/ Kristusovo življenje m smert premišljevanjih in molitvah. Poleg Gašparja Erharda ■s Slovence predelal Štefan Kociančlč, i profesor bogoslovja v Gorici. Na svetlo dala družba sv. Mohora. I. snopič. Kristusovo življenje in smert v pr§MšlJ®wijifii ti attttrab. Poleg Uašparja Erharda ■a Slovence predelal v Štefan Kociančič, profesor bogoslovju v Gorici. Na svetlo dala družba sv. Moliora. Z dovoljenjem vlsokočastitega kerikega knezoSkofijatva. Pervi del. t^SSjSl bibmotcieb, ČAmift, V CELOVCU 1868. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. I preteklem .stoletji je spisal, za Nemce meni in &($pobožni (iušpar Krhnrd pričujočo lepo knjigo, ki. jo i <*)tn v pervo urnim ljubim Slovencem v roke dajemo. "f* Ona, govori od Jezusa Kristusa, od kterega pravi ■sveto pismo: „Konec postave je Kristus, v opravičevanje vsakemu, kteri veruje". (Rim. 10, 4.) Zato je cilj in konec vseh premišljevanj v teh bukvah ta, da, bralec vedno bolj spozna nauk in življenje Jezusa Kristusa. Najdeš tedaj: 1. v vseh poglavjih in odstavkih popolna in temeljita premišljevanja s prikladnimi molitvami; 2. Vsako poglavje se očitno nanaša na Kristusa, ker „drugega dna ne more nobeden, vložiti, razun tega, ki je vloženo, ktero je Kristus Jezus". (Kor. 3, 11.) 3. V rečeh, v kterih bogoslovci, zgodovinarji in drugi učenjaki niso vsi ene misli, treba je vselej pomisliti, če tudi ni očitno pristavljeno: „Nekteri pisa- tdji tako mislijo; drugi o tej reci drugače pišejo ali drugače učS". Mnogo je namreč tacih reči, od kterih nimamo ali nobene gotovosti in si je le tako ali drugače mislimo, ali pa jim Učeni možjč še niso do konca prišli. ■ . ■ ■• " Naj postane ta prelepa knjiga Slovencem to, kar je Krhardova Nemcem, to je, prava domača knjiga. Ako od mnogo dobrega semena, ki se nahaja v tej knjigi, tudi le eno ali drugo zernce na dobro zemljo voljnega serca pade, kal požene in sad dozori; ako branje teh bukev tudi le tu pa tam kako dobro misel obudi, kako hudobno misel zaduši, kak svet sklep ponovi, kako pregrešno djanje ustavi: tedaj je ta knjiga že dovolj dobrega storila in pisateljev trud ni bil zastonj, ni bil zgubljen. Bog daj, da se to vresniči! Št. K. wmm mil Kristusovo življenje, nauk in čudeži njegovi na zemlji. Perro poglavje. Kristus sin živega Boga. Pervi odstavek. Bog je nezapopadljiv. Beri ta odstavek na praznik svete Trojice, pa tudi ob nedeljah, da Bogd prav spoznaš. »Poslušaj Izrael! Gospod naš Bog je edini Gospod." 5. i Loj z. 6, 4. učf sveti Pavel, to je sploh znano, ko pravi: »Nemogoče je dopasti Bogu brez (prave) vere. Kdor hoče priti k Boga, mora namreč verovati, da je Bog in da je plačevavec tistim, ki ga iščejo." ') Zat<5 hočemo najprej premišljevati, kaj je Bog in kako se imenuje. 1. Premiffljuj, da je Bog — najpopolniše bitje. Kraljevi pevec govorf tako-le od Boga: „Velik je Gospod, in vse nvale vreden, in njegovo veličastvo nima ne konca ne kraja." s) Zatd poslušaj, kaj učf od neskončnega Boga in njegove popolnosti angeljski učitelj, sveti Tomaž Akvinski, ko pravi: „Bog je bitje tako popolnoma, da ne more biti popolniše; On je bitje najplemenitiše, najviše, naj-izverstniše, najpopolniše." Vsa dobrota, vsa lepota, vsa modrost , vsa moč, vsa sladkost, ki jo nahajaš v stvardli, najdeš jo brez mere v Bogu, in brez vsake pomanjkljivosti. Zat<5imenuje sv.Gregor NazijanskiBoga nezmerno morje bistva, ki nima ne tal, ne bregov, in zapopada v sebi vsa bistva in vse popolnosti. To spričuje tudi sv. Avguštin, ki tako-le k Bogu moli: ,,K tebi kličem, o Bog! kteri si ') Hebr. 11,6. a) Pb. 144, 3. resnica, v kterem, od kterega in po kterem je res vse. kav je res. O Bog, ti modrost! v kterem, od kterega in po kterem je modro vse, kar je modro. O Bog, pravo in naj-viSe življenje, v kterem, od kterega in po kterem vse zares živf. O Bog, ti sladkost! v kterem, od kterega in po kterem je blaženo vse, kar je blaženo. O Bog, ti dobrota in lepota! v kterem, od kterega in po kterem je dobro in lepo vse, kar je dobro in lepo. O Bog! ti luč, v kterem, od kterega in po kterem vsaka stvar umeva, ki ima luč uma in pameti. O Bog! nad Teboj, razun Tebe in brez Tebe nič ni. O Bog! vse je le pod Teboj, v Tebi