. Mislil je namreč najhujšega poiskati med vsemi, ki so bili v ječi, da naj si zberejo, ali hočejo tega, ali Kristusa, da se spusti. Nadjal se je namreč, da bodo raj Kristusa spustili, kakor najhujšega razbojnika.
Tisti krat je imel v ječi jetnika, ki se je Baraba klical, dokaj hudobnega človeka. On je bil morivec, in je v puntu, kakor pravi sveti Marka,1) človeka ubil. Vsi so ga tako sovražili, da še njegovega imena niso hotli slišati. Zato je tedaj rekel Judom: „Navada je pri vas, da vam enega spustim o veliki noči; hočete tedaj, da vam spustim kralja Judov. s)a— O kristjan, ki ljubiš Kristusa I pomisli, kakošna primera je bila ta. Baraba, najhujši razbojnik in puntar, se primerja z začetnikom življenja, z našim Gospodom, Jezusom Kristusom. Baraba je žive moril, Jezus pa je mertve obujal k življenju; Baraba je ropal in kradel, kar so drugi imeli. Baraba je mirne ljudi šuntal, da so se spuntali; Jezus pa je nemirne meril. Baraba je bil od vseh sovražen; Jezusa pa ni mogel nobeden po pravici sovražiti, saj ni nobenemu nič žalega storil, temveč le dobro. Kdo ne bi bil mislil, da bodo JezuBa spustili? Vendar pa je bilo hudobno ljudstvo tako razserdeno zoper nedolžno jagnje, da so raj videli, da so se spustili razbojniki in puntarji, kakor da bi bil nedolžni Jezus le še en dan Živ ostal. O greh, sovraštvo in zavist, kako slepiš ti človeško seree!
2. Premišljuj, kako je bil Kristus, začetnik zve-ličanja in vsake sreče, manj cenjen, kakor razbojnik Baraba.
Ko je Pilat rekel, da jim hoče spustiti enega od teh dveh jetnikov, ali Jezusa, ali pa Baraba; so v6liki duhovni in staraŠini ljudstvo šuntali, naj terjajo Baraba, rekoč: Ljudje! glejte dobro, kaj vam je storiti. Stokrat bolje je, da se spusti Baraba, kakor Jezus. Bes,
') Mark. 15, 7. ') Jan. 18, 3«.
— 191 —
da je Baraba velik grešnik; ali gotovo se bo poboljšal, ko mu življenje ohranimo. Ako pa Jezusa spustimo, ne bo več miru med ljudstvom. Morilo se bo in poži-galo, in tako daleč bo prišlo, da nas bodo Rimljani popolnoma pogubili. Te in enake reči so ti hudobneži govorili, in so vedeli tako lagati in Jezusa černiti, da bo je ljudstvo podalo. In ker nekteri zmed njib niso se dali koj pregovoriti, so jim tako strašno žugali, da so ubogi ljudje prisiljeni bili, z njimi v en rog trobiti. Ubogi Jezus pa je stal popolnoma zapuščen; človeka ni imel, da bi bil zanj govoril. Iz seroa je zdihoval, ko je videl, kako hudobni Judje med ljudstvom okoli tekajo, in mu tako krivično njegovo čast kradejo.
Pilat je dobro vedel, kako duhovni ljudstvo pregovarjajo, zato je hotel hiter odgovor, rekoč: Recite hitro, kterega hočete, da vam od teh dveh spustim? In da bi ljudstvo spoznalo, da jim želi Kristusa izpustiti, jim reče': „Ali hočete, da vam izpustim judovskega kralja ?a Navlašč je rekel judovskega kralja, da bi jih bilo sram, da ne prosijo za svojega kralja. Ko so Kristusovi prijatelji to slišali, bili so veseli, da je tako govoril. Radovali so se med sabo in so mislili, da se sedaj Jezus izpusti; mislili so si namreč, da bodo vsi, ktere je Kristus ozdravil in pa čudovitno nahranil, poganjali se za njegovo izpuščer.je. Pa, oh! nespametno ljudstvo je bilo s prošenjem in žuganjem poglavarjev tako zaslepljeno , da je hotlo raj imeti razbojnika, kakor svojega dolgo zaželjenega kralja in Mesija. Začeli so tedaj vpiti v61iki duhovni in ljudstvo za njimi: Baraba! Baraba! — Pilat se je čudil in djal: „Ali nočete, da vam izpustim vašega kralja? Oni pa so zopet vsi zavpili: Ne tega, ampak Baraba!" *) Pilat jim je hotel reči: saj to je strašno, da prosite raj za razbojnika, kakor za tako svetega moža. Vse ljudstvo pa je na enkrat zavpilo: Saj smo rekli, da nočemo tega; tedaj
') Jan. 18, 40.
— 192 —
proč ž njim, in „daj nam Baraba." Oj slepo ljudstvo, o grešno terjanje; to se pravi toliko, kakor razlaga sveti Avguštin: »Naj umerje On, ki obuja mertve, in živi naj morivec, da žive ubija."
3. Premišljuj, kako so terjali, naj se Kristus na križprib ije.
Ko je Pilat slišal, da ljudstvo noče imeti Kristusa, jim je rekel: »Kaj storim tedaj z Jezusom?" Kako-šno vprašanje? Ko imamo kaj, kar ni za nič, imamo navado vprašati: Kaj storim s to rečjo? Je li tedaj moj najsvetejši Jezus tako malo vreden, da je treba vprašati, kaj ž njim početi? O preljubeznjivi Jezus! Pilat ni vedel, kaj bi s tabo počel? Oh, ako bi bil jaz vreden, te imeti, jaz bi že vedel, kaj s tabo početi. Objemal bi te, kuševal, ljubil, molil, častil in v svojem serci bi te shranil, da bi se nikoli od mene ne ločil.
Ko je Pilat bil vprašal, kaj s Kristusom početi, so vsi Judje zavpili, kakor spričujeta sveti Matevž in sveti Lukež: »Križaj ga! križaj ga! proč ž njim! na križ ž njim!" — Pilat bo je zgrozil nad temi besedami in je rekel: »Kaj pa je hudega storil? Jaz ne najdem nobene krivice nad njim," to je: jaz ga ne morem v smert na križi obsoditi, ker je nedolžen. Da vam pa saj nekaj zadovoljim, dam ga pretepsti, pa ga izpustim. Ko je bil to govoril, so Judje še bolj divjali in vpili. Eni so iz terga in iz ulic gor vpili; drugi s streh doli; drugi z oken, vsi na en glas: Proč ž njim! proč ž njim! križaj ga; križaj ga! On mora umreti. Tako divje vpitje, tak krik je bil, da ni več eden druzega slišal, hrup in krik je vedno veči prihajal. Oh! kako je to grozno vpitje Jezusovo serce ranilo! Poslušaj, kaj je on sam neki pobožni duši razodel: »Oh! kako me je nehvaležno in oterpnjeno judovsko ljudstvo s
fšico svoje neizrečene nehvaležnosti prebodlo in ranilo! omisli vendar, o moja duša! kako nehvaležno je bilo to ljudstvo proti meni! Jaz sem bil to ljudstvo posvetil, in za svojo dedŠino izvolil. Jaz sem ga bil iz
— 193 —
Egipta peljal, in v obljubljeno deželo pripeljal. Jaz sem bil iz njih svoje meso vzel, in sem ves čas med njimi živel. Jaz sem bil njih bolnike zdravil in tako skerbno jim kazal pot zveličanja. Ko sem slišal, da tako serdito in zdivjano vpijejo, naj se jim izpusti Baraba najhudobniši človek, j a z pa, Gospod nebes in zemlje, naj bom križan; tu sem mislil, da mi mora moje žalostno serce počiti. Tega ne more zapopasti tisti, kteri ni še skušil, kako boli, kedar se od tistega hudo prejema, kteremu se je vse dobro storilo. In kako boli, kedar nedolžen človek Bliši, da vse ljudstvo zoper njega vpije: Proč, proč ž njimi Križaj ga! Križaj gal Za tistega pa, ki je vreden tega terpljenja, ker si je smert zaslužil, slišati vpitje: Izpusti ga! To poslušati, je tako terpljenje, ki se da bolj s sercem čutiti, kakor z besedami popisati." Iz teh Kristusovih besed zveš, kako živo ga je bolelo, da so nehvaležni Judje Njega v smert terjali, razbojnika pa v življenje. Zato reci s svetim Frančiškom Salezjanskim: Jezus naj živi in gospoduje! Amen.
4. Premišljuj, kako se to zasramovan je Jezusa Kristusa večkrat ponavlja.
Domišljuj si, da Kristus tako le k tebi govori: Moj Sin! ali se ti kaj usmilim, jaz tvoj Odrešenik, da so me tako zavergli. Ali se kaj jeziš nad nehvaležnimi Judi, da več marajo za razbojnika, kakor za me, pravega Boga in začetnika življenja ? — Se ve, o moj Jezus! da se jezim nad njimi in sicer tako hudo, da bi hotel, da bi se pod njimi zemlja odperla, in da bi se živi na dno pekla pogreznili. — O moj Sin 1 ako bi se dalo tebi na zber, ali ne bi ti raj mene, kakor razbojnika izbral? — Gotovo, o moj Jezus! saj bi bil brez pameti in brez vere, ako ne bi hotel raj tebe, in tisočkrat raj, kakor pa razbojnika. — Sedaj poglej, moj Sin 1 Koliko krat temu ravno nasproti delaš. Tebi je na zber dano; ali hočeš imeti za prijatla raj mene, ali pa svet. Kaj izberaš ? poglej! gotova resnica je, da mene zaveržeš, in
Kristusovo iivljenje in smert.
— 194 —
da služiš svetu. Tisočkrat več delaš za svet, kakor za me; svojemu telesu strežeš tisočkrat bolj, kakor svoji duši; ti storiš raj najteže delo za posveten dobiček, kakor majhno delo za moj dobiček, za večno življenje; ti čutiš neprimerno veče nagnjenje in veselje za greh, ali kako posvetno reč, kakor za me: tako izbereš večkrat Baraba namesti Jezusa, da, kolikorkrat grešiš, izbereš Baraba, in pustiš mene, ki sem tvoj Odrešenik, tvoje življenje, tvoje zveličanje. Ne jezi se tedaj čez Jude, ampak čez samega sebe jezi se, če ne, bom prisiljen po svoji ostri pravici jeziti se nad tabo na vekomaj, da si tolikrat to hudobijo storil, in je ne obžaloval, se je ne spokoril in se ne poboljšal.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteremu je bil razbojnik predpostavljen. Spoštovan, hvaljen in ČešČen bodi za to na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljiviši Jezus, začetnik življenja! ki si dopustil, da so ti hudodelnika in razbojnika Baraba predpostavili; jaz te iz dna svojega serca prosim, ovaruj me, da nobene reči na svetu ali nobene stvari tebi ne predpostavim, temveč da vse manj cenim, kakor tebe in tvojo službo; da tebe samega pred vsemi rečmi iščem, ljubim, poželim in na zadnje po-sedem v večni slavi in v večnem zveliČanji. Amen.
0 Gospod! dodeli, da umerje razbojnik Baraba, namreč vsaka neredna ljubezen i:i želja, ti pa da živiš in gospoduješ v mojem serci neprestano, časno in večno. Amen.
— 195 —
Sedmo poglavje. Kristus bičan.
Pervi odstavek.
Kristan pred bičanjem d« nazega Mlečen in k stebra
privezan.
Kedar si zaničevan in zasramovan.
r Saj sem ea šibe pripravljen.* (Ps. 37, 18.)
1. PremiSljuj, kako je bil Jezus k bičanju peljan.
Ko je Pilat videl, da nedolžnega Jezusa reSiti ne more tako, kakor smo premišljevali, hotel ga je dati bičati in razmesariti, da bi sam pogled nanj utoložil sovraštvo hudobnih Judov. Zat6 ga je dal neusmiljeno bičati, ali gojžlati. To je bilo novo, strašno zasramovanje, kjer je bil Kristus na enkrat ob vso svojo čast in ob svoje dobro im6; ker je bil sedaj izročen rabeljnom ali sodniSkim mučivcem ali trinogom, ki so bili na pol divji neobčutljivi neverniki, ki so za plačilo to službo opravljali 1 Kaj meniš, kako se jo človeška slaba natora Kristusova zavzela, ko ga je Pilat v bičanje obsodil in ga je rabeljnom izročil? Gotovo ga je taka groza prešinila, da so vsi udje njegovega telesa oterpnili, in da se mu je začelo serce v telesu tresti. On je namreč dobro vedel, kako neusmiljeno ga bodo razmesarili; vendar pa se je potorpežljivo vdal, in se ni z nobeno besedico pritožil, temveč je v svojem sorci k nebeškemu Očetu govoril: „Jaz Bem za šibe pripravljen.1* Kaj meniš pa, kako so serditi beriči tvojega Z ve ličarja zgrabili ? Tako, kakor lačni volkovi krotko jagnje, kakor je mati Božja sveti Brigiti razodela, rekoč: „Ko je bil moj Sin k bičanju peljan, bil je po vratu in po licih tak6 močno bit, da so se vdarci noter do mene BliŠali. Potlej so ga na vso moč tako grozno na tla vergli, da mu je glava od tal odskočila in zobje eden na druzega bili."
13*
— 196 —
O strah in groza! kako se bo ubogemu Jezusu med bičanjem godilo, ker že od začetka tako neusmiljeno i njim ravnajo ? O kako straSno so ga vergli na tla! kako neusmiljeno so ga tolkli! Do sedaj, ljubi moj Jezus! si bil Judom v pesteh, kteri bi imeli biti tvoji prijatli; sedaj pa prideš nevernikom v pesti, ki so bili najhujši nasprotniki Judom. Oj, kako bodo oni s tabo ravnali, ker so bili že tvoji prijatelji tako neusmiljeni s tabo! „Na to je tedaj Pilat Jezusa vzel in bičal."1)
Ko so bili serditi neverniki ubozega Kristusa tako hudo imeli, povlekli so ga z vervmi zopet na noge in na terg peljali, ali na mesto, kjer je imel bičan biti. Vedeti je treba, da Kristus ni bil v Pilatovi sodni hiši bičan, ker ni smela biti s kervijo omadežvana. Tudi prostor bi bil premajhen za gledavce in noben Jud ne bi bil noter šel; ker Judje niso nikoli šli v nobeno hišo, kjer so pogani stanovali, da ne bi se omadežvali. Zato je bil naš Zveličar na velikem tergu blizo Pilatove hiše v pričo vsega ljudstva bičan, kjer še dan danes cerkev stoji k časti Kristusovega bičanja, in je v veliki časti pri kristjanih, nevernikih in turkih. Na tem mestu je stal marmeljnast steber, h kteremu so hudodelnike privezovali, da so jih bičali. Ta steber je bil poznej od nevernikov razbit , kristjani pa so kose tega razbitega Btebra skerbno pobrali, in na več krajev sveta nesli, kjer jih imajo v visoki časti. Kosi tega stebra so v Jeruzalemu v cerkvi svetega groba, v posebni kapeli; v Benetkah imajo tudi nekaj od tega stebra v cerkvi svetega Marka, in v Carigradu ali Konštantinopolu v gerški pa-trijarhalski cerkvi; ta kos je dva komolca dolg.
Tako je šel moj usmiljeni Jezus med neverniki, kakor jagnje med volkovi, do mesta, kjer je imel bičan biti . ter bil skoz veliko množico ljudi peljan. Celi terg je bil napolnjen z ljudmi, tako da se je komaj skozi iti moglo; in njegova bolečina je bila vedno pred njegovimi očmi.
*) Jan. 19, 1.
— 197 —
2. FremiSljuj, kako je bil Kristus do nazega slečen.
Ko je prišel do stebra, slekli so mu beriči belo nor-čevsko oblačilo in med ljudi vergli, ki so ž njim svoje norčije uganjali. Potlej so mu sneli težko verigo z njegovega vratu, ki se mu je bila v njegovo mehko meso globoko vrezala. Pa so mu odvezali njegove svete roke, na zadnje bo mu odvezali vervi, s kterimi je bil okoli svojega života povezan, na kterih so ga bili .1 udje peljali in vlačili.
Tu pomisli, kako so mu zopet rane ponovili, ktere so mu bile vervi na rokah in ramah naredile. Potlej so ukazali Jezusu, da naj sam sleče svojo nesešito suknjo. In poglej 1 Sin nebeškega Očeta uboga beriške hlapce in se začenja slačiti. Ker se jim je pa zdelo, da 8e le počasi slači, so sami suknjo zgrabili in mu jo na vso moč z njegovega svetega života potegnili. Oh! kako žalostno je bilo to, da je utrudeni Jezus, ki je od samih bolečin komaj mogel gibati z rokami, moral vendar sam svoje oblačilo sleči in se nazega ljudstvu pokazati ? Toda Kriatu3 je hotel skazati svojo pokorščino, da je rado-voljno terpljenje na se vzel, kakor je mati Božja sveti Brigiti rekla: „On se je sam slekel." Tako je stal tedaj naj?ramožljiviši Sin najčistejše device pri stebru nag ▼pričo toliko tisoč nesramnih ljudi in Bi ni upal svoje oči vzdigniti, da bi bil kteremu v obraz pogledal. Gotovo nobena bolečina ni bila za Jezusa tako občutljiva kakor to sramotno obnašanje. Tu je popolnoma nag stal On, kteri daje cvetlicam barve, tičem perje, živalim dlake in vsem ljudem obleko. On, ki daja volni rasti, nima ničesar, sčimur bi se pokril. Nad tem toži on večkrat svojemu nebeškemu očetu v psalmih, rekoč: „Yea dan je pred mano moje zasramovanjo, in sramota mojega obraza me pokriva."1) In: rZavoljo tebe, (>Jlo£;) prenašam zasmehovanje; sramota pokriva moje obličje." )
*) P«. 43, 16. »; Pa. 68, 8.
— 198 —
O kristjan! pomisli, kaj je tukaj troj Zveličar terpel in kako drago je imel plačati tvojo nesramnost in grehe nečistosti!
3.	Premišljuj, kako je bil Kristus k stebru privezan.
Koj potem, ko je bil Kristus do nazega slečen, je
kamneni steber sam objel, po Marijinih besedah, ki pravi: »On sam je steber s svojimi rokami radovoljno obljel in sicer z večo željo, kakor je poznej sveti Andrej svoj križ objel." O, kako ganljiv pogled, ko je ljubeznjivi Jezus s svojimi nagimi rokami merzli kamneni steber sam objel in z objokanimi očmi ga serčno poljubil?* Gotovo je bilo več gledavcev od tega ginjenih, da so s Kristusom vred solze točili.
Pa zdivjani beriŠki hlapci so pristopili in so ga k stebru tako tesno privezali, da so mu od bolečin Bolze v oči stopile. Ne samo život tudi roke so mu k stebru privezali, in kakor misli sveti Vincencij Fererski in drugi, tudi bedra in noge, da se ubogi Jezus ni mogel ganiti; privezali pa so ga tako tesno, da so mu roke otekle, in koža pri nohtih počila in njegova sveta kri na vse strani siknila. Oh, kako veliko bolečino je moj Jezus tukaj terpel! Roke, ki so toliko bolnikov ozdravile, so bile k stebru privezane. On, ki je prišel vse vezi naših grehov razvezat, je bil kakor tat in razbojnik povezan, zato da ne bi bili na večno v peklu povezani tisti, ki tičijo v hudobiji. O nezapopadljiva ljubezen do naših duš! ako ne bi ga bila ta ljubezen povezala, ne bi ga bila vderžala nobena verv, nobena veriga.
4.	Premišljuj, kako voljan in pripravljen je bil Kristus, za nas bičan biti.
Med tem, ko je krotko jagnje k stebru privezano stalo, so beriči vse k bičanju potrebno pripravljali. In sicer najprej dolge ternjeve šibe; potem tanjke vervi, ki so imele veliko vozlov, v ktere so bili vpleteni železni bodci ali zvezdice. Tretjič so vzeli železne verižice, ki so imele na svojih koncčh špičasto železje. Te šibe, biče in verižice so milostljivemu Jezusu pred oči vergli,
— 199 —
rekoč: Te šibe in verige moraš skusiti, da boš s tem ponižan, ter da se v prihodnje varuješ priti v naše pesti. Na zadnje so svoja zgornja oblačila slekli in rokave si zavihali, da bi jih med bičanjem nič ne motilo.
Med tem, ko so se beriči pripravljali k bičanju, je stal moj ljubi Zveličar k stebru privezan, je svoje oči k nebu obernil, in je k svojemu nebeškemu Očetu govoril: Glej sčm doli s svojega nebeškega sedeža in poglej na me, svojega ubozega Sina. „Saj jaz sem za šibe pripravljen, in moja bolečina je vedno pred mojimi očmi." (alej 1 kako morem tukaj popolnoma nag pred tabo in pred vsem ljudstvom stati, in ničesar nimam, s čimur bi bo mogel pokriti. Glej, kako sem tukaj povezan in se od mraza na celem životu tresem. Glej, kako ostre šibe in biči pred mano lež6, s kterimi bo moj mehki život neusmiljeno razmesarjen. O ljubi Oče! jaz sem za šibe pripravljen in voljen; toda moje telo in moja duša se bojita tega hudega terpljenja, in cela moja človeška na-tora se nad njim grozi. Oče! daj moji slabi natori moč, to britko muko prestati, po tvoji sveti volji in stoj moji človeški slabosti na strani, da se to izide k tvoji časti in k zveličanju vseh ljudi.
S to molitvijo k svojemu nebeškemu Očetu se je KriBtuB pomudil, da hoče neusmiljeno bičanje za grehe celega sveta poterpežljivo prenesti. On je bil tudi pripravljen, ne samo to, ampak še veliko veče terpljenje za nas grešne ljudi prestati. Poljubil je še enkrat merzli steber, in ga je s svojimi solzami močil.
O kristjan I glej , kako je bil tvoj Odrešenik pripravljen, za te terpeti; vračaj mu to veliko dobroto in poterpežljivo ljubezen z resnično zvestobo in poterpežljivo ljubeznijo, ter reči:
Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki je bil pred bičanjem do nazega slečen in k stebru privezan; hvaljen in češčen bodi zato sedaj in na vekomaj I Amen.
Gospod Jezus Kristus! kteri vse oblačiš, sebe samega pa si pripustil pred bičanjem do nazega sleči, in
— 200 —
k stebru privezati; dodeli, te prosim, da se pred tvojim duhovnikom slečem, to je, mu vse svoje grehe odkrijem in popolnoma se jih spovem, zato da svatovsko oblačilo tvoje gnade in večne slave zadobim, in s tabo vedno zavezan in združen ostanem. Amen.
O nebeški Oče I jaz se podveržem tvoji očetovski šibi in govorim z Davidom in s tvojim ljubim Sinom: „Jaz sem voljen in pripravljen za šibe." Ti, o Gospod in Bog mojega zveličanja! ne zapustimo, temveč dodeli, da s poterpežljivim terpljenjem za svoje grehe pokoro delam in tvojo očetovsko milost dosežem po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.
Drugi odstavek, Kristus bičan.
„ Tedaj je Pilat vsel Jezusa in ga je bičal." (Jan. 19, 1.)
Ljubi moj kristjan! popisal ti bom tukaj to preža-lostno skrivnost, da jo zamoreš premišljevati, kakor ravno remorem. Preseli se v duhu v Jeruzalem, stopi k stebru, kteremu je tvoj Zveličar privezan in pa
1. Premišljuj s svetim Hieronimom, s svetim Vin-cencijem in z drugimi, kako je šest beriških hlapcev Jezusa bičalo, namreč dva s ternjevimi šibami, dva z vozlatimi vervmi, in dva s želežnimi verižicami.
Ne samo da so bili že sami na sebi grobi in neusmiljeni rabeljni, temveč J udje so jim, da bi z Jezusom bolj neusmiljeno ravnali, tudi obljubili denarja, če bodo krepko tolkli; kdor bo bolj neusmiljeno tepel Kristusa, tisti dobi več dnarja. Tedaj si lahko misliš, kako so tvojega Odrešenika grozno pretepali. Sveti Vincencij pravi, da so začeli pri nogah, in da so tako dolgo na en kraj bili, da je kri bo prikazala. Vzrok pa, zakaj so od zdolej začeli pri nogah, je bil ta, da so videli, ali je Jezus na celem svojem životu ranjen. Ako bi bili od zgorej začeli, bila bi kri doli po životu tekla
— 201 —
in oni ne bi bili lahko videli, ali je po celem telesu ranjen.
Domišljuj si sedaj, kako sta perva dva serditavra-beljna s svojimi ternjevimi Šibami Jezusa pretepala, čuj, kako žvižgajo Sibe v zraku, kako na vso moč usmiljenega Kristusa ž njimi vdarjata. Oh britke bolečine I oh kako je to neusmiljeno tepenje preljubega Jezusa bolelo 1 Oh, kako kmali je bil njegov mehki život ves rudeČ in ranjeni Zakaj njegova koža, kakor je mati Božja sveti Brigiti razodela, je bila tako mehka, da je bil zadosti majhen udarec, da je koža počila in da je njegova sveta kri se prikazala. Tedaj si zamoreS lahko misliti, kako se je za vsakim udarcem viSnjeva klobosa na njegovem životu naredila, in da je kmalo koža mu počila in nje-
Sova sveta kri teči začela. Ko sta perva dva rabeljna ezusove noge s ternjevimi ostrimi Šibami tako pretepla, da je bila koža vsa stergana in da se je meso videlo, sta počasi naprej gori Sla proti glavi, in do ker vi neusmiljeno ga pretepala. To je bila bolečina 1 O gorje mojemu usmiljenemu Jezusu 1
Ko so bile noge vse kervave in meče tudi, mlatila sta tako silno mu po kolenih in bedrih, da so se mu kolena pri vsakem udarci stresla in da je kmalo začela njegova sveta kri na vsak udarec curkoma teči. Oh 1 kako je to neusmiljeno tepenje ubozega Kristusa bolelo, ker je okoli kolen malo mesa, mnogo pa žil in čutnic; pa tudi zato, ker sta menda rabeljna tako dolgo ga tepla, da so jima šibe na kose se razletele. Potlej sta kervave kose svojih šib med gledajoče ljudstvo vergla, da je derhal zopet nekaj imela, da 60 je smejala.
Potem sta vzela druge daljše šibe, vzdignila sta se po konci, pot z obraza si obrisala, pa sta začela zopet Jezusa bičati. Pretepala sta Jezusa po herbtu tako neusmiljeno, da je bila groza. * Tako je bil sveti Jezusov život od nog do glave ves kervav, in njegova sveta kri mu je iz ran in iz herbta dol do tal tekla: tla pod njim in okoli njega so bila že kervava. Pomisli, o človek I
— 202 —
kaj je tvoj Odrešenik terpel; pomisli, koliko bolečin je prestal, ko je bil s ternjevimi šibami bičan. Ti veš, kako strašno otroci kričijo, kadar bo z brezovko tepejo; njih koža namreč je še tanjka in mehka, in za udarce so bolj občutljivi. Oh! kako je tedaj to tepenje Jezusa bolelo, pervič, ker je bil s ternjevimi šibami tepen in drugič, ker je bila njegova koža tako silno mehka in tanjka. Noben udarec ni bil tak, da ne bi bil mu šel skoz mozeg in kosti. Kristus pa ni vpil, kakor otroci, ker se to njemu ni spodobilo, in pa je bil dokaj poter-pežlj iv ; vendar pa so mu solze oči zalivale m večkrat je iz serca zdihnil.
2.	Premišljuj, kako je bil krotki Jezus z vozla-timi vervmi, ki so bile polne železnih zvezdic in ostrog, od dveh drugih brez milosti bičan.
To se je godilo, ker je bil hudič v njunem sercu, ki ju je tako serdita delal; sicer bi se jima bil poterpež-ljivi Jezus gotovo usmilil. Tako neusmiljeno sta ga na herbet tepla, da so vsi ljudje na tergu udarce slišali. Tolkla sta ga sedaj tu, sedaj tam, kamor se jima je naletelo , in sta njegov život tako ranila, da se je povBod izpod kože meso videlo. Na več krajih je bila rana za eno dlan široka, da se brez groze ni moglo gledati: in s Bvojim vednim bičanjem sta mu truplo tako razmesarila, da se je celo truplo zdela ena sama rana od glave do ped. Se v6, da vervi, s kterimi Bta ga pretepala, so postale vse kervave; in sveta Jezusova kri je ošterkala rabeljnoma obleko, roke, obraz in tla. Ena rana je prišla k drugi, ena bolečina k drugi. Ubogi Jezus se je tresel od velikih bolečin in je večkrat svoje oči proti nebu obračal. Velikokrat zdihovaje je daroval svojemu nebeškemu Očetu svoje rane, svojo sveto kri in svoje britko terpljenje. — O pobožni kristjan! pomisli, kaj je tvoj Odrešenik tukaj tefpel in kako drago je plačal tvoje dolge. O greh, kako velik dolg si ti!
3.	Premišljuj, kako sta poslednja dva rabeljna s
— 205 —
svojimi železnimi verižicami ves ranjeni život našega Odrešenika popolnoma razmesarila.
Oba sta imela bič železnih verižic v svoji roki, in konec vsake verižice je bilo ostro, krivo železo. Tu pomisli, kako je ubogi Kristus iz svojega serca zdihoval, ko sta ga ta dva serdita leva s svojimi verižicami tepla. Tako neusmiljeno sta ga tepla, da je čudo, da mu nista razbila rebra in kosti. Pri vsakem udarci namreč je ostro železo mu v meso Slo, in kosce mesa mu je od trupla tergalo. O ti moj Bogi kako je to pač Jezusa bolelo ! In pa, kar je bilo najgroznejše, kakoSinkrat se je zakrivljeni konec teh verižic prijel reber ali kosti, da ni mogel lahko ven; tedaj sta rabeljna na vso moč tako dolgo verižico vlekla, da Bta jo zopet oprostila?
O moj kristjan! ali moreš to slišati brez groze? Je li mogoče, da to premišljuješ, in da se ti ubogi Jezus ne usmili? Oh, poglej 1 kako je tvoj Odrešeni k na stebru tako strašno razmesarjeni Glej, kako bled je njegov obraz, kako ves kervav, ves ranjen ! Njegova bedra se tresejo, njegova kolena omahujejo, ves njegov život je bolj mertev, ko živ. Naj se ti tedaj v serce usmili, ter reci: O Gospodi nikdar, nikdar več nočem te s svojimi grehi bičati 1
4. Premišljuj, kako je bil Kristus tudi od spred neusmiljeno bičan.
Ko je bil ubogi Kristus na svojem herbtu ves razmesarjen, so beriški hlapci vervi odvezali, ga obernili, in s herbtom proti stebru privezali, da bi ga tudi od spred bičali. In tu so začeli ga pretepati najpred s ternjevimi šibami, potem z vozlatimi vervmi, in na zadnje z železnimi verižicami, tako da je bil tudi od spred od nog do glave ves razbit, ves kervav, ves razmesarjen. O ljubi moj kristjan I ako imaš samo iskrico ljubezni do Kristusa, svojega Odrešenika; pomisli, kaj je vendar med bičanjem na sprednjem delu svojega svetega telesa terpel. Zgodi se kakošenkrat, da se z nožem ali kako ostrino na roki ali v perst vrežeš ali zbodeš. ali da se enmalo na golen vdariš: oh, kako te to boli! Iz skušnje
— 204 —
vemo, da, ko se človek v kost vdari, ga to močno boli; tako da od bolečine zavpije, in kakošenkrat celo v omotico pade. Tedaj pomisli, kaj je pač tvoj Zveličar pri tem drugem bičanji terpel, kjer mu niso le kožo in meso razbili in stergali, temveč tudi kosti hudo bili ?
Človeško truplo je tako stvarjeno, da ima na plečah, na straneh, ledjih, persih in golenicah malo mesa. Jezus a je bil na teh mestih s ternjevimi Šibami, z ostrimi iči, in z železnimi verižicami neusmiljeno pretepan. Kedar so ga težke železne verižice na rebra, persi ali golenice vdarile, ga je tako bolelo, da mu je Slo skoz mozeg in kosti. In le njegovi veliki in nepremagljivi poterpežljivosti se mora pripisati, da ni na glas vpil. — Potem so nekteri deli človeškega telesa, ki imajo to lastnost, da, ako se na-nje udari, se udarec bolj od znotraj čuti, kakor zunaj. Taki deli in udje so: žličica, persi, čelo in trebuh, kjer so serce, pluča, jetra, obisti, želodec, drobek in čeva. Če kdo človeka s pestjo na ta dela udari, se udarec po celem životu čuti, in je silno nevarno, ker utegne človek po takem močnem udarci tudi umreti.
Kristusa pa so tudi po teh telesnih delih pretepali. Pomisli tedaj, pobožna duša 1 kaj je pri tem Jezus terpel. Ako ne bi bil k strebru privezan, gotovo bi bil več ko enkrat na tla se zgrudil.
5. Premišljuj, kako je bil Jezus tudi na svojem svetem obrazu stepen.
Iz Kristusovega mertvaškega perta, in iz nekega razodenja posnemamo, da so hudobneži Jezusa tudi po obrazu pretepali; kar je bilo sveti Jederti tako le raz-odeto: Kristus se ji je prikazal tako, kakor je bil pri stebru bičan, zvezan stoji med dvema rabeljnoma, kterih eden ga je s ternjem, drugi pa z vozlatim bičem tepel, in oba sta ga po obrazu tepla. Zato je bil njogov sveti obraz tako neznano spačen, da je sveta Jedert menila, da se ni nikoli na svetu tak obraz videl. Tista stran obraza namreč, ki je bila s ternjem razbita, je bila vsa ranjena in kervava: druga stran je bila vsa višnjeva od
— 205 —
udarcev z vozlatimi biči, in vsa otekla. Iz te prikazni vidimo, da je bil Jezus tudi na svojem svetem obrazu bičan, kakor je bil prerokoval prerok Mihej (5, 1.), rekoč: „S šibo bodo po licih tepli sodnika Izraelovega."
O neslišano neusmiljenje! o neizrečene bolečine mojega Odrešenika! Ni uda na celem telesu bolj imenitnega, kakor je glava in nikjer človeka bolj ne boli, kakor če je v obraz bit. Kako je tedaj Jezus terpel, ko so ga s ternjem in z biči po obrazu bili?
Jezus je med bičanjem kakšenkrat s svojimi kerva-vimi očmi milo pogledal svoje rabeljne, kakor da bi hotel reči: Oh imejte usmiljenje z mano, ubogim človekom, saj vidite, da ne morem več prenašati. Zadosti sem uže razmesarjen; oh imejte usmiljenje in jenjajte. Hudobni rabeljni so dobro vedeli, kaj ti mili pogledi pomenijo; ali oni niso hotli nič vedeti od nobene milosti, temveč so le dalej ga tepli, dokler so mogli. Tedaj je Jezus svojo ranjeno glavo in obraz sedaj na to, sedaj na uno stran obračal, in svojemu nebeškemu Očetu to terpljenje tožil s prerokovimi besedami: .Kterega si ti udaril, ga preganjajo, in bolečinam mojih ran še pride vajo."') — Ti, o kristjani imej usmiljenje s svojim razmesarjenim Odrešenikom ter reci :
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svoje grozno bičanje sedaj in na vekomaj ! Amen.
O najdobrotljiviši Jezusi jaz te zahvaljujem, da si se dal voljno sleči, nazega k stebru privezati in tako neusmiljeno pretepati in razmesariti, zato da si naše dolge splačal in naše rane zacelil. Sleci, te prosim, iz mene starega človeka z vsemi njegovimi grehi in obleci me novega človeka po svoji Božji pravičnosti. Ohl dodeli mi svojo Božjo milost, da sedaj in vselej udarce Božje kazni ponižno, poterpežljivo in spokorno sprejmem in voljno prenesem. Amen.
') P«. 68, 27.
— 206 —
Tretji odstavek.
Še nektere okolnosti In razjasnila od Kristusovega
bičanja.
Zoper nečistost.
„Na herbtu so mi kovali grešniki, podaljševali so svojo hudobijo.'
(Ps. 128 3.)
1.	Premišljaj, o kristjan! koliko udarcev je bilo, in koliko ran je Jezus dobil.
Več razodenj pravi, da je Jezus pri bičanji več tisočkrat udarjen bil, in da je tudi manjših in večih ran dobil na tisoče. Gotovo je bilo to njegovo bičanje strašno, in terpel je ubogi Zveličar neizrečeno; čudo je, da je mogel Se poprej bolni Jezus tako muko prestati, ker se ve, da so nekteri med bičanjem dušo pustili. Tukaj se je gotovo spolnilo, ker pravi prerok: »Kterega si ti, o Bogi udaril, so preganjali, in k bolečinam mojih ran so še pride vali." Kako je mogel še živeti, potem ko je toliko kervi zgubil? Kako je mogel prenašati bolečino toliko tisoč ran? Kak drug človek bi bil stokrat med tem umeri, Jezus pa je še živel, Božja vsegamogočnost ga je živega ohranila, zato da je še več za nas terpel.
2.	Premišljuj pomilovanja vredno podobo Kristusovo med bičanjem.
Njegov sveti obraz je bil višnjev, otekel in tako poln ran in kervi, da ni bil več človeku podoben. Njegove oči so bile rudeče in otekle, njegov život ves z ranami pokrit. Koža je bila na več mestih tako raztergana, da se je meso videlo, in da so mu kosti ven mol61e. Na nekterih mestih mu je bila koža z mesom vred iztergana da so se gola rebra kazala. Strašno je bilo tudi videti, kako je tu pa tam mu koža z mesom na pol iztergana doli visela, kakor da bi bile divje zveri s svojimi zobmi ga razmesarile. Potem je bil iyegov život ves kervav,
— 207 —
in kaplje kervi so mu vedno od vseh strani tekle. Bolni Zveličar se je od bolečin in od mraza na celem životu tresel, in svojo^ bolno glavo sem ter tje nagibal. Iz nje-
rvih ust se ni slišalo ne oh! ne, o joj! on je le vedno svojemu nebeškemu Očetu molil in zdihoval, saj se jo živo daritev za naše zveličanje daroval. Tako je stal ubogi Jezus na stebru in je bil gledavcem strašen pogled. Rabeljni pa le niso ž njim usmiljenja imeli, temveč so vedno brez milosti ga tolkli, kakor kovači na naklo: „Kovali so na njegovem herbtu."
Potem ko je ranjeni Jezus čez eno uro na stebru tako privezan stal, onemogel je na zadnje tako, da ni mogel več stati; smertne bolečine so mu k sercu silile. Tedaj se je doli spustil na stebru, in njegova glava bo je nizko doli nad persi obesila; ker je bil za roke in pod pazduho k stebru privezan, ni mogel na tla se zgruditi, temveč je na vervih obvisel. Videli so tedaj vsi ljudje, da ubogi človek bolj mertev ko živ tukaj visi; vendar niso imeli njegovi mučivci ž njim nobenega usmiljenja, temveč so bili tako serditi, da so želeli ga do smerti pretepati. Zato so še vedno na pol mertvega, na stebru visečega Jezusa bičali, in mu rano za rano delali. Spol-nilo so je tukaj, kar je bilo v psalmih prerokovano: „Na mojem herbtu so kovali grešniki, in so podaljševali svojo hudobijo." Grešniki zaslužijo bičanje in tepenje; zakaj se pusti vojvoda svobode od hlapcev biti ? Sveti Hieronim pravi: „Da po Kristusovem bičanji in tepenji večnega terpljenja rešeni bomo." Pomisli tedaj, o človek! kaj ti občutiš, če te kdo le malo z bičem ali s šibo po roki udari, ali če si svoje roke ali noge na ternji obodeš. Kaj ne, da zakričiš in zavpiješ? Jezus pa, ki je bil tako neusmiljeno tepen in razmesarjen, ni bil za bolečine neobčutljiv, ali on je stanovitno in poterpežljivo terpel.
Pomisli, o kristjan ! kako strašen pogled je bil, ko je na pol mertvi Jezus na stebru visel in rabeljni šo niso jenjali neusmiljeno ga pretepati. O britka muka I
— 208 —
O Jezu s, moj Bog, in moj Gospod! ktero pero more popisati in kteri jezik dopovedati in kteri um zapopasti, kar si ti tukaj terpel?
3.	Premišljuj, k a k o š e n je bil Jezus po bičanji.
To je Mati Božja sveti Brigiti tako le razodela:
„Ko je moj Sin ves kervav in razmesarjen tu stal, da ni bilo nič več zdravega na njem, in tedaj niso na njem nič več našli, kar bi bičali; tu je nekdo zraven pritekel in rekel: Ali Hočete tega ubozega človeka pred obsodbo umoriti? Pri teb besedah mu je vervi prerezali na pol mertvi Jezus se je na tla zgrudil, namreč v svojo lastno kri.a
Tukaj je tedaj ležal večni Sin Božji na zemlji in se je valjal v svoji lastni kervi. V vsakdanji spomin tega žalostnega padca pusti mašnik po naredbi svete rimske cerkve pri Bveti naši košček svete hoBtije v kelib v sveto kri pasti, kakor Bpričuje Leopold Manoin. Premišljuj tedaj o kristjani kakošen je bil takrat tvoj Jezus. Ohl tak je bil, kakor da bi bil odert; od presilnih bolečin ni mogel skoraj gibati ne z rokami, ne z nogami. Zdihoval je, in ni ga bilo človeka, da bi mu bil njegovo sveto kri obrisal. Tako poln ran in bolečin je bil, da je zares čudo, da je mogel še živeti. Vendar ni dobil ne vode, da bi si bil svojo hudo žejo ogasil, ne jedi, da bi se bil kaj pokrepčal. Ondi so ga pustili ležati, in nobeden se ga ni usmilil; še z nogami so ga cebali, pravi sveti Avguštin. Spolnilo se je tedaj zopet tukaj, kar pravi prerok: „Teptajo me moji sovražniki ves dan.al) O neslišano trinoštvo 1 o nečloveška grozovitnost 1
4.	Premišljuj pri tej in pri druzih skrivnostih Jezusovega terpljenja njegovo poterpežljivost in nezmerno ljubezen.
Domišljuj si, da Jezus tako le k tebi govori: Oj grešnik I tukaj glej in spoznaj svoje grehe in mojo veliko revo. Glej 1 tukaj je spolnjeno Jobovo prerokovanje,
') P«.
— 209 -
ki pravi: „ Vsekal mi je rano za rano, planil je na me kakor velikan."1) Ohl spoznaj mojo ljubezen in poterpežljivost: glej! od tebe in zavoljo tebe so z mano bolj neusmiljeno ravnali kakor s psom. Oh! kaj mi je bilo Se več za te storiti ali terpeti, kakor kar sem storil in terpel ? Ali kako sem ti imel svojo ljubezen in poterpežljivost Se drugače skazati, kakor tako? Je li človek na svetu, kteri bi toliko za te terpel, kakor jaz? Ali bi tvoj oče, tvoja mati, žena ali otrok tebe tako od smerti odkupili, kakor sem te odkupil jaz ? Vendar jaz sem to za te Btoril in bi, ako bi bilo treba, Se storil kakor sem nekdaj svoji služabnici, sveti Brigiti, rekel: „Jaz ljubim ljudi, da, ako bi bilo mogoče, bi še enkrat za vsaeega posebej ravno to terpel, kar sem za vse terpel; raj bi Se enkrat za VBacega posebej ravno to terpel, kakor da se grešnik pogubi." Glej tedaj grešniki da te ljubim; ker bi raj še enkrat za te tako bičan bil, ako bi mogoče bilo, kakor da bi se ti pogubil. Kdo na celem svetu bi hotel to za te terpeti? Vendar pa ljubiš ti druge bolj, kakor mene; in ljubiš druge tako in zoper mene, mene pa ne ljubiš, ker raj mene žališ, kakor nje. Ali je t o hvaležnost za vso mojo ljubezen? Oh, poglej le moje ostre šibe, biče in verige, ki bo vse kervave od mojo svete kervi; poljubi jih s pobožnim, hvaležnim in ljubečim sercem. Na zadnje premišljuj, koliko kervi sem za te prelil; daruj jo mojemu nebeSkemu Očetu za svoje velike grehe. Kolikor krat kdo s svojimi dobrimi deli mojo sveto kri Bogu Očetu daruje, prinese mu dar, ki je nad vse dari. Prizadevaj si tedaj imeti posebno pobožnost in veliko zaupanje do moje presvete kervi, da jo večkrat počastiS in mojemu nebeSkemu Očetu daruješ.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svoje grozno bičanje sedaj in na vekomaj! Amen.
>) Job. 16, 15.
Kriitiuovo taljenje in smert.
14
— 210 —
O nebeški OČe! jaz ti darujem neštevilne udarce, ktere je Jezus pri svojem strašnem bičanji dobil. Na zadnje ti darujem vse kaplje kervi, kar je je pri svojem bičanji prelil. Vse to ti darujem v odpu-sČenje svojih grehov, v splačanje vseh svojih kazen in v zadostenje za vse svoje zamude. Potem prosim tudi tebe, o najdobrotljiviši Jezus! po tvojem groznem bičanji: daruj svojemu nebeškemu Očetu svojo drago kri za nas uboge grešnike; vlij jo nad mene in nad vse grešnike, nad žive in mertve, da postanemo tako vsi Čisti, sveti, pravični in Bogu dopad-ljivi in da se zveličamo. Amen.
Osmo poglavje.
Kristusovo kronanje in predstavljenje.
Pervi odstavek.
Kristus i rudečim plajšiem ogcrnjen.
Bere se posebno takrat, kedar posvetnjaki očitno pohujšanje dajejo, in kristjanski katoliški nauk zaničujejo.
„Jn so ga slekli in so mu škerlatast plajšč ogernUi." (Mat. 27, 28.)
1. PremiSljuj, kako, zakaj in kje bo Jezusa kronali.
Ko so kervoželjni rabeljni našega ZveliSarja na životu neusmiljeno raztepli, šel je, od Judov našuntan, eden zmed imenitniših služabnikov k Pilatu in je rekel: »Gospodi Nazarejec je dobro pretepen, kakor ste ukazali: ker mu pa Judje očitajo, da se je sam delal kralja judovskega ljudstva, dajte nam oblast, da ga smemo kot smeš- I nega kralja obleči in kronati, ter se tako iz njega norca delati." Pilat je odgovoril: Delajte, kar vam je ljubo, da bodo le zavidljivi Judje zadovoljni, in da ne bodo več od mene terjali, da naj ga v smert obsodim. Ko je služabnik ta odgovor dobil, tekel je veBel k rabeljnom in jim
— 211 —
i"e rekel: Gospod nam je dovolil, da smemo hudodelnika :ot smešnega judovskega kralja kronati; hočemo tedaj zopet ž njim se norčevati, zato da nam Judje več dnarja dajo. Tega so se vsi razveselili, in kmalo so se domislili, kaj mu hočejo storiti.
To je Mati Božja sama sveti Brigiti razodela rekoč: „Ko je bil moj sin od stebra odvezan, obernil se je koj k svojemu oblačilu: toda niso mu toliko časa pustili, da bi se bil oblekel; vlekli so ga namreč in naganjali, da naj hiti. Zato, ko je bil od njih naprej vlečen, je že na svoje rame rokave djal, in si je svoj kervavi obraz s svojim oblačilom obrisal. Sledi njegovih nog, ki jih je za sabo pustil, so bile polne kervi in po tistih sem lahko spoznala, kam je bil peljan. Ko je tedaj kot razbojnik peljan bil, je zopet kri od svojih oči si obrisal."
Oj, kako neusmiljeni so bili ti hudobni beriči! Ubogi Kristus je bil od groznega bičanja tako zdelan, da bi mu bilo prav potrebno, s čemur bi se enmalo poživil. Ti divji hudobneži pa mu niso ničesar dali, da bi se bil pokrepčal, in mu niso dali kratkega časa, da bi bil v svojih največih bolečinah enmalo se odpočil; temveč so ga od stebra proč cebali, in mu djali, naj Be obleče. Ker pa na pol mertvi Kristus ni imel totiko moči, da bi bil po konci šel, je po vseh štirih, kakor več njih pravi, do Bvoje obleke lezel. Oh! kdo zamore prav premisliti to največo zapuščenost Kristusovo! Oh, kako reven in zapuščen je bil Jezusi najbogatejši Bog ni imel še rute ne, da bi si bil svojo kri obrisal; ni imel mazila, da bi si bil svoje rane ovezal, ni imel kapljice vode, ali mervice kruha, da bi bil utolažil svojo žejo in lakoto. Ko je tedaj svoja oblačila zopet dobil, mu niso toliko časa pustili, da bi se bil dobro oblekel, temveč, ko se je oblačil, so ga s svojimi hudobnimi rokami zgrabili, in z veliko naglostjo in s posmehovanjem od stebra
{>roč peljali, tako da si je, kakor pravi -Mati Božja, še e gred6 rokave oblekel, in potem kri od svojega svetega obraza obrisal. Oj velika reva mojega Odrešenikai
14*
— 212 —
Oj, preveliko trinoStvo neusmiljenih beriških hlapcev! Oh! pomisli, ljubi moj kristjan! kako je bil ubogi Kristus od bičanja Se tako bolan in zdelan, da ni mogel brez velikih bolečin na svojih nogah stati in vendar je bil brez milosti naprej vlečen in gnan. O, kako britka je bila Gospodu ta hoja, ker je vedel, da ga k novemu terpjjenju peljejo.
Kam pa so ga peljali, nam pov6 sveti Marka rekoč: „ Vojaki pa so ga peljali na dvorišče Bodnje hiše in so sklicali vso trumo." *) Zakaj niso Kristusa na tergu kronali ? Zato ne, da bi potem v smešni obleki in s ternjevo krono ljudem se prikazal bolj smeha vreden. Zato niso vsacega v dvorišče pustili, temveč so sklicali samo Pilatovo trumo, ki je Štela tisoč mož.
2.	Premišljuj tukaj Marijino ž al ob t.
Oh! kaj si je pač njegova žalostna Mati mislila, ko so nje ljubeznjivega Sina tako odpeljali? S kolikim sočutjem je videla tu pa tam kervave sledi njegovih stopinj ? Oj, kako jo je to v serce bolelo, da to predrago kri z nogami teptajo, ktere angelji v nebesih vredno častiti in moliti ne morejo? Tako je šla sred ljudstva za svojim ljubim Sinom do velikih vrat Pilato-vega dvorišča, nadejajo se, da ji bo mogoče noter iti. Ali ondi so jo proč zapodili; vernila se je tedaj s svojo žalostno tovaršijo h kervavemu stebru; ondi je pokleknila in ko je videla veliko prelite kervi, pobrala je z rutami sveto kri in je te rute potem z veliko častjo hranila. Menda je ostala tukaj ves čas, dokler je bil Kristus kronan; videla pa je in občutila v duhu strašno kronanje svojega Božjega Sina.
3.	Premišljuj, kako je bil Kristus s škerlatnim plajSčem ogernjen in zasmehovan.
Ko je tedaj Kristus v Pilatovo dvoriSče prišel, steklo se je mnogo ljudi, tako da je bilo silno veliko dvoriSče kmalo polno ljudi, gospoda pa je na oknih Pilatove palače
>) Mark. 15, 16.
— 213 —
ven gledala. Poslušaj tedaj, pobožna duša! kako je bil kralj nebes in zemlje, ki je bil od vekomaj od Boga Očeta maziljen in kronan, od ljudi za judovskega kralja kronan; stopi v duhu v Pilatovo dvorišče, da vidiš obrede ali ceremonije, s kterimi ga zasmehovaje kronajo.
Pervi obred, kedar se ima kralj kronati, je ta, da mu njegovo navadno obleko slečejo, zato da ga škof s kraljevskim škerlatom oblečejo. Tako so tudi Jezusu, kakor spričuje sveti Matevž, njegova oblačila slekli, in ga zopet obnažili. Oj pač grozen obredi Spodnja Kristusova suknja se je bila že ran poprijela, in mu je bila sedaj s tako silo z njega potegnjena, da so se vse rane ponovile. Tu je stal ubogi Jezus nag pred nesramnim ljudstvom, in sram ga je bilo, da ga toliko nesramnih oči gleda. Tresel seje na celem životu zavoljo mraza in silnih bolečin, kakor tudi od strahu muke, ki mu je bila namenjena. Vojaki pa niso imeli usmiljenja ž njim, temveč so se norčevali in posmehovali se mu. — O vi oterpnjeni hudobneži! kako je bilo mogoče, da ste se tako revnemu in ubogemu človeku posmehovali? „To je bila vaša ura in oblast teme,"1) ki vas je oslepila in k vsaki hudobiji naganjala.
Ko je bil tedaj Jezus zavoljo svoje nagote nekaj časa zasmehovan, prinesli so star obnošen in od moljev zjeden škerlatast plajšč; vsi razlagavci svetega pisma pravijo, da ni bil nov dober plajšč. Ta stari umazani plajšč so prinesli z velikim zasramovanjem, priklanjali so se posmehovaje pred Jezusom, in dva ali trije zmed njih so mu ga s smešnimi obredi na njegove ranjene rame položili, češ, da ga kot kralja oblečejo. Ko so mu to oblačilo čez rame vergli, ni mu segalo veliko čez pol života doli. Oh! pomisli, o človek! kako je Jezus bil v tem starem plajšču zasmehovan. V tem sramotnem oblačilu je nekaj ur bil, namreč dokler ni bil v smert obsojen. Lahko si tedaj misliš, koko so ga hudobni beriški hlapci
1 Luk. 22 53.
— 214 —
zasmehovali, cukali in veliko norčij ž njim uganjali. Ali Jezus je stal kot krotko jagnje, in je to zaničevanje z največo poterpežljivostjo prenašal. O kristjani poglej kakošno sramoto delajo tvojemu Gospodu in Bogu! Zato skazuj mu pa ti večo čast, kolikor veče zaničevanje je On zastran tebe terpel ter reci:
Hvaljen bodi Jezua Kristus za grozno zaničevanje v škerlatastem oblačilu 1 češčen in hvaljen bodi za to sedaj in na vekomaj I Amen.
O Jezus, najdobrotljiviši Gospod in Zveličar! jaz te molim in častim v tvojem škerlatastem oblačilu 1 Oh, dodeli mi, da se varujem hinavstva, lažnjivoBti in hudobnosti, zato da bom na sodnji dan s častitljivim oblačilom nebeške slave ogernjen in tebe v tvojem večnem kraljestvu z vsemi izvoljenimi kot pravega Boga in Gospoda hvalil in častil, kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha na vekomaj. Amen.
Drugi odstavek.
Kristus s ternjem kronan.
Zoper napuh.
,/» so spletli Jcrono ie ternja in so jo mu na glavo djali." (Mat.
27, 29.)
1. Premišljuj k a k o š n a je bila ternjeva krona.
Ko je cela truma Kristusa v svojem škerlatastem oblačilu dolgo zaničevala in zasmehovala, rekli so mu vojaki: Gospod kralj naj se sedaj vsede na svoj kraljevski sedež, da mu bomo čast skazali, kakor se kralju Bpodobi in mu krono na glavo posadili. Tedaj so ga na kamen posadili, ki je bil koB okroglega rujavega stebra, tri pedi visok in šest pedi širok, kakor se še dan današnji v cerkvi svetega groba v posebni kapeli kaže. Na tem mer-zlem kamnu je sedaj Bedel kralj časti, kteri je od vekomaj sedel na tronu Božjega veličastva; tu je trepetajo čakal, kaj mu bodo še delali. Tu glej in poslušaj, ljuba
— 215 —
pobožna dušal Kaj so se satanovi služabniki zmislili. Od začetka sveta do te ure se ni nikoli slišalo, da bi se bil človek s ternjem kronal; in tudi ti beriški hlapci ne bi se bili zmislili kaj takega, pa hudobni dnh jim je vdihnil to misel. Šli so tedaj, narezali so ternjevih vej in ji' ' "
je bilo menda tisto, ki mu pravijo kozje češnje ali draka (rhamnus catharticus), in raste v Siriji in Egiptu, posebno na bregovih reke Jordan, in v mestu Jeruzalemu in okoli mesta v velikih germih. Ternje ima dokaj terdo in ostro. Sveti Hieronim pravi od tega ternja, da vse kar se ga dotakne, poprime in rani. To ternje ni tako mehko, kakor je naš glog ali navadno ternje, temveč prehode tudi kost, ako ni preterda.
Iz terdega, ostrega ternja so Jezusu krono spletli. Da bi bil Jezus bolj terpel, spletli so jo tako, da so bili skoraj vsi ternji proti glavi obernjeni. Potem je treba tudi vedeti, da ta krona ni bila majhna, kakor majhen venec, temveč je bila velika in visoka, kakor majhen klobuk, tako da je pokrivala ne samo teme, ampak tudi čelo, senci in ves zatilnik. Tu pomisli tedaj moj kristjan, kako Be je Jezus kot človek zgrozil, ko je to strašno krono zagledal. Vedel je namreč, da bo pri kronanji ravno tako terpel, kakor pri bičanji.
O najdobrotljiviši Jezus! groza me obhaja, kadar le mislim na to ostro ternje. Oh! kakošne bolečine si pač terpel, kedar so ti te terne na glavo potiskali! Oh kako velika je bila tvoja potrpežljivost;, da Bi se od satanskih hudobnežev pustil 1 tako terpinčiti! O naj-poterpežljiviši Jezus! dodeli mi to milost, da ne bom za vsako majhno reč nepoterpežljiv, temveč da tebe posnemam in tvojo veliko poterpežljivost. Amen.
2. Premišljuj, k a k o je bil .J ezus s ternjem kronan.
Ko je bila ternjeva krona gotova, djali so jo Jezusu na njegovo sveto glavo in jo tako globoko potisnili, da so
Jezusu krono spletli,
— 216 —
temi ne samo kožo, ampak tudi čepinjo, čelo in senci prebadali. Tu je začela sveta kri iz ranjene glave curkoma teči čez čelo, nos, usta, lica, vrat in lase; kakor je Mati Božja sveti Brigiti razodela rekoč: „Ternjeva krona je tako strašno presveto glavo mojega Sina prebodla, da je njegova sveta kri na njegovo brado in v njegova ušesa tekla; da so od doli tekoče kervi bile njegove oči polne in otemnjene."
Pomisli o kristjan I kako je Kristusa to bolelo. Skušnja uči, da ko se kak ud na ternu zbode, boli, kakor da bi žgalo. Kaj je tedaj ta strašna ternjeva krona Mari-
S- temu Sinu Jezusu vzrokovala? kake strašne bolečine?
ti terni mu niso prebadali persta ali nog, temveč so mu bili pritisnjeni v njegovo presveto Božjo glavo, kteri del života je najbolj občutljiv, in najbolj nevarno je, ako se glava rani. V glavi namreč ima duša največ svojih moči, občutkov in orodja in ondi so senske žile, ki se ne smejo raniti, ako je človeku življenje ljubo. Jezus pa je zares po čudeži še dalej živel, zato da je vedno več terpel v zadostenje naših grehov.
3. Premišljuj, kako so po ternjevi kroni s ter-stom tolkli.
Sveti Matevž pravi: „ Ter s t so jemali, in ga tolkli po glavi." *) Oh strašna muka! O moj Bog! kolikajn je Jezus pri tem terpel? Kedar je kdo močno na glavo udarjen, pade na tla ko mertev, in navadno terpi potem v glavi, dokler živi. Vemo tudi, da so taki udarci po glavi tako nevarni, da so nekteri na to umerli. Kako je bilo tedaj mogoče, da ni Jezus na te udarce na tla mertev se zgrudil?
Vedi, da je terstje tanjko in debelo. Debelo terstje ima debele gerče ali kolena in s takim je lahko človeka tolči in raniti ga. In tak debel, gerčast terst so beriči Jezusu s smešnimi obredi v roke podali, in s takim terstom so ga po glavi udarili, stresel se je na celem životu, v obraz obledel
*) Mat. 27, 30.
— 217 —
in zabolelo ga je po celem životu, ter je k svojemu nebeSkemu Očetu molil: Oh Oče glej, to terpim za greš-nike, za njih prevzetne misli in grešne naklepe. Ti o grešniki premisli dobro, kako strašne bolečine tvoj zve-ličar za te terpi. — Mi vemo kako naše navadno ternje hudo rani, ako se ne izdere kmali tern; ranjeni ud se namreč vname, gnoji se in vzrokuje hude bolečine. Jezusu pa ni šel en sam tern, ampak več dolgih, ostrih ternov v njegovo sveto glavo, in sicer, kakošen tern prav globoko. O gorje I kaj je pač usmiljeni Jezus za naše grehe terpel 1
4. Premišljuj, koliko ternov je presveto Jezusovo glavo prebadalo.
Sv. Vincencij Fererski pravi, da je dva in sedemdeset ternov Jezusovo glavo prebadalo. To utegne res biti, kolikor se da spoznati iz mertvaškega perta Kristusovega, ki ga še dan današnji hranijo in častijo v Turinu na Piemontskem. Vidi se namreč tam, kjer je ta pert Kristusove glave se dotikal, dva in sedemdeset velikih kapelj kervi; sodi se, da so te kaplje iz Jezusove glave ondi ven prišle, kjer je bila od ternov prebodena. Od toliko ternov prebodena bolna Kristusova glava je bila polna lukenj, polna svete kervi, in nezrečenih bolečin. Kako je bilo vendar mogoče, da Kristus ni v omedlevico padel, in nagle smerti umeri? Ali On je hotel še na dalej živeti, da bi še na dalej za nas terpel. Oh I kako Btrašno mu je ta velika in težka ternjeva krona njegovo sveto glavo mučila in terpinčila I Nagnil jo je sedaj na desno sedaj na levo in ni nobenega pokoja našel, temveč vedno veče bolečine je čutil. Ternje ga je v glavi tako hudo bolelo, kakor da bi mu cela glava bila v ognji; bodlo ga je in rezalo, kakor toliko nožev. Dalej so mu bili terni v glavi, veča je prihajala bolečina. O pobožna duša! vtisni si to Kristusovo terpljenje prav globoko v svoje seree, in obudi v svojem serci serčno usmiljenje s svojo kronano glavo, z Jezusom. Oh! ako bi bil tudi en sam
— 218 —
teh dva in sedemdeset ternov v tvojo glavo vpičen, pač bi se tvoje oterpnjeno seree k pomilovanju ganilo.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezns Kristus za svoje strašno in sramotno kronanje; hvaljen in ČešČen bodi za to na vekomaj I Amen.
0 Jezus, kralj večne slave! jaz te hvalim in Častim za tvoje strašno kronanje in za vse terne, ki so tvojo sveto glavo ranili. Molim te, in te Častim kot svojega Gospoda, Boga, in kralja cele večnosti. Jaz te ponižno prosim po tvojem sramotnem kronanji; odpusti mi vse moje neČimerne in prevzetne želje in pregrešne misli; in dodeli, da s pravo pokoro vse terne in bodce nemirne vesti polomim, tudi vse terne rev in nadlog poterpežljivo prenesem, in tako krono večne slave po tvojih zaslugah, s tvojo gnado in pomočjo dosežem. Amen.
Tretji odstavek.
Kronani Jenu* zaničevan.
Zoper posvetno modrost in hinavstvo.
„In terst so mu dali v njegovo desnico in so pred njega pokleko-vali in ga zasramovali, rekoč: Zdrav bodi, kralj judovskil' (Mat. 27, 29.)
1. Premišljuj Jezusovo kraljevo palico.
Hudobnežem ni bilo še zadosti, da so Jezusovo telo od nog do glave z biči in s ternjem pretepli; oni so hotli tudi njegovo blago duSo z vsakoverstvnim zaničevanjem in zasramovanjem mučiti in terpinčiti. Zato so ga zasramovali, kakor so le mogli. Ubogi Kristus je sicer pred svojim terpljenjem in v terpljenji veliko zaničevanja in zasramovanja preterpel; ali zasramo vanje pri kronanji
— 219 —
in potem, ko je bil kronan, je preseglo vse, ker je to za-sramovanje bilo namenjeno njegovemu telesu in njegovi duši.
Pervo zasramovan je je bilo to, da so ubogemu kronanemu kralju terst podali v desno roko namesto kraljeve palice, rekoč: Gospod kralj I vzemite kraljevo palico, da vas bodo Judje za svojega kralja spoznali. Jezus je ves pobloven terst vzel v roke, kakor da bi bil dolžan jih ubogati in ga je v svoji roki deržal. O poterpežljiva ponižnost, in ponižna poterpežljivost! Najviši kralj nebes in zemlje se da zasramo vati, kot smešen kralj, in je pokoren najzaničljivišim ljudem. Ko je tedaj imel krono na glavi, škerlatast plajšč na ramah in terst kot kraljevo palico v roki, tu je Še le postal peklensk smeh in zasra-movanje. No! so govorili: sedaj si pa lepo napravljen, kakor se spodobi, sedaj si zares kralj. Glej no, kako lejp6 in zalo mu krora stoji! Pa skerlat, ta je pa res lep in drag! In kraljeva palica v roki, lepše bi ne moglo biti. — Potem so med sabo govorili: Ali ste videli, kako lepega kralja imajo Judje? Glejte, kako moško se derži! Vjdimo, pokleknimo pred njim in skazujmo mu spudobno čast v imemu celega judovskega ljudstva. — Oh, žali bog! tako delajo tudi hudobni in lažnjivi kristjani, to je, tisti ki so le po imenu kristjani, kteri Jezusa le na videz častijo za svojega kralja, v svojem serci pa in v svojem djanji služijo Bvojim strastim in hudiču, in tedaj s tem, da Jezusu le zunanjo čast skazujejo, ga le zasramujejo, in se iz njega norca delajo.
2. Premišljuj zasmehovavno pozdravljen je in m o lve n j e.
Šli so tedaj eden za drugim, potem pa po več njih vkupej pred njega, poklekovali so pred njim, in ga tako zasmehovali, kakor priča sveti Matevž, ter so ga zasra-movali rekoč: „ Zdrav bodi, kralj judovski!" in ko so to rekli, so se mu pačili, jezik proti njemu stegovali, in še več druzega enakega delali. O pobožni kristjan! pomisli, kako je to nesramno zaničevanje Jezusa žalilo. Bil
— 220 —
je ves poln bolečin, ni imel zdravega uda več na svojem životu, in vendar niso imeli njegovi rabeljni z njim nobenega usmiljenja, temveč so ga še preklinjali, zasmehovali in zasramovali, zato je bilo vsako tako zasramo-vanje v njegovi duši kakor oster tern, ki je njegovo dušo prebadal. Tako se je spolnilo, kar je prerok govoril: „Svoje lice pomoli njemu, kteri ga bije; nasiten je s sramoto." *)
3. Premišljuj, kako so ga hudobno zapljuvali ter s pestmi in z dlanmi bili.
Ko so hudobni satanovi služabniki videli, da z vsem zasramovanjem Jezusa ne pripravijo v nepoterpežljivost, bili so še bolj serditi zoper njega. Zato so ga eni zmed njih z dlanmi v obraz bili; pomolili so mu pest pod nos; praskali so ga z nohti po obrazu, pulili so mu las6 iz brade in iz glave; cebali so ga sedaj v desno stran, sedaj v levo; tolkli so ga s palicami in kolmi po herbtu; jemali so mu terst iz roke, ter z njim na ternjevo krono tolkli, tako da bo terni bolj globoko v njegovo sveto glavo se vbadali, kar mu je nove hude bolečine delalo. Pljuvali so mu v njegov sveti obraz, in ga mu tako spačili, da ni bil več človeku podoben. Judje namreč in never-niki so se zedenili, da so Jezusa tako nagnjusno oplju-vali, da je strašno le misliti si, sveti Marka namreč pravi: „In so ga zapljuvali."
0	grozno in neprenosljivo zasramovanje I Tedaj se večni Sin Boga Očeta tako zaničuje, kakor da bi bil najmanjši, najzaničljivši človek? Ali se ima kralj vseh kraljev od hudobnih ljudi kot smešen kralj pozdravljati? Ali mora on, kteri celi svet s tremi perstmi derži, namreč s svojo vsegamogočnostjo, modrostjo in dobrotljivostjo, zaničljiv terst v svoji roki deržati? Ali ima hudobna derhal le posmehovaje pred Jezusom poklekovati, pred kterim se pripogibajo vsa kolena v nebesih , na zemlji in pod zemljo? In ali smejo ti beriški hlapci v obraz
1	Žal. pes. 3, 30. ") Mart. 15 19.
— 221
pljuvati, kterega angeljimolijo in z veseljem va-nj gledajo? Oh? kje je kedaj ubog greSnik kaj takega terpel, kar mora Sin Božji tukaj na svoji sveti glavi in obrazu terpeti ? Uže poprej sta bila njegova sveta glava in obraz od mnogih udarcev, v Anovi in Kajfeževi hiši prejetih, vsa ranjena in otekla. Tedaj si zamoreš misliti, kako ga je sedaj bolelo, ko so ga zopet tako neusmiljeno tolkli, ali na njegovo sveto glavo, ali na otekla in ranjena lica, sedaj s pestmi, sedaj z dlanmi. Ohl kteri jezik za-more vse te bolečine povedati? ali ktero pero jih zamore popisati? Čez te bolečine Jezus pri Bveti Brigiti tako le toži: „Moje čeljusti so od toliko udarcev otekle; moji zobje in moja lica so od bolečin stiskana." Hotel je namreč povedati, da so ga tako močno v obraz bili, da so se mu vsi zobje gugalil in da zavoljo oteklega obraza je bila njegova sveta koža močno napeta. Na zadnje pomisli, ljubi moj kristjan! kako je tvojega Odrešenika bolelo, ko so mu s težkim terstom ternjevo krono še bolj globoko na glavo tolkli, tako da je njegova sveta draga kri mu čez obraz doli obilno tekla, in mu tudi usta zalila. Koliko je terpel Jezus za nas, in koliko mora naš Božji Odrešenik od hinavcev in hudobnih kristjanov še terpeti, kteri ga z ustmi molijo, v serci pa in z
vredno podobo svojega b ternjem kronanega Zveličarja.
Sedel je terpeči Odrešenik nag na merzlem kamnu, ves ranjen, trepetajo na celem životu, in na glavi prehoden od dva in sedemdeset ternov. Sveta kri kaplja zmirom še doli na njegove svete roke in v njegovo naročje. Njegov sveti obraz je s kervijo, oteklino in pljunci tako gerdo spačen, da človeka groza obide, ko ga pogleda. Z eno besedo: ubogi Kristus je bil tako strašno zdelan, da bi bili Judje in neverniki gotovo usmiljenje z njim imeli, ako ne bi bil jih hudobni peklenšček oslepil, in jim serca oterdil. — Ti, ljubi moj kristjan! ne daj oblasti hudiču, da ti serca ne vterdi, temveč glej sem,
zasramujejo ?
— 222 —
in premišljuj Jezusovo podobo; in da tvoje serce usmiljenje do njega občuti, poklekni v duhu pred njega, pogledaj Se enkrat dobro njegovo podobo, in poslušaj, kaj ti govori: O moj Sini glej poslušaj in uči se potrpežljivosti. Glej kako jaz, tvoj Bog, na terdem merzlem kamnu sedim, in sem ves poln bolečin na duši in na telesu. Na moji glavi imam ternjevo krono in dva in sedemdeset terajev mi glavo prebada. Moj obraz je od oteklin, kervi in pljuncev tako popačen, da ne more nobeden brez groze v me gledati. Moji lasje in brada so izpuljeni, in moja lica grozno ranjena. Kri teče vedno iz glave doli čez moj obraz. Ušesa, vrat in usta so pobna kervi. Na plečah imam smešen plajšč, od zdolej pa sem popolnoma nag. Nag sedim na merzlem kamnu, in tako mi je mraz, da se ves tresem. Z eno besedo: Tak sem, da kamnita serca bi z mano usmiljenje imela. Poslušaj na dalej: k vsemu temu me še zasmehujejo, in z mano neusmiljeno ravnajo; in vendar jaz terpim vse poterpežljivo, in molčim k vsemu zasramovanju, akoravno me to bolj boli, kakor ternje na glavi. Na zadnje uči se od mene prave poterpežljivosti; uči se, moj sin! zaničevanje in krivice zavoljo mene terpeti, in zasramovanje poterpežljivo prenašati; uči se posnemati moj zgled.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svojo ponižnost, krotkost in poterpežljivost v zaničevanji in zasramo-vanji; ČešČen bodi zavoljo tega sedaj, in na vekomaj! Amen.
0 najkrotkejši Jezus! jaz te hvalim in Častim za tvojo nepremagljivo poterpežljivost in krotkost, in te prosim: odpusti mi vso mojo nepoterpežljivost in vse druge hudobne misli in grehe, in dodeli, da se po tvoji Božji volji v resnici ponižam in zares poboljšam. Amen.
— 223 —
Ceterti odstavek.
Pilat kaše ljudstvu Kristusa.
Zoper oterpnjenje serca. ,Pilat jim reče: Glejte, človek!" (Jan. 19, 5.)
1. Premišljuj, kako je Pilat Kristusa ljudstvu pokazal.
Ko so se vojaki in beriči naveličali Jezusa zasmehovati in zasramovati, Sli so eni zmed njih k Pilatu in govorili: Gospod! hudodelnika smo prav dobro zdelali; kaj nam je sedaj storiti ? Pilat pravi: Pripeljite ga k meni, da ga vidim. Peljali so tedaj Jezusa na vervih pred Pilata. Ko ga je Pilat v taki podobi videl, zavzel se je in smilil se mu je. Od nog do glave ga ogleduje in si misli: Ako ga Judje v tako revnem stanu zagledajo, se jim bo gotovo usmilil. Zato je sklenil, Kristusa tako ljudem pokazati. Sveti Janez1) piSe od tega tako le: „Pilat je tedaj zopet venkaj šel, in jim rekel: Glejte! pripeljem sam ga venkaj, da spoznate, da ne najdem nad njim nobene krivice." Ko je bil to zgovoril, bil je Kristus na njegovo povelje ven pripeljan, in na očitnem, visokem mestu v sodnji hiSi vsemu ljudstvu pokazan. Jezus je stal v sredi med beriškimi hlapci; na svoji glavi je nosil ternjevo krono, na svojih plečah škerla-tast plajšč, v svoji roki terst namesti kraljeve palice, z vervmi in železnimi verigami povezan ko hudodelnik, in na celem svojem životu do mesa in kosti ranjen in ves kervav. Bil je pa tudi tako zdelan in tako poln bolečin, da je komaj na nogah stal.
Tako je tedaj stal Pilat verh stopnic pred svojo hišo •lezus pa na očitnem, povišenem mestu sodne hiše med rabeljni. Eden njih mu je na eni strani, drug na drugi rudeči plajšč prijel in vzdignil in Pilat je rekel na glas, da so ga sliSali vsi Judje, kar jih je bilo na tergu:
') Jan. 19, 4.
— 224 —
E c c e h o m o! Zdi se celč, da od zavzetja in pomilovanja ni mogel reči druzega, kakor samo: Eooe h o m ol „Glejte! človek." Saj Jezus ni bil podoben nobenemu človeku, najmanj pa kralju.
2.	PremiSljuj, kako se je Kristus sam vsem svojim vernim pokazal, ter govori vsakemu zmed njih ginljive besede: »Glej! človek;" o grešni človek! poglej mene, ubozega človeka. Poglej me od glave do nog in pomisli, da nisem več človeku podoben. Glej , kako sem poln ran in bolečin, poln kervi in ran, in pa tako slabo odet, ali prav za prav nag. Glej, kako sem zapuSčen, da mi nobeden obraza ne očisti. Glej, kako sem bolan, da še glave ne morem brez velike bolečine nagniti. Glej, kako me zebe, da se na celem životu tresem. Glej, kako sem zdelan, da komaj več na nogah stojim. Glej, kako je moja duša žalostna in bolna, da ti še dopovedati ne morem. Glej, kako so me hudobni ljudje zasramovali, tako da moram kot smešen kralj nositi ternjevo krono, škerlatast plajšč in pa terst namesto kraljeve palice. Poglej, o človek! mene ubozega človeka, in reci, ali je bolečina moji enaka? Glej, o grešni človek! in imej usmiljenje z mano. Pomisli, da so mi tvoji grehi vse to terpljenje napravili. Glej, in spoznaj, tvoja prevzetnost mi je to zasmehovanje in zasramovanje vzrokovala, tvoja lakomnost in tvoje krivice so me tako obnažile; tvoje pijančevanje je krivo, da prelivam toliko kervi; tvoja jeza mi je vsekala te rane, tvoja zavist me je bičala; tvoja lenoba me je z vervmi in verigami povezala. Tvoji grehi se me tako zdelali. Ali poglej! te teme sem za te nosil, še svojo kri sem tebi daroval, vbo svoje terpljenje dam tebi, da ž njim poplačaš svoje grehe in dolge, da ž njim ozdraviš svoje bolezni in očistiš svojo dušo, zato da se tako očistiš, posvetiš in zveličaš, ako se poboljšaš in po mojih zapovedih živiš.
3.	Premišljuj, kako sveti Duh v svetem pismu popisuje terpeČega Jezusa.
— 225 -
Izaija pravi: „0n nima ne podobe ne lepote.1)" Kar zadeva namreč glavo, Jezus je imel na glavi strašno ternjevo krono, ki je bila klobuku podobna po visokosti in širokosti, tako da je bilo teme ž njo pokrito, in cela glava okoli in okoli. Njegovi lasje dolgi in po navadi Nazarejcev nikoli ostriženi, so bili vsi skuštrani, s ker-vijo zaliti, s pljunci omadežvani, in na več mestih popolnoma izpuljeni; tedaj se je zdela sveta glava Jezusova pod ternjevo krono enaka glavi gobovega človeka, kte-remu so laBje izpadli.
Od glave do čela so se videli OBtri tern i, ki so kožo in meso prebadali in sveto glavo strašno ranili. Njegova ušesa so bila polna kervi, in od ternjeve krone ranjena in prebodena. Njegove svete oči so bile od kervi zalite in otemnjene, tako da jih je le z veliko silo odpiral. Od senc do oči je bil ves rujav in višnjev, oči same pa je imel vse vnete in otekle.
Njegova sveta lica, druge krate lepa ko kri in mleko, so bila tedaj od pljuncev in od kervi vsa spremenjena, in od mnogih zaušnic tako otekla, da je bil tudi zavoljo tega gobovemu človeku podoben, kakor je tudi Izaija od njega prerokoval rekoč: „Mi smo si ga mislili ko gobovega in udarjenega od Boga, in ponižanega"*). Njegova sveta usta so bila vsa otekla in bleda. Njegov vrat je bil zavoljo mnogih udarcev od znotraj in od zunaj tako vnet in ranjen, da se ni mogel brez bolečine oberniti ali kaj požreti. Z eno besedo: njegova podoba in njegov sveti obraz sta bila tako spremenjena in spačena, da ga ni mogel noben človek več spoznati. Prerok pravi tudi, zakaj se je Zveličarju tako godilo namreč: „0n je bil ranjen zavoljo naših arrehov, in potert zavoljo naših hudobij.«3)
O kristjan! Ecce homo! glej, in pregleduj dobro tega človeka; ali si kedaj takega človeka videl? Ali jo mogoče, da Jezusa tukaj gledaš, in da ne čutiš 2 njim
') 1». 53, 2. «) Iza. 53. 4. ■) I«. 53. 5. Kristusovo iivljenjo in »meri
14
— 226 —
usmiljenja? Oj naka! ako nimaš serca iz kamna, moraS ž njim usmiljenje imeti. Postavi si tedaj Kristusov obraz, kakor je tukaj popisan, večkrat pred svoje oči, in ogleduj ga dobro ud za udom. V tem ogledalu spoznaj svoje grehe in hudobije, ki so Jezusa tako zdelale, ker je bil ranjen zavoljo naših grehov." Ogleduj njegov sveti vrat, in ves njegov sprednji život. Od vratu do persi, kakor tudi na obeh straneh se vidi na njegovem mertvaškem pertu toliko ran, da se ne dajo šteti. Bana je pri rani, pika pri piki, kakor da bi bil Jezus z iglami boden, in z noži razrezan in razmesarjen. To se vidi posebno na herbtu in na ledjih. Herbet namreč je bil od strašnih bičev tako razmesarjen, da na mnogih mestih sta bila koža in meso vsa odtergana. Na ledjih pa je imel Jezus toliko ran in globokih ljukenj, kakor da bi bil od ostrih šil preboden, in z ostrimi noži prerezan, tako dA na več meBtih se je videlo meso, in bo bo gole kosti prikazale. Oh, kdo je Jezusa tako hudo zdelal in raz-mesaril? Ti, o grešnik 1 in tvoji grehi. Saj „je bil potert zavoljo naših hudobij." Zato pa je treba, da imaš od žalosti in kesa nad svojimi grehi poterto serce. Zdihni tedaj k Jezusu in reci: O Jezus! zavoljo tvojih ran in po njih odpusti mi vse moje grehe! Amen.
4. Premišljuj grozno vpitje J udovskega ljud-s t v a; kaj je namreč pogled na razmesarjenega in s ternjem kronanega Jezusa pri Judih storil in kako be ni bo čez Kristusa usmilili. — Ubogi KristuB je stal ne daleS od Pilata med beriči nag in gol, samo stergani rudeČi plajšč je imel na svojih ramah. Videti je bil tako reven, ranjen, kervav in razmesarjen, da je bil še celo neverni Pilat v serci ginjen. Ves njegov život je bil poln ran in madežev, kervi, oteklin in turov; ve« je bil poln zu-najnih in znotrajnih bolečin. Stal je pred vsem ljudstvom s pripognjeno glavo, s skerčenim herbtom, s zvezanimi rokami, z omahujočimi koleni, z odertim in kervavim životom , z železno verigo okoli svojega vratu, in komaj da je po konci stal zavoljo silnih bolečin. Z eno besedo:
— 227 —
tak je bil, kakor ga popisuje prerok Izaija, rekoč: rOn nima ne podobe, ne lepote. In videli smo ga, pa ni bilo nič očitnega, da bi ga bili želeli, zaničevanega in naj zadnjega med ljudmi, moža bolečin in skušenega v slabosti : in kakor zakrito je bilo njegovo obličje, in bil je zaničevan, zato ga nismo čislali."1)
Kedar so Judje Jezusa tako hudo zdelanega videli in slišali, kako jih Pilat z besedami Ecce homol lepo opominja, da naj jim bo ta Kristusova muka dovolj, bilo bi pač prav, da bi odjenjali. Kesati bi se imeli, da so nedolžnega človeka hudobnim poganom v roke dali, kteri so ga tako strašno razmesarili. Ali Judje so bili vselej terdega, oterpnjenega serca. Oni niso hotli nič slišati, nič vedeti ne od milosti, ne od sočutja in usmiljenja; imeli so nevkretno serce. Akoravno so videli, da je Kristus tako hudo zdelan, da bi bo bil kamnu usmilil, vendar niso bili s tim vsem še zadovoljni, temveč so hotli in terjali, naj ga Pilat križati in umoriti da. Tako namreč govori sveti Janez: „Ko so ga tedaj videli veliki duhovni in služabniki, vpili so rekoč: Križaj, križaj ga!s)" O neslišano trinoštvo 1 o nečloveška grozovitost 1 Kdo more verjeti, da bo bili kedaj na svetu kervoželjni ljudje, kteri so iz zgol sovraštva in zavida ubozega, in k temu še naj n edol ž n i šega človeka terjali v najgrozovitnišo smert? Oj, kako je to neusmiljeno vpitje zdivjanih Judov Jezusa v serce bolelo in ravno tako njegovo prežalostno mater Marijo ! Kako globoke rane jima je v serce rezalo, ko so Judje na ves glas kričali: „Križaj , križaj ga!" — Pomisli pa, moj kristjan! da tvoji grehi tako vpijejo in kričijo. Zato zdihni skesano in reci: Oh, Gospod ! nikdar , nikdar več nočem grešiti; nikdar več nimajo moje hudobije vpiti: Proč ž njim! križaj ga! ampak: Živi, o Jezus! gospoduj, o Jezusi živi in gospoduj v meni na vekomaj.
') I za. 53, 2, 3. *) Jan. 19. 6.
15*
— 228 —
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kralj večne slave! hvaljen in ČešČen bodi za vse svoje zasramovanje in zaničevanje, sedaj in na vekomaj! Amen.
0 Jezus, večni kralj! kteri si bil s starim rudeČim plajiščem odet, ves s kervijo oblit in Judom pokazan od Pilata, ki je rekel: .Glejte! Človek." Jaz te prosim po tej žalostni skrivnosti, dodeli, da te v zakramentu svetega reSnjega telesa prav pobožno in verno gledam, tvoj škerlatast plajšS in tvoje britko terpljenje serČno premišljujem, tebe vredno Častim in molim in na zadnje po tvojem škerlatastem oblačilu, po tvojem terpljenji in tvojih zaslugah oblačilo večne slave in nebeSkega veliČastva dosežem. Amen.
Peti odstavek.
tierlna žalost JI uri je novice, ko je Pilat KriMtuaa Ijmlvii kazal.
Zoper nehvaležnost.
»Poglejte l človek(Jan. 19, 5.)
1. PremiSljuj Marijino žalost, ko je Pilat Kristusa Judom kazal rekoč: Ecce bomo!
Kaj je njeno deviSko serce takrat občutilo, ko je videla, da njenega sinu tako hudo zdelanega kažejo? Ko je povzdignila svoje oči, videla je svojega preljubeznji-vega sinu in sinu nebeškega Očeta ne daleč od krivičnega sodnika Pilata med neusmiljenimi beriči stati. Videla je na njegovi glavi grozovitno ternjevo krono, smešni plajšč na njegovih ramah, terst v roki, in pa vse razmesarjeno, kervavo telo. Kakošen pogled! Kdo si more misliti, kaj je ona v svojem serci tukaj terpela ? Ta pogled ji je šel gotovo tako globoko v dušo, kakor da bi
— 229 —
jo bil kdo s Širokim, na oba kraja ostrim mečem vso prebodeL
To je sveti Brigiti angelj povedal rekoč: ,Ko je videla mati svojega sina s ternjevo krono zasramovanega, v obrazu s kervijo zalitega in v licih vsega oteklega, zdihovala je od britke bolečine, in od velikega pomilovanja vsa obledela. Zakaj zdelo se ji je, kakor da ji je kdo z ostro sulico seree prebodel. Zato je zavoljo neprenosljive bolečine vsa onemogla, in je nagloma ko mertva na tla se zgrudila." Oh, kako velika reva, kako neizrečena bolečina in žalost! Angelj i v nebesih so žalovali in vsi njeni prijatelji na zemlji so žalovali z žalostno Materjo, ker so njih serca bila ranjena z dvojimi ranami, namreč pomilovali so Jezusa in pomilovali so Jezusovo mater Marijo.
2. PremiSljuj Marijino Berčno žalost, ko je Jezusa malo bolj pazljivo pogledala.
Ko je zopet iz omedlevlce se zavedela, in Bvojega sina bolj na tanjko ogledovala, dalo jej je to ogledovanje novo žalost. Kolikor ternov je v kroni videla, in kolikor ran na njegovem Bvetem životu; toliko ran je dobivalo njeno seree! zdelo se ji je, da je na duši in na telesu tako pobita in poterta, kakor je videla Jezusa razmesarjenega. Ona si ni upala ga prav na tanjko in bistro pogledati, temveč je le kakSenkrat malo povzdignila svoje objokane oči, in sedaj je ta ud, sedaj drug od njegovega svetega telesa ogledovala; vsak tak pogled ji je ysekal tako rano v seree, da se je na celem životu tresla, in da je bila prisiljena svoje oči pobesiti. O prežalostno seree matere Božje, Marije! oh, kolikrat in kako strašno si bilo ranjeno! O uboga Mati! kako te je ta Ecce homo mučil? O dobrotljiva Devica! v kako težke, smertno bolečine te je pripravil pogled na grozno terpečega sina J ezusa!
O ve, materna serca! ki ste kedaj svoje dete prisrčno ljubila; pomislite to Marijino žalost in merite jo Bama po sebi. Pomislite, kako bi bilo vam pri serci,
— 230 —
ako bi svoje najljubše dete v takem terpljenji, v takih bolečinah videle? Tisočkrat večo žalost, kakor bi bila ta vaša žalost, je Kristusovo grozno terpljenje njegovi materi delalo, tako da je čudo, da ni nagle smerti umerla od same žalosti.
3. Premišljuj Marijino žalost zavoljo strašnega vpitja hudobnih Judov, ko so kričali: .Križaj gal križaj gal"
Oh! kaj je tu materno serce terpelo, ko je Marija to grozno vpitje slišala ? Gotovo! divji krik je ranil in Btergal krotko Marijino serce na novo. Nehvaležnost ljudstva, serditost velikih duhovnov in sramotna smert na križi, vse to se ji je tako britko zdelo, da ni vedela, kaj bi mislila ali rekla. Kamor se je obernila, ni videla druzega, kakor revo, žalost in terpljenje. Ona je le zdihovala in jokala se, in je v svojem serci k oterp-njenim in nehvaležnim grešnikom in Judom govorila: O hudobni Judje in oterpnjeni grešniki! Kaj je pač moj nedolžni sin hudega storil, ali v čem vas je razžalil, da mu terjate najgrenkejšo smert? O nehvaležno ljudstvo! kdo ti je tvoje serce tako razserdil? O gorje meni, nesrečni materi! ki moram videti in slišati, da mojega preljubega sina tako krivično tožijo in zaničujejo, in ne morem braniti ga in ne zagovarjati njegove nedolžnosti in svetosti. O Jezus, moj Bin! tvoja strašna reva in tvoje sramotno zaničevanje mi vse moči jemlje. Oh I kako si zaničevan, zasramovan, in na duši in na telesu poln žalosti in bolečin. Moje serce je od samega sočutja bolno in moja duša je žalostna do smerti. O nebeški Oče! usmili se svojega ljubega sinu in zavoljo Njega usmili se ubogih grešnikov! — Ti pa, o kristjan! dobro si v serce vtisni, kar sta terpela mati in Bin. Tolaži ti dve žalostni duši s pokoro in stanovitnostjo v dobrem ter reci:
Hvala bodi Jezusu in Mariji za vse, kar sta terpela njuni usmiljeni serci, bodite zato češčeni sedaj in na vekomaj ! Amen.
— 231 —
O Marija, ti žalostna mati! jaz te prosim po žalostnem kazanji tvojega sina in govorim k tebi: Ecce h o m o! poglej, o deviška mati! človeka, najlepšega med vsemi človeškimi sinovi; poglej svojega preljubega sina, kako mu je vsa njegova lepota vzeta. Poglej, kako je razmesarjen in raztergan, poln ran in madežev, poln muk in bolečin. Ob, dobrotljiva Devica in mati! meni se usmilita iz Berca ti in tvoj Božji sin; in te prosim po vseb solzah tvojih oči, po vseh stiskah tvojega serca, po vsi žalosti tvoje duše in po vsem, kar si kakor mati ter-pela, da nebeškemu Očetu za mene grešnega človeka govoriš rekoč: Grlej, dobrotljivi Oče, v obraz svojemu Ma-ziljencu, in zavoljo njega usmili se tega grešnega človeka, in ne zaverzi ga na vekomaj izpred svojega Božjega obličja; temveč zavoljo Jezusa, mojega in tvojega sina, dodeli mu svojo milost in pokaži mu na zadnje svoje veselo in zveličavno obličje. Amen.
Deveto poglavje.
Kristus v smert križa obsojen.
Pervi odstavek.
KrlNtnRovl Novražnikf terjajo vedno njegovo smert
na križi.
Zoper greh nehvaležnoati.
n Veliki duhovni in služabniki so vpili rekoč: Kriiaj, kriiaj ga!" (Jan. 19, 6.)
Premišljuj, kako so veliki duhovni in njih služabniki z drugimi Judi vred vedno terjali od Pilata, naj obsodi Kristusa v smert na križi.
Sveti Janez pripoveduje tako le: „ Jezus je tedaj ven-kaj prišel, noseč ternjevo krono in škerlatasto oblačilo. Ko so ga tedaj videli veliki duhovni in služabniki, vpili bo rekoč: Križaj, križaj ga! Pilat jim reče: Vzemite in
— 232 —
križajte ga vi; zakaj jaz ne najdem krivice nad njim. Judje so mu odgovonli: Mi imamo poBtavo, in po postavi mora umreti, ker se je sina Božjega delal."1)
Ko je Pilat to slišal, bal se je še bolj. Ker so namreč malikovavci veliko bogov imeli in so menili, da bogovi imajo Binove in hčere; tedaj Bi je Pilat mislil, da je KriBtuB morebiti sin kakega teh bogov, in da mu bo njegov oče potem sovražen. Zato je šel zopet v sodnjo hišo, in je rekel Jezusu: „Od kod si ti ?" to je: Judje pravijo, da se sina Božjega delaš; ako je to res, reči mi le, in jaz te koj spuBtin. Jezus pa mu ni nič odgovoril. Tedaj mu Pilat reče: ,Meni ne odgovoriš?" Ne veš, da imam oblast te križati, in imam oblast, te spustiti? Jezus pa mu je na to prevzetno govorjenje rekel: „Ti ne bi imel nobene oblasti do mene, ako ne bi ti bilo od zgoraj dano," to je: Ti nimaš nobene oblasti, nedolžne v smert obsoditi; zato bo težko pregrešiš, ako me iz strahu pred Judi umoriti daš. „ Tisti pa, kteri me je tebi izdal, ima greh."8)
Iz tega Kristusovega govorjenja je Pilat lahko spoznal, da greši, ako ga obsodi v smert na križi; zato je na vse strani premišljeval, kako bi ga spustil. „Judje pa so vpili rekoč: Ako tega spustiš, nisi cesarjev prijatel; zakaj vsak, kteri Be kralja dela, cesarju zoper govori.*5) ReSi so mu hotli namreč s tem in žugati: Potem te lahko pri cesarji zatožimo, da svoje službe dobro ne opravljaš in ne kaznuješ tiBtih, ki se puntajo zoper cesarja.
To govorjenje Judov je Pilata zel6 prestrašilo, mislil si je: Ako me pri cesarji zatožijo, zgubim službo in verh tega bom še ostro kaznjen. Bolje je tedaj, da Kristus umerje, kakor da jaz službo zgubim. Tak je bil sklep njegov po tem, ko jo toliko omahoval, in tedaj je bil pripravljen in namenjen, Kristusa v smert obsoditi. — Pomisli, o kristjani nespametno krivičnost Pilatovo in kako je Kristusa zaničeval. Pa pomisli zraven tudi to, da Pi-
') Jan. 19, 5-7. ■) Jan. 19, 8-11. •) Jan. 19, IS.
lata dan današnji njih veliko posnema, kteri zavoljo časnega blaga in služeb Kristusa, to je, njegove zapovedi in sveto vero, zaničujejo, prestopajo, ali celo popuščajo.
2. Premišljuj, kako so Jezusu rudeči plajšč vzeli in ga zopet v njegovo obleko oblekli.
Ko je Pilat sklenil Jezusa obsoditi, delali so Judje priprave za križanje in hotli, da se ima Jezus v svoji lastni obleki k sodnjemu stolu Gabata, in potlej na Kal-varijo peljati, zato da ga bodo vsi lahko spoznali. Zato so mu beriški hlapci najpred škerlatasti plajšč z njegovih pleČ vzeli, ki ga je na sebi imel od kronanja do sedaj. Ubogi Jezus je tukaj zopet terpel, ker ga je toliko tisoč ljudi popolnoma nazega gledalo. Tako je stal Jezus, ves ranjen, v Pilatovem dvorišči nag in gol, in samo okoli ledij je imel ruto ovezano, in bil je ves kervav.
Potem ko so mu smešni plajšč vzeli, oblekli so mu zopet njegova lastna oblačila, ki so bila plajšč, zgornja suknja in zdolnja. Zgorejno suknjo je bilo lahko obleči, ker je bila menda od spred odperta. Kako pa bo mu zdolejno suknjo oblekli, si razlagavci navadno tako le mislijo: ker je bila nesešita in vezena in je imela samo od zgoraj ljuknjo za glavo, zato so morali Jezusu ternjevo krono z glave sneti, ker sicer ne bi ga bili mogli obleči. Zato pomisli, pobožna duša! kako muko in bolečino je Jezus zopet tukaj terpel. Poprej so mu bili to krono z debelim in težkim terstom tako globoko na glavo zatolkli, da bo se mu terni v glavo globoko zapičili. Ker so beriči z Jezusom brez usmiljenja ravnali, ko so mu ternjevo krono z glave jemali, vlomilo se je menda več ternov, ki so v Kristusovi glavi ostali. Kakošna bolečina je bila to za Jezusa! Kako je ubogi Jezus tu zdihoval in od silnih bolečin solze točil O kristjan! imej vendar usmiljenje s svojim Bogom, ki je iz ljubezni do tebe tolikanj terpel in prestal.
Ko so mu bili krono z glave vzeli, in v njegovo oblačilo oblekli, postavili so mu krono zopet na glavo,
— 234 —
in mu zopet bolečine ponovili. Ker namreč ni bilo mogoče, da bi bili terni v poprejšne rane se zapeli, naredili so mu nove rane, tedaj tudi nove, neizrečene bolečine. Ob 1 kako se je na celem životu tresel in se sker-čil, ko so mu na krono tolkli, da bi mu terdno na glavi stala, in da ne bi mu z glave padla, ko bo križ nosil. Njegova sveta glava je gotovo zopet take bolečine terpela, da je bilo zopet čudo, da ni ondi beričem v rokah duše pustil. Ali Božja vsegamogočnost in ljubezni polna želja, za grešni človeški rod obilno zadostiti, ga je krepila, in živega ohranila, da je mogel še več terpeti in obilno pokoro delati za naše hudobije.
3. Premišljuj, kako je bil Kristus peljan k sodnje-mu stolu, kteremu bo je Gabata pravilo.
Da to prigodbo bolje razumeš, vedi, da je bil v Jeruzalemu poseben sodnji stol iz samega vezanega kamnja na visokem mestu pod milim nebom sezidan, kjer so se po stari navadi hudodelniki v smert obsojevali. Ta sodnji stol bo imenovali Gabata, to je, zvišeno mesto, in je stal sto in deset korakov od Pilatove hiše na polnočni strani. Se dan današnji stoji na tistem mestu velik kam-nat obok, enak velikim vratom, in na njem se poznajo še s Btarimi latinskimi pismenkami te besede vsekane: Toll. Toll. Crucifig. to je: Proč, proč ž njimi križaj gal Druzega se ne more več brati od velike staroBti. — K temu Hodnjemu stolu je bilo treba peljati Kristusa, da bi bil v smert obsojen; ta je bila šesta pot, ktero je v svojem terpljenji storil, in ki jo sveti Janez1) tako le popisuje: »Pilat tedaj je Jezusa pripeljal in je sedel na sodnji stol, na mestu, ktero se imenuje litostrotos, po hebrejsko pa Gabata." — Premišljuj tedaj, ljubi bravec! Kristusovo žalostno pot do Gabate. Od spred je šel eden s trobento, s ktero se je navadno trobilo, ko je imel kdo biti obsojen. Za njim je nesel eden tako imenovano kervavo bandero, kakor je bila v takih priložnostih navada. Na to je šel Pilat z veliko slavo, in je imel ve-
*) Ju. 19, 13.
— 235 —
liko služabnikov za sabo in zraven sebe. Za njimi so Sli beriči in rabeljni, ki so Marijinega sina Jezusa zvezanega peljali, in na zadnje je brez Števila ljudi Slo, ki bo hotli sliSati obsodbo.
Veliki duhovni in judovski gospodje so bili tako veseli, da niso vedeli, kaj bi od veselja po&eli. In tudi vse ljudstvo, ki je Slo od spred in od zad, je bilo tako veselo, kakor da bi se jim bila največa sreča zgodila. Ali ubogi Kristus je šel ves žalosten in pobit, in se je ves tresel. Kako so pa divji rabeljni krotko jagnje na tej poti zasramovali, to puBtim bravcem, naj si sami do-mišljujejo. Zavidni Judje so okoli njega letali, in za-ničljivo in veselo njemu govorili: Pojdi, pojdi, zapelji-vec! sedaj dobiš, kar si zaslužil. Zadosti dolgo si nas Blepil; na zadnje te je zadela pravica. — Beriči so tudi brez milosti ž njim ravnali in ga sem ter tje vlačili.
Tako je šel prežalostni Jezus to dokaj bolestno in sramotno pot; peljali so namreč ž njim tudi dva razbojnika , ki sta imela ž njim vred obsojena biti; in kot kralj vseh hudodelnikov je imel na svoji glavi veliko ternjevo krono, v svojih rokah smešno kraljevo palico, to je terst, in okoli vratu težko železno verigo; na celem svojem životu je bil ves poln ran in kervi.
4. PremiSljuj, kako je hotel Pilat, kterega je vest pekla, na sodnjem stolu še enkrat skusiti, da bi Kristusa rešil.
Ko je terpeči Jezus do Gabate prišel, vsedel se je Pilat na svoj stol, in njegovi služabniki so okoli njega stali. JezuB pa je stal v sredi med dvema razbojnikoma, ki sta imela biti ž njim vred v smert obsojena, kakor da bi bil tudi on hudodelnik in sicer največi med vsemi hudodelniki. On je stal v oblasti beriSkih hlapcev pred krivičnim sodnikom, da bi bil on, sodnik živih in mert-vih, krivično v smert obsojen. Stal je z zvezanimi rokami ves skerčen, in z veliko verigo okoli vratu, kakor so jo po navadi okoli vratu devali takim, ki so imeli obsojeni biti. In zavoljo velikih bolečin in od mraza
— 236 —
se je na celem životu tresel. Njegovo serce v persih mu je tudi nemirno bilo, ker se je kot človek bal obsodbe v smert.
Ko ga je tedaj Pilat tako revnega pred sabo stati videl, imel je ž njim usmiljenje in si je sam pri sebi mislil: Ob! ali ima ta ubogi Slovek tako britke smerti umreti? Pred Bogom in pred svetom je velika krivica, ako ga v smert obsodim. — Zato je botel Se enkrat skusiti, ali se ga bodo Judje usmilili. On vstane tedaj od svojega stola, postavi Jezusa na visok Štirivoglat kamen, ki je bil ondi, in je na glas rekel; „ Glej tel vaS kralj 1" to je: Poglejte sem in ogledujte prav dobro tega ubo-zega človeka, kterega tožite, da je botel postati vaš kralj. Kako more to res biti? saj nima nobene podode kralja! In ako bi to tudi res bili, ali ni že dovolj ponižan, tako da ne bo nikoli več na kaj takega mislil. Pustite mu tedaj življenje in ne teijajte, da ga v smert obsodim.
Ko so Judje sližali, da išče Pilat zopet Jezusa spustiti, so od jeze malo da ne zdivjali in so kot obnoreli na ves glas vpili: „ProS, proč ž njim! Križaj gal81) O satansko in serdito sovraštvo, ki se ne da nikakor potolažiti 1 O Jezus, kako je bilo tebi pri serci, ko so taki divji glasovi na tvoja ušesa bili? O žalostna mati Marijal kako globoke rane je tvoje materno serce občutilo, ko Bi slišala, da tvojega ljubega sina brez vse milosti v smert tergajo ? O vi ljubi Jezusovi prijatli I kako globoko je to divje vpitje vaša eerca prebadalo, ko ste slišali kričati: „Križaj gal križaj ga I« Zakaj ni Bog pri tej priči to hudobno ljudstvo kaznil? Tega ni pripustila neskončna ljubezen in dobrota Božja, ktera tudi mene in druge velike greSnike tako dolgo in poterpežljivo prenaša in ne kaznuje koj po storjenem grehu z naglo smertjo. „Bog namreč čaka poterpežljivo, zato da nam zamore milost skazati," pravi prerok*)
Jan. 19, 15. ») In. 30, 18.
— 237 —
Molitev.
Hvaljen bodi Jezns Kristus, kterega so Judje v smert teijali; hvaljen in ČešČen bodi za to sedaj in na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljiviSi Jezus! jaz te prosim po tvoji Čudovitni ljubezni in dobroti, krotkosti in poterpež-ljivosti, s ktero si divje upitje kervoželjnih Judov poslušal: oh! omeČi moje terdo in oterpnjeno seree, da svoje grehe prav obžalujem, se resnično pokorim in svoje življenje stanovitno poboljšam, zato da ne bom nikdar več s terdovratnimi Judi vpil: Križaj ga! temveč, da z ustmi in s sercem vpijem in kličem: Jezus živi, Jezus gospoduj, Jezus kraljuj in bodi ljubljen, ČešČen in hvaljen od mene in od vseh kristjanov na vekomaj! Amen.
Drugi odstavek.
JeziiN v smert na križi obsojen.
Zoper krive sodbe.
»Njih vpitje je prihajalo čedalje veče. In Pilat je prisodil, da naj bi se dopolnila njih prošnja." (Lnk. 23, 23, 24.)
1. Premišljuj, kako so Judje Pilatu žugali, da ga pri cesarju zatožijo, ter so Jezusovo kri nad sebe klicali.
Ker se je Pilat dokaj čudil, da Judje tako zdivjano vpijejo, pravi jim: „Ali bom vašega kralja križal? Veliki duhovni so odgovorili: Mi nimamo kralja, razun cesarja."1) Lahko je verjeti, da je derhal tu vpiti začela: Živi cesar! on je naš gospod. Kdor se zoper cesarja vzdiguje, naj umerje. — Tega krika in vpitja je bilo
») Jan. 19, 15.
— 238 —
toliko, da ni nobeden slišati mogel svojega lastnega glasu, kakor priča sveti Lukež rekoč: „Oni pa so tiščali z velikim vpitjem; in njih vpitje je prihajalo čedalje veče,al) tako da se je Pilat bal, da ne bi se Judje ep un tali, ter njega in njegove vojake pobili. O grozna hudobija Judov, in bolj ko satansko sovraštvo! Bili so od cesarja s silo premagani, in pod težek, skoraj neprenosljiv jarm djani; in sedaj, ko jim je Bog tako zvestega duhovskega kralja in odrešenika poslal, da bi jim bil njih težki jarm po deržanji njegovega nauka olajšal, hočejo raji pod težkim jarmom cesarja in hudiča ostati, kakor da bi tega svojega tako krotkega kralja spodobno sprejeli. Tako veliko je bilo njih sovraštvo do Kristusa, in tako zelo jih je žejalo po njegovi kervi, in po njegovi smerti. — Ko je tedaj Pilat videl, da nič ne opravi, in da so Judje vedno bolj nepokojm, je sklenil, to nedolžno kri na nje položiti. Vzamo tedaj vode po judovski ali domači navadi, si roke umije vpričo vsega ljudstva, in reče: BJaz sem nedolžen nad kervijo tega pravičnega, vi glejte: Vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: Njegova kri pridi na nas, in na naše otroke.s)" In zavoljo teh besed je Judovsko ljudstvo od Boga prekleto do današnjega dne, tako da veliko njih kazen te nedolžno prelite kervi tukaj časno, m tamkaj večno terpi. — Ti pa, o kristjani želi in prosi b skesanim sercem: O Jezus! tvoja kri naj pride na me, da me od mojih grehov omije, me posveti in zveliča! Amen.
2. Premišljuj, kako je Pilat Kristusa v smert na križi obsodil.
Ko je Pilat videl, da ne more nič opraviti, hotel je nemirno ljudstvo potolažiti, in Kristusa v smert obsoditi. Vkaže tedaj po rimski navadi trobentati, da bi vsi vtihnili. Potem se vsede Pilat na svoj sodnji stol, in govori obsodbo v smert s temi, ali enakimi besedami: Mi Ponci Pilat, sodnik in deželni poglavar v Jeruza-
') Luk. 23, 23. ») Mat. 27, 24, 25.
— 239 —
lemu za Saša najmogočnejšega cesarja Tiberija. Ker je bil Jezus iz Nazareta od velikih duhovnov in od vsega judovskega ljudstva zatožen, da, akoravno od nizkih ubo-zih starSev rojen, se je delal Judovskega kralja, in Se celo sinu Božjega; kakor tudi, da je ljudi šuntal, naj bi se spuntali, in cesarju davkov ne odrajtovali; in da je več enakih hudobij delal: tedaj smo po svoji dolžnosti vse to na tanjko preiskovali, in naSli, da je res tako. Zato ukazujemo, da se ima Jezus iz Nazareta zavoljo teh hudodelstev brez usmiljenja in milosti živ in nag na križ pribiti, in med dvema razbojnikoma križati. V spričbo te nepreklicljive odsodbe razlomimo sodnjo palico nad njim, in izrečemo da je v smert obsojen. — Na to je Pilat palico zlomil, in ukazal s trobento trobiti.
O krivična obsodba 1 On, kterega so njegovi najhujSi sovražniki poprej brez vsega greha našli, ko jih je prašal: Kod zmed vas me zamore greha obdolžiti? se sedaj v smert obBojuje kakor hudodelnik; pravični je za grešnika spoznan; nedolžni je za hudodelca oklican, sodnik živih in mertvih je od krivičnega sodnika obsojen v sramotno smert na križi. O kristjan! pomisli, kako strašno se je zdela ta obsodba tvojemu OdreSeniku. Vsa njegova človeška natora se je nad tem zgrozila njegovi bolni udje so se stresli, njegovo slabo serce mu je od groze močnejše bilo, globoko je zdibnil in k svojemu nebeškemu Očetu govoril: Oče! glej, kako sem nedolžen v smert obsojen. O ljubi Oče! jaz sprejmem od Pilata, ali, da bolje rečem, od tebe obsodbo radovoljno in pokorno za grobe vsega sveta, in ti darujem svojo revo in nadlogo, in vse, kar terpim, da po meni ubogi grešniki milostno sodbo dobijo. Amen.
Oh, najdobrotljiviši Jezus! daj, da se ta tvoja prošnja tudi nad mano ubogim grešnikom uresniči. Amen.
3. Premišljuj Marijino serčno žalost zavoljoto strašne sodbe.
Pridite sem, o materna serca 1 in premišljujte, kaj je ljubezni polno Marijino serce občutilo, ko je strašno
— 240 —
obsodbo svojega sina do besede slišala. Oh! kdo zamore reči, kakošna žalost je prešinila njeno sveto dušo, ko je slišala, kako je Pilat nje ubozega sina obsodil? Ko je Pilat začel obsodbo izrekovati, so se začeli vsi njeni udje tresti; in kolikor besed je šlo iz njegovih ust, toliko ran je dobilo nje materno seree. Ko je pa rekel, da se ima Jezus iz Nazareta nag in živ za roke in za noge na križ pribiti, jo je tak strah prepadel, da je iz serca zdihnila, m od žalosti obnemogla. Ko se je zopet zavedela, je svoje oči proti nebu obemila, in britko jokajo svojo žalost nebeškemu Očetu tožila. Potem je svoje objokane oči k svojemu obsojenemu sinu obemila, ter je videla in spoznala, kako je njegovo seree zastran te strašne obsodbe vse pobito. Kakošne bolečine je čutilo nje materno seree? Nobeden ne more njene serčne žalosti izgovoriti ali dopovedati! toda vsegamogočna roka Božja je nje slabo Berce krepila, in jo živo ohranila, da ji je bilo mogoče vpričo biti pri Jezusovem terpljenji do konea, da je tako več si zaslužila.
Ko je Marija videla, kako je Pilat po izrečeni obsodbi palico nad njenim sinom zlomil, zdelo se ji je, da je Pilat tudi njeno seree na dvoje razlomil ali raztergal. Zato je postala zopet taka bolečina v nje diviškem sorei, da se je težko premagala, da ni na glas zavpila, ter je začela zdihovati in tožiti: O moj sin Jezus! O Jezus! preljubi moj sin! tedaj si v smert obsojen, ti edino upanje mojega življenja!
Tako je tožila žalostna mati, in ž njo sveta Magdalena in je plakala s svetim Janezom in z vsemi Kristusovimi prijatelji nad krivično obsodbo svojega sina in našega Odrešenika. Zato žaluj s to prežalostno to-varŠijo tudi ti, moj kristjan! toži nad to strašno obsodbo in tolaži žalostno Mater s serčnim sočutjem, in reci:
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteri je bil za nas v Bmert obsojen; zato bodi češčen na vekomaj I Amen.
1. O .Jezus, ti nedolžno Jagnje Božje! jaz te prosim po tvoji nedolžnosti, od ktere je tudi Poncij Pilat očitno
— 241 —
pričal, ko si je roke umil rekoč: Jaz sem nedolžen nad kerrijo tega pravičnega 1 Omij, o moj nedolžni Zveličar! omij me s svojo drago in močno kervijo; očisti me od mojih grehov; in stori me pravičnega in nedolžnega; posveti in zveličaj me po svoji nedolžni kervi, po svojih neskončnih zaslugah, in po svoji veliki dobroti. Amen.
2.	O Jezus, ti sodnik vseh živih in mertvih, vseh pravičnih in nepravičnih! jaz te spominjam na veliko ljubezen in dobroto, s ktero si se v svojem življenji na zemlji dal soditi, in v sramotno smert na križi obsoditi. Jaz te prosim po tvoji takratni stiski in strahu, dodeli mi, da sodbe ljudi zaničujem, in drugih krivo ne sodim; temveč da se svoje sodbe bojim, ter tako od tebe milost-ljivo Bodbo zadobim po tvojem nezmernem usmiljenji. Amen.
3.	O Marija 1 jaz te spominjam na žalost, ktero Bi čutila, ko si slišala Foncija Pilata krivično obsodbo nad tvojim ljubim sinom izreči. Jaz te prosim, zaddbi mi od svojega sinu Jezusa gnado, tako živeti, da pri njem miloBtljivo sodbo dosežem. Amen.
Tretji odstavek.
KriNtnim naložbo težki križ na ram«.
Beri to premišljevanje, kedar ti je težek križ naložen.
njega rami je poglavarstvo.« (Iza. 9, 6.)
1. Premišljuj, kako neusmiljeno so ravnali z obsojenim Jezusom Judje in neverniki, vojak in beriški hlapci; in mu niso dali ne mirti, n pokoja.
Potem ko je bila smertna otfsodba nad Kristusom
izrečena in prebrana, bili so Judje tako veseli, kakor da
bi se jim bila največa sreča na svetu prigodila. Da ne bi
Pilat svojo sodbe preklical, niso bo prav nič mudili,
temveč so skerbeli, da je bilo kmalo vse gotovo, kar jo
bilo za križanje potrebno. Koj po njegovem vjetji so
1 »•
Kristanovo iirijenje in tmert	10
— 242 —
dali tesarjem križ napraviti. Sedaj so poskerbeli Se za žeblje, vervi, kladva, svedre, klešče, lestvice, droge, in vse, karkoli je bilo h križanju potrebno. Z eno besedo: oni niso marali ne za trud in delo, ne za denar in stroške, samo da je njih zopernik le kmalo na križ bil pribit. Tako so Jezusa sovražili.
Beriški hlapci so Jezusa zgrabili, in naglo po stopnicah doli peljali. Takrat je bila navada, da so hudo-delnikom, ki so bili v smert obsojeni, vina piti dajali, da bo lože prenašali muke in terpljenje. Dvema razbojnikoma, ki sta imela z Jezusom vred ven peljana biti, so tudi res dali vina, ali ubogemu, zdelanemu in oslabelemu Jezusu ni nobeden takega okrepčanja privoščil. Videl je, kako dvema razbojnikoma davolj vina dajejo; ali ni ga bilo, da bi se bil Jezusa usmilil.
Gotovo so tudi beriški hlapci z razbojnikoma pili, ker so jim menda Judje dovolj vina dali, da so postali bolj prederzni, in da so s Kristusom bolj neusmiljeno ravnali. Zato so se s Kristusom šalili, so mu večkrat napivali, dali mu pa niso nič. Tedaj je Jezus lahko s psalmistom tožil: „S postom pokrivam svojo dušo, in bilo mi je v zasmehovanje. Zoper me so govorili, kteri so sedeli pri vratih, in od mene pojejo, kteri vino pijejo. Jaz pa, o Gospod! k tebi molim."1)
2. Premišljuj, kako so rabeljni Jezusa neusmiljeno z vervmi in z verigami povezali.
Navada je bila pri Judih in poganih, da so hudo-delnike z vervmi in z verigami močno povezali, in tako v smert peljali, zato da jim niso ušli. Ali čim tesniše bo Jozubu volneno obleko sred života in na ramah povezali , tim veče bolečine je čutil na svojem ranjenem telesu. Volna namreč ni dobra za rane, ker vnema in dela tedaj veče bolečine. Kadar ima tedaj kdo kako rano, mu jo povežejo ne z volnenimi, ampak z lanenimi rutami. Pomisli tedaj, kako je volnena obleka Jezusu
') p». 68, 11-14.
— 243 —
nove bolečine delala, ko je bila tako tesno mu povezana; rane so ga začele zopet boleti, skl6ti in se mu vnemati. In to je bilo njegovo žimnato oblačilo', nad kterim toži v zgorej omenjenem psalmu rekoč; „Naredil sem si žimnato oblačilo, in bil sem jim v pregovor;"1) ker mu je na njegovem ranjenem životu veliko veče bolečine delalo, kakor debela, žimnata obleka, ktero kdo na svojem telesu nosi. O, kako velike bolečine je Jezus takrat terpel? Tolaži se s tem, ubogi človek 1 če imaš kedaj rano, in ne moreš imeti vsega, kar ti je za celenje potrebno. Misli takrat na svojega ranjenega Zveličarja, ki ni najmanjše lanene rutice imel, da bi jo bil na svoje rane položil. Domišljuj si, da tvoj Odrešenik tako le k tebi govori:
Moj Sin 1 poglej , kako Hudo z mano delajo. Oh 1 pomisli na mojo neugodno spokorno obleko. Poprej sem imel smešni škerlatasti plajšč in sem moral skoraj na pol nag hoditi, sedaj so mi mojo volneno suknjo prav tesno k životu privezali, tako som od tega hude bolečine čutil. Oh! pomisli, kako sem terpel lakoto, posebno pa hudo žejo. Kapljice vode mi niso dali, še manj pa vina, da bi si bil suh jezik omočil; ne kapljice balzama, da bi ga na svoje rane vlil; ene četertinke ure mi niso miru dali, da bi se bil malo počil; najmanjše, meni potrebne reči mi niso dali: in jaz sem bil vendar po-peterpežljiv, in se nisem proti nobenemu potožil. Ti pa, če imaš en perst otekel, vedno tožiš, in nočeš nič terpeti. Ali se pravi to, moj zgled posnemati? Ali se pravi to, moje britko terpljenje z zvesto ljubeznijo vračati?
3. Premišljuj, kako je bil Jezusu težki križ na rame djan.
Ko je bil ubogi Jezus, oblečen v svoja oblačila, s ternjevo krono na glavi in okoli svojega života in ram z vervmi povezan, so ga beriški hlapci od Gabate nazaj
») P«. 68, 12.
— 246
proti Pilatovi hiši peljali šest in dvajset korakov na terg, so težki križ prinesli, in ga pred njegove noge vergli. Križ je bil, kakor vsi učijo, velik, debel, dolg in težek. Dolg je bil petnajst čevljev, povprečni tram pa osem čevljev. Križ je bil narejen iz debelega, močnega lesa, da je mogel nositi človeka, nesel pa ga je en človek težko. Iz kakošnega lesa pa je bil križ, niso VBi ene misli. Nekteri pravijo, da je bil iz oljčnega lesa, drugi pa pravijo iz hrastovega. Naj bo pa karkoli , to je gotovo, da je bil težek les, tako da močan mož je imel dosti ga nositi.
Ko je Kristus ta težki križ zagledal, oh! kako se je njegova človeška natora zavzela I Groza mu je celi život Bpreletela; toda iz velike ljubezni do našega zve-ličanja je vendar *	' * 1	vojo glavo
rekoč: Pozdravljen mi bodi, o dolgo zaželjeni križ 1 ti si postelja, na kteri bo moje bolno telo počivalo. Tebe sem vedno želel, in po tebi sem hrepenel, kot po svojem altarji in po svoji klavnici; tebe sem iskal in ljubil kot kraljevo palico svojega kraljestva in ključ do paradiža. O ljubi križ 1 ker si od ljudi zaničevan, te jaz radovoljno sprejmem, in hočem na tebi živeti in umreti. — Pomisli, o kristjan! kako ginljivo je bilo vedeti, ko je ljnbeznjivi Jezus neprijetni križ tako prijazno pozdravil, ljubeznjivo poljubil in s svojimi solzami tako obilno omočil in posvetil. Oh! komu ne bi solze v oči stopile, če to prav premisli ? Gotovo je bilo več priče-jočih pri tem žalostnem pogledu omečenih in ginjenih, da se jim je obsojeni Jezus v serce usmilil.
Ko je KristuB svoj križ tako prijazno pozdravljal, bilo je vpričo več tisoč angeljev, kteri bi bih radi sveti križ namesti Jezusa nosili. To da velika ljubezen Jezusova do našega zveličanja tega ni pripustila, temveč on je hotel svoj križ sam nositi. Ker ni bil nobeden zmed rabelinov tako usmiljen, da bi bil križ vzdignil in ga Jezusu na ramo položil, je menda KristuB sam
do tal priklonil,
pozdravil
— 245 —
svoje ranjene roke stegnil, in z veliko težavo križ na svoje rame vzdignil in poterpežljivo ga začel nositi, med tem ko je sam pri sebi govoril: Pridi sem, o zaželjeni križ 1 ti mi boš moj meč in moja zmagovavna bandera, s ktero bom svoje sovražnike premagal; moj ključ, s kterim bom vernim nebesa odpori, in moj altar, na kterem se dam zaklati in darovati v spravno daritev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteri je s križem vse naše grehe na se vzel; zato bodi češčen sedaj in na vekomaj 1 Amen.
O Jezus, najdobrotljiviši OdrešenikI hvala tebi, da si zavoljo našega zveličanja svoj križ in vse naše grehe in dolge na se vzel, in na svojih ramah nosil. Dodeli nam, te prosimo , po svetem križi, kterega si za nas nosil; da svoj vsakdanji križ radovoljno sprejememo, poterpežljivo nosimo, in na križevem poti zvesto za tabo hodimo do Kalvarije, ali do groba, ter da nam tvoj sveti križ vrata odpre v vesela nebesa. Amen.
Četerti odstavek,
Kako je Kristus svoj križ nosil.
Kedar morati težek križ nositi.
„I» je svoj Jcrii nosil, in ven šel na mesto, lei se imenuje mesto meri vaških glav." (Jan. 19, 17.)
1. Premišljuj žalostno Kristusovo hojo s križem na ramah.
Bili so takrat velikonočni prazniki, kedar so po Božji
Sostavi vsi moški iz cele judovske dežele imeli priti v eruzalom, ako niso bili postavno zaderžani. In akoravno žen in otrok ta postava zadevala ni, vendar je tuli njih veliko k tem praznikom prihajalo. Ša celo izmed never-nikov jih je mnogo dohajalo v Jeruzalem, in sveti Janez omenja take tudi v svojem evangelji. Kako leto jih je čez dvajset tisoč ljudi v Jeruzalem vkup prišlo.^ Se celo to terdijo učeni možje, da je okoli dva milijona
— 246 —
ljudi bilo vsako leto v Jerusalemu za veliko noč. —
i mestu govorilo, da se ima ve-
•a -m m •	«	■	vj 1 ■ u	•
zato bo vsi sem pritekli, da bi bili vpričo. Kolikor je veljavniši in elavniši človek, ki se v smert pelja, toliko več ljudi se navadno snide. Veak je botel pervi biti, prav dobro videti kralja vseh hudodelnikov, kakorso ga imenovali.
Pridi zato tudi ti, o kristjan! in poglej, v kakoš-nem redu so Sli na morišče. Bandernik s trobento je od spred korakal, in koj po tem so Sli Pilatovi vojaki v orožji. Za njimi bo šli rabeljni po versti in so nosili orodje, ki je bilo pri križanji potrebno. Eden je nesel lestvico, drug pa sveder, drug vervi, kladva, klešče in in žeblje, itd; eden je nesel verč vina, ki je bilo z miro zmešano, kakor bo ga dajali piti budodelnikom, predno so jib križali; drug je imel posodo z jesibom in hiso-pum. Potem sta hodila dva razbojnika naga in zvezana in dva beriška hlapca, ki sta ju peljala; na zadnje je prišel ubogi, žalostni Jezus s križem na rami, in štirje zmed be-riSkib hlapcev ž njim, ki so bili po vojaško opravljeni, ktere zavoljo tega evangelisti tudi vojake imenujejo. Eden je pred Jezusom stopal in ga je za verv peljal, s ktero je bil Jezus okoli života zvezan; dva sta Btopala na straneh, in sta ga der-žala za vervi, s kterima je bil za rame privezan; eden pa je stopal za njim z drogom v roki, s kterim je Jezusa tepel in naganjal, naj hitrejše stopa. Za Kristusom so jezdarili veliki duhovni, farizeji, pisma rji in Bta-rašini in na zadnje je sledilo vse polno ljudi, kteri so hotli križanje gledati. Oh, kristjan! bodi tudi ti eden zmed gledavcev, toda izmed spokornih in pobožnih.
2. Premišljuj, kako je bil Jezus zasramovan, med tem ko je križ nosil.
Ko je bil David prisiljen pobegniti iz Jeruzalema, govoril mu je hudobni Semej: „Pojdi, pojdi mož kervi, Belijalov mož! Glej , sedaj te stiska tvoje lastno hudo, ker si mož kervi."1) Tako so govorili tudi veliki duho,
') 2. Kralj. 16, T.
čudodelni, slavni mož križati,
— 247 —
ni Kristusu, ki bo se veselili, ko bo videli Jezusa s križem iti. Bekli so mu: Pojdi, pojdi ti Belijalov mož, ti zapeljivec ljudi! Sedaj se ti prav godi, kakor si zaslužil, saj že zdavno bi imel biti na križ pribit. Ti si nas večkrat pred ljudmi zasramoval; sedaj ti to pover-nemo. — Z velikimi duhovni je tudi ljudstvo Jezusa zasramovalo.
Tisti, ki so bili na cvetno nedeljo vpili: „Ceščen bodi On, ki pride v Gospodovem imenu 1" so sedaj skoraj vsi govorili: Preklet bodi, ki je prišel v satanovem imenu! to je: on je le prišel, da bi nas bil zapeljal in pogubil. Oj! kako so te in enake gerde besede in klet-vine ubozega Jezusa bolele, ki je videl, da ga skoraj vsi ljudje verh vseh bolečin, ki jih terpi, še preklinjajo.
Ker so veliki duhovni koj za Kristusom jezdarili, zato so beriški hlapci bili bolj prederzni, da so z Jezusom bolj neusmiljeno ravnali, ker so vedeli, da ti gospodje to radi vidijo. Menda so tem hlapcem tudi večkrat rekli: Dajte ga! tolčite ga! saj zasluži. In to je bilo njih največe veselje, da so videli Jezusa terpeti. Od njih je že prerok Jeremija v svojih žalostnih pesmih prerokoval rekoč: »Nad tabo odperajo svoja usta vsi tvoji sovražniki, žvižgajo in in z zobmi škripljejo, rekoč: Požrimo ga! glej, to je tisti dan, ki ga smo čakali; doživeli in videli smo ga.tfl)
Iz tega lahko spoznaš, kako seje Jezusu na tem kri-ževem potu godilo. Vsa poredna derhal iz mesta se je zbrala, okoli Kristusa letala, vsakoverstne zaničljivo besede mu govorila, zasmehovala, ter ga s kamnjem, prahom in blatom metala; še celo kak kamen so mu nastavljali na pot, da bi se spodtaknil in padel. — Tako je bil kralj časti in slave od vseh zaničevan, zasramovan in žaljen.
3. Premišljuj, kako bo Jezusa tolkli, ko je križ nosil.
') Žal. pes. 2, 1«.
— 248 —
S samimi bosedami niso bili ti hudobneži še zadovoljni, temveč, ko so videli, da Jezus za vse to nič ne mara, in se kar nič ne jezi, jih je to dokaj jezilo, zato bo ga hotli tolči in nagajati mu. Tega morebiti kdo ne bi verjel, ker navadno take ljudi v miru ven peljejo, kteri so v smert obsojeni; zato hočemo tušem postaviti, kar je Marija, Mati Božja, sama sveti Brigiti povedala: „Ko je moj Sin s težkim križem na ramah šel na mesto, kjer je imel terpeti, tolkli bo ga nekteri na vrat, drugi v obraz in sicer tako močno, da akoravno nisem videla, sem vendar udarce slišala." O neslišana grozovitnost in trinoštvo, kakor se le pri divjakih nahaja! Ubogi Kristus je bil že tako bolan, in vendar ti grozovitneži niso imeli ž njim usmiljenja, temveč so ga tako usmiljeno tolkli, da so se udarci daleč okoli slišali.
Pa tudi z dreganjem in tolčenjem niso bili zadovoljni, kakor popisuje sveti Bernard po tem, kar je iz Marijinih ust slišal: »Ko je bil Kristus na Pilatovo povelje, s predliodečim klicarjem, noseč sam svoj križ, k smerti peljan, zbralo se je veliko ljudi, ki bo za njim hodili; eni bo se jokali, drugi pa so ga zasramovali, in z blatom in drugimi nesnagami ga metali." O naj dobrotljiviši Jezus! kako ti je bilo vendar mogoče, tako
Strdo zasramo vanje terpeti, in tako terpljenje prenašati. hI kako umazano je bilo tvoje oblačilo, in kako spremenjen tvoj obraz! Pa tudi od beriških hlapcev, ki so
S a peljali, je Jezus imel veliko prestati. Njim so namreč udje dnarja dali, in zavkazano jim je bilo, da nimajo imeti usmiljenja s Kristusom, temveč da mu imajo vselej le nagajati. Kdo ne v6, kaj vse denar premore? Tedaj so ti beriški hlapci tako neusmiljeno b Kristusom ravnali, kakor jim je le mogoče bilo, tedaj so ga za vervi vlačili, naj bi hitreje Btopal; drugi so z vervmi ga nazaj vlačili. In kar so si mogli umisliti, vse so z Jezusom delali, da bi le Judom dopadli. Zato jih je David, ki je Jezusove terpljenje v preroškem duhu popisal,
249
imenoval „nemirna teleta, debele junce, rjoveče leve, grizeče pse, trumo hudobnih" *), ker so nedolžnega Jezusa, dokler je bil v njih rokah ne človeško, ampak tri-noško, kot neumno živino mučili in terpinčili. Tolkli so ga s palicami, cebali so ga, z vervmi so ga vlačili, z drogmi so ga dregali, vlačili so ga za lase, oukali so ga za oblačilo, in vse so mu delali, kar koli so se mogli umisliti. Pomisli to dobro, o pobožni kristjan! imej usmiljenje s svojim Zveličarjem in nosi za njim svoj križ poterpežljivo.
4. Premišljuj Kristusovo revo in stisko na tem križevem potu.
Pot, po kteri mu je bilo iti od Pilatove hiše skozi mesto do gore Kalvarije, je bila pol ure dolga. Naš Odrešenik pa je eno celo uro hodil, ker je bil truden in zdelan. Predno je križ prijel, je bil že tako bolan in zdelan, da bi bil težko tudi brez križa na goro Kal-varijo prišel. Ker so bile namreč njegove svete noge od mnogih udarcev otekle, čutil je vsakikrat nove bolečine, ko je eno stopinjo storil. Tedaj si lahko misliš, da je kakor človek, ki ima otekle ali ranjene noge, tako previdno in mehko stopal, kakor je le mogel. Ker je imel pa težki križ nositi, ni mogel več mehko stopati, ker ga je težka butara silila krepke stopinje delati. Ker kam-nati tlak je bil neraven, je marsikterikrat krivo stopnjo storil, kar ga je tako zabolelo, da mu je po celem životu zašumelo in da je k svojemu nebeškemu Očetu milo zdihnil.
Od začetka, ko je začel križ nositi, je morebiti še
Eo konci šel. Ko je pa malo stopinj storil, mu je bil riž že tako težek, in ga je na rame tako tiščal, da je moral skrivi jen hoditi. In čem dalej je hodil, tem teže mu je bilo breme, in tim bolj bo je pod križem pripogibal.
') P». 21, 13-17.
— 250 —
Jezus je bil tudi bos, zato se je bil tudi ka-košenkrat na kamen udaril, da mu je kri tekla. In ker ga je zavoljo vednega gibanja križa in njegovega života volnena obleka vedno dergala in garala, so se tudi njegove že zalepljene in zaperte rane zopet odperle ter je iz njih kri tekla; kjer je tedaj Jezus šel, poznale so se za njim kervave stopinje. In to kri, ki je ena sama kapljica od nje več vredna, kakor vse zlato celega sveta, so budobni ljudje z nogami teptali in skrunili.
Potem je bil križ silno dolg in težek, in povprečno bruno mu je segalo od spred daleč čez kolena doli, tako da se je večkrat s svojimi koleni na-nj zadel. Kako ga je to bolelo, Bi vsak lahko Bam misli. Saj vemo dobro, kako zel6 boli, kedar se na kost, ali na koleno udarimo. Oh 1 koliko bolečin mu je to delalo, ker se je večkrat tako udaril; posebno ker je bil že poprej pobit na kolenih ? Potem pa je bilo Brednje deblo križa tako dolgo, da ga je moral za sabo po tleh vlačiti. Tedaj se je godilo , da je križ vedno gor in doli se mu pomikal, in mu tako na njegovih ranjenih ramah neizrečene bolečine delal. Kolikokrat ga je čez kamen, ali kaj takega vlekel, adel mu je z vso močjo na rame in ga na ternjevo rono dregnil.
Njegova suknja je bila v rane globoko vtisnjena, in ramna kost in pa pleče so od teže veliko terpele. Tedaj zavoljo vednega tresenja težkega križa so bile zopet po-prejsne rane na ramah, plečah in herbtu vedno ponovljeno, in s tiščanjem in garanjem volnene obleke razširjene. Tako se je iz več malih ran ena sama, velika rana naredila, ker se je koža ogarala, tako'da je Jezus bolečino za bolečino imel. Oh, kako nezapopadljivo velike bo bile bolečine, ki jih je moj preljubeznjivi Jezus na tem križevem potu terpel!
K vsemu temu se je pridružilo pa še drugo, novo terpljenje. Ker je bila namreč ternjeva krona tako gosta in Široka,.da je čez rame segala, zato je bila Kristusu dokaj na poti, da ni mogel križa prav na rame vzeti,
— 251 —
temveč ga je moral vedno le na konci rame deržati; zato mu je križ vedno z rame doli na roko padal. Bolni in oslabljeni Jezus je imel tedaj vedno opraviti, da si je križ zopet na ramo spravil, kar ga je tako utrudilo, da je vse moči zgubil, in da mu je pot po celem životu obilno tekel. Tako je hodil Jezus omahovaje, zdihovaje in plakaje s svojim sramotnim križem na mesto mert-vaških glav* ni bilo nobenega, da bi se ga bil v tej veliki revi usmilil. Usmili se ga saj ti, o pobožni kristjan*! in tolaži ga s spokornim sočutjem.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteri je za nas težki križ nosil; ČešČen in hvaljen bodi zato sedaj in na vekomaj. Amen.
0 Jezus, ki nosiš težki križ! čast in hvala ti bodi za to sedmo pot v tvojem britkem terpljenji. Mi častimo ta tvoj križev pot, poljubujemo pobožno vse tvoje kervave stopinje in te pohlevno prosimo, da nam vse naše grešne poti odpustiš ter svojo Božjo milost dodeliš, zato da v prihodnje na poti križa in pokore ostanemo, zvesto za tabo hodimo in tako enkrat s tabo v večno življenje pridemo Amen.
Peti odstavek.
Jezus pade pervič In <lrnglč s križem.
To naj človek premišljuje, kedar je padel v smertne grehe.
»Gospod je na-nj naložil nas vseh pregreho *
1. PremiSljuj, kako je Jezus pervič s križem padel.
Ko je sto in Šestdeset korakov daleč priSel, in ga je teža križa in težavna pot vsega zdelala, padel je na
— 252 —
voglu velike ulice vpervič s križem tako močno, da se mu je kri vlila iz ust in iz nosa. Tu je tedaj terpeči Jezus s svojo ternjevo krono ves reven na tlet ležal, bil je od omedlevice ves bled v obrazu; tak je bil, da bi Be ga bilo terdo kamnje usmililo. Bil je namreč tako brez moči, tako oslabel, tako poln bolečin, da sam od Bebe ne bi bil se več od tal vzdignil. Zato je svoje kervave oči k beričem obračal, da bi se njega usmilili ter mu pomagali. Ali oni niso poznali nobene milosti. Sveti Bernard namreč pravi: »Tvoj OdreSenik, o človek! je padel pod težo tvojih grehov; ali kdo ga je pa vzdignil? Ležal je na zemlji in je pod težo skoraj skopernelj vendar so ga beriški hlapci še cebali; ni ga bilo, da bi se ga bil usmilil. Toda ljubezen dala mu je moči, in mu je zopet na noge pomogla, ter ga je gnala, da bi naprej šel, in umeri za naše zveličanje."
Tu poglej, pobožna duša! kako neusmiljeni so bili ti kervoželjni mučitelji. Enega trenutka niso dali bolnemu Jezusu, da bi bil počival, temveč bo ga naglo zopet z vervmi od tal vzdignili, tolkli so ga b kolmi, in i nogami suvali tako nemiloBtljivo, kakor da ne bi bil človek, ampak neumna žival. Pomisli, o kristjani ta bolestni padec in kako je Kristus zdihoval in solze točil. Saj kedar zdrav in močan človek težko pade, težko zopet na noge vstane, ker se je močno udaril; kako pa je bolelo v smert bolnega Jezusa, ko je tako težko padel, in oh! kako težko mu je bilo, zopet vstati 1 Vendar je poterpežljivo klavno jagnje storilo, kar je moglo: ljubezen do našega zveličanja mu je novih moči podelila, ter je zopet na noge vstal, težki križ zopet na svoje ranjene rame vzel, in je hitro, kolikor mu je njegova slabost dopuščala, na križevem potu naprej šel. Oh! ali se nam naše terdo serce ne omeči, ko to prav premislimo in si Jezusovo gorečo ljubezen do našega zveličanja globoko v serce vtisnemo?
2. Premišljuj, kako Kristus, noseč svoj težki križ, svojo ljubo mater sreča.
— 253 —
Da je ta prigodba resnična, spričujejo mnogi stari pisatelji, in spričuje cerkev, ktero je bila sveta Helena aezidala k časti te skrivnosti, in akoravno so jo Turki poderli, vendar še sedaj tisto mesto imenujejo „ sveta Marija v omedlevici." Tako častijo tudi kamen, na kterem je Marija v omedlevico padla, ki je bil potem prenešen na goro Sion v cerkev svete poslednje večerje. Kamen pa, na kterega je bil Kristus padel, jo na sodnjem stolu Gabata vzidan. Tedaj premišljuj to prigodbo.
Ko je bil nedolžni Jezus od boječega Pilata v smert na križi obsojen, in je žalostna mati Božja videla, da Tse ljudstvo peš in jezd6 ven teče, tu se je bala, da ne bi mogla več k svojemu ljubemu Sinu blizo zavoljo ne-Stevilne množice ljudi. Zato je sveti Janez žalostno mater po krajši poti peljal na pripravno mesto, sto in sedem , in šestdeset korakov od Pilatove biše, kjer je imel Jezus memo iti, tukaj je Marija čakala b tako težavo in žalostjo na našega Odrešenika, da je s pošteno in čisto Suzano govoriti zamogla: „V stiskah sem od vseh strani,"') tako da ne vem, kaj mi je storiti. Ali je hotla proč '"ti, da ne bi videla terpljenja svojega sina? pa materna ljubezen ji tega ni dopustila. Ali je pa hotla ondi ostati, in gledati, svojega sinu terpeti? Pa to je bilo strašno. Vendar pa je hotla svojega Bina tukaj počakati in s svojo pričujočnostjo skazati mu svojo materno ljubezen. Zaresl to je bil moški sklep, moška stanovitnosti Ohl kaj je uboga, žalostna mati tukaj prestala, ki je svojega sinu tisočkrat bolj ljubila, kakor zamoreš ti svoje starše ljubiti ? Žeblji goreče ljubezni so jo ondi na mesto pribili in nazaj deržali, ker sicer ne bi bila mogla ondi ostati, ae bi bila tiste žalosti prestala.
Med tem je šlo memo ljudstva, ki je trumoma naprej hitelo, da bi pri križanji pripravno mesto si poiskalo. Od teh je imela žalostna mati veliko prestati, ker je slišala, kako zaničljivo govorijo od njenega nedolžnega
') Dna. 13, 22.
— 254 —
sina. Ko se je pa tisti približal, ki je trobental, ob, ti moj Bog! kako je to trobentanje Marijino seree prebadalo, ker je vedela, da to trobentanje oznanuje smert njenemu ečGnorojenemu. Fa Se bolj je postajalo žalostno njeno seree, ko je videla memo nesti orodje, ki je bilo It križanju potrebno; posebno ko je tisti, ki je nosil žeblje, kakor nekteri pravijo, žeblje žalostni materi pokazal in rekel: Glejte! s temi žeblji ima zapeljivec ljudi danes biti na križ pribit Oh! kako globoke rane so ti žeblji žalostni materi vzekali! — Oh Oče nebeški! po Jezusovih in Marijinih bolečinah prebodi s temi žeblji moje seree in moje meso, ter rani mojo duSo s svojim Božjim strahom in s svojo Bveto ljubeznijo. Amen.
3. Premišljuj, kako Jezus vdrugi8 s križem pade.
Ko je Marija s svetim Janezom in s svetimi ženami nekaj časa čakala na prihod Jezusov, prišli so na zadnje ra-beljni in beriči, ki so nedolžno jagnje kot razbojnika zvezano v klavnico peljali. Marija ni še do te ure nikoli križa videla, pa tudi se ni nikoli slišalo, da bi bil obsojenec sam svoj križ nesel. Ko je tedaj videla, da je nje sin v največo sramoto obsojen, da mora, akoravno ves truden in zdelan in na celem svojem životu ranjen in razmesarjen, vendar sam svoj težki križ nositi, ter da je v smert bolan, od bolečin in truda ves skerčen hodil, ves se tresel, se potil, in kri iz svojih ran prelival, in da je bil bolj mertev ko živ; ni mogla od začetka videti svojemu sinu v obličje; Jezus namreč je ves skerčen hodil, in ternjeva krona mu je globoko doli segala čez čelo. Tudi je bil
ijuDa mati stala, in je vedel, kako ga želi v obličje pogledati, vzdignil se je s križem po konci in svojo mater milo pogledal. Ta žalostni pogled je njeno materno seree prebodel z globoko, smertno rano, da bi bila gotovo umerla, ako ne bi je bil vsegamogočni Bog žive ohranil. Kaj je pa Marija tu storila, ko je njeni sin ondi s križem memo šel ? O neizrečena ljubezen in ču-
— 255 —
dovitna stanovitnost! Prežalostna mati je bila bolj mertva ko živa, vendar je bila nje ljubezen tako močna, da ni nobenkrat najmanjše nepoterpežljivosti kazala, temveč se popolnoma volji Božji vdala. Kakor se je nje preljubi sin nebeškemu očetu sam daroval v živo daritev za zve-ličanje ljudi; tako je darovala tudi najdobrotljiviša Devica, kot prava Hči in posnemovavka Abrahamova, svojega Izaka ali najljubšega sina za človeško zveličanje; raji je videla, da ostane sama brez vse tolažbe, kakor da bi se bila človeškemu odrešenju na pot postavila. Vendar ni mogla svoje vroče ljubezni do svojega sina popolnoma v svojem serci skriti, temveč ko ji je Jezus blizo bil, zažene se med beriče, da bi ga objela, rekoč: Ohl preljubi moj sin! In Jezus zdihne: O Marija, ljuba matil Te same besede sta izgovorila, pri tem je Marija obnemogla in na tla se zgrudila, pa tudi Jezus je s križem na tla padel, ker so ga beriči silno vlačili in naprej silili, ter zavoljo te zamude kleli.
4. Premišljuj, kako je Marija Kristusovo terpljenje čutila.
Ko se je Marija po kratki omedlevici zopet zavedela, kaj meniš, da je mislila, delala in govorila ? Od preBilne žalosti ni mogla Marija kar besedice pregovoriti, temveč je le v svojem serci zdihovala: O moj sin Jezus! O Jezus, moj sin! To serčno žalost svoje matere pa je Jezus tako živo čutil, da ga je bolj bolela, kakor njegov težki križ, kakor je Marija sama sveti Brigiti rekla 1 „Ko me je moj Sin v toliki žalosti videl, ranila je moja žalost tako globoko njegovo serce, da se je zdelo, da je svojih lastnih bolečin pozabil." — Ko so beriči Marijo videli v omedlevici, in ko so jo druge svete žene koj od tal vzdignile in na stran odpeljale, vpili so ji hudobneži: Proč se poberi! zakaj nisi svojega sina bolje odgojila, da ne bi bil v naše pesti prišel ? S temi besedami so Jezusa zopet od tal vzdignili. — Tu pomisli, kako je bilo ubogi materi pri serci, ko so jo bili tako zaničljivo na stran pahnili. Ves čas njegovega
256 -
terpljenja ni bila nikoli tako blizo svojemu sinu prišla in ni še nobenkrat njegovih ran tako dobro videti mogla, kakor sedaj. Zato je bila pri tem žalostnem pogledu tako ginjena, da je menila, da ima ona sama ternjevo krono na svoji glavi in da vsi terni njeno materno serce prebadajo in ranijo. Ona je nekako čutila težki križ na svojih ramah, in ga je s svojim Binom na goro Kal-varijo nosila. Zato, ker je vse njegove bolečine na svojem životu čutila, bili so tudi vsi nje udje tako zdelani in trudni, da bi bila gotovo umerla, pa Božja vsegamogoč-nost jo je živo ohranila. Zato je stala med svojimi to-varšioami tako žalostna, da je bila skoraj merliču podobna; marsikterega memogredočih je ganila, da jo je pomiloval. O žalostna mati Božja 1 omeči tudi moje terdo serce, da se resnično spokorim. Amen.
5. Premišljuj, kako je Marija za svojim sinom Jezusom proti Kalvariji Šla.
Ko je bila že velika množica memo šla, okrepila jo je ljubezen zopet ter storila, da je za svojim sinom bo podala; šla je pa za kervavimi stopinjami svojega sina, kakor je ona sama svetemu Bernardu razodela, rekoč: „ Jaz, njegova prežalostna mati, sem šla za njim, kolikor in kakor sem mogla, z ženami, ki so bile z mano, ktere so me imele kakor mertvo in so me, da tako rečem, na rokah nosile, dokler sem prišla do mesta terpljenja." Kaj je pa delala mati Božja na tej poti? Ako hočeš vedeti, kaj je delala, pomisli le, kaj bi bila delala serčna mati, ki bi videla Bvojega edinega, ljubega sina tak6 v smert peljati. Ona bi vpila, zdihovala, plakala in to-ževala. Vse to bi bila tudi deviška mati Marija delala, toda ona je svojega Božjega sina s čeznatorno ljubeznijo modro in pametno ljubila. Zato se imenuje pri Sirahu: „mater lepe ljubezni"l), in pravi s tem, da je sicer svo- • jega sina iz celega serea ljubila, ali da vendar pri tej ljubezni ni bilo nič nezmernega, nič nespodobnega. Sicer
') Sir. M. 24.
— 257 —
pa je bila Jezusova mati; kar mati v takih okoliščinah po navadi terpi, to je tudi njeno Berce terpelo. Zato je hodila po Jeruzalemskih ulicah tako žalostna, da bi se je bili terdi kamni usmilili; britko je jokala in iz Berca zdihovala. Ona je Bpoznala in premišljevala veliko težo njegovega križa in nezapopadljivo težo grehov, ki je bila na njegovih ramah; zakaj ona je dobro poznala tiste preroške besede: „ Gospod je nanj naložil nas vseh pregreho."1) Zato je bila vsa bleda v obrazu, oči bo ji bile od jokanja vse rudeče; lica so ji bila mokra od solz, ustnice višnjeve; njeno deviSko serce jena vso moč bilo, roke so se ji neprenehoma tresle, njene svete noge so jo komaj nosile; z eno besedo: hodila je tak6, kakor da bi tudi njo v smert peljali, in je te in enake besede zdihovaje v svojem Berci govorila:
O moj sin Jezus! O Jezus, moj preljubeznjivi sin ! pojdi tedaj v največe terpljenje; pojdi, da splačaš vse dolge grehov in da človeški rod odrešiš. Oh Jezus, moj preljubeznjivi sini koliko težavnih potov Bem s tabo hodila v Betlehem, v Jeruzalem in v Egipt. Ali ta poslednja pot je najbritkejša, oh I v najbritkejšo smert I Sedaj zgubim vse; sedaj se mi zlomi palica moje starosti in ugasne luč mojih oči; sedaj mi zgine veselje mojega serca, vsa moja tolažba in vse moje upanje. Vendar pa izgodi se volja Božja I vse hočemo dati, vse zgubiti, samo da po tebi človek deseže svoje zveličanje. — Zato o pobožni kristjani tolaži žalostno mater Božjo s hvaležnim sercem, in počasti njenega Božjega sina na kri-žftvem potu ter reci:
Molitev v čast pervega Jezusovega padca s križem
Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki je s križem večkrat padel; zato bodi ČešČen in hvaljen sedaj in na vekomaj! Amen.
») Im. 53, ti.
Kristusovo življenje in smert.
17
— 258 —
1.	O poterpežljivi Jezus! spominjam te na tvoj pervi težki padec s težkim križem in te prosim, da ga svojemu nebeškemu Očetu za moje pregrešenje daruješ, in mi milost dodeliš, da bom mogel od grehov vstati in se v prihodnje varovati, da v noben greh več ne padem. Amen.
V čast drnzega padca.
2.	O poterpežljivi Jezus! spominjam te na tvoj drugi padec s križem in te pohlevno prosim, da me s svojo močno in mogočno roko deržiš, da v noben greh ne padem, temveč da ostanem stanoviten v dobrem, s pomočjo tvoje milosti. Amen.
K žalostni Materi Božji.
* ■
3.	O prežalostna Devica Marija! spominjam te na materno usmiljenje, ki si ga imela z Jezusom, ko je težki križ nosil. Oh! prosi svojega Sina, na-Sega Gospoda, po njegovih žalostnih padcih s križem, da nas milostljivo ovaruje, da v noben greh ne pademo in da ne pademo na zadnje v večno pogubljenje. Amen.
Šesti odstavek.
Jezu« pade tretjič a križem.
To se takrat ima posebno premišljevati, ko mora kdo svojemu blil-njemu pomagati križ nositi.
9Grede pa so dobili človeka ie Cirene, Simona po imenu; tega so primorali, da je nesel njegov križ(Mat. 27, 32.)
1. Premišljuj, kako je Jezus s križem v tre tj je padel.
Skušnja uči, da ko se s telesno boleznijo še serčna bolezen združi, Človek še bolj oslabi, tako da bolno telo ne more dolgo terpeti, temveč prej ali poznej popolnoma ,
— 259 —
upade. Tako se je na križevem potu godilo našemu ter-pečenem Zveličarju. Kar telo zadeva, je bil smertno bolan iu poln ran; in tej telesni slabosti se je pridruževala Se eerČna žalost in pobitost zavoljo tako bližnjega in sramotnega križanja, in zavoljo silne žalosti ž n:im vred terpeče matere, Marije Device. Ko se je namreč od svoje matere ločil, ponovilo se je v njegovem serci sočutje zopet tako, da je bil celo pot silno žalosten, in je vedno mislil na svojo prežalostno mater. Zato je tudi bolečine svojega života hujše čutil, kakor poprej. Križ mu je bil mnogo teži, kakor poprej; hodil je dosti bolj Bkerčen, kakor poprej, in ker je večkrat obnemogel, stopal je tudi teže in bolj počasi, kakor poprej. Z eno besedo: Kolena so mu omahovala, noge ga niso hotle več nositi in roke niso mogle več križa na rami vderžati.
Zato tedaj, ko je od poprejšnega mesta, kjer je svojo ljubo mater srečal, eden in sedemdeset korakov naprej prišel, in do križ poti prišel, bil je pod križem tako slab in obnemogel, da ni mogel naprej, temveč ko se je ob nekaj zadel, zgrudil se je na tla in ni mogel več vstati. Tukaj je vtretjič padel na kamnat tlak, in sicer tako silno, da ne bi bilo Čudo, ako bi si bil glavo razbil. Le Božja vsegamogočnost ga je tudi tukaj smerti rešila, po Davidovih besedah: „Sovan sem omahoval, da sem padel; Gospod pa me je sprejel."1) Ta padec priča prestaro ustmeno sporočilo in pa velik kamen, na kterega je bil Jezus padel, kteri kamen neki še dan današnji kažejo v Jeruzalemu pred vratmi cerkve svetega groba. " Ta kamen je bil na sredi ceste, in še precej visok, da «e je o deževnem vremenu nanj stopalo, in tako na uno •Hran poti skočiti moglo.
Premisli, pobožni kristjan! kako močno se je tvoj • Zveličar na tem kamnu udaril in padel na svoj sveti obraz, t-*ko da mu js mendp zopet iz uit in iz no*a kri se vlila, kako se je na svojo sveto glavo in na vse svojo ude
') P«. 117, 13.
17*
— "260 —
udaril! Tukaj je ležal sin večnega Boga nekaj časa v omedlevici na tleh. Poterpežljivi ZveliČar je bil tako poln bolečin in slabosti, da ni nikakor mogel sam Vetati. Zato se je milo ogledoval, ali se kdo najde, da mu roko poda: ali od vseh je bil zapuščen; zato je svoje kervave oči k nebu povzdignil, in je k svojemu nebeškemu očetu molil: O preljubeznjivi oče I usmili se svojega ubozega sina, kterega se nobeden ne usmilil Usmili se tudi vseh, kteri so globoko v grehe padli, da bi zopet vstali.
2. Premišljuj, kako je bil prisiljen Simon iz Čire n e , križ za Jezusom nositi.
Ko nišo beriški hlapci Jezusa z dreganjem in te-pen jem mogli na nogi spraviti, vlekli so ga z vervmi; tako je na pol mertvi Jezus vendar zopet na noge stopil) akoravno težko in počasi. Prizadeval se je sicer, večkrat težki križ zopet na svoje ranjene rame djati, toda zastonj. Križ mu je bil že pretežek, on je bil že preveč oslabel; in pot je bila predolga. On ni mogel več naprej, temveč moral bi bil ondi umreti, ako se ne bi mu težko breme olajšalo ali drugače pomoglo.
Ko so kervoželjni hudobneži njegovo veliko slabost videli in spoznali, da ga z vlaČenjem, tepenjem in so-vanjem ne morejo prisiliti k nemogočnemu, tedaj so med sabo govorili: S tem človekom ne moremo naprej, tedaj moramo križ mu že odvzeti. Ko so premišljevali, kaj bi počeli, glej 1 tu pride mož, pa imenu Simon, iz mesta C i r e n e je bil in pa pogan, kakor pravijo cerkveni očaki. On je bil na neki pristavi zunaj mesta in je hotel zopet domu iti. Ko je do mesta prišel, kjer jo Kristus padel, zgrabili so ga beriči in silili, naj Kristusu pomaga križ nositi. Simon se je na vso moč branil, in ni hotel nikakor križa nesti; na zadnje je bil vendar prisiljen, da je križ s Kristusom in poslednjič sam nosil. Kar je v začetku prisiljen, to je potlej iz usmiljenja storil, ko ga je Jezus tako milo pogledal. Ako bi bil pa Simon vedel, kaka velika čast je to zanj, bi ne bij se branil, temveč bi bil prosil, da naj so mu dovoli,
— 261 —
križ za Jezusom nositi. Mati Božja, in vsi, ki so ž njo bili, bi bili iz serca radi to storili. — O najdobrotlji-viši Gospod! daj, da svoj križ iz pokornosti in ljubezni do tebe za tabo ponesem. Amen.
Ker je dobri Simon poslednji konec križa nosil, ni imel Jezus sicer ve? tako velikih težav s križem, kakor poprej, vendar pa je moral na svoji rami Se veliko bolečin prestati. Rame so mu bile namreč vse oderte in ranjene. Gola kost se mu je na rami videla in težki križ je volneno suknjo silno tiščal na sirovo meso in oderte kosti. Lahko si misliš, kakošna bolečina je to bila, in koliko je imel Jezus terpeti. Č9 imaš ti majhno rano ali oteklino, ne moreš terpeti, da se ti je kdo tudi samo dotakne, troj Zveličar pa je moral terpeti, da mu je težko breme križa na ranjeni rami slonelo, in z vodnim gibanjem in pregibanjem kožo in meso še bolj tergalo. — O dobrotljivi Jezus! jaz te prosim po vseh stiskah in bolečinah, ki si jih na svojem križevem potu terpel; dodeli mi, da bom svoj križ za tabo nosil, ne prisiljen, kakor Simon iz Cirene, ampak radovoljno iz ljubezni do tebe. Amen.
3. Premišljuj, kako je pobožna žena Kristusu potno ruto podala.
Odkar je Kristus s svojim težkim križem iz Pilatove hiše šel, ni mu še nobeden radovoljno kaj postregel, temveč vsi, ki so bili okoli njega, so mu le nagajali. Gotovo je bilo več pobožnih ljudi, kterim Be je Kristus v serce usmilil, in so želeli, mu kaj pomagati; toda iz strahu pred Jezusovimi sovražniki si niso upali, mu na pomoč priti. Med vsemi temi je bila le ena serčna žena, druga Judita, namreč Veronika. To ime, kakor se sploh meni, je poznej od kristjanov dobila. Ona je bila pobožna žena in zvesta učenka Kristusova. Ona je stanovala v tisti ulici, kjer so Jezusa ven peljali, v veliki hiši, ki jo še dan današnji kažejo. Ko je tedaj ubogi Kristus s Simonom vred svoi težki križ naprej nosil, in od mesta, kjer je poslednjikrat padci, sto eden
— 262 —
in devetdeset korakov naprej prišel, prišel jo ves truden in zdelan pred Veronikino hišo in njegov sveti obraz je bil tako poln potti in kervi, da je komaj mogel gledati.
Ko je tedaj ta pobožna žena Kristusa tako zdela-nega priti videla, bila je v serci vsa ginjena; ker ni mogla miloBtljivemu Jezusu nič drugače pomagati, vzela si je svojo pečo z glave, Šla je naravno med beri če, in mu je jokaje rekla: Učenik! ker ti ne morem nič drugače pomagati, vzemi to pečo, in obriši si ž njo svoje ranjeno, kervavo obličje.
Jezusu je to njeno usmiljeno serce dokaj dopadlo. On je ruto vzel v svojo roko, se ž njo obrisal in v njo vtisnil podobo svojega svetega obličja, popolnoma tako, kakor je bilo takrat, ter ji je ruto nazaj dal. Veronika je ruto pobožno sprejela, pa se zopet skoz množico nazaj v Bvojo hišo vernila. Ko je potem ruto raztegnila, zagleda podobo Kristusovega obraza v njej, tako živo, kakor da bi bil sam živi Kristusov obraz, in ne le podoba. Ni mogoče dopovedati, kako serčno veselje, z največo žalostjo pomešano, je ta sveta žena čutila v svojem Berci. Ona se je začela britko jokati in z največim spoštovanjem Jezusovo obličje poljubovati rekoč: O preljubi Učenik! kako veliko milost si Bvoji služabnici ska-zal ? Kako drago plačilo si mi dal za majhno službo, ki sem ti jo skazala? Sedaj sem srečna, da imam ta zaklad v svoji hiši, ki ga ne prodam za nič na svetu. Ko je ta obraz na tanjko ogledovala, začela je zavoljo bolestne podobe svojega ljubega Učenika britko bo jokati. Zakaj Kristusov obraz je bil videti tako strašen, poln kervi, oteklin, ran, tako prehoden od ternov, tako opraskan, da ni mogla vseh ran prešteti; kakor so vidi to še dan današnji v Rimu v cerkvi svetega Petra, kjer se ta ruta hrani, in ene krate čez leto romarjem kaže. Vsi, kteri so jo videli, terdijo, da je podoba Jezusovega obličja tuko strašna, da je ne more nobeden brez strahu in svete groze gledati. Kristus je namreč vedel, da ne bi nobeden verjel, daje bil tako strašno tudi v obrazu ranjen;
— 263 —
zato je hotel svojo obličje sam upodobiti na tej ruti, in pobožnim, kakor tudi nepobožnim v vedni spomin zapustiti. O usmiljeni Jezus! jaz častim tvojo sveto potno ruto in te prosim, da spomin in podobo svojega britkega terpljenja globoko v mojo dušo milostljivo vtisneš. Amen.
4. Premišljuj žalostni križev pot od Veroni-kine hiše do sod njih vrat.
Od Veronikine hiše je imel Jezus še tristo in šest in trideset korakov skoz mesto do sodnjih vrat hoditi. O pač težavna, bolečin polna pot! Od Pilatove do Veronikine hiše je trikrat težko padel, in bo je ne le na rokah in kolenih, ampak tudi na celem životu tako pobil, da ga je vse bolelo in je bil vedno bolj bolan in slab, ker je bos hodil, in je bil o.d beričev vodno sem ter tje vlačen in Bovan, zato mu ni bilo mogoče mehko in varno stopati. Pomisli tedaj, pobožni kristjan! kako ce je Jezus nv nogah pobil. Potem pomisli, da je imel dolgo suknjo; ko se je po konci deržal, Begala mu je suknja skoraj do tal. Ker je pa zavoljo bolečin in težkega križa na rami vedno skerčen hodil, segala mu je suknja od spred do tal; tedaj je moral z eno roko križ deržati, z drugo pa si suknjo privzdigovati. Ko je bil tedaj truden, z eno roko si križ deržati, Bpremenil je roke, ter je z drugo roko križ deržal, in s to pa svojo suknjo. Na zadnje treba tudi pomisliti, da je bila ravno spomlad, ko so poti blatne in umazane, in zavoljo velike množice ljudstva ki je ven iz meBta hitela, so poti še bolj bile umazane; kakor res vsakdo v6, da, kjer hodi nekoliko ljudi, je po navadno bolj blatno, kakor tam, kjer toliko ljudi ne hodi. Pomisli tedaj, kako se je Kristusova dolga suknja od zdolaj od blata pomazala, tako da je od mokrote in blata terda postala, in je na njegove svete noge bila, in da je potem še težavniše hodil. O Bog! te težave in bolečine, ki jih je Jezus na tej poti terpel, ti darujem za vse svoje grešne poti in za vse storjene hudobije. Amen.
— 264 —
5. PremiSljuj atraSno rano, ktero je Jezus na rami imel, in ktera ga je dokaj bolela.
Težki križ mu je njegovo že poprej ranjeno ramo vedno bolj ranil, in mu je iz več manj ih ran eno samo veliko rano naredil. Oh! kolikokrat je Jezus križ z obema " da ne bi ga tako hudo na rami
dolgo kviško deržati, temveč je bil prisiljen zopet na ramo doli križ spustiti. Eo so pa hudobni beriči h palicami tolkli po križi, stresel se je Jezus pri vsakem udarci in je vedno večo bolečino na rami čutil. Ubogi Kristus je, svoj križ noseč, toliko muk in bolečin terpel, da jih ne nftremo dovolj popisati, kakor je on sam svetemu Bernardu rekel, da je na svoji rami tako globoko rano imel, da ga je bolj ko druge bolela, in ljudem je manj znana. Počasti tedaj to rano na Jezusovi rami, ter reci:
Hvaljen bodi Jezus Kristus za rano na svoji sveti rami; in za vse terpljenje, ki ga ne poznamo, bodi po-čeSčen sedaj in na vekomaj! Amen.
O najljubeznjiviši Jezus! hvala in čast ti bodi za težko rano na tvoji sveti rami, na kteri si svoj težki
rani, odpusti mi vse moje 0 _ _____w
da s pomočjo tvoje gnade svoj križ poterpežljivo nosim, za tabo hodim, na poti pokore in križev stanoviten ostanem, in tako večno življenje dosežem. Amen.
Sedmi odstavek.
JeziiN pade h križem četertič, petič, žestič In sedmi*.
Premišljuj to, kader ae ti sdi tvoj križ neprenosljiv.
,Jetu$ je aunaj vrat terpel, da bi ljudstvo s svojo hervjo posvetil (Hebr. 13. 12.)
I. PremiSljuj, kako je Jezus s križem obložen skoz mestna vrata bil peljan in je pred vratmi zopet padel.
velike slabosti pa ga ni mogel
križ nosil. Prav pohlevno
— 267 —
Bliže vrat je prišel Jezus, bolj ga je bolelo, da mora to žalostno pot hoditi, nekaj zavoljo strašne ne-hvaležnosti Judovskega ljudstva, ki ga jeza toliko prejetih dobrot kot hudodelnika iz mesta peljalo. Saj skušnja uči, da človeka močno boli, ko za skazane dobrote zaničevanje in krivice prejema. Tako je tudi Jezusa bolelo, da so ga za vse skazane dobrote kot naj-večega hudodelnika strašno bičali, mučili, in potem z največo sramoto iz mesta gnali. To nehvaležnost je Jezus tako živo čutil v svojem serci, da mu je moči jemalo, in da s težkim križem ni skoraj več naprej sto-
Sati mogel. Zato je v svojem serci zdihoval rekoč: 1 Jeruzalem! Jeruzalem! kaj sem ti storil, da tako neusmiljeno z mano ravnaš? Kako Bem to zaslužil? Oh, ko bi spoznalo, koga tako od sebe pahaš? Ali sedaj je to skrito pred tvojimi očmi, zato goniš proč od sebe svojega Zvcličarja v svojo časno in večno pogubo.
Pred mestnimi vratni i je bila velika luža in blato, kakor je navadno pri mestnih vratib, kjer mnogo vozov vedno memo gre. Ubogi Jezus je padel v blato, in je umazal tako svoje roke, svoj obraz, svoje noge, svojo suknjo in svoj sveti život. Vendar so se mu posmeho-vali veliki duhovni, beriški blapci, otroci in hudobno ljudstvo. In morebiti so bili veliki duhovni našuntali beriče, naj Gospoda tako dregnejo, da mora v blato pasti. Bilo je tedaj tukaj toliko smeha in zasramovanja, da se je daleč okoli slišalo. Tudi ni neverjetno, da so beriški hlapci zraven pristopili, in zato, da bi se svojim gospodom prilizovali, polne roke blata na Jezusa metali. To jo bilo slovo Jezusovo od mesta, in ta je bila popotnica, ktero so mu sabo na pot dali. Zato nas opominja tudi sveti Pavelj rekoč: „Pojdmo tedaj k njemu iz mesta in nosimo njegovo zasramo vanje.u *)
Tu je tedaj ležal najčistejši sin prečiste Device, svetloba in podoba nebeškega Očeta, kot reven červič v
') Hebr. 13, 13.
— 266 —
blatu ves umazan in moker, od vseh zaničevan in zasmehovan in ni ga imel. da bi mu bil roko podal, in ga iz blata in luže potegnil. Samo pogan Simon iz Cirene mu je zopet pomagal na noge. Jezus je bil od težkega padca tako oslabljen, da je komaj stati mogel na svojih
Sobitih nogah. Tudi ni bilo nobenega, da bi bil ubozega ezusa malo očistil, ali mu tudi le staro cunjo podal, da ■ bi si bil obrisal roke in obraz; temveč On je moral Bvoje od blata umazane svete roke ob križ si obrisati. Glej, kako ubog in zapuščen je bil tvoj milostljivi Jezus! j 2. Premišljuj, kako JezuB vpetič pade. Akoravno je bil Jezus od štirih groznih padcev in , zavoljo tolikanj zunajnih in znotrajnih bolečin, ki jih je vedno terpel, tako truden, zdelan in slab, da ni mogel svoje bolne glave več po konci deržati; vendar ga je j goreča ljubezen do človeškega zveličanja tako močno j gnala, da je s Simonovo pomočjo svoj ljubi križ zopet ! na svojo ranjeno ramo vzel. Tako je šlo to krotko jagnje Božje med volkovi od mestnih vrat po poti, ki je na Kalvarijo peljala, kamor je imel še petsto Šest in trideset korakov po prav slabi poti hoditi. Od sodnjih vrat namreč do verh Kalvarije je bila kamnata in neravna pot v reber! že zdravemu človeku je bila težavna, kaj pa še le bolnemu in oslabelemu!
Pobožni kristjan! premišljuj to britko hojo! ubogi bolni Jezus je poprej v mestu po ravni poti s križem hodil, kako bo pa sedaj po neravni, kamnati, stermi poti vedno v reber mogel hoditi? Moči so ga zmirom bolj popuščale, bolečine so mu pa zmirom veče prihajale; tisti, ki so ga peljali, so bili zmirom bolj nejevoljni, ker so tako počasi ž njim naprej pomikati se morali, zato so ga vedno bolj neusmiljeno vlačili, in so bili z njim vedno bolj nečloveški. Pomisli, o pobožni kristjan l kako težko je z bosimi nogami stopal po debelem in drobnem, bodečem kamnji na terdi poti, in kako je svoje že bolne noge hudo zopet ranil in okervavil. Zato je
— 267 —
pa tudi pri vsaki stopinji, ki jo je storil, zopet ves se stresel, zdihnil in tožil.
Ko je tedaj trudni Jezus tristo osem in štirdeset korakov od vrat prišel do križ poti, je zopet tako obnemogel, da se ni mogel popolnoma po konci vderžati. In akoravno ni popolnoma na tla padci, vendar se je na eno stran nagnil, zato se imenuje to peti p adec, in verni so vselej tudi ta peti Jezusov padec častili. Na tem meBtu je nanj čakalo več žen in hčeri iz Jeruzalema, da bi od njega slovo vzele. Ko po ga videle tako zdelanega in terpečega, bile so globoko v seree gin-jene ter so začele na glas jokati se in plakati. Saj niso svoje žive dni nobenega človeka tako revnega in razmesarjenega videle; Kristus namreč je bil tak, da kdor ga je videl, ako ni imel serca iz kamna, se mu je iz serca usmilil.
S temi ženami Be združi, ljubi moj kristjan! in omiluj ž njimi svojega za te terpečega Odrešeni ka. Da ga moreš pa bolj pomilovati, poglej ga dobro in tako, kakor so ga te usmiljene žene videle. Njegovo telo je strašno ranjeno in tako razmesarjeno, da ni tudi le za en sam perst nič zdravega več na njem: njegova duša je polna žalosti, njegovo seree polno grenkosti. Tudi pomisli, kako po nedolžnem je prišel Jezus v to revo; pomisli, da je namreč zavoljo tebe ta težki križ na se vzel, in sicer z največo ljubeznijo in poterpežljivostjo. Pomisli tudi, da te On tako ljubi, da ko bi mogoče bilo, bi on še enkrat samo za te svoj križ nosil in vse terpel, ako ne bi mogel ti drugače se zveličati. Oh, Gospod! tvoja ljubezen me ima ganiti, da te v tvojem terpljenji pomilujem, sicer sem bolj terd, kakor kamen; potem se je bati, da ne bi mi tvoje terpljenje nič pridstovalo.
3. Premišljuj poslednje Kristusovo o p o m i n j e-vanjo k pokori.
Jezus je ves čas svojega terpljenja vedno molčal, tako da so se mu vsi čudili. Zato pa da je pokazal, kako mu je dopadlo to pomilovanje od teh žen, je pred
— 268 —
njimi postal, in je tudi svoje mučitelje s svojo Božjo močjo vderžal, da bi mogel ž njimi govoriti. Obernil je tedaj svoje fcervavo in oteklo obličje proti ženam in jim je rekel: „Hčere jeruzalemske! nikar bo ne jokajte nad mano, ampak jokajte se nad Babo in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo prišli, da porek6: Srečne so nerodovitne, in telesa, ktera niso rodila, in persi, ktere niso dojile 1 Takrat bodo začeli reči goram: Padite na nas 1 in hribom: Pokrite naB 1 če namreč nad sirovim lesom to delajo, kaj se bo godilo nad suhim?"1) Glej, duša moja! ta je poslednja Jezusova pridiga, zato vtismi si jo globoko v svoje serce. Naš Zveličar je največe bolečine terpel, in vendar je bolj maral za našo prihodnjo revo, kakor za svoje pričejoče terpljenje, zato je bolj nas, kakor sam sebe pomiloval. Zato nas svari z objokanimi očmi: O hčere Jeruzalemske! o ve kristjanske duše! prav imate sicer, da mene objokujete, in da mene pomilujete v mojem terpljenji; vendar imate bolj name sebe objokovati, kakor mene. Ako namreč ne jenjate grešiti, pridete v tako revo, da bo desetkrat veča kakor moja. Od groznega strahu in prevelike stiske bote o sodbi gore in hribe klicali, naj vas pokrijejo in naj na vas padejo, da ne bi gledali obličja jeznega sodnika. In potem pridete v tako strašne muke pekla in vio, da vse moje terpljenje, naj bo še bolj veliko, se kar ne da z njimi primerjati. -če namreč nad sirovim lesom to delajo, kaj se bo godilo nad suhim." moj oče mene, ki sem njegov najljubši Bin, tako kaznuje; kaj bo vam storil, ki ste s svojimi grehi postali njegovi sovražniki, nerodovitna drevesa? če mene, ki ga nisem nikdar razžalil, tako ostro tepe: oh! kako bo vas, ki ga vsakdan žalite in jezite, neusmiljeno tepel in kaznoval. Zato vas Bvarim, o ljube hčere in duše! varujte se Božje jeze in ostre njegove pravice. Opustite svoje velike grehe in poboljšajte svoje zanikerno življenje; ne der-
») Lak. 23, 28 -31.
— "269 —
žito nobenega greha, tudi najmanjšega ne za malo reč, ker vsak greh razžali ljubega Boga, kteri bo od vas odgovor terjal za vsak tudi najmanjši pregrešek.
O Jezus, ljubi moj Učenik! jaz se ti zahvaljujem za to tvojo poslednjo pridigo in svarjenje, in te prosim po tvojem britkem terpljenji, dodeli mi svojo Božjo milost, da svoje zanikerno in nespokorno življenje poboljšam in se skerbno varujem manjših in večih grehov. Amen.
4. Premišljuj, kako je Jezus šestič padel.
Po poslednjih besedah je šel Jezus s svojim križem naprej, in je v svojem serci objokoval večno pogubo toliko ubogih duš, kar ga jo bolj bolelo, kakor. njegove britke muke; ker je vse duše tako liubil, da je bil pripravljen za vsako posebej umreti. Vse je tudi tako terpel, kakor da bi bil terpel za vsako posebej; zato je bil tudi obložen s pregrehami vseh ljudi, ktere so ga bolj tiščale kakor njegov težki križ. Ko je tedaj tako žalosten naprej stopal in je prišel do mesta, kjer se je prav za prav gora Kalvarija začenjala, padel je s težkim križem od velikih bolečin in slabosti zopet na terdo kamuje, in se je močno udaril na glavo, roke in kolena. Na tem mestu stoji še dan današnji kamen, na kterem je znamenje križa vsekano, kjer vsi romarji poklekovajo in to znamnje poljubujejo.
Takrat je Jezus zopet padel od prevelike slabosti; težki križ namreč in pa naši grehi, s kterimi je bil obložen, »o ga bili tako utrudili in oslabili, da ni mogel ne hoditi ne stati, temveč je moral za smert bolan na zemljo pasti. Ta telesna slabost je od znotrajne britkosti in od strahu pri pogledu strašnega mesta mer t vaški h glav še veča postala; to mesto je bilo namreč navadno morišče, kjer ho razbojnike in hudodelnike pobivali. Vemo pa, da, ako hudodelnika v smert peljajo, ko že od daleč zagleda mesto, kjer ima umorjen biti, se mu začnejo tresti roke in noge. in kri mu začne silniši teči. Tako je bilo tudi pri Jezusu; res daje bil tudi pravi človek, in on je bil
— 270 —
razun greha, popolnoma človek, kakor vsak drugi. Tudi je sam privolil v svojo smert; vendar bi bil kot človek rad Se živel, ker noben človek rad ne umerje. Ko je imel sedaj s svojimi svetimi nogami iti na to goro, kjer je bil že marsikteri neusmiljeno mučen in umorjen in kjer je imel tudi On Se to uro brez vsake milosti mučen biti; prevzel ga je tak strah, da je ko mertev na tla padeL Pomisli tedaj, ljubi moj krist-
}"an! kako se je tvoj OdreSenik silno pobil, ker je to-ikrat s križem padel. Če zdrav človek toliko kratov in tako močno pade, pobije se tako, da na zadnje komaj več po konci vstane. Oh! kako se je Se le slabi Jezus pobil, ko je tolikokratov s težkim križem na terda tla in na kamnje padel 1
5. PremiSljuj, kako je JezuB sedmič padel.
Ko je Kristus s Simonovo pomočjo zopet vstal, začel je gor na Kalvarijo iti. Ta hrib ni posebno visok, visok je namreč samo osem in dvajset čevljev; vendar pa je bila ta pot najžalostniSa, ki jo je naš Zveličar svoje žive dni hodil; zato je vsaka stopinja njegovo serce tako ranila, da je moral Simon sam križ neati, Kristusa pa so bolj mertvega kot živega do verha peljali. Verh hriba je sedmič in zadnjič padel, ko je pred svojim križem na svoja kolena padel, se v klavno in spravno daritev ponudil in svojega nebeškega Očeta usmiljenja prosil.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse svoje težavne in kervave korake in stopinje, in za vse svoje bolestne padce; češčen bodi za to sedaj in na vekomaj. Amen.
0 najdobrotljiviši Jezus! jaz te spominjanj tvojih sedem padcev s križem in te prosim, da jih svojemu nebeškemu OČetu daruješ za nas, ki toliko kratov pademo v sedem poglavitnih grehov; zato nam
— 271 —
naSe grehe in hudobije milostljivo odpusti in tvojo mogočno milost podeli, da v prihodnje v dobrem zvesti ostanemo, da ne pademo v pekel, in da se na vekomaj ne pogubimo, po neskončnih zaslugah tvojega svetega terpljenja. Amen.
Deseto poglavje. Jezus Kristus križan.
Pervi odstavek,
Kaj je Kriitni pred kriianjem terpel.
Zoper požrešnost in pijanost.
»In so mu dali piti vina e žolčem zmešanega." (Mat. 27, 34.)
1. PremiSljuj, kako je Jezus priSel na Kalvarijo in kako je bil rabeljnom pokoren.
Vedi, da gora Kalvarija ni bila dolga in velika, samo trideset korakov je bila dolga in Štiri in dvajset korakov Široka, tako da je malo ljudi na njo moglo. Tu ni bilo okoli te gore ne drevja, ne germovja, temveč je bil le skalnat, nerodoviten hrib. Predno je Jezus b križem verh Kalvarije priSel, je bila Se neStevilna množica ljudi okoli tega hriba, ki bo hotli križanje gledati. Ko je bil tedaj Jezus z beriSkimi hlapci in z nekterimi velikimi duhovni že verh hriba, in ko se je vse ljudstvo, ki je bilo od zad sledilo, hribu bližalo, bil je od silno velike množice ljudi okoli in okoli obdan. Kakor smo namreč že povedali, bilo je takrat okoli dva milijona ljudi iz vseh krajev sveta v Jeruzalemu in med temi jih je malo bilo, ki niso ven Sli gledat.
Ko je Jezus bil že verh Kalvarije, vergli so rabeljni Simonu križ z rame ter so njega in vse druge,za-ničevaje podili, naj stran gredo, da ne bi jim na poti bili. Akoravno pa Jezus ni več imel križa na rami, vendar ga je rama Se tako bolela, kakor da bi Se imel
— "272 —
križ na rami. Njegove ranjene rame namreč, skerčen herbet in pleča: vse je bilo od težkega križa tako potlačeno in ranjeno, da si ni mogel brez velikib bolečin ne stegniti, ne po konoi postaviti.
Ko so vojaki in beriSki blapci križ vzeli in dvanajst korakov naprej povlekli, pristopili so zopet k Jezusu in eden zmed njib, ki je imel mero v rokah, mu je rekel: Sedaj, hudobneži stegni roke, da ti vzamemo mero! Nedolžno jagnje Jezus je tedaj svoje kervave roke vzdignil in raztegnil. Beriči so tedaj poverhoma mero vzeli od obeh rok in od njegove dolgosti, pa so Sli h križu, in so malo čez mero luknje zver tali, zato da bi mogli Jezusove roke in noge bolj stegovati. Tako so vzeli mero tudi obema razbojnikoma in so luknje zvertali tudi na njunih križih. Med tem je pristopil drug človek s čašo vina z miro zmeša nega ter je dal razbojnikoma piti. — Bila je namreč tistikrat skoraj pri vseh ljudstvih hvalevredna navada, da so tistim, ki so se imeli križati, vina z miro mešanega piti dajali zato, da so to strašno terpljenje tim lože in stanovitniše prestajali.
2. Premišljuj, kako so mučitelji z miro mešano vino še z žolčem pomešali in ga tako Jezusu podali.
Sveti Ilieronim pravi, da vino z miro mešano, ka-koršnega so obsojencem dajali, ima tako moč, da občutljivost omami in opijani tako, da kdor eno kupico tega vina izpije, skoraj nič ne čuti. Tako z dobro miro mešano vino bo tudi usmiljene žene Jezusu pripravile, in več močnih reči vanj djale, zato da ne bi samo ta pijača
S a okrepila, ampak tudi mu skoraj vso občutljivost vzela, a bi svoje grozno križanje lože prenesel. To izverstno dobro pijačo bo mu po znanem beriškem hlapci poslale in prav pohlevno prosile, naj bi to vino se Jezusu dalo, predno ga križajo. Ali, poslušajte grozovitno neusmiljenost! oni mu niso privoščili tega močnega vina; oni so mu dali namreč, kakor pravi sv. Marka, vina z miro zmešanega, to je zmešanega z grenko miro in z žolčem.
— 273 —
Ali ni to zares satansko sovraštvo do ubozega Jezusa, da mu še pijače niso privoščili, kakor dvema razbojnikoma, temveč da so mu tudi tukaj še nagajali? Zato je Jozub sicer vino vzel, in ga malo pokusil. Ker pa mu je bilo zoperno, ni ga mogel piti. Pomisli, o človek, kakošen okus ima žolč z jesibom. Pokusi le eno kapljico Žolča, kako ti bo zopern! Kaj pa še, ko je z jesibom pomešan? In vendar je vzel tvoj Odrešenik za majhen požirek te pijače, da je njegov jezik terpel za tvojo požreš-nost in pijanost. Kako pa je Kristusa to ravnanje hudobnih beričev in vojakov v serce bolelo, to se spozna iz njegovih tožb pri preroku, kjer pravi: „Žolča mi dajejo v jed in v moji žeji me napajajo z jesihom."1) Ker Jezus ni hotel piti, izpraznili so vojaki čašo ter dobro vino med sabo razdelili, in so ga oni sami izpili, tako da so postali bolj neusmiljeni. Kako bi bilo namreč sicer mogoče, da so z ubogim Jezusom tako neusmiljeno ravnali — in ga tako strašno mučili, preklinjali, zasramovali in zasmehovali, ako ne bi bili pili močnega in dobrega vina, ki je bilo od svetih žen za Jezusa pripravljeno, kterega pa so oni sami brez mere vžili ? Tukaj, o pobožna duša! imej usmiljenje s Kristusom, ker se tudi današnji dan večkrat prigodi, da se cerkveno blago in premoženje v zlo porabi in namesti v čast Božjo v razžaljenje Božje obrača. Ti pa, ljubi moj kristjan! daruj Bogu, nameBti vina z miro zmešanega, solze prave, resnične pokore s ktero zamoreš mu njegovo slabo bolno serce poživiti in pokrepčati.
3. Premišljuj, kako so beriški hlapci med tem, ko se je vse potrebno za križanje pripravljalo, Kristusa v ječo zaperli.
Rabeljni so nedolžno in poterpežljivo jagnje zopet z hriba doli peljali, sedemdeset korakov daleč proti polnočni strani, kjer je bila pod hribom ječa, ali prav za prav temna jama pod zemljo, dvajset pedi dolga in osem-
') Ps. 68, 22.
Kristusovo življenje in smert.
17
— 274 —
najst Široka, kjer bo obsojene tako dolgo zaperali, dokler ni bilo vse za križanje pripravljeno. Tu noter so muči-telji nedolžno Jagnje Božje, Kristusa Jezusa, s tako močjo pahnili, da je na kolena padel, čudo da se ni Se več poškodoval. Ko je namreč s svojimi svetimi koleni na velik kamen padel, pravijo, da je kamen mehek postal kakor vosek; Še dan današnji neki kažejo ta kamen, v kterem se poznajo vtisnjena kolena. Kristijani so poznej iz te ječe naredili kapelo; ta kapela je sedaj notri v veliki cerkvi svetega Božjega groba in jej pravijo Kristusova ječa.
V tej temni ječi je ubogi jetnik tako dolgo ostal, da je bilo vse za križanje gotovo; to je pa še precej dolgo terpelo, ker se je imela napraviti tudi luknja v tla, v ktero je imel priti Kristusov križ in pa še dve drugi luknji za dva križa razdojnikov. Kaj je pa med tem terpel Jezus, krotko jagcju, v tej ječi, to pustim tebi, da Bam premišljuješ. Kako tesno mu je bilo pri serci 1 Ko je na oljski gori molil, potil je iz strahu pred križanjem kervavi pot; sedaj pa je bil veliko bliže križanju, kakor tistikrat. Zato si lahko mislimo, da je terpel tukaj tako stisko in tako revo, kakoršne ne more zapopasti nobeno človeško serce. To se da nekako posneti tudi iz tega, ker ta ječa še do današnjega dneva vse ljudi, ki va-njo stopijo, ne samo k pobožnosti budi, ampak tudi s strahom napolnuje. Zato romarji tu na svoja kolena padajo, in močijos svojimi solzami kamen, na kterega je bil Kristus padel. — O Jezusi jaz te obiskujem v tej ječi, te molim in te pohlevno prosim: Oh! daj, da bo tvoje "vjetje moje odrešenje, in da me tvoja ječa ovaruje večne peklenske ječe. Amen.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus zavoljo grenke pijače, ki jo je na Kalvariji pokusil, sedaj in na vekomaj I Amen.
— 275 —
O najsladkejši Jezusi neskončna hvala ti bodi za to, da si zavoljo mene grenko, z miro zmešano vino, ki je bilo z jesihom in z žolčem pomešano, pokusiti hotel, da si tako svoj sveti jezik mučil. Oh! um6ri v meni vse poželjenje po nasladnosti, da nikdar ne privolim v grešno nasladnost; temveč daj mi milost, da v jedi in pijači pravo mero in poštenost ovarjem, ter se v Čednosti svete zmernosti vedno vadim. Amen.
Drugi odstavek.
Kristus pred križanjem slečen.
Naj so bere, ko mora človek prenašali zaničevanje in zasramovanje.
, Zavoljo tebe prenašam zasmehovanje, sramota pokriva moje obličje.«
Ps. 68, 8.
1. PremiSljuj, kako bo Kristusa pred križanjem ob-nažili, in mu oblačila brez vsake milosti slekli.
Potem ko je bilo h križanju vse gotovo, vzeli so ubozega jetnika zopet iz ječe in ga peljali nazaj na Kal-varijo. Ta je bila poslednja in najkrajša boja Jezusova v njegovem terpljenji, saj mu je bilo samo sedemdeset korakov hoditi; vendar pa je bila najbritkejša; šel je namreč v tako britko terpljenje, da se ne da popisati. Peljan je bil skozi veliko tisoč ljudi, ki so stali okoli ječe in okoli celega hriba Kalvarije; kjer je memo Sel, moral je sliSati, da ga preklinjajo in zaničujejo.
Na zadnje je prišel trepetajo od strahu verh Kalvarije, in ko je videl križ, žeblje in kladva na tleh ležati, oh! kako Be je prestašil! Rabeljni pa so njemu govorili: Sedaj pojdi sem ti hudodelnik! sedaj začnemo s tabo drugo igro. Zgrabili bo ga za oblačilo in so mu hotli nesošito suknjo čez njegovo sveto glavo sleči; pa niso mogli zavoljo ternjeve krone, ki se je glave terdno deržala. Treba j<? bilo tedaj, da so mu vdrugič ternjevo krono z glave vzeli in vse bolečine kronanja ponovili. Tu pomisli, kakošne bolečine je tvoj Odrešenik zopet terpel. Saj veS, kako
— 276 —
boli, če se ti terščica v perst zabode, in jo hočeš zopet ven potegniti, posebno, Če je že nekaj časa v perstu, in je perst otekel, in se že gnoji.
Oh! kakošne bolečine je tedaj imel Jezus terpeti, ko so mu vdrugič ternjevo krono z glave vzeli! kako se je tresel! Kako je zdihoval! Šs čudo, da ni od bole- , čine na glas zavpil. Lahko mu je zopet kteri tem v glavi ostal, ki se je od krone odlomil, ko so mu naglo krono z glave potegnili. Spomni se na to bolečino, ko te tern britkosti in žalosti zbada in nadleguje; to snetje ternjeve krone daruj Bogu s svojimi majhnimi bolečinami vred, k časti zopetnega kronanja Jezusovega.
Ko so potem začeli mu suknjo slačiti, terpel je Jezus zopet grozne bolečine. Ker je bila namreč suknja z vervmi tesno ovezana, in je tudi težki križ spredi na persih, kakor tudi na ramah, plečah in herbtu volneno suknjo močno v rane zatisnil, bila se je s kervavečimi ranami tako globoko in terdno sprijela, da je ni bilo mogoče brez velikih bolečin od života odtergati. Beriči tudi niso ga lepo počasi slačili, kakor se dela sicer z bolniki, temveč na vso moč in naglo so mu suknjo z života potegnili, tako da se niso samo vse rane ponovile, temveč tudi na več mestih mu je bila tudi koža z mesom odtergana; tako da seje zdel ubogi Kristus kakor na pol odert in ves kervav.
Posebno se je videla na ramah in na herbtu nova, silno velika in strašna rana, ker je bilo oblačilo ondi bolj , kakor na druzih mestih od težkega križa vtis-nejno in skoraj prilepljeno k rami. Zato je bila ondi tudi koža, ko so mu oblačilo neusmiljeno z života tergali, bolj, kakor drugod z oblačilom vred odtergana, tako da je celi herbet bil enak eni veliki rani. O neizrečena bolečina! Oh! kteri jezik zamore izreči, kaj je Kristus pri tem groznem Blačenji terpel? Pomisli, , o kristjan! kako bolnik terpi, ko mu mehurnik ali ve-zikator tudi počasi iz rane vlečejo; kaj pa je Jezus terpel, ko bo mu njegovo volneno oblačilo brez milosti z
— 277 —
života tergali in pri tem kožo in meso s suknjo vred odtergali? — O Gospod! daj da svoje pregrešne navade serčno odložim in odpravim. Amen.
2.	Premišljuj sedaj Kristusa Jezusa vsega nazega.
Ko so bili beriški hlapci usmiljenemu Jezusu oblačila z života stergali, oh! stal je tu brez vse obleke, nag in gol v pričo mož in žen, hlapcev in dekel, Judov in nevernikov. On, kteri nebo z zvezdami zaljša, zemljo s travo pokriva, živali z dlakami varuje, drevesa z listjem kinča in ki je perve naše starše v raji s kožuhi oblekel; on ni imel sedaj toliko, da bi bil svojo nagoto pred gledavci zakril. Čez to žalostno obnaženje toži on svojemu nebeškemu Očetu, rekoč: „Zavoljo tebe prenašam zasmehovanje, sramota pokriva moje obličje.1)" Kako je Marijo Devico to njegovo obnaženje v serce bolelo, to je Ona sama svetemu Anzelmu razodela, rekoč: .Potem ko so prišli na goro Kalvarijo, slekli so mojega Sina do nazega in ko sem to videla, padla sem v omed-lovico." Ko se jo potem zopet zavedela, slišalo seje iz njenih ust samo zdihovanje in mile tožbe; nagota njenega Sina in tudi njegove strašne rane so ji serce neizrečeno pobile. Ko je pa uboga Mati na vse strani premišljevala, kaj tu storiti, poglej I tu je poslal ljubi Bog pobožnega človeka, ki je Jezusu ruto prinesel, kakor je Ona sama sveti Brigiti razodela, rekoč: „Ko je moj Sin nag stal, pritekel jo nekdo, in mu je prinesel ruto, da je svojo nagoto pokril." Tako je todaj na pol mertvi Jezus to ruto vzel, in si jo je okoli svojih ledij ovezal, kakor je ravno mogel. Ta ruta je bila njegova edina obleka do smerti.
Ti pa o kristjani zahvali Jezusa, ter reci: Oh ne daj, da na sodnji dan v sramoti oBtanem!
3.	Premišljuj, kako je bila Jezusu zopet ter-njeva krona še pred križanjem na glavo djana.
') Ps. 68, 8.
— 278 —
Ko so Jezusa do nazega slekli, posadili so ga na kamen ter so ternjevo krono vzeli, in mu je zopet na njegovo sveto glavo položili, ki je bila že poprej grozno ranjena. Kakor so pri slečenji s poterpežljivim jagnje-tom Božjim neusmiljeno ravnali, ravno tako niso nobene milosti kazali, ko so mu vtretjič ternjevo krono na glavo dejali; potisnili so jo namreč tako silno in neusmiljeno na njegovo sveto glavo, da mu je na vseh straneh sveta kri obilno z glave tekla. To spričuje žalostna Mati Božja, ki je sveti Brigiti tako le govorila: »Potem so mu ternjevo krono zopet na glavo djali in jo tako globoko na njegovo sveto glavo potisnili, da je segala do pol čela. Tu je teklo toliko kervi čez njegovo obličje doli, da je napolnila njegove las6, oči in ušesa, in ves njegov obraz zdel se je sama kri. Zato me ni mogel videti zraven križa stati, kakor le tako, da je za-mežal, svoje obervi stisnil, in tako kri z oči ožmel."
O neslišana in neizrečena bolečina! Gotovo je to kronanje tako grozno, da se ne bi verjelo, ako ne bi bila mati Božja sama tega razodela. Devica Marija pa je to sveti Brigiti dvakrat, in tudi Kristus sam enkrat prav razložno razodel, da ne moremo nad resničo te prigodbe dvoniti. Kako britke pa in nezmerne bolečine so to bile, tega ne more nobeden vedeti ali zapopasti, kakor on nam, ki je to na sebi skusil. Skušnja uči, da ko se v stare rane in bolne ude vdrugič ali tretjič vdari, poslednji udarci so veliko huji, in bolj bolijo, kakor pervi. Ker je bil tedaj Jezus že dvakrat s ternjem kronan in sedaj so mu bili temi v tretjič na ravno tisto mesto vtisnjeni! bilo je to kronanje tako polno neizrečenih muk in bolečin, da bi bil JezuB že samo od tega dušo dal, ako ne bi ga bila Božja vsegamogočnost za še veče terpljenje ohranila.
Poglej tedaj, moja dušal kakošen je sedaj tvoj ljubi Jezus ; poglej, kaj mora terpeti na svoji duši in na svojem telesu. Njegova ušesa, oči, usta, nos, obličje, vse je polno kervi. Poglej! tvej Odrešenik stoji na gori Kal-
— 279 —
variji nag in gol, nosi ternjevo krono na svoji glavi in se trese od mraza in bolečin na celem svojem životu. Njegove oči so tako s kervijo zalite, da ne more nobenega pogledati, ako ne zemeži in svojih obervi ne stisne, da tako iz oči kri ožme. Njegova sveta glava je tako polna ternjev in ran, da ni nič zdravega več na nji. Ternje mu dela na glavi take strašne, neznane bolečine, da bi gotovo obnorel, ako ne bi njegova Božja natora ga derževala. Zato padi ponižno pred njim na svoja kolena, obžaluj svoje grehe in reci s skesanim Bercem:
Hvaljen bodi Jezus Kristus za obnaženje in kronanje pred križanjem; zato bodi od vseh čeSčen sedaj in na vekomaj! Amen.
0 Gospod Jezus Kristus! kteri vse oblačiš, sam pa si hotel popolnoma obnažen biti pred svojim križanjem, da so bo vse tvoje rane ponovile: obnaži, te prosim, moje seree in mojo dušo od vseh posvetnih reči in nerednih skerbi in milostljivo mi dodeli, da starega, greš-nega človeka slečem in novega oblečem, zato da s pravo čednostjo oblečen pred tvoje sveto obličje priti zamorem. Amen.
O Jezus, naj častitljivimi kralj nebes in zemlje I jaz te hvalim in častim za tvoje terpljenje in te prosim, daruj nebeSkemu Očetu svoje tretje kronanje v doplačanje in zadosten je vse moje prevzetnosti in terdovratnosti; dodeli, da po tvoji ternjevi kroni zadobim nebeSko krono zveličanja. Amen.
Tretji odstavek.
Kaj je Kristus terpel, ko so mu roke i žeblji na križ
pribivall.
To naj se premišljuje, kedar človeka križi in nadloge tarejo. ,Im ko so prišli na mesto, ktero se imenuje mesto mertvaških glav, so ga križali(Lnk. 23. 33.)
1. PremiSljuj, kako se je Jezus ves pokoren na križ v legel, ter roke in noge pomolil, da so ga križali.
— "280 —
Tu smo priSli do najstrašnejše in najbritkejše skrivnosti vsega Kristusovega terpljenja. Kdor hoče v svojo korist premišljevati to skrivnost, naj si domišljuje, kakor da bi se Še le sedaj godila, in kakor da bi bil sam na Kalvariji, in da bi vse s svojimi lastnimi očmi videl.
Domišljuj si tedaj, kako so beriči Jezusa od mesta, kjer so ga kronali, dvanajst korakov naprej peljali do meBta, kjer je križ na tleb ležal. Tistikrat se je do čerke »polnilo, kar je bil Izaija prerokoval rekoč: „Kakor ovca je peljan v zaklanje, in kakor jagnje, ki molči
Sred njim, ki ga striže in ne odpre svojih ust."1) Ubogi ezus je šel kakor krotko jagnje in je pustil, aa so ga sem ter tje peljali, kakor se je hudobnežem ljubilo. Toda kako mu je serce od strahu bilo in kako se je tresel ves njegov život, ko je h križu prišel, in je tukaj videl velika kladva in dolge žeblje na tleh ležati ? Tak trepet ga je zgrabil, kakoršnega ni imel vse svoje žive dni. Njegovi udje so se mu tresli in merzel pot mu je stopil na vse ude. Zato je v tej veliki sili pred križem pokleknil, oči in roke proti nebu povzdignil, globoko zdih-nil ter je v svojem serci nebeškemu očetu govoril: 0 ljubi oče 1 poglej mojo revo; glej svojega sina, polnega bolečin, ki ima biti na ta križ pribit kot klavna daritev 1 Tako zdihovaje je hotel sveti križ poljubiti, ali serditi rabeljni so nedolžno jagnje na terdi križ vergli. Potem kakor pravi razodenje svete Brigite, je stegnil „svojo desno roko, ne prisiljen, ampak radovoljen; in je svojo desnico odperl, in tako čakal na grozno pribijanje." Tu je zopet svoje oči proti nebu obernil in svojemu nebeškemu očetu priporočil svoje prihodnje terpljenje rekoč: Oče nebeški I sprejmi to Bpravno daritev in usmili se grešnega sveta! — Kristjan! padi tukaj v duhu na kolena pred svojim na križi ležečim Odrešenikom in reci: O Gospod! tudi jaz sem pripravljen, s tabo in zavoljo tvojega imena dati 83 križati, in hudobno, pregrešno nagnjenje in slabe želje krotiti.
*) in 63, 7.
— 281 —
2. Premišjuj, kako je bila njegova desna roka na križ pribita.
Ko je krotko jagnje Božje na križi ležalo, Sla sta dva rabeljna k Jezusovi desni roki. Eden je pokleknil pri Jezusovi glavi, in mu je zvezal desno roko na križ. Drugi je pokleknil na drugi strani roke, je vzel v roke dolg, debel, top, žebelj, ki je bil eno ped dolg, debel en palec in tako top, kakor je manjSi perst na roki, kakor bo vidi v Treviru na Nemškem, kjer se ta žebelj med svetinjami brani. Ta dolgi, debeli, topi žebelj je nastavil Jezusu ne sred dlani, ampak za dva persta Sirokosti naprej, kjer je kost bolj terda, zato da je žebelj roko bolj na križ pribil in da se rana potem utergati ni mogla. Ubogi Jezus pa je svoj obraz proč obernil, da ni gledal tega pribijanja, ker se je njegova človeška natora grozila nad to strašno muko. Sedaj tolče rabelj z vso močjo na žebelj, in Kristusu je Slo skoz mozeg in kosti, tako da je bolečin ves obledel. Iloka se je začela tresti, žile otekati in rama je prihajala rujava. Vsa kri namreč iz VBeh žil je začela tje teči. Ko pa je neusmiljeni rabolj vdrugič, vtretjič, včetertič na žebelj udaril in ga ni mogel skoz roko spraviti, ker je bil pretop, oh! kako je tu moj Odrešenik terpel 1 Začel je od velikih bolečin zdihovati, ter svojemu nebeškemu Očetu govoriti: Oh, Oče! oh, Oče moj! In koliko kratov je rabelj na žebelj udaril, toliko kratov mu je šlo skoz mozeg in kosti in mu je kakor z mečem serce prebadalo. Oči so se mu obračale, zobje so mu klepetali, lica so mu obledela, ustnice so postale višnjeve, kolena so se mu skerčila, oaerčje v telesu se mu je treslo, serce mu je na vso moč bilo in celi život se mu je tresel. O bolečina nad vse bolečine.
Na zadnje je rabelj tako silno udaril na žebelj, da je roko prebil. V roki je bila velika ljuknja; kri je z vso močjo ven šterknila in oSterkala rabeljnu roke, obličje in obleko. To pa ga ni motilo, temveč je le naprej tolkel; šest in dvajsetkrat je na žebelj s kladvom udaril, da ga je v križi uterdil. O pobožni kristjan 1 pomisli
— 282 —
to veliko muko in terpljenje. Skušnja uči, da, ko rano-eelnik rano le z majhno iglo sešiva, to bolnika tako boli, da ga je treba deržati. On se namreč trese in od same bolečine vpije in kriči. Če tedaj bolečina, ki jo zbadanje z iglo dela, tako celi život prešine, da bolnik ves obledi in omedli, kaj je še le storil debel žebelj v roki tvojega Odrešenika, ki ni samo skoz roko bil prebit, temveč je tudi kosti nekaj prebil, nekaj vsaksebi gnal, nekaj tudi vkup stisnil, kakor tudi žile in kite pretergal, kožo in meso stergal, in v ljuknjo v križi zvertano sabo
Sotegnil? O bolečina, ki presega vse Človeške moči! O bspodl po tej Btrašni muki to prosim, da me ovatješ v večno Življenje! Amen.
3. Premišljuj, kako je bila leva Jezusova roka na križ pribita.
Ko je bila desna roka pribita, skerčile so se Čutnice in kite v desni in levi roki tako močno, da leva roka ni več zvertane ljuknje dosegala. Beriški hlapci so bili tudi nalašč ljuknjo malo čez mero zvertali. Zato so mu na levo roko močno verv privezali, in sicer tako terdno, da so se potem znamnja vervi vedno poznala. Dva sta prijela za verv in dva sta na uno stran stopila, da Bta mu desno roko deržala.
Ko Bta tedaj ta dva Kristusovo deBno roko terdno deržala, Btauna dva za verv tako močno in tako dolgo vlekla, da je leva roka do zvertane ljuknje segla, s kte-rim natezanjem sta Kristusu roke strašno raztegnila tako, da so mu žile in čutnice popokale, da so mu kosti iz členov stopile, in da mu je bila koža nategnjena, kakor na bobni, kakor se bere v razodenji svete Brigite: „Tu so vlekli serditi mučitelji levo roko Gospodovo z vervijo tako Bilno, da so bile vse žile in čutnice nategnjene in da so popokale.'2 Oh! kako strašna bolečina je divjala mu po vseh členih! kako ga je bolelo po vseh udihl strašno je terpelo jagnje Božje! Nezapopadljiva poterpežljivost ga je Bamo vderževala, da ni strašno vpil, ko je vse to terpel.
— 283 —
Med tem, ko sta tista dva roko tako nategnjeno der-žala, vzel je en rabelj žebelj, kakor je bil poprejšnji, ga je na levo roko Jezusovo nastavil, in neusmiljeno tako dolgo s kladvom na-nj tolkel, da mu je kožo, meso in kost prebil, in žebelj tako terdno v križ zabil, da ni mogel več ven. O nečloveško neusmiljenje 1 Kdo za-more izreči, kaj je Jezus pri tem drugem pribijanji terpel? Pervo desne roke je delalo Jezusu nezmerne bolečine; drugo pribijanje leve roke pa je še veče bolečine mu delalo, in sicer tem veče, čem bliže serca je kladvo bilo. Ker je namreč seree na levi strani, zato človeka bolj boli, kedar se rani na levi strani, kakor na desni. Zato je raztezanje in pribi vanje leve roke v ljubezni polnem Kristusovem serci neizrečene bolečine delalo, tako daje od prevelikih bolečin omedlel. Pri vsakem udarci s kla-vom se je Jezus na celem životu stresel. Med tem je ubogi Kristus svoje oči v nebo k svojemu Očetu obračal in zdihoval: Oh, Oče I usmili, usmili se nespokornih grešnikov I
Ko je bil rabelj več kot dvajsetkrat s kladvom na žebelj udaril, in roko h križi pribil, tekla je kri iz velike rane, njegovi persti so se tresli in so zgubili svojo podobo in lepoto. Poprej so bili ko kri in mleko, sedaj pa so postali bledi in višnjevi in so se od prevelike bolečine skerčili. Roka je bila polna kervi, tako da se rana še videla ni. Sklepi ram in rok so bili tako daleč vsaksebi raztegnjeni, da se je menilo, da le na koži visijo. O kristjani premisli te bolečine. Ce bi ti kdo z ostrim šilom roko prebodel, menda bi od velike bolečine na tla se zgrudil. KakoŠna bolečina je pa bila, ko je topi in .debeli žebelj Kristusovo roko prebil, ko so bili vdi sklepi vsaksebi raztegnjeni, ko so pokale Jezusu vse žile in čutnice?
Hvaljen bodi Jezus Kristus za to strašno pri bi tje tvojih svetih rok; češčen bodi zato in hvaljen sedaj in na vekomaj! Amen.
— 284 —
O Bog, nebeški Oče I po tej muki in po teb bolečinah svojega ljubega sina in našega Odrešenika usmili se nas, in reši nas večnih muk. Amen.
Ceterti odstavek.
O«! pribijanja svetih nog Kristusovih.
Zoper nepoterpežljirost.
.Moje roke in moje noge so mi prebodH." (Ps. 21, 17.)
Ko so rabeljni Kristusove roke bili pribili, vergli so se nad njegove svete noge, da bi jih pribili. Ali grozno nategnjenje rok je Kristusov život tako navzgor potegnilo, da niso njegove noge nikakor segati mogle do napravljene ljuknje. Tedaj je bilo zopet potrebno, Jezusa še bolj neusmiljeno raztezati in natezati. Da ste pa ob6 roki na svojem mestu ostali, djali so mučitelji poterpež-ljivemu jagnjetu debelo verv čez persi in pleče, in so ga h križu tako terdno privezali, da Be niso mogle Kri* stusove roke ganiti. Potem so mu debelo verv na noge navezali, in vsi štirje so na vso moč vlekli za verv. Neusmiljeni rabeljni so tako strašno natezali Jezusov život, da so pokale vse žile in kite, da bo rebra daleč vsaksebi šla, da je trebuh tako majhen postal, kakor da ne bi bilo več čev v njem; vsa koža je bila ne zadnje tako napeta, kakor na bobnu. S tem so se vse rane zopet ponovile, vsi sklepi udov so šli vsaksebi, in kar je bilo najhujše, persna kost se mu je razklala.
To nahajamo očitno v življenji svete Katarine Sienske, ki ni samo to popisala, ampak tudi vse to Bama skusila. Ko je namreč to posebno gnado od Boga zadobila, da je bila vsega Kristusovega terpljenja in vseh njegovih bolečin deležna postala, so ji sicer druge bolečine vse prešle, Bamo bolečina v persih ji je vedno ostala, ktero bolečino ji je vzrokovalo to, da se je bila njena persna kost vaakseoi ločila. „Ta bolečina je vse druge bolečine presegala, ker je persna kost od natore
— 285 —
namenjena, da varuje aerce, pluče in jetra. Zato to lo-čenje ni moglo se zgoditi brez velike težave, in brez velikib bolečin v serci. Zato je veliko dni v persih in v serci neznesljivo bolečino čutila, ki je vsakdan veča prihajala; na zadnje je tako narastla, da je zgubila vse telesne moči, in da bo ji je serce po sredi razklati moralo."
Iz te prigodbe spoznaš, kaj je grozno raztezanje Kristusu storilo, in kako neznesljive bolečine mu jo raz-deljenje persne kosti vzrokovalo. Ko je bila tedaj pera-na kost razklana, sklepi vsaksebi raztegnjeni in kite raztergane, slišalo se je pokanje, tresketanje, ječanje in zdihovanje. Oh, strašno raztezanje! neusmiljena muka, ki jo je moj Odrešenik tukaj terpel! Pomisli, kako je v svojem serci molil k svojemu nebeškemu Očetu: Oče! skaži svojo očetovsko milost ubogim grešnikom. — Te-zanje je taka muka, da tisti, ki so na tezavnico postavljeni, tako strašno vpijejo, da vse okoli stoječe groza obide. Vendar pa jim žile ne popokajo, čutnice in kite se jim tudi ne potergajo, še manj pa se jim porsna kost razlomi, sicer ne bi mogli več ozdraveti. Naš poterpežljivi Odrešenik pa je bil na tezavnici svetega križa tako neusmiljeno raztezan, da so se mu potergale vse kite in čutnice in da se mu je razlomila persna kost, in od tod je v telesu znotraj in od zunaj na telesu take bolečine terpel, da se mora vsa človeška natora nad njimi zgroziti.
Skušnja uči, kolikanj terpi, kdor si jo ud izvinil aliizpahnil, tudi se dobro v6, kako tak ud znotraj žge, zbada, terga, reže in skli, tako da človek nikjer ostati ne more in nima miru in pokoja ne po dne ne po noči, dokler ni izpahnjeni ud zopet popolnoma na svojem poprejšnem mestu. In tudi, ko je nazaj na svoje mesto postavljen, treba ga je še dolgo zdraviti in celiti, dokler je popolnoma zdrav in da nehajo vse bolečine. Sedaj pa glej in pomisli, da tvojemu Odrešen i ka ni bil en sam ud izpahnjen, ampak obe pleči, oba komolca, obe roki, obe ledji, oba kolena, in obe nogi vsaksebi raztegnjeni in izpahnjeni. O neznane bolečine!
V razodenji svete Mehtilde se bere sledeče: Ko je nekdaj Kristusa vprašala, ktera bolečina, mu je bila naj-veča? odgovoril ji je On: „Ko sem bil na križi raztegnjen, da so se mogle vse moje kosti šteti. In kdor me hvali za to bolečino, vstreže mi tako, kakor da bi mi vse moje rane obvezal." Tu je bilo pa ne samo raztezanje udov, ampak tudi razterganje žil in čutnic, ktera bolečina se ne da nikakor popisati, ne izreči. Pri natezanji rok so popokale samo žile in čutnice na ramah in rokah; pri natezanji nog pa so se potergale in popokale vse žile in kite po celem životu, kakor je Marija sveti Brigiti povedala rekoč: „Njegove noge so k ljuknjema na križi tako močno doli vlekli, da so od beder začemši bile vse izvinjene, in da so mu vse čutnice, kite in žile
}>opokale.tf Streseta se nam duša in telo od groze, ko e prav pomislimo na bolečine, ki jih je Jezus pri tem terpel. — Pobožna duša I padi vendar v duhu pred svojega zveličarja na kolena, in reci trikrat pomilovaje ga: O Jezusi po svojem groznem raztezanji in križanji usmili se nas!
2. Premišljuj pribijanje desne noge.
Ko so rabeljni Kristusove noge tako daleč doli nategnili, do so segale do zvertanih ljukenj, vzel je eden veliko veči, daljši in debeljši žebelj, kakor sta bila žeblja za roke; in med tem, ko so drugi trije rabeljni še vedno noge nategovali, nastavil je on žebelj na sredo desne noge, kjer je bila koBt bolj terda in je na vso moč s kladvom tolkel tako dolgo, da ga je skoz nogo spravil. Ker je bila noga debela, in kost terda, ni mogel žebelj lahko skozi; velikokrat je bilo treba prav na moč udariti, dokler ni žebelj terdno v križi stal. Šest in tridesetkrat je rabelj s kladvom udaril, predno je desno nogo h križu pribil.
O bolečina! Oh! kaj je terpel moj usmiljeni Jezus, ko so mu njegovo desno nogo pribijali? Oh! kdo zamore si muko misliti, ko je hudobni rabelj šest in tridesetkrat na žebelj udaril? Ni ga mesta na celem životu, da bi
— 287 —
imel več žil, krkor noge. Tedaj je žebelj kožo, meso, žile in kost raztergal, razgnal in prebodel. Oh 1 to je bila bolečina I
Dobro vemo, kako boli, Se se komu kaka kost zdrobi ali zlomi, in potlej še košček kosti notri ostane, ki ga ranocelniki ne morejo ven vzeti. Oh I kako ječi ubogi bolnik! kako ga boli zdrobljena ali zlomljena kost? On vpije in stoka, da sev vsem smili; noč in dan mu bolečine ne dajo miru. Če en sam košček zdrobljene kosti take bolečine dela; kaj je pa Jezus terpel, ko mu je debeli žebelj kost zdrobil? Oj, bolečina nad vbo bolečine! Pobožna duša! padi zopet na kolena pred svojega kri-žanega Zveličarja, in ponavljaj s skesanim sercem sam pri sebi zgorej postavljene besede: O Jezus! po Bvojem groznem križanji usmili se nas!
3. Premišljuj na zadnje "prib i j an j e leve noge. Ko je bila pribita desna noga, zgrabil je rabelj levo nogo; in med tem, ko so uni trije močno za verv vlačili, nastavil je z levo roko na-nje žebelj, z desno pa tako silno tolkel, da so se udarci slišali po celi Kalvariji in okoli nje. In ker je na žebelj desne noge šest in tridesetkrat udaril, udarjal je tudi na levi nogi gotovo tolikokrat s kladvom. Tako je bila tedaj tudi leva noga pribita.*) Tudi med to muko je Jezus molil: O Bog, nebeški Oče? ta kervava in bolečin polna daritev naj utolaži tvojo jezo. — Njegov sveti život se je tresel na vseh udih; kri mu ni po kapljah tekla, temveč se mu je na vso moč vlila, in ni samo okervavila njegovih svetih nog, ampak tudi rabeljna, ki je na žebelj s kladvom tolkel. Ker je predraga kri tako obilno tekla iz vseh žil Kristusovih, zato je ubogi Kristus ves oslabel, obledel in omedlel. Z eno besedo on je bil tako poln znotrajnih in zunajnih bolečin, da ne more noben jezik tega dopovedati, noben človeški um tega zapopasti.
•fNakdaj »o delali in malali bdijo martrn vselej tako, (la je bila tsaka no*a po-sebej k svojim iebliem pribita. In to je bilo tod i pravo. Ker n od dobe svete Helene cesarice splnli vsi tako verjeli. In sar<* m iw*<*e lahko zapopaiti, da in kako bi bil en sam lebelj mogel obe nop prevertatt.
— 288 —
4. Premišljuj, kaj je Jezus na križ pribit čutil na duši in na telesu.
Pobožna dušal domišljuj si, da si bila pričejoča pri Jezusovem križanji, da si Jezusa videla pred sabo ležati, in da je Jezus k tebi tako le govoril:
Moj sin 1 glej, kako sem jaz, tvoj Bog in tvoj Gospod, tako neusmiljeno na križ pribit. Pomisli dobro, kaj terpim na duši in na telesu. Take smertne bolečine terpim, da mi je vsak trenutek smert pred očmi; vendar pa nočem in ne morem še umreti, in sem enak človeku, ki leži v največib smertnib silab in ne more ne živeti ne umreti; tako moram umiraje živeti in živ6 umirati. Zato terpim take bolečine, kakoršnib ne bi mogli vsi ljudje prenašati. Tudi meni bi bilo vsak trenutek dušo izdabniti, ako ne bi me Bog obranil, da morem še na dalej živeti in več za te terpeti. Ker Bem od vseb zapuščen in me nobeden ne tolaži, tolaži me saj ti z resnično žaloBtjo nad svojimi grebi, za ktere terpim. Z nobeno rečjo namreč me ne moreš bolje tolažiti, kakor če nehaš grešiti, in začneš se v resnici poboljšati in mi zvesto služiti. Zakaj več kakor vse bolečine mučijo me tvoji grehi. Najmanjši smertni greh, ki ga storiš, me bolj boli, kakor vsa moja muka. Z vsakim smertnim grehom me vnovič križaš. Kteri so me križali, ne vejo, da sem Bog, in da po nedolžnem terpim; ti pa veš, da sem tvoj Bog, in da mi s svojimi grehi večo sramoto delaš, kakor Judje s križanjem. Vendar delaš take grehe, zavoljo kterih Bem bil tako grozno križan 1
O moj Jezus! jaz ne vem, kaj bi ti odgovoril. Jaz hudobni grešnik sem kriv tvoje smerti, sem kriv tvojega križanja. Kar je še hujše, jaz sem te tolikokrat vnovič križal, kolikor smertnih grehov sem Btoril. O preljubeznjivi Jezus! jaz se obtožim BkeBano pred tvojim svetim križem, in obžaljujem iz celega serca vse svoje grehe! Oh! da bi mogel vse svoje grehe preklicati in uničiti, hotel bi rad do sodnjega dne bolan ležati in od vseh zapuščen in zaničevan biti. Ker se pa ne da spremeniti,
— 289 —
prosim ponižno za odpuščanje in sklenem terdno, s pomočjo tvoje milosti nikdar več grešiti. Da, jaz rečem resnobno, o moj križani Jezus! da predno še kedaj v smerten greh privolim, hočem rajši prenesti nejevoljo vseh ljudi, hočem rajši terpeti največo revo, in tudi pregnanstvo. O Jezus! odpusti mi, da sem te tolikokrat razjezil; in daruj svojemu nebeškemu Očetu vse terpljenje ki si ga na svetem križi pre nesel, v popolno spravo za vse moje grehe in v odpuščenje večnih kazen. Amen.
Molitev h križaiicmu Jezusu.
0 moj križani Jezus! jaz te hvalim in Častim za britke bolečine, ki si jih terpel, ko so te na svetem križi tako strašno raztezali, da so se mogli vsi tvoji udje, vse tvoje kosti šteti. Po tej grozni muki in po teh bolečinah te prosim, odpusti mi, kar sem koli kedaj s svojimi udi grešil. Amen.
0 moj križani Jezus! jaz te hvalim in Častim za neizrečene bolečine, ki si jih na gori Kalvariji terpel pri pribijanji svojih svetih rok in nog; po tej tvoji britki muki in po teh bolečinah, te prosim, usmili se mene in daruj nebeškemu Očetu svoje svete rane za vse grehe, kar sem jih koli kedaj s svojimi rokami in nogami storil. Amen.
O nebeški Oče! jaz ti darujem križanega Jezusa v močno in dopadljivo hvalno daritev, z vsemi brit-kimi bolečinami, ki jih je pri svojem križanji terpel in te prosim po njegovih svetih rokah in nogah, ki so bile tako neusmiljeno nategnjene in prebodene: prebij in prebodi moje serce s svojim strahom in s svojo sveto ljubeznijo, zato da tvoje svete službe in njegovega bandera, to je svetega križa, nikoli ne za-
Kr is tu str to livljeoje in umert.
— 290 —
pustim, temveč da z žeblji svete ljubezni k njegovemu križu pribit, po njegovem zgledu tebi zvest in pokoren do konca ostanem. Amen.
Peti odstavek,
Kaj je Kristus terpel, ko je bil križ po konci
▼ndignjen.
To naj se posebno tistikrat premišljuje, ko se mora b hudobnimi vred terpeti.
- Ondi so ga križali in i njim dva druga, od vsake strani enega, v sredi pa Jezusa." (Jan. 19, 18.)
1. FremiSljuj, kaj je terpel Jezus, ko so križ kviško vzdignili.
Potem ko je bil poterpežljivi Jezus za roke in noge na križ pribit, bil je tako brez moči in tako poln bolečin, da bi mu bilo potrebno, malo počivati; ali tudi tega počitka mu niso privoščili, temveč eni muki sledila je druga Zato so koj potem, ko je bil pribit, križ štirnajst korakov naprej povlekli do luknje, ki je bila v skali narejena, pet palcev Široka, in tri pedi in pet palcev globoka, d« so križ ondi po konci postavili.:S) Med tem, ko seje križ po konci postavljal, so še pustili vervi, s kterimi je bil •Jezus čez persi, pleče in pod koleni b križu privezan, zato da se ne bi rane na rokab vtergale, ko križ v napravljeno luknjo pade. Ko so zdoljni konec križa do pripravljene luknje spravili, so vlekli križ z vervmi čez napravljeno poprečno bruno kviško, in ko je že navpik stal, spustili so ga naglo v luknjo. To povzdigovanje križa se ni godilo ne počasi, ne varno, temveč Jezus je bil tu pa tam neusmiljeno udarjen in ranjen.
*) Navadno so jo najpoprej križ postavil in rtordnil; potom jo obso-joncc po lestvicah na križ gori šel in so na klin vsedel, ki jo bil sred križa nastavljen. Sodaj so mu roko in nogo h križu z vervmi povezali in na to z žeblji pribili. Menda bi bilo pač pretežavno križ -io le potom od tal vzdigovati, ko jo bil že obsojenec nanj pribit.
— 291 —
Težkega križa z živim Kristusovim telesom pa niso v skalo spuščali počasi, temveč, da bi se bolj terdno prijel^ pustili so debelo in težko deblo križa v izsekano skalo doli pasti tako, da se je ves pribiti život močno Btresel. Pri tem stresenji so se rane na nogab in rokah razširile in tako je kri lože iz njih tekla. Tako so tedaj iz rok in nog tekli štiri živi izvirki, reke raja, da so tla pod križem vsa kervava postala. Pridite, pobožne dušel in zajemajte iz studencev zveličarjevih vodo večnega Življenja I Ko jo bil križ tako doli spuščen, in se je bil ves stresel, zaječal je Jezus na glas, ker so se rane na rokah razširile in cela teža telesa se je naenkrat z vso močjo doli na žeblje njegovih nog spustila, tako je neznana bolečina šinila Jezusu skoz mozeg in koBt.
Ko je bil križ na svoje mesto kviško prestavljen, zabijali so na vse štiri strani kline v luknjo, da bi križ terdno stal in ne omahoval; pri tem zabivanji klinov ee je križ tudi tresel, kar je zopet Jezusu strašne bolečine delalo po celem životu, posebno pa v členih, rokah in nogah.	•
Sedaj pridi, pobožna dušal in vsedi se pod sveti križ; padi na svoja kolena, moli svojega stvarnika in Odrešenika in skazuj mu spodobno Čast, verzi se na svoj obraz in poljubi sveto z Jezusovo kervijo napojeno zemljo. Povzdigni svoje grešne oči k svojemu ZveliČarju, ogleduj ga od glave do nog in vtisni si v perce, kaj je za te terpel! Na-zadnje zdihni in reci: O Gospod! ne dopusti, da bi tvoje britko terpljenje nad mano bilo zgubljeno.
2. Premišljuj, zakaj sta bila z Jezusom dva razbojnika križana.
Ko je Jezusov križ terdno po konci stal, zgrabili so rabeljni dva razbojnika in so ju križali tako bitro, kakor jim je bilo mogoče: enega po postavili Jezusu na desno in enega na levo. Pomisli, o kristjan! kako velika sramota se je tvojemu Odrešeniku godila, da je moral na križi viseti v sredi med dvema razbojnikoma vpričo vseh ljudi. To so hudobneži storili s tem namenom, da
— 292 —
bi nedolžnega Jezusa, ki je bil pri ljudstvu v veliki Sasti, s tem toliko bolj zasramovali in zaničevali; zato da bi se raz' 1	1	* a, da so bili v
enem križani, in da je on, kterega je derhal deržala za pobožnega, svetega moža, na sredi visel. Tako so Bi mislili, da vzamejo Jezusu popolnoma vso čast in veljavo, in da ne bo nikdar več nobeden ga častil ali celo ga imel za mesija in nanj veroval. Pa ravno s tem se je spolnilo, kar je prerokoval Izaija, rekoč: „On je bil med „hudobne štet,"x) zato da bi mi med angelje v nebesih uversteni bili. Tako je bil satan s svojo znajdbo osramoten; mislil je namreč, da se bodo vsi bogaboječi ljudje nad Jezusom pohujSali, in da hudobni in nevedni ne bodo od njega nikoli nič druzega verjeli in govorili, kakor da je bil zapeljivec ljudi in pervi med razbojniki, ki je vse svoje skrivne naklepe s pomočjo hudobnih ljudi izpeljeval; zatorej da bo po vsem svetu zaničevan in njegov nauk pozabljen.
Kako je pa Jezusa to zaničevanje in ta sramota bolela, ne da se izreči. Kar namreč zadeva njega kot pravega Boga, ni gotovo ničesar bolj ljubil, kakor svojo čast in svoje dobro ime, ker se Bogu spodobi vsa čast in slava in sicer po vsi pravici. Kar ga pa zadeva kot pravega človeka, je tudi bolj kot vsak drugi človek ljubil svojo čast in svoje dobro ime; nečast namreč, njemu skazana, je utegnila storiti, da ljudje ne bi nanj verovali ter se pogubili. Ko je bil tedaj na sredo med razbojnike postavljen, in mu je bila tako vzeta njegova čast in njegova veljava, kako mu je pač ta zguba serce globoko ranila? Kako ga je bolelo, ko je spoznal in videl, da se bo toliko tisoč ljudi nad njim poliujSalo, in ga per-vega med razbojniki in hudodelniki mislilo? Toda Jezus je terpel radovoljno tudi to sramoto, zato da je za grehe-naSe oSabnosti in prevzetnosti pokoro delal, ter nam dal
Jeruzalemu
razbojniki ob
') Iia. 53, 12.
— 293 —
nauk in zgled prave ponižnosti. Kdo namreč se bo Bramoval, da ga ljudje ne častijo, kadar vidi, da je bil sam Sin Božji kot človek razbojnikom prištet? Zato padi zopet, pobožna duša pred svojim križanim Jezusom na kolena, in prosi ga po tej Žalostni skrivnosti, naj ti pravo kristjansko ponižnost podeli.
3. Premišljuj Jezusovo terpljenje med tem, ko so njegova sveta oblačila si delili.
Tudi to, da so razvezali in razdelili njegova oblačila, je bilo sramotno za Jezusa. Kakor hitro so bili njega in oba razbojnika križali, vzeli so njegova oblačila obeh razbojnikov, in so si jih med Babo delili. Ve-diti pa je treba, daje imel Jezus, ta le oblačila: plajšč, ki je bil iz štirih kosov sešit; drugič, nesešito suknjo; tretjič neko laneno spodnjo obleko, kar bi mi rekli Brajco; četertič, neko posebno obleko okoli ledij, kakor kratke hlače do kolen; petič pas in pa opanke. Opank
S a poslednja tri leta menda ni več nosil, ker je bos ho-il. Vso to obleko so razdelili na štiri dele, da je vsak rabelj svoj del dobil. Samo nesešite suknje niso razre-zali na štiri kose, ker sicer ne bi bili koBi nič vredni in za nobeno rabo; tedaj so za njo vadljali, čegava da naj bo. Vse to pa so delali z velikim smehom in zaničevanjem. Kristusova obleka namreč ni bila Bicer ne obnošena, ne stergana, vendar pa ni bila gospojska in draga, ampak hodna, navadna in uboga, kakor so se ubogi Galilejci navadno oblačili: ker je Jezus kakor v vsah drugih rečeh, tako tudi v svoji obleki uboštvo ljubil.
Kolikor ubožniža so bila ta oblačila, toliko več smeha so ž njimi imeli. Zato so razdeljene kose teb oblačil v zrak lučali, na tla v prah metali, pa ljudem posmehovaje kazali rekoč: Glejte: tako obleko je imel lažnjivi prerok, ki je hotel kralj postati. Se li spodobi berašk plajšč kralju? Ali se more ta revna suknja meriti s kraljevskim škerlatom? — Jezus pa je na križi slišal in videl, kako zaničujejo njegova sveta oblačila in je v
— 294 —
svojem serci s prerokom govoril: »Moja oblačila so si razdelili in za mojo suknjo so vadljali."1)
4. FremiSljuj, Jezusove znotranje občutke na križi.
Pobožna duša! domišljuj si, da stojiš pod Jezusovim križem in da slišiš, da ti Jezus s križa tako le govori:
Ljubi moj Sin! poglej, tu visim med nebom in zemljo, kakor da ne bil vreden na zemlji umreti. Tu visim med dvema razbojnikoma, kakor da bi bil voči razbojnik, kakor ona. Tu visim, zapuščen od Boga in od ljudi. Tu visim in vabim vse, naj zajemajo vodo milosti iz studencev „zveliČarjevih" 2) to je, iz mojih ran. Tu visim v mukah in bolečinah, ki presegajo ves človeški um. S tem, da bo križ v izsekano ljuknjo v skali Bpustili, so se vse moje rane in bolečine ponovile, tako da me strašno skeli in peče po vseh udih. In ker visi vsa teža telesa na žebljih, s kterimi ste roki pribiti in pa telo s svojo težo le vedno doli Bili: zato terpim na vseh udih in sklepih, posebno na ranah obeh rok tako grozne in neznane bolečine, da jih ne more noben jezik izreči. Z eno besedo: jaz terpim na duši in na telesu tako britko muko, da bi se terd kamen mene usmilil. In to moram dalej, ko tri ure terpeti in moje terpljenje bo vedno veče.
Vse to pa terpim zavoljo tebe, da tvoje dolge splačam^ in za tvoje grehe zadostim. Iz tega zamoreš spoznati, kako tožki so tvoji grehi, ker moram jaz vsega-mogočni Bog in Gospod sam zanje toliko terpeti, da zanje zadostim. Zakaj ako jaz ne bil Bog, ne bi mogel z vsemi temi bolečinami Božji pravici zadostiti, tudi ne za najmanjši smerten greh. Pomisli tedaj, kako Btrašno terpljenje čaka na te nespokornega, ki nisi enega samega, ampak brez števila smertnih grehov storil? U grešnik I kako je mogoče, da tako hudo grešiš, ker boš moral tako
') P«. 91, 19. •) I za. 12, 3.
— 295 —
drago plačevati? Kako zamoreš kratko veselje vživati, za ktero boš večno brttkost dobil? Zato pomisli, kedar koli vidiš moj križ, kakošna kazen je tebi in vsakemu nespokornemu grešniku pripravljena; ako nočeš jenjati grešiti, zato da me vnovič ne križaš, jenjaj saj za to, da se na vekomaj ne pogubiš. Oh! tolaži me saj na Bvetem križu s skesanim sercem, oživljaj me s spokornimi solzami ter reci:
Hvaljen bodi križani Jezus za svoje povzdig-njenje na križi; zato bodi ČešČen sedaj in na vekomaj! Amen.
0 Jezus, moj križani Odrešenik! poglej milost-ljivo na me, ubozega grešnika in daj, da bodo tvoje grozne rane moje zdravilo, tvoji udarci in tvoje pri-bitje, moje potertje in skesanje, tvoje vroče solze moje opranje, tvoja rožnata kri moje očiščenje, tvoje serčno zdihovanje moje odpnščenje, tvoje zasluge moje zado-stenje, in tvoje povzdignjenje s križem moje povzdig-njenje v nebesa. Amen.
Šesti odstavek.
Od Marijine žalosti pri Kristusovem križanji.
Bere se o sabotah posebno v postu. »Jas sem polna britkosti." (Zal. pes. 1. 20.)
1. Premišljuj Marijino terpljenje pri Kristusovem križanj.	#	.
Med ljudstvom, ki je hitelo na Kalvanjo, bila je Marija, kakor več njih pravijo, b svetim Janezom Jn s svojimi tovaršicami najbolj od zadej; saj je to žalostno pot storila bolj mertva ko živa in zavoljo gnječe ni mogla popolnoma gori na Kalvarijo priti, temuč je morala ostati na poti s svojo tovaršijo vred. Ondi eo poznej kapelo sezidali, in na altarji te kapele je bila postavljena
— 296 —
podoba žalostne Matere Božje, ki si z ruto solze briše. Ta kapela je zunaj cerkve, ki je nad Kal varijo sezidana, vendar pa tako, da se skoz okno videti more mesto, kjer je bil Jezus križan. Tukaj je ostala Marija b svojo tovaršijo tako dolgo, da je bil Jezus s svojim križem pov-zdignjen; potlej se je približala križu, kakor se bo zdo-lej povedalo. Kdo zamore z besedami dopovedati, kaj je njeno materno serce terpelo in prestalo, ko je videla in slišala, kako njenega ljubega Sinu križajo? Vse njene moči je niso mogle po konci vderžati pri tem terpljenji, kakor je ona sama sveti Brigiti razodela rekoč: „Ko je bil pervi žebelj mojemu Sinu zabit, omedlela sem koj pri pervem udarci in sem kot mertva, z otemnjenimi očmi, b trepetajočimi rokami in z omahovajočimi nogami na tla se zgrudila. Tudi nisem od velike britkosti več oči vzdignila, dokler ni bil popolnoma na križ pribit."
Tako je tedaj prežalostna Mati v smertnib bolečinah na tleh ležala v naročji svete Marije Magdalene in druzih Marij in njena žaloBt je vedno rastla. Kolikor krat je slišala kladvo na žeblje tolči, toliko bolečin ji je mozeg in kosti prešinjevalo, in toliko krat je bilo njeno serce vnovič ranjeno, „ker je bila po velikem sočutji s sinom na križ pribita in je vse od znotraj v sebi čutila, kar je njeni Sin na svojem telesu terpel."
Magdalena in druge Marije bi jo bile rade tolažile ali od obilnega jokanja niso mogle nobene besede govoriti. Grozovitno pribijanje namreč je tudi njih serca strašno ranilo. Apostelj Janez bi jo bil rad tolažil, pa tudi on je bil tako žalosten, da ni mogel nič govoriti. Tako je Marija v telesni omedlevici ležala, dokler ni bil Kristus na križi povzdiguj en. Njena duša je vse dobro Blišala in vedela, kaj se z njenim Sinom godi.
2. Premišljuj Marijino serčno žalost, ki jo je čutila, ko je bil nje Sin Jezus na križi povišan.
Med tem, ko je žalostna Mati še na tleh v omedlevici ležala, bil je na križ pribiti Jezus povzdignjen, da so ga vsi ljudje videti mogli, vsem Judom nevernikom v
— 297 —
t posmeh in zaničevanje, vsem svojim prijatlom v serčno žalost, vsem angeljem v stermenje, in nebeSkemu Očetu v spravo za grešni svet. Ko je omedlela Devica slišala, daje njeni Sin na križi povzdignjen, zbrala je vse svoje telesne in dušne moči, da bi vstala, in svojega ubozega Sina pogledala. Ko je s pomočjo svojih prijatljic po konci vstala in na mestu, kjer je stala, svojega ubozega Sinu videti mogla, silila se je skozi ljudi naprej do straže, kije okoli križa be vstavila, da ne bi nobeden bliže stopil in kri-žanemu kaj pomagal. Marija je prišla tako blizo križa, da je imela samo petnajst korakov do križa; ondi se je poBtavila naravnost proti križu, je svoje objokane oči povzdignila in je svojemu na križi visečemu Sinu Jezusu ravno v obličje gledala. Oh 1 kdo more tukaj povedati, kaj je Marija na tem mestu terpela? Je poprej njeno deviško serce omedlelo, ko je slišala, kako ga na križ pribivajo; kako oster meč je pa sedaj na novo njeno materno serce prebodel?
3. Premišljuj z Marijo vred pomilovanja vredno podobo na križi visečega Jezusa.
Od podplatov do temena ni bilo nič zdravega na njem. Njegova sveta glava je bila od tolikanj udarcev polna ran in oteklin na več mestih je bila vsa plešasta in brez las, ker so mu jih izpulili. Njegovo čelo in teme bilo je polno vpičenih ternov, in nekteri terni eo segali noter do samih možgan, kar mu je delalo neizrečene bolečine. Njegove oči so bile od jokanja vse rudeče in " kervijo, ki mu je z glave doli tekla, zalito in zavoljo neizrečenih muk tako globoko v glavo vderte, da so Be komaj videle. Njegova ušesa bo bila polna kervi, njegov nos ranjen, s kervijo pokrit in zavoljo velikih bolečin stanjčen, kakor pri umirajočem človeku. Njegova lica so bila od toliko zaušnic vsa razpraskana in otekla, njegove ustnice černe, rijave in višnjeve in zavoljo toliko udarcev otekle in ranjene. Njegove zeberni bo bile ranjene in otekle, in njegovi zobje bo se mu gugali, ker je bil veliko krat v obraz udarjen. Njegova sveta usta
— 298 —
so bila polna kervi, in njegov jezik od žeje tako suh, da je bil ves skerčen. Na zadnje je iz njegovih svetih ran na rokah in nogah njegova draga kri na zemljo tekla.
To je bilo tedaj sveto obličje in tako ga je Marija videla tako kervavo, da ga ni mogla dolgo gledati. Sedaj pomisli moja duša! kako je bilo njegovi Materi Mariji pri serci, ko je obličje svojega Sina takošno videla. Naj tukaj materna serca sodijo, kaj bi občutila, ako bi enega Bvojih otrok v taki podobi videla.
Ali premišljujmo še bolj na tanjko žalostno podobo Jezusovega telesa, kakor ga je žalostna Marija pred sabo videla. Njegov vrat je bil od veliko udarcev ves ranjen in otekel, da ga ni mogel na nobeno stran brez velikih bolečin oberniti. Njegove pleče so bile od težkega križa tako potlačene, da ni bilo več zdravega mesa na njih videti. Njegove persi so bile od strašnega bičanja tako razmesarjene, da so na več mestih gola rebra ven molela. Njegov herbet je bil tako odert, da ni bilo videti ne kože, ne mesa. Njegova kolena in golenice so bilo podobne drevesu, kteremu je skoija olupljena; bile bo brez kože in vse ranjene. Njegove roko in noge bo bile z debelimi železnimi žeblji tako terdno h križu pribite, da ni kar gibati ž njimi mogel. Vsi njegovi udje so bili nategnjeni. Njegove svete persi so bile od silnega nategnjenja tako potlačene, da je komaj dihal. Njegove oserčje je bilo vse skerčeno, in ga je strašno bolelo. Njegove presveto serce je bilo tako močno pobito, da bo je komaj več gibalo. In njegova duša je bila tako polna žalosti in britkosti, da ni od nobene strani tolažbe dobivala.
Pri vsem tem je ubogi križani Jezus ves nag visel in ni ničesar imel, s čemur bi Be odel, kakor samo tisto laneno ruto, okoli svojih ledij. Ta nagota mu je tudi muko delala zavoljo merzlote, od ktere so mu oterpnele roke, noge, nos in ušesa in celi Život. Sveti očaki pravijo namreč, da tisti veliki petek je bilo silno merzlo
— "299 —
in sveti evangelist pravi razločno: „Je bilo mraz."1) Tako &e je bilo vse združilo, da je Jezusa mučilo.
Zraven tega je imel križani Jezus na svojem svetem životu ran brez Števila in vsaka teb ran ga je bolela. Kako veliko bolečine so bile te, ki jih je od toliko tisoč ran terpel? In Jezus na križi si ni prav nič mogel pomagati: Z rokami si ni mogel obrisati oči, nosa, ust, ker so mu bile z žeblji pribite. On bo ni mogel ober-niti na drugo stran, ni mogel gibati, kakor samo glavo in tudi to z velikimi bolečinami zavoljo ternjevo krone in zavoljo oteklega vratti. Ako jo je na drugo Btran obernil, čutil jo nove bolečine. Po konci glave deržati ni mogel zavoljo ternjevo krone,zato jo je kakoSenkrat doli na persi pobesil, kakoSenkrat na desno, kakoSenkrat na levo ramo; pa kamor koli jo je obernil, so ga ostri temi zbadali.
On ni mogel ne ležati, ne sedeti, ne stati, temveč je moral na Štirih žebljih viseti, kar mu je delalo take bolečine, da jih ne more noben jezik izreči. On ni imel podnožja, da bi na njem z nogami stal, temveč je moral vedno na železnih žebljih viseti. Z eno besedo: Jezus je terpel bolečine, muke, čez vse muke terpljenje čez vse terpljenje.
V vseh teh bolečinah ni imel terpeči Jezus ne pomoči, he tolažbe, ne počitka, ne okrepčanja, ne miru, ne pokoja. Ni ga bilo človeka, da bi mu prijazno besedo dal, ali mu kaj postregel. Niso mu dali enega grižljeja kruha, da bi bil si očverstil slabi želodec; ne kapljice vode, da bi si bil vgasil svojo hudo žejo. Na križi so ga pustili viseti, kakor da bi ne bil človek; pustili so ga koperneti, in tako so z njim ravnali, kakor da bi bil hujSi, kakor satan.
Ta žalostna podoba križanega Jezusa je stala pred telesnimi in duSnimi očmi Marije Device, in ji je bila globoko v seree vtisnjena.
') Jm. 18, 18.
— 300 —
Hvaljen bodi križani Jezus, in češčena bodi njegova prežalostna Mati Marija, sedaj in na vekomaj! Amen.
O Marija, prežalostna Devioa! poglej, kako nas, nespametne ljudi, ta goljufni svet moti, kakor je bil nekdaj Galačane premotil,1) da nismo resnici pokorni: ob! postavi nam križanega Jezusa živo pred naše oči in vtisni ga globoko v naša serca. Amen.
Sedmi odstavek.
O Marij ni žalosti pri Kristusovem briši.
Kadar imaš teže in težave i otroci in b prijatli.
„Nasitil me je e grenJcostmi, upijanil me je s pelinom." (Zal. pes.
3. 15.)
1. Premišljuj Marijno žalost pri Jezusovem križi.
Pomisli, ljubi moj kristjan! kako je bilo deviški Materi Mariji pri serci, ko je videla svojega preljubega Sina v toliki revi. Ve matere, ki ljubite serčno svoje otroke, ve zamorete najbolj spoznati, kaj je terpelo Marijno serce, ko je videla svojega ljubega Sina v tolikem terpljenji. Poslušaj, kaj govori od tega razodenje svete Brigite: „ Vse Kristusove rane so bile sulice v Marijinem serci. Ko je bila tedaj žalostna Mati vstala, je stala tu brez vse telesne moči. »Stala je polna žalosti, bolj mertva kot živa, in prebodena od meča bolečin." Ko je Marija svojega križanega Sinu Jezusa v taki strašni podobi zagledala, zdelo se ji je pri tem pervem pogledu, kakor da bi s križa ostra sulica nje serce prebodla in ne Bamo serce, ampak tudi vse ude in vse kosti.
O grozni pogled! čudo je, da ni Marija od žalosti umerla, da ji ni serce počilo od britkosti. Obl kako je mogla žalostna Mati svojega terpečega Sinu v toliki revi gledati ? Kakošno muko in terpljenje je čutila v vseh udih, ko je Kristusove ranjene ude gledala? Živa domišljija namroč, materna ljubezen in pa Božja gnada
■) CM. 8, i .
— 301 —
in moč je storila, da je vse Kristusove bolečine na svojem telesu čutila tako, da je bila v duhu z njim vred križana, in da je mogla reči, kakor poznej sveti Pavel:
Kristusom sem na križ pribita."') Zato je terpela žalostna Mati take bolečine, kakor da bi bila nje udje vsaksebi raztegnjeni, nje noge na križ pribite, in kakor da bi bil ves nje život, kakor život njenega Sinu, ranjen m razmesarjen.
Če je namreč sveti Pavel reči mogel: -S Kristusom sem na križ pribit. Znamenja ran Gospoda Jezusa nosim na svojem telesu;"2) koliko bolj zamore pred vsemi ljudmi to reči Marija Devica, ktera ni samo s premišljevanjem, ampak s svojimi lastnimi očmi Jezusa terpeti videla, ter je bila s svojim križanim Jezusom križana, in je njegove rane nog in rok bolj živo čutila, kakor sveta Katarina Sienska in drugi Bvetniki.
2. Premišljuj, kako Marija ni imela nobene tolažbe.
Veliko sočutje, ki ga je Marija s svojim križanim Jezusom imela, je posebno vedno veče prihajalo zavoljo tega, ker je videla, da ga mora gledati v tako strašnem terpljenji, in vendar da mu ne more prav nič pomagati. Videla ga je vsega nazega, in Ona ga ni mogla odeti. Videla ga je vsega ranjenega in ni mogla mu ran obvezati. Videla je, da mu vedno kri teče in Ona mu je ni mogla vstaviti. Videla je njegovo glavo polno ternov, in Ona mu jih ni mogla nič podati, da bi ga oživila. Videla je, kako ga zaničujejo in zasramujejo, in obraniti ni mogla. Slišala je kako vse hudo od njega govorijo in ni mogla njegove nedolžnosti braniti. SliSala ga jo ječati in zdihovati in Ona ga ni mogla tolažiti. Z eno besedo: Ona ga je videla v največih bolečinah na terd les križa pribitega viseti in mu ni mogla nobene tolažbe podati ne z besedo, ne z djanjem. Videla ga je od nog do glave v grozni revi, v mukah in bolečinah, in ga ni mogla rešiti. Zato je bilo nje materno serce od groznih žebljev prevertano, od Kristusovih ran ran-~ ') G»T»Tl9. f) Gal. fi, 17.
— 302 —
jeno in od njegovih bolečin kakor s sulicami prebo-deno. Zato je terpela take neizrečene bolečine, da, ko bi ta njena silna žalost se med vse ljudi razdelila, vsi bi od te žalosti umerli, pravi sveti Bernard. Pomisli o pobožni kristjan! kaj je Marijino serce terpelo, če vsi ljudje ne bi mogli te njene žalosti prestati. Marija pa je s posebno pomočjo Božjo to terpljenje prenesti mogla in morala, kakor je angelj sveti Brigiti razložil, rekoč: „Ne majhno čudo je Bog takrat storil, da deviška Mati, s tolikimi in tako velikimi bolečinami na duši ranjena, ni svoje duše izdahnila, ko je videla svojega ljubega Sinu nazega in ranjenega, in od vseh zasramovanega in zasmehovanega, med razbojnikoma viseti." Gotovo je Bog s svojo Božjo vsega-mogočnostjo nje materno serce krepil, če ne, bi bila od žalosti umerla. „Tako je stala pod križem, kakor živa mcrtva, prebodena z mečem bolečine, in je gledala svojega križanega Sina." In ker ga ni mogla z ustmi tolažiti, govorila je v svojem serci k njemu, kot Bogu, te ali enake besede:
O preljubi moj Sin, Jezus! O Jezus, moj Sin! v kakošno terpljenje si prišel! Oh! kako so tvoje blage roke tako neusmiljeno prevertane; kako so tvoje svete noge tako grozno na križ pribite! Kako so tvoji udje tako strašno nategnjeni in vsaksebi raztegnjeni! Kako je tvoj nedolžni Život tako razBekan! Oh da bi jaz mogla ti pomagati, ali tvoje žeblje ven potegniti, ali saj tvoje rane povezati! Oh! kako rada bi se dala namesti tebe na križ pribiti, da bi tebe rešila! — Ker pa to ni moglo biti, zato je nje duša od žalosti kopernela, in njeno serce je bilo od sočutja križano.
O prežalostna Mati Marija! po tvojem serčnem so-čutji te prosim, daj mi občutljivo serce, da občutim tudi jaz v svojem serci Jezusove rane, njegov križ in njegovo terpljenje.
3. Premišljuj Bočutje pobožnih in zvestih Ivri-Btusovih prijatlov.
— 303 —
Ti niso Kristusa zapustili v sili, temveč, ko bo skoraj vsi ljudje od njega odpadli in vero nanj zgubili, ostali so vendar vedno pri Jozubu. Evangelje namreč pravi: „Vsi njegovi znanci pa in žene, ktere so bile prišle za njim iz Galileje, so od daleč stali, in to gledali;"1) saj pomagati mu niBo mogli, tudi zraven niso smeli priti, da bi ga bili tolažili. To pa razumevaj ne samo od Marije Matere Božje, in od tistih, ki so bili z njo, ampak tudi od druzih bogaboječih ljudi, ki so Kristusa ljubili, in niso mogli, ako ravno bi bili radi bliže k njemu pristopiti, ter njegovo revo in terpljenje prav blizo gledati. Marija pa s svojo tovarSijo je stala poleg križa, kakor pravi sveti Janez.2) Pomisli tedaj, o kristjan 1 kaj so ti zvesti Kristusovi prijatli tukaj terpeli. In da to bolj spoznaš, pomisli, kako bi bilo tebi, ako bi bil z njimi na Kalvariji stal. Ti ne bi bil mogel bolečin in grozne Jezusove podobe brez sočutja in s suhimi očmi gledati. Če ti, ki Jezusa le malo ljubiš, bi neizrečeno terpečega Jezusa pomiloval, ohl kaj meniš, da so ti zvesti Kristusovi prijatli v svojem serci čutili, ki so Jezusa ne le samo v tej največi revi videli, temveč tudi njegovo nedolžnost poznali, in terdno verjeli, da je pravi Sin Božji?
Kdo zamore povedati, kaj so ti pobožni ljudje, ki bo Jezusa serčno ljubili, na duši in na telesu terpeli, in kako jim je seree kervavelo? Tako so oni namreč Jezusa pomilovali, da kakor pravi razodenje svete Brigite, -bi bili raji Kristusove muke z njegovo pomočjo na svojem telesu prenašali, ali pa v peklu goreli, kakor da bi njega videli tako terpeti!4 Glej, kako zvesti so bili Kristusovi prijatli! Saj ni nič čez zvesto seree, ktero tisočkrat raj samo terpi, kakor da vidi svojega ljubega terpeti. — Zato, pobožni kristjan! časti žalostno Matej- Božjo, in vse sočutne Kristusove prijatle, in prosi jih, da zamoreš tudi ti prav in spodobno terpečega Jezusa pomilovati.
') Luk. 23, 40. ') Jan. 1!>, 25.
— 304 —
Molitev.
Hvaljen bodi Jezns Kristus, in češčena bodi njegova žalostna Mati Marija, in vsi Jezusovi prijatli, sedaj in na vekomaj! Amen.
0 Marija, žalostna Mati in kraljca vseh mučeni-kovl jaz te prosim po vseh bolečinah ki so tvoje materno serce pri Kristusovem terpljenji ranile; za-dobi mi gnado, da tvoje in Jezusove bolečine tudi moje serce prešinejo, s serČnim sočutjem ranijo, in in s sveto ljubeznijo in s svetim strahom napolnijo. Amen.
0 Marija, prežalostna Mati in Devica! jaz te Častim in spominjam tebe z vso tvojo žalostno tovar-šijo, na vse bolečine, ki ste jih pri Kristusovem križanji terpeli in Čutili; in vas prosim po vsi vasi serČni žalosti, zadobite mi v mojih nadlogah in križih pravo poterpežljivost, kristjansko ponižnost in gorečo ljubezen do Boga, da se v vseh rečeh in v vseh potrebah vedno po Božji volji ravnam, in po vašem zgledu križanemu Jezusu vselej zvest ostanem. Amen.
Enajsto poglavje. Poslednje besede Kristusove na križi in njegova smert.
Pervi odstavek. Od perve besede na križi.
Zoper Bovraitvo in neprijateljstvo.
»Oče/ odpusti jim, saj ne vedo, Tsaj delajo(Luk. 23, 34.)
Ko je naS preljubeznjivi OdreSenik in Gospd na križi videl, da mu je v kratkem umreti, je hotel Btoriti
— 305 —
kakor nekdaj skerbni oče Jakob, ki je svojim sinom umiraje veliko lepili naukov dal. Zato jo govoril sedem besed, ki so dokaj podučivne in tolaživne. Perva beseda je bila ta: »Oče! odpusti jim; saj ne ved6, kaj delajo." Da to besedo bolje razumiš, premišljuj naslednje:
1. PremiSljuj, za koga je Kristus molil, namreč za svoje mučitelje, psovalce, morilce in za vse greSnike, kteri so mu toliko žalega storili in ga Se žalijo, da se ne more dovolj popisati.
Ki ljudje smo že taki, da ko vidimo koga terpeti, se nam usmili; tudi še takrat, kadar človek vidi, da njegov sovražnik budo terpi, omiluje ga v svojem serci. Kdo tedaj ne bi mislil, da so tudi Judje križanega Jezusa pomilovali? Toda žalibog! pri Judih ni bilo ne milosti, ne usmiljenja, ker so bila njih serca bolj terda, kakor marmelj, bolj terda, kakor jeklo in železo. Ne samo da niso križanemu Jezusu nič pomagali, temveč so se mu Se posmehovali in so ga preklinjali, kakor pravi sveti Matevž: „Preklinjevali so ga in so s svojimi »glavami zmajevali."1) In sveti Lukež pravi: »Ljudje »o stali in gledali in veliki duhovni so ga zasmehovali ž njimi vred."*) Ljudje so stali in so čakali na njegovo smert, kakor na reč, ki so jo že dolgo želeli, in ae je veselili. In ker niso mogli na križi visečega s svojimi rokami se dotakniti, in tudi ne kamnjati, ker so se bali stotnika, ki je s svojimi vojaki zraven križa na straži stal; zato so ga žalili z zaničljivimi besedami in s kletvinami ter so s tem na znanje dajali, da niso še zadovoljni s tem, kar je do sedaj terpel, temveč da so pripravljeni terpinčiti ga, dokler se še ena žilav njegovem telesu giblje. Njegovo sveto telo je bilo že vse razmesarjeno, vendar si niso ša miru dali, dokler niso tudi njegove duše z zaničevanjem in zasramovanjom vse ranili. Zato so svoje jezike brusili, da bi njegovo dušo še bolj ranili.
*) Mat. 27~ 39. *) Luk. 23. 35.
Kristusovo iivljenje in smert.
— 306 —
Ne samo farizeji in druga velika gospoda, ampak tudi niže ljudstvo je tako delalo, kakor pravi sveti Lu-kež: »Ljudje bo stali in gledali, in veliki duhovni so ga zasmehovali ž njimi vred"; in sveti Marka pravi: „Memo gredoči so ga preklinjali in so s svojimi glavami majali. Kavno tako bo se mu tudi veliki duhovni posmehovali, b pismarji."1) Iz teh besed spoznamo, da so vsi duhovni in posvetni možje in žene, hlapci in dekle, stari in mladi ubozega križanega Jezusa z besedami in z oponašanjem preklinjevali, in sicer tako strašno, da se kaj tacega ni nikoli godilo nobenemu, tudi najhujšemu hudodelniku ne. Judje namreč so vse na njem grajali. Niso prizanesli ne njegovi Božji ne človeški natori, ne njegovi čaBti, ne njegovi veljavi, ne njegovemu učenju, njegovim čudežem, ne njegovi čednoBti, ne njegovemu veličastvu. Oni so ga popolnoma uničili, kakor da ni bil nikoli pri pravi pameti, temveč da je kot nepošten, goljufiv in zapeljiv človek se okoli vlačil, in ljudi Blepil in zapeljeval, kakor se očitno vidi iz psovanih besed, ki jih evangelisti pripovedujejo.
2. Premišljuj, kako so Kristusa na križi njegovi sovražniki preklinjali.
Sveti Matevž pravi: „S svojimi glavami bo zmajevali, in so rekli: Ahal kako tempelj Božji poderaš, in v treh dneh zopet sezidaš."s) Ali ni bilo to veliko zaničevanje, da so s svojimi glavami majali in tako govorili? Pač je Jezusa bolelo, da so s temi besedami njegovo resnico v nič stavili, ter pravili, kakor da ne bi bil govoril resnice, da Božji tempelj podere, in v treh dneh zopet se sčzida. Na dalej se govorili: »Ako si Sin Božji, pomagaj si sam!" s temi besedami so hotli reči, da se je sam lažnjivo in iz prevzetnosti delal Sinil Božjega, kteri vendar sedaj nima toliko moči, da bi sam si pomagal. Tretjič so se posmehovali njegovi vse-gamogočnosti, rekoč: „Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati;" to je: ako si drugim zares in ne le
') Mark. 15, 89-31. •) Mit. 27, 40.
— 307 —
na videz pomagal, boš pač tudi sam sebi pomagal. Ali tu sye vidi, da vsi tvoji čudeži so bili le na videz, le sleparija. Catertič so se posmehovali njegovi kraljevi časti, rekoč: t Ako si Izraelski kralj, stopi s križa, in ti bomo verjeli." To je: Poglejte, ta je pravi Judovski kralj 1 Kje so tvoji služabniki, da te s križa Bnamejo ? Ali ker ni nobenega, da bi te s križa snel in sam si tudi ne moreš pomagati, tedaj se pač zdi, da si lažnjiv, goljufiv kralj. Petič so govorili: „Na Boga jo zaupal; naj ga sedaj reši, če ga rad ima."1) S tem so se posmehovali Kristusovi pobožnosti in njegovemu zaupanju na svojega nebeškega Očeta, kakor da bi bili rekli: On se je vselej delal pobožnega človeka, ki noč in dan Bogu služi; ali tukaj bo vidi, da je bil svetohlinec. Saj ako bi bil v resnici pobožen Bog, ne bi bil pripustil, da se na križ pribije; ali pa, Bog bi mu še sedaj pomagal, da bi bil tega vreden. Ker je pa od Boga in od ljudi zapuščen, je očitno znamenje, da je bil le svetohlinec in hudoben zapeljivec. — Te in enake beaede so govorili veliki duhovni, pis-marji in farizeji vpričo vseh ljudi. Zoper vso natoro, zoper pamet in spodobnost je to, da se žalostnemu in terpečemu človeku še veča žaiost in veče terpljenje dela; ker smo že tako vstvarjen; in sama pamet nas to uči, da se nam revni, žalostni, nesrečni usmilijo in da jih omiljujemo. Nikdar pa ni bilo nobenega človeka na svetu, da bi bil bolj potreben tolaženja in omilovanja, kakor je bil križani Jezus. Oi kod pride tedaj, da se ga nobeden ne usmili, temveč da ga vsi v njegovi največi revi še bolj žalijo in zasramujejo? Oh to so delali zato, da bi ga spravili v nepoterpežljivost in vobupanje, da bi ga, ako bi bilo mogoče, na telesu in na duši pogu-bili. Tako grozno so sovražili nedolžno Jagnje Božje. Iz tega zamoreš soditi, kako je to njih hudobno govorjenje Kristusa v seree bolelo.	..
Naš ljubi Zveličar je sicer v svojem terpljenji mnogo zaničevanja in sramote prestal, toda ni bila nobena tako
') Mat 27, 43.
17*
— 308 —
strašna, kakor sramota, ki so mu jo na križi delali. Zato je to sramoto tudi bolj čutil, kakor vse^ druge poprej. Orodje, s kterim so ga mučili, je le njegovo telo tergalo in razmesarilo; zasmehovanje in zasramovanje
S a mu je prebadalo njegovo serce in njegovo dušo. Te-aj je bilo tako zaničljivo govorjenje in preklinjevanje dosti veča muka zanj, kakor vse telesno terpljenje. Jezus je visel na križi v tolikih bolečinah; na duši in na telesu je terpel toliko in tako britkih muk, da vsi ljudje ne bi jih bili prenesti mogli. In vendar mu niso nobene pomoči dali temveč so ga iz satanskega sovraštva še zasmehovali in preklinjali. Ohl kdo bi verjel, da zamore sovraštvo človeka tako daleč pripraviti?
3. Premišljuj, kaj je Kristus svojim sovražnikom, mučiteljem in vsem grešnikom prosil.
On je za vpil z milim glasom: „Očel odpusti jim-" — O nezapopadljiva ljubezen in dobrota l Oni so ga preklinjali, On pa je za-nje molil. Oni so strašno grešili, On pa jih je zgovarjal, kolikor mu je bilo mogoče, rekoč: »Saj ne ved6, kaj delajo." Kar je Jezus učil, to je tukaj sam delal, da bi nas s svojim zgledom podučil, kako imamo Bvojim zopernikom odpustiti, in se ž njimi spraviti. Jezus je iskal le čast Božjo in zveličanje svojih sovražnikov. On je že videl prihodnje šibe Božje in odperti pekel za nespokorne grešnike. Zato Be je postavil za Brodnika med Bogom in ljudmi, in je začel iz celega serca svojega razžaljenega Očeta za grešno ljudstvo prositi, ne samo za Jude, ampak tudi za nas, ker je tudi za naše grehe križan bil; molil je pa ne na tiho ampak, kakor pravi sveti Pavel, na glas, in z objokanimi očmi rekoč: „Oče! odpusti jim, Baj ne ved6, kaj delajo.« To je: Ljubeznjivi Očel zavoljo očetovske ljubezni, s ktero me ljubiš, usliši me, ki te prosim za te svoje morilce in za vse grešnike. Ohl odpusti jim, zavoljo mojega terpljenja, njih velike grehe, kteri ne bi sicer bili vredni, da se odpust6. Ne glej na nehvaležnost grešnikov, ne na grozovitnost mojih sovražnikov proti
— 309 —
meni, temveč glej samo na moje strašno terpljenje in na zadostenje moje za-nje. Poglej mojo s ternjem kronano glavo in Bmertne udarce, ki jih na glavi čutim. Glej debele žeblje mojih rok in nog. Glej moje grozne rane, moje vse ranjeno telo, in vse bolečine, ktere jaz terpim, Glej mojo kri, ktero tako obilno za grešnike prelivam. Zavoljo mene odpusti jim, to te prosim; jaz namreč darujem vse to tvoji pravici, da njim grehe zbrišeš. Kakor jaz grešnikom vse iz serca odpustim, kar so mi storili, in kar mi še na duši in na telesu delajo: tako odpusti tudi ti njim, kar so tebi storili, in te razžalilL
O oterpnjeni grešnik! pomisli dobro neizrečeno ljubezen in dobroto Kristusovo proti vsem grešnikom. Poslušaj, kaj uči Kristus z križa doli, in uči se po njegovem zgledu vsem svojim sovražnikom iz serca odpustiti, in vse raz-žaljenje pozabiti.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svojo pervo besedo na križi in za vso svojo ljubezen in dobroto do vseh grešnikov, sedaj in na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljiviši Jezus, naš Spravnik in Sred-nik in naša daritev! hvala in čast ti bodi za to, da si na svetem križi za svoje sovražnike, in za vse grešnike molil. Po tvojem ljubezni polnem serci in po tvoji molitvi te prosim spravi nas s svojim nebeškim Očetom, in zadobi nam njegovo očetovsko milost in gnado po svojem svetem križi in terpljenji. Amen.
0 Jezus, mogočni in najdobrotljiviši besednik grešnikov! jaz to prosim po nezapopadljivi ljubezni tvojega usmiljenega serca, ktera te jo v tvojih največih bolečinah na svetem križi naganjala, da si za svoje sovražnike, preganjalce in morilce, kakor tudi za vse grešnike svo-
— 310 —
jega nebeškega OČeta, prosil: daj mi usmiljeno, dobrot-Jjivo bratovsko serce, da rad odpustim vsem, kteri me žalijo. Oh! ponovi, o Jezus, zvesti besednik vseh grešnikov! ponovi svojo prošnjo za me in za vse grešnike, in reci k svojemu nebeškemu Očetu: OČe! odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo. Amen.
Drugi odstavek.
Od druge Jezusove besede na križi.
Zoper nespokornost.
„ Jezus mu je reJcel: Resnično ti povem, danes loš g mano v raji.'
(Luk. 23, 43.)
1. Premišljuj, kako se je desni razbojnik spre-obernil.
Goreča Gospodova molitev ni bila zastonj, ker se je vsled te molitve kmalo potem veliko sto Judov in never-nikov, ki so okoli križa Btali, spreobernilo, ker so iz perve Kristusove besedo spoznali njegovo prečudno po-terpežljivoEt, krotkost. in svetost, ker v svojih največih bolečinah ni bil nepoterpežljiv, temveč jo še za svoje morilco Boga prosil. Med te spreobernjene grešnike se šteje posebno spokorjeni razbojnik Dizma, ki je na Jezusovi desnici na križi visel in ki je malo poprej z drugim razbojnikom vred tudi Kristusa klel, rekoč: „ Ako si Kristus, pomagaj Bam sebi in nama!" Ko je pa Blišal, kako Kristus za svoje sovražnike moli, začel je biti drugih misli in je spoznal, da mora biti svet mož. Začel je tedaj premišljati Kristusovo djanje in nehanje, in se je čudil, da je bil vedno tako poterpežljiv. Ko uni razbojnik ni jenjal, Kristusa kleti, ga je posvaril, rekoč: »Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ker Bi v ravno tistem obsojenji? In midva sicer po pravici, ker po zasluženji svojih del prejemava; ta pa ni.nič hudega storil ;al) tedaj grozno grešiš, da ga kolneš.
') Luk. 23, 40. 41.
— 311 —
S temi besedami je spokorni razbojnik tri lepe čednosti na znanje dal pervič, se je spoznal krivega pred vsem ljudstvom, in da je s svojimi hudobijami to smert na križi zaslužil. Drugič, je pokaral brez strahu hudobnega tovarSa in po tem takem tudi hudobne Jude, ki so nedolžnega Jezusa s svojimi hudobnimi jeziki tako kleli in žalili. Tretjič je spoznal očitno pred vsemi, da je Jezus nedolžen in da ni nič hudega storil. Tu se je gotovo skazal krepkega serca, ker se ni bal, s temi besedami očitno pokarati vse všlike duhovne, piBmarje in BtaraSine in sploh vse Judo in jim v zobe reči, da so po krivici Jezusa zatožili in obsodili. Veliki duhovni in drugi Kristusovi sovražniki so se pač čez tega spokor-nega razbojnika jezili, in menda so ga začeli zaničevati in zasramovati. Toda on se ni dal premotiti, temveč je vse poterpežljivo terpel. Potem je obernil svoje oči k Kristusu, je svoje grehe v svojem serci skesano obžaloval, in menda tako le sam pri sebi govoril: Jaz ubogi greSnik vidim, kaj ta sveti mož od svojih sovražnikov terpi in vendar jim nič ne reče, se ne jezi, temveč Se za nje Boga prosi. Oh I kako grozno terpi, in vse to po nedolžnem! Kolikanj sem jaz več terpljenja in muk zaslužil, ki sem vse svoje žive dni ropal in ljudi ubival! O Bog kako straSno sem te nazžalil! O zvesti in usmiljeni Bog! usmili se mene, in odpusti mi moje velike grehe, ki so mi iz serca žal. Oh, Gospod! ne daj, da se tvoje nedolžno terpljenje in tvoja draga kri na meni, ubogem greSniku, zgubi. Jaz spoznam, da sem po pravici obsojen in da zaslužim Se veliko veče kazni. — Tako je menda govoril v svojem serci k Jezusovem sercu.
2. PremiSljuj resnično spokorjenjo dobrega razbojnika.
Ko je mnogo in dolgo v svojem Berci molil in vso svoje grehe prav resnobno obžaloval, je na zadnje svoje usta odperl, ter s ponižnim in spokornim sercem rekel: r,;ospod! spomni se na me, ko prideS v svoje kraljestvo.tf O čud ovitna pokora in prošnja polna vere 1 Spokorni raz-
— 312 —
bojnik ni videl na Kristusu druzega, kakor same rane in bolečine, in ni slišal nič druzega od njega govoriti, kakor le zasmehljivo in zasramljivo: vendar pa ga imenuje Gospoda ali zapovedovalca in kralja celega sveta, kralja nebeB in zemlje, ko pravi: „Kadar prideš v svoje kraljestvo.8 Od kod je ta človek to luč in to veiiko spoznanje od Boga prejel, ki je vse svoje Sive dni v grehih živel? Kdo mu je povedal, da On, ki je kotčerv potlačen, zasramovanje ljudi in izveržek zmed ljudstva, je njegov Gospod in Bog, njegov Odrešenik inZveličar? Gotovo le velika poterpežljivost, ki jo je na Kristusu videl in njegova molitev k nebeškemu Očetu za sovražnike in morilce; se v6 da tudi Božja miloBt in razsvetljenje ga je k temu spoznanju pripeljalo.
Sedaj pomisli njegovo prošnjo, serčno in ponižno molitev, ki jo je Kristusu govoril. Rekel je: „Gospod! spomni se na me;" to je: O moj Gospod in moj Bogi Odrešenik in Zveličar! jaz sem s svojimi grehi neskončne kazni zaslužil; zato serčno rad sprejemam in terpim časne kazni tukaj in na unem svetu; samo to te prosim, ko bom na unem svetu v strašnem ognji se čistil, ohl spomni se takrat na me v svojem kraljestvu večnega zveličanja, ki je večno življenje in vedno gledanje Božjega obličja. — O čudovitna in sveta molitev in prošnja 1
3. Premišljuj drugo Kristusovo besedo, ali tolažbe polno obljubo, ki jo je spokornemu razbojnika storil.
Poglej! serčna žalost čez grehe in resnično spreo-bernjenje tega razbojnika je dala Gospodu Jezusu veliko tolažbo in veselje; On je v svojem britkem terpljenji saj to tolažbo in veselje vžil, da je s Bvojo molitvijo in b svojo poterpežljivostjo to ubogo ovčico iz peklenskega žrela rešil. Zato je njegovo prošnjo vslišal, in mu je še tisočkrat več obljubil, kakor si je bil upal prositi, ker mu je s prijaznimi besedami rekel: „Resnično ti povem, danes boš z mano v rajila O tolažbe polna beseda,
— 313 —
o milostljiva obljuba 1 Kako je bil spokorni razbojnik, ko jo to milostljivo besedo iz Jezusovih ust slišal, poln tolažbe in veselja 1 Kako serčno se je Kristsu zahvalil b pravo vero in dobrim upanjem ter je v svojem serci mu govoril: O najdobrotljiviši Gospod in Odrešenik! kako sem jaz nevredni Človek to milost zaslužil? Tisočkrat več mi daješ, kakor sem se upal prositi. Ali, ker si tako neskončno dobrotljiv in darežljiv, sprejmem z zahvalo to tvojo obljubo in te hočem na vekomaj za to hvaliti. In tako je bil ta Bpokorni razbojnik srečen.
Zato tedaj, da Kristus tudi tebi te tolažne besede reče, prizadevaj si na vbo moč z resnično pokoro, s pobožnim življenjem in vodnimi prošnjami to milost doseči; prosi pogostoma Jezusa po dobroti, ki jo je razbojnik« skazal, da naj tudi tobi to večno usmiljenje milostljivo skaže.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svojo ljubezen in dobroto do spokornega razbojnika in do vseh spokor-nih greSnikov, sedaj in na vekomaj! Amen.
Najdobrotljiviši Gospod nebes in zemlje! kteri si spokornemu razbojniku milost in gnado, in še ccld nebeški raj obljubil; jaz to prosim s spokornim grešnikom in razbojnikom vred: .Gospod! spomni se na me v svojem kraljestvu!" Spomni se na me v mojih potrebah, da mi pomoreš; v skušnjavah, da mi daš moči zoperstati in zmagati; v britkosti, da me tolažiš. Spomni se na me, ko v greh padem, da me ven potegneš; ko sein v smertnih težavah, da me ohraniš; ko bom stal pred tvojo sodbo, da me milostljivo sodiš in zveličaš, rekoč: .Danes boS z mano v raji!", da Tebe tam vekomaj ljubim, hvalim in častim. Amen.
— 314 —
Tretji odstavek.
Od tretje Jezusove besede na križi.
Zoper neskerbljiroat in nemarnost sa svoje ljudi.
,0» reče svoji Materi: Žena, glej, tvoj Sini• (Jan. 19, 26.)
Tretjo besedo, ktero je Jezus na križi govoril, popisuje sveti Janez tako le: »Ko je Jezus Mater in učenca, kterega je ljubil, videl zraven stati, reče svoji Materi: Žena, glej, tvoj Sini Potlej reče učencu: Glej, tvoja matil1)" V teb kratkib besedab so tolike in tako visoke skrivnosti zapopadene, da jib ne more noben človek dovolj zapopasti. Zato bočemo kaj malega prav priprosto od tega premišljati.
1. Premišljuj Marijino stanje zraven'križa.
Evangelist pravi: »Poleg križa Jezusovega je stala njegova Mati." O čudovitna in skoraj neverjetna beseda 1 Tedaj žalostna Mati je pri tolikem terpljenji še stala? Kaj je takrat Marija terpela, popisuje sveti Bonaventura tako le: Sin je terpel na telesu, Mati v serci. Vse rane, ki so bile po vsem sinovem životu, so bile v maternem serci zedinjene." Če je Marija v svojem serci toliko ran imela, kolikor jib je imel Kristus na svojem telesu, kako je bilo mogoče, da je še mogla stati in živeti? Sveti Brigiti je enkrat Mati Božja rekla: »Jezusovo terpljenje je bilo tudi moje terpljenje, ker je bilo moje serce tudi njegovo serce."
Ko je tedaj Marija tako žalostna pri križi stala, in neprenehoma h križu gor pogledovala in zdihovala, je križani Jezus svoje kervave oči odperl, in je svojo ubogo Mater milo pogledal, kar sveti Janez s temi besedami naznanja, ko pravi: »Ko je Jezus Mater videl zraven stati." Ohl kako žalosten pogled! Njegove oči so bile od kervi otemnjene, ki je vedno z glave doli tekla. Od bolečin so bile tudi tako globoko v glavo vderte, da je križani Jezus le težko ž njimi gledati mogel; vendar,
Tj«. 19, 86. 27.
— 315 —
kakor pravi sveti Janez, je pogledal svojo Mater. Ker jo namreč spoznal njeno veliko žalost, hotel jo je tudi tolažiti. Zato je svoje kervave oči povzdignil, in jo je »gledal. Ta je bila edina tolažba, ktero ji je
Jezus je hotel svojo ljubo Mater tolažiti, pa je s tem njeno seree Se bolj ranil: prijazni Se jo je namreč pogledal, tem globokejše je ta pogled Sel v njeno seree, Poslušaj, kaj je od tega Marija sama sveti Brigiti razodela:
Kadar me je moj Sin s križa doli pogledal, tekle so solze iz mojih oči, kakor voda iz studencev. In ko je Jezus moje terpljenje videl, je iz sočutja za ene trenutke na svoje lastno terpljenje pozabil.
Pomisli dobro, pobožni kristjan 1 kaj Jezus in Marija tukaj terpita, in eden druzemu terpljenje množita. Sočutje Marijino z Jezusom primerja sveto pismo morju, kjer pravi: „\ elika je, kakor morje, tvoja potertost, kdo te bo ozdravil?1)" In sveti Anzelm in Bernard pravita: Da ko bi se Marijina žalost med vse ljudi razdelila, vsi ljudje bi od te žalosti pomerli. Ako je tedaj Marijino Bočutje s Kristusom bilo tako veliko, kakoSno je bilo še le Kristusovo sočutje? Saj v vseh popolnostih Kristus svojo Mater tako presega, kakor morje presega majhen studenec. Zato jo je tudi veliko bolj ljubil, kakor ga je Ona mogla ljubiti. Ker je tedaj sočutje toliko veče, kolikor veča je ljubezen, oh 1 kako neskončno se je Kristusu Marija usmilila? Marija pa je nezmerno terpela na svoji duši. Ona je namreč v duhu terpela, ker je videla Jezusa terpeti; terpela je, kakor da bi bila za roke in za noge na križ pribita; kakor da bi bila na vseh udih raztegnjena, kakor da bi bila na celem životu ranjena, kakor da bi bila na glavi s tern jem kronana; en križ sta imela Sin in Mati. O kako jo našega Odreše-nika bolelo, videti svojo ljubo Mater v tolikih bolečinah I
') žal. pe«. 2, 13.
— 316 —
2.	Premišljuj, kako je kotel Kristus na znanje dati, da se mu njegova žalostna Mati v s e r e e usmili.
V razodenji svete Brigite se bere tako le: „Ko je Kristus svojo Mater pod križem tako milo jokati videl, spoznalo se je na njegovem obrazu in na njegovem glasu, da je njegovo serce od sočutja ž njo globoko ranjeno. Glej! poleg Jezusovega križa je stala njegova najsvetejša Mati ne v polajšanje, ampak v pomnoženje njegovih muk. Spoznalo se je to na njegovem obrazu, ker je svoje ker-vave oči proti nji obernil, in jo prav prijazno in milo pogledal. Spoznalo se je to lahko tudi iz njegovega milega glasil, ko je svojo ljubo Mater svojemu aposteljnu priporočil. In pa Jezus sam je to neki pobožni duši tako le razodel: „ Terpljenje moje Matere mi je delalo toliko žalost, da, ako bi bila volja mojega nebeškega Očeta, bi bila moja naj veča tolažba ta, da bi bil vse njene bolečine v svoji duši terpel, zato da ne bi bila ona nič terpela. In akoravno bi bile vse muke, ki sem jih svoje žive dni terpel, tako pomnožene, vendar bi bilo za me to veliko polajšanje; saj bi bila tako moja Mati lahko brez terpljenja živela. Ker pa je imela biti moja muka nczapopadljiva in brez vse tolažbe, zato mi ni bila dana ta milost, akoravno Bem večkrat iz otroške ljubezni do nje s solzami zato nebeškega Očeta prosil." Sklenjeno je bilo namreč, da ima Kristus umreti britke smerti brez tolažbe in polajšanja.
3.	Premišljuj, kaj je Kristus svoji žalostni Materi govoril.
Ko bo videli sveti Janez in svete žene, da Marijina pričejočno3t Kristusu njegovo terpljenje le množi, so prosili Devico Marijo en malo proč od križa na stran stopiti. Žalostna Mati pa jim je rekla: Oh pustite, da stojim zraven Jezusa, in da mu pomagam nositi njegove bolečine. Kje namreč imam biti, kakor tam, kjer je edini ljubej mojega serca? Kam hočem iti, da mu bolečin ne množim? Oh kako morem proč iti od tebe, saj moje serce in tvoje serce, o Sini je eno? — Take
— 317 —
tožbe so Jezusa Se bolj žalostnega delale. Tedaj je Kristus bo nekako po svetu ogledoval, da bi iz vseh svojih pri-jatlov najzvestejSega izbral, ki bi bil vreden, njegovo Mater pod svojo brambo vzeti. Ali ni ga dobil druzega, kakor svojega najljubSega, najzvestejSega, najčistejšega in najsvetejšega učenca Janeza. Zato se je obernil Jezus poln resnobe in sočutja k svoji Materi in k svojemu ljubemu učencu Janezu, odperl je Bvoje kervave oči 'in svoja otekla usta in je z milim glasom jo Janezu
Sriporočil rekoč: „Ženal glej, tvoj sin;a to je: Preljuba [ati! jaz vem, koliko zavoljo mene terpiS, in kako želiš z mano vred umreti. Ker pa to ni volja mojega nebeškega Očeta, ker Božja pravica terja, da jaz za grešnike umeijem, in da moram se od tebe ločiti; zato ti dam svojega najljubšega in najzvestejSega učenca, da ga boš namesti mene sina imela. On naj ti v prihodnje zvesto streže in otroško ljubezen, zvestobo in pokorščino skazuje. Ne žaluj tedaj, kakor da bi bila popolnoma zapuščena in brez sina; temveč vzemi mojega najzveatejšega prijatla za sina in z Janezom vred vso prave kristjane, ki te bodo kot svojo Mater častili, na pomoč klicali in ljubili, kakor da bi bili od tebe telesno rojeni. — S temi besedami je dal Kristus svoji Materi svetega Janeza za sina, in ž njim vred vso pravoverne za otroke. Zato imej vselej otroško ljubezen do Marije, kot Bvoje najljubše Matere in priporočaj se ji večkrat in zaupljivo.
4. Premišljuj, kaj je Kristus svojemu ljubemu učencu Janezu govoril.
Poslednja beseda, ktero je umirajoči Jezus svoji ljubi Materi govoril, jo bila za njeno v smert žalostno serce vendar neka tolažba, ker je slišala, da ji umirajoči Sin zvestega varha postavlja in sicer svojega najljubšega prijatla. On ne bi ji bil mogel dati ljubšega človeka, kakor svetega Janeza. Janez je bil med Jezusovimi učenci njemu najljubši, najčistejši, in med njegovimi prijatli najzvestejši in najatanovitniši. Med tem nam-
— 318 —
reč, ko vsi drugi aposteljni, učenci in verni, ki so Se na Kristusa verovali, se niso upali Kristusa očitna spoznati, ter so se daleč deržali; ostal je Bveti Janez pri njem in je skazal, da je pravi, zvest prijatel.
To ljubezen in zvestobo mu je botel Jezu3 obilo po-verniti; zato mu je toliko časti in milosti skazal, da je imel biti v prihodnje namesto Sina prečisti Devici Mariji, tadaj Jezusov brat, in pervi med vsemi Mariji devici priporočenimi otroci. Zato mu je rekel: »Glej 1 tvoja mati;a to je: Poglej, ljubi moj Janezi ker te jaz dokaj ljubim, in ker si me ti vedno ljubil in v povračilo za ljubezen in zvestobo, ktero mi v mojem terpljenji ska-zujeS, ti zapustim v svoji oporoki najljubše, kar imam na zemlji, namreč svojo ljubo Mater. Njo dam tebi za pravo Mater, in ti jo priporočam, da za njo skerbiS, jo spoštuješ in ljubiš kot svojo Mater in daš vsem kristjanom lep zgled, kako naj mojo ljubo Mater častijo, ljubijo in na pomoč kličejo.
O velika čast, ki jo je Kristus svetemu Janezu skazal, ko ga je imenoval Marijinega Sina, in mu je dal kraljico nebes za Mater. Tako namreč gaje naredil tudi za svojega brata, in postavnega dediča nebeškega kraljestva. Sveti Janez je to veliko milost tudi spoznal, in je Devico Marijo kot svojo najljubšo mater z najčistejšo in z najzvestejšo ljubeznijo vselej ljubil, in ji kot svoji Materi z otroškim spoštovanjem in zvestobo vselej stregel, kolikor je mogel. Vedi pa tuii in pomisli, da so bili v Janezu vsi verni od Device Marije za sinove sprejeti: ./ezus namreč govori k vsem svojim učencem ali kristjanom: Glejl tvoja Mati. Ona je dobrotljiva, usmiljena in miloBtljiva Mati vseb.
Molitev.
Hvaljena bodita Jezus in Marija, in počeščen bodi sveti Janez, z vsemi Marijinimi Častivci! Amen. 0 križani Jezus, poln ljubezni in dobrote! jaz tc
— 319 —
prosim po tvojih besedah na križi, da ti je moja časna in večna sreča priporočena, in da me svoji preljubi Materi po tisti ljubezni in zvestobi priporočiš, s ktero si svojega ljubega učenca Janeza ji priporočil in za Sina ji dal, da po njenih mogočnih priprošnjah slavni sad tvojega odrešenja dosežem. Amen.
Molitev k Materi Božji.
Jaz te pozdravljam in častim o prcdobrotljiva Devica Marija! kot najvrednišo Mater Kristusovo in vseh kristjanov. Zato te izvolim za svojo drago Mater in te pohlevno prosim, da me za svojega sina in služabnika milostljivo sprejmeš. Ti najsladkcjša Devica! si Gospodova Mati, in mati vseh njegovih služabnikov; zato spomni se, da si ti moja Mati, in da sem jaz tvoj sin. Ti si dokaj mogočna in slavna, in jaz sem dokaj ubog, reven in slab. Skaži se tedaj, preljuba Mati in devica! dobrotljivo Mater, ova-ruj mojo dušo in moje telo vseh duhovnih in telesnih zlegov in nevarnost, stori me deležnega svojih blagrov, čednost in milost. Ne reči, o najzvestejša Devica! da mi ne moreš tega storiti; saj ti je tvoj Božji Sin vso oblast dal v nebesih in na zemlji. Tudi ne zgovarjaj se, da nisi dolžna, mi to storiti; saj si Mati vseh revnih in ubogih sploh. Ker si tedaj ti prcsladka Devica! moja Mati za tako od mene zbrana in naprošena, in zraven tega dokaj mogočna in bogata, me boš tudi gotovo tolažila, varovala, rešila, ter v Kristusu obogatila, posvetila in zveličala. Glej, o Gospodova Mati! ti moraš svojim služabnikom pomagati. O Mati Odrešenikova! pomagaj nam, ki
— 320 —
želimo in hrepenimo po zveliČanji, po Jezusu Kristusu našem Gospodu in ZveliČaiji. Amen.
Četerti odstavek.
Solnee, luna in drngc stvari žaljujejo nad Kriata-sovini križanjem.
Zoper temoto, oslepljenje in cterpnenje serca.
T0d šeste ure pa se je tema storila po vsi semlji do devete ure.'
(Mat 27, 45.)
1. Premišljuj, od kod ta nenavadna tema kmalo po tem, ko je bil Jezus križan.
Vedi, da so bile pri Judih ure po dnevu drugače razdeljene ali štete, kakor pri nas. Ko je dan napočil zjutraj, bila je perva ura dneva, in ko je bil poldan, bila je šesta; ko se je solnce zvečer za gorami skrilo, in je temno prihajati začelo, bila je dvanajsta ura. Ko tedaj pravijo evangelisti, da je bila tema od šeste uro do devete, je to pa našem štenji od poldne do treh popoldne. Bil je tedaj naš zveličar, kakor spričuje sveti Janez v svojem evangelji, o poli enajste ure zjutraj v smert obsojen. Na to je bil s križem ven na Kalvarijo peljan, kar je eno uro terpelo, kakor smo že premišljevali. O poli dvanajste je bil križan, in Bkoraj pol ure na križi visel, predno je tema poBtala in te pol ure Časa je bil tako strašno zasmehovan in preklinjevan, da Bog Oče ni mogel več dalej te strašne krivice terpeti, ki bo je njegovemu Sinu delala. Zato jo hotel, de se je solnce po vsem svetu tako strašno Btem-nilo, kakor še nikoli , od kar svet Btoji.
Solnce merkne navadno in po natornem teku reči takrat, kadar Btoji luna ravno na sredi med Bolncem in zemljo. Tistikrat namreč luna brani solnčnim žarkom, da ne morejo do zemlje; zato pa je na zemlji temno in megleno. Malokrat pa se popolnoma stemni kakor po
— 321 —
noči,*) ker le malokrat luna solnce popolnoma zakrije in Se tistikrat ni popolnoma nočna tema. Luna pa ne more stati na sredi med solncem in zemljo noben krat, kakor o mlaji; ker le tistikrat je bliže solnca, sicer je vselej dalej od solnca. In kolikor je luna bolj polna, toliko dalej je od solnca, kakor z lastnimi očmi lahko vidimo in spoznamo. Ko je namreč polna luna ali Sčip, luna vstaja, kadar solnce zahaja. Kadar je pa nova luna, jo vidimo prikazovato se na zahodnem nebu koj potem, ko je solnce zašlo, tedaj prav blizo solnca. Iz tega tedaj lahko spoznamo, da je bilo otemnjenje solnca takrat, ko je Jezus na križi visel, velik čudež. Godilo se je namreč to solnčno otemnjenje o ščipu, ko je bila luna najdalej od solnca; kar si nekteri tako le razlagajo:
Potem ko je bil Kristus svojo ljubo Mater sv. Janezu priporočil, in je bilo ravno poldne, postala je na enkrat taka tema po vBem svetu, da nikoli taka. Luna namreč, tak6 pravijo, je hitreje kakor pšica letela, in se vstavila na aredo med solnce in zemljo. Po tem takem seje solnce tako stemnilo, da je bilo podobno černemu žimnatemu žaklju, ker ni noben žarek od solnca na zemljo padal; luna pa ne samo da je zgubila vso svojo svetlobo, temveč je bila tudi vsa kervava. Taka tema je bila na zemlji, da so se zvezde na nebu videle. In tega Btraš-nega merknjenja, te teme bo se vse stvari tako prestrašile, kakor da bi imel priti sodnji dan.
In zares 1 kdo ne bi se bil prestraSil pri tej Btrašni prigodbi ? Dobri ljudje si niso mogli misliti druzega, kakor to, da solnce ne more več svetiti od velike žalosti zavoljo velike storjene hudobije, in da se je zavoljo tega v žalost obleklo. Zvezde, kakor bo je zdelo, bo le milo migljale, kakor da bi tudi one žalovale. Spolnilo se jo tukaj namreč, kar pravi Bog pri preroku Kzehijelu: »Vse luči na nebu bom v žalost djal.-1) In ta tema je
*) Postavim, takn, kakor soja bilo stemnilo julija mesca » letu 1842. ') Eieh. 32, 8.
Kriituiov« iivljenjt in imeit.	21
— 322 —
terpela ne kakor pri navadnem merknjenji le nekaj minut ali trenutkov, ampak cele tri ure, namreč od dvanajste do treh popoldne, kakor sveti evangelisti razložno pravijo. Zato so se vsi ljudje zel6 prestrašili, ki so ta strašni čudež videli. Yse nebeške luči namreč so žalovale, solnce je bilo otemnjeno, luna žalostno kervava, zvezde so žalovale, le bledo migljale, svetiti pa nibo mogle, zato ker je svetloba časti Božje *) otemnela. Zato je sledilo tudi na to nenatorno temo, da so vse živali na zemlji žalovale, in niso ne jedle, ne pile, ne počivale. Tičice pod nebom so žalovale, niso okoli letale, niso prepevale, temveč so Bvoje perute pobesile in se z mesta niso ganile. Ribe v vodi so žalovale, bile so kakor bolne in mertve. Listje in trava je žalovala, in vse rastline so svoje listje pobesile, in se stiskale, kakor da bi bile pomerznile in oterpnele. Ljudje so žalovali, in so žalostni in neveseli okoli hodili, in niso vedeli, kaj to pomeniti utegne. Hudobni grešniki so žalovali, in vest jih je tako grizla, da bi bili kmalo malodušni postali in obupali.
Posebno pa je bil Pilat zavoljo te strašne teme ves iz sebe od strahti, in je zavoljo tega Jude sklical in vprašal, kaj neki ta tema pomeni? Judje pa so odgovorili: Solnce je merknilo, kakor po navadi, in v tem ni niS čeznatornega, in tedaj se ni tukaj ničesar bati. To laž so si namreč izmislili, da ne bi nobeden te teme za čudež imel, in tedaj na Kristusa verjel. Ali neverni pogani bo to bolje spoznali, in si k sercu vzeli. Sveti Dijonizij namreč, tistikrat še pogan, kterega je poznej sveti Pavel v Atenah spreobernil, piše od tega tako le: Da je bil takrat v mestu Heliopolji v Egiptu; in ko j« videl, da je luna izpod zemlje naglo kakor pšica ven priletela, in se pred solnce postavila: se je temu zeW čudil, in nekega modrijana vprašal, kaj pač to pomeni? Ta mu je odgovoril: Ljubi moj Dijonizij 1 Božja naredba je to spremembo prinesla. Dijonizij pa je te spomin*
Hebr. 1,~3.
>
— 323 —
vredne besede govoril: „Ali terpi Bog cele natore, ali pa bo konec sveta." Zato so se 1 j ud j a popraševali, kaj utegne pomeniti ta čeznatorna tema? Eden druzega so prašali, kaj bo iz te strašne dogodbe? Ljudje namreč ■o videli in dobro Bpoznali, da žaljujejo vse stvari, in da ves svet je nekako pobit. Tudi hudobni Judje, ki so poprej Kristusa grozno preklinjali, so se prestrašili, ko ao to nenavadno znamnje videli, in so umolknili; in ker zavoljo teme niso mogli več Jezusa na križi videti, jih je veliko domu šlo. Več njih pa je na Kalvariji ostalo, da bi konec videli, ker so bo nadjali, da bo vsak trenutek tema odjenjala.
2. Premišljuj, kaj je Jezus pri tej temi čutil in misliL
Ako hočeš, o grešnik! vedeti, kaj je Kristus ves ta čaB mislil in čutil, približaj se v duhu h križu, in vprašaj sam svojega Odrešenika, zakaj so vse stvari, tudi tiste, ki nimajo življenja, nekako žalovale? Vprašaj, kaj se imaš učiti od solnca, lune in od vseh stvari? In boš videl, da ti Kristus s križa doli tako le govori:
Ljubi moj Sin! spolnilo se je tu, kar sem po preroku Joelu prerokoval: „Dal bom čudovitna znamenja na nebu in na zemlji, kri in ogenj, puh in dim. Solnce se bo spremenilo v temoto, in luna v kri, predno pride dan Gospodov, veliki in strahovitni. In zgodilo se bo: Vsak, kdor bo klical ime Gospodovo, bo rešen." ') Kaj meniš, da pomenijo td velika znamnja? Zikaj so žalovale in so se poskrile lepe nebeške luči? Videle so me Že pol ure na križi viseti; in ko so videle, da js moje terpljenje vedno veče, niso mogle tega več gledati, temveč so, da tako rečem, svoje oči si zakrilo in bo po svoje jokale kervave solze. Da ker so videle, da jaz v naj-večih smert nih težavah ne morem umreti, zato so ho: le one pred mano umreti, da ne bi na dalej gledale mojega terpljenja. To bo storile neobčutljive stvari, kaj delaš
') Joel 2, 30 - 32.
21*
— 324 —
pa ti ? One so se jokale, in ti me moreš gledati s suhimi očmi? One bo od sočutja medlele, in tebi ni kar nič mar za to, kar jaz terpim? O, če bi ti mogel na svojem telesu občutiti le en malo mojih velikih bolečin, kako kmalo bi se ti jaz usmilil! Zakaj jaz sem ^rpel na vseh udih na telesu najgroznejše bolečine. Zato želim, da moje terpljenje sočutno premišljuješ, in na zadnje moje ime skesano na pomoč kličeš.
O preljubeznjivi Jezus 1 ako mi tvoje terpljenje serca ne gane, sem pač bolj terd, kakor kamen in skala. O vi, ljubi angelji Božji 1 pomajte mi objokovati mojega ljubega Jezusa, ker je tako nezmerne bolečine terpel 1 0 nebeške luči, ki ste nad terpečim Jezusom žalovale, solnce, luna in zvezde, pomagajte mi nad terpečim Zve-ličarjem jokati in plakati 1 Oh! plakajte in žalujte, vi človeški otroci! nad križanim Jezusom in nad njegovo britko muko! Oh, pomislite, kako na križi visi, od nezmernih bolečin, kakor pogažen červ, se zvija, sem ter tje obrača, in nikjer miru ne najde! O preljubeznjivi Jezus! dodeli, da b tabo žaljujem, svoje grehe obžaljujem in skesano kličem tvoje Bveto ime.
3. Premišljuj, kaj je Kristus v tej temi terpel, in kako so njegove bolečine vedno veče prihajale.
Naš Zveličar je bil na VBeh udih tako ranjen, da od nog do glave ni bilo zdravega uda na njem. Ti veš, da ko ima kdo globoko rano, in ako se ta rana ne očisti in ne oveže, začne skleti in žgati, in strašno boleti. In čem dalej ostane rana neovezana, tim več se vname, se gnoji, in vedno bolj oteka. Naš usmiljeni ZveliČar pa je imel neštevilno ran na svojem svetem životu in nobena teh ran ni bila oprana, očiščena ali ovezana, temveč vse so bile odperte in gole in merzli veter in p» sirovi mraz sta ga strašno mučila. Ker je bilo namreč te tri ure solnce vse otemnjeno, in se je bil dan v no8 spremenil, zato je bil tudi mraz veči. Več teh ran jo bil ubogi Kristus o polnoči v vertu dobil, druge v Kaj-feževi hiši, največ pa jih je dobil zjutraj v Pilatovi
— 325 —
hiši in zraven nje. Ker vse te rane tako dolgo niso bile povezane, temveč so bile vedno ponoljane, si lahko mislil, kako je bil ves ranjeni život otekel, in kako so bile vse rane vedno bolj vnete. Če ena sama rana tako boli, da človek nima miru noč in dan, kako so našega Zveličaija bolele njegove velike in globoko rane, ki jih je toliko imel? Domišljuj si tedaj, da stojiš na Kalvariji pod Jezusovim križem in da ti križani Jezus tako le govori:
Ljubi moj Sin! oberni svoje oči na me, in dobro me poglej na križi. Oh ogleduj moje rane: poglej! kako so velike, globoke in široke. Poglej! kako so kervave, in kako se povsod ven vidi sirovo meso, in kako bo vse rane vnete. Oh 1 kako bi ti ječal in zdihoval, ako bi imel eno Bamo teh ran na svojem životu; kako velika je tedaj moja bolečina ? Pomisli pa tudi to, da ne ležim na mehki postelji, temveč da sem na križi razpet, ter moje rane vedno veče postajajo in me tako strašno bolijo, kakor da bi kdo s kako ostrino vse moje rane vedno tergal. Glej! vse to terpim iz ljubezni do tebe, za te, da ti zacelim rane tvojo duše.
Zato te prosim, o najdobrotljiviši Zveličar! po vseh tvojih strašnih ranah, zaceli rane moje grešne duše. Amen.
4. Premišljuj, kako bo Kristusa bolele rane njegovih svetih rok in nog.
Kolikor dalej je ubogi Jezus visel na Štirih žebljih, toliko bolj bo se širile rane na njegovih rokah in nogah, in toliko veče bolečine mu je delalo Btati na železnih žebljih. Zato bo je kakošenkrat prizadeval, od neznes-Ijivih bolečin, se na križi stegniti, kakor da bi hotel za roke in noge enmalo počitka najti; ker jo biA pa tako grozno razpet, da se ni mogel na nobeno stran oberni ti, je bilo vse njegovo prizadevanja zastonj, in je moral ostati nepremično viseti. S takim stegnjenjem bi je Še le vsakrat večo muko pripravil, ker so bili vsi njegovi udje tako polni bolečin, da ni mogel nobenega brez strašne muke oberniti ali ganiti.
— 326 —
Potem je treba pomisliti, da so bili vsi udje Jezusu tak) strašno nategnjeni, da so bili vb! iz svojih sklepov stopili. To je pa dobro znano, da ko si je kdo ud spahnil, če se mu ud koj nazaj na Bvoje mesto ne postavi, terpi neizrečene bolečine. Pomisli tedaj, kake neznane bolečine je Jezus na vseb Bvojib udib terpel, ker so mu bili uže pred tremi urami vsaksebi raztegnjeni, in so ga le skleli, in vsak trenutek bolj boleli. Obl kako velika muka je bilo to I
Poslušaj, kako je Kristus sam to tožil sveti Brigiti rekoč: »Jaz sem kakor v tlačivnici tako stiskan in da so so mi žile potergale, in da bo šli vsi moji udje vsaksebi. Vse moje oserčje je bilo skerčeno in mojo serce je bilo polno bolečin in muk. Kakošenkrat namreč bo bolečine iz žil k sercu silile, kakošenkrat pa zopet od serca k žilam. In tako se je bolečina množila in smert podaljšala."
5. Premišljuj, kaj Jezus Kristus od svojega britkega terpljenja na križi k nam govori.
On govori namreč k vsakemu grešniku po preroku: „0 Izrael! mene ne pozabi."1) Obl ne pozabi, o grešnik! kako sem za te terpel. Domišljuj si, da si na Kalvariji pričujoč, in da vidiš s svojimi očmi, kako drago moram plačevati za tvoje grebe. Na križi sem visel v tolikih mukah in bolečinah, kakoršnih ne more nobeno človeško serce zapopasti. Na rokah in nogah, in na vseh členih sem terpel tako grozne muke, da sem vsak trenutek menil, da moram dušo izdahniti. Enkrat bi se bil rad na drugo stran obernil, pa nisem mogel. Svojo bolno glavo bi bil rad kam naslonil, pa imel nisem, kam ? V to revo si me ti pripravil, zavoljo tvojih grehov sem moral jaz tukaj v tolikih bolečinah viseti. Kako je mogoče, da moreš še grešiti, in moje terpljenje mi množiti?
') Iza. 44, 21.
— 327 —
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse zvcliČanske opomine in nauke. Amen.
O Jezus nedolžno, Jagnje Božje, za naše grehe zaklano in darovano! tedaj so bili moji grehi vzrok tvojega terpljenja in tvojih groznih ran? O prekleti grehi, ki ste mojega Boga in Gospoda na križ pripravili! O prekleta nasladnost, zavoljo ktere je moj Odrešenik tako strašne bolečine terpel! O moja duša! poglej dobre sveto Jezusovo telo; ves poln muk je in bolečin, ki jih za te terpi. Oh ti moj križani Odrešenik! Jaz te iz serca pomiljujcm, in se ti zahvaljujem za vse muke in bolečine, ki si jih zavoljo mene in za me terpel. Ker si me tedaj do križa in do smerti ljubil, hočem tudi jaz tebe ljubiti v križi in terpljenji, v življenji in v smerti. Sedaj te čislam in ljubim Čez vse, ker si moj Bog moj Gospod moj Dobrotnik, moj Odrešenik, moje zveličanje, in moje vse. Zato pa tako sovražim greh, da hočem raji tisočkrat umreti, kakor tebe se s kakim grehom vedno in radovoljno razžaliti. Po tvojih svetih ranah te prosim, zaceli rane mojih grehov! Po tvojih žebljih prosim, s kterimi si bil na križ pribit, ohrani me v dobrem sklepu, in ovaruj me ▼sakega greha. Oh! pribi me k svojemu svetemu križu s svojo mogočno gnado, s svojo sveto ljubeznijo in z zveliČanskim strahom Božjim, da se nikdar ▼eč s smertnim grehom od tebe ne ločim, temveč s tabo združen ostanem na vekomaj. Amen.
— 328 —
Peti odstavek.
Kaj je terpela Marija v temi In po temi ln pri že-terti Jezusovi besedi na križi.
Premišljaj to, da ne porabiš na smert in na Bmertne težave.
»Da bi ga bili želeli, eaničevanega in najeadnjega med ljudmi, moža bolečin(Iza. 53, 2. 3.)
1. Premišljuj Marijino terpljenje v temi, ali nje muko tri ure na dolgo, ko je videla, da žaljujejo nad njenim Sinom solnce, luna in zvezde.
Ohl kaj je takrat terpelo ubogo materno serce Marijino? O ti moj Bog! kako grozne muke so to bile? Zavoljo goste teme ni mogla svojega Sinti na križi Cisto videti; vendar pa je slišala križano Jagnje Božje večkrat zaječati in zdihniti, kar ji je šlo skoz mozeg in kosti. Ko pa ga ni slišala, bila je v veliki skerbi, ter si je mislila, da utegne umirati. Ko ga je pa zopet slišala, jo je smertna bolečina prešinila. Tako je neprenehoma umirala in zopet oživela. Ona je bila nektere krati v v taki omedlevici, da njene tovaršice vedele niso, je li živa ali mertva. Večidel namreč je na tleh ležala onemogla v naročji pobožnih žen. In ko je Kristus zdih-nil ali zaječal, se je vselej vsa stresla. Ko je tako pod križem in v senci svojega ljubega Sinii sedela, je bilo spolnjeno tisto prerokovanje od bogaboječe neveste, ki pravi: „Od ljubezni omedljujem."1) Tako se je jokala, da več ni mogla, temveč morala je tudi ona reči s prerokom: »Moje oči pešajo od solz."2) In ker ni mogla več s solzami in z jokanjem si olajšati žalostnega serca, bila je tako silno žalostna, da ji je bilo umreti. Tako je tedaj terpela Marija te tri ure.
2 Premišljuj Marijino terpljenje po temi. Ko je bila tema prešla, in je bil zopet jasen beli dan, je Marija svoje oči h križu obernila, da je svojega križanega Sinii pogledala. Kdo pa more popisati, kako je ta pervi l) Vii. pes. 2, 5. *) Žal. pea. 2, 11.
— 329 —
žalostni pogled njeno serce prebodel? NaSla je Jezusa vsega^ spremenjenega, vse drugače, kakor je bil poprej; on ni bil več poprejšnjemu podoben. Poslušaj, kako razodenje svete Brigite njegovo podobo popisuje: »Tu so se prikazale njegove ljubeznjive oči na pol mertve in njegova usta odperta in kervava. Obraz in lica obledela in vderta, in život njegov je bil zavoljo vedne zgube kervi ves bled in slab. Trebuh je bil tako vdert, kakor da ni imel čev; brada in lasje so bili b kervijo zaliti." Njegovo obličje je bilo tako spremenjeno, daje bila groza pogledati ga; in njegove oči so bile tako globoko vderte, da je komaj več ž njimi gledati mogel. Tudi lica so mu bila tako vderta, kakor človeku, ki lakote umira; in njegove ustnice so bile debelo otekle, rujave in černe. Od prevelikih bolečin jo bil njegov trebuh tako skerčen, da ga ni bilo poznati; in persna kost in rebra bo mu močno ven molela. Roke in noge so bile zavoljo mraza in zavoljo velike zgube kervi vse višnjeve, blede in oterp-njene in ven iztekla kri je bila vsa Besirjena in bo je deržala njegovega života. Posebno pa je bil na rokah in nogah tako strašno otekel, da je bila groza gledati ga.
3. Premišljuj, kaj je terpela Marija, ko je slišala Četerto Jezusovo besedo na križi.
Ko je videla svojega Sinu v največih bolečinah, in ga je pomilovala, zadene jo na enkrat še veče terpljenje, ko sliši Jezusa na ves glas zavpiti, in tožiti: »Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil. ?" — Ta beseda je bila tako strašna, da po razodenji sv. Brigite je bil tudi Bog Oče z angelji vred ginjen; kaj meniš tedaj, kako je ta beseda Marij no serce ranila? Saj ni noben angelj in noben človek bolje umel pomena teh besed kakor Marija; zato pa tudi ni nobenemu ne angelju ne človeku ta Jezusova beseda bolj globoko v serce segla kakor Mariji. Noben-krat ni strela, ki je zraven Človeka vdarila, nobenega tako prestrašila, kakor je to Jezusovo vpitje prestrašilo Marijo. Šlo ji je namreč tako Bilno skozi serce, (kakor
— 330 —
ona sama spričuje), kakor da bi široka, na dve plati ostra sulica ji persi bila prebodla. Zato se je, ko je to slišala, na celem životu stresla. Onemogla je tako, da se je na tla zgrudila, in da ni znamnja življenja več od sebe dajala; kar angelj sveti Brigiti tako le razklada:
„Ko je Marija mili Jezusov glas slišala, je britka bolečina njeno deviško seree tako prestrašila, da ni nobenega uda na svojem životu več gibala." Božja vsega-mogočnoBt jo je sicer še živo obranila; vendar je bila bolj mertva kot živa, ker po angeljevem spričevanji ni z nobenim udom več gibala. Mati Božja je Bveti Brigiti razodela: „ Te besede nisem mogla nikoli pozabiti, dokler nisem prišla v nebesa."
Zato tedaj, ljubi moj kristjan! imej usmiljenje z žalostno Devico, in po njenem zgledu ljubi Jezusa, njenega Sinu.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse svoje britko terpljenje, in češčeno bodi Marijino terpljenje sedaj in na vekomaj! Amen.
0 Marija, prežalostna Mati! jaz te spominjam na vse bolečine, kar si jih terpela, posebno tiste tri ure, ko si stala poleg Jezusovega križa. Veliko je bilo tukaj tvoje terpljenje, in nezmerno moije tvoje britkosti. 0 dobrotljiva Devica! iz serca se mi usmiliš, oh! stoj, te vrotim, tudi meni ubogemu na strani v mojih poslednjih silah, kakor si stala svojemu Božjemu Sinu na strani, ko je terpel in umiral. In po tem, kar si tiste tri ure zraven Jezusovega križa terpela in prestala, te prosim, da me ovaru-ješ večne smerti, po svojem preljubem Božjem Sinu, Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
— 331 —
Šesti odstavek.
Od Jezniore sapužčenosti, In o«l njegove četcrle besede na križi.
Zoper maloserčnost ia obupan je.
v Moj Bog! Moj Bog! zakaj si me zapustil?« (Mat. 27, 4(5.)
Med vsemi besedami, k jih je križani Jezus na križi govoril, ni nobena tako strašna kakor četerta, namreS: „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil?" Da moreš to dobro razumeti:
1. Premišljuj naj več o zapuščenost Jezusovo na križi.
Iz skušnje se v6, da Slo vek vsako telesno in dušno težavo in revo zamore prenesti, ako čuti znotrajno tolažbo, in ako mu Bog da gnado poterpežljivosti. (Je je pa v svojih zopernostih od vseh ljudi zapuščen, in tudi od Boga nima nobene tolažbe; tedaj mora človek skoraj obupati, ali pa si mora delati veliko silo, da sam sebe prenese in zataji.
Sedaj pomisli, kaj je tvoj Odrešenik na križi terpel in kako je bilo njemu mogoče, svoje terpljenje prestati. On je bil na duši in na telesu v nepopisljivi revi in nadlogi, in od vseh ljudi zapuščen in Se cel6 sovražen, da so ga žalili, kjer in kakor so lo mogli, pomagali pa mu niso tudi v najmanjši reči ne. In pri tem je bil tudi od Boga (s kterim je bila njegova človeška natora vselej združena) tako zapuščen, da ni ne kapljice tolažbe od njega dobil. Kako je bilo mogoče, da je to skoraj neskončno muko prestati in največo zapuščenost prenesti mogel?
O pobožna duša! pomisli dobro to zapuščenost svojega Odrešenika. On visi na križi v največih bolečinah, ljudje, ki stoje okoli njega, nimajo ž njim nobenega usmiljenja, še le zasmehujejo ga in ga strašno preklinjajo. On je videl pred sabo hudobnost, nehvaležnost in pogubo toliko nespokornih grešnikov, in njegov nebeški Oče ga »oče tolažiti. Zato je bila njegova duša tako polna
— 332 —
žalosti, da si ni mogel najmanjše reči misliti, ktera bi ga bila tolažiti ali poživiti mogla. Zakaj vse tolaživne misli bo bile od nezmerne britkosti njegove duže vničene, kakor zgine kapljica sladke vode, ki pade v grenko morje. Domišljuj si tedaj, da tvoj zapuščeni ZveliČars križa doli tako le k tebi govori:
O moj sin! pomisli vendar enmalo mojo zapuščenost in moj revni stan, v kterem se nahajam; poglej le! ves Bem pogreznjen v morje britkosti, in ne najdem tal, kjer bi svoj konec imelo. Vpil sedi na pomoč, tako da mi glasil zmanjkuje, in sem zapuščen od nebes in od zemlje, od Boga in od ljudi, ker moram vedno s smertjo se boriti. Vse to terpim zavoljo tebe, da bi tebe ganil, da tudi ti kaj terpiš zavoljo mene. Ti pa si mi tako nezvest, da ako ti vselej sladke tolažbe ne delim, koj mene zapustiš, in svojo tolažbo pri stvareh iščeš. Ali je pa to prav, ali se spodobi, da jaz, tvoj Bog, največo zapuščenost in žalost terpim, ti pa nočeš nobene britkosti ali zapuščenosti terpeti, temveč hočeš imeti le tolažbo in veselje, ter hočeš v britkosti in o času skušnjave koj od mene odpasti?
2. Premišljuj, da usmiljena Mati Marija, in dobri Kristusovi prijatli niso Jezusu v njegovi zapuščenosti nobene tolažbe dajali, ampak mu le terpljenje množili.
Njih sočutje namreč je množilo Jezusu njegove bolečine in njegovo serčno Žalost. Poslušaj, kaj On sam od tega govori k sveti Brigiti: „Ko sem v takih bolečinah visel, sem kakšenkrat svoje oči odperl, in sem videl stati svojo Mater vso objokano; njeno serce je bilo polno bolečin in žalosti, njeni udje so bili vsi oterpnjeni, in njena žalost in njeno terpljenje mi je šlo bolj k sercu, kakor moje lastne bolečine. Videl sem tudi svoje pri-jatle v veliki žalosti stati, in da so eni zmed njih omahovali v veri. Drugi pa so terdni stali v veri, ali silno so bili zmešani. Glej 1 take reči sem jaz, tvoj Odrešenik, terpel, in tega nobeden ne premišljuje. Zato tožim to
— 333 —
tebi , da pomisliš, kaj sem terpel, in kako se mi vrača za to."
Od tega je tudi Marija k sveti Brigiti tako le govorila: „Ko me je moj sin tako terpeti videl, so ga moje bolečine tako pretresle, da je zavoljo mojih bolečin skoraj pozabil na svoje lastne bolečine." In ravno to raz-odenje imajo Se te le besede: „In ko je potem pogledal na svoje prijatle, ki so se jokali, presegala je bolečina, ki jo je občutil zavoljo terpljenja svoji li prijatlov, vso bridkost in bolečino, ki jo jo terpel na svojem telesu in na svoji duSi: ljubil jih je namreč iz celega serca."
Iz teh spričeb vidiS, kako ljubeče Kristusovo serce ne samo da ni zajemalo nobene tolažbe temveč le brit-kost iz sočutja svoje ljube Matere in prijatlov; in da sočutje njegovih prijatlov ga je bolj bolelo, kakor njegovo lastno znotrajno in zunanje terplenje. To pa ni bilo So vse. Kristus namreč jo pomiloval ne samo svoje prijatle, ampak tudi vse tiste, kteri so imeli kadaj kaj terpeti zastran njegovega imena. Zato je On takrat na križi tako terpel, kakor da bi bil s svotimi mučeniki vred ranjen, razsekan, stergan, sežgan in umorjen: kakor da bi s spoznovavci vred terpel lakoto, žejo, mraz, vročino, nagoto in druge nadloge: kakor da bi prestajal z vsemi žalostnimi žalost, britkost, revo, nadlogo, bolezni, uboStvo in krivice. Z eno besedo: vse reve in nadloge, ktere so imeli terpeti zavoljo Njegovega imena ljudje v vseh prihodnjih časih, vso te reve je terpel On na križi v svojem serci brez vsake tolažbe, in brez vsakega po-lajSanja.
3. Premišljuj četerto Jezusovo besedo na križi in nje mnogoverstni pomen.
Ko je bil tedaj Jezus v tako veliki zapuSČenosti, in v tolikih bolečinah, se ni mogel več zderžati, temveč je hotel v pričo celega sveta to svojemu nebeškemu Očetu tožiti. Sveti Matevž popisuje to tako le: „ln okoli devete ure je Jezus z velikim glasom vpil rekoč: Moj
— 334 —
Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil?" *) Jezus je te besede govoril, ne tiho, ne sam za se, temveč da jih celi svet sliši, je na glas vpil, in kakor pravi razodenje, od velike britkosti svojega serca, in zavoljo prevelike britkosti svojega terpljenja je iz dna svojega sere:;, s po-vzdignjeno glavo, z očmi proti nebu obernjenimi, z bledimi ustnicami in s kervavim jezikom glas zagnal in in zavpil: „Moj Bog! moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil?"
O besede, nad kterimi so Be zavzeli nebo in zemlja, angelji in ljudje! Da bo človek potoži čez človeka, ni nič novega; da pa se Bog čez Boga, Sin Božji čez Boga Očeta potoži, to je visoka Bkrivnost, ki se da težko umeti. in razložiti. Jezus je bil takrat v takih stiskah in brit-kostih, da je očitno Bogu svojo preveliko silo in zapu-ščenost tožil, rekoč: „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil?" to je: Oče nebeški 1 ti vidiš, da jaz tukaj na križi visim, in najgroznejše muke terpim, ker sem ves zapuščen in žalosten, in prav dobro poznam veliko zaničevanje in krivico, ki jo grehi Bogu delajo. K temu me še zapuščaš, in mi ne privoščiš najmanjše tolažbe, temveč izlivaš vso svojo jezo nad me, kakor da bi bil jaz največi grešnik celega sveta. O usmiljeni Očel jenjaj vendar, in ne izlivaj več nad me svoje jeze, temveč da] mi eaj eno kapljico svoje Božje tolažbe, da zamorem stanovitno prenesti nastajajoče smertne težave.
Tako je prosil in tožil ubogi zapuščeni Kristus; ali pravični Oče, ki je hotel, da se Božji pravici za toliko grehov zadosti, mu ni takrat nobene pomoči poslal, temveč je pustil Jezusa na križi viseti brez vse tolažbe, dokler ni izdahnil svoje duše. Tega pa ni storil, kakor da bi bil se jezil čez svojega preljubega Sina; temveč, ker so naši grehi tako težko kazen, pokoro in zapušČe-nost zaslužili in teijali. Zato zamore Kristus po vsi pravici čez nas tožiti:
') Hat 27, 41».
— 335 —
O greSnik! v kakoSno terpljenje si me pripravil? Poglej! zavoljo tvojih grehov sem priSel v to grenko morje bolečin in sem bil čez glavo vanj pogreznjen. Akoravno sem to za vse ljudi terpel, vendar moraS vedeti in verovati, da sem vse tudi za te terpel. Kakor namreč sedaj za te tako skerbim, kakor da bi bil ti Bam na svetu; ravno tako sem tudi za te terpel, kakor da bi bil ti sam greSnik na tem svetu. Neprenehoma si mi bil ti pred očmi; neprenehoma sem mislil na tvoje grehe, kteri so me bolj boleli, kakor grenka smert, ktero sem imel terpeti. In ti vendar nočeS obžalovati svojih grehov, in nočeS z mano usmiljenja imeti; in Se jenjati nočeS greSiti?
4. PremiSljuj Se druge vzroke četerte besede Jezusove na križi, zakaj namreč je Kristus tožil čez svojo zapuSčenost, ker je vendar sicer vse z največo po-terpežljivostjo terpel.
V celem njegovem terpljenji namreč ne beremo, da bi se bil čez koga potožil, kakor samo čez služabnika, ki ga je pred Anom v obraz udaril, in tudi tega ni storil brez posebnega vzroka. Sicer ni poterpežljivo Jagnje svojih ust odperlo, da bi se bilo potožilo, kakor samo tukaj proti svojemu Očetu. Judjo so ga bili v vertu vjeli; Ana je pripustil, da je bil v obraz bit; Kajfež ga je spoznal krivega smerti; Herodež ga je zaničeval in zasmehoval kot norega človeka. Pilat ga jo v smert na križ obsodil; rabeljni so ga bičali, s ternjem kronali in križali; veliki duhovni so ga zasramovali in prekli-njevali; z eno besedo: vsakdo ga je žalil, kakor in kjer je mogel in hotel; vendar ni tožil poterpežljivi Jezus čez nobenega, temuč je tiho molčal k vsemu temu sra-motenju, kakor da bi bil vse to zaslužil. Sedaj pa, ko je imel v kratkem umreti, potožil se je proti svojemu nebeSkemu Očetu in je z velikim glasom vpil, da so vsi ljudje lahko sliSali in razumeli, da mora njegova člo-veSka natora tako brez tolažbe terpeti, in da ne dobiva nobene tolažbe od Boga. Ker jo bil namreč pravi Bog
— 336 —
in pravi človek, bi bil kdo menil, (kakor tudi še dan današnji nekteri krivo mislijo), da je Kristus svoje bolečine labko terpel, ker je bila njegova človeška natora od Božje natore podperana in krepčana. Da ne bi tedaj kdo tega menil, temveč da bi vsakdo terdno veroval, da je njegova človeška natora brez vsake take pomoči terpela, in vse bolečine prav živo čutila : zato je botel pri začetku terpljenja kervavi pot potiti, in sedaj na konci svojega terpljenja na glaB vpiti, daje od Boga zapuščen. Res je sicer, da je Božja človeško natoro podperala, pa le za to, da je jo živo obranila, da je mogel Kristus tolikajn za nas terpeti, sicer bi bil namreč skoraj vsak trenutek nagle smerti umeri; ali to ni dajalo slabi človeški natori nobene tolažbe, ampak le veče terpljenje. Ako bi bil Jezus namreč poprej umeri, ne bi bil imel toliko terpeti. Ker je pa vsak trenutek v smertnib bolečinah s smertjo bo boril, in vendar umreti ni mogel, je bilo to njegovo ohranjenje tako dolgo, da je Božji pravici zadostil, ravno taka tolažba, kakor obešenemu človeku, kteri viseč na vislicah, se vedno s smertjo bori, in vendar umreti ne more, akoravno bi rad umeri.
Imej tedaj, o pobožni kristjan! usmiljenje b svojim zapuščenim Zveličarjem, in reci: O Jezusi po tvoji popolni zapuščenosti na križi te prosim, ne zapusti me na mojo smertno uro! Amen.
5. Premišljuj, kako je Kristus ssolzamivočeh svojega nebeškega Očeta prosil.
To Bpričuje sveti Pavel rekoč: -On je v dnevih svojega mesa molitve in prošnje z močnim glasom in s solzami daroval njemu, kteri ga je zamogel oteti od smerti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdane volje." x) le besedo svetega Pavla se nanašajo sicer prav za prav na Jezusa v vertu, na oljski gori molečega, kjer mu je bil angelj poslan, da ga je pokrepčal. Verjetno pa je, da je Jezus tudi tu v svojem poslednjem borenji s smertjo solze prelival, in svojo molitev in prošnje z ve-
') Hebr. B, 7.
— 337 —
likim vpitjem in z močnim glasom svojemu nebeškemu Očetu daroval, da bi bil uslišan. Jezus je namreč čutil, da ga je Bog samemu sebi prepustil, in je tudi občutil to neizrečeno zapuščenost. Ta žalostni stan mu je solze iz oči potisnil, in Jezus je zavoljo tega k Bogu Očetu vpil in klical. Te solze s Kristusovo kervijo vred bo najimenitniša cena našega odrešenja; in kakor nas je sveta Jezusova kri očistila, tako bo nas njegove solze oprale. Tudi za Jezusa niso bile te solze zastonj prelite: zakaj Bog je njegovo prošnjo uslišal, in v kratkem konec storil njegovemu terpljenju. — Zato spoštuj te svete Jezusove solze, in počasti jih kakšenkrat s to le molitvico:
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svoje solze in za svojo zapuščenost na svetem križi, sedaj in na vekomaj! Amen.
0 Jezus, najdobrotljiviši Odrešenik! jaz častim tvojo zapuščenost na oljski gori in na križi, kakor tudi solze, ktere ei takrat prelil, in te zahvaljujem za solze, kar si jih prelil v jaslih, v svojih otročjih letih, pri obrezanji, na begu v Egipt, pri obujenji bazarja, in na cvetno nedeljo, ko si se jokal nad mestom Jeruzalemom: na zadnje za vse solze, kar si jih prelil vse svoje žive dni in v svojem britkem terpljenji. Po tvoji žalostni zapuščenosti, po vseh tvojih solzah te prosim, daj mi s svojo sveto gnado pravega potertega duha, da bom svoje grehe in hudobijo, zamude in lenobe za časa obžaloval, pa tudi tvoje britko terpljenje s hvaležnimi solzami pokore in ljubezni objokoval, zato da me tvoje solze operejo, očistijo, in nebeškega veselja vrednega in deležnega storijo. Amen.
Kiistnatoro iivljenje in cmeri
22
— 338 —
K časti četerte Jezusove besede na križi.
O Gospod! zavoljo svoje popolne zapušČenosti na svetem križi ne zapusti me na vekomaj. Amen.
0 Jezus, moč in tolažba vseh žalostnih! po tvoji popolni zapušČenosti in britkosti, ktere si na svetem križi terpel, ko si govoril: Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? te prosim, oh! dodeli nam svojo pomoč in tolažbe polno gnado in razsvetljenje, da mi v vseh svojih stiskah, silah in britkostih svojo pomoč, tolažbo in pribežališče pri tebi iščemo in dobimo. Oh! ne zapusti nas revnih, in ne zaverzi nas nepotolaženih, temveč obriši nam na zadnje vse naše solze s svojo pravo tolažbo, in s svojim večnim zve-liČanjem in z večnim veseljem. Amen.
Sedmi odstavek.
Od pete Jeausove besede na križi.
Zoper pijanost.
r Potem, ker je Jezus vedel, da je vse dokončano, da se je dopolnilo pismo, je rekel: Žejen sem!" (Jan. 19. 28.)
1. PremiSljuj peto besedo, ktero je križani Jezufl na glaB in očitno na križi govoril.
Blizo pol ure po treh je Jezus zavpil: »Žejen semla b ktero besedo je hotel na znanje dati svojo telesno in duSno žejo. Kar zadeva telesno žejo, prelil je že toliko kervi, da se je zdelo, da ne more biti več kapljice kervi v njegovem životu. Tudi iz svojih oči je toliko solz prelil, da je bila vsa njegova moč usuSena, kakor čepina,1) kakor je bilo od njega zdavno prerokovano. Potem P» se je bil pervič na oljski gori, in potlej, ko je križ n° > potil, da ni bilo nič več vode v njem. Na
') Ps. »1,16.
— 339 —
to bo jo vsled neStevilnih ran po celem životu od merzlice tresel, in ta merzlica za ranami mu je delala najhujSo žejo. Iz vseh teh vzrokov se je v Jezusu taka žeja vnela, kakorSne ni nikoli noben človek skusil. Njegov sveti jezik je bil ves kakor sežgan, tako suh je bil; njegove ustnice so mu od žeje pokale; nebo in gerlo sta mu bila popolnoma posuSena, njegov želodec kakor sežgan, njegovo oserčje suho. Zato je hotel to muko, od ktere je Ves čas svojega terpljenja molčal, sedaj na konci svojega Življenja vsem na znanje dati, zato da vsi ljudje zvejo, da je tudi najhujSo žejo terpel, in da je bila ta žeja veliko hujSa kakor tiBta, ki jo drugi ljudje terpijo. Rekel je tedaj na glas, da so ga vsi okoli stoječi sli-Sati mogli: »Žejen sem!" Hotel je namreč reči: Dajte mi vendar en požirek vode, da si hudo žejo pogasim. Ne prosim vina, ampak le vode. Oh, ljubi moji ljudje, ki tu okoli mene stojite, ne odrecite mi te ljubezni, da ne Bkopernim od žeje.
Koga ne bi ganilo tako milo toževanje? Kako je bilo vendar mogoče, da bo ni nobeden ubozega križanega Jezusa usmilil? O sveti Janez! zakaj ne pomagaš svojemu Učeniku? O zvesta Magdalena! zakaj ne tečeS po en malo vode za svojega ljubega UČenika ? Med tem ko je bila tema, bi se bilo to lahko zgodilo, saj ne bi vas bil nobeden videl. Menda pa j a po Božji naredbi bo to zgodilo, da bo tudi Jezusovi prijatli v veliki žalosti in zmotnjavi popolnoma pozabili, podati mu en požirek vode, zato da je Jezus kelih terpljenja do dna izpraznil, zato da so se prerokbe spolnile.
2. PremiSljuj Jezusovo duhovno žejo.
Potem ko je bil Kristus, kralj vseh angeljev, slovo vzel od Janeza in od svoje Matere, je vse bolečine tiho in poterpežljivo prenaSal, samo svoje žeje ni skrival, temveč je na glas zavpil: »Žejen sem H Ta žeja menda mu je bila veča muka, kakor vse drugo terpljenje, ne samo za telo, ampak tudi za duSo. Temu se sveti Bernard dokaj čudi, in pravi: rOh, Gospod! česa si bil
»2 <
— 340 —
žejen? Ali je žeja težavniša, kakor križ? Ternjevo krono nosiš na glavi, in si z žeblji na križ pribit; in ti molčiš od križa in tožiš le čez žejo: »Žejen seml" Ljubi moj Zveličar! kaj pomeni to? Morebiti si botel reči: Žejen sem vaše vere, žejen sem vašega večnega veselja, vašega zveličanja. Da se ima toliko duš pogubiti, me bolj boli kakor vse moje terpljenje.
(Kristusa od pervega začetka njegovega življenja vprašamo: Zakaj si človeško natoro na se vzel? Zakaj si se rodil ? Zakaj si bil v jasli položen, in zakaj si bil obrezan? Zakaj Bi v Egipt pobegnil? Zakaj si ljudi učil? Zakaj si lakoto in žejo terpel? itd. In Jezus nam na vsa ta vprašanja odgovori: »Žejen sem 1" Vprašajmo na dalej: Zakaj si pripustil, da so te vjeli in zvezali: da.bo te tako neusmiljeno bičali in raztepli; da bo te s ternjem kronali in ti sveto glavo prebodli; da eo te z železnimi žeblji na križ pribili? »Žejen sem!" nam bo Jezus odgovoril; žejen sem vašega zveličanja. Moja žeja je želja, da se zveličate, da se odrešenja vdeležite, da imate pravo živo vero. Tedaj ni le telesne žeje terpel, ampak tudi duhovno, pravi pobožni Jeremija Drekseli, to je: on je želel našega zveličanja.
Tukaj naj vsak svojo vest popraša, kaj Kristusu v njegovi žeji podaje. Oh! koliko jih je, ki mu dajejo vino z miro pomešano lažnjive in hinavske pokore! Drugi mu podajejo samo žolča in jeBiha, zavoljo svoje nespo-kornosti, ali nobene prave resnične spokorne solze, ktere je tako žejen. O ljubi moji! ne tako; temveč recimo v vsaki reči: Zato da se spolni pismo in volja Božja, hočem rad to in uno terpeti; hočem gorečo žejo imeti po pravičnosti; hočem želeti še več s Kristusom terpeti, še več dobrega delati, da v vseh rečeh sveto pismo to je, Božjo voljo spolnim.
3. Premišljuj, kaj bo Jezusu v njegovi žeii piti
podali, ali mu še podajajo.
— 341 —
Ko je naš ljubeznjivi Zveličar tako milo tožil, da je žejen, kaj meniš pafi, da bo okoli stoječi storili? Ali mu je kdo zmed njih podal en požirek vode? Salomon namreč je rekel: „Dajte močne pijače žalostnim, in vina njim, ki so britkega serca." *) Ali oh! skoraj meje sram reči, kaj se je zgodilo; ker so ljudje tukaj zoper vso človeško natoro delali. Saj človeška natora je taka, da revnemu v največi sili ničesar odreči ne more. In ako bi človek videl svojega sovražnika pri ognji bo peči, ter bi ga slišal za Božjo voljo prositi en požirek vode, ne bi mu mogel odreči. Ubogemu križanemu Jezusu pa so ti nečloveški trinogi storili, česar ne bi noben človek svojemu največemu sovražniku storil. Ko so namreč slišali, da Jezus v teh svojih nezmernih bolečinah in smert-nih težavah prosi, naj bi mu za Božjo voljo en malo vode podali, da omoči svoj suhi jezik: ne samo mu niso vode dali, temveč so iz satanskega sovraštva gobo v jesih pomočili, ki so ga vselej pri križi imeli, da so na križi visečim z jesihom kri ustavljali, zato da so dalej v mukah živeli, in bolj počasi umirali. Potlej so to gobo pomočili tudi v posodo, v kteri je bil žolč, po Davidovi prerokbi; *) na to so privezali gobo na terst, in bo tako žejnemu Gospodu v usta pomolili, odžejati ga, ali prav za prav, da so mu jezik in usta z grenkostjo napolnili.
Oh, strašna neusmiljenost! in neslišana grozovitnost! Ali je to požirek za umirajočega? Oj, vi satanski ljudje! kako je mogoče, daubozega, križanega Jezusa v tej njegovi največi in poslednji sili še tako sovražite? Ako mu nečete dati vode, zakaj mu daste jesiha s žolčem? Oh! kako je Jezusa bolela ta zaničevavnaneusmiljenosti Vendar pa je posesal en malo iz te gobe. akoravno je gren kost žolča čutil. Od tega je prerokoval David rekoč: s In dajejo mi žolča v jed, in v moji žeji me napajajo s jesihom." Oh! kako grenka usta, in kako bolečino m;' je ta grenka pijača naredila! Ves njegov drobek namreč,
') Pri*.. 31, 6. ') P», 6». 22.
— 342 —
in vsa njegova Seva so bila ranjena, potergana, vneta in skerčena. Ko je tudi jesib z grenkim žolčem priSel do teh ranjenih delov, lahko verujemo, da ga je žgalo, sklelo, zbadalo in tergalo. Tako tedaj je Kristus Se več terpel, kakor poprej.*)
4. Premišljuj, kaj Jezus sedaj od tebe imeti hoče. On je žejen tvoje pokore, tvojih tapokornih solz, tvoje čednosti, tvojega zatajevanja, to je, On je žejen tvojega zveličanja. Zato si lahko domišljuješ, da ti s križa doli tako le govori:
Moj sini ali se ti jaz kaj smilim? Ako bi bil ti zraven mojega križa na Kalvariji stal, ali bi mi bil dal en požirek vode? Glej, to ljubezen mi lahko še danes BkažeS: ako si en požirek odrečeS k časti moje žeje na križi; ali pa, ako bolniku en požirek vode daš, sprejmem jaz to tako, kakor da bi bil meni na križi vina piti dal. Ako pa tega storiti nočeS, si proti meni ravno tako neusmiljen, kakor so bili moji sovražniki. Ti se jeziš čez beriške hlapce, kteri mi niso hotli podati vode, in so mi namesti tega podali jesiha z žolčem. Toda ti de-laš z mano ravno tako, kader si nočeš nič pri pijači odtergati, temveč večkrat še celo brez potrebe n e-zmerno piješ, in se vpijaniš. Kolikorkrat tako delaš, tolikokrat mi podaješ s svojo nezmernostjo žolča in jesiha v moji žeji. Za to obudi kes in žalost čez svoje grehe, in reci:
IU al jen bodi Jezus Kristus za svojo žejo na križi, v kteri je bil napojen z jesihom in žolčem; češčen bodi za to sedaj in na vekomaj 1 Amen.
O Jezus, najdobrotljiviši Odrešenik svetal čaBt in hvala ti bodi za obilno prelitje tvoje drage kervi; za tvojo veliko telesno in duhovno žejo na Bvetem križi; za žolč in jesih, ki si ga pokusiti in piti hotel, da si ogrenil si okus, usta in jezik, zato da si zadostil za naše grehe pijanosti in nezmernosti. Dodeli mi, te pro-
*) križi viseti človek je navadno m glonmerl potem ko je jesiha pokusil.
— 343 —
sim, tvojo Božjo gnado, da iz ljubezni do tebe, in zavoljo tvojega svetega imena, rad terpim lakoto in žejo in vsako zopernost, ter se vprihodnje v resnici ogibam in varujem vsake nezmernosti. Na zadnje vžgi v meni duhovno lakoto in žejo kristjanske pravičnosti, vsake čednosti in pospeSevanja tvoje Božje časti in slave. Amen.
Osmi odstavek.
Od Šeste Jezu ko ve besede na križi.
Zoper duha lenobe.
„Kadar je bil tedaj Jesus jesiha vzel, je rekel: Dopolnjeno je!'
(Jan. 19, 30.)
1. PremiSljuj, kako je hotel Jezus s to besedo svojemu nebeSkemu Očetu, okoli stoječim in vsem ljudem veliko povedati.
Pervič, svojemu nebeSkemu Očetu je hotel reči: Ti, dobrotljivi Oče I si mi od pervega začetka mojega življenja na zemlji križ podal, in zapovedal, da se dam križati za človeka, zato da se tvoji Božji pravici zadosti. In jaz sem ti na to odgovoril: Da, oče! jaz ti hočem pokoren biti do smerti, in sicer do smerti na križi. KlavSčine in daru nisi hotel, telo pa si mi pripravil, da naj terpim in pokoro storim za grehe ljudi. Tedaj sem rekel: Glej, Oče! pridem: v bukvah namreč Božjega razodenja je pisano od mene, da storim, o Bog! tvojo voljo. Sedaj je dopolnjeno izdajstvo mojega učenca, Petrovo zatajenje, Pilatova sodba, odpoved in odpad ljudstva, in pa križanje tvojega Sin ti. Pismo je spolnjeno, daritve stare zaveze s svojo duhovSčino vred so dosegle svoj konee, in moja cerkev je postavljena. Milost jo dobljena, in vse je napravljeno in narejeno, kar je treba k zveličanju ljudi.
Ljubi moj kristjan! uči se od Kristusa, voljo ne-heSkega Očeta spolnovati in reci: O najdobrotljiviši Oče! jaz te prosim po popolni pokornosti tvojega Sinu
— 344 —
Jezusa Kristusa, dodeli mi, da v vseh rečeh tvojo Božjo voljo spoznam in spolnim, da zamorem tudi jaz enkrat reči: Dopolnjeno je, kar si mi ukazal; daj mi sedaj plačilo, ktero si obljubil, po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.	.
2. Premišljuj, kaj je botel s to besedo Jezus reči okoli stoječim, posebno pa svoji ljubi Materi.
Ko je žolč in jesib pokusil, „tu se je prikazala, govori razodenje svete Brigite, »smer t na barva na, tistih delih telesa, ki niso bili z zgoščeno kervijo pokriti. Čeljusti ste o viseli, nos se je stanjčil, in trebuh se je popolnoma skerčil." Iz teh znamenj se je videlo, in Jezus sam je spoznal, ne bo več dalej živel. Zato je hotel vdrugič svoji Materi in svojim prijatlom, kakor tudi celemu svetu svojo smert oznaniti, rekoč: »Dopolnjeno jel" To je: Konec mojega življenja je tu; ker dobro vidim, da mi je koj umreti. Moje moči me zapuščajo, moji občutki pojemajo, in smertne bolečine čutim po vseh udih. Oh! dopolnjeno je. Moje življenje je pri konci, in moj poslednji trenutek ni več daleč. S svojo smertjo vam hočem dati življenje, vam hočem nebesa odpreti, vam hočem večno zveliČanje zaslužiti. Kar mene zadeva, sem to že vse storil, dopolnjeno jel Prerokbe in predpodobe stare zaveze so spolnjene, in delo odrešenja človeškega rodu je dopolnjeno. Pravica nebeškega Očeta je potolažena, in dolgovi pregreh so splačani. Sedaj ostanejo na svetu moj nauk in moj zgled, moji sakramenti in pomočki zoper greh, moje zasluge k milosti in posvečenju, in k zveličan ju vseh ljudi. Prizadevajte si, oj vi, ktere sem odrešili da po mojem zgledu tudi vi voljo mojega nebeškega Očeta v življenji in v • smerti spolnite. — Daj nam, o Jezus I k temu svojo gnado, da se res tako zgodi! Amen.
3. Premišljuj , kaj je hotel Odrešenik vsakemu človeku s to besedo reči.
Tretjič hoče Jezus z besedo: »Dopolnjeno je!" reči meni in tebi: Jaz sem vse storil in terpel, kar sem za
— 345 —
tvoje zveličanja storiti in terpeti mogel in hotel. »Dopolnjeno je!8 ker sem vse s tako ljubeznijo in s takim namenom storil, kakor da bi bil imel samo za te skerbeti. Zato moraš tudi ti vse to s takim namenom sprejeti in dobro si v serce vtisniti, kar sem jaz kot Bog in človek za te storil in terpel. »Dopolnjeno je!" Iz ljubezni do teb e sem na Bvet prišel, in sem tu v velikem uboštvu, ponižnosti in zaničevanji živel. Iz ljubezni do tebe sem toliko terpel, da ti sedaj vsega našteti ne morem. Jaz sem bil zavoljo tebe preklinjevan, kakor najhujši hudobnež. Jaz sem bil terpinčen, kot najhudobniši mo-rivec. Tako neusmiljeno so z mano ravnali, kakor da bi bil jaz satan sam v človeški podobi. Reci mi sedaj, kaj hi bil imel jaz še storiti ali terpeti, več, kakor sem storil in terpel? Ako ne bi bilo to moje terpljenje še dovolj, hotel bi še enkrat samo za te terpeti, kar sem za vse ljudi vkupej terpel in to do sodnjega dneva. Pomisli tedaj, ali imaš kterega boljega prijatla, kakor mene? Vprašaj svojega lastnega Očeta, svojo lastno Mater; vprašaj svojo ženo in svoje otroke; vprašaj svojega naj-boljega prijatelja, ki ga na svetu imaš: ali bi on za te to storil in to terpel, kar sem jaz za te storil in terpel? Če bi ti smert zaslužil, in bi imel biti na križ razpet, tako, kakor jaz tukaj za te na križi visim: ali hi kteri zmed tvojih prijatlov se dal namesti tebe križati? Ker tedaj tvoji naj boljši prijatli ne bi za te storili, kar sem jaz za te storil, in pripravljen sem, ako bi bilo treba, Se za te storiti: zakaj ne ljubiš mene bolj, kakor pa svoje prijatle? Zakaj svoje prijatle bolj IjubiS, kakor mene, tako da še mene zavoljo njih žališ ? Tako jih ljubiš, da si sam od ■ svojih ust odtergaš, zato da moreS njim dati; iz ljubezni do mene pa nočeš ne koščeka kruha, ne enega požirka vode si od ust odtergati, da bi meni podaril. Tako jih ljubiš, da velik del noči z njimi kremljaš in se ž njimi veseliš; z mano pa nočeš zvečer še ene kratke pol ure v sveti molitvi se pogovarjati, akoravno veš, da mi to dokaj dopade! Iz ljubezni do svojih prijatlov, in da jim
— 346 —
vstrežeš, brez težave terpiš vročino in mraz, lakoto in žejo, ako le ve5, da jim s tem kaj dopadljivega storiš. Iz ljubezni do mene pa nočeš storiti najmanjšega spo-korivnega dela, akoravno ti obetam svojo milost in gnado, svoje prijateljstvo in večno plačilo v nebesih. Vli se pravi to, mojo voljo spolnovati? Glej I ako bi bil ti ' samo tisočen del enemu svojih prijateljev od tega storil, kar sem ti jaz storil, in on bi bil ti tako nehvaležen, kakor si ti proti meni: ali ne bi mu ti svojega prijateljstva odpovedal, od sebe ga zapodil, in kot nehvaležnega človeka preganjal in sovražil? Če nehvaležnost tebe tako žali: kolika j n bolj more mene žaliti tvoja nehvaležna hudobnost, mene, ki sem tvoj največi dobrotnik, tvoj Odrešenik in Zveličar, in zaslužim vso hvalo ? Uči Be tedaj z mojim aposteljnom v resnici govoriti: „Jaz živim v veri Sinil Božjega, kteri me je ljubil, in dal sam sebe za me;" *) ter reci s skesanim sercem:
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svojo šeBto besedo na svetem križi: zato bodi češčensedaj, in na vekomaj 1 Amen.
O Jezus, križani in najzvestejši Odrešenik, največi dobrotnik in ljubej naših duš! čast in hvala ti bodi, da si vse za naše zveličanje dopolnil, da si toliko težavnih del, toliko žalostnih potov storil, in toliko strašnih muk in bolečin preterpel. Jaz te prosim po tvoji popolni pokornosti, po spolnjenji vseh prerokeb; dodeli, da bom iz ljubezni do tebe svojim višim pokoren, da njih povelja dopolnim, in tvojo sveto voljo v vseh rečeh in vsaki čas spolnim. Amen.
') Ual 2, 20.
— 347 —
Deveti odstavek.
Od sedme ali poslednje Jezusove besede.
FremiSljaj to večkrat, da b! izprosiš srečno poslednjo uro. ,0iel v tvoje roke ter očim svojo dušo! (Luk. 23, 46.)
Ta poslednja beseda, ktero je za nas včlovečena Beseda pred svojo smertjo izgovorila, obsega mnoge Bkrivnosti.
1. Premišljuj, kaj je hotel Jezus b to besedo za se prositi svojega nebeškega Očeta.
Da to prav razumiš, spomni se, da je bil Jezus kot človek ves čas svojega terpljenja tako zapuščen, da ni najmanjše tolažbe prejel od Boga. Visel je na, križi kot zgol človek, zapuščen, brez tolažbe in pomoči, kakor da ne bi bil tudi Bog. Kar se zamore tedaj v takem stanu zgol človeku zgoditi, to se je tudi njemu godilo. Kako tesno je bilo tedaj zapuščenemu Kristusu pri serci takrat? Ko so tedaj smertne težave z vbo silo serce mu stiskale, ko bo vbo njegove telesne in dušne moči se nad pričujočo smertjo grozile; kam in h komu bo je hotel terpeči Jezus oberniti, kakor k Bvojemu nebeškemu Očetu ? Zato je zavpil z velikim glasom , kakor priča sveti Luke ž, tako da bo bo vsi pričujoči prestrašili: „Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo!" J) to je: Preljubi moj Oče! ne zapusti me v poslednji sili. O najdobrotljiviši Oče! Poglej, kako bo ves tresem od groze in strahu zavoljo pričujočih smertnih težav. Vidim namreč strašno smert pred svojimi očmi, tako da mi serce neizrečeno stiBka; priporočam tedaj tebi kot začetniku vseh stvari svojo dušo, „da be verne k tebi, ki si jo mi bil dal." a) Ne zapusti sedaj moje duše! „Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo!" Oh! ohrani mojo dušo b svojo dobrotljivo vsegamogočnoBtjo, in sprejmi jo s svojo vsegamogočno dobrotljivostjo.
') Luk. 23, 46. *) Prlg. 12. 7.
2. PremiSljuj, kaj je Odrešenik s Bvojo poslednjo besedo prosil za svoje u&enoe in nasledovavce.
Da moreš to ložej in bolje razumeti, hočemo vsako besedo posebej razložiti, pomisliti in premisliti. Ilekel je perviČ: »OČel" ta je bila na križi njegova perva, in skoraj tudi poslednja beseda. Oče! odpusti jim. Oče! tebi izročim. Tu j a treba premisliti veliko ljubezen in močno zaupanje Jezusovo do svojega nebeškega Očeta; reči je hotel namreč: Jaz ti izročim in priporočim svojo dušo in vse, kteri bo z mano združeni po veri, ljubezni in upanji, tako da nas tudi britka smert od tvoje ljubezni in od tvoje pokorščine ločiti in odtergati ne more. Drugič je rekel: „V tvoje roke," to je: v tiste roke, ki so nebo in zemljo, in vse reči umetno naredile. Ti imaš dve roki, ena roka je tvoja modrost, druga roka je tvoja vsegamogočnost, ali tvoj najviši um in tvoja vsegamo-gočna volja. V te tvoje roke izročim svojo dušo, svojo cerkev in vse svoje verne. V tvoje roke, to je, v tvojo vsegavednost in vBegamogočnoBt. S svojo modrostjo veš, in b svojo vsegamogoČnostjo moreš meni in njim pomagati, pogube rešiti in k večnemu življenju ohraniti. Tretjič je rekel: »izročim." Jaz, tvoj najljubši Sin, te prosim, da mojo in njih dušo, zavoljo mene Bprejmeš. četertiČ je rekel: »izročim ti svojo dušal" Jaz ti izročim in pri-oročim, ne svojega imena in svoje slave, ki je sedaj, akorsezdi, popolnoma uničena; tudi ne svojega telesa! ki Bedaj umerje in se ima potem pokopati, ampak Bvojo dušo. Svojim učencem dam svoj mir, sovražnikom milost, razbojniku raj, učencu svojo mater, materi sina, rabeljnom svoja oblačila, Jožefu in Nikodemu svoje telo; tebi pa, o nebeški Oče! izročim svojo neumerjočo dušo, in ž njo vred vse duše, ktere sem s Bvojo drago kervijo odrešil, zato da kot moja duša, moje blago in moja dedšina, na vekomaj ostanejo moje in tvoje. — Kaj praviš ti, o kristjan! k toliki dobroti? Zdihni in reci svojemu Zveli-čarju: Oh! najdobrotljiviši (iospod Jezus Kristus! daj, da se to nad mano v resnici spolni. Amen.
— 349 —
3. PremiSljuj, kako je OdreSenik svojo duSo in svoje življenje dal za vse greSnike.
S temi besedami je hotel namreč svojega nebeSkega Očeta tudi za nas prositi, in za nas vse darovati svoje grozne muke in bolečine, svojo kri in svoje solze, svoje rane in bolečine, svojo ljubezen in svojo ponižnost, bvojo poterpežljivost in svojo pokorSčino, svoje terpljenje in svojo smert. Hotel je reči: Oče! poglej, jaz umerjem za vse, tebi izročim svojo duSo, svoje življenje in Bvojo dihanje, da vsi z mano živijo in en duh postanejo po posvečujoči gnadi in izveliČavni slavi. — Tedaj vsi mi, umerljivi ljudje, imamo na svoja kolena pasti, in prositi rekoč: NebeSki Oče! tako naj se zgodil po Jezusu Kn-stuBu Gospodu našem. Amen.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus za svojo poslednjo besedo in za svojo grenko smert na križi, sedaj in na vekomaj! Amen.
0 Jezus, najdobrotljiviši Odrešenik in ljubej naših duš! Čast in hvala ti bodi za tvojo poslednjo besedo na križi, ko si k svojemu nebeškemu Očetu tuko-lc govoril: „OČel v tvoje roke izročim svojo dušo!" Jaz te prosim po tej milostljivi, krepki in veliko pomenljivi besedi, priporoči, izroči in daj svojemu nebeškemu Očetu moje telo in mojo dušo, in vse, kar imam, kar sem in posedam, zato da popolnoma njegov ostanem Časno in večno. Amen.
— 350 —
Deseti odstavek.
Od Marijine žalosti pri treh poslednjih Jezusovih besedah na križi.
Beri to premišljevanje, da po Marijinih priproinjah srečen konec dosežeš.
»Mojc oči pešajo od sole, trese se oserčje v meni." (Žal. pes. 2, 11.)
Sedaj hočemo zopet videti, kako britkost in žalost so v maternem serci Marijinem tri poslednje Jezusove besede na križi obudile. Tedaj:
1. PremiSljuj Marijino žalost, ko je bil Jezus zavpil: »Žejen sem."
Ohl kaj je takrat Marijino materno Berce občutilo 't ker je modra in visoko razsvetljena Devica njegovo telesno in duhovno žejo bolj spoznala, kakor VBi učen i ki in preroki. Vemo pa, kako močna je materna ljubezen do otrok, kako si namreč skerbna mati prizadeva, svojemu bolnemu detetu streči, kar le more. Noč in dan sedi pri njem, in mu da, kar le misli, da mu more kaj pomagati. če pa ljubi otrok v svoji žeji terja požirek vode, in mati mu je ne more dati, oh! kako britko ji je to? Ktera mati pa je kedaj ljubeznjiviSega sinu imelat kakor Marija? In kteri otrok je kedaj v svoji bolezni bolj potreben bil enega požirka vode, kakor križani Jezus? In ker mu je ni mogla podati, ohl kako žalost je zavoljo tega čutila? Uboga Mati je slišala svojega ubozega Sinil tako milo tožiti, da je žejen, in je tudi dobro spoznala, da po pravici toži čez žejo. Videla je namreč, da so vse rane na njegovem životu vnete, da so njegove ustnice vse suhe, njegov jezik ves posušen in njegov trebuh ves skerčen. Zato je lahko spoznala, d® ga mora žeja hudo mučiti. In vendar ni mu nikakor mogla ene kapljice vode podati. O ti moj Bog! kako
globoke rane je to njenemu maternemu sercu sekalo' aj se ji je dozdevalo, da ona Bama to žejo terpi. • Ko so pa neusmiljeni rabeljni njenemu ubogem0 Sinu nameBti vode grenkega žolča in jesiha podali) i®
— 351 —
ie On od prevelike žeje enmalo te pijače pokusil, oh, kakošna nova žalost je bila to za Marijo! Pomisli le sam, kako bi tebe bolelo, ako bi se kaj takega zgodilo tvojemu lastnemu Očetu, ali enemu tvojih najboljših pn-jatlov. Kako ga je omilovala, ko je videla, da ga tako napajajo. Menda si je pri tem to-le mislila:
* J0J Jezus, moj ljubi Sin 1 oh, moj zapuSčem Sml tedaj moraš tudi žolčii jesih pokušati ? Tedaj v tvojih smrtnih težavah te tekonapajejo? Ohl da. še ene kaplje vode imeti ne moreš, suhi jezik si omočiti 1 Oh, kako mi jo britko, da ti ne morem v tej največi sili pomagati I
2. Premišljuj, kaj je Marija občutila pri šesti Jezusovi besedi na križi: .Dopolnjeno jel	___
Kakor ie Marija razumela v tej besedi zapopadene skrivnoTti dobrote in britkosti, Uko je tudi v svojem
serci razne čute obujala; ona je ^^Zllbe^ml hotel s to besedo križani Jezus reči svojemu nebeškemu
Očetu nji, vsakemu človeku, in tudi nehvaležnim in
terdovr^nim grešnikom 1 Zato je, bi djal, zdr^evala svo]
glas z njegovim glasom, svojo voljo svoje boleč no in
fvl molŽov in daritev'z voljo, bolečinami, mohtv jo in daritvijo svojega P^^ojt^vo
Jtvo^in svojo težavno	-^"KS
e vse predpodobe in V^^SA
uboge ?Sai^^SK^ir^ po felu njegovega odrešenja P^Tteh^enaTh P sveti in zveličani postanejo. T Ali pri ten in ena ^ mišljevanjih je prečista Devica Marija najbritkejSo žalost čutili, ker je spoznala, da se bo delo odrešenja pri toliko nespokornih grešnikih zgubilo.
3. Premišljuj M ar i j i n ožalo s ^ * V rajoči Sin z velikim glasom zavpil. „Ouj! v ivoj
izročim svojo dušo l«	flerce gl0,da
se je na^celem	^ > ^ —
— 352
razodela, rekoč: »Kosem jaz, prežalostna mati, ta njegov glas slišala, s o se tresli vsi moji ud je zavoljo britke žalosti mojega serca. In kolikorkrat sem potem na ta
Žlas mislila, se mi je zdelo, da ga vnovič čutim." — »na je koj gor pogledala na križ, pa ob 1 tu je videla, kako nje preljubi Sin začenja s smertjo se boriti. Kdo zamore njeno žalost popisati ali čutiti? Mati, ko vidi, da ni več nobenega upanja, da bi nje ljubo dete smerti ušlo, terpi neizrečene serčne bolečine. Oh! kaj je Jezusova Mati čutila? Da bi mi to njeno žalost saj nekoliko spoznali, jo je Bvojemu ljubemu prijatlu, svetemu Bernardu razodela tako-le:
-Ko sem jaz, žalostna Mati, svojega Boga in svojega Sinii videla na križi viseti, in z najbolj sramotno smertjo so boriti, čutila sem v svojem serci tako žalost, da se nedi z besedami dopovedati. Ene besede nisem mogla od presilne žalosti zgovoriti; zato sem le zdihovala in stokala. Hotla sem govoriti, ali žalost mi je vzela besedo. Ljubezen mi je dajala dovolj besed, toda jezik ni imel moči, da bi bil kaj govoriti mogel. Videla sem njega umirati, kterega je moja duša ljubila; zato Bem se jokala, in mislila: O moj S;n! gorje tebi in meni! O, da bi mogla jaz namesti tebe umreti! Jezus, moj Sin! moj preljubeznjivi Sin, ti, moja edina ljubezen, ohl daj, da jaz, tvoja Mati, s tabo vred umerjem. O grenka smert! ker Sina moriš, umori tudi ž njim vred mater. Moje življenlje umira, moj Zve-liCar se mori, in vse moje upanje mi jo vzeto. Kako more mati brez Sina še živeti? O moj preljubljeni Sin! usmili se svoje matere, in usliši mojo molitev. Potegni me gor na kr.ž k sebi, da s tabo umerjem, in po smerti vedno s tabo živim. NiX	__ L:	___
- • r."x	. ~.------- ~ v pravi Sin Božji i ti bi dii
v8aJ™ iTi)	m°j Ženin' moJ'e življenje,
vsa moja tolažba in vse moje upanje na zemlji. Ali sedaj
— 353 —
mi umerja moj Oče; sedaj mi vzamejo mojega sin d, in ženina; sedaj mi vzamejo moje življenje, vso tolažbo in vse upanje na zemlji. Kaj hočem še dalej na svetu delati! O Jezus, moj Sini kaj hočem začeti jaz, zapuščena Mati? Kam se hočem oberniti? Moj Sin! Kdo bo v prihodnje moj svetovavec? O moj Sin! kdo bo moja pomoč? 0 tolažba moje duše! oh! kako ostanem zapuščena. Usliši mojo prošnjo, in vzemi me gor na križ k Bebi, zato da oba, ki živiva v enem mesu in v eni ljubezni, tudi eno smert umerjeva." Te in tem enake misli je imela žalostna Mati Marija, kakor piše sveti Bernard. Pobožni kristjan! imej usmiljenje z zapuščeno Materjo, in reci:
Hvaljena bodita Jezus in Marija za vse svoje bolečine! Amen.
O Marija, prežalostna Mati in Devica 1 Jaz te spominjam velikih bolečin in britkosti, ki bo tvoje materno serce napolnjevale in Btiskale, ko si svojega ljubega Sina videla boriti bo z grozno smertjo, in ko si ga slišala izgovarjati tri poslednje besede. Usmili se, te prosim, mene, kadar bodem umiral, kakor se ti je smilil tvoj umirajoči Sin Jezus, in stoj mi na strani, kakor si Jezusu na strani stala, ko je umiral; in tvoja mogočna pomoč ohrani mojo dušo v večno življenje, po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.
Enajsti odstavek.
K^J je Kristus v svoji smerti na dufil In na telesn
terpel.
Zoper nercarno pozabljenje na smert
»Jezus pa je zopet zavpil z velikim glasom, in je izdihnil dušo."
(Mat. 27, 50.)
Med vsemi skrivnostmi britkega Kristusovega terpljenja ni nobena tako grozna in strašna, kakor naj-sramotniŠa, najgrenkejša in najgrozov.tn^jša »mer t Jezusa Kristusa. Ta njegova Bmert jo bila namreč tako strašno grenka in grozovitna, da so jo nebo in zemijas
Kristusovo življenje in smert
— 354 —
in vse stvari nekako občutile in se nad njo zgrozile. Na oljski gori se je sieer Kristus bal pred vsem svojim terpljenjem, najbolj vendar se je bal grenke smerti. V smerti namreč ga ni bolel samo en ud, ali en del telesa, temveč telo in duša z vzemi svojimi močmi in občutki sta neizrečeno terpela, posebno pa duša in seree. Da tedaj to bolje razumeš:
1. Premišljuj, kaj je Jezusosa duša terpela, ko se ji je bilo ločiti od svojega telesa.
Vidi se kakoSenkrat, kako se umirajoči strašno zgrozijo, kadar se jim smert bliža: merzel pot jim stopi na čelo, oči oterpnejo, vsi udje se tresejo. Pa kaj so vse te smertne težave proti Kristusovim, ki so bile veče, kakor smertne težave vseh ljudi biti zamorejo. Oh, kakošne težave je Jezus umiraje terpel! Zavoljo velike in strašne groze pred smertjo je začela njegova domišljija se bati, njegova občutljivost se strašiti, in vsa njegova človeška natora trepetati. Merzel pot mu je po eelem životu stopil, udje so se mu kerčili, smertno bolni život se mu je tresel, in seree mu je od strahu pokalo. Ničesar ni imel na duši in na telesu, kar ne bi se bilo nad smertjo neizrečeno zgrozilo. DomiSljuj si, da stojiS pod križem umirajočega Jezusa, in da ti Jezus tako le govori:
Moj Bin! ali Bi kedaj videl, ali slišal tako britkost? MeniS li, da je kteri človek kedaj bil v tako strašnih smertnih težavah, kakor jaz? O naka! vsi ljudje niso se pred Bmertjo tako zgrozili kakor jaz. Zakaj pa sem hotel jaz tako Btrašae smertne težave skušati in prenašati? Oh! ne zavoljo svojih, ampak zavoljo tvojih grehov, da za nje zadostim in jih zbrišem. Če sem moral jaz zavoljo grehov tako britko smert storiti, kako strašno smert boš imel ti zavoljo svojih lastnih grehov prestajati? Oh! boj se smerti, ali, da bolje rečem, boj so greha; saj po grehu je smert na Bvet prišla. Kakor je smert kazen izvirnega greha, tako pomnoži vBak greh težave in bolečino telesne smerti. Boj se pa še bolj duhovne smerti,
— 355 —
telesna smert je namreč le podoba duhovne smerti, to je, smertnega greha, ker se po smertnem grehu človeška duša loči od Boga, neskončne dobrote.
O Jezusi kteri si tako grozne smertne težave prestal, po tvoji grenki smerti te prosim: daj, da se bom bolj greha bal, kakor pa telesne smerti, in dapo dobrih delih svoj poklic in svoje iz volj en je zagotovim. Jaz ti darujem tvoje britke smertne težave za vse svoje storjene grehe in hudobije, in te ponižno prosim po tvoji britki smert ni sili, da mi vse smertne težave in Btiske olajšaš.
2. Premišljuj, kake neznane bolečine je terpelo ' Kristusovo tolo na vseh svojih udih v smerti, kadar se mu je duša od telesa ločila.
Jezusovo telo j a v celem svojem terpljenji tako grozne bolečino prestalo, da vsi ljudje takih terpeti ne morejo. Vendar pa vse to bolečine se ne dajo primerjati smert-nim bolečinam; celo namreč oslabljeno Jezusovo telo jo poslednje minute veče muke prčBtalo, kakor v vsem svojem poprejšnem terpljenji. To spričujeMati Božja sama, ki je svetej Brigiti tako la govorila: „Ko bo je smert mojega Sina bližala, in je Berce bilo ža blizo smerti, prikazala seja smertna barva na tistih delili, ki 'dso bili od zgoščene kervi zakriti. Čeljusti bo mu ovisele, nos seje ves stanjČil, in trebuh se je ves skerčil. V celem telesu je bili taka bolečina, da so se mu vsi udje tresli; svojo glavo jo malo kviško povzdignil, pa jo koj zopat pobesil; njegova usta so bila odperta, in njegov jezik je bil ves kervav. Njegove roke so se pomaknila proti mestu, kjer bo bile pribite; in noge so imela sedaj dosti bolj, kakor po-Prej, nositi težo telesa; njagovi persti, poprej stisnjeni, so se stegnili; njegov herbat seje proti deblu križa pritisnil, njegove oči, popraj zaperte, so se na pol odperla; in njegove rame, poprej malo zakrivljene, bo so popolnoma stegnile; njegova kolena, poprej nategnjena, so «o se proti eni strani obernila, in njegove noge so se na žeblji h zasukale, kakor vrata na tečajih."
n*
— 356 —
Kako velike so bile bolečine umirajočega Jezusa! Njegovi udje so bili že od rabeljnov tako vsaksebi raztegnjeni, da se je zdelo nemogoče, da bi se Se bolj raztegnili ; vendar je grozna smert telo tako silno raztegnila, da so se kolena malo vzdignila. Ni bilo uda na Jezusovem životu, da ne bi bil zopet nategnjen in ni bilo rane, da se ne bi bila zopet odperla; bolečina je začela na novo razsajati, divjati, in v vseh sklepih in členih neizrečene muke vzrokovati.
Ako si je namreč kdo izvinil ud, kteri mu ni bil prav nazaj na svoje mesto postavljen, tako da ga mora zdravnik Se enkrat poravnati; tu terpi bolnik bolečine, da se zgrozi vsak, ki je zraven. Ke veliko veča je bila bolečina, ko je smert vse vsaksebi raztegnjene ude Kristusove s tako silo na enkrat raztegnila, da so se hotle roke iz žebljev stergati, in da so se noge na žebljih zasukale, kakor duri na svojih tečajih. Pomisli pa, o človek ! kakošna bolečina je to bila, ko so bile roke tako nategnjene, da so se rane razSirile. Oh misli na muke kadar so se noge na železnih žebljih sukale. O nesliSane bolečine 1 Ljubi moj kristjan I domišljuj si zopet, da sto-jiS pod križem umirajočega Jezusa, in da Kristus tebi tako le govori:
Moj Bin! glej, kaj tukaj v svoji grenki smerti ter-pim1, in kako vnovič vse svoje muke naenkrat čutim. Tukaj sem vnovič bičan, kronan in križan, ker se vse rane z večimi bolečinami ponavljajo, kakor sem jih pervikrat čutil. Ali hočeS pa vedeti, kdo vse moje rane zopet ponavlja? PosluSaj, kaj od tega piSe moj apoatel: „Kteri so enkrat bo vdeležili svetega Duha, in so odpadli: oni zopet križajo sami sebi Sinil Božjega in zasnujejo."1) Zato, kolikor kratov smertno greSiS, križaS me vnovič in ponoviš vse mojo rane.
O Jezus, najdobrotljiviši Zveličar! od strahu se tresem , in moje seree je plašno. Kaj si morem namreč misliti bolj straSnega, kakor to, da je neusmiljena 'T Hebr. ti, 4—6.
smert tebe poterla; in kaj morem reči bolj straSnega i kakor to, da te greSniki zopet križajo in zasramujejo ? O gorje meni, ubogemu preSnikul ker sem svoje Sive dni veliko tisočkrat križal svojega OdreSenika; Boga sem mučil in moril. Jaz sem tedaj veliko hudob-niSi, kakor Judje in neverniki, ki so te en samkrat križali. O naj dobrotljiviSi OdreSenik l kaj hočem početi? Glej 1 ako bi bili tvoji mučitelji pred tvojim križem na kolena padli in te, resnično obžalovaje svoj greh, od-puSčenja prosili, ti bi jim bil odpustil. Zato padem pred tvojim svetim križem na kolena, in te prosim po vseh tvojih ranah: odpusti me, da sem te toliko kratov križal. Jaz ti obljubim, to je, terdno sklenem, vse svoje Žive dni nikoli več smertno greSiti, temuč vseh grehov bolj kakor strupene kače se ogibati. Ohl daruj svojemu nebeSkemu Očetu v spravno daritev svojo grenko smert za moje grehe, in svoje rane v splačanje vseh mojih dolgov in kazen. Amen.
Dvanajsti odstavek.
Kako je Krlntu« umeri.
Naj bo to večkrat in pazljivo bere in po Jesiuovem serci od Boga prosi srečna smert.
,Jn je glavo nagnil, in je dušo it sebe dal." (Jan 19, 30.)
1. PremiSljuj, kako je Jezusovo serce pri smerti terpelo.	. . ,
Jezusovo serce je bilo močno in živo, in ni nobene bolezni prestalo. Ono je bilo najbolj izbrana, naj-blažja in najpopolniSa vstvarba iz vaegamogoČne roke Božje. Zato se je moglo tudi najbolje, in najsilniSe zoper smert braniti, bolj kakor vsako drugo človeSko sere.?; zato je imelo tudi več" terpeti, kakor vsi drugi udje, ob-Sutki in telesne moči. Vse udarce namreč in rane te. sa je občutilo bolj serce, kakor telo; pa tudi vao žalost in duSno britkost je blago serce čutilo. In to je terpalo ves čas terpljenja, posebno pa na svetem križi, na kte-rem jo toliko muk prestalo.
— 358 —
Ves čas terpljenja Jezusovega je smert po sili kotla to preblago serce potreti; ono pa se je z natorno in a čeznatomo močjo tako krepko branilo, da ga ni mogla užugati. V začetku terpljenja je smert že tako vanj silila, da Kristus Bam pravi, „da je žalosten do smerti. Med terpljenjem dobil je marsikteri smertni udareo, tako » da mu je bilo devetnajst krat umreti. Pri bičanji, kronanji in križanji se je mislilo, da mu mora serce poči; vendar pa se je tako krepko branilo, da je ostalo Živo.
Kako pa so se ti smertni udarci godili, pozvemo u Marijinih besed, ki jih je svetej Brigiti govorila: »Ker je bil moj Sin najboljSe natore, je življenje s smertjo se borilo v njegovem razmesarjenem telesu. Nektere-krati namreč je bolečina iz njegovih udov k sercu silila in ga je z neverjetnimi bolečinami mučila Nekterekrati pa je bolečina od Berca silila k razterga-nim udom; in tako se jo smert zdaljšala z britkostjo. Kakor človeku, ki ima rano, kakoSenkrat bolečina i* rane tako močno k sercu Bili, da nič ne vidi in ne sli^i tako so tudi Kristusove bolečine sedaj iz une rane tak° močno k njegovemu sercu silile, da bi mu ga bil' iztisnile, ako ne bi bilo tako močno. Zato je terpelo njegovo serce od teh tako mnogih potiskov in udarcev tako grozne bolečine, da presegajo vso
človeSko
skuBnjo."
.Med vsemi temi smertnimi bolečinami so tri vse druge presegle. Pervi potisk je skusilo njegovo serce ob treh popoldne, ko so bolečine vseh ran vkupej s tako silo na preblago serce potisnile, da je ubogi Jezus od neznesljivih bolečin z velikim glasom zavpil, kakor spri' čujo sveti Matevž, rekoč: „Okoli devete ure je Jezusi * velikim glasom vpil, rekoč: Moj Bog, moj Bogi81) Tc. vpitje je tako straSno bilo, da bo bili ginjeni Bog Ofo in vsi sveti angelji, kakor pravi razodenje svete Brig^ 2. PremiSljuj drugi potisk na serce J* zusovo.
'j-JUt. -ii, 4U.
To se je zgodilo malo pred Jezusovo smertjo, ko bo vse bolečine zopet združene z vso silo Kristusovo serce stiskale, tako da je bil prisiljen zopet na ves glas zavpiti kakor pravi sveti Lukež: „ Jezus je zavpil z velikim glasom, in je rekel: Očel v tvoje roke izročim svojo dušo."1) To je bilo tako zdatno, da seje vsa zemlja stresla, kakor pravi sveti Matevž: »zemlja se je po-tresla, in skale so pokale."2) Kmali po tem je Kristus svojo glavo nagnil, v znamenje, da umerje iz pokorščine; in koj na to se je zgodil tretji in poslednji potisk, v kterem je smert bolečine tako namnožila, in tako silno serce stisnila, da je od nepremagljivih in neprenosljivih bolečin serce moralo se udati in umreti. Ko je tak6 serce umerlo, se je tisti trenutek njegova duša od telesa ločila in je šla v predpekel, in od njene moči in pričejočnosti so vse duše se stresle. Domišljuj si zopet, ljubi moj kristjani da stojiš pod križem umirajočega OdreSenika, in da ti On tako le govori:
Moj sini ali slišiš, kaj je terpelo moje ubogo serce i Ali je mogoče, da ti moje neznane bolečine tvojega serca ne ganejo ? Glej! vse to je moje serce iz ljubezni do tebe terpelo, da bi si zadobilo ljubezen tvojega serca. Ti pasi tako neusmiljen proti njemu, da mu skoraj vsak dan take smertne udarce daješ. Kako moreš vendar tako delati? Ali ni moje zvesto serce zadoBti terpelo, da ga tolikokrat na novič raniš? Jaz te prosim po ljubezni svojega serca, ne muči več tak6 mojega serca, Baj je že
zadosti zavoljo tebe terpelo.	. , ..	.
3. Premišljuj na zadnje žalostno in britko smert
Kristusovo.	v - •
Kristusova smert je bila tako strašna, da bi se imele stresti vse stvari, kakor na veliki petek, posebno pa serca vseh ljudi, kolikor krat se od nje govori, ivaj zamore namreč biti bolj strašno, kakor to, da se po nedolžnem tako strašno umori kralj nebes in zemlje, eai-norojeni Sin nebeškega Očeta, pravi Bog m človek r
46. ") Mat. 27, 51.
— 360 —
To je tako velik Sadež, da ga ne more nobeno pero vredno popisati, noben jezik izgovoriti, in noben vstvar-jen um dovolj zapopasti. Zato ne moremo mi ljudje na vekomaj Boga zadosti zanj hvaliti, in ne na tem svetu zadosti vredno mu zanj služiti.
Kdo hoče pa razložiti in dopovedati, kako britek in Bilen je bil poslednji smertni potisk, ki je najblažtimu življenju konee Btoril? O presilni potisk! ti ponoviš vse muke in storiš, da mora na njem vse terpeti, kar le more bolečine čutiti. — Ko je namreč njegova poslednja ura se približala, dala mu je smert poslednji najbritkejši in najsilniši udarec s tako silo na njegovo ubogo seree, da so mu ušesa oglušela, da je njegov jezik onemel, da so se njegove žile v telesu stresle, da ga je merzel pot žalil, in telo se je tako strašno stegnilo, da bo mu Šla vsa rebra vsaksebi in da so se mu vBi členi po vsem telesu raztegnili. In tako je umerlo najljubeznjiviše in najzvetejše Jezusovo seree od velike sile bolečin; in tako je Jezus sklenil svoje življenje na zemlji. Pekel in zemlja sta se potresla, in skale so pokale. Grobje so se odperali, in zraven križa na levi strani se je skala razklala.
Tako je tedaj najboljše seree, potem ko je dolgo smerti zoperstalo, na zadnje vendar počilo in svoje življenje sklenilo 1 Tako je naš preljubeznjivi Gospod za nas, in zavoljo nas umeri! O pobožna dušal postavi se pod križ, in žaljuj nad svojim najljubšim prijatlom, ki je za tvoje zveličanje tako strašno smert storil, ter reci:
Molitev za vsak petek, ln kadar koli greš memo
križa.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svojo britko smert! Oh! pomagaj nam v zadnji sili v veSno življenje. Amen.
0 Gospod Jezus Kristus! po britkih bolečinah, ktere si na deblu svetega križa, in posebno tisto
— 361 —
uro terpel, kadar se je tvoja sveta duša od tvojega telesa ločila, te prosim: usmili se moje uboge grešne duše, kadar se bo od mojega telesa ločila, zato da tvoj križ in tvoje terpljenje se nad mano in nad druzimi grešniki ne zgubi. Amen.
O Jezus! tebi živim. Jezus! tebi umerjem. 0 Jezus! tvoj sem živ in mertev. Amen.
Trinajsti odstavek.
Od Harjjine žalosti pri svojem umirajočem Sinu.
To beri in dobro premiSljuj, ter mnogokrat in resno Marijo prosi,
da srefino poslednjo uro sadobiS. „0 vi vsi, Jci memo greste po poti, pomislite in glejte, ali je kaka bolečina, kakor bolečina moja?" (Zal. pes. 1, 12.)
Kadar premišljujem Marijino žalost, ki jo je čutila, ko ji je ljubi Jezus umeri, raj bi jokal kakor pisal. Njena serčna bolečina presega vsak človeSk um, kakor je ona sama rekla sveti Brigiti: »Nobeden ne more za-popasti kake bolečine sem tistikrat terpela."
1. PremiSljuj, kako je Marijina serčna žalost pri smerti Sina podobna nezmernemu morju.
Pomisli, kaj je terpelo materno seree Marije Device; kakor je morje veče, kot majhen potok, tako je bila Marijina žalost veča, kakor žalost kterega koli druzega človeka. Njena žalost je bila tako velika, da sveti Bernard pravi: »Ako bi se žalost pieavete Device Marije med vse občutljive stvari razdelila, one bi vse naglo umerle. O nezmerna žalost, od ktere govori prerok Jeremija: -Komu te bom primeril? ali komu te bom pridobil, Jeruzalemska h5i? Komu te bom prienačil, m te potolažil, devica, hči Sionska? Velika je namre« kakor morje tvoja potortnost; kdo te bo ozdravil?"1) Žalostna Mati Božja se ne da primeriti nobeni drugi materi; njena žalost jo tako velika, kakor morje. Kakor morje
') Žal. pe*. 13.
— 362 —
dna nima, ali vsaj človek mu do dna ne pride; ravno tako se ne more zmeriti Marijina žalost; kolikor več premišljujemo njene serčne bolečine, toliko več nam
ostaje še premišljevati.
Da pa vendar kaj malega .njeno žalost spoznamo, posluSajmo, kaj je ona sama razodela: »Ko seje približala smert mojega Sinu in ko mu je od neprenosljivih bolečin njegovo serce počilo, oterpnele so mi roke, pred očmi se mi je zatemnelo, in obraz mi je obledel, kakor pri merliču. Moja uSesa niBO nič več slišala, moja usta niso mogla več govoriti, moje noge so mi mahnile, in moje telo se je kot mertvo na zemljo zgrudilo. Zato naj tedaj vsak človek na tem Bvetu pomisli, kako sem bila žalostna pri Bmerti svojega Sina." Te prevelike njene žalosti kriva pa je bila njena silna ljubezen; ker je namreč Jezusa nezmerno ljubila, bila je ž njim vred nekako »križana, ranjena, mučena in umorjena."
Pobožni kristjan I premisli dobro te Marijine besede, in glej, kaj je žalostna Mati Božja tukaj terpela. Vtisni si njene nezmerne bolečine v svoje serce, in prosi jo pogostoma po vsi žalosti, ktero je prestala, naj ona za te prosi sedaj in na tvojo smertno uro.
2. PremiSljuj Marijino serčno žalost nad mert-vim Sinom.
PosluSajmo, kaj Ona sama od tega pravi v razo-denji svete Brigite: »Ko sem zopet vstala od tal, sem videla, da visi moj Sin bolj zaničljiv, kakor gobov človek. Visel je namreč z odpertimi ustrni, kakor je bil umeri, tako da so se videli jezik, zobje in kri v ustih. Njegove oči so bile na pol odperte, in so bile doli oberi»jene. Njegova glava se jo bila popolnoma nagnila, in njegova brada mu je bila na persib. Njegova kolena so se bila na eno Btran obernila, in noge so visele na drugo Btran. Ves život bo je doli potlačil, in vsa teža je na noge tlačila. Vsi njegovi udje so bili merzli in oterpnjeni in kri, ki jo je bil v svojem terpljenji prelil, visela je zgoščena na vseb udib.
— 363 —
O žalosten pogledi O Marija, prežalostna Mati po tej tvoji serčni žalosti prosi za me ubozega grešnika sedaj in na mojo Bmertno uro. Amen.
3. Premišljuj, kako je bila žalostna Mati Marija po smerti svojega Božjega Sina od hudobnih zasmehovana in zasramovana.
To je tako zoper vsako spodobnost, da ne bi se verjelo, ako ne bi bilo zapisano v verjetnih pismih, posebno v razodenji svete Brigite, v kterem se to le bere: »Tu so Judje, ki so ondi stali, zasmehovaje na glas govorili in velika zoper Njegovo mater rekli. Eni namreč so govorili: Marija 1 ali je sedaj tvoj Sin umeri? Drugi pa so še druge zasmehovavne besede govorili," da so žalostno mater zasramovali. O neusmiljeni Judje 1 Pomisli, o kristjani serčno žalost Marijino, in stermi s svetim Bernardom nad njeno neizrečeno poterpežljvoBtjo. Saj veš, kako tebe boli, ako te v tvoji veliki žalosti še zasmehujejo. Marija pa je terpela zgubo, proti kteri so vse druge zgube toliko, kolikor eno zernice proti celi zemlji. Tedaj je imela biti Marija pomilovana, in vsi ljudje in vsi angelji bi imeli ž njo vred kervave solze prelivati. Ali hudobno ljudstvo ni poznalo usmiljenja, temveč so na glas govorili, zasmehovali, zaničevali in zasramovali ubogo Mater Božjo, tako da se ne more brez groze na to misliti. Ohl kako zaničljivo so od nje, in od mertvega Jezusa govorili I In kako globoko so nedolžno Marijino serce ranili, ki so od nje govorili, kakor da bi bila nepoštena mati, ki je svojega Sina na slabo pot pripravila, in tedaj sama kriva, da je njeni Sin na križi umeri. Govorili so: Ti hudobna matil ali vidiš Bedaj, kako tvoj sin, ta zapeljivec, na križi visi? Ako bi ga bila bolje učila, ne bi bil prijel na sramotni križ.
Toda to in enako zasramovanje je stanovitna Devica Marija z nepremagljivo poterpežljivoBtjo, ponižnostjo in krotkostjo prenašala; še le molila je, po zgledu svojega Božjega Sina za svoje zopt rnike in zasramovavce, in je vse to darovala svojemu ljubemu Sinu v spravno daritev
— 364 —
za vse grešnike. Zato počasti, o kristjan! žalostno Mater in krotko Devico Marijo, in reci:
Hvaljena bodita Jezus in Marija in njuni presveti serci. Za vse prestane bolečine in britkosti sedaj in na vekomaj! Amen.
0 Marija, žalostna, in sedaj preblažena Mati in Devica 1 jaz te spominjam na vse bolečine, ktere si s svojim Božjim Sinom v njegovem terpljenji prestala, posebno, ko si ga videla sramotno smert storiti. Jaz te prosim, o najdobrotljiviSa Devica! po vseb tvojih bolečinah in po tvojem maternem sočutji, usmili se mene ubozega grelnika v življenji in v smerti 1 Oh, sprosi mi s svojo pomočj) in mogočno prlprošnjo srečno smert, in obrani me v večno življenje! Amen.
Štirnajsti odstavek. Vse stvari žaljujejo pri Kristusovi smerti.
Zoper nespokorno oterpnjeoje serca.
,/n glej! eagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo na dvoje od verha do tal." (Mat. 27, 51.)
1. PremiSIjuj, kako so pri Jezusovi smerti vsi njegovi prijatli žalovali.
Nebeški Oče je hotel, da je pri smerti njegovega ljubega Sina vse žalovalo, kar je bil vstvaril. Posebno pa ro z Marijo žalovali vsi, kteri bo bili okoli nje, in vsi Kristusovi prijatli. Ti zvesti Jezusovi prijatli so ves čas Jezusovega terpljenja s svojim ljubim učenikom veliko usmiljenje imeli. Kako pa so Be zavzeli, ko so videli, d.» je On strašne smerti umeri, kterega so bolj ljubili, kakor more človek človeka ljubiti! Kako so tri poslednja Jezusove besede na križi zadnjo četert uro njegovega življenja njih aerca prešinile? Od tega je enkrat Marija sveti Brigiti rekla: „Jezusovi prijatli bi bili Jezusove bolečine raji sami terpeli, kakor da so videli Jezusa terpeti."
— 365 —
Na zadnje, ko so videli, da je njih najljubši prijatelj mertev, in ko so videli, kako na križi mertev visi: kdo ne bi verjel, da bo bili od velikega sočutja bolj mertvi, kakor živi? Saj vemo, kako je nevesti, kadar njeni ljubi ženin nagle smerti umerje. Nobena nevesta pa ne more Bvojega ženina, noben prijatel svojega prijatla tako ljubiti, kakor so ti prijatli Kristusa ljubili. Tedaj tudi lahko skleneš, kako so žalovali nad Jezusovo smertjo. Posebno pa je objokovala Magdalena svojega preljubega učenika, ko ga je na križi mertvega videla. Njeno ne-popisljivo žalovanje in plakanje je Jezus sam sv. Meh-tildi s temi besedami razložil:
„Ko sem bil jaz na križi prav blizo smerti, in je Magdalena videla, da smert moje oči zatisne, s kterimi sem jo bil tako milostljivo pogledal, bilo je njeno seree kakor s p šico ranjeno. Ravno tako, ko je videla, da so moja ušesa sedaj v smerti oglušela, ki so tolikokrat njene prošnje in molitve poslušala, bilo je njeno seree grozno ranjeno. In ko je videla, da bo moja usta obledela, iz kterih je toliko tolažbe polnih besed in naukov prejela, bilo ji je, kakor da bibila z mečem prebodena. Te tri smertne rane je Magdalena pri moji smerti prejela, po kterih je njeno seree tako oslabelo, da bi bila od bolečine kmalo umerla."
Drugi pobožni duši je Jezus tako le govoril: »Ko me je Magdalena na križi mertvega videla, bilo ji je, kakor da bi ji bilo prešlo nebo in zemlja. V meni namreč je bila vsa njena ljubezen, ves njeni mir, vsa njena tolažba. Zato ne moreš nikoli ne zapopasti, kako v elika in nezmerna je bila žaloBt te moje ljube učenke, ker presega ves tvoj um. Gotovo bi bila Magdalena od [velike žalosti večkrat omedlela, in tudi umerla bi bila brez moje pomoči; toda jaz nisem hotel njene smerti, ker sem hotel Be nje poslužiti še pri druzih potrebnih rečeh."
Tako spričuje Kristus sam, kako ze!6 je sveta Mag- II dalena žalovala nad njegovo smertjo. — O najdobrot- HI
— 366 —
ljiviši Jezusi dodeli mi, da bom tudi jaz tako goreče tebe ljubil, in nad svojo nedolžno smertjo tako žaloval. — O sveta Marija Magdalena, ki si Jezusa tako zvesto ljubila 1 po tvoji nezmerni ljubezni do Kristusa te prosim, sprosi mi to milost, da bom tudi jaz goreče ljubil Njega, ki je iz ljubezni do mene tako britko smert terpel.
2. PremiSljuj, kako je zemlja svojo žalost skazovala.
Ko je umeri stvarnik natore, se je tudi spodobilo, da so vse stvari in vsa natora ž njim žalovala. Zato je botel Bog Oče, da so se pri smerti njegovega Sinu taka znamenja godila, kakor poprej Se nikoli. PerviČ namreč je bil tak BtraSen potres, da so se zibali in tresli stolpi in biSe, gore in bribi, ljudje in živali, in vse, kar je bilo na svetu. Zemlja se sicer tudi iz natornih vzrokov večkrat potrese; ali ti potresi niso nikoli splošni, da bi se po celem svetu čutili. Potres pa pri Kristusovi smerti bo ni čutil samo v Jeruzalemu, ampak po celem svetu, in sicer je bil tako straSen, da bo je menilo, da vse pogine; posulo Be je namreč več velikih mest in tergov, pogreznilo več gor, več stolpov se je poderlo, kakor tudi mnogo gradov in biS. Sveti Avguštin piSe, da je v tistem potresu v Traciji enajst velikih mest se posulo. Plini piše, da je v Aziji potres dvanajst mest posul. Evzebij spričuje, da v tem potresu je v Niceji, Bitinskem mestu, več hiš bo posulo. In na zadnje Orozi piše od več velikih in mogočnih mest, v kterih je ta potres veliko močnih poslopij, tempeljnov, palač, Btolpov, hiš in zidov tako stresel, da bo se posuli, pokopali in na kose šli, ter pravi, da so se vsi bali, da je konec sveta. In ljudje so govorili, da se je kje tako strašna hudobija zgodila, da zemlja nad njo žaljuje, ter noče hudobneŽev več dalej nositi.
Tako je nebeški Oče nedolžno smert svojega Sinti. maščeval in vsemu svetu pokazal, da se je veliko hudodelstvo zgodilo. Sicer se nc bere, da bi se bilo ktero mesto na Judejskem posulo; gotovo pa ja vendar, da se
— 367 —
je ta potres tudi po oeli deželi močno čutil, tako da so bili ljudje v velikem strahu.
Ta potres pa ni bil edino straSno znamnje, ki se je godilo pri Kristusovi smerti; komaj je bil namreč potres odjenjal, začelo je drugo Se straSnejSe znamnje, namreč to, da so po celem svetu najbolj terde skale in pečine z veliko silo začele pokati. Pravijo, da se je tistikrat razpočil Montserat na Španskem, gora Kajeta v Kampaniji na LaSkem, in Averniska gora, na kteri je pozneje sveti FrančiSek dobil svete Jezusove rane v svoje telo vtisnjene. Tako piSe tudi sv. Hieronim, da se je pri velikih tempeljnovih vratih v Jeruzalemu nadpražje, ki je bilo silno veliko, razpočilo.
Najbolj čudno pa je to, da je pri Kristusovi smerti gora K al v arij a se razpočila. Kteri bo namreč v Jeruzalemu bili, pravijo, da pet pedi in pol od Kristusovega križa, na levi strani križa, namreč med Kristusom in med levim razbojnikom, se je skala po sredi razpočila. In ta razpok v skali se vidi Se dan danaSnu, ki je tako velik, da bi en človek lahko so noter spustil.
Po teh dveh čudežih se je Se straSnejSi čudež pn-godil. Kakor spričujejo namreč evangelisti, so se grobi odpirali, in so ostali odpertido tretjega dne. Tu pomisli, kak strah je bil med ljudmi, ko so se po celi judovski deželi, in posebno v Jeruzalemu, grobi sami od sebe od-perli, da so se videli v njihmerliči. Kaj so neki judje si pri tem mislili? Menda so vsi preatraSeni menili, da
je tu sodnji dan.
Ta strah pa je Se veči postal, ko dan tretji po tem je veliko teles svetnikov oživelo, ki so pnSli v Jeruzalem, in bo se mnogim prikazali. Tako piSe \ incenci BelovaSki, da med drugimi, ki bo bili od mertvih vstali, sta bila dva sina starega Simeona, ki sta bila duhovna; ter da sta v tempeljnu vsemu ljudstvu so prikazala, in z ostrimi besedami Jude pokarala, da so svojega Mesija umorili. Rekla sta tudi, da je Kristus pravi Sin Božji, kar Bta iz svetega pisma dokazovala; in veliko njih, ki
— 368 —
so to slišali, bo bo spreobernili in v Jezusa verovali. Potem ko so ti svetniki svojo dolžnoBt bili opravili, so se, kakor eni mislijo, nazaj vsak v svoj grob vlegli, in grobi so se sami zopet zaperli. Sveti Hieronim pa, sv. Anzelm, bv. Epifani, in drugi mislijo, da so vbi ti svetniki vstali s častitljivimi telesi, da se niso nazaj v svoje grobe podali, temveč da so b Kristusom v nebesa šli.
Tu pomisli, o kristjan! te čudeže, ko je toliko svetih mož iz grobov vstalo, ki so tudi očitno v tempeljnu učili. To pa je bil še veči čudež, da vendar veliko Judov se ni spreobernilo, in niBO hotli verovati v Jezusa Kristusa.
3. Premišljuj strašno znamnje na zagrinjalu v tempeljnu.
Vedi, da pred najsvetejšim je viselo dokaj drago za-grinjalo, ki je bilo z vsakoverstnimi barvami in cvetlicami iz bakra in škerlata prav umetno Btkano in vezano, štirdeset vatlov dolgo in dvajsti vatlov široko; viselo pa je na štirih pozlačenih stebrih. To zagrinjalo tedaj se je pretergalo na dvoje od verha do tal samo od sebe v tistem trenutku, ko je Jezus na križi umeri. Pravijo tudi, da, ko se je zagrinjalo potergalo, je sv. Duh v podobi belega goloba iz najsvetejšega izletel in tempelj zapuBtil, kar bo vsi v tempeljnu pričujoči neki videli. Tudi to pravijo, da«so slišali angeljske glasove, ki bo eden drugemu govorili: ^Pojdimo proč od tod!" ter so angelji tempelj popustili, ker Judje niso bili več vredni, da bi jih bili angelji varovali. Jezus Kristus pa je umirajo zagrinjalo v tempeljnu pretergal, in najsvetejše odkril, da je s tem pokazal, da so se sedaj spolnile predpodobe in prerokbe, in da je sedaj konec postavljen Btarozakonskim daritvam, ker je On, Kristus, najviši duhoven, b svojo lastno kervijo šel v najsvetejše, ki je sedaj razodeto! in ker se je sam zunej mesta za vse ljudstvo očitno in kervavo daroval, da je postal občna novozakonska, vedna, čista in zveličavna daritev za vse ljudi, kteri bodo po njem prosili Božjo gnado in milost, očiščenje in posveČenje, pomoč in zveličanje.
— 369 —
Pravijo tudi Se to, da se je tistikrat veliko dreves na enkrat posuSilo; in da nekatera teh dreves v vedni spomin še sedaj stojd, postavim v dolini Mambre.
Ta in takih znamenj večje vsegamogočni Bog storil, da je vsema svetu pokazal nedolžnost svojega Sinil, Jezusa križanega, in da bi bil Jude pripeljal k spoznanju svojih grehov; in res veliko njih se je spreobernilo. Evangelisti namreč spričujejo, da, ko je stotnik, ki je s svojimi vojaki pri križi na straži stal, vsa ta znamnja videl in pomislil, da je Kristus tako na glas vpijoč umeri, je rekel: »Res, ta človek je bil Sin Božjilal) In ne samo stotnik, ampak tudi »vsi ljudje, kteri so se bili soSli gledat, kadar so videli, kar se je zgodilo, so ter-kali na svoje persi,88) in so tako spoznali, da je Jezus res Bog in človek, nedolžen in pravičen, »in so bo ver-nili domu."
O Gospodi daj tudi nam živo, terdno vero, da se tudi naša serca od strah il Božjega stresejo, od žalosti čez grehe popokajo, in v veljavni spovedi razodenejo.
4. Premišljuj poslednje in največe znamnje, ali splošno žalovanje vseh stvari pri Jezusovi smerti.
Ko je Jezus umeri, žalovali so vsi angelji in ljudje, tudi tiči, ribe, drevje, graje, in vse, kar je Bog vstvaril, vse je po svoje žalovalo, akoravno so le nekteri prav vedeli, zakaj? To spričuje Mati Božja, kakor se bere v razodenji svete Brigite, ko govori: »Pri smerti mojega 8inu je bilo vse ginjeno. In sicer »pervič B o g sam zdel se je ginjen, akoravno mu ni mogoče terpeti. Duša mojega Sinil, ki je neumerjoča, je terpela, ker seje od telesa ločila. A.ngelji, ako ravno tudi oni terpeti ne morejo, so bili nekako ginjeni in žalostni, ko so videli, kaj je Sin Božji terpel. Tudi vsi elementi so bili ginjeni, namreč zemlja, voda, zrak in ogenj, z vsem, kar j8 bilo v njih. Vsi neverniki, vaa ljudstva, kjer koli so bili, so žalovali: občutili so namreč v svo-
') Mart. 15, 39. •) Luk. 23, 4».
Krietuiovo življenja in smert.	34
— 370 —
jem serci neko žalost, akoravno niso vedeli, odkod pride. Tadi serce tistih, ki bo ga bili križali, je bilo polno britkosti, pa ne v njih zveličanje. NečiBti duhovi so bili tisto uro nekako zmešani, in so med sabo bo potoževali čez to. Na zadnje so bile tudi duše v predpeklu dokaj žalostne, tako da bi bile raj na vekomaj v peklu gorele, kakor da bi videle svojega Gospoda tako terpeti."
Iz tega razodenja lahko spoznaš, kakoSno žalovanje je bilo na sveti v61iki petek v nebesih, na zemlji in pod zemljo, ker bo žalovali vsi sveti angelji, ljudje, živi in mertvi, in bi skoraj rekel, Bog sam. Zato se je povsod žalost videla, in ljudj	* * 1 " " dje in
žaljuje; vsakdo je drugim svojo žalost tožil, in vendar ni mogel eden druzega tolažiti. Tudi vse, kar bo je videlo, je žalost množilo! živali namreč so klaverne okoli tapale, tiči so žalostni molčali, ribe se niBO od žalosti skoraj gibale, in še celo reke bo le počasi se naprej pomikale. Drevesa so svoje listje pobesila, kakor da bi bilo velo; trava se je po tleh polegla. Ni je bilo stvari, da ne bi bila po svoje žalovala.
Posebno pa so tulili hudiči v zraku, na zemlji in v peklu. Kristusova smert namreč jim je njih oblast zmanjšala in njih terpljenje, kakor se meni, pomnožila. Zato bo bere, da, ko je ravno v61iki petek barka po morji plavala, in blizu nekega otoka memo šla, bo mornarji glaB zaslišali, ki jim je velel: „Ko pridete do une mlake, oznanujte tam, da je v61iki Pan umeri." Ko so to Bto-rili, slišali so žalostno tulenje in ječanje, kakor da bi bilo ondi veliko tisoč ljudi, in ni bilo ondi žive duše, pač je bilo ondi veliko hudičev, ki so svojo nesrečo ondi obžalovali; ker so namreč slišali, da je veliki Bog umeri, in da jim bo treba sedaj v pekel nazaj. Ko bo mornarji potem nazaj v Rim prišli, se je to koj po celem mestu zvedelo, ter so si to vsak drugače razlagali.
žalosti okoli hodili,
serce
— 371 —
Glej, o grešnik! kako vse stvari nad Kristusovo smertjo žaljujejo, da bi nas ljudi, ki smo krivi te smerti, k pomilovanju ganile, ali pa nas pogubile. Ker si tadaj tudi ti s svojimi grehi kriv Jezusove smerti, padi pred svetim križem na kolena, obtoži se svojih grehov, prosi za odpuščen je, ter reci:
Hvaljen bodi Jezu3 Kristus za svoje britko terpljenje in grenko smert sedaj in na vekomaj! Amen.
O Jezus, moj Odrešenik in Zveličar! od strahii in velike sramote ne morem odpreti svojih ust; spoznati namreč moram svojo krivico, veliko krivico, največo krivico. Oj, gorje meni, ubogemu grešniku! grešil sem, in sem postal Kristusov morivec! Oh, moji grehi so tebe, o Gospod! mučili, križali in umorili. Zato, o najdobrot-ljiviši Stvarnik, Odrešenik in Zveličar! spravi me s svojim Očetom. Odreši me od mojih grehov, in daj mi svoje zveličanje. Oh! dodeli mi po svojem britkem terpljenji, da se sam mučim in križam, kot morivca in razŽaljivca Božjega veličastva, to je: da delam vredna dela in nosim vreden sad pokore, zato da bo tako vdeležim sadil tvojega odrešenja. Amen.
O najljubeznjiviši Jezus! pri čegar smerti se je solnce bilo stemnilo, zagrinjalo v tempeljnu raztergalo, skale pokale in grobi odpirali se: po tvoji britki smerti te prosim, ponovi v meni te čudeže, in dodeli, da se moja duša in moji občutki nad mojimi grehi stemnijo in žaljujejo; da se zagrinjalo vsega hinavstva razterže in odpravi; da se moje serce potrese od zveličavnega strahii Božjega; ter se od kesa in žalosti razpoka, kakor skale; in da se, kakor grobi, s pravo spovedjo odpre in razodene: zato da me tvoja smert k vstajenju pripelje, to je k pobožnemu in k večnemu življenju. Amen.
— 372 —
Petnajsti odstavek.
Sveta Jezusova stran prebodena.
Beri to premišljevanje, da doseieš pravo pobožnost do Kristusovega terpljenja.
»Eden vojakov je s sulico njegovo stran odperl, in sdajci je tekla kri in voda ie nje.11 (Jan. 19, 34.)
1. PremiSljuj Marijino žalost, ko je videla, da so zopet drugi vojaki na Kalvarijo prišli.
Do tukaj smo obširno premišljevali, kako veliko muko je naS OdreSenik na svetem križi terpel, in kako jo na zadnje v največih bolečinah svojo duSo dal. Spodobilo bi se, da bi bil že konec njegovega terpljenja, saj vsaka muka se konča s smertjo. Toda poslušaj, kako neusmiljeno so Judje na dalej ravnali. Šli so k Pilatu, in so ga prosili, naj bi se križanim kosti polomile, da se b križev snamejo in pokopljejo; ne spodobi se namreč, so djali, da na tak velik praznik trupla na križih ostanejo. Ko so Judje to terjali, so menili, da je Kristus še živ; za mertvega namreč ne bi jim bilo več mar. Iz tega se zopet vidi, kako strašno so Kristusa sovražili, ker niso bili še zadovoljni s tem, kar so mu bili že storili; temveč bo mu hotli še drugo grozno muko napraviti, s tem, da bi se mu kosti sterle, ktera muka je bila gotovo tako grozna, kakor križanje samo. To je namreč zares grozna bolečina, kadar se komu vse kosti z železnimi bati razbivajo in tarejo. Ker je Jezus vse poprej vedel, zato menijo nekteri, da je On na križi svojega Očeta prosil, naj bi mu pripustil poprej umreti, da se mu koati ne zdrobijo.
Potem ko bo tedaj serditi Judje dosegli, kar so terjali, so vzeli Babo vojake, in bo šli z lestvicami in z železnimi bati proti Kalvariji. Oh 1 kako bo je prestrašila žalostna Mati,^ ko jo videla hudobno trumo prešernih Judov bo bližati. Serce ji je reklo, da n« pridejo z dobrim namenom sem, temveč da hočejo njenega mertvega Sini še zasramovati.
- 373 -
Tukaj pravi sv. Bonaventura, da je rahločutna devica polna serčne žalosti svoje oči obernila k svojemu na križi visečemu Sinu, in da je z objokanimi očmi govorila: O preljubeznjivi Sin! čemil pridejo zopet sem tisti, ki so te križali? Kaj hočejo neki s tabo Se početi? O moj Sin! jaz ne vem, kako bi te ovarovala. Dokler si še Živel, nisem mogla te rešiti; še manj te morem ovarovati sedaj, ko si mertev. Vendar hočem ostati pri tvojem križi, morebiti jih bo moja britkost ganila, da bodo z lepim ravnali s tabo.
Oh! kako velike serčne bolečine je imela takrat žalostna Mati prestajati, in v kaki skerbi je bila njena sveta duša, da ne bi Jezusa vnovič zasramovali!
2. Premišljuj, kako so dvema razbojnikoma kosti sterli in ju tako umorili.
Kakor hitro je bila hudobna truma na Kalvarijo prišla, in videla, da razbojnika še živita, menila je, da je tudi Kristus še živ, ker je imel odperte oči in usta. Ilotli so tedaj njemu naposled kosti polomiti, zato da bi videl, kako neusmiljeno unima dvema kosti lomijo, in da bi ta pogled mu novo muko delal. Začeli so tedaj najpoprad pri desnem razbojniku, in njih dva sta po lestvicah gori stopila. Eden mu je kosti rok in ram sterl, dragi pa na nogeh; kar je pobožnemu spokorniku neizrečene bolečine delalo. Lahko se namreč verjame, da, ker je ta pobožni razbojnik Jezusovo nedolžnost očitno
Jričal in zagovarjal, so poganski vojaki, našuntani od udov, dokaj neusmiljeno ž njim ravnali. In Judje bo menda tudi tem rabeljnom vedno prigovarjali, naj le očasi mu kosti lomijo, da bo dalej terpel. Pobožni spo-ornik pa je to strašno muko z največo poterpežljivostjo terpel, in jo je Bogu daroval za svoje velike grehe; kar besedice ni čerhnil, temveč je neprenehoms. proti nebu gledal, in se tolažil z Jezusovim terpljenjejn, ki mu je Šlo dokaj k sorcu. Tudi Mati Božja je zanj prosila, da bi v svojem terpljenji bil stanoviton. Tudi vsi, ki so z Marijo bili, so iz serca pomilovali tega ubozega moža;
— 374 —
njegova muka jim je k sercu Sla tudi za to, ker niso nikoli take grozovitnosti videli. Tako je bil tedaj desni razbojnik umorjen, in sveti angelji so nesli njegovo dušo k Kristusu v predpekel.
Ko je bil razbojnik mertev, so mu žeblje iz rok in nog izbili, in pustili mertvo telo, da je na tla padlo. Potlej so tudi drugemu razbojniku ravno tako polomili kosti, udarili so ga tudi ene krate na seree, tako da je kmali umeri, in svojo hudobno dušo hudičem izročil, ki bo jo sabo v pekel vzeli. Potem ko so vojaki tudi to telo na tla vergli, vzeli so ti dve trupli, in ju pokopali med Kalvarijo in med Jeruzalemom v dolini.
Oh, Gospod! po svojem svetem križi in terpljenji dodeli, da ne terpim, kakor terdovratni razbojnik, temveč da s kristjansko ljubeznijo in poterpežljivostjo svoj križ prenesem kakor spokorni Dizmal
3. Premišljuj, kako bo Jezusu njegovo sveto desno stran odperli.*)
Ko so rabeljni svoje delo z dvema razbojnikoma končali, nastavili so lestvice tudi na Kristusov križ. Žalostna Mati, vsa prestrašena, je na kolena padla, svoje roke sklenila, in s solzami prosila rekoč: Oh, ponižno vas prosim, prizanesite mertvemu truplu mojega ubozega Sina, in ne zasramujte ga. Ohl usmilite se mene uboge zapuščene Matere in prizanesite Baj mertvemu. Serditi rabeljni pa niso verjeli njenim solzam in prošnjam, namreč da je že mertev. Zato so po lestvicah gor se speli, in sveto truplo dobro ogledali; tudi so ga z železnim batom enekrate udarili, da bi videli, ali da še kako znamnje od sebe, da je živ. Ko so pa videli, da je res mertev, bo se razserdili, da ne morejo svoje grozovitnosti nad njim Bkazovati. Zato je en vojak, L o n g i n po imenu, sveto Jezusovo stran iz zgolj jezo s Bvojo sulico prebodel, kakor pravi razodenje sv. Brigite rekoč:
* Drugi menijo, ila je bila Kristusu leva stran prebodena, ter je « rano tekla kri in voda, ker jo sulica od zdolej gori persi presunila, in obserčje zadela.
— 375 —
?Ko je ljudstvo okoli stalo, približal se je eden serdito, in je sulico v njegovo desno stran tako silno zagnal, da je skoraj na drugi strani telesa se prikazala. Tako je bil moj Sin celd neusmiljeno skoz svoje serce prehoden; zakaj vojak ni odjenjal, dokler ni sulica reber se dotaknila, in ste obe plati serca bili na sulici. Ko je tedaj sulico potegnil, tekel je iz te rane kakor potok kervi z veliko silo. Železo pa in en kos suličine palice sta prišla ven rudeča od kervi."
Jezus je na križi visel kakor gerd, zaničevan hudobnež, kakor se je on sam proti sveti Brigiti potožil. Ko je vojak s svojo sulico Jezusovo serce prebodel, in v eno dlan široko rano naredil, zavzela se je groze Marija, in vBi, kteri so ž njo bili. Tu je tedaj mertvo Jezusovo telo na križi viselo, in je imelo tako globoko in široko rano na strani, da se mu je noter v serce videlo, in kri je iz serca ven tekla.
O Gospodi meni se je ta tvoja rana odperla, zato da zamorem videti in premišljevati ljubezen in dobroto tvojega serca do nas.
4. Premišljuj Marijino žalost zavoljo od-perte Jezusove strani.
Ohl kako je bilo rahločutni Devici pri serci, ko je videla, da so njenega mertvega Jezusa še neusmiljeno skoz serce prebodli. Gotovo je ta strašna Bulica tako globoko rano vsekala v njeno serce, da je od bolečine omedlela. V razodenji svete Brigite namreč beremo: „Ko je žalostna Mati to videla, tresla se je tako, da se je iz njenega obličja in iz njenega obnašanja spoznati moglo, da je njeno dušo britek meč bolečine pre-Bunil." In drugde je Mati Božja sama rekla: „Ko «em videla serce svojega preljubega »Sinu prebodeno, zdelo se mi je, da je prebodeno tudi moje serce."
Jokaje in zdihovaje je tedaj ona takrat govorila: O Jezus, moj Sin! oh! kako neusmiljeno ravnajo s tvo-
jlim mertvim truplom! O strašna sulica! kako neusmiljeno si prebodla serce mojega Sinii I O sladko Jezusovo
— 376 —
Berce! kako grozno si ranjeno! — Tako je žalovala in plakala uboga Mati, da se je vBem okoli nje stoječim usmilila. Zato pravi sveti Bernard: „Zares, o premi-lostljiva Mati! je meč žalosti tvojo dušo presunil, kadar je grozovitna sulica stran tvojega Sind prebodla. Ondi namreč ni bila več njegova duša, ampak T v o j a. Ti si tedaj najimenituiša med vsemi mučeniki; saj je tvoja velika znotrajna bolečina presegla vse zunajne bolečine mučenikov."
Zato, o Marija! žalostna Mati in kraljica mučeni-kov! po sulici in po britkih bolečinah, ki so takrat tvoje materno Berce prešinile, kadar je bila odperta sveta stran tvojega ljubega Jezusa, te prosim: doseži mi to milost, da sulica pravega sočutja, sulica resnične žalosti čez grehe, in pa sulica pravega Božjega strahti. mojo serce prebode in rani. Amen.
Molitev v čast svete prebodene strani Jezusove. Hvaljen bodi Jezus Kristus, in SeŠČena njegova sveta prebodena stran sedaj in na vekomaj! Amen.
0 premilostljivi Gospod in OdreSenik Jezus Kristus! po ljubezni, ki te je primorala, da si pustil svojo sveto stran si prebosti, te prosim, naj mi kri in voda, ki je iz nje tekla, moje grehe opere; in odpusti mi, kar sem kadaj s svojim sercem grešil. Amen.
Šestnajsti odstavek.
Od skrivnosti In češčenja rane svete Jezusove strani*
Beri to premišljevanje, da dosežeS pravo poboinoBt do preavetega Jezusovega serca in do njegovih svetih ran.
,/n izlil botn na Davidovo hišo in na Jeruzalemske prebivavee Duha milosti in prošenj; in gledali bodo v mene, leterena so prebodli.* (Zah. 12, 10.)
1. Premišljuj, kako ta rana svete strani nam ser čno ljubezen našega Odrešenika do našega zveli" čanja razodeva in kaže.
— 377 —
čudo je bilo, da je iz mertvega in že merzlega Kristusovega trupla kri in voda tekla, ker vemo, da merzla kri ne teče, temveč se sosiri. Jaz mislim pa, da je Kristusovo serce od velike ljubezni do nas tako gorelo, da je So dolgo po smerti gorko ostalo, tedaj tudi kri tekočo ohranilo, zato da ne bi nobena kapljica njegove presvete kervi. v njem ostala, temveč da bi bila vsa za nas prelita, K tej sveti kervi in vodi iz Jezusove strani bi morali vsi kristjani imeti posebno pobožnost, ker nas je Kristusova kri odrešila, kakor nas učijo sveti aposteljni. Po zaslugah za nas prelite kervi dobivamo odpuščenje grehov in posvečujočo milost Božjo. Tako ste tedaj ta sveta kri in voda dve dragi kopeli za vse dušne bolezni: kopel kervi, in kopel vode, da se naše duše očistijo, krepčaje in z vsemi čednostmi kinčajo. Da tedaj moči in zdatnosti Jezusove kervi deležen postaneš, prosi Boga za vse gnade s spokornim sercem po zaslugah Jezusove kervi. Jezusu ni bilo zadosti, da je njegovo serce v smerti od ljubezni in bolečin umerlo; temveč, da bi vsi ljudje s svojimi očmi videli, in, da tako rečem, njegovo ljubezen s svojimi rokami prijeli; hotel je, da mu je sulica serce prebodla, da jo tako svojo serčno željo in hrepenenje po našem zveličanji pokazal, in da je še vedno pripravljen, za naB vse terpeti in umreti, kakor je sveti Brigiti govoril: »Saj jaz bi rad iz ljubezni So enkrat za vsacega človeka umeri, ako bi bilo mogoče." In drugikrat je rekel: »Imejte usmiljenje z mano, moji prijatlil zakaj jaz sem ljudi prav dobro rdkupil. Jaz sem jih vse s križem na svoji rami nosil, ko sem bil veB ranjen, in na križ pribit. Jaz ljubim ljudi tako Bilno, da, ako bi bilo mogoče, še enkrat za vsacega posebej umreti, kakor sem na križi za vse terpel, jaz bi botel raj še enkrat jih tako odrešiti, kakor jih zgubiti." V znamnje te nezapopadljive ljubezni je Jezus rano svoje svete strani na svojem častitljivem telesu obranil.
— 378 —
2.	PremiSljuj, kako se imajo pri tej rani svete Jezusove strani grešniki spreoberniti, kakor se je Longin spreobernil.
Poslušaj, kako in kaj se od tega pripoveda: Marija Devica je občutila, ko je Longin svojo sulico v Jezusovo seree zabodel, bolečino v svojem deviškem serci, kakor da bi bilo zares prebodeno njeno lastno seree. Vsa gin-jena ljubezni in sočutja, in pozabivši na svoje lastne bolečine, je rekla Longinu: »Vsegamogočni Bog naj te pogleda z očmi Bvojega usmiljenja zavoljo bolečine, ki si jo moji duši vzrokovall" Tako daleč jo je sveta nejevolja, ali bolje rekoč, njena sočutna krotkost, pripravila, da je kratkovidnemu Longinu največo dobroto skazala, namreč, da ga je Bog pogledal z milostljivimi očmi, ter naredil, da so ene kaplje svete Jezusove kervi in vode v njegovo obličje padle. Moč te presvete kervi mu je njegove slabe oči razsvetlila, in mu je dala bister vid, pa tudi znotrajno luč, s ktero je križanega Zveličarja spoznal. „Na to spoznanje se je Longin spreobernil, je objokal svoje grehe, in jih je opral v Kristusovi kervi in vodi; spoznal je Kristusa za pravega Boga in Odre-šenika sveta, in je od njega pričal očitno pred Judi, in v veče njih osramotenje in v spričevanje njih hudobnega oterpnjenja je od njega pridigal." Poglej tedaj, o grešniki kri pomeni cdreSenje, voda pa očiščenje od grehov; z ozirom tedaj na to sveto rano Jezusove strani ne daj, da ti odterpne tvoje seree, temveč skerbi in prosi, da bo s pravim spoznanjem tvojih grehov, s serčno žalostjo, pokoro in spreobernenjem potare. Saj potertega in ponižnega serca Bog ne zaničuje. To nas uči njegovo ranjeno seree in njegova prebodena stran.
3.	Premišljuj, kako je DeviSkaMati sama to sveto rano Jezusove strani častila.
Ko je truma vojakov odstopila, je žalostna Mati k svetemu križu pristopila, počastila presveto kri in vodo, in z rutami od skale pobrisala, kolikor ji je bilo mogoče; in te rute, namočene v JezuBovi kervi, je do Bvoje
— 379 —
smerti z vsim spoStovanjem hranila, in po svoji smerti zapustila svetemu Janeza. Sedaj jih hranijo v Benetkah v cerkvi svetega Marka. Ta sveta rana je bila med vsemi najbolj sramotna; zakaj pred svetom je veča sramota, neusmiljeno ravnati z mertvim, kakor z živim človekom. Zato je Kristusovo serce, ki je nas neizrečeno ljubilo, in tudi več terpelo, kakor vsi drugi udje, to rano vvedni
Komin svoje ljubezni do nas tudi sabo v nebesa vzelo. . ker je Devica Marija velike skrivnosti te rane najbolj spoznala, zato je tudi perva med vsemi na svoja kolena padla in jo počastila. Poklekni tudi ti, duSa moja! počasti jo, ter reci:
Hvaljen bodi Jezus Kristus za sveto rano svoje strani-; in čeSčeno bodi njegovo ljubezni polno serce vselej in na vekomaj 1 Amen.
O Jezu?, ti moj križani Zveličarl jaz te molim in b serčno ljubeznijo in pobožnostjo poljubim sveto rano tvojega ljubezni polnega serca. Po tej sveti rani te prosim, očiBti, vžgi in rani moje serce; očisti ga od vseh grehov, vžgi ga z žebljem Bvoje svete ljubezni; in rani ga s sulicami in pSicami te svete in sladke ljubezni, zato da od te svete ljubezni oživljen in okrepčan živim in umerjem. Amen.
Dvanajsto poglavje.
Kristusov pogreb in češčenje njegovega britkega terpljenja.
Pervi odstavek. Kako jo toll Kristan h križa snet.
Beri pobožno, da se v tebi vname prava kristjanska ljubezen do bližnjega.
„ Jožef iz Arimateje je šel k Pilatu, in je prosil Jezusovo telo. In ga je snel, in zavil v tančico.'' (liuk. 23, oO—53)
1. PremiSljuj serčno žalovanje in materno skerbljivost Marijino zamertvo telo svojega bina, ki je na križi viselo.
— 380 —
Kio zamore namreč popisati njeno žalost in skerb-ljivost, ko je videla svojega ljubega Sinil mertvega na križi viseti, in ni vedela, kako bi ga doli dobila, da bi ga zagrabli? Ona sama z vsemi, ki so ž njo bili, ni mogla in ni smela tega storiti, ker ni imela tega dovoljenja. Tudi ni bilo nobenega upanja, da bi ga hotel kdo s križa sneti, ker je bil križ tako sramotna reč, da Se rabeljni sami niso radi se s takimi rečmi pečali. Ker se je tedaj noč bližala, in Marija ni vedela, kako bi mertvo truplo svojega Sina s krila doli dobila, bila je v velikih skerbeh, ter je začela žalovati: O gorje menil kako bom svojega ubozega Sinil s križa doli dobila? Ob! koga bom prosila, da mi to veliko ljubezen skaže? Ti, o nebeSki Oče! obudi in oserči koga, da gre k Pilatu, in dovoljenje dobi, mojega JezuBa s križa sneti. — Med tem je zraven križa stala in žalostna gledala svojega mertvega Sinil. Ohl kako rada bi ga bila s križa v svoje naročje vzela, toda ona ni mogla in ni vedela, kako bi se to dalo storiti. Zato je sveti križ objemala, in to sveto drevo poljubovala, na kterem je visel sad življenja. Na zadnje se je trudna vsedla pod križ, in govorila: BV njegovi senci, kterega sem želela, sedim in njegov sad je sladek mojemu gerlu." *)
Ravno tako je storila tudi Marija Magdalena, kije vsa iz Bebe od žalosti pod križem pokleknila, križ z obema rokama objela in obilo solz prelivala. Kmali je poljubila zemljo, ki je bila s Kristusovo kervjo omočena; kmali je poljubila sveti križ. Včasi pa je z objokanimi očmi kvifcko pogledala in ogledovala ranjeno Kristusovo telo, in pri tem tako žalost čutila, da je menila, da ji bo serce počilo.
2. PremiSljuj, kako sta Jožef izArimatejein Nikodem priBla, da bi sveto truplo s križa snela.
Ko ni vedela uboga Mati, od kod bi pomoč dobila, da bi Jezusovo telo s križa se snelo, se je zopet k Bogu obernila, in tudi vsem pričejočim rekla, naj ž njo vred
"») Vi«, p«. 2, 3.
— 381 —
vsi pokleknejo, in BogaproBijo ter je menda tako-le molila: O Bog, nebeSki Oče I kteri si Mojzesa sam pokopal1), k tebi se obernem v tej sili, in te prosim: stori da se tvoj in moj Sin s častjo pokoplje. Oh l ne pripusti, da se mu Se kaka sramota stori, saj je, dokler je bil živ, dovolj sramote in zaničevanja prestal. Ker jaz, in kteri so z mano, ga ne moremo sneti s križa; gani ti pobožna serca, da mu to poslednjo čast skažejo! Ko so vsi od molitve vstali, zagledali so zopet trumo ljudi se bližati, in so so je spervič prestraSili, ker so se bali, da ne bi zopet mertvega Jezusa zasramo vali; ker celi dan ni nobeden na to mesto priSel, da ne bi bil ali z besedo ali z djanjem križanega Jezusa zasramoval.
Toda truma, ki so jo videli, ni bila od sovražnikov ampak od prijatlov. Med tem namreč, ko je bila Kristusova stran s sulico prebodena, je Sel Jožef iz Arima-teje, plemenit svetovavec, in skriven učenec Kristusov k Pilatu, in je prosil Kristusovo telo. On je Pilatu povedal, da so ga veliki duhovni iz zgol sovraStva preganjali; rekel je tudi, da je Kristus popolnoma nedolžen, in resnični Sin Božji in da je ta resnica dovolj ekazana z znamnji in čudeži, ki so bo godili v njegovem življenji in v njegovi smerti. Ko je Pilat to sliSal, čudil se je, da je Kristus že umeri. Zato je poklical stotnika, ki je bil vpričo pri Kristusovi smerti in ga jo vpraSal, ali je Kristus res že mertev? Tu je stotnik povedal, kako neusmiljeno so ž njim Judje delali, tako da jo čudo, da ni umeri, Se predno je bil na križ pribit. Zato je Pilat Jožefu telo prepustil, in mu je dal popolno dovoljenje, da sme s truplom storiti, kar se mu poljubi.
Potem ko je Jožef Pilatu se zahvalil, kupil je tančico, da bi truplo vanjo zavil; in ko je s svojimi služabniki ven Sel, pridružil se mu je Nikodem, tudi imeniten Jud, ki je Bto liber mire in aloe kupil, da bi Jezusovo telo pomazilil. Ko sta priSla na Kalvanjo sta atopila k žalostni Materi in ji rekla, da pomilujeta iz
') 5. Meji. 34, 6.
— 382 —
celega serca njo in Jezusa, ki j a nedolžen tako strašno smert storil. Tudi sta rekla, da sta v zboru zagovarjala njegovo nedolžnost, ali da nista mogla nič opraviti proti celemu zboru. Ker ga nista mogla rešiti od smerti, mu hočeta saj mertvemu vso mogočo čast skazati. Tu je začela Marija s tema svetima možema vnovič se jokati, in žalovati nad smertjo svojega ljubega Sinil. Pobožna možd sta jo tolažila, kolikor sta mogla, in sta h križa pristopila.
Tu pomisli, kako so ti dobri ljudje se prestrašili in zavzeli, ko so videli Jezusovo presveto telo na križi tako strašno ranjeno in vse spremenjeno. Solze so se jim vlile, ter so z Materjo Božjo pred križem pokleknili, in svojega Gospoda prav pobožno molili.
3. Premišljuj, kako so Jezusovo telo s križa sneli.
Potem ko so Jožef iz Arimateje, Nikodem in drugi pričujoči en čas pred križem kleč6 molili, so vstali, in se dela lotili tako le. Naj poprej so ternjevo krono vzeli z njegove svete glave, ter so jo z velikim spoštovanjem poljubili. »Tu pomisli,« je rekla Mati Božja sv. Brigiti, »pomisli, kako je bil moj Sin s križa snet. Ona dva, ki Bta ga s križa Bnemala, sta tri lestvice nastavila; perve so segale mu do nog, druge do rok, tretje do pol života. Pervi je gori stopil in je mojega Sinil čez sredo objel; drugi je po drugih letvicah gori šel in je najpred žebelj iz ene roke izbil; potlej jepo-Btavil lestvico na drugo stran, in je izbil žebelj druge roke. Žeblja pa sta bila tako dolga, da sta močno iz lesa molela. Ko je tedaj uni, ki je težo telesa nosil, počasi doli stopal, stopil je drugi na lestvice, ki so se-
Sde do nog, in je izbil dva Žeblja iz Jezusovih nog. o sta tedaj oba z mertvim truplom mojega Sina doli na zemljo stopila, prijel ga je eden za glavo, drugi za noge, jaz pa sem ga sredi života objela, in tako smo ga mi trije nesli do Bkale, kjer sem bila pert razgernila. fotem je prišla Marija Magdalena in druge svete žene pomagat.6
— 383 —
Te so besede iz razodenja svete Brigite, ki na tanjko popisujejo, kako je bilo Jezusovo telo s križa sneto. Kako moramo spoštovati pa mi živo in častitljivo Jezusovo sveto rešnje Telo v zakramentu altarja?
Omenjena skala je pod Kalvarijo, štirdeset korakov od gore proti zahodu. Eno ped se nad zemljo vzdiguje, in vsi jo visoko častijo, zato ker so Jezusovo telo na nji mazilili. Zato je z železjem obdana, na kteremvisi osem lampie, in romarji jo pogostoma obiskujejo.
Pomisli, o kristjani s kolikim spoštovanjem sta Jožef in Nikodem s svetim telesom ravnala, ker sta terdno verovala, da je Jezus Sin Božji. Nista mogla nobenega uda Kristusovega se dotakniti, da ne bi bil ves kervav. Vendar pa je žalostna Mati sveto telo prav željno v svoje materno naročje sprejela, akoravno si je vso obleko okervavila. Kako pa ji je bilo takrat pri Berei, tega ne more nobeden razložiti, in dopovedati. Mertva trupla kraljev in cesarjev devajo na Čem žamet in na visok odev; svetemu Jezusovemu truplu pa ni bilo nič takega napravljeno. — O moj Jezusi dodeli, da te s križa sna-mem, to je, da jenjam te križati s pregrešnim življenjem, in da se zares poboljšam. Amen.
BI o 1 i t e v.
Hvaljen bodi Jezus, z Marijo in z vsemi, kteri so sveto Jezusovo telo s križa sneli, sedaj in na
vekomaj! Amen.
O milostljivi Gospod Jezus Kristus! jaz te molim in Častim tvoje sveto telo, ki je bilo s križa sneto; in te prosim, dodeli mi milost, da te tudi s pregrešnim življenjem nikoli več vnovič ne križam, temveč vedno po tvojih svetih naukih živim. Amen.
— 384 —
Drugi odstavek.
Kako so nad Kristusovim truplom žalovali.
Beri pobožno, da doBeieS serčno sočutje z Jezusom in ■ Marijo.
„Gledali lodo v mene, kterega so prebodli: in močno bodo jokali po njem, kakor po edinorojenem, in žalovali bodo po njem, kakor se po navadi šaljuje ob smerti pervorojenega." (Zah. 12,10.)
1. PremiSljuj, kako je Marija na tleh ležeče Kristusovo telo častila in objokovala.
Kdo zamore dopovedati, kako je žalovala Marija z vso svojo tovaršijo, kedar je Jezusovo sveto telo na tleb ležalo, in so vsi okoli njega klečali? Strašno je bilo mertvo telo gledati, ker je bilo na vseb udib ranjeno, stergano, razmesarjeno in kervavo. Oči so bile odperte in usta tudi; liea, oči in trebub so bili globoko vderti; usta, ustnice in obličje so bile čeme, višnjeve, rujave in kervave; z eno besedo: vse je bilo tako strašno in grozno gledati, da se človek zgrozi, ko le na to pomisli.
Pomisli tedaj, kaj je terpelo materno serce, ko je Marija Jezusa v tej podobi pred sabo imela. Ves čas njegovega terpljenja ni mogla nikoli tako na tanjko ga ogledovati; sedaj pa ga je tu pred sabo imela, je s svojimi rokami mnoge, globoke, široke, grozne rane šlatala, ktere je bil njeni ljubi Sin dobil. Skušnja uči, da bližej imamo mertvega pred očmi, in bolj na tanjko njegove rane gledamo, globokejše rane nam vseka v naša serca. Zato ne puščajo radi žalostne žene k mert-vemu možu, da ne bi odveč žalovale. Zato beremo od nekterib žen, kterim so bili sinovi ob glavo djani: ko so mertve glave svojih Binov v roke dobile, bo jih po-ljubovale, in med poljubovanjem nagle smerti umerle. Ker pa je Marija neizmerno bolj ljubila svojega Sinu Jezusa, kakor zamore ktera koli si bodi mati ljubiti svojega sinu, oh 1 kako grozno je bilo ranjeno njeno materno serce, pri pogledu na strašno ranjeno mertvo truplo svojega preljubega, Božjega Sina?
— 385 —
Ogledovala je vsak ud njegovega svetega telesa posebej, in je videla, kako grozno je kervav, stergan in ranjen. Ogledala in počastila je s ternjem kronano glavo in odperto sveto stran, in prebodene in prevertane svete roke in noge. Oh! to je bila žalost in bolečina! Ogledovala je rane ostrih ternov na glavi, in te grozne rane bo njeno serce globoko ranile. Ogledovala je zateklo, razpraskano, kervavo in vse spremenjeno Jezusovo obličje in si je to grozno podobo globoko v svoje deviSko serce vtisnila. Ogledovala je grozno straBno in globoko rano njegove svete strani, in bilo ji je, kakor da bi bilo tuli njeno lastno serce prebodeno. Ogledovala je njegov ranjeni, raztergani in razmesarjeni život, in ta pogled je tudi njeno sveto duBo vso ranil in razmesaril.
Oh! kako bo je zavzela, ko je videla, da je na več mestih koža z mesom vred bila popolnoma proč iz života Jezusovega stergana, in da so gola rebra ven molela; in ko je videla, da na nekterib mestih koža in meso doli visita 1 Oh, kako se je zgrozila, ko je videla, da so njegova odperta usta polna kervi! Kdo zamore izreči, koliko mečev je tistikrat njeno žalujočo duBo pre-badalo? kolikrat je omedlela? koliko kervavih solz je prelila? Oh, tega ne more nobeden Bteti, no izreči, ne si prav misliti, Be manj pa drugim dopovedati; zakaj njena žalost je bila brez mere, njene solze brez Števila, njena ljubezen natoraa in čeznatorna, in njena žalost
brez vsake mdje.	.	.
Pri tem je Marija prav dobro vedela in spoznala, da je njeni Sin ne Bamo za odroSenje vseh ljudi, ampak tudi zavoljo nje, in za njo te rane prejel in terpel. Da je bila namreč ovarjena izvirnega greha, in vseh djan-skih grehov, se je zgodilo le z ozirom na njegovo prihodnje terpljenje. Ona je spoznala, da je hotel ravno tako Kristus terpeti za njo, da bi bila po njegovem terpljenji od izvirnega greha prosta in ovarjena vseh osebnih grehov; kakor je za nas terpel, da bi nas odrešil od naSili grehov. Ker je tedaj Marija dobro
2r>
Kristusovo življenje in smert.
— 386 —
spoznala, da je njeni Sin tudi za njo terpel, in je sedaj z lastnimi očmi videla, kako drago je moral plačati za to njeno predpravico, in s koliko neizrečeno ljubeznijo je za njo terpel: ob I kako je ta ljubezen Marijino rahločutno serce z ljubeznijo in žalostjo napolnila? Kako je bilo Mariji pri serci, ko je videla, da so vse moči in. vsi udje Kristusovi toliko terpeli, zato da so bili njeni udje vsakega greha ovarjeni ? Oh I kako so se ji VBi Kristusovi ranjeni udje smilili? Kako serčno jih je poljubovala in pozdravljala 1 Kako serčno je hvalo dajala Kristusu, in je častila vse njegove ranjene ude? Iz hvaležnega sočutja namreč je poljubila njegova sveta usta; poljubila je njegove svete oči in njegovo čelo, njegova sveta lica, njegove svete persi in prebodeno stran, njegove Bvete roke, kolena in noge, in pri tem poljubovanji je njeno Berce tako žalost čutilo, da ji je hotlo se razpoči. — Po Marijinem zgledu počasti tudi ti, o kristjani vse ranjene Kristusove ude, in reci: O usmiljeni Jezusi jaz častim vBe tvoje ranjene ude, poljubim v duhu tvoje sveto serce, in prosim, da mi odpustiš, kar sem s svojim ser-cem in z vsemi svojimi udi grešil. Amen.
2. Premišljuj, kako je žalostna Mati Marija sveto telo Jezusovo v svoje naročje vzela.
Vse to namreč ni bilo maternemu sercu še dovolj, temveč jo je sila ljubezni gnala, da je ljubeja svojega serca v svoje naročje vzela, in pritisnila na svoje serce. To spričuje Ona sama, ko govori sveti Brigiti: „Tu , sem vzela Bvojega Sina, ki je bil kakor gobov in ves poln ran, v svoje naročje. Njegove oči so bile rudeče in kervave; njegova usta merzla kakor led, in njegove roke tako terde, da se niso mogle drugače djati, kakor čez trebuh. Kakor je bil na križi visel, tako sem ga v svojem naročji imela, kot človeka, ki ima vse svoje ude oterpnjene." Drug krat je rekla Marija: »Kako sem bila pa takrat žalostna, tega ne more nobeden izreči. Bila sem namreč enaka porodni ženi, kteri se še po porodu VBi udje tresejo, in od bolečin komaj dihati more; tako
— 387 —
sem bila tudi jaz nezmerno žalostna." Mati Božja, pravi, da ne more njene žalosti izreči, ker je bila nezmerna, to je: Naj človek reče kar koli; naj si domišljuje, kar koli; naj primerja moje bolečine čemur koli: vendar ne bo nič rekel, mislil ali iznaSel, kar bi bilo moji žalosti enako. O neizrečena, nezapopadljiva žalost! kako je bilo pač mogoče, da ni od žaloBti umerla? O Devica 1 tvoja serčna žalost naj me v vsaki britkosti krepi in tolaži. Amen.
3. PremiSljuj, kako so mertvega Jezusa v Marijinem naročji vsi pričejoči Jezusovi prijatli obžalovali in objokovali.
Ko je žalostna Mati truplo svojega Sinii v naročji deržala, so vsi pričejoči Jezusovi prijatli pred njim pokleknili; in spremenjena podoba Kristusovega telesa, in pa ginljivi pogled, da je namreč Marija sama mertvo truplo svojega JezuBa v svojem naročji deržala, jih je z neizrečeno žalostjo napolnil. Ginljivo je bilo namreč videti, daje mertvega Sina v svojem naročji imela, ga žalostno objemala, serčno poljubovala in britko objokovala. Tukaj bi se bila omeČila tudi železna serca, kaj Se le pobožna serca zvestih prijatlov Jezusovih in Marijinih; zato je bilo tu tako jokanje in žalovanje, da ni izreči.
Oh! kako se je jokal sveti Janez po svojem ljubem učeniku? kako ste se jokali Magdalena in Marta po svojem najljubSem prijatlu? Kako je jokala Marija Kleo-fova po svojem dobrem stričniku? kako so jokale druge žene po svojem naj ljubSem prijatlu in očetu! Ohl kako sta žalovala tudi Jožef in Nikodem po svojem zvestem Učeniku in velikem preroku 1 Žito je bilo tukaj tako jokanje in zdihovanje, žalovanje in ječanje, da ne more človek lahko si tega prav domišljati. Posebno je Magdalena pri Gospodovih nogah njegovo britko smert Bilno obžalovala. KristuB sam spričuje v nekem razodenji, da je ona takrat tako žalovala, da se ne da z besedo dopovedati. V razodenji svete Mehtilde se namreč bere: Ko je Magdalena mene, svoje življenje, svoje veselje, m svoje
— 388 —
edino dobro, mertvega videla, ji je njeno serce od velikega ognja ljubezni onemoglo, kakor da bi bilo mertvo. Kanjona je bila z neizrečenimi bolečinami. Nemogoče se ji je zdelo, dalej živeti, ker sem jaz mertev pred njenimi očmi ležal, ki sem bil njeno življenje. Ko je videla, da je bilo moje serce tako globoko s sulico prebodeno. je ljubezen vsekala novo, veliko in britko rano zopet v njenem serci."
Iz tek besed se da spoznati, kako britko je Magdalena žalovala, ko je svojega preljubeznjivega Učenika v tako grozni podobi mertvega pred sabo ležati videla. Kakor se ne da popisati njena ljubezen do Kristusa, tako se tudi ne da popisati njena žalost nad zgubo njegovo. Kako serčno je objemala svete noge, kako neprenehoma je poljubovala njegove svete rane! S kako vročimi solzami je močila njegove svete noge in ranel Kako je njegove merzle noge na svoje ranjeno serce stiskala 1 In kako britko je žalovala nad njegovo nedolžno smertjo 1 — Tako so delale tudi vse druge svete žene. — Tudi ti, pobožni kristjani poklekni ž njimi in počasti Kri-Btusa mertvega v Marijinem naročji; to ji bo namreč dokaj dopadlo, kakor bo spozna iz tega le razodenja: Enkrat se je prikazala Mati Božja neki bistroumni devici, in ji je rekla: Dokaj mi bo dopadlo, ako me spominjal in pogostoma prosiš po prebritki žalosti, ktero sem čutila, ko sem svojega mertvega, b križa snetega Sinil v svojih rokah in v naročji deržala, ki je bila tako velika, da je ne more noben jezik izreči. Zato bo imajo tistim, ki me po tej moji žalosti prosijo, in svoje grehe zraven tega iz serca obžaljujejo, po moji priproS* nji grehi odpustiti, in bodo še več drugih miloBt za-dobili.
Hvaljen bodi Jezus z Marijo vredl Amen.
O terpeča Mati, in žalostna Devica Marija 1 jaz te pozdravljam in častim; jaz objokujem in molim v tvojem Deviškem naročji mertvo truplo .Jezusa Kristusa, tvojega Sina. Prosi, o Marija! Bvojega Sinu, da se mene ub-
— 389 —
mili. Prosri. o Jezusi Bvojega nebeSkega Očeta, da meni ubogemu greSniku prizanese. Sin in Mati I prosita dob-rotljivega Očeta, da mi skaže svojo očetovsko milost in gnado. O Marija I daruj mu Jezusovo kri; daruj mu Jezusovo prebodeno stran, in svoje lastno ranjeno materno serce, daruj mu Jezusovo britko terpljenje, in svojo lastno britko žalost, Jezusove in Bvoje solze, Jezusove# in svoje bolečine, Jezusove in svoje Čednosti; in govori, o zvesta besednical k usmiljenemu Očetu za me tako le: Poglej, usmiljeni Oče I poglej na Mater, in na svojega Sina; na Jezusovo terpljenje in po svojem usmiljenji prizanesi in odpusti temu greSniku, in daj mu obilnih in močnih milost, da svoje življenje poboljSa, sveto živi in srečno umerje, po tvojem in mojem Sinu Jezusu Kristusu, kteri s tabo Živi in kraljuje na vekomaj. Amen.
0	Bogi tako naj bo reB zgodi po Jezusu in Mariji. Amen.
Tretji odstavek.
Kako Je bilo mertvo Jezusovo telo omito, maziijeno
In zavito.
Beri b serčno željo, greto reSnjeTelo vjelej vredno in pobožno prejeti.
,Prišel je m tučli Nikodem. in je prinesel zmesi mire inaloe okoli sto liber. Vzela sta tedaj Jezusovo telo, in ga zavila v tančico z dišavami vred, kakor je pri Judih šega pokopavati. Jan. 19, 39. 40.
1	PremiSljuj, kako so sveto Kristusovo telo pred maziljenjem po Judovski Segi omili.
Potem ko je žalostna Mati nekaj časa mertvo telo svojega Sinu na svojem naročji deržala, in se ž njim oker-vavila, prosil jo je sv. Janez, naj vendar ga nazaj da, da ga bodo, kakor se spodobi, zavili in pokopali, ker se dan svojemu koncu bliža in noč kmali nastane. Zato je pustila sveta Devica telo iz svojega naročja si vzeti. Položili so ga na skalo, in vsi pričejoči so si prizadevali, mu vso mogočo čast skazati. Skerbna Mati se je postavila k glavi, Magdalena k nogam, Janez z dve-
— 390 —
ma Marijama na eno stran, Jožef pa in Nikodem na drugo stran. Drugi so stali in klečali okoli njih, in bo jim podajali vode, dišav, tančico in vezi, in vse kar je bilo treba. Tako bo vsi delali in so svojemu ljubemu Učeniku skazovali svojo poslednjo službo.
Najpoprej so vzeli vodo, da bi kervavo truplo omili in pripravili za maziljenje. Kar se ima namreč s z dragimi dišavami pomaziliti, mora se poprej očiBtiti, da draga mazila lože skoz potne ljuknjica noter morejo. Tukaj pomisli, koliko truda bo imele te svete osebe, da so vse ranjeno truplo popolnoma očistile. Kako težavno je bilo, ušesa popolnoma mu očistiti, ki so bila vsa b kervijo zalita I Kako dolgo so imeli opraviti, da so mu las6 sprali in očistili od pljuncev in od kervi 1 Kako dolgo bo izmivali, dokler so mu zgoščeno kri iz vseh ran sprali 1 Kako bo je tresel sveti Janez, ko je spiral . sveto rano Jezusove Btrani, ki je bila tako široka, da se je roka v njo djati mogla, in je bila tako globoka, daje segala do reber druge strani! S kolikim spoštovanjem je spirala Magdalena globoke rane na Jezusovih svetih nogah 1 in s koliko pobožnostjo so druge Marije široke rane svetih Jezusovih rok omivale! Menda so bi globoke rane kazali, in z objokanimi očmi govorili: Oh, poglejte! kako grozna rana je ta! Ohl kako strašne bolečine je naš ljubi Učenik tu terpel 1
Potem ko je bilo sveto telo vse sprano, in s čistimi perti posušeno, videlo se je še le prav, kako grozno jo bil povsod razmesarjen in raztergan. Glava je bila polna ran od ternov, lasje so bili VBi zmedeni, lica vsa raz-praskana, vrat ves zatekel, persi vse razmesarjene, rame in herbet do kosti oderte, oserčje vse skerčeno, in celi život skoz in skoz poln oteklin, ran in prog.
Z eno besedo: na celem svetem životu ni bilo kože, da ne bi bila stergana, ni bilo meBa brez rane, in noben ud ni bil na Bvojem mestu, tako da so se vsi pri-Sijoči zavzeli, in od žalosti niso govoriti mogli. Kal tor
— 391 —
je bilo Jezusovo telo na vseh svojih udih strašno razmesarjeno, tako so bila tudi njih serca od sočutja stergana. Kakor so to ranjeno telo z vodo oprali, tako so ga še enkrat opirali s svojimi vročimi solzami. Pred vsemi pa je bila Mati Božja prav skerbna v tem, kar je zadevalo spodobno pogrebščino njenega Sina, kakor je sama razodela, rekoč: Jaz sem mu s svojo pečo brisala njegove rane in sušila njegove ude. Potlej sem mu s svojo roko usta zaperla in s svojimi persti oči zatifinila, ki jih je bil umiraje odperl. Njegovih oterpnjenih rok pa nisem mogla nagniti, da bi jih bila mu na persi položila, temveč sem jih morala stegnjene pustiti. Tudi njegova kolena se niso dala stegniti, temuč so ostala tako, kakor so oterpnela na križi.
Tukaj pomisli več ko moško stanovitnost žalostne Matere Božje in njeno nepopisljivo serčno žalost, ko je a svojimi deviškimi rokami svojemu preljubemu Sinu oči zatiskala, oterpnjene roke pospravljala, in tudi mnogo ternov s svojimi lastnimi rokami iz njegove svete glave izderla, kakor pravi sveti Bonaventura. Oh! kako so ostri terni Marijino seree zopet ranili 1 O strašni term! kako ste prebodli večkrat in globoko materno Marijino seree!
2. Premišljuj, kako je bilo Jezusovo teloz dru-dimi mazili maziljeno.
•Ko je bilo telo čisto oprano in s perti obrisano, začeli so ga z mazili maziliti in vse njegove rane z dišavami polniti, kakor je bila navada pri bogatih .Judih. Kdo more pa izreči, s kako serčno žalostjo so to delo usmiljenja opravljali? Oh! kako Berčno so svete rane po-ljubovali in s svojimi solzami močili! Kolikor ran so na razmesarjenem telesu videli, toliko ran so dobivali v svoje duše, tako da so od serčne žalosti maziljenje ■ težavo opravljali. Roke so se jim tresle, oči bo jim bile vse s solzami zalite, iz serca so neprenehoma zdihovali in njim Bamim je bilo potrebno kakookrepčanje, kaka tolažba.
— 392 —
Pomisli tudi njihovo serčno ljubezen pri tem mazi-Ijenji. Nikoli ni nobena skerbna mati svojemu preljubemu otroku s toliko ljubeznijo nevarno rano mazil Lila in povezala, kakor so ti sveti ljudje Kristusove rane mazilili. Oni so si priprosto in pobožno mislili, s tem maziljen-jem njegove rane nekako celiti, častiti, in mu tako njegovo ljubezen poverniti; zato so z ranjenimi udi tako rablo ravnali, kakor da bi bil Kristus še Siv, in kakor da bi svoje bolečine še čutil. Ker so imeli toliko mazil, da jib niso mogli porabiti tako bitro, ker je bil Niko-dem sto liber mire inaloe prinesel, zato so jib na zadnje vse izlili nad Kristusovo truplo — rekoč: O ljubi Uče-nikl iz serčne ljubezni in pobožnosti izlivamo vsa ta draga mazila na tvoje častito truplo, da ne bi nikoli Btrohnelo, tomveč vedno nestrobljivo ostalo, zato da nikdar ne pozabimo na tvoje britko terpljenje. Naj ti do-pade naša ljubezen in pobožnost. Ti pa spomni se nas v svojem večnem kraljestvu. Amen.
3. Premišljuj, kako je bilo sv. telo v tančico zavito.
Ko je bilo Jezusovo telo pomaziljeno, zavili so ga v tančico. Sveti Janoz pravi: »Vzela sta (Jožef in Ni-kodem) Jezusovo telo, in sta ga zavila v tančico," ali, kakor se bere v latinskem Bvetem pismu, v t a n j k e lan ene rute. Sv. Janez namreč, kakor se bere tudi v gerškem evangelji, ne govori od ene same, ampak od več lanenih rut ali tančic. Zato da niso draga mazila od trupla proč odtekla ali se odcedila, povezali so namreč glavo z eno, desno roko z drugo in levo roko s tretjo ruto; noge pa z eno večo ruto in ves drugi život zopet s posebno ruto. Sveto glavo je Mar;ja sama z laneno pečo povila. Potlej bo zavili mertvo telo v velik pert, ki ga je bil Jožef izArimateje, nalašč za to kupil in ki ga je Mati Božja, p redno je bil Jezus s križa snet, sama na Bkali gore Kalvarije razgernila, ter mertvo telo z Jožefom in Ni-kodemom nanj položila. S tem pertom jo bilo Jezusovo truplo po dokončanem maziljenji celo pokrito in zavito, tudi njegova glava. S tem pertom se je neki velik čudež
— 393 —
zgodil; ko so ga namreč Se enkrat odvili, videli so, da je Kristus v njem podobo svojega celega telesa vtisnjeno zapustil, z vsemi udi in ranami, kakor je bilo tistikrat. Pert ta, ki ga branijo v Torinu, je dvanajst čevljev dolg, manj tri perste. Na tem pertu se vidijo vse rane Jezusove prav očitno. Na glavi se Šteje dva in sedemdeset ran od ternjeve krone. Čelo je vse kervavo, lica zatekla, posebno levo lice; lasje in brada nekaj iz-puljeni, nekaj kervavi; gerlo strašno zateklo zavoljo železne verige; zatilnik od ternov silno preboden; rame od križa budo ranjene. Pogled na ta pert obuja tako sočutje, da, kdor ga vidi, misli, da mu meč serce prebada. Kteri ta pert vidijo, čutijo Bi svoje serce tako omečeno, da začnejo solze prelivati.
4. Premišljuj, kako je ta sveti pert vTorinna Piemonteško prišel, kjer se časti kot znamnje britkega Jezusovega terpljenja.
Ta sveti pert, kakor pravi staro sporočilo, je sveti Nikodem po Jezusovem vstajenji k sebi vzel, in do svoje Bmerti v visoki časti hranil. Po njegovi smerti so ga hranili Jeruzalemski kristjani, dokler niso dve leti pred razdjanjem mesta popustili. Potlej je priSel neki Judom v pesti in je ostal dolgo pri njih. Ko so kristjani to zvedeli in Judje jim niso hotli svetega perta prepustiti, (tako pravi Bporočilo) priSla je ta reč pred Saracenskega kralja, kteri je takrat v Jeruzalemu gospodoval; ta ja ukazal, da se ima velik ogenj zakuriti, in vpričo vseh ljudi sveti pert eožgati. Ko bo tedaj sveti pert v ogenj vergli, zletel jo neki iz ognja, nekaj časa visoko po zraku plaval, in na zadnje enemu kristjanu v roke padel.
Tako je sveti pert prišel zopet v oblast kristjanov in je bil hranjen v Jeruzalemu, dokler niso Turki mesta vdrugič se polastili. Takrat ga je kraljica Sibila sabo na Ciperski otok vzela. Poslednja Ciperska kraljica ga je podarila mestu Kameriku, in od ondod je prišel v Torin oa Piemonteškem, kjer se hrani Se dan današnji.
— 394 —
Pri tem je treba dobro pomisliti na to čudo, da se podoba ranjenega telesa ni vtisnila na rute, b kterimi je bilo Kristusovo truplo zavito, ampak na ta pert, ki se ni Be dotikal neposredno Jezusovega telesa. Zakaj pa je botel Bog storiti ta čudež? Zato, da bi ljudje vseb časih imeli živo podobo Jezusovega ranjenega telesa, na kteri zamoremo z lastnimi očmi videti, koliko ran in bolečin je naB Zveličar za nas prestal. Ako ne bi tega perta imeli, veliko njih ne bi verovalo, da je Kristus tolikanj za nas terpel. Ta grobni pert pa kaže, da je Kristus več terpel, kakor si zamore Človek misliti; zato ga po pravici imajo v veliki časti. Skaži mu tudi ti dolžno čast, in moli pobožno to le:
Molitev v čast svetega grobnega perta Kristusovega.
0 Jezus, najdobrotljiviši Gospod in Bog, Odre-Senik in Zveličar! kteri si v pertu, v kterega je bilo tvoje presveto telo, s križa sneto, od Jožefa zavito, znamnja svojega britkega terpljenja zapustil: mi te prosimo, dodeli nam milostljivo, da po tvoji smerti in po tvojem pogrebu k Častitljivemu vstajenju pridemo, kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, pravi Bog, na vekomaj. Amen.
Četerti odstavek.
Kako je bil Jezus pokopan.
Beri pobe ž no, da sveto reSnje Telo s čistim seicem prejmei.
B Jožef je vzel telo in ga je zavil v čisto tančico: in ga položil v svoj novi grob, kterega je bil izsckal v skalo. In je zavalil velik kamen k durim groba." Mat. 27, 59. 60.
1. PremiBljuj, kako so sveto Jezusovo telo kgrobu nesli.
Da boB pri tem pogrebu bolj žaloval, pomisli, kaj bi hudodelnik pri pogrebu tistega Človeku delal, kteri
— 395 —
se je ponudil, da hoče zanj in namesto njega umreti. Ako bi mu bilo pripuSčeno, tega merliča pokopati, ali ne bi obžaloval tega najzvestejSega prijatla z največo serčno žalostjo? Tako delaj ti, o kristjan! Kristusu Jezusu, kteri se je dal umoriti za tvoje grehe in obžaljuj tega najzvestejSega prijatla in OdreSenika z vso britkostjo svojega serca.
Kar zadeva grob sam, treba vedeti, da je bil Jezus pokopan v lepem prijetnem vertu, ki ga je imel imeniten gospod, namreč Jožef iz Arimateje. V tem vertu je bila visoka skala, v kteri skali si je dal Jožef iz Arimateje lep grob izsekati. Ta grob je bil kakor okrogla jama v skali izsekana, in sicer tako visoka, da je človek po konci stoj6 komaj doseči mogel skalo nad sabo. Na polnočni strani te jame je bil iz ravno te skale izsekan grob, Bedem čevljev dolg, tri čevlje Širok in Štiri visok. Grob je bil od zad tik skale, tako da se ni moglo okoli groba iti; od spred pa pred grobom je bilo v jami toliko prostora, da je moglo osem mož pred grobom stati; skala je bila rudečkasta in belkasta; duri so bile proti solnčnemu izhodu, namreč proti Jeruzalemu in tako nizke, da je bilo treba se pripogniti, ko se je hotlo noter iti.
Ko je bilo tedaj Kristusovo telo dobro zavito, položili so Jožef in Nikodem, Janez in Longin, (razsvetljen namreč od milosti Božjo se je Longin Jezusovim prijat-lom pridružil), sveto truplo na nosila, ki bo jih v ta namen prinesli, tedaj so nosila od tal vzdignili, na svoje rame vzeli in tako proti grobu neBli. Koj za mer-ličem je Sla žalostna Mati Božja z Marijo Magdaleno. Za njima bo Sle Marija Kleofova, Salome, Marta, Veronika in druge; na zadnje nekaj pobožnih vojakov, ki bo bo bili pri Jezusovi smerti spreobernili. Tak je bil ta žalostni pogreb.
Pridi tedaj, o kristjan! in premišljuj veliko žaloBt, ki je bila pri tem pogrebu. Skušnja uči, da kedar dobri
— 396 —
materi edino, preljubo dete umerje, akoravno ji je ta smert dokaj britka, vendar ji je ta nekaka tolažba, da ima mertvo truplo svojega ljubčeka v hiSi. Eo pa ji merliča iz hiSe.nesejo, ob I kako ji seree kervavi! ona stoka in joka tako, da je težko jo potolažiti. Noben dan v celem življenji se ji ni zdel bolj žalosten, kakor ta; saj ta dan zgubi svojega ljubSeka, kterega ne bo svoje žive dni več videla. — Tako se je godilo tudi ubogi, zapuščeni Materi Božji, ko je videla, da ji Jezusa k grobu nesejo.
Ona je sicer dobro vedela, da bo njeni ljubi Sin na tretji dan zopet vstal; ali tistikrat je ni mogla nobena taka misel tolažiti, ker so se take tolažbe polne misli v britkem morji njenih bolečin tako zgubivale, kakor kaplja Bladke vode, ki kane v slano morje. Sveti Duh namreč, ki jo je izvolil za najvišo čast, da je postala Mati Božja, je tudi hotel, da je svojemu Sinu, kolikor je bilo mogoče, v terpljenji bila podobna.
Ker je tedaj Kristus terpel brez vsake tolažbe, morala je tudi ona brez vse tolažbe terpeti. Zato je bila tistikrat tako vsa pogreznjena v grenkost Jezusove smerti, da skoraj ni mogla nobene kapljice tolažbe od njegovega vstajenja prejeti in pokusiti. Zato je s sklenjenimi rokami za pogrebom Sla, britko jokala in v svojem serci menda tako le govorila: O Moj Sin Jezusi o Jezus, moj Sini gorje meni! Bedaj mi vzamejo vso mojo tolažbo in ničesar nimam več na svetu, kar bi me utegnilo tolažiti ali oveseliti. Preljubi moj Sini Bedaj te neBejo pokopat. Oh! daj, da tudi mene s tabo vred pokopajo. O življenje moje duSe! daj mi s tabo umreti in b tabo pokopanej biti; brez tebe živeti mi bo britko. Ti Bi mi bil Sin, ti si mi bil reditelj, ti si mi bil prijatel, in moje vse. Sedaj sem ob Sina, Bedaj sem ob reditelja in ob vse; sedaj mi pokopajo moje veselje, mi vzamejo vse. O gorje meni, žalostni materi in zapuščeni siroti.
2. PremiSljuj, kako je bil J e z u s v grob položen.
— 397 —
Ko so do groba prišli in bo hotli sveto telo pokopati, ohl kaj je tu žalostna Mati Božja počenjala? Sveti Bernard pravi: Ko sta hotla Jožef inNikodem Gospoda v grob položiti, hotla je tudi žalostna Mati ž njim vred pokopana biti. Ona je truplo svojega ljubega objela, rekoč: Usmilite se mene, o vi, moji prijatli! in pustite mi vendar mojega Sina še malo, da svojo žalostno dušo malo tolažiti morem. Ali pa pokopajte mene, žalostno mater, ž njim vred, ker ne morem brez njega dalej živeti." Zato se je Deviška Mati vsem v serce smilila, da so se ž njo jokali.
Na zadnje sta vzela Jožef in Nikodem presveto telo z velikim spoštovanjem, nesla sta ga v grobno jamo, in sta ga položila v kamnati grob; glavo proti zahodu in noge proti izhodu solnca; zato je navada, da še dandanašnji merliče tako pokopujejo. Čez grob niso djali ne zagri-njala, ne nobenega pokrivala, temveč so ga pustili tako, da Be je zavito mertvo telo lahko videlo, poljubovalo in častilo. Ko je bil tedaj Jezus v grob položen, molila je Mati Božja kleč6 presveto telo in vsi drugi so ravno to storili. Na zadnje je Marija še enkrat Jezusa objela, in britko nad njim zdihovala. Tako je bila z Jezusom vred križana in pokopana, in bila je tako oslabljena, da je komaj več po konci stati mogla. Oh kako rada bi bila takrat umerla, kakor je Ona sveti Brigiti razodela, rekoč: „O kako rada bi bila tistikrat s svojim Sinoig, pokopana, ako bi to Božja volja bila. Jaz zamorem v resnici reči, da ko je bil moj Sin pokopan, ste bili dve serci v en grob položeni."
3. Premišljuj, kako so Jezusa obžalovali.
Žalovala je Marija, in ž njo vred bo žalovale pobožne žene, kakor sveta katoliška cerkev*) od njih pravi rekoč: „Žene so pri grobu sedele, so žalovale in Gospoda objokovale;" ktere besede menda kažejo, da bo bile te Bvete žene že tako trudne in zdelane od vednega jo-
* Autijiliona Safab. Sanct. aU Vesp.
— 398 —
kanja, da niso skoraj več mogle na nogali stati; zato so s e d 6 žalovale, svoje roke sklepale in tako silno jokale, da so s svojimi solzami svoja oblačila močile. Nikoli ni bil noben merlič tako iz serca obžalovan, kakor mertvi, pokopani Jezus; in nikoli ni noben rajnik toliko žalostnih sere zapustil, kakor umerli Jezus. Ker ni bil nikoli noben človek tako Berčno ljubljen, zato tudi ni bi) nikoli noben človek tako obžalovan, kakor Kri3tus, najboljši in najzveBtejSi prijatel med vsemi prijatli.
Od svete Marije Magdalene je rekel Jezus sveti Matildi: »Ko je videla, da mene pokopljejo, njeno življenje in njeno veselje, brez kterega je mislila, da ne more živeti, bila je ranjena od take britke žalosti, da bo izreči ne da.a Skoraj ravno tako velika j a bila žalost tudi druzib zvestih Kristusovih prijatlov. Kristus je bil njih življenje, njih radoBt in njih tolažba; njega so tako Bilno ljubili, da so mislili, da ne morejo brez njega živeti. Tedaj ko so videli, da je pokopan, bila je njih žalost tako velika, da se je spolnih), kar je bil prerokoval Zaharija, rekoč: »In močno bodo jokali po njem, kakor po edinorojenem, in žalovali bodo po njem, kakor se po navadi žaljuje ob smerti pervorojenega. Tisti dan bo veliko plakanje v Jeruzalemu. Dežela bo plakala, vsaka družina posebej.01)
PosluSaj, kaj sveti Bernard od tega piSe: »Pri žalostni Materi so bile neke svete žene in majhno Stevil-o moSkih, ki so Kristusa z jokajočo materjo britko objokovali. Bili so vpričo tudi sveti angelji, ki so z žalostnimi žalovali. Oni so tudi britko jokali, kakor jaz menim, ko bo videli svojo Gospč, Mater Božjo, tako polno^ britkih bolečin in s tolikimi solzami omo-čeno. Kteri angelj namreč, ali arhangelj ne bi bil takrat žaloval, ko je bil začetnik natore, Bog in človek, mertev ? Videli so Kristusovo telo tako neusmiljeno zdelano pred svojimi očmi ležati, videli so tudi presveto
') /.»h. 12, 10 - 12.
— 399 —
Devico tako obilno solze točiti; tedaj se niso mogli zder-žati, da ne bi bili jokali tako, kakor morejo sveti duhovi jokati."
4. Premišljuj Marijino žalost, ko j i je bilo traba ločiti se od groba.
Ko je žalostna Mati Božja na Jožefjvo in Nikode-movo prošnjo iz groba ven Sla in je videla, da velik kamen privalijo, in ž njim grob zaprejo; ohl tu je zopet uboga Mati britko ŽaloBt v serci občutila. Kako ji je bilo mogoče, ven iti iz groba in ločiti se od Bvojega Sina ? Saj beremo, da so nektere žene si male bajtice na grobih svojih mož postavile, zato da so bile vedno pri njih , ktere so goreče ljubile. Kako ne bi bila rada Marija, mati lepe ljubezni, v tem kraji prebivala, da bi bila vedno pri svojem Sinu. Ali tako je moralo biti in Marija se je ponižno udala.
Ko bo imeli grobove duri z velikim kamnom zapreti, oh! kako britko je začela Marija tožiti! Ali Bi slišal kedaj ubogo zapuščeno ženo žalovati, ko so njenega moža pokopat nesli? Ali si kedaj žalostno nevesto na grobu ženinovem videl žalovati? Tako si malo videl in skusil od nezmerne žalosti, ki jo je Marijino žalostno serca čutilo, ko je morala iz groba iti, ker so grob zaperli. Svoje roke je sklepala in zdihovala: O moj Sini sedaj si pokopan, in jaz te nimam več! Sadaj morem zapustiti tvoj grob: ali moja serce ostane vselej pri tebi; saj je zakopano s tabo v grobu. Tvojemu nebeškemu Očetu in Tebi izročim sebe, in te tvoje prijatle, kteri so danes s tabo usmiljenje imeli. Oh! pridi kmali in razveseli nas zopet s svojim častitljivim vstajenjem.
Te in enake besede je govorila uboga Mati, in je grob s tolikimi solzami močila, da so bo, kakor pravi sv. Bernard, še dolgo potem na kamnji poznala znamnja znotraj ne bolečine, ktera je njeno serce kot 03ter meč prebadala.
— 400 —
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus z Marijo in z vsemi, kteri so Jezusovo telo mazilili, zavijali in pokopali; čast jim bodi in hvala na vekomaj. Amen.
0 naj dobro tljiviši Jezus, moj Gospod in moj Bogi kteri si bil s križa snet, z dragimi dišavami mazi-ljen, v čisto tančico zavit in tako v grob položen: dodeli mi, te prosim, svojo Božjo milost, da te s križa snamem, to je, da jenjam grešiti; dodeli mi, da svoje seree za te očistim, da bi bilo spodoben grob, to je, da te z dolžno ljubeznijo, ponižnostjo in po-božnostjo v presvetem obhajilu prejmem in skerbno ohranim. Dodeli mi na zadnje, da se ta tvoj živi grob, to je, moje seree s tvojo milostjo napolni in po tvojem Častitljivem vstajenji na sodnji dan tudi častitljiv postane. Amen.
0 Marija, žalostna Mati in Devica! jaz te prosim po vseh tvojih britkih solzah, očisti, omeči in gani moje seree; po vseh svojih vročih in zasluživ-nih solzah ljubezni vnami in obogati mojo dušo; sprosi tudi meni solze prave pokore in ljubezni, zato da se moja duša od grehov očisti, omeči in gane k dobremu, vname od Božje ljubezni in obogati na Čednostih in zaslugah, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
— '401 —
Peti odstavek.
Kako Je MarUa od groba Sla na Kalvarijo In s Kal vari je na goro Slon.
Beri pobožno to premišljevanje, da dosežeš pravo pobošnost k brit-kemu terpljenju Kristusovemu.
,Pojdem k gori mire in k hribu kadila." (Ves. pes. 4, 6.)
1.	Premišljuj, kako je Marija šla od groba na goro Kalvarijo.
Žalostna Mati Božja bo ni mogla ločiti od groba, ne jenjati od joka in žalovanja. Ker pa je ljubljenega učenca Janeza akerbelo, da ne bi mestnih vrat za-perli zavoljo bližnje noči, kjer ne bi mogli več v mesto nazaj, zato je zopet prosil žalostno Mater Božjo naj pokopanega v miru pusti in se s tovaršijo nazaj verne v mesto. Na te Janezove proSnje je žalostna Mati na zadnje se vzdignila, proti grobu se priklonila in se je od svojega ljubega Sina s težkim sercem ločila. Kako težko je proč od groba šla, zamoremo iz tega spoznati, kar je Ona sama rekla, namreč, da je bilo njeno serce
z Jezusom vred pokopano.	#
2.	Premišljuj, kaj je Marijana goriKalvariji
počela.
Predno je Marija s pobožnimi ženami v mesto se vernila, obiskala je Se goro Kalvarijo, kakor pravi sv. Bonaventura, in posebno tri mesta, kjer je bil Jezus
s 1 e č e n, kjer je bil k r i ž a n, in kjer je n a k r i ž i
visel. — Kaj pa je na teh mestih delala ali čutila, tega jaz popisati ne morem. Njeno serce in serce vseh, ki so ž njo bili, je bilo Še tako polno britkosti, da bi bili raj mertvi kot živi; rožnata kri, ki jo je Kristus na tem mestu obilno prelil, je bila, da tako rečem, »e gorka; celo Kristusovo terpljenje jim je bilo še vedno pred očmi; in ljubezen do Njega, ki je iz ljubezni do njih danes umeri, se ni ugasnila z njegovo smertjo, temveč je še silniša postala.
Kristusovo Življenje in smert.
— 402* —
Ko so priSli do mosta, kjer je bil Kristus slečen, pokleknili so, in zdelo se jim je^ da ga vidijo vsega nazega in razmesarjenega pred svojimi očmi. Do tal bo se priklonili in s serčno pobožnostjo poljubili tla, na kterih so stale Jezusove svete noge. In Marija je govorila: O ljubi moj Sini kako veliko sramoto si tukaj prestal, ko so te pred vsemi ljudmi obnažilil O Bog, kako te je bilo sram 1 Ob, kako britka ti je bila ta sramota! — Od tod so Sli na mesto, kjer je bil Jezus na križ pribit; tukaj jih je prevzela taka groza, da bo se tresti začeli. To mesto ima Se dan današnji tako moč, da vse, ki tjekaj pridejo, s sveto grozo napolni. Tukaj so bila kamnata tla od svete Jezusove kervi tako rudeča, da je bilo strašno gledati; tukaj se jim je ponovil spomin na Jezusovo pribitje na križ tako živo, da jim je bilo, kakor da bi bo Še sedaj pred njihovimi očmi pri-bival in križal. Tukaj bo zopet kervava tla z neizrečeno pobožnostjo poljubili, in so toliko svete Jezusove kervi sabo vzeli, kolikor bo je zajeti mogli.
Na zadnje so Šli na mesto, kjer je bil Kristus na križi povišan; ondi so pred križem pokleknili, in ga počastili. In Marija je govorila: Jaz te počastim, o častivredni les, poškropljen s kervijo mojega Božjega Sinu! Danes te je naj veča čast doletela, ker si bil vreden spoznan, nositi Zveličarja sveta. Ali, oh! kako terd si mu bil, da si svojemu Stvarniku vso njegovo kri vzel? Ohl koliko je moj ubogi Sin na tebi terpel, dokler ni naposled na tebi svoje duSe iz sebe dal? — Potem je objela in poljubila' sveti križ in s svojimi solzami ga omočila. Kavno tako so storili vsi pričejoči, in so pri tem čutili serčno pobožnost, veliko sočutje in tako žalost, da so to mesto molč6 v veliki britkosti zapustili. — Spomni se na to Marijino žaloBt, kolikorkrat križ zagledaš, in moli: O Bog! dodeli nam svojo pomoč, da bomo kristjansko živeli in srečno umerli, po Jezusovem terpljenji, njegovi smerti in njegovih ranah na križi! Amen.
— 403 —
3.	PremiSljuj žalostno vernitev Marij eDavice s Kalvarije na goro Sion.
Britko terpljenje njenega ljubega Sina ji je bilo Se vedno pred očmi, in od mnogega terpljenja in žalosti je bila vsa zdelana in oslabljena. Zato je Sla prav počasi s pripognjeno glavo in z zakritim obličjem, kot žalju-joča, zapuščena udova. Njena obleka in peča je bila okervavljena in njene oči so bile vse rudeče od ved-nega jokanja. Janez ji je hodil na desni strani, Magdalena pa na levi, in druge žene so hodile za njo žalostne in zdihovaje. Ona se je večkrat nazaj ozirala proti svetemu grobu, kjer je pokopan bil On, ki je bil njeno edino veselje. Na vseh mestih, kjer bo je bilo kaj spomina vrednega zgodilo, kar je Kristusa zadevalo, so postali in od njega govorili ter žalovali, da je njih ljubi Učenik po nedolžnem toliko terpel.
Tako je šla žalostna Mati Božja b svojo tovaršijo do gore Sion. Jožef iz Arimateje in Nikodem bi jo bila rada na svoj dom vzela; Marija Devica pa se jima je lepo zahvalila, rekoč: Moj ljubi Sin me je na križi vib6 Janezu izročil, zato hočem ž njim iti. »Bodita blagoslovljena od Gospoda, ki sta skazala to usmiljenje svojemu Gospodu, ter sta ga pokopala lal) Nebeški Oče vama poverni vajino zvesto ljubezen, ki sta jo mojemu Sinu skazala; in ako vaju bodo Judje zato preganjali, zaupajte na Boga, On vaju bo tolažil. — Po teh besedah sta se ji priklonila, in sta slov6 od nje vzela. — Nektere ' pobožne žene in Magdalena so ostale pri Materi Božji in pri svetem Janezu. Tako je šla Marija s svojo žalostno tovaršijo v hišo, v kteri je bil sinoči Jezus velikonočno jagnje jedel. Pobožni hišni gospodar jim je dal večerjo; ali vsi so bili tako polni žalosti, da niso mogli Bkoraj nič vžiti, ker njihova jed so jim bile solze.
4.	Premišljuj žalost Matere Božje po noči med velikim petkom in veliko saboto.
') H. K-slj. 2. 5.
— 404 —
Akoravno je bila Marija vsa oslabljena in zdelana, vendar ni hotla in ni mogla nič počivati, temveč je celo noč nekaj klečala, nekaj na svojem obrazu ležala in žalovala. Kako Sen krat se je tudi od velike trudnosti malo vsedla in s sklenjenimi rokami se jokala. Na nič dru-zega ni mogla misliti, kakor na to, kar se je bilo celi dan pred njenimi očmi godilo. Mertvi Jezus je bil jej vedno v mislili, v grob položeni Jezus bil je v njenem 6erci. On je bil v njenih mislih, On je bil v njeni domišljiji. On jej je bil v njeni duSi, On jej je bil v njenem serci. Ona je neprenehoma premišljevala njegovo britko terpljenje in njegovo strašno smert. Premišljevala je, kako bo ga bili vjeli, pa, kako so mu zaušnice dajali; premišljevala je njegovo bičanje in kronanje, pa kako je svoj križ nosil, in kako je bil križan; na zadnje, kako na križi umeri. In to premišljevaje se je jokala, ter govorila: O sin, moj Jezusi Jezus, moj Sini Oh, kako strašno smert si storil? Ti, kterega ne moreta obseči nebo in zemlja, ležiš sedaj zapert v tesnem grobu. Oh I v kamnatem grobu ležiš! O gorje meni, ubogi materi 1 sedaj sem zgubila vse, kar sem ljubega na svetu imela; kdo me zamore potolažiti, ker je vsa moja radost, vsa moja tolažba zakopana? O britki dan, kako terpljenje si prinesel mojemu Sinu in meni! Na vekomaj te ne pozabim, ker si mi mojega edinega, preljubeznjivega Sinil umoril in vzel.
S temi in enakimi besedami je Mati Božja vbo noč žalovala. Počivala je le prav malo.
Molitev.
Hvaljena bodita Jezus in Marija, in češccni bodite njuni sveti serci na vekomaj! Amen.
0 Marija, žalostna Mati! jaz te prosim po tvoji materni britkosti, po tvojem plakanji in žalovanji, po mertvem in v grob položenem Sinu Jezusu Kristusu ; sprosi mi od Boga milost, da britko terpljenje
— 405 —
in smert Jezusa Kristusa vedno v svojem serci nosim in ga objokujem, zraven pa tudi svoje grehe obža-ljujem, dokler mi tvoj Sin mojih solz ne obriše, in mojo žalost v večno veselje spremeni. Amen.
Šesti odstavek.
Kaj je Marija delala veliko Naboto.
Beri pobožno, da dosežeš milost prave pokore in stanovitnosti.
„£o je Gospod obernil Sionslce vjete, bili smo enaki potolaienim
(Ps. 125, 1.)
1. PremiSljuj, kaj je Marija v G1 i k o saboto delala.
Potem ko je Mati Božja celo noč premolila in prejokala, in je napočil veliki judovski praznik, ko so vsi v tempelj k Božji službi se podajali, šle so tudi, kakor je verjetno, Devica Marija, Magdalena, Marta in druge svete Žene v tempelj, da so bile pri službi Božji. Kako žalostne pa so v tempelj prišle, zamore le tisti si nekoliko misliti, kteremu je njegov naj z ves tej ši prijatel umeri, in je bil še le včeraj pokopan. Gotovo so se te žalostne žene mnogim usmilile, ki so jih videli.
Po dokončani službi Božji*) je šla žalostna Mati Božja zopet domu, in se jo s svojimi tovaršicami podala v obednico, kjer je bil Kristus velikonočno jagnje jedel. Sveti Janez pa jim je začel tukaj praviti, kaj se je tisti večer tukaj vse godilo, namreč: da je z velikim veseljem velikonočno jagnje ž njimi jedel; da je po večerji pred vsakega pokleknil, in vsem noge umival; da je presveti zakrament svojega telesa in svoje kervi postavil, in nazadnje, da je lepo in dolgo njim govoril, in od vseh prijazno elovu vzel. Vse to so pobožne žene pazljivo
*) To saboto, ki je bila to leto ravno judovska velika noč, je vso v tempelj prišlo, da so mirno svojo daritve Bogn darovali, in potem ii darovanega mesa gostijo si napravljali. Zvečer so v dolini Cedron poželi zrelega ječmena, kolikor ga je bilo treba za on snop, ki se je imel drugi d™ Bogu podariti v tompeljnu.
— 406 —
poslušale, veselje pa žalost čutile, ter govorile: Oh! kako je dobri Učenik svoje ljubil tako zvesto in serčno, in ljubil do konca!
Kako pa je Mati Božja celo to saboto prebila, se posname iz besed, ki jih je angelj sv. Brigiti govoril, rekoč: ,Ko je bil Sin Božji umeri in pokopan, se je žalost Matere Božje počasi zgubovala, in začele so se zopet ponavljati v nji vesele tolažbe ker je vedela, da so britkosti njenega Sinu zdaj popolnoma končane, in da bo tretji dan kot človek k večni slavi zopet vbtal. Zato je ne samo pravo vero do vstajenja svojega Sinil zvesto ohranila, temveč je tudi več njih, ki so se bili v veri zmotili, zopet k pravi veri pripeljala. Ko je bil namreč njeni Sin umeri, so ga vsi zapustili, in le malo jih je bilo, ki so še verovali, da bo zopet vstal."
Iz teh angeljevih besed se posname, da niso vsi od vere odpadli, temveč da so nekteri tudi verovali, da je pravi Sin Božji, in da bo zopet od smerti vstal, akoravno niso tega tako terdno verovali, kakor Mati Božja. Med temi, ki po verovali, je bil gotovo sveti Janez, in so bile Bveta Magdalena, Marta in druge pobožne žene, ktere so Jezusu do zadnjega trenutka zvesto stregle. Nekteri učeniki menijo, da so drugi učenci in aposteljni omahovali v veri, ker so videli, da je Kristus tako strašno smert storil. Vendar so ga priserčno ljubili kot svojega najljubšega Učenika, in so neizrečeno žalovali, da je tako po nedolžnem umorjen bil.
2. Premišljuj, kako je Marija svetega Petra tolažila.
Ta, žalostni učenec je sedel v jami za SionBko goro proti jugu, popolnoma sam in ves v žalost pogreznjen; ondi je bil celi vfeliki petek, in celo noč med petkom in saboto, ter je vedno plakal in žaloval. Pol ure proč je bila druga jama, v kteri je sveti Jakob, svetega Janeza brat, tudi sam bil, in obžaloval smert svojega Učenika. Med tema dvema jamama je bila veča jama, v kteri je bilo osem Jezusovih aposteljnov, ki so
— 407 —
bo ondi poskrili, in v eno mer zdihovali. O kako britko so objokovali svojega terpečega Učenika, pa tudi sami sebe, da so sedaj tako zapuščeni in razkropljeni. Kako so se prestrašili, kedar se je bilo solnce stemnilo, kedar se je bila zemlja potresla, ko so skale pokale, in kedar so se druga Strašna znaminja godila l Kako radi bi bili pomagali svojemu ljubemu Učeniku, ako ne bi se bili tolikanj smerti bali I Oh, kako so objokovali svoj beg, in da so ga tako zapustili 1
Na zadnje pa je v njih se obudila tako velika želja, zvedeti, kako se je Kristusu godilo, da niso mogli dalej v svojih skrivališčih ostati. Na sveto velikonočno Baboto tedaj, kakor pravi sveti Bonaventura, je sveti Peter iz svoje jame prišel, in je šel v mesto na goro Sion, da bi videl, ali je morebiti kdo ondi od znancev, ki so bili-z Jezusom. Saj sicer ni vedel, kje bi jih drugod iskal. Ko je tedaj sveti Janez spokor-nega Petra videl, ga je z objokanimi očmi sprejel, in rekel: O ljubi moj Peteri kje si bil tako dolgo? Zakaj si Učenika tako popolnoma zapustil? Sveti Peter pa se je tako britko jokal, da so mu debele solze po obrazu tekle in je rekel: O Janez! jaz sem se grozno pregrešil, ker sem Učenika zatajil in zapustili oh! kako bom pred Bogom obstal, da sem bil tako nezvest svojemu ljubemu Učeniku? Sveti Janez pa ga je tolažil rekoč: Bog ti bo tvoje grehe že odpustil; pojdi le k Gospodovi Materi. Peter je hotel zopet proč iti, ker ga je bilo Bram pred sveto Mater Božjo stopiti, za to, ker je njenega Sinii zatajil. Janez pa ga je opominjal in resno prosil, naj gre k nji. — Tu si lehko misliš, kako pohlevno je Peter k Materi Božji stopil. Njegove oči so bile od vednega jokanja vse rudeče, in njegov obraz toliko solz ves vpaden. Sram ga je bilo, da si ni upal vzdigniti svojih oči, in Mater Božjo v obličje pogledati.
Ko je tedaj k nji prišel, je pokleknil m se tako jokal, da ni mogel besedice Bpregovoriti. Jezusova Mati je bila od tega tako ginjena, da se je začela ž njim
— 408 —
vred jokati. Potom ko se je sveti Peter malo zopet zbrihtal, sklenil je svoje roke in jokaje govoril: O Mati mojega UČenika! jaz sem se nad tvojim Sinom strašno pregrešil. Ob! kaj sem storil? Iz strabu pred ljudmi sem svojega dobrega Gospoda zatajil in zapustil. On mi je pred drugimi veČo ljubezen in več dobrot skazal; jaz pa sem mu bil bolj nezvest, kakor drugi. O ljuba Mati mojega Gospoda! prosi, ob 1 prosi Boga za me, da mi moje grebe odpusti. — Devica Marija pa ga je tolažila, rekoč: da mu bo Bog že odpustil njegove grebe; naj le ne žaljuje tolikanj, saj hoče tudi ona Bvojega Sina prositi zanj. Sv. Peter je tedaj vstal, pa je vendar še vedno žaloval.
3. Premišljuj, kako je Marija tolažila tudi vse druge aposteljne.
Med tem ko je sv. Peter še vedno jokal, prišli so tudi drugi učenci, in bo jokaje k Materi Božji pristopili, ponižno na svoje persi terkali, in z veliko serčno žalostjo spoznovali svojo nezvestobo, rekoč: O milostljiva Mati našega Učenika! mi nismo prav storili, da smo njega in tebe v tej veliki sili zapustili. Naša dolžnost je bila, do smerti pri njem ostati, mu pomagati, in še cal6 svoje življenje zanj v nevarnost postaviti. Toda, žalibog 1 iz strabu pred smertjo smo mu postali nezvesti, in smo ga v rokah sovražnikom pustili. Ob, dobrotljiva Mati! odpusti nam to nezvestobo in veliko slabost. — Sveta Devica pa se jim je Bkazala kot „ljubeznjiva Mati spoznanja in svetega upanja" in jih je tolažila rekoč: da je bila Božja naredba taka, da je Bog to pripustil, zato da se je spolnila prerokba: »Udari pastirja, in ovce se bodo razkropile; in obernil bom svojo roko proti malim." ') Naj le v prihodnje s pomočjo Božje milosti bodo bolj zvesti njenemu Sinu in naj njegovo nedolžnost pri vseh ljudeh zagovarjajo.
In dobri učenci bo se b svetimi ženami vred vsedli, in svetega Janeza prosili, naj jim pov6, kaj se je vse
«) Za h. 13, 7.
— 409 —
ves ta čas ljubemu Učeniku godilo, in kako je na križi umeri. Od vseh teh reči namreč niso nič vedeli, ker so celi dan in celo noč skriti ostali po jamah. Sveti Janez je tedaj začel jim po verati praviti vse, kar se je
Eodilo od začetka do konca Kristusovega terpljenja. ehko si mislimo, kako so dobri aposteljni britko se jokali, ko so slišali od groznih muk svojega ljubega ( čenika. Zato je bil sv. Janez med pripovedovanjem večkrat tako ginjen, da ni mogel naprej, temveč je nekaj časa potihniti moral, predno je mogel na dalej praviti. In ko so dobri učenci vse to slišali, ohl kako jim je bilo žal, da niso bili OBtali pri Materi Božji. Ko so pa Bližali, da so žene pri svojem Učeniku noter do smerti stanovitne ostale, tu ni izreči, kako jih je bilo sram, da bo bili bolj boječi, kakor žene. Zato pa so svoje grehe tim bolj obžalovali. Prosi tudi ti Gospoda po njih pokori in po njih kesu za milost, da boš zamogel svoje grehe tudi ti resnično objokovati ter reci:
Hvaljen bodi Jezus z Marijo vred, in češčene naj bodo vse njune čednosti na vekomaj! Amen.
O Marija, tolažnica žalostnih in učenica pravih spokornikov! po vseh solzah, ki si jih z Božjo milostjo v aposteljnih obudila, te proBim: sprosi tudi meni mi-lost in razsvetljenje, da svoje grehe prav spoznam in ob-žaljujem, popolnoma se jih spovem, bo poboljšam in resno spokorim po Kristusovih zaslugah in z njegovo pomočjo. Amen.
O Jezus! po vseh solzah pokore in ljubezni, ki so jih prelili tvoji sveti aposteljni in vsi sveti spokorniki, te prosim: dodeli, da svoje grehe in tvoje strašno, britko terpljenje in smert resno premišljujem, in solze prave pokore in ljubezni točim. Amen.
— 410 —
Sedmi odstavek.
Kaj se je Se po Kristusovem terpljenji posebnega
zgodilo.
Beri to premišljevanje, da sad zadobiS od Kristusovega terpljenja.
„A7co smo pa otroci, smo tudi deleži; deleži sicer Božji, in sodeleži Kristusovi; če le ž njim terpimo, da bomo tudi ž njim pove-ličani.11 (Eim. 8, 17.)
1.	Premišljuj, kako seje godilo svetemu Jožefu iz Arimateje in Nikodemu, in kaj sta imela terpeti zavoljo Kristusa.
Judje so Jožefa iz Arimateje ko j v petek večer, ko je botel od Kristusovega pogreba domu iti, na poti zgrabili, in so ga vprašali, od kod pride, in kaj je storil. Ko je stanovitno in brez strahu povedal, da je pokopal ubozega človeka, ki je bil po nedolžnem križan; so ga vjeli in v terdno, varno ječo zaperli, ki so jo duhovni sami varovali; mislili so ga po saboti kakor Kristusa umoriti. Ali tisto noč po Baboti je angelj v ječo stopil, prijazno ga pozdravil in mu je rekel: Nič se ne boj, o Jožef! Učenik, kterega si pokopal, je to uro od mertvih vstal, in je mene sem poslal, da te iz ječe rešim. In pri ti priči se je Jožefu zdelo, da so se štiri stene ječe kviško vzdignile; angelj ga je prijel za roko, in ga je ven peljal, in mu rekel, naj gre na svoj dom v Arimatejo.*) Zjutrej, ko bo hotli Jud je Jožefa umoriti, ga niso našli v ječi, akoravno je bila ječa dobro zaperta in zavarovana. Vsi so se temu čudili, in nobeden ni vedel, kam jo Jožef prišel. On pa je neki potem, ko je bil prejel svetega Duha, v Galijo, današnjo Francosko deželo, odšel, in jih je veliko k sveti veri spre-obernil. Cerkev se ga spominja sedemnajsti dan marca ali sušca.
2.	Premišljuj, kako bo dali Judje stražo kKri-Btusovemu grobu.
*) Arimateja je bila na poti iz Jeruzalema v Jope, deset ur od Jeruzalema.
— 411 —
Akoravno ae je o smerti in po smerti Jezusovi toliko čudežev godilo, da so se vsi ljudje prestrašili, bili so vendar veliki duhovni in imenitni judovski gospodje tako oterpnjenega serea, da niso za vse to nič marali; še le jezili so bo toliko bolj zoper Kristusa, kolikor več ljudi je po teh čudežih v Jezusa verovalo. Ker bo se tedaj mnogi, ali skoraj vsi grobi okoli mesta Jeruzalema odperli o Kristusovi smerti, in so tudi odperti ostali, tako da so se vsi ljudje tega prestrašili; tedaj bo bo hudobni Judje bali, da bi se utegnil odpreti tudi Kristusov grob, da bi potem njegovi učenci njegovo mertvo truplo ukradli. Zato so še v petek večer se zbrali, in se posvetovali, kaj je v tej reči storiti. — Nekteri zmed njih so tako-le govorili: Tukaj je treba, da skerbimo, da se nam kaka sramota no zgodi. Govori se, da je ta človek rekel, da bo tretji dan zopet od mertvih vstal. Gotovo se je s svojimi učenci pogovoril, da naj ga na skrivnem iz groba odnesejo, in da naj potem ljudem rečejo, da je vstal od smerti. Zato hočemo Pilata prositi, da naj postavi stražo k grobu do tretjega dne; tako nam ne bo treba skerbi imeti, da bi ga kdo ukradel. Ta svet je vsem dopadel, in radi bi bili še tisto noč Pilata prosili za stražo, toda prepozno je že bilo v noč. Tedaj so do dneva počakali.
»Drugi dan pa/ pravi sveti Matevž,1) namreč v saboto, ,80 bo zbrali veliki duhovni in farizeji k Pilatu, rekoč: Gospodi spomnili smo se, da jo ta zapeljivec, ko je živ bil, rekel: Čez tri dni bom vstal. 1'kaži tedaj grob obvarovati do tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi učenci in ga ne ukradejo, in ne rek6 ljudstvu: Od mertvih je vstal: in poslednja zmota bo hujša od perve," ker bi namreč potem vsi ljudje vanj verovali, in ga za Boga imeli.
Ko je Pilat to slišal, dovolil jim je prošnje, rekoč: »Imate stražo 1 pojdite, obvarujte, kakor veste." Dal jim je tedaj toliko vojakov, kolikor bo želeli, da bi grob
*) Mat. 27, 63-66.
— 412 —
varovali. To je Bog tako naredil, zato da so bili vojaki priče Jezusovega vstajenja; in zato da ne bi mogel nobeden reči, da so učenci njegovo truplo ukradli. Na to so Sli veliki duhovni v saboto zjutrej z vojaki ven, in so imeli sabo železne verige, da bi grob dobro zavarovali.
Na obeh stran6h grobnih duri so z železnim orodjem naredili ljuknje v skalo; skoz te ljuknje so potegnili železno verigo in tako duri zavarovali. Na oba konca verige so djali veliko ključavnico, ktero so zapečatili v61iki duhovni s Pilatovim in s svojim lastnim pečatom. Ravno tako so zapečatili kamen okoli in okoli, da ne bi mogel nobeden kamna odmakniti. Na zadnje so stražarjem priporočili, naj skerbno grob varujejo, ter so jim dobro plačilo obljubili.
Tako so tedaj „grob obdali z varhi, in kamen zapečatili".1) In tako so mislili, da ni mogoče, da bi se truplo iz groba odneslo. Toda pri Kristusovem vstajenji je priSel angelj Gospodov kakor blisk z neba, je kamen odvalil tako, da je veriga ostala zaperta, in da ni no ben pečat bil vtergan, in je stražnike s takim strahom napolnil, da so ko mertvi na tla padli. Ko je bil pa zopet zginil, Sli so noter v grob, so ga preiskali, in trupla niso več naSli. Ogledali so tudi kamen, ki je bil pred grobove duri zavaljen, in so naSli, da je pečat, ključavnica in verige cela, kar se brez čudeža zgoditi ni moglo. <'ez vse to so se tako čudili, da si niso mogli druzega misliti, kakor to, da se je tukaj čudež zgodil, in da je mertvo truplo zopet živo iz groba vstalo.
Med temi vojaki je bil tudi Longin, ki je bil Kristusovo Btran s sulico prebodel, in ki je tistikrat že na Kristusa veroval. Zato je tudi terdno veroval na Kristusovo vstajenje, in je vojakom dokazal, da je mertvi Jezus v resnici od mertvih vstal. Na to so Sli vsi pre-straSeni v mesto, in so se podali k vfilikim duhovnom, kteri so ž njimi naglo k grobu Sli, kjer jim je bilo
*) M»t. 27, 6«.
— 413 —
vse na tanjko povedano, kaj se je pri grobu zgodilo, namreč, da je mladeneč, svetel kakor blisk, kamen odvalil tako, da ni pečatov zlomil, in da je truplo zopet Sivo iz groba ven Slo; saj v grobu se več ne najde.
Tedaj so v61iki duhovni zbor sklicali, da bi se posvetovali čez to reč. Poklicali so tudi vojake pred zbor, in so jih zopet spraševali, kteri pa so vsi enoglasno pričali, da je mertvi Jezus zopet oživel. Judje pa so se nad njimi jezili in govorili: da oni niso svoje dolžnosti Btorili, ker niso trupla bolje varovali. Tedaj, ali morajo jim truplo zopet najti, ali pa jih bodo Pilatu zatožili, da niso spolnili svoje dolžnosti. In tu je vstal velik prepir med njimi, dokler se niso tako le pogodili :
Po mestu se je že sploh govorilo, kaj se je bilo z Jožefom iz Arimateje zgodilo, in tudi vojaki so to že vedeli. Ko so tedaj Judje hotli po sili Kristusovo truplo od njih imeti, so jim vojaki rekli: Dajte nam zopet Jožefa, in mi vam damo Kristusa. Ali kakor smo sli-Sali, vi nam ne morete dati njega, ki je Gospod Boga pokopal; in tudi mi vam ne moremo dati Sinu Božjega. Posebno je Longin tako govoril, kteri je pred vsem judovskim zborom spoznal, da je Kristus v resnici Sin Božji, in da je od smerti vstal.
3. Premišljuj, kako so hotli Judje ubraniti nasledke Jezusovega britkega terpljenja.
Vse to je Judom velik strah delalo, ker so se bali, da utegnejo vojaki med ljudstvom novico raztrositi, da je Kristus od smerti vstal. Da bi se tedaj to ne zgodilo, ponudili so jim veliko denaija, da bi od tega moI: čali, in nobenemu nič ne povedali. Ko so se pa vojaki hranili, rekoč, da se boj6 deželnega poglavarja, so jim Judje še več denarja ponudili in jim zažugali, naj nobenemu ne povejo, da je Kristus od smerti vstal; temveč naj rečejo, da med tem, ko so oni spali, so njegovi učenci prišli, in ga ukradli. In Judje so rekli: J e bo to Poglavar slišal, bomo ga mi pregovorili, m bomo na-
— 414 —
redili, da bote brez skerbi".1) In ko so bili vojaki s tem zadovoljni, vzeli so Judje iz tempelna veliko denarja, in so ga vojakom dali, naj bi le te laži trosili; kar so tudi storili, in so ljudem, in tudi poglavarju pričali, da je bilo Jezusovo truplo ukradeno. Ali hudobija je tu lagala sama sebi v škodo.
4. Premišljuj, kako je Longin ime in vstajenje Kristusovo branil in zagovarjal.
Ker Longin ni mogel terpeti, da čast in Božjo na-toro Kristusovo tako zasramujejo, zato je očitno pred ljudmi in pred Pilatom resnico govoril, in vse povedal, kar se je pri grobu zgodilo. Judje pa so se dokaj če-zanj jezili, in bo ga tako dolgo preganjali, da je bil prisiljen, zapustiti službo in deželo. S tem pa Judje niso bili še zadovoljni, temveč so ga tudi pri cesarji zatožili, in so tako legali, da ga je ukazal cesar umoriti. Blaženi Oče Janez Nadasi pravi, da je Longin, stanovitni spoznovavec Kristusov, tako veselo v smert šel, kakor da bi bil k gostiji poklican, in da je v mestu Cesareji v Kapadociji kot muČenik umeri.*)
Ako želiš se udeležiti sadil britkega terpljenja Kristusovega, moraš po zgledu teh svetih mož, Jožefa iz Arimateje, Nikodema, Longina in drugih, s Kristusom terpeti: „Ako bomo ž njim terpeli, bomo tudi ž njim poveličani".
Molitev.
Gospod Jezus Kristus! jaz te molim in častim na svetem križi, na ktcrcm si visel s ternjevo krono na glavi; in te prosim, odreši me po svojem križi in terpljenji od pogube.
Oče naš. Ceščena si Marija.
Gospod Jezus Kristus! jaz te molim in častim | na svetem križi, na kterem si bil ranjen, in z je-
>) Mat. 2S, 14. 15.
•) Martjrolog. 15. Martii.
— 415 —
sihom in žolčem napojen; in te prosim, ozdravi mojo dušo po svojih svetih ranah.
OČe naš. češČena si Marija.
Gospod Jezus Kristus, dobri pastir! jaz te prosim po tvojem svetem terpljenji, ohrani pravične in opraviči grešnike: usmili se vseh vernih, in bodi meni ubogemu grešniku milostljiv; dodeli, da bo tvoje terpljenje moja moč, ktera me ohrani in ova-ruje; da so mi tvoje rane jed in pijača, ktere me hranijo in napajajo, in da tvoja kri moje grehe umije, in tvoje terpljenje in tvoja smert me tolaži in oživlja, in mi da veselo zdravje, in večno življenje. Amen.
Gospod! vse to te pohlevno prosim, kolikorkrat porečem: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Amen.
Osmi odstavek.
Kako Mi imamo Jexu*ovo britko terpljenje v nvoJ
prid obernifi.
Bari, da se ufiiš iskati Boljo milost po Jezusovem terpljenji, in njegovi sveti kervi.
n On nas je obdaril po svojem ljubem Sinu, v kterem imamo odrešenje po njegovi kervi (to jc), odpuščenje grehov po bogastvu njegove milosti''. (Efež. 1, 6. 7.)
1. PremiSljuj, kako je Poneij Pilat od Kristusove smerti v Rim pisal.
Ponciju Pilatu ni bilo pri tej prigodbi nič kaj prav; bai se je, ako bi se zvedelo, kako se je prav za rav godilo, da bi ga utegnil cesar hudo kazniti, zato er je tako svetega moža križati dal. Zato si je midil, da bo najbolje, ako cesarju sam piSe, in vse pov6, ter se izgovori, kolikor more. Pisal je menda tako-le:
— 416 —
Nepremagljivemu Cesarju Tiberiju vošči Pilat vso srečo!
Zgodilo bo je poslednje dni, kar sem sam videl, da so Judje iz zavisti sebi in svojim mlajšim z grozno hudobijo veliko šibo Božjo zaslužili. Njihovi očetje so imeli prerokbo, da jim bo Bog z nebes svetega moža poslal, ki bo njih pravi kralj, in da bo po devici na svet poslan. Ker je Bog Hebrejskega ljudstva, kar sem jaz deželni poglavar v judovski deželi, tega obljubljenega moža poslal, in so Judje videli da daje slepim vid, da gobove čisti, mertudne zdravi, hudiče iz obsedenih izganja, tudi mertve oživlja, vetrom ukazuje, s suhimi nogami verh vode hodi, in veliko drugih čudežev dela, in je vse judovsko ljudstvo reklo, da je Sin Božji; tedaj bo ga pervaki zmed Judov zavidali, sovražili, vjeli in meni ga izročili, in veliko laž zoper njega mi govorili, rekoč, da zapeljuje ljudi, in da je zoper njih postavo bo pregrešil. Jaz sem jim veroval, da je res, tedaj sem ga rekel bičati, pa sem ga njihovi volji prepustil. Oni pa so ga križali in njegov grob dobro varovali. Ali on je tretji dan zopet od mertvih vstal, ako ravno so ga moji vojaki varovali. Tu so Judje še večo hudobo počeli, ker so stražarjem denar dali in jim djali: Recite, da bo truplo njegovi učenci ukradli. Potem pa, ko so denar prejeli, niso mogli zamolčati, kar se je bilo v resnici zgodilo. Pričali so namreč, kar so videli, to je, da je od smerti vstal, in da so jim Judje denar dali. To sem zato pisal, da ne bi kdo drugi laži pisal, misleč, da je treba verjeti Judovskim lažčm.*)
Temu piBmu bo je cesar Tiberij dokaj čudil, in ker je že veliko bil slišal od tega velikega preroka, ki je vstal v judovski deželi, zato je gotovo mislil, da je bil Kristus od Boga poslan. On je tudi to reč rimskemu
*) Lastnoročno pismo Pilatovo na cesarja Tiberija jo gotovo zgorelo, kadar je bil dal cesar Xeron mesto Kini požgati. To pismo tedaj, iu kar sledi, je le ustno sporočilo, za gotovo pa se ne more reči, da se je vse ravno tako godilo , kakor to sporočilo govori.
— 417 —
starešinstvu oznanil, in rekel, da treba Kristusa kot Boga častiti. Bila je pa stara postava, da ne more nobeden, tedaj tudi cesar ne novega kakega Boga v češčen je ljudstvu dati, ako starešinstvo tega ne dovoli. Sta-rašini pa niso botli Tiberiju tega dovoliti, in tedaj niso kotli Kristusa za Boga spoznati; to se je godilo po posebni Božji naredbi, ker Kristus ni hotel in ni mogel biti vversten med malike, da bi bil ž njimi vred češčen. Cesar Tiberij pa je vendar pri svoji misli ostal, in 2e kristjane rad imel, in ni dopustil, da bi bil kdo kristjane zavoljo njih vere tožil. Dokler je ta cesar živel (živel pa je še pet let po Kristusovi smerti), so sveti aposteljni in učenci Kristusovi svobodno in brez o vere evangelje v rimskem cesarstvu oznanovali.
Cesar Tiberij pa ni mogel pozabiti, da ga starašini niso hotli ubogati, da bi bili Kristusu Božjo čast ska-zovali; zato je začel ž njimi tako neusmiljeno ravnati, da bo be vsi branili časti starešinstva. Začel jih je neusmiljeno moriti, in njih mertva trupla so rabeljni v reko Tiber metali. Tako so bili kaznovani, ker bo Kristusa zavergli. Ali je pa cesar Tiberij zares veroval, ali ne, da je Kristus pravi Bog, to se ne da pričati, maliko-vavci namreč (in tak je bil Tiberij) bo imeli veliko bogov; in ko je človek umeri, ki je bil izversten v eni, ali v drugi reči, so ga kmali v Število svojih bogov zapisali. Tako je tudi mogoče, da je Tiberij Kristusa za takega boga imel, in da ga je častil tako, kakor svoje druge malike. To pa je gotovo, da so nekteri stari pisatelji terdili: Da je bil cesar Tiberij gobov, in ko je slišal veliko praviti od Kristusovih Čudežev, je poslance v judovsko deželo poslal, da bi Kristusa prosili, naj cesarja od gob očisti. Ko so poslanci v Jeruzalem prišli, so zvedeli, da je bil Kristus že mertev. Tedaj bo se na aposteljne obernili; aposteljni pa so Bklenili, da naj sveta Veronika s svojo potno ruto s temi poslanci v Rim gre, kar se je neki tudi zgodilo. In ko je cesarja s to sveto ruto se dotaknila, bil je pri ti priči od gob Kriitnstovo življenje in »mert.	27
— 418 —
očiščen. Sveta Veronika je v Rimu ostala do svoje smerti, in pred svojo smertjo zapustila je umiraje sveto potno ruto svetemu Klementu papežu, in po njegovi smerti je bila hranjena od svetih oseb, dokler ni cerkev mini zadobila od svojih preganjavcev. Potem se je hranila in se še današnji hrani in kaže v cerkvi svetega Petra v Rimu.
O Gospod Jezus Kristusi jaz častim tvojo sveto podobo in te prosim, dodeli, da podobo tvojega svetega terpljenja vedno v svojih mislih in v svojem serci nosim. Amen.
2. Premišljuj, kako bo je godilo na dalej Pilatu, Kajfežu in drugim Kristusovim sovražnikom, ki niso želeli in niso prosili po Kristusu odpuščenja grehov.
Nekteri pišejo, da je cesar Pilata v Rim poklical, in da je mislil ga umoriti. Ker se je pa Pilat cesarja bal, zato je Kristusovo nesešito suknjo, ki jo je bil od vojakov dobil, sabo v Rim vzel. Ko je imel tedaj iti pred cesarja, ki je bil hudo nanj jezen, je Kristusovo suknjo pod svojo navadno obleko oblekel; in ko je pred cesarja stopil, bil je cesar po Božji naredbi tako na enkrat vtolažen, da mu ni mogel dati nobene jezne besede, še le objel ga je, kot Bvojega najboljega prijatla, in potem ko se je prijazno ž njim pogovoril, ga je v miru spustil. Ko je bil Pilat mu spred oči, se je cesar sam čudil temu, kar je storil; zato ga je dal nazaj k sebi poklicati, ker je mislil, hud6 ga pokarati, in v smert obsoditi. Ali kakor hitro je Pilat bil zopet pred cesarjem, zginila je tudi cesarjeva jeza, in ga je sprejel prijazno, kakor poprej. Tiberij je tedaj mislil, da ni Božja volja, da se Pilat v smert obsodi, in tedaj ga je zopet v miru pustil iti nazaj v judovsko deželo.
Vendar pa je Pilata šiba Božja zadela. Koj po Ti; berijevi smerti namreč je bil od Judov zatožen; tedaj je bil odstavljen od službe, in v Rimu pred cesarja poklican, da naj se odgovarja zavoljo tolikanj grozo vi tost. ki jih je bil storil. Cesar Kaj Kaligula, ki je bil za Tiberijem cesar poBtal, je ukazal, mu vse premoženje
— 419 —
pobrati, in ga je pregnal v Galijo, kjsr je Se dve leti živel, in kjer se mu je tako hudo godilo, da je v obupu sam sebe prebodel, in se tedaj na vekomaj po-gubil.
Tako se je godilo tudi hudobnemu Kajfežu. Potem ko je bil sedemnajst let v61iki duhoven, ga je deželni poglavar Viteli, ki je bil za Pilatom za poglavarja
Srišel, odstavil od službe, zato da je Judom vstregel. fa njegovo mesto je bil za v61ikega duhovna postavljen Jon a t a, An o v sin; kar je hudobnega Kajfeža tako grizlo, da je tudi on obupal, sam sebe umoril, in tako svojo černo dušo hudiču izročil. Ravno tako je neki tudi Btari Ana v Bvoji silni starosti v obupu sam sebi smert dal, da je prišel v dražbo pogubljenega Kajfeža v večni ogenj. — O Jezusi daj, da ne obupamo, temveč da se vdeležimo tvojega odrešenja 1 Amen.
3. Premišljuj, kako si moreš Jezusovo britko terpljenje v svoj prid oberniti.
Pervič moraš hvaležen biti Kristusu, da je tolikanj za te terpel; in si moraš prizadevati, da mu to veliko ljubezen z zvesto ljubeznijo verneš. Zato varuj se grehov in hudobij, s kterimi se Kristus vnovič križa, kakor
piše sveti Pavi.1)	.
Drugič, delaj pokoro, in š spokornim, potrpežljivim in krotkim sercem terpi in prenašaj vse britkosti, krivice in zopemosti; spokornim namreč in poterpežlji-vim obeta Gospod svojo milost in svoje kraljestvo rekoč: »Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo.« In zopet: »Blagor zavoljo pravice preganjanim,
ker njih je nebeško kraljestvo".s)
Tretjič, zaupaj in zanašaj se terdno na Krištusa. Sveti Ambrož pravi: »V Krifitusu imamo vse, m Kristus je nam vse. Če si z grehi obložen, On je pravu -nost; če ti je pomoči treba, On je moč; če se smerti bojiš, On je življenje; če želiš v nebesa priti, glej! On .ie pot; če od teme bežiš, On je luč; če hrano iščeš, On
') Hebr. B. 0." ») Mat 4. 17 !». 10
— 420 —
ti je hrana. Z eno beBedo: Kar želimo in po čemur hrepenimo, vse to imamo v Kristusu". Zato postavi vanj svoje upanje; zanašaj se na njegove velike zasluge, in daruj jih pogostoma za svoje grehe. Kako imaš to storiti, uči prav lepo pobožni Janez Landsberg, kjer piše, da Kristus tako le tebi govori:
Kar zadeva zadostenje za tvoje grehe, delaj po mojem svetu. Kar zamoreš dobrega storiti, stori urno m dobro. Ne delaj pa svojih dobrih del s to mislijo ali v ta namen, kakor da bi mogel ti s svojimi dobrimi deli Bvoje grehe splačati, ali zanje zadostiti; ti moraš mi-sliti, da so tvoja dobra dela prenevredna, premajhna in preneveljavna za to; temveč stori vsako dobro delo s tem namenom, da meni do padeš, kterega si raz žalil, in prosi me po tem z velikim zaupanjem, da j a z po zaslugah svojega presvetega življenja in britkega terp- j ljenja tvoje grehe od vzamem, in za nje pri svojem Očetu zadostim. Ta tvoja ponižnost in to zaupanje, ki ga na me staviš, ker namreč sebe, in vsa svoja dela tako malo, mene pa in moje zasluge tako visoko ceniš, presega vse tvoje zadostenje, in gane mene, da te zaklada mojih zaslug deležnega storim. Zato bi moraš najbolj prizadevati, da meni dopadeš; da vedno na me misliš, po meni hrepeniš, mene ljubiš, in pridno Btoriš, kar Bem jaz zapovedal. In ako si ravno tisočkrat tisoč grehov storil, vendar ti jih jaz vse odpustim, kakor da bi bil en Sam greh storil. Saj pri meni ni noben razloček, malo ali dosti grehov odpustiti, ker sem pri' pravljen, tisoč grehov odpustiti, kakor odpustim cd greh, samo da jih grešnik v resnici obžaljuje.
Skoraj ravno tako govori blaženi Sušo, kteri piše, da Jezus tako-le govori: Mera moje ostre pravice ne pušča brez kazni nobenega greha, naj bo velik al'1 majhen, temveč hoče in terja, da se vse do poslednjega vinarja splača. O9 bi bil grešnik, ki je več kakor Šest sto smertnih grehov Btoril, in bi imel za vsak greh p° cerkvenih postavah sedem let pokoro delati; pa smert
— 421 —
bi ga prehitela tako, da bi umeri brez zadostenja kako dolgo, kaj menil, bi moral v vicah terpeti, da bi svoj velik dolg splačal? Tu glejl vse, kar bi mu bilo terpeti, bi zamogel v tem življenji v kratkem času z mojim terpljenjem zbrisati. On bi si namreč labko zasluge mojega terpljenja tako v prid obernil, da, akoravno bi moral veliko tisoč let v vicah terpeti, vendar bi v kratkem času lahko ve3 dolg in kazen sjjlačal tako, da bi brez vio v nebesa priSel. To bi se imelo pa tako le zgoditi: Pervič, on bi moral večkrat in prav dobro s skesanim sercem, mnoštvo in velikost svojih težkih grehov premišljevati in obžalovati, s kterimi je nebeSkega Očeta tako hudo razjezil; potlej bi moral dela svojega lastnega zadostenja prav nizko ceniti, nezmernost pa mojega zadostenja poveličati in visoko ceniti; kajti vsa »pokorna dela, ki jih zamore človek storiti, ako se hudobiji smertnega greha in potrebnemu zadosten ju primerjajo, se ne dajo čislati za več, kakor je ena kapljica
S roti celemu morju. Moje zadostenje pa je tako veliko, a tudi najmanjša kapljica moje kervi tisoč grehov tega sveta zbrisati zamore. Zato naj človek malovrednost svojega zadostenja pogrezne v neskončnost mojih zaslug in naj me prosi, da oboje zadostenje združim in Bogu nebeškemu Očetu podarim. •
Poglej tedaj, o grešniki zakaj sveti Pavelj pravi: da je .Kristus nam dan od Boga v modrost m pravičnost in posvečenje in odrešenje«.1) UČi se tedaj kaj ti je storiti, da zadostiS za svoje grehe, in da splačaš svoje velike dolge; prosi namreč Kristusa Jezusa pogostoma in s skesanim sercem, da zadosti On za te, in da tvoja majhina spokorna dela s svojimi zaslugami združi, in fcogu nebeSkemu Očetu podari. ProBi s katoliško cerkvijo in govori vedno: O Jagnje Božje 1 ktero grehe tega sveta odjemlješ, usmili se nas! ali pa:
') Kor. 1, 30.
— 422 —
Molitev.
O Jezus, naš najdobrotljiviši Srednik in Besedniki Ti naše grehe in nadloge dobro poznaš, usmili se mene, ubozega grešnika, in nadomesti moje grehe in zamude. Daruj tedaj svojemu nebeškemu Očetu, kar si svojim svetim ustom si pritergal, in vse svoje sveto govorjenje za vee grehe, ktero sem jaz s svojimi ustmi, z nepotrebnim govorjenjem, ali z opuš-Čenjem dobrih besed storil. Daruj mu, kar si svojim svetim ušesom pritergal, in ker si ž njimi terpel, ko si slišal tolikanj zaničevanja in preklinjevanja; za vse grehe, ktere sem jaz s poslušanjem nepotrebnih in z zaničevanjem dobrih besed in opominov storil. 1 Daruj mu, kar si svojim svetim očem pritergal, in , kar si ž njimi terpel, za vse grehe, ktere sem z radovednim in pregrešnim gledanjem storil. Damj mu vse, kar so tvoje svete roke in noge dobrega storile, in hudega preterpele, za vsa hudobna dela mojih rok, in za vse grešne korake in hoje mojih nog. Naposled, o najdobrotljiviši SpravnikI v zbri-sanje vseh mojih grehov in hudobij daruj mu svoje presveto serce, vse svoje Čednosti, in svojo svetost za vse grehe, ktere je moje serce s hudobnimi mislimi in željami kedaj storilo. Amen.
O nebeški OČe! mi te prosimo po britkem terpljenji Jezusa Kristusa, stori nas grešnike sebi do-padljive v Jezusu svojem ljubem Sinu, zato da bomo v njem imeli odrešenje po njegovi kervi in odpu-^ šČenje grehov po bogastvu njegovih milost. Amen.
— 423 —
Trinajsto poglavje.
Od častitljivega Kristusovega vstajenja.
Pervi odstavek.
Kako je šel KriatuH doli v predpekel.
Za velikonoe.
■Doli je šel v predpekel". (Apostolska vera.)
1. PremiSljuj, kako je Kristusova duSa, ko se je bila od telesa ločila, zmagovavno doli Slav predpekel.
Tam doli v predpeklu so bile duSe pobožnih starih očakov, svetih patriarhov, prerokov, kraljev in vseh pobožnih in pravičnih, zmed kterih jih je bilo mnogo, ki so bili že nekaj tisoč let v predpeklu, in so serčno zdi-h ovali in hrepeneli po srečni uri svojega odrešenja. Ta predpekel je bil tamen kraj, v kterem so bile vkupej vse pobožne duše, ki so bile pred Kristusovim terplje-njem Sle iz tega sveta, in niso mogle v nebesa, ker je izvirni greh nebesa vsem zaperal. Jezus imenuje predpekel tudi Abrahamovo naročje in paradiž ali raj, kjer ga je spokorni razbojnik po Bmerti zopet videl.
Terpele niso nič te duše, samo Božjega obličja niso gledale, kar so Bicer poterpežljivo prenašale, vendar pa jim je bilo dokaj težavno, da tako dolgo ne morejo v v nebesa, in da morajo zaperte biti v tem temnem kraji.
Zato so iz celega serca hrepenele po odrešenji in bo ljubega Boga goreče prosile, naj jim Odrešenika pošle. Ali kdo zamore dopovedati, kako milo so klicale in vpile, in kako se jim je čas dolg zdel, ker so nektere teh duš ondi bile tri do štiri tisoč let? Vendar pa niso bile brez vse tolažbe, saj pravi Kristus od ubozega Lazarja1): »Tedaj je razveseljen". Največa njih tolažba
') Luk. 16, 25.
— 424 —
je bila ta, da bo od duš, ki bo k njim v predpekel dohajale, pozvedovale, kako ae čas njib odrešenja vedno bolj bliža. Zato je rastla tudi njib želja, vedno silniše bo ljubega Boga za odrešenje prosile rekoč: »Skaži nam Gospodi svojo milost, in dodeli nam svoje zveli-čanje".1)
Na zadnje, konec toliko tisoč let, je prišel dolgo zaželjeni dan, da so se njib goreče želje spolnile. Sveti -veliki petek namreč, popoldne, ko je Kristus na svetem križi svojo dušo dal, šla je njegova sveta duša, z Božjo natoro združena in spremljena od veliko tiBoč angeljev, doli v predpekel. Kdo zamore izreči neizmerno veselje pobožnih duš, ko so videle, da se je na enkrat ta kraj z nebeško svetlobo napolnil in da njih tako dolgo zaželjeni Odrešenik, namreč njegova zmagajoča in častitljiva duša, s toliko slavo in s takim veličastvom k*njim pride? O nezapopadljivo veselje! nobeno oko ni videlo, nobeno uho ni slišalo, nobeno človeško serce ni čutilo nikoli take radosti, kakor so jo tistikrat čutile pravične duše v predpeklu. Pričujočnost namreč presvete Kristusove duše je dala jim gledati Božje obličje in v enem trenutku so bile potegnjene iz teme v neminljivo luč. Tu se je Bpolnilo, kar je bilo prerokovano:8) »Ljudstvo, ki je po temi hodilo, je ugledalo veliko luč. Prebivavcem v okrajini smertne sence se je luč prikazala" ; ugledale so namreč te svete duše Gospoda samega, njegovo Božjo in človeško natoro. Zato so vse pred njim pokleknile, in so ga z največo ponižnostjo in z neizrečenim spoštovanjem molile. Gledale bo njegovo preljubeznjivo Božje obličje, čudile bo se in govorile: »Vredno je Jagnje, ktero je bilo umorjeno, prejeti oblast in božestvo, in modrost, in moč, in čast, in slavo, in hvalo. In vse nas si odrešil, o Gospod! s svojo kervjo".3)
2. Premišljuj, kako je KristuB vse pravične v predpeklu popolnoma oveselil.
») Ps. 84, 8. •) In, 9, 2. ») Skrir. razod. 5, 9. 12.
— 425 —
Misli ai, da je Kristus te trume svetih duš tako le ogovoril; ^ „Potolaženi, potolaženi bodite, moje ljudstvo! Vstani, Sion! odloži vezi svojega vratii, vjeta hči Sion-ska! Glej! čas tvojih rev je Btekel, tvoji grehi bo ti odpuščeni in dvojno plačilo prejmeš od Bvojega Gospoda".
Kaj so pač dobri očaki na to odgovorili? Roke so sklenili in bo kleč6 govorili: Tisoč in tisočkrat bodi nam pozdravljen, izvoljeni Odrešenik! in veliko Bto tisočkrat bodi hvaljen in češčen, da si se tako ponižal, da si prišel sam nas obiskat. Od kod nam pride ta milost? Saj ti bi nas lahko odrešil po angelji. Zato te hvalimo in častimo iz celega serca za tvojo neskončno ljubezen! — Potem so ga vsi, vsak posebej pozdravljali in častili, in sicer najpred naši pervi starši, Adam in Eva, ki so pred njim na svoj obraz padli.
Potem je prišel bogaboječi oče Noe s svetimi patriarhi, Abrahamom, Izakom in Jakobom. Potlej Mojze, J oz ve in sveti kralji; z eno besedo: vsi, ki so bili tukaj, so Kristusa z vsem spoštovanjem pozdravljali; iz celega serca so mu hvalo dajali, da jih je odrešil in milostljivo obiskal. Kako neizrečeno srečni so bili, ki so gledali Božje obličje in presveto Jezusovo dušo! To čisto gledanje delalo jih je popolnoma Brečne, kakor da hi bili zares Že v nebesih.
3. Premišljuj, kaj in kako je Kristus v pred-peklu oznanoval.
On je svetim očakom pravil, kako je vse prerokbe spolnil, kaj je za nje storil in terpel, rekoč: Tedaj, ljubi moji prijatlil vaše želje so spolnjene, to uro, ko sem jaz svoje življenje na zemlji dokončal; Baj sem koj po tem sem prišel, ko se je moja duša od teleBa ločila, zato da sem vas obiskal in vam zveličanje prinesel. Kako drago pa me stoji vaše zveličanje, tega ne more nobeden d opovedati; ker sem take muke terpel, da jih ne more noben človeški um zapopasti. Moje ubogo telo visi Be na križi v tako strašni podobi, da bi vi, ako bi ga
— 426 —
videli, stermeli in se zgrozili. Polno ran je in s kervjo, poljunci in oteklinami vse spremenjeno. Judje namreč in neverniki so z mano tako neusmiljeno ravnali, kakor da jaz ne bi bil človek. Vendar sem vse to zavoljo vas in za vse ljudi iz serca rad terpel, zato da bi vas in vse ljudi iz te ječe in od večnega pogubljenja odrešil.
Te besede so svete očake v ljubezni do Jezusa tako vžgale, da so vsi z enim glasom Boga hvalili in ljubega Odrešenika iz celega serca častili, prepevajo: Svet, svet, svet si ti, Gospod, vsegamogočni Bog! ti si vreden prejeti vso čast in Blavo, ker Bi bil umorjen, in si nas b svojo kervijo odrešil. Čast in hvala bodi tebi, našemu Bogu, na vekomaj. Amen.
Iz te zgodbe uči se, o duša! kako moraš Jczubu Kristusu za njegovo terpljenje hvaležna biti. Saj je tebe ravno tako odrešil, kakor stare očake; on je ravno tako za te umeri, kakor zanje. Zato misli velikokrat na Kristusovo terpljenje, in hvali ga zato z ustmi in ssercem. Nehvaležnost namreč je Kristusu dokaj zoperna, kakor je Mati Božja sveti Brigiti tožila rekoč: „Tisti križajo mojega Sini, kteri ne mislijo na njegovo britko terpljenje , in tudi en Bam krat ne rečejo iz dna svojega serca: O Bog! kako britko je bilo tvoje terpljenje! Hvala ti bodi za tvojo smert! Kaj tacega ne pride nikoli, ali pa le malokteri krat iz njih".
O Gospod! napolni moje serce s svojo ljubeznijo in spoznanjem, in moj jezik b svojo hvalo, da ti vselej in na vekomaj hvalo in čaBt dajem. Amen.
— 427 —
Drugi odstavek.
Sveta velikanoč in velikonočni praznik.
Za velikonoč.
„ To je dan, Jci ga je Gospod naredil; radujmo se, in veselimo se v
njem". (Pa. 117, 24.)
1. PremiSljuj slavno velikonoč.
Kako slavna je ta sveta noč, razodeva nam sveta katoliSka cerkev, ktera pri blagoslovljenji velikonočne sveče tako le poje: »Tedaj naj veselja poskakuje nebeSka truma angeljev; veseli se tudi zemlja, ki je s tako svetlobo napolnjena 1 Saj ta je tista noč, v kteri jeBognaSe očete, Izraelove otroke, iz Egipta reSil, in skoz rudeče morje prepeljal. Ta je noč, ktera je temo greha z razsvetljenjem ognjenega stebra pregnala. Ta je noč, v kteri je Kristus vezi smerti razdjal, in zmagovavno iz pred-ekla vstal. Ta je noč, od ktere je pisano: Noč bo ka-or dan razsvetljena; in noč je moje osvetljen je v mojem veselji. Oj zares srečna noči v kteri se družijo nebeSke reči s pozemljskimi, in Božje s človeSkimi. Oj pač sveta noč, ktera danes po celem svetu vse pravoverne kristjane hudobijam sveta in grešni temoti odteguje in v kraljestvo milosti nazaj pripelje. Svetost te noči namreč preganja hudobije, zbrisuje dolgo, vrača greSnikom nedolžnost, in žalostnim veselje". Ta je nenavadno velika hvala, ki jo katoliška cerkev tej sveti noči daja v našo veliko tolažbo. Prizadevaj si tedaj, ljubi moj kristjani to sveto noč od Boga miloBt in odpuščenje svojih grehov prositi. Obtldi v svojem serci dobro upanje in govori s pobožnim in skesanim sercem to le molitev:
O Jezus, slavni junak, in zmagovavni premagavec peklenskih duhov! po slavi, veselji in radosti te velike noči te prosim, odženi vso temo grehov, operi naše dol g 6,, verni nam nedolžnost, daj žalostnim veselje, in dodeli, da bomo o dnevi in v luči srečne večnosti tvojo
— 428 —
večno slavo in veličastvo gledali, in s tabo se na vekomaj veselili. Amen.
2.	PremiSljuj slavni velikonočni praznik.
Ta dan je namreč najsvetejši, najveselejši in naj-
slavniSi dan celega leta. Če bi tudi VBi pridgarji vsega sveta vkup stopili, vendar ne bi mogli po vrednosti popisati tega svetega dneva. Sveti AvguStin pravi: Kakor Mati Božja presega vse svetnike, tako presega ta dan vse dneve celega leta. Zato imenuje sveti Gregor papež ta dan kralja vseh dni. To nam daje sveta katoliška cerkev na znanje s tem, da sveti velikončni praznik bolj slovesno obhaja, kakor vse druge praznike med letom, in nam ga s temi le besedami oznanuje: „Gospod je zares vstal, Aleluja I" S temi besedami nam hoče ona dati na znanje, da se imamo veseliti zavoljo Kristusovega vstajenja, in Boga za to hvaliti. Zato ponavlja večkrat Davidove besede: „To je dan, ki ga je Gospod naredil; radujmo se, in veselimo se v njem".1) Zato poje in ponavlja neprenehoma veselo aleluja, to je: hvalite Boga! in vse svoje pesme in molitve sklepa z veselim aleluja. Se cel6 za vsako drugo ali tretjo besedo stavi to veselo alelujo, kakor da ne bi mogla od samega veselja nič druzega govoriti, kakor le aleluja, ali hvalo Božjo. Zato tedaj, pobožna dušal postavi danes vse posvetne reči na stran in veseli se. Ker si postni čas s svojim terpečim Zveličarjem žaloval, spodobi se, da se tedaj veseliš njegovega veselega vstajenja. Ne spodobi se namreč danes žalovati, ko se s Kristusom vse v Bogu veBelf.
3.	Premišljuj, kako in zakaj je sveti velikonočni praznik tako radosten.
Danes se je vse v nebesih in na zemlji z Zveličarjem veselilo, ki je od smerti vstal. Kakor so namreč na sveti vdliki petek vse stvari žalovale, in v tej žalosti tako dolgo ostale, dokler je Kristus v grobu ležal;
') P«. 117, 24.
— 429 —
tako so bile tudi na sveti velikonočni dan vse stvari od te žalosti proste in so se nenavadno veselile.
Tedaj je bilo povsod veliko in obilno veselje. Pervič v nebesili. Veselil se je nebeški Oče, ker se mu je danes njegov Sin, da tako rečem, vnovič rodil, in vstal k neumerjočemu življenju. Veselil se je Bog Sin, ker je po tako dolgi vojski na zadnje najslavnejšo zmago čez svet, meso in greh, čez smert in pekel dosegel. Veselil se je sveti Duh, ker je videl, da je Kristusova človeška natora, ktero je bil On v Marijinem deviškem telesu vpodobil, po prestani muki in britki smerti zopet častitljivo od smerti vstala, in da bo svojo slavo in ne-umerjočnost tudi drugim delila.
To neskončno veselje je dala sveta Trojica vživati tudi nebesom in zemlji, in je razlila nad vse stvari tako obilno radost, kakoršne niso nikoli okušale. Sveti angelji so čutili novo veselje, in vsa nebesa sd se z novo svetlobo napolnila. Zato so devetere verste an-geljev pred tronom presvete Trojico na kolena padle, in peli bo prijetno zahvalno in velikonočno pesem, kakor je bilo sveti Mehtildi razodeto. Na zemlji pa je bilo povsod nenavadno veselje, ker so vsi ljudje, (ako izvzamemo tiste, kteri so Kristusa križali, in bo vBvoji hudobnosti terdovratni ostali,) čutili svoje težavo olajšane, in radost v svojih Bercih, ne vedoč, od kod pride. Cela natora je bila jasna in vesela. Ljubo solnce, ki je na v61iki petek žalovalo in se stemnilo, je danes milejše svetilo. Tičice so bolj vesele sem ter tje letale; domača živina in divje živali bo od veselja poskakovale; trava in želišča, drevje in cvetice bo bolj Čversto zelenele in cvetele. Z eno besedo: Vse, kar sope, hvali dane3 Gospoda z nenavadno radostjo. In to je, kar hoče reči sveta cerkev, ko o sveti veliki noči poje: „Pri tvojem vstajenji, o Kristus! se veselijo nebesa in zemlja44.
Zato veseli bo tudi ti, pobožna duša! danes v Gospodu, v njegovi časti in slavi, in zahvali Bvojega do-brotljivega Odrešenika, da ti je dal zopet Bveti veliko-
— 430 —
nočni čas doživeti, v kterem si zamoreS posebnih milost od Boga pridobiti: „In On ti bo dal, kar tvoje serce poželi." Kakor je namreč Jezus s Bvojo slavo in s svojim častitljivim vstajenjem vse stvari oblagodaril; tako oblagodarja Se vsako leto v tem svetem času vse ljudi, kteri se prav pobožno njegovega blagodara vredne delajo. Ker je pa na Božjem blagoslovu vse ležeče, zato prizadevaj si, ta Bveti čas z resnično pobožnostjo prebiti, in obilen Kristusov blagoslov dobiti; ubogaj svetega Pavla, kteri Timoteju piSe tako le: »Pomni, da je Gospod Jezus Kristus od mertvih vstal".1) Zato je cerkev koj v pervem občnem cerkvenem zboru zapovedala, da naj kristjani ob nedeljah pri molitvi stoj6, v čast in spomin Jezusovega vstajenja.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteri je od mertvih vstal; hvaljen in ČešČen bodi na vekomaj! Amen.
1.	0 Častitljivi Jezus, najslavniši kralj vseh kraljev! jaz ti darujem celo svoje bitje, in ti izročim dušo in telo, da tebi celo svoje življenje služim, k časti tvojega Častitljivega vstajenja. Amen.
2.	0 Častitljivi Odrešenik! jaz te prosim po vseh radostih tvojega svetega vstajenja, in po tvoji blaženosti v nebesih: zbudi me iz mojega grešnega spanja k novemu, pobožnemu in Bogu dopadljivemu življenju. Amen.
3.	0 Jezus! jaz te prosim po vseli zaslugah in Čednostih tvojega svetega življenja na tem svetu, in po vseh radostih in po večni slavi tvojega častitljivega življenja v nebesih dodeli, da grehom inhudo-
■) 8 Tim. 8, 8.
— 431 —
bijam odmerjem, zato da samo tebi živim, tvojo čast množim in širim, in enkrat tebi večno alelnjo z vsemi svetniki v nebesih prepevam. Amen.
Tretji odstavek.
Od častitljivega Kristusovega vstajenja posehej.
Premišljevanje o petem člen« apostoljske vere sa nedelje po veliki
noči „ Vstal je". (Mark. 16, 6.)
Po prestani britkosti pridemo na zadnje k veselju, in po postu k sveti veliki noči; Žalovali smo s terpečim, veselimo se z veselim Jezusom, kakor opominja sveti Pavelj rekoč: „ Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi".1) To je znamnje prave ljubezni, ako žaluje Človek nad nesrečo svojega bližnjega, in ako se veseli njegove sreče. Ako Kristusa ljubiš, veseli se njegove slave in njegovega vstajenja ravno tako, kakor si sočutno žaloval pri njegovem terpljenji.
1. Premišljuj, kako je častitljiva Kristusova duša Bvete stare očake iz predpekla rešila in k svetemu grobu peljala.
Ko je bil Kristus, to je, njegova sveta duša, do »vete velike noči pri starih očakih v p red peklu ostal, in je imel napočiti sveti velikonočni dan, rekel je njim: Sedaj, ljubi moji izvoljeni prijatli! je prišla ura, da imate iz te ječe popolnoma rešeni biti. Pojdite tedaj iz ječe, pridite z meno na zemljo, da bote priče čudežev, ktere bom delal. — Kdo zamore tukaj popisati veselje teh svetih očakov? Na celem svetu ga ni veselja, da bi se dalo s tem veseljem primeriti, ker je vsa pozemeljska radost le senca proti njemu. Domišljuj si, kako bi ne ubog jetnik veselil, ki je že štirdeset let zapert, ako bi se mu oznanilo, da pride sedaj iz ječe, in da postane kralj. Ali kaj je to veselje proti veselju svetih očakov,
") Rim. 18. 15
— 432 —
ki niso bili samo štirdeset let v ječi, ampak nekteri tudi Štiri tisoč let, in so neizrečeno hrepeneli po odrešenji? To njihovo hrepenenje je bilo vsak dan veče: kakor majhen potok, zamašen, počasi naraBte, da je veliko jezero. Saj niso bili samo rešeni iz temne ječe, temveč so bili tudi postavljeni knezi in kralji nebes; prišli so iz teme v svetlobo, iz žalosti v veselje, iz ubo-štva v posestev neskončnega bogastva.
V tej Bveti množici se ni druzega slišalo ali videlo, kakor radost in ukanje, zahvalno in veselo petje. Peli bo vsi z enim glaBom 113. psalm: „ Aleluja 1 Ob izhodu Izrael ven iz Egipta, Jakobove hiše izmed tujega ljudstva, je bila Judeja njega svetišče, Izrael njega gospod-stvo. Hribi so poskakovali, kakor ovni, in griči, kakor jagnjeta; pred Gospodovim obličjem, pred obličjem Jakobovega Boga. Hiša Izraelova upa v Gospoda; On je njih pomočnik in varh. Mertvi te ne bodo hvalili, o Gospodi in ne vsi oni, ki gred6 v pekel; mi pa, ki živimo, hvalimo Gospoda od sedaj do vekomaj. Aleluja!"
Tukaj so bili vsi angeljski duhovi v pričo, ki so KriBtuBa od zemlje do nebes kakor zid obdajali, kakor je On sam Bveti Mehtildi razodel. Vsi so s svetimi očaki vred veselo prepevali rekoč: „Veselimo se in poska-kujmo, ker se je približal dan veselja. Aleluja! Zveličanje je tu, in moč in kraljestvo našega Boga, in njegovega Sinil Kristusa. Aleluja! Vredno, je Jagnje, kije bilo zaklano, prejeti moč, BožeBtvo, modrost, čast in hvalo. Aleluja 1
Oj, kako veselo in častitljivo odrešenje! veliko tisoč angeljev je pelo veselo velikonočno pesem; in veliko tisoč svetih očakov, ki so za njimi šli, so tudi z veselim glasom prepevali. V sredi med tem svetim spremstvom jo šel Kristus kot zmagovaven vitez z velikim veliča-stvom in z veliko slavo, peljaje sabo plen, ki ga je sovražniku iz rok iztergal, namreč duše svetih očakov, tistih, ki so bili v vicah, in tistih, ki so bili v pred-
— 433 —
peklu. — Veseli se tedaj s temi srečnimi dušami in reci: O sveti očaki, preroki in vsi pravični stare zaveze 1 jaz se z vami veselim vašega odrešenja; prosite Jezusa, našega Odrešenika, da tudi nas od vsega zlega reši. Amen.
2. Premišljuj, kako je Kristus od smerti vstal.
Ko je njegova častitljiva duša s svojim svetim spremstvom okoli treh po polnoči na goro Kalvarijo prišla, bil je ves tisti kraj Čudovitno razsvetljen, kakor poje cerkev: »Ta je noč, od ktere je pisano: Noč bo svetla kakor dan." Od te svetlobe so varhi prestrašeni na zemljo popadali. Tu je Kristus vkazal svetim ange-ljem, da naj vso njegovo prelito kri, z vsemi izpuljenimi lasmi in odterganimi deli njegovega Bvetega telesa zberejo in prinesejo. Angelji so šli na Oljsko goro, na Jeruzalemske ceste in ulice, in v Anovo, Kajfeževo, Pilatovo in Herodeževo hišo, so z največim spoštovanjem presveto kri pobrali in na goro Kalvarijo prinesli. Cela truma svetnikov je na svoja kolena padla in sveto kri ponižno počastila. Tu je častitljiva Kristusova duša odrešenim dušam pokazala sveti grob, je pert z dišavami vred od svojega mertvega telesa potegnila, in jim je kazala strašno ranjeno, razmesarjeno in spremenjeno truplo, rekoč: Glejte, ljubi moji prijatelji 1 kako neusmiljeno je moje ljudstvo z mano ravnalo, in kako grozno so me ranili in razmesarili. To vse sem za vaše grebe, in za grehe vsega sveta terpel, in tako drago sem moral vas odrešiti in odkupiti. Sveti očaki so na svoja kolena padli, sveto truplo z največo pobožnostjo počastili, in Kristusa iz eerea zahvalili, da je toliko za-nje terpel. Oni so se dokaj čudili čez to žalostnovpodobo, in iz serca se jim je terpeči Odrešenik smilil. Šli so tudi, in eden za drugim pristopili, in sveto telo z velikim spoštovanjem poljubili, kterega je izhajala neka čeznatorna moč, ki je vse z nebeško sladkostjo napolnjevala.
Kristusovo Življenje in smert.
28
— 434 —
Potem je ▼ enem trenutku Jezua vse žile s sveto kervijo napolnil, zacelil vse rane svetega telesa in mu je lepo podobo dal, da je bilo podobno oveteči roži, ter mu je rekel: Blagoslovljeno moje telo! ti si junaSko se vojskovalo, vse terpljenje, ves trud in vse težave si stanovitno prenašalo; Bedaj dobiš obilno plačilo. Tedaj vstani, slava moja! in izbudi se iz svojega spanja in začni zopet živeti! V enem trenutku se je presveta Jezusova duša zopet s svojim telesom združila, tako da je mertvo truplo, kakor iz terdega spanja se zbudilo, zopet živo in z Božjo slavo bilo obdano, in tako je ves lep in častitljiv iz groba vstal. Tu pomisli, kako neizrečeno veselje je presveta Jezusova duša čutila, ko je bila zopet s svojim telesom združena. Veliko je terpela, ko se je od telesa ločila; pa veliko veče je bilo sedaj njeno veselje. Kdo zamore pa izreči radost Jezusovega serca, ko se je telo zopet z dušo združilo ? Veseli se sedaj, blagoslovljeno telo, mu je menda duša govorila: »Ker zima je že minula." ') Na vekomaj se ne bova več ločila, vbo veselje bova skupej vživala. Od mertvih tedaj vstali Zve-ličar je zamogel po pravici tiste preroške besede govoriti: »Moje žalovanje si mi spremenil v veselje; moje spokorno oblačilo (moje telo) Bi pretergal (v mojem terpljenji s tolikimi ranami), in obdal si me Bedaj z veseljem; da ti poje moja slava, in da se (nikoli več) ne žalim (in nič več ne terpim). Gospod, moj Bog 1 vekomaj te bom slavil."*) Amen.
3. Premišljuj lastnosti častitljivega Jezu-Bovega telesa po njegovem vstajenji.
Da se je Jezusovo telo še bolj veseliti moglo, podelila mu je duša štiri lepe lastnosti. Perva lastnost je bila svetlost, tako da se je sedaj bolj kakor solnce svetilo. Druga lastnost je bila neterpljivost, tako da ni moglo več ne umreti, ne najmanjše bolečine več terpeti. Tretja lastnost je bila hitrost, da je moglo v
») Vis. pes. 2. 11. ') Pa. 29, 12. 13.
— 435 —
enem trenutku biti sedaj tu, sedaj tam. Četerta lastnost je bila predirljivost, ali taka čudovitna tanjkost, da je brez overe lahko Slo skoz zid, skale in železo.
Ko je tedaj Jezusovo telo zopet oživelo, vzdignil se je Zveličar v pričo Bvetih očakov, jih prijazno pogledal in z neizrečeno sladkim glasom jim rekel: Bodite mi pozdravljeni, moji ljubi prijatelji! Bodite mi pozdravljeni izvoljeni mojega nebeškega Očeta 1 veselite se in radujte se z nama, „ker sem bil mertev in glejte! živ sem na vekomaj." *) Veselite se z mano, ker sem sedaj smert premagal, in na vekomaj več ne umerjem. S tem telesom, ki sem ga od vaSega roda vzel, sem vse vaSe jrehe splačal; s svojo kervijo Bem vae vaSe grehe zbrisal. Veselite se z mano, ker sem ovčieo zopet naSel, ki je bila zgubljena, in sem jo peklenskemu volku iz žrela potegnil. Veselimo se tedaj in radujmo se; ker vse terpljenje je preSlo, sedaj bo začne popolno in večno zveličanje.
4. PremiSljuj, kako so angelji in stari očaki Jezusa, ki je od Bmerti vstal, hvalili in čaBtili.
Kdo zamore popisati, ali kteri jezik izreči veselje in čudenje svetih angel je v in starih očakov, ko so svojega Boga in Gospoda, čegar telo so malo poprej tako straSno ranjeno in razmesarjeno, mertvo ležati videli, sedaj v ravno tem telesu v neizrečeni slavi in svetlobi pred svojimi očmi stati videli in sliSali, da tako prijazno ž njimi govori? Zato bo prav ponižno na svoja kolena padli, svoje glave do tal pripognili, in z največim spoStovanjem ga kot svojega Boga in Gospoda molili. Potlej so svoje glave povzdignili, svoje oči k Zveličarju obernili in lepoto njegovega častitljivega telesa z največim veseljem in čudenjem gledali. To častitljivo telo namreč se je bolj svetilo, kakor tisuč solne, in je dajalo od sebe tako prijeten duh, da je presegal vse diSave tega sveta. Lepota vgeh njegovih udov je bila *&ko velika, da vsa lepota nebes in zemlje se ne da ž
') Skriv. rai. 1, 18.
28*
— 436 —
njo meriti. Rane in proge, ki so bile poprej na telesu, so bile vse na enkrat zaceljene. Rane rok in nog, in njegove svete strani so še ostale, ali svetle so bile in častitljive, in so se svetile kakor Bolnoe. Na zadnje Iju-beznjivo Jezusovo obličje, poprej tako spremenjeno, je bilo sedaj tako lepo prijazno in čedno, da še angelji njegove lepote dopovedati ne morejo.
Angelji in svetniki so neprenehoma to Božje obličje gledali, in se niso mogli nag1
bili od čudenja zamaknjeni. Zato je začela ta sveta množica v svoji preveliki radosti Jezusu novo pesem peti, kakor je Kristus Bam razodel rekoč: „Pri mojem vstajenji bo mi stregla nebesa in zemlja in vbo stvari. Bog Oče namreč je dal moji človeški natori svojo Božjo vsega-mogočnost; moja oseba ji je dala vso svetlost; sveti Duh ji je vso sladkost vlil. Bili so vpričo tudi vsi angeljski duhovi, kteri bo me od zemlje do nebes kakor zid obdajali in z veselim glasom peli: Svet, svet, svet je Bog Sabaot, polna sta nebo in zemlja njegovega veličastval Blagoslovljen, ki je vBtal v Gospodovem imenu, hosana na višavah! Veselimo se sedaj in radujmo se, ker je prišel dan veselja, Aleluja 1 Prišlo je zveličanje, in moč, in kraljestvo našega Boga in Kristusa, njegovega Sinti, Alelujal" — Tako so peli in častili angelji vseh devet verst Jezusa, ki je od mertvih vstal in so mu čast ska-zali, ktero smo mu mi ljudje skazovati dolžni. Zato zahvali se svetim angeljem, da so namesto tebe to dolžnost storili. Po njih zgledu časti svojega Zveličarja, in moli ga ponižno b svetimi angelji in očaki, veseli se velike slave, ktero mu je njegov nebeški Oče pri vstajenji podelil.
0 Jezus, Častitljivi zmagovavec smerti in pekla l jaz te hvalim in častim, da si zmagovavno iz zaper-
bo ga gledali, bolj so se
Molitev.
— 437 —
tega groba prišel, smert s svojim Častitljivim vstajenjem premagal in svoje telo k večnemu življenju obudil. Jaz te prosim po svetlosti, neumerjočnosti in druzih lastnostih tvojega Častitljivega telesa; obudi me iz groba hudobnih in pregrešnih navad, da od tega dneva začnem novo, kristjana vredno življenje zato, da veselo in častitljivo od smerti vstanem po tvojem svetem in veselem vstajenji. Amen.
NtirnaJ.sto poglavje.
Kristus se prikazuje in razodeva svoje vstajenje, svojo čast in slavo.
Pervi odstavek.
Krlaftna mc svoji Materi prikaže.
Za saboto o velikonočnem času.
»Kdor mene ljubi, bo ljubljen od mojega Očeta; in jaz ga bom ljubil, tn se mu bom sam sebe razodel." (Jan. 14, 21.)
1- Premifiljoj, da je Kristus pred vsemi najprej ■voji Materi se prikazal.
_ Akoravno sveti evangelisti ne pravijo, da bi bil Kristus svoji ljubi Materi se prikazal, učijo vendar cerkveni uČeniki, da je pred vsemi najpred n j i se prikazal. To je terjala že ljubezen do Matere; spodobilo se J®» da se ji je koj po vstajenji prikazal, zato, ker je Marija Kristusa pred vsemi in bolj kakor vsi ljudje Jjubila, in ker je pri njegovem britkem terpljenji naj-vef e sočutje ž njim imela, tako da je bila nekako ž njim vred Mučena in križana. To je Marija sama sveti lirigiti razodel«, pkoč: rVnedeljo jemoj Sinodmertvib vstal, močan kakor ®v\ker je hudičevo oblast zlomil. Meni pa, ki sem Mati "ožja in sem po njegovi smerti bila pogreznjena v naj-
— 438 —
večo žalost, se je pred vsemi drugimi prikazal, in me je neizrečeno potolažil. Akoravno ni to zapisano zavoljo moje ponižnosti, vendar je res, da se je moj Sin najprej meni prikazal." Kako pa se je prikazal, lahko si tako-le, mislimo:
2.	PremiSljuj, kako goreče je želela Marija, da bi Kristus od smerti vstal.
Odkar je Mati Božja od groba svojega Bina proč šla, (akoravno ni bila več tako žalostna, kakor poprej,) vendar ni mogla britkega terpljenja svojega ljubega Sina iz misli si spraviti. Čutila je sicer veliko tolažbo v svoji duši, ko je mislila, da bo njeni Sin kmalo častitljivo vstal, vendar pa ni mogla pozabiti terpljenja in smerti svojega Sinu. Zato je ves Čas zmirom žalovala do vstajenja Jezusovega. Sveto veliko noč je čula in molila. Nekaj je zdihovala in se jokala, nekaj je upala in hre-cnela po njegovem vstajenji. Neizrečeno je želela in repeneia po njegovem častitljivem vstajenji in je s psalmistom govorila: »Kakorhrepeni jelen po studenčni vodi, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog 1 Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu; kdaj pridem in se pri-kažem pred Božje obličje? Moje solze so moj kruh noč in dan; ker mi vsak dan pravijo: Kje je tvoj Bog?" *) Te in enake besede je Bveta Devica govorila in je vedno bolj hrepenela po Kristusovem vstajenji, zdi ho vaje: Ohl »vstani, slava mojala 2) moje veselje in moja srečal
3.	Premišljuj, kako je Kristus svoji ljubi Materi se prikazal.
Ob enajsti po noči je Marija, polna ljubezni in hrepenenja, tiho zapustila druge žene in je Šla po križevem poti proti mestu, kjer je bil Jezus križan. To je storila zato, ker se ji je bil arhangelj Gabriel prikazal in ji rekel, da naj gre ven. Na poti se ji je prikazala Jezusova duša s svetimi očaki vred, in Jezus ji je rekel, da naj ga čaka pri kamnu na gori Kalvariji, kjer je bil
') I'». 41, 2-4 ') Ps. 56, 9.
— 439 —
on padel. Tam je Marija čakala in molila, dokler se ji ie Jezus koj po Bvojem vstajenji s svetlimi ranami prikazal, ktere ji je kazal, prijazno ž njo govoril in ko je Marija pred njim na svoja kolena padla in ga molila, ter hotla njegove svete noge objeti, prijel jo je prijazno za roko in od tal vzdignil, ter jej obljubil, da se bota kmalo zopet videla in je zginil.
Ko se je Marija od svoje obilne radoBti malo zbrih-tala, rekla je s starim očakom Jakobom: „Sedaj rada umerjem, ker sem videla tvoje obličje." ') Dovolj mi je, da moj Sin Jezus zopet živi; sedaj ne želim več na zemlji dalej živeti. O moj preljubi Sin Jezus! sedaj živi slavno in gospoduj na vekomaj. O jaz presrečna Mati! sedaj sem popolnoma potolažena, ker sem te videla v tvoji slavi. O moj preljubi Sin in OdreSenik! kako se je tvoje terpljenje v toliko radost spremenilo! In kako obilno ti je tvoj nebeSki Oče vse tvoje terpljenje po-vernil! — Te in tem enake be3ede je govcrila Marija v radosti svoje duSe; skoraj ni vedela, kako bi svoje serčno veselje dovolj razodela.
Pomisli tedaj, kako je bilo Materi Božji pri serei, ko je svojega preljubega Sinii, kterega so Judje tako neusmiljeno umorili, zopet živega pri sebi in v toliki slavi videla, in sicer neprimerljivo lepSega, zdravejSega in slavniSega, kakor je poprej bil! Nevesta v visoki pesmi pravi: „Moja duSa se je tajala, ko je moj ljubi govoril."8) Koliko bolj se je Marijina duSa od mme ljubezni in radosti tajala, ko je njeni edini, ljubi Sin Ž njo govoril in ji obljubil, da se kmalo zopet vidita? O kako je bila polna radosti, ko je njegov sladki glas ji na uSeBa bil? Kako sta se ji radovala telo in duSa, ko je njega zopet naSla, kterega je mertvega objokovala? Častitljivi Gospod je svojo Mater vedelo gledal in dokaj prijazno ž njo se pogovarjal. Povedal ji je, kako je Bvete učake iz predpekla reSil. Razodel ji je, kako se mu je
') Mojz. 46, 30. s) Vis. pes. 5, 6.
— 440 —
usmilila, ko je pri njegovem terpljenji tolikanj terpela, in kako jo je vedno svojemu nebeškemu Očetu priporočal. Sedaj pa, pravi, je prešlo vse to terpljenje, prešla je zima vsake britkosti. Tedaj, ljuba Mati! veseli se in raduj se iz celega serca! Moje telo je imelo sicer veliko muk prestati, ali za to ima sedaj toliko večo slavo. Poglej lel moje rane so vse zaceljene, tako da se še ne poznajo več. Tu ji je svoje telo pokazal v toliki slavi, kolikor je je prenesti mogla.
4. Premišljuj preveliko Marijino radost, ko je videla ne samo njegovo častitljivo telo, ampak tudi častitljivo dušo svojega Božjega Sin ti.
Kdo zamore popisati nezapopadljivo in presladko vesolje, ki ga je Marijino materno serce čutilo? Pač j9 mogla sveta Devica z nevesto v visoki pesmi reči: »Moj ljubi je bel in rudečkast, zbran izmed tisučev. Njegova glava je najboljše zlato. Njegovi lasje so kakor palmove veje. Njegove oči so kakor golobje. Njegova lica so kakor gredice dišav. Njegove ustnice bo lilije. Njegove roke so polne biacintov. Njegov život je ko slonokoščen, vložen s satiri. Njegove noge so kakor marmorni stebri, vterjeni na zlate stopale. Njegovo gerlo je silno sladko, in ves je zaželjen." ') Tako popisuje duhovna nevesta svojega ljubega v Salomonovi visoki pesmi; veliko bolj pa je mogla Marija svojega ljubega Sina tako popisati. Njegova lepota namreč je bila neprimerljiva in njegova podoba neizrekljiva. Jezus pa ni samo čeznatorne lepote svojega telesa in svoje duše svoji Materi kazal, temveč ji je tudi dovolil, da je smela njegov sveti život, njegovih pet ran pošlatati in poljubiti. Kojenam-reč srečna mati te svete rane videla in njih nezapopadljivo lepoto gledala, ni se mogla zderžati, da ne bi bila jih z naj večo pobožnostjo poljubila in počastila. Tu so ji postale te svete petere rane pet studencev sladkosti, ki so ji bile poprej petori studenci britkosti. Sedaj je
') Vis. pei. 5, 10-16.
— 441 —
bilo njeno seree po njih z ljubeznijo navdano, ki je bilo poprej po njih z Žalostjo ranjeno. Zato dalej jih je gledala, bolj je bila zamaknjena od čudenja ljubezni in radosti; posebno ko jeznotranje radosti njegovih dušnih moči, zveličevavno luč njegovega uma, svetlobo in bitje njegove presvete duše, neizrekljivo morje radosti, namreč Bamo Božje bitje gledala, kakor Marija Agredska govori.
Spolno vale so se o presveti Devici tiste preroške besede: »Po obilnosti bolečin v mojem serci so tolažbe tvoje razveseljevale mojo dušo." *) Na te velike radosti spominjaj sveto Devico Marijo in moli:
Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki se je prikazal svoji ljubi Materi 1 Ž njim bodi tudi Ona čeSčena sedaj in na vekomaj! Amen.
O Marija, preradostna Mati in Devica! jaz te spominjam na veliko veselje, ki ga je tvoje materno seree čutilo, ko se ti je častitljivo prikazal tvoj ljubi Sin Jezus Kristus. Oh! spremeni mojo žalost v veselje in radost. Amen.
Drugi odstavek.
Kristusovo vstajenje oznnnajejo angel j i.
Za velikonočni čas.
»On jim, je rekel: Nikar se ne vstrašite! Jceusa iščete Naearcn-skega, krišanega; vstal je, ni ga tukaj!" (Mark. 16, G.)
1. Premišljuj stanovitno ljubezen pobožnih Žen do Jezusa, in kako so hotle njegovemu mertvemu truplu še čast skazati.
Te pobožne žene so bile zapustile zavoljo Kristusa svoje hiše in svoje ljudi; s svojim premoženjem so sker-hele za-nj in za njagove učence. One ga niso tudi v njegovem britkem terpljenji zapuBtile, temveč ho na vseh potih vedno za njim hodile, one so tudi pomagale po
') P«. 93, 19.
— 442 —
njegovi smerti maziliti ga in pošteno pokopati in so še vedno njegovo smert nevtolažljivo objokovale. Akoravno so bile vse Btorile, kar jim je bilo le mogoče, vendar ni bilo še zadosti njih veliki ljubezni do njega in njih želji, Kristusu vso mogočo čast skazati. Zato, akoravno je bilo sveto Jezusovo telo zadosti pomaziljeno, hoile so ga vendar še enkrat maziliti in ga ovarovati, da ne bi strohnelo. Da ne bi pa ti mislil, da je to bilo nepotrebno delo, vedi, da je bila v jutrovih deželah navada, da so mertva trupla imenitnih gospodov več dni zaporedoma mazilili, kadili, sašili in ž njimi tako ravnali, da so postala popolnoma terda in suha, da so potem mnogo let neatrohnjena ostala. K temu so se posluževali vsako ve rstnih izverstnih dišav in dragih kadil, tako da jo maziljenje nekterih merličev več sto zlatih stalo.
Ni k o dem je bil sicer Jezusovo truplo mazilil, toda ni več, kakor samo dve dišavi, namreč mire in aloo, bil prinesel; kar se je tem svetim ženam dokaj t malo zdelo, ker je bilo to presveto telo pač vredno, da bi se bilo z najdražjimi dišavami pomazililo. Nikc-demovo maziljenje se je tudi preveč nagloma godilo, ker zavoljo noči, ki se je bila približala, ni bilo dovolj časa za to; tedaj ni bilo mogoče, da bi se bilo truplo zadosti posušilo, pokadilo in pomazililo. Zato so hotle pobožne žene vso to nadomestiti in so hotle zjutraj delo začeti in celi dan do noči z maziljenjem opraviti imeti.
Kakor hitro je bila prešla sabota, tedaj še zvečer, so se podvizale, in &o nakupile mnogoverstnih dišav, postavim: Mire, aloo, kadila, sladke skorje, cimeta, balzama in več takih reči, ki imajo posebno lastnost, da mokroto telesno posušijo, in meso strohnjenja ovarujejo. Ko so tedaj svete žene te dišave bile nakupile, začele so jih mleti, treti, mešati, kuhati in iz njih mazila naprav-Ijati; pa tudi posode pripravljati, v kteri h so ta mazila hranile, in vse, karkoli Ee jim je zdelo potrebno za ma- i ziljenje Gospodovega telesa. S tem delom so imelo vso . noč dosti opraviti, tako da so le malo spale ali pa celo
— 443 —
ni?. To so delale ne samo tri Marije, ampak vse pobožne Žene, ki eo bile vedno za Jezusom bedi le, kakor pravi Bveti Lukež: »Bile bo pa Marija Magdalena, in Joana, in Marija Jakobova, in kar jib jebilodruzib ž njimi."1) Ko so tedaj celo noč priprave delale za maziljenje, in ko je bilo v nedeljo zjutraj, napravile so se na pot, ko je bila Se tema. One niso čakale, da bi dan napočil, ko je svetlo in bolj varno. Tudi jih ni to skerbelo, da je njim, kot ženam, nevarno, tako zgodaj z doma iti; posebno ker je bilo tolikanj ljudi v mestu zavoljo velikonočnega praznika. Tudi niso marale za sovraštvo velikih duhovnov, farizejev in vspga Judovskega ljudstva, kteri VBi bi bili gotovo jih hudo kaznili, ako bi zvedeli, da eo križanemu Jezusu še čast skazale. Niso se bale mertvega Kristusovega trupla, ki je že drugo noč v grobu ležalo; akoravno nobeden rad nima opraviti z nepokopanim mertvim truplom. Še bolj pa m> človeku gnjusi, ako mora že pokopanega merliča se dotakniti. Zato se je re? tem svetim žeram čuditi, da se niso balo mertvega Jezusovega trupla dotikati se, maziliti ga in semtertja obračati. One eo le stanovitno svojo pot šle, in niso marale za nobeno nevarnost in za nobeno težavo.
2. Premišljuj, kako so pobožne žene po poti premišljevale britko terpljenje Kristusovo.
Sveti Bonaventura pravi: Ko so šle k grobu, šle *o po tisti poti, po kteri je bil Kristus šel s križem; po celi poti niso nič druzega govorile, kakor od težav, ki jih je Jezus na tej poti terpel. Na vaeh mestih, kjer se jo bilo kaj posebnega ž njim godilo, bo malo postalo in govorile: Ohl tukaj smo ubogemu terpečemu Zveličaj ju naproti prišle, tu smo ga srečale, ko je križ nosil. Tukaj mu je Veronika potno ruto podala. Tukaj jo Jeruzalemskim hčeram govoril. Tukaj na gori Kalvariji je poelednjikrat padel. Tu na gori bo ga »lekli. Tukaj 8o ga na križ pribili. Ko so pa prišle pred križ, ki je
') Luk. 24, 10.
— 444 —
bil čez saboto puščen na svojem mestu, narastla je še le prav njihova Žalost pri njegovem pogledu. Zato so govorile: Oh i na tem mestu je naš preljubi prijatelj tako strašno smert Btoril. Ohl pokleknimo in počastimo sveti križ. One so pokleknile, sveti križ s svojimi rokami objele, poljubovale ga in močile s svojimi solzami, ter so obžalovale nedolžno smert svojega ljubega Učenika.
3. FremiSljuj, kako so sveti angelji ždnam ozna-novali Jezusovo vstajenje.
Ko so prišle žene blizo groba, rekle so med sabo: „Kdo nam bo odvalil kamen od duri groba?" *) Me namreč smo prešibke za to. Komaj pa so to zgovorile, glejl zagledale so več vojakov s sulicami in z orožjem okoli groba ležati, ki so truplo varovali, da ne bi ga kdo ukradel. Uboge žene so se tega prestrašile, ker niso nič vedele od tega, in nobeden jim ni bil tega povedal. One so k Bogu klicale „in glejl velik potres je vstal," *) kakor priča sveti Matevž; „varhi so od etrahti strepe-tali, in so bili kakor mertvi." Ta potres namreč ni bil natoren ali navaden, ampak čeznatoren, strašen potreB, kakor da bi hotel vse stresti in podreti, pravi sveti Hieronim. Koj potem, ali še med potresom, je angelj Gospodov z nebes prišel; njegovo obličje je bilo kakor blisk, in njegovo oblačilo belo kakor sneg. On je pristopil k grobu, ter kamen odvalil in na-nj Bedel. Od straha prednjim so varhi strepetali, da bo kakor mertvi na tla počepali, in kakor hitro bo se zopet zavedli, bo zbežali v mesto nazaj.
Kako je bilo pač tem ženam pri serci, ko bo vse to videle? Angeljevo obličje je bilo svetlo kakor blisk; kako je bilo vendar mogoče, da niso od strahu onemogle, ker človeška šibkost ne more pred nobenim duhom obstati? Toda Bog jim je potrebne moči dal, in njegov sveti angelj jih je okrepčal in tolažil, rekoč: ,Nikar se ne bojte! saj vem, da iščete Jezusa, kteri je bil križan.
») Mark. IG, 3. ») Mat 28, 2.
— 445 —
Ni ga tukaj; vstal je namreg, kakor je rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen." Oj, kako bo se te svete žene Čudile 1 v enem trenutku se je bila njih velika žalost v največo radost spremenila; kakor jih je bilo namreč prestraSilo angeljevo obličje, ravno tako jih je oveselil njegov sladki prijazni glas. In kakor jim je bil strah preSinil kosti in mozeg, tako je tudi veselje jim preSinilo duSo in telo. Angeljeva beseda pa, da je Kristus vstal, se jim je tako čudna zdela, da niso mogle angeljevi prikazni prav verovati. Zato so hotlo iti v grob, da bi videle, ali je res to. Zato so Sle z velikim spoStovanjem memo angelja in so stopile v grob.
Ko so bile notri v grobu, zagledale so dva angelja, enega pri glavi, druzega pri nogah groba, ki sta imela svetla oblačila. „Ko so se pa ustraSile, in obraz v tla obernile, rekla sta jim: Kaj iSčete živega med mertvimi ? Ni ga tukaj, temveč vstal je. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je Se v Galileji bil rekoč: Sin človekov mora ljudem greSnikom v roke izdan in križan biti in tretji dan od Bmerti vstati." 2) Ko so to sliSale, bile so dokaj vesele, ves grob so dobro pregledalo in nobenega znamnja mertvega trupla niso več našle, kakor Bamo tančico in grobne perte. Nato so Sle vse prestrašene in ove^eljene hitro iz groba.
Ko so pred grob stopile, rekel jim je angelj, ki je na grobnem kamnu sedel: „Pojdite hitro, povejte njegovim učencem in Petru (da je Gospod od mertvih vstal), in da gre pred vami v Galilejo; tam ga bote videli."3) Kdo more reči, kako je bilo svetim ženam pri Berci, ko so take čudne reči videle in sliSale? Nobene veselejSe novice ne bi bile mogle sliSati, kakor je bila ta in če bi bil jim kdo tudi celi svet podaril!
4. Premišljuj, kako so pobožne ženo učencem Jezusovo vstajenje oznanile.
Da bo angelje ubogale, hitele so vse vesele na goro Sion. Kakor hitro so tje priSle, govorile so polno ve-
') Mat. 28, 2-5. •) Luk. 21, 3-7. «) Mark. 16, 7.
— 446 —
selja in čudenja: O ljubi učenci! ne žaljujte več, ker vam prinašamo dokaj veselo novico. Naš ljubi UČenik zopet živi in je zares od mertvib vstal. — Aposteljnom se je to čudno zdelo; mislili so si, da je to le prazno žensko klepetanje; pobožne žene pa so zagotovo in resno terdile: Verujte nam, res je tako! ako bi bili vi videli in slišali, kar smo slišale in videle m6, gotovo bi tudi vi verovali.
Aposteljnom se je tukaj godilo, kakor očaku Jakobu. Ko so mu namreč njegovi sinovi pravili, rekoč: „Jožef, tvoj sin živi, in on gospoduje čez vso egiptovsko deželo," l) bilo mu je, kakor da bi se bil iz terdega spanja prebudil; vendar verjel jim ni. Tako se je tudi aposteljnom godilo. Oni so bili še polni žaloBti, in so le žalovali in jokali. Okoli so postopali kakor zašle ovčice brez svojega pastirja, in kakor uboge sirote, kterim je ljubi oče umeri. Zato jim je bilo, ko bo to nenadno novico slišali , kakor da bi se bili ravno iz terdega spanja zbudili; njih serca, ki so bila poprej od žalosti na pol mertva ali kakor spijoča, so se zopet zbudila ali oživela. Ker pa jevbila ta novica čeznatorna, zato je niso mogli verovati. Zine pa so jim na tanjko vse povedale, kar se jim j a bilo pri grobu zgodilo.
5. Premišljuj, kako sta Peter in Janez h Kristusovemu grobu prišla in kako je Janez veroval.
Vse to je pri aposteljnih čudne misli obujalo. Eden je to, eden kaj druzega »i mislil. Eden si je to razlsgal tako, eden pa drugače. Peter in Janez pa sta hotla reči do dna priti; zato sta se v Božjem imenu napotila do groba. Janezova gorečnost je bila tako velika, da je začel na zadnje na vso moč teči, kakor da bi bil z Davidom govoril: „Po poti tvojih zapoved tečem, ko mi seree razširjaš."8) Njegovo seree namreč, poprej vse stisnjeno od žalosti, je bilo sedaj razširjeno, ko je slišal
') Moji. 45. 20. -) Pi. 118, 32.
— 447 —
veselo novico. Zato ga je ljubezen do Jezusa Kristusa naganjala, da je tekel.
Tako je prišel sveti Janez k grobu pervi, iz strahu pa pred Božjim veličastvom se ni prederznil noter stopiti. Pripognil pa vendar se je, in noter pogledal, in je videl tančico iz groba viseti. Med tem je bil Peter tudi do groba prišel in je šel brez strabu v grob. Janez je za njim noter stopil in oba sta iskala Jezusovo truplo v grobu in zunaj groba. Tuje sveti Janez svetemu Petru kazal in razkladal, kako je bilo Jezusovo truplo v grob položeno in v tančico zavito, rekoč: Ljubi Peter! ako bi bil tukaj, in bi bil videl, kako je bil naš učenik pokopan, in kako smo žalovali po njem, ti bi se bil razjokal. Truplo je bilo tudi tako dobro s tančico zavito, da oe ne bi bilo lahko ven vzelo. Ako bi bilo tedaj ukradeno, ne bi bila tančica odvita, temveč tat bi bil tudi tančico s sabo odnesel. Zato verujem za terdno, da je GoBpod od mertvih vstal.
Tako je sveti Janez Petru razlagal prigodbo, in od njega pravi sveto pismo, da, ko je to videl, je veroval. ') Od svetega Petra pa pravi sveti Lukež, da se je sam pri sebi čudil nad tem, kar se je bilo zgodilo. *) Tako je sveti Janez, ki je bil vedno blizo Jezusa v njegovem terpljenji, tudi pervi bil med vsemi aposteljni, da je veroval na Kristusovo vstajenje. Tu si moreš tedaj misliti, kako serčno vesel je šel ta učenec domu o i groba, ker je sedaj za terdno verjel, da je njegov Učenik zopet Živ. Radoval se je in je Boga hvalil za to milost, in bo je podvizal domu, da bi drugim učencem to veselo novico prinesel. Ko je prišel na goro Sion, pravil je z velikim veseljem aposteljnom, kar je bil videl, rekoč: Verujte *ni, ljubi moji bratje! verujte zagotovo, da je naš ljubi ' Cenik od mertvih vstal; jaz sem bil v grobu in sem " svojimi očmi videl, da njegovega trupla tukaj več ni. Ukradeno tudi ni, ker bi bil tat sicer tudi tančico sabo
') Jan. 20, 8. ») Luk. 24, 12.
— 448 —
odnesel. Tančica pa je Se zmirom tam v grobu. In sicer ruta, s ktero je bila njegova glava zavita, je lepo spravljena , kakor da bi jo bil kdo navlašč tako spravil. — Sveti Janez pa je res vse to pravil, aposteljni pa niso mogli tega verovati, ne toliko iz terdovratnosti, kolikor iz čudenja, in ker so menili, da je nemogoče, da tako ranjeno in prebodeno telo zamore zopet zdravo vstaciin zopet oživeti.
6. PremiSljuj, kako je Marija Devica učence podučila o častitljivem Jezusovem vstajenji.
Ilazodenje svete Brigite pravi: »Tretji dan, ko so aposteljni nad Kristusovim VBtajenjem dvomili, je Devica Marija pričala, da je s telesom v večno slavo vstal. Akoravno sveto pismo nič ne omenja, da bi bila o tem času kaj govorila, treba vendar za gotovo verjeti, da je terdno dokazala, da njeni Sin živi in da na vekomaj več ne umerje."
Te Marijine besede so učence močno utolažile, oni so silno želeli, vstalega Jezusa videti, da bi se sami te resnice prepričali. Posebno pa so imele pobožne žene velike želje, svojega ljubega UČenika videti, in še enkrat ž njim govoriti. Ker pa niso vedele, kje bi svojega Gospoda gotovejše najti mogle, kakor pri grobu, zato so Sle zopet tje, in so na vse Btrani se ogledovale, ali bi mogle kaj od njega videti ali slišati. enkrat bo grob preiskale, so tančico na vse strani obračale, šle bo vse okoli groba, pa zopet noter v grob; njega pa, kterega ao iskale, niso našle. Zato so obhodile vso goro Kalvarijo, so iskale in klicale, ali jih bo morebiti Jezus slišal in se jim oglasil.
S temi ženami pojdimo tudi mi kristjani ta sveti velikonočni čas obiskat Jezusov grob ali Jezusa v najsvetejšem zakramentu, in opravljajmo pri njem svojo
JoboŽnost. Posebno pa premišljujmo o velikonočnem Času ezusovo častitljivo vstajenje, njegovo slavo in lepoto in recimo:
— 449 —
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteri je častitljivo od mertvih vstal; čegar lepota, čast in slava bo vekomaj terpela! Amen.
O Jezus! ti najlepša lepota, oh, kako si ti lep! Preljubeznjivi Jezus, kako si ti prijazen in ljubeznjiv! Presladki Jezus! oh, kakšna radost je, gledati te v tvoji večni slavi in veličastvu. O kralj lepote! kako so ti obilno plačane vse tvoje muke in bolečine! O Jezus, ti naš starejBi, pervorojeni in najčastitljiviši brat! oh, usmili se svojih manjših in ubogih bratov, in obleci tudi naša telesa s svojo nebeško slavo in s častitljivo lepoto! O ti najlepši nad vsemi človeškimi otroci! razsvetli in vžgi naša serca, da tvojo ljubeznjivost spoznamo in tebe goreče ljubimo. O Jezus! po svojem lepem telesu, po svoji najlepši Božji natori dodeli: da te bomo videli, hvalili in ljubili v tvoji nebeški večni lepoti. Amen.
Tretji odstavek.
Kristali se prikaže Mariji Magdaleni.
Za velikonofini čas in sa god sv. Marije Magdalene.
a Marija Magdalena pride in učencem osnani: Gospoda sem videla.11
(Jan. 20, 18.)
1. Premišljuj, kako goreče je Marija Magda-le na Kristusa ljubila.
Perva za Materjo Božjo je bila od Kristusa vtolažena sveta Marija Magdalena, ker ga je bolj kakor vsi ljubila. To je Kristus sam razodel, rekoč: „Kakor ni bil, po moji presveti Materi, nobeden tako žaloval nad mojim terpljenjem in nad mojo smertjo kakor Magdalena, tako je bila tudi ona za mojo Materjo perva, ki je bila od mene vtolažena. Ako bi bila namreč ktera druga oseba holj žalovala, kakor ona, bil bi jaz nji, in ne Magdaleni, poprej se prikazal. Ona je bila od svete ljubezni do mene vsa goreča. Ker ni nobenega upanja več imela, me živega videti, sedaj me je mertvega skerbno iskala;
Kristusovo iivljepje in smert.
— 450 —
saj nič je ni moglo več veseliti, kakor jaz, njeni ljubljeni UČenik. Zato je popustila prijetno družbo moje Matere; ker za mano je ni ljubezni više in bolj zaželjene družbe najti, kakor njena. »S3 celo prikazen in pogovor z angelj i ni imel za njo nič, kar bi jo bilo vtolažilo in oveselilo; vsa njena ljubezen, vsa njena tolažba je bila le v meni." — To so Kristusove besede, iz kterili se spozna, kako goreče je Magdalena Kristusa ljubila, in si je bila tako zaslužila, da je bila pred drugimi od Jezusa vtolažena.
Ko so žene, ki so pri grobu bile, videle, da ne morejo Kristusa najti in zato žalostne zopet proč šle proti domu, ločila se je Magdalena od njih, in se je vernila k grobu, da bi tam zopet Bvojega Zveličarja iskala. Kaj je pa sedaj pri grobu delala, to pripoveduje sveti Janez rekoč: „Marija pa je stala zunaj pri grobu in jokala.1* ') Nemogoče ji je bilo, brez Jezusa biti. Videla je ga pokopati, in to ji je silno žalost delalo; Bedaj pa je bila še bolj žalostna, ko je zvedela, da ji jo tudi mertvo truplo njegovo vzeto; zato se je britko jokala. Potem je hotla še enkrat v grobu vse preiskati, ker &i je mislila, da gaje morebiti poprej z drugimi ženami premalo iskala. Kar namreč človek ljubi, to išče večkrat, ker ga ljubezen naganja iskati, dokler ne najde. Zato se je zopet pripognila, in je z objokanimi očmi v grob pogledala. Ko je tedaj menila, da utegne najti Jezusovo telo, zagleda namesti njega dva angelja v belem oblačilu sedeti, enega pri glavi groba, druzega pri nogah. Ta prikazen jo je malo razveselila; dokler ni imela svojega ljubega Učenika, ni je moglo nič ove-seliti, bodi si Človek ali angelj. Zato je le naprej jokala, in okoli sebe gledala, ali bi kje Jezusovo truplo zagledala. O ljubezen! kako velika je tvoja Bila, da se tako polastiš človeškega serca!
Ko je tedaj Magdalena tako silno se jokala, rečeta ji angelja: *Z-3nal kaj jokaš?" Kdo ti je kaj žalega
') Jan. 20, 11.
— 451 —
storil, da si tako žalostna? Ona jima reče: „Mojega Gospoda bo vzeli in ne vem, kam bo ga položili." !) Hotla je reči: O ljuba angeljal kako hočeta, da se ne jočem? Imela sem enega edinega prijatelji na zemlji, ki je bil v ta grob položen. Mislila sem, da najdem nekoliko tolažbe, ko njegovo mertvo truplo Se enkrat vidim. Med tem bo priSli njegovi sovražniki in bo mi še njegovo mertvo truplo proč nesli. Ko je to rekla, začela se je na novo jokati. Tu glej, kako je Marija Magdalena z jokom vse od Gospoda dosegla. Jokala je iz žalosti čez svoje grehe, in zadobila je odpu-SČenje grehov. Jokala jo iz žalosti nad smertjo svojega brata Lazarja in zadobila je, da ga je Jezus od smerti obudil: jokala je iz žalosti, da nima več Jezusovega telesa v grobu, in zadobila je milost, da se ji je Jezus prikazal.
2. Premišljuj, kako je Kristus Mariji Magdaleni Be prikazal.
Ko je žalostna spokomiea Magdalena tako britko Žalovala, gledal jo je Jezus z veseljem in se je radoval čez njeno veliko ljubezen; vzel je podobo vertnarja, da bi bil še na dalej njeno ljubezen skušal, ker je bil namreč v ta vert priSal, sad prave ljubezni v svojem duhovnem vertu, to je, v Llagdaleninem serci ogledat in pobirat.
Ko je Magdalena zapazila, da je nekdo za njenim herbtom , obernila ee je in je zagledala Gospoda v podobi vertnarja pred sabo. Ker ji je bil pa v tuji podobi se prikazal, ni mogla ga v spozna ti, temveč je le naprej jokala. Jezus ji reče: nŽ<jna! kaj jokaš? koga iSčeS? Ona, ker je menila, da je vertnar, mu reče: Gospod! ako si ga ti odnciel, povej mi, kam si ga položil, in jaz ga bom vzela.88) Ni rekla: Goapod! ali piti mojega ljubega Jezusa vzel? Ker ni imela v svojem serci druzega, kakor samega Jezusa, zato je menila, da ved6 vsi
'j Jan. 20 12, 13 *) Jan. 20, 14, 15.
20*
— 452 —
ljudje, da druzega ne išče kakor Jezusa. Jezus ji je bil v serci, Jezus ji je bil v mislih. Zato tudi vse, kar je govorila, je merilo le na Jezusa.
Ta srečna ljubezen je Jezusu dokaj dopadla, posebno ker se je ponudila, da hoče truplo vzeti, naj Se bo kjer koli. Gospod bi ji bil lahko odvernil, rekoč: Kako bi mogla ti tako težko truplo nesti? Ti si za to prešibka.
Ona pa bi mu bila gotovo odgovorila: Ako bi bila še šibkejša, kakor sem, vendar ga hočem nesti. Ljubezen namreč dela vse lahko, ljubezni ni nič težko. Kaj pa, ako bi bil Pilat truplo vzel in v svoji hiši hranil? — Jaz se prederznem med vojake stopiti, da le k njemu pridem. — Ako ne bi Pilat ti trupla dal ? — Tedaj mu dam vse, kar premorem, celo premoženje, da mi ga le da. — če bi truplo sčžgati vkazal? — V ogenj se zaženem , da ga iz ognja potegnem. Oh, to je bila pač velika ljubezen, ktera je bila tudi svojemu mertvemu Učeniku tako zvesta, da je bila pripravljena vse storiti, vse dati, samo da bi njegovo mertvo truplo dobila. Oh, kako je ta goreča ljubezen Kristusu dopadla in kako dopadljivo je gledal vneto Magdalenino serce! Zato ni mogel dalej čakati, temveč hotel jo je utolažiti, ker mu je s svojo ljubeznijo serce omočila. Kako pa jo je vto-lažil? I']no samo besedico je s svojim navadnim glasom zgovoril, klical jo je po imenu: Marija! Sama ta beseda je imela tako čudno moč, da je vso Magdalenino serčno žalost v največe veselje spremenila. Kakor hitro je namreč navadni Jezusov glas slišala, žeje Gospoda spoznala, in v enem trenutku bila je razveseljena. Kdor je kedaj gorečo ljubezen v svojem serci čutil, ta si zamore malo od tega veselja in od te sladkosti misliti, sicer pa nobeden drugi. Pomisli, kakošno veselje je bilo, ko je Magdalena njega zopet živega videla, kterega je bila s svojimi lastnimi očmi videla tako Btrašno smert storiti; ko je njega zopet dobila, nad čegar zgubo je bila tako žalovala. Od ljubezni in radosti je bila vBa zamaknjena, tako da ni mogla nič druzega reči, kakor Bab on i!
— 453 —
to je, moj Učen i k! tedaj te imam zopet ne mertvega, ampak živega, preljubi moj Gospod in najdobrotljiviši UČenik! ob, bodi mi tisočkrat pozdravljen!
To, in enakega več je govorila Magdalena v svojem serci, ter je na kolena padla, da bi objela in poljubila noge svojega ljubega. Gospod spervega ji tega ni dopustil; ker je pa videl njeno gorečo ljubezen, ni mogel ji potlej tega ubraniti. Tu pomisli, kakošno radost je ta zvesta služabnica Božja čutila, ko je imela njegove presvete noge v svojih rokah, in je videla njegove častitljive rane, ki so se svetile kakor zvezde. Govorila je z nevesto v visoki pesmi: „NaSla sem ga, ki ga moja duša ljubi; prijela sem ga, in ga ne izpustim.".1) Oh, kako serčno je objela in poljubila te svete Jezusove noge! Tukaj je ležala kakor zamaknjena, in ona bi bila ondi celi dan ostala, ako ne bi bil Kristus ji rekel, da naj vstane. Oh, kako neizrečeno veselje je njeno seree tu čutilo! Gledala je namreč njegovo obličje tako svetlo in častitljivo, kolikor je mogla prenašati njena slaba človeška natora. Čutila je resnico tistih svetopisemskih besed: „0 Gospod! pokaži nam svoje obličje in oteti bomo." 2)
3. Premišljuj, kako je Jezus Marijo Magdaleno poslal, naj učencem oznani njegovo vstajenje in tudi njegov prihodnji vnebohod.
Kristus jo je hotel popolnoma vtolažiti, zato ji je rekel: »Pojdi k mojim bratom in povej jim: Grem k svojemu Očetu, in k vašemu Očetu, k svojemu Bogu in k vašemu Bogu." 3) Ko je to zgovoril, dal ji je svoj sveti blagcslov in je spred njenih oči zginil. Magdalena pa je polna radosti na tla padla in z veliko pobožnostjo tla poljubila, kjer so stale njegove svete noge, in od kodar je tako prijeten duli Šel, da ji je oživljal dušo in telo. Zato je tla s svojimi solzami močila, Kristusa zahvalila za skazano gnado prikazni, in se je iz celega serca veselila njegovega častit-
») Vi». pes. 3, 4. ») Vi. 79, 20. ') Jan. 20, 17.
— 454 —
Ijivega vstajenja. Zato, da se zamoreS tudi ti, o pobožni kristjani veseliti Kristusovega vstajenja, obudi večkrat živo vero na Kristusove skrivnosti, posebno na njegovo vstajenje od mertvih, po zgledu svete Mehtilde, ktera si je prizadevala posnemati sveto Magdaleno, in je o velikonočnem času vedno to lepo molitvico, vzeto iz ust svetega Joba, ponavljala: „Jaz verujem, da živi moj Odrešenik." In Kristus sam ji je razodel, da kolikorkrat pobožni kristjani te besede z živo vero in z gorečo ljubeznijo zagovarjajo, se svetniki v nebesih zavoljo vstajenja svojega kralja veselijo, in za nje prosijo, da bi enkrat veselega vstajenja, večne slave in zveličanja deležni postali. Ileci tedaj:
Jaz vem in verujem, da živi moj Odrešenik. O Jezusi živi in gospoduj v meni vsaki čaj. Amen.
O najdobrotljiviši OdreSenikI kteri si Be sveti Mariji Magdaleni v podobi vertnarja prikazal; jaz te prosim, pridi v vert moje duSe, in izruj iz nje ves plevel grehov in hudobij; z<u>adi pa v njo vse Čednosti. Amen.
O sveta Marija Magdalena I ja/s te prosim po vseh tvojih solzah pokore in ljubezni; pro*i za me, da si tukaj Jezusa prijatelja storim, in tamkaj ga v njegovi slavi na vekomaj gledam in hvalim. Amen.
Oeterti odstavek.
Kristus se prikaže pobožnim ženam In Mpokornemu
Petra.
Za velikonočni čas.
, Gospod je res vstal in se je prikazal Simonu(Luk. 24, 34.)
1. Premišljuj, kako se je Gospod pobožnim ženam prikazal.
Potem ko je Marija Magdalena sledi Jezusovih nog dovolj poljubila, je veselo vrtala, in seje podvizala za unimi ženami, da bi jim to radostno novico prinesla. Se niso bile one v mesto priSle, ker so hodile počasi,
— 455 —
in bo se na vse strani ogledovale, da bi kje kako znamenje svojega Gospoda, ali pa njegovo sveto truplo našle. Zato jib je Magdalena došla, še predno so do mesta bile prišle. In ko je do njib prišla, je od veselja komaj govoriti mogla, ter je rekla: »Gospoda sem videla."1) Ohl da bi bilo z mano ostale, tudi ^ 6 bi bile Učenika videle, kteri je ves častitljiv se mi prikazal, in dokaj prijazno z mano govoril. Ob, ko bi bile ve videle njegovo čudno lepoto, vaša serca bi se bila gotovo od ljubezni tajala. Njegova prijazna pričejočnost me je s tako radostjo napolnila, da je skoraj prenašati ne morem.
Ta novica jim je bila res vesela, vendar pa so je bile nekako žalostne; veselilo jib je, da je Jezus zopet Živ; žal pa jim je bilo iz serca, da niso bile pri Magdaleni ostale. Zato so začele žalostno tožiti, in očitati si, da so proč šle, in da niso tam čakalo. Med tem pa se je Magdalena od njib ločila in ie v mesto podvizala. Ko so tedaj te svete žene malo postale, in čez to žalovale, se jim je Jezus prikazal, in jim je prijazno rekel: »Pozdravljene bodite l"8) Kdo zamore reči, kako je bilo tem dobrim ženam pri serci, kadar so svojega ljubeznjivega Jezusa tako neizrečeno lepega pred sabo videle? Kako nezapopadljivo veselje so te srečne žene čutile, ko so svojega dušnega ženina zopet živega videle, kterega so mertvega tako britko objokovale? In ne samo živega, ampak tudi častitljivega in v taki lepoti, kakor je ni še videlo nobeno človeško oko? Slišale so njegov pre-sladki glas, ker jih je pozdravil, rekoč: »Pozdravljene bodite I" Ta edina beseda jim je mozeg in kosti prešinila, in je njih duše napolnila z neizrečeno sladkostjo.
Kaj meniš pa, da so te presrečne žene Btorile? Sv. Matevž pravi: »One paso pristopile in objele njegove noge ter ga molile," namreč s preserČno ljubeznijo, z največo ponižnostjo in z neizrečeno radostjo so poljubovale njegove častitljive rane. Tu so občutile v svojem serci tako nebeško prijetnost, da je bila njih duša čudovitno ovese-
') JsdTžO, 18. ') Mat. 28, 9.
— 456 —
ljena. Z ustmi sicer niso mogle od samega veselja nobene besede pregovoriti; toda njih oči so točile solze radosti.
2.	Premišljuj , kako je G o s p o i svete žene k učencem poslal.
Potem ko so se bile te pobožne žene njegove lepote dovolj nagledale, rekel jim je Jezus: „Pojdite, povejte mojim bratom, da naj grejo v Galilejo, ondi me bodo videli."1) On pravi: „Mojim bratom," namreč apostelj-nom in drugim učencem. Tu jim jevdal svoj sveti blagoslov, pa jim je izpred oči zginil. Žene pa so poljubile sledi Gospodovih nog, in so Boga hvalile za to prejeto dobroto. Ktere so bile poprej jokaje ven Sle Kristusa iskat, one so se sedaj vesele vračale oznanovat njegovo vstajenje. In ko so k aposteljnom prišle, so jim vedele od Gospoda pripovedovati, da so sveti aposteljni prav željno jih poslušali. Tedaj hiša žalosti jim je postala sedaj hiša veselja; in oni, ki so bili poprej nevtolažljivi, so bili sedaj neizmerno veseli.
3.	Premišljuj, kako seje Kristus svetemu aposteljnu Petru prikazal.
Vesela novica, da je Jezus res od mertvih vstal, je vse učence z velikim veseljem in čudenjem napolnila; pri svetem Petru pa je obudila veselje in žalost, posebno pa velik kes čez storjeni greh. Ta spokorni učenec si je namreč mislil: ker je bil pri grobu ravno tako, kakor žene, in Kristus vendar se mu ni prikazal, da se Jezus še jezi na-nj, in mu noče pozabiti, da ga je bil zatajil. Zato se je ločil od druzih, šel je v svojo jamo zunaj mesta, pokleknil je, in je zopet svoje grehe prav britko objokoval. Ohl jaz bi bil hotel tukaj v pričo biti, da bi se učil od spokornega Petra, kako moram svoje grehe objokovati. Saj je gotova resnica, da sem tisočkrat več grešil, kakor pobožni Peter; on je namreč le iz strahu pred smertjo rekel in prisegel, da ne pozna Kristusa. In to je le z ustmi rekel, ne s sercem. V serci je nam-
iTiBSri8l~io.
— 457 —
reč za gotovo veroval, da je Kristus Sin živega Boga. Jaz pa sem ne iz strahu pred kaznijo, ampak iz slad-nosti grešil, ali pa da sem svoji jezi se udal, ter mar-sikteri velik smerten greh storil; in vendar nisem še nobene spokorne solze prelil. Ako bi bil zgubil prijaznost kakega velikega goBpoda, ali pa ako bi se mi bila prigodila kaka druga velika nesreča, tu bi bil žalosten, £e jokal bi se; da sem pa Božjo prijaznost, Božje dopa-danje zgubil, in sem si največo nesrečo nakopal, ker sem zapravil srečna nebesa, in sem si pekel zaslužil, za to pa nič ne maram. Oj nespamet! pač sem vreden, da mi Bog svoje šibe pošilja.
Ko je ubogi Peter dolgo jokal in Kristusa prosil, ako mu je greh že odpustil, naj bi Se mu milostljivo
?rikazal; ni mogel Kristus ga dalej v tej žalosti pustiti, etrove britke solze so mu namreč prav dopadle. Zato se mu je v naj več i slavi prikazal, in je ves častitljiv pred njim v jami stal. Tu se ne da popisati, kako je to nenadno prikazanje Petrovo serce z radostjo napolnilo. Temna megla žalosti je iz njegovega serca v enem trenutku zginila, ker mu je vstalo solnce pravice, Jezus Kristus, z lučjo svoje milosti in s svojim svetlim obličjem, in mu je dušo in serce na enkrat z lučjo in svetlobo, z veseljem in tolažbo napolnilo.
Vendar pa je Peter sramožljivo le s pobesenimi očmi Bvojega Učenika pogledal, ker ga je bil tako plašljivo zatajil. Ni derznil svojib oči vzdigniti, temveč je s po-beseno glavo, ne z ustmi, ampak v svojem serci ponižno govoril: O preljubi Učenik! jaz največi grešnik vsega sveta nisem vreden, svojib oči k tebi povzdigniti, ker Bem te tako nehvaležno zatajil. Ali, za Božjo voljo I odpusti mi, in ne misli več na sramoto, ki sem jo tebi storil 1 — Gospod pa mu je te, ali enake besede govoril: »Zaupaj, sin! tvoji grehi bo ti odpuščeni!« — O vesela beseda! Ako bi bil kdo svetemu Petru vbo zemljo dal, takega veselja ne bi bil čutil. Padel je tedaj pred njega na svoj obraz, poljubil mu je poln hvaležnosti rane nje-
— 458 —
govih svetih nog, in ni se mogel naveličati, te častitljive rane gledati, poljabovati in častiti. Pač je zamogel sedaj s psalmistom govoriti: „Po obilnosti bolečin v mojem serci so tolažbe tvoje razveseljevale mojo du8o.at) Velika je bila njegova žalost čez grehe, pa Se veče je bilo veselje, da se mu je Kristus prikazal in grehe mu odpustil. Ko se je Kristus od njega poslovil, govoril mu je menda v drugič: „Jaz sem prosil za te, da ne jenja tvoja vera; ti pa poterdi svoje bratela2)— Zato hočemo tudi mi v milostljivega Jezusa klicati in reči:
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteri se je večkrat častitljivo prikazal; zato bodi češčen sedaj in na vekomaj 1 Amen.
O častitljivi Zveličar! jaz te prosim po vseh radostih tvojega častitljivega vstajenja, in po tvojih raz-veseljivnih prikazanjih: uči in razsvetljuj me, da te bom s pobožnimi ženami mazilil s pravo pobožnostjo, in s svetim Petrom tvojo jezo tolažil b »pokornimi solzami.
O sveti Peteri jaz te prosim, da svojega Ijubeznji-vega Gospoda in UČenika, Jezusa Kristusa, za me pro*iš, naj svoje milostljive oči proti meni oberne, in me spre-oberne; zato da bom s tabo svoje grehe zares obžaloval in objokoval, in s pomočjo Božje gnade se jih ogibal in zbrisal, po Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Peti odstavek.
Kristus we prikaže dvema, ki gresta v JKmavs.
Za velikonočni pondeljek.
„Ona sta pravila, kaj se je lilo na poti sgodilo, in kako sta ga spoznala v lomljenji kruJia.u (Rim. 24, 35.)
1. Premišljuj, kaj sta Be ta dva učenca od Kristusa pogovarjala.
Med drugimi učenci nista mogla Kristusovega vstajenja verovati sveti K le o f a, in kakor mislijo nekteri,
" •) Pf. 93, 19. ') LnSr. 22, 32.
— 459 —
tudi sveti Luke?. Zato sta Šla bolj iz nejevolje, kakor zavolj opravil iz Jeruzalema v Emavs, no majhen terg blizo dve uri od Jeruzalema proti zahodu. Po poti sta se pogovarjala od Kristusovega terpljenja in od njpgove britko smerti, in v serce se jima je smilil, da je tako strašno svoje življenje in svojo čast in dobro ime zgubil. Pogovarjala pa sta se ne samo za kratek čas in poverŠno, kakor ljudje navadno govore od reči, ki so se ravno prigodile; temveč s eerčnim sočutjem in na tanjko pre-mišljevaje vseh okolnosti, ki bo zadevale Kristusa samega, njegovo življenje, terpljenje, i-mert in vstajenje. Kaj se ti zdi, ljubi moj brat? je rekel menda Kleofa; je li res naš Učenik, ki je bil od dubovske in deželske oblasti v tako sramotno smert obsojen, pravi Mesija in Sin Božji, kakor je sam od Bebe terdil, in kakor smo mi ga za takega imeli? Sveti Luke ž je odvernil: Jaz sam ne vem, kaj bi od tega mislil. Da je bil Bvet mož, mogočen v učenji in v djanji, tega ne more nobeden tajiti. Da je bil pa od Judov tako strašno in neusmiljeno mučen in umorjen, tega ne morem nikakor zapopasti.
Potem sta začela sramotno Bmert Kristusovo obžalovati, in vse njegovo terpljenje na drobno si pripovedovati, kolikor sta ga ali sama videla, ali po od druzib slišala. Iz serea sta pomilovala svojega ljubega Učenika, in močno ju je v serce bolelo, da je tako po nedolžnem umreti moral. To sveto pogovarjanje, (ako ravno je bila njuna vera še dokaj nepopolna), je Kristusu tako dopadlo, da ni hotel dalej ju brez tolažbe pustiti, temveč ju je hotel boljo podučiti; pokazati je hotel v djanji, kar je bil nekdaj učil: »Kjer sta dva, ali kjer bo trije zbrani v mojem imenu, tam Bem jaz v Bredi med njimi."')
2. Premišljuj, kako se je Kristus učencema v drugi Podobi prikazal, in jima po poti sveto pismo razlagal.
Ko sta so tako pogovarjala, se jima je približal skoraj v taki podobi in v takem oblačilu, kakor je bil
') Mat. 16, 20.
— 460 —
pred smertjo. „ Njune oči pa so bile zaderžane, da ga nista spoznala", pravi sveti Lukež.1) Častitljivo truplo namreč, po vBtajenji od smerti, se da toliko videti, kolikor hoče. Ko je tedaj ljubeznjivi Jezus k njima prišel,
1*u je prijazno pozdravil, in vprašal, zakaj sta tako ža-ostna, in kaj se med sabo pogovarjata? In sveti Kle-ofa mu je odgovoril, da sta govorila od nedolžne smerti svojega ljubega Učenika, in da žaljujeta čez njegovo britko terpljenje.
Gospod, ki je hotel, da svoje grehe spoznata, ju je okregal, da sta tako neverna, da nočeta verovati tistim, ki so ga s svojimi lastnimi očmi videli, in b svojimi rokami šlatali. Potem je začel jima sveto pismo razlagati, in vse predpodobe, in vse prerokbe razkladati, ktere bo oznanovale njegovo terpljenje in njegovo pove-ličanje, ter jima je rekel: „Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to terpel, in tako v svojo čast šel?" — Tukaj
' i bila Kristusova ljubezen do zve-
cema tako dolgo pot šel, in da ju je tako dolgo učil. Pridružil se jima je na pol poti, (kjer se je poznej velika cerkev sezidala) in je šel ž njima eno celo uro prav nevarno in stermo pot; in celo to pot ju je vedno učil, jima sveto pismo razkladal.
Ta pogovor je bil tako prijazen, in tako zdaten, da sta bila učenca vedno bolj razsvetljena, Božje ljubezni vneta, in na zadnje tako ginjena, da jima je serce od ljubezni goreti začelo, kakor sta poznej sama rekla: „Ali ni bilo najno serce goreče v nama, ko je po poti govoril, in nama pisma razkladal?" — Srečna učenca 1 ki sta bila tako dolgo z Jezusom po poti, in Bta iz njegovih Božjih ust slišala razlaganie svetega pisma! Pot bo jima je zdela kratka in ta pogovor sladek in prijeten. Tu sta lahko oba z nevesto v visoki pesmi govorila:
tolikanj ponižal, da je z učen-
») Luk. 24, 13-35.
— 461 —
»Moja duša se je tajala, ko je moj ljubi z mano govoril." Se ve da se je njuno serce tajalo od sladkosti, in da je od ljubezni gorelo; saj sta čutila tako zno-trajno in zunaj no veselje, kakoršnega nista vse svoje žive dni nobenkrat čutila ne okusila. — O Gospod! razsvetli, oveBeli in vžgi tudi moje serce s svojo Božjo besedo!
3. Premišljuj, kako sta učenca Gospoda silila, naj ž njima ostane.
Ko sta na zadnje blizo Emavsa do mesta prišla, kjer Be je pot na tri strani delila, se je Gospod poslovil, in je hotel dalej iti. Učenca pa nista hotla, da bi bil proč šel, temveč sta ga silno prosila, naj ž njima prenoči. Ko je pa Gospod jima se zahvalil, sta ga prosila za Božjo voljo in Bta ga prisilila, da je šel ž njima. Tedaj je zamogel pobožni Kleofa z nevesto v visoki pesmi reči: „Našel sem ga, ki ga moja duša ljubi: prijel sem ga in ga ne izpustim, dokler ga ne pripeljem v hišo svoje matere."') Saj je imel takrat svojega najljubšega prijatelja, svojega Boga in Stvarnika v svojih rokah, da si ga ravno ni poznal; vendar bi bil raj vse na svetu pustil, kakor njega. Tukaj se je dalo videti, kako prijazno sta učenca Gospoda silila, in kako rad se je dal Gospod siliti. Delal se je, da hoče naprej iti, in vendar mu ni bilo nič ljubše kakor da sta ga silila ostati. Njegovo največe veselje namreč je bilo, biti pri takih, ki so ga serčno ljubili; kakor je Se vedno njegovo največe veselje, biti pri pobožnih dušah, kakor On samspričuje: »Moje veselje je biti pri Človeških otrocih." *) Zato prizadevaj si imeti vedno čisto serce, ter s pobožnimi pogovori in s svetim ravnanjem Gospoda, svojega ljubega Jezusa, prisili, da k tebi pride, pri tebi stanuje in ostane.
4. Premišljuj, kako sta u č e n c a Gospoda pri lomljenji kruha spoznala.
Tedaj so šli vsi trije noter v terg, in sicer, kakor se meni, v Kleofovo hišo. Ko so v naglici kolikor Be
') Vii. pes. 3, 4. ') Mg. 8, 31.
— 462 —
je dalo, večerjo napravili, se je Gospod z učencema za mizo vsedel, in predno je začel jesti, je vzel velikonočen ali opresen kruh, ga je blagoslovil, zlomil in ga njima podal. In ko sta kruh iz njegovih rok prejela, tu se jima je dal Bpoznati in jima je izpred oči zginil. Tukaj pomisli, kakošna nagla sprememba se je s tema učencema zgodila, in kako je bilo njuno Berce polno veselja in čudenja. Kdor zamora izreči, kaj sta takrat mislila, ali govorila, ko sta njega v svoji častitljivi podobi pred sabo videla, od kterega sta danes toliko govorila in slišala?
Gotovo sta bila hotla koj, ko Bta ga spoznala, na kolena pasli, in mu njegove svete noge poljubiti: ali Se nista prav pokleknila in že je bil ljubljeni Učenik zginil. Vendar je pa v njenem serci tako blago radost zapustil, da sta bila nekaj časa kakor zamaknjena. Potem sta govorila: Preljubeznjivi Učenik in najzvestojši prijatelji kako hitro si nama ušel! Oh, da bi nama bil saj pripustil, da bi ti tvoje svete noge poljubila, ali pa tvoje prijazno obličje Se dalej gledala! Oh! zakaj se nama nisi dal poprej spoznati? Oh! kako bi te bila vderžala in silila ostati! — Tako sta menda govorila, in njuno seree je bilo vse od ljubezni goreče.
5. Premišljuj, kako sta učenca koj v Jeruzalem se vernila, in zbranim enajsterim aposteljnom in drugim, ki so bili ž njimi, to Jezusovo prikazen povedala.
Akoravno je bila že noč, in sta imela dve uri do Jeruzalema, vendar jima ta potni bila predolga, da bi svoje veselje tudi drugim učencem povedala; njuna velika radost jima ni dala v Kmavsu ostati. Koj sta vstala, in šla sta naglo v Jeruzalem nazaj. Spotoma sta se od svojega UČenika pogovarjala, in si pravila, kako jima je njegovo podučno govorjenje Berce ra/.svetilo in kakšno tolažbo sta čutila med njegovim govorjenjem, rekoč: »Ali ni bilo najno seree goreče v nama, ko je nama
— 463 —
pisma razkladal?« — Tako sta prišla v Jeruzalem po noči, in sta Sla hitro na goro Sion, v hišo, kjer so bili enajsteri aposteljni zaperti, in veliko druzib vernih ž njimi. Ko sta noter priSla in sta hotla povedati, so ju drugi učenci prestregli, in z veseljem jima pravili, da je Gospod zares vstal in se prikazal svetemu Petru.
Prodno je bil namreč Gospod se tema dvema prikazal, se je bil poprej prikazal svetemu Petru, kar je Peter na Kristusovo povelje drugim učencem povedal, in jih zagotovil, da je Kristus zares od smerti vstal. Zato so bili dobri učenci vsi veseli in nobeden ni več dvomil nad Kristusovim vstajenjem, kakor sam Toma ž. Ko *ta pa tudi ta dva.učenca povedala, kako se je njima prikazal, tu je bilo veselje nad veseljem in radost nad radostjo, in ta hiša, poprej polna žalosti, je postala hiša veselja. Vsi so Boga hvalili in se radovali, da je njib ljubi Učenik zopet od smerti vstal. — V deleži se tega veselja tudi ti, pobožna dušal in prosi Gospoda z besedami pobožnih učencev in reci: »Ostani pri nad, ker se mrači, o Gospodi" Posebno pa obudi večkrat živo vero v Kristusovo vstajenja in njegovo večno slavo, in ponavljaj večkrat z blaženo Gracijo iz Valence, ki je bila iz reda svetega Frančiška Pavlanskega, to-le kratko molitvico:
»Jezus Živi, Jezus kraljuje, Jezus gospoduje! O Jezusi ovaruj nas vsega zlega. Amen."
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteri je od mertvih vstali njegova čast in slava terpi na vekomaj! Amen.
— 464 —
Šesti odstavek.
Kristus se prikaže zbranim učencem brez Tomaža.
Za pervo nedeljo po veliki noSi.
..Ko je bil večer tistega dneva, pervega v tednu, in so bile duri zaklenjene, kjer so bili učenci zbrani, zavoljo strahu pred Judi, prišel je Jezus in je v sredo med nje stopil in jim rekel: Mir vam bodi.u (Jan. 20, 19.)
1.	PremiSljuj, zakaj ni bil Tomaž vpričo pri tej prikazni.
Ta apostelj je bil še pri zbranib učencib, ko sta tista dva iz Emavsa prišla; on je slišal njuno pripoved, tudi Petra je slišal, ki je terdil, da je Kristus zopet živ; vendar njegovo Berce je ostalo v dvomu, in ni hotel verovati ne* Petru, ne unima dvema. Zaničevaje njih be-sede, kar je bilo nasledek njegove nevere, šel je ven, in je ločil od njih družbe. Drugi učenci so pa ostali zbrani in so neizrečeno želeli videti svojega častitega Gospoda in Učenika. Ker pa Gospoda še le ni bilo, zato je njih Želja in hrepenenje po njem vedno bolj naraščalo. Nič druzega niso delali, kakor ponižno molili in zdihovali. Potem ko so bila njih serca tako očiščena in vredna Božjegaobiskanja, glej! dolgo zaželjeni Zveličar pride skoz zaperte duri v častitljivi podobi noter, obdan z nebeško svetlobo. Njegove svete petere rane so se svetile kakor solnce in bo dajale od sebe neizrečeno prijeten duh. Lepota njegovega častitljivega telesa pa je bila taka, da se ne da z besedami popisati. V taki podobi se je postavil v sredo med svoje učence in jim je prijazno rekel: „Mir vam bodi! Jaz Bem, ne bojte sel" — O Jezus, ti resnični kralj mirti! daj tudi meni svoj mir, mir z Bogom in z ljudmi.
2.	Premišljuj, kako je Gospod učencem svoje častitljive rane kazal.
Kako je bilo pa takrat dobrim učencem pri serci, ko bo svojega ljubega Učenika tako čudovitno lepega
— 465 —
pred sabo videli? Spervega se jim je ta Jezusova pri-čejočnost tako, čudna zdela, da niso vedeli, kaj bi si od tega mislili, »e oelo od začetka verovati niso mogli, da je to njih ljubeznjivi Učenik z mesom, s kostmi in s kervijo obdan, ki je skoz zaperte duri k njim noter prišel. Zato pravi sveti Lukež, „da so se prestrašili in menib', da duha vidijo.0 Zato jim je Gospod zopet rekel: „Kaj ste prestrašeni in take misli obhajajo vaša serca? Poglejte moje roke in noge, da sem jaz sam; potipajte Jn poglejte, saj duh nima mesa in koBti, kakor vidite, da jaz imam. In ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge," in svojo sveto stran, kjer je imel znamnja ran od žebljev in od sulice, v spomin svojega brit-kega terpljenja in tudi v večo slavo svojega častitljivega telesa.
Ko so dobri učenci te prijazne besede slišali, in častitljive Jezusove rane videli, zginil jim je ves strah in niso več dvomili nad resnico, da je zares od mertvih vstal. Zato pravi sveti Janez: BUČenci so se tedaj ob-veselili, ker so videli Gospoda. u 2) Čutili bo namreč neizrečeno radost, ko so svojega Učenika zopet živega videli, in ne samo živega, ampak tudi v tako lepi podobi, kakor je nima noben angelj v nebesih. Oni so vsi na tla padli pred njim, so ga molili in govorili: Pozdravljen nam bodi, preljubi Učenik, naš (Jospod in Bogi počeščeno bodi tvoje sveto vstajenje in počeščen bodi Bog v nebesih, da si zopet živ in da si vse svoje sovražnike premagal. Mi Be veselimo tvojega vstajenja in se serčno radujemo zavoljo tvoje časti in slave. — Te in enake besede so učenci govorili in od velikega veselja niso vedeli, kaj bi rekli ali počeli. Ker je pa Kristus razločno jim rekel, naj ga pošlatajo in se prepričajo , da ima zares telo, šel je eden za drugim k njemu, je pokleknil in častitljive rane na rokah in nogah 58 neizrečenim veseljem poljubil.
') Lnk. 24, 37-40. «) Jan. 20, £0.
Kristusovo	in smert.
— 466 —
3. PremiSljuj, kako je Jezus s svojimi učenci jedel.
Ko bo bili učenci Jezusove rane potipali in počastili , jim je Gospod ukazal vstati in mizo pogerniti, ker je hotel ž njimi večerjati. Učenci so se Se bolj čudili nad njegovo veliko ponižnostjo in ljubeznijo, da on, kteremu ni bilo potrebno več jesti in piti, je hotel vendar iz same ljubezni in prijaznosti do njih ž njimi jesti. Zato so hitro mizo pogernili in pred njega postavili „kos pečene ribe in sat medli." ') In ljubeznjivi Jezus se je vsedel, je malo od teh jedi vžil in kar je ostalo, svojim učencem dal. Kakošna čudovitna večerja je bila ta, nad ktero bo niso samo učenci čudili, ampak tudi sveti angelji I Učenci bo videli, da Jezus j6 ravno tako, kakor da bi bil Se umeijoč, namreč da jedi v svojih ustih Sveče in da jih požira; akoravno se te jedi niso spremenjale v njegovo kri in meso, kakor pri nas, ko jemo in pijemo, temveč njegovo sveto telo jih je tako v nič spravljalo, kakor vroči solnčni žarki mokroto.
Sedaj ni mogel nobeden več dvomiti nad njegovim resničnim vstajenjem; saj so videli, da ima zopet svoje poprejšno telo, in da je ž njimi jedel. Oh, kako veselo bo učenci ž njim jedli in kako okusne so jim bile jedi, ktere je bil on s svojimi Božjimi rokami blagoslovil in Be jih dotaknili Ali ne samo jedel je GoBpod s svojimi učenci, ampak tudi pil je ž njimi, kakor priča Bveti Peter, rekoč: „Bog ga je obudil in ga je dal videti, ne vsemu ljudstvu, ampak nam, kteri smo ž njim jedli in pili, potem ko je bil od mertvih vstal." -) Kako srečni so bili sveti aposteljni in vsi pričujoči Jezusovi prijatli, kterim je bilo dano ne samo, da so častitljivega Zveličarja videli, ampak tudi, da so ž njim jedli in pilil Vse svoje žive dni niso tako vesele večerje imeli, in nobenkrat jim ni bolje diSala jed in pijača.
') Lak. 24, 42. 8) Djnnj. ap. 10, 40, 41.
— 467 —
Jez as je med to večerjo tudi prijazno ž njimi se pogovarjal in jim je med drugim rekel: »To sobenede, ktere sein vam govoril, ko sem Se pri vas b L8 *) To je: Pomislite, ljubi moji prijatlil kolikokrat sem vam Se pred smertjo rekel, da bodem terpel, in zopet od mertvib vstal. Sedaj vidite, da se je to spolnilo. Mislite na mojo obljubo, ko sam vam pri zadnji večerji med drugim rekel: »Sedaj imate sicer žalost; pa zopet vas bom videl, in vaSe serce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nobeden vzel."2) Veselite ae tedaj, ljubi moji učenci! ker prešla je zima, dež je jenjal, ter so se prikazale cvetlice in sladko sadje mojega terpljenja v naži deželi. Veselite ae tedaj in radujte se, moji zvesti pri-jatli! ker je nebalo terpljenje, in veselje se je pričelo. Veliko smo sicer imeli terpeti, toda sedaj je, bvalaBogu! vse že prešlo. .— Kako veselje so učenci v svojib sercib čutili pri teb besedab! Kako obilno tokžbo so iz teb besed zajemali, in že nekako okušali nebeško blaženost! Pozabili so tu na vse svoje poprejšno terpljenje in veče je bilo sedaj njib veselje, kakor je bilo poprej njih terpljenje.
Po večerji se je Gospod zopet vzdignil in se je vstopil na sredo med svoje učence. Ko so v največi radosti okoli njega stali in se niso mogli nagledati njegove Čeznatorne lepote, »tu jim je um odperl, da so razumeli pisma." 3) In tako bo se naučili v enem trenutku več, kakor S9 morejo vsi učenjaki vse svoje Žive dni naučiti.
4. Premišljuj, kako je Gospod svojim učencem oblast dal, grehe odpuSčati, ter ja postavil zakrament svete pokore.
Jezus jim jo vnovič rekel: »Mir vam bodi! kakor je Oče mene poslal," namreč pokoro oznanovat in grebe odpuščat, »tudi jaz vas pošljem," klicat vse k pokori in k milosti Božji in v mojem imenu grebe odpuščat. .In ko je bil to izrekel, je va-nje dihnil in jim rekel: Prej-
') LnV. 24. 11. ») Jan. 16, 22. •) Luk. 24, 45.
— 468 —
mite svetega Duha," in ž njim duhovno oblast. „Kterim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni; in kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani." *) In s temi besedami je postavil duhovno sodni jo, sveto spoved in maSnikovo odvezo od grehov.
Ker pravi namreč, da zamorejo grehe ali odpustiti, ali pa zaderžati, je pač očitno, da morajo per vič vedeti, kaj in kolikor se je kdo pregrešil, tedaj jim morajo grešniki Bvoje grehe povedati; in vdrugič, da morajo razsoditi, ali ima grešnik zares terdno voljo poboljšati se, in tedaj ali je vreden ali ne, da se mu grehi odpustijo. Iz teh Kristusovih besed tedaj, da smejo samo tistim grehe odpustiti, kteri jih obžalujejo, in tedaj so odveze vredni, se posname nauk, da mora človek svojih grehov se pred duhovnim obtožiti, s povedati se. Jezus je tedaj s temi besedami tudi ukazal, da se moramo svojih grehov spovedovati, ako želimo odpuščenje zadobiti.
Zato moramo dobro pomisliti in hvaležno spoznati, da je postavljenje zakramenta svete pokore neizrečeno velika milost Božja, za ktero ne moremo Bogu nikoli zadoBti se zahvaliti. Svet je stal že štiri tisuč let; ali nikoli ni imel noben človek te oblasti, da bi bil mogel v Božjem imenu komu grehe odpustiti. Ko so ubogi ljudje grešili, morali so popolni kes čez svoje grehe obuditi in prav težko pokoro delati, da so se jim grehi po veri v prihodnjega OdreSenika odpuščali; in po smerti še niso mogli v nebesa priti. Sedaj pa se spo-kornik po svoji smerti v nebesa sprejme, ako ima čez-natoren in popolnoma kes in žalost, in 6e spov6 duhovniku vseh grehov, kar jih v6. Tu naj nobeden ne reče, da je težko svoje grehe in hudobije drugemu povedati in samega sebe zatožiti. Ako bi bil ti si smert zaslužil in sodnik bi ti rekel: Povej pred vsemi ljudmi in spoznaj svojo hudobijo, pa ne boš obešen; kaj ne, da
') Jan. 20, 21—2.'J.
I
— 469 —
bi iz serca rad vse svoje hudobije pred vsim ljudstvom očitno povedal, samo da bi se rešil in da ne bi prišel rabeljnu v pesti? Tedaj poglej! ko si grešil, Bi večno smert si zaslužil in sicer strašno smert, vedno boš gorel in nikdar zgorel. Tej strašni smerti oditi, Bog ne terja druzega od tebe, kakor da svojih grehov Bkesano se spoveš enemu samemu človeku, kjer si si svest, da ta tvoja obtožba se ne bo nikdar od nobenega zvedela, tudi po tvoji smerti ne. Ali je to odveč? Ali ni ta sodba mi-loBtljiva in dobrotljiva ? Ako namreč z resnično žalostjo, poboljšanjem in zadostenjem svojih grehov se spoveš, ne samo, da ti Bog odpusti vse tvoje grehe, temveč ti da tudi zopet svojo sveto gnado. In to se godi pri vrednem sprejetji zakramenta svete pokore, kteri vsem gotovo deli Božjo gnado, kteri ga vredno prejemajo. Tudi ni tako močnega luga na zemlji, da bi madež iz sukna tako čisto spral, kakor ta zakrament dušne madeže čisti in zbrisuje. Ta zakrament namreč duše popolnoma očiščuje in jim vrača lepoto, ktero so pred grehom imele, tako da hudobni duh te ne more več pri tvoji smerti, ako si se prav spovedal, nobenega greha obtožiti, ker ne najde na tvoji duši nobenega znamnja več od storjenih grehov. Zavoljo tega prejemajmo radi in po-gostoma ta Bveti zakrament in dajajmo Jezusu Kristusu hvalo za njegovo vstanovljenje.
Ko je bil Jezus nekaj časa pri svojih ljubih pri-jatlib in jih je popolnoma o veselil, dal jim je svoj sveti blagoslov pa je izpred njih zginil. Učenci pa bo vui veseli pokleknili in z največo pobožnostjo mesto poljubili, kjer so Btale svete Jezusove noge. Oni so hvalili in častili Boga, in bo med sabo pogovarjali od njegove lepe podobe, veličastva in svetlobe, od njegovega Božjega obličja, od pet častitljivih ran njegovega presvotega telesa in od vsega, kar so videli.in od njega slišali. S takimi pogovori so veči del noči prebili, in od veselja skoraj na telesni počitek pozabili. Veseli se z aposteljni, pobožni kristjan! in moli:
- 470 -
Hvaljen t odi Jezus Kristus, kteri se je svojim učencem prikazal, češčen bodi za to sedaj in na vekomaj! Amen.
O najdobrotljiviši Jezusi kteri vse svoje prijatle k nebeški mizi vabiS, rekoč: „ Pridite, jejte moj kruh in pijte vino, ki sem vam ga pripravili *) Jejte prijatli 1 in napite se"2) veselja in radosti moje mize. Jaz te pro&Im, dodeli, da kako drobtino od tvojega nebeškega kruha in kako kapljico od tvojega vina okusim, zato da se moja duša v tebi, svojem Gospodu in Bogu, veseli in raduje. Amen.
Zalivala za ustanovljenje zakramenta sv. pokore.
0 Jezus, najdobrotljiviši Srednik in Odrešenik! iz serca te zahvalim za to nam skazano neizrečeno milost, da si zakrament svete pokore postavil; in te prosim, dodeli, da svoje grehe prav spoznamo , iz serca obžalujemo, odkritoseržno se spovedamo in zares poboljšamo; zato da, kar duhovni na zemlji odvcžejo, nam je tudi v nebesih odvezano, po tvojih zaslugah in po tvojem posredovanji. Amen.
Sedmi odstavek.
HriKtm se prikaže svojim učencem vpričo Tomaža.
Za god in praznik svetega Tomaža aposteljna, pa tudi za prasnik sv. Jezusovega serca.
, Podaj semkaj svojo roko, in položi jo v mojo stran." (Jan. 20, 27.)
1. Premišljuj, kaj je Tomaž v svoji neveri počenjal.
Sveti učeniki menijo, da se je ta apostelj koj na sveto veliko noč zopet ločil od učencev, in da je iz strah d pred Judi okoli mesta Jeruzalema postopal. Zato
') Prig. 9, 5. *) Vis. pes. 5, 1.
— 471 —
pravi sveti evangelist: »Tomaža pa, dvanajsterih enega, ni bilo pri njih, ko je Jezus prišel."1) Ko je Tomaž po sveti veliki noči na goro Sion zopet k drugim učencem prišel, pravili so mu polni veselja, da je njih Učenik vstal od mertvih, in da se jim je prikazal. Ko so ga zagledali, so vsi enoglasno za vpili: »Gospoda smo videli." Oh! so hotli reči: Ako bi bil ti pri nas ostal, tudi ti bi z nami vred veroval. Ni izreči, kako lep je naš Gospod sedaj, in kakošna svetloba ga obdaja. Njegovo sveto telo, ki je na križi vse ranjeno viselo, je popolnoma celo in zdravo in tudi častitljivo, samo pet ran na nogah, rokah in v strani še kaže, ktere pa njegovo častitljivo telo tako kinčajo, kakor zvezde nebo.
Te in take reči so mu pravili sveti aposteljni. Dobri Tomaž pa ni mogel tega verovati; morebiti, ker je menil, da je nemogoče, da mertvo truplo zopet častitljivo vstane. Zato jim je rekel: »Ako ne vidim na njegovih rokah znamenj žebljev in ne položim svoje roke v njegovo Btran, ne bom veroval." Mislil je namreč, da so se aposteljni motili, in da so duha videli namesti Kristusa. Zato je hotel bolje to prikazen preiskovati in premišljati, vendar pa pri učencih ostati. Po Božjem pripuščenji in naredbi se je zgodilo, da ni hotel Tomaž verovati ne Ženam, ne vsem drugim aposteljnom. Vendar si lahko mislimo, da je Tomaž, ko je od te zadnje prikazni Blišal, začel malo bolj to reč premišljati, in da je Boga prosil za razsvetljenje. Pa tudi sveti aposteljni so prosili svojega ljubega Učenika, naj Tomaža, kot zašlo ovčico ne zapusti, temveč ga razsvetli, in se mu prikaže.
2. Premišljuj, kako se je Gospod osmi dan po svojem vstajenji Tomažu in drugim učencem prikazal.
Ko je bil osmi dan po tem Tomaž z drugimi učenci 'red na gori Sion, in bo se pogovarjali od Kristusovega vstajenja, glej! tu je zopet častitljivi Jezus z veliko
*) Jan. 20, 24.
— 472 —
častjo prišel skoz zaperte duri, se je v sredo med nje vstopil in rekel: »Mir vam bodil" Učenci so bili iz serca veseli, so pokleknili in Gospoda molili. Posebno pa je bil sveti Tomaž zavoljo te prikazni ginjen, in je spoznal koj na pervi pogled, da je ta zares njegov Učenik. Zato je občutil serčno žalost čez svojo nevero in Bvojo terdovratnost, in tako ga je bilo sram, da ni mogel Jezusu v njegovo ljubeznivo obličje gledati.
Kristus pa mu je prijazno rekel: „Vloži svoj perst semkaj in poglej moje roke; in podaj semkaj svojo roko in položi jo v mojo Btran; ne bodi neveren, ampak veren." Na to prijazno očitanje bi bil se imel Tomaž dotakniti Jezusove rane; on pa je po znotrajnem razsvetljenji svoj greb spoznal in je s serčno žalostjo rekel: „Moj Gospod in moj Bogi" to jo: Težko sem se pregrešil, da sem v svoji zmoti tako dolgo ostal; zato nisem vreden, dotakniti se tvojih Bvetih ran, temveč spoznam svojo krivico, in prosim ponižno za odpuščenje; tudi tako verujem, da si ti, moj Bog in moj Gospod 1 resnično od mertvih vstal. Tomaž je to govoril s pravo serčno žalostjo in se je britko jokal. Gospod pa ni hotel biti s tem zadovoljen, temveč je ukazal na tleh klečečemu TomaŽu vstati in svojo roko v sveto stran vložiti. Sveti Tomaž je tedaj trepetaje vstal in prosil za odpuščenje. Jezus pa je vzel njegovo desno roko, položil si jo je v svojo sveto stran in rekel: Ne dvomi več, ampak ve-rovaj; „blagor jim, kteri niso videli in so verovali."
Bog je pripustil, da je ta apoBtelj nekaj časa neveren bil, zato da bi po njem vsi verni bili bolj vter-jeni v veri, da je Jezus zares častitljivo od mertvih vstal. Sveti Tomaž pa je tudi s tem, da je Kristusovih ran se dotaknil, tako goreč postal, da je skoraj pol sveta obhodil, in več Bto tisoč ljudi k sveti veri spreobernil. Nobeden izmed aposteljnov ni tako daleč prišel, kakor on; ker je v jutrovih deželah sveti evangelj oznanoval, in je do Indije prišel. Zato si pač zasluži, da ga vsi pobožni kristjani častijo in na pomoč kličejo, poBebno
— 473 —
pa na njegov god in praznik, rekoč: O sveti Tomaž! prosi za nas, da bomo prav verovali, in Bvojo vero tudi v djanji kazali.
3. Premišljuj, zakaj je častitljivo vstali Jezus svetih pet ran obderžaL
Pervič je hotel vse svoje verne od svojega resničnega vstajenja prepričati, in pokazati, da je zares vstal z ravno tistim telesom, na kterem je bil tako neusmiljeno ranjen "in preboden. Drugič je hotel svojih pet ran ob-deržati kot slavno znamnje zmage, da je namreč naše in svoje sovražnike premagal. Te rane namreč nam na glas pričajo, da je Kristus s svojim britkim terpljenjem naše sovražnike premagal, ter naše grehe in naše dolg6 po-
Slačal. Te rane nam pričajo, »da je pri Gospodu usmi-jenje, in pri »jem obilno odrešenje."1) Tretjič je te svete rane obderžal kot vidne dokaze svoje ljubezni in vseh čednosti, ki jih je v svojem britkem terpljenji na znanje dajal. One nam pravijo namreč, da imamo misliti na njegovo ljubezen in dohroto, na njegovo ponižnost, po-terpežljivost, krotkost in na druge Čednosti, ker ranjeni Gospod vsaki pobožni duši tako le govori: „I>eni me ko pečat na svoje seree, ko pečat na svojo roko;-2) to je: Vračaj mi ljubezen za ljubezen; na me naj merijo vsa tvoja dela, vse tvoje krepostne vaje. Hodiv'/a mano, in nosi moje rane vedno v svojem serci. — Cetertič je hotel ljubeznjivi Odrešenik obderžati te svete rane v naše zveličanje in v našo korist, da so nam studenci gnade, znamnja Božje milosti in varno pribežališče. Iz teh ran namreč zamoremoin imamo vodo Božje milosti zajemati, da se naše duše čistijo, hladijo in rodovitne na dobrih delih postanejo. One so nam znamnja milosti Božje, ker nas zagotovljajo, da je Kristus pri svojem nebeškem Očetu naš zagovornik in srednik; da zamoremo po Kristusu nebeškega Očeta vtolažiti, in zadobiti njegovo milost; ako mu namreč s skesanim sercem in s
') P«, 129, 7. ') Vis. pes. 8, 6,
— 474 —
spokorno dušo Jezusove rane, njegovo britko terpljenje, in njegove obilne zasluge kažemo in pred oči stavimo. Saj moremo in imamo govoriti z Davidom: »Ozri se, Bog, naš varh! in poglej na obliSje svojega Maziljenoa,"1) ali Kristusa, kterega si nam pomazilil za našega naj višega kralja, duhovna in preroka. Pri njem je obilno odrešenje; zato ti darujemo in plačujemo iz njegovega zaklada in iz njegove obilnosti za naše grehe. On je naša hramba in naš varh; v njegovih ranah imamo svoje pribežališče, svojo terdnjavo zoper vse svoje sovražnike in zopernike. In na zadnje petič je obderžal Gospod te rane v muko in osramotenje pogubljenih, in v tolažbo izvoljenih. Te rane bodo namreč na sodnji dan pogubljene strašno ranile in mučile; ko bo namreč Gospod jim te rane kazal, in jim pri tem tudi očital svojo zvestobo, ljubezen in dobroto, in pa njih hudobnost, oterp-njenost in veliko nehvaležnost. Izvoljenim pa bodo te rane ko znamnja Božje ljubezni neizrečeno tolažbo in radost dajale. — Zato ljubi moj kristjan 1 uči se zajemati iz teh studencev gnade vodo Božje milosti, svoje zveli-čanje, in svojo srečo, svoj časni in večni blagor, ter reci:
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češčene njegove častitljive rane na vekomaj. Amen.
O Jezus, častitljivi ZveličarI jaz te v duhu molim, poljubim in častim tvoje svete, Častitljive rane, in te ponižno prosim: odpusti mi, kar sem kedaj s svojimi rokami, nogami in s sercem grešil. Amen.
O Jezus! jaz serčno pozdravljam tvoje častitljive rane: vanje vložim vse svoje misli, besede in dela, da jih ti popraviš; vanje priporočim svoje prijatle in ne-prijatle, žive in mertve, da jih ti ovarješ in zveličaš; vanje pogreznem vse svoje grehe in hudobije, da jih ti izbrišeš; vanje skrijem svoje serce, da ga ti od grehov očistiš, s Bvojo ljubeznijo vnameš, s svojim Bercem ze-diniš, in s svojo gnado napolniš. Amen.
») Ps. 8J, 10.
— 475 —
O Jezus, moj ranjeni Odrešenik in Zveličar! jaz te prosim po tvojih svetih ranah, okrSpi mojo vero, pomnoži moje upanje, in vžgi v meni Božjo ljubezen! premagaj moje sovražnike, splačaj moje dolgč, in ovaruj me vsega zlega. Oh! kaži te svoje rane svojemu nebeškemu OSetu, da mi On svojo gnado in milost, svoje Božje obličje in vso svojo čast in slavo pokaže. Amen.
K rani desne strani.
Pozdravljena bodi, o presveta rana serca Jezusa Kristusa! ti studenec ljubezni, ti vrata nebeškega raja in večnega življenja, ti zakladnica nebeškega bogastva! Jaz te pozdravljam in Častim s tisto ljubeznijo, s ktero te je Jezus, moj Odrešenik, prejel, in po svojem vstajenji obderžal. 0 najdobrotljiviši Jezus! v tvoje rane priporočim in skrijem svoje grešno serce, in te prosim, da jih svojemu nebeškemu Očetu kažeš, in tako njegovo jezo potolažiš, zaslužene šibe odverneš, in nam grešnikom njegovo milost in gnado zadobiš. Amen.
Osmi odstavek.
Kristina 10 prikaže »odmerim nčencem pri 4<ialile|-ftlceni morji In izroči mv. Petru »tvoje ovžice.
Za god in praznik stola svetega Petra (22. februarja.)
* Jezus jim reče: Pridite in jejte. Nobeden teh, kteri so se k jedi tsedli, si ga ni upal vprašati: Kdo si ti? Ker so vedeli, da je Gospod(Jan. 21, 12.)
1. Premišljuj, kako se je Jezus pri Galilejskem m°rji prikazal, ko je Peter z Janezom in s peterimi drugimi učenci ribe lovil.
Celo noč so ti učenci ribe lovili, pa nič niso vlo-V*H: zato se jih je Jezus usmilil, in jim je hotel v njib
— 476 —
uboStvu pomagati. Zato je zjutraj na bregu stal in jim je rekel: »Otroci! imate kaj jesti? Odgovorili so mu: Nič. Jim reče: Verzite mrežo na desno stran Solna, in bote naSli8, to je, bote vlovili rib. — Vergli so tedaj mrežo, kakor jim je bil rekel, in so vlovili toliko rib, da niso mogli mreže vleči zavoljo obilnosti rib. Vsi so se temu čudili, in so si mislili, da človek, ki stoji na bregu, mora svet človek biti. Sveti Janez pa je rekel Petru: »Gospod je.81) Ko je Peter sliSal, da je Jezus, vnela se mu je taka želja, pri njem biti, da je koj v vodo skočil, in do brega plaval, akoravno je bilo dve sto komolcev do brega. Med tem so uni s čolničem pri-veslali, in so mrežo z ribami za Babo vlekli, v kteri je bilo sto tri in petdeset velikib rib. — Poglej, ljubi moj kristjan! Jezusa moramo ubogati, storiti, kar nam on veleva, ako hočemo kaj vloviti, kaj zaSlužiti, ali sploh kaj pridobiti.
2. Premišljuj, kako je ljubeznjivi Jezus sedmerim učencem kosilo čudovitno pripravil, in jih povabil jesti.
Ko so Se uni Sesteri učenci h Kristusu priSli, so vsi ga počastili. On pa jim je prijazno rekel: »Pridite in jejte.8 In oni so zagledali velik ogenj, in ribo na žerjavici, in kruh zraven. Okoli tega ognja so se tedaj vaedli; in Kristus je razlomil kruh, in ga je dal vsakemu en kos; in tako je razdelil tudi ribe. In sveti Janez pristavlja: »Nobeden teh, kteri so se k jedi vsedli, si ga ni upal vpraSati: Kdo si ti? ker so vedeli, da je Gospod.8 — Pomisli, pobožni kristjan! pri tej čudo-vitni prikazni veliko Jezusovo ponižnost. On namreč, voegamogočni Bog in častitljivi Gospod nebes in zemlje, streže svojim učencem, kakor da bi bil njih hlapec; skrije svoje veliČastvo, jim pripravi kosilo, deli jim jedi, in jim streže, kakor da bi bil njih BluŽabnik. Kaj so si neki sveti angelji pri tem mislili? Jaz mislim, da angelji z učenci vred niso od stermenja vedeli, kaj bi si mislili,
») Jan. 21, 4-7.
— 477 —
storili in rekli. Zato tudi ne omenuje sveti Janez, da bi bili učenci med jedjo kaj govorili. Kristus pa se jim je prav prijaznega Bkazal, in jim je taka znamnja svoje ljubezni dal, da so bili od ljubezni in radosti kakor zamaknjeni. Tu vidiš tedaj, da je bil Kristus ponižen ne samo na zemlji, dokler je tu živel, ampak tudi po svojem vstajenji v svojim častitljivem življenji, in še sedaj v nebesib je ponižen. Glej, kako on rad svojim izvoljenim služi, kakor je bil tudi obljubil rekoč: »Blagor tistim blapcem, ktere Gospod čuječe najde; resnično vam povem, da jib bo k mizi posadil, ter jim strogel."1) O prečudna Gospodova ponižnosti Kdo ne bi botel tako ponižnemu, prijaznemu • in Ijubeznjivemu Gospodu rad Blužiti, in z zvestim in ljubečim sercem mu vdan biti? Prizadevaj Bi tedaj vedno bolj v njegovi ljubezni rasti, in brez naveličanja in neprenehoma mu iz celega serca služiti. Ker pa sam iz sebe tega storiti ne premoreš, prosi njega, kakor sveti Ignacij, vstanovnik Jezusove družbe, da ti svojo gnado da, rekoč: Gospod, daj mi svojo gnado, da ti bom služil. Za svoje plačilo ne terjam druzega, kakor tvojo ljubezen, in jaz sem plačan in bogat dovolj.
3. Premišljuj, kako je K r i s t u b, Božji pastir naših duš, svetemu Petru vse svojo ovčice brez izjema izročil, in ukazal, da naj jih pase.
To pripoveduje sveti evangelist s temi le besedami: »Ko bo tedaj odjedli, reče Jezus Simonu Petru: Simon Jonazov! ali me ljubiš bolj, kakor ti le? Mu reče: To je da, Gospod! ti veš, da te ljubim. Mu reče: Pasi moja jagnjeta. Mu reče zopet: Simon Jonazov! ali me ljubiš? Mu odgovori: To je da, Gospod Iti veš, da te ljubim. Mu reče (zopet): Pasi moja jagnjeta. Mu reče vtretjiČ: Simon Jonazov! ali mo ljubiš? Peter je žalosten bil, ker mu jo ▼ tretjič rekel: Ali me ljubiš? In mu je rekel: Gospod! rt ve3, da te ljubim. Mu jo rekel: pasi moje ovce.-")
') Luk. 12, 37. ') Jan. 21, 15-17.
— 478 —
To je: Jaz, najviši pastir, izročim tebi brez izjema vsa svoja jagnjeia z ovcami vred, vse verne. S tim je njega, in vse njegove naslednike postavil za svojega namestnika in vidnega poglavarja svoje cerkve, ter pokazal, da se more le z ljubeznijo priti do te najviše službe.
Molitev za papeža.
Hvaljen bodi Jezus Kristus od cerkve, ki se tukaj še bojuje, in od cerkve, ki se že zmage v nebesih veseli. Amen.
Gospod Jezus Kristus, najviši pastir vseh pastirjev! poglej milostljivo na svojega služabnika 1.1., kterega si vidnega poglavarja in pastirja svoje cerkve postavil; podeli mu svojo milost, da z besedo in z zgledom tvoje ovČice, to je, verne kristjane, pase, zato da s čedo vred, ktero si njegovi skerbi izročil, večno življenje doseže. Amen.
Deveti odstavek,
KrlstoH ac prikaže svojim učencem v €>ialileji.
Za velikonočni čas.
pEnajsteri učenci pa so šli v Galilejo, na goro, kamor je bil Jezus ukazal. In ko so ga videli, so ga molili." (Mat. 28, 16, 17.)
1. Premišljuj, kako se je Gospol prikazal v Galileji na gori Tabor aposteljnom, učencem in I vernim, kterih je bilo več ko pet sto vpričo.
Ta prikazen je ena iz najimenitniših, ker se ni prikazal samo enajsterim, ampak tudi vernim, kterih ja , bilo več ko pet sto zbranih, kakor priča sveti Pavel. Zato jim je bil to prikazen tudi poprej napovedal, k° je šel na oljsko goro, rekoč: rKadar bom pa vstal, poj-
— 479 —
dem pred vami v Galilejo." *) Povabil jih je bil k tej prikazni tudi po Mariji Magdaleni, in po druzih svetih ženah, rekoč: »Povejte mojim bratom, da naj gred6 v Galilejo, ondi me bodo videli."8) Kristus bi se bil lahko svojim učencem v judovski deželi prikazal; Vendar je hotel, da si imajo to veselje nekako zaslužiti, in pokazati svojo zvestobo, ker so morali iz ljubezni do njega tako dolgo pot, tri dni hodd, storiti. Dobri učenci so imeli tako željo, Kristusa videti, da so šli tjekaj ne Bamo aposteljni, ampak tudi veliko drugih, in morebiti VBi, kteri so v Judeji na Jezusa verovali; več ko pet sto jih je bilo, brez žen, ktere se niso Štele. In kdo ne bi rad tri dni hoda storil, zato da bi videl Jezusa, ki je bil od mertvih vstal ? Ti praviS morda, da bi rad tisoč dni hoda storil, ako bi mogel Jezusa na tem svetu videti. Pomni pa, da je naSe življenje popotovanje enega samega dneva. Hodi tedaj od ene Čednosti do druge, da zamoreS v nebeSki Galileji enkrat Jezusa videti.
Slo jih je več ko petsto bratov ali vernih mož z veliko radostjo v Galilejo, kakor da bi Sli na ženitvanje. Sli so na goro Tabor, kjer Be je bil poprej Kristus spremenil in bo ondi z velikim hrepenenjem čakali na veseli prihod Gospodov. Ko bo tedaj vsi goreče molili, tu se jim je približal najlepSi med človeškimi otroci, v veliki svetlobi in z velikim veličastvom. Sveti Matevž pravi: „In ko so ga videli, so ga molili." Svetloba namreč njegovega liožjega veličastva jih je s svetim strahom tako napolnila, da so na svoj obraz pred njim padli in kakor nebeSke trume z največo ponižnostjo ga molili.
Veči del učencev in vernih ga niso Se nikoli v njegovi slavi videli. Kako jim je bilo tedaj pri serci, kedar "o Bvojega Učenika v njegovi neizrečeni lepoti videli? Ko je sveti Peter pred Kristusovim terpljenjem na ravno tej gori Kristusa spremenjenega videl, bil je tako poln
') Mat. 26, 32. ') Mat. 28, 10.
— 480 —
radosti, da je na ves svet pozabil, in je botel vedno na tej gori prebivati in OBtati, da bi bil mogel vedno gledati lepoto Kristusovega obličja. Vendar Kristus se takrat ni bil tako lepega pokazal, kakor sedaj; tudi ni takrat še imel svojih svetih pet ran, ktere so njegovo telo neizrečeno kinčale. Kako veselje je tedaj čutil sveti Peter, kako veselje bo čutili drugi aposteljni in pa vsi učenci in vse učenke Kristusove, ko so čuda lepo telo Jezusovo pred sabo videli,
5osebno ker se celo njegovo telo na tanjko videti mogli I •ni so mislili, da so v nebesih, akoravno so le človeško Jezusovo natoro, se ve da, častitljivo videli.
Pripoveduje se od nekega človeka, kteri je enega angelja v podobi lepega mladenča samo par trenutkov videl; vendar tudi ta kratek pogled ga je bil tako ove-Belil, da je potlej večkrat rekel, da bi rad eno oko dal, samo day bi še enkrat par trenutkov angelja videti mogel. Če je angelj v tuji podobi tako lep, kako lep mora biti kralj vseh angeljev v svoji lastni podobi? Zato dodeli o najdobrotljiviši Odrešenik 1 da bomo v tvoji sveti službi bolj marljivi, zato da tim gotoviše pridemo gledat tvoje Božje obličje v nebesa. Amen.
2. Premišljuj, kako je Gospod vse bvoje učence tolažil.
Ko so vsi pričujoči dolgo na svojih obrazih ležali in Jezusa prav ponižno molili, približal se jim je Jezus in s prijaznimi besedami jib po Bvoji navadi pozdravil rekoč; »Mir vam bodi!" Ne bojte se, saj sem jaz sam, vaš Učenik. Nekteri zmed njih namreč, kakor pravi sveti Matevž,1) bo dvomili, da bi bil Jezus sam tu pri-ČejoČ, in niso mogli verovati, da je ta njih Učenik, kteri je na sramotnem križi pribit visel. Da bi jim vsak f dvom vzel, rekel jim je: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji2) to je: Veselite se, ljubi moji pri-jatlil in radujte eo z mano; saj moje terpljenje je sedaj
') Mat. 28, 17. 3) Mat. 2S, 18.
— 481 —
končano, in jaz sem postavljen gospodar nebes in zemlje. Moj Oče mi je dal vso oblast, da ko pravi kralj ž Njim vred kraljujem nad vtem, kar je v nebesih in na zemlji. On mi je oblast dal, pogubiti in zveličati. On mi je oblast dal, vbo vredovati in napraviti, kakor se mi ljubi. Zato bi se lahko maščeval nad svojimi sovražniki, in jih v enem trenutku pogubil. Lahko bi jih kaznoval z vsemi časnimi zlegi, in potem Se v pekel pogreznil. Ali tega nočem storiti, akoravno so si to zaslužili; temveč, da vam zgled dam, kako imate s svojimi sovražniki ravnati, hočem jim dobro skazovati, namesti hudega in jih po vas vabiti k pokori in k mojemu prijateljstvu. Glej, ljubi moj kristjani „da je pri Bogu mogočnost" združena „z usmi-ljenjen," kakor priča David.
3. Premišljuj, kaj je Gospod učencem ukazal in naročil, namreč da imajo vse ljudi učiti in kerstiti.
Rekel jim je namreč: „ To raj pojdite, in učite vse narode, in kerSčujte jih v imenu Očeta, in Sina in svetega Duha.88) Kdo se zamore dovolj čuditi čez veliko Kristusovo dobroto, da vsem ljudem brez izjema, tudi tistim, kteri bo ga zaničevali in zapljuvali, in tako neusmiljeno ž njim delali, da je groza, vse grehe in hudobije odpusti, ako le nanj verujejo, se poboljSajo in se dajo kerstiti in svoje grehe popustijo? In glej 1 ravno to, kar je storil tistikrat Judom in nevernikom, to dela Se dan današnji. On ponuja vsem svojo milost, posebno pa tebi, o grešniki ker te ne kaznuje za tvoje velike grehe, temveč ti želi dati svojo gnado in milost, zato ti daja življenje, da bi pokoro delal. Če pa v svojih grehih nepremišljeno naprej živiš, gorje tebi na zadnje 1 ti padeš v roke njegove ostre pravice.
Tu pomisli tudi, kako je Gospod b tu zgoraj omenjenimi besedami zakrament svetega kersta postavil, ko
') Ps. 61, 12. 13. •) Mat. 28, 19. Kristusovo iivljanja in smert.
31
— 482 —
sredstvo, s kterim se grehov znebimo, in Božja gnado zadobimo. V svetem kerstu namreč se otrokom odpušča izvirni greh, in odraščenim tudi vsi lastni grehi, kar so jih storili pred kerstom; odpušča se jim tudi ves dolg in kazen; vlivajo se jim tri Božje čednosti, vera, upanje in ljubezen; kerščeni postanejo tempelj svetega Duha, in deležniki aH dediči nebes. Ali niso to velike milosti, ktere nam Kristus deli brez vseh naših zaslug? Bodimo mu tedaj hvaležni, in prosimo ga za pomoč njegove svete gnade, da bomo tudi spolniti zamogli, kar smo pri svetem kerstu obljubili.
4. Premišljuj, kaj je Gospod obljubil svoji cerkvi pred vidnim poglavaijem, namreč Petrom in njegovimi nasledniki.
Rekel jim je namreč še te-le tolažbe polne in pomenljive besede: »Glejte! jaz sem z vami vse dni do konca sveta I" *) S temi besedami je obljubil svoji cerkvi svojo vedno pomoč in brambo, pa tudi svojo vedno pri-čejočnost v cerkvi zato, da se njegov nauk brez vsake zmote čist ohrani; s temi besedami je obljubil tudi, da hoče zmirom pričejoč biti v svoji cerkvi v zakramentu svetega ReŠnjega telesa, kjer je v resnici pričejoč in prebiva med nami kakor Bog in kakor človek, tako da lahko vsak trenutek, kadar koli želimo, pred njega stopimo in mu svoje reve in potrebe tožimo. Kolika milost je to, spozna samo tisti, kteri to večkrat premišljuje; zato hočemo to poznej bolj razločno premišljevati.
Poglej, pobožni kristjan! kako zvesto Bog za nas skerbi, in kako išče nas k sebi potegniti. Ne bodi mu tedaj nehvaležen, ne bodi terdovraten, temveč spoznaj njegovo veliko ljubezen; daj in daruj mu ti svoje od ljubezni goreče serce in poverni mu ljubezen za ljubezen.
Do teh besed popisuje sveti Matevž to prikazen, in sklene svoj sveti evangelj. Gotovo pa je, da je Gospod
>) Mat. 28, 20.
— 483 —
ne samo te beaede, ampak Se veliko družili prijaznih besed govoril b svojimi vernimi in učenci. Ker je imel namreč vse svoje ljube prijatle vkupaj zbrane, in jih je hotel popolnoma vtolaSiti, in v veri vterditi, zato se je pač dolgo in prav prijazno ž njimi pogovarjal. Potem jim je dal svoje svete rane poljubiti, in na zadnje Se svoj sveti blagoslov. — Tu pomisli, kako bo bili njegovi učenci b to prikaznijo vtolaSeni in oveseljeni. (Je bi človek tudi vse posvetne radosti in veselja v svojem serci h kratu čutil, vendar ne bi Be ta radost dala primeriti tisti duhovni radosti, ki so jo učenci pri tej prikazni čutili. In če je bila ta duhovna radost že tu na zemlji pri učencih tako silno velika, kako velika, kako osrečivna, kako nezmerna bo radost v nebesih?
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus od vseh vernih za vse Člene svete vere! Amen.
Gospod Jezus Kristus! učenik in plaČevavec vseh vernih, kteri si svoji cerkvi svojo vedno pomoč obljubil, „da je peklenska vrata premagati ne morejo;" dodeli mi, te prosim, I11Č svoje nebeške milosti, da zamorem s svetimi aposteljni iz scrca govoriti: .verujem eno sveto, katoliško cerkev;" da se vedno terdno te cerkve deržim, njeni nauk in njeno razlaganje Božje besede sprejmem in po njem živim, in tako pravo in večno veselje v nebesih dosežem. Amen.
0 Bog! jaz verujem in spoznavam vse, kar sveta katoliška cerkev veruje in spoznava, in sem pripravljen in voljan, za katoliško resnico vso, še celo smert terpeti. Jaz te prosim po vseh svetih apostelj-
31*
— 484 —
nih, muČenikih in svetih spoznovavcih; ohrani in pomnoži v meni to pravo vero. Amen.
0 Gospodi dodeli, da v luči katoliške vere do nebeške luči večne slave pridem. Amen.
Deseti odstavek.
Kaj je Kristus do svojega vnebohoda na zemlji delal.
Za velikonočni čas.
„Tudi po svojem terpljenji se jim je živega skazal e mnogimi znamenji, ko se jim je prikazoval štirdeset dni, in govoril od
Božjega kraljestva." (Dj. ap. 1, 3.)
1.	PremiSljuj, kje je Jezus po svojem vstajenji do svojega vnebohoda bival.
Učeniki mislijo, da je bil Gospod večidel pri Bvoji ljubi Materi, in je dajal večkrat nji gledati neizrečeno slavo svojo, kakor aposteljnom. Ohl kako se je njeno materno serce veselilo njegovih svetih pogovorov 1 Kako radost je čutila, ko je njegovo častitljivo veličastvo gledala 1 Lahko verujemo, da sta oba marsiktero uro v svetih pogovorih preživela, in se pogovarjala o rečeh, kterih noben ČloveSki um zapopasti ne more. Tu se je presveti Devici vsa britkoBt, ki jo je do sedaj imela, v samo veselje spremenila, in vse postrežbe, ki jih je Jezusu bila skazala, so ji bile stotero poplačane. Tukaj je presrečna Devica neizrečeno večo tolažbo čutila, kakor jo je bil čutil sveti Tomaž, in je tudi bolje čutila ogenj Božje ljubezni. Mar sikteri krat je ležala v zamaknjen ji pred svojim Božjim Sinom, in je Božje skrivnosti gledala. Ona je tako tistih Štirdeset dni vedno novo radost in Bladkost okušala.
2.	PremiSljuj, kako je Gospod večkrat svojim učencem se prikazal, in ž njimi govoril od svojega kraljestva, to je, od Bvoje cerkve na zemlji in v nebesih.
— 485 —
Omeniti je vredno, zakaj ni Sel Kristus koj, ali saj kmali po svojem vstajenji v nebo, ker je vendar vso pravico do nebes imel, in ker ga je le prav malo Število ljudi častilo; vsi drugi ali ga niso poznali, ali pa so ga zaničevali. Njegova neizmerna ljubezen ga je na zemlji Se deržala, in njegovo zvesto serce in skerb za blagor učencev in vseh vernih. Lahko bi jih bil tudi po svojib angeljih podučil in v veri uterdil; toda njegova ljubezen in ponižnost je bila tako velika, da je hotel to sam storiti. Kaj je pa ves ta čas na zemlji delal, popisuje sveti Lukež tak6 le: „Tudi po svojem terpljenji se jim je živega skazal z mnogimi znamnji, ko se jim je živega prikazoval Stirdeset dni, in govoril od Božjega kraljestva." Iz teh besed se posnema, da se je svojim učencem večkrat prikazal, kakor so sveti evangelisti zapisali; in da se je ž njimi pogovarjal od Božjega kraljestva, to je: od njegove cerkve, ktera se tukaj na zemlji bojuje, in od zmagovavne cerkve v nebesih; kako namreč imajo sveto cerkev tukaj Širiti, vladati in obraniti. Tistikrat je tudi Bvete zakramente nekaj postavil, nekaj poterdil; ravno tako jim je daritev Bvete maSe razložil, mnogo svetih obredov ukazal, člene svete vere bolj razložil in odločil; poslednjič tudi svetega Petra zopet postavil in poterdil višega pastirja cele cerkve.
Tu si labko vsak misli, kako serčno so se učenci veselili, ko jim je ljubi Učenik tolikokrat se prikazal, jih s svojim častitljivim obličjem oveselil, Božje skrivnosti jim razkladal, in ž njimi prav prijazno ravnal. Tudi bo labko verjame, da ni vselej vsem Bkupej se prikazal, ampak tudi posameznim: ter je vsakemu več ali manj gnad skazal, kakor je bil več ali manj vreden. V življenji svetnikov beremo čudne reči, posebno, kako veliko veselje so čutili, kadar Be jim je Kristus prikazal; od pogleda njegovega častitljivega telesa so tako neizrečeno veselje čutili, da so bili vsi zamaknjeni. Take, in Se veliko veče gnade so aposteljni pri večkratnih Kristusovih prikaznih prejemali. O, kako veliko in obla-
— 486 —
živno je bilo veBelje svetih aposteljnov, kteri bo skoraj vsak dan Jezusa videli, in Ž njim govorili!
Tudi sveti Mariji Magdaleni in drugim svetim ženam bo je ene krate Jezus prikazal, ktere je toliko več tolažil, kolikor so več britkosti pri njegovem terpljenji skusile. Oh, kako je te pobožne, svete žene Kristusov pogled v Božji ljubezni vnemal! in koliko veselje so zajemale iz osrečivne pričejočnosti našega Zveličarja 1 Kako srečne so se štele, da so Jezusu stregle, dokler je še živel; ker je milostljivi Jezus tisočkrat več duhovnih milosti in gnad jim delil, kakor so mu bile one od svojega posvetnega premoženja podelile. Kolikor-krat je od njih proč šel, tolikokrat jim je kako posebno milost, kak poseben dar zapustil, in je vselej njih serca vnovič vžgal z novo gorečo ljubeznijo. Oh, Gospodi vžgi tudi v mojem serci srečni zubelj svoje svete ljubezni.
3. Premišljuj, kam je bil častitljivi Odrešenik duše svetih očakov do svojega vnebohoda peljal.
Ves drugi čas, kar ni bil Jezus pri nobenem človeku, je bil pri dušah svetih očakov, ki jih je s svojo prijazno pričejočnostjo razveseljeval. Mi sicer ne vemo, kje so ves ta čas čakali sveti očaki; vendar menijo ne-kteri sveti očetje, da so bili v pozemeljskem raji. Ker so vživali že nezmerno radost, ker so gledali Jezusa kot Boga in človeka, zato so bili skoraj tako srečni, kakor da bi bili že v samih nebesih. Tako so teh štirdeset dni vedno vživali, dokler niso bili na dan Jezusovega vnebohoda iz pozemeljskega v nebeški raj prestavljeni.
Med velikonočjo in med binkoštmi moli večkrat to le
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, naše zveličan je, naša slava, in naš raj veselja! Amen.
0 vse ljubezni in hvale vredni Jezus! jaz te pozdravljam, molim, hvalim in Častim zavoljo ljubezni,
— 487 —
b ktero si nas ljudi odrešil, in ti toliko stokrat Čast in hvalo dajam, kolikor je svetnikov v nebesih, in ljudi na zemlji. Tudi želim iz serca, da ti vsi spodobno Čast skažejo, in ti hvalo dajejo za vse dobrote, kar si nam jih storil; na zadnje tudi za vse milosti in radosti, ki jih boš svojim izvoljenim na vekomaj skazoval. Amen.
Petnajsto poglavje. Častitljivi vnebohod Kristusov.
Pervi odstavek.
Od praznika in skrivnoati Kristusovega vnebohoda.
Za ta praznik.
„Kraljestva po zemlji, pojte Bogu! prepevajte Gospodu, prepevajte Bogu, ki se pelje na nebu neba proti vzhodu!" (Ps. 67, 33.)
1. Premišljuj slavni praznik in veliko skrivnost čudopolnega vnebohoda Kristusovega.
Pobožni kristjan ! danes praznujemo tako častitljiv, vesel, in tolažbe poln praznik, kakoršnega celo leto ne praznujemo. Sveti Bernard pravi: »Današnji praznik je tako Blaven in častitljiv, ker je konec in dopolnjenje vseh druzih praznikov, in srečno dokončanje vsega popotovanja našega Gospoda Jezusa Kristusa." Spodobi se, da se radujemo, kadar je po prestanem terpljenji častitljivo od mertvih vstal. Ali še bolj se spodobi, da se danes veselimo, ko je naš Zveličar, ki je iz lastne moči častitljivo vstal, ta dan častitljivo in zmagovavno, z vsemi svetimi očaki, v nebeško mesto Jeruzalem šel. Tako pravi tudi Bveti Bonaventura: »Od začetka sveta "e ni nikoli tako slaven praznik obhajal, in tudi bo ne bo nikoli več obhajal, kakor samo še po poslednji sodbi." TiBtikrat namreč bodo častitljivi Odrešenik in vsi njegovi izvoljeni b častitljivimi telesi zopet v nebesa nazaj
— 488 —
šli, kjer bodo večno zmago obhajali. Današnji praznik presega tedaj vse druge, in dela vse druge praznike v Kristusu slavne in popolne. Danes namreč obhajamo slaven praznik Gospodov, pa zraven se spominjamo tudi vseh njegovih izvoljenih; ker je Kristus danes častitljivo v nebesa šel; in vjete, to je, rešene vjete ali vse pravične Btare zaveze sabo peljal. Če dan praznujemo, ko je kterikoli svetnik v nebesa vzet bil, pač moramo veliko bolj praznovati današnji dan, ker je Najsvetejši z veliko tisoč svetih mož in žen častitljivo v nebesa šel, in nam vsem pot do nebeB odperl. Kako slaven pa je bil ta vnebohod, si ne more noben človeški um domišljati, ne zapopasti ali po vrednosti razložiti. Če je namreč že mesto Rim svojim zmagovavnim vitezom slovesne vhode napravljajo; kako slovesen vhod je pa nebeško mesto Jeruzalem zmagovavnemu vitezu Jezusu Kristusu napravilo, kteri je petero mogočnih Bovražnikov z njihovimi trumami, namreč svet, meso, greh, smert in hudiča tako junaško premagal? Tukaj morajo vsi jeziki umolkniti, in vsaka človeška pamet se vezati. Kolikor nebesa zemljo presegajo, in Stvarnik svojo stvar, in Bog človeka; toliko preBega ta nebeški slovesni vhod vse pozemeljske.
2. Premišljuj veseli praznik vnebohoda našega OdreSenika.
Glejl ta dan je dan veselja, dan časti, dan zmage in slovesnega vhoda. Danes se je veselila presveta Trojica, človeška natora Kristusova, Marija Mati Božja, angelji v nebesih, aposteljni in vsi Kristusovi prijatli na zemlji. Presveta Trojica se je veselila, ker je Kristus, dobri pastir in častitljivi premagovavec, zmago-vavno in slavno s svojim plenom in z zašlimi ovčicami v nebesa prišel. Člo veška natora Kristusova se je veselila, ko je videla, kako velika čast in slava se ji godi. Mati Božja se je veselila, ko je s telesnimi očmi videla svojega preljubega Sinii tako častitljivo v nebesa iti. Sveti angelji so se veselili, ko bo videli, da be začenjajo polniti prazna me3ta v nebesih. Od začetka
— 489 —
sveta niso Se nikoli nobene duSe videli častitljivo v nebesa priti; danes pa so z nai večim čudenjem videli toliko tisoč duS s Kristusom svojim OdreSenikom vred v neizrečenem slavnem vbodu v nebeški Jeruzalem priti. Zdelo se je poprej, kakor je tožil prerok Jeremija, rekoč: rPoti na Sion žalujejo, ker nikogar ni, da bi prišel k praznovanju." ') Ko je pa danes Kristus častitljivo gori prišel, pot k nebeškemu Sionu pokazal, vrata od-perl in toliko tisoč duš sabo noter peljal; obl kako bo se nebesa veselila, kako so se radovali nebeški dubovi, ko bo videli, da pride toliko svetih mož in žen k nebeški radosti! Zato poslušajmo podučivno in tolaživno pridigo svetega Avguština, v kteri med drugim tako le govori: „Zveličar naš je v nebesa Sel, zato nimamo biti žalostni. Tje gor obernimo svoje misli, kjer ima biti enkrat naš počitek. Podajmo se med tem v duhu b Kristusom Gospodom v nebesa, zato da, ko pride tisti skriti dan, se bomo tudi b telesom tje podati zamogli. To pa moramo dobro pomniti, da s Kristusom ne prevzetnost, ne lakomnost, ne nečistost gori ne more; ker z našim nebeškim zdravnikom ne gre gori nobena hudobija. Ako želimo tedaj po kratkem času v nebesa priti, moramo odložiti vse svoje grehe in hudobije."
3. Premišljuj, kako je današnji praznik tolažbe poln, in daje upanje in tolažbo vsem vernim na s v e t u.
Danes čutijo vsi pobožni kristjani duhovno veselje in radost, in puščajo na strani vse druge skerbi, in vsako Žalost. Vsi, kteri ljubijo Jezusa, se danes ž njim vred veselijo; oni se veselijo njegove slave in radosti v nebesih, kakor da bi jo Bami vživali, kar je znamnje prave ljubezni, kakor je Kristus sam svojim učencem govoril: »Ako bi me ljubili, bi se pač veselili, da grem k Očetu." s) Potem se zamoremo veseliti zavoljo nas samih, ker ao se danes nebeška vrata nam ljudem odperla, in
') Žal. pes. 1, 4. ») Jan. 14, 28.
— 490 —
lahko koj po Bmerti v nebesa pridemo, ako ni nič po-zemeljskega na naši duši; pravični očaki pa, akoravno so bili brez madeža, so vendar morali v predpeklu čakati. Tretjič veseli se v Kristusu in v njegovih svetih pri-jatlih. V Kristusu, ker je daneB kot tvoj Besednik in Srednik k Bogu, svojemu nebeškemu Očetu, šel, zato da vedno za-te prosi, kakor pravi sveti Janez: „Mi imamo besednika pri Očetu, Jezusa Kristusa, pravičnega, in on je sprava za naše grehe."1) V njegovih svetnikih pa, ker si današnji dan s Kristusom Gospodom še več tisoč drugih zagovornikov in besednikov dobil, namreč vse svetnike Btare in nove zaveze, ki so b Kristusom v nebesa šli in so po njem zveličani. Vsi ti bo v Kristusu mogočni, in ako jih na pomoč kličeš, kakor se spodobi, zamorejo in hočejo v Kristusovem imenu za-te prositi, da v njih družbo v nebesa prideš. Oni vidijo v Bogu, kakor v zerkalu, vse, kar bo na zemlji godi; sveto pismo pravi namreč: „Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo videli, kakoršen je."8) In zopet pravi pismo: „ V Bogu živimo, se gibljemo in smo." 3) Koliko bolj pa so svetniki v Bogu, živijo v Bogu, in vidijo v Bogu vse, kar dela naše telo, in kar dela naša duša! Ker namreč Boga vedno gledajo, kakoršen je, vidijo tudi nas v Bogu, in poznajo dobro vse naše djanje in nehanje, naše delanje in naše odpočivanje, naše reve in potrebe. Priporočaj se tedaj marljivo Bvetnikom kot Kristusovim prijatlom in kot Božjim otrokom, ki tebe ljubijo, zato da bodo za-te prosili, in ti Božjo milost in nebeško Blavo zadobili, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteri je častitljivo v nebesa šel; in ČešČena bodi njegova slava, njegovo kraljestvo in veliČastvo na vekomaj! Amen.
>) Jan. 2, 12. a) Jan. 3, 2. ') Ap. dj. 17, 28.
— 491 —
O Jezus, mogočni premagovavec, kteri si vidno in Častitljivo v nebesa šel! jaz te prosim po nezmernem veselji tvojega prcčudnega vnebohoda, po tvoji največi moči in slavi, tudi po tvojem najslad-kcjiscm odpoČitku, in največi radosti in blaženosti: potegni me za sabo, in dodeli mi svojo mogočno gnado, da bom vse posvetno zaničeval, kakor me ti učiš, po tvojem kraljestvu pa in po tvoji večni slavi zares hrepenel, in na zadnje po tvojih neskončnih zaslugah tudi gnado in usmiljenje zadobil. Amen.
Drugi odstavek.
Kako Je Kristan pred svojim viiebohodom slovo jemal.
Za praznik Kristusovega vnebohoda.
, Peljal jih je pa verikaj v Bctanijo." (Luk. 24, 50.)
1. Premišljuj, kako Be je Kristus enajsterim aposteljnom prikazal, ko so pri kosilu bili.
Skrivnost Kristusovega vnebohoda je tako čuda-polna in nezapopadljiva, da se bolj angeljem, kakor ljudem spodobi od nje govoriti. Vae namreč, kar mi ljudje od nje govorimo, piSemo ali premišljujemo, je tako nepopolno, kakor če otroci od deržavnih zadev govorijo. Zato moramo to veliko skrivnost v vsi ponižnosti le po človeSko premišljati, da se naSa serca, kolikor je mogoče, ljubezni do nebeSkih reči vnamejo.
Ko je tedaj dolgo zaželjeni dan Jezusovega vnebohoda napočil, in je bil Kristus, kakor se meni, pri svetih očakih v pozemeljskem raji, jim je prijazno rekel: Na zadnje je priSel dolgo zaželjeni dan, da pojdemo gori v nebo. — O kako vesela novica je bila ta Bvetim očakom! Njih serca bo se z neizmerno radostjo napolnila, kar je David že zdavno prerokoval rekoč: „Jaz se veselim, ker mi pravijo: V Gospodovo hiSo pojdemo.
— 492 —
Naše noge bodo stale v tvojih preddvorih, o (nebeški) Jeruzalem!" *)
Ko je tedaj Jezus s svetimi dušami očakov v enem trenutku v Jeruzalem prišel, se je na gori Sion apo-steljnom prikazal, ki so bili ravno pri kosilu zbrani. In on jim je po svoji navadi prijazno rekel: »Mir vam bodi!" On se je vsedel k svojim aposteljnom za mizo, in je ž njimi jedel v radosti svojega serca, kakor sveti Lukež očitno priča, rekoč: »In kadar je ž njimi jedel, jim je zapovedal, da naj ne hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube Očetove,"s) to je, na poslanje svetega Duha. Tukaj je zopet čudno, da je hotel telesne jedi vžiti, kterih mu treba ni bilo; kakor voda zgine, ki se na razbeljeno železo vlije, tako se je telesna jed v njegovem častitljivem telesu zgubovala. Gospod je to storil iz zgolj ljubezni do svojih ljubih prijatlov; kakor imamo tudi mi navado, da iz ljubezni do gosta jemo in pijemo ž njim, da se ž njim veselimo. Oj pač bolj nebeško, kakor pozemeljsko kosilo! Jezus Kristus je sedel v kraljevski slavi in veličastvu med njimi, in njegovi učenci so toliko od njegove slave videli, kolikor je morejo prenašati človeške oči in serca. Jedi in vino je blagoslavljal jim s svojimi Božjimi rokami, in tako jim je oboje bolj dišalo. Tudi se je ž njimi prijazno pogovarjal, akoravno jim je med drugim tudi prav po očetovsko in prijazno očital njih poprejšno nevero in oterpnenost serca, da niso verovali tistim, ki so ga bili videli, potem ko je od smerti vstal. Na dalej je rekel: »Pojdite po vsem svetu, in oznanujte evangelje vsi stvari (t. j. vsem ljudem). Kdor veruje, in bokerščen, bo zveličan."3) Učite tedaj ljudi prav in popolnoma verovati, in sveti kerst, to je, pri kerstu prejeto nedolžnost s pobožnim življenjem obraniti, ali s pravo pokoro zopet si pridobiti. Jaz bom namreč zopet prišel, in vas k sebi vzel; potlej bomo vkupaj v nebeški domovini, in bomo
•) Ps. 121, 1. 2. ■) Ap. dj. 1, 4. ») Mark. 16, 15. 16.
— 493 —
pri nebeški mizi sedeli. Sedajno veselje v primeri z nebeškim ni več, kakor kaplja v primeri z vsem morjem; in vsa sladkost teh jedi in telesne pijače je le grenkost v primeri s sladkostjo nebeSkih jedi in nebeškega veselja. Ko na tem svetu terpite, povzdignite svoje oči proti nebu in pomislite, kako veliko veselje in neizrečeno plačilo tamkaj na vas čaka.
Nobeden naj ne misli, da je Kristus pri tej priložnosti svoje učence ostro kregal ali karal; naka 1 vse njegove besede so bile prijazne; sedaj namreč, ko je slov6 jemal, ni bil primeren čas kreganja ali karanja, ampak tolaženja in poterjenja. Zato jim je menda zopet govoril: „Vi ste tisti, kteri ste prebili z mano v mojih skušnjavah. In jaz vam odločim kraljestvo, kakor ga je meni Oče odločil, da jeste in pijete pri moji mizi v mojem kraljestvu, in da sedite na sedežih , ter sodite dvanajstere Izraelove rodove." ') Te in tem enake tolaživne besede je govoril Gospod prav ljubeznivo in odkritoserčno, in si je prizadeval svoje učence tolažiti in podučevati.
2. Premišljuj, kako je Gospod svoje ljube učence v Betanijo ven p e 1 j a 1. Sveti Lukež namreč pravi očitno: »Peljal jih je pa venkaj v Betanijo." 2) Menda jim je tako le govoril: Vedite, ljubi moji! da je čas mojega vneboboda se približal. Tedaj moram od vas slovo vzeti. Zavoljo teh beBed so bili učenci žalostni, in več njih se je začelo jokati, Gospod pa jih jo tolažil, rekoč: Nikar ne žaljujtei saj grem, da vam pripravim mesto; in kedar bo vaše mesto pripravljeno, pridem zopet, da vas k sebi vzamem.
Med tem, ko je bil Gospod pri enajsterih apostelj-nib, se jih je zbralo po Božji naredbi veliko druzih pobožnih mož in žen, do sto in dvajset, v hiši poslednje večerje, ker je hotel Gospod, da bi imeli vsi ti vpričo biti pri njegovem vnebobodu. Ko so bili tedaj vsi v
') Luk. 22, 28-30. >) Luk. 24, E0.
— 494 —
obednici zbrani, z Marijo, Materjo Božjo, je Jezus rekel: Sedaj hočemo iti ven v Betanijo, predno grem v nebo. Tedaj je vzel Gospod svojo ljubo Mater, svoje učence in prijatle, in jih je peljal ven v Betanijo. S to majbno čedo je zapustil Jezus, Božji pastir, obednico; On je od spred hodil, in njegova Mati je bila zraven njega. Vsi drugi, sveti aposteljni in učenci, in kar jih je bilo Se sčSlo, so Sli za njim. Nemarni Jeruzalemljani so videli Bicer učence, in vendar niso nič opazili od skrivnosti , kako zmagovavni Gospod in Zveličar s svojimi častitljivimi svetniki nevidno pred njimi hodi. Zato je Šla po njegovi milosti in moči ta sveta družba brez strahti. in varno po ulicah mesta Jeruzalem skoz mestna vrata ven, čez dolino Jozafat in Oljsko goro do Beta-nije; tako da so vsi sveti tovarSi z veseljem videli Gospoda pred sabo hoditi, kterega neverni ljudje videti niso mogli. Častitljivo telo namreč se da lahko videti, kakor in komur hoče. Tu pomisli, o kristjani kako vesela je bila ta pot, kjer so bili pričejoči kralj nebes in zemlje v kraljevskem kinči in slavi, in njegovi ljubi prijatli, in neštevilna množica angeljev in svetih očakov. Oh, kaj fio se pač med sabo pogovarjali? Sveta družba je Sla po prijazni Jozafatovi dolini, in njih serca so bila vžgana s čudovitno ljubeznijo, in polna nebeške sladkosti. Morebiti jim je Gospod kot Učenik v Betaniji, kar hišo pokorščine pomeni, še za slovo nauka-polne besede govoril, od pokorščine in spolnovanja Božje postave, in jim je razlagal tiste evangeljske besede: „A.ko htčeS v življenje iti, spolnuj zapovedi."1)
3. PremiSljuj, kako je Gospod s vo je učence iz Be-tanije peljal na Oljsko goro.
Iz Betanije je peljal Jezus svoje zveste nasledovavce na Oljsko goro, kamor so pol ure daleč imeli. Ta je bila tedaj poslednja in tudi najveselejša pot, ktero je Jezus s svojimi učenci vidno storil. Zakaj celo to pot
») Ust. 19, 17.
— 495 —
je jim govoril tako tolaživne in prijazne besede, da so bili vsi pričejoči zmirom bolj vŽgani njegove ljubezni. Žalost in veselje so čutili v svojem serei. Žalost, ker jih je imel ljubi Učenik zapustiti, kterega bi bili radi vse svoje žive dni pri sebi imeli. Veselje pa, ker so Gospodu iz serca privoščili njegovo slavo, ako ravno seje imel od njih ločiti.
Ko so tedaj prišli na najviši verh Oljske gore, od koder bo vidi ne samo mesto Jeruzalem, ampak tudi skoraj vsa judovska in galilejska dežela, glej 1 tu se oberne Jezus k svoji Materi in k vsem pričejočim in pravi: Ljubi moji prijatli! ura je tu, da grem v svoje večno kraljestvo; ne žaljujte tedaj po meni, temveč veselite se, da zapustim ta revni svet, in da grem v svoje večno kraljestvo, v večno življenje. Jaz se sicer ločim od vas telesno, s svojo pomočjo in milostjo pa ostanem vedno pri vas, in v presvetem zakramentu altarja ostanem med vami z dušo in telesom. Tedaj vas ne zapustim, temveč sem vedno pri vas, da vas tolažim, krepim, rešim in ohranim, zato da tudi vi enkrat tisto slavo dosežete, v ktero me bote videli sedaj iti.
Ko so učenci to slišali, in s solzami v očeh in s sklenjenimi rokami govorili: O preljubi Učenik! veseli nas sicer, da greš v slavo svojega nebeškega Očeta; to da žalost nas obhaja, ko le pomislimo, da nas zapustiš, in da te ne bomo več med sabo videli. Zato te prosimo, da nikdar na nas ne pozabiš, temveč da nas vedno v spominu ohraniš; in da nam daš svoj sveti blagoslov, ter dovoliš, da ti še enkrat tvoje svete noge poljubimo. Gospod jim je to tudi dovolil; in tedaj se mu je naj-poprej sveti Peter približal, z veliko ponižnostjo pred njim pokleknil, in njegove svete noge s serčno pobož-nostjo in s solznimi očmi poljubil. In Gospod mu je menda rekel: Peter! tebi priporočim bvojo cerkev. Pasi moje ovce ko dober in zvest pastir. Jaz ti bom vedno na Btrani, in zoper vse tvoje sovražnike moči dal in te mogočno ohranil.
— 496 —
Po svetem Petra je pristopil sveti Janez in tako vsi eden za drugim. Verjetno je, da so vsi pričejoči verni, kterih je bilo sto in dvajset, pristopili in svete Jezusove noge poljubili. Saj je kotel ljubeznjivi Jezus Se poslednji trenutek svoje ljube prijatle popolnoma vto-lažiti in vse njih želje spolniti. Zato tudi ni mogoče dopovedati ali popisati veselja, ki so ga pri poljubovanji . njegovih svetih ran čutili. Jezusove rane bo pravi studenci vseh Božjih tolažb. Ko je tedaj Kristus dovolil, da so mu vsi pričejoči njegove svete rane poljubovali, kako veselje, kaka radost, kaka gnada je tekla iz nebeških studencev v serca vernih? ležali so na tleh, zamaknjenim enaki.
Za vsemi je pristopila na zadnje Se njegova preljuba Mati, Devica Marija, ko druga Ester pred kralja Asvera, ki je od velike ljubezni medlela, in je imela na svoji Btrani svojo ljubo tovaršico, sveto Marijo Magdaleno. Kaj ste pa ti dve pri tem slovojemanji delali ali govorili? Blaženost Božje ljubezni je Marijo tako prešinila, da je ponižno pred	Sinom pokleknila. On pa jo
je s svojimi Božjimi rosami od tal vzdignil, in rekel: Preljuba moja Matil kako rad bi te sabo vzel, si za-moreS lahko misliti; saj ni Btvari, da bi jo bolj ljubil, kakor tebe. Ker pa imaš po Božji volji še nekaj časa na zemlji ostati, zato te bom večkrat prišel obiskat. Med tem bodi pri mojih vernih, kakor mati pri svojih otrocih, in pomagaj jim v vseh potrebah. Na zadnje ga je objela, in od serčne ljubezni in radosti so se ji solze vderle ter je govorila: „ Verni se tedaj k svojemu Očetu, preljubi moj Sini ti se sicer telesno od mene ločiš: moje serce pa bo ne bo nikoli od tebe ločilo I
Veselje in žalost je čutila, ko je slovo jemala; Bladke in britke solze so se tu točile. Serca, ki so bila b tako močnimi vezi združena, so se imela sedaj ločiti; toda sladka in močna vez ljubezni se ni dala stergati. Zato je moral Jezus vsa ta ljubeča serca sabo v nebesa vzeti, in njim svoje serce v njib tolažbo in zastavo
— 497 —
pustiti; kar je njegova ljubezen tudi res storila, in še vedno dela v zakramentu svetega rešnjega Telesa.
Molitev.
O najdobrotljiviši Jezus! s svetimi aposteljni pokleknem pred tabo, in prosim za tvoj sveti blagoslov; ker te nočem in ne morem pustiti od sebe, dokler me ne blagosloviš. Zato poljubim v duhu tvoje svete noge in tvoje častitljive rane; po njih te pohlevno prosim za tvoj sveti blagoslov. Najdobrotljiviši Jezus! v tvoje zvesto serce se priporočim, in se s tabo veselim zavoljo tvoje velike slave, in zavoljo tvojega veselega vnebohoda! Samo to te ponižno prosim, ne pozabi na-me v svojem kraljestvu, temufi misli milostivo na-me, zato da me k sebi potegneš, in na zadnje k sebi v nebesa vzameš. Amen.
Tretji odstavek Kako Je KriNtiis v nebesa Sel.
(Premišljevanje o šestoin členu apostolske vere.) Za praznik Kristusovega vnebohoda.
, Vzdignil je svoje roko. in jih blagoslovil. In Ico jih je blagoslovil,
se je od njih ločil, in je v nebo šel." (Luk 24, 50. 51.)
Pobožna duša! mi hočemo to visoko skrivnost premišljevati ne po visoki bogoslovski učenosti, ampak po moči svoje domišljije in s slabim umom priprostih; saj ni noben človek v stanu od te skrivnosti tako misliti, govoriti ali pisati, kakor bi se spodobilo.
1. Premišljuj, kako je Jezus začel se proti nebu vzdigovati.
Ko je bil od svojih prijateljev bIovo vzel, je vzdignil svoje roke in oči v nebo in rekel: „OČe! ura je prišla, poveličaj svojega Sina. Jaz sem te poveličal na
Eristmovo življenje in imert.	32
— 498 —
zemlji; delo sem dokončal, ktero si mi dal, da ga storim. In sedaj ti, Oče l mene poveličaj sam pri sebi e veli-častvom, ktero sem pri tebi imel, predno je bil svet." *) Ko je bil to izgovoril, bil je obdan s tako svetlobo, da je bil bolj svetel, kakor Bolnce. Njegovo oblačilo je postalo rudeče, kakor kraljevski škerlat, in lepota njegovega Božjega obličja se ne da z besedami popisati.
V tistem trenutku se je nebo odperlo, in neštevilno angeljev je doli stopilo v vidni podobi, tako da so jih aposteljni in učenci s svojimi telesnimi očmi videli, kakor jim je bil Jezus obljubil rekoč: „Resnično vam povem, videli bote nebo odperto, in angelje Božje gori in doli hoditi nad Sinom človekovim." ') Slišal se je tudi v zraku pod nebom prijeten glas kakor od trobente, in veselo angeljsko petje, po Davidovi prerokbi, ki pravi: „Bog je gori šel z veselim glasom in s trobentnim bu-čanjem." 3) Ker je namreč množica nebeških angeljskih trum pri Kristusovem rojstvu prepevala, je pač verjetno, da so prepevali nebeške pesmi tudi pri njegovem častitljivem vnebohodu. Tu je bila tedaj radost za radostjo. Sladkost namreč te angeljske godbe je bila tako velika, da so menili Jezusovi učenci, da so že v nebesih.
Med tem, ko je Jezus s po vzdignjenimi rokami, z obličjem proti Jeruzalemu obernjenimi, častitljiv stal pred svojimi učenci, poglej 1 tu se je začel počasi od tal vzdigovati, in lepo proti nebu iti. Tukaj govori sveti Bernard: Kaj meniš, kako je aposteljne v seree zabolelo, ko so videli, da se jim tisti vzame, kterega so tako serčno ljubili? Ako bi bil kam drugam šel, oni bi bili do konca sveta za njim šli. Ker pa niso mogli za njim, kamor je šel, zato je bila njih žaloBt velika; njih veselje pa je bilo vendar še veče. Oni so vsi začeli se jokati, padli so na kolena, povzdignili so roke k nebu, in so vsi na glas vpili: O Jezus! potegni nas za Babo; o Jezus! daj nam še enkrat svoj sveti blagoslov.
») Jan. 17, 1-5. *) Jan. 1, 51. ') Ps. 46J 6.
— 499 —
In Gospod je bil v serci ginjen. Tedaj je svoje roke vzdignil, in je storil z desno roko znamenje svetega križa nad njimi in je rekel: »Gospod vas blagoslovi in ovarvaj 1 Gospod vam pokaži svoje obličje, in se vas usmili! Gospod oberni svoje obličje v vas, in vam daj mir!" *) Ali pa je morebiti govoril te-le besede: »Sveti Oče! ohrani jih v svojem imenu, ktere si mi dal, da bodo eno, kakor tudi mi."*) Učenci pa, polni veselja in žalosti, so gledali v svojega preljubega Učenika, dokler so ga mogli videti b svojimi očmi. Oj, kako jim je bilo takrat pri serci ? Bilo jim je, kakor da bi se s Kristusom gor proti nebu vzdigali; saj od samega veselja niso več zemlje pod sabo Čutili, na kteri so klečali. Vsi so iz serca zdihovali, svojega preljubega Jezusa milo klicali ter govorili: „0 Jezus! ljubeznjivi Učenik! potegni nas za sabo."3) Oh, vzemi nas sabo, o Jezus! usmili se nas, in sabo nas pelji v svoje nebeško kraljestvo. Drugi so prepevali hvalo in so mu Brečo voščili zavoljo njegove časti in slave. Vsi so se mu z dušo in s telesom priporoČevali; vsi so zdihovali in ga serčno prosili, in molili, kakor jim je ravno sveti Duh v serce vdihal. Vsi so Boga hvalili, in prepevali veselo aleluja.
2. Premišljuj, kako sta se učencem dva angelj a prikazala.
Dokler so Gospodovi učenci ga videti mogli, so imeli vanj vperte oči in morebiti jim je Kristus večkrat še prijazno z glavo pokimal. Ko pa ga je svetlobel oblak zakril, in oni ga niso mogli več videti, čutili so veliko žalost v serci, ker je edino veselje njihovega serca njim bilo vzeto. Vedno so tedaj gori proti nebu gledali, stali so tu kakor zamaknjeni, in še precej dolgo se kar ganili niso od mesta, in še mislili niso nazaj v mesto iti, temveč ostati tukaj na Oljski gori, tukaj umreti, in k svojemu ljubemu UČeniku v nebesa priti.
«) Moji. 6 24- 26. ■) Jan. 17, 11. *) Vi». pei. 1, 3.
;»2*
— 500 —
Ko bo tako stali, »glej! dva moža (t. j. dva angelja) sta stala pri njih v belih oblačilih, in sta rekla: Možje Gaiilejci! kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo." *) Potem ko sta angelja aposteljae tako utolažila in opominjala, sta se od njih poslovila, in sta odšla v nebo. Učenci pa so s serčno pobcžnostjo Bledi svetih nog poljubili, ki jih je Kristus vtisnjene pustil v terdi skali, na kteri je poslednjič stal, pa so se polni veselja žaloBti z Oljske gore na goro Sion vernili, kjer eo do binkošti ostali »in stanovitni bili v molitvi z ženami in z Marijo Materjo Jezusovo." 2)
3. Premišljuj Gospodov slavodobitni voz, in pa Blovesni njegov vnebohod.
Tu si zamoreš domišljati, da je šel od spred sveti Mihael s svetim križem in zmagovavnim banderom v toki, s kterim so bili sovražniki premagani. Za njim so šli mnogi angelji s trobentami in z drugim godbenim orožjem, in so delali tako prijetno godbo, in so tako lepo peli, da se ne da nikakor popisati ali dopovedati. Za njimi so prišle devetere angeljske verste v lepem redu, in vsaka truma je pela svojo posebno pesem. Pred Kristusom samim bo angelji nosili orožje ali znamnja brit-kega terpljenja, poBtavim: kelih, žrebljo, sulico, gobo itd. Na zadnje je šel Kristus kot zmagovavni vitez, sed6 na častitljivem vozu, to je, na svetlobelem oblaku v veliki Blavi. Ta voz so peljali angelji v veče poslavljenje njegovega slovesnega vhoda. 01 tega je prerokoval David rekoč: »Božji voz je z desetimi tisoči pomnožen, tisoče je njih, ki se veselijo;" 3) kar kaldejski prevod tako-le bere: »Božji voz je goreč ogenj; deBet tisoč angeljev ga vleče; sam Bog Bedi na njem;" in to je, kar pravi svetiLukež: »In oblak ga je vzel sprednjih oči."4) Ta oblak je bil menda podoben lepemu slavodobitnemu vozu, na kterega so angelji Kristusa postavili, in z največim spoštovanjem pred njim šli, kakor da bi voz vlelcli. — ') Šport. djTl, 10.11. *) Ap. dj. 1, 14. ■) P«. 67, 19. 4) Ap. dj. 1, 9.
— 501 —
Za tim vozom so šle duše starih očakov v lepem redu s slavnim oblačilom, in s kronami in palmovimi vejami, in z drugimi znamenji zmage ozališane. Spremljane so bile od angeljev, kot kuezi in vojvodi nebeškega kraljestva. In kolikor je kdo svetejše živel na tem svetu, toliko več angeljev jo imel v svojem spremstvu.
Nikoli se ni še videla taka slovesnost, in se tudi ne bo več ponovila do sodnjega dneva. Tu pomisli, kako se je veselila človeška natora Kristusova, in kako veselje so čutile duše svetih očakov pri tem vnebohodu, ko so šli memo lune, solnca in zvezd in so te čuda-polne Božje stvari s svojimi očmi gledali, in njih moči popolnoma spoznali: »Solnce in luna sta stala v svojem Šotoru," pravi sveto pismo, »in zvezde so dajale svetlobo na svojih stražah, in so se veselile. Poklicane so bile, in so rekle: Tukaj smo! in so z radostjo svetile njemu, ki jih je vstvaril." *) Zdi se tedaj iz teh besed, da je Kristus svojim Bvetnikom zvezde kazal, in jim njib lastnosti razlag.il. Kako so se stari očaki veselili, ko so, gredč skoz obnebje, svetle zvezde in njih ne-Številno množico, svetlobo, hitrost in red videli in spoznali? llvali tudi ti Boga ž njimi vred, in govori po izgledu svete Jederti to le molitev:
Pozdravljen bodi, o najsladkejši Jezus! ti častitljivi in vedno cveteči ženin vseh duš! jaz te pozdravljam, hvalim in častim v radosti, s ktero si v nebesa šel. Amen.
4. Premišljuj, kako je Kristus nebeška vrata o d p e r 1.
Ko so prišli do nebeških vrat, videla se je pri njih odpertji nova slovesnost Nebeška vrata so bila zaperta, od kar so bili naši pervi stariši v pozemeljskem raji grešili, in noben človek ni mogel noter. Zato menijo nekteri, da jih je Kristus s posebno slovesnostjo odperl; tedaj se v ta spomin tudi v Rimu pri začetku vsaki-ga
>) Ilib. 3. U. ■) Btr. 3, 31. 35.
— 502 —
svetega leta zlata vrata odprejo. Ko je tedaj Jezus z dušami pravičnih pred nebeškimi vratmi postal, pele bo devetere verste angeljev: „ Odprite, pervaki! in odprite se večna vrata 1 da pojde noter slavni kralj." Kerubi, ali angelji, kteri so bili od Boga postavljeni varovati nebeški raj, so vprašali: „Kdo je ta slavni kralj?" An-geljske trume so odgovorile : „ Močni in mogočni Gospod, Go*pcd vojakinih trum, on je slavni kralj." *) To vprašanje in odgovarjanje se je trikrat ponovilo. Ko je na zadnje Gospod vojskinih trum s svojega slavodobitnega voza stopil, in s svetim križem ali z njegovim znamenjem z Božjo močjo nebeška vrata odperl, peli so angelji na glas tako prijetno pesem, kakoršne niso bili še nikdar peli; in z neizrečeno radostjo in veseljem so šli noter skoz vrata. Tukaj se ne da popisati, kakošno veselje je bilo v nebeškem Jeruzalemu. Bilo je namreč tako veselo ukanje, tako nezapopadljivo veselje, kakoršno se ni še nikoli slišalo. Godba se je slišala po vseh nebesih; devetere angeljske verste bo dokaj prijetno pele, in duše starih očakov so se nenavadno veselile. Povsod se je videlo in slišalo petje, ukanje, veselje in radost.
Tukaj, ljubi moj kristjani dobro pomisli in premisli veselje Kristusovo in svetih očakov, ko so v nebo prišli, in pervič zagledali to prelepo mesto Božje. David pravi: „ Veličastno se govori od tebe, Božje mesto I"8) In Bveti Janez piše od njega, „da je sezidano iz čiBtega zlata in drazih kamnov, in da so ulice mesta čisto zlato, kakor previdljivo steklo." 3) To zlato ni pozemeljsko, ampak nebeško, ktero je neizmerno bolje in draže, kakor posvetno zlato. Ko so tedaj duše pravičnih to blago, drago, umetno, svetlo in zlato mesto in vse nebeške okrajine pervič zagledale, kako veselje, kaka radost in čudenje je vstalo v njih Bercih ? David pravi: .Kako ljuba so tvoja prebivališča, Gospod vojskinih trum I Moja duša hrepeni in koperni po lopah Gospodovih." *) Če je David, premišljajo lepoto nebeške domovine, tako zaželel >rP«. 23, 7-10. *) Pb. 86, 3. •} Skriv. raa. 21, 10-21. 4) Pi. 83, 2. 3.
— f>03 —
nebesa, ob! kaj bo takrat človeško serce občutilo, ko jib bo vživalo? Zato ni mogoče dopovedati, kako veselje so te svete duše občutile, ko so v nebesa prišle.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteri je v nebesa šel, in na vekomaj kraljuje I Amen.
0 Jezus, častitljivi premagovavec greha, smerti in pekla! jaz te Častim v tvojem čudovitnem vnebo-hodu, in z vsemi svetimi angelji, in ljudmi spoštujem in molim tebe, kralja večne Časti in slave. Oh, Gospod! pridi v moje serce, in potegni za sabo mene, in vse moje želje, in dodeli meni nevrednemu svojo čast in svoje slavno kraljestvo; zato te prosim po tvojih neskončnih zaslugah. Amen.
Četerti odstavek.
Kako je bil Krlntiui v nobenih Nprefet in kronan.
Za praznik Kristusovega vnebohoda.
»On je bil v nebo vzet, in sedi na desnici Božji." (Mark. 16, 19.)
1. Premišljuj, kako je bil Jezus kot Bog in človek od svojega nebeškega Očeta sprejet.
Ko je bil častitljivi Odrešenik sveta z največo slovesnostjo b trobentnim bučanjem, (mi nimamo druzih besed, ali prilik, da bi mogli radost svetih angeljev izreči), z angeljskim petjem in s prečudno godbo v nebeški Jeruzalem prišel, bil je od svoje radostne družbe skoz to nebeško mesto peljan do trona nebeškega Očeta. Ko je tje prišel, padel je na svoj obraz, in je z nezmerno ponižnostjo Boga Očeta molil in počastil. Bog Oče, (da od te velike skrivnosti po človeško govorimo) je iz svojega nebeškega sedeža vstal, svojega Božjega Sinil sprejel, vzdignil ga je od tal, in ga je priserčno objel. O Božja
— 504 —
in neskončna radost! Gotovo! to veselje je bilo tako veliko, da Se angelji ga niso mogli zapopasti, ali izreči.
Bog Oče je rekel: Pozdravljen mi bodi, preljubi moj Sin! iz celega serca se veselim tvojega zmagovavnega prihoda. In Kristus je rekel: Glej! tukaj sem z zašlo ovčico, ki sem jo iskal in zopet našel, s pokorščino do smerti na križi. Bog Oče mu je zopet rekel: Preljubi moj Sin! ki sem te iz svojega očetovskega serca od vekomaj rodil; s priserčno ljubeznijo te objamem, ker si zavoljo moje časti tako nizko se ponižal, in tri in trideset let reve in nadloge na zemlji terpel; glej! sedaj boš z mano na vekomaj v nebeški domovini kraljeval. Ti si se na zemlji ponižal pod vse ljudi, zato te hočem sedaj v nebesih nad vse angelje in svetnike povišati. In Kristus je rekel: Presveti Oče! kar sem na zemlji storil, je bila moja dolžnost, da sem jaz, tvoj pravi Sin, tvojo čast in slavo na vso moč širil. Oče pa mu je rekel: Moj Sin! sedaj je tudi moja dolžnost, da ti po tvojih zaslugah poplačam in te kralja nebes in zemlje kronam. — In koj so bile vse nebeške trume sklioane, da bi bile vpričo pri tem kronanji, in one so enoglasno govorile: »Vredno je Jagnje (to je Sin Božji) prejeti oblast in božeitvo," ') to je, Božjo čast in slavo. Amen.
2. Premišljuj, kako je bil Kristus kot človek v nebesih kronan.
Ta častitljiva skrivnost je tako čeznatorna in nebeška, in, da tako rečem, Božja, da si je noben človek ne more prav domišljati.
Če svet pri kronanji pozemeljskega cesarja ali kralja velike slovesnosti napravlja; kakošen praznik, kakošno slovesnost je še le nebo napravilo pri kronanji najvišega, večnega, nebeškega kralja? Saj največa krasota, največe praznovanje, ki ga more zemlja napraviti, je le otročarija proti najmanjšemu prazniku, ki se v nebesih obhaja. Kako velik tedaj, kako slaven in kako častitljiv je bil
') S kriv. raz. 5, 12.
— 505 —
praznik, ki se je v nebesih pri kronanji nebeškega kralja obhajal? Bog Oče je krono večnega kraljestva na njegovo glavo postavil, podal mu je v roke kraljevo palico, posadil ga je na tron na svoji desnici, in mu je tako dal vso oblast v nebesih in na zemlji. Tu so vse angeljske verste z vsemi izvoljenimi na svoja kolena padli, in so z največo ponižnostjo novo kronanega kralja molili. Na to so zabučale, kakor poprej, nebeške trobente in vsakoverstno godbeno orodje, in vsi Bvetniki so govorili: »Njemu, ki sedi na sedeži, inJagnjetu. bodi bvala, in čast, in slava, in oblast vekomaj in vekomaj la ')
3. Premišljuj, kako so mu vsi sveti angelji in ljudje zvestobo prisegli kot svojemu kralju.
Sveti Bonaventura terdi, da je prisega zvestobe, ki so jo novo kronanemu kralju nebes in zemlje vsi angelji in Bvetniki slovesno opravljali, deset dni terpela. Pervi dan, namreč na dan vnebohoda, je Gospodu zvestobo obljubila perva versta angeljev; drugi dan arliangelji; tretji dan moči; četerti dan oblasti; peti dan gospodstva; šesti dan poglavarstva; sedmi dan sedeži; osmi dan kerubi; deveti dan serafi; in deseti dan sveti očaki z vsemi pravičnimi stare zaveze.
Prišli so pervi dan vsi angelji od pervega, do zad-njega, in vsi so z neizrečeno ponižnostjo pred novo kronanega kralja pokleknili, svoje glave priklonili, in so mu obljubili vso pokorščino in vso podložnost z največo pobožnostjo, najglobokejŠo ponižnostjo in najbolj gorečo ljubeznijo.
Po taki obljubi zvestobe je ta versta angeljev novemu kralju na čast veselo godbo napravila, kakor je pri kraljih in knezih navada. Sveti .Janez popisuje začetek te veselice v svojem skrivnem razodenji tako-le:1) »In sem videl jih sto štiri in štirdeset tisuč; in sem slišal glas, ki je bil kakor glas citrarjev, kteri na svoje citre citrajo. In so peli neko novo pesem pred sedežem." In
') Skriv. ru. b, 13. ') Skriv. m. 14, 1-3.
— 506 —
sveti Bonaventura pravi k tem besedam: »Naj Se pomeni to veselje, kar koli hoče; jaz si ho Sem misliti, da se je godilo danešnji dan." Zakaj vsi angelji so peli, vsi so citrali, vsi so godli, vsi so se veselili. Gotovo se je to veselje po celem nebeškem Jeruzalemu slišalo, in po vseh ulicah so prepevali: Aleluja.
Ta praznik je terpel do druzega dne, na kterem je versta arhangeljev kronanemu Zveličarju obljubila vedno zvestobo. Tako bo je vsak dan do binkošti Kristusu, kralju nebes in zemlje, nov vesel praznik praznoval; tako namreč je hotel nebeški Oče ga častiti za vse trude in težave, ki jih je bil na zemlji preterpeL
Kar bo angelji Kristusu na čast delali, zamoreš nekako tudi ti, ljubi kristjan! storiti; vsak dan namreč lehko s svojimi dobrimi deli Bogu veselje storiš; saj so mu vse besede in vsa dela prijetna godba, ki jih v Kristusu njemu na čast storiš.
To nas uči tudi ta-le prigodba: Ko je sveta Jedert enkrat na čast in v spomin Kristusovega vnebohoda več ko dvestokrat to-le molitvico odmolila: »Pozdravljen bodi, o Jezus, ti cvetoči ženin! v radosti, s ktero si v nebesa šel, te pozdravljam in hvalim 1" — je videla, da vsaka taka molitvica je bila pred Gospoda postavljena v podobi lepa godbenega orodja, ki je pred njim godlo in ga razveseljevalo. Ona je tudi videla, da tiste molitvice, ktere je pobožno govorila, so prav prijeten glaB od sebe dajale; tiste pa, ktere je brez potrebne pazljivosti govorila, bo dajale nizek, žalosten glas od sebe. Prizadevaj si sveto Jedert in druge svetnike posnemati, in muli danes, na praznik Kristusovega vnebohoda, to, ali kako drugo enako
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, kteri v nebesih vekomaj kraljuje! Amen.
1. Bodi pozdravljen, Gospod Jezus Kristus! Častiti kralj, Beseda Boga Očeta, Sin Device Marije,
— 507 —
Jagnje Božje, ZveliČar sveta; Beseda, ki je za nas meso postala, usmili se nas I
2.	Bodi pozdravljen, Gospod Jezus Kristus! Častiti kralj, hvala angeljev, slava svetnikov, vojvoda miru, pravi Bog in pravi Človek, cvetje in sad deviške Čistosti, usmili se nasl
3.	Bodi pozdravljen, Gospod Jezus Kristusi Častiti kralj, sladko življenje, popolna resnica, studenec ljubezni, naše plačilo, stanovitni mir, naš pokoj in naše vedno življenje, usmili se nas! in po svojem veselem vnebohodu in nebeški, slavi dodeli nam svojo močno gnado, da bomo tako verovali in živeli, da na sodnji dan s tabo in z vsemi tvojimi svetniki v nebesa pridemo. Amen.
Šestnajsto poglavje.
Kristus oslavljen po poslanji svetega Duha.
Pervi odstavek.
Od želje po Nveteni Duliu.
Za nedeljo po Kristusovem vnebohedu, ali pa za binkulti.
„Jaa lom Očeta prosil, in ram lom drueega tolainika dal, da pri vas ostane vekomaj. (Jan. 14, 16.)
Te dni naj se vsak kristjan z gorečimi željami, s pohlevno molitvijo, in b serčnimi zdihljeji pripravlja na prihod svetega Duha.
1. Premišljuj tedaj, kdo je sveti Duh, zato da ga boš bolj goreče želel.
Sveti Duh je tretja oseba v presveti Trojici, ki ni rojena, ampak izhaja iz Očeta in Sinu in je enak in edin Bog z Očetom in Sinom. Po bistvu se od Očeta in Sinil ne loči, loči se le po osebi. Kakor
— 510 —
namreč (da damo eno podobo in priliko te velike skrivnosti) se tvoja volja loči od tvojega uma, tako Be loči sveti Duh od Boga Očeta; in kakor tvoj um vse, kar spozna, da je dobro, z voljo vred ljubi in v djanje vpelje, tako nam dohajajo vse dobrote, ktere nam nebeški Oče skazuje, po svetem Duhu. Zunaj na dela Božja bo sicer delo vseh treh Božjih oseb; vendar pa navadno prilastujemo dela vsemogočnosti Bogu Očetu, dela modrosti Bogu Sinu, in dela ljubezni in dobrote Bogu svetemu Duhu. Zato je in se imenuje sveti Duh osebna ljubezen, dobrota in milost Božja. Po svetem Duhu dobivamo tolažbo v svojem terp-ljenji, vso Bladkost in pobožnost, vse usmiljenje v svojih grehih, vse dobro vdihovanje, vsako pravo ljubezen, nagnjenje in ginjenje v svojem serci, in vse milosti in čednosti v svoji duši. KakoŠen pa je sveti Duh, tega si ne moremo razložiti, ker je vse, kar si zamoremo misliti ali domišljati, končno in nepopolno; On pa je neskončno popolna Božja oseba, enega bitja z Očetom in Sinom. Ko tedaj na svetega Duha misliš, misli, da je neskončna dobrota, iz ktere izteka vse dobro v nebesih in na zemlji. Vse namreč, kar je v stvar6h lepo, ljubeznjivo, blaženo, prijazno in dobro, vse to je od svetega Duha prišlo. Vse te reči so, da tako rečem, le senca ali sledi svetega Duha; kakor da bi bil On tu memo šel, in ta znamenja, te podobe ali sledi svoje dobrote za sabo zapustil. Z eno besedo: „On je Duh umnosti, kteri je «vet, enojin, mnogoter, zgovoren, gibčen, neomadežan, resničen, prijeten, dobroljuben, bistroumen, kterega nič ne vstavi, dobrodelen, priljuden, dobrotljiv, stanoviten, nezmotljiv, gotov, vsegamogočen, vsegapreviden, in kteri vse duhove pozna, umen in čist." *) Tako namreč ga popisuje sveto pismo.
2. Premišljuj, kako je nam ljudem sveti Duh potreben.
Vedi, da kakor je telesu duša potrebna, tako je duši potreben sveti Duh. Telo ne moro brez duše svojih pet
>) Jtodr. 7, 22. 23.
— 509 —
občutkov rabiti; ono ne more brez duše ne videti, ne slišati, ne govoriti, ne pokušati, ne ničesar delati. Ravno tako tudi duša brez svetega Duba ne more prav rabiti svojib dubovnih občutkov, brez njega ne more nič za-služljivega storiti. Duša namreč, ki nima Bvetega Duba, ne more videti, kar bi imela videti; ne more spoznati svojib grobov, ne svojib nevarnosti, ne težkih peklenskih kazen, ne nebeškega veselja, ne lepote čednosti, ne lažnjivosti in zmotnjav sveta, ne ničesar, kar ji je zveličavno ali pogubno. Oe tudi tak človek kakošenkrat kaj takega bere, ali sliši, vendar ne more prav zapopasti, ne more prav verovati, temveč ostane v svoji Blepoti, in tako živi brez strahu Božjega, kakor da ne bi se te reči njega nič dotikale, ali pa, kakor da ne bi bile res.
Taka duša ne more slišati, kar bi imela slišati. Ce se namreč takemu človeku hoče kaj dobrega reči, neče slišati; in ako mora slišati, posluša nevoljno. On se ogiba pridige in kristjanskega nauka, kolikor le more; in če kedaj tudi posluša, mu gre le v ušesa, v serce pa ne. — On ne zna govoriti, kakor in kar bi imel govoriti; saj noče rad kaj dobrega govoriti, noče pobožno moliti, noče skesano se spovedati; temveč za vse te reči je nem ali mutast. — Tudi ne more nič dobrega čutiti, ker ne najde v nobeni duhovni reči tolažbe ali ve.celja, tudi ne pobožnosti. On moli brez pobožnosti, se spoveduje brez kesa in terdnega sklepa se poboljšati; obhaja se brez znotrajne pobožnosti, in serce mu ostane pri vsem tem merzlo. On premišljuje tudi brez vsacega sadu, in ne more nič zasluženega za večno življenje storiti. In če tudi toliko spozna, da je v stanu pogubljenja, vendar'se ne more iz greha vzdigniti, ne more grehu Blovesa dati; ne more popustiti svojih hudobnih navad, in ne more začeti spokorno živeti. Še ko sliši od pokore govoriti, mu jo že imo pokora zoperr.o.
Drugič, telo brez duše nima življenja, nima podobe, nima lepote, temveč je mertvo, in gnjusoba vsem ljudem,
— 510 —
in postaja vedno bolj gerdo, bolj smerdeče, polno gnji-lobe in červov. Tako je tudi duša brez svetega Duha; ona nima življenja; tak človek namreč ne more nič dobrega storiti, b čemur bi si večno življenje zaslužiti mogel. In če tudi moli, se posti, ali kaj dobrega stori, ne more nobenega plačila v nebesih za to upati. — Taka duša nima nobene podobe; akoravno je namreč duša poprej tako lepa, kakor angelj, zgubi vendar, kedar jo sv. Duh zavoljo smertnega greha zapusti, vso svojo lepoto, in postane tako garda, kakor gnjila merha, ali pa cel6 hudiču podobna. Ona je polna červov, grehov, kteri jo vedno bolj glodajo. Njeni duh je tako gnjusen Bogu in njegovim angeljem in svetnikom, tako škodljiv in strupen, da bi človek od njega umreti moral. Na zadnje, kakor mertvo telo ni za nič več, kakor da se v zemljo zagrebe, da ga červi snedč; tako tudi taka duša ni za nič več, kakor da se v pekel pogrezne, in da jo peklenski červi glodajo. — O sveti Duh I ti življenje in zve-ličanje moje duše; ne zapusti je nikdar, temveč pridi, in vedno v nji prebivaj 1
3. Premišljuj, kako koristen nam je sveti Duh.
To si razložim s poprejšnjo priliko. Kakor je namreč duša telesu koristna, tako je duši sv. Duh koristen. Dokler je duša v telesu, zamore telo posluževati se svojih peterih občutkov, ako bo sicer zdravi. Duša dela, da zamore telo videti, slišati, govoriti, pokušati, občutiti in delati. Tako dela tudi sveti Duh, da duša, pri kteri je, zamore videti, govoriti, slišati, pokušati, čutiti in dobro delati. Zato spozna pobožen človek nečimernost sveta, in se je ogiba. On spozna težo grehov in jih sovraži. On spozna peklenske muke, in Be jih boji. On spozna dolgost večnosti, in misli na-njo. On spozna lepoto čednosti, in jo ljubi. On spozna zasluge dobrih del, in se vadi v njih. On spozna moč in zdatnost Božjih gnad, in prosi za-nje. On Bpozna nebeško slavo, in hrepeni po nji. Zato se imenuje sveti Duh najbolj i Učenik, kterega jeKristu3 svojim učencem in vernim obljubil. Da,
— 511 —
tak človek posluša rad besedo Božjo, dobre pogovore, dubovne opomine; od duhovnih reči govori, bere in premišljuje rad. Take reči mu dopadejo, mu delajo veselje, dosti bolj, kakor dopadejo posvetnjakom njih telesne radosti in veselice. Potem ta radost ga naganja, da želi zmirom bolj dobra dela delati, Bvojo poželjivost krotiti, in iz celega serca Bogu služiti. Vse to dela sv. Duh, ki je v njem, ki oživlja dušo in jo a sladkostjo napolnuje.
Drugič, duša daje telesu prijetno podobo, in dela, da je prijazno, urno in zdravo. Bolnemu vrača zdravje; ranjeno zopet celi, trudno zopet oživlja in krepča; z eno besedo, ona mu stori vse, kar more, samo da je v tem nič ne moti. In kedar mu ne more pomagati, kakor bi hotla, pa ubogo telo pomiluje. In vse to dela tudi sveti Duh pri duši in v duši, v kteri prebiva. On ji daja lepo podobo, da dopade Bogu in svetim angeljem, tako da, ako bi mogel človek dušo videti, ki je v stanu gnade Božje, bi prav veliko veselje občutil. Sveti Duh dela dušo tudi urno, gorečo in vneto za vbo pobožnost. Nič ji ni grenko; več spokornih del opravlja, bolj želi še dalej se pokoriti. Sveti Duh ohrani dušo zdravo, v Božji gnadi, v stanu otrok Božjih. Krepi jo in oživlja v britkosti, in jo ovaruje v skušnjavah. Ako pa kak-šenkrat iz človeške slabosti v greh ali v kako nepopolnost pade, jej da zopet kes in žalost, jo zopet ozdravi, zaceli njene rane, in Btori, da duša z večo gorečnostjo vstane, da se bolj varuje, da se ogiba priložnosti greha, in da se bolj vterdi v strahu Božjem. Zato prosi in moli katoliška cerkev po svojih duhovnih vsak dan tolikokrat za pomoč, milost in pripomoč svetega Duha, rekoč: »Bog! glej na mojo pomoč; Gospod! hiti mi pomagat! Milost svetega Duha naj razsvetli nam občutke in seree. Božja pomoč OBtani vselej pri nas." Amen.
4. Premišljuj, da nimamo motiti in slabiti delovanja svetega Duha.
— 512 —
Zato govori sveti Pavel: „Nikar ne žalite svetega Duha Božjega, s kterim ste zapečateni za dan odrešenja."J) Sveti Duh hoče namreč vse tu zgorej omenjene, in veliko druzih dobrot duši skazovati, če se mu duša ne vstavlja, ali s terdovratnostjo in nespokornostjo na poti ne Btoji. Kakor je namreč Mati Božja sveti Brigiti govorila: »Ako-ravno zamore Bog vse storiti, mora vendar Človek tudi sam delati, da se greha ogiba, in da Božjo ljubezen ohrani." Kedar sveti I)ub ne more pomagati človeku, kteri noče sam nič delati, se žali, in zdibuje kakor samotna ger-lica, ki je Bvojo družico zgubila, kakor pravi sveti Pavel: »Sveti Duh prosi za nas, to je, nas naganja, da prosimo, z neizrekljivimi zdihljeji,s) tedaj nikar ne žalite sf. Duha, kteri prebiva v vasi" — Glej, kako govori sveto pismo, da se Žali sveti Duh, kedar nam ne more pogamati, kakor bi rad. Zato nikar ne žali Božjega to-lažnika in nebeškega pomočnika, temveč prosi ga, da ti pomaga, in s tabo dela po Bvoji sveti volji.
O sveti Duh 1 jaz te prosim po neskončnih zaslugah Jezusa Kristusa, stori v meni in iz mene, kar je tvoja sveta volja 1 Amen.
Drugi odstavek.
Od priprave, kako naj prejemamo svetega Dnha.
Za gesto nedeljo po veliki noči.
„Koliko bolj bo vaš Oče s nebes jim dal dobrega duha, kteri ga prosijo!" (Luk. 11, 13.)
1. Premišljuj, da je sv. Duh dar nad vso dari.
Kdor ima svetega I)uha, ima najvife dobro, ima Božjo milost, ima Boga in vse angelje za svoje prijatelje, ima odpuščenje svojih grehov, in vse dobro, kar si more želeti. Sveti Duh ga podučuje v dobrem, ga vnema o ljubezni, ga zalila s čednostmi, ga očiščuje od njegovih madežev, skerbi za-nj ko dober oče, ga ljubi ko skerbna mati, mu je zvest ko prijatelj, ga pelje po pravi poti,
») Efež. 4, 30 *) Rim. 8, 20
— 513 —
ga zdravi in celi, kot zdravnik,' ga uči kot učenik, in mu Bkazuje vse dobro, kolikor more, in kolikor ga je človek vreden. Kdor ima svetega Duha, je bolj bogat, kakor vsi kralji, bolj mogočen, kakor vsi knezi, bolj srečen, kakor vsi gospodje, bolj vesel, kakor vsi, kteri vživajo posvetno veselje, bolj poln tolažbe, kakor tisti, kterim se godi vse po njih želji. On je blagodarjen na duši in na telesu, on je blagodarjen v vsem svojem djanji in nehanji, kjer hodi in kjer stoji. Angelji mu z veseljem strežejo, svetniki ga z veseljem gledajo, in Bog rad prebiva v njegovem seroi. Tak človek pokuša že v svojem eerci nebeško slast, kolikor je more umerjoči človek okušati. Tisti ki so skusili, pravijo, da se ne da nobena posvetna slast primerjati z notrajno radostjo svetega Duha. Zato prizadevaj si na vso moč, da tega Božjega gosta in tolažnika prejmeš, pri sebi obderžiš, in ga nikoli od sebe ne odženeš.
2. Premišljuj, kdo so tisti, kteri svetega Duha žalijo, ali celo od sebe gonijo.
Sveti Duh se nam vsem pri Bvetem kerstu daja; in vsi ljudje, ki niso smertno grešili, imajo ga v svojem . serci; kteri pa nemarno živijo, in se nezmerno v posvetnih rečeh veselijo, oni imajo ogenj svetega Duha v svojih sercih kakor s pepelom pokrit. In kolikor bolj iščejo svoje veselje v posvetnih rečeh, toliko več pepela trosijo na ta ogenj, tako da jih nič več ne greje. Tedaj je sveti Duh v njih, kakor da ne bi ga imeli, ker ne more v njih nič delati; da, še nekako nejevoljen je v njih, ker ga VBak dan nepremišljeno žalijo.
Dveverstno žalimo Boga z odpustljivimi grehi, ko grešimo iz slabosti, in ko grešimo iz lahkomišljenosti. Iz slabosti grešimo, kedar nas naša hudobna, Bpačena natora v greh vleče, ali kedar nas drugi ljudje ali priložnosti v greh pripravijo; in mi čutimo koj potem kes in žalost, in prosimo Boga za odpuščenje. Iz lahkomišljenosti pa in prederznosti grešimo, ako sami priložnost grešiti iščemo, namreč, ko iščemo priložnost, da nepo-
Kristusovo iivljenje in smert.	33
— 514 —
trebno klepetamo, da se kratkočasimo, da gledamo lepe reči, da slišimo novice, da dobro jemo in pijemo, da dobimo novo obleko, da nas ljudje hvalijo, ljubijo in častijo. Take reči sicer same na sebi niso greh, ko se delajo iz dobrega namena in zmerno: pregrešne pa postanejo, ako človek v tem gre čez mero, in ako svoje seree na take reči veže. Da je tvoje seree odveč vdano takim rečem, lahko spoznaš po tem: ako si žalosten, kedar ne moreš jih imeti, ali kedar se ti vzamejo.
Vsi ti nepremišljeni mali grehi gasijo vedno bolj ogenj svetega Duha, in delajo, da človek ne gre naprej v dobrem, ampak nazaj. Oni nam vzamejo vso po-božnost in tolažbo svetega Duha. In če se tudi kakšen-krat zdi, da ima tak človek pobožnost in ljubezen Božjo, je le dozdevna, ker izhaja le iz natorne ljubezni do po-božnosti. Ako se pa tudi prigodi, da pride ta pobožnost od svetega Duha, vendar ta Človek ne zna in noče ž njo prav in koristno ravnati, temveč išče v nji le sam svoje zadovoljnosti, in tako mu utegne tudi več škoditi, kakor koristiti.
Dokler je človek zel6 nagnjen k odpustljivim grehom, in se išče razveseljevati v vseh rečeh, ki se ponujajo njegovim peterim počutkom; dotle mu ne bodo ti grehi odpuščeni, akoravno se jih spoveduje; saj se ne misli poboljšati, temveč vedno v njih ostati. Zato spo-vedovaje se, da tako rečem, se posmehuje Bogu, in laže v svojo večno škodo Bogu, ker se obtožuje takih reči, kterih ne misli opustiti, ter pravi, da mu je žal, in se jih vendar ne poboljša. Vzemi si to k sercu, o grešna dušal in pomisli, v kakem nevarnem stanu si. In kar je najhuje, tak6 svojo dušo vsak dan bolj pokrivaš in pogrezvaš v blato. Ohl pomisli, kako gerda je tvoja duša pred Bogom, in kako dolge vice na te čakajo, zato da bo ogenj take madeže in tako rijo posvetnega pože-ljenja odpravil.
3. Premišljuj, kako zaničujejo svetega Duha taki ljudje, kteri se vsi zamaknejo v posvetne reči.
— 515 —
Ne zastonj govori sveti Pavel: »Nikar ne žalite svetega Duha Božjega, s kterim ste zapečateni za dan odrešenja,"1) ker oni, kteri ostajajo v svojih grehih in pregreškib, ne izBlabosti, ampak lahkomifiljeno in pre-derzno, svetemu Duhu veliko sramoto delajo. Pervič namreč omadežujejo dušo, ali stanovališče svetega Duha z neštevilnimi madeži, kakor da bi ti kdo mesto, kjer hočeš počivati, z gerdim blatom pomazal; in tudi, ko že tu ležiš, še ne jenja maaati z blatom tvojo posteljo, tvoje stanovališče, in ša eelo tebe samega. Kaj ne, da bi se ti gnjusilo ostati na takem mestu? Pomisli tedaj, kako se mora gnjusiti svetemu Duhu, prebivati v tvojem serci; zakaj on sovraži tudi najmanjši odpustljivi greh neskončno bolj, kakor zamoreš ti sovražiti ves smrad in vso nesnago tega sveta.
Zato hoče raj tebe zapustiti, kakor v tvojem serci prebivati, kakor govori v skrivnem razodenji: »Vem tvoja dela, da nisi ne merzel, ne gorak. O, da bi bil merzel, ali gorak I Ker Bi pa mlačen, in ne merzel, ne gorak, zato te bom izpljunil iz svojih usti"1) Res je sicer, da kdor je v smertni h grehih, je neskončno bolj zopern svetemu Duhu, kakor tisti, ki ima samo majhne grehe; ali, ker se taki veliki grešniki večkrat poprej spreobernejo in postanejo po svojem spreobernenji bolj goreči, kakor tisti, kteri hočejo ostati v svojih odpustljivih grehih, in so dokaj mlačni v službi Božji; zato pravi sveti Duh, da bi mu lehko ljubše bilo, ako bi bil merzel, kakor pa mlačen v Božji službi.
Drugič žalijo taki nemarni ljudje svetega Duha močno, ker veselje branijo in vničijo, ki ga Želi imeti ▼ njih serci. Ko ljubimo kakega človeka, delamo vse, kar moremo, da nam ljubezen za ljubezen vrača, zato da zamoremo z veseljem vživati njegovo ljubezen. <*'e pa po vsem trudu in prizadevanji ne moremo doseči ljubezni njegove, in vendar ne moremo jenjati ga ljubiti, čutimo in ter-
') Efti. 4, 30. *) S kriv. ru. 3, 15, M.
33*
— 516 —
pimo veliko žalost in muko. Gotovo pa je, da sv. Duh vsako dušo neskončno ljubi, in Seli, da mu vračamo ljubezen, tako da skuša vse, da bi dušo k svoji ljubezni potegnil; ker pa duša svojo ljubezen stvarem daja, svoje serce na vse veže, kar očem dopade, in tedaj Boga iz celega serca ne ljubi; zato ne more sveti Duh popolnoma veselja v nji imeti, ker hoče celo serce imeti, in ne more terpeti, da kaj druzega ljubimo, .kar ne ljubimo zavoljo njega. Tako tedaj taki ljudje kratijo sv. Duhu veselje v svojem serci.
Akoravno človek svetega Duha ne ljubi, sveti Duh vendar ne jenja človeka ljubiti, temveč terka zmirom na duri njegovega serca, ker mu od znotraj prigovarja, opomina in svari, naj bi ga ljubil. On mu dela svet zo-pern, in večkrat mu to vzame, kar odveč ljubi. Naredi, da njegovi najljubši prijatli mu postanejo nepri-jatli; pošle mu vsakoverstne križe in težave, zato da išče človek pomoči pri Bogu; on mu da kakošenkrat serčno veselje in sladkost; straši ga kakšenkrat s smertjo in s peklom. Da v kratkem povem: Sveti Duh dela vse mogoče, samo da človekovo serce na se potegne in si ga sebi pridobi. Če pa z vsem svojim prizadevanjem nič ne doseže, temveč Človek svoje aerce le na te stvari veže, in ne na Boga, kaj meniš, kako ga to žali ? In ker je malo ljudi, da ne bi mu bili tako nezvesti, kaj meniš, kako je vsak dan žaljen? Resnično, ako bi zamogel terpeti, ne bi mogel imeti ene vesele ure. Ker pa ne more terpeti, zato ima neskončno a veti Bog neskončno nedopadanje nad našo nezvestobo in nehvaležnostjo.*)
O sveti Duh! odpusti mi, da &em te toliko kratov žalil, in daj, da se poboljšam. Amen.
4. Premišljuj, kako ima človek svetemu Duhu v svojem serci spodobno, vredno prebivališče pripraviti.
*) Z vsakim grohom se človek 8punta zoper Boga, zoper njegovo svoto postavo, in mu krati dolžno čast. To so imenujo razžaljoujo Božjo; prav za prav Bog nič no terpi, in no moro tcrpoti.
— 517 —
Pervič, on mora ogibati se vsakega smertnega greha, in tudi terdno skleniti, da noče nobenega greha vedno in premišljeno storiti, temuč se jih varovati. Brez posebne gnade Božje je sicer nemogoče, da bi živeli brez vsakega manjega greha; vendar pa je mogoče, da b pomočjo Božje gnade vse odpustljive grehe sovražimo, in da imamo resnično voljo, nobenega greha lahkomiSljeno in prederzno storiti; in če smo iz slabosti kaj takega storili, da koj obudimo kes in Žalost.
Drugič: mora biti ubog v duhu, potertega serca, ponižen, da svoje Berce od vsake stvari odtegne in samo na Boga naveže. Gospod govori namreč po preroku Izaiju: „Na koga se bom pa ozerl, če ne na ubožčeka, in na potertega v duhu, in nanj, ki se trese pred mojimi besedami?"1) Brez tega ne moremo nikdar prave čednoBti doseči, ne prave tolažbe svetega Duha vživati. Kolikor namreč svoje serco na kako stvar navežeS, [toliko ga od Boga odtegneS; in kolikor ljubezni in veselja iSČeS in občutiS v kaki reči, toliko se znebiS Božje ljubezen in sladkosti. Zato ne naveži svojega serca nikoli na nič pozemeljskega, ne iSči prijateljstva ljudi, ne poželi nobenih nepotrebnih, nečimernili reči, ker jih ne moreS lahko brez Škode svoje duSe posedati. Ne meSaj se v nobene nepotrebne skerbi in reči, ktere tebe ne zadevajo; in ne prevzami nikdar preveč opravil. Kolikor namreč svoje seree z nepotrebnimi rečmi bolj vznemirjaS, toliko manj vgodiS svetemu Duha, kteri hoče v miru in v pokojnem serci počivati, kakor govori sveto pismo: „Y miru mu je pripravljen kraj, in na Sionu njegovo prebivališče,as) to je, v miroljubni in premišljajoči duSi.
Tretjič: prizadevaj si imeti dober namen, in v vseh rečeh iskati Božjo čast in dopadanje. Tukaj moraš prav dobro paziti, ker je naSa spačena natora dokaj prekanjena, in hoče v vsaki reči sama sebe iskati; že celo v spo-
') In. G6, 2. *) P». 75, 3.,
— 518 —
bornih delih in v pobožnosti. Ona hoče namreč zato dela pokora in pobožnosti opravljati, da jo drugi hvalijo, ali da najde duhovno sladkost in tolažbo. Zato delamo navadno dobra dela nepopolnoma, ker jih ne delamo iz zgoli ljubezni do Boga, ampak zavoljo svoje tolažbe, ali pa zavoljo časnega in večnega plačila.
Ali pravi služabnik Božji mora pomisliti, da hoče Bogu zavoljo Boga služiti, in da hoče dobro delati zato, ker to tako Bogu dopade, zato da iz ljubezni do Boga in v Čast Božjo pravo hvalno daritev prinese; tako da, ako bi ne mogel tudi nobenega plačila upati, bi vender dobro delal, zato da Bogu dopade.
ICdor tedaj te tri reči po mogočnosti stori, bo svetemu Duhu prijetno prebivališče v svojem serci pripravil, in začel počasi pokušati, kako sladak in prijeten je Duh Božji vsem, kteri ga iščejo. Kliči tedaj na pomoč svetega Duha, in reci:
1.	Oh I pridi, sveti Duh I pridi v moje serce, o Božji tolažnik! pridi, in očisti ga od vseh grehov, hudobij, slabih navad in nepopolnosti. Amen.
2.	Oh 1 pridi, o nebeški ogenj 1 pridi, tdžgi in uniči vse, kar ti je v moji duši nedopadljivo; in daj mi vse, kar je tebi dopadljivo, in pa potrebno in koristno k Božji hvali in službi. Amen.
3.	Ohl pridi, o sveti Duhl ti Božja ljubezen in ljubej vseh bogaboječih duš, ti dar, in darežljiv delivec Božjih darov in gnadl pridi, in daj mojemu mlačnemu in merzlemu Bercu svoje dari in eno iskrico prave ljubezni in Bvete pobožnosti, zato da zamorem Boga hvaliti, in časno in večno ga ljubiti. Amen.
— 519 —
Tretji odstavek.
Potreba In korist molitve.
Za križev teden.
„Dobrega duha bo dal njim, Tcteri ga prosijo.* (Luk. 11, 13.)
1. PremiSljuj, zakaj nas Jezus tolikokrat opominja moliti.
Pervič, zato ker je molitev tolikanj potrebna. Kako potrebna je molitev, zamoremo s priliko malega otroka pokazati. Tako dete se ne zamore samo hraniti, si ne more samo pomagati; ko pade, se ne more samo vzdigniti; ko stoji, se ne more samo deržati; ono si ne more ne pomagati, ne braniti ee. Nekaj pa vendar ima, s čemur si pomaga, namreč z glasom. Glas mu je tako koristen, da si ž njim vse potrebno dobi. Z jokom in krikom si dobi hrano in odejo. Z jokom sili vse mu pomagati, mu postreči; z jokom budi svoje starše iz sladkega spanja, da mu postrežejo. Tak otrok je živa podoba slabosti človeške duše. Mi smo namreč Že tako slabi na svet prišli, da se ne moremo sami v Božji gnadi obderžati; in če smo padli, ne moremo sami vstati; in v skušnjavi se ne moremo z lastno močjo braniti, in v britkosti in žalosti nimamo sami nobene tolažbe. Eno samo reč nam je Bog dal, namreč glas, ali sveto molitev; s tem sredstvom si moremo pomagati, se moremo hraniti in obderžati. Zato pravimo z Davidom: »Gospodi usliši mojo molitev, in moje vpitje naj k tebi pride.8 »)
Tukaj pa moramo opomniti, da je staršem zoperno, če otrok kriči in vpije. Bog pa se našega vpitja veseli; še celd opominja na? v evangelji, naj vpijemo k njemu, rekoč: »Prosite in bote prejeli.*8) In sv. Avguštin govori tako le čez te besede: Ker vidi Bog, da nobeden ne terka na njegove duri, zato opominja vse k molitvi rekoč: Prosite, in ako ne dobite, prosite zopet, in le naprej terkajte. Saj je Gospod milostljiv in poln ljubezni,
') Ps. 101, 2, *) Mat. 7, 7.
— 520 —
in ne podi nobenega proč od svojib vrat, še kaznuje nas, ako smo nemarni, in ne terkamo. Njegove duri ali vrata hočejo, da se mnogo terka, priložno ali nepriložno. In zato da tem raj še terkamo, je svoje angelje ondi postavil, da odprejo tistim, kteri terkajo, da jih ne gonijo proč, temveč da poslušajo njih prošnje. Ko tedaj uboga sirotiea s svojo rokico na duri svojega nebeškega Očeta poterka, povejo angelji to koj Bogu, rekoč: Gospod! ubožec terka, in prosi pomoči, daj mu vendar odgovor! — S takimi besedami nam dokazuje sv. Avguštin, kako ljubo je Bogu, da pogosto prosimo.
2. Premišljuj, kako te imajo tvoja lastna reva in vsakdanje vedne nevarnosti spodbadati k molitvi.
Pervič: moramo vsi se boriti b skušnjavami, ker nam noč in dan hudobni duhovi zanjke stavijo, da bi nas v pekel spravili. Drugič: celi svet, in vsi ljudje, kteri posvetno Živijo, so tvoji sovražniki, in te skušajo od čednosti v greh zapeljati. Tvoje lastno telo je tvoj največi sovražnik, ki te noč in dan k mehkužnosti in k telesnim slastim vabi. Tvoji peteri občutki bo tvoji ne-prijateli, kar ti dajejo vso priložnost grešiti. Tvoja lastna natora je tvojemu zveličanju zoperna, ker je k vsemu hudemu nagnjena. Še cel6 tvoja lastna duša, ki je sovražna, ker se vedno punta zoper bolje spoznanje, in te v greh vleče.
Tedaj imaš samo še serce, um in voljo; ali tvoje serce je z izvirnim, in tudi z lastnimi grehi pokvarjeno, um je otemnjen, spomin oslabljen. Zato je duša tako slaba in nestanovitna, da ne more in noče tudi najmanjši skušnjavi bo v bran staviti.
Ako tedaj marljivo ne moliš, ako ne vpiješ k Bogu in k vnem svetnikom, da ti pomagajo, ti ni mogoče, zmagati in nevarnosti se ogniti. To dokažem s to le priliko:
Neki človek je padel neprevidoma v brezden. Po sreči se je za vejo vlovil, da ni v globočino padel;
— 521 —
deržal se jo tedaj za vejo z obema rokama. Doli pod sabo v globočini vidi gorečo raztopljeno kovino, in strupene strašno kače, ki čakajo, da bi ga požerle. Nad sabo pa vidi dve miši, eno černo in eno belo, kteri ena za drugo to vejo glodate, da bi jo preglodale. Ue tedaj ta človek ne vpije, da mu kdo na pomoč ne pride, bote miši na zadnje vejo preglodale, in on bo doli noter padel, in drakoni ga bodo požerli.
V ravno taki nevarnosti si ti, o ubogi človek! pod tabo je pekel vedno odpert, in peklenski drakoni so vedno pripravljeni te požreti. Ti se deržiš še z obema rokama za vajo, to je, za svoje telo; ali dve miši, namreč dan in noč, gledate ena za drugo to vejo, in enkrat jo bote preglodale, to je, enkrat gotovo umerješ. Ako tedaj iz celega serca ne vpiješ in ne kličeš k Bogu in vsem svetnikom, da te vzdignejo, te rešijo in obranijo, padeš gotovo doli — v pekel. Kakor namreč tvoje telo vedno doli tišči, tako je tudi tvoja volja in tvoja natora vedno k hudemu nagnjena, i a se ne more iz lastnih moči nikoli povzdigniti. Zato misli večkrat, da visiš v taki nevarnosti, kakor omenjeni človek; kliči, prosi, vpij k Bogu noč in dan, zjutraj in zvečer, o nedeljah in o delavnikih, da bi te ne pustil doli pasti v goreči peklenski brezden, ter reci: Gospod! glej da mi pomagaš ! Gospod! hiti mi na pomoč.
3. Premišljuj, kako koristna je molitev.
Od lepega in dobrega sadti svete molitve govori sveti Bernard tako le: Prosim vas, ljubi bratje! imejte zmirom v roki najbolj gotovo pribežališče molitve; pogosto molenje odpravi skušnjavo, brani dušo, tolaži angelja varha, muči hudiča, in je dopadljiva služba Iju-beznjivemu Bogu; marljivo in pobožno moliti prinaša duši vse dobro in jo ovarujo vsega zlega. Ali nemarno, malo in raztrešeno moliti je začetek vseh časnih in dušnih zlegov.
Zato govori na dalej sveti Bernard: Nobeden zmed nas naj molitve malo ne ceni, ker On, kterega prosimo,
— 522 —
je ne ceni malo. Še predno pride molitev iz naših ust, jo da že zapisati v svoje bukve. Zato nadjajmo se za gotovo, da nam bo dal, kar ga prosimo, ali kar On v6, da je nam koristno. Ker namreč mi ne vemo, kaj nam je koristno, zato se on UBmili naše nevednosti; in akoravno molitev milostljivo posluša, vendar nam ne da vselej, kar ga prosimo, ampak kaj bolje ga, ali pa nas po z ne j usliši; in tako molitev ne ostane brez sadti. Naj mu nobeden ne reče: Od kod pride pa to, da, akoravno tolikanj molim, vendar ne vidim nobenega sadil od molitve? Kakor grem k molitvi, tako grem od molitve; nobeden mi nič ne da; temuč se mi zdi, da sem zastonj molil. Ali ne veš, kaj je rekel Kristus: Kar v molitvi prosite, verujte le, da bote dosegli? Ako ne sedaj, vendar o svojem Sašu. Bog namreč ima tako skerb za te, da, kolikorkrat kaj nekoristnega prosiš, to ne usliši, temveč ti bolji dar podit; kakor Oče otroku rad da kruha, noža pa ne. Te so besede svetega Bernarda, iz kterih se očitno vidi, da nobena molitev ni zastonj opravljena. Zato bodi ti to priporočeno, in navadi se pogostoma in goreče moliti; in bodi si svest, da tvoja molitev ne bo zastonj, in vsaka beseda, ki jo v molitvi izrečeš, ti bo poplačana. Kakor pravi namreč Kristus, da nam bo od vsake prazne besede pred sodbo božjo račun in odgovor dajati; ravno tako bomo tudi za vsako potrebno, koristno in pobožno besedo in molitev pri Božji sodbi plačilo dobili.
4. Premišljuj, kako tudi molitev grešnikov, kteri se hočejo poboljšati, Bogu dopade in jo Bog plačuje.
Sveto pismo sicer pravi: „ Hvala ni lepa v grešnikov ustih;1)" in zopet: „Kdor svoja uše?a odvračuje, da ne sliši postave, njegova molitev bo gnjusoba.*2) In Bog eam govori po preroku Izaiji: „In če tudi svoje roke stegate, vendar od vas obračam svoje oči; in če tudi po-množujete molitev, vas vendar ne bom uslišal: zakaj
') Sir. 15, 9. *) Pri g. 28, 9
— 523 —
vaše roke so polne kervi.81) Te besede se pa nanašajo samo na molitev, s ktero Boga bvalimo in častimo, ne pa na prošnje. Kakor ne more grešnik nič Bogu do-padljivega storiti, tako tudi njegova hvala Bogu ne do-pade. Zato pravi angeljski Učenik naravno: „Grešni-kovo molitev, ktera izhaja iz dobre natorne želje, usliši Bog; ne sicer iz pravice, ampak iz usmiljenja." In tako misli tudi sveti Avguštin, in tako mislijo tudi mnogi učeniki, in to nam priterja tudi pamet in vsakdanja skušnja, ako bi namreč molitev takega grešnika bila pred Bogom gnjusoba, bi moral pač v svojib grehih umreti, in ne bi imelvveč nobenega sredstva, priti zopet v stan Božje gnade. Ce, postavim, volk dete zgrabi in odnese, in deto ne kriči, ga bo volk stergal in požtrl; če pa kriči, je vendar mogoče, da ga kdo sliši, in ga pride rešit. Tako ubogi grešnik, ki je smertno grešil, in je tedaj padel v žrelo peklenskega volka; če ne vpije k Bogu in k njegovim svetnikom, ga bo hudobni duh gotovo sabo v pekel odnesel. Ako pa kliče in vpije, in marljivo vsakdan moli, ljubi Bog ga bo gotovo uslišal, in rešil večne pogube. Zato naj noben grešnik, naj bo še bolj hudoben, svete molitve ne zanemarja, temveč naj toliko bolj moli, kolikor .je več grešil, kakor Sirah opominja, rekoč: »Sini ne zaničuj sam sebe v svoji bolezni, temveč prosi Gospoda, in on te bo ozdravil.68) Akoravno namreč grešnik ni vreden Božje milosti in gnade, vendar se ga Bog u-imili, da mu dsi, da spozna svoje grehe, da jih obžaljuje, da se jih zamore znebiti in pokoro za nje delati. In ako mu Bog ne more dati ne svoje milosti, ne večnega plačila, mu da vendar časno plačilo, na tem svetu kakor navadno vidimo, da je mnogo hudobnih, ki so srečni na tem svetu. Bog namreč jim plačuje njih molitev in njih dobra dela tukaj časno, kadar jim ne bo na unem svetu nobenega plačila dati mogel.
5. Premišljuj, kako zamore vsakdo toliko časa najti, da z Rogom govori in svoje molitveopravi. " ') lu. 1, 16. ») Sir. 38, 0.
— 524 —
Ako porečeš: Jaz ne utegnem veliko moliti, ker moram med ljudmi živeti, in moram vedno skerbeti, da sebi in svojim potrebnega živeža prislužim; ti odgovorim: da imaš vendar mnogo časa za molitev, ako le bočeš. Ali v prihodnje moraš čas, kterega zapravljaš ali z nepotrebnim predolgim spanjem, ali s kratkočasi, z igranjem, s pijančevanjem, z nepotrebnim klepetanjem in postopanjem, k molitvi oberniti. Tako boš marsiktero uro našel za molitev, in boš veliko moliti mogel, kar Bedaj v svojo veliko škodo zanemarjaš. Saj v nedeljo in v praznik skoraj nič druzega ne delaš, kakor le pobajati. Čez teden pa kdo te kadaj vidi v cerkvi ? čez dan pa malo kterikrat zmoliš s pobožnostjo en očenaš. Ker tedaj tako nemarno živiš, da ali malo kterikrat, ali pa nikoli prav ne moliš, more se na zadnje pač zgoditi, da, ko umerješ, greš naravnost doli — v peklenski ogenj.
Zato te prosim, ljubi bravecl zavoljo Boga in tvojega zveličanja bodi bolj priden v molitvi, da si zagotoviš svoje zveličanje. Zakaj poglej le I ti labko moliš in Boga hvališ in na pomoč kličeš, ko si na poti; ko doma v svoji hiši semtertje hodiš; ko si pri delu; ko se slečiš in oblačiš; ko bo spat vležeš; ko zjutraj vstajaš. To molenje ti ne jemlje nobenega čaBa, te ne moti v tvojem delu, in tvojemu zdravju nič ne škodi; veliko pa ti pomaga k tvojemu zveličanju, ker ni nobena molitev tako slaba, ako se iz ljubezni do Boga in pobožno opravi, da bi je Bog ne plačal. In zato da se navadiš moliti, sem toliko molitvic v te bukve spravil, ktere zamoreš lahko brati in moliti. Sedaj pa prosi nebeškega Očeta, da naj ti da dobrega duha, da boš mogel pobožno moliti, in reci:
O vsegamogočni, nebeški Očel ti poznaš vso mojo revo, in veš, da si ne morem v skušnjavah pomoči, v britkostih tolažiti, in v potrebah in silah pomagati; tudi poznaš mojo lenobo, mojo slabost in mojo nemoč, moje nevarnosti, in vse zlo, ktero me čaka. Zato vpijem k tebi, o najdobrotljiviši Oče! v teh svojih potrebah;
— 525 —
glej! jaz sem slab in si ne morem in si ne znam pomagati; v nevarnosti sem večnega pogubljenja, in ne vem, kako mu oditi: Satan išče, da oi me požerl; svet me hoče pogubiti; moje meso in moja lastna natora me k vsemu slabemu vleče. Pri vsem tem jo moja duša polna napuha, prazne časti in prederznosti, moje tserce je vse v posvetne reči zapleteno, in polno hudobnih misel. Moje misli so raztrešene, moj um je otemnjen, moja volja pokvarjena, mej spomin oslabljen, da ne spoznam, ne pomislim, ne delam in ne opuščam, kar bi imel zavoljo Boga spoznati, pomisliti, delati ali opuščati. Ti pa, usmiljeni Očel ti mi zamoreš pomagati; ti mi zamoreš dati svetega Duba, da mi moj um razsvetli, moj spomin okrepi, mojo voljo popravi, in me k vsemu dobremu spodbode; da mi moje serce očisti, in s tvojo sveto ljubeznijo užge. Ti me zamoreš tedaj rešiti žrela peklenskega drakona. Za to te prosim po Jezusu Kristusu, tvojem ljubem Sinu, in po vsem, kar se nanaša na njegovo Bveto ime, daj mi sv. Duha, da me dobrega stori. Saj sem, o moj dobrotljiviši Oče, Gospod nebes in zemlje saj sem tvoj hlapec, tvoj služabnik, tvoj služabnik sem v Jezusu Kristusu, ker si me po njem vstvaril, rešil in s sv. Duhom posvetil. Ne dopusti teidaj, da se na meni, tvojem hlapci, dela in dobrote tvojo vsegamogočnosti, zasluge in kri tvojega Sina, gnade in dari svetega Duha, pozgubijo; temveč skaži mi svoje veliko usmiljenje, in zveličaj me, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Četerti odstavek.
0«1 svetili 1» III k oš ti, In o«I češfenja svetega Duha.
Za binkošti.
»Učite vse narode, in kerščujte jih v imenu Očeta. in Sina, in svetega Duha. Učite jih spolnovati vse, kar koli sem vam napovedal.- (Mat. 28, 19, 20.)
1. Premišljuj, da je binkoštni praznik vesel praznik zahvale.
Vsi kristjani namreč po vsem svetu hvalijo danes
— 526 —
Božjega tolažnika, da je 011 sam z nebes doli prišel, svoje milosti vernim podelil, in Bvete aposteljne z ognjem Božje ljubezni užgal, popolnoma poterdil, in v resnici popolne storil. Zato govori sveti Bernard od tega veselega praznika tako le: Današnji praznik svetega Duba obbajajmo veselo. Ker namreč praznike svetnikov slovesno praznujemo, koliko bolj moramo slovesno obhajati praznik njega, od kterega imajo vsi svojo svetost? — Ravno tako govori tudi sveti Avguštin: Oh, koliko milost nam je Bog danes skazal 1 Človeško natoro je nesel v nebo, in je Boga (t. j. svetega Duba) doli poslal. O, kako skerb ima Bog za delo svojih rok, ker zopet iz višav zdravilo za našo slabost pošilja; še celo zdravnik sam se ponižuje, da bolnika obišče; in on no d sabo tako prijeten balzam, da njegov duh celi svet napolnuje, in naše bolezni zdravi. — Danes nam je tedaj veča gnada dodeljena, kakor druge krate, ker je začelo danes Kristusovo terpljenje nam koristiti. Zato poje cerkev z veseljem: Danes je Kristus svetega Duha nad svoje po-sinovljene otroke razlil; zato bo veselijo vsi dobri kristjani, in nebeški moči in oblasti pojejo zahvalno pesem Bogu. — Veseli se tedaj, ljubi kristjani s sveto cerkvijo, in hvali ljubega Boga za velike gnade, ki jih je apo-steljnom in vsem vernim po svetem Duhu podelil.
2. Premišljuj, kako je binkoštni praznik dan poduka, ki nam priča od d o b ro 11 j i vosti svetega Duha.
Bog ni poslal svetega Duha, zato da bi kmalo zopet v nebesa se vernil, temveč da vedno pri nas ostane, in nas uči vsako resnico. Akoravno ga ljudje vsakdan žalijo, vendar noče nobenkrat popolnoma svetil zapustiti, temveč nad potopom, kakor Noetov golob, okoli letati in iskati, kje bi njegove svete noge ali gnade spokorna in čista serca našle, da zamorejo v njih počivati. Pa tudi ne bo odjenjal do konca sveta od svojega dobrot-ljivega delovanja. Iz tega zamoreš spoznati, kako dober je bv. Duh, kterega ljudje vsakdan tako strašno žalijo,
— 527 —
in ga iz svojega serca v sramoto podijo; in on vendar ne zapusti sveta, temveč terka vedno na naše serce, in prosi, da mu odpremo, da zamore našo dušo s svojimi darmi obogatiti. Ce mu tedaj odpremo, storimo mu veliko veselje; kakor je današnji dan veliko veselje imel, kedar so ga verna serca Bprejela, in se je nekaj tisoč nevernih spreobernilo, kterim ni Bamo njih grehe odpustil, temveč jim tudi svoje dari obilno podelil, njih serca z ognjem svoje Božje ljubezni užgal, in jih naredil velike svetnike. In kakor je Bveti Duh te milosti tistikrat na svet izlil, tako jih izliva še vsako leto na tiste, kteri mu svoje serce pripravijo, in ta praznik pobožno obhajajo. Stori se tedaj, pobožna duša! pripravno za sprejetje teh milosti, kliči goreče k svetemu Duhu, praznuj pobožno te praznike, in reci: O sveti Duh! poduči me, kako imam te svete praznike pobožno obhajati, in tebe spodobno na pomoč klicati! Amen.
3. Premišljuj, da je binkoštni praznik dan molitve in prošinj, ker nas cerkev vse opominja in spod-bada, da naj po zgledu svetih aposteljnov svetega I) jha kot pravega Boga z Očetom in Sinom molimo, prosimo in na pomoč kličemo.
Kakor vemo, veruje sveta katoliška cerkev, da je sveti Duh pravi Bog, edini Bog z Očetom in Sinom, enega bitja in časti ž njima. Kakor sveta cerkev, tako govorimo tudi mi vsi: „Verujem v Boga Očeta vsega-mogočnega, Stvarnika nebes in zemlje; in v Jezusa Kristusa, Sinu njegovega edinega. Verujem v svetega Duha." Mi delamo znamnje svetega križa, in s tem dajamo na znanje, da imamo in hočemo vse etoriti ali opustiti po božji volji in dopadajenji k časti in hvali, iz ljubezni in na povelje, in pa s pomočjo in gnado Očeta, Sina in svetega Duha. Zato ponavlja tudi sveta cerkev tolikokrat svoje trojne prošnje, ko pravi: Kyrie eleison, Kriste eleison, Kvrie eleison, to je: Gospod usmili se, Kriste usmili ee, Gospod, usmili se! in in pa trikrat svet, svet, svet! in pa čast bodi Bogu
— 528 —
Očetu, Sinu in svetemu Duhu: mnogokrat moli tudi svoj: Veni, sancte Špiritu? I to je, pridi, sveti Duh! Cerkev namreč hoče z ustmi in s sercem vseh vernih prositi, naj sveti Duh naša serca očisti, razsvetli, posveti in vžge; očisti od grehov, razsvetli z lučjo svoje gnade,
?osveti a svojimi darmi, vžge s svojo Božjo ljubeznijo, osnemaj tedaj, pobožna duša I svojo mater in učenico, to je, sveto katoliško cerkev, in moli:
Hvaljen bodi Jezus Kristus, z Bogom Očetom in b svetim Duhom na vekomaj 1 Amen.
O Bog sveti Duh 1 moj naj dobrotljiviši, večni Bog in Gospod I edini Bog z Očetom in Sinom; danes pridem, te molit in prosit. Jaz te častim in molim kot svojega
Sravega, edinega, najvišega Boga in Gospoda z nebeškim ičetom in njegovim Božjim Sinom, in te pohlevno prosim po Jezusu Kristusu za duhovno miloščino; za naj bolji in največi dar, ki ga dati moreš, namreč za tebe samega. Oh! ne glej na mojo veliko nevrednost, ampak na svojo preveliko dobroto; pridi o sveti Duh! pridi, o darežljivi gost! in podeli mi od Bvojih dari, obogati in posveti me s svojimi darovi. Amen.
Peti odstavek.
Sveti Duh poslan o<l Koga Očeta in Mina.
Za binkoStne praznike.
„Sveti Duh. Jitercga ho poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vse." (Jan. 14, 2G.)
1. Premišljuj, kako so sveti aposteljni po Kristusovem vnebohodu stanovitni bili v molitvi.
Oni bo bili skoraj zmirom na gori Sion zbrani, in so se na prihod svetega Duha pripravljali, kolikor so vedeli in znali. Njih navadno opravilo ves tisti čas je bilo: moliti, prepevati, sveto pismo brati, od svojega ljubega Učenika se pogovarjati, in ga prositi za svetega Duha; s tem so se njih serca dan za dnevom v ljubezni Božji bolj vžigala, in so zmirom bolj želeli, da bi sveti
— 529 —
Duh prav kmalo prišel. Več ur so klečali, in marsiktero noč so še molili in prebedeli. To so delali sveti aposteljni in vsi učenci Kristusovi, z Marijo Materjo Božjo in z drugimi ^vetimi ženami, kakor spričuje sveti Lukež, rekoč: »Vsi so bili stanovitni v molitvi z ženami in z Marijo, Materjo Jezusovo, in z njegovimi brati." Prosili so enodušno, naj bi jim milostljivi Jezus obljubljenega svetega Duha poslal. K tej goreči molitvi spodba-dala jib je posebno Marija Devica s svojim zgledom in s svojimi besedami; ona jim je namreč razkladala, kako velike gnade bodo od svetega Duha prejeli, kako jib bo v ljubezni Božji vžgal, v veri podučil, v preganjanji moči dajal, v britkosti h tolažil, s čednostmi okinčal, in z vsem dobrim obogatil in napolnil. Tako je v Jezusovih učencih želja po prihodu Bvetega Duha vedno naraščala, da niso jenjali zmirom bolj k njemu zdiho-vati in ga prositi. Molili eo menda tako, kakor moli sveta katoliška cerkev, kedar kliče svetega Duba, po-Bebno pa kakor o binkoštnih praznikih vsakdan moli, ali tudi poje. Moli ali poj tudi ti te dni pesem od svetega Duha in reci:
Prid' sveti Duh! aposteljnom dan, Ker si bil danes vanje poslan, Da Čuda Božja pravijo, Sovražnikom se stavijo; Prid' sveti Duh! te prosi kristjan.
Prid', sveti Duh! daj svoje dari, Tn jih ined svoje varne'razlij, Resnico da poslušajo, Tn nje sladkost okušajo; Prid', sveti Duh! razsvetli nas ti.
Prid', sveti Duh! omeči sercfi, Prižgi v kristjanih svete želj6, Ljubit', kar j« pravičnega, Se varrati krivičnega; Prid', sveti Duh ljubezni svetfe!
') Ap. Dj. 1, 14. Kristusovo Življenja in imert.
34
— 530 —
•Prid', sveti Duh! podpiraj slabost, Poterdi v sercih pravo svetost! Daj, da se ne spodtaknemo, Sa s pota ne premaknemo; Prid', sveti Dub, ti naša krepost!.
Prid', sveti Duh, ti sveti sodnik, Veselje naše, naš pomočnik! O, vodi nas do vefinosti, In reši vse nevarnosti; Prid', sveti Duh, ti naš poterdnik!
Te ali enake besede so govorili sveti aposteljni v Bvojib molitvah, in so nam zapustili zgled, kako imamo zdihovati in hrepeneti po svetem Duhu, in se na njegov prihod pripravljati.
2. Premišljuj, kako in kdaj je bil sveti Duh poslan.
Med tem, ko so bili zvesti Jezusovi prijatli z Devico Marijo stanovitni v molitvi, prišel je sveti binkoštni dan, kterega so tudi Judje kakor velikonoč slovesno praznovali, ker je bil Bog na tisti dan svojo sveto postavo Izraelskemu ljudstvu dal na gori Sinai. Zato so Jezusovi učenci prav zvesto se nadjali, da utegne nebeški Oče, ki je bil na ta dan Judom postavo dal, tudi njim Bvetega Duha z nebes doli poslati, in novo postavo gnade v njih serca vpisati. Zato bo ostali vsi verni, kterih je bilo čez pet eto, kakor bo jim bili aposteljni rekli, tisto noč vkupoj na gori Sion, in so celo noč čuli, peli, molili in premišljevali. Oni so sicer vseh deset dni goreče in pobožno molili; ali to noč je bila njih molitev veliko bolj goreča, kakor vse poprejšne dni. Tu se je Bpolnilo, kar je pisano: »Ogenj hodi pred njim,"1) namreč ogenj svetega hrepenenja.
Ko je imel tedaj na sveti binkoštni dan Božji to-lažnik doli na zemljo stopiti, je nebeški Oče (da po človeško od te skrivnosti govorimo) rekel k svetemu
») Ps. 96, 3.
— 531 —
Duhu: Glej, preljubi sveti Duhl pošiljam te k ubogim človeškim otrokom, za ktere je moj ljubi Sin po svoji človeški natori svojo kri prelil. Jaz te pošiljam doli, in ti izročujem veliko opravilo, ki zadeva zveličanje ljudi. Oznanuj ubogim grešnikom mir in ponujaj jim našo milost in naše daril — Ravno tako je govoril Bog Sin, kakor si zamoremo mi ubogi ljudje misliti to Božjo skrivnost: Ljubi sveti Duhl jaz sem več ko tri in trideset let po svetu hodil, in som si prizadeval, zgubljene ovčice iskati; ker sem jih pa le malo našel, zato tebe doli pošiljam, zato da ti začeto delo zveličanja ljudi dokončaš. Priporočam ti zveličanje ubogih duš, za ktere sem jaz britko smert prestah Oznanuj jim mir v mojem imenu, in da hočem rad pozabiti vse krivice, ktere so meni storili, ako le mojo vero sprejmejo in mojo sveto postavo deržati hočejo. Namesti mnogoverstnih in težkih zapoved stare zaveze daj jim edino zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. Piši jim jo v serca in zagotavljaj jih , da bodo ž njo vsi večno življenje dosegli, ako zapovedi derž6, ktere izvirajo iz ljubezni do Boga in do bližnjega, ali ki bo na njo nanašajo.
Sveti D ah je na to odgovoril, (ker ne moremo drugače, kakor po človeško od tega poslanja govoriti,) in je rekel: Najsvestejši Oče in Sin 1 to povelje in to dušno opravilo hočem zvesto dopolniti in s svoj.) Božjo ljubeznijo in sladkostjo na človeška serca tako močno terkati, da se na zadnje omečijo. Ia če me bodo ljudje tudi zaničevali in podili iz svojih sere, hočem vendar z vso prijaznostjo lotiti so jih, in na njihova serca tako dolgo terkati, da mi odprejo. Ker vem namreč, kako ti, Bog Oče! želiš zveličanje ljudi, in kako drago si ti, Bog Sin 1 duše odkupil, zato nočem marati ne za sramoto, ne za zaničevanje; nočem zamuditi nobene ure in nobenega trenutka , da tako drago odkupljene duše pridobim, t r hečem tudi tvoje aposteljne in učence vžgati za zveličanje neumerjoČih duš..
33*
— 532 —
3. Premišljuj, kako je sveti Duh z nebes doli priSel.
Ker je bil sveti Duh najimenituiSi poslanec, kterega sta Bog Oče in Sin poslati mogla, zato je priSel s tako slavo in s takim veličastvom, kakor se spodobi takemu poslancu. Velika radost in BploSno veselje je bilo pri vseh angeljskih verstah in nebeščanih. Povsod so prepevali Božjo hvalo in čast presveti Trojici, da Božjega učenika, srednika miru med Bogom in ljudmi, delivca Božjih gnad in tolažnika žalostnih doli poSilja. Sveti Duh tudi ni prazen prišel na zemljo, temveč je prinesel vse nebeške zaklade in dobrote sabo. Prišlo je ž njim tudi več kakor dvanajst legijonov angeljev, kteri so Božje darove nosili, ktere je imel Bveti Duh ljudem deliti.
»In vstal je nanagloma z neha Sum", pravi sveti Lukež, »kakor prihajajočega silnega piša." *) Saj sveti Duh, ki je v zveličanje vsega sveta doli stopil, ni hotel priti tiho, ampak očitno, da bi vsi ljudje zvedeli za njegov prihod, kakor je bil že prerok Joel oznanoval: »I zlil bom svojega Duha čez vse meso, čez vse svoje hlapce in dekle; in dal bom čudovitna žnamnja na nebu in na zemlji, kri in ogenj, puh in dim," a) to je, žnamnja gnade in milosti vernim, znamnja strahti in kazni terdovratnim.
Ko so tedaj verni, kterih jo bilo čez pet sto, zbrani na gori Sion molili, glej! tu se nliSi okoli sedme ure zjutraj silen veter z velikim šumom z nebes priti, tako da so se vsi ljudje v celem mestu prestrašili. ~ Ta čudo-vitni veter ni prišel iz zraka, kakor drugi vetri, ampak iz podnebja doli. Tudi ni pihal čez celo mesto, ampak Bamo nad hišo in v hišo, v kteri so bili izvoljeni prijatelji Božji zbrani, in bo klečš molili. Zgodi] ce je bil tudi še drug čudež, da se je ta silni veter po velikem šumu v prijetno pihljanje spremenil, in je vse s pre-čudno ljubeznjivostjo napolnil, kakor govori sveti Ber-
») Ap. »j. 2, 2. *) Joel. 2, 28-30.
— 533 —
nard, rekoč: „Ta glas se je zgodil z neizrečeno ljubeznivostjo vsakega glasd in vsake godbe."
Slišala se je menda v zraku nad hišo, kjer so bili aposteljni, z vetrom tudi tako prijetna godba in tako nebeško soglasje, da niso bili samo vsi zbrani verni s čeznatorno sladkostjo napolnjeni, temveč so se tudi vsi prebivavci mesta Jeruzalema močno čudili. Obdal je celo hišo tudi neki par. kakor megla ali dim, ki je z nebes prišel, in je bil dokaj lep videti, ter je vse okoli napolnil s čudovitnim, prijetnim nebeškim duhom, tako da se je tudi z zunajnimi občutki opaziti moglo, da je Božje veličastvo hišo napolnilo. Na zadnje je bilo to najbolj čudno, da so vsi videli ogenj z nebes pasti, in celo hišo obdati, tako da se je zdelo, da hiša gori. Ta ogenj seje vsedel v podobi ognjenih jezikov nad aposteljne in vse verne tako obilno, da so se verb glave vsakega zmed njih ognjeni jeziki videli. Tedaj se je zdelo, da so aposteljni v sredi ognja in gorečega zublja. Vendar pa ta nebeški ogenj jim ni enega laseca sežgal, temveč je vžgal njih serca s svetim in gorečim zubljem Božje ljubezni. — Za to srečno gorečoBt serca hočemo tudi mi prositi, ter reči:
O najdobrotljiviši Jezusi pošlji Bvojim vernim svetega Duha, da naša serca očisti, z lučjo svoje gnade razsvetli in z ognjem Božje ljubezni vžge, tudi v vsem dobrem potordi, in nas nazadnje v večno življenje vodi in pripelja. Amen.
Šesti odstavek.
Od delovanja, darov In gnati svetega »ulia.
Za binkoštne dni.
„/» so bili napolnjeni vsi s svetim Duhom, in so začeli govoriti v mnogoterih jezikih.' (Ap. Dj. 2, 4.)
1. Premišljuj čudno delovanje sv. Duha v sercih aposteljnov in vernih.
— 534 —
Celo noč bo bili prečuli v molitvi, in so silno želeli svetega Duha prejeti. Pa ravno to je bila najbolja priprava, prejeti svetega Duha. Ko so tedaj silni in nebeški glas prijetnega viharja Blišali in zapazili, da to je znamnje prihoda svetega Duha, so vsi na kolena padli, oči in roke povzdignili, pa enoglasno govorili: Pridi, sveti Duhl napolni serca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni 1
Ko bo je ta nebeški glas v prijetno godbo spremenil in se je slišal kot ljubeanjiv glas človeških pevcev, napolnilo je njihova serca čuda sladko veselje; in na enkrat je bila cela hiša, z vsemi, ki so bili notri, kakor v ognji. Ko so pa goreči jeziki doli padali, so vzdigo-vali aposteljni svoje roke proti nebu, kakor da bi hotli ta zaželjeni ogenj Božje ljubezni prijeti, kteri je koj njih serca in duše, njih spomin, njih um in voljo, občutke, moči in domišJjenje tako \žgal, da je vse v njih od ljubezni gorelo.
Nasledek tega je bil, da so bili presrečni učenci na enkrat vsi spremenjeni, in oni, ki so bili poprej bolj posvetni, so postali v enem trenutku bolj duhovni. Njih um, njih spomin je bil od te nebeške luči razsvetljen, in z vso modrostjo in učenostjo obdarovan. Njih volja in njih serce je bilo vse vžgano od nebeškega hrepe-njenja in od Božje ljubezni. Njih duša in njih telo sta bila s tako nebeško sladkostjo napolnjena, da so bili od same duhovne radosti vsi v Boga zamaknjeni. Oj, kako nebeško tolažbo in kako gorečo ljubezen so čutili takrat v svojih Borcih ti srečni Jezusovi prijatlil Oni so bili vsi spremenjeni, in čudovitno v Boga zamaknjeni. S bvo-jimi očmi niso mogli nič videti, s svojimi ustmi nič govoriti, kakor farno to, kar je hotel Bog po njih videti, slišati in govoriti. Tu jim je bil njih um odpert, in videli bo čudne reči, in v enem trenutku so zapopadli več, kakor vsi učeni svoje žive dni z natorno modrostjo se naučiti zamorejo. Njih serce in njih duša Bta bila tako polna Božje tolažbe, da so se sami sebi čudili.
— 535 —
2.	PremiSljuj, kako so za&eli aposteljni v v s e Ii jezikih govoriti in Boga hvaliti.
Kakor človek, ki je na duši in na telesu poln veselja, že po natornem nagibu ukati in peti začne, tako je tudi aposteljne in verne obilno veselje naganjalo, da so svoje seree in oči k nebu obernili, svoje roke kviško stegali, in začeli Boga hvaliti in častiti, kakor mladenči v babilonski ognjeni peči, ter so od nebeške ljubezni vžgani peli: „Češčen bodi Gospod Bog naših Očetovi ker si hvale vreden , in častitljiv, in nad vse povišan na vekomaj; in češčeno bodi tvoje častitljivo sveto ime, ker je hvale vredno in nad vse povišano na vse večne čase. Oeščen bodi v svetem tempeljnu svojega veliča-stva; čez vse hvale vreden si, in nad vse povišan na vekomaj 1" *) S temi, in enakimi besedami so govorili, in hvalili od svetega Duha napolnjeni učenci vsegamo-gočnega Boga v mnogoterih jezikih in so mu iz serca hvalo dajali za prejeto dobroto. Oni so peli, ukali, hvalili in častili svetega Duha, kteri jim je bil tako mnoge, tako velike in tako blage zaklade svojih gnad in bvo-jega bogastva podelil. Saj od kar je svet stal, ni bil Bog nikoli take gnade ljudem dal.
Veseli se s svetimi aposteljni, pobožni kristjani in
S rod svetega Duha , da naj tudi k tebi pride, in reci: > sveti Duh 1 pridi, in očisti naša serca, in vžgi v njih ogenj svoje Božje ljubezni 1 Amen.
3.	Premišljuj miloBtljivo darežljivost svetega Duha, koliko dobrega je po aposteljnih raznim ljudstvom skazal.
Vse to pa ni bilo Božjemu tolažniku še dovolj, temveč, da bi Bvojo neskočno darežljivost še bolj pokazal, je hotel tudi nevrednim svojo dobroto pokušati dati po besedah preroka Joela, kteri v Božjem imenu tako le govori: „Izlil bom svojega Duha čez vse meso in prerokovali bodo vaši Binovi in vaše hčere, vaši stari bodo
') Dan. 3, 52, 53.
— 536 —
sanje imeli, in vaši mladenči bodo prikazni gledali." *) In sveti Lukež piše: „Ko se je pa ta glas zaslišal, se je množica sošla, in se je zavzela."8) Namreč, ko se je bil glas z nebes slišal, in so vsi ljudje videli, da neka čudovitna megla bišo pokriva, teklo je nekaj tisoč ljudi na goro Sion, gledali so z zavzetjem čudovitno m-glo, ki je bišo pokrivala, pa ogenj z nebes pasti, in so slišali tudi angeljsko godbo nad bišo. Zato so se neizrečeno čudili, ko so videli bišo od znotraj polno ognja, in da vendar ne zgori. Še bolj so se čudili, ko so apoBtelini mnogotere jezike govorili, in bvalo Božjo prepevali in oznanovali. Ti veliki čudeži so ljudstvo tako ginili, da se jib je na pridigo, nauk in opomin janje svetega Petra veliko spreobernilo, ker so spoznali čudovitno gnado Božjo, svoje grehe obžalovali, in tako tudi oni gnad svetuga Duha deležni postali.
Aposteljni so namreč koj vstali, iz hiše ven se podali na terg in v tempelj, in bo začeli ljudem pridigati. Ljudjč so se tem bolj stekali, ker so s svojimi očmi videli ognjene jezike nad glavami svetih aposteljnov, kteri jim niso ne enega laseca sežgali. Da so pa ti ognjeni jeziki ostali aposteljnom na glavi med pridiganjem, se utegne spoznati iz besed svetega Petra, ki pravi: »Kristus je izlil svetega Duha, ki ga vidite in slišite*,®) namreč, kterega vidite v gorečih jezikih in slišite v mnogoterih jezikih, ki jih mi sedaj govorimo. Judje tedaj si niso mogli nič druzega misliti, kakor da je Bog čudeže, ki so se bili godili pri oznanjenji stare postave, zopet ponoviti hotel pri oznanjenji nove postave. Ker je bil takrat sveti Binkoštni dan, ko so bili dolžni vsi Judje v Jeruzalem k prazniku priti, bila je v tempeljnu neštevilna množica Judov in ljudi iz druzib narodov, bili so tu Partijani, Medijani in Elamitani, iz Mezopo-tanije, Kapadocije in Ponta, iz Frigije in Pamfilije, iz Egipta in Libije, iz Cirene in Kima, Krečani in Arabci.
•) Joel 2, 28. ■) Ap. Dj. 2, 6. •) Ap. Dj. 2, 33.
— 537 —
Vsem tem so pridigali sveti aposteljni, vsak v drugem jeziku. Eden je stal in je pridigal tukaj drugi tamkaj. Bilo je namreč tolikanj ljudi, da niso mogli vsi enega poslušati. To je bilo čudno, da je vsak narod aposteljna umel tako, kakor da bi bil govoril v njib lastnem jeziku. Tako bo jim aposteljni dokazali, da niso bili vina polni, kakor so botli nekteri jib obrekovati, ampak polni svetega Duba, po Joelovem prerokovanji.
Prebivavcem mesta Jeruzalem so očitali z ostrimi, pa vendar ne prehudimi besedami, da so s Kristusom tako neusmiljeno ravnali, nedolžnega zatožili in križali. Da pa ga je Bog zopet od mertvib obudil, kar oni pričajo, ker jim je po svojem vstajenji se prikazoval, ž njimi jedel in pil. Te in enake reči so govorili sveti aposteljni s tako gorečostjo, da so njib besede poslušavCem serce prebadale. Zato jib je bilo veliko, da so svoje grebe serčno obžalovali, na svoje persi terkali, in zdibovaje aposteljnom govorili: rKaj nam je storiti, mož j 6, bratje? Peter pa jim je rekel (in ravno tako drugi aposteljni): „Spokorite se, in daj se kerstiti slebern zmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščen je svojih grehov; in bote prejeli dar svetega Duha." ') Tako se jih je spreober-nilo tri tisoč ljudi, kteri so bili na sveti Binkoštni praznik od svetih aposteljnov podučeni v sveti veri, in pa kerščeni. Iz tega se vidi, v kako obilni meri je bil sveti Duh aposteljnom dan, in koliko dobrega je po njih storil že koj pervi dan. Potem ko so sveti aposteljni ljudstvu celi dan pridigali in tritisoč ljudi keretili, prišli so z veseljem zopet na goro Sion in so pravili Materi Božji in drugim vernim , kar so bili z gnado svetega Duha storili, in koliko duš so spreobernili. Tu bo je Mati Božja veselila, in ž njo vred so se veselili vsi verni, in je voščila novo spreobernjenim srečo in zveličanje, po-terdila jih je v veri, in jim je veliko dobrih naukov dala. Novi verni so jo ponižno za odpuščenje prosili za
') Ap. Dj. 2, 37. 38.
— 538 —
vso sramoto, ki bo jo njenemu Sinu storili, in bo svoje grehe britko objokovali. Marija pa in sveti Peter sta jih tolažila rekoč: Da jim Bog rad vse odpusti, ker so iz nevednosti grešili. — To je bil tedaj pervi sad, ki ga je sveti Dub s svojim prihodom na svet prinesel, in po aposteljnib v Kristusovo cerkev nabiral.
4. PremiSijuj, kako čudne reči je ogenj svetega Dub a še dalej v svetih aposteljnih delal.
To je KristuB sveti Mehtildi s temi le besedami razkladal: Sveti Duh je v aposteljnih tri reči storil. Pervič jih je s svojim prihodom tako vžgal, poterdil in v Božji ljubezni popolne storil, da oni, poprej plašni in slabi, so Bedaj bili močni in stanovitni, ter se niso bali umreti, temveč bo si v veselje in v čast šteli, zavoljo Boga vsakoverstne zopernosti, tudi muko in smert terpeti. Drugič, kekor ogenj železo očisti in ga razbeli, da je ognju podobno , tako je tudi sveti Duh apo&teljne od vse nesnage očistil, popolne naredil in posvetil. Tretjič, kakor zlato kedar je v ognju raztopljeno, in bo mu kaka podoba vtisne, to podobo določno kaže, tako je sveti Duh apoBteljne z ognjem svoje ljubezni raztopil, in jim vtisnil podobo Božjo, tako da se je v njih spolnilo, kar psalmist prerokuje rekoč: „Jaz sem rekel: Bogovi ste, in sinovi Naj vi Sega vsi.a *)
Sveti Duh jim je tudi, tako govori na dalej Kristus, trojno pijačo dal, s ktero jih je tako obilno napolnil, da so ljudje, ki bo jih videli, mislili, da so pijani. Pervič jih je z vinom ljubezni tako obilno napolnil, da so kakor pijani Bami na se pozabili, ter niso ne svoje lastne Časti, ne koristi telesne iskali, ampak le večo čast Božjo. Drugič jih je z vinom nebeške radosti in sladkosti tako obilno napolnil, da nobeno posvetno veBelje, nobena posvetna radost jih ni mogla več od Boga ločiti. Tretjič jih je z vinom svete ljubezni do lJoga in do nebeških reči tako upijanil, da bo , od sveta za ne-
') Ps. 81, 6.
— 539 —
umne deržani, in z neizrekljivo željo do Boga vžgani, bili pripravljeni za Jezusa tisočkrat umreti.
Ker so bili tedaj aposteljni z ognjem Božje ljubezni vsi vžgani, in z vinom nebeške sladkosti vsi upijaneni, zato se ni čuditi, da so toliko med ljudmi storiti mogli. Akoravno so bili tedaj pred prihodom svetega Duha vsi nepopolni in plašni, tako da so se komaj upali z gore Sion podati ee v meuto; bili eo vendar sedaj, potem ko bo prejeli svetega Duha, tako serčni, da bo brez strahti, očitno in na skrivnem, v tempeljnu in po mestnih ulicah Kristusovo vero pridigali, in Judom resno očitali Kristusovo umorjenje. Judje so jim sicer žugali in jim pod smertno kaznijo prepovedali, da ne vrnejo nič več v Kristusovem imenu učiti; vendar niso nič marali za to prepoved, ampak so govorili: „Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi." *) In Še serčnejše bo učili in Jezusa Kristusa oznanovali, kakor bomo videli v sledečih poglavjih.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki nam je svetega Duha poslal, sedaj in na vekomaj! Amen.
0 najdobrotljiviši Jezus! jaz te hvalim in Častim, tla si svojega svet sv. Duha poslal vsem svojim izvoljenim , ki so bili stanovitni v molitvi, ter si jih z njegovimi darovi in gnadami obilno napolnil, zato da so po celcm svetu sv. evangelij oznanovati mogli. Očisti, te prosim, mojo seree, zato da Božji tolažnik, sveti Duh, dopadljivo stanovališče v njem najde, s svojo lučjo ga razsvetli, in z ognjem svoje ljubezni vžge, s svojimi darmi obogati in s svojimi nebeškimi gnadami napolni. Amen.
') Ap. Dj. 5, 29.
— 540 —
Sedemnajsto poglavje.
Kristusova slava se prikaže v spoznanji in v razlaganji presvete Trojice.
Pervi odstavek.
Aposteljni učijo skrivnost presvete Trojice.
Za praznik sveta Trojice.
,Dana mi je vsa oblast v nebesih in na eemlji. Torej pojdite in učite vse narode, in Icerščujte jih v imenu Očeta, Sina in svetega Duha." (Mat. 28, 18. 19.)
1. Premišljuj, zakaj katoliška cerkev po binkoštnem prazniku obhaja praznik svete Trojice.
Zato, ker so po prihodu svetega Duha aposteljni začeli to skrivnost očitno pridigati, in so verni začeli takrat to skrivnost verovati, ki je bila do sedaj le prav malim znana. Da pa cerkev tega velikega praznika ne praznuje tako slovesno, kakor velikonoč in binkošti, ker je vendar ta praznik najviši med vsemi, po menja, da mi v tem življenji od te velike skrivnosti ne moremo nič po vrednosti zapopasti, temveč moremo le priprosto verovati, dokler ne bomo v nebesih presvete Trojice videli, in ž njo se vekomaj veselili. Vendar pa obhajajo in praznujejo vse pobožne duše ta praznik z vso mogočo pobožnostjo in z duhovnim veseljem, premišljevaje to visoko skrivnost. Kaj je namreč bolj tolažljivo in bolj prijetno, kakor preBveta Trojica? Kaj razveseli in oživi dušo bolj, kakor premišljevanje dobrot, ki se vsaki tr«h Božjih oseb pripisujejo? Ta pubožnost je studenec, i/, kterega teče vse dobro , vsa gnada, vse usmiljenje. Ker je presveta Trojica tisto neskončno dobro, ktero vso dobroto v sebi ima, ktero mi na vekomaj vživati, posedati in imeti želimo. Da v kratkem povem, nič ni ne v nebesih, ne na zemlji tako prijetno in koristno, kakor misliti, premišljevati in pomiSljevati o presveti Trojici , o edinosti teh treh Božjih oseb med sabo, in o
541
veliki dobroti, ki jo vsem stvarem skazujejo, in nam ljudem na vekomaj skazovati hočejo.
2. Premišljuj, kako so sveti apoBteljni skrivnost svete Trojice učili in s čudeži poterjevali.
Ko j na binkoštni pondeljek je šel sveti Peter z Janezom v tempelj , in dobila sta pred lepimi vrati štir-desetletnega berača, ki je bil hrom iz telesa svoje matere; kterega so vsak dan k tem vratom prinesli, da je beračil. Temu je rekel Peter: „Srebra in zlata nimam; kar pa imam, to ti dam. V imenu Jezusa Kristusa Nazaren-skega vstani in hodil" ') In mož je koj vstal in hodil in Boga hvalil. Ko so ljudje to videli, so stermeli in se čudili. In ker so se vsi ljudje vkup stekali, jim je govoril Peter: Izraelci! kaj se čudite nad tem, ali kaj naji gledate, kakor da bi bila iz svoje moči ali oblasti storila, da ta hodi? Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov, Bog naših Očetov je povebčal svojega Sirfa Jezusa, kterega ste sicer vi izdali, in ga zatajili pred Pilatom, ko je on sodil ga spustiti. Vi pa ste svetega in pravičnega zatajili, in ste prosili, da naj se vam ubijavec da. Začetnika Življenja pa ste umorili, kterega je Bog od mertvih obudil, česar smo mi priče. In zavoljo vere v njegovo im6 je tega, ki ga vidite in poznate , njegovo im6 terdneg " *
sedaj, bratje! vem, da ste iz nevednosti Btorili, kakor tudi vaši poglavarji. Spokorite in spreobernite se tedaj, da se zbrišejo vaši grehi." ') To, in še več druzega je govoril sveti Peter, in ljudje so bili tako ginjeni, da se jih je pet tisoč spreobernilo.3)
Med tem ko sta Peter in Janez te reči govorila in delala, prišli so duhovni in poglavarji tempeljna in so ju vjeli in v ječo zaperli. Drugi dan so se zbrali vsi velilci duhovni in pismarji, so si dali pripeljati ta dva aposteljna, in so jima rekli: „ V čegavi moči, ali v čegavem
•) A j'. Dj. 3, 6. •) Ap. Dj. 3, 12-2«. ') Ap.Dj. 4, 4.
njem, je dala to popolno
— 542 —
imenu sta vidva to storila? Tedaj jim je Peter, napolnjen s svetim Duhom, rekel: »Poglavarji ljudstva, in etarašine, poslušajte l Ako Bva danes presojevana zavoljo dobrote nad bolnim človekom, v kom je ta ozdravljen bil. bodi znano vam vsem, in vsemu Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa Na-zarenskega, ki ste ga vi križali, kterega je Bog obudil mertvih, v tem Btoji ta pred vami zdrav. Ta je kamen, kteri je bil zaveržen od vas zidavcev, kteri je postal v vogelni kamen. In v nikomur drugem ni zveličanja. Saj nobeno drugo ime ni dano ljudem, v kterem bi mi mogli zveličani biti."1) Ker so poglavarji videli stanovitnost Petra in Janeza, so jima rekli venkaj iz zbora odstopiti, in so se posvetovali med sabo, rekoč: »Kaj nam je storiti s tema Človekoma; znan je namreč čudež, ki sta ga storila, in ga ne moremo tajiti. Da se pa dalje ne razglasi med ljudstvom, zažugajmo jima, da naj več ne govorita v tem imenu nobenemu človeku." s)
3. Premišljuj stanovitnost aposteljnov v če-ščenji presvete Trojice.
Ko so veliki duhovni in pismarji Petra in Janeza zopet noter poklicali in jima ostro prepovedali, da nimata nikoli več v Jezusovem imenu učiti, sta odgovorila: »Sodite sami, če je prav pred Bogom, vaB bolj slušati kakor Boga. Ne moremo namreč, da ne bi govorili, kar smo videli in slišali." 3) Oni pa flo jima za-žugali in ju spustili; ker niso našli, kako bi ju kaznovali. Ko sta tedaj ta dva aposteljna k drugim učencem prišla in povedala, kaj se je bilo prigodilo, so vsi svoj glas povzdignili, hvalili in prosili Boga, naj bi jim dal moČ zoper vse Bkušnjave in preganjanje. In ko bo tako molili, potresel se je kraj, kjer po bili zbrani, in oni so bili vnovič s svetim Duhom napolnjeni in poterjeni. I" bo pri d igo vali z velikim zaupanjem in brez strahu besedo Božjo, in bo pričali z veliko močjo, da je Kristus
«) Ap. Dj. 4, 5-12. ') Ap. Dj. 4, 18-17. *) Ap. Dj 4, 18- 21.
— 543 —
od mertvih vstal. Delali so tudi velika znamnja in čudeže med ljudstvom, tako da se je število vernih vsak dan množilo.
To je velike duhovne tako jezilo, da so vse aposteljne vjeli in v ječo djali. Toda angelj Gospodov je priSel po noči k njim, jim je ječo odperl, jih ven peljal in jim rekel: „Idite, stopite in govorite v tempeljnu ljudstvu v<?e besede tega življenja." *) Tedaj so šli naravno v tempelj, in so učili. Med tem se je zbor sčšel, in djali so, naj se aposteljni jim iz ječe pripeljejo. Ker pa ni bilo nobenega v ječi, so prišli nazaj služabniki, in so djali: Ječo smo sicer našli dobro zaperto in stražo pred njo; ko smo pa ječo odperli, ni bilo nobenega v nji. Čez to so se ti gospodje dokaj čudili in niso vedeli, kaj bi si mislili ali kaj bi rekli. Med tem je prišel nekdo in je povedal, da aposteljni v tempeljnu učijo. *)
Tedaj jih je šlo več njih iz zbora s svojimi služabniki in so jih pripeljali, vendar pa brez sile, ker so se ljudstva bali, ter so jim rekli: Ali vam nismo hudo za-Žugali, da nimate več v Jezusovem imenu učiti? Vi pa ste napolnili Jeruzalem s svojim ukom, in hočete na nas pripraviti kri tega človeka. Aposteljni pa bo odgovorili: »Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi. Bog naših očakov je obudil Jezusa, ki ste ga vi na les obesili in umorili. Tega je Bog poglavarja in zveličarja povišal, da da pokoro Izraelu, inodpusčenje grehov." Te besede so z jezo poslušali in so mislili aposteljne umoriti. Vstal je pa neki farizej v zboru, Gamaliel po imenu, učenik postave, častitljiv vsemu ljudstvu; in je ukazal može malo časa ven peljati. On jim je rekel: Možje Izraelci 1
E omislite dobro pri teh ljudeh, kaj hočete storiti. Jaz i vam svetoval, da jih pustite! Zakaj če je od ljudi ta naklep ali to delo, se bo razderlo; če ja pa od Boga, ne bote ga mogli razdreti; in tu bi se vi še Bogu vstavljali. In zbor mu je prav dal. Rekli so pa, vse aposteljne
') Ap. Dj. 5, 19-20. *) Ap. Dj. 5, 19-2&
— 544 —
pretepati, in bo jih spustili. Aposteljni pa so sli veseli spred zbora, ker so bili vredni spoznani, zavoljo Jezusovega imena zasramovanje terpeti, „in niso nehali v tempeljnu in po hišah vsak dan učiti in oznanovati Kristusa Jezusa." l)
Posnemajmo tedaj svete aposteljne in častimo pre-sveto Trojico z besedo in z djanjem, ter recimo:
Hvaljena in češčena bodi presveta Trojica sedaj in na vekomaj. Amen.
O najsvetejša Trojica, Bog Oče, Sin in sveti Duh! jaz te molim in častim kot svojega preljubega, edinega Boga, Kralja in Gospoda; in spoznam z največo ponižnostjo in s spoštovanjem, da si kralj vseh kraljev, in Gospod vseh gospodovavcev. Ti si alfa in ornega, to je, začetek in konec vseh reči; začetek brez začetka in konec brez konca. Ti sam si, kteri si; ker tvoje bitje je najviše, pervo, najbolje in najpopolniše. Vse druge reči imajo svoje bitje od drugod, in tako rečem, le izposojeno; in vse njih bitje izhaja in je odvisno od tvoje vsegamogočne besede, volje in moči. Zato hočem Bvete aposteljne posnemati in vbo ljudi k tvojemu spoznanju, k tvoji pokorščini in službi vabiti. Jaz hočem z besedo in z djanjem, z molitvijo in z dobrim zgledom k spre-obernjenju krivovercev in nevernikov pomagati. Jaz hočem vsem, kolikor je v moči, s kraljevim prerokom prigovarjati: Pridite, in molimo Gospoda! pokleknimo in jokajmo pred Gospodom, ki nas je vstvaril! ker On je naš Bog in Gospe d. O mogočni Bog vojskinih trum! odpuBti in dodeli! odpusti, kar sem kedaj zoper . tvoje Božje veličastvo grešil, dodeli, da bom v prihodnje tvojo Božjo čast širil in tebi največe spoštovanje, največo čast in službo z dušo in s sercem, z ustmi in z besedami, z djanjem in pobožnim življenjem vselej skazoval, kteri vselej živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.
•) Ap. Dj. 5, 28-42.
Drugi odstavek.
Od neskončnih popolnosti Božjih.
Naj se bere ob nedeljah, ali pa na praznik presvete Trojice.
„ Hvalite Gospoda, povišujte ga, kolikor morete: saj on jeveči kakor vsaka hvala." (Sir. 43, 33.)
Zato da bolj umeš, kako vsegamogočen, moder in do-brotljiv Bog je presveta Trojica, hočemo zmed njegovih neskončnih popolnosti tukaj samo tri Božje lastnosti na kratkem premišljati in razlagati.
1. Premišljuj Božjo vsegamogočnost.
Ta je tako velika, da je Bog neizmerno veliko nebo, dokaj veliko zemljo, z vsemi rečmi, ki so v njib, v enem trenutku, iz nič, brez truda z eno besedo vstvaril, in jo, da tako rečem, s tremi persti derži. Kdo zamore to neskončno vsegamogočnost Božjo zapopasti ? Toda tukaj njegova vsegamogočnost nima še konca, temveč ona zamore še veČe reči, in še neskončno več storiti. Kakor je namreč Bog ves svet vstvaril, tako bi lebko še tisoč in neštevilno svetov vstvaril. In akoravno zunaj tega sveta ni več nobenega prostora, vendar bi Bog lahko še potrebni proBtor naredil za tisoč in Se več druzib svetov, in te neštevilno svete tako poBtavil, da bi bili eden zraven druzega. — In kakor zamore Bog vse storiti, zamore tudi vse .ipremenjati, nadaljevati in obraniti, ali pa zopet uničiti in sicer voliko lože, kakor morem jaz en prašek odpihniti. Zato bi on lahko v enem trenutku svet in nebo z vsem, kar je v njih, uničil. V enem trenutku zamore on veliko goro tisoč milj daleč potisniti, v enem trenutku lahko zemljo vzdigne in med zvezde postavi. V enem trenutku lahko vse kamnje v zlato spremeni, vodo v balzam in ljudi v ar.gelje. Ali ni to velika mogočnost? Ali ni to vsegamogočen Bog, kteri zamore vse to ▼ enem trenutku storiti?
Ne samo pa, da zamore Bog vte to sam storiti, ampak zamore vee to Btoriti brez težave in brez truda. Kriitnuoro iivljenje in «m«rt.	35
— 546 —
On dela vse brez truda, zamore vse vselej in v enem trenutku, ko bi mignil, storiti; zamore vse storiti, in mu ni treba pomagavca, mu ni treba nobenega orodja. Ako bi tedaj botel goro prenesti ali odmakniti, ni mu treba vBtati in svojih moči napenjati, on ostane mirno in pokojno, kjer je, in gora bi sama od sebe na njegovo povelje se odmaknila, kamor bi Bog botel jo prestaviti. Ako bi botel neizmerno veliko skalo kviško vzdigniti, ne bi potreboval nobenega orodja, nobenega pomagača, še premišljal ne bi, kako in kje treba skalo zgrabiti, temveč le rekel bi, in v tistem trenutku bi bila Bkala že gor do solnea vzdignjena. Ako boče bolnika ozdraviti, ni mu treba zelišč in zdravil, temuč samo reče, in bolnik ozdravi, in ozdravi popolnoma. Te in enake reči brez konca in kraja zamore Bog storiti, brez truda, brez težave, brez vsake pomoči, brez vsake zamude. Zadosti da boče, in to tudi zamore.
Zato tedaj ponižno molimo, častimo in hvalimo tega vsogamogočnega in čudovitnega Boga, tega Boga, ki ima tako čudno moč in oblast, in bojmo se ga. Ohl kako more biti človek tako prederzen, da jezi in žali tega vsegamogočnega Boga, kteri ga zamore pri ti priči kazniti? kteri ga zamore pri ti priči narediti hromega, kruljevega, nemega, slepega in gluhega; in tudi zamore storiti, da človek pri ti priči umerje, in da se pogrezne v pekel z dušo in s telesom. »Bojte se njega, pravi Kristus, kteri zamore dušo in telo v pekel pogrezniti!"
2. Premišljuj neskončno vsegavedočnost Božjo.
Ta je tako nezapopadljiva, da je vsi angelji in Bvetniki na vekomaj ne morejo zapopasti. Bog v6 vse, kar je in kar se godi na svetu; on v6 vse, kar se godi v peklu; on v6 vse, kar se godi v nebesih; on pozna vseh stvari lastnosti, podobo, barve, gibanje, želje, hre-penenjo, nagibe, misli, besede in djanje; on pozna vse červiče, mušice, muhe, tiče, živali, ljudi in angelje; on v6, koliko dlak ima vBaka žival, koliko kapljic kervi,
— 547 —
kakošno moč; 011 v6, koliko zvezd je na nebu, koliko kapelj v morji, koliko praSkov v zraku, koliko peska na zemlji, koliko listja na drevji, koliko travic na travni tih in se no žetih, koliko kapelj dežja v oblakih, koliko kosti in reber, koliko kervi in udov v vsakem človeku posebej, in v živalih, tudi koliko žilic v vseh cvetlicah, listih in travicah; on vidi in pozna vselej vse; on vidi, ko list z drevesa pade, ko se žival giblje, ko kdo diha. In to vse vidi in poznava ne samo v tej naši deželi, ampak v vseh deželah celega sveta, povsod in vselej. Zato je njegovo znanje brez mere, to je, je nezapo-padljivo.
On vidi in ve vselej, kaj ti miiliš. On sliši vse, kar ti govoriš. On ve vselej tvoje nagone in nagibe. On ve vse misli, kar si jih svoje žive dni mislil. On ve, koliko besed si svoje žive dni govoril. On ve, kaj si vse svoje žive dni delal in storil. In to vse ve on tako na tanjko, kakor da bi ti vse to še le sedaj govoril, mislil in delal. Vse to je tako globoko v svoj spomin ali vsegavedočnost vtisnil, da ne bo tudi najmanjše reči od vsega tega na vekomaj pozabil. On bo na vekomaj vsak trenutek na to mislil in ne za trenutek kaj pozabil. On ve tedaj prav dobro, kar si pred enim letom, ali pred desetimi leti, ali sedaj ta trenutek storil, mislil ali govoril, kakor da bi se bilo še le ta trenutek godilo. On na vekomaj ne pozabi, kar si iz ljubezni do njega ftoril; in tudi ne pozabi na vekomaj, kar si ga Žalil, temveč misli na vekomaj tako dobro, kakor da ne bi imel nič druzega delati, kakor samo na te misliti.
la kar sem ti rekel oi tebe, moraš si misliti tudi cd vseh ljudi; ker Bog vselej na vsakega človeka tako gleda, kakor da ne bi bilo nobenega druzega človeka na svetu. Žito imejmo tega Gospoda Boga vedno pred rtvojimi očmi, in boj mo se ga žaliti; delajmo vse iz ljubezni do njega, da njemu dopademo; ker pozna vse, tudi najmanj5a dobra dela, in nam je za nja, da tako rečem, hvaležen, in jih nikoli ne pozabi, ter j»h veko-
35*
— 548 —
maj plačuje. Toda varujmo se dobro, da ničesar ne storimo, kar bi ga žalilo; ker tudi tega nikdar ne pozabi, in tudi pozabiti ne more. — Oh l da ne bi bil nikoli razžalil tega vsegavedočega in preljubeznjivega Boga in GoBpodal Poglej o Gospod! ti veš vse stare in nove reči, ti veš vse, kar se godi in kar se je godilo. Tvoje znanje je Čudovitno v meni, pred mano in od mene. Oh! zakaj sem grešil pred tabo, svojim vsegavedočim Bogom in Gospodom?
Potem je treba vedeti, da, akoravno ima Bog toli-kaj misliti in vredovati in vladati, on vendar vse ve, kar se godi na svetu, v nebesih, na zemlji in v pekla od toliko tisoč angeljev in ljudi; modro vreduje in vse vlada brezskerbno in brez vsake zmotnjave. Vsredi toliko skerbi, misli in opravil je on brez skerbi in nič ga ne more motiti; temveč on se vedno veseli v nebesih s svojimi svetniki tako, kakor da ne bi imel nobene Bkerbi, Nobene misli. Tako tudi ne more noben človek na celem svetu kaj storiti, česar ne bi Bog naprej vedel. Nobena stvar ne more z udom gibati, ako ji Bog tega ne dovoli. In vendar vse te neskončne skerbi ne delajo najvišemu Bogu nobenega nepokoja, nobene zmotnjave, ampak le radost in veselje. Na zadnje je Božja vsega-vedočnost tudi natanjčna, da vsako reč popolnoma pozna od zunaj in od znotraj, in pozna njeno bitje in lastnosti, in Bicer veliko bolj, kakor mi Bami sebe, ali svoja dela poznamo. On pozna veliko bolje naše serce, našo nagone, naše želje in misli, kakor mi sami; on v6 tisočkrat bolje, kaj mislimo storiti, kakor mi sami. Mi mislimo večkrat, da imamo dober namen; in vendar je naš namen v Božjih očeh laž njiv, in delo, ktero mislimo dobro in zaslužno, je morebiti v Božjih očeh greh in gnjusoba. In to je, kar je svetnike vselej v strahu in ponižnosti ohranilo, ker niso vedeli, so li njih dela dobra in Bogu zares dopadljiva ali ne. Zato je govoril sveti Job: „V skerbi fiem zavoljo VBeh Bvojih del, ker vem, da grešniku ne
— 549 —
prizanese!." *) Molimo tedaj, častimo in bojmo se prečudne in neizmerne Gospodove modrosti.
3. Premišljuj neskončno dobroto Božjo.
Ta Božja lastnost ni manjša od njegove vsegamo-gočnosti in vsegavedočnosti; saj kar zadeva njeno vnanje delovanje, govori o njej sveto pismo tako le: »Dober je Gospod vsem, in njegovo usmiljenje je do vseh njegovih del." *) V v*eh njegovih delih namreč se kaže Božja ljubezen in dobrota, ki jo vsem svojim stvar6m skazuje: tudi v grešnikih, njegovih sovražnikih, ker Bog tudi njim dobrote skazuje, ki ga vendar žalijo. Vsak smertni greh Boga tako strašno žali, da se ne da dopovedati; ker vsak smertni greh mu dela neskončno, nezapopad-ljivo in neizrekljivo sramoto in nečast, ker stvar svojega stvarnika zaničuje in žali. Vendar je on tako dober in dobrotljiv, da grešnika, ki mu je to Bramoto storil, in še vedno dela, vendar še živega ohrani in terpi. In ko tudi ve, da bo ne bo nikoli spreobernil, temveč še veliko duš zapeljal, pusti ga vendar ne samo živeti, temveč mu tudi še veliko dobrega dela; dela, da ga Bolnce obsija, daje mu zdravje, živeža, obleke, srečo in bogastvo; terpi, da prejema svete zakramente, da vživa njegovo tel6 v svetem Rešnjem zakramentu; daja mu svojega svetega angelja, da ga svari; in da ga opominjajo dobri ljudje, pridigarji in učeniki in da bere dobre bukve; in še celo on sam mu neprenehoma k sercu govori, naj se za časa spokori, naj ne pusti, da prejde čas in priložnost, in naj svojega serca ne oterpne.
Ako tedaj grelnik s pravim kesom in z resnično pokoro se zopet k njemu oberne, tisti trenutek svojo jezo popusti, in on mu popolnoma odpusti. Če pa grešnik zopet greši in potem zopet obudi kes in žalost, in se ogiba priložnosti greha, on mu zopet odpusti. In če tisočkrat greši in tisočkrat kes in žalost obudi, in po resnično spokori; on mu vselej zopet odpusti. Pomisli,
«) Job. 9, 28. •) P«. 144, 9.
— 550 —
o človek! to nezapopadljivo dobroto in dokaj poterpežljivo Božje usmiljenje. Ako bi kdo cesarja v obraz bil, ali bi mu cesar odpustil? Ako bi kdo po zadobljenem odpuščenji ga zopet bil, ali ne bi takega hudobneža koj obesili ? In vendar je naš Bog tako dober, da se da tisočkrat v obraz biti, zapljuvati in z nogami teptati; in vendar odpušča v enem trenutku vsa ta strašna raz-žaljenja in krivice. Hvali tedaj to neskončno dobroto Božjo, in premišljuj na dalej, koliko miljonov strašnih smertnih grehov vsak dan ljudje delajo, umorov, prešest-vanja, tatvin, preklinjevanja in krivic; vendar je lju-beznjivi Bog tako neskončno usmiljen, da V3e to prenaša. Akoravno pa ga vsak greh neskončno žali, vendar ne kaznuje koj tistih, mest in krajev, kjer se greši, z ognjem, smolo, lakoto in draginjo, ali z drugimi zlegi, temveč jim še dobrote skazuje in zlega ovaruje. Kako bi mogel on to delati, ako ne bi bil neskončno dobrotljiv? O najdobrotljiviši Bogi Bedaj spoznam nekoliko tvojo neskončno dobroto, s ktero svet vladaš in obraniš.
Na zadnje je ljubeznjivi Bog tako dobrotljiv, da, ko mu človek kaj dopadljivega stori, on s toliko hvaležnostjo sprejme, da mu to neizmerno poplača; in če je tudi majhina reč, on jo vendar tako sprejme, kakor da bi bila, Bog ve, kako velika reč. In če kdo tudi ne more ničesar storiti, temveč ima le dobro voljo, ali bi rad kaj dobrega storil, sprejme Bog resno dobro voljo tako, kakor da bi bilo delo storjeno. Naposled, ako ravno Bog ničesar od nas ne potrebuje, vendar mu dopadejo naša dobra dela tako, kakor da bi ž njimi njemu veliko službo storili. Tedaj bo Kristus pri sodbi rekel: Prav, pobožni in zvesti hlapec! ker si to storil, zato, ker si vedel, da meni to dopade, ti hočem tona vekomaj plačati! — Ali ni to dobrotljiv, ljubeznjiv Bog? Ali ni naš Bog neskončno darežljiv? SiuŽimo tedaj temu ljubemu Gospodu in Bogu, ljubimo ga, hvalimo njegovo neskončno vsegamogočnost, modrost in dobroto, in ča-
— 551 —
stimo ga posebno s tem, da molimo pogostoma tri Božje čednosti.
Hvaljena bodi najsvetejša Trojica, neskončni Bog, sedaj in na vekomaj 1 Amen.
D j an j e vere.
O najsvetejša Trojica 1 jaz klečim pred tronom tvojega Božjega veličastva, in molim tebe Boga Očeta, Sina in svetega Duha. Verujem in spoznam s sveto katoliško cerkvijo, da si edini, neskončno popolnoma Bog, edin v bitji, trojin pa v osebah. Verujem in spoznam, da si ti tako popolnoma bitje, da imaš sam v sebi vse dobrote, vso blaženost in vse popolnosti, ki se morejo misliti, želeti in hoteti. Verujem in spoznam, da ti, nebeški večni Oče I si od vekomaj rodil svojega večnega Sina, ki je popolna podoba tvojega Božjega bitja. Verujem in spoznam, da ti, Bog Sini svojega Očeta z večno, neskončno ljubeznijo ljubiš in da tudi Bog Oče tebe neskončno ljubi, in da je ta neskončna osebna ljubezen vaju dveh sveti Duh. Verujem in spoznam, da ti, sveti Duhl od Očeta in Sina izhajaš, in da si ž njima vred edin, neskončno popolnoma Bog in Gospod. Verujem in Bpoznam, o pre-Bveta Trojica 1 da si ti naš Stvarnik in Ohranivcc, naš Odrešenik in Zveličar, naš poBvečevavec in plačevavec; da od tebe vse nebeško in pozemeljsko, telesno in duhovno, časno in večno dobro pride; da si ti najviši Gospod in kralj nebes in zemlje, in da nobena stvar ne more tvoji moči zoperstati. Verujem in spoznam, hvalim in častim tvojo neskončno vsegamogočnost, dobroto in pohlevno prosim po tvoji največi modrosti, po tvoji največi vsegamogočnosti, s ktero zamoreš pomagati po tvoji vsegavedočnosti, s ktero znaš in veš pomagati: da mi s svojo dobroto pomagaš, me ohraniš in zveličaš. Amen.
— 552 —
Djanje upanja.
O Gospod! blagor njim, kteri v tvoji hiši prebivajo 1 Oni te bodo na vekomaj bvalili in nikoli se naveličali, ker ne bodo nikoli jenjali tebe goreče ljubiti. Ob, najdobrotljiviši Bog! moja tolažba in moje upanje, moja moč in moje zveličanje, moje veselje in moje življenje, moj začetek in moj konec, na zadnje moje neskončno, večno zveličanje! Jaz te prosim po tvoji neskončni vsegamogočnosti, vsegavedni in previdni modroBti in neskončni dobroti: usmili se me, da me tvoja vsegamo-gočnoBt reši, tvoja modrost razsveti in tvoja dobrota vodi in pripelje v večno življenje. Amen.
Djanje ljubezni.
1.	O najljubeznjiviši Bog! jaz te čislam in ljubim čez vBe, ker si ti vsegamogočni, vsegavedoči in najdobrotljiviši Bog in Gospod. Jaz te ljubim, ker si ti mene ljubil od vekomaj, in me hočeš tudi na vekomaj ljubiti. Jaz te ljubim, ker b! mojo ljubezen z neštevilnimi dobrotami zaslužil. Jaz te hočem tedaj ljubiti, kolikor morem, zato da tvojo Božjo ljubezen s spodobno ljubeznijo povernem. Rani tedaj, o Bog! moje serce s pšico svoje sladke ljubezni, zato da te goreče in stanovitno ljubim v Kristusu, s Kristusom, po Kristusu, z vsemi angelji in ljudmi, ki Boga ljubijo. Amen.
2.	O najdobrotljiviši Bog! jaz te ljubim in želim te ljubiti v ča*u in v večnosti 1 Amen.
O najljubeznjiviši Bog! jaz te ljubim in te hočem ljubiti iz celega serca, iz cele duše, iz cele pameti in iz cele svoje moči. Ker je pa moja ljubezen slaba, majhna, nepopolna, mlačna in nestanovitna, zato prosim tebe, o najdobrotljiviši Jezusi da nadomestiš ti z gorečo ljubeznijo svojega serca, kar manjka mojemu sercu in moji ljubezni. Amen.
4 O Bog, ti večna resnica, zvestoba in dobrota 1 jaz verujem v tebe, upam na tebe, ljubim tebe čez vse, in
— 553 —
te prosim, dodeli mi, da bomkrepkeje veroval, terdneje upal, bolj goreče ljubil, in svoje grehe vedno bolj obžaloval. Amen.
Osemnajsto poglavje.
Kristusova slava se kaže v zakramentu presvetega Rešnjega telesa.
Pervi odstavek.
O prazniku svetega Rešnjega telesa.
Za ta praznik.
»To je Jenih, Meri s nebes pride.« (Jan. 6, 50.)
Ta praznik se ni obhajal v pervih časih katoliške eerkve, temveč se je začel še le okoli 1200 po Kristusovem rojstvu, kar se je tako le godilo: V Lutiški škofiji na Kornelijevi gori je bila sveta devica, Julijana po imenu, ki je od mladih nog pobožno živela, večkrat se zamaknila, in več prikazen imela. Ta sveta devica je večkrat v svojih molitvah videla, kakor da bi bila luna počena. In ker je le večkrat to prikazen imela, tedaj je Boga prosila, naj ji razodene to skrivnost, ali naj ji svojo voljo pov6. Na zadnje ji je Bog to tako le razodel: Luna pomeni cerkev, ki dobiva svojo Bvetlobo od Kristusa, ki je solnce pravice; razpok pa pomeni, da manjka en praznik, namreč praznik presvetega Rešnjega telesa, ki ga hoče Bog v svoji cerkvi imeti. Tedaj ji je ukazal, naj ta praznik obhajati začne, in stori, da ga bodo tudi drugi obhajali. Ponižna devica se je zgovar-jala, da ona nima ne oblasti ne moči, da bi mogla ta praznik v cerkev vpeljati; tedaj je Boga prosila, naj si izvoli za to kakošnega visoko postavljenega duhovnika. Bog pa ji je vselej le to odgovoril: Tebe sem za to izvolil in nobenega druzega.
— 554 —
Celili dvajset let je Julijana Boga s solzami prosila naj ji te butare ne nalaga; kolikor pa se je bolj nevredno mislila, toliko bolj je Bog v njo silil, da naj stori, kar ji je ukazal, dokler ni na zadnje vsega tega razodela nekemu korarju v Lutibu, ter ga prosila, naj na vso moč si prizadeva, da bi bo ta praznik vpeljal. Ta korar je čez to reč govoril z mnogimi učenimi gospodi in je dosegel to, da so bili vsi vneti za vpeljanje tega novega praznika. O tem času je živela draga velika služabnica Božja, I zabel a se je klicala, kteri je Bog v zamaknjenji razodel, da je sveta Trojica od vekomaj Bklenila vpeljali ta praznik, in da je sedaj čas prišel, da se ima v blagor ljudi praznik začeti obhajati. Videla je tudi v svojem zamaknjenji, da so vse angelj-ske verste pred Božjim tronom klečale in goreče prosile, naj Bog ta praznik v uterjenje katoliške vere in v tolažbo rev/iih ljudi le kmalo vpelje. To razodenje je bilo poterjenje poprejšnega, tedaj so omenjeni gospodje toliko bolj poterjeni bili v svojih naklepih.
Ko so pa to svojo misel drugim razodevali, so jim vsi zoper govorili, rekoč: sveto Bešnje telo se dovolj čaBti vsak dan pri sveti maši; na ženske čenčarije pa se ni treba ozirati. Vendar pa se je v Lutiški cerkvi svetega Martina ta praznik vpeljal, in potem vsako leto stanovitno obhajal, akoravno so imeli duhovni tiste cerkve zastran tega veliko prenašati. Poznej je prišel papežev poslanec na Nemško, in je naznanil,da se ima ta praznik vpeljati in praznovati; dokler je bil ta poslanec na Nemškem, so obhajali praznik, ko se je bil pa zopet vernil in deželo zapustil, se je tudi ta praznik koj zopet opustil.
\ celi tej zgodbi moramo opazovati zopet to resnico, da Bog se najraj razodeva ponižnim in pohlevnim.
2. Premišljuj ukaz rimskega papeža, da ee ima ta praznik po celi katoliški cerkvi praznično in slovesno obhajati.
— 555 —
Med tem pa pravijo, da se je ta-le čudež zgodil. Neki mašnik v Bolzeni na Laškem je dvomil, ali je po izrečenih besedah posvečenja zares Kristus v posvečeni hostiji. Tu se mu po povzdigovanji Kristus v hostiji prikaže tako, kakor ga je bil Pilat ljudstvu pokazal, rekoč: Ecce homol to je, poglej 1 človek. Njegova sveta kri pa je tekla v kelih. MaŠnik se je te prikazni prestrašil, in zato ga je s korporalom zakril, da bi ga nobeden ne videl; ali koj se je Kristusova podoba v korporalu prikazala. Ta korporal so poslali papežu. *)
Papež Urban IV. je na to koj pisal vsem škofom, in ukazal, da se ima praznik svetega Rešnjega telesa vsako leto obhajati. Ker je pa med tem, ko je ukazoval, da naj se ta praznik povsod vpelje, papež umeri, se je splošno vpeljanje tega praznika zopet skoraj za sto let zakasnilo, dokler ni papež Janez XXII. leta 1315. vnovič ukazal, da naj se ta praznik obhaja in je velike odpustke dodelil tistim, ki ga bodo obhajali. Tako j* bil tedaj ta praznik vpeljan, in se do naših časov vsako leto pobožno obhaja, tako slovesno kakor kterikoli drug velik praznik. In Bpodobi se tudi zares, da bo obhaja prav praznično, ker to terja pervič eamo presveto Rešuje telo Jozubovo in drugič dolžno spoštovanje in naša hvaležnost proti Jezusu. Iver med letom pogostoma pre-jemljemo ta presveti zakrament in po njem toliko gnad in milosti dobivamo, spodobi se tudi v resnici, da imamo en dan v letu, ko ga z najveČo poboŽnostjo očitno počastimo in Bogu spodobno hvalo dajemo za vse dobrote, ki jih tako vsem vernim skazuje.
*) Kirchenlcsikon von \Vetzer und \Velte pod besedo Bol sen a pravi, ■ta so je ta čndei zgodil leta 1264. Sam Čudež pa pripoveda tako-le: da jo mašnik *po nemarnosti izlil med mašo eno kapljo posvečenega vina (svete liešnje Jezusove kervi): da bi bil svoj pregrešek zakril, je korporal koj vkup spravil, na kteri jo bila kaplja padla. Ali kako se je mašnik prestrašil, ko se jo skoz korporal poznal kervav madei v podobi hostijc! Ta korporal so Se dan današnji hrani v stolni cerkvi v Orvicti na Laškem.	Prestavljavec.
— 556 —
3. Premišljuj, kako naB ta praznik spodbada in opominja, da naj presveto Rešnje telo spodobno častimo.
Sveta katoliška cerkev govori na ta praznik vsem vernim kristjanom: Glejte 1 toliko dobrot prejemi jemo od tega najsvetejšega zakramenta, da jih ni mogoče popisati ali dopovedati. Pomislite le, dragi kristjani 1 kolika milost je to za nas, da naš Bog in Gospod noč in dan vselej oBebno med nami prebiva, in je pripravljen nas vsak čas poslušati, in to ne samo na enem kraji, ali v eni cerkvi, ampak na vseh krajih in v vseh cerkvah, kjer se ta presveti zakrament hrani. Ali ni to neizrečeno velika Čast za nas ? Ali ni to velika miloBt in nezapopad-ljiva ljubezen, da Be najviši neskončni Bog tako ponižuje, da je med nami ubogimi červiči te zemlje osebno, z dušo in s telesom, kot Bog in človek pričejoč, in da noč in dan z nami prebiva? Kdor to malo pomisli, in s pravo, živo vero premišljuje, se ne more dovolj čuditi, ter Boga hvaliti. A li vi, mlačni verni! vi verujete sicer, da je Kristus zares pričejoč v svetem zakramentu; ali to verujete z mlačno ali celo mertvo vero; zato ne marate dosti za Boga v tem zakramentu pričejočega, in tedaj mu tudi ne skazujete spodobnega spoštovanja, spodobne časti in pobožnoBti. Oh 1 verujte zares, in skazujte mu tako čast, ljubezen in ponižnost, kakor jo zasluži pričejočnoBt Božjega veličastva, in kakor vas s svojim zgledom učijo angelji in svetniki v nebesih. »Ta je kruh, kteri z nebes pride 1" Kaj bi Btoril, ljubi moj kristjan! ako bi so ti Kristus prikazal očitno in v velikem veličastvu? Ti bi gotovo prav ponižno pred nj?ga pokleknil, vso mogočo čast in spoštovanje bi mu skazal, in iz celega serca bi ga prosil, da naj ti bode miloBtiv. Ali gotova resnica je, kakor uči katoliška cerkev, da je Kristus v zakramentu altarja tako resnično in osebno pričejoč, kakor da bi očitno v svoji pravi podobi pred nami stal. Kako je pa to, da mu Bkazuješ tako malo časti in spoštovanja? To izhaja od tod, ker ne veruješ
— 557 —
terdno in živo, in ker po veri ne živiš. Ti praviš sicer z ustmi: verujem I s sercem pa ne veruješ prav terdno, da je KriBtus na altarji kot Bog in človek pričejoč.
Zato, ljubi moj kristjan! obnašaj se po nauku svete katoliške cerkve, in živi v prihodnje bolje po svoji veri, kakor do sedaj. Kedar si pri sveti maši, ali kleči s pred svetim Rešnjim telesom, oberni svoje oči k sveti hostiji, in veruj terdno, da te iz nje Kristus s svojimi Božjimi očmi prijazno gleda. Da tim več gnad od tega presvetega zakramenta zadobiš, počasti večkrat Jezusa Kristusa v tem zakramentu pričejočega, ter reci:
Hvaljen in češčen bodi najsvetejši zakrament od vseh vernih na zemlji, in od vseh svetih v nebesih 1 Amen.
Gospod Jezus Kristus, ti skrit Bog in Zveličar 1 verujem in spoznam s sveto katoliško cerkvijo, da si zares pričejcč v najsvetejšem zakramentualtarja. Saj si tisam rekel: „To je moje telo!" Zato te v zakramentu svetega Rešnjega telesa z največim spoštovanjem molim, kakor te molijo svetniki v nebesih. Hvalim in častim tvojo Božjo vsegamogočnost, neskončno modrost in dobroto, ktera je ta presveti zakrament postaviti zamogla in hotla, zato da je nebesa z veseljem, in zemljo z milostmi napolnila. Pridite tedaj, vsi prebivavci nebes in zemlje 1 pridite molit presveto Rešnje telo našega Gospoda Jezusa Kristusa; h valite in molite to živo hostijo! častite to najsvetejšo daritev! prosite z mano vred pod temi podobami skritega Gospoda, in recite: O Jezus, naša daritev in naš duhovnik, naš srednik in spravnik! oh! spravi nas s svojim nebeškim Očetom. Oh! daruj za naše grehe svoje zadostenje, za naše dolg6 svoje plačilo, za naše zaslužene kazni svoje britko terpljenje in smert. Daruj mu svoje zasluge, čednosti in svoje sveto življenje v nadomesten je zaslug in čednost, ktere nam manjkajo! Kaj bomo pa mi tebi darovali v zahvalno daritev? Mi ti darujemo svoja serca, polna ljubezni in hvsležnosti, svoje jezike v tvojo hvalo, in vso svoje moči v tvojo službo. Darujemo ti vso čast in službo, ki ti jo jo kedaj
— 558 —
zmagovavna in vojskovavna cerkev skazala, skazuje, in bo v prihodnje ukazovala; in te prosimo kJeč6 in ponižno, dodeli nevernim luč svoje gnade, in pomnoži v nas vernih vero, upanje in ljubezen, ponižnost, spokor-nost, hvaležnost in druge čednosti; zato da tebe, svojega skrivnega skritega Boga in ZveliČarja, tukaj v presve-tem IteSnjem telesu spodobno molimo, pobožno darujemo in vredno prejemamo, tamkaj pa v nebesih na vekomaj gledamo in vživamo. Amen.
Drugi odstavek.
Presveto Brinje telo treba z največo ponižnostjo
prejemati.
Pred svetim obhajilom.
„ Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho; temveč reci le e besedo iz moja duša bo ozdravljena. (Glej Mat. 8, 8.)
1.	Premišljuj, zakaj nam katoliška cerkev te ponižne besede evangeljskega stotnika na jezik stavlja; namreč zato, da se od njega ponižnosti učimo.
Sveta cerkev nam hoče s temi besedami reči: Glejte, ljubi kristjani! k svetemu obhajilu, ali k vrednemu prejetju presvetega telesa Jezusa Kristusa, vašega OdreSenika, so potrebne mnoge čednosti, vendar pa najbolj ponižnost in ljubezen. Kdor stopi k Božji mizi brez teh dveh, zadobi ali prav malo, ali celo nobene gnade; kdor pa s tema dvema sveto obhajilo prejme, njega Jezus obsuje s svojimi gnadami. Kolikor veČo ljubezen in ponižnost človek obudi in kaže, toliko večo gnado zadobi. Da se zamoremo pa v resnici ponižati, hočemo razločno premišljevati, kako revni in nevredni smo, ta presveti zakrament prejeti.
2.	PremiSljuj, da se ima človek ponižati pre-mi&ljnvaje svojo veliko revo.
Človek je bil sicer od Boga popolnoma vstvarjen; po Adamovem grehu pa je zgubil Božjo gnado in vso popolnost. Kakor hitro je bil namreč cn greSil, zgubil
— 559 —
je vso poprejšno svetost, in v kraljestvu njegove duše je postalo vse narobe. Telo je začelo se zoperstaviti svoji lastni duši in ni hotlo biti več podložno. Peteri občutki so poatali živinski, in so začeli iskati svojo slast in po-željivost. Um, spomin in volja, te tri dušne moči, so
?ostale skažene, vbo posvetne, stemnjene in hudobne, ravičnosti in pobožnosti ni bilo več; namesti nju sta greh in hudobnost začela gospodovati v Človeški duši. Tako je postal Človek, kakor hudobni duh, gnjusoba pred Bogom in vsemi angelji.
To se je godilo ne samo v Adamu, ampak tudi v v vsakem drugem človeku (vendar moramo izvzeti Kristusa in Marijo); saj v toliki revi smo bili vsi spočeti in rojeni. Zato so naši občutki in naše moči tako popačene, in je naše serce tako k grehu nagnjeno, in tako polno hudobnosti, da je ni hudobije na svetu, ktera ne bi imela svoje korenike v njem. Te korenike ležijo tako globoko v serci skrite, da jih človek brez Božjega razsvetljenja ne more spoznati, in zato tudi ne more in noče verovati, da je tako hudoben in reven.
3. Premišljuj bo od glave do nog, zato da se bolj spoznaš.
Pervič, preglej dobro svojih pet občutkov. Ti so tako popačeni, da sami od sebe nič druzega ne delajo, kakor hudo. Tvoje oči so radovedne in nagnjene k no-čimernosti, in hočejo vse videti, kar se jim zdi prijetno in lepo. Ko slišiš koga priti, ali pa memo iti, hočeš koj videti, kdo da je; in ko slišiš, da se kaj giblje, hočeš koj vedeti kaj se godi. Zato se zbudijo v tvojem serci mnoge neprave misli, in hudobna poželjivost, in tvoja uboga duša pade v marsikteri smerten greh. Kedar so namreč tvoje oči kakošno reč videle, ali kako osebo, vzrokuje to in budi v tebi večkrat neredno ljubezen; oči se radujejo takega pogleda, v serci se vnamejo pregrešne želje, in te želje postanejo kakšenkrat tako močne, da jib duša ne more premagati in dovoli v pregrešne želje. Ko pa oči človeka zagledajo, kterega sovražiš, se
— 560 —
obudi v serci koj sovražtvo in jeza proti temu človeku, in duša pade v greh zoper zapoved ljubezni do bližnjega. Tako te tvoje oči v vsakoverstne grehe zapeljejo , posebno kar zadeva požrešnost, napuh in nečistost, in pahnejo na zadnje tvojo ubogo dušo v peklenski brezden.
Ravno tako delajo tvoja ušesa, ki so radovedna, in hočejo vse novice slišati. Ko slišijo nečisto besedo ali
Sesem, ali ko te kdo hvali in se ti prilizuje, jim to koj obro d6, in obud6 v tebi neko nespodobno dopadenje. Ko pa slišijo zaničevanje, zasramovanje ali kaj takega neugodnega, pripravijo koj tvoje serce v jezo, sovraštvo ali preklinjevanje.
Ko tvoj okus zapazi dobro jed ali prijetno pijačo, mu začnejo koj sline teči, in želi jo vživati, akoravno ti je ta jed ali pijača prepovedana, in nevarna tvojemu zveličan ju. Če tedaj tvoja duša ni dovolj močna in vter-jena v gnadi Božji, lahko bo okusu vse dopustila in v smerten greh dovolila, če pa ni prepovedana jed in pijača, se okus odveč je veseli, in ti ješ ali piješ več, kakor ti je treba. Če je pa jed ali pijača slaba, ali kedar je treba se zderžati od dobrih jedi, pa mermraš in nergaš, si čmern in nejevoljen.
Tvoj čut je tako nagnjen k grehu in k sladnosti, da se ne boji za kratko pregrešno veselje zgubiti Boga in vse nebeško veselje in se nepremišljeno vreči v večno terpljenje. On hoče tudi v vseh rečeh svojo zadovoljnost imeti, in Bi noče nič odtergati; ti hočeš namreč na mehki postelji ležati, hcčeš mirno sedeti, hočeš biti dobro oblečen, nočeš terpeti ne vročine ne mraza, in sploh nočeš nikjer na svojem životu nič takega imeti, kar bi ti bilo nadležno ali težavno, in kar bi te znalo čmer-nega in nejevoljnega storiti.
Glej tedaj, ali nisi zares suženj svojih pet občutkov, kteri čez tebe in nad tabo zapovedujejo. Ako jim pustiš, da ti zapovedujejo, ti otemnijo popolnoma um, in te po sili povlečejo to iskati, kar je telesu prijetno, in tega se
— 561 —
ogibati, kar mu je neprijetno. In ako ravno jih koj ne zadovoliš, vendar si vvedni nevarnosti, da ti Bog svojo gnado odmakne in dopusti, da tvoji občutki, enako peterim divjim zverino, zoper tebe vstanejo, ki te v vsako-verstne grebe zavlečejo. — O Gospodi ovaruj in reši me teb domačih sovražnikov!
4. Premišljuj drugič tudi svojo znotrajnost, namreč svoje tri dušne moči.
Glej, kako so revne, slabe in hudobne, in s'cer pervič tvoj spomin je tako oslabljen in pokvarjen, da si po pravici žalosten tolike reve. Saj ne moreš lahko svojega serca k Bogu povzdigniti in k premišljevanji duhovnih reči; ako Bi duha tudi malo k Bogu povzdignil, kmalo se zopet raztreseš, ter misliš na posvetne, nepotrebne reči. Kako dolgo pa misliš na hudo, kar si kedaj videl ali slišal? In kako hitro pozabiš na dobro, kar si slišal ali v pridigi ali v spoved niči? Kolikokrat ti letajo tvoje misli od ene nečimerne reči do druge, da še sam ne veš, in to tako dolgo, da zapaziš, da te mislijo siliti, v nečiste ali krivične reči dovoliti? Tistikrat Še le r.e zbrihtaš, to pa se zgodi le z Božjo milostjo in razsvetljenjem ; in na to se čudiš, da si tako dolgo imel take nečimerne misli. To se godi tudi in sicer največkrat v molitvi in tu vidiš, da je tvoj spomin tako slab, da ne moreš kakšenkrat eno minuto brez raztrešenja moliti. V resnici, ti si reven človek, in se po pravici bojiš! Naj najbolje vseh tvojih dobrih del, namreč molitev, je večkrat tako, da mol6 grešiš, ker si ne prizadevaš drugih misli med molitvijo si iz glave izbiti; kaj bomo rekli še le od tvojih druzih del ? In če so že tvoja dobra dela tako zelo nepopolna, ali z grehi pomešana, kaj porečemo pa od tvojih hudobnih del? Glej tedaj, kako reven človek si ti, in da moreš pač po vsi pravici ponižno s * ve ti m Pavlom govoriti: „ Jaz nesrečni človek! kdo me bo rešil od telesa te smerti? Milost Božja po Jezusu Kri-Btusu, Gospodu našem."
') Bim. 7, 24, SS
KrUtuiovo iivljenje in imert.	36
— 562 —
Kar zadeva tvoj um, si tako slep, da ne ločiS kaj je dobro in slabo, kaj je koristno in Škodljivo, in tako izvoliS večkrat slabo namest dobrega. Ob! kako reven in slep je tvoj um? saj ne more spoznati, kako neskončno dober je Bog, kako neizrečeno veselje se v nebesih vživa; koliko oeno ima čednost, in kolikanj si človek z dobrimi deli zasluži. Ako bi namreč to tako spoznal, kakor je treba, bilo bi pač nemogoče, da ne bi teh reči goreče ljubil, in prav resno si prizadeval, jih doseči. Ali tudi noče in ne more tvoj um spoznati, kako gerd je greh; kakošna strašna kazen čaka grešnike, in kako grozno se terpi v vicah in v peklu, kako neskončno dolga je večnost, in kako kratko, nečimerno in revno .je naše življenje in vsako čaBno veselje. Ako bi namreč vbo to spoznal , kakor gre, bilo bi pač nemogoče, da ne bi teh strašnih reči sovražil, in tedaj prav zares se jih varoval. Ker je pa tvoj um tako oslepljen, zato navadno ima le to za dobro ali slabo, kar se zdi dobro ali slabo telesu, ali poželjivosti. Kar pa je duši zareš dobro ali hudobno, tega pa ne more ali noče razumeti, poprijeti in obderžati.
K tej Blepoti uma treba še to pristaviti, da človek ne more prav za gotovo vedeti, ali je dobro ali slabo to, kar dela; ali je njegova pobožnost in žalost nad grehi resnična ali lažnjiva; aH je na poti v nebo ali na poti v pekel. Se tako velika je ta slepota, da človek kakšenkrat misli, da je njegovo djanje dobro in krepostno , ko je vendar Bogu nedopadljivo in hudobno. Ker je namreč več grehov, ki imajo nekako podobnost ali sorodnost s čednostjo, zato slepijo tistega, kteri ni od Boga razsvetljen, in tedaj jih za greh ne spozna. To je spokorni David dobro spoznal, ter je k Bogu zdihoval: »Skusi me, Bog! in preglej moje serce; izpraSuj me, in spoznaj moje steze, ter glej, če je v meni pot krivice, in me pelji po večnem potu"!1) Vidiš li, kako se raz-
") P«. 138, 23, 24.
- 563 —
svetljeni prerok boji, da bi utegnil biti na nepravi poti, in kako Boga ponižno prosi, naj bi ga na pravo pot peljal?
Kar pa zadeva tvojo voljo, je ona še slabeja. kakor spomin in um. Ona je namreč od Boga odvernjena, počasna in nasprotna proti vsemu, kar je Božje, ali dobro in zveličavno. Svoje lastne škodljive in neredne želje spolnovati pa ju urna, bitra in pripravljena; namreč iskati v vseb rečeh svojo laBtno korist, svojo čast in svoje razveseljevanje. Človek je tedaj sam od sebe sovražnik Božji, prestopovavec Božjih zapoved, izdajavec Božje volje, sovražnik vse pravičnosti, otrok jeze, prijatelj vsake nepravičnosti in ljubej samega sebe, ker sam od sebe nič druzega ne išče, kakor svojo lastno voljo spolnovati, svojemu telesu streči, svojim neporednim željam vgajati, in na vekomaj se pogubiti. Glejl tak si sam na sebi, tako si po grehu popačen. Kako je mogoče, da se še kaj čislaš, da se v svojih mislih povzdiguješ, in da hočeš, da te drugi za pobožnega deržijo?
Se v6, če si v milosti Božji, nisi več tak grešnik; tega pa nimaš sam od sebe, temveč moraš Božji miloBti pripisati. Če pa zopet gnado Božjo zgubiš, potlej si zopet tako popačen, kakor poprej. In ohl kako hitro se to zgodi j* Kako hitro in lahko padeš v svoje poprejšne grehe? Ča te Bog posebno v dobrem nevterja, ne moreš v dobrem ostati stanoviten, in ne moreš zoperstati tudi najmanjši skušnjavi, ker je tvoja Blaba volja sama na Bebi k vsemu hudemu nagnjena; najmanjša skušnjava je dovolj, da v greh privoliš. Človeka vleče njegova lastna natora k hudemu, in poželjivost, ki je v njegovih udih, ga mika in vabi, da naj Be v nasladnostih peterih občutkov razveseljuje. Kako zamore slaba volja zoperstati in odreči si to, kar ji je sladko in prijetno, vrojsno in lastno? Na zadnje ti hočem tvoje serce pred oči postaviti , da vidiš, kaj je v njem skrito, in kakošen si
Srav za prav. Toda kakošna reva bo vidi v tvojem serci ? 'hI kako je gerdo.
36*
— 564 —
Mnogi svetniki fo prejeli od Boga to veliko milost, da so spoznali človeško serce; vendar pa ni nobeden še tako daleč v tem spoznanji prišel, da bi bil vse hudobije in reve človeškega serca popolnoma spoznal. To spričuje Bog sam po preroku Jeremiji, ki pravi: »Vseh serce je hudobno in nepretuhljivo; kdo ga bo spoznal? Jaz, Gospod, pregledujem serce in ledvice." *) Glej I tukaj pravi Bog sam, da je človeško serce nepretuhljivo in spačeno, hudobno in da ga nobeden ne pozna, kakor on sam. Tedaj je zares človeško serce brezden vse hudobije, kteremu ne pride do dna nobeden, kakor Bog sam. V serci namreč je vnetilo vsega hudega, in ni je hudobije na zemlji, ktera ne bi bila nekako skrita v serci vsakega človeka.
Ako si hočeš tedaj svoje serce pred oči postaviti, domišljuj si, da gledaš v globoko, gerdo, temno in smerd-ljivo jamo, v kteri se vkupej slaka samo gerdo, strupeno in kužno blato. Iz te jame tvojega serca bo vzdigajo neprenehoma strupeni in kužni pari ali megle, ali vsako-verstne hudobne želje, ktere so dosti bolj škodljive, kakor vsi nezdravi pari te zemlje. Saj ti natorni pari so samo ljudem in živalim škodljivi; uni pa, ki se vzdigajo iz tvojega serca, so nadležni Bogu in vsem svetnikom. Oni so Božji čistosti in svetosti tako zoperni, da Bog in njegovi svetniki te gnjusobe več gledati ne morejo. In žali-bogl teb hudobnih parov ne opaziš, ako na svoje serce Bkerbno ne gledaš, in ako nisi posebno od Boga razsvetljen.
Poglej tedaj in spoznaj z Božjo milostjo in z Božjim razsvetljenjem, kako si reven in hudoben Človek; ker so v tebi take, in še tisoč drugih Blabih reči, o kterih še ne govorim. Vendar pa si še napuhnjen in prevzeten, in hočeš, da te drugi ljubijo, hvalijo in častijo, in ne moreš nikakor terpeti, da te kdo sovraži ali zaničuje. Zato si enak strupeni kači, ki je prevzetna in napihnjena, ako-
') Jer. 17, 9. 10.
— 565 —
ravno je prekleta, zaničljiva, strupena in od vseh ljudi sovražna kača. In ravno to je naj veče zlo, da Bi pri vseh svojih tolikih revah Se napihnjen. Ti veš, in moraš vedeti in Bpoznati, da si prav za prav hudoben; in vendar hočeš, da te imajo vsi ljudje za pobožnega in boga-boječega. Ako bi bii saj pri svoji toliki hudobnosti ponižen , bi te Se pomilovali; ali ker si enak strjpeni kači napihnjen, zato si gnjusoba pred Bogom in vsemi svetniki, zakaj ^prevzetnega reveža" Bog sovraži.') Zato ti ne more in noče svoje Božje milosti dati, ker pravi Bveto pismo: „Bog se vstavlja prevzetnim, ponižnim pa daje milost." s) Glej tedaj in spoznaj, kako si reven, in da ni konca ne kraja tej tvoji revi.
Kedar tedai hočeS iti k svetemu obhajilu, pomisli malo, kdo si ti, in kako si poln grehov in hudobnih nagonov. Potem spoznaj resnico, da si od glave do nog poln grehov in ran; da so tvoje telo in tvoja duša, tvoje seree, tvoji občutki in misli polne vse hudobije. Reci sam k sebi: Kako se prederznem prikazati pred Božje obličje? Kako smem biti takoderzen, da presveto IleSnje telo položim v svoje seree, v tako gnjusen in strupen grob?
Ako bi velikega gospoda k sebi povabil, pa bi ga djal v stanico nepometeno in umazano; potem, ako bi mizo pred njim pogernil z umazanim pertom, ali bi mu jedi polne nesnage podal: kakošno hvalo bi b! pač od tega gospoda mogel obetati? Ali, kaj pravim hvalo? kako kazen bi imel od tega gospoda dočakovati ? Gotovo pa, da noben človek ne ljubi tolikanj snažnosti in čistosti, kakor ljubi Jezus duSno čistost, in sovraži vsako nečistost. Tudi najmanjša nečistost, ali najmanjši madež na duSi, hočem reči, tudi najmanjši odpustljivi greh mu je gnjusoba. Tedaj si morem labko misliti, kako grozno se mu more moje seree gnjusiti.
To premišljevaje se hočem ponižati ter s strahom in trepetom k svetemu obhajilu pristopiti. Pred tabo, o
') Sir. 35, 4. •) J»k. 4, C.
— 566 —
Gospodi hočem se pogrezniti v brezden svoje ničnosti, in z največim spoštovanjem govoriti: O Gospodi jaz nisem vreden, da k meni prideš; temveč reci eno samo besedo, in moja duša bo ozdravljena 1 Amen.
Molitev.
0 Gospodi jaz nisem vreden, da tvoje sveto ime zgovorim; ali zavoljo svojega svetega imena odpusti mi moje grehe!
0 Gospod! jaz nisem vreden, da me zemlja nosi; ali zavoljo svojega britkega terpljenja spregledi mi kazni za moje grehe!
0 Gospod! jaz nisem vreden, da se tvoja stvar imenujem; ali zavoljo svoje ljubezni in dobrote, v tem presvetem zakramentu skazane, očisti in posveti moje serce, da postane tvoj tempelj in tvoje spodobno prebivališče! Amen.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, učenik in ogledalo, plačilo in krona ponižnih! Amen.
Tretji odstavek.
Zakrament svetega Itošnje^a telesa treba, prejemati z gorečo ljubeznijo in željo.
Pred svetim obhajilom.
,Kdor je žejen, naj pride h meni, in naj pije* (Jan. 7, 37.)
Kdor gre k svetemu obhajilu brez ljubezni in po-božnosti, brez duhovne lakote in žeje, ta se navadno nevredno obhaja; k tej Božji mizi se ima prinesti duhovna lakota in žeja. Da tedaj obudiš v sebi to sveto lakoto in žejo, to je, gorečo Željo po tem presvetem zakramentu, moraš te tri reči prav dobro premisliti:
1. Premišljuj, kako potreben je ta najsvetejši zakrament.
— 467 —
To zamoreš spoznati iz svoje lastne reve, ki si jo v poprejSnem odstavku premišljeval. Saj od glave do nog ni nič zdravega na tebi. Tvoje telo in tvoja duša, tvoje serce in tvoji občutki, tvoj um in tvoja volja, kakor tudi tvoj spomin, so polni slepote, hudobnosti, slabosti in krivice. Ako ne rabiš nobenega zdravila zoper svoje to-likotere bolezni, kaj bo na zadnje s tabo? Tvoja reva je vsak dan veča in tvoja Blabost bo vedno bujSa. Na zadnje se mora zgoditi, da tvoja duša obnemaga in se vekomaj pogubi. Zdravil je sicer veliko za tvoje mnogotere bolezni; nobenega paboljega inmočnejega zdravila ni, kakor je večkratno vredno prejemanje svetega lleš-njega telesa.
Saj se ne more nobeno močneje zdravilo za tvoje bolezni misliti, kakor je pravo Sivo Telo Jezusa Kristusa ; nobena bolja jed, tvojo lakoto potolažiti, kakor je njegovo presveto meso; nobeno tako zdravilno mazilo, tvoje rane zaceliti, kakor so njegove presvete rane; nobena tako prijetna pijača tvojo žejo pogasiti, kakor je njegova rožnata kri; nobena tako zdravilna kopel, tvojo nesnago omiti, kakor je njegov kervavi pot. Z eno besedo : Ni je tako velike bolezni v tvoji duši, za ktero ne bi bo v najsvetejšem zakramentu našlo prav močno zdravilo.
Pa morebiti porečeš: Jaz imam odveč grebov in tedaj nisem vreden pristopiti k Božji mizi; tedaj raj ne grem k obhajilu, da Boga še več ne žalim. Jaz pa ti odgovarjam rekoč: Dobro vem, da nisi vreden; zastran tega pa ne smeš obhajila opuščati. Bolj poredkoma greš k obhajilu, bolj nevreden postajaš, ker vsak dan bolj grešiš, in tedaj si vedno veči grešnik; tedaj ne boš nikoli tega presvetega zakramenta prejeli Zato ti je dokaj Škodljivo, da dolgo odlagaš obhajilo, in to dela, da je tvoja duša vedno bolj bolna. Odloži tedaj ta nepotrebni strah, in pomisli, da nismo nikoli vredni svetega obhajila, vselej pa smo ga potrebni; tedaj obudi raj željo po svetem obhajilu. Akoravno namreč nisi ga vre-
— 568 —
den, vendar si ga ze!6 potreben; in akoravno si* ubog, reven grešnik, želiš vendar po moči tega presvetega zakramenta v Kristusu pobožen postati in Be posvetiti. Reci tedaj: »Brezden kliče brezden;"1) brezden moje reve kliče brezden tvojega usmiljenja, o Bogi
2.	Premišljuj, kako koristno je sveto obhajilo, tebi in tudi drugim.
Vsako vredno obhajilo tvojo dušo čisti, tvoje serce oživlja, tvojega duha povzdiga, tvoj spomin posvečuje, tvoj um razsvetljuje, tvojo voljo vnema, in tvojo vest malih grehov otresa; tvoja poželjivost se gasi, troja Bla-bost krepi, tvoji sovražniki slabijo, tvoje nevarnosti manjšajo, tvoje čednosti hranijo, tvoja pobožnost Be množi, tvoje Življenje se boljša, tvoje zasluge se množijo, in tvoja Blava v nebesih se množi. Toliko gnad dobivaš, da zamoreš z modrim reči: „Ž njo vred", namreč z modrostjo, ki je Sin Božji, Jezus Kristus, kterega v svetem obhajilu porejemaš, „mi je došlo vse dobro."')
Tukaj pa moraš vedeti, da vse te gnade in še veliko večeiz vsakega vrednega obhajila izvirajo; vendar pa s tem razločkom, da, čem vredniše se obhajaš, tem več gnad dobivaš. Ako je tvoja pobožnoBt in čistost majhina. majliine so tudi milosti pri svetem obhajilu za-dobljene. Je pa tvoja pobožnost in spokornost velika, velike so tudi milosti. Ako tedaj djbrih nasledkov svetega obhajila v sebi ne čutiš, imej za gotovo, da si tega sam kriv, ker se nisi dovolj pripravil, da bi ga bil vredno prejel.
3.	Premišljuj, kako je pobožno obhajilo Bogu do-padljivo:
Bogu se z vsakim pobožnim obhajilom, kterega spokor-nik prejme, velika čast skaže, ker Bpokornim grešnikom in tudi pravičnim obhajilo daje večo gnado, da morejo svoje življenje vedno bolj poboljšati, žalostnim tolažbo, skušanim
») P«. 41, 8. ') Modr. 7, 11.
— 569 —
zmago malodušnim serčnost, umerlim pomoč in tudi rešenje. In če tudi za vse posebej ne moliš, vdelež /ajo se vendar vseh tvojih, dobrih del kot otroci in duhovni udje svete cerkve.
Ca to pomisliš, mora pač goreča želja v tebi se obuditi, ta presveti zakrament z vso mogočo pobožnostjo prejeti, in se k svetemu obhajilu dobro pripravljati. Ako pa greš nemarno k obhajilu, škoduješ sam sebi in vsem vernim; in, da tako rečem, kratiš Rogu čast in slavo, in vsem nebeščanom njih veselje; ker se ne veselijo tvojega obhajanja tako, kakor bi se veselili, ako bi ti bolj pobožno se obhajal. Kedar se hočeš tedaj obhajati, premisli to dobro v svojem serci, in prizadevaj si, da z največo pobožnostjo, s svetim hrepenenjem, s pravo gorečnostjo in lakot jo k Božji mizi pristopiš. Ako ne čutiš v sebi pobožnosti, obudi saj željo, imeti jo: ako nimaš nobene gorečnosti, nobene lakote po svetem obhajilu, oberni se k Bogu, in prosi ga za to milost, in moli ali to le molitev, ali kaj enakega.
Molitev.
Preljubeznjivi Jezus! jaz spoznam, da sem ves nevreden, tebe v tem presvetem zakramentu prejeti. Tvoja sveta volja pa in milostljivi ukaz, pa tudi moja velika potreba me sili, da ne morem več na dalej brez te duhovne hrane ostati. Zato hočem, akoravno nevreden, pa zaupaje na tvojo dobroto, se tvoji Božji mizi bližati! Poglej tedaj, o Jezus, ti nebeški zdravnik! glej, pridem, da me rešiš od moje velike reve. Pridem k tebi, kakor slep k luči, berač k bogatim, ubog k milostljivemu, lačen k jedi, žejen % k studencu, žalosten k tolažniku, zapuščen k dobrot-Ijivemu pomagavcu; in te pohlevno prosim, da mojo temo razsvetliš, moje uboštvo obogatiš, in meni ubo-
— 570 —
gemu svojo Božjo milost podeliš. Potolaži mojo lakoto s svojim nebeškim kruhom, mojo žejo s svojo rešnjo Kervijo; oživi me s svojo tolažbo in okrepčaj me s svojo pomočjo. 0 moj dobrotljiv.i Jezus! jaz pridem k tebi, kakor grešnik k sodniku, kakor zgubljeni sin k svojemu očetu, kakor pregnanec k svojemu vladarju, kakor ubog grešnik k svojemu Bogu in Gospodu. Pohlevno te prosim po tvoji ljubezni in dobroti, po tvoji ponižnosti, poterpežljivosti in pri-zanesljivosti, da me ko milostljiv sodnik odve-žeš; da mi ko usmiljen oče svojo očetovsko milost skažeš; in da me ko zvest Odrešenik iz sužnosti greha odrešiš. 0 Gospod in kralj nebeški! ne dopusti, da lačen v svoji revi poginem. O moj Bog! o moja duhovna jed in moj nebeški kruh! krepČaj in nasituj me; o moj zdravnik, moj balzam in moje zdravilo! zdravi, živi in oživljaj me; o studenec vse milosti in solnce pravice! Čisti, umivaj in oživi me. Očisti me od mojih grehov in hudobij, omij me vseh nečistosti in madežev; in odženi od mene vsako nesramno in pregrešno lakoto in žejo; vkroti vse moje hudebne poželjenje, osladi mi z vodo svojega usmiljenja vse moje težave in britkosti, in daj, da bo moja duša le tebe lačna in žejna, in samo po tebi hrepenela. O solnce pravice! razsvetli me, in spodbudi me v moji lenobi, omoči mojoterdo serce, ogrej mojo mlaČnost; napolni na zadnje mojo dušo in vse njene moči z ognjem in zlatom svoje Božje ljubezni. Amen.
Hvaljen bodi Jezus Kristus v najsvetejšem zakramentu sedaj in vselej, od vseh angeljev in ljudi. Amen.
— 571 —
Ceterti odstavek.
Sveto obhajilo množi v nas milost Božjo.
Naj se bere na god in praznik svetih Škofov in oznanovavcev. „Po njem (Jezusu Kristusu) ste v vsem obogateli." (I. Kor. 1, 5.)
1. PremiSljuj, kaj je milost Božja.
Milost Božja se navadno v dvojnem pomenu jemlje, pervič kakor čeznatorna pomoč, ali od Boga prostovoljno podeljen dar, ki človeku pomaga doseči zveličanje. Tako postavim: ko Bog da komu kako moč ali krepost, ali mu znotraj k sercu govori, ali ga razsvetli, itd. pravimo, da mu je Bog posebno milost dal. Drugič je milost kinč duše, ali čeznatoren dar, kteri dela Človeka pravičnega, Bogu dopadljivega, in večnega življenja vrednega. Ta dar je duSi, da tako rečem, vtelesen, ostaje vedno ž njo združen, ako ga človek s smertnim grebom ne zapravi. Ta gnada se zopet v dvojnem oziru jemlje; pervič, kedar človek iz stanu smertnega greha prestopi v stan gnade Božje, kjer v onem trenutku iz hudobneža človek pravičen postane. Drugič, kedar pravični s prejemanjem svetib zakramentov, ali z drugimi čeznator-nimi deli gnado Božjo v sebi množi, in novo Btopnjo svetosti, ali pomnoženje milosti Božje zadobi.
Tu vidiš tedaj, da je milost Božja znotrajen duhoven dar, kteri dela človeka Bogu dopadljivega, in mu moči daje, da zamere dobro delati in hudega se ogibati, če namreč to ponujeno milost Bprejeti hoče in se je posluževati. Kako dragocena je pa ta gnada, to se ne more z besedami dopovedati. Sveti Tomaž Akvinski pravi: Najmanjša gnada Božja velja več, kakor vse, kar ima svet drazega; to je: ako hoče človek milost Božjo prav ceniti, kakor jo angelji cenijo in spoznajo, mora spoznati, da je več vredna kakor vea denar, vse zlato, vse drago kamnje in vsi zakladi tega sveta. To bi namreč mislil, da človek komaj zamore verovati ali umeti. Kdo
— 572 —
bi namreč mislil, da človek, kteri si je z dobrim djan-jem malo Božje gnade zaslužil, s tem več dobi, kakor da bi si bil vsa kraljestva celega sveta zaslužil? In •vendar je res tako, kar ti bočem še bolje razložiti.
Kdor ima količkaj posvečujoče gnade Božje, jepri-jatel Božji. In ako v ti gnadi umerje, dobi od Boga za njo vsa bogastva nebes; Bog mu da večno veselje, ga postavi gospoda večnega kraljestva, Bog sam se mu daje za plačilo, kakor je Abrahamu govoril: »Jaz sem tvoj varh, in tvoje veliko plačilo.81) Ker so pa v Bogu vsi zakladi nebes in zemlje; ker je Bog neskončno več vreden, kakor vse, kar je v nebesih in na zemlji; pravimo pač po pravici, da, ker človek za gnado Božjo Boga samega za plačilo dobi, je on neskončo več zaslužil, kakor da bi bil ves svet z vsem njegovim bogastvom si pridobil.
2. Premišljaj čudovitne in lepe nasledke posvečujoče milosti, in pomisli, kaj dela milost Božja v človeški duši.
Pervič daja ona duši neizrekljivo lepoto, in jo dela tako prijetno, lepo in ljubeznjivo, da se lepota solnca, lune, zvezd, svetlobe, drazih kamnov, cvetja in ljudi s to lepoto ne da primerjati. Ako bi ti mogel videti dušo v milosti Božji, ti bi gotovo rekel, da vsa natorna lepota je proti nji gerda. Ta lepota je tako velika, da se je veseli jo Bog in vsi angelji tako, da bi Bog raj videl, da se nebo in zemlja razdereta, kakor se mu ta lepota tudi le za trenutek s smertnim grehom odtegne in vzame. Kako lepa mora biti tedaj taka duša, ker ima sam Bog toliko veselje nad njo? O moj Bogi kako hudoben je človek, kteri to lepoto svoje duše s smertnim grehom tako strašno gerdo naredi, in Bogu to veselje jemlje? Vedi pa. da že najmanjša milost Božja dušo tako lepo naredi. Kdor pa ima več gnad, ima tudi lepšo dušo; in več gnad doseže, veča postaja tudi lepota njegove duše.
•) I. Moji. 15, 1.
— 573 —
Drugič prinese milost duši prijateljstvo Božje, in stori, da postaneta Bog in duša dva prava zvesta in verna prijatla. Ta ljubezen in prijaznost Božja proti duši je tako velika, da jo iz serca ljubi, ji vse dobro stori in skaže. On jo varuje, brani, brani, krepSa, tolaži, skerbi za njo, in misli noS in dan na njo. On jo tako ljubi, da je raji pri nji, kakor v nebesih, Se se duša tudi proti njemu prijazno zaderži, in mu zvesto in ljubezni polno seree ponuja. In Se mu tudi duša nobene posebne prijaznosti ne kaže, vendar ne zapusti njenega eerca, temveS hoSe vedno pri nji ostati; on ga no zapusti, dokler ga duša s smertnim grehom od sebe b silo ne zapodi; tedaj gre žalosten proS, in Suti njeno nezvestobo bolj, kakor zamorejo vsi ljudje zapopasti; vendar pa ne gre daleS od nje proS, temveS ostane pred njenim sercem, in terka,8) in prosi neprenehoma, naj bi mu od-perla, in ga zopet noter pustila.
Iz tega prijateljstva Božjega pride, da se Bog proti duši tudi dokaj darežljivega skazuje, in ji obilno deli od svojih dobrot. On ji daje gnado vere, upanja in ljubezni. On ji daje modrost, praviSnost, zmernost in moS ali serSnost. On ji daje dobre misli, podbudne besede in koristna dela. On jo odteguje od neSimernosti, od posvetnega veselja, od grehov, in od njenega poprejšnega hudobnega življenja; in na zadnje daruje samega sebe duši v lastino, in prebiva v nji. Sveto pismo pravi: „On nam je dal najveSe in najdrajše reči, da bomo po njih deležni Božje natore." *) Ali niso to izverBtni darovi, ktere Bog s svojo gnado duši podeljuje? Oj, kaka sreSa je za Sloveka, ko je prijatel Božji, in je v milosti pri tako velikem Gospodu? <'e milost in dobrot-hotnost velike gospode tako zel6 cenimo, in tako marljivo in skerbno išSemo: kolikanj bolj imamo iskati miloBt in gnado Božjo, in si prizadevati si jo zadobiti?
Na zadnje milost Božja dušo tako visoko povzdigne,
') Skriv. m 3. 20. ») 2. Pet. 1, 4.
— 574 —
da ni samo prijateljica, ampak tudi otrok Božji, gnada, ktera presega vBak človeški um. Ako bi cesar ubozega beraškega otroka za sina si vzel, gotovo bi se temu otroku velika milost in čast godila; koliko tisočkrat več vredna pa je čast in milost, da neskončni, večni Bog človeka za svojega otroka vzame? Zato se čudi sv. Janez, rekoč: »Poglejte, kakošno ljubezen nam je skazal Oče, da se Božji otroci imenujemo in smo; *) in sveti Pavel pristavlja: »Ako smo pa otroci, smo tudi deleži, deleži sicer Božji, sodeleži pa Kristusovi." *) To je zares velika milost, da je človek otrok Božji; in to je gotovo bogata dedina, da je človek dedič Božji! Kakor ne moremo velikosti Božje zapopasti, tako tudi ne moremo zapopasti velike časti in milosti, da smo otroci Božji.
Nismo pa otroci Božji samo po imenu, ampak tudi v resnici. Bog nas namreč bolj ljubi, kakor zamorejo stariši svoje lastne otroke ljubiti. Noben oče ne ljubi tako svojega otroka, kakor Bog nas ljubi; in noben oče ne stori toliko dobrega svojemu otroku, kolikor Bog nam dobrot skazuje. Ljubezen, s ktero Bog dušo ljubi, ki je v stanu gnade, je neskončna, in nezapopadljivo je dopadenje, ki ga nad njo ima. Zato se ne moremo ljubemu Bogu nikoli zadosti zahvaliti za toliko čast, nikoli se zadosti veseliti tolike milosti, da mi ubogi Adamovi otroci lahko Božji otroci postanemo. Kako pa si moramo prizadevati, da to milost dosežemo 1 in kako skerbno jo moramo ohraniti! Kakor se na vso moč branimo, če nam hoče kdo vzeti našo časno blago: tako, in še veliko bolj se moramo braniti, če nam hoče kdo vzeti milost Božjo. Saj nimamo drajšega zaklada, kakor gnado Božjo; in veče zgube in škode ne moremo terpeti, kakor če nai kdo v smerten greh zapelje, s kterim zgubimo gnado Božjo.
3. Premišljuj, kako zamoremo z Božjo pomočjo po-Bvečujočo gnado vedno množiti, in vedno veče milosti in večo svetost zaslužiti in doseči.
») 1. Ju, M- *) Rim. 8, 17.
— 575 —
To se ne godi samo z velikimi dobrimi deli, ampak tudi z vsakim malim djanjem, ko namreč iz Serca k Bogu zdihnemo, ko kaj dobrega mislimo, ko si Kristusov nauk k sercu vzamemo, ko Boga ponižno počastimo, ko kako dobro besedo rečemo. Postavim, kedar kdo s pobožnostjo zdihne: O moj Bogi o preljubeznjivi Jezus 1 Take dobre misli, besede in dela množijo Božjo milost v človeku, in za vsako se dobi, da tako rečem, malo gnade Božje. In ako kdo tako umerje, dobi veče plačilo, večo čast, slavo in veselje v nebesih; in ljubi Bog mu je obilno daje, tako da človek od znotraj razsvetljen Boga bolje spozna, bolj serčno ljubi in ga v večnem življenji bolj popolnoma vživa. Ker se da milost Božja tako lahko zaslužiti; in ako se za vsako majhno gnado po Jezusu Kristusu tako neskončno plačilo doseže: kdo ne bi rad si prizadeval, dobro delati? Kdo ne bi iz celega serca Bogu služil, in si prizadeval dobro živeti?
4. Premišljuj, kako se milost Božja posebno s svetim obhajilom množi.
Sveti zakramenti so sicer vsi od Boga zato postavljeni, da človek po njih zadobiva gnado Božjo, ako jih le vredno prejme. Vendar pa obsega zakrament Bvetega IteŠnjega telesa še posebno milost Božjo, začetnika vseh gnad, ker je On sam v tem zakramentu pričujoč in nam svoje milosti obilo deli. Ako je namreč človek tudi v stanu smertnega greha, kterega pa ne pozna; in se kesa in žaljuje nad vsemi svojemi grehi: takemu človeku odpusti Jezus v svetem obhajilu, kolikor zasluži njegova priprava, gorečnost in pobožno3t. Sicer pomnoži vsako dobro delo milost Božjo; ali nobeno je tako obilno ne pomnoži, kakor sveto obhajilo, ako le pobožno ta pre-aveti zakrament prejmemo. Saj v tem zakramentu prejmemo njega, ki jo studenec vseh gnad. Zato zamoreš z vsakim obhajilom veliko milost zadobiti, in tako svojo dušo obogatiti. (Je vsaka majhna gnada, ki jo zamoreš z enim pobožnim zdibljejem zadobiti, tvojo dušo tako lepo, bogato in imenitno in Bogu tako dopadljivo dela;
— 576 —
kaj zamoreš še le z vrednim obhajilom doseči ? Ne opustimo tedaj svetega obhajila nikoli brez važnega uzroka, temveč prizadevajmo si z veliko željo, z največo pobož-nostjo, s sveto lakotjo, žejo in gorečnostjo,presveto Rašnje telo velikokrat prejemati, in mnogokrat reči:
Hvaljen bodi Jezus Kristus, studenec in začetnik vseh milosti 1 Amen.
Moj Gospod in moj Bogi kteri si me po svoji podobi vstvaril; dodeli mi svojo milost, da Bvojo hudobno natoro, ki me v greh in pogubljenje vleče, premagam, ter zamorem dobro začeti in dokončati. Saj brez tebe, o Gospodi ne morem nič storiti; s tabo pa zamorem vte, če me namreč tvoja milost razsvetljuje, vodi, krepi in ohrani. Tvoja milost je mojatrina resnice, učenica sramežljivosti, luč serca, tolažba v stiskah, odganja Btrah in žalost, in hrani pobožnost. Zato, o Gospodi dodeli, da tvoja milost vedno pred mano hodi, da me Bpremlja, in da hodi za mano, da me k dobrim delom neprenehoma naganja in stori, da ne oterpnem. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Devetnajsto poglavje.
Kristusova slava se kaže v sv. maši, daritvi nove zaveze.
Pervi odstavek.
Pri sv. masi se daruje Jezna Kristus v dopadljivo daritev do konca sveta svojemu nelieškemu Oeelu.
Za praznik sv. rešnjega Telesa.
„Ti si duhoven vekomaj po Melkisedckovcm redu." (Ps. 109, 4.)
Velika, nezmerna Kristusova ljubezen v zakramentu svetega rešnjega Telesa jo tako čuda mogočna in čudodelna, da ni hotel samo v tem presvotem zakramentu biti naša duhovna jod in pijača, da naše dušo hrani, živi in jim moč dajo; temveč hoče tudi se Bogu, nebeškemu Očetu, v najmočnejšo in najdopadljivišo častivno, zahvalno, spravno in prosivno daritev neprenehoma darovati, kakor bomo v tem le premišljevanji videli.
1. Premišljuj, kako jo sveta maša najsvetejša daritev v novi zavezi.
Tudi divji narodi, potem ko so v luči svojo natorno pameti spoznali, da je Bog, ki je vreden največe časti in molenja, so premišljevali, kako bi mu spodobno čast dajali in skazovali. In oni so našli, da vsa zunanja služba Božja, vso molenje, hvalno petje, darovi, daritve itd., akoravno jo vso to dobro, vendar ni dovolj, tako velikemu Gospodu spodobno čast dajati. Saj vse te reči se /.^morejo skazo-vati tudi ljudem; po tem takem ne bi Bog nič več ne dobival, kakor človek. Ker je tedaj Bog stvarnik natore >n začetnik življenja, sodili so ljudje, da se mu ima namesti človeškega življenja darovati življenje živali, in »amesti človeško kervi kri živali; ktero daritev so vsa ljudstva imela v toliki časti in v tolikem spoštovanji, da ni nikoli taka daritev nobenemu človeku na čast opravljala, ampak samemu Bogu, ali tistemu, kterega so za »oga imeli.
Akoravno že sama pamet človeka uči, da ima take daritve Bogu prinašati, vendar je dokaj verjetno, da je
Kri«tn«ovo iivijpn.jp in smert.	37
— 578 —
Bog sam našim pervim staršem ukazal, da mu imajo take daritve opravljati kot predpodobe Jezusovo smerti na križi za ves Človeški rod, in da je to ustno izročilo na vse narode in ljudstva prešlo. V Mojzesovi postavi je Bog sam ukazal, daritve opravljati. To zunanjo službo Božjo. ki je obstajala v tem, da so se klale, darovale in sežgale živali in da se je škropila in izlivala kerv, kličejo v latinskem jeziku sacrificium, mi pa ji pravimo daritev.
Mojzes, po kterem je Bog Izraelcem ukazal, kakošne daritve mu imajo prinašati, da bodo predpodobe Jezusove kervave daritve na križi, uči in pravi, da so že Abel, Kajn, Noe, Abraham, in drugi očaki Bogu daritve opravljali. Pa tudi nekervave in jedilne daritve, kot predpodobe svete maše in presvetega rešnjega Telesa pod podobama kruha in vina je Bog že v stari zavezi po Mel-kisedeku dal napraviti, in prerok Malahija je prerokoval, da so bo enkrat po vsem svetu Bogu čista daritev opravljala. Ker so bile živalske daritve v skazovanje najviše časti Božje premalo vredne, in niso mogle Božji pravici za naše grehe zadostiti, zato se je Kristus na križi za nas daroval; in da bi ta popolno veljavna daritev kot spravna, prosivna, zahvalna in časti vna daritev se Bogu vedno opravljala, postavil jc Jezus daritev svete maše, v kteri se On vsak dan, vsako uro, nekervavo sicer, vendar pa ravno tako zdatuo in nebeškemu Očetu dopadljivo daruje, in Bogu Očetu svoje britko terpljenje pred oči stavi; kar s to le priliko razložim.
Neki kralj je imel zvestega služabnika, kterega so sovražniki vjetega sabo odpeljali, in v ječo djali. Ker jc kralj tega svojega služabnika močno ljubil, poslal je svojega edinega Sina z veliko vojsko, sovražno mesto obsedat, in vjetega rešit; kar je tudi storil, in se tako možko boril, da je po dolgem obsedanji in potem, ko jc veliko ran dobil, mesta se polastil, in vjetega rešil. Ko jo tedaj po vdobljeni zmagi z odrešenim jetnikom zopet domu prišel-ter je hotel svojemu očetu ne samo z besedo, ampak tudi v djauji pokazati, kako serčno se je vojskoval, in koliko
— 579 —
ran ga je to odrešenje stalo, napravil je glediŠčno igro, v kteri se je vse kazalo, kar se je bilo godilo med ob-sedanjem in vojskovanjem, v kteri igri je kraljevič na videz zopet bil tako ranjen, kakor poprej v vojski. In ker jc ta igra kralju dokaj dopadla, zato so jo potem po-gostoma ponavljali.
Ta prilika nam kaže Kristusa, kteri je človeški rod, ki jc bil hudičev jetnik, s svojim terpljenjem in s svojo smertjo zopet odrešil, in na dan svojega vnebohoda Bogu Očetu zopet nazaj pripeljal, ter mu pokazal svoje prejete rane in povedal vse, kakor se je godilo; kar je nebeškega Očeta dokaj razveselilo. V večkratno ponovljenje tega veselja je postavil sveto mašo, v kteri se celo Kristusovo terpljenje nekervavo zopet ponavlja in kaže. Zato bodimo pri sveti maši vselej, kakor se spodobi, pobožni.
2. Premišljuj, kako nam sveta maša Kristusovo terpljenje pred oči postavlja.
To za more m o tako le premišljevati: Pervič, Kristus , pri sveti maši pričejoč , je ravno tako p o t e r p e ž-ljiv, kakor je bil v svojem terpljenji. Tistikrat je pustil, da so ga sovali, teptali, vlačili in peljali, kakor in kamor so rabeljni hotli; pri sveti maši pa dopušča, da ga masni k vzdiga, zopet doli stavi, sem pa tje prenaša. Tistikrat jo bilo njegovo telo vso ranjeno; sedaj so sveta hostija tudi na tri kose lomi. Tistikrat so ga na križi vzdignili, sedaj se povzdiguje sveta hostija. Tistikrat je vso svojo kri prelil ; sedaj se tudi kažeto posebej sveta hostija in sveta kri v kcliliu posebej. Tistikrat je bila skrita njegova Božja natora, sedaj je skrita tudi njegova človeška natora. Tistikrat se jc Bogu Očetu daroval za grclic sveta; sedaj se daruje tudi v spravno daritev za naše grehe. Z eno besedo: kar se je tistikrat v djanji godilo, to se sedaj v sveti maši ponavlja; kar Boga Očota ravno tako noskom'no časti in veseli, kakor nekdaj Kristusovo terpljenje in njegova smert. Naše odrešenje se v sveti maši nekako ponavlja, kakor cerkev deveto nedeljo po binkoštih v svo-
37*
— 580 —
jih molitvah*) moli, rekoč: „Kolikorkrat se ta daritev ponavlja, tolikokrat so delo našega odrešenja opravlja;-tako da sveta maša prav za prav ni druga daritev, kakor ravno tista, ki jo je Kristus sam na lesu svetega križa opravil. Kar so na dalej tako le dokažo: Drugič: ravno tisti Kristus se tukaj na altarji daruje, ki so je na križi daroval. Tretjič, kar jo takrat Bogu daroval, namreč svojo meso in svojo kri, sebe kot človeka in Boga, svojo rano in bolečino itd., to daruje tudi pri sveti maši. Akoravno so njegova sveta kri vidno no preliva, vendar so preliva in darujo nevidno in duhovno. Ue-tertiČ, s tisto ljubeznijo, s tisto ponižnostjo in tako skrivnostno, kakor jo svojo sveto daritev na križi opravil, opravlja tudi nekervavi dar svete mašo; Bogu Očetu se predpostavlja tukaj tako, kakor so mu jo predpostavljal na križi, s tem edinim razločkom, da so mu jo tistikrat daroval umerljiv in poln bolečin, sedaj so mu pa daruje neumerljiv in častitljiv.
Način pa, na kteri so to dola, jo tako visok in skrivnosten, da, kakor jc On sam sveti Mehtildi razodel, lo „On sam umo in popolnoma v6, kako so vsak dan Bogu Očetu na altarji za zveličanje vernih darujo", česar popolnoma razumeti no morejo no Kerubi, no Scrafi, no vso nebeške moči. Tedaj kakor jo Boga daritev na križi popolnoma vtolažila, tako da jo svetu svojo milost podelil; tako ga tudi daritev sveto maše popolnoma tolaži in mu skazuje največo čast. Da so zato skazuje darežljivega, milostljivega in, bi djal, hvaležnega, voljan jo Bog in pripravljen,-cerkvi, ki mu to daritev prinaša, svojo milosti obilno deliti.
.'J. PremiSljuj, kako so v sveti maši vsegamogočnemu Bogu neskončna čast skazuje.
Da zamoreš to zapopasti, vedi, da no moro nobeden drugi, kakor Bog sam, Boga vredno hvaliti, in pa z Bogom osebno združena človeška natora Kristusova, to jc, Kristus, ki jo pravi Bog in pravi človek. Vsa hvala namreč in
*) Secreta.
— 581 —
čast, ki mu jo morejo dajati vsi angelji in ljudje, se no moro više ceniti z ozirom na Boga, kakor če bi bil komu deset tisoč tolarjev dolžan, pa bi mu en sam viuar prinesel. llvala pa, ktero mu Jezus Kristus daje, je neskončna, nezapopadl jiva in Božja, ker izhaja od neskončne in Božjo osebe. Kjer jc tedaj Kristus, hvali in moli On svojega Očeta brez prenehanja.
Vera pa nas uči, da Kristus kakor človek je le v nebesih in pa v zakramentu svetega reSnjega Telesa pričejoč; tedaj, ko se bere sveta maša, je pri povzdigovanji koj osebno pričejoč Jezus Kristus. Posvečenje namreč kruha in vina ima tako moč, da spremeni koj kruh v pravo telo, in vino v pravo kri Jezusa Kristusa. Kolikor se tedaj maš bere na kterom koli kraji tega sveta, na toliko krajih je Kristus telesno pričejoč v presvetem zakramentu. Saj beremo še celo o svetnikih , da so bili o ravno tistem času na dveh posebnih mestih, kakor, postavim , od svetega Ambroža, ki je v Milanu v cerkvi pridigal, in ravno tistikrat je bil v Toursu pri pogrebu svetega Martina. Tako beremo tudi od svetega Antona Padovanskega, ki je v Padovi pridigal, in je ravno tisto uro tudi bil v Lisabonu, da je svojega očeta rešil. Tedaj se ne moremo več čuditi, da je Jezusovo telo in njegova presveta kri ob enem in ravno tistem času v nebesih, in v vseh cerkvah, kjer se zakrament svetega rešnjega Telesa brani.
Iz vsega tega pa zamoremo tudi posneti, da se z vsako sveto mašo vsegamogočnemu Bogu neskončna čast skazujc. Ker ima namreč Bog Oče svoje največo in neskončno dopadenje nad Kristusom: in ker tudi Kristus s svojo ljubeznjivostjo, s svojim češčeujem, in s svojim ponižnim darovanjem Boga Očeta neizmerno časti in razveseljuje, in to na tolikih mestih in na tolikih altarjih dola: je tedaj gotovo , da se Bogu Očetu vsak dan neskončna čast skazuje. Kjerkoli je namreč njegov Božji Sin pričejoč , in kjerkoli se mu v sveti maši daruje, tam prejema nebeški Oče neskončno čast in ima neskončno do-
— 582 —
padajcnje; tam prosi Kristus za svoje verne, ker svojemu Očetu celo zgodbo svojega terpljenja in svoje smerti pred oči stavi, ter mu za svoje verne daruje. Iz tega spoznamo, da jo sveta maša nezapopadljiva, velika skrivnost in močna daritev; in kako tisti mašniki slabo delajo, kteri brez posebnega vzroka sveto mašo opuščajo, ker Bogu, sveiu in sebi samim neizrečeno škodujejo, ter bodo enkrat težek odgovor dajati morali, da so svoj talent v zemlji zakopali, ali zavoljo posvetnih skerbi in opravil zanemarjali.
4. Premišljuj, da je sveta maša najmočnejša in Bogu najdopadljiviša daritev.
Iz omenjenih resnic se vidi, da je sveta maša od Kristusa postavljena, zato da ima njegova cerkev daritev in zunajno službo Božjo, s ktero zamore ljubega Boga kar se more spodobno častiti, mu neskončno veselje delati, dolžno zadostenje opravljati, ga z grešniki spraviti, njemu storjeno zaničevanje nadomestiti, ga za vse žive in mertve zdatuo prositi, in potrebne milosti doseči. Saj se ne more nič močnejšega misliti, s čemur bi mi lože j Božjo milost doseči mogli, kakor je sveta mašua daritev. Zato pravi neki pobožen učenik: Ako bi vsi svetniki z Materjo Božjo vred k Bogu se podali ga kaj prosit , ter bi mu vso darovali, karkoli so na zemlji v njegovo čast storili in terpeli, in bi prišel tudi ubog mašnik, in bi Bogu daritev svete maše opravil: tako bi ta mašnik s sveto mašo poprej zadobil zaželjeno gnado, kakor vsi svetniki z vsemi svojimi zaslugami. Zato, pobožna duša! vtisni si v seree veliko vrednost in moč svete maše, in pomisli, kako visoko ceni sveto mašno daritev .vsegamogočni Bog, ker z ozirom na njo nas Bog poprej usliši, kakor če mu vse zaklade tega sveta in zasluge vseh svetnikov darujemo. Dajmo tedaj v prihodnjo to sveto daritev više ceniti, kakor se je do sedaj godilo, in učimo so tudi jo nebeškemu Očetu pobožno darovati, zato, da veliki iu dobri sad sveto maše obilniše dobimo.
— 583 — Molitev.
Ilvaljcn bodi Jezus Kristus, kteri se v sveti maši daruje! Amen.
O nebeški Oče! jaz ti darujem Jezusa Kristusa, tvojega ljubega Sina, s tisto ljubeznijo in ponižnostjo vred, s ktero se je na svetem križi daroval, in so šo vsakdan pri vsaki sveti masi daruje. Jaz ti darujem z vso katoliško cerkvijo, z vsemi mašniki vred, Jezusa kot lioga. in Človeka, njegovo britko terpljenje in njegovo grenko smert, njegove neskončno zaslugo in čednosti v dopad-ljivo spravno, prosivno, zahvalno in častivno daritev, da ž njo tvojo najviše Božjo veličastvo spodobno hvalim in častim; v zahvalno daritev, da te za vse gnade in dobrote vredno zahvalim; v močno spravno daritev, zato da tvojo jezo potolažim, in odpuščenje svojih grehov zadobim; na zadnjo v prosivno daritev, zato da te po njegovih zaslugah in po njegovem britkem terpljenji prosim, da nam svojo očetovsko milost daš, naše grehe odpustiš, vsako telesno in dušno nesrečo od nas odverneš, nam svojo milost daš, in rajnim pa večni mir in zveličanje podeliš; po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.
Drugi odstavek.
Nveto mašo pobožno slišati Je koristno in lehko.
Za praznik svetega resnjega Telesa ali med osmino. -Darujte daritev pravice, in zaupajte v Gospoda(Ps. 4, G.)
1. Premišljuj, kako koristno jo sveto mašo slišati.
Iz tega, kar jo bilo do sedaj rečeno, se da spoznati, da je daritev svete maše naj imeni t niša in Bogu najbolj dopadljiva služba Božja, ki jo imamo na svetu; in da zamoreino po nji od Boga več doseči, kakor z vsemi do-
— 584 —
brimi deli. Ako bodeš to dobro premislil in si v svoje serec vtisnil, gotovo bo v tebi se obudila goreča želja, pri tej sveti daritvi z najvcčo pobožnostjo vpričo biti. Ker zamoreš namreč s pobožnim poslušanjem in darovanjem svete maše Boga leliko spraviti, njegovo pravično jezo odverniti, in kazni svojib grehov izbrisati; tedaj moreš pač tega lehkega sredstva se poprijeti, in ž njim, kakor 7. gotovim denarom, svoje velike dolge poplačati. S poslušanjem svete maše pa ne dosežeš samo tega, da splačaš svoje dolgo, temveč dobiš vsakikrat tudi večih milost od Boga in pomnožiš svoje zasluge in večno slavo v nebesih, kakor se spozna iz te le prilike.
Če kako mesto nekaj gospode k cesarju pošlje, da mu nesejo dragocen, dokaj prijeten in lep dar ter ga prosijo za kako posebno milost, bodo ti gospodje toliko gotovejše vslišani, kolikor več jih stopi prod cesarja; posebno če so ti gospodje cesarju všeč, in da ga z velikim spoštovanjem prosijo. Akoravno pa cn sam nosi dar v rokah, cesarju da in v imenu vseli pričejočih ccsarja prosi, moramo vendar reči, da ne samo ta, kteri dar nosi in daje, ampak tudi vsi pričejoči poslanci za mesto prosijo, cesarju dobro vstrežejo, in ravno tako, kakor uni, cesarjevo gnado ali milost dosežejo.
Sveta maša je v resnici tako poslanstvo, v kterem katoliška cerkev po Kristusovem povelji mašnika k Bogu pošilja, mu največi dar, ki se v nebesih in na zemlji nahaja, prinest, ter prosit z ozimni na ta dar za časne in duhovne blagodare in gnade. Več ljudi je pri tem Božjem poslanstvu, in bolj pobožno in z večini spoštovanjem so pričejoči, bolj dopadc Bogu Očetu in bolj gotovo dosežejo milosti, za ktere prosijo. Akoravno mašuik, kot najimenit-niŠi poslanec dragi dar, namreč pravo telo in pravo kri Gospoda našega Jezusa Kristusa sam v rokah nosi, daje, in za vse pričujoče in v njih imenu govori; moramo vendar vedeti, da tudi vsi pričejoči, ako svoje molitve in prošnje z mašnikovimi združijo in z molitvami svete cerkve,
— 585 —
ta dragoceni dar VBCgainogočnemu Bogu prinašajo; zato zadobi vajo oni ravno tako, kakor mašnik, Božjo milost.
Iz tega ,se vidi, da iina vsak človek sveto mašo darovati , zato da sebi in" drugim dobri sad sveto maše in velike milosti zadobi: to priča cerkev sama, ker mašnik pri maši malo pred povzdigovanjem tako le govori: »Spomni se, o Bog! vseh pričejočih, ktcrili vero poznaš in pobožnost vidiš; za ktere ti darujemo, ali kteri ti darujejo ta hvalili dar za se, in za svoje, v odrešenje svojih duš, in v dosego zveličanja in varnosti, in ti pošiljajo svoje želje k tebi večnemu, živemu in pravemu Bogu". S temi besedami spričujc cerkev, da ne samo mašnik, ampak tudi vsak, ki je pri sveti maši, za se in za svoje, za žive in za mertvo sveto mašo zamore in ima Bogu darovati. Ta je pač tolažbe polil nauk za uboge ljudi, kteri nimajo ob čem, za se in za svoje svetih maš plačati, ker zamorejo s pobožnim poslušanjem in darovanjem sveto mašo sebi in drugim pomagati, akoravno to ni tako zdatno, kakor če bi mašnik navlašč za nje sveto mašo bral in daroval.
2. Premišljuj, kako I e h k o pri sveti maši dosežemo B o ž j o milost.
Sveti Mehtildi jc bilo razodeto, da Jezus Kristus vsakdaii k sveti maši sedmero dohaja. Pervič pride tako ponižno, da ga ni človeka tako nizkega in zauičljivega, da ne bi se k njemu Jezus nagnil in ga poslušal, ako ga človek le prosi. Drugič pride tako poterpežljiv, da ga ni tako velikega grešnika, da ne bi poterpel ž njim, in da un bi rad in z veseljem, ako ga za to prosi, mu vse grehe in dolge odpustil. Tretjič pride ljubeznjiv, da ga ni tako merzlega in terdovratnega človeka, kterega ne bi rad vnel in omečil, ako le grešnik želi, t Vtertič pride tako darežljiv, da ga ni tako ubozega, kterega ne bi mogel obogatiti. Petič, pride kot sladkaj cd, da ga ni tako lačnega, kterega ne bi mogel nasititi. Šestič pride s tako svetlobo, da ga ni tako temnega serca, kterega ne bi mogel razsvetliti. Na zadnje sedmič pride svet,
— 588 —
da ga ni tako lenega in nesramnega Človeka, kterega ne bi mogel spodbosti.
Ali ni to tolažbe polna obljuba? Ali nas no bo ta Kristusova obljuba spodbodla, da večkrat, ako 110 celo vsak dan, sveto mašo slišimo ? Posebno, ker pravi Kristus, da pride on sam tako ponižen in poterpežljiv k sveti maši? Prizadevaj si tedaj , da prideš vsak dan k maši, ako jo mogoče. Ako pa o delavnikih ne moreš k maši iti, bodi pa o nedeljali in praznikih, ako ti jc mogočo pri dveh svetih mašah z vso mogočo pobožnostjo, in daruj jih nebeškemu Očetu za svojo grebe in zamude, kakor ti hočem koj razložiti.
3. Premišljuj, kako imamo sveto mašo koristno slišati in darovati.
V molitvenih bukvicali je mnogo načinov, kako so ima biti pri sveti maši; najbolje pa tlela tisti, kteri med mašo premišljuje Kristusovo terpljenje, ter to sveto daritev z maŠnikom vred Bogu Očetu daruje. Ker jo namreč sveta maša daritev, in sicer najimenitniša daritev; zato jo treba, da, ko sveto mašo slišimo, jo tudi s Kristusom in s cerkvijo vred Bogu darujemo. Tedaj ni zadosti, da so med mašo moli sveti roženkranc, ali drugo molitve, ki so no vežejo in no nanašajo na sveto mašo; in pri tem morebiti človek šo kar no misli, to sveto daritev Bogu darovati; tak človek tedaj nima od svete mašo tiste koristi, ktero bi sicer lehko imel. Ako si pa sklenil, ker brati ne znaš,vsveti rožonkranc moliti, ali vsak dan toliko Očenašev in Ccščcna si Marij /moliti, česar opustiti nočeš, moli vso to od začetka mašo noter do povzdigovanja; vendar [ta tako , da so kakšenkrat spomniš na Jezusovo terpljcujo in paziš tudi na to, kar dela mašnik.
Pri začetku svete mase stori dober namen, da hočeš biti pobožno pri sveti masi, da hočeš nebeškemu Očetu Kristusovo terpljenje in smert darovati, in da hočeš to imenitno opravilo v svoje iu celega sveta zveličanje čversto in dobro opraviti.
— 587 —
Tri darovanji, ko namreč po evangelji mašnik kelih odkrije, in Božjo mizico z obema rokama derži, in bostijo Bogu daruje, misli ali govori tako le:
Nebeški Oče! na to Božjo mizico postavim vso čednosti in zaslugo tvojega ljubega Sina m vseli svetnikov, z vsemi dobrimi deli, kar sem jili kedaj s pomočjo tvoje Božje milosti storil. In vse to ti darujem po Jezusu Kristusu , najvišem duhovnu, k tvoji veči časti, k svojemu zveličanju in v blagor cele svete cerkve.
Ko mašnik kelih vzdigne, in vino Bogu daruje, rcei:
Nebeški Oče! s tem kelihom ti darujem britko terpljenje in smert tvojega ljubega Sina, in vsa spokorna dela in muke vseh svetnikov z vsem, kar sem jaz svoje živo dni terpel, ali kar bom še terpel; vse to ti darujem po najvišem duhovnu, Jezusu Kristusu, v odpuščenje svojih grehov in zasluženih kazen.
Te dve molitvici zamore vsak človek, tudi ko moli roženkrane, saj v svojem serci moliti.
Ko sanetus zvoni, zahvali Boga za postavijenjo svetega rešnjega Telesa, in reei z mašuikom vred: Svet, svet, svet si ti, Gospod Bog Sabaot! hvala in čast bodi tebi, o najdobrotljiviši Gospod, Jezus Kristus! za milost-Ijivo postavljenje presvetega rešnjega Telesa. In ker ti to velike dobrote verniti ne morem, zato naj te na vekomaj hvalijo nebo in zemlja, in vse, kar je v nebesih in na zemlji. Amen.
Pri povzdigovanji moli ponižno ta najsvetejši zakrament, in daruj ga nebeškemu Očetu, kakor najdeš v navadnih molitvenih bukvicah. Po povzdigovanji obudi živo vero, in (lomišljuj si, kakor da bi s svojimi lastnimi očmi videl Kristusa pred sabo na altarji; kakor tudi jo v resnici osebno pričejoč, in te s svojimi očmi prijazno gleda. Skazuj mu tedaj zunajno in znotranjc spoštovanje, ter moli:
O Jezus, najviši duhoven in srednik! jaz te prosim
So tvojem svetem duhoveustvu: daruj svojemu nebeškemu >četu svoje sveto meso in svojo sveto kri, daruj mu svojo
— 588 —
sveto petere rane, in svoje presvcto serce, daruj mu svoj kervavi pot na oljski gori, svoje strašno bičanje in kronanje, in svoj sveti križ, daruj mu vse svoje rane in bolečine , svoje britkosti terpljenje in svojo smert, in na zadnje vse svoje čednosti in zasluge njemu v čast in nam v zvoličanje. Ilvali namesti nas svojega nebeškega Očeta, zalivali ga za vse dobrote, bodi pri njem sprava za naše grehe, in zadobi nam po svoji daritvi njegovo očetovsko milost, za vse žive in inertve. Amen.
Tretji odstavek.
Zakaj ne zamore in ne ima dajati za svete maše.
Za ktorikoli praznik.
„Sin! ako imaš. stori si dobro, in Bogu daruj vredne darove
(Sir. 14, 11.)
1.	Premišljuj, kako je koristno, dati za svete maše za se, in za druge.
Kedar da kdo za svete maše, spolnuje pervič Božjo zapoved, kteri je v stari in v novi zavezi zapovedal, da imajo duhovni živeti od daritve, tedaj stori, kar jc Bogu dopadljivo; drugič pa da tudi steni duhovnu priložnost, da bore sveto mašo. On stori tedaj , da se Bogu Očetu njegov ljubeznjivi Sin v zadostenje za naše grehe vnovič daruje. On stori, da se ta presveta skrivnost zopet ponovi, in da se to zaslužno djanje zopet opravi. On stori, da se presveti Trojici neskončna čast skaže, da sc svetnikom nozapopadljivo veselje naredi, da pride dušam v vicah polajšanje, in vsem vernim milost in usmiljenje. Kako veliko milost mu bo zato nebeški Oče skazal? Kako obilno ti bo povernil, če si njemu in vsem nebcŠčanom tako neskončno čast in veselje, vernim dušam v vicah pa tako veliko tolažbo pripravil?
2.	Premišljuj, da je bolje, za svete maše dati, dokler si živ, kakor pa še le po tvoji smerti.
Akoravno je tudi to prav dobro in hvale vredno, da ukažeš, da sc po tvoji smerti svete maše berejo; vendar
— 589 —
i
pa ni tako koristno in zaslužno, kakor če to storiš, dokler si še živ; od svete mase, ki jo plačaš, dokler še živiš, imaš desetkrat več koristi, kakor od maše po tvoji smerti, in sicer:
Pervič, ko daš za sveto mašo, zamoreš s spokornim poslušanjem svete mašo večih milost deležen postati, potem zamoreš s pomočjo teli gnad še sam pospeševati delo in opravilo zveličanja svoje duše, česar po smerti več ne moreš. Tu si tudi gotov, da so maša v resnici bere, in da ti bo pridstovala v tvoj časni in večni blagor. Ako pa le ukažeš, da se še le po tvoji smerti bere, lebko se prigodi, da se nikoli no bero. Dediči namreč, kakor skušnja uči, radi odlašajo, rekoč, da bodo že enkrat to maše plačali, in kakošenkrat odlašajo tako dolgo, da jih nikoli ne plačajo, in tedaj, da se tudi no berejo.
Drugič, če se, dokler si živ, sveta maša za to bere, in če si morebiti v stanu smčrtnega greha, jo upati in nadjati se, da ti da Bog iz usmiljenja, in z ozirom na to sveto mašo, gnado, da spoznaš in obžaluješ svoje grehe, in da zamoreš se rešiti iz nevarnega stanu pogubljenja. Bog sicer ti ni dolžan to gnado skazati; kdor je namreč v stanu smertnega greha, kterega dobro pozna, ta ne moro pri Bogu nič za zveličanje svojo duše zaslužiti; ali ker je Bog neskončno dobrotljiv, zato grešnikom , kteri kaj dobrega storijo, dajo navadno sam od sebe kos in žalost čez storjeno grehe. Te gnade in tega sadu sveto mašo ne moreš imeti po svoji smerti. Ko si namreč v stanu Mncrtncga greha umeri, če so tudi veliko tisoč maš za te bore, vendar ti nič ne pomagajo; ti ostaneš na vekomaj sovražnik Božji in otrok večnega pogubljenja. Ako bi bil pa, dokler si živel, eno ali več svetih mas, za se brati napovedal, bilo bi mogoče, da bi so bil pred smertjo spreobernil. Kar tedaj to zadeva, je ena sveta maša pred smertjo stokrat bolja, kakor njih veliko po smerti.
Tretjič, ako bi ti morebiti imel umreti v stanu smert-nega greha, utegne ti daritev svete maše zadobiti milost, da se pred smertjo spokoriš. Ker si namreč s sveto mašo
— 590 —
vsegamogočnemu in milostljivemu Bogu dokaj vstregel, in ker sta tudi Kristus sam in njegova sveta cerkev po mašniku pri sveti maši za te prosila, dal ti bo zavoljo tega ljubi Bog pri tvoji smerti posebno pomoč zoper hudobnega duha, ktere pomoči morebiti sicer ne bi bil dobil. Ako te je pa satan pri tvoji smerti v svojo oblast dobil, te ne more nič več rešiti.
Četertič, če se berejo maše pred tvojo smertjo, utegnejo te ovarovati vic, ali saj store, da no prideš takč globoko v vice, to je, da ne ostaneš tako dolgo v vicah, in da ne terpiš tako, kakor bi imel sicer terpeti. Z vsako mašo namreč splačaš Bogu dober del svoje kazni; in če jo pobožno slišiš, izbrišeš nekaj svojih odpustljivih grehov, tako da po smerti ti no ostane več tolikanj terpeti. Če pa pustiš, da sc maše Še le po tvoji smerti berejo, moraš na nje čakati, in tako dolgo v vicah terpeti, dokler se maše ne berejo, ali dokler s terpljenjem vsega ne splačaš. In to čakanje je pač težavno in bolečin polno čakanje. Postavim namreč, da umorjoš po poldne, in moraš v vicah čakati, doklej- se drugi dan po tem za te sveta maša ne bere: oh, kako težavno čakanje je to za te! Oj, kako dolga ti bo ta noč v vicah! Postavimo pa, tla se koj tisti trenutek, ko umerješ, sveta maša za te bere, in ti bi imel le do konca te maše v strašnem ognji prebiti, oh, kako dolga bi sc si zdela ta maša! Pomisli le, ako bi moral svojo roko v ognji deržati tako dolgo. da se ena sveta maša izbere, koliko bi pač terpel? Ali ne bi dal rad tudi sto tolarjev, samo da bi sc teh bolečin rešil ? Zakaj tedaj ne daš malo krajcarjev mašniku, da za te sveto mašo bere, in te reši tistega strašnega terpljenja?
Petič, če, dokler si živ, za sveto mašo daš. znebiš se denarja, odtegneš si ga, da tako rečem, od svojih ust, iu ga daš služabniku Božjemu, ali prav Bogu, da se namreč Bogu sveta daritev opravi. Po svoji smerti pa ne daš nič več od svojega; ko oči zatisneš, nimaš nič več tukaj lastnega, temveč vse je lastina tvojih dedičev, kteri živijo Še na zemlji. Ti pa si svoj denar do poslednjega zdihljeja
— 591 —
obderžal, in ne bi bil ga še od sebe dal , ako ne bi ti ga bila smert po sili vzela. Ti hočeš tedaj s svojim denarjem tako obračati, da se tistikrat za-nj svete maše za to berejo, kedar denar ni več tvoj; tistikrat hočeš svoj denar dati, ko sam že denarja deržati ne moreš. Potem takem se je bati, da ti bo Bog za to malo hvale vedel, in da bodo te maše tebi malo koristile. To je gotovo, da nimaš od teh maš še ne polovice tiste zasluge, ktero bi imel, ako bi jih dal brati, dokler si živ. Dokler namreč živiš, plačaš za maše s svojim lastnim denarjem; ko pa umerješ, plačajo se te maše ne s tvojim , ampak s tujim denarjem.
Šestič, če sam, dokler si živ, za maše daš, ubogim deliš, zadobivaš si s tem odpuščenje svojih grehov in večo slavo v nebesih, kar se pa s tujimi dobrimi doli po tvoji smerti ne da lehko doseči. Vedeti namreč moraš, da, kedar kdo v stanu milosti Božje kaj dobrega stori, on od Boga dvojno plačilo dobi. Porvič mu Bog odpusti en del kazni, ki mu je terpeti za stor jene grehe. Drugič, mu da vselej veče plačilo v nebesih, ali višo stopnjo slave. Kdor tedaj sveto mašo za se plača. plača s tem dober del kazen, in si zasluži tudi veče plačilo in večo slavo v nebesih. Ako pa naročiš, da se po tvoji smerti sveta masa bere, splača sc s tem sicer en del tvojih kazen, ali s tem si no zaslužiš nobene veče slave v nebesih. Ako bi so tudi stotisoč maš za tebe bralo, ne prideš vendar zavoljo tega nič više v nebesih, ker nisi več v stanu, da bi si mogel kaj zaslužiti. To si moraš posebno globoko v seree vtisniti, dajo treba večo stopnjo milosti zaslug in slavo v tem življenji z dobrimi deli v Kristusu si zaslužiti.
In sedmič zamore tudi ena sveta maša, dokler živiš več tvojih zasluženih kazen splačati, kakor morebiti deset maš po tvoji smerti. Pomisli samo na to priliko: C« si kterega hudo razžalil; ali kmalo potem si ga za odpu-ščeuje prosil, imaš kmalo zopet mir, in si ž njim spravljen. Ako pa odlagaš pomirjenjo ž njim, in razžaljeni te
zatoži pri gosposki, mor^^za eno nesprcmišljeno besedo, deset, dvajset in morebiti?^ več goldinarjev izdati, kjer bi bil vendar koj od začetka leliko z eno dobro besedo vse plačal. Kavno tako je tudi z Bogom; dokler živimo, žalimo Boga mnogokrat s svojimi grehi in hudobijami. Ako ga prosimo za odpuščenje, dokler živimo, in damo v splačanjo toga dolga miloščinjo, spokorno delo, ali sveto mašo, utegne so prigoditi, da zaslužene kazni popolnoma splačamo. Ako pa pustimo , da so plača »o le po naši smerti, ko smo žo pred Božjim sodnjim stolom, in nas jo Božji sodnik žo obsodil, nas stoji en odpustljiv greh kazen v vicah, ki torpi en dan, en teden, ali šo dalej. Na unem svetu namreč ni več čas milosti, ampak ostro pravice, in tedaj so mora za vsak greli strašno terpeti; tako, da deset svetili maš bo komaj dovolj, da so ž njimi toliko splača, kolikor bi so moglo pred smertjo z eno sveto mašo plačati.
Tu mi utegne pa kdo reči: čo tudi za veliko svetih maš dam, dokler sem živ, in potem padem v kak smerten greli, tako so vso to mašo za me zgubljene. In to jo tudi res; ako pa opraviš zopet dobro spoved in stopiš zopot v stan milosti Božje, zadobiš tudi nazaj vso, kar si bil s smertnim grehom zgubil, to jo, vso svojo zgubljeno zasluge. Potem ker si dal sveto mašo brati, in si tako Bogu neskončno čast skazal; obranil to bo tudi Bog, kakor je upati, dalej, da tako leliko v smerten greh no padeš; ali, ako si po nesreči v kak sniPrten greh padel, usmilil so te bo ložcj, in ti bo milost dal, da obudiš kes in žalost nad svojimi grehi; česar bi ti morebiti tako leliko no dal, ako no bi bil dal za sveto maše. Bodi tedaj pameten, in ako premoreš, naroči, dokler si živ, da so mašo za to berejo, in no čakaj , da so še lo po tvoji smerti za to berejo.
3. Premišljuj, s kakim namenom se ima dati za svete maše.
Vedi, da nimaš biti varčen, ampak darežljiv v tem, kar zadeva prošnje; in da nimaš ene same reči, ali malo,
— 593 —
ampak tla moraš veliko reči in milosti od Boga prositi; saj Gospod, kterega prosiš, je neskončno bogat in daroviten in želi tudi, da ga veliko prosiš; zato ti pravi v psalmih: ,Razširi svoja usta, in jaz ti jih bom napolnil".') Kaj je tudi daritov sveto maše, ktero mu prinašaš, neskončno cene. Iver jo tedaj mogoče, z vsako sveto mašo in z vsakim dobrim delom v Kristusu, mnogo si zaslužiti, navadi se dober namen vedno obujati. Toda potrebno ni, da obudiš pri vsakem dobrem delu in pri vseh svetih mašah posebej vso te dobro namene, kakor jili tu zdolej najdeš postavljene; temveč, ko sijih enkrat ali dvakrat pazljivo prebral in hočeš potem zopet za sveto mašo dati, reci le to ali enake besede: O moj Bog! zopet hočem to dobro delo storiti, ali pa, to sveto mašo slišati, ali za to sveto mašo dati, z vsemi dobrimi nameni, ki so v teh bukvah razločno imenovani.
Vsakovorstui nameni, s kterimi imamo sveto m a š o slišati ali za n j o dat i.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, naša daritev in najsvetejši duhoven in srednik! Amen.
O nebeški Oče! jaz želim to in vse svete mašo slišati, ali za sveto maše dati:
1)	k tvoji veči časti in hvali, v spoznanje tvojega Božjega veličastva, gospostva, tvoje moči in slave, ki jo imaš nad vsemi stvarmi; in v zahvalo za tvojo neskončno popolnost.
2)	V dolžno zahvalo za vse dobrote, gnade in dari, kar si jih dodelil Mariji, Jožefu, vsem svetnikom in ljudem, in tudi meni nevrednemu in nehvaležnemu grešniku.
3)	K časti in molcnju najsvetejšega serca Jezusovega, in k časti svetih skrivnost njegovega vClovečenja in rojstva, v zahvalo za njegov kervavi pot in za njegovo stiske, za njegovo vjetje in zaničevanje, bičanje in kronanje, in»tudi
■) I'«. H), 11.
Kristusovo Življenje in muni.	.'18
— 594 —
križanje; za njegovo kri in za njegovo rane, za njegovo grenko smert in za njegov pogreb; v čast in spomin njegovega častitljivega vstajenja in vnebohoda in pa poslanja svetega Duha.
4)	K časti Marije Dcviee, svetega Jožefa, I. I. in vsoh svetnikov, zato da jim pomnožim , kar jo v moji moči, njih radost in veselje v nebesih.
5)	Tudi za sc, ubozega grešnika, darujem ti to sveto mašo, da zadobim odpuščenje svojih grehov in milost po-boljšanja in spreobernenja; v nadomestenje vseli zamud in vsplačanjc vseh svojih dolgov in kazen; v zadobljenje vseli potrebnih čednost milost in vsega, kar mi jc za dušo in za telo potrebno, in na zadnje za srečno smort.
G) Za splošne potrebe vseh kristjanov, za odpravo vseh krivover in zmot in za povišanje svete katoliške cerkvo, za ohranjenje mird in edinosti mod kristjanskimi kralji in vladarji in za spreobernjenje ubozih grešnikov.
7)	Za posebne potrebe mojih prijatlov in ncprijatlov; za vse uboge in potrebne, žalostne in stiskane, jetnike, bolnike in umirajočo.
8)	Na zadnjo, za vse verne duše v vicah , posebno za svojo starše, brate, sestre, prijatlc in dobrotnike; za duše, ktcrc so tebi, o nebeški Oče! najljubše; za zapuščene duše, za ktero nobeden ne prosi, ali ktere morejo največ in najdalej terpeti. Naposled za duše, za ktere sem dolžan moliti, in za ktcrc hočeš ti, o Bog! da naj prosim in molim. Glej! o Gospod in Bog moj! ti so dobri nameni, s kterimi ti želim to sveto mašo iu vsa svoja dobra dela darovati, in te ponižno prosim , da te mojo željo radovoljno sprejmeš iu uslišiš, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
— 595 —
Dvajseto poglavje.
Kristus poslavljen v svoji Materi Devici Mariji.
Pervi odstavek.
Marijino življenje po Kristusovem vnebohodu.
Naj bo bere o sabotah posebno mesca avgusta.
fJae sem svojega ljubega in on se Jc meni obrača." (Vis. pes. 7, 10.)
1. Premišljuj pobožno Marijino življenje po Kristusovem vnebobodu in njene vsakdanje vaje.
Zakaj in kako dolgo je po Kristusovem vnebohodu že na zemlji živela, razodela je Ona sveti lirigiti tako le: „ Potem ko je moj Sin v nebesa Sel, sem še petnajst let in toliko dni čez živela, kolikor jih jc med njegovim vnebobodom in mod mojim vnebovzetjem. To je terjala nekaj natorna vlastnost mojega telesa; ne kaj tudi volja Božja, zato da so je več duš po mojem zgledu k Bogu spreobcrnilo." Iz tega razodenja tedaj se vidi, da Jh Marija po poslanji svetega Duha še petnajst let in tri mesce živela. Prebivala je na gori Sion v mali hišici, no daleč od hišo poslednje večerje; tukaj je namreč potem vedno prebivala in je v tej hišici tudi srečno umerla. Iz te hišice so poznej kristjani cerkvico napravili; turki pa so jo poderli iu samo staro mirišče se še vidi.
V tej hišici je Marija živela bolj angeljem . kakor ljudem podobna; temu svetu je bila vsa odmerla, nič posvetnega je ni moglo več veseliti. „Jaz sem tako med ljudmi živela,4, je rekla enkrat sveti Brigiti, „da nisem ničesar poželela, kar zamore človeka veseliti, in tudi vži-vala sem najslabšo hrano." Vsako noč, kakor pravi sveti Ambrož, jc o polnoči vstajala, in molila, dokler ni solnce vstalo. Vsak dan zjutraj ji je neki sveti Janez mašo bral, pri kteri je z naj večo pobožnostjo sveto rešnje Telo prejemala. V dokaz vsega tega se vidijo še dandanašnji ostanki stare kapele, ki je nekdaj tu stala, kjer se kaže tudi altarni kamen, na kterem je sveti Janez mašoval;
38*
— 596 —
kakor tudi še drug izvotljen kamen, v kterem je sveto rešnje Telo, kakor pravijo, kot v tabernakeljnu, hranil.
2. Premišljuj pobožno življenjo Marijino in njene Božje poti.
Po prejetem svetom obhajilu jo romala Devica Marija vsak dan, ako ni bila zaderžana, z drugimi pobožnimi ženami do vseli mest, kjer jo Kristus terpel, kar jo Ona sveti Brigiti razodela, rekoč: »Vso dni, ki sem jih po vnebokoau svojega Sinii še doživela, sem obiskovala mosta, na ktcrili jo terpel in svoje čudežo delal." Sla je tedaj, kakor so m6ni, zjutraj za rano iz svojo stanico v hišo, v kteri jo njeni Sin poslednjo večerjo obhajal, in sveto rešuje Telo postavil; ondi je Boga za to veliko dobroto zahvalila. Ocl tod jo morala memo Kajfežcvo hiše z gore Sion doli po tisti poti iti, po kteri jo bil njeni Sin k Pilatu poljan. Od Pilatove hišo jo Sla po poti, po kteri je Kristus «voj križ nosil, do goro Kalvarijo, kjer jo navadno dalej molila. Od mesta, kjer jo križ stal, šla je do svetega groba, in od tod nazaj do llcrodežovc hiše. Od Herodeževo hišo jo šla v tempelj, in po opravljeni molitvi v tcmpeljnu jo šla skoz zlata vrata ven iz mesta, čez potok <'edron do mesta, kjer jo Kristus kervavi pot potil. Od ondod jo šla naravno gor do verh goro, kjer je njeni Sin v nebo šel, in potem so jo verni la nazaj na goro Sion. Tako jo do čerke spolnovala preroško besede: ,, Poj dem na goro mire in na hrib kadila." ')
S tem romanjem jo celo jutro do poldneva izpolno-vala, in so je tako vtrudila, da jo morala večkrat počivati; Še »lan današnji kažejo na oljski gori mesto, ki mu pravijo Marijino počivališče, ker jo Marija ondi navadno porivala. Cela ta pot, ki jo jo Marija vsak dan hodila, znaša skoraj dve uri, ali več kakor eno nemško miljo. Hodila jo večkrat tudi do Betlchema, da jo tam,
') Vi«, pesi. 4, 6.
— 597 —
kjer je bil Kristus rojcu, Boga hvalila, molila iu svojo pobožnost opravljala. Od tega skoraj vsakdanjega romanja je ni mogla vderžati lic daljna pot, ne neugodno vreme.
O Gospod! jaz te prosim po pobožnem Marijinem življenji: dodeli mi milost, da v celem svojem življenji pobožno romam, od čednosti do čednosti, dokler ua zadnje k tebi ne pridem.
3. Premišljuj veliko Marijino pobožnost k pre-avotemu rešnjemu Telesu iu h Kristusovemu terplj cnj u.
Ta njena serčna pobožnost sc kaže v njenih vsakdanjih pobožnih vajah , v njenem vsakdanjem obhajanji in obiskovanji posvečenih mest. Ko sc je obhajala, bilo je njeno seree tako polno sladkosti, da so ji je od same ljubezni tajalo. Ko je v Betlchcm romala in mesto obiskovala, kjer je bila svojega Božjega Sinil rodila, bilo je njeno sercc tako polno veselja, da je od radosti solze točila.
Ko je pa obiskovala mesta Kristusovega britkega terpljenja, oh! kako sc ji je njeno seree stiskalo in koliko britkili solz je tu prelivala? Terpljenje ljubega Jezusa ji je bilo tako globoko v seree vtisnjeno , tla ga ni mogla nikoli pozabiti, kakor je razodela sveti Brigiti, rekoč: ,, Njegovo terpljenje je bilo tako globoko v moje seree vtisnjeno, da je bilo tudi, ko sem jedla ali delala, vedno Živo v mojem spominu." Ker jo tedaj Marija vselej, tudi pri jedi in delu, Kristusovo terpljenje pred očmi imela; koliko bolj ji je živo pred očmi stalo, ko je osebno obiskovala na oljski gori mesto njegovega kervavega potenja in ua gori Kalvariji mesto njegovega križanja?
Hvaljeni bodite presveti serci Jezusa in Marije na vekomaj! Amen.
O Marija! jaz te prosim po vseh tvojih serčnih zdih-ljcjili, britkili solzah iu po tvojem pobožnem poljubovanji mest, ki so bila po rojstvu, hoji in terpljenji tvojega Sina posvečena; izprosi in zadobi mi od Boga milost, da s tabo
— 598 —
vred britko terpljenje tvojega preljubega Sina pobožno premišljujem, berem in objokujem. Amen.
Drugi odstavek.
Marija apreoberne Tež nevernih ter uči in tolaži verne.
Za godove in praznike svetih aposteljnov.
„ Cedeče satov je so tvo;eustnice, nevesta! med in mleko je pod tvojim jezikom." (Vis. pes. 4, 11.)
1.	Premišljuj Marijino gorečnost za zveličanje duš, ali kako si jo prizadevala grešnike spreobračati.
Marija jo živela še petnajst let po Kristusovem vnebo-bodu na zemlji posebno za to, da je vernim moč in tolažbo dajala in neverne sprcobračala. Zato akoravno jo bila ona najpoblevniša devica in je samoto ljubila, vendar ni samo molila, temveč jo, kakor pravi ustno sporočilo, s svojim modrim govorjenjem, poštenim vedenjem in svetim djanjem veliko judov in nevernikov k pravi veri spreobernila. Sveti Brigiti je enkrat angelj rekel, da je Marija Dcvica s svojim zgledom in podučevanjem ne-številnih duš za Jezusovo vero pridobila. O čudapolna gorečost za zveličanje duš! O Marija, učenica in kraljica, svetili aposteljnov! spreoberni tudi m o j o. d u š o, in ohrani jo v večno življenje po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
2.	Premišljuj, kako je Marija toliko duš Bogu za dobila?
Tu pomišljuj, da jc posebno njena goreča molitev in njeno sveto življenje neverno k pokori in k veri vabilo. Tudi so jc ustmeno sporočilo, da je bilo njeno obličje tako prijazno, da kdor koli jo je v obraz pogledal, sc jc čutil v svojem serci potolaženega. Ona ni nikoli besede izgovorila, s ktero bi bila komu kaj škodila ali ga žalila; vse njene besede so merilo le na zveličanje duš in na čast Božjo. Ker jo bilo tedaj vse njeno govorjenje in vc-
— 599 —
dcnjo dokaj sveto in pošteno, ni čuda, da je veliko duš k Bogu pripeljala in tudi oterpnjena serca omečila.
Vedeti pa jo treba, da Marija ni vselej v Jeruzalemu ostala, temveč, ko so šli aposteljni iz Jeruzalema, šla jo tudi ona s svetim Janezom v mesto Efez, kjer je skoraj eno celo leto živela, da jo tudi tam dušo Bogu pridobivala. So celo po poti, ko jo iz Jeruzalema v Efcz šla s svetim Janezom in potem zopet nazaj, jih jo veliko spre-ohernila. Gotovo so ljudjo so kakšenkrat vkup stekali, Mater Božjo videt in slišat. Ze sam pogled na njo je marsikterega tako ganil, da so jo spreobernil. Sveti Dionizij Areopagit pišo, da ko ga jo sveti Janez k Materi Božji pripeljal, je menil, da vidi ne človeka, ampak nadzemelj-sko bitjo. Ako no bi bil še verjel, da je en sani Bog, doli bi bil prod njo na kolena padel, in jo kot boginjo molil. Kar so jo zgodilo svetemu Dioniziju, godilo so jo gotovo drugim tudi. Pa ne samo zunanja Marijina lepota, ampak tudi celo njeno vedenje in govorjenje, vso njeno djanjo in nehanjo jo ljudi k čednosti in strahu Božjemu spodbadalo.
O Marija, najlepša Devica, in Mati lepe ljubezni! jaz želim to videti in vekomaj ljubiti; oh! prosi za me, da enkrat v nebesa pridem, in da bom gledati mogel tvojo nebeško in večno lepoto in pa tvojega prelepega Sina Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen.
3. Premišljuj Marijine nauke i 11 o p o m i n j e v a n j a.
To je na Božjo povelje angelj sveti Brigiti razodel, rekoč: „Ko je častitljivi Sin Božji v slavo svojega Očeta gori šel, hotel jc, da ima njegova deviška Mati v poter-jenje pobožnih , in v spreobračanjo grešnikov na zemlji ostati; saj ona jo bila mojstrinja aposteljnov, moč muče-nikov, učenica spoznovavcev, ogledalo devic, tolažnica žalostnih in pomočnica zakonskih^.
Ko so aposteljni k nji prišli (tako govori angelj), razodevala jim jo in razlagala vse, česar niso šc od njenega Božjega SiniS vedeli. Akoravno so bili aposteljni od
— 600 —
svetega Duha popolnoma v sveti veri podučcni in razsvetljeni, bila jo vendar Marija So bolj razsvetljena, kakor oni. M učence ali marterniko je potcrjevala, in jim je scrčnost dajala, da so za voljo Kristusa vse bolečine in vsako terpljenje veselo in serčno prenašali, prcmišljevaje, da jc Kristus zavoljo njih terpel; in jim je pravila, da jo tudi ona tri in trideset let pred smertjo svojega Sinu velike reve in britkosti prenašati imela.
S p o z n o v a v c e m jo dajala mnogo naukov, kako jiaj ves čas po noči in po dnevu si lepo razdelijo v hvalo in čast Božjo, in kako sc imajo pametno obnašati pri delu, pri jedi in v spanji. Device jo učila s svojim lastnim zgledom poSteno se obnašati, ogibati so klepetanja in ne-čimernosti in vse djanje in nehanje k časti Božji obračati.
V d o vam je pravila v njih tolažbo, da, akoravno je bila želela, da ne bi bil ji Sin umeri, je vendar svojo voljo Božji volji popolnoma podvergla, in da jo hotla raji po Božji volji vso britkosti ponižno terpeti, kakor nasprotovati Bogu. Zakonskim jo svetovala, naj se dušno in telesno ljubijo, in naj imajo eno voljo, Boga ljubiti in njemu služiti. Pravila jim jc, kako sta bila ona in njeni ženin, sveti Jožef, vselej ene volje, enega serca, in da si nista bila nikoli eden na druzega jezna ali čmerna. — Te in enake nauke jo Marija vernim dajala.
O Gospod! dodeli nam svojo sveto gnado, da tudi mi, vsak po svojem stanu, teh naukov sc deržimol Amen.
4. Premišljuj, kako jc prečista Devica Marija, akoravno jc pohlevno in skoraj samotno živela, vendar za razširjenje nebeškega kraljestva na zemlji velikostorila.
Marija sicer ni, kakor aposteljni, obhodila mnogo sveta, vendar pa je nekaj s pismi, nekaj z besedo nove kristjane učila in v veri vterjevala, posclmo o času preganjanja. Njeno življenje je bilo samo na sebi pridiga in spodbujenje k poštenemu, krepostnemu življenju. Tako Marijino obnašanje bodi tudi tebi, o kristjan! spodbodek,
— 601 —
da kakor ona, tako tudi ti za razširjenje Božjega kraljestva na zemlji sc trudiš in delaš. Ti, ljubi moj bravecl nisi poklican od Boga, da bi svet obhodil na dolgo in na široko, in učil in pridigal sveto vero. Vendar pa za-moreš, kakor Marija, tudi ti, tam, kamor te je Bog postavil, za Božje kraljestvo in za čednost živeti in se truditi ; posredno zamoreš tudi pomagati k razširjenju cerkve Kristusove. Živi le na tanj ko tako, kakor Bog zapoveduje, iu kakor tc uči sveti evangelij. .Zgled bodi vernim v besedi in v obnašanji, v ljubezni, v veri, v čistosti," ') v krotkosti, v miroljubnosti, v postrcžljivosti, posebno pa v spolnovanji dolžnost svojega stanu. Veruj mi. ljubi bravec! ako boš tako delal, bo »tvoja luč svetila pred ljudmi," kakor govori Kristus, »da vidijo tvoja dobra dela;" *) in celo tvoje obnašanje in vedenje je živa pridiga, in pripomore k razširjenju in vtcrjcuju Božjega kraljestva na zemlji.
Tudi ne moreš ti, ljubi bravcc! tje iti in kakor so aposteljni delali, za razširjenje in vterjenje nebeškega kralje,stva na zemlji ne moreš delati čudežev. Saj za to te tudi Bog ni izvolil ali poklical. ■ Zamoreš pa vendar za Božjo kraljestvo, za razširjenje svete cerkvc, za spreober-njenje nevernikov in krivovereev moliti. In ali te ne uči Kristus sam v Gospodovi molitvi moliti za razširjanje sveto cerkve? Saj praviš v Očenaši: »Posvečeno bodi tvoje imel Pridi k nam tvoje kraljestvo!" (ilej, pri razširjanji Božjega kraljestva na zemlji dela nekaj Bog sam, nekaj tisti ljudje, kteri neverne iu krivoverce uče iu jim pridigajo, nekaj pa tudi skrita, skrivna moč in ta moč je — molitev. Z molitvijo lehko tudi ti. bodi si o kterem koli stanu, delaš in sc trudiš za razširjanje Božjega kraljestva in čednosti.
Na zadnje, ti ne zamoreš, kakor aposteljni in misijonarji, čez morje v daljne dežele med nevernike iu mali-kovavec, da bi jih k pravi veri spreobračal. Tvoj poklic
l) Tim. 4, 12. *) Mftt. 5, 16.
— 602 —
je ves drugačen, in moraš doma ostati pri svojih ljudeh. Zamoreš pa po svoji premožnosti kaj dati za svete m i s i j o n e, malo ali dosti, in v tem zamoreš pomagati, da se pobožni in bogaboječi možje lehko na pot podajo v tisto daljno kraje in dežele med neverna ljudstva, da jim luč sveto vere prižigajo.
Poglej tedaj, ljubi moj bravec, draga moja bravka! kako zamoreš tudi ti, kakor Marija, tam , kamor te jo Bog postavil, za razširjanje in vterjenjo Božjega kraljestva vendar nekaj storiti; ali ni to raz vesel i vno, tolaži vno in radostno za tvoje serce ? — Toda vernimo so nazaj k Materi Božji.
9. Premišljuj Marijino poterpežljivo in serčno sočutje z vernimi v britkostih in v preganjanji, ko je videla, kako so verni preganjani, zaterti, tepeni, pregnani, vjeti in pomorjeni.
Vse, kar so pobožni kristjani terpeli, je bolj živo v svojem serci čutila, kakor ako bi bila sama vso tisto prenašati imela. Ona bi bila rada svoje lastno življenjo dala, da bi jim pomagala in smerti jih rešila. Močno jo je serce bolelo, ko je bil sveti Štefan kamnjan. Grozno jo terpela, ko so hudobni judjo nad njeno hišo planili in njeno prijateljico vjeli. V serci sto se ji usmilili Magdalena in Marta, ko ju jo rabelj iz mesta odpeljal, in na barko v sredozemskem morji postavil; ravno tako jo pomilovala svetega Jakoba, kterega so po nedolžnem ob glavo djali; tudi svetega Petra, ko je bil od Hcrodeža v ječo zapert, v kteri jc bil celih osem dni. Na zadnje jo zelo terpela, ko jo videla, da morajo vsi aposteljni mesto zapustiti in bežati. To britkost razklada Mati Božja sveti Brigiti takole : »Jaz sem terpela zavoljo nadloge apostoljnov in Božjih prijatlov, kterih terpljenje je bilo'moje terpljenje; zato sem bila vedno v strahu in žalostna: v strahu, ker sem so bala, da v britkostih onemorejo; žalostna, ker sojo besedam mojega Sina povsod zoper govorilo. Akoravno je milost Božja vselej v meni ostala in je bila moja volja po volji Božji; bila je vendar moja tolažba z vedno ža-
— 603 —
lostjo pomešana, dokler nisem bila v nebo vzeta. Zato naj ta žalost nikoli ne zapusti tvojega serca; ako no bi bilo namreč nobene britkosti, prišlo bi jih pač malo v nebesa."
Hvaljen bodi Jezus, in češčena bodi Marija, kraljiea vseh aposteljnov in mučenecv! Amen.
O Marija 1 ti prečudno ogledalo čistosti, ponižnosti, krotkosti, dobrotljivosti, usmiljenja in vseh čednost; jaz te prosim po najsvetejšem Jezusovem serci, zadobi in izprosi mi čisto, ponižno in krotko, pa tudi dobrotljivo in pobožno seree. Amen.
Tretji odstavek.
Kako žrli Marija umreti.
Na praznik vnebovzetja Marije Device. .Od ljubezni omedljujem." (Vis. pes. 2, o.)
1. Premišljuj, kako jo Marijina svetost in njena goreča ljubezen do Jezusa vedno bolj ras ti a.
Dalej jo Marija živela, bolj je rastla njena svetost in više stopnje čednosti jc dosegala. Šc celo, kakor govorijo bogoslovci, vsak trenutek jc vedno svetejša postajala, in si je tako novih milost iu večih zaslug pridobivala. Kako nezapopadljivo velika jc morala biti njena svetost, ki jo bila od svojih otročjih let že polna milosti in čednosti, in jc še vsak trenutek svojega življenja vedno svetejša prihajala! Ona je med ljudmi živela, pano kakor človek, ampak kakor angelj iu še svetejše, kakor angelj. , Katje bilo na svetu", rekla je enkrat sveti Brigiti, „tega nisem marala in vsi moji občutki so bili tako od sveta proč obernjeni, da sem bila vselej z nebeškimi željami vneta."
Odkar jo bil njeni ljubi Sin Jezus v nebo odšel, prišel jo je večkrat obiskat, in jo jc s svojo pričejočnostjo tolažil; posebno o pouočnem času, ko je bila v molitvi.
— 604 —
Oh! kako serčno sta se veselila, in niarsiktero uro sta prav sladko se pogovarjala. Oj, koliko Božjih skrivnost ji jc razodeval o nebeških in čeznatornih reči, o kterih se ne spodobi nobenemu človeku govoriti!
2.	Premišljuj Marijino serčno hrepenenje po svojem združenji z Jezusom v nebesih.
Bolj sc je bližal konec Marijinega življenja, bolj je rasla njena želja, da bi umerla in k svojemu ljubemu Sinu v nebesa prišla. „Ta goreča ljubezen in to materno hrepenenje je postajalo zmirom veče, tako da je neprenehoma zdihovala, rekoč: Kakor hrepeni jelen po stu-denčni vodi, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bogi Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu. Kdaj pridem, in sc prikažem pred Božje obličje — Ko je med svojim pobožnim romanjem verh oljske gore na mesto prihajala, kjer jc bil njeni Sin v nebo šel, vnemalo so je v nji tako hrepenenje, za svojim Sinom iti, da jc menila, da nc more več od tega mesta so ločiti, vzdigala jo po tem svoje roke in oči proti nebu, in jc s solzami te in enake besede večkrat ponavljala:
O najljubeznjiviši Sin! glej, tukaj jc presrečno mesto, kjer si v nebo šel; oh! kdaj me boš k sebi gori vzel, in iz tega revnega sveta rešil? —Zdihujmo tudi mi k Bogu z Marijo vred: O Gospod! dodeli nam, da bomo po tebi in po nebeški domovini vedno zdihovali in hrepeneli!
3.	Premišljuj, kako je bil Mariji razo do t dan in ura njene smerti.
To je ona sama sveti Brigiti očitno razodela, namreč: Ko jc l>evica Marija nekega dne na oljski gori molila, vnela se jo v nji taka želja, pri svojem Sinu biti, da je vročo solze točila. Od pregoreče ljubezni ni mogla več prenašati, da mora biti tako dolgo brez prijazne pričejoč-nosti svojega Sina; zato ga jc prav resno prosila, naj jo vendar enkrat iz te reve gori k sebi vzame. Glej! ko je tako molila, prišel jc angelj Gabriel z neizrekljivo svet-
— 605 —
lostjo obdan k nji, in jo imel v svoji roki lepo palmovo vejo, ki so je tako bliskctala, kakor zvezde na nebu; globoko so ji je priklonil in djal: Ceščena si Marija, ti žegnana Mati mojega Gospoda! On, kije Izraelu svoj blagoslov dal, ti sporoča po meni svoj sveti blagoslov. In angelj je nadalje govoril: Tvoj Sin, naš Bog in Gospod, me je poslal, da ti oznanim, da jo že čas, da prideš k njemu, zato da v njegovem kraljestvu krono prejmeš, ktera ti jo pripravljena. Vedi, o blagoslovljena Mati mojega Gospoda, da boš v treh dneh umorla, in koj v nebesa k svojemu ljubemu Sinu šla. To besedo so Marijo tako razveselita, da jo obe roki sklenila, in z veselim glasom rekla: Češčen in hvaljen bodi ti, moj Gospod In Sin, Jezus Kristus! tla si mojo prošnjo vslišal, in da me hočeš vzeti kmalo v večno zveličanje. Potom jo angelju rekla: Ako sem gnado dobila pred očmi svojega Sina, hočem ga za moj srečen konec za tri reči ponižno prositi: Pervič, da naj k moni pride, in naj bo vpričo pri moji smerti. Drugič, da tudi vsi aposteljni k meni pridejo in mojo telo pokopajo. Tretjič, da ini ne pride nobeden hudoben duh pri moji smerti pred oči. Angelj ji odgovori: To tri prošnjo so ti vslišane; tvoj Sin namreč bo k tebi prišel in vsi aposteljni tudi, hudobnih duhov pa se ti ni bati, ker so vsi tvoji oblasti podložni.
In tu ji jo dal angelj palmovo vejo rekoč: Sprejmi to vejo iz raja, v znam n je zmage zoper vso svojo sovražnike! — in angelj so ji je nizko priklonil, pa so je v nebo vernil. Presveta Devica pa jo na zemljo padla, in jo v preveliki radosti svojega serca Boga za veselo oznanilo zahvalila. Tudi jo tla poljubila, kjer jc angelj se ji bil prikazal, in jih močila s solzami serčno radosti. To niesto, kjer se jo bil angelj Mariji prikazal, se še dan današnji popotnikom kaže.
Hvaljena bodita Jezus in Marija sedaj in na vekomaj! Amen.
— 608 —
O Marija! prosi za nas uboge grešnike, da ne umer-jemo neprevidene smerti, to jc, nepripravljeni, ampak pripravljeni. Amen.
Četerti odstavek.
Marijina smertna bolezen.
Prod ali za praznikom Marijinega vnebovzetja. 90d ljubezni omedljujetn(Vis. pes. 2, 5.)
1.	Premišljuj , kako se je Marija k svoji srečni smerti pripravlja.
Kakor hitro je domu prišla, povedala jc svojemu zvestemu roditelju in oskerbniku angeljovo razodonje. Ko so njeni prijatli k nji prišli, rekla jim je: Veselite se z mano in radujte se, ljubi moji prijatli! moj ljubi Sin mi jo po angelji poročil, da umerjeni, in da pridem k njemu v nebesa. V znam nje mi je dal to le palmovo vejo iz raja, ktera naj sc pred mano nosi, kedar me bote nesli pokopat.
Tu so njeni prijatli z objokanimi očmi ji rekli: O Marija! ti "si bila do sedaj naša tolažba, naša učcnica in bramba v zopernostih in težavah! Sedaj pa, če tebe zgubimo, zgubimo vse. Ostani tedaj še malo pri nas, da nas boš tolažila. Marija jim je odgovorila: Ne žalujte tolikanj, ljubi moji prijatli! da grem od vas5 saj vas zapustim le telesno, moje serce pa ostane vedno pri vas. Tudi v nebesih ne bom jenjala za vas vedno svojega Božjega Sinii prositi. — Sedaj je dala vse pripraviti, kar je bilo za njeni pogreb treba, in jc bila pripravljena na pot v večnost.
2.	Premišljuj, kako je Marija od prevelike ljubezni do Boga obolela.
Koj potem je od ljubezni do Boga tako omedlela, da se jc vsako uro bolj smerti bližala. Od te njene bolezni imamo to le razodonje: Na praznik Marijinega vnebovzetja jc bila sveta Mehtilda v duhu zamakujena; zdelo sc ji je, da vidi Devico Marijo v postelji ležati, ki
— 007 —
jo bila s prelepimi belimi perti pogernjena. ]n ona ji je rekla: Kako je to, oj Devica! da si tuko bolna, in da se mi tako prikazuješ? Saj mi vcrjemo, da nisi terpela nobenih smertnih težav in bolečin! In Marija ji je odgovorila: Ogenj Božje ljubezni me je oslabil," ki je v meni obudil neizrekljivo hrepenenje, Boga videti in pri njem biti. In ker je ta serafinska ljubezen tako narasla, da mi je vse telesne moči oslabila, morala sem sc v posteljo vleči. Mogla je tedaj v resnici reči z nevesto v visoki pesmi: „Od ljubezni omedljujem."
O Bog! dodeli, dami vsi to bolezen dobimo, namreč da v tvoji sveti ljubezni živimo in umerjemo. Amen.
3. Premišljuj, kako so sveti aposteljni iu tudi drugi učenci k Marijini smerti vkup prišli.
V nekterih spisih svetih očakov so bere: Ko je tri dni pred Marijino smertjo sveti Janez v Efezu pridigal, obdal ga jo svetel oblak in spred ljudi odmaknil, in ga v enem trenutku v Jeruzalem prestavil. Sveti Janez so je čudil, ter je šel ves ponižen v hišico, kjer jc Marija Devica prebivala. Marija gaje z veseljem sprejela in mu rekla, da ji je Gospod po angelji poročil, da bo v nebo vzeta. Sveti apostelj, vdan sicer popolnoma v voljo Božjo, bil je tega vendar žalosten. Mari ja ga je pa tolažila, rekoč: Moj sin! ne žaluj tako; saj se ločim le telesno od tebe, moje seree pa se ne loči nikdar od tebe. Jaz te ljubim namreč bolj kakor mati svoje dete, ker te je moj Sin meni za sina izročil. Sedaj pa te prosim po ljubezni, s ktero naju je On kot mater in sina združil in zvezal, da skerbiš za moje mortvo telo; Judje namreč pravijo, kakor se sliši: Počakajte le, da umerje ona, ki je Jezusa rodila! P°tloj hočemo njeno truplo vzeti in sežgati pa vpričo vseh ljudi. Tedaj, ljubi moj sin! imej skerb, da Judje ne storijo te sramote meni in mojemu Božjemu Sinu.
Med tem ko sta se tako pogovarjala, so prišli vsi sveti aposteljni vseh krajev sveta. Ko so se tako vkupaj zagledali, govorili so menda: Kaj pomeni to, da nas jo
— 608 —
Bog tukaj vso vkup pripeljal ? Sveti Janez pa je k njim stopil in rekel: Bog vas sprejmi, moji ljubi bratje I no čudito so, da nas je Bog tako prečudno danes vso sem pripeljal ; Marija, Mati Božja, namreč, jo želela nas pred svojo smertjo še enkrat videti, in jo to gnado od svojega Sina zadobila. Ko so tedaj s svetim Janezom spoštovano noter prišli, našli so Marijo v postelji, in so so čudili. Marija pa jo rekla: No čudite se, da ležim, ker od ljubezni omedljujem.
Tedaj so ji rekli sveti aposteljni: Iločomo to tedaj s cvetlicami posuti, in z jabolki podperati, kakor prosi nevesta v visoki pesmi1), da se okrepčaš. Marija pa pravi: Samo tista cv&tlioa, ki jo pognala iz Jezusove korenine, to je, moj ljubi Sin Jezus, zamore mo okrepčati in oživiti. Po njeni namreč hrepeni moja duša, in njegova ljubezen izpodjeda mojo serce. On pa jo na zadnjo mojo prošnjo vslišal, in mi poročil, da bom pri njem za tri dni. Ko so aposteljni to slišali, začeli so sc britko jokati. Marija a jim jc govorila: Vtolažite sc, ljubi moji! jaz vas ni-oli no pozabim, temveč, ko pridem k svojemu Sinu, hočem vselej za vas prositi.
Sedaj so so aposteljni okoli Marijino posteljo vsedli, in so pobožno poslušali Marijino nauke in tolažbe polno besede. Kdo zamoro pa povedati in razložiti, kaj so to tri dni delali, in kaj so so med sabo pogovarjali? Marija jim jc šc veliko skrivnost razodela in njih serca zopet, z Božjo ljubeznijo vžgala. Ležala je v svoji postelji, kakor roža v svojem evotji, in kakor dišeča lilija v spomladi. Vso njeno govorjenjo in vedenje jo bilo tako prijazno, kakor da bi bila angelj in no človek; zato so jo tudi vsi aposteljni z neizrekljivim veseljem poslušali.
O Marija! govori tudi k mojemu sereu, ker tvojo besedo svetijo, tolažijo in vžigajo!
4. Premišljuj, kako so poslednjo tri dni devetero versto svetili angeljev Devici Mariji stregle.
') Vi*, pes 2, 5.
— 609 —
To je ona sama sveti Mehtildi s temi lo besedami razodela: Ko sem se res v posteljo vlegla, streglo so mi vso verste svetih angeljov. S oral'i so mi dali ljubezen, in vžgali v meni ogenj Božjo ljubezni zmirom bolj. K o r u b i so mi dali luč spoznanja, da sem spoznala vse veliko in slavno reči, ktero mi jo imel moj Sin pokazati. Sedeži so ohranili v meni nekaljen mir, v kterem sem Boga vživala. G ospostva so mi stregla s takim spoštovanjem, kakor knezi svoji kraljici. Knezi angeljski so sker-beli, da ni nobeden od meno kaj govoril, ali kaj storil, kar bi bilo lehko kalilo mir mojega serca. Oblasti so odgnali hudobne duhove, da so ni mogel nobeden približati. Moči so stale okoli meno v pomnoženje moje časti, oblečene in osvetljeno s svetlobo mojih čednosti. Arhangelj i in angelji so storili, da so mi vsi pričejoči z največim spoštovanjem in pobožnostjo stregli.
Molitev.
Hvaljena bodita Jezus in Marija, in počeščeni bodite njuni serci na vekomaj! Amen.
O Marija, kraljica angeljev in vseh bogaboječih »hiš! tebi hočem služiti z vsemi svetimi angelji in arhangelji, in za tvojo čast so hočem na vso moč poganjati; zato te prosim, zapodi od mene hudobne duhove po svojih oblastih. Ovaruj s svojimi knezi vsakega nemira mojo serce; dodeli mi spoštovanje svojih gosposk, mir Kerubov in gorečo ljubezen Serafov, zato, da s čistim, mirnim in gorečim sercem tebi v Bogu služim in dopadem. Amen.
Peti odstavek.
Marijina smert In njeni pogreli.
Pred praznikom Marijinega vnebovzetja. uMoina je kakor smert ljubezen." (Vis. pes. 8, 6.)
1. 1'remišljuj , kako je Jezus svojo umirajočo Mater obiskal.
Kristusovo iivljcnje in »mert.	»9
— 610 -
Trinajsti dan avgusta meseca zjutraj je bila Devica Marija tako v Boga zamaknjena, da je bila kakor mertva. Glej! na enkrat se ji približa Jezus Kristus s trumami angeljev in svetnikov, z veliko svetlobo obdan, in napolni vso hišo z nenavadno lučjo in svetlobo. Sveti aposteljni in vsi pobožni, ki so bili v hiši, so videli Jezusa in veliko svetih angeljev s svojimi telesnimi očmi, in so iz nebeške luči spoznali Božje reči, ki so sc tistikrat z Mari jo godile. Zato so na svoj obraz padli in so si komaj derznili, povzdigniti svoje oči. Ciistitljivi Jezus pa jo stopil k postelji, in je svoji izvoljeni Materi prijazno govoril: Bodi pozdravljena, ljubeznjiva moja Mati! in veseli sc; prišla jo srečna ura, da imaš iti z mano v nebesa. Marija pa je rekla: Pohvaljen in počeščen bodi, moj Gospod in moj Bog! da mi to milost skazuješ, in da prideš mc iz te revne doline solz peljat. Sveti aposteljni pa so z objokanimi očmi govorili: Oh! ostani pri nas, Marija! ti naša mati in tolažnica! Ne zapusti nas v ti revi in dolini solz; ti si namreč naše veselje v žalosti, naše oživljenje v delu, naša moč v slabosti. Ako hočeš pa umreti, hočemo umreti tudi mi s tabo. Vzemi nas tedaj sabo iz tega revnega Življenja v večno življenje v Kristusu!
Marija jc todaj svojemu Sinu rekla: Ljubi moj Sin! potolaži vendar svoje ljube otroke, ki žaljujejo zavoljo moje smerti. Dcni svojo roko na mojo roko in daj jim svoj sveti blagoslov! Kristus jc vzel desno Marijino roko, jo storil znamnje svetega križa nad svoje učence, in je napolnil s tem blagoslovom njih telo in dušo v. nebeško tolažbo. Na to so pele angeljske trume sprečudno sladkim glasom, rekoč:
Vsa lepa si, Marija! in madeža v tebi ni. Cedeče satovje so tvoje ustnicc, med in mleko je pod tvojim jezikom. Tvoje oči so golobje, tvoja liea kakor granatna jabclka, iu duh tvojih čednost presega vse dišave. Glej! zima je prešla, deževati jo odjenjalo, cvetlice so se prikazale, vinogradi cvetojo in lepo dišijo, in gerlični glas se je že slišal v naši deželi. Vstani, hiti, podvizaj se,
I
— 611 —
naša kraljica! Pridi doli z Libana, pridi, da boš kronana.1) Alicluja!
To nebeško petje so slišali aposteljni, in so s serčno radostjo gledali svojega Božjega Učenika, kteri jih je •opominjal, naj deviško Marijino telo po njeni smerti v dolino Jozafat nesejo, in v novi grob položč, ki ga bodo tam našli, in da naj tam tri dni nanj čakajo, dokler zopet k njim ne pride.
2. Premišljuj, kako je Marija srečno umerla.
Ko jc bilo ob treh popoldne, vabil je ljubeznjivi Jezus svojo ljubo Mater k nebeškemu veselju s temi ali enakimi besedami: „ Vstani, moja prijateljica! moja nevesta! Vstani, in pridi, moja golobica v razpočenem ska-lovji! Pokaži mi svoje obličje, naj doni tvoj glas v mojih ušesih ; ker tvoj glas je sladek in tvoje obličje zalo." *) In Marija je rekla: „Moja duša poveličuje Gospoda, iu moj duh se veseli v Bogu, svojem Zvcličarji." In angelji so zopet zapeli: Veseli se, Marija! in raduj se, ker boš danes v nebesa vzeta. Marija pa je rekla: ., Gospod sc jo ozcrl na nizkost svoje dekle; poglej! od sedaj me bodo srečno imenovali vsi narodi zemljo". In tu je začel zopet Kristus ji govoriti, rekoč: „Pridi, moja izvoljena! Jaz te hočem posaditi na svoj sedež, ker si vsa lepa, in madeža ni v tebi." Marija je odgovorila: „Moje serco jo pripravljeno". In Jezus ji reče zopet: „Pridi doli z Libana, moja nevesta! pridi, da boš kronana!"
Potem so je visokost Božjega veličastva v največo globočino pripognila, to je, v najbolj ponižno Marijino seree, in ga je s svojimi Božjimi radostmi tako obilno napolnila, da sc jc njena presveta duša vsa v Boga po-grcznila, in da od velikega ognja Božje ljubezni ni mogla nič druzega reči, kakor: „0 moj Sin, in moj Gospod!" Na zadnje se je Kristusu naklonila iu rekla: „ Gospod! v tvoje roke izročim svojo dušo." In ko je to izgovorila, natisnila jc svoje deviške oči, in njena ncomadežana duša
«) Vi?. 1, 14 4. 11. Via. p« 2, 13. 14.
— 612 —
so jo z veseljem ločila o<l svojega telesa, in Jezus jo je koj z veliko slavo, od angeljev in svetnikov spremljan, k tronu presveto Trojice nesel.
O Gospod! po srečni Marijini smerti to prosim, dodeli, da tudi jaz umcrjein v tvoji sveti ljubezni!
Kakor hitro jo bil Jezus zginil, in so aposteljni videli, da jo Marija umcrla, pokleknili so, svojo roko proti nebu vzdignili in jokajo govorili: O milostljiva Devica! kam grc3? O zvesta učenical zakaj nas zapuščaš v tej solzni dolini? S temi in enakimi besedami so žalostni učenci objokovali Marijino smert. Pa so k svetemu telesu bližej pristopili, poljubovali so ga z največim spoštovanjem in pobožnostjo, in njegov pogled jih jo z neizrečeno tolažbo navdal. To presveto telo namreč ni bilo kakor drugi merliči, ampak jo bilo tako prijazno in rudeče, kakor da bi bilo šo živo.
Aposteljni so stali okoli svotega telesa, in so se jokali od žalosti in veselja. Niso so mogli naveličati glodati ga, in roko mu poljubovati. Videli so tukaj pravo podobo prihodnjega vstajenja, ker jo bilo to sveto telo po smerti veliko lepše, krasneje in ljubeznjiviše, kakor jo bilo v življenji. In, kar jo najbolj čudno, akoravno Marija, dokler jo bila živa, iz same ponižnosti ni nobenega čudeža storiti hotla; vendar so jo koj po njeni smerti več čudežev zgodilo. Vsi bolniki namreč , hromi, slepi, gluhi, mutasti in slabotni, ki so bili k nji pripeljani ali prineseni, so koj ozdraveli, ko so so njenega svetega telesa pobožno dotaknili. Tedaj jo vedno več ljudi prihajalo, tako da aposteljni niso svetega telesa mogli tako hitro pokopati, kakor so menili.
Ko so potem tri devico hotle sveto truplo za pogreb pripraviti, in z drugim oblačilom obleči, prikazala se je taka svetloba okoli njega, da so jo svetilo, kakor solnce. To jo vsem pričejočim novo vcscljo in novo čudenje vzro-kovalo. Zato niso te tri devico .Marijo nc preoblekle, ne
— G13 —
dotaknile se je; temveč ko so jo bile z mnogoverstnimi cvetlicami in dišečimi zelišči lepo okinčale, postavile so veliko gorečih sveč okoli svetega telesa in sveti aposteljni so celo noč pri nji ostali, Boga hvalili in psalmc peli.
4. Premišljuj slavni pogreb Mari je Device.
Od tega pravi Mati Božja sveti Brigiti tako-le: „Potem so prijatli mojega Sina moje telo v dolini Jozafat pokopali;" in ž njimi jc bilo neskončno veliko angeljev. Hudobni duhovi pa niso smeli blizo. Oh! kako slaven pogreb je bil to, pri kterem so bili uc samo najsvetejši ljudje celega sveta, ampak tudi tisoč in tisoč angeljev! Tu si moreš misliti, kako jc sveti Janez odspred šel in palmovo vejo v roki nesel. Sveti Peter in sveti Pavel sta inertvo truplo vzdignila in drugi aposteljni so jima pomagali nositi. Za njima so šli drugi aposteljni iu Jezusovi učcnci z vsemi vernimi, ki so bili v Jeruzalemu. Sveti Peter je zapel: „Ko je Izrael šel iz Egipta", !) in sveti aposteljni so veselo za njim peli. Peli pa so s svetimi aposteljni tudi vsi pričejoči angelji. O prečudni, veseli pogreb!
Ko so pa Judje od teh skrivnost in čudežev nekaj videli in slišali, pritekli so jezni zraven, in eden zmoti velikih duhovnov pravi: Glejte, kako častijo njo, ki jo našega sovražnika rodila? Tega ne smemo nikakor terpeti! In tu zgrabi veliki duhoven z obema rokama mertvaški oder, da bi ga na tla vergcl; ali Bog ga jc kaznil, da ste mu obe roki pri ti priči odrevcueli. Drugi Judje pa. ki so z orožjem zraven prihiteli, so oslepeli. Tedaj je veliki duhoven od žalosti za vpil in svetemu Petru rekel: O Peter! usmili se me, in pomagaj mi. Usmiljeni učcnci so merliča na tla postavili, in sveti Peter mu je rekel: Ako hočeš verovatida je Marija Mati Božja, in ako hoxeš njo na pomoč klicati, obljubim ti, tla ti bo pomagala. Veliki duhoven pravi: rJaz verujem, da je Marija Mati Božja!" In ko je bil to izgovoril, ste mu bili roki
*, Pa. 113.
— 114 —
zopet zdravi, kakor poprej. Rekel je tudi sveti Peter svetemu Janezu, naj Jude, ki so bili oslepili, s palmovo vejo dotakne. Sveti Janez stori to, in glej! vsi tisti, ki so hotli verovati v Kristusa, so zopet spregledali. Vse to se jo bilo zgodilo še na gori Sion, no daleč od hiše, kjer je bila Marija umerla; to mesto so še sedaj kaže.
Potem so nesli sveto truplo v dolino Jozafat, zraven verta, kjer je Kristus kervavi pot potil; in so ga položili ondi v grob, ki jo bil iz živo skale izsekan. Tu premišljuj, kako jo pristopal en učenec za drugim, pred svetim truplom pokleknil, in ga s svojimi solzami močil. Njihova ljubezen jo bila tako velika, da niso mogli proč od groba, temveč so do tretjega dno ondi ostali, in neprestano hvalili Boga in njegovo ljubo Mater. Postavili so tudi veliko sveč okoli svetega telesa, in so ga kadili s kadilom in z dragimi dišavami. Peli so Davidove psalme in več drugih pesem, kakor jini jo sveti Duh vdihal. Slišalo so jo pa tudi v zraku angeljsko potjo do tretjega dne, kar jc svetim aposteljnom veliko veselje delalo.
Dandanašnji jo nad Marijinim grobom lepa cerkev sezidana, ki jo tako globoka, da se mora po petdeset' stopnicah doli v cerkev; zato jo notri v nji temno. Tu notri jc Marij iu grob, in nad grobom sc bero sveta maša. Kdor tukaj svojo pobožnost opravlja, čuti posebno duhovno tolažbo v svojem serci. Kakor Kristusov grob človeka z neko sveto grozo napolnuje, tako Marijin grob polni serco z neko duhovno milobo. Počasti tedaj tudi ti sveti Marijin grob in nioli:
Molitev.
Hvaljena in češčena bodita Jezus in Marija na vekomaj ! Amen.
O p res veta Devica Marija! v duhu se bližam tvojemu svetemu grobu, ga poljubim in častim z vso mogočo pobožnostjo in s spoštovanjem. Pohlevno prosim po tvojem
— 615 —
svetem deviškem in ncstrohljivcm telesu: oh! prosi za mo svojega ljubega Sina, da s tvojo pomočjo iz groba svojih grehov, hudobij in pregrešnih navad vstanem, ter srečno nestrohljivost telesa, to jo, srečno in častitljivo ne-umerjočnost izvoljenih dosežem, po Jezusu Kristusu, kteri je nase življenje in vstajenje. Amen.
Šesti odstavek.
Marija z dušo in a telesom v nebo vzeta.
Na praznik vnebovzetja Marije Device.
,,Kdo je ona, ki pride iz puščave, polna radosti, naslonjena na svojega ljubegaP" (Vis. pes. 5, 8.)
1. Premišljuj, kako je Marija od mertvih vstala, in z dušo in" s telesom v nebesa šla.
O tem govori Ona sama sveti Brigiti tako le: „Nc-kteri tajijo iz hudobnosti, drugi iz nevednosti, da nisem z dušo in s telesom v nebesa vzeta; ali to jo gotovo resnica, da som z dušo in s telesom k Bogu v ne-, besa šla.-1 Ta prigodek se pripoveduje tako lc: Ko so Tretji dan po njeni srečni smerti, petnajsti dan meseca avgusta, sveti aposteljni pri grobu molili, glej! svetel oblak pokrije sveti grob in lopo dišavo polnijo ves zrak okoli groba. In tu jo prišel Kristus in veliko tisuč angeljev ž njim v neizrekljivi svetlobi in slavi z nebes, in jo pozdravil svojo ljubo učenec, rekoč: .Mir bodi z vami! Aposteljni so odgovorili: Čast bodi tebi, o Gospod! kteri sam čuda delaš. Kristus pravi: Kaj menite, kakošno čast imam svoji Materi »kazati? In oni odvernejo: Gospod! tvojim služabnikom so zdi spodobno, da, kakor si ti z dušo in s telesom v nebesa šel, tako tudi svojo Mater obudiš, ter jo z dušo in telesom v nebesa pelješ. Kristus rečo na to: :'rav sto rekli. Tisto telo namreč , od kterega sem jaz meso in kri vzel, nima strohneti, temveč sedeti na moji desnici v nebesih. Koj je pristopil sveti Mihael, in ž n jim neštevilna truma angeljev, in je Kristusu presveto dušo Marije Devico pripeljal. Kristus pa pravi telesu: Vstani,
— 616 —
ljuba moja! ti posoda življenja, ti prebivališče Božje, vstani iz svojega spanja, in zbudi se k večnemu življenju 1 — Takoj se je duša s telesom združila, Marija je prišla vsa častitljiva iz groba, svetla kakor solnce, iu je pred Kristusa se na svoj obraz vergla, ter ga je molila iu počastila. On pa jo je od tal vzdignil, rekoč: Bodi mi pozdravljena, preljuba moja Mati! In Marija je djala: Bodi počeščen, moj Bog! ki si mene, svojo ponižno služabnico, k večni slavi obudil. Tu so začeli vsi augclji prijetno peti, da se je po vsem zraku odmevalo. Sveti aposteljni so vsi zamaknjeni na svojih kolcnili ležali, ker so častitljivo Devico Marijo tako poslavljeno videli. Njeno pre-sveto telo je bilo namreč tako neizrekljivo lopo, da si ne more noben človešk um kaj lepšega misliti. Oblečeno je bilo z oblačilom nebeško slave, tako, kakor je bil Jezus pri svojem vstajenji. To je ona sama sveti Brigiti, ko je v dolini Jozafat pri njenem grobu molila, razodcla s temi le besedami: „Y tem grobu sem nekaj časa mertva ležala: potem sem bila v nebesa z neskončno častjo in radostjo vzeta. Moja oblačila pa, s kterimi sem bila pokopana, so ostala v tem grobu, iu jaz sem bila tistikrat s takošnim oblačilom odeta, s kakoršuim je bil odet moj Gospod in Sin Jezus Kristus," to je, z oblačilom slave in časti.
2. Premišljujnczapopadljivo slavo Marijinega vnebo-Ji o d a.
Nobeden ne more zapopasti ali povedati, kako slovesno je bila Marija v nebo vzeta. Angelj je sveti Brigiti rekel: Nemogoče je, da bi zamogcl kdo s človeško pametjo zapopasti, s koliko častjo in slavo je bila častitljiva Božja porodnica v nebeška prebivališča peljana. Saj vso, kar se je tu godilo, ni bilo pozemeljsko, ampak nebeško in Božje. Vnebohod Kristusov je bil neizrekljivo častitljiv in slovesen, vendar pa so nektere reči, ktere Marijino vnebovzetje še častitljiviše delajo, kakor jc bil Kristusov vnebohod. Sedaj je bilo namreč več svetnikov vpričo, kakor pri Krjstusovem vnebohodu, namreč sveti apostol j Jakob, sveti Štefan, iu tistih dvesto mučencev, ki so bili
— 617 —
kmali za njim umorjeni in mučeni, sveti Nikodem in več druzih svetnikov, kteri so bili po Kristusovem vnebohodu umerli. Po tem je bil tukaj osebno pričejoč tudi svetnik nad vse svetnike, Jezus Kristus, kteri je svojo ljubo Mater z vso častjo gori peljal.
Kdor pa hoče nekoliku razumeti, kako slovesno je bila Marija v nebo vzeta, naj si domišljuje, kako slovesno so cesarjeva nevesta v stolno mesto polja, in kako čast ji skazujejo. Tu se vidi čudna krasota iu slava, ktero je več sto ljudi moralo napravljati, iu ki sc ne da lehko popisati. Kolikor pa je nevesta svetega Duba več vredna, kakor cesarjeva nevesta, toliko veča je bila tudi slava, s ktero je bila v nebeške prebivališče poljana. Domišljuj si, postavim , da so odspred j »roti nebesom šli sveti angelji iz niŽih verst z nebeškimi trobentami in vsakoverstnim god-bcuim orodjem, ki so tako ljubezujivo godli in peli, da sc je odmevalo po vseh nebesih. Za njimi so šli arhan-gelji in tako zaporedoma vse verste angeljev; vsaka an-geljska verska je svojo posebno pesem pela k časti deviške Matere Božje.
Za njimi so šli svetniki Božji , kteri so bili po Marijinih prošnjah, po njenem zgledu iu nauku spreobernjeni iu so se zveličali. Xa zadnjo jc priSel nebeški ženin s svojo presveto nevesto, sede v Božjem zmagovavnem vozu, čegar lepote ne morejo nobene besede popisati. In oba sta bila odeta z najlepšim oblačilom nebeške slave, z nebeškimi biseri, in dragim kamnjem, svetlejša, kakor tisoč solne, in tako nczapopadljivo lepa, da vso lepote tega sveta skupaj niso nič proti njuni lepoti in slavi.
Pred tem Božjim zmagovavnim vozom jo šlo nekaj tisoč angeljev , da so ga kinčali s svojo pričejočnostjo. Drugi so šli na obeh straneh, da so ga spremljali, in kot svojemu kralju in kraljici spodobno čast skazovali. Za tem kraljevskim vozom so šle duše svetih starih očakov v lepem redu, prav lepo okinčanc, in so nebeške pesmi prepevale v čast Marije Device. Na zadnje so Sle tiste srečne dušo, ktero jc bil takrat Kristus po Marijinih za-
— 618 —
slugali iz vic rešil, zato da jo bilo Marijino vnebovzetje tem slavniše in častitljiviše. Sveti očaki namreč pravijo, da kakor je bil .Jezus v premoženje slovesnosti svojega vnebohoda vso duše iz vic rešil, tako jc tudi k veči časti Marijinega vnebovzetja, ako ne vseh, vendar veliko duS iz vic rešil. Oh, kako serčno so se te dušo veselile! Kako hvalo so dajale nebeški kraljici, da jih jo Ona s svojimi prošnjami iz terpljenja v vicah rešila!
Vso to, kakor jo verjetno, so sveti aposteljni v duhu videli, in so slišali angeljsko petjo s svojimi telesnimi ušesi. Zato so bili od čudenja zamaknjeni, in so to nebeško procesijo z veseljem gledali. Oli! kaj so tistikrat občutili v svojih sercih? S kakošno nebeško sladkostjo so bilo napolnjene njih duše? Jaz mislim, da so, bolj s serccni, kakor z ustmi, tako le za Marijo zdihovali: O Marija! .stori, da pridemo kmali za tabo. No pozabi na nas, o Mati! —Tudi ti, o kristjani prosi in reci: O Mati Božja! prosi za nas, oh! prosi svojega Sina, da pridemo enkrat k tebi v nebesa!
Hvaljen bodi Jezus Kristus zavoljo častitljivega vnebovzetja Marijo Device, na vekomaj! Amen.
3. Premišljuj, kako slovesno je bila Marija v nebesa vpe I jana.
Ko jo prišla Marija nad oblake, pustila jo hitro luno, solucc, premično in drugo zvezde za sabo. Tu pomisli, kako je Marijo veselilo, ko jc to nebeško stvari s svojimi telesnimi očmi videla, in spoznala, da vsa lepota, svetloba in krasota lune, zvezd, solnca in nebes jo le podoba, ktera kaže vernim lepoto, svetlobo in izverstnost Kristusovih dobrot. Hvalila jc tedaj Boga v njegovih stvareh in Kristusove dobrote s prelepo pesmijo od modrosti njegove neskončno previdne dobrotljivoati, da jo te imenitne stvari vstvaril, da človeku služijo in Boga poveličujejo. Tako se jo Marija peljala skoz zvezdnato nebo do naj v iši h nebes, kjer prebiva Bog s svojimi izvoljenimi.
— G19 —
Sedaj pa mi jo povedati, kako slovesno je kralj nebes in zemljo s svojo deviško Materjo skoz nebeška vrata šel. Ni so trobilo s pozemeljskimi trobentami, temveč slišala so jo nebeška godba, ko je ta, častitljiva procesija v nebeško mesto stopila. Na spodobnih mestih so so verste svetili angeljev vstavile, so svoji novi kraljici skazalo svojo spoštovanje, srečoy so ji voščile, ter z nebeškimi pesmami jo poveličevalo. Častitljiva procesija je.šla skoz vse versto angeljev, kteri so so njeni slavi in lepoti čudili, ter peli in rekli: „Kdo je ona, ki pride gori iz puščave", namreč iz tega sveta, „polna radosti, naslonjena na svojega ljubega, lepa kakor luna, svetla kakor solnce?"1) Kako so je veselila Marija, ko je z dušo in s telesom skoz nebeško mesto zmagovavno se peljala, in s svojimi telesnimi očmi to preuniptno poslopje Božje modrosti in vsegamogočnosti videla! Čudila sejo, stermela jc, kakor nekdaj kraljica iz Sabo, ki jo bila prišla h kralju Salomonu. Saj jo bilo vse, kar jc videla in slišala, čudno, dragoceno, nezmerno in nezapopadljivo. Kar smo koli od nebes slišali, brali ali premišljevali, vso to ni nič proti temu, kar je tisti krat Marija s svojimi očmi videla. Kako veselje! kaka radost! Vso to presega človeški um tako, kakor nebo zemljo. Zato tudi ne govorimo dalej o tem, temveč pustimo vsakemu, naj sam premišljuje in rečemo: Marija, nebeška kraljica, ti naša pomočnica! oh! sprosi mi pri svojem Sinu milost, • da srečno umerjeni ter v nebesa pridem. Amen.
4. Premišlj uj, kako jc p r c s v e t a T r oj i c a nebeško kralj ico sprejo 1 a.
Razodetij« svete Mehtilde govori tako le: Marija je bila dokaj slavno z velikim veseljem vseh svetnikov do sedeža presveto Trojice spremljana. Kako pa jc takrat Bog Oče prijazno in ljubeznjivo jo sprejel, tega no more nobena stvar izreči. Ravno tako, kako čast je Jezus Kristus svoji Materi skazal, to presega ves človeški um. Tudi sveti Duh jo je napolnil s svojo Božjo ljubeznijo in
') Vin. pfi«. 6, 8. «. P.
— 620 —
dobroto, iu z obilnostjo nebeških darov, tako da so se vsa nebesa te obiluosti veselila.
Kako radost je Marija koj v nebesih zadobila, to je ona sama razodela, rekoč: Pervič sem imela neizrekljivo veselje, ko sem pervokrat v častitljivem življenji nepo-pisljivo luč presvete Trojice ugledala, v kteri som spoznala, kakor v čistem ogledalu, kako mu jo presveta Trojica pred vsemi stvarmi za hčer, mater in nevesto izvolila. Drugič sem imela nczapopadljivo veselje, ker me je najsvetejša Trojica po velikosti svoje vsegamogočnosti, modrosti in sladkosti z največo Ijubeznjivostjo sprejela. Tretjič sem imela nezmerno veselje, ko me jc presveta Trojica s polnostjo svojih milost oblagodarila,vtako da sta mi duša in telo v na j večem vesolji plavala. Cctcrtič som imela neprimerljivo veselje, ko je Bog vso polno svojo ljubezen tako obilo v mene izlil, da jc bila moja duša z ognjeni Božje ljubezni vsa vžgana , in da sc je mojo seree od sladkosti njegovega božjega serca tajalo, tako da jc bila od moje gorečnosti množica svetnikov z novim ognjem ljubezni vneta. Na zadnje sem imela neverjetno veliko veselje, ko je presveta Trojica s polnostjo svojih milost me obsula, in vse moje ude in moči tako prešinila, da sem bila Boga polna, in da jc za naprej Bog v meni vse delal in storil, tako, da jc hotel v mojem serci stanovati, in po mojih ustih si najslajšo in najpopolnišo hvalo govoriti.
To so besede Marije Device, s kterimi popisuje, kako je bila v nebesih sprejeta. Kakor hitro jc stopila v nebesa, obemila jc svoje oči najpoprej k tronu presvete Trojice, in je videla v tem p res ve tem ogledalu take pre-čudne skrivnosti, da je od velikega stermenja skoraj sama na se pozabila. Potlej jc bila od presvete Trojicc sprejeta in z Božjo ljubeznijo vsa oblita in s svetim Duhom napolnjena. Na te časti in radosti spominjaj presveto Devico Marijo in moli pobožno:
— 621 —
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in čoščena bodi Marija, nebeška kraljica, na vekomaj! Amen.
Veseli so, o Marija, Božja porodnica, prečisfa Devica! Veseli sc, ker si svetlobo večne luči rodila. Veseli se, o sveta Mati Božja! ki si rodila in Dcvica ostala. Veseli se, o ljube/.njiva porodnica večno luči! ker tebe hvalijo in Častijo vso stvari. Mi tebo prosimo, bodi naša besednioa pri svojem Božjem Sinu, našem Gospodu Jezusu Kristusu. Amen.
O najdobrotljiviši Jezus! jaz to prosim, da po do-brotljivoin serci Marije, svojo ljubo Matere, vso pomanjkljivosti in zamudo -nadomestiš, kar sem jih v tvoji in njeni službi kedaj zakrivil in so zadolžil; skaži ji tudi in ponovi vso ljubezen in prijaznost, vso vesolje in vso blaženost, ktero si ji skazal pri njenem častitljivem vnebovzetji. Dodeli, da jo bom v tvojem kraljestvu videti in častiti mogel na vekomaj. Amen.
Sedmi odstavek.
Marija v nebesih kronana.
Za praznik Marijinega vnebovzetja.
Kraljica stoji na tvoji desnici v zlatem oblačilu, ogernjena s pisano obleko(Ps. 44, 10.)
Ker jc častitljivo kronanjo Marijo Devico v nebesih tako visoka in Božja skrivnost, da si jo mi rovni ljudje na tem svetu no moremo tako misliti, kakor bi so spodobilo, zato hočemo zopet v vsi pouižnosti po človeku o njej govoriti in pisati, kolikor nam pripušča slaba pamet.
1. Premišljuj , kako je bila nebeška kraljica z oblačilom nebeško slavo oblečena.
Ko so Devico Marijo najimenitniši angelji z veliko častjo in neizrečeno slavo k tronu presvete Trojice peljali,
— 622 —
pele so vse angeljskc trume nji na čast novo pesem. In ko je prišla Marija do Božjega trona, padla je koj na svoja kolena, in z največim spoštovanjem ponižno počastila presveto Trojico. Nebeški Oče pa jc vstal, jo objel in ji je rekel: »Pridi, moja ličil moja nevesta 1 pridi zLibana, da boš kronana!" ')
Angelji pa so prinesli nezmerno drago kraljevsko oblačilo, ki je bilo vse obsuto z najbolj dragocenimi nebeškimi biseri; to prelepo oblačilo je sveta Trojica na njo djala in prijazno rekla: Sprejmi oblačilo nebeške slave, bodi kraljica vseli svetnikov na vekomaj! Marija pa je govorila unc preroške besede: Z veseljem se hočem v Gospodu radovati, in moja duša bo od vesel ja poskakovala v mojem Bogul ker me je odcl z oblačilom zveličanja, in ogeruil me je z obleko pravičnosti.
2. Premišljuj, kako jc bila Marija kronana.
Domišljuj si, da so sveti Serafi nebeško krono večnega kraljestva z dvanajstimi zvezdami okinčali, ter jo presveti Trojici z velikim spoštovanjem prinesli. Bog Oče, liog Sin in Bog sveti Duh so postavili to prelepo krono na deviško glavo Marije Device in so jo kronali, rekoč: Sprejmi to krono našega Božjega kraljestva in bodi kraljica nebes in zemlje! Potem so peli angelji: Z oblačilom veselja jo jc Gospod odel, krono lepote ji je na glavo položil. Potlej so Kerubi kraljevo palico prinesli, ktero ji je Bog Oče v desno roko podal, rekoč: Sprejmi kraljevo palico večnega kraljestva, s ktero ti dajamo oblast, z nami vred nad vsemi stvarmi kraljevati.
Na to je prinesla angeljska versta, ki ima ime sedeži ali troni, tron ali sedež kraljevski, ki jc bil »ul začetka sveta za nebeško kraljico pripravljen, in je več ko štiri tisoč let na njo čakal. Ta tron je bil od Božje modrosti in vsegamogočnosti tako umetno, lepo in dragoceno pripravljen in okinčan, da se po pravici o njem reče, kar pravi sveto pismo o Salomonovem tronu: Tak umetni tron se
') Vi«, pe.«. 4, 8.
— 623 —
ne najde v nobenem kraljestvu. Nad tem tronom so visele med drugim neprecenjenim kinčem petere dokaj drage krone, ktere jc enkrat sveta Mehtilda v zamakujcnji videla. Na najlepši kroni, ki je visela nad drugimi kronami na sredi, jc bilo zapisano: Mati Božja in ljudi. Na drugi kroni pa so bile te besedo: Kraljica angeljev. Na tretji: Radost svetnikov. Na četerti: Tolažnica žalostnih. Napeti: 1'ribežaliŠČo vseli grešnikov. Tatron z ncštcviluimi biseri in dragimi kamni, ki so s svojo svetlobo vsa nebesa razsvetljevali, je bil postavljen na desnico Božjo prav blizo Boga; saj nobena druga stvar nc more tako blizo Božjega trona priti kakor Marija Devica.
Na ta najviši tron jc bila novo kronana kraljica od prosveto Trojice tako slovesno posajena, da so sc vsi ne-beščani temu čudili in nad tem veselili. Marija pa je govorila: Moja duša poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zvcličarji. Ker sc je ozcrl na niz-kost svojo dekle; zakaj glej! odsihdob 1110 bodo srečno imenovali vsi narodi. On mi je velike reči storil , ki je mogočen, in sveto njegovo ime. Mogočne jc s sedeža pahnil, in ponižne povzdignil. Potem so poli prcbivavci nobcskega Jeruzalema hvalno pesem, ktero jo l judstvo pelo Juaiti na čast:1) «Oblagodarjeua si ti. o hči! od Gospoda, kteri to je tako povikšal." »Ker je danes tvoje im6 tako povikšal, da nc bo prešla tvoja hvala i/, ust ljudi. Ti si slava Jeruzalema, ti veselje Izraela, ti čast našega ljudstva!"1) Roka (Jospodova te je poterdila, in zato boš oblagodarjena vekomaj. Vsa množica svetnikov je rekla: Amen, tako naj sc zgodi.
3. Premišljuj, kako veliko moč i 11 s 1 a v o j e M a r i j a dobila.
Potem jc presveta Trojica novo kronano kraljico sprejela in ji je dala v kraljevsk dar vse, karkoli zamore sprejeti stvar od Boga, namreč Bog Oče ji je dal od svojo moči. Bog Sin od svoje modrosti, iu Bog sveti Duh od
') Judit. i:i, 23. ') Judit. 15. 10.
— 024 —
svojo Božjo dobroto; tako da Marija jo najmodrejša in najdobrotljiviša postala med vsemi stvarmi v nebesih in na zemlji. PriSli so tudi deveteri kori angeljov, da so Marijo spoznali za svojo kraljico. Pred tronom Devico Marije so na svoja kolena padli in so ii obljubili streči in ji vedno zvestobo skazovati.
PriSel jo tudi sveti Jožef z vsemi Marijinimi prijatli, vsi so Marijo za svojo kraljico spoznali in počastili. Ti svetniki so sc posebno veselili, ker so videli svojo prijateljico v taki časti. Prišla sta tudi Adam in Eva, in prišli so vsi stari očaki in preroki. David z vsemi svetimi kralji in vojvodi, Janez Kerstnik z vsemi, ki so pred in
Jo Kristusovi smerti v nebesa prišli; vsi so Marijo spo-obno počastili in Boga hvalili, da jo jo tako povišal, vso nji podvergcl in ji nezmerno moč dal v nebesih in na zemlji, kar jo angelj sveti Brigiti tako lo razodel: .Bog jo jo čudovitno povikšal, in ji je dal oblast čez ves svet, in jo jo postavil večno kraljico vseh angeljev. Oni so ji tako pokorni, da bi raj peklenske muko terpeli, kakor da bi njenemu povelju zoperstaviti so hotli. Bog ji jo dal oblast tudi čoz vso hudobne duhovo; kadarkoli tedaj hudobni duhovi človeka nadlegovajo, kteri pobožno in iz pravo ljubezni Mater Božjo na poinoČ kliče, morajo na en migi jej Devico Marijo koj prestrašeni pobegniti." To angeljevo besedo naj nas spodbodejo in oserčijo, Mariji zvesto služiti, in v vsaki potrebi njo na pomoč klicati, rekoč: O Marija! mi to prosimo po tvoji najviši oblasti, reši nas od oblasti hudobnega duha, od vseh težkih skušnjav in od vsega zlega! Amen.
4. Premišljuj, kako Marijina slava nebesa napo 1 n u j o.
To razlaga omenjeni angelj s temi lo besedami: nNobena globočina serca no moro zapopasti, kakošno vesolje jo Bog Sin imel, ko jo svojo Mater nad nebesa povzdignil/ Bog Oče namreč so veseli, da ima svojo najljubšo hčer pri sebi. Bog sveti Duh so veseli svojo preljubo neveste. Vsi angelji in svetniki dobivajo večo slavo po Marijini
pričejočnosti. Scrafski duhovi, ki so od začetka vstvarje-nja v ognji Božje ljubezni goreli, se vnemajo so bolj v Božji ljubezni od Marijine ljubezni. Kerubi, ki so polni Božjo vednosti, dobivajo novo razsvetljenje od Marije. Vse versto angeljev in svetnikov dobivajo večo svetlost in novo vesolje od slave in časti to veliko kraljice." Ali niso tolažbe polne besedo, ki nas imajo z veseljem navdajati in spodbosti, častitljivo nebeško kraljico tako le prositi: Spomni se, o Marija! kako se tudi najviši Serafi od tvojo ljubezni še bolj v ljubezni Božji vnemajo. Tolaži tedaj vso žalostne, in vžgi v vseli merzlih sercih ogenj Božjo ljubezni! Amen.
5. Premišljuj, kako Marijina visokost in slava tudi zemljo razveseljuje.
Ne samo angelji in svetniki v nebesih se vdoležujejo Marijine slavo, ampak tudi mi ubogi grešni ljudje na zemlji. Ako namreč resno hočemo, zamoremo njeno milost doseči,'njeno mogočnost skusiti, in njeno dobrote v življenji in v smerti vživati. Ona ni samo kraljica angeljev, ampak tudi ljubeznjiva Mati usmiljenja za nas uboge grešnike, po spričo vanj i Kristusa samega, kteri je enkrat tako le nji govoril: Preljuba moja Mati! ti si kakor vstajajoča svetla zarja, ktera čez vsa nebesa sveti in vse augeljo razsvetljuje. Ko jo namreč solnco moje. Božje na-toro v tebe prišlo, bila si z njegovo gorkoto čez vse v ljubezni vžgana, in z njegovo svetlobo čez vso z modrostjo osvetljena. Zato jo ni prošnje, karkoli me prosiš, ktere 110 bi vslišal. In vsi, kteri imajo voljo se poboljšati, in po tebi usmiljenja iščejo, zadobijo milost. Kakor namreč gorkota od solnea pride, tako pride po tebi vsako usmiljenje. Ti si obilen studenec, iz kterega revnim usmiljenje izhaja. Zato bo vsak, ki v tvoje ime kliče, v tebe zaupa in želi se poboljšati , zadobi I kes in žalost nad svojimi grehi, zadostenje za nje, moč dobro delati, in na zadnjo nebeško kraljestvo.
Te milostljivc besede naj nam grešnikom dobrovoljno serce, zaupanje v Boga in v Marijo delajo in vzroku je jo,
Kriatuesvo iivljrujr in sim-rt.	tU
— 626 —
ker je Kristus sani obljubil, da hoče vsem milost skazati, kteri so v Marijine prošnje priporočajo. Veseli se tedaj, o grešnik! in zahvali ljubeznjivega Boga za to milostljivo kraljico, usmiljeno Mater in mogočno bosednico. Stopi zaupno k temu Božjemu tronu milosti in reci:
Hvaljen bodi Jezus v Mariji, in češčena bodi Marija v Jezusu in z Jezusom vred na vekomaj! Amen.
O vsegamogočni Očo! jaz te zahvaljujem po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, da si prečisto Dovico Marijo pred vsemi stvarmi za svojo hčer od vekomaj izvolil, in z dvanajstimi prednostmi kakor z dvanajstimi zvezdami čudovitno okinčal, tako da ona s svojo lepoto in slavo vsa nebesa razveseljuje. V zahvalo za to hočemo tvoje sveto imo častiti in moliti d vanajst Očenašev in ("Jcščena-siinarij. (Pri besedi »Jezus" pristavljaj: »kteri te je v nebesa vzel in kronal.")
O prosveta Devica Marija! jaz te spominjam na vse veselje, ki si ga čutila, ko si od Boga tako veliko slavo prejela, da si s svojo svetlobo vsa nebesa razsvetlila, in vse radosti nebeščanom vedno množiš. O najčastitljiviša nebeška kraljica! jaz te prosim po vseh tvojih nebeških radostih, po tvoji kraljevski palici, po tvoji kraljevski kroni, po tvoji preveliki oblasti, časti in slavi v nebesih: zadobi mi od Boga, začetnika vseli milost in studenca vsega veselja, da mu tukaj na zemlji s svetim strahom in veseljem služim, zato da ga bom tamkaj v nebesih v večnem veselji hvalil iu častil. Anicu.
— 027 —
Eno In dvajseto poglavje.
Kristusova slava se kaže v njegovih serčnih spoznovavcih
in mučencih.
Pervi odstavek.
HvetI fttefan in dragi terpijo preganjanje zavoljo
Kriatuaa.
Za god in praznik svetega Štefana.
t,Mi se hvalimo v Bogu po Gospodu našem Jeeusu Kristusu
(Rim. 5, 11.)
1. PremiSljuj, kako je sveti Štefan v svojem življenji invsvoji smerti Kristusovo ime poslavil.
Ker jc število vernih vsak dan bolj naraščalo, izvolili so aposteljni sedem dijakonov, da bi jim v delenji svetih zakramentov pomagali. Med njimi jo bil sveti Štefan naj-imenitniši in najgorečniSi; zato je bil tudi od Judov najbolj preganjan.
Kako je pa svoti Štefan živel, to je on sam v prikazni sveti Brigiti povedal tako le: „Jaz sem od svoje perve mladosti začel Boga ljubiti, ker sem starše imel, ki so skerbeli za zveličanje moje dušo. Ko je pa začel moj Jezus Kristus učiti, poslušal sem ga prav rad; in koj za njegovim vnebohodom sem se aposteljnov po-
J>rijcl, in sem jim z vso ponižnostjo zvesto strcgcl v tem, :ar mi jc bilo naloženo. Ko so pa Judje Jezusa, mojega Boga. preklinjali, sem bil vesel, da som priložnost našel, Ž njimi govoriti, ter sem jih vedno karal zavoljo njib terdovratnosti, pripravljen sem bil, za resnico umreti iu tako svojega Gospoda posnemati." — O sveti Štefan, ti ljubej iu zvesti spoznovavcc resnice! prosi za me, da ljubim Boga in se zvesto deržim Jezusove vere iu resnice!
2. Premišljuj, kako je bil sveti Štefan od Judov * ainnjan.
To popisuje sveti Lukež v apostidjskem djanji. Savel, poznej sveti Pavel, ki je s svetim Štefanom vred v šolo '»odil k Gamalielu, je najbolj silil, da sc ima umoriti.
40*
— 628 —
Bil jo namreč pervi v Sob', in goreč za judovsko postavo, in zato ni mogel terpeti, da jo sveti Štefan v Jezusa veroval , in ga za pravega Boga spoznal. Zato ga je pri gosposki za toži I, in je tudi dosegel, da je bil sveti Štefan kamnjan. Tega pa Pavel ni delal iz hudobnega, ampak iz dobrega namena, kakor je on sam sveti Brigiti razodel, rekoč: »Jaz ti hočem pokazati, kakošen sem bil, in ka-košon namen sem imel takrat, ko jo bil sveti Štefan kamnjan, in zakaj sem bil vreden, da je za me molil. Jaz so nisem veselil čoz terpljenje svotoga Štefana, tudi. nisem mu zavidal njogovc časti; tomveč jaz sem terjal, da ima umreti, ker sem za terdno veroval, da nima prave vere. Ko sem pa videl, da jo dokaj pobožen in poterpež-Ijiv, bolelo me jo v sereo, da jo, kakor sem mislil. neveren. Tudi so mi je smilil in sem iz serea Boga prosil, naj bi mu njegovo britko terpljenje v njegovo zveličanje pomoglo. Zato mi je njegova molitev koristila, in po nji sem iz derečega volka krotko jagnjo postal."
Mesto , kjer jc bil sveti Štefan kamnjan, jo proti vzhodu solnca, ko so gre iz mesta v dolino Jozafat, šest sto korakov od mestnih vrat, kjer jc neki v živo skalo vtisnjena podoba njegovih kolen, komolcev in celega njegovega života. Ko so namreč Judje svetega »tofanakam-njali, rekel jo: »Gospod Jezusi sprejmi mojo dušo!"1) Potem jo pokleknil, in na glas za vpil: Gospod! nc prištevaj jim tega greha. Tedaj jo bil s kamnjem obsut, da je mertev na tla padci; in tistikrat sc je, kakor pravijo, podoba njegovega telesa v skalo vtisnila. Pri tem kam-njauji niso bili samo Judje, ampak tudi veliko kristjanov, kteri so bili, pomilovaje ga, ven prišli, da so ga videli kamnjati, in pa svetega Štefana s svojimi molitvami in svojo pričejočnostjo podperali. So celo Mati Božja jo bila vpričo pri njegovem kamnjauji, in jc goreče za-nj molila, da bi bil v terpljenji stanoviten. Mesto, kjer jo stala, ko je to kamnjanjo gledala, jc unkraj potoka Codrona, blizo
') A p. Dj. 7, 58.
— 629 —
dva lučaja od mesta, kjer jo bil sveti Štefan kamnjan. To mesto je v časti, in romarji dobivajo kosčcke od kamna, na ktorem je Marija stala, da jih iz pobožnosti sabo jemljejo.
3.	PremiSljuj, kaj se je pri Štefanovem pogrebu in v z d i g n j e n j i godilo.
Ko je bil tedaj sveti Štefan kamnjan, pustili so Judje po povelji svojih duhovnov sveto truplo en dan in eno noč nepokopano, da bi ga bile divje zveri pojedle. Ali ne tič, nc pes , nc nobena druga zver ni hotla dotakniti se svetega trupla. Tedaj so ga jc na zadnjo usmilil Ga-malicl, .njegov učenik, in je poskerbel, da so po noči pobožni kristjani sveto truplo vzeli in na njegovo pristavo pet milj od mesta prinesli, kjer so ga z dragimi dišavami pomazilili. sedemdeset dni obžalovali, in potem s častjo pokopali. Ko so pa Judje to zvedeli, vergli so po Ga-maliclovi smerti telesi svetega Štefana in svetega Gamaliela z drugimi svetimi telesi vred v mlako, okoli trideset korakov od mesta, kjer je bil sveti Štefan kamnjan, in so vso nesnago iz mesta nad ta sveta telesa nasipa! i. Ondi sta ostala trupla blizo štiristo let, dokler sc ni sveti Ga-malicl nekemu duhovnu prikazal in mu ukazal, naj Jeruzalemskemu škofu reče, da ta sveta telesa vzdigne. Jn to vzdigujcujc se je godilo tretji dan mesca avgusta v lotu 451 po Kristusovem rojstvu, ter se jc več čudežev pri tem zgodilo.
Ilvaljcn bodi Jezus Kristus za terpljenje in slavo svetega Štefana sedaj in na vekomaj! Amen.
4.	Premišljuj, kako so bili verni zavoljo Kristusa od Judov preganjani.
S prelito nedolžno kervijo svetega Štefana ni bila huda jeza hudobnih Judov vtolažena. ampak še bolj vneta. Koj po smerti tega pervega mučenca so enaki divjim zverinam po mestu letali, in kjer so kristjana našli, pobili so ga na mestu, tako da je bilo še tisti dan dve sto kristjanov pomorjenih. Ker se jih je pa voč poskrilo,
— 630 —
tekali so zdivjani Judje po hišah, može in žene lovili, in pred gosposko postavili. Med temi preganjavci jo bil najhujši Savel, o kterem pravi sveti Lukež:') »Savel pa je zateral eerkov, je hodil po hišah, vlažil može in ženo in jih izdajal v ječo". Marija in aposteljni so molili, in opominjali k stanovitnosti, kadar so bili ubogi kristjani tako sramotno po mestu vlačeni, tepeni in preklinjani.
Na zadnjo so bili še celo vsi kristjani pod smertno kaznijo ne samo iz mesta, ampak iz cclo judovske deželo zagnani. Okoli petnajst tisoč jih je moralo cn dan iz deželo iti in v tujih krajih si prebivališča iskati. Kako neusmiljeno pa so jo s kristjani ravnalo, in kako sramotno so jih iz mesta podili, si lahko vsakdo misli, ker so jim vse premoženje pobrali, in so jih skoraj nago iz domačije, pregnali. Nobeden izmed vernih ni bil v mestu puščen, kakor Mati Božja in pa aposteljni, kakor priča sveti Lukež, rekoč: »Vstalo je pa tisti čas veliko proganjanjo zoper cerkev, ktera jo bila v Jeruzalemu, in vsi so so razkropili po krajih Judejo in Samarije, razun aposteljnov." *)
Premisli, pobožni kristjan! kako jo Mater Božjo serce bolelo, pa tudi aposteljno, ko so s svojimi očmi videli, kako so bili pobožni kristjani tako neusmiljeno biti, tepeni, povezani, pomorjoni, kamnjani, in veliko njih tudi iz mosta zapodenih! Tu so bili Materi Božji ljubo tovaršice vzeli; tu so zvesta serca vsaksebi morala so ločiti. Gotovo 1 t«> ločenje se ni moglo brez solz goditi. Pobožno ženo niso šo utegnilo so posloviti od Matere Božje, ker so neusmiljeni Judje s silo pridcrli v hišo, in spozuovavce Kristusovo ven vlačili, ki so svojo roko proti nebu vzdi-govali, in s solzami Gospoda prosili, naj jim pomore.
To jo bilo pervo preganjanje, ki se jo bilo zoper kristjane vzdignilo, in tako jo veliko svetih ljudi Jeruzalem po sili popustilo. VcČ pa teh pregnanih kristjanov je ostalo tu pa tam po judovski deželi, ker niso vedeli, kam iti. Zato so poslali Judje no samo Savla, ampak tudi
») Ap. «lj. 8, 3. ") Ap. dj. 8, 1.
— 631 —
več družili poslancev v vsa mesta in terge, da bi kristjane preganjali, in ali iz deželo pregnali, ali pa povezali in v ječo pometali; tako da so bili zvesti Kristusovi spozno-vavci povsod preganjani, vezani in v ječo zaperti.
O Jezusi po stanovitnosti pervih kristjanov dodeli tudi meni stanovitnost v dobrem, da bom tvojo ime tudi v britkosti in preganjanji hvalil in častil. Amen.
5. Premišljuj, kako in zakaj so Judje primorani bili, da so nehali kristjane preganjati.
ICo jo po smerti cesarja Tiberija, pet let po Kristusovem terpljenji, cesar Kaj Kaligula vladati začel, nehalo je preganjanje kristjanov, in začelo se jo preganjanje .J u d o v. Ta cesar jo Jude žalil, kjerkoli in kakor koli jo mogel: veleval jih jo bičati, v ječo metati, z lakoto terpinčiti, pobivati in tudi na križ pribivati. Večkrat so sicer poslance v Rim pošiljali in za milost prosili, ali vselej so bili z zasnichom in z zaničevanjem sprejeti. Zato so Judje vsak dan po celem rimskem cesarstvu neizrečeno revo terpeli, begali so od mesta do mesta, in nikjer ni bilo milosti za-njo. V mestu Selovciji jih jo bilo en sam dan pet tisoč Judov umorjenih; to so jo godilo na več krajih, posebno za to, ker Judje niso hotli cesaijeve podobe častiti, in tudi niso hotli pripustiti, da bi so cesarjeva podoba v tempelj postavila. Cesar Kaligula namreč je bil neusmiljen, pa tudi prevzeten mož ter je hotel, da ga imajo vsi kot boga častiti. Zato jo bil ukazal, da se imajo njemu ua čast po celem cesarstvu 'tempeljni zidati, altarji staviti, njegova podoba napraviti in postaviti, in pa daritve mu opravljati. Ker pa niso hotli Judje toga storiti, temveč so hotli raj umreti; zato jih je cesar dokaj sovražil. Ker jo bil sploh strašno neusmiljen, in je veliko ljudi, visokega in nižega stanu, po nedolžnem iz domačijo pregnal, in tudi grozno veleval moriti, bil je on sam peto leto svojega carevanja, v 39. letu svoje starosti, ko je iz gledišča domu šel. od svojih lastnih častnikov umorjen.
— 632 —
Med tem pa sveti aposteljni niso bili leni in nemarni, temvoč so po celi judovski deželi okoli hodili, in sveti evangelij oznanovali. Nekteri so se podali tudi v bližnje dežele, postavim, v Sirijo , Arabijo in v Egipt, in so veliko ljudi spreobernili. Pridigali pa niso nevernikom, ampak samo Judom, ki so v teh deželah živeli. Judov je bilo namreč tolikanj , da niso mogli vsi v svoji domaČi deželi živeti, temveč so bili raztreseni žc po trcli delih sveta. Ko jo pa potem v 41. letu po Kristusovem rojstvu, sedem let po Kristusovem terpljenji, sveti Peter po Božjem razodenji stotnika Kornelija z vso njegovo družino kcrstil, in mu je bilo od Boga zapovedano, tudi nevernike in malikovavce k veri klicati, začel je on in so začeli tudi drugi aposteljni pridigati drugim ljudstvom. Cc so bili aposteljni tudi nekaj časa iz doma, so vendar zopet v Jeruzalem sc vračali, ker sc niso bili še po cclein svetu razšli, temveč to se jo zgodilo šo le deseto leto po Kristusovi smorti, kakor so posname iz zgodeb svetih apo-steljnov. Glej tedaj čudno in nozapopadljivo sodbe Božje; hvali njegovo dobroto in časti in spoštuj njegove zveste služabnike in spoznovavce Kristusove ter rcci:
Molitev.
O sveti porvi mučcnec in levit Štefan! kteri si Kristusa tako serčno spoznal in pridigal, in v svojem terpljenji odperto nebo videl, ter si tudi za svoje sovražnike, preganjavce in kamujcvavcc ponižno molil: jaz to prosim po tej tvoji čednosti in dobrotljivosti, prosi tudi za me; prosi po najdobrotljivišem Jezusovem serci, da bom po tvojem zgledu svojo sovražnike, kakor Bog zapoveduje, ljubil in za njo molil in prosil; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amon.
— 633 —
K vsem svetim m učence m.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vso moč in krepost svetili mučencevl češčon bodi zato sedaj in na vekomaj. Amen.
Vsi sveti mučenci, častitljivi spoznovavci in oznano-vavci Jezusa Kristusa! jaz vas pozdravljam in prosim po vsem terpljenji, ki ste ga imeli prenašati: prosite po vsi kervi, ki ste jo zavoljo Jezusa prclili; prosite za nas po imenu Jezusovem, da bomo mi slabi in revni ljudje v ljubezni do Kristusa in v njegovi veri stanovitni in svoje duše v potorpežljivosti obranili v večno življenje po Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Drugi odstavek.
NvetI Jakob staril Je zavoljo KriMftnita umorjen; apociteljni no razidejo po celem svetu.
Za god in praznik sv. Jakoba, 25. julija.
„ Umoril je pa (llerodei) Jakoba, Janezovega brata, e mečem." (Ap. dj. 12, 2.)
1. Premišljuj, zakaj in pri kteri priložnosti je bil sveti Jakob starši*) najprej v jot. in mučen.
Po Kaliguli je rimski eesar postal Klavdi, v 41. letu po Kristusovem rojstvu, in je earoval celili štirnajst let. Ia eesar je bil perva leta Judom prijatcl, in je vsa povelja svojega spreduika zoper Jude preklical. Dal jim je tudi zopet kralja, namreč Herodeža Agripa. vnuka He-rodeža Velikega, in mu jc dal celo kraljestvo, kakor ga je imel njegov ded. Judje so začeli tedaj zopet ošabno se nositi, uboge kristjane povsod preganjati Jn terpinčiti. Prigovarjali so tudi svojemu kralju, da naj nc samo ljudi nizkega stanu, ampak tudi aposteljne vjamc in pomori.
*) Imenuj« se s t a r S i ta Jakoh. da se Ioei od druzoga aposteljna tega imena, ki Be kliče zato mlajii, in je bil llfejer sin.
— 634 —
Zato jo dal najprej, da bi bil Judom vstregel, svetega Jakoba staršega, brata svetega Janeza evangelista, v ječo vreči in no dolgo potem nepreslišanega umoriti.
2. PromiSljuj gorečost svetega Jakoba staršega za z veli Sanjo .duš; za voljo Cesar so mu bili Judje tudi najbolj nasprotni. Drugi aposteljni so pridigali no sosed-
Judejo prišel, jo učil v Judeji in Samariji, kjer jo nekaj let pridigal in veliko čudežev storil, tako da so jo veliko Judov in Samarijanov spreobernilo. To ni bilo prav farizejem in pismarjem, kteri so mu povsod nasprotovali in ga žalili, kjer in kakor so mogli. Takrat jo živel imeniten čarovnik, Hermogen mu jo bilo ime, kteri jo, spodboden od farizejev, svojega učenca Fileta poslal, naj s svojo satansko umetnostjo svetega Jakoba premaga. Filct pa je bil z velikimi čudeži, ki jih jo sveti Jakob delal, tako ganjen, da jc k svojemu učeniku se vernil in rekel: Jakob je človek Božji, nobena satanska oblast mu ne more prav nič škoditi. Pristavil jo tudi, da lioČe postati njegov učencc in v Jezusa Kristusa verovati.
Tedaj jo Hermogen noki s svojim , čarovaujcm storil, da se Filct ni mogel ganiti z mesta, ter so mu jo posmehoval , rekoč: Naj prido sedaj Jakob in naj te reši! — Ko jo sveti Jakob to zvedel, poslal mu jo svojo potno ruto, rekoč: „Naš Gospod Jezu^ Kristus odveže, kar je zavezano." Tedaj jo mogel Filct z mesta ganiti so in jo prišel k svetemu Jakobu. Zavoljo tega jc Hermogen strašno se vjezil in jo poslal voliko hudičev, naj svetega Jakoba v želczjc zvezanega k njemu pripeljejo. »Sveti Jakob pa je ukazal hudičom, naj čarovnika zvežojo in k njemu pripeljejo. Tedqj so hudiči čarovniku roko za herbtom zvezali, dobro ga omlatili in k aposteljnu pripeljali. Apostelj ga jo tako resno posvaril in prepričal, da je svojo satansko umetnost popustil, vso svojo bukve sežgal, sveti kerst prejel, svojo premoženjo vbogajine razdelil in postal boga-bojoč kristjan. Tako sporočilo.
nih deželah; sveti Jakob
— 635 —
3. Premišljuj terpljenje in smert svetega Jakoba aposteljna.
Spreobernjenjo Hermogena in več drugih jo farizeje in pismarje tako razserdilo, da so na-nj planili, in nek pismar, po imenu Jozija, mu je vergel verv okoli vratu ter ga je pripeljal pred kralja Herodeža Agripa. Ko so ga tedaj farizeji hudo tožili, obsodil gaje Herodež, da se mu ima glava odseči. Sveti Jakob je Sel vesel v smert. Med potjo je mertudnega z znamenjem »vetega križa ozdravil. Ko je Jozija to videl, bil je v serci ganjen, padel je na kolena pred svetega Jakoba, prosil ga jo za odpuščenje in za sveti kerst. Sveti Jakob ga jc objel, in rekel: „Mir bodi s tabo, moj brat!" in jcrabeljna prosil, naj mu prinese en malo vodo. Ko je vode dobil, in Jozija vpričo vseh ljudi kerstil, razserdili so sc Judje hudo, in so Jozija pred kraljem zatožili. Kralj je ukazal, naj se oba umorita in njuni telesi psom veržeta. Vsi sveti aposteljni so bili tukaj vpričo, in so žalostno gledali, kako mora sveti Jakob po nedolžnem umreti. Sveti Jakob je bil pervi med aposteljni, da je bil mučen; on je sel vesel v smert in jo bil z Jozijem yrod ob glavo djan 24. dan marca. Nekteri pa pravijo, da jo bilo 25. dan marca, deset let po Kristusovi smerti. Kristjani so na skrivnem njegovo sveto truplo vzeli, in ga na Špansko odnesli, kjer še dan današnji počiva, in kamor verni od vseh kiajev romajo.
O sveti Jakob! jaz obiskujem v duhu tvoj sveti grob, in častim tvoje sveto truplo. Oh! prosi Jezusa in Marijo, da tudi meni, kakor so tebi, v življenji in v smerti pomagata. Amen.
4. Premišljuj čudno rešitev svetega Petra.
S tem, da jo dal svetega Jakoba umoriti, si je kralj Agripa veliko hvalo pri Judih zadobil, ker jim jc bil s tem dokaj vstregel. Zato pravi sveti Lukež: Ko jo videl, da jo to Judom všeč, dal je tudi šc Petra vjeti. In ko ga je bil vjel, djal ga je v ječo, in ga jo dal Šestnajstim
— 636 —
vojakom varovati. Sveti Peter jo tedaj bil v ječi in je vsak dan svojo smert pričakoval. Aposteljni pa in vsi verni so bili tega dokaj žalostni, in so noč in dan molili, da bi ga Bog iz te nevarnosti rešil. In Bog je njihove molitve vslišal; tisto noč , prodno je imel biti umorjen, se mu jc angelj v ječi prikazal, in ga jo peljal iz ječe.
O milostljivi Gospod! reši svojo cerkev in svoje služabnike iz vseh nevarnost! Amen.
5. Premišljuj, kako so se sveti aposteljni po vsem svetu razšli.
Ker so tedaj aposteljni videli, da ne morejo več v judovski deželi ostati, podali so se zjutraj vsi na skrivnem iz mesta, in so se sešli v neki jami na oljski gori, kjer Sc dan današnji dvanajst stebrov stoji v spomin dvanajsterih aposteljnov. Tukaj jim je sveti Peter ginljivo govoril in jim dokazal, da si niso več svojega življenja svesti v celi judovski deželi, in da je tedaj čas prišel, da se razidejo po vsem svetu. Akoravno jo ta govor aposteljne z žalostjo napolnil, ker so imeli vsaksebi iti, vendar so se vdali v voljo Božjo zavoljo zvoličanja duš; zapisali so tedaj najimenitniše dežele tega sveta, kakor menijo nektori, na lističe; zložili so dvanajst členov vere ali morebiti so jih zapisali (saj so jih bili do sedaj že vedno učili in pridigali); po opravljeni molitvi jo vsak zmed njih en listek potegnil, da jc videl, v ktero deželo sveta mu jc odločeno iti evangelij pridigat; mogoče pa tudi, da so tudi med sabo se le prijazno pomenkovali, in z besedo vsakemu odmenili, kam da ima sc podati. Ko jo bilo treba sc ločiti, so eden druzega objemali, in serčno se poljubovali. Eden je podal druzemu roko, in jc jokaje govoril: Sedaj pa, Bog te obvaruj, ljubi prijatcl! Jezus Kristus, naš ljubi Učenik, bodi vselej z nami in nas ovaruj vseh sovražnikov. Na zadnje so šli še k Materi Božji, da so od nje slovo vzeli. Priporočili so sc v njeno sveto molitev, in so jo prosili za. njeni materni blagoslov. Devica Marija jih jo blagoslovila in jim rekla: „Bog nebeški OČe
— t>t>637 —
vas blagoslovi. Moj ljubi Sin, Jezus Kristus, vas ovaruj. In Tolažnik, sveti Duh, vas tolaži. Amen." Ter je znamenje svetega križa čez njo storila, in so je začela vsa ginjona jokati. Tako so so aposteljni z objokanimi očmi ločili in so po svetu razšli. Zgodilo so jo to v 44. Kristusovem letu, deset let po njegovem častitljivem vnebohodu.
Sli so tedaj aposteljni, eden som, drugi tje, brez zlata, brez srebra, brez jedi in pijače, brez obleke in obuvala, ubogi in potrebni, in zapuščeni od vseh ljudi. Iti jim je bilo v daljne, neznane dežele, med tujo, divje, sirove ljudi, da bi zoper malikovanjo in zoper vsako krivo vero pridigali in učili, drugo službo Božjo vpeljali in ljudi drugače živeti učili. Imeli so namreč maliko odpravljati, tempeljno malikovavske podorati, in vso nevero odpraviti. Tu pomisli, koliko dela in truda jih je to stalo, in da brez posebne pomoči Božje oni ne bi bili mogli ničesar opraviti. Saj smo vsi taki, da no zapuščamo radi tega, Česar smo sc od pervo mladosti naučili, in kar so naši starši in dedje deržali. Veliko teh ljudstev tudi res jo bilo, da niso hotli svojo staro vero in svojih zmot opustiti, in da so so na vso moč aposteljnom zoperstavili. Zato so bili ti ubogi možje mnogokrat zasmehovani in zaničevani, sovani in tepeni, preklinjevani, zapodeni in pregnani, mučeni in terpinčeni, in na zadnjo mnogoverstno pomorjeni in pobiti. Na vso to spomni so in moli njim na čast to le molitvico:
Hvaljen bodi Kristus v svojih aposteljnih in od vseh svojih učencev, sedaj in na vekomaj! Amen.
Vsi sveti aposteljni, evangelisti in apostoljski možje! prosite oh I prosite za me, da bom po vašem zgledu z molitvijo in z naukom, z besedo in z djanjem, in na vsak mogoč način za zveličanje svojo duše skerbel, in Božjo čast in slavo pospeševal, po Kristusu Jezusu, (JoBpodu našem. Amen.
— 638 —
K svetemu Jakobu staršema.
O sveti Jakob! kteri si bil od Marije obiskovan in potolažen, in si pervi iz vseb aposteljnov krono muče-niŠtva dosegel: sprosi in zadobi nam pravo ljubezen in stanovitno pobožnost k Jezusu in Mariji. Amen.
Tretji odstavek.
Sveti Pavel od Judov vedno preganjan in na zadnje od eeaarja mnten.
Za god in praznik svetih aposteljnov Petra in Pavla, 29. junija.
„0n mi jc izvoljena posoda, da nese moje ime pred nevernilte in kralje in Izraelove otroke. Pokazal mu bom namreč, koliko mu je treba za moje ime terpeti." (Ap. dj. 9, 15. 16.)
1. IVemiSljuj, kako je Bog kralja A gripa zavoljo njegovega napuha in proganjanja kristjanov tepci.
Pod tem kraljem so bili Judje dokaj prevzetni, in so kristjane, kar jih je Se v deželi bilo, žalili in preganjali, kjer in kolikor so mogli. Ali ta judovska prevzetnost ni dolgo terpela, ker je ta njih kralj, potem ko jc bil umoril svetega Jakoba, in svetega Petra v ječo zaperl, samo dve leti šc živci in potem žalostno smert storil. Ko je namreč v 40. letu po Kristusovem rojstvu v Cezaroji cesarju na čast velik praznik obhajal, in ves v zlato in srebro oblečen k ljudstvu govoril, imenovali so ga pričejoči, prilizovaje se inu, boga, rekoč: Do sedaj smo menili, da si človek, sedaj pa vidimo in slišimo, da je v tebi nekaj nadčloveškega. Tvoj glas ni človešk, ampak Božji glas.
Ker je častilakomnemu kralju ta hvala ilopadla, in se jc čez mero napihoval , zato ga je angelj Božji r. neozdravljivo boleznijo vdaril; koj tisto uro ga jc tako strašno začel trebuh boleti, da so ga morali proč nesti. Ker je njegova bolezen vsako uro hujša prihajala, in je ljudstvo slišah», da mu je umreti, valjali so se možje in ženo v rasovnikih in spokoruili oblačilih prod kraljevo
— 639 —
hišo po tleh, in Boga prosili, naj bi njih kralju življenje zdaljšal. Dobro so namreč vedeli, ako on umerje, da dobijo težko več svojega lastnega kralja, temveč da bodo zopet pod težkim rimskim jarmom zdihovali. Kralj je večkrat skoz okno doli pogledal, in dobro se mu je zdelo, da ljudje tako za-nj molijo. Toda vsoto ni nič pomagalo, ker je bil živ od červov sneden in je prežalostno smert storil. —' O najponižniši Jezus! ovaruj nas škodljivih Červov prevzetnosti in napuha!
2. PremiSljuj veliko preganjanje, ki gaje sv. Pavel zavoljo Kristusa od Judov vedno terpeti imel.
Ko je v 58. letu po Kristusovem rojstvu v Jeruzalem se ventil, potem ko jo bil daleč po svetu sveto .Jezusovo vero že razširil in ko je svete binkoštne dni v tempeljnu svojo molitve opravljal, planili so Judje na-nj in vpili: „Pomagajte, možje Izraelci!" ta je tisti človek, kteri zoper postavo in zoper to sveto mesto in zoper Jude povsod uči in pridiga. Na to vpitje se je celo mesto Jeruzalem streslo, veliko ljudi je v tempelj sililo, kjer so svetega Pavla zgrabili, ven iz tempeljna vlekli in ga tepli in bili, malo da ga niso zadušili in ubili.
Polkovnik rimskih vojakov, ki je bil v Jeruzalemu, ko je videl, da se jo mesto »puntalo, jc s svojimi vojaki zraven prihitel in jim je Pavla iz rok izpulil. Vojaki so ga v dve verigi uklonili in polkovnik ga je vprašal, kdo da je in kaj je storil. Derhal jc pa tako strašno vpila, da ga ni mogel nič slišati in zvedeti. Zato ga je s silo sabo peljal na grad. Vsa derhal pa jo le za njim derla, iu.ko zdivjaua vpila: »Proč ž njim;" on ni vreden, da živi. (inječa jo bila pa tudi taka, da Pavel ni Sol, temveč so ga vojaki nesli. Iz vsega tega so vidi. kako serditi so bili Judje na kristjane, in kako neusmiljeno so ž njimi ravnali.
Ko je tedaj Pavel do stopnic prišel, ki deržijo na grad, jo prosil polkovnika, naj mu dovoli, da bo ljudstvu kaj govoril. Iu ko mu jc bilo to dovoljeno, začel je tako
— 640 —
le:1) „Možje, bratje in očetje! poslušajte. Jaz sem Jud, rojen iz Tarsa v Ciliciji, zrejen pa v tem mestu. Jaz sem bil tako goroč za postavo, da som kristjane preganjal, vezal in v ječo metal. Ko som pa enkrat v Damask šel, da bi kristjane tudi tam povezal in v Jeruzalem zvezane pripeljal, obsvetila mo je opoldne blizo Damaska nagloma velika svetloba z neba, tako da sem se silno prestrašil, s konja na tla padci in slišal glas, kteri mi jo rokel: Savel, Savel 1 kaj mo preganjaš? Jaz sem pa odgovoril: Kdo si, Gospod? In glas mi jo rokel; Jaz sem Jezus Nazarenski, kterega ti preganjaš. In sem rokel: Kaj naj storim, Gospod ? Gospod pa mi je rekel: Vstani, pojdi v Damask, in tam so ti bo vso povedalo, kar ti jo storiti. In tako sem slep prišel v Damask; tri dni nisoni nič videl, pa tudi no jesti no piti nisem mogel. Ko sem pa kerst prejel, spregledal sem zopet, in tu sent začel Jezusa Kristusa povsod pridigati."
Ko je sveti Pavel to, in še več druzega enakega govoril, so začeli Judjo zopet ko zdivjani kričati: Proč ž njim; on ni vreden, da ga zemlja nosi! Metali so tudi oblačila in prali kviško, in so tako vpili, da ni razumel eden druzega. Polkovnik tedaj jo ukazal Pavla odpeljati. Drugi dan se je zbor sešel, da bi Pavla zatožili in v smert obsodili. Ko je tedaj Pavel pred zborom stal, rekel je: Možjo, bratje! jaz som z vso dobro vestjo hodil pred Bogom do današnjega dne. Komaj pa jc to rekel, ukazal ga jo veliki duhoven po ustih udariti. Vstal je tudi tak razpor med njimi, da so je polkovnik bal, dane bi Pavla raztergali, ter je zapovedal vojakom doli priti, in ga potegniti zmed njih. /arotilo so jih jo pa več ko štirdeset mož, da nočejo nič jesti no piti, dokler Pavla nc ubijejo. Zato jo bil prisiljen polkovnik , ko jo za to zvedel, po noči z veliko trumo koujikov in pešcev ga iz Jeruzalema v Cezarcjo k deželnemu poglavarju poslati.
3. Premišljuj, kaj je sveti Pavel v C e za rej i delal in terpel.
') Ap. dj. 22, 1 in napi-rj.
— 641 —
.Judje so bili čez mero jezni, da jim jc Pav^I ušel; zato so veliki duhovni in več starešinov v Cezarejo šli, ga pri deželnom oblastniku tožili, rekoč: Našli smo tega dokaj nevarnega človeka, poglavarja krivoverc Nazaro-čanov, kteri napravlja punte zoper vse Jude po vesoljnem svetu; kteri jo skušal tudi tempelj oskruniti; tedaj smo ga zgrabili in hotli po naši postavi soditi. Prišel jo pa zraven polkovnik, in ga je z veliko silo potegnil iz naših rok. /ato ga tožimo in prosimo, da ga po pravici kazniš. Sveti Pavel pa jo svojo nedolžnost tako skazal, da tožniki niso mogli nič opraviti.
Čez nekaj dni jo šel deželni oblastnik Feliks s svojo ženo Družilo, ki jo bila Judinja, k svetemu Pavlu, poslušat, kaj uči iu kaj meni od Kristusa. Sveti Pavel pa jo začel tako resno govoriti od pravice, od čistosti in od prihodnje sodbe, dajo bil Feliks ves prestrašen. Sveti Pavel ni zastonj pridigal opraviči, ker jo bil Feliks krivičen sodnik in jo Judom veliko krivic storil. Ker ga jo veliki duhoven zavoljo tega pokaral, ukazal gaje Feliks v njegovi lastni hiši na skrivnem umoriti. Feliks je bil tudi ucčistuik; ko jo namreč deželni oblastnik postal , in Družilo, hčer kralja Agripa videl, ki jo bila z Emonsenskim kraljem omožena, zaljubil so je va-njo. in jo je pregovoril, da jc svojega moža popustila, in da je njega vzela. Tedaj ni čuda, da je sveti Pavel pridigal od Čistosti iu od poslednje sodbe, tako da se je Feliks ve« prestrašil.
Ker so Feliks pa ni poboljšal, zatožili so ga Judje pri cesarji, kteri gaje od službo odstavil, in je na njegovo mesto poslal Festa za deželnega oblastnika. Ko je prišel Fest na Judovsko, prosili so ga duhovni in starešine judovskega ljudstva. naj jim Pavla iz Cezarejo v Jeruzalem pošlje; mislili so namreč ga na ti poti ubiti. Ker pa jim Fest te prošnje ni dovolil, prišli so vdrugič v Cezarejo, Pavla tožit. Tožili so ga sicer velikih rečeh, toda skazati niso nič mogli, ker jc sveti Pavel dokazoval, da se ni pregrešil ne zoper postavo, ne zoper tempelj, ne
Kriktii-vro litljnije in «in*rt.	41
— 642 —
zoper cesarja. Tedaj mu reče Fest: Ali hočeš iti v Jeruzalem, da bom tam tvojo reč razodel? Sveti Pavel pa je dobro videl, da so mu Judje to misel vdahnili, zato da bi ga mogli po poti umoriti. Zato je rekel: Judom nisem nič žalega storil, kakor dobro veš. Ako pa jim nisem nobene krivice storil, ne more me tudi nobeden njim izdati. Pred cesarjevim sodnim stolom stojim; na cesarja kličem. Fest je rekel: Na cesarja si klical, k cesarju pojdeš. Tedaj je bil sveti Pavel kmali po tem kot jetnik v železje vkovan, k cesarju poslan in je ostal v Rimu dve leti kot jetnik, z verigami obdan, in od vojakov varovan, vendar pa tako, da ga je smel obiskati kdor koli; tedaj jih je veliko zmed Judov in maliko-vavcev spreobernil.
4. Premišljuj, kako je sveti Pavel mučeniško smort storil.
Kako se mu jc pred cesarskim sodnim stolom godilo,
Sosname se dovolj iz njegovih listov pisanih Timoteju in rugim. Cesar Neron je bil kervoželjen mož in velik ne-čistnik. On je dal umoriti svojo lastno mater, sestro, svojega učitelja in več druzih izmed najbližnjih in najboljih prijatlov. On jo sovražil kristjane, sveto vero in čednosti; bil jc trinog in bolj živina kot človek, ki ni vprašal nič za pamet, ampak le za svojo termo; tedaj je tudi svetega I'avla tako nemilostno sprejel , da so ga vsi njegovi učcnci in prijatli zapustili, ker so se bali, da no bi imeli zavoljo njega dosti terpeti. Tako namreč piše Timoteju: „Pri mojem pervem odgovarjanji me ni nobeden podperal, temveč vsi so me zapustili. Naj se jim to ne prišteva za hudo. Gospod pa mi je pomagal , in me potcrdil; bil som otet iz levovega žrela4-,*) to jc, cesarja, ki jc bil tako neusmiljen, da jc bil divji zveri enak. Zato ga je tudi, akoravno nedolžnega, dve leti vjetega imel, po tem pa vendar zopet izpustil. Ko je bil tedaj sveti Pavel zopet iz ječe izpuščen, šel je na Kpanjsko in še na druge kraje
') 2 Tiro. 4: 1*5. 17.
— 643 —
sveta, da je pridigal in učil, in je Se osem let sveto vero oznanoval in veliko duS Bogu pridobil. Potem je zopet v Ilim prišel in kmalo potem je bil s svetim Petrom vred umorjen na povelje rečenega cesarja. Bil je pa sveti Pavel ob glavo djan.
Hvaljen bodi Jezus Kristus v svetih aposteljnih Petru in Pavlu in od nju, sedaj in na vekomaj 1 Amen.
O sveta aposteljna, Peter in Pavel! prosita Boga za me, da Kristusovo ime s serccm in z ustmi, z besedo in z djanjem častim in posvečujem. Amen.
Četerti odstavek.
Sveti Jakob mlaj61.
Na njegov praznik, pervi dan majnika.
t,Sedi Jakob je prosil Boga rekoč: Gospod! odpusti jim, saj ne
vedo, kaj delajo." (Rim. Brevir, 1. maja.)
1. Premišljuj pobožno življenje svetega Jakoba mlajšega.
Ker jc bil sveti Pavel Judom iz rok ušel, zato so hotli vso svojo jezo nad svetega Jakoba izliti. Bil jc pa Klcofov sin, od maternega telesa Bogu posvečen, ni nikoli mesa jedci, nikoli vina pil; vse svoje dni iz samo ponižnosti ni nikoli suknenih in dragih oblačil, ampak vselej le lanena in hodna oblačila na sobi imel. Aposteljni so ga v Jeruzalemu za škofa pustili. On je bil skoraj vedno v tempeljnu, in je klcč6 ondi molil za grehe ljudstva tolikanj, da jc koža na kolenih se mu tako vterilila, kakor da bi bila od kamela. Zavoljo tega svetega življenja ga je celo ljudstvo spoštovalo in za svetnika der-Žalo; zato so ga tudi Judje tako dolgo v Jeruzalemu tcrpeli.
Ko pa niso mogli si svoje jeze ohladiti nad svetim Pavlom, in je bil tudi Fest poto loto potem umeri, in tedaj niso imeli na Judovskem nobenega deželnega oblastnika; umorili so svetega Jakoba, kakor Hegesip, prestar
41*
— 644 —
katoliŠk zgodovinar, njegovo terpljenje popisuje, ki ga hočemo tudi mi premišljevati.
2. Premišljuj slavno spričevanjc svetega J akoba mlajšega.
Ker jih jo po pridigah in naukih svetega Jakoba veliko Judov, in tudi zmed bolj imenitnih, v Kristusa verovalo, začeli so farizeji in pismarji, pa tudi drugi Judje puntati, in močno tožiti, da so mu tako lo govorili: Mi to prosimo, ker ljudstvo Jezusa spoznava za zveličarja in je tedaj se dalo premotiti, da ti ljudstvu govoriš, in vse tisto, kteri so danes k velikonočnemu prazniku prišli, o Jezusu prav in resnično podučiš. Tebi namreč veru jemo vsi; tudi celo ljudstvo spričujc, da si pravičen in da ne gledaš nobenemu v obraz. Stopi tedaj verh tempeljna, zato da to zamorejo vsi videti in slišati.
Ko so pismarji in farizeji svetega Jakoba verh tempeljna pripeljali, govorili so mu: O pravični mož! tebi zamoremo verovati, kar rečeš. Glej! ljudstvo veruje na Jozusa križanega in so gotovo moti; povej nam ti, kaj imamo deržati od Jezusa križanega. Sveti Jakob jo na glas odgovoril: Kaj mo vprašate' od Jozusa, Sinil človekovega? On jo Bog, in sedi v nebesi b na desnici Božje moči, in bo prišel v oblakih , sodit žive in mortve. Vsi pričejoči kristjani so so začeli iz serca veseliti, Boga hvaliti in na glas prepevati: Hosana Sinu Davidovemu, hosana na visokosti! Pismarji pa farizeji so kričali: Tudi pravični se moti. Potem so med sabo govorili: Ali nismo neumni, da smo mu sami dali, očitno o Jezusu pričati priložnosti? Da no bi tedaj ljudstvo verovalo, verziino ga doli. Tedaj so vsi serditi k njemu pristopili in pravičnega, nedolžnega moža z visoko strehe naglo doli vergh. Akoravno jo bil sveti apostelj ves pobit od tega nevarnega padca, vendar jo vso svojo moči zbral, pokleknil« oči in roko proti nebu vzdignil, in molil za svojo sovražnike, rekoč: ,Gospod ! odpusti jim; saj no vedo, kaj delajo."
— 645 —
3. Premišljuj na zadnjo srci-no smort svetega Jakoba mlajšega.
Tako je na pol mertvi in pobiti apostelj tako milo in ljubeznjivo za Bvoje morivoe molil, da bi bil tudi kamnita scrca omečil. Zdivjani ljudje pa niso bili omečeni, temveč so v svojem satanskem sovraštvu k njemu prihiteli , kamnjc poberali in na-nj metali. Vendar je bil med njimi duhoven, Itehabov sin, ki je skušal ljudstvo vtolažiti, rekoč: Kaj počenjate, vi hudobneži; pravični mož pro3i Boga za vas, in vi ga hočete s kamnjem pobiti ? Ali vendar je nek valjavee, ko zdivjan, pristopil in je svetega Jakoba z batom po glavi udaril in ga tako umoril. Zgodilo se je to leta 63, devet let pred razdjanjem Jeruzalema, potem ko je bil trideset let v Jeruzalemu.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus v čednosti, terpljcnji in smerti, in pa slavi svetega Jakoba, sedaj in na vekomaj! Amen.
O sveti Jakob, Gospodov stričnik! kteri si so zdor-Ževal mesa in vina, in vsake močne pijače; kteri si bil z vcrli tempeljna doli pahnjen in vos pobit Že svojo sovražnike Bogu izročil: prosi, oh! prosi Boga nas, da bomo trezno in zmerno živeli, za svoje sovražnike Boga prosili, na zadnje pa kot Jezusovi bratje, in kot zvesti otroci Boga in Marije srečno uinerli. Amen.
Peti odstavek.
Sveti Janez evangelist.
Za njegov praznik 27. decembra.
vteter je videl učenca, kterega je Jetut ljubil.'1 (Jan. 21, 20.)
Ker ne moremo vseh zgodcb in življenja svetili aposteljnov tukaj povedati, hočemo vendar šc življenjo tega
— 646 —
ljubeznjivega Jezusovega učenca na kratkem popisati in premišljevati.
1.	PremiSljuj življenje tega svetega aposteljna.
Oče njegov, kakor spričujcjo evangelisti, je bil Zebe de j, pobožen, priprost mož, bil jo ribič; njegova mati, ki se imenuje sicer mati Zebedcjevih otrok, se je klicala S al o me, ki je bila hči brata svetega Jožefa. Kristus in Janez sta bila blizo iste starosti: ker sta si bila tako blizo v rodu in prijatla, sta že v otročjih letih večkrat vkupej bila. Ni tedaj čuda, da jo Janez tak svetnik postal, ker se je od Jezusa navadil sveto živeti. Po Kristusovem vnebohodu do časa, ko so se aposteljni po vsem svetu razšli, kar so je leta 44. godilo, to je, deset let po Kristusovi smerti, bival je sveti Janez v Jeruzalemu, in je stanoval pri Materi Božji na gori Sion v majbni hišici, kjer je vsakdan sveto mašo bral in Marijo obhajal.
Potlej pa jo šel v malo Azijo in jo tam kristjane učil, ktero je bil sveti Peter spreobernil. Vzel pa je sabo tudi Mater Božjo, ker jo hotla zavoljo trinoštva kralja Agripa za nekaj časa pobegniti. Po smerti Matere Božje je sveti Janez obhodil tudi še druga kraljestva proti solnčnemu vzhodu, in jim je sveti evangelij pridigal. V teh kraljestvih je bival blizo petdeset let, in jo mnogo pre-terpel od divjih in sirovih ljudi, posebno pa od krivo-vercev Apolonija in Ebjona, ktera sta, kakor so misli, rimsko oblastnike pregovorila, da ga jo deželni oblastnik malo Azije, starčeka od dva in devetdeset let, za časa neusmiljenega cesarja Domicijana, z verigami zvezanega v Itim poslal.
2.	Premišljuj njegovo terpljenje in stanovitnost.
Ko jo prišel sveti Janez pred cesarja in jc stanovitno stal v veri, ukazal ga jo cesar vsega ostriči, do nazega sleči, in v kotel vročega olja djati. To britko terpljenje je sveti Janez voljno in veselo terpel in je bil iz serca pripravljen, zavoljo Kristusa smert terpeti. Ker ga je pa
— 647 —
hotel Bog v tolažbo vernih kristjanov še dalj na svetu ohraniti, zato se mu je godilo kakor trem mladenčem v babilonski peči; vroče olje namreč mu ni prav nič škodilo, temveč, potem ko je nekaj časa v vročem olji sedel in Bogu hvalo prepeval, prišel je na zadnjo bolj čvorst von, kakor je bil notor šel. Tedaj so je cesar razsordil in ukazal, da naj sc mu strupa poda, in tako umori. Sveti Janez je vzel čašo polno najhujšega strupa, je storil čez njo znamenje svetega križa, in jo je izpil, in strup mu ni tudi nič škodoval. *) Cesar ga je zavoljo tega na otok Patmos poslal. Ta otok, ki mu sedaj pravijo Palmosa, je deset milj od Efeza; od Jeruzalema pa sto pet in dvajset milj proti severozahodu. V okrogu ima ta otok osem milj in ima več tergov in vasi. Tukaj je ostal sveti Janez tako dolgo v pregnanstvu, dokler ni tisti grozovitni cesar umorjen bil; vsak dan jo moral z drugimi kristjani težko delati; na to menda merijo tiste besedo v njegovem skrivnem razodenji, ki jib jo pisal kristjanom v mali Aziji, rokoč: „Jaz Janez, vaš brat in tovarš v britkosti in po-terpežljivosti v Jezusu Kristusu." ') Pa tudi v tem pregnanstvu ni jenjal svetega evangelija oznanovati, temveč je storil, da so so vsi k sveti veri spreobernili, kolikor jih jo bilo na otoku.
3. Premišljuj, kako jo sveti Janez s svojo roko in svojim peresom Jezusovo ime p osla vil, in spisal skrivno razodenje.
Potem ko jc bil sveti Janez pet let na tistem otoka v pregnanstvu, bil je enkrat v duhu zamaknjen, in jc videl čudno reči od prihodnjega stanu svete cerkve, ktero prikazni je na Božjo povelje spisal in nam zapustil. Ko jo bil pa grozovitni cesar od nekega moža, ki je bil pred njega prišel, prehoden in umorjen, in jo bil Ncrva namesti njega za cesarja izvoljen, so bili vsi iz pregnanstva
*) Zato malajo svetega Janeza s kelihom v roki, iz ktereea sc strupena
kača, podoba strupa, vzdiguje. ') Skriv. raz. 1, 9.
— 648 —
nazaj poklicani. Tedaj je prišel tudi sveti Janez, osem in devetdeset let star, potem ko je bil sest let na otoku Patmos, zopet v Efez, kjer je bil od vseli kristjanov z največim veseljem sprejet.
4. Premišljuj, kako je sveti Jaue/. svoj evangelij p i s a 1.
Potem ko je iz pregnanstva prišel , živel je še tri leta, storil je veliko čudežev, ie več mertvih obudil, imel je prepire s krivoverei, pisal je več pisem vernim, in je spreobernil veliko tisoč ljudi k pravi veri. Ko je bil od azijatekih škofov (nektori pravijo, od prebivaveev otoka Patmos) naprošen, naj bi spisal evangelij , dal se je na zadnje sprositi, da je napovedal molitve iu post, ter se je s svojimi učenci na neko goro podal, svoje roke razpel proti nebu, in ondi je bil zamaknjen. Tedaj je neki začelo grometi in bliskati, kakor na gori Siuai, ko je Mojzes dobil postavo Božjo; ob koncu tega nenavadnega vremena je b!išal iz oblakov te besede: „Y začetku jc bila Beseda, in Beseda jc bila pri Bogu itd.* Ta čudna prikazen je svetega Janeza zagotovila, daje Božja volja, da sjiiŠe sveti evangelij; kar jc tudi zvesto storil; in vse, kar so bili drugi evangelisti spustili, je pridno izpolnil in zapisal.
5. Premišljuj srečni k o n e c njegovega življenja.
Ko jc bil sto let star, in je bil uro svoje smerti že zdavno napovedal, vzel je k sebi veliko duhovnov in cerkvenih služabnikov, da tudi veliko pobožnih izmed ljudi, je šel ž njimi ven iz mesta ua goro, jo ondi pokleknil , ter sebe in vse verne ljubemu Bogu priporočil. Ko jc od molitve vstal, ukazal je, naj mu grob skopljejo, ker bo kmalo umeri. Tedaj so začeli njegovi učenci britko jokati in žalovati, da jih ljubi oče zapusti. On pa jih jo v Kristusu tolažil in je od vseh slovo vzel. Oni pa so prosili, naj jim naposled kak dober nauk da. Tedaj je rekel sveti Janez: „Otročiči moji! ljubite sc med sabo!" Oni so mu rekli: Oče, kaj nam je še storiti? Sveti Janez jim reče: „OtročiČi moji! ljubite se med sabo!" Oni pa
— 651 —
mu rečejo: In potic kaj še, očka? On jim zopet pravi: TLjubite bc med sabo!" Na zadnje so se naveličali, da jim vedno tisto odgovarja, iu bo mu rekli: Učenik! zakaj nam vedno iste besede praviš? In 011 jim odgovori: „Zato, ker jc Gospodova zapoved, in če se ta izpolni, je dovolj."
Potem je vzel od vseli slovo, oblekel se jc v mert-vaško obleko, vergel jc svoj plašč v grob, storil jo znamenje svetega križa, pa jo v grob se vlcgcl. svoje roko sklenil in rekel; ako vidite, da sem v Gospodu zaspal, pa zagrebite me iu pustite moje truplo v miru počivati. Potem je rekel: „ Pridi, Gospod Jezus!" Mod takimi zdih-Ijeji goreče ljubezni Božje jc mirno zaspal. Njegovi učenci pa so silno žalovali in v mestu oznanili, kako je njih ljubi učenik umeri in vsi so ga objokovali in obžalovali. Drugi dan jih jo šlo več zmed njih k grobu, da bi še enkrat njegovo mertvo truplo videli, našli pa niso nič , kakor samo njegovo obleko; kar sc jo ljudstvu dokaj čudno zdelo, tako da so nekteri pravili, da je bil sveti Janez v sveti raj izmaknjen k Enobu in Eliju. Drugi pa so pravili, da jc z dušo in s telesom v nebesa vzet. Med tem pa časti Bog njegov grob tako, da zemlja od njegovega groba vzeta vsakoverstne bolezni ozdravlja. Akoravno se veliko zemlje odnaša, vendar jc nikoli nc zmanjka.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus v svetem aposteljuu Janezu za njegovo čednost in svetost, sedaj in na vekomaj! Amen.
O sveti Janez, ti pravi bogoslovcc, prerok, deviški učenec, evangelist in apostelj (iospodov! ti ljubljeni in ljubeči učenec Gospodov, sin Marije Matere Božje, ki te je (Sospod sam svoji Božji Materi za sina izročil: prosi z Marijo vred za nas Jezusa, svojega Božjega učenika, da bomo njega in njegovo Mater goreče ljubili, stanovitno
— 650 —
častili, in kot pravi Marijini otroci, bratje in sodeležniki Jezusovi, delež večne slave zadobili. Amen.
Dva ln dvajseto poglavje.
Kristus slaven v svojih svetnikih.
Pervi odstavek,
Prilika od dobrega pastirja.
Za drugo nedeljo po veliki noči, in tretjo nedeljo po binkoštih. „Jas sem dobri pastir." (Jan. 10, 11.)
1. PremiSljuj, kako dobri pastir svojo zgubljeno ovčico z nezapopadljivo ljubeznijo skerbno iSče.
Osemnajst sto let jo žc od tega, da je pobožen romar v Jeruzalem popotoval, da bi v tempeljnu svojo obljubljeno daritev opravil. Ko jo v sveti deželi v nek gozd priSel, sliši mil glas klicati: Ovčica! ovčieal Romar so je čudil tako mil glas slišati; zdelo so mu jo, da sliši angelja. Tedaj stcrm6 se vstavi, in zapazi, da so glas vedno bolj bliža. Na zadnjo zagleda neizrečeno lepega mladenča, ki jo bos in gologlav Čez ograjo in germovjo vedno bližo prihajal, z ovčarsko palico v roki, in s pastirsko torbo na svoji strani. Mladcncč jo bil tako lep, kakor da bi bil z nebes doli stopil; njegovo oči so bilo polno ljubeznjivosti: njegovi lasje kakor zlato, ustnice kakor roža, lica ko mleko in kri, ves život kakor slonova kost, polna salirov. Z eno besedo, lepši jo bil, kakor vsi človeški otroci, toda žalosten jo bil Čez mero, in britko se jo jokal.
Romar sc jc čudil in ga jo vprašal: Ljubi moj! kaj se ti jo zgodilo, da so tako jočeš ? Mladcncč jo odgovoril: Oh! kako no bi jokal, ker ne morem najti, kar tako gorečo iščem? Kaj pa iščeš? ga vpraša romar. In on odgovarja: Moj oče jo imel sto ovac; devet in devetdeset je jih doma, ena pa, in najljubša ovčiea so je ločila od čede in se je v puščavi zgubila. To ovčico iščem, in jo iščem
— 651 —
Že več let; ker je no morem najti, zato sem tako žalosten. Romar vpraša: Ljubi moj prijatelji kdo pa si ti, in kaj je tvoj očo ? On pravi: Moj očo jo tak gospod, da ima tisočkrat tisoč in devetkrat sto tisoč služabnikov; bogastva pa ima brez konca in kraja. In romar reče: Ako jo tvoj oče tako volik in bogat gospod, kako zamore toliko skerb imeti za eno rovno ovco? Ako tudi to ovco zgubi, pravi mladeneč, ne terpi nobene škode; toda iz zgolj ljubezni in dobrotljivosti no moro pozabiti njeno zgube. Zato jo meno poslal iskat jo, in mi je ukazal, da mu nimam več pred njegovo obličje priti, ako ovčice no najdem.
Romar se šo bolj čudi in pravi: Ali nima tvoj očo nobenega druzega, kterega bi poslal, da mora ravno tebo pošiljati? Mladeneč pravi: So v6, da ima moj oče zadosti služabnikov; ali zato da ovčici svojo ljubezen in dobroto skažo, je on meno, svojega edinega sinu poslal iskat jo. Romar pravi: Zakaj pa ti ni dal s tabo kaj služabnikov, da bi ti iskati pomagali? Onrečo: Jaz nisem hotel imeti nobenega služabnika, da 110 bi so uboga ovčica prestrašila, temveč raji k meni prišla. Mislil sem si namreč: ko bo ovčica meno, edinega Sinii mojega Očeta, videla, kako truden in zdelan sem in brez služabnika po gorah in dolinah letam in iščem, dala sc bo omečiti in bo sama od sebe k meni nazaj prišla.
Romar pravi dalej: Ljubi moj! kako dolgo iščeš žo svojo ovčico? Mladeneč pravi: Oh! od kar sem začel hoditi. Moj Očo me jo poslal iskat ovčico, in šo koŠčeka kruha mi ni na pot dal. Zato moram stradati, in večkrat na duri dobrih ljudi poterkati, da dobim cn grižljej kruheka. Od kar sem iz doma svojega Očeta, prestal sem žc dosti lakoto in žejo, vročino in mraza; zgodaj in pozno moram okoli tekati in marsiktero noč pod milim nebom spati.
Tedaj pravi romar: Ali nisi v tem dolgem času šo nikoli ovčico našel? Mladeneč odgovarja: Večkrat sem jo videl od daleč okoli tekati; kakor hitro pa mo nopo-redna žival zagleda, poskoči proč, in noče na mo čakati. To mi seka rano v serce, ker me ovčica iz same
— 652 —
hudobnosti tako dolgo okoli goni, mc zasmehuje, in se nad tem veseli, da me zamore tako terpinčiti in žaliti. Vendar pa nočem odjenjati; iskal bom hudobno žival, dokler ne popusti svojo hudobnosti.
Komar se jo vedno bolj čudil ter rekol: Ljubi moj prijatelj! Kaj pa imaš od tega? Tako noporedua žival ni vredna, da jo kdo tudi le pol dneva išče. Mladoneč pa pravi: Jaz nimam sicer nobenega dobička pri nji; in zgubljena ovca tudi ni vredna, da so tolikanj za njo trudim. Edini vzrok jc moja ljubezen in dobrota; ona se mi namreč v seree smili in bojim sc, da bi utegnila na zadnje poginiti; ako je namreč jaz ne najdem, zgubljena je na vekomaj. Iver jaz boljo vem, kakor ovca sama, kaj se pravi, na vekomaj se pogubiti, zato ne bom odjenjal iskati je, dokler jo no najdem, in naj bi mc tudi moje lastno življenje stalo! Romar pravi na dalje: Kaj bi bilo pa, ako bi ti zgubljena ovčica sama v tvoje naročje prišla, ali bi jo ti zavoljo te toliko nezvestobe kaznil ? Kaj, kaz-niti? odgovori mladeneč; naproti bi ji tekel, okoli vratu bi ji padel, objel bi jo in prijazno poljubil, na svojo rame bi jo djal, k svojemu Očetu bi jo nesel in celo dvorjan-stvo vkup poklical, rekoč: Veselite sc z mano, ker soin našel ovčico, ki se je bila zgubila! —Romar se ni mogel dovolj načuditi toliki ljubezui, zato je s solznimi očmi rekel: O presorčni mladoneč! kako velika jo tvoja ljubezen do ubozih ovčic! Ako bi pes svojega gospoda tako dolgo in zvesto iskal, bi moral gospod pač ljubiti psa, naj bi imel tudi žolezno scrcc. Koliko bolj jc ovčica dolžna tebe ljubiti, ker jo tako dolgo in skerbuo iščeš?
Mladoneč reče na to: Oh, ljubi prijatelj! vedi, da ovčico tako ljubim, da, ako jo najdem v sredi celo Cede volkov, so med volke podam, ako bi mc te nevarne zverine imele tudi raztergati. Ako bi bilo mogoče, stokrat bi svoje življenje dal, da bi le ovčico vočne smerti rešil. Ko je to izgovoril, začel je britko se jokati, tako da je romar jokajo so od njega poslovil, rekoč:
— 653 —
O preljube/njivo dete! tako so mi smiliš, da od milobe ne morem več s tabo govoriti; ljubi Bog ti daj zgubljeno ovčico najti! Z Bogom!
Ko je že naprej Sel, klical jc mladenoč za njim, rekoč: Oh, ljubi prijatelj! čo boš mojo ovčico kje našel, reci ji, da jaz tako težavno okoli letam in jo iščem; naj mo več no žali, temveč naj so verne. Mojo nogo so vso opraskano in ranjeno, moja koža jc od ternja prebodena, ves moj život jo truden in medel. — To besedo so šlo romarju tako globoko v scrco, da ni mogel od milobe nobeno be-scdico več čerhniti, temveč se jo proti mladenču priklonil in solzo prelivajo svojo pot naprej šol; po puščavi pa je slišal vedno klicati: Ovčiea! ovčica!
Tako jo tekal mladenoč po hosti jokajo in toževaje, in jo neprestano klical: Ovčica I ovčica! toda hudobna žival so ni dala nikjer najti. Tedaj jo šel iz lioste na od-perto poljo, splezal je na visoko goro, ogledoval je vso okoli sobo, in jo z milim glasom vpil in klical; ali zgubljeno ovčico le ni mogel doklicati, no najti. Na zadnje jo obhodil mesta in gradovo, tergo in vasi, preiskal jc vse bajte, vso germe iu ograje; popraševal je pri mestjanih in pri pastirjih po svoji zgubljeni, nikjer sc ni dala najti.
2. Premišljuj, kako in kaj jo dobri pastir za, in od svoje ovčico terpel.
Dobri pastir jo svojo zgubljeno ovčico iskal do svojega štiri iu tridesetega leta svojo starosti, kjer jo jo vendar na zadnjo našel, in serce somu jo veselilo, toda našel jo jo vsrodi zgrabljivih volkov. Ker ni bilo drugače mogočo, ubogo žival rešiti, derznil se jo z nevarnostjo svojega življenja med njo, in jo iz krempljev in iz žrela volkom ovčico iztergal. Volkovi pa so stergali in razme-sarili ubozega pastirja tako, da jo bil od glavo do nog ena sama rana; volkovi pa šo niso bili s tem zadovoljni, temveč so nedolžnega pastirja tožili, da jim jo hotel po krivici ovčico vkrasti; krivični sodniki so pobožnega, nedolžnega pastirja živega dali na križ pribiti.
— 654 —
Med tem, ko sc je to godilo, jo prišel zgoraj omenjeni romar zopet v sveto deželo, ker jc hotel svojo Božjo pot in pobožnost zopet opraviti, kakor pred leti; in ko je po naključbi memo gore Kalvarije Sel, in toliko ljudi okoli gore stati videl, spravil se je skozi ljudi na Kalvarijo, da bi videl, kaj se godi. Ko jo gor prišel, našel je zgoraj omenjenega inladcnča živega na križ pribitega, in tako spremenjenega, da ga j c komaj več spoznati mogel. Spregovoril jo tedaj in rekel: Ali nisi tisti lepi mladeneč, ki si me bil pred nekimi leti v puščavi srečal, ko si zgubljeno ovčico iskal? Ubogi križani pravi: Ohl jaz sem ravno tisti. Romar pravi: Kako si tedaj v tako revo prišel? Kdo to jo stergal in razmcsaril? Mladeneč pravi: To mi je storila moja ovčica. Romar reče: To je nemogoče 1 to niso griži ovČice, ampak griži volkov, in rane od bikov in levov, od psov in volkov.1) Mladeneč pravi: Oh, ljubi romar! to so le griži ovčice. Romar se čudi in pravi: Kako jo to mogoče? Saj nobena ovca ne grize pastirja! Saj nc grizejo nobega človeka, ker so krotke živali. Mladeneč tedaj reče: Res je to od druzih ovac; moja ovčica pa mc je huje raztergala, kakor zamore lev človeka raztergati. Ko sem bil namreč tri in trideset let za njo tekal, in sem jo na zadnje med čedo volkov našel, sem se dokaj razveselil; derznil sem se med volke, da bi bil svojo ubogo živalico rešil. Ovčica pa, ki jc hotla biti raji pri volkili, kakor pri meni, je vse volke proti meni našuntala; šc ona sama so jc v mc zagnala, mc je na tla vergla , me jc z nogami teptala, me je b svojimi zobmi grizla, in jc z volkovi vred mc tako ster-gala, da ni nobenega uda zdravega na mojem telesu. Jaz pa sem vse to poterpežljivo terpel, in še branil se nisem. A ko ravno mi je hotel moj Oče več kakor dvanajst lcgi-jonov vojakov na pomoč poslati, vendar jih nisem hotel imeti, temveč sem si mislil , da sc bo moja ovčica tem prej dala omočiti, ko bo videla, da jaz zavoljo njo toliko in tako poterpežljivo terpim. l) Pi. 81, la
— 655 —
Pa, oh! terdovratna ovčica je bila vedno hujša in ni odjenjala, dokler me ni na križ spravila. Tedaj visim tukaj , in moram svoje mlado življenje v bolečinah in solzah skleniti, in brez ovčice nazaj k svojemu Očetu se verniti. Vendar pa kličem Se vedno in vse rane mojega telesa vpijejo in kličejo: Ovčica, ovčiea! oh, ljuba živa-lica! pridi k meni in vse ti odpustim! Jaz te prosim zavoljo tvojega zveličanja; zapusti tovaršijo volkov, in pridi k meni, svojemu zvestemu, dobremu pastirju! Tako je klical dobri pastir, dokler mu ni sapa umanjkala; in ker ni hotla ovčica k njemu verniti se, zato je od serčne žalosti konec svojega življenja tako strašno zavpil, da sta se nebo in zemlja stresla. Ko je tako zavpil , nagnil je svojo glavo, in je v največi žalosti svojega serca svojo dušo dal.
3. Premišljuj, kaj ta prilika pomeni.
Ta prilika nam stavi pred oči resnično zgodovino Kristusovega življenja in terpljenja: z eno besedo, zvesto ljubezen in dobroto dobrega pastirja Jezusa Kristusa, kteri jc svoje življenje dal za svoje ovčice. Iz te priliko vsak lehko spozna, kako dobro Kristus z nami misli, kako zvesto in skerbno naše duše išče. Ti, ubogi grešnik! si zgubljena ovčica; tebe poiskat, je nebeški Oče svojega edinorojenega Sinii z nebes poslal, ne, kakor da bi mu bil ti potreben, ali ker si toga vreden, temveč, ker ljubi tvojo ubogo dušo, in se mu smiliš, da se imaš na vekomaj pogubiti. Spoznaj tedaj in vračaj mu to veliko ljubezen in skaži se svojemu zvestemu pastirju zvestega in hvaležnega. Poklekni ponižno pred njegove noge, in reci:
Hvaljen bodi Jezus Kristus za svojo ljubezen in dobroto do nas ubozili grešnikov! Amen.
O Jezus! ti dobri pastir, kterega so preroki obetali, in kteri si dal svojo dušo ali svoje Življenje za svoje ovčice: glej! peklenski volkovi vodno prihajajo, in najemniki zapuščajo ovčice; zato tergajo volkovi čedo tvojih
— 65G —
vernih kristjanov. Oh! usmili so svojih ovčie, vernih in krivo vernih, polji vse v svoj večni ovčji hlev, v svojo sveto cerkev, kjer je tvoj namestnik, edini najviši pastir in vidni poglavar tvojo čede; potem pelji jih v srečni ovčji hlev, to je, v sveta nebesa, k čedi svojih izvoljenih. Amen.
Drugi odstavek.
UrlstiiM slavcu v sveti spnkoriilcl Mariji Magdaleni.
Za god iu praznik svete Marije Magdalene 22. julija, in za tretjo nedeljo po binkoStih.
Veselile se s mano, ker sem našel svojo efjnbljeno ovco. ' (Luk. 15, ('•.)
1.	Premišljuj, kako jo sveta Marija Magdalena po Kristusovem vnebohodu z M a r i j o, Materjo Božjo, ž i vela.
Ta sveta spokornica jo po poslanji svetega Duha v Jeruzalemu pri Materi Božji, ostala in si jo prizadevala, kolikor ji jo bilo mogočo, tako živeti, kakor ona. Ona je vsakdan z Marijo bila pri sveti maši, ki jo jo svoti Janez bral iu jo od njega prejemala sveto ifcšnje telo. Ona jo obiskovala z Marijo vsakdan sveta mesta s serčno ljubeznijo, pobožnostjo iu s pravim sočutjem, v spomin britkega terpljenja Kristusovega. Ves drugi čas je molila in premišljevala, in je noč in dan v duhu sedela prod Jezusovimi nogami. Tako jo bila vsak dan z večimi gnadami svetega Duha napolnjena, njeno življenje jo bilo bolj angeljsko, kakor človeško; bilo je seraiiško, skoraj bi djal, popolnoma enako življenju Marijo Device.
2.	Premišljuj, kako jo prišla Magdalena z Lazarjem, Marto iu drugimi v Maršiljo.
Sveta spokornica Magdalena pa ni mogla dolgo živeti in stanovati pri Materi Božji, temveč sedem mescev po tem jo bila prisiljena zoper svojo v voljo ločiti se od nje. Tisti dan namreč, ko je bil sveti btefan kamnjau, in ho bili vsi verni iz mesta Jeruzalema spodeni, bila j« tudi sveta Magdalena s svojo sestro. Marto, in z vsemi
— 657 —
posli od Judov vjeta, in sramotno iz dežolo izgnana. Veliki duhovni in farizeji so bili zoper vso kristjane straSno jezni, posebno pa zoper Magdaleno, Marto in Lazarja, zato ker so bili veliki Kristusovi prijatli, in so mu veliko pomoči in dobrot skazovali. Zato so bili pri splošnem preganjanji kristjanov ti zvesti Kristusovi prijatli vjeti in z veliko sramoto postavljeni prod judovski zbor. Veliki duhovni so jih obsodili, da jih ima rabelj iz mesta spoditi in spraviti na staro razbito barko na morje.
Tedaj so bili sveti Lazar in Maksimin, eden iz dva in sedomdesot Kristusovih učencev, kakor tudi sveta Marija Magdalena, Marta in Marccla, njih dekla, z naj-večo sramoto iz mesta pregnani in k morju pcljani, ki je štirnajst ur daleč od Jeruzalema. Kaj pa so na ti dolgi poti terpcii, to si lcliko mislimo; Judje so namreč ž njimi neusmiljeno ravnali, kakor so ravnali s Kristusom. So vali so jih , vlačili in preklinjali tc sveto osobe tako strašno, da je bila groza. Ivo so tedaj po dolgi in dokaj težavni poti do morja prišli, bili so djani v staro barko brez vesla in jadra, brez jedi in pijače, in brez vsake pomoči, in tako so bili daleč na morje postavljeni. Tedaj so ti sveti ljudje na svoja kolena padli, in so jokajo nebeškega Očeta po Jezusu Kristusu prosili, naj jim pomore v ti veliki potrebi. Judje so menili, da bo barka v kratkem utonila; toda po Božji naredbi jo barka le v eno mer naprej so pomikala, in v čudno kratkem času je prišla v Jnesto Marsiljo na Franeoskom, veliko sto milj daleč od Jeruzalema.
3. Premišljuj, kako je sveta Marija Magdalena oblastniku tc dežele od Boga sinii sprosila.
Ivo so ti ljubi Božji prijatli na suho stopili, padli so »a svoja kolena, Boga zahvalili za to veliko milost, pa »o šli v mesto; ker pa so bili tuji, in niso imeli denar ja, jih ni hotel nobeden pod streho vzeti; zato so se podali v malikovavsk tempelj, ki jc imol prod vrati podstrešje, kakor sc vidi tudi pri več starih cerkvah; ker pa niso
Kriitusovo življenje in smert.
— 658 —
nič imeli, od če3ar bi mogli živeti, in jim tudi ni nobeden nič dati hotel, terpcli so veliko lakoto, in dva dni niso nič jedli. Ko so pa oblastnika te dežele, ki se je Trofim klical, videli, da je s svojo ženo, ki je bila nerodovitna, v tempeljnu mali kom veliko daroval in molil, da bi enega sina dobil, bili so ljubi Kristusovi prijatli v serci ganjeni, da so Kristusa prosili, naj tega oblastnika razsveti in k pravi veri sprcoberne.
Tisto noč je oblastnikova žena slišala nobcšk glas, kteri ji je rekel: Zakaj ste tako nemur, da pustite ljudi pod vežo tempeljnov lakote umirati? Ako jim ne pomo-rete, vas bo Bog, stvarnik nebes in zemljo, vse hudo kaznoval. Žena so je prestrašila tega glasu, vendar pa ni smela svojemu možu nič o tem povedati. Drugo noč je pa slišala ravno tisti glas, ki ji je pa še bolj žugal; in še si ni upala svojemu možu kaj povedati. Tretjo noč pa se jo njuna spavnica čudno razsvetila, in glas je jezno govoril, rekoč: O neusmiljeni trinog, satanov služabnik! Rečem ti: ako no boš mojih služabnikov, kteri pred tempeljnom lakoto iu revo terpijo , sprejel in s potrebnim oskerbel, ne boš šibi Božji odšel. Tedaj mu je žena rekla: • Mož! ali si videl čudno svetlobo, in ali si glas slišal? In on je odgovoril: Se v6, da sem slišal , in trepetam ves na duši in na telesu.
Rekel jc tedaj koj tisto jutro iti po služabnike Božje, in oni so mu oznanovali Kristusovo vero. Oblastnik pravi: Ako mi zamorete od svojega Boga otroka sprositi, hočem vašo vero sprejeti. Magdalena je rekla: Mi bomo Boga za vas prosili, da spoznate moč našega Boga. In za res kmali potem je oblastnikova žena otroka spočela, i« oblastnik sam, in veliko zmed ljudstva jih je sprejelo pravo vero.
4. Premišljuj, kako je sveta Magdalena mertvo ženo obudila in čudno ohranila.
Ko je oblastnik po svojem spreobernjenji veliko praviti slišal od svetih aposteljnov, in posebno od svetega Petra, vnela se mu je želja. iti v Jeruzalem, da bi sve-
— 659 —
tega Petra osebno poznal. Njegova žena pa ni hotla sama •doma ostati, ampak je hotla z možem čez morje v sveto deželo iti obiskat sveta mesta, kjer je Kristus terpel. Ker pa oblastnik je ni liotel sabo vzeti, ker je bila noseča, padla je na kolena, in s solzami prosila, naj ji prošnjo usliši. Tedaj je dala sveta Magdalena obema svoj Rveti blagoslov in obadva sta se v njene svote molitve priporočila. Ko sta se že dolgo po morji peljala, vstane strašen vihar, da so bili vsi v nevarnosti. Oblastnikova žena jc pred časom porodila; otrok je sicer živel, mati pa je na porodu umerla; zato je bil njeni pobožni mož pa dokaj žalosten, posebno ker so hotli mornarji merliča v morje vreči. Po Božji naredbi pa pridejo do majhnega otoka. Ko so tedaj na suho stopili in našli, da je na otoku sama skala, in da ni mogoče merliča pokopati, postavili so merliča nepogrebenega na skalo; ker ni mogol mož otroka rediti, in tudi ni vedel, kako bi ga na viharnem morji Živega ohraniti mogel, položil ga je mertvi materi v naročje, in oba sveti Magdaleni priporočil, rekoč: O sveta Magdalena! tebi in tvojim tovaršem sem vso svojo deželo izročil; priporočujem ti tudi svojo mertvo ženo in njeno zapuščeno dete. Oh! prosi Boga, in ohrani mi otroka, dokler ne pridem nazaj.
Tako jc oblastnik z objokanimi očmi sc ločil. in je srečno prišel v Jeruzalem. Svetemu Petru je povedal vse, kako se jc spreobernil, in zakaj je tako dolgo. nevarno pot sem storil; pa tudi da mu je Žena na porodu umerla. in da je ubogo dete pri nji pustil. Sveti Peter mu reče:
„Nič no maraj in ne bodi v skerbi zastran zapuščenega otroka; naš Gospod Jezus Kristus je vsegamogočen, da ti zamore nazaj dati, kar si zgubil, in da ti tvojo žalost v veselje spremeni.8 Na to mu je Peter pokazal vsa piesta, kjer je Kristus čudeže delal, kjer jo terpel. in ga jo popolnoma podučil v skrivnostih sveto vere. Ko je tedaj poldrugo leto potem z blagoslovom svetega Petra »z Jeruzalema nazaj na svoj dom se vračal, in po dolgem Popotvanji po morji zopet do zgoraj omenjenega otoka
42*
— 660 —
prišel, zagledal je otroka na bregu morja igrati, in ic svoji mertvi materi nazaj tekati.
Oblastnik gre k njemu, vzame otroka v svoje naročje, in se od veselja zjoka z vsemi, ki so bili vpričo; potem je z velikim zaupanjem pred merličem pokleknil, in Boga ponižno prosil, da bi mu tudi žena oživela. In. glej! pri ti priči se je začela mertva žena gibati, kakor da bi bila iz Bladkcga spanja sc zbudila in je razumljivo rekla: O častitljiva Magdalena! tvoje prošnje premorejo veliko pri Bogu, in tvojo čednosti in zasluge so velike. Ti si mi pomagala pri porodu; ti si mene, in mojega otroka obranila. In je pristavila: Ljubi moj mož! Bogu se zahvali in sveti Magdaleni, ker jo Bog veliko čudo meni storil. Kamor je sveti Peter tebe vodil, spremljala je tudi sveta Magdalena mene v duhu; tedaj sem vse videla in slišala, kar si ti videl in slišal. — Tako je sledil čudež za čudežem, in vsi so hvalili Boga in sveto Magdaleno.
Ko sta tedaj z dobrim vetrom v malo dneh srečno domu prišla, ju je vse ljudstvo z veliko radostjo sprejelo. Oblastnik je šol koj tje, kjer jo Magdalena ljudi poduče-vala v pravi veri, sc ji jo zahvalil za prejeto dobrote, in je povedal vsemu ljudstvu celo zgodbo tako, da se jih je veliko sprcobcrnilo k veri, in da jo v kratkem celo mesto v Kristusa verovalo.
5. Premišljuj, kako jo sveti Lazar v Marši! j i škof postal, in potem mučcncc.
Ker je bilo mesto spreobernjeno , in so želeli imeti škofa, začeli so Boga prositi, naj bi jim razodel, kdo bi bil tc časti vreden. Med tem, ko so tako molili, priletel jc bel golob in sc je vsedcl svetemu Lazarju na glavo, tako da se je vse ljudstvo čudilo, ter z enim glasom vpilo, rekoč: Lazar ima biti škof! Tedaj jo bil Lazar za škofa posvečen, in je dokaj sveto živel, spreobernil jo veliko grešnikov, in celih trideset let jo kot škof v Marsilji živel. Ko je po smerti omenjenega Trofima neveren oblastnik * deželi zapovedoval, tožili so neverniki svetega Lazarja
— 661 —
pri oblastniku, da je njih malike razdjal. Ko mu jo <lc-Selski oblastnik velel, da mora ali malikom darovati, ali pa umreti, rekel mu je Lazar: Jaz imam prijatla, kteri me je že enkrat od mertvih obudil; za-uj hočem rad še enkrat umreti. Sodnik se je zavoljo tega govorjenja raz-serdil, in ga je ukazal z železnimi grebeni razpraskati, pa ga v razbeljen železen oklop obleči, na razbeljenem rošti peči, in na zadnje s pšicami prestreljati. Ko jc bil ves prehoden in je še dihal, ukazal mu jo še glavo od-seči, kar se je zgodilo v letu 80, sedemnajsti dan septembra; njegov spomin pa se obhaja 17. dan dcccmbra. Tako jc tedaj ta velik in zvest Kristusov prijatcl svoje sveto življenjo z mučeniŠtvom sklenil in njegova duša je Sla zmagovavno h Kristusu v nebesa.
Tam, v nebesih prosi za nas, o sveti Lazar 1 s svojima sestrama Marto in Marijo Magdaleno; prosi za nas usmiljenega Boga, da tudi mi ta svet premagamo, v milosti Božji živimo in umerjemo. Amen.
Hvaljen bodi Jezus Kristus od vseh svetnikov na vekomaj 1 Amen.
Tretji odstavek.
Nveta Marija Hsgdalena v puščavi.
Za njeni god.
„Ona je veliko ljubila." (Luk. 7. 47.)
1. Premišljuj, kako je bila sveta Magdalena od svetih angeljev v puščavo odnešena.
Ko je sveti Lazar škof postal. prosila je Magdalena Kristusa, naj bi ji kraj pokazal, kjer bi mogla ločena od 1 sveta njemu samemu v sveti ljubezni služiti. Tedaj so prišli sveti angelji, kakor se pripoveduje. in so jo prenesli v veliko puščavo na visokih, stermih pečinah, kjer je bila velika jama. Ta kraj je dve milji in pol od mesta ■Marsiljc; kdor hoče tje priti, mora iti čez visoko goro,
— 662 —
ki je z lepim, močnim in gostim rožmarinom, kakor tudi z liisopom in drugim lepo dišečim zeliščem obraščena. Akoravno je gora silno visoka, vendar stopa vsak rad po ti gori zavoljo prijetnega duba teh zelišč. Po ti gori se pride na ravni poti do gozda, in nad gozdom je visoko stermo pečevje, kjer je Magdalena spokorno živela. Prav visoko gori stoji še precej veliko poslopje, ki se pa od zdolej vidi, kakor lastovično gnjezdo: ondi se sprejemajo popotniki in romarji. Kdor hoče gori iti, gre skozi železna vrata, po stopnicah gori, pa pride do jame svete Magdalene, ki je prav dolga, globoka in visoka, pa tudi vsa vlažna; kjer je pa Magdalena prebivala, ondi jo vsa suha. Pred jamo je lep studenec, globok in širok v skali in pravijo, da jo ta studenec na njene molitve teči začel. V jami so altarji, kjer se vsak dan sveta maša bere, in vsak dan pride veliko ljudi iz okolice tu gor molit. Kako pa jo sveta Magdalena tukaj živela in pokoro delala, razodela jo sama tako le:
V letu 1630 je živel dominikan, Oče Elija so mu rekli. Ko je imel umreti, dal se je prenesti v jamo svete Magdaleno, in na skali svete Magdalene ležeč, je rekel svojim tovaršem in drugim, ki so bili vpričo: Ljubi moji bratje! dan in ura mojo smerti jo tukaj; zato hočem, kar sem dolgo zamolčal, razodeti v čast svete Magdalene. Ko sem jaz v to puščavo prišel, in en mesec v tej jami prebil, bil sem so tega kraja tako naveličal, da sem ga hotel zapustiti. Ko me je neko noč ta misel dokaj nadlegovala, odperla se je skala pod mano na štiri dole tako, da sem noter doli v pekel videti mogel: prestrašil sem se pa tega tako, da sem obnemogel in na tla padel, vendar pa sem na vso moč sveto Magdaleno na pomoč klical. Ona se mi jc prikazala s svetlim obličjem, in mi je z resnobnim glasom govorila: »Nestanovitni človek! ako hočeš mojo službo pustiti, poslušaj poprej, kar ti porečem; potem pa stori, kar hočeš."
Iz Jeruzalema, kakor veš, je nas veliko po Božji r.aredbi v Marsiljo prišlo in Emo ondi sveto vero pri-
— 603 —
digali. Ko ni samo mesto, ampak tudi dober dol deželo vero sprejel, imeli so nas ljudje tako radi, da sem jaz sklenila, ljudem so umakniti. Tedaj me jo Božja moč tu sem prenesla, in pred to jamo pustila. Ko som kraj, kterega mi jo Bog pripravil, ogledovala, glej! tu zagledam v ti jami straSnega drakona, ki jo bil veči, kakor vol, in bolj strupen, kakor gadi. Zraven drakona sem videla kač brez Števila, da jih jo bila cela jama polna.
Ko mo jo drakon zagledal in kače, ilitili so so dokaj, svoja žrela odperli in svojo joziko ven pomolili. Tega sem se močno prestrašila, posebno pa drakonu, tako da sem zavpila: C.) moj Jezus! pridi mi na pomoč, če no me drakon požre, ali pa moram strabu umroti! Drakon pa so jo oberail, svoj vrat stegnil, mahnil s svojimi peruti, proti meni so zagnal, da bi mo požerl.
Ko nisom mogla od strahu spregovoriti, govorila sem v svojem serci tako le: „Jezus! ti moja sladka ljubezen! ali si meno žalostno in zapuščeno po tolikih milostih v to puščavo pripeljal, zato da mo ta drakon sno?" Ko som tako govorila, prišel jo angelj, in mo jo drakonu iz žrela potegnil, rokoč: Blagor tebi, Magdalena! da si vero ohranila; zato no bo drakon nič zoper tebo premogel. Potem je drakona z nogo cebnil in rekel: Poberi so proč, ti ser d i ta zveri z vsemi strupenimi kačami, in nikoli več ne pridito tu sem. Drakon so jo potem čez skalo doli vergel, in jo bežal v uno puščavo, kjer 'ga jo moja sestra Marta umorila.
2. Premišljuj , kako jo sveti M i h a c 1 sveto Magdaleno tolažil in učil.
Poslušaj na dalej razodenjo sveto Magdaleno. Ko jo bil drakon proč, govorila jo na dalej sveta Magdalena, je sveti Mihael dobro dišečo sapo iz svojih ust pihal, ki jc v ognjen zubclj spremenila. In ta zubelj jo po celi jami okoli Šel, in jo smerdljivo blato drakona in kač po-%al, in jo storil jamo vso čisto in dobro dišečo. Potem Bi i jo rekel: 3 Bog, kterega čez vso ljubiš, in ki jo vedno pri tebi, Magdalena! hoče, da ta kraj s svojimi solzami
— 664 —
močiš, zato da prihodnjemu svetu zgled pokoro zapustiš." Ko jo to zgovoril, zginil je, in mc samo pustil.
Ko sem tedaj v tem divjem kraji sama ostala , in sem ogledovala mesto, kamor me jc dal Bog prenesti, našla sem, da noben človek po stermih skalah ne more tukaj no gori, ne doli. Zato sem iz sladkosti ljubezni veliko solz prelila, na zemljo pokleknila in rekla: Hvala tebi, o najdobrotljiviši Jezus! da si mojo željo spolnil in mo ločil od vseh ljudi. Daj mi pa, te prosim, tudi studenec vode za mojo potrebo, da bom pijačo imela, in pa da so zamorem umivati. Tu je počila skala prod mano, in seje prikazal studenec sladke vode, ki ga vidiš, Elija! Zato sem koj pri studenci pokleknila in Jezusa za studenec zahvalila.
Ko sem tako molila, glej! na. desni strani jame zagledam več ko tisoč duhov, ki so sladke besede ljubezni peli. Ko so pa konec pesmi pristavili, da ni dobro za dušo, da vedno in neprenehoma moli, tu sem še le svoje oči povzdignila in videla, da jc vos zrak poln takih duhov, in sem še le spoznala, da so sami hudiči; zato sem prosila svojega Jezusa iz serca, naj mo mojih sovražnikov reši. Sveti Mihael mi je prišel koj s celo trumo nebeških duhov na pomoč, rekoč: Jaz sem tukaj, Magdalena! nič se no boj, tvoji sovražniki no bodo ti nič mogli škoditi. On je s svojimi angelji zapodil vse hudobne duhove, kteri so vsi serditi proti meni vpili: Vendar se ne zveličaš, tudi če boš dolgo molila v jami. Sveti Mihael pa mo je tolažil, je križ pred jamo postavil in rekel: Ne boj so v prihodnje nič več; saj Najviši tebe brani.
Ko so bili angelji odšli, bila sem zavoljo velikega strahu vsa zdelana, tako da še svoje molitve nisem mogla prav opraviti, vzela sem tedaj dve koreniki, ki sem ju našla pred jamo, sem ju vžila, pa som iz studenca pila. Potem sem križ objela in sem tako celi dan in tisto noč potem vedno kleče molila. Ko je solnce zopet vstalo, ogledala sem križ dobro ter sem našla, da je bil ves svetel; zato sem čutila v sebi plamen vroče ljubezni, in
— 665 —
sem bila popolnoma potolažena. Ko sem nekaj časa tako sladkost vživala, glej! tu se mi je prikazala cela truma angeljev v taki lepoti in prijaznosti, da sem mislila, da je pozemeljski raj v tej jami.
To veselje pa ni dolgo terpelo, ker so me ti angelji sabo vzeli in peljali pred peklenska vrata, kjer sem s strahom videla vse raznoverstne muke in terpljenja, in neizrekljivo Število pogubljenih duš. Od tod so me peljali v viee, in so mi pokazali tudi to strašno ječo z vsem terpljenjem, ki je v nji. Uboge duše pa so me vse žalostne obdale in prosile: Prosi za nas Boga, da bomo rešene iz tega kraja terpljenja in muk! Na zadnje so me peljali zopet v puščavo pred moj križ in en angelj mi je rekel: Tako dolgo, kakor je Jezus, tvoja in moja ljubezen, zavoljo tebe na zemlji živel, tako dolgo imaš tudi ti v jami ostati. Na to so angelji zginili, iu jaz sem jela moliti pred križem.
3. Premišljuj, kako je sveta Magdalena potem v puSčavi živela.
Potlej so vsak »lan, govori Magdalena na dalej1! trume angeljev dohajale, in so me tako v zrak vzdigale, da sem slišala nebeško petje. In od tistega dneva naprej so mi to delali vsakih štir in dvajset ur po sedemkrat. Tedaj nisem več marala ne za mraz ne za vročino, ker me je ogenj Božje ljubezni zmirom grel. Ko so moja oblačila počasi sčgnila od starosti, rasli so mi po Božji dobroti moji lasje bolj. Ves čas sem klečala pred križem, ker sem v njem gledala z noverjetno radostjo svojega duha vso skrivnosti Kristusovega življenja va-nj vtisnjene; namreč, videla sem celo zgodbo svete Ane in svetega Joahima; videla som rojstvo, .pa tudi strašne udarce in rane razmesarjenega Jezusa. Tu sem ga videla na križi umirati, iz prcdpckla gori priti in v nebo iti. Od te duhovne hrano okrepčana, jokala sem mnogokrat premišljevaje britko terpljenje svojega edinega ljubeja.
Enkrat sem hotla k studencu, da bi si umila obraz. Kar poglej! moj Jezus v človeški podobi mi stopi na-
— 666 —
sproti, rekoč: Marija! to mesto sem za te vstvaril 1 Ko je to zgovoril, bil je na enkrat ves spremenjen, kakor na gori Tabor. Nebeške trume duhov so stale okoli svojega kralja, s cvetličnimi venci ovenčane in palmove veje so imeli v svojih rokah; moj Zveličar pa je stal v takem veličastvu med njimi, da sem iz spoštovanja svoje oči pobesila. Njegova sladka ljubezen jo sicer moje serce užigala, da sem želela gledati ga; velika njegova svetloba pa je delala, da ga nisem mogla gledati. Na zadnje, po tem ko se jo dolgo z mano pogovarjal, šel je zopet v nebesa, in me je pustil na duši in na telesu vso okrepčano. Tako mi jo ves čas, ko sem v ti jami živela, sto in desetkrat so prikazal.
Tedaj brat Elija I ti svetujem in te prosim, da v ti jami do svoje smerti Bogu služiš; potem bom jaz prišla, in te bom peljala do brega večnega življenja. Jaz sem na tem nerodovitnem kraji sama živela; ti pa imaš tukaj svojo brate, svoja oblačila in hrano za potrebo. Tedaj ne zapusti te jame, temveč ostani v nji do smerti. Po tej
Sripovedi in po teli besedah jc sveta Magdalena zginila; rat Elija je tudi kmali potem umeri, ko je bil to povedal.
O Jezusi po zaslugah in čudnemspokornem življenji sveto Marijo Magdalene dodeli tudi nam v pokori in v tvoji milosti živeti in umreti. Amen.
Četerti odstavek.
Nmert svete .Tiar I je Magdalene.
Za njeni god.
„Poj(li v miru.1' (Luk. 7, 50.)
1. Premišljuj, kako se jo sveta Magdalena na smert pripravljala.
Petnajst dni pred smertjo se ji jo prikazal Kristus, in ž njim veliko angeljev in ji jo rekel: Ljuba moja Magdalena! čas je prišel, da dobiš svoje plačilo; pripravi se tedaj , v petnajstih dneh umerjeŠ. Tedaj je pred njim
— 7 —
pokleknila in s solzami govorila: Ljubeznjivi Jezusi hvala tebi za to veselo oznanilo; samo to te prosim, da bi mogla pred svojo smertjo prejeti pres-veti zakrament tvojega telesa in tvojo kervi. Kristus pravi: To ti bo dovoljeno ; moji angelji te imajo k škofu Maksimu nesti, da te bo obhajal.
Prebival je pa majhno uro od jamo sveto Magdaleno v mali bajtici duhoven in puščavnik. Ta sliši nekega dno glas angeljev in zagleda s telesnimi očmi sveto Magdaleno visoko v zrak vzdignjeno; zato se Bogu priporoči in gre proti pečovju svete Magdaleno, da bi videl, kilo ondi prebiva. Ko je pa blizo prišel, stresel sc je ves, in ni k mogel od strahu naprej. Ker je tedaj iz tega spoznal, da je tukaj kaka velika skrivnost, tedaj jo stvar pri Živem Bogu zarotil, naj mu povč, kdo da je. Tedaj pride sveta Magdalena pred svojo jamo, in mu prijazno reče: NiČ se ne boj, mož Božji! jaz sem velika grešnica, ki jo Kristusovo nogo s svojimi solzami močila in odpuščenje za-dobila. Jaz sem na tem mestu tri in trideset let za svojo grehe pokoro delala; sedaj pa mi jo Kristus »lan mojo Bmerti razodel; pojdi tedaj k škofu Maksiminu in reci mu, da naj prihodnjo nedeljo zjutraj za rano v cerkvi sam na mo čaka, da 1110 obhaja. Zato pa da pošteno prod njega stopiti morem, prosim tc, da mi svoj plašč gor veržeŠ, ker nimam sicer nobenega oblačila. Tedaj ji verže duhoven svoj plašč gori in hiti svetemu škofu Maksiminu, 1 to reč povedat.
2. Premišljuj, kako je sveta Marija Magdalena srečno umcrla.
Ko jo prišla dolgo zaželjena nedelja, prišli so sveti angelji k sveti Magdaleni, in so jo prenesli v cerkev niesta Aux, prav zgodaj. V ti ccrkvi jo bil sveti Maksimin ®«ini, jo molil ter so jo silno prestrašil te prikazni. Telo namreč svete Magdaleno je bilo svetlo kakor solnce, tako da jo ni mogel gledati. Magdalena pa mu je prijazno rekla: Ne boj se nič, očcMaksiiniu! jaz sem Magdalena, v-elika grešnica; Jezus Kristus, moj Božji Učenik, me jo
L
— 668 —
sem poslal, da prejmem pred svojo smertjo sveto popotnico. Tedaj so jo angelji na tla djali, svetloba njenega telesa pa je tolikanj zginila, da jo je sveti Maksiniin gledati mogel. Tedaj jo je vprašal, kje je bila tako dolgo, in kako je živela. Ona mu je povedala celo svojo življenje, in da ima še ta dan umreti ter ga je prosila, naj jo potem zagrebe.
Po teh besedab se jc Magdalena pripravila k obhajilu, in se je z največo pobožnostjo obhajala. Po prejetem obhajilu jo svojo glavo do tal pripognila in tako na -svojem obrazu leže je veliko solz prelila, kakor da bi zopet pri Jezusovih nogah ležala, in je svojo dušo vedno priporočevala v roke svojega Božjega ženina. Ko jc nekaj časa tako molila, napolnila sc jo cerkev z nebeško svetlobo, in angelji so začeli čudno lepo peti. Med tem angeljskim petjem se je ločila njena duša od svojega telesa in je bila od angeljev v nebesa nešena. Njeno sveto truplo pa je pokopal sveti Maksimin ondi v cerkvi.
3. Premišljuj, kako so njeno sveto truplo našli in vzdignili.
Okoli leta 1279 je bil Karol II. Sicilijanski kralj, od Aragonskega kralja premagan in v Barceloni v ječo djan. Ko jo tedaj, od vseli zapuščen, vsak dan svojo smert pričakoval, spomnil ga je njegov spovednik, da je sveta Magdalena v njegovi deželi živela in umerla, in da ga zamorc iz te nadloge rešiti. Zato so je v njegovem serci obudilo veliko zaupanje k nji, postil se je tedaj in jokal, in iz scrca jo na pomoč klical. In glej 1 tisto noč pred godom sveto Magdalene so mu prikaže lepa gospa, in mu pravi: „ Karo I! tvoja molitev je uslišana, zato pojdi za mano!" Ko sta malo naprej šla, postala je ona, in mu je rekla: „ Ali veš, kjo si sedaj?" On pravi: r\ mestu Barceloni." — Ona pa mu reče: „Ti se motiš; ti si sedaj v svoji deželi, eno miljo od Narbonc." (Od Bar-cclonc pa do Narbonc je več kakor tri dni hoda.) Tedaj se jc od veselja zjokal ter rekel: „0 Gospa! kdo si ]>» ti? in kaj ti imam za to dobroto storiti?" Ona pravi:
— t>t>9 —
„Jaz som Magdalena: iz hvaležnosti pa mi imaš to storiti : Mojo telo, ki leži na nepoznanem kraji, imaš vzdigniti; našol boš torto, ki jo iz mojih ust zrastla; ondi kopiji in našel boš mojo telo, ki ga boš spoznal na teh znamnjih: Moja glava jo vsa gola in brez kožo, pa na Jfelu jo koža šo cela in meso, in utisnjeno znamenje dveh perstov, ker jo Kristus po svojem vstajenji, ko sem hotla v vertu njegovo svoto nogo objeti, s svojo svoto roko ondi sc me dotaknil. Moji lasje so tudi vsi zgnjili, in ostali so šo samo tisti, s kterimi sem Jezusovo nogo brisala. Zraven mojo glavo jo steklo polno zemlje, s Kristusovo kervjo namočeno, ki sem jo pod križem nabrala, in dokler sem živela, v spomin hranila. Ko najdeš vso to reči, vzdigni jo s spodobnim spoštovanjem; mesto, kjer sem pokoro delala in kraj , kjer sem umerla, daj mojim bratom pridigarjem (dominikanom), ker sem bila tudi jaz pridigarica." — Ko je to zgovorila, zginila jo iu jo pustila kralja vsega osupnjenega. Ko jo dan napočil, videl jo kralj, da jo ono samo miljo od Narbono, zato jo bil iz serca vesel, in jo križ v zemljo vtaknil na mestu, kjer jc bila Magdalena zginila. Sel jo tudi do kraja, kjer jo bila pokopana, iskal je, našel in vzdignil njeno sveto truplo, in jo poslal dominikanc v njeno sveto jamo in tudi na tisto mesto, ki so pravi pri svetem Maksi-minu, kjer so omenjene svetinjo hranijo in romarjem kažejo. V steklu kažejo sveto perst s Kristusovo kervjo pomešano. — O Jezus! daj, da tvoja sveta kri za me milosti prosil Amen.
Volitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus za vse solze pokore in ljubezni sveto Magdalene! Amen.
O najdobrotljiviši Jezus! hvala in čast ti bodi za vso solze pokoro in ljubezni in za vse milosti, kar si jih sveti .Magdaleni skazal. Jaz to pohlevno prosim po resni pokori
— 670 —
in ljubezni te svete spokornice; daj mi pomoč svoje milosti. da bom pravo pokoro delal in te zares ljubil. Amen,
Peti odstavek.
Nveta Marta.
Na god svete Marte, 29. dan julija.
„Maria pa si je dajala s postrežbo veliko opraviti." (Luk. 10, 40.)
1.	Premišljuj pobožno življenje svete Marte po Kristusovem vnebobodu.
Ta svetnica je bila zmed pervih devic nove zaveze, ki so po zgledu Matere Božje svoje dcvištvo do smerti ohranile. Največo čast pa je zadobila od tod, ker je bila iz števila Kristusovih prijatlov; ona jo njega in njegove učence večkrat pod streho sprejela in mu postregla. V pervem preganjanji kristjanov jc bila s sveto Magdaleno in z drugimi kristjani iz dežele pregnana in je pomagala v Marsilji nevernikc podučevati in spreobračati. Potem ko je bil njeni brat Lazar škof postal, in je bila njena sestra Magdalena odšla v samoto, podučevala je sveta Marta na dalej ljudstvo. In Bog ji je tudi s čudeži pomagal.
2.	Premišljuj, kako je sveta Marta samostan ali kloster postavila, in kot nuna živela.
Na čast Matere Božje jc Marta cerkev in samostan sezidala in zbrala okoli sebe veliko devic, ter živela ž njimi prav spokorno in sveto. Postila se jo vsak dan. samo ob nedeljah ne, in molila jc neprenehoma; stokrat namreč je vsako noč pokleknila in Boga častila in molila. Čula je dolgo v noč in mertvičila je svoje telo s spokor-nimi deli. Njena navadna jed je bil sam kruh in sirove korenikc, njena pijača sama čista voda, njena postelja terda zemlja in njena obleka uboga in hodna. Vendar ni ienjala podučevati ljudi, in vsem je dajala dobre nauke, ki so k nji dohajali.
Enkrat, ko jc pri Avignonskem mestu na bregu deroče roke več ljudi podučevala, je mlad človek botel reko
— 671 —
preplavati zato, da bi bil njene nauke poslušal. Iteka pa ga je daleč sabo odnesla in ubogi mladeneč je vpričo vseh utonil. Ko so ga dva dni potem našli in k sveti Marti prinesli, molila je ona za-nj, znamnjc svetega križa nad merličem storila in ga je k življenju obudila. Ta, in več drugih čudežev je Bog storil na prošnjo svete Marte, kar jo storilo, da se jih je vedno več spreobernilo; imo svete Marte pa je slovelo po vsi deželi.
3. Premišljuj poterpežljivOst svete Marte v njeni poslednji bolezni.
Celo leto pred smertjo ji je Kristus napovedal, kdaj bo umerla. Na to jc tisto celo leto mcrzlico imela. Ko ji je tedaj Kristus malo pred smertjo sc prikazal in med drugim rekel, da bo kmali iz te doline solz sc preselila v nebeško veselje, rekla je sveta Marta: Hvala tebi, preljubeznjivi Jezus! da mc hočeš iz to doline solz vzeti; prosim to pa, da mi daš še pred smertjo videti mojo ljubo sestro. Kristus pravi: Marta! tvoja sestra bo sedem dni pred tabo umerla; ti pa jo boš pred svojo smertjo še z veseljem videla. Ko jc tedaj sveta Magdalena umerla, in ko so jo angelji v nebesa nesli, videla je sveta Marta njeno veliko slavo, ter je klicala za njo z velikim glasom in s stegnjenimi rokami: O ljuba moja sestra! počakaj in vzemi me sabo v nebeško veselje. 0 ljubeznjiva sestra! spomni sc na mc pred tronom Božjim, in prosi za me, da pridem kmali za tabo! Nune so jo vprašale, kaj je videla in zakaj tako vpije? Ona jim jc odgovorila: Videla sem svojo sestro Magdaleno, ki so jo angelji v nebesa nesli; zato sem zanjo klicala, da bi me sabo vzela. Ona pa me je potolažila in mi je rekla, da bo za me prosila, da pridem kmali za njo. Vedite tedaj, ljube moje prijatlice! da bom samo sedem dni več živela, in potlej pojdem za svojo sestro v nebesa.
Nune so. to slišati, se razjokale in tožile rekoč: Ljuba mati! kaj počnemo me uboge, ko nas ti zapustiš? Sveta Marta pa jih je tolažila, in je postavila namesto sebe
— 672 —
6veto Marcelo za predstojnico samostana. Opominjala in podučevala jo vse nune, in se je z vso pobožnostjo pripravljala k svoji smerti.
4. PremiSljuj poslednje bor en je svete Marte in njeno srečno smert.
Ker je bila njena bolezen vsak dan hujša, prosila je za svete zakramente, in si jo dala od svetega .Maksimina sveto popotnico prinesti. Ko je bilo sveto rešnje Telo blizo nje, vstala jo s postelje, na tla pokleknila, svoje roke in oči k svojemu ljubemu ženinu povzdignila in veliko solz pobožnosti in ljubezni točila. Po svetem obhajilu jo bila vsa zamaknjena in je dolgo vživala to nebeško radost.
Potlej so jo nune zopet v posteljo položile; vsem so je smilila, da toliko terpi. Ko jc videla, da je njena ura blizo, dala jo zoper duhove teme veliko blagoslovljenih sveč okoli svojo postelje postaviti. Hudobni duhovi pa so naredili vihar, da je vso sveče ugasnil, in da so so vsi pričejoči prestrašili. Po tem vetru jo prišlo veliko hudobnih duhov, najgerši med njimi je imel listek v roki, na kterem so bili vsi grehi svete Marto prav na tanjko zapisani. Ta listek ji je kazal in ji žugal, da jo hoče pred Kristusovim sodnim stolom tožiti. Sveta Marta vsa pre-strašona so oberne jokajo k Jezusu, rekoč: O najdobrotljiviši Jezus! pomagaj mi v ti veliki sili; oh! izbriši s svojo kervijo mojo dolgo, in reši me iz rok tistih, kteri iščejo mojo dušo. O sveta Devica Marija! no zapusti me, temveč pridi mi v tej veliki težavi na pomoč. O ljuba sestra Magdalena! kje si sedaj, zakaj si me v ti veliki nevarnosti zapustila? Na te besede se je velika svetloba v stanici prikazala, in hudobni duhovi so prestrašeni pobegnili. Slišal so jo tudi glas, ki je rekel: „NiČ so ne boj, Marta! tvoji sovražniki so premagani." — Potem si jo dala brati britko Kristusovo terpljenje. Med tem se ji je prikazal Kristus sam in veliko angeljev ž njim; on se je prijazno k nji pripognil in rekel: Pridi, ljuba moja hči! kakor si me ti nekdaj v svojo hišo sprejela, tako
— 673 —
hočem tudi jaz tobo v vesela nebesa sprejeti. — .Marta reče: O presladki Jezus! od kod mi pride ta milost, da ti mene , svojo nevredno služabnico, obiskuješ ? — Med tem, ko se jo v terpljenji Jezusa bral«): 3Očo! v tvojo roke izročim svojo dušo!" jo zapustila njena sveta duša čisto telo in jo bila od svetili angeljev v nebesa nošena.
Molitev.
Hvaljen bodi Jozus Kristus v sveti Marti! Na vo komaj bodi češčen za vso njeno čednosti, za njeno slavo in veličastvo! Amen.
0 sveta Marta! prosi s svojo Sveto sestro za nas uboge grešnike, zato da po vajinih zaslugah in prošnjah tudi mi srečno smert in večno zveličanje dosežemo. Amen.
Tri In dvajseto poglavje.
Kristusova milost in slava se kaže v njegovem svetem križu.
Pervi odstavek, Najdenje uvelega križa.
Za ta praznik, 3. dan niajnika.
„Mene pa Bog varuj, da bi sn s drugim hvalil, knkor s križem (lospoda našega Jezusa Kristusa(Gal. <5, 14.)
1. Premišljuj, kako so no verni k i svoti križ skrili.
Potem ko je bilo Jezusovo mertvo telo veliki potok s križa sneto in v grob položeno, vergli so kmali po Kristusovem vstajenji sveti križ in križa obeli razbojnikov v dolino med Kal varijo in mestom, in v zemljo zakopali. In zato da no bi nikoli več na beli dan prišel, jo bilo zapovedano, da se je vsa nesnaga iz mesta na to mesto spravljala. Ravno tako so Kristusov grob visoko z zemljo
Kristusovo življenje in smert.
— 674 —
zasuli, da ga ni mogel nobeden več videti. Ker so pa kristjani vendar tje molit hodili, zato so malikovavci poznej nad Kristusovim grobom podobo malika postavili, ki so mu Jupiter pravili; na mesto pa, kjer je bil Jezus križan, so postavili nečisto podobo boginje Venere, zato da bi se zdelo, da kristjani, ki ondi molijo, te malike častijo. Zato so bili kristjani prisiljeni, ogibati se teh svetih mest in jih zapustiti, ker so te malikovavske podobe blizo sto in osemdeset let ondi stale.
O Gospod! uniči vse podobe in želje prevzetnosti, jeze in nečistosti, ktere branijo, da ne moremo vživati izvorstnega sadii tvojega svetega križa.
2.	Premišljuj, kako je cesar Konštantin, s priimkom Veliki, z znamnjem svetega križa svoje sovražnike premagal.
Predno jc bil cesar Konštantin še kristjan, prizadeval sije dokaj, svojo in kristjansko vere sovražnike ponižati; tedaj ni mogel spati tisto noč, ko so je imel drugi dan s trinogom Maksencijem zgrabiti, temveč jo svojo posteljo popustil in poglej 1 tu zagleda na nebu znamnje svetega križa, in te besede okoli njega: „ V tem znamenji boš zmagal." Tega je bil Konštantin dokaj vesel; dal je tedaj znamnje svetega križa pred svojimi vojaki nositi in tako je Maksoncija zgrabil. Po kervavi bitvi jo Alakscncija premagal in nasprotno vojsko pobil. Makscncij sam je hotel pobegniti, pa je z mosta v roko Tiber padel in vtonil. Konštantin je na to kristjan postal. In s tem je imelo tudi preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu svoj konec. Zato se imamo Jezusu križaneinu iz serca zahvaliti in ga prositi rekoč: O križani Jezus! dodeli, I da z znamnjem tvojega svetega križa vse sovražnike svo- | jega zveličanja premagamo. Amen.
3.	Premišljuj, kako je sveta Helena sveti križ ► iskala.
Ta sveta cesarica, mati cesarja Konštantina, je sem trr tje premišljevala, kako bi svojo hvaležnost križanemu
— 675 —
Jezusu vedno bolj skazovati mogla. Ona je bila enkrat v spanji opominjena, naj gre v Jeruzalem, naj išče in vzdigne sveti križ. Tedaj pride v letu 326. z velikim spremstvom v Jeruzalem, podere in razbije malikovavske podobe, odpravi vso nesnago od Kristusovega groba, ter išče povsod sveti križ. Ker ga pa ni mogla najti, in tudi kristjani ji niso vedeli nič povedati, ukazala jo, kakor pravijo, okoli petsto najimenitnišili Judov v Jeruzalem
Eriti, ker je menila, da bo od njih kaj zvedela. Med tem, o so bili Judje se sešli, popraševali so eden druzega. kaj pač to pomeni, da so sem poklicani. Tedaj pravi eden zmed njih, ki sc je Judež klical: Jaz sc bojim, da bodo h o tli zvedeti, kam je prišel križ Jezusa Nazarcnskcga. Prosim vas, naj nobeden tega ne razodene; če ne, pogine naša judovska vera in kristjani, kteri križanega molijo, se povzdignejo in pridejo k moči. Moj ded je namreč mojemu očetu na skrivnem povedal, in moj oče mi je večkrat rekel in pokazal, na kterom mestu vtegne biti križ zakopan. čez to so so drugi čudili in rekli, da niso svoje žive dni nič o tem slišali, tudi so Judežu žugali, da nima nič o tem razodeti.
Ko so bili Judje pred cesar"
nič. Cesarica pa jim jc rekla: Gotovo jo, da so vaši očetje Jezusa križali in so vam tudi povedali, kam so križdjali; ako mi tedaj ne bote povedali, kam je sveti križ prišel, vas dam vse žive sožgati. Tedaj so se Judjo prestrašili in so milost prosili, rekoč, da oni sami nič nc vejo; stari Judež pa, sin nekega preroka in učen v postavi, bi utegnil kaj povedati. Tedaj je cesarica vse druge Jude spustila in samega Judeža nazaj obderžela in rekla: Glej, Judeži zbori si ali smert ali življenje: ako ®'i nc povoš, kje je sveti križ, te dam neusmiljeno umoriti. Terdovratni Judež pa se je dolgo zvijal in fri vse strani skušal, da no bi razodel skrivnosti. Ker tedaj ni botel nič povedati, ga je ukazala v suh vodnjak vreči, da bi lakote umeri. V tem vodnjaku je sedel terdo-
kam je prišel Kristusov križ,
— 676 —
vratni Judež Sest dni in Sest noči; sedmi dan pa ga je zmagala lakota, da je prosil, naj ga ven potegnejo, ker hoče vse povedati, kar od to reči v6.
4.	Premišljuj, kako je cesarica Helena sveti križ našla.
Ko so Judeža pred cesarico pripeljali, povedal jo vso, kar jc bil od svojega očeta slišal, ter je Sel ž njo in z vsem ljudstvom na goro Kalvarijo. Ko je do mesta prišel, kjer jc menil, da ima križ zakopan biti, pokleknili so vsi in molili. Med tem ko so molili, so je mesto po-treslo, in iz mesta, kjer jo bil križ zakopan, so jc vzdigal prav prijeten duh. Tedaj so bili vsi razvescljcni in cesarica je ukazala, da sc jo kopalo, in zemlja odnašala. Treba pa jo bilo prav globoko kopati, kakor se še dan današnji vidi. Od goro Kalvarijo namreč do svetega groba se mora iti po osemnajst stopnicah doli; od svetega groba pa do mesta, kjer jo bil sveti križ najden , sc mora še po osem in štirdesetih stopnicah doli iti; tako globoko so ga bili Judje zakopali, da nebi nikoli več na svetlobo prišel. Ko so bili na zadnje vso perst odkopali, našli so tri enako veliko križo, napis Kristusovega križa so pa posebej našli na strani.
5.	Premišljuj , kako so sveti križ zmed unih dveh križe v spoznali, in počastili.
Ker se tedaj ni vedelo, na kteri križ jc bil Jezus pribit, rekel jo sveti Makari, Jeruzalemski škof, dajo treba Boga prositi, da bi on to razodel. Bila jo tistikrat v Jeruzalemu imenitna gospa, pa bolna, in je že več let ležala, nobeden je ni mogel ozdraviti; to gospe so je sveti Makarij dotaknil z vsemi tremi križi. Ko jo je bil dotaknil s pervim in z drugim križem, počutila se ni nič bolje; kakor hitro pa se jo dotaknil s tretjim križem, ozdravela je pri ti priči in je vpričo vseh so s postelje vzdignila. Kristjani so so tedaj neizrečono veselili in so sveti križ ponižno počastili. Tudi jiul Judež sc jo pri tem čudeži spreobernil, in je pri svetem kerstu dobil ime Kvirijak ali Kirijak, in jo poznej pod odpadnim cesarjem
Julijanom dosegel krono mučeništva. Ivo so tedaj sveti križ sabo odnesli, srečajo pogreb. Sveti Makarij se dotakne tega mcrliča s križem in pri ti priči je tudi merlič oživel. Ta velik čudež je še več družili spreobernil, sveti križ je bil od vseli češčen.
Potem jo cesarica Helena sveti križ na dva kosa razdelila, in je spodnji dol poslala svojemu sinu, cesarju Konštantinu; zgornji del pa je postavila v sreberno tru-Žico in pustila na gori Kalvariji, kjer jc tudi ua cesarjevo povelje koj dala sezidati tako lepo cerkev, kakoršne ni na celem svetu. Ker je Bog s svetim križem vodno več čudežev delal, prosilo je veliko imenitne gospode za en košček svetega križa, da bi se sveti križ tudi pri njih častil. Tako so kristjani po celem svetu po malem od svetega križa dobili, na veliko sto krajib imajo to svetinjo in jo častijo. Kdor pa hoče sveti križ. prav častiti, naj vzame svoj križ na svoje ranic, naj bodi za križanim .Jezusom, naj kliče v njegovo sveto ime, in naj govori:
Hvaljen bodi .Jezus Kristus in češčen bodi njegov sveti križ na vekomaj! Amen.
O Gospod, naš Bog! po svojem svetem križi reši nas naših sovražnikov! Amen.
Drugi odstavek.
PovliaiO' »vetejj« križa.
Za 14. (lan septembra.
..Kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali." (1 Kor. 1, 31.)
1. Premišljuj, kako je cesar Heraklij sveti križ nazaj dobil.
Sveti križ se jc v Jeruzalemu dolgo častil, iu kristjani iz vsoh delov sveta so tje romali in sveti križ častili. V letu fi 14. pa je Perzijanski kralj Kozroe mesto Jeruzalem s silo vzel, cerkve oropal in razderl, in sveti križ sabo v Perzijo odnesel. Tam ga je imel v svoji oblasti
— 678 —
celih štirnajst let, dokler ni cesar Heraklij tega kralja v vojski premagal ter sveti križ nazaj dobil.
2. PremiSljuj, kako je bil sveti križ povišan.
Ko je tedaj hotel cesar Heraklij sveti križ s slovesno procesijo nazaj na Kalvarijo nesti, in je že do sodnjih vrat mesta Jeruzalema priSel, kar glej! neka skrivna moč ga je vdcrževala, da ni mogel naprej. Zavoljo tega jo bil dokaj žalosten in si je mislil, da ni vreden sveti križ nositi. Tedaj mu reče Zaharija, Jeruzalemski škof: Menda je le tvoja cesarska obleka, ktera ti brani, da no moreš naprej. Ko jo namreč naš Gospod Jezus Kristus ta sveti križ skoz ta vrata nesel, bil je bos in ubožno oblečen. Tedaj je cesar odložil vso svojo cesarsko obleko, oblekel je pa ubožno, slabo obleko, šel jo bos in gologlav ter je vzel sveti križ zopet na svojo ramo. Sedaj je žel lckko in z veliko pobožnostjo skozi vrata do Kalvarije; in vsi ljudje, ki so to videli, so Boga hvalili. Ko jo tedaj cesar sveti križ nazaj na poprejšnjo mesto postavil, godili so se zopet veliki čudeži: petnajst slepih je spregledalo, deset gobovih je bilo očiščenih, štirje mertudni so ozdraveli, en mertev jo zopet oživel, več obsedenih jc bilo rešenih, in več drugih bolezen jo bilo odpravljenih. Zato so sc ljudje dokaj veselili, in češčenje svetega križa se je vedno bolj širilo.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, povišan bodi in češčen za svoj sveti križ na vekomaj! Amen.
O križani Jezus! jaz to molim in častim tvoj sveti križ, ki jo drevo življenja, Jakobova lestvica, čudodelna Mojzesova palica, ključ kralja Davida, in kraljeva palica Izraelove hiše; in prosim tebe, ki si pravi Adam, Jakob, Mojzes in David: stori me po sadji tega svetega drevesa živega, čverstega in zdravega na duši, da bom po ti lestvici k tebi gori šel, s pomočjo tvoje gnade čudeže
— 679 —
kreposti delal, da mi bo tvoj sveti križ v skušnjavah palica zoper peklenskega Faraona, v britkosti palica tolažbe in pomoči, na smertno uro pa ključ v nebesa. Amen.
Štiri in dvajseto poglavje.
Kristusova slava se kaže v strašnih šibah in kaznih Judov in njegovih preganjavcev.
Pervi odstavek.
Sttake In terpljenje Judovakega ljudstva.
Za deveto nedeljo po binkoštih.
»Razkropi jih v svoji moči in poileri jih, o Gospod, moj varh!"
(Pa. 58, 12.)
1. Premišljuj neizrekljivo revo Judov po smerti svetega Jakoba mlajšega.
To popisuje sam judovski zgodovinar Flavij Jožef v bukvah, v kterih popisuje judovsko vojsko. Ali hočemo le najbolj omenjenja vredne reči iz teh bukev posnoti in premišljevati.
Vsa judovska dežela jo bila takrat v takih stiskah, da so zamogli vsi spoznati, da hoče Bog vos svoj serd na njo izliti. Ne samo po deželi, ampak tudi v mostu Jeruzalemu jo bilo veliko zavratnih morivcev, ki so skrito orožje sabo nosili, in ljudi po belem dnevu na očitnih ulicah in tcrgili prebadali, vendar ni mogel nobeden teh morivcov zgrabiti; ko so namreč tako zavratno prebodeni na tla mertvi padali, grozili so se morivci sami najbolj na videz čez to strašne morijo in s tako zvijačo so si iz zadrego pomagali. Tedaj so jc vsak druzega bal, ogibali so se eden druzega, ko so so srečali. Tako je bil prišel tudi v tistem času goljuf iz Egipta na Judovsko, rekoč, da je on mesija, in skoraj trideset tisoč jih jc za njiin slo. S temi je šel na oljsko goro, da bi bil vzel Jeruzalem, rimske vojake ven pregnal, in sam sebo za kral ja oklical. In da bi mu ljudje verovali, obljubil jim je storiti čudež.
— 680 —
namreč, da na znamnje, ki ga bo dal, mestno ozidjc samo od sebe pade, da bodo mogli noter. Deželni oblastnik Feliks pa gaje s svojimi vojaki zgrabil, in voči del njih pomoril. Goljuf sam pa je pobegnil in mala peščica ljudi ž njim; drugi Judje, ko so videli, da so bili opeharjeni, so so vsak na svoj dom vernili.
Ko je bil ta punt zatert, nastal jo 1 malo drugi; zbralo se je namreč nekaj goljufov in ubijaveev, da so se zopcrstavili rimskim oblastnikom, in so žugali s smertjo tistim, kteri bi deželnemu oblastniku bili pokorni in podložni. Ko so veliko ljudi nabrali, so po celi judovski deželi okoli se vlačili, tu pa tam v hiše bogatinov planili, morili in vso deželo v strah in trepet pripravili. Deželni oblastnik Feliks se je sicer branil, kakor je mogel, vendar ni mogel puntarskih Judov popolnoma ukrotiti. Ravno tako tudi Fes t, ki je postal deželni oblastnik za Feliksom, je te razbojnike resno preganjal in jih jo veliko polovil in pobil.
Ko pa jc za Kestom A l b i 11 prišel, narasla je nesreča dokaj , ker jo bil Albin sam nezmerno krivičen in udoben. Terjal jo nezmerne davke, in ni maral ne za mtarjo, 110 za nič druzega, samo da jo (lnar vlekel, obedon se ni smel potožiti čez krivice, temveč vsakdo je moral molčati, da sc mu ni šc veča nesroča prigodila.
2. Premišljuj, kako jo Flor Judo stiskal, in jih prav za prav silil spuntati se zoper Rimljane.
Akoravno jo Albin hudobno se vedel, vondar ga jc Flor še prekosil. On Jude jo tako ropal in neusmiljeno ž njimi delal, kakor da ne bi bil njih deželni oblastnik, ampak rabelj. On je cela mesta oropal, in je vsem služabnikom in vojakom dopuščal, da so kradli iu ropali: tedaj jo več njih hiše in posestva popustilo in so Šli na tuje. Judje so se zbrali, in več kakor tisoč iz njih so šli v Sirijo k oblastniku čez vso tiste kraje, da bi Flora tožili. Flor pa, ki jo bil tudi tam, se jo Judom le posmehoval, in jim jo potem še bolj kljuboval. Ker se je pa bal, da uc bi ga zatožili pri ccsarji, zato je ua vso moč
— 681 —
si prizadeval, Judje prisiliti k puntanju zoper Rim. ker «e je nadjal, da tako njegove krivice nc pridejo na svetlo; zato je Judo dan za dnevom bolj tlačil.
I)a bi ogenj Se bolj zanetil, ukazal ji; uekterim. da naj iz tempeljnovega zaklada sedemnajst talentov (blizo trideset tisoč goldinarjev srebra) vzamejo, rekoč, da ga cesar potrebuje. Tedaj se jc vnel velik punt; vse je sililo v tempelj, vsi so Klora kleli in zažugalimu, da ga zatožijo pri eesarji. Flor pa se je jezil, in jc mestu žugal: akoravno so pervaki mesta za milost prosili, vendar je vojakom ukazal, da naj teržišče oropajo in vse pobijejo. Tedaj so vojaki teržišče oropali in veliko prcbivavcev pobili, veliko so jih kot jetnike pred Flora pripeljali; Flor pa jih je ukazal do nazcgavsleči, neusmiljeno bičati in potlej žive na križ pribiti. Število vseli, ki so tisti dan z ženami in otroki poginili, je bilo okoli tri tisoč in šest sto.
Na to si je Flor izmislil novo hudobijo; ko jc namreč novih vojakov iz (Jczareje v Jeruzalem poslal. rekel je Judom, da, ako jim pridejo naproti, in jih kot rimske vojake z vso častjo sprejmejo, hoče na vse kriviee pozabiti. Vojakom pa je ukazal, naj Judom vkljubno odgovarjajo, in čc se bodo jezili, naj le z orožjem va-nje mahnejo. Kar sc je tudi zgodilo. Vojaki namreč so s svojimi konji se med Jude zagnali, vse posekali, in se v tek za bega-jočimi spustili. Tako je bilo mnogo Judov od Rimljanov pobitih, še več pa je bilo pogaženih. Konjiki namreč so v mesto dirjali, in vse na tla pometali in pomandrali, kar jim jo bilo na poti, in prizadevali so si, v tej zmešnjavi. tempelj in pa grad, ki so mu Antonija pravili, v svoje roke dobiti, česar pa niso dosegli; Judje namreč so se zbrali, se spravili na strehe in s kamnjem in z orožjem rimske vojake vderževali. Rimljani so bili prisiljeni, pobegniti z Florom vred v kraljevsko palačo. Judje so tudi most razdcrli, ki je bil med terdnjavo in med tempeljnom iu »o močno stražo postavili pred tempelj, da bi Rimljanom vhod vbraniii.
— 682 —
Ker je tedaj Flor videl, da se ne more polastiti tempeljna , in tudi zaklada ne more v svojo oblast dobiti, podal se je k deželnemu oblastniku v Širijo in je Jude zatožil, da so se zoper Rimljane spuntali. Ker so Judje videli, da se ne morejo nobenega zboljševanja nadjati, in da so siljeni od Rimljanov odpasti; začeli so prav za res se spuntati, so prepovedali duhovnim, da nimajo nobeno daritve več za cesarja in za rimsko deržavo opravljati, kakor se je do sedaj delalo; napadli so tudi na skrivnem in zvijačno terdnjavo, ki so ji Masada pravili, so pomorili Rimljane, ki so bili v nji, in so svoje vojake noter postavili.
V Jeruzalemu so bili trije stolpi, llipik so pravili enemu, enemu Fazel, in enemu Mariamne, v kterih so bili se Rimljani; Judje pa so oblegli te stolpe in niso dali nobenemu ven iti. Ko so vojaki videli, da se ne morejo dolgo braniti, terjali so od Judov, da naj jim oditi pustijo , ter so obljubili, da jim pustijo vso orožje. Judje so jim to obljubili; ko so pa rimski vojaki svojo orožje odložili, posekali so jih Judje vso do enega neusmiljeno. .V gradu blizo Jeriha, ki jo imel ime Ciper, so tudi vso Rimljane pobili, terdnjavo pa razdjali.
Ker se jo judovski punt zmirom bolj Siril, vzdignil se je rimski oblastnik v Siriji, Cestij po imenu, zoper Jude, nabral jo svoje vojake, šel v Galilejo, in je začel moriti, ropati in požigati na judovski meji. Potlej je poslal svojo vojsko v mesto Jope, je vzel mesto z naskokom , pobil tisoč in štiristo Judov z ženami in otroci vred, dal je mesto oropati in zažgati. Ravno tako jo storil v Cezareji. Sefor pa, vterjeno mesto na Galilejskem, in več drugih mest, so se radovoljno udala in so rimsko posadko sprejela.
Tako je šel Cestij zmirom naprej do Jeruzalema m je med potjo vse razdeval in požigal. Ker so Judje videli, da namerjajo Rimljani mesta se polastiti, zagnali so se iz mesta na Cestija in mu petsto in petnajst mož pobili ; Cestij pa jih je zopet nazaj zagnal, in spodnjo mesto
— 683 —
tudi v svojo oblast dobil, ter vse uterjene kraje razdjal in požgal. Judje pa so se bili nekaj v tempelj, nekaj na goro Sion potegnili, in so se Rimljanom vstavili, tako da jo Cestij pet dni zaporedoma skušal z naskokom to terdnjavo vzeti, in vendar ni mogel nič opraviti, temveč je bil prisiljen s sramoto zopet nazaj se pomakniti. Ta ncnadoni bog jo pa dajal Judom serco, da so za begajo-čimi planili, in veliko njih posekali. Drugi dan so šo bolj za rimskimi vojaki pritiskali in so jih zopet veliko pobili, tako da jo bila cesta polna pobitih vojakov. Tako so Judjo z veseljem v Jeruzalem se vernili, po poti pobito vojake slačili in plenili in so našli, da so jih pobili pet tisoč pešcev in tri sto konjikov. Cestij pa je vso to v Rim naznanil, in je oblastnika Flora pri cesarji Neronu zatožil, da jo on Jude prisilil k puntanju.
Judjo pa so popravili razdjano ozidjo mosta Jeruzalema, izvolili so zmed sobo vodje in polkovnike in stotnike, in so so napravili za prihodujo vojsko; tudi v galilejski deželi so zopet vse popravili, kar so Rimljani razdjal i in poderli, in so silno veliko vojsko na nogo spravili. O tem času so vsi kristjani mesto Jeruzalem popustili , ker so vedeli, da ima biti razdjano. Videli so namreč, da mu jo Bog svojo milost odtegnil, in da so njegova poguba bliža.
3. Premišljuj, kako je Vespazijan galilejsko, in potlej tudi judovsko dožolo pridobil, in Jude proti Jeruzalemu podil.
Ko jo cesar Neron slišal, kaj se v judovski deželi godi, poslal jo Vespazijan a, svojega pervega vojskovodja , in mu je izročil vojsko v Siriji. Potom jc poslal Vespazijan svojega sina Tita v Aleksandri jo na Egiptovskem , da jo vojake od tam vzel; on sam sc jo čez morje v Sirijo prepeljal, in je zbral veliko vojsko rimskih vojakov in pomočnih trum. Z vsemi temi je šel iz Antijohije v Ptolemajido. Seforjani so prišli in so mu »zračili ključe svojega mesta. Vespazijan jc poslal v mesto tisoč konjikov in šest sto pešcev, ker ni več Judom za-
— 684 —
upal. Potlej je priSel Tit iz Aleksaudrije v Ptolemajido iu je sabo vojakov pripeljal k svojemu očetu, kteri je imel sedaj šestdeset tisoč mož dobro oboroženih.
S celo to močjo se je bližal Vespazijan Galilejskim mejam, in se je Judom kazal s celo svojo armado. Ko so Judje Vcspazijaua s tako silno vojsko videli, začeli so se tresti. Vespazijan pa je šel naravnost do rn^sta Gadara, je mesto vzel, in brez usmiljenja vse posekal, kar je moglo orožje nositi, je mesto požgal in vso bližnje terge in vasi, prebivavcc pa je kot jetnike sabo odpeljal.
Med tem se je vergel judovski vojskovodja Jožef v mesto, ki sc je klicalo Jotapata; Vespazijan pa je s celo svojo vojsko prišel pred mesto, ker je dobro vedel, da je dosti Judov v njem, in da je ena najboljih terdnjav cele dežele. Začeli so tedaj mesto oblegati, ali Judje so sc krepko branili. Jožef namreč je tako dobro s svojimi ljudmi mesto branil, da so ga Rimljani sedem in štirdeset dni oblegali; tistikrat pa je odpaden Jud k Rimljanom sc podal in je mesto sovražniku izdal.
. Tedaj so Rimljani zjutraj za rano čez mestno ozidje v mesto prišli, straže so pomorili, in so sc derznili v sredo mesta se podati. Ko so bili že sred mesta, in je bil že bel dan, vendar še niso zapazili Judje, da je mesto zgubljeno; tako terdno so namreč spali zavoljo dolzega truda, ki so ga imeli. Še loko je bila cela sovražna vojska v mestu, so se predramili. Sovražniki pa so kakor zdivjani po mestu okoli tekali, vse posekali, kar so srečali, preiskali so vsako klet, vsak hram, vsako ljuknjo, in so pobili vse, kar so jih dobili, brez žen in otrok, tako da je bilo štirdeset tisoč mož poklauih in dvanajst tisoč vjetih.
Jožef pa, vojskovodja Judov. kteri jc tudi to zgodovino popisal. je skočil v suh vodnjak, ki je imel ua strani veliko jamo, ktera pa se ni moglo od zgoraj videti; ondi je bilo štirdeset mož skritih, ki so bili s hrano dobro prevideni. Med tom so Rimljani na Vespazijanovo povelje Jožefa povsod zastonj iskali, dokler ni ga Judinja izdala.
— 685 —
Vespazijan posije tedaj dva stotnika, da sta mu milost ponudila, in prigovarjala, naj ven pride. Ko pa jima Jožef ni upal, poslal jo Vespazijan tretjega stotnika. Jožef se jo tedaj uda! in jo bil k Vospazijanu kot jetnik peljan. Vespazijan je vedno milostljivo ž njim ravnal, in ko je eesar postal, ukazal mu jo tudi žclezjo proč vzeti. Zato je pa Jožef Rimljanom z besedo in z djanjem pomagal pri Jeruzalemskem obleganji; poznej je prišel v Rim, in je tam Judovsko zgodovino spisal.
Ko je bilo mesto Jotapata požgano in popolnoma razdjano, in druga majhna mesta vzeta, prišla jo rimska vojska prod mosto (tarnala. Tukaj jo Vespazijan svojo vojake tako spodbodol, da so mesto z naskokom vzeli in v njem toliko Judov poklali, da jo kri po vseh ulicah v potokih tekla. Drugi Judje so pobegnili v grad , ki jo stal na visoki skali, in so Rimljanom močno nagajali; ali tu je začel pihati tak nasproten veter, da jo pšice Rimljanov gt ri v grad nosil , pšice Judov pa nazaj zavračal; na zadnjo so Rimljani tudi grad vzeli in vse brez milosti posekali. Veliko Judov se jo z ženami in otroci čez zid v globoko dolino pometalo, kteri so vsi koncu vzeli, in teh jo bilo več , kakor kar so jih Rimljani pobili. Rimljani so jih namreč le štiri tisoč pomorili; tistih pa, ki so so čez zid doli pometali, jih je bilo pet tisoč. Potom jo bilo šo eno samo majhno mesto v Galileji , ki so mu Giskala pravili, in ki so jo koj drugi dan samo udalo. Tedaj jo bila lepa, rodovitna in močno naseljena galilejska dežela premagana, pa tudi popolnoma razdjana. Kar jih ni bilo od Himljanov pobitih , so pobegnili v mesto Jeruzalem; tako da je bilo to mesto z vsakoverst-nimi ljudmi napolnjeno. Tedaj jo Šel Vespazijan v Judejo, jo poscdcl majhna mesta, prišel je potem na Jeribunsko planjavo, kjer so sc mu nasproti postavili bcže.xi Judje, ali podvojvodja Placid jih jo srečno premagal, ker je petnajst tisoč mož poklal, in drugo, v reko Jordan potisnil, tako da jc tisti dan blizo dva in devetdeset tisoč in dve sto Judov poginilo. Rimljani pa so zajeli velik plen,
— 686 —
mnogo ovac namreč, oslov, kamelo v in volov. Potem je Vcspazijan celo judovsko deželo preiskal, in počistil, in jo je po malem vso zopet pod Rimsko oblast spravil, tako da mu jc na zadnje samo mesto Jeruzalem Se ostalo; obleganje tega mesta hočemo pa v sledečem odstavku premišljevati.
Molitev za čas vojske.
Hvalen bodi Jezus Kristus in češčene naj bodo njegove čudovitne sodbe na "vekomaj! Amen.
Vscgamogočni in usmiljeni Oče! kteri si nam ukazal, da naj v potrebi in sili k tebi kličemo in da nas hočeš rešiti; glej! sila je pred vratmi, ker se povsod sliši voj-skino ropotanje. Zato pribegamo k tebi in te ponižno prosimo: O Gospod! ne daj nas sovražniku v pesti. Mi smo si sicer šibo zaslužili s svojimi mnogimi grehi in še bolj smo si jo zaslužili, kakor nespokorni Judje. Pa misli, o Gospod! na svojo milost in dobroto, ki si jo od začetka sveta kazal: saj si bil vselej milostljiv onim, kteri so se k tebi obračali. Kesamo se in obžaljujenio vse svoje grehe in spoznamo z žalostnim in ponižnim sercem, da smo zoper tobc grešili. Vendar zanosi nam milostljivo, ne tepi nas v svojem serdu in v svoji jezi, temveč od verni milostljivo od nas škodljivi o^enj vojske, uniči vse hudobne naklepe, daj nam mir, kterega svet ne more dati; zedini serca kristjanskih vladarjev in oblastnikov, zato da ti v miru služimo, po Jezusu Kristusu, našem vojvodi mirti. Amen.
— 687 —
Drugi odstavek.
Obleganje mesta Jeruzalema.
Za deveto nedeljo po binkoštih.
„ Tvoji sovražniki te bodo obdali z zasipom, in te bodo oblegli in stiskali od vseh strani(Luk. 19, 43.)
1. Premišljuj, kako je Bog pred obleganjem in raz-djanjem mesta Jude svaril in k pokori budil.
Jeruzalemsko mesto sc je z nedolžno Kristusovo smertjo in njegovih ljubih učencev tako pregrešilo, da je čudo, da mu jc pravični Bog tako dolgo zanašal; vendar dajal mu je čas za pokoro, in je čakal na njegovo spre-obernjenje po Jezusovi smerti še osem in trideset let. In še takrat je Jude svaril in opominjal z marši kteri mi znamenji, od kterih hočemo samo tri najimenitniša povedati.
Štiri leta pred začetkom judovske vojske, ko jc bilo mesto še v miru, in sc jc obhajala podšatorna obletnica, je začel mlad kmet, Jezus po imenu, na enkrat v tempeljnu na glas vpiti: »Glas od vzhoda, glas od zahoda, glas od štirih vetrov. Glas čez Jeruzalem in čez tempelj, in glas čez ljudstvo." In tako klicaje jo tekel iz tempeljna ven po ulicah Jeruzalemskih in ni jenjal vpiti noč in dan, kar je Jude strašno jezilo, tako da so ubozega človeka pretepali. Pa vendar jo le v cnomer tiste besede ua glas klical. Tedaj so ga gospodje zborniki rimskemu deželnemu oblastniku izdali, kteri ga jo dal tako neusmiljeno bičati, da so se mu gola rebra videla. Ubogi človek pa tudi tu ni nič druzega govoril, kakor pri vsakem udarci te besedo: »Gorje! gorje mestu Jeruzalemu!" In ker ni sodniku na nobeno vprašanje nič odgovoril, zato ga je izpustil, češ da je ob pamet. Ubogi človek je ostal v Jeruzalemu zmirom do oblego, in akoravno so ga skoraj vsak dan tepli, vendar ni nikoli nič druzega govoril, kakor to: »Gorje! gorje ubogemu mestu!" O praznikih pa je po celem mestu hodil in neprenehoma vpil: »Gorje! gorje mestu in tempeljnu!" Pečal sc ni z nobenim. odgovoril ni nobenemu, ko ga je kdo vprašal. zahvalil sc
— 688 —
ni nobenemu, ki mu je kaj dal, jezil so ni čez nobenega, ki ga je karal ali žalil, temveč jc imel vedno tisto žalostno mertvaško pesem v ustih: ,Gorje mestu Jeruzalemu!" Celih sedem let in pet mescev sc jo tako vedel, dokler se ni začelo obleganje mesta, kedar jo jenjal prerokovati. Ko jo pa začelo goreti v tempeljnu in v mestu, začel je zopet kričati, stopil jc verh mestnega ozidja, in jo na ves glas vpil: „Gorjc mestu! gorje tempeljnu 1 gorjo ljudstvu! gorjo tudi meni!" in ko je te poslednje besedo izgovoril, bil jo od kamna zadet in je padci mertov z - zida.
Drugo znamenje jo bila strašna zvezda rcpatica, ki je ono celo leto pred obleganjem v podobi ognjenega meča nad tompeljnom stala, in vso ljudi, ki so jo videli, s strahom in trepetom polnila. Pri tem žalostnem znamnji na nebu so pač vse pobožne duše spoznale, da pride huda šiba Božja nad mesto; vendar pa so hudobni ljudjo si to vso drugači razlagali, rokoč, da bo ta šiba Božja njih sovražnike zadola.
Zato da bi sc terdovratna, oterpnjena scrca vendar pretresla, poslal je Bog tretje znamenje v ozračji; vsi ljudje namreč so videli na velikonoč zvečer ob deveti uri oboroženo vojako, konj i ko in pošco pod nobom, ki so med sabo so vojskovali, eden druzega morili, mesta in terge naskakali in celo deželo razdovali. To jo bilo tako strašno gledati, da so vsi, ki so to videli, strepetali in očitno spoznati mogli, kako liudasc jim bo godila; vendar pa niso delali pokoro, temveč so ostali v svojih grehih oterpnjeni in šo vodno hudobniši so postajali; zato jo bil Bog prisiljen ž njimi ravnati po svoji ostri pravici.
Ko jo bila tedaj, kakor smo povedali v poprejšnem odstavku, vsa galilejska in judovska dežela od Rimljanov prcdobljcna, in večidel razdjana, tako da jo Io malo mest več ostalo, so sc Rimljani na zadnjo proti Jeruzalemu obernili, ktero mesto jo bilo najhujše grešilo. Tisti krat jo bila velika reva v mestu; napolnjeno jo bilo namreč mesto z ljudmi, ker so bili vsi beguni iz Galileje in iz
— 689 —
Judeje v Jeruzalem prihrumeli. Med Galilejci pa je bil eden, ki so je Janez klical, zvit hudobnež; njega so mestjani vprašali, ali bi mesto Rimljanom dali ? Janez pa je zaničevaje od Rimljanov govoril, da so plaŠljivci in slabi borivci, ter jo Judom serce dajal, in jih polnil s sovraštvom do Rimljanov. Vendar pa stari in pametni ljudje mu niso tega verovali in so objokovali pogin mesta.
2. Premišljuj, kaj jo mesto Jeruzalem tudi že pred oblogo terpelo.
Ker jo bilo mesto polno ljudi, ki niso imeli od česar živeti, so začeli krasti in ropati, in tako je derhal pojedla to, kar bi bilo potrebno za vojake. Prišli so pa tudi še drugi roparji z dežele v mesto; zato ni bil nobeden si svojega življenja svest. Ti roparji so deset najbolj ime-. nitnih gospodov mesta v ječo vergli, na zadnjo jih je omenjeni Janez umoriti ukazal, češ, da so hotli mesto Rimljanom izdati.
Ko so so ljudje začeli teh roparjev bati, začenjali so ti poslednji so napihovati, tako da so izmed sebe enega izvolili za višega duhovna. Ko je pa pravi veliki duhoven, Ananija po imenu, ljudstvo zoper te roparje pod-pihal, polastili so so roparji tempeljna, da bi bili kot v terdnjavi, in da no bi jim ljudstvo nič storiti moglo. Ker so po tem takem tempelj skrunili, je bilo ljudstvo jezno in serdito; sklenili so, tempelj očistiti in roparje izgnati; začeli so namreč vojskovati so s temi roparji, ki so se imenovali Zelo ti, to je, goreči in vneti za postavo. Zo-loti pa so so večkrat iz tempeljna nad nje zagnali, ropali, plenili in požigali, kar so le mogli, in pobijali vse, ktere so srečali. Na zadnjo se jo vnel kervav boj med obema strankama in dosti kervi je bilo prelite. Vendar pa so bili roparji v znotranji tempelj zagnani, in noč in dan od Sest tisoč oboroženih straženi. Ker so bili tedaj Zcloti v takih stiskah, svetoval jim je Janez, njih poglavar, I d ume j ce, ki niso bili Judje, na pomoč poklicati; in tedaj so jim tudi koj pisali. Prišlo jo dvajset tisoč Idu-mejcev pred mesto in mestjani niso od vsega tega nič •
Kristusovo Življenje in smert.	M
— 690 —
vedeli. Zato bo vrata zaperli, in b zidov doli ž njimi govorili in i v	li prijatli, ali sovražniki? To je
vendar mestjani sicer mislili, Rimljanom vrata odpreti. Tisto noč je bila taka nevihta, strašen vihar, močne plohe, in grozno gromenje, pa tudi strašen potres, da ni mogel nobeden pod milim nebom ostati. Ta nesreča je bila za Zelote sreča; šli so na skrivnem iz tempelj na, so odperli mestna vrata in so Idumejce noter v mesto sprejeli.
Tedaj so šli Idumejci k tempeljnu, Zelote oblege rešit, in so straže pobili. Ko so mestjani krik in ropot slišali, mislili bo, da so se Zeloti nad straže zagnali, ker niso še vedeli, da so Idumejci že v mestu. Ko so pa v tempelj prišli, in Idumejce zagledali, slišalo se je veliko vpitje po celem mostu. Idumejci, s Zeloti združeni, so vse pobijali, kar jim je na proti prišlo, in so toliko mestjanov poklali, da je bil sprednji del tempeljna ves poln kervi; ko je dan napočil, sešteli so osem tisoč in pet sto mertvih. Tedaj, ko jo bilo jutro, silili so Idumejci v hiše, so ropali, morili in strašno dosti kervi prelili. Ko so se bili naveličali moriti, iskali so volike duhovne. In ko so jih polovili, vlekli so jih skoz mesto na teržišče, tam so jih umorili in njih trupla psom dali. Tako je bila zadela Božja pravica tudi veliko duhovne, ker so oni prod vsemi drugimi se bili pregrešili nad Kristusom, da je nedolžen bil na križ pribit.
Potom ko so bili voliki duhovni poklani, klali so Zeloti in Idumejci niže ljudstvo, kakor živino. Trupla ubitih so puščali nepogrobena ležati; in nobeden ni smel svojih lastnih prijatlov pokopati, ali očitno obžalovati. Tako so se tedaj oni, ki so bili Kristusa brez usmiljenja umorili, sodaj tudi brez umiljenja morili in pobijali. Na zadnje so morivci svojo orožje obračali proti gospodi; lovili so jih in v ječo prav tesno vkup pometali; potem ko so bili v ječi dovolj terpinčeni, bičali so jih še, in na zadnje so jim glave sokali. Tako je bilo dvanajst tisoč imenitnili in bogatih Judov pomorjenih. Ko so Idumejci
Idumejce
da so jim vrata zaperli, ker so
— 691 —
«
bili tako neusmiljeno ravnali z Judi, in so sami s svojimi očmi videli neizrečeno hudobnost Zelotov, kosali so se, da so jim na pomoč prišli; zato so na nagloma in tiho mesto popustili. Po njih odhodu so pa Zeloti Se na dalej divjali, in so še tisto malo gospodo poklali, kar je je bilo še ostalo, zato da ne bi se nobeden voč proti njim spuntal. Potem so preiskovali mestjane nižih stanov in so med njimi vse tiste pomorili, kteri niso bili ž njimi zadovoljni. Zato je vsak dan veliko Judov iz mesta k Rimljanom bežalo, da so se rešili izpod oblasti teh divjih Zelotov. Ko so pa Zeloti to zapazili, zavarovali so vse ceste in vrata, da ne bi jim nobeden ušel; in straže so vsakega ubile, ki je hotel ven iti.
Tu pomisli, o pobožni kristjan 1 neizrekljivo revo nesrečnega mesta Jeruzalema, kako hudo je pravični Bog morivce Bvojega Božjega Sinu tepel. Vendar je bilo vse to samo začetek nadlogo, ker je vsak dan nova reva vstala in vsaka nova rova jc bila hujša od poprejšne.
Bil je hudoben človek, po imenu Simon, kterega je bil veliki duhoven pred nekimi leti zavoljo njegovih hudobij iz mesta pregnal. I)a bi se mogel tedaj nad Jeruzalemom maščevati, postal je poglavar ubijavcev in razbojnikov, vlačil se je po celi Judovski deželi, in je ropal in plenil, požigal in razdeval, moril in ubival, in je s svojimi vojaki bolj neusmiljeno ravnal, kakor-sovražnik: tako daje mnogim odsekal roke in noge, ter jili pustil , da so počasi umirali. On je celo armado si nabral in je ž njo mesto Jeruzalem oblegcl. Ubogi mestjani so bili sedaj od vseh strani stiskani. V mestu namreč so imeli galilejsko Zolote, kteri so ž njimi neusmiljeno ravnali; zunaj mosta pa jc stal divji Simon, kteri jim jo še večo nesrečo žugal. Prisiljeni so bili tedaj. Simona noter v mesto pustiti, da bi jim zoper Galilejce pomagal.
Kakor hitro je bil Simon v mestu, zarel jc vojskovati se z Galilcjei, ki so imeli tempelj v svoji oblasti;
41*
— 692 —
oni pa so se krepko branili. Na zadnje je vendar Simon v tempelj prilomastil in se je tako moŽko bojeval zoper Galilejce, daje bil pervi del tempeljna ves v kervi; vergel je tudi ogenj v tempelj, ki jo vse okoli sebe po-žgal, tako da je pogorel tudi živež, ki jo bil v tempeljnu shranjen na več let. To jo bila največa Skoda, ki je mogla mesto zadeti, ker jo bilo vso Žito zgorelo; to pa je bil začetek najhujše reve, ktero so si Judje sami nad svojo glavo nakopali. Ker jili pa tudi ta nesreča ni poboljšala, zato je Bog nad nje poslal najhujšo nadlogo.
3. Premišljuj, kaj jo mesto Jeruzalem terpelo med oblego.
Med tem, ko so Judje v mestu Jeruzalemu sami med sabo se klali, so Rimljani posedli vso judovsko deželo in so gledali to revo. Akoravno je armada Vespazijana prosila, mesto obleči, vendar ni hotel tega koj storiti, rekoč, da hoče čakati, da se bodo Judje sami med sabo poklali. Med tem se je bilo prigodilo, da so je starešinstvo v Rimu vzdignilo zoper cesarja Nerona zavoljo njegovega divjanja in ga je iskalo ubiti. Ko je cesar videl, da jim ne moro uteči, zabodel si je sam sebi nož v eerce, in je tako sam sebe umoril. Po cesarjevi smerti se je za cesarja oklical Vi teli j, hudoben in malovroden človek, kteri ni znal druzega, kakor čez mero jesti in piti in denar zapravljati.
To sc je rimski armadi na Judovskem za malo zdelo; zato jo izvolila Vespazijana za cesarja, akoravno ni hotel te časti prevzeti. Ko so mu pa žugali s smertjo, privolil - jo na zadnje in jo enega polkovnika z eno legijo vojakov v Rim poslal, da naj Viteliju vojsko napove, mesto Rim obležo, in Vitelija umori. Ko so je vse to po sreči izšlo, je šel Vespazijan sam v Rim, da je cesarstvo prevzel, in je zapustil svojega Sina Tita, da je mesto Jeruzalem oblegal. Med tem jo prišlo k velikonočnem prazniku ncštcvilno Judov iz vseh krajev sveta v Jeruzalem , ker so menili, da no bo za letos nobene nevarnosti za Jeruzalem, ker jo Vespazijan v Rim odšel.
— 693 —
Ali goljufali so se bili. Kakor hitro je bilo namreč ljudstvo v mestu, nabral je Tit mogočno vojsko, in mesto oblegel, kteremu je bil Kristus pogin oznanil 5 in ta oblega so jo pričela štirnajsti dan mesca aprila, osem in trideset let po Kristusovi smerti.
V začetku oblege, ko je bilo mesto polno prcbivavecv in tujcev, so Judje na vso svojo /.notranjo prepire pozabili in so so marsikterikrat s silo zagnali iz mesta nad Rimljane. Vendar s tem so Tit ni dal prestrašiti, temveč je postavil vojake na več krajev okoli mosta, in jc dal tudi pet visokih nasipov okoli mosta napraviti, tako da ni mogel nobeden več no ven, ne noter. Komaj pa so bili ti nasipi gotovi, so se Judje zopet z vso silo ven zagnali in so to nasipe razdjali. Tedaj jo ukazal Tit okoli mesta močen zid sezidati in trinajst gradičev postaviti, da bi Judom vse upanje rušenja vzel. Vendar so se oni še večkrat ven zagnali nad Rimljane, ali vselej le v svojo škodo, ker so bili vselej nekaj posekani, nekaj vjeti. nekaj tednov so je začela tudi huda lakota v mestu; mesto- ni imelo več živeža, in kdor ga jo sam kaj imel, ga je skrival. Zato so vojaki vso hišo preiskovali, in kjer so kaj hrane našli, so jo proč jemali in zraven tega še ljudi tepli, da jim niso bili nič povedali. Kjer pa niso ničesar našli, ondi so še huje ravnali z ljudmi, češ, zakaj skrivajo hrano, da jo oni no morejo najti. Posebno pa so neusmiljeno pretepali tiste, ki so bili Še močni in zdravi, kar jim jc bilo gotovo znamenje, da no terpijo še lakote. Onemogle pa in od lakote oslabljene so v miru pustili, ker so si mislili, da bodo tako v kratkem dušo pustili. Tisti, ki so šc kaj žita imeli, so splazili pod streho, in so žito sirovo žcrli; saj ni smel nobeden nič kuhati, aicer bi jim bilo od ognjišča proč vzeto. Bila je tedaj nepopisljiva reva: žene so svojim možem, otroci svojim staršem, matere svojim otrokom jed spred ust grabili. Nobeden ni prizanašal tudi svojim najljubšim prijateljem ne, temveč so eden druzemu jemali, da so svojo lakoto nekoliko utolažili. Tudi tisti, ki so kaj malo jedi imeli,
— 694 —
se niso mogli skrivati; ko jo bila namreč hiša zaperta, menili so že vsi, da v nji jedo; tedaj so vrata s silo od-perli, in ljudem jed iz ust jemali, ali pa jih tako dolgo tlačili, da so vso vžitojed zopet iz sebe izbljuvali. Kdor se je zavoljo jedi v bran postavil, bil je umorjen; kdor so pa ni branil, njemu je bilo vse pobrano. Nobeden se ni usmilil ne starih, sivih mož, ne majhnih, nedolžnih otrok. Ko so hudobneži mislili, da je v kaki hiši še kaj živeža poskritega, mučili so ljudi v hiši, s sulicami in meči bodli, in sicer torpinčili tako dolgo, da so jim vse dali.
Tako so mestjani nižih stanov imeli od puntarjev terpeti; imenitniši in premožniši ljudje pa so bili pred trinoge gnani; zato da bi so mogli njih blaga polastiti, tožili so jih, ali da so izdajavci, in da so hotli mesto Rimljanom izdati, ali pa da so hotli pobegniti k sovražniku. Na te tožbe niso zdivjani poglavarji nobenega zgo-varjanja slišati hotli, če so ubogi ljudje tudi lioga za pričo klicali, in tudi desetkrat prisegali, da niso nikoli na kaj takega mislili: temveč se jo koj obsodba izrekla, da so imajo umoriti in njih hiše oropati. Ker so se tako nezncsljive krivice v mestu godile, bila jo med vsemi mestjani in tujci taka nepopisljiva reva, o kakoršni so v obloženem mestu ni še nikoli slišalo. Ker jo bila lakota vsak dan hujša, bili so ubogi ljudje prisiljeni, tudi z nevarnostjo svojega življenja po noči iz mesta hoditi, da bi si kaj živeža kjo dobili. Rimljani pa so to zapazili, in so prav skerbno branili, da so ni nič živeža v mesto spravljati moglo. Pa bi bili J ude bolj ostrašili, pribivali so tiste žive na križ, ktere so pri takem iskanji živeža zasačili , tako da jih jo bilo kakšen dan po pet sto iu šo več na križ pribitih. Ako ravno pa so so Titu reveži smilili, vendar je to pripuščal, da bi Judo ostrašil in prisilil , naj bi mu mesto izročili. Ali puntarji niso nič za ta strah marali; še le bolj serditi so postajali ter so ljudem govorili: Tu vidite, kako neusmiljeni so Rimljani; ne dajmo jim tedaj mesta, temveč vojskujmo se do po-
— 695 —
slednje kapljice kervi. Tit je poskusil So drugo zvijačo; dal je vsem, ki so bili vjeti, obo roki odseči in jih jo tako nazaj v mesto poslal in dvema poglavarjema .Janezu in Simonu poročiti, da hoče vsem tako obe roki odseči dati, ako mu mesta ne dajo sami radi; ako mu pa mesto izročijo, sprejel jih bo vse kot prijatle, in nobenemu so ne bo žalega zgodilo; on želi namreč takemu imenitnemu mestu prizanesti, posebno pa tempeljnu najvišega Boga. Puntarja sta si pa mislila: če tudi mesto Titu izročiva, bova pa zavoljo najinega neusmiljenega ravnanja tožena in zgubiva glavo; zato nista nikakor hotla mesta mu izročiti, temveč rajši vso požgati.
Tukaj misli, o kristjani pri oblegi mesta Jeruzalema na oblego svoje duSo, namreč na svojo poslednjo uro, pa oberni so k svojemu Odrešeniku, rekoč:
Hvaljen bodi Jezus Kristus v mojem življenji in v moji smerti 1 Amen.
O Jezus, najdobrotljiviši Zvcličar! na mojo poslednjo uro mo bodo moji sovražniki kakor sovražno mesto oblegali in mojo dušo od vseh strani stiskali. Zato vpijem k tebi, in pohlevno prosim s prerokom: Bodi mi ti, o Gospod! pribežališče in moja pomoč. O Gospod! zavoljo svojega svetega imena vodi mo ti in ohrani mo. Oh 1 reši mo iz zanjk in iz rok mojih sovražnikov. V tvoje roke izročim svojo dušo. Ti si mo odreSil, o Gospod! ti Bog resnice! Tvoje obličjo naj sveti nad tvojim služabnikom in pomagaj mi po svoji milosti. Amen.
Tretji odstavek.
Rsz«UsnJe menta Jeruzalema.
Za dvanajsto nedeljo po binkoštih.
„ Tvoji sovražniki te bodo v tla pomandrali." (Luk. 19, 44.)
1. Premišljuj, kako so Kimljani mesto Jeruzalem v svojo oblast dobili.
— 698 —
Ko je Tit videl obupanje Judovskega ljudstva, tudi jim ni hotel več prizanašati, temveč je začel zares mosto stiskati. In da ne bi mogel nobeden več ne ven ne noter, in da ne bi mogli od nobene strani nič več živeža dobiti, ukazal je okoli mesta zid sčzidati, v okrogu štirdeset stadij ali tečajev, to je, skoraj poldrugo nemško miljo. Ta zid jo bil v treh dneh narejen, kar bi so neverjetno, nemogoče zdelo, ako ne bi bilo toliko tisoč ljudi, ki so ga zidali. Ker je ta zid J udom branil, da niso več ven mogli, tedaj se je šo le prav za prav lakota zakola, tako da jc bila naj veča reva v mestu. Ena družina za drugo je same lakoto pomirala in izmcrla. V tistih dneh jo nelta mati, Marija po imenu, nekdaj bogata, svoje lastno dete zaklala, skuhala, in pol snedla; drugo polovico so ji drugi iz rok stcrgali, kterim je bila jod zadišala in so notor k nji prišli. Tako so se izpolnile Jezusovo besede, ki jc rekel: „Blagor nerodovitnim itd." Mortvo ženo s svojimi otroci in stari umerli možje so sem ter tje ležali. Mla-denči in dcvice so pa kakor sonce po ulicah hodili. In kjerkoli je kdo od lakoto onemogel, zgrudil sc je na tla in dušo izdihnil. Ker ni bilo mogočo mertvih pokopavati, ki jih jo bilo odveč, zato jih jo več k grobu hitelo, še predno jim ie bila smort pred durmi, in so sc sami v grob spravili, kakor so ravno mogli. Sred tolike rove roparji šo niso mirti dajali, temveč so plenili in ropali mertve po poti; ali pa so tudi svojo moče na mertvih truplih skušali, in šc marsikaj druži h napak so uganjali z mertvimi in z umirajočimi. Spcrvega so mortve skoz mestna vrata nosili; ko so pa Iliinljani bliže mesta se pomaknili, in niso mogli več svojih mcrličov iz mesta nositi, in pokopavati, metali so jih čez ozidje iz mesta. In ko niso mogli tudi tega več delati, znašali so jih v hiše, ter vrata in okna zapirali, da ni mogel smiad ven. Na zadnjo pa so jih nehali ležati, kjer so bili.
Enkrat se je zgodilo, da jo Tit okoli mesta jezdaril; tu jo videl veliko mertvih trupel j v mestnih okopih; tedaj je svojo roke proti nebu vzdignil, in Boga za pričo
— 697 —
poklical, da ni kriv tolike reve, ker je večkrat Judom ponudil , naj bi z vso Častjo mesto mu izročili. Šo celo tistikrat jim jo vnovič storil ponudbo, da smejo brez kazni oditi, ako mesto njemu izročijo. Judje pa so bili po pravični Božji sodbi tako terdovratni, da niso marali za prijazno Titove besede. Ko je tedaj Tit videl ter-dovratnost tega ljudstva, pritiskal jo silui.se na mesto, in jo tretji dan majuika pervi zid proti polnoči pridobil in jo posedel brez velike zgube novo mesto. Pot (lni potom je drug zid pridobil, iu se jo polastil dru-zega spodnjega mosta. Zato so se pomaknili Judje v tretje mesto ali na uterjeno goro Sion, ki je bila dokaj utorjena.
Ko jo tedaj Tit videl, da jo prav težko, mosto pridobiti, zato je J ude zopet opominjal, naj sc vdajo, ako hočejo, da prizanese tempeljnu. Ko so pa Judje odgovorili, da hočejo raji največe nesreče prenašati, kakor se Rimljanom vdati, tedaj jc Tit pred Bogom in pred ljudmi pričal, da jo prisiljen, tempelj in mesto razdjati; zato je tudi z velikim trudom na zadnje šc tretji zid v svojo oblast dobil, in tudi tretje mesto posedel. Tukaj v spodnjem mestu, pri Pilatovi hiši na visoki skali jo stal prav lep grad, ki so mu Antonija pravili, kjer je bila močna posadka judovskih vojakov, kteri so s pSicami in s kamujem tako na Rimljane streljali, da se ni smel nobeden gradu bližati. Tedaj jo Tit svoje vojake opominjal, naj se čversto dela lotijo, in grad spodkopljejo, česar so se tudi lotili; Judje pa so toliko kamnja na nje metali, da niso mogli nič opraviti. Tedaj so ležali Rimljani deset tednov pred tem gradom, in še le dvajseti dan julija o polnoči, ko so straže spale, so grad v svojo oblast dobili.
Ko so Rimljani grad posedli, bežali so Judje po skrivni poti pod zemljo na goro. kjer je tempelj stal, Rimljani pa za njimi, ter so se tudi ondi borili; ali Rimljani so se kmali nazaj v Antonijcv grad pomaknili.
— 698 —
Potem je Tit Judom iz tega gradil na ves glas klical, da, če se vdajo, hoče še prizanesti mestu in tempeljnu, in jim hoče tudi dovoliti, da smejo iti svobodno, kamor hočejo. Judje pa so mu odgovorili, da se ne boj6 zavoljo tempeljna; da tempelj mu gotovo v roke ne pade, ker je hiša Božja. Tit je zopet očitno na znanje dal, da ne želi tempeljnu nobene škode storiti in da g<. Judje sami silijo, ga razdjati.
2. Premišljuj, kako je bilo mesto Jeruzalem požgano.
Tit je ukazal tedaj dolino med tempeljnom in med Antonijevim gradom izpolniti, in njegovi vojaki so od polnoči do poldne tempelj naskakali. Zato je ukazal, z velikim trudom napraviti tudi štiri visoke nameto okoli tempeljna; pravim , z velikim trudom , ker so morali derva in drugo potrebno po tri do štiri ure daleč do-važati. Na to so vergli Rimljani ogenj v tempe Ijnovo preddvorje, da je skoraj celi preddvor zgorel. Judje pa so bili tudi navlašč veliko suhega lesa v preddvorje postavili , in delali so so, kakor da bi bežali; ko so pa Rimljani v preddvorje prišli, vergli so Judje ogenj va-nj in vsi Rimljani, ki so ondi notri bili, so zgoreli.
Sedaj so se Judje v tretjem ali znotrajnem dvoru tempeljna deržali, in so se branili, kolikor so mogli. Tit pa je ukazal, naj se spodkopajo zidi, ali v šestih dneh ni mogel nič opraviti. Potem jo ukazal, povsod okoli lestvice na zid nasloniti,' in čez zid noter iti; Judje pa so jih vso doli iz zidov pometali. Na zadnje je ukazal k vsem vratom ogenj pristaviti, da so je srebro teh vrat stopilo, in je tudi tretji dvor pogorel. Judje so bili prisiljeni pomakniti se v tempelj, kjer je stal kadilni altar. Tu se jo Tit s svojimi vojskovodji posvetoval, ali so ima tempelj razdjati? Ko so vsi rekli, da se mu ne more in ne sme prizanašati, temveč da se mora požgati, zavpil je Tit: Bog obvaruj, ti sveti hiši Božji nočem nobene škode storiti! In ko je to rekel, šel je v svoj šotor se malo odpočit.
— 699 —
Ko je bil Tit odšel, vergel je en vojak ogenj skoz okno v tempelj , in tempelj je začel pri ti priči goreti, tako da jo bila streha kmalo vsa v ognji. Ko jo Tit to zvedel, pritekel je koj zraven in vpil, naj ogenj gase; zavoljo velikega šuma in ropota pa ga ni nobeden slišal. In ko so si Judje v tempeljnu prizadevali ogenj pogasiti, razbili so rimski vojaki tempeljnova vrata, noter planili, in toliko ljudi poklali, da jc kri po stopnicah doli tekla. Ko je Tit noter v tempelj šel, čudil se jo taki krasoti, kakoršne ni nikoli videl ali slišal. Ker je tedaj menil, da je še mogoče, ta sveti kraj ognja ovarovati, je prav resno ukazoval, naj se ogenj pogani. Ali vojaki ga niso slušali, temveč so zmirom več ognja vanj metali, tako da jo bil Tit prisiljen iz tempeljna pobegniti, in z žalostjo gledati, da to sveto mesto gori.
Med tem, ko je tempelj gorel, so vojaki okoli letali, ropali in plenili, kar so mogli, Jude morili, in niso prizanašali no ženam, ne starim. To jo bila šo le reva, ki se ne da popisati. Povsod , notri in zunaj tempeljna je bilo po tleh vse polno mertvi b, in kri je v potokih skoz vrata tekla. Zraven tempeljna je stala šo velika hiša, v ktero so pobegnile ženo z otroci, okoli šest tisoč jih jo bilo. Ko so vojaki sami od sebe to hišo zažgali, slišalo se je tako vpitje, tak krik, da bi se kamnje omečilo. Več njih je skoz okna poskakalo, in so se tako ubile, druge so vse zgorele.
3. Premišljuj, kako je bilo mesto Jeruzalem razdjano.
Potem ko je bil tempelj požgan, dovolil jo Tit vojakom, da smejo celo mesto oropati in zažgati. Tedaj so tekli najprej do kraljeve palače, v ktero se jih jc veliko tisoč 'judi nabralo s svojimi najdražimi rečmi. Vojaki pa so razbili vrata, so v hiši pomorili osem tisoč in štiri sto mož, in so vse poropali. Drugi vojaki so preiskali celo mesto, so vse poklali, kar so jih srečali, so mertva trupla psom metali, tako da je bilo mesto polno mertvih; na
— 700 —
zadnje so celo mesto požgali, tako da ni ostala cela ne ena hiša.
Sama gora Sion je bila še, ktera je bila tako vter-jena, da ne bi so mogla premagati drugače, kakor z la-kotjo. Vendar je hotel Tit poskusiti, ali jo bo s silo pridobil. Dvanajsti dan avgusta jo začel namete delati, ki so bili sedmi dan septembra gotovi; potem je dal z mogočnimi ovni zidovje biti. In ker so neprenehoma celi dan in vso noč zidovje bili, tako da je več manjših stolpov se posulo, prestrašili so se J udje tako, da so popustili stolpe in zid, in so se v podzemeljskih skrivnih potih poskrili. Ko Rimljani niso nobenega sovražnika več na zidu videli, nastavili so lestvico, so po njih verh zidovja prišli in veselo zaukali. Potem so letali po coli terdnjavi, ropali in plenili, in morili vsakega Juda, ki so ga dobili. V več hiš so prišli, kjer so mislili, kaj plena dobiti, pa so jih našli vso polne mortvih trupelj. Preiskali so tudi vse skrivn-3 podzemeljske ljuknje in izhode, v kterih so v olike ljudi pomorili, tako da je bilo tudi ondi vso polno merličev. llisc, v kteri h so našli živih ljudi, so zažigali, da so z ljudmi vred zgorele. Na gori Sion so toliko Judov poklali, da je kri po vseh ulicah tekla in da je kri na nokterih krajih ogenj pogasila.
Tako so Rimljani goro Sion osmi dan septembra v v svojo oblast dobili, bolj z Bošjo kakor s človeško pomočjo. Ko je tedaj Tit visokost, velikost in moč ozidja in stolpov ogledoval, rekel je: „Sam Bog nam jo k zmagi pomagal!" Bog sam je Jude od teh zidov in stolpov pregnal. Zato akoravno je druge terdnjave tega mesta razdjati ukazal, hotel je vendar nekaj teh stolpov pustiti v veden spomin. V čelom tem obleganji, ki je pet mescev terpclo, namreč od 14. aprila do 8. septembra, kolikor se je sošteti moglo, je desetkrat sto tisoč ljudi poginilo pod mečem, od lakote pa jih je počepalo enajstkrat sto tisoč; vjetih pa je bilo sedem in dvajset tisoč. Zmed teh so jih sedemnajst tisoč v Egipt peljali, da bi tam za rimsko deržavo dela opravljali. Kar jih je bilo manj kot
— 701 —
devetnajst let starih, prodali so jih v sužnost. Sedaj so hili oni, ki so bili poprej Kristusa za trideset srebernikov prodali, tako malo cenjeni, da so jih po trideset za en srebernik oddajali. Tako je bilo poprej od Boga blago-darjeno mesto sedaj od Boga prekleto in v smeh in zaničevanje vsem ljudstvom.
Zato ne imejmo mi grešniki v britkosti oterpnjenega serca, kakor Judje, temveč kličimo s spokornim scrcem Boga na pomoč.
Molitev v britkosti.
Usmili so, o milostljivi Gospod 1 usmili se nas revnih grešnikov, ki po pravici terpimo, ker smo od poti pravice zašli 1 Tvoje šibe čutimo in vendar ne jenjamo grešiti. Veliko zlogov terpimo, pa smo še več terpljenja si zaslužili. O Gospodi ti si pravičen in vso tvojo sodbo so pravične. Vsogamogočni in dobrotljivi Gospod 1 ki si nas stvaril, ko nismo še bili; ko smo sami zašli od poti življenja, nas po svoji milosti zopet odrešil in na pravo pot zavernill oh no delaj z nami po naših grehih, s kterimi smo tvojo jezo zaslužili, temveč usmili so po svojem velikem usmiljenji, ki jo veče, kakor vsi grehi cclcga sveta. O Gospod, nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, te prosimo, ne kaznuj nas v svojem serdu, temveč tepi nas s svojo šibo kakor milostljiv Oče, in daj nam vedno poterpežljivost, zato da tvoja hvala iz naših ust nikoli no zgine. Usmili so nas, o Oče vsega usmiljenja 1 usmili se nas in pomagaj nam, kakor veš, da nam je za dušo in za telo zveličavno in potrebno. Saj ti si vsogamogočni in dobrotljivi Bog; ti veš vse, premoreš vso in storiš vse prav, po Jezusu Kristusu, našem Gospodu in Zveličarji. Amen.
— 702 —
Četerti odstavek.
Jeruzalem po razdjanji.
Za praznik sv. Štefana, 26. decembra.
„ Jeruzalem! Jeruzalem! ki morii preroke in jih kamnjaš, kteri 80 k tebi poslani." (Mat. 23, 37.)
1. Premišljuj , kako se je mestu Jeruzalem pod maliko vavskimi cesarji godilo.
To sveto mesto je ostalo nekaj let po svojem razdjanji popolnoma zapuščeno in prazno, prava jama razbojnikov. Poznej, ko so se Judje počasi zopet pomnožili, ■ in se v Jeruzalemu naselili, so ga Rimljani zopet posedli, in so ga v svoji oblasti imeli dve sto devet in štirdeset let. Vendar so skušali Judje na skrivnem in očitno se zopet Jeruzalema polastiti. V letu 116. namreč pod cesarjem Trajanom so v mestu Cireni v Libiji dvakrat sto tisoč Rimljanov, Gerkov in kristjanov z mečem pomorili; ' o ravno tistem času na otoku Cipri osem in štirdeset tisoč ljudi pobili. Potem so sc zopet vedno bolj množili, in so prebivali v Galileji in v Jeruzalemu.
V letu 130. je med njimi se prikazal lažnjiv prerok, ki sc jc klical Barkokba, kteri je pravil, da je od Boga poslan, Jude rešit izpod rimske oblasti. Zato so se Judje vnovič spuntali zoper Rimljane in so jim veliko nadlego delali. Ker so .Judje iz vseb strani se k njemu stekali, zdelo so je, kakor da bi bil punt po vsem svetu. Ta lažnjivi prerok je pa ne samo Rimljanom, ampak tudi kristjanom, kar jc le mogel, nagajal, silil jih je zatajiti Jezusa, in kdor ni hotel svojo vere zatajiti, jo imel ne- . izrečeno terpeti. Zato je bil prisiljen deželni oblastnik J cesarja prositi, naj mu več vojakov pošlje.
Cesar Hadrijan je tedaj poslal veliko vojsko v judovsko deželo: navstal jc dolg boj med Rimljani in Judi, in na oboji strani jih jc veliko padlo. Ta vojska jc terpcla več ko pet let, dokler niso Rimljani Judov pobili, ter vzeli mesto Jeruzalem in še drugih vterjenih gradov petdeset, in požgali in razdjali devetsto in pet in
— 703 —
osemdeset dobro naseljenih tergov, in pobili več kakor petdeset tisoč Judov. Dve leti po tem so se Judje zopet v Betlehemu zbrali, in so zopet začeli vojsko zoper Rimljane. Rimljani pa so mesto tako dolgo obsedli, da bo Judje v največo stisko prišli. Na zadnje so Rimljani mesto v svojo oblast dobili, in so zajeli veliko tisoč ljudi. Te so nekaj poprodali, nekaj v Egipt odpeljali, kjer so od reve, lakote in z močem poginili. Tedaj je bila judovska dežela vnovič razdjana, Judje pa iz nje pregnani.
Cesar Hadrijan je ukazal, da ne sme noben Jud več v Jeruzalem iti. Še" to jim je prepovedal, da no smejo tudi iz nobene visoke gore proti Jeruzalemu glodati; kdor pa bi kaj takega storil, ima biti umorjen. Cesar je ukazal mesto Jeruzalem vnovič sezidati in razširiti na polnočno stran; ker je goro Sion na strani pustil, zunaj mestnih zidov, goro Kalvarijo pa je potegnil med ozidje, tako da je ta gora prišla skoraj na sredo mosta. Dal je tudi prešiča iz marmeljna narediti in nad vrata, ki der-Žijo proti Betlehemu, vzidati, v znamenje, da, kakor je »vinsko meso Judom prepovedano, tako jim je tudi prepovedano mesto Jeruzalem. Namesti Salomonovega tempeljna je dal rnaliku, ki so mu Jupiter rekali, tempelj sezidati, kjer so se opravljale malikovavske daritve.
S tem pa malikovavski eesar ni bil še zadovoljen, temveč, da bi tudi kristjansko vero iz tega mesta pregnal in iztrebil, dal jc na mesto, kjer je bil Kristus križan, nesramno podobo boginje Venere postaviti, nad sveti grob pa podobo Jupitrovo; in v Betlehemu na mesto Kristu-voga rojstva je dal postaviti nesramno podobo Adonidovo. ^ se to je storil, zato da so se kristjani teh svetih mest »gibali, da niso več tjekaj hodili molit, kakor so bili vajcni. Ako bi pa vendar kteri kristjan tjekaj molit prišel, vsi ljudje menili, da je svojo vero zatajil, in te malike n»oliI, Te 'malikovavske podobe so ondi ostale ne malo, ampak skoraj sto in osem leset let, do časov cesarja Konstantina , ko je sveta Helena jih dala odpraviti in na tista mesta cerkve sezidati.
— 704 —
Gospod! dodeli nam svojo milost, da sveto Heleno posnemamo, in s pomočjo tvoje milosti nesramno in nečiste podobo, ter vse grehe in hudobijo iz svojih sere odpravimo. Amen.
2. Premišljuj, kako so je mestu Jeruzalemu pod odpadnim cesarjem Julijanom godilo.
Po smerti cesarja Iladrijana so se Judjo počasi zopet v Jeruzalem in v obljubljeno deželo pomikali, kjer so pod rimsko oblastjo živoli do časov odpadnika Julijana, namreč do 361. lota po Kristusovem rojstvu; v tistem letu jo pa ta cesar Judom dovolil, da smojo zopet v Jeruzalemu prebivati in tudi tempelj zopet sezidati; vso to iz namena, da bi pokazal, da jo Kristusova prerokba od razdjanja Jeruzalema in tempeljna lažnjiva in da jo bil Kristus lažnjiv prerok. V ta cilj jo dal Judom iz der-žavne zakladnico denarja dovolj, da bi tempelj zopet tako krasen sezidali, kakor jo nekdaj bil, in da bi ondi žgavuo daritve po Mojzesovi postavi zopet opravljali. Judje so bili dokaj veseli; so iz celega sveta v Jeruzalem hiteli, so najoli umnih zidarjev, dovažali so lesa, kanmja, apna, peska, žoleza in svinca obilo; dali so si narediti tudi srebornega orodja; okinčali so mesto v največi radosti, z ono besedo: Vsi so storili, kar so lo mogli, da bi so tompolj kmali zopet postavil. Zcno so dajalo svojo zla-tenino, in drago kamnjo v pospošovanjo zidanja in so tudi samo pri (lclu pomagalo.
Vsi Judjo so bili veseli, so glavo po konci nosili in so kristjanom žugali, ali njih veselje so jc kmali v žalost spremenilo. Ko so bila namreč tla za zidanje žo pripravljena in skopana, ter so hotli drugi dan žo začeti zidati, vstal jo tisto noč tak vihar, da Jim je vso apno, sadro, pesek in les na vso krajo raznesel. Vstal jo tudi tak potres, da ni samo tla zopet zasul, kjer so imeli zidati, temveč jo tudi bližnjo hišo okoli posul. Veliko Judov jo bih' v tem potresu živih posutih in pobitih. Ko so pa tisti, ki so bili živi ostali, zjutraj zopet zidati začeli, odpori;'
— 705 —
se je zemlja in ogenj je ven švigal in požgal kladva, sekiro, žage, pikono in drugo orodje, in tudi Judo, ki so delali, in tiste, ki so gledali delati. Ko so pa Judjo vendar ostali terdovratni, in niso liotli jenjati zidati, prikazal se jo svetel križ na nebu, kar jih jo tako prestrašilo, da so začeto delo popustili.
O Gospodi tvoj sveti križ naj v bog poženo našo sovražnike in naj uniči vse njih hudobne naklepe. Amen.
3. Premišljuj, kako so kristjani Jeruzalem pridobili, pa zopet zgubili.
Ko je cesar Konštantin Veliki leta 312 cesaro-vati začel, in kristjan postal, ter je njegova mati, sveta Helena v Jeruzalem prišla, našla jo sveti križ, in je sč-zidala okoli tri sto cerkev v obljubljeni deželi; tako so kristjani 302 leti v tej deželi gospodovali. Potem pa jo Perzijanski kralj Kozroo to deželo z veliko vojsko obiskal, devetdeset tisoč kristjanov Judom za sužnjo prodal, sv križ sabo v Perzijo odpeljal in dvanajst let v Palestini gospodaril, dokler ga ni cesar Heraklij pobil in sveti križ v letu 628 zopet nazaj dobil. Osem let poznej pa so Saraceni v sveto deželo prihrumeli, sveto deželo in mesto Jeruzalem posedli, pomorili in pregnali kristjane in so gospodarili ondi 463 let.
Poznej niso hotli kristjani dalej terpeti, da imajo ueverniki sveto mesto v svoji oblasti, tedaj so s pomočjo svetega Očeta Papeža veliko vojsko, s svetim križem zaznamvano, vkup spravili; pod Bogomirom (ali Gott-tridom) Buljonskcm se je ta vojska čez morje prepeljala, najpred Sirijo posedla, in za tem sveto deželo in mesto Jeruzalem pod se spravila 15. dan julija 1099. Toliko Saracenov in druzih ljudi, ki so bili v Jeruzalemu, jo poklala, da so vojaki v mesto do kolen v kervi bredli, in da so bili od glavo do podplatov vsi kervavi. Ko so tako posedli mesto, preoblekli so se in v ponižni obleki pobožno obiskovali sveta mesta terpljenja, vstajenja in vnebohoda Kristusovega. Ta pobožnost je terpela sedem
KriatusoTO življenje in imert.	45
— 706 —
dni; osmi dan so hotli vojaki svojega poveljnika Bogomira za Jeruzalemskega kralja z zlato krono kronati; ponižni vojvoda pa ni hotel zlate krone na svojo glavo postaviti tam, kjer je Kristus nosil ternjevo krono.
Tako so kristjani sveto mesto zopet v svoji oblasti imeli osem in osemdeset let, potem pa ga je egiptovski sultan zopet kristjanom vzel, in 330 let obderžal. Na zadnje je v letu 1517, ravno ko se je Luterska kriva vera začela, turški cesar Selim vso judovsko deželo obsedel in mesto Jeruzalem pod svojo oblast spravil. Ko je misb'1 mesto popolnoma razdjati, sta se mu v spanji dva leva prikazala, ki sta nanj planila in hotla ga ster-gati, tako da je v strahu zavpil, in na pomoč klical. In ko so njegovi ljudje na ta krik pritekli, in niso ničesar videli, so mu njegove žene to prikazen tako razlagale, da mu Bog grozi s poginom, ako razdene mesto Jeruzalem, kjer je veliki prerok Jezus prebival. Potem je začel Soliman mesto popravljati, z visokim ozidjem obzidati, s stolpi uterditi, pa tudi Salomonov tempelj zopet postaviti.
O Gospodi zavoljo svojih grehov smo pozcmeljski Jeruzalem zgubili; ne daj, da tudi nebeški Jeruzalem z nespokornostjo zgubimo, temveč da s pokoro in svetim prizadevanjem nebesa zadobimo. Amen.
4. Premišljuj sedanji stan mesta Jeruzalema pod turškim jarmom.
V Jeruzalemu živijo ljudje vseh ver, katoličani (la-tinci , maroniti, gerki), socinijani, nestorijani, abisinci, judje, arabljani in turki, v sedanjem času tudi luterani. Katoličanov je manj , ker jih turki bolj tlačijo, kakor druge. Častivredni očetje frančiškani so leta 1304 s papeževim dovoljenjem tje se podali, so začeli stanovati na gori Sion v hiši, kjor je bil Jezus svojo poslednjo večerjo obhajal, ki jo je bil pobožni Robert Sicilijanski od eorintovskega Sultana drago kupil in ondi samostan ali klošter sezidal. Oidi po v veliki nevarnosti in vedno prt-
— 707 —
ganjani 248 let živeli, Božjo službo opravljali in pokoro delali; na zadnje pa so bili v letu 1561 od ondod pregnani in so dobili sred mesta drug samostan, ki mu pravijo S t. Salvator, v kterem ti pobožni Očetje šo do današnjega dneva v vedni nevarnosti Bogu služijo, sveta mesta varujejo in romarje pod streho jemljejo. Oni imajo lep samostan in lepo cerkev, kjer noč in dan navadno službo Božjo opravljajo. Vsako leto morajo turkom velike davke plačevati, in sicer veliko darov jim dajati, da jih tolikanj ne tlačijo. Živijo pa od miloščine, ki se jim pošilja iz Evrope, in kar jo dobivajo od pobožnih romarjev. Nekaj let sem se na Avstrijanskem in na Parskom vsako leto na veliki teden po vseh katoliških cerkvah miloščina bere za dobre očete frančiškane v sveti deželi, zato da zamorejo sveta mesta ohraniti, romarjem pomagati in sveto Božjo službo spodobno opravljati.
V Jeruzalemu stanuje tudi veliko gerkov, ki so ločeni od katoliško cerkve; oni imajo velik samostan, v kterem stanuje njih patrijarh. Oni so največi nasprotniki očetov frančiškanov in jim nagajajo, kjer in kakor morejo.
Tudi veliko j ud o v stanuje v Jeruzalemu, ki hodijo tjekaj iz vseh krajev sveta. Živijo pa tam, delajo, kakor povsod drugod, in če le morejo, koga opeharijo. Sicer pa jim j udje iz celega sveta vsako leto več tisoč goldinarjev v .Jeruzalem pošiljajo, da bi za vse jude iu za s&zidanjc tempeljna molili. V tem mestu, kakor po celem turškem cesarstvu imajo jud je veliko sinagog. Zaničevani pa so od vseh ljudi bolj, kakor pri nas v Evropi.
Med vsemi jih je največ turkov v Jeruzalemu in po vsi sveti deželi, ki ima turškega paša za deželnega poglavarja. Turki imajo tudi duhovnega poglavarja, ki kliče mufti; on opravlja duhovne reči iu razklada koran, to je, njih sveto jnsmo, z mečem v roki. rekoč: da se ima njih postava z mečem širiti. Svoje pridige delepajo neki vselej z besedami: »Bojujte se s temi, kteri verujejo v Trojico! vojskujte se ž njimi, dokler ne po-
45*
— 708 —
stanejo maliomedanci!" V Jeruzalemu imajo veliko mošej ali svojih cerkev, z visokimi turni, na kterih nimajo zvonov, temveč zjutraj opoldne in zvečer iz teh turnov doli na ves glas kličejo ljudje k molitvi. Njih mošejo so kakor luteranske eorkve, v kterih se no vidi drugo, kakor leča za pridiganje. Po tleh jo več plaht ali preprog raz-gernjenih, in okoli in okoli gori več lampic.
Predno grodč v mošejo, umivajo so; zato imajo pred vsako mošejo vodo. Potem sčzujejo čevlje, ker no sme nobeden s čevlji v mošejo, pa tudi pljuniti ne sme notri nobeden. Ko stopijo v cerkev, veržojo so na tla, povzdignejo svojo oči proti nebu, poljubijo večkrat tla in govorijo: „Bog sam jo Bog inMahomod jo njegov preroki" Turki častijo tudi Kristusa, kot velikega preroka, ki je z nebes prišel in jo rojen bil iz device; častijo tudi Marijo kot mater tako svetega preroka, in molijo tudi uekaj nji na čast. (.'o kdo Kristusa ali Marijo kolno, tepejo ga. Vendar pa pravijo, da jc Mahomed voči prerok, kakor jo bil Jozus. Oni no pustijo nobenega kristjana v mošejo, ker so jim kristjani nečisti ljudje. Bog varuj, čo najdejo kristjana v mošojil Kristjan, ki želi videti njih mošejo, in noter vanjo iti, mora imeti posebno dovoljenje, ktero se težko zadobi. Dan današnji pa vendar niso turki več tako hudi, ker so močno oslabeli.
Salomonov tempelj jim je za Mahomedovim grobom najsvetejša mošeja, tako da od daljnih krajev tjekaj romajo. Ta mošeja stoji tam, kjer jo bil Salomon svoj tempelj sezidal, samo da je gora malo niža, kakor jc bila nekdaj. Okoli in okoli ima tempelj velik prostor, ki je nasajen z lopim drevjem. Mošeja jo osmovoglata, iz rezanega kamnja, ima veliko stebrov in oken, in jo prav čedno zidana. Namesto strehe ima veliko okroglo kuplo, na kteri jo namesti križa pozlačen polomcsec. Od znotraj jo mošeja lepo svetla, s preprogami vsa obdana, brez stolov ali klopi, ker turki v svojih mošejah nikoli nc sedijo in no klečijo, temveč le stoj6, ali pa so na tla veržojo. Tudi nimajo notri nc altarja, no podob, no malarij, ker turki
— 709 —
za take reči ne marajo. Pa veliko lamp jo notri, ktere vsak petek gorijo; petek namreč je turkom to, kar nam nedelja, ali kar jc judom sabota.
Iz vsega tega so vidi, da se je spolnilo vse, kar je Jezus prerokoval, o Jeruzalemu, razdjanji judov po colem svetu; to pa nas ima spominjati, da tudi v prihodnje ne-spokorni grešnik ne ostane brez zaslužene šibe Božje.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus in čcščcnc naj bodo njegove nezapopadljivo sodbe na vekomaj! Amen.
Gospod, vsegamogočni Bog! dodeli nam luč svoje milosti, da svoje grehe spoznamo, obžaljujemo, popustimo in sc jih ogibamo; zato da prave obljubljeno dežele, in nebeškega Jeruzalema ne zgubimo, ampak s pomočjo tvoje gnade zadobimo, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Pet in dvajseto poglavje.
Duhovno romanje ali Kristusova slava na svetih mestih.
Pervi odstavek. Nvela iiiašu v JeruKsIeinii.
Za križe;vi teden.
„Molimo na kraji, kjer so njegove noge stale." (Pa. 131, 7.)
1. Komaj v duhu in premišljuj sveti k r i-ževi pot.
Ta so začenja pri Pilatovi hiši, ki jc sedaj skoraj v sredi mesta. Treba je gori k nji iti čez dvajset korakov, ker je precej visoko gori, tako da se od ondod ves Salomonov tempelj z vsemi okolicami vidi. Ta palača jo dokaj stara, tako da se meni, da ni bila podčrta pri razdjanji mesta. Kakor so nekdaj rimski deželni oblastniki
— 710 —
v nji stanovali, tako stanujejo v nji tudi turSki pase ali namestniki. Dvorana, v kteri je stal Kristus pred Pilatom, stoji še sedaj , in v nji se poslušajo tožbo in rešujejo. Dvorišče, v kterem je bil Kristus kronan, je tudi šo vedno tako nespremenjeno, in je z marmeljnom pcpelnato barve vloženo, in je dolgo pet in dvajset, široko pa sedem in dvajset čevljev. To bišo so bili sicer kristjani v eerkev, in stanice v kapele spremenili: sedaj pa je zopet ne več biša moliive, ampak hiša krivice ali turškega pašo, v ktero kristjanom ni lehko priti.
Pilatovi hiši nasproti, na drugi strani ceste je mesto, kjer je bil Kristus bičan, kjer so kristjani majhno, vendar pa lepo kapelo sčzidali, ki so pa sedaj od zunaj ne more spoznati. Tudi vrata nekaj na costo obernjena, so zazidana, in tedaj se more v njo le skoz hišo nekega turka priti. Od znotraj ne skerbš nič za snažnost tega svetega mesta, pa tudi ne dopuščajo kristjanom noter molit. Ko jo hotel leta 1618 sin deželnega poglavarja v tej kapeli napraviti hlev za svoje konje, počepali so mu pervo noč vsi konji v nji; tedaj so mu kristjani svetovali, naj opusti to misel; nobeden si ni več upal, kaj takega skusiti.
v
Ce se od Pilatove hiše po križevem potu za cn lučaj naproj gre, vidi so proti polnoči na desno Ilcrodcževa hiša, ki je še vedno lepa in krasna in ena najlepših hiš v mestu. Sezidana jo iz belega in čornega rezanega kamnja, srednjo visokosti, šo proccj široka, pa no odveč dolga. Znotraj je velika dvorana, kjer je bil Kristus pred H rodeža postavljen; tukaj so bili kristjani tudi cerkev zidali, v dokaz tega se vidijo šo vedno staro malarije. Ta palača je sedaj turška Šola; turški šolarji pozdravljajo vsakega kristjana s kamnjem, kteri hoče kraj boljo ogledati.
2. Premišljuj pa sedaj križevi pot sam.
Ta pot od hišo Pilatovo do goro Ivalvarijo ima na dolgosti tisoč tristo dvajset korakov, vsak korak po dva čevlja in pol.
— 711 —
Iz Pilatovo hiše je Sel Kristus šest in dvajset korakov na tcržiščo; tu mu je bil križ na rame djan. Od tod jo šel druzih osemdeset korakov s svojim križem naprej, in je bil že tako truden, da je obnemogel in na tla padel. Od tod jo Sol skoz Pilatov oblok, kjer je bil v smert obsojen. Ta oblok, v hebrejskem gabata, ki je od Pilatove hiSe sto in deset korakov daleč, stoji na dveh zidih, ktera na obeh straneh pot zaperata. Sezidan je iz belih in velikih štirivoglatih kamnov; vsi, ki ga vidijo, pričajo, da je dokaj star. Zunaj v zidu proti solnčnemu zahodu bo poznajo šo te lo besede: Toll, toll, to je: tolle, tolle, ali proč ž njimi
Od tega obleka je šel Kristus naprej do mesta, kjer ga jo njegova Mati srečala in kjer so jo sčzidala cerkev na čast Matere Božje. Od tega kraja jo Sel edon in sedemdeset korakov dalej in je vtretjič padel; od tod naprej mu je pomagal Simon križ nositi. Od tod je šel sto in devetdeset korakov naprej do Veronikino hiše, ktera še dandanašnji na lovi strani stoji, ko so gre proti Kalvariji; da so v hišo pride, jo treba po stopnicah iti; v tej hiši stanuje,jo sedaj turki. Predno pa so pride do hiše svete .Veronike, vidi so hiša bogatega požroSniča, od kterega Kristus govori v svetom evangeliji, malo na lovo stran proč od poti. Hiša ima lopa vrata, lepo jo sezidana, tudi v nji stanujejo turki.
Od hišo svete Veroniko do sodnjih vrat, kjer je Kristus zopet padel, jo 33fi korakov. Od tod je moral po stermi, kamniti in težavni poti proti polnoči hoditi 348 korakov do križ poti, kjer jo govoril Jeruzalemskim ženam. Od tod je šel naprej 161 korakov do goro Kalvarijo, kjer jc poslednjikrat padel. Ondi je šo sedemnajst korakov šclv do mesta, 'kjer so mu križ z ramo vzeli in ga slekli.' So druzih dvanajst korakov naprej jc bil na križ pribit. In tako na križ pribit jo bil še štirnajst korakov naprej vlečen, kjer je bil s križem povzdignjen.
O Jezus! po tvojem britkem križevem potu pelji mo po potu pokore in čednosti do večno gore.
— 712 —
3. PremiSljuj lepo cerkev nad goro Kalvarijo.
Na gori ICalvariji stoji sod a j prav lepa cerkev. Ona krije pod svojo streho vso goro Kalvarijo, sveti grob in mesto, kjer je bil sveti križ zopet najden, in je tako velika , da prav lehko sto tisoč ljudi v nji stoj6 in svojo pobožnost opravljajo. Pervi začetnik te cerkve je rimski cesar Konštantin Veliki, kteri jo je po svojem spreober-njenji v lotu 326 zidati začel, in v enajstih letih dozidal. Temelj ali podstava to ccrkvo je živa skala, tako da so ne da lchko podreti. In akoravno jo bila cerkev trikrat vsa posuta, temelja pa ni mogel nobeden ji razdjati.
Sprednji del cerkvo stoji proti jugu in ima dvojo vrat, z marmoljnovimi stebri, lina se od turkov zazidana; v drugih pa je troje lukenj ali okenj , skoz ktero duhovnim, ki so noč in dan v tempeljnu, jedi noter dajajo. Na lovi strani vhoda stoji zvonik brez strehe in broz zvonov; ker je bil namreč nokdaj viši, kakor turški turn, vzeli so turki mu streho in So nekaj zidu proč; in ker ni pripuSčeno zvoniti, vzeli so jim tudi zvonove in pro-lili. Ta zvonik je sčzidan iz rezanega kamnja in ima lepa okna. Iz tega, kar jo ostalo, so da spoznati, da jo bilo umetno dolo, ko jo še cel bil.
Na desni strani, proti solnčncmu vzhodu, zunaj ccrkve stoji prav lopa kapola na štirih stebrih, do ktoro sc mora po petnajst velikih stopnicah gori iti. Kapela stoji tam, kjer jo stala Mati Božja s svetim Janezom med tem, ko jo bil Jozus križan , in kjer ga je na križi povišanega porvič zagledala. Iz to kapelo se zamore skoz železno mrežo na gori Kalvariji mesto videti, kjer jc stal Kristusov križ. In ker jo ta kapela v oblasti katoliških kristjanov, zato je lchko noter priti, v nji moliti, ali pri maši biti.
Samo moraš vedeti, da vselej noč in dan duhovni, ne samo katoliški, ampak tudi gerški, armenski, nestori-janski , gregorijanski, koftiski, jakobitski, abisinski in drugi v tempeljnu stanujejo in opravljajo vsak po svojo službo Božjo. Za to imajo vsi duhovni svoje posebno mesto in svojo lastno kapelo, kjer opravljajo svojo Božjo službo,
— 713 —
in živijo od tega, kar dobivajo od svojih sovernikov. Cerkvena vrata namreč, kakor je bilo zgoraj rečeno, imajo veliko okno, skoz ktero dobivajo svoje jedi; v tempeljnu so spavnice, kjer po noči počivajo. Od katoličanov je navadno vedno šest frančiškanov v tempeljnu, nekteri ostanejo vedno notri, drugi pa le začasno.
(Jo hočejo romarji v tempelj iti, grejo vselej s procesijo iz frančiškanskega samostana, spremljani od no-kterih frančiškanov; in ko pridejo v tempelj , spremijo jih frančiškani, ki so notri v tempeljnu, s križi iu ban-deri in pojejo: Te Deum laudamus, to jc, Tebe Boga hvalimo. Kakor hitro so romarji v cerkvi, zaprejo turki cerkev za njimi, in jih pustijo notri štiri in dvajset ur. Potom pridejo zopet pred vrata, in jih kličejo, da naj grcd6 ven. Ko pridejo frančiškani v cerkcv, oblečejo se v cerkvena oblačila, podajo vsakemu romarju gorečo svečo, in potem gred 6 vsi, duhovni in neduhovni, bosi s proccsijo v tempelj , iz ene kapele v drugo; v vsaki kajicli pojejo sveto pesmi in romarjem razlagajo, kaj so je na tom mestu zgodilo. Potem padejo vsi na kolena, poljubijo tla, in molijo en očenaš in eno češčenasi-marijo. Takih kapelic je posebno enajst ktere vsak dan po vcčcrnicah fraučiškaui s pobožnimi romarji s procesijo obiskujejo tako lo:
Najprej gre proccsija v kapelo, kjer stoji steber, na kterega jo bil Kristus med bičanjem privezan. I>rugič gre procesija do Kristusove ječe: tretjič do mesta, kjer so si bili Kristusova oblačila razdelili; četertič, do mesta, kjer je bil sveti križ najden: petič, v kapelo svete Helene; šestič, v kapelo, kjer je kamen, na kterem je Kristus sedel, kadar so ga s ternjem kronali; sedmič, k skali Kalvarijo, kjer jc bil Kristus križan; osmič , do mesta, kjer je Kristus na križi visel; devetič, kamnu, na kterem jc bilo Kristusovo s križa sneto truplo mazi-Ijeno; dosetič, k svetemu grobu; enajstič, do mesta, kjer so je bil Kristus Magdaleni v podobi vortnarja prikazal. Vsa ta sveta mesta so noč in dau zapor t a. 1 >va
— 714 —
ključa imajo vrata, enega hrani deželni oblastnik ali p a g a, druzega pa kadi ali turški sodnik. Zraven tega je ključavnica še s pečatom turškega cesarja zapečatena. Ako hočejo romarji ali drugi kristjani noter iti, morajo se pri turkih oglasiti; tedaj pride osem turških uradnikov, ogledujejo cesarski pečat, ali je še cel, in se po tem na cerkvenih vratih vsedejo; in sedaj jim mora vsak, ki hoče noter iti, plačati ne malo denarja. Za veliko noč pa, binkošti, vnebovzetje Marije in na praznik svetih aposteljnov Petra in Pavla se cerkev odpre, in vsak lehko brez plačila noter gre; zato pa o takih priložnostih vselej dosti ljudi v Jeruzalem pride. — Zato zamoremo tukaj premišljevati, kako je kapela svetega groba po Izaijevi prerokbi častitljiva. Med vsemi kapelami jo namreč kapela svetega groba najimenitniša, ktera je velika, visoka, okrogla in čez sedemdeset čevljev široka. Od znotraj je z lepim, bolim jaspidom vsa vložena in okoli in okoli z rudečim marmeljnom in stebri iz jaspida okinčar.a. V ti kapeli se vidi sveti Kristusov grob, v oboku devet čevljev visokem , sodem čevljev dolgem in šest širokem; in grob je tri čevlje visok, sedem dolg in dva in pol širok, podoben altarju, kjer se lehko sveta maša bere. Ta Bveti Kristusov grob ima tako čeznatorno moč, da ga ne moro nobeden, bodi si kristjan ali turk, obiskati brez svetega strahu. Ko namreč človek vanj stopi, prešine ga neki strah, c a meni, da visi med nebom in zemljo v ozračji. Pa tudi obuja v človeku kes in pobožnost, da si človek ne moro solz vderžati. Vsak grešnik so tukaj gane, da začnev svoje grehe obžalovati in objokovati.
Čudno jo to, da, ko je bila sveta dežela tolikokrat vsa razd jana, je sveti grob vselej cel in nepoškodovan ostal. Akoravno so ga turki toliko let v svoji oblasti imeli in ga še imajo, vendar ga niso nikoli poškodovali. Leta 1009 so pisali Judje iz francoskega turškemu Sultanu v Egiptu in so kristjane obrekovali, da zato tako
*) I za. 11. 10.
— 715 —
pogostoma romajo k svetemu grobu, ker bi ga radi pod se spravili in da bodo kmali tje prišli in deželo posedli, ako no bo koj vseh cerkev kristjanom razdjal. M a to je ukazal Sultan, da se ima sveti grob razdjati, zato da no bi imeli kristjani več ničesar ondi, kar bi jih v deželo vleklo. Pa, akoravno so si turki na vso moč prizadevali, sveti grob razdjati, vendar niso mogli tudi enega koščeka ne odlomiti ali odbiti. Prisiljeni so bili pustiti ga, kakor je bil.
4. Promišljuj druga sveta mesta v tem tempeljnu.
Za Kristusovim grobom je mesto na Kalvariji najsvetejše , kjer jo namreč stal sveti križ. To sveto mesto ima tudi tako Čoznatorno moč, da ne samo pobožne, ampak tudi največo grešnike s svetim strahom napolnuje in jim solzo iz oči stiska. Do tega mesta so mora po osemnajstih stopnicah gori iti, tako visoko stoji. Sveta gora Kalvarija je štiri in dvajset korakov široka in trideset dolga. Ljuknja, v kteri je križ stal, je en komole globoka in tako široka, da se lehko glava noter vtakne. Ali vsa jo s srebrom pokrita, v kterem so neko čerke vrezano, ki so pa no dajo več brati zavoljo velike starosti.
Mesto, kjer jo bil Kristus na križ pribit, je dvanajst korakov proč. Zato jo tudi tam lepa kapela in in prav lepo okinčana. V nji sta dva alta rja, eden za katoličane , drugi za gerke. Na mestu, kjer eo vojaki vad-ljali in si delili Jezusova oblačila, je tudi kapela, ki jo imajo armenci. Na zadnje jo kapela tudi tam, kjer jo sveta Helena Kristusov križ našla; do nje jo treba doli iti po štirdeset stopnicah. Sveti križ je bil namreč najden zraven goro Kalvarije v dolini med mestom iu goro. K vsem tem kapelam grejo frančiškani z vsemi pričejočimi vsak dan po večernicah v procesiji.
Pobožni kristjani obiskuj tudi ti v duhu ta sveti tempelj in reci:
— 716 —
Molitev svete Ilrlglte.
Gospod Jezus Kristus! ti nedolžno Jagdnje Božjo, za naše grehe zaklano in darovano! jaz te spominjam na znotranje terpljenje, ki ga je tvoje serco od tvojega spočetja do tvojo smerti prestajalo. Jaz to spominjam na tvojo žalost in britkost, ktero si terpel, ko si rokol: Moje serce je žalostno do smerti. Jaz to spominjam za tvoj kervavi pot in na vse muke in bolečine, ki si jih pre-tcrpol, kodar si bil vjet, v obraz bit, s šibami topen, s ternjem kronan, s pljunci opljuvan, in na zadnjo na križi preklinjevan in umorjen. Po vseh teh bolečinah, mukah in prestanih krivicah to prosim, usmili so nas, dodoli meni in vsem grešnikom resnično pokoro in poboljšanje življenja, in vsem vernim kristjanom, živim in mortvim, milost in usmiljenje, odpuščenje grehov in vočno življenje. Amen.
Drugi odstavek.
Nvfta mcNtn zunaj Jeruzalema.
Naj sc bere mcsca majnika zoper nepotrebno postopanje in pohajkovanje.
r Kristus jc za nas terpel in ram je zapustil zgled, da hodite po njegovih stopinjah.' (1 Pot. 2. 21.)
1. Premišljuj sveto goro Sion, kjer je Kristus mnogo in visoke skrivnosti storil.
Na ti gori, ki je bila nekdaj v mestu, jo kralj David prebival, in je bil tu tudi pokopan. Dan današnji pa je ta gora zunaj mesta, in turki so močan grad tu sezidali. Hiša z dvorano, v kteri je Kristus poslednjo večerjo s svojimi učenci obhajal, jo bila v cerkev spremenjena, in tu so več let frančiškani stanovali. Sedaj pa turki v nji stanujejo, in kristjanom ni lehko noter priti.
— 717 —
O Gospod! kako nezapopadljive in strašno so tvoje sodbe!
No daleč od tega mesta jo Kajfeževa hiša, v kteri jo sedaj armenski samostan. Zraven samostana jo še precej velika cerkev, v kteri je na desni strani alturja ječa, kjer jo bil Kristus tisto noč svojega terpljenja zapert. Ta ječa je temna in tesna in je v veliki časti; vsak človek, kteri v njo stopi, občuti neki sveti strah in obžaljujo svojo grehe. Tudi hiša velikega duhovna Ana jo v samostan spremenjena, v kterem stanujejo sedaj armensko nune. Armenci so navadno pobožni in dobri kristjani, samo da niso vsi s katoliško cerkvijo zedinjeni.
2. Premišljuj hišo svete Ane.
Ta hiša stoji za Pilatovo, blizo ovčjo kopeli, po hebrejsko Betezdi, proti polnoči, iz ktero jo sveta Helena cerkev sezidala, in žensk samostan ji prizidala, tako da se še dan današnji vso celo vidijo in mali vertiči; toda sedaj nobeden notri ne probiva, temveč jo vso zapuščeno in prazno. Turki bi sicer radi na tem mestu prebivali, ker ima prijetno logo; ali njih ženo no morejo tukaj živeti, temveč umerjejo v kratkem času, kar so večkrat v svojo škodo skusile. Od zunaj na ccrkvi jo namalana zgodba sveto Ane, ki se pa več no pozna. Frančiškani berejo vsako leto v ti ccrkvi sveto mašo, namreč na praznik rojstva Marijo Device, in scer o polnoči, ali za to dovoljenje morajo kad i-ju precej dosti plačati. Kdor hoče noter, mora od zgoraj doli se podati v globoko ljuknjo, kjer stoji v temnem oboku velik altar, namreč na mostu, kjer jo sveta Ana, kakor so pravi, Mater Božjo porodila.
Ovčja kopel jo za Pilatovo hišo proti solnčncmu izhodu, ne daleč od vrat svetega Štefana; obzidana jo okoli in okoli, 170 korakov dolga, in okoli 30 široka. Studenec, ki jo imel za Kristusovih časov čudno zdravilno moč, jo še tukaj, in ima slano vodo, in zdravilno, in to posebnost, da dajo vodo samo zjutraj od treh do šestib, in potem zopet počasi odteka, tako da skoraj celi
— 718 —
dan ni vode v nji. Za Kristusovih časih je bila polna vode, ker je iz tempeljna podzemeljski vodotok vodo, v kteri so se zaklane živali umivale, noter speljeval, in zato je bila voda vselej rudečkasta ali kervava. Od te kopeli piše sveti evangelist Janez, da so bolniki v nji zdravje dobivali.
3.	Premišljuj vrata s vete ga Štefana; potem zlata v r 8» t ci j zsl tempeljnom proti izhodu , skoz ktera je bil Kristus na cvetno nedeljo v mesto prijezdaril. Sodaj so ta vrata zazidana, kor pravijo turki, da bodo skoz ta vrata en praznik, ko bodo vsi v svojih mošejah, kristjani v mesto prišli, in se ga polastili. Kdor hoče tedaj iz Jeruzalema na oljsko goro, mora iti ven skoz vrata svetega Štefana.
Kličejo sc pa vrata svetega Štefana, ker je bil sveti Štefan pred temi vratmi kamnjan, in ondi kažejo tudi Še zmirom kamen, na kterem jc klečal, ko je za svoje sovražnike molil. Od tod se gre doli v globoko dolino Jo-zafat do potoka Cedrona, eno čotort ure od mesta. Ta potok ima svoje ime od cedrov, ki rastejo pri začetku te doline; ali kakor je bolj verjetno, od svoje ternote, ker je dolina Jozafat globoka, senčnata in temna. Potok Cedron začen ja se nad Marijinim grobom, in se sem ter tje zvija, in gre v mertvo morje. Ta potok je celo leto suh, samo kadar zelo dežuje, o spomladi, ima nekaj vode.
4.	Premišljuj potok Cedron.
čez ta potok sta dva zidana mosta; eden blizo groba Matere Božje, eden pa en malo niže, čez kterega so Judje Kristusa k Anu peljali, in v potok doli vergli; kjer se vidijo v globočini znamnja Jezusovih rok in nog v terdo skalo vtisnjena. Ta sveta znamnja pobožni ljudje vedno poljubujcjo; in tu se očitno vidi, kako se je moral Jezus močno udariti, ko so ga ondi doli vergli.
Frančiškani pravijo, da si Judje v Jeruzalemu na vso moč prizadevajo zbrisati in uničiti vse sledi in znamenja, ki jih je naš OdrcSenik ondi zapustil. Zato so hotli ni zdavno te sledi Kristusovih rok in nog tako le zbri-
— 719 —
s^ti ali odpraviti. Oni imajo svoje pokopališče v dolini Jozafat blizo tega mesta. Ker jim je bil ta sveti kamen že dolgo tern v očeh, zato so paši veliko denarja dali, in tako zadobili dovoljenje, da smejo svoje pokopališče razširiti. Kopali so tedaj goro, in so perst vozili doli v dolino, da bi bili zravnali svoje pokopališče. S tem so dolino visoko s perstjo nasuli, in tedaj sveti kamen, in ž njim tudi znamenja Kristusovih rok iu nog za enega moža visoko zasuli. Komaj pa je bilo to delo storjeno, prišel je o nenavadnem častu velik dež, voda v potoku se jo silno narasla, in jc odnesla vso to nasuto perst, in ž njo še velik dol njih pokopališča; in od tistega časa se zamore ta sveti kamen še lože videti in častiti kakor prej.
5.	Premišljuj dolino Jozafat.
Ta dolina je ono čotort ure široka in skoraj eno uro dolga. Stegajc so siccr še celih sedem ur do mertvega morja, vendar so od Jeruzalema naprej ne imenuje več dolina Jozafat, ampak Gchena. Jozafatova dolina se imenuje po pobožnem kralji Jozafatu, ki je bil v ti dolini pokopan, kjer je njegov grob prav umetno v živo skalo vsekan v podobi štirivoglate kapele. V ti dolini, kakor mnogi menijo, bo Jezus Kristus vse ljudi sodil pri poslednji sodbi; ako ravno je namreč dolina pretesna za " toliko milijonov ljudi, bodo vendar ubogi grešniki vse okoli na več milj daleč razpostavljeni; Kristus pa bo v sredi nad Jozafatovo dolino na svojem veličastnem tronu Bedel, in nam vsem lehko s perstom kazal vsa mesta, na kterih je za nas terpel.
6.	Premišljuj sveti grob Marije Devico.
V /gorenjem delu Jozafatove doline proti polnoči, ko se od potoka Cedrona začenja enmalo gori iti na oljsko goro, se pride do svetega groba Matere Božje, nad kterim jc lepa, velika cerkev, postavljena. Ta cerkev je globoko v tla vzidana, tako da se mora po petdesetih stopnicah doli v cerkev iti. To se je menda tako zgodilo, ker je bila dolina Jozafat pri večkratnem razdjauji mesta
— 720 —
Jeruzalema zasuta, in tedaj zvišana tako, da je bila cerkev tega svetega groba skoraj vsa pokrita. V koru te cerkve je Marijin grob v jami, ki ima dvojo vratic, tako da so zamore skoz ena noter, skoz druga von iti. Turki spoštujejo to cerkev, poljubujejo Marijin grob, in se pred njim na tla devajo. V tem svetom grobu so bero sveta maša, kakor v Kristusovem grobu, in nad njim visi eno in dvajset lamp, ki se prižigajo mod mašo. To sveto mesto ima posebno moč, da romarje z duhovno tolažbo razveseljuje, kar pričajo vsi, kteri so ta grob obiskali. Kakor grob Kristusov namreč vse z nekim svetim strahom navdaja, tako navdaja Marijin grob vsakega z neko duhovno tolažbo.
7. Premišljuj vert Getscmano na oljski gori, v kterem jo bil Kristus vjot.
Ta kraj jo obzidan, deset dobrih korakov dolg in zid jo devot čevljev visok: tukaj opravljajo kristjani vsak dan svojo pobožnost. Ta kraj jo prav prijeten in ima rodovitna tla. Tukaj stoji devet velikih oljk, od kterih pravijo, da stojijo šo od Kristusovih časov sem; zato jih imajo vsi v časti in nobeden nc smo z njih eno vejice odlomiti. En turk jih varuje in prodaja njih sad kristjanom, ko zori. Judje so temu kraju dokaj sovražni, in podpihujejo paša vedno, naj ga da razdjati. Zato plačujejo kristjani onemu turku vsako leto, da ondi blizo stanuje in to mesto varuje, da ga no morejo Judjo poškodovati.
Dvanajst korakov od tega mosta, gori na oljski gori, jo velik kamen, kjer so trijo učonci dremali, lin lučaj naprej pa je luknja, v kteri je Kristus molil in kervavi pot potil. Ta votlina jo v sivi skali, popolnoma štiri-voglata in ima v svoji dolgosti proti izhodu in v širo-kosti osom in dvajset podi. Zgoraj v skali, no prav na sredi, je špranja, skoz ktero malo svetlobo noter pride. Vhod jc tesen in visi, v jami pa stoj6 štiri stobri iz skalo izsekani.
Konec votlino proti izhodu solnca stoji altar popolnoma gol, na kterem frančiškani kakšen krat mašujejo.
— 721 —
Kjer je Kristus kleče molil, so vidi So v terdo skalo utisnjeno znamenje njegovih kolen. Nad tem mestom na levi strani so to le besedo v skalo vsekane: Tukaj je Kristus Jezus kervavi pot potil. Oče! ako je mogoče, vzemi ta kelih od mene. Kristjani in turki častijo ta kraj in grejo le bosi noter.
Od tega kraja, ko so gre naravnost gori, pride se do jame, kjer so sveti aposteljni, prodno so se razskropili po svetu, apostoljsko vero sestavili in se poslovili. Od tod se gre še za en lučaj gori in se pride do gladke skale, na kteri je Kristus sedel, ko je vtorek po cvetni nedelji svojim učencem razdjanjo mesta in koncu svetil prerokoval.- To mesto je lepo polje, in še sedaj stoji tukaj lepa oljka in kos kamnitega stebra v spomin na to skrivnost. Tretjič se pride skoraj verh goro do mesta, kjer je arbangelj Gabricl Devici Mariji se prikazal in ji naznanil dan njene smerti. Tukaj stoji tudi kamen, ki mu pravijo Marijino počivališče, ker je Marija ondi navad no počivala, ko je vsak dan sveta mesta obiskovala.
8. Premišljuj oljsko goro.
Ta sveta gora jo med vsemi gorami, ki stoje okoli mesta, naj visi in najprijetniša, ker se da z nje mesto Jeruzalem prav lepo celo videti in vse ulice šteti. Vidi se tudi od tod prav daleč okoli cela judovska in samari-tanska dežela. Ta sveta gora ima svoje ime od oljk, ktere rastejo na nji in so zelene po zimi in po leti.
Gora ima tri verhe; en verli štcrli proti jugu, eden pa proti severju; srednji verh je najviši m najlepši; zato si ga je bil menda tudi Jezus izvolil, da je od tod v nebesa Sel. V spomin se pozna v živo skalo vtisnjeno znamenje njegovih svetih nog. Nad tem mestom je sezidana lepa osmovoglata kapela iz rezanega kamnja, vsa okinčana z umetnimi stebri in drugimi lepotijami. Svetloba pada od zgoraj doli v cerkev; sicer nima ta cerkvica ne oken, ne druge svetlobe nobene. To sveto mesto so turki oskrunili, so iz cerkve mošeje naredili, in tudi vtisnjeno znamenje desne Kristusove noge izsekali in v Salomonov
Krielucovo Življenje in smert.	44»
— 722 —
tempelj odnesli. Njegovih, duhovnih stopinj pa, namreč njegovega nauka in njegovih zgledov, ne morejo izseči in uničiti, zato nas opominja sveti Peter, rekoč: „Kristus je za nas terpel in vam je zapustil zgled, da hodite po njegovih stopinjah." Hvalimo tedaj Gospoda, prosimo ga in recimo:
Hvaljen bodi Jezus Kristus povsod, v nebesih in na zemlji I Amen.
O Gospodi daj, da tvojih svetih mest ne oskrunimo in da tvojih svetih stopinj ne zbrišemo, temveč da hodimo po tvojem zgledu. Amen.
Tretji odstavek.
Belfsgc, Retanfja in Jeriho.
„Kraj pod svojimi nogami bom povdičal." (Iza. 60, 13.)
1.	Premišljuj kraj Betfage.
Če se z oljske gore proti sol učnemu izhodu dvastre-ljaja doli gre, pride se do vasi Betfage, ki jo na griči med dvema dolinama, od ktere vasi pa se sedaj nič dru-zega ne vidi, kakor malo, revno mirišče. S tega kraja do mesta obhajajo frančiškani vsako leto na cvetno nodeljo lepo procesijo, h kateri priteče vselej veliko tisoč turkov, nevernikov in krivovernikov.
Ko pride procesija do mesta, kjer sc jc Kristus nad Jeruzalemom razjokal, vstavi so procesija in bc poje evangelij svetega Luka, kterega vsi pobožno in z ginjenim sercem poslušajo. Potem gre procesija prepevajo doli z gore in pride čez doline Jozafat do mestnih vrat, kjer ji pride vcČ sto kristjanov naproti, kteri jo potem spremljajo do samostanske cerkve, kjer je sveta maša.
2.	Premišljuj Betanijo*) in grad svoto Marte.
*) Beta ii i j a v hebrejskem jeziku pomeni to, kar bi mi rekli liiSa pokorščino ali pa tudi hiša britkosti.
— 723 —
Z Betfage se gre naprej doli z oljske gore in se pride v četert uri v Betanijo, ki je prav zdoli pod oljsko goro. Zemlja je ondi dokaj rodovitna; pridcljuje se tukaj mnogo žita in sadja, vina, olja, mandeljnov, smokev ali fig, jabelk in več takega. Od nekdanjega terga, ki je bil tukaj, se nič več ne vidi; sedaj je lo Se revna turška vas nad veliko cesto, ki derži v Jeriho. Nad cesto je Lazarjev grob, h kteremu se gre po kamnitih stopnicah. Ta grob ni taka votlina v skali, kakor je Kristusov grob, temveč je skoraj taka raka ali zidan grob, kakor jih imamo sploh po naših cerkvah. Predno so noter stopi, pride se v malo stanico, dvanajst pedi dolgo, kjer se hrani kamen, ki je nekdaj Lazarjev grob zaperal, sedaj pa je altarni kamen, na kterem frančiškani kakšenkrat sveto mašo berejo. Iz te stanice se gre po kratkih stopnicah doli in sc pride v votlino, ki jo slabo obokana in samo devet pedi visoka; tukaj je Lazarjev grob, devet pedi dolg, ki ga častijo kristjani in turki. — Dan današnji je Bctanija mala vasica, v kteri samo ubogi arabljaui živijo.
Zunaj Bctanije, okoli štiristo korakov proti solnč-nemu vzhodu, je stal grad svete Marte, od kterega se ne vidi sedaj druzega, kakor samo še nekaj malo zidov in pa groblje. Zraven njega je vodnjak in velik okrogel kamen, na kterem jc neki Kristus sedel, ko ga je Marta srečala, rekoč: „<iospod! ko bi bil ti tukaj, ne bi bil moj brat umeri.''*) Pravijo tudi, da je kamen vedno cel, akoravno romarji vedno kose odbivajo, in sabo domu nosijo.
2. Premišljuj mesto Jeriho.*)
Od Betanije do Jeriha je dobrih sedem ur hoda; Štiri ure namreč čez same goro in puščave in tri ure čez planjave. Koj za Betanijo se pride do vodnjaka, kteremu pravijo vodnjak svetih aposteljnov, iz ktoregajo
>) Jan. It, 21.
Jeriho ut«gno pomeniti lunino meito.
— 724 —
Kristus memogrede večkrat pil. Potem se pride do starega podertega samostana, ki mu pravijo samostan sv. Mojzesa, kjer je sveti opat Mojzes s svojimi menihi sveto živel. Konec puščave in judovskega gorovja se pride v veliko, prijetno dolino, ki je dvanajst milj dolga in tri milje široka, ki ji pravijo vallis illustris po latinsko, mi bi ji rekli izverstna ali imenitna, po kteri dolini teče reka Jordan od galilejskega morja med lepim germovjem in prijetnimi hostami do mertvega moija.
V ti dolini je stalo najbolj terdno in najstareje mesto Jeriho, sodaj pa je le majhna revna vasica, ki šteje okoli dvajset bajt, v kterih sami arabljani stanujejo. Za-hejeva hiša stoji tukaj šo v podobi terdnega, visokega stolpa; arabljani pa stavijo noter ovce. Tod se nahajajo tudi jerihunske rože, ki imajo eno samo špičasto korenino, en porst dolgo. Gorenji del rože jo okrogel in so lepo širi; in ima več kot sto vejic, z malimi listeki, enakimi bucikinim glavicam, in imajo prav prijeten duh. Koža je vsa suha in zaperta; če sc pa v vodo postavi, razširi se lepo.
4. Premišljuj reko Jordan.
Ta roka toče tri ure od Jeriha proti vzhodu in ni široka. Rumenkasta voda jc rajši morna kakor merzla, ima veliko rib in so da piti. I)& se petnajst, do šestnajst let v posodah shraniti, na zadnje postane tako čista in bistra, kakor kristal. Vsi romarji, ki pridejo k Jordanu,
___________la podnožji Libana iz dveh studencev;
en studenec, kakor spričuje sveti Hieronim, so imenuje Jor in drugi Dan. Ta dva studenca prideta vkup pri mestu, ki so mu Filipova C e z a r e j a (Caesarea Philippi) pravili, in od ondod ima reka ime Jordan. Od tod teče v galilejsko morje; iz galilejskega morja teče naprej v mertvo morje, v kterem se zgubuje.
— 725 —
.Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus povsod in vselej! Amen.
O Gospodi jaz te prosim po vseh čudežih in dobrotah, ki si jih na teh mestih delal in ljudem skazoval, dokler si na zemlji živel: daj, da bom tam, kamor si me postavil, dobro delal, krepostno živel in voljo tvojega nebeSkcga Očeta vselej spolnoval. Amen.
Četerti odstavek.
Mesto Betlehcm.
»Pojdimo v Butlchem." (Luk. 2, 15.)
1. Komaj v duhu do Betlchema.
To mestice leži na gori, tri ure od Jeruzalema, na cesti, ki derži v Hebron. Pot je sicer kamnita in neravna, a obdana na obeh straneh od lepih njiv, vinogradov, g in oljk, ki delajo romarju prijetno popotovanje. Vidi se pa med potjo: pervič velikanska dolina, ki so začenja kmali pri Jeruzalemu ;vtu so nekdaj velikani prebivali , posebno pa Enak in Šcšaj; potem vas hudobnega sveta, kjer jo bil Kajfež svotovavce vkup sklical zoper Kristusa. Ta vas leži za en streljaj od poti na levi strani, kjer sedaj sami arabci živijo. Drugič sc pride eno uro od mesta do hiše starega Simeona, ki je kako tri streljajo od poti na desni strani. Zidana je kakor stolp in ima lepo kapelo, na čast sv. Simeona posvečeno. Pol ure od tod se vidi Marijino terebintino drevo, ktero so je pripognilo, kakor se pripoveduje, ko sta Marija iu Jožef z detetom Jezusom v tempelj Sla. Stir-deseti dan po porodu. Nekaj dalej od tega drevesa je vodnjak svetih treh kraljev, . kjer se jim jc bila zve«da zopet prikazala. Kmali potem se pride na hrib. kjer se vpervič zagleda mcstice Bctlehcm, čegar pogled vse pobožne romarje dokaj razveseljuje. En streljaj dalej na griči je mesto , kjer je angelj preroka Habakuka za
— 726 —
laso prijel in v Babilon, 170 milj daleč, prenesel, daje Danielu kosilo nesel, ki je sedel med levi. Eno uro od tod na levi roki je samostan svetega Elija preroka, kteri je dobil od angelja pogačo, ko je bežal pred Jezabelo, in je ondi ves truden počival. Eno četert ure dalej, na desni strani, je majhna kapela na Štirih stebrih, pod ktero je zakopana Jakobova žena Ilabel. Na zadnjo Mizo Bet-lehema, en lučaj od ceste, jo Davidov vodnjak, ki ima od zgoraj majhno ljuknjo, od zdolej pa je širok, ves iz skale izsekan.
Betlehem po hebrejsko pomeni hišo kruha; imenuje so menda tako, ker ne raste bolje žito v celi obljubljeni deželi, kakor okoli Betleliema; potem pa tudi . zato, ker jo bil tukaj rojen On, kteri je pravi nebeški kruh in kruh življenja, namreč Kristus, in sicer na tistem kraji, kjer jo stala nekdaj Davidova hiša. Ker je bil Jezus Davidov Sin, hotel je tudi rojen biti prav na tistem inestu. To jo bil Bog po preroku Miheji šest sto let, predno sc je spolnilo, prerokoval rekoč: „Ti Betlehem Kfrata! majhen si med tisoči v Judu, ali iz tebe mi pride gospodovavec v Izraelu, in njegov izhod je od začetka, od večnosti."')
Nekdaj je bilo mestice dobro zidano in vterjeno: sedaj pa nima nobene lepote, nima ne ozidja, nc stolpov, ne lepih hiš, vse hiše so revno in štejo so komaj sto hiš, v kterih prebiva okoli tri tisoč ubozih katoličanov in gerkov. Z malim zadovoljni kristjanski prcbivavci mestica nekaj polje obdelujejo in rodijo živino, nekaj delajo pa-ternoštre. Božjo martre in druge enako reči, ki jih romarjem prodajajo. Ženski spol se hvali posebno zavoljo svoje pridnosti in poštenosti. Sicer jo Betlehcmska okolica dokaj prijetna, ima veliko travnikov , rodovitnih dolin, vinogradov in rodovitnih dreves. Zato jo res škoda, da je tako sveto in prijazno mestice zavoljo naših grehov v
') Mih. 5, 2.
— 727 —
pe3ti sovražnikov, turkov namreč, prišlo in da je tako zapuščeno.
2. Premišljuj hlev, v kterem je bil Kristus rojen.
Ta jama je v skali proti izhodu solnca konce mesta Betlchcma, kjer je bilo v starih časih mestno ozidjo, vendar pa tako, da se jo le zunaj ozidja moglo noter iti. Tukaj so stanovali v prestarih časih Betlehemski pervaki, namreč Booz, Obed, J esc in David. Ondi je namreč stala hiša, kjer se je bil David rodil. Ali za Kristusovih časov je bila ta hiša poderta, samo staro zidovje je še tukaj stalo, nad kterim je bila streha postavljena, da jc mogla živina ondi pod streho biti. Za tem podstrešjem je bila jama trideset čevljev dolga, dvanajst široka in devet visoka.
Ta jama je sedaj, ker je bil v nji rojen Jezus Kristus, tako imenitna in sveta postala, da jo bodo ljudje do sodnjega dneva obiskovali in častili. In akoravno imajo sedaj turki sveto deželo v svoji oblasti, in ne more noben kristjan brez velikih stroškov tje iti, vendar jih pride vsako leto veliko ljudi sveta mesta obiskat. To pobožno romanje jo Marija Mati Božja sama začela, ker je po Kristusovem vnobohodu večkrat iz Jeruzalema v Bctlehcm prišla, da jc molila tam, kjer je bila Jezusa porodila. Ko so ta zgled pobožni kristjani posnemali, in so Judje to videli, dali so kraj razdjati in z nesnago zasuti; dali so tudi oklirati, da jo tisti kraj preklet, in da bo kaz-njen, kdor tje molit pojde. Ker pa ni vse to nič pomagalo , so dali na zadnje vhod v jamo tako s kamnjem zamašiti, da ni mogel nobeden več noter. Čez nekaj časa pa so kristjani zopet kamnje odmaknili in so sveto jamo tako častili, kakor poprej, dokler ni neverni cesar Ila-drijan nesramne podobe Adonidove ondi postavil. Tedaj so bili kristjani prisiljeni, ogibati se tega mesta, da ne bi ljudje mislili, da hodijo malika Adonida častit. Ta podoba je stala tako dolgo ondi, dokler ni tje prišla sveta Helena, ki jo je dala odpraviti.
— 728 —
Ta sveta cesarica je tudi dala nad to jamo tako lepa cerkev zidati, da jih je malo takih. V cerkvi so štiri ver.ste marmeljnovih stebrov tako umetno narejenih , da se jim vsi Čudijo. Nad stebri se vidijo na oboku vpodob-ljene najimenitniše zgodbe svetega pisma od začetka sveta naprej. Stene so z alabastrom obložene in z zlatom in jaspidom okinčauc. Pod je iz marmeljna, tramovi so cedro vi in streha je s svincem krita.
Ta silno stara, od svete Helene sčzidana cerkev, jo sedaj na pol poderta in oropana vsega kinča. Dve versti stebrov in pa stene kažejo šo nekaj od nekdaj ne slave te cerkve. Gerki in Armenci imajo to cerkov v posesti, namreč Gerki imajo kor, Armenci pa drugi dol cerkve.
Iz tega tempeljnase gre osemnajst ali dvajset stopnic doli v jamo Kristusovega rojstva, ki je vsa temna in brez oken; vendar pa gori notri veliko srebernih lamp noč in dan. Pod in stene so v tej sveti jami z bolim marmeljnom pokrito; obok pa jo sama natorna skala. Sveto mesto, kjer jo bil Kristus rojen, je proti solnčnomu vzhodu konec kapele, podoben majhnemu koru, ki jo tri perste viši, kakor druga tla kapele, in ondi je sro-berna, z dragim kamnjem obsojana zvezda, z napisom: rTukaj je bil Jezus Kristus iz Marijo Doviee rojen." Tukaj je altar iz belega marmoljna v podobi polomeseca, kjer se bore sveta maša.
3. Premišljuj mesto, kjer je bil Jezus v jasli pedožen.
Na dcuni strani proti jugu, štiri korake od mesta, kjer jo bil Jezus rojen, so gre po treh stopnicah doli in se pride kakor v drugo kapelo; konec te kapele proti jugu jc mesto, kjer jo bil Kristus v jasli položen. Te jasli so enake kamniti trugi iz skale izsekani, štiri čevlje dolge, dva čovlja široko, tri čevlje globoke in od tal visoke šest čevljev. V teh kamnitih jaslih so bile lesene jasli, ki so jih poznej proč vzeli in v Rim prenesli, kjer se še hranijo in častijo v cerkvi, ki ji pravijo „ Marija Maggiore." Pred jaslimi sta dva kamna, enaka podnožju,
na kterih sta neki Marija in Jožef pred Božjim J)etctom klečala. Nad jaslim ni altarja, ker skalnati obok ni zadosti visok, da bi se bil ondi altar napravil. Ali na nasprotni levi strani je altar svetega Jožefa na mestu, kjer jo klečal takrat, ko se je Kristus rodil.
4. Premišljuj, kako se časti kraj Kristusovega rojstva.
Sveta jama Kristusovega rojstva je tako prijazna, da vsak človek, ki vanjo stopi, se čuti giujenega. Vsi, kristjani in nekristjani, grejo bosi noter, in turki se odkrijejo, kar se sicer nikjer drugod ne zgodi; turki namreč se nikoli nobenemu no odkrijejo. Tukaj jo lepo videti, kako pobožni romarji na svojih obrazili leže, tla pobožno poljubujcjo in s svojimi solzami močijo. Večkrat gre človek v to sveto jamo, veča postaja njegova pobožnost. Frančiškani, ki imajo v Bctlehcmu cn samostan, imajo v-iak-dan po opravljenih cerkvenih molitvah zvečer pobožno procesijo v ti jami; in sprejemIjajo pod streho vse tujo kristjane, kteri priromajo v Bctlehcm. Samostan pa ima prav veliko celic in lep vert srednje velikosti: verh samostana so vidi daleč okoli na vso strani, posebno pa proti vzhodu, kjer so vidi mertvo morje in arabsko pogorje. Menihi imajo pa od turkov in gerkov veliko prenašati. Vrata njih cerkve so tako nizke, da je treba so dobro pripogniti, kdor hoče iti noter; to je pa za to, da turki ne morejo svojih konj noter postaviti; kar bi sicer gotovo delali, kakor delajo drugod, kjer so vrata viša. Na levi strani samostana je cerkev svotc Katarine; pravijo, da je bila ondi ta svetnica duhovno poročena z Jezusom Kristusom. Ko je bila namreč še malikovavka, pa jo v Alcksandriji v Egiptu veliko slišala od Kristusa, podala sc jc iz želje, Kristusa videti, na pot v Betlehem, kjer se jc Marija na mestu Jezusovega rojstva, ko je bila v duhu zamaknjena, z detetom Jezusom prikazala in ga prosila, naj Katarino za svojo nevesto vzame. Dete Jezus pa je djalo, da se to zgoditi no more, ako se Katarina ne da kerstiti, kar je Katarina tudi storila. In ko jo
— 730 —
Ža Božič pride o. gvardijan iz Jeruzalema z nc-kterimi frančiškani v Betlehem v samostan svete Katarine, da obhajajo tukaj Božične praznike; in o tej priložnosti pride tudi veliko tisoč kristjanov v Betlehem, da opravijo svojo pobožnost. Na sveti večer, in tisto sveto noč je vse v cerkvi in zunaj cerkve polno ljudi, vsi imajo goreče sveče v rokah, ki jih potem cerkvi pustijo. Celo noč se pridiga v več jezikih in se bere sveta maša. Nc-kteri gredo o polnoči na mesto, kjer se je bil angelj pastirjem prikazal, in pojejo tam: „Gloria in excelsisla Drugi gredo tje, kjer so pastirji sveto Dete molili; drugi tje, kjer so sveti trije kralji Detetu zlata, kadila in mire podarili; drugi tje, kjer so bili nedolžni otročiči pomor-jeni; in na zadnjo drugi gredo tje, kjer je bil Jezus rojen. In to no terpi samo tisto noč, ampak noč in dan do praznika svetih treh kraljev: .še le potom so začenjajo romarji zopet ločiti in Betlehem popuščati.
To bodi zadosti povedano o mestu Betlcliemu in o mestu Kristusovega rojstva.
Ti pa, o nebeški Oče I daj nam vsem pravo vero, da bomo tebe in tvojega ljubega Sinii v duhu in v resnici molili in častili, povsod in vselej, in na vekomaj. Amen.
Peti odstavek, llebron In Xaxaret.
„0ni (namreč Marija in Joief z Jezusom) so se vernili nazaj v Galilejo v svoje mesto Nazaret." (Luk. 0, 35.)
1. Iiomaj v duhu in premišljuj mesto llebron.
Iz Bctleliema do Hebrona jo Šost ur hoda po prav prijetni poti. Čez pol poti iz Bctlchcma v llebron jc vas, ki ji pravijo vas Matere Božje, ker jo Marija z Jožefom in svojim Božjim detetom , ko jo v Egipt bežala, tukaj čez noč ostala. Mesto llebron je eno zmed najstarših mest,
— 731 —
ker se meni, da je bilo sezidano od Kama Noetovega Sinil. Večkrat jo bilo razdjatio, pa vselej zopet sezidano, akoravno no prav na tistem mestu. Sedajno mesto Flebron leži od starega mesta okoli tri streljajo proti jugu in jo vtorjeno mesto, od gor obdano, in sovražnik mu ne pride lehko blizo zavoljo prav tesnili sotesk, po kterih sc mora eno dobro miljo poti storiti, ako sc hoče v mesto priti. Zato imajo turki v toni mostu vselej močno posadko.
Kristjanska cerkev, ki jc sezidana nad Abrahamovim grobom, jo bila poznej v turško mošejo spremenjena. Ondi notri so pokopani Abraham, Izak, Jakob, Sara, Rebeka in Lija. Grob je prav drago okinčan. V to mošejo ne smo noben kristjan, ako nima posebnega dovoljenja.
Eno uro od Hebrona jo dokaj prijazna in rodovitna dolina Mambrc, kjer jo sveti očak Abraham dolgo prebival in tri angelje pogostil. Tudi ondi je dal cesar Konstantin lepo cerkev zidati, od ktere pa nič več no stoji, kakor štiri zidi brez strehe. Kamni v zid i h so gladki in tako umetno vkup eden verh druzega položeni, kakor da bi bili vkup zrastli. Vsak kamen je tri sežnjc dolg, en seženj širok in visok tudi en sežonj; takih kamnov stoji šo sedaj osemnajst eden verh druzega. Zdi sc, daje to poslopje šo više bilo, da so ga pa turki razdjali; oni namreč ne skerbijo nič za obderžanjo starega poslopja, in če bi se tudi z majhnimi stroški ohraniti dalo, temveč, kar so samo ne posujo, pa oni pederejo, kakor so vidi povsod, kjer oni gospodarijo.
Na drugi strani mesta Hebrona, proti solnencmu za-padu, en streljaj od mesta, mod vinogradi jo damaseensko polje, od ktarega polja pravijo ljudje, da je bil Adam na njem stvarjen in od tod v raj prestavljen; sto korakov proč v dolini jo jama, v kteri sta neki Adam in Eva Čez sto let prebivala in pokoro delala.
2. Premišljuj pot od Jeruzalema doNazareta.
Mesto Nazarct jo od Jeruzalema tri dobre dni hodsi proti polnoči, in pot, ki pelje čez hribe in doline, jo neugodna in težavna. V Jeruzalemu se gre skoz damaseen-
— 732 —
ska vrata ven, pa med zidovjem in verti do visoke sterme gore; čez to goro in Se druge je še štiri ure hoda do mosta Mah m as, kjer je bila Mati Božja zapazila, da se je zgabil njeni dvanajstletni sin. Mahmas, sedaj Elbire, je bilo lepo mesto, sedaj pa je revna vas. Od tod se gre zopet eno dobro nemško miljo po nevarni poti, kjer stoji na levi prav slabo ohranjena cerkev. Ta kraj sc kliče Botel; ondi je očak Jakob v spanji lestvico videl, ki je segala od zemlje do nebes. Iz Betela se pride v Silo, od kterega mesta se dan današnji ne vidi druzega, kakor velika groblja. Vendar je blizo ondi prenočišče in v dolini studcnec, dve nemški milji od Mah masa.
Od tega prenočišča do mesta Sihem ste zopet dvo nomški milji in pri Sihemu, skoraj pol četertinkc, na desni strani, je Jakobov vodnjak, pri kterem je Jezus Samari-janko sproobcrnil. Nai mestom Sihcmom sto dve lepi gori, eni je ime Ebal, drugi Garizim, na kterih se jo bral Izraelcem blagoslov in prekletje. Sihem je vterjeno staro mesto, skoraj na sredi obljubljene. deželo na povišanih tleh med gorami in prijaznimi dolinami. Zemlja jc tukaj dokaj rodovitna žita in mnogoterega sadja, posebno pomeranč, in druzega žlahtnega sadja. Tudi etu-denčne vode ima obilo; zato ga imenujejo turki Stablu, to je, veselo ali radostno mesto, ker nima para v coli deželi. Zato jc kralj Jeroboam tukaj prebival.
Iz Sihema sc gre proti zahodu po dolini štiri ure naprej; in če sc potom od poti na desno stran zavorne, prido se do visokega hriba, ki jo šo s višimi gorami obdan; tukaj je stalo mesto Sam arij a. od kterega mesta so vidijo same razvalino več; ali po teh ostankih soditi, bilo je to mesto prav lepo , sedaj šteje samo še3t revnih bajt. V tem mestu jo bil pokopan sveti Janez Kerstnik; šo so neki vidi v neki podzemeljski kapeli njegov sveti grob med grobom svetih prerokov Eli žeja in Abdija.
Iz Samarijo so mora čoz prav visoko goro, in potem še tri milje iti do gradil G i ni m, ki jc na zadnji moji Samarijanskcga. Pri tem gradu jo Jezus deset gobovih
— 733 —
očistil. Sedaj je grad razdjan, le še mala vas tu stoji. Od tod so pride čez samarijansko gorovje na veliko planjavo Esdrelom. Tla imajo černo perst in so dokaj rodovitna za vsakoverstno žito; poleti pa je silna suša tako, da so tla vsa razpokana in da je popotvanje po ti planjavi silno težavno. Tukaj teče potok C i s o n, en oddelek tega potoka teče proti vzhodu v Jordan, drugi pa proti zahodu v veliko morje. Na tem potoku je prerok Elija dal umoriti štiristo lažnjivih prerokov. Pa tudi prerokinja Dcbora je tukaj sovražnika Izraelcev Sisara v beg zagnala. Konec tega dolzega polja so gore Gelboe, suhe in puste, kakor jih jo bil David preklel. Ko se pa prek planjavo Ezdrelom tri nemške milje hodi, se pride do galilejskih gor, med kterimi je treba še eno dobro miljo hoditi, da se pride do Nazareta.
3. Premišljuj mestice Nazaret.
To leži na nerodovitni, pusti, skalnati gori in okoli in okoli so same puste gore, tako da ne vidi oko nič prijaznega ali prijetnega na njih. Zemlja je tudi slaba in nerodovitna, in samo nekaj oljk raste tod. V tesnih dolinah je nekaj malo vertov in travnikov, ki dobivajo potrebne moče od dveh studencev, ki izvirata v Nazaretu. To mcstice pa tudi nima zdrave sapo, zadosti pa gadov, kač in družili merčesov.
Hišica, v kteri je Marija Kristusa spočela, je koucc mesta proti Jeruzalemu in je spremenjena v verkev. Holj pa jo jami podobna, kakor cerkvi. Cerkev ali bolje, cerkvica je samo petnajst čevljev dolga, trinajst široka in deset visoka. Proti solnčnemu vzhodu je lep altar, posvečen oznanjenju Marije Device. Skoraj konec kapele proti jugu stojita dva m$.rmeljnova siva stebra, tri čevlje eden od druzega. En steber se kliče steber Marije Devico in stoji tam, kjer je Marija klečala, ko jo je angelj pozdravil. Drugi se kliče angeljev steber in stoji blizo vrat tam, kjer je stal aftgelj (iabricl. Marijin steber častijo ljudje vseh narodov. Ko so turki videli, da kristjani pri teh dveh stebrih molijo, mislili so si, da utegne biti ondi
— 734 —
velik zaklad zakopan. Tedaj so kopali pod enim stebrom; ko pa niso nič našli, opustili so delo.
4. Premišljuj malo o Lavretanski hišici.
Zraven te sveto jame na desni strani proti jugu je druga kapela, angcljeva kapela imenovana, 34 čevljev dolga in deset čevljev široka. Pri vhodu te kapele so kamnite stopnice; od tod naravnost nasproti se gre doli v sveto jamo po šest stopnicah. Ta angcljeva kapela stoji na mestu, kjer je stala hišica, v kteri sta prebivala Marija in Jožef, ktero so svoti aposteljni v cerkev spremenili , kakor se pravi, iu dva altarja postavili, enega na čast svetemu Jožefu proti vzhodu, druzega na čast Mariji Devici proti jugu.
Sveta Helena je čez njo dala cerkev sčzidati, ktero so pa poznej neverniki razdjali. Ker je pa tudi ta sveta hišica bila v nevarnosti, da ne bi bila razdjana, vzdignili so jo angelji v letu 1291 deveti daninajnikain čez morje 500 nemških milj daleč v Tersat nad Reko prenesli. Ondi je ostala tri leta in pet mescev, in koj so ljudje od vseh strani jo začeli častiti, in so k nji romali. Ko sta pa dva brata, gospodarja tiste gore, kjer je svetišče stalo, zavoljo darovanega denarja se začela prepirati, vzdignili so angelji v lotu 1294 deseti dan dcccmbra sveto hišico zopet s Tersata in jo čez morje na Laško prenesli in postavili sred velikega gozda. Ker so pa roparji v tem gozdu romarje pobijali, bila je Marijina hišica v tretje od angeljev prenešona, in na Pičenskem na zemljo postavljena, ktera zemlja je bila neke bogaboječe gospe, ki sc jo Lavrcta ali Loreta klicala. Od tod pride, dajo še sedaj imenujejo Lavrctansko hišico. Ljudje iz vseh krajev romajo tjekaj.
Potom ko so angelji to sveto hišico proč bili odnesli, sezidali so na nje mestu drugo ravno tako hišico, ki stoji šc dan današnji. — Zraven te svete kapele je samostan, v kterem frančiškani prebivajo. Oni varujejo ta sveta mesta in vsak dan po večernih molitvah deržijo pobožno procesijo do teh mest. Ubogi frančiškani pa morajo dosti
— 735 —
terpeti od turkov in araboev, posebno ker ima to mestice, ki je sedaj le vas, hudobne prebivavee.
En lučaj od tega samostana kažejo še mesto, kjer je stala hiša svetega Jožefa, v kteri jo bival z Marijo in z Jezusom, ko je iz Egipta nazaj domu prišel. Od tod malo naprej proti polnočni strani jc studeuec Marije Device, kjer jo Jezus večkrat vodo zajomal in svoji Materi domil nosil. Na zadnjem griči nazaretanske gore je mesto, kjer so hotli Judje Kristusa s stermine doli pahniti.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus na vseh krajih, od vseh ljudi in v vseh časih! Amen.
O najdobrotljiviši Jezus! ker si, dokler si na zemlji živel, toliko krajev posvetil, očisti in posveti, te prosim, tudi moje scrce, da postane tobi prijetno prebivališče. Amen.
Šesti odstavek.
Draga »veta menta v (»alilvji.
„Po vseh krajih njegovega gospostva hvali moja duša, Gospoda!"
(Pb. 102. 22.)
1. Romaj v duhu in premišljuj K a n o v Galileji, Naim, in lictuljo.
Kana leži v dolini Zabulon na visokem hribu, lepo jo je videti in od daleč jo že popotnik zagleda. Sedaj ni več mesto, ampak le velik terg. Hiša, v kteri jc bil Kristus na ženituini, iu ktero je bila sveta Helena dala v cerkev spremeniti, je že davno posuta, pa tudi terg sam je Žc zginil.
Naim pomeni prijetno in prijazno. Tukaj je KristuB mertvega mladenča zopet obudil. Leži pa na gori Hormon , nekdaj mesto, je sedaj revna vasica, ki šteje deset hiš.
— 736 —
Dobro miljo od Kane pri polji Dotajm na visoki gori leži mesto B e t u 1 j a, kjer jo prebivala sveta Judita; sedaj je dokaj lepo in vterjeno mesto, in so vidi skoraj po celi Galileji. V gradu stanujo turški paša, kterem u so podložne Nazaret, Kana in vse druge vasi ondi okoli. I z Bctulje se pride do zadnjib Zabulonskih moj, ondi je gora srednje visokosti, vsa z oljkami obraščena, in ji pravijo gora osmerib blagrov, ker jo na ti gori Jezus pridigal.
2. Premišljuj galilejsko morje in okoli ležeča mesta in kraje.
Galilejsko morjo loži skoraj na sredi galilejske dežele, jc lepo, prijazno jezero, tri nemške milje dolgo in eno široko. To jezero ima na svojib bregovih najlepšo* oljke in palme, granato in pomeranče. Vodo ima sladko, ki so da dobro piti in rib ima prav obilo. Skoz jezero teče reka Jordan. Nekdaj je bilo veliko lepih mest, gradov, tergov in vasi okoli jezera, namreč: Korozain, Dalmanuta, Kafarnaum, Magdal, Botsajda in Tiberiada, ki so pa dan današnji veči del razderti.
Tiberiada jo bilo nekdaj imenitno mesto, kterega omenja tudi sveti evangelist Janez, in tudi galilejsko morjo sc je imenovalo od tega mesta" Tiberijadino morjo. Od tega mesta ni nič ostalo kakor groblja, in pa pet ali šest slabih bajt. v kterih živijo turki.
Eno uro od Tibcrijade proti polnoči je stal na bregu jezera grad Magdal, lasi i na sveto Marije Magdalene. Meni se, da se jopo tem posestvu Magdalena klicala. Od toga gradu se najde malo sledu več.
Od tod zopet eno uro bolj proti polnoči je stala Betsajda, rojstni kraj svetih bratov in aposteljnov Petra in Andreja; dan današnji sc komaj več pozna, kjo jo stala.
K a i'a r n a u m jo stal konec galilejskega morja, skoraj tam, kjer sc Jordan v jezero vliva. Nekdaj veliko mesto, sedaj ga ni več.
— 737 —
Unstran morja je stalo mesto Genezaret, od kterega se je imenovala dežela Genezaret, pa tudi jezero Genezaret. Tudi to mesto je popolnoma razdjano.
Ne daleč od tega mesta je gora, kjer je bil Kristus pet tisoč ljudi s peterimi ječmenovimi kruhi nasitil.
Desetera mesta, od kterih govorijo evangelisti, so unstran galilejskega morja in so ta le: Korozain, Gamala, Julija, Gadara, Astarot, Masla, Jabezgalaad, Ramotgalaad, Edraj in Abila. *)
Mesto imenovano Filipova Cezareja, kjer jo Kristus ozdravil kervotočno ženo, ni daleč od Libanovega podnožja. Nekdaj se je mesto klicalo Dan, llerodež Filip pa je to mesto razširil in mu je dal imo Cezarea Philippi, rimskemu cesarju na čast. Pri tem mestu je vprašal Jczub svoje učencc, kaj od njega mislijo: tukaj je obljubil svetemu Petru ključe nebeškega kraljestva. To mesto je bilo začetek judovske dežele, kakor pravi večkrat sveto pismo: od Dana do Bcrsabcc, ker je bila Bcrsabea na drugem konci dežele, pri začetku egiptovske puščave.
3. Premišljuj goro Libanon in pa mesti Sidon in Tir.
Gora Libanon*4) je šest in dvajset nemških milj od Jeruzalema proti polnoči, dokaj visoka ima v okrogu šest in trideset milj, in okoli sebe imenita mesta: Tipoljo, Damask, iiarut, Sidon, Tir in pa Filipovo Cczarejo. Deli se na dvojo, en del se kliče Libanon, drugi pa Anti-libanon ima pusto pečevje, je veliko viši od Libana in ima na svojih najviših verhovih večen sneg. Libanon pa je prav lep, prijazen, zelen iu obraščen, po leti nima snega. Deset dobrih ur treba hoditi, da se pride na goro,
*) Drugi še drugače določujejo teh deset mest. Pa tudi PI i n i j ni prav za vseh deset mest vedel.
**) Libanon pomeni bela gora. in se tako kliče ali zavoljo večnega snega, ki ga ima na svojih najviših verhih, ali pa zavoljo belkastega svojega pečevja.
Kristusovo življenje in smert.	47
— 738 —
kar kaže, da je gora še precej visoka. Na ti gori prebivajo Maroniti, pobožni, dobri katoličani. Oni imajo zvonove in zvonijo vsak dan, kar je v jutrovih deželah kaj posebnega, ker se sicer v celi turški deržavi ne zvoni. Na ti gori se prideljuje prav dobro vino, žlahtno sadje in žito. Posebnega omenjenja vredni so pa cedri; že Salomon je cedrov les rabil, ko je zidal tempelj v Jeruzalemu.
Cedri so tako silno visoki, močni in debeli, da dva moža težko eno deblo objameta. Od tal je • deblo okoli dvanajst komolcev visoko; potem začnejo veje zmirom gori do samega verha. Listje tega drevesa je rožmarinu podobno, samo da je malo bolj dolgo in bolj debelo, sad pa tak, kakor na jelki ali hojki; ko je še mehek in neposušen, daje od sebe prav močan duh, in iz njega stiskajo dragoceno olje, s kterim merliče mazilijo, da ne strohnejo.
Nekdaj je bilo na ti gori več kakor 120 lepih vasi, in prebivalo je v njih več kakor stotisoč katoliških Maronitov; sedaj je samo še 43 vasi, v kterih se je pred nekimi leti 40.000 duš naštelo. Ali število teh ubozih ljudi se bolj in bolj kerči, ker jih turki vedno ' bolj stiskajo.
Mesto Sidon je na bregu sredozemskega morja, od Jeruzalema 29 milj , ne daleč od Libana proti zahodu. V starih časih je bilo bogato, kupčijsko mesto in prav veliko, kakor se vidi po razvalinah. Sedaj je zopet dovolj lepo sčzidano ter ima lepo luko. V Sidonu so tergovci od raznih narodov; tudi frančiškani in kapucini so v mestu. Pred vzhodnimi vratmi stoji kapela na mestu, kjer je Kanajka za Kristusom vpila in jc bila uslišana.
Eno miljo od Sidona proti Jeruzalemu je mesto Sare p ta na griči, kjer je vdova stanovala, kteri je bil prerok Elija pomnožil moko in olje.
Mesto Tir (Tyrus) leži štiri milje od Sidona proti jugu, tudi na bregu morja; sedaj je tako"razdjano, da stoji tukaj prav malo hišic, v kterih stanujejo ribči. Nekdaj
— 739 —
je bilo lepo, dobro vterjeno meste, ki je svoje lastne kralje imelo.
Od Tira je Sest dobrib milj do Ptolemajide, ki je bilo v starih časih veliko mesto. Sedaj je tretji del mesta dobro ohranjen, kjer prebivajo turški kadi, mnogo turkov, gerkov, armcncevin nekaj francoskih tcrgovcev.
Molitev.
Hvaljen bodi Jezus Kristus in češčene naj bodo njegove pravične in ostre sodbe sedaj in vekomaj 1 Amen.
Gospod, nebeški Očel kako čudne in nezapopadljive ao tvoje sodbe ? Mi tc prosimo po vseh čudežih in delih, .ki jih je tvoj ljubi Sin na vseh mestih in koncSh storil: dodeli, da te mi kristjani na vseh mestih in v vseh časih spoštujemo, molimo in tvojo Božjo voljo vselej in povsod spolnujemo po Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Amen.
Sedmi odstavek.
(Jora Karmel In fie druga menta.
..Vala se ti je shira Libanska, lepota Karmelska in Saronska (Iza. 35, 2.)
1. Romaj v duhu in premišljuj goro Karmel.
Od Ptolomajidc ste dve nemški milji do imenitne gore Karmel. Ta gora jo tik sredozemskega morja, vedno zelena in sc prav lepo od daleč vi li; zato jc podoba sveto Kristusove cerkve, ktera se na zemlji vojskuje, v nebesih pa svojih zmag veseli. Na ti gori jc nekdaj prebival sveti prerok Elija, in je tukaj duhoven red vsta-novil; še sc vidijo v terdo skalo globoko vsekane staniee ali cele, v kterih so njegovi učenci prebivali. Na ti gori mu jc Bog skrivnost prihodnje Matere B« žje razodel; zato je nji na čast cerkev sčzidal, ki se Se dan današnji vidi. Podobna jc pa bolj jami, kakor cerkvi, ker je v skalo vsekana, in ima podobo križa, pravijo ji jama
47*
— 740 —
preroka Elija; turki so iz njo naredili mošejo in prižigajo v nji voliko lamp; vendar pa je kristjanom dovoljeno, noter iti. Na ti gori stanuje vež karmelitov, kteri opravljajo službo Božjo. Jedi in pijačo jim ne zmanjkuje, vodo pa si morejo v mebib gor znašati. Na mestu, kjer je prerok Elija lažnjive Baalove preroke osramotil, je dala sveta Helena lepo cerkev sčzidati, ktero so poznej turki razderli. V novejših časih so kristjani novo cerkev in samostan sezidali, kjer Božjo službo karmeliti opravljajo.
2.	Premišljuj Palestinsko Cesar o j o.
Se drugo mosto se jo Cosareja klicalo v svoti deželi, ležečo na morskem bregu, pravili so mu Palestinska Cesar oj a (Caosaroa Palostinao), zato da so je ločila od Filipove Cosareje. Peprej so jo klicalo Stratonov stolp (turris Stratonis); Hcrodož pa jo mosto razširil in olepšal in Cosarju na čast mu jo dal imo Cesareja. V tem mestu je prebival stotnik Kornolij , ki jo bil od svetega Petra keršČen; tukaj jo bil sveti Pavel dve loti vjot ter jo bil od tod v Rim poslan. Tukaj so navadno stanovali rimski dožclni oblastniki; bilo jo namroč dokaj prijazno mesto, od Herodeža prav krasno olepšano. Napravil jo bil tudi dokaj lopo zavetjo za barko. Od toga velikega in prelepega mosta, osom milj ležečega od Jeruzalema, nc ostaje dan današnji nič druzega, kakor žalostne razvalino in pa kakih pet revnih bajt.
3.	Premišljuj mesto Jope, ki se sedaj Jafa kliče.
To mesto jo na bregu sredozemskega morja, šestnajst
ur od Jeruzalema in je prav za prav morska luka za barko, ki so v svoto deželo namenjeno. Jopo stoji na lopom , prijaznem hribu in ima na vzhodni strani prav lopo, ravno in rodovitno poljo. Ta kraj varuje grad, ki stoji visoko, pa jo silno star in žo močno razdert. Turki imajo par majhnih topov na gradu. Pod gradom doli do morja jo veliko hiš in štaeun, kjer so vsakoverstno reči kupujejo in prodajajo. Mesto samo na sebi je zadosti po-derto; nekdaj jo bilo veliko lopše in bolj vterjeno.
— 741 —
V tem mestu je prerok Jona v barko stopil, da bi bil pobegnil. Sveti Peter je tudi nekaj časa tukaj stanoval pri nekem strojarji. Iz te hiše so poznej naredili cerkev, ktera se, akoravno zel6 poderta, še dan današnji zraven morja pod neko skalo vidi.
4.	Premišljuj mesto Rama ali Ram a ta ali pa Arimateja.
Ramataim Sofimje bilo rojstno mestno preroka Samuela. Pravijo, daje ravno tisto mesto, kakor Arimateja, domovina Jožefa iz Arimateje. Leži pa v lepem, ravnem, širokem in rodovitnem kraji. Nekdaj je bilo prav veliko mesto, kar se iz razvalin spozna; sedaj je le terg, kjer stanujejo turki, arabci in gerki, kakor tudi nekaj francoskih kupcev in katoliških Maronitov. Frančiškani imajo ondi tudi samostan, v kterem sprcjemljajo potujoče kristjane. Kakor hitro romarji v ta kraj pridejo, morajo
So kazati svoje potne liste in povedati, ali imajo toliko, a zamorejo sveto mesto in svete kraje obiskati.
5.	Premišljuj pot iz Rame do Jeruzalema.
Od Rame je pet dobrih milj do Jeruzalema, s konjem se jezdari deset ur. Med potjo na levo roko je L i da, nekdaj lepo mesto, sedaj je revna vas. Tukaj je sveti Peter ozdravil Enoja, ki je bil osem let bolan; pravijo tudi, da je bil sveti Juri tukaj mučen. Njemu na častjo dal cesar Justinijan tukaj sezidati prav lepo cerkev, ki je pa sedaj razderta. Gerki imajo tukaj nekaj svojih duhovnov, da opravljajo službo Božjo; tukajšnji turki pa obdelujejo polje.
Ko se pride iz Rame tri dobro milje do planjave, vidi se star, skoraj razdert grad na visokem hribu, pravijo mu grad desnega razbojnika Dizma, ker se pripoveduje, da jc ta razbojnik s svojimi tovarši tukaj stanoval iu popotnike napadal, plenil in moril.
Ne daleč od tod na levo je stalo mesto Modin, kjer so bili pokopani Matatija in njegovi sinovi Makabeji. To mesto je za en streljaj od poti na gorici, sedaj v raz-
— 742 —
valinah; ena sama cerkev še stoji, iz ktere so turki mošejo naredili.
Od tega mesta je ena dobra milja hoda, čez same kamna to gore, dokler se no pride do cerkve preroka Jeremija , ktero so pa turki v hlev za ovce in kozo spremenili. Od cerkve svetega Jeremija se pride v dokaj globoko in tesno terebintsko dolino, kjer jo David velikana Golijata ubil. Sredi te dolino teče majhen potok, kjer je David pet kamnov vzel.
Ko se iz to doline pride zopet verh gore, eno četert od svetega mesta, zagleda so Jeruzalem pred sabo; tukaj romarji navadno stopajo s konja, padajo na svoja kolena, poljubujejo zemljo in hvalijo Boga, da jim je dal to milost, da vidijo sveto mesto, v kterem je On zavoljo našega zveličanja terpel in umeri. Po opravljeni molitvi se romarji zopet vsedejo na konje in jezdijo naprej, da pridejo blizo Jeruzalema; takoj pa pošljejo tolmača v fran-čiščanski samostan, da napovo o. gvardijanu njih prihod. Gvardijan pošlje dva frančiškana naproti, ktera jih do samostana sprejemata.
V samostanu romarjem umijejo noge. O. gvardijan namreč, oblečen v svoja cerkvena oblačila, umiva romarjem nogo , in pelje potem, prepevajo „Te D e u m 1 a u-damus" s procesijo romarje, ki nosijo goreče sveče v roki, skoz samostan v cerkev, kjer so posebne molitve opravijo. V tem samostanu ostajajo romarji, dobivajo svojo postrežbo; vsak dan jih pelje eden, ali tudi dva frančiškana na sveta mesta. Pri poslovljenji podari vsak romar, kar hoče in kar premore, frančiškanom, kteri mu za dar serčno hvalo dajo. Frančiškani namreč nimajo ničesar, kakor le, kar jim dajo romarji, ali kar so jim iz Evropo pošilja.
Sklep duhovnega romanja ali molitev od svetih mest.
Hvaljen bodi Jezus Kristus na vseh svetih mestih! Amen.
— 743 —
O najdobrotljiviši Jezusi Zopet pridem v dubu v mesto Jeruzalem, da obiščem in počastim sveta mesta, kjer si za nas toliko terpel. Poljubujem jih v duhu in častim, pokleknem pred tvoje sveto obličje, in prosim pohlevno: O Jagnje Božje, ktero grehe sveta odjemlješ, oh I odvzemi tudi moje grehe in hudobije. Jaz to prosim po vseh delih in skrivnostih , kar si jih v obljubljeni deželi za našo zveličanje storil, usmili se mene in dodeli, da bo tvoje sveto življenje zadostenjeza moje pregrehe I Tvoje vezi naj bodo moja odveza, tvoje zasramovanje moja čast, tvoje rano moje zdravilo, tvoje terpljenje moje plačilo, tvoje zasluge moje odkupilo, tvoja britka smert spravna daritev za moje grehe, tvoje vstajenje moje opraviženjo, tvoj vnebohod moja tolažba in moje upanje in tvoj križ ključ, s kterim si odprem nebeški raj. Amen.

■













Kazalo
Stran
Ob*eg druzega dela. Drugi del
Od britki ga terpljenja nagega fto-spoda Jezusa Kristusa .... 3
Pervo poglavje.
Koliko preganjanja je Kristus prestal.
Pervi odstavek Branje in premišljevanje Kristusovega terpljenja j- dokaj koristno.....3 '
Drugi odstavek. Kristus terpi preganjanje, zaničevanje in krivice .................8
Tretji odstavek. Kaj je Kristus v svojem serci terpel in čutil, ko je bil preganjan 13 Ceterti odstavek Od Marijine ialosti zavoljo Kristusovega preganjanja .......Iti
Peti odstavek. Preganjavri se
rivakrat posvetvajo zoper Kristusa 21 Sesti odstavek Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem . . 28 Sedmi odstavek Kaj je Jezus S<> na cvetno nedeljo, potiej v ponedeljek in v torek delal . . 37 Osmi odstavek Kristus v sredo svojim sovr.ižnikom prodan . . 44
Drugo poglavje.
Kristusovo pripravljanje k t-rp\jenju. Pervi odstavek Kristus je zopet svoji Materi svoje terpljenje razodel ............50
Drugi odstavek Kako je Jezus
od svoje Matere slovo jemal . 50 Tretji odstavek Kako je Kristus
velikonočno jagnje jedel. ... 63 Ceterti odstavek Kristus umiva
noge svojim učencem ... GH Peti odstavek Kristus postavi zakrament svetega ReAnjega telesa ........ " . . 75
Stran.
Sesti odstavek Kristus in njegov izdajavec.......80
Tretje poglavje.
Od Kristusove ialosti in britkosti na oljski gori Pervi odstavek Kristus gre s svojimi učenci v vert. in začenja
biti ialusten.......8*>
Drugi odstavek. Zakaj je bil
Kristus ialosten.....!»]
Tretji odstavek Kristus moli
na oljski gori pervič ... . ntj Ceterti odstavek Kristus moli na
oljski gori vdrHgič.....100
Peti odstavek Kristus moli vtretjič, in kervavi pot poti . . 104
Četerto poglavje.
Kristusa vjamejo in perejo pred Ana in Kajfeia.
Pervi odstavek Kristus je izdan. 110 Dru^i odstavek Kristusa vja-
»"'jo ........115
Tretji odstavek. Učenci zapu-
stijo Kristusa.......119
Ceterti odstavek Kristusa peljejo k velikemu duhovniku Anu lv2 Peti odstavek Veliki duhoven . Ana izpraitije Kristusa .... 127 Sesti odstavek. Kristusa peljejo
k velikemu dnhnvuu Kajfein . . U| Sedmi odstavek. Kristus od Kajfeia ps"Van in na smert obsojen 137 Osmi odstavek. Kristus v Kaj-
feževi hiši zasrmnovan . . .141 Deveti odstavek Kristus v Kiy-feievi hiii ie na ilalje zasrauiovan 145
Peto poglavje.
Kristusovo sočutje z Marijo in z uč*u.:i. Pervi odstavek. Marijina serčna lalost zavoljo tega kar je Kristan
Stran.
na oljski gcri prestal, ic zavoljo njegovega vjetja ...... 150
Drugi odstavek. Kristusovo žalovanje zavoljo Petrovega zataje-nja, in zavoljo Judeževega ob-npanja..........155
Šesto poglavje.
Kristus k posvetni pravici peljan. Pervi odstavek. Kristus peljan
k deželnemu oblastniku Pilatu . 1G3 Drugi odstavek. Kristus pred
Pilatom tožen......171
Tretji odstavek Kristus od ile-
rodeža zasmehovan in zaničevan . 175 Ceterti odstavek. Kristusa peljejo nazaj k Pilatu.....182
Peti odstavek. Kristus razbojniku Barabu zapostavljen . . .189
Sedmo poglavje.
Kristus bičan. Pervi odstavek. Kristus pred bičanjem do nazega slečen, in k
stebru privezan.......195
Drugi odstavek. Kristus bičan . 200 T r e t j i o d s t a v e k. Še nektere okol-nosti in razjasnila od Kristusovega bičanja.........20(i
Osmo poglavje.
Kristusovo kronanje in predstavljenje. Pervi odstavek. Kristus z ru-
dečim plajSčem ogernjen . . . 210 Drugi odstavek. Kristus s ternjem kronan.....214
Tretji odstavek. Kronani Jezus
zaničevan ...	. . 218
Ceterti odstavek. Pilat kaže
ljudstvu Kristusa . . . 223 Peti odstavek. Serčna žalost Marije Device, ko je Pilat Kristusa ljudstvu kazal.......228
Deveto poglavje.
Kristus v smert obsojen. Pervi odstavek. Kristusovi sovražniki terjajo vedno njegovo
smert. na križi".......231
Drogi odstavek. Jezus v smert
na križi obsojen......237
Tretji odstavek. Kristusu naložijo težki križ na rame ... 241
| .	Stran.
! Ceterti odstavek. Kako je Kristus svoj križ nosil.....245
Peti odstavek. Jezus pade pervič,
in drugič s križem.....251
Sesti odstavek. Jezus pade tretjič
s križem.........258
Sedmi odstavek. Jezus pad» s križem četertič. petič, Šestič in sedmič..........2(J4
Deseto poglavje.
Jezus Kristus križan.
Pervi odstavek. Kaj je Kristus
pred križanjem terpel .... 271 Drugi odstavek. Kristus pred kri-
žanji'in slečen.......275
Tretji odstavek. Kiy ju Kristus terpel, ko so mu roke z žeblji na
križ pribivali....... . 279
Ceterti odstavek Od pribijanja
svetih nog Kristusovih .... 284 Peti odstavek. Kaj je Kristus terpel, ko je bil križ po konci
vzdignjen.........2!K)
Sesti odstavek. Od Marijine žalosti pri Kristusovem križanji. . 295 Sedmi o d s t a v e k. Od Marijine žalosti pri Kristusovem križi. . . 3(10
Enajsto poglavje.
Poslednje besede Kristusove na križi, in njegova smert.
Pervi odstavek. Od perve besede na križi........:«>4
Drugi odstavek. Od druge Jezusove besed« na križi . . . .310 Tretji odstavek. Od tretje Jezusove besede na križi.....314
Ceterti odstavek. Solnce, luna in druge stvari žalujejo nad Kristusovim križanjem.....320
Peti odstavek. Kaj je terpela Marija v temi in po temi in pri četerti Jezusovi besedi na križi . 328 Šesti odstavek. Od Jezusove za-puičenosti, iu od njegove četerte
besede na križi........'Kil
Sedmi odstavek. Od pote Jezusove besede na križi......'<38
Osmi od s t a vek Od Jeste Jezusove
besede na križi.......343
Deveti odstavek. Od sedmo, ali poslednje Jezusove besede na križi. 347
Stran.
Deseti odstavek. Od Marijine žalosti pri treh posli-dujih Jezusovi li besedah na križi . . . 350 Enajsti odstavek. Kaj je Kri-stns r svoji smerti na duši in ua
telesu terpel .......85." ,
Dvanajsti odstavek. Kako je
Kristus umeri......357
Trinajsti odstavek. OdMarijiie žalosti pri svojciu umirajočem
Sinu...........361
Stiruajsti odstavek. Vse stvari
žaljuji'jo pri Kristusovi smerti . 3<>1 Petnajsti odstavek. Sveta Je-. zusova stran prebodena .... 372 Šestnajsti odstavek. Od skrivnosti in čeičenja rane svete Jezusove strani ....... 376
Dvanajsto poglavje.
Kristusov pogreb, in čeSčeiije njegovega
britkega terpljenja. Pervi odstavek. Kako je bil Kristus s križa snet......37!«
Drugi odstavek. Kako so nad
Kristusovim truplom žalovali . . 3S4 Tretji odstavelc. Kako je bilo mertvo Jezusovo telo umito, ma-
ziljeno in zavito......3Sfl
Ceterti odstavek. Kako je bil Jezus pokopan ...... 3!>4
Peti oastavek. Kako ji Marija od groba Sla na goro Kalvarijo, in s Kalvarije na goro Sion . . 401 Sesti odstavek. Kaj jo Marija
delala veliko sahoto.....4(15
Sedmi odstavek. Kaj se je Se po Kristusovem terpljenji posebnega
zgodilo..........410
Osmi odstavek. Kako si imamo Jezusovo britko terpljenje v svoj prid oberniti........415
Trinajsto poglavje.
Od častitljivega Kristusovega vstajenja Pervi odstavek. Kako je žel Kristus doli v predpekel.....423
Drugi odstavek. Sveta velika
noč. in velikonočni praznik . . 427 Tretji odstavek. Od čitljivega Kristusovega vstajenja posebej ..........431
Stran.
Stirnajsto poglavje.
Kristus se prikazuje, in razodeva svoje
vstajenje, svojo čast iu slavo. Pervi odstavek. KrUtus se pri-
kaž» svoji Materi......437
I) r u g i o d s t a v e k. Kristusovo vstajenje oznanuji-jo angelji.... 441 Tretji odstavek. Kristus se prikaže Mariji Magdaleni .... 449 Ceterti odstavek. Kristus se prikaže pobožnim ženam in spo-
kornemu Petru.......454
Peti odstavek. Kristus so pri-. kaže drema, ki gresta v Kmavs . 458 Sesti odstavek. Kristus se prikaže zbranim učencem brezToimtfa. 464 Sedmi odstavek. Kristus se prikaže svojim učencem vpričo Tomaža ..........470
Osmi odstavek. Kristus se prikaže sedmerim učencem pri <!»-lilejskem morji, in izroči svetemu
Petru svoje ovčire......475
Deveti odstavek. Kristus prikaže svojim učeucem v Galileji . 478 Deseti odstavek. Kaj jo Kristus do svojega vnebohoda na zemlji dela!..........4X4
Petnajsto poglavje.
Častitljivi vnebohod Kristusov. Pervi odstavek. Od praznika in
skrivnost: Kristusovega vnebohoda. 4H7 Drugi odstavek. Kako jeKritna 'T«d svojim vnebohodom slovo
jemal..........4!»1
Tretji odstavek. Kako je Kristus
v nebesa Sel........4.'»7
Ceterti odstavek. Kako je bil Kristus v nebesih sprejet in kronan 503
Šestnajsto poglavje.
Kristus oslavfjen po p»«lanji svetega Duha.
' Pervi odstavek. Od želje po sv.
Duhu..........507
Drugiodstavekod priprave kako
mj prejemamo svetega Iiuha . 512 Tretji odstavek. Potreba in korist molitve.......519
Ceterti odstavek Od svetih h'c-
kofti in od tolčenja svetega Duha 525 Peti odstavek. Sveti Duh podan od Boga Očeta in Sina .... 5.8
Stran
Sesti odstavek. Od delovanja, dari in gnad svetega Duha . . 533
Sedemnajsto poglavje.
Kristusova slava se prikaže t spoznanji
in razlaganji presvete Trojice. Pervi odstavek. Aposteljni učijo
skrivnost presvete Trojice . . . 540 Drugi odstavek. Od neskončnih popolnosti Božjih......515
Osemnajsto poglavje.
Kristusova slava s« kaže v zakramentu
presvetega Rošnjega telesa. Pervi odstavek.Od praznika svetega llešnjoga telesa.....553
Drugi o dst a vek. Presveto Rešnje teln treba z največo ponižnostjo
prejemati.........558
Tretji odstavek Zakrament svetega Rešnjega telesa treba prejemati z gorečo ljubeznijo in željo. 506 Ceterti odstavek. Sveto obhajilo množi v nas gnado Božjo. . 571
Devetnajsto poglavje.
Kristusova slava se kaže v sveti maSi,
daritvi novo zaveze. Pervi odstavek. Pri sveti maši se daruje Jezus Kristus ▼ dopad-\jivo daritev do konoa sveta svojemu nebeškemu Očetu .... 577 Drugi odstavek. Sveto mašo pobožno sli tati je koristno in lahko. 583 Tretji odstavek, Za kaj se zamore, in se ima dajati za svete maše..........588
Dvajseto poglavje.
Kristus postavljen v svoji Materi Mariji Devici.
Pervi odstavek. Marijino življenje po Kristusovem vnebohoda . 595 Driigi odstavek. Marija spre-oberne več nevernih, ter uči in
tolaži verne........598
Tretji odstavek Kako želi Marija umreti........603
Ceterti odstavek. Smertna Marijina bolezen........606
Peti odstavek. Marijina smert
in njeni pogreb.......60!»
Šesti odstavek. Marija z dušo in a telesom v nebo vzeta .... 615
Stran.
Sedmi odstavek. Marija v nebesih kronana ....... 621
Eno in dvajseto poglavje.
Kristusova slava se kaže v njegovih serč-
nih spoznovalcih in mučencih. Pervi odstavek Sveti Štefan in drugi verni terpijo preganjanje zavoljo Kristusa.......687
Drugi odstavek. Sveti Jakob starši je zavoljo Kristusa umorjen; aposteljni se razidejo po edem
svetu '..........633
Tretji odstavok. Sveti Pavel od Judov vedno preganjan, in na zadnje od cesarja mučen . . . 638 Ceterti odstavek. Sveti Jakob
mlajši..........643
Peti odstavek. Sveti Janez evangelist ..........645
Dva in dvajseto poglavje.
Kristus slaven v svojih svetnikih. Pervi odstavek. Prilika od dobrega pastirja.......650
Drugi odstavek. Kristus slaven v
sveti spokorniei Mariji Magdaleni. 656 Tretji odstavek. Sveta Marija
Magdalena v puščavi.....661
Ceterti odstavek. Smert svete
Marije Magdalene......666
Peti odstavek. Sveta Marta . . 670
Tri in dvajseto poglavja.
Kristusova milost iu slava se kaže v njegovem svetem križi. Pervi odstavek. Najdenje svetega križa........673
Drugi odstavek. Povišanje svetega križa.........677
Štiri in dvajseto poglavje.
Kristusova slava se kaže v strašnih Šibah in kaznih Judov in njegovih preganjavcev. Pervi odstavek. Stiske in terpljenja Judovskega ljudstva . . . 679 Drugi odstavek Obleganje mesta
Jeruzalema........687
Tretji odstavek. Razdjanje mesta
Jeruzalema........695
Ceterti odstavek. Jeruzalem po razdjanji.........702
Stran.
Pet in dvajseto poglavje.
Duhovno romanje, ali Kristusova slava
na svetih mestih Pervi odstavek. Sveta mesta v
Jeruzalemu........709
Drugi odstavek. Sveta mesta zunaj Jeruzalema.......716
Stran.
Tretji odstavek. Betfage, Beta-
. nija in Jeriho.......722
Ceterti odstavek Mesto Bet lehi-m 72.5 Peti odstavek. Hcbron in Ka-
žaret...........7.10
Sesti odsta.vek. Gora Karmel, in Se druga mesta......739
Kazalo nedelj
in premičnih praznikov, ktero pove, kaj so ima vsako nedeljo in praznik brati, premišljevati in moliti.*)
1.	nedeljo v adventu se lahko bere in premišljuje od Kristusovega prihoda I. 13, 1.
od svetega adventnega časa 13,3. ali od Kristusovega prihoda k sodbi. I'r. 2. ti.
2.	nedeljo v adventu: od življenja sv. Janeza Ki-rstnika I. 21. 6. spričevanje ne-
beškega Očeta od Kristusa I. 25, 2. ali pa tudi od Kristusovega prihoda na dalej I. 13. 2
3.	nedeljo v adventu: spričevanje svetega Janeza I. 25, 1.
4.	nedeljo v adventu: od Kristusovih čudežev, nauka itd. I 2li. 4.
V	nedeljo po Božičnem prazniku: od otročjih let Kristusovih 1. Iti, 7.
V	nedeljo po novem li-tu: Kristusovo uboštvo in vernitev iz Kgipta. 1. 22, I.
1.	nedelo po svetih 3 kraljih: Jezus zgubljen I 23, 1 Marija iSče Jezusa. I. 23,2.
ga najde v tempeljmi I. 23. 3.
2.	nedeljo po svetili :> kraljih: sveto sladko ime Jezus 1. 17.
3.	nedeljo po svetih 3 kraljih: ponižnost pred svetim obhajilom II. is, 2. od sodbe.
Pr. 2, 9.
4.	nedeljo po svetih 3 kraljih: od molitve v britkostih II. 10, 6. 6. nedeljo po svetih 3 kraljih: od pekla. Pr. 3. 1. in 4.
6. nedeljo po svetih 3 kraljih: od gnade Božje N, jI, 1. od nebes. Pr. 4. 1. Nedeljo Septuagesimo: od vst varjenja človeka. I 4, 1. Nedeljo Seksagesimo: Kristus preganjal II. 1, 2.
Nedeljo Kvinkiagesimo: zaeni brati Kristusovo terpljenje II. I, 5. ali pa, Kristus
' pred Kajfežem. II. 4. 8. 1'epelnično sredo: od Kristusovega posta I. 25, 3. ali pa od vina z miro pomešanega. II. 10 1.
1.	nedeljo v postu: Kristns skušan. I. 25. 4.
2.	nedeljo v postu: Kristusovo spremenjenje I. 2tJ. 7.
3.	nedeljo v postu: Kristus zasramovan II. 4. 8. od peklenskih duhov. Pr. 3, 9. ali
od svete spovedi. II. 14. <i.
4.	nedeljo v postu: Od vsegamogočnosti Božje II 17, 2. Kristus pred Herodežem.
II. 8. I.
5.	nedeljo v postu: Kristus zaničevan. II. 1. 2. bičan II 7, 1. kronan II. 8, 1. Praznik sedem žalosti Matere Božje: Marijino sočutje I. 17, 5. II. 1, 4. in 5, 1.
in 7, ali 10, ti. ali 10, 7.
*) Opomb*. Rimiika Mevilka pomeni. v kterem drla jc prrmirljuTtaja »kali: arafctka Heeilka perra pomeni poglavje . drogi p* odutarek Pr. p* pomni p r (k I * 4 • [ er*»ra <>Li. po starim : Vernitev iz K g i f t ■ I. It. 1. najde* v pertem dela, IS. poglavji, v pervea odstavka.
Cvetno nedeljo: Kristusov slovesen vhod II. 1, 6. Kristus nosi križ. II. 9, 4.
Veliki četertek: poslednja večerja II. 2, 5.
Veliki petek. Kristus križan II. 9, 1. umerje II. 11, 1.
Veliko saboto: Marijina žalost II. 11. 10. Kristus v predpeklu II. 13, 1. 2. 3. Marija na veliko saboto. II 12, 6. Velikonoč: Kristusovo vstajenje II 13, 3 in 4. Velikonočni ponedelek; Od dveh učencev, ki gresta v Emavs. II. 14, 5. Velikonočni torek: Kristus se prikaže učencem II. 14, 6.
1.	nedeljo po velikinoči: Neverni Toinaž. II. 14, 7.
2.	nedeljo po velikinoči: Kristus se prikaže na gori v Galileji. II. 14. 9. Dobri
pastir II. 22, 1.
3.	nedeljo po velikinoči: Hrepenenje po svetem Duhu II. 16, 1.
4.	nedeljo po velikinoči: Priprava k prejetju svetega Duha. II. 16, 2.
5.	nedeljo po veliki noči: Od molitve. II 16, 3. Križev teden: od molitve II. 16, 3.
Dan pred vnebohodom: kaj je delal Kristus pred svojim vnebohodom. II. 14, 10. Kristusov vnebohod. II. 15, 3.
6.	nedeljo po ^velikinoči: Kristus v nebesih kronan. II. 15, 4. od svetega Daba.
O Binkoštih: od poslanja svetega Duha, II. 16, 4. BinkoStni pondeliek: II. 16, 5. Binkoštni torek. II. 16, 61
1.	nedeljo po binkoštih: Sveta Trojica I. 1, 1. in II. 17, 1. in 2 Praznik sv. Kešnjega telesa: II 2, 5. in 18, 1.
2.	nedeljo po binkoštih: od svetega obhajila II. 18, 2.
Petek po 2. ned. po bink, praznik serca Jezusovega: II. 2, in 4, 1.
3.	nedeljo po binkoštih: dobri pastir, II. 22, 1 Magdalena se spreoberne I. 96, 6.
4.	nedeljo po binkoštih: Noe, in potop. I 5, 1.
5.	nedeljo ]>o binkoštih: Zoper sovraštvo in jezo. II. 1, 2 od pekla Pr. 3, 1.
6.	nedeljo po binkoštih: Od Mojzesa, in rešeuja iz egiptovske sužnosti. I. 6, 1. od
kruha iz nebes 1. 6, 2 od peklenske lakote Pr. 3, 6
7.	nedeljo po binkoštih: od peklenskega ognja. Pr. 3, 3. in od peklenskih dnhoT.
Pr 3, !l
8.	nedeljo po binkoštih: II. 1, 5
8. n*dilio po binkoštih: od posebne sodbe Pr. 1 4.
10.	nedeljo po binkoštih: od ponižnosti 1 24, 1 od pekli.-nskih červov. Pr. 3, 8.
11.	nedeljo po binkoštih: od Jozva. I. 6. 4. od pekla. Pr 3, 5.
12.	ned")jo po binkoštih: od rane desne strani II 11, 15. Kristus s križa snet.
II. 12, 1.
13.	nedeljo po binkoštih: od nehvaležuosti. II 4. 3.
14.	nedeljo jio binkoštih: zalaj se bo Božji sodnik jezil. Pr 2, 8.
15.	nedeljo {>•> binkoštih: od tretje besede 11. 11, 3 od smerti Pr. 1, 1. 16 nedeljo jio binkoštih: od pekinških muk. I'r. 3, 2.
17. nedeljo po liiuk-stili: Kristus Davidov i:i Božji Sin. I 1, 2 in 7, 1. IS nedeljo po binkoštih: oterpnjonje serca II 3, 4. od Jeste besede II. 11, 8.
19.	nedeljo po binkoštih: od pete besede II. 11, 7. kako so bili Judjo tepeni IL
24 1. Malo se jih zveliča Pr. 4, 4
20.	nedeljo po binkoštih: od srečne smerti Pr. 1, 2 3.
21.	nedeljo po binkoštih: sodba hudobnih. Pr 2, 10. večne muke I'r. 3, 10.
22.	nedeljo po binkoštih: od Kristusovega nauka in resnice I. 26, 4. od pismarjev
I. 26, 1 iu II. 3, 8
23.	nedeljo po binkoštih: Pogin Sodome I. 5, 3. Kristus bičan. II. 7, 2. 24 n-deljo po binkoštih: od poslednje sodb- Pr. 2, 1. 2. 3. itd.
Kazalo praznikov,
za vse nepremične praznike, kakor tudi za vse sabote in nedelje vsakega mesca.
25. apr. Sv. Marka: od molitve. II. 16, S. 30. apr. Sv. Katarina Sieuska. I. 12, S. Maj.
O nedeljah: od Kristusovega vnebohoda
II. 15, 1. itd. O petkih: hrepenenje po svetem Dohu. II. 16, 1.
O sabotah: Marijino življenje po Kristusovem nebuhodu II. 20, 1 1. maj. od sv. Jakoba mlajSega. II. 21, 4. 3. maj. najdenje sv. križa. II. 23, 1. kako s» bo križ pri sodbi prikaial. Pr. 2, 5.
Ju ni.
Januar.
O nedeljah: od Jezusovih mladih let, I. 17, 1. 18, 4. 21,1 23, 1.-0 sabotah: od Marije 1. 9, 1 10, 1. 10, 3. 11, 1. 14, 3. 16, 7. 1. jan. od Kristusovega obrezovanja in imena I. 17, 2. in 3.
5.	jan od Kristusovo vernitve iz Egipta. 1. 22, 1, 2. ali od poklica svetih treh kraljev I. 18, 2.
6.	jan. Kristus čeSčen. I. 18, 3. in tudi 18. 1.
13. jan. Kristusov kerst. I. 25, 1. 18. jan. sv Petra stol II 14, 8. 20. jan praznik sv. Sebastjana. Pr 3, 6.
23.	jan. Marijina poroka, I. 12, 2.
24.	i:iii. Spreobera. sv. Pavla. II 21, 1. in 8
Februar. 0 nedeljah: Jezusov bog v Egipt. I. 21,1.
1.	febr. kako bo Kristus svetnike sodil. Pr. 2, 9.
2.	Marijino očiščevanje I.
1. Kri-
stusovo darovanje. I. 20, 2. 5. Sv. Agata od peklenskega ognja. Pr. 3, 3
24.	febr. Sv Matija, od ponižnosti. II. 18, 2. od Judeža, II. 4, 1. Kristus želi vse zveličati. Pr 4, 7.
Marc.
O nedeljah: od Kristusovega terpljenja
II. 1. 1. itd. 0 petkih: Serčna žalost Kristusova II.
1,	8 B, 2 in dalej.
O sabotah: Od Marijinega terpljenja. II. 5, 1. 8,5. 10, G
18.	marc. Sv. Oabriel. I 13, 4.
19.	marc Sv Jožef 1. 12, 1, S. in 3. 2(1. marc. Sv. Joaliin I 8, 2
21. marc, Sv. Benedikt. I. 17, 4. 24,
2.	itd.
25.	marc. Marijino oznanjenje I. 13 4.
15,	1.
April?
0 nedeljah: od Kristusove .-.lave, in njegovega vstajenja. II. 13. 4. O petkih: od častitljivih ran. II. 14, 7. O sabotah: II 11, 1. 23. apr. Sv. Juri: od Božje milosti. II.
16,	6.
O sabotah: Marijina žalost. 11.1,4. 5,1.
O petkih: od svete maSe. II. 19, 1.
0 nedeljah: od smerti. Pr. 1,1. od svetega IteSnjega telesa II. 12, 3. in 4.
6. jun. Sv. Norbert: od sv. obhajila IL 18, 1
13.	jnn. Sv. Anton Pad , II. 2, 5.
24.	jun. Sv. Janez Kerstnik. I. 14, 3.
2!«. jun. Sv. Peter in sv Pavel. H. 21,3.
Juli.
O nedeljah: od pekla Pr. 3, 1 itd.
0 sabotah: od Kristusove žeje II. 11. 7. ali od Marijinega sočutja II. 10, 6.
2. Obiskovanje Marije Device I. 14, 1. iu 2.
4. jul. Sv. Urh II. 12, 7.
2i. jul Sv. Marija Magdalena: njeno spreobernjenje 1. 26, 6 Kristus se
1i prikaži- II 14, 3. njeno življenje L 22, 2. pokora in smert. II. 22,3.
25.	jul. Sv. Jakob starSi II. 21, 2
26 jul. Sv. Ane rojstvo. I 8. 2 zakon 18 2
29. jul. Sv. Marta II. 22, 6.
81. jul. Sv. Ignacij. II 16, 6.
Avgust.
O nedeljah: od čeSčenji Marije Deviee. I. 2i), 8. njeno življenje I. 21, 4
O petkih: I 1!'. 1
O sabotah: II. 20. 2.
10. avg. Sv: Lorenc: od peklenskega ognja Pr. 'i, 3.
14.	avg. II.. 20, 8.
15 avg. Vnebovzetje M. D. II. 21), 6.
24. avg. Sv. .Tornei. II. 20, 2.	j
2!). avg. Odsek, glav sv. Jan. kerst. 1. | 26, S.
September. 0 nedeljah: od angeljev varhov I. S, 1. ; 0 petkih: Hrepenenje- po Kristusovem !
prihodu. I. 13, 1. O sabotah: od Marijinega rojstva I. 10,
1. in otročjih let. I. 10, 4 8. sept. Marijino rojstvo. I. 10, 1. ime
1.	10, S.
14.	sept. PoviSHnjc sv. kriia. II. 23, 2. 2!). sept. Sv. Mihael. I. 3, 1.
Oktober. O nedeljah: Sodba. Pr. 2, 6. O sabotah: Žalost M. 1). 1.16, 2. 4. okt. Sv. Krančigk: hoja sta Kristusom. Pr. 2, 9. od Kristusovih ran II. 11, 15.
15.	oU. Sv. Terezija II. 11, 16.
28. okt. Sv. Simon in sv. Tadej. II. 1,
2.	6, 4.
November. 0 nedeljah: od nebes. I. 2, 5. O petkih: vnebohod vseh svetnikov. Pr. 4, 1.
O sabotah: Jlarija nebes kraljica 1.13,2.
1.	nov. Vsi svetniki: Od nebes I. 2,5. od nebeškega vesela. Pr. 4, 1.
2.	nov. vse verno duše: od svete maSe II. 1P 1. in 3.
11. nov. Sv. Martin: «d vere. I. 1, 1.
21. nov. Marijino darovanje. 1. 11, 1. 2. in 3.
30.	nov. Sv. Andrej. Pr. 4, 2.
December. O nedeljah: Kristusov prihod I. 13, 1.
rojstvo I. 16 1. O sabotah: Marijine želje po Jezusovem rojstvu I. 15, 3.
3.	dec. Sv FrančiSk Ksav. I. 26, 8. Pr. 1 3.
4.	Sv. Barbara od sv. obhajila II 18.3.
6.	dec. Sv. Miklavž od Božje gnade II. 16, 6. od posebno sodbe -Pr. 1 4.
7.	dec. izvoljenjo Marije Device. 1. 9, 3. 4.,
8.	dec. Čisto spočetje M D. I. 9, 3. in 4. 21. dec Sv. Tomaž. II. 14. 7.
24.	dec. Marija hrepeni po rojstvu Joz. Kr. I. 13, 2. gre v Betleliem. 16. 1..
25.	dec. Sveti dan I. 16, 4. rojstvo. Jez. Kr. 16 5
26 dec Sv Štefan. II. 21,1. kazen Judov. II. 24, 1.
27.	dec. Sv. Tanez evangelist II 21. 5.
28.	doc. Nedolžni otročiM. 1. 21. 5.
31.	dec. Sklep leta. I. 17, 1. od smerti Pr. 1, 2
Navadno branje za praznik in godovo
svetnikov. Pr 4, 1. Na god in praznik enega, ali več aposteljnov II 17; 1. Za svete mučence. II 4, 1 in 2. Za sveto spokornico. II. 22, 2.