in s Teboj". — Vse to je bolj na kratko že apostelj rekel, kjer pravi: ,,lz njega, v njem, in po njen) so vse rečf; njemu bodi Čast in hvala na veke. Amen." ') 2. Premišljuj, d« je Bog bitje nezapopadljivo. Ako se vpraSa, kaj je Bog ali kako podobo ima, in sploh, kakofien da je, morajo umolkniti vsi angelji in vsi ljudjč, in spoznati morajo, da si tč skrivnosti ne morejo prav misliti, ne s svojim umom razumdti; tudi v svetlobi večne slave ni v stanu nobeden ga zapopasti. Kar morejo iim^ti ljudjč in angelji, to je vse le končno in se ne (U nikakor primerjati Božji neskončnosti. Ker je Bog neskončno vsegamogočen, neskončno dobrotljiv in neskončno popolen; sntrf m tako vsegamogočen, ni tako dobrotljiv in tako popolen. kakor si to morejo misliti angelji in ljudjč; zakaj toka vsegamogočnost, dobrotljivost in popolnost bi bila pač 'lokaj majhena m pomanjkljiva, in nikakor ne bi bila Božja vsegamogočnost, dobrota in popolnost, ki jo Bog ima, ki je Kog sam. Bog je tako vsegamogočen, tako dober, tako popolen, da mi s svojo, pametjo tega nikakor doseči ne moremo ne ranih, Se manj pa izreči. Zat<5 tedaj, ako si ho-£L« ?' JP B,°g' misli' fla nt moreš Se misliti si, 22? * kRt°j!^° ,>erkvi.l»' da je Bog neskončno bitje. v Z°fhnjenr. Popolnosti v najvigi meri. Zakaj BmoJ verovab v »oga i„ spoznavati ga, ne pa. za- ') Ki ml j. 11, 36. — 9 - / popasti ga; dolžni smo, ljubiti ga. ne pa hoteti ga umeti ali iztuhtati njegovo božestvo. Ali tu me utegne kdo popra-šati: Kako mi je mogoče, misliti na Boga, ako si ga nimam misliti nekako telesnega? In jaz ti odgovarjam in rečem: Stori tak6, kakor delaš, kedar si misliš pravico ali modrost. Tu ne misliš na nič telesnega, in vendar spoznavaš, kaj je pravica, kaj je modrost. Delaj tako tudi, kedar Boga premišljuješ. Bog je pravica, modrost, vsegamogočnost, dobrota, svetost itd., pa ne taka pravica, modrost itd., kakor si jo moremo mi misliti, ampak neskončno boljša in popol-niša. Njegovo bistvo in njegova popobiost je neomejena, neskončna, nezapopadljiva, ki nima ne konca ne kraja; 011 je nezmerno m o r j e popolnosti; bolj ko ga premišljujemo, umevamo, spoznavamo, več nam ostaja še premišljevati, umevati in spoznavati ga. ,,Glejte", govori Job: „Bog je velik, in presega vse naše spoznanje".1) Ako si tedaj mislim, kar je mogoče, največo lepoto, nisem premišljeval več Božje lepote, kakor če bi iz nezmernega morja eno kapljico vode zajel, in še veliko manj. Ako si mislim največo dobroto, kar jo le morem si misliti, in ako bi potem si misliti mogel še tisočkrat večo dobroto, v tem bi bil komaj začel, premišljevati najmanjši del neskončne dobrote Božje: „Glejte, Bog je velik, in presega vse naše spoznanje". Ker tedaj vse lastnosti ali popolnosti Božje so Bog sam, in tedaj edine in nezmerne; po tem takem je večni Bog neskončno mogočen, neskončno moder, neskončno dober, svet. umen, lep, ljubeznjiv, usmiljen, poterpežljiv, darežljiv, neskončno popoten, da, Rog je vsegamogočnost, Bog je modrost, je dobrota itd. Ta neskončnost Božjih lastnosti, ali neskončno popolni Bog je tako velik, da ga vsi angelji in svetniki v nebesih ne morejo na veke popolnoma zapopasti. In ako bi tudi vsak dan, cel<5 vsako uro dobivali novo spoznanje Božjega bitja, vendar ne bi na veke nikoli popolnoma spoznali celega Božjega bitja. Bog je velik in presega vse naše spoznanje, časno in večno, to je, sedanje in prihodnje: zato pa tudi serafini ') Joh 36, 2«. >f — 10 - / svoje obličje zakrivajo, in polni svetega veselja, strahtl in stermenja neprenehoma poj<5: „Svet, svet, svet je Gospod, Bog vojsknih trum; nebo in zemlja sta polna njegovega ve-ličastva!" ') Tu nam podaja lep nauk bogaboječi in učeni Janez Pik, knez Mirandolski, ki pravi: „Glejte, kako smo mi ljudjd slepi in neumni! Dokler tu živimo in tičlmo v temni ječi svojega telesa, moremo Boga bolj ljubiti, kakor spoznati. In ko ga ljubimo, imamo veči dobiček z manjšim trudom, in Bogu to dokaj dopada: in vendar smo tako neumni, da hočemo rajši neprestano tuhtati in si glavo beliti, in iskati in zapopasti to, kar nam ni mogoče v tem življenji najti ne zapopasti, kar pa z resnično ljubeznijo gotovo najdemo in posedamo". Tako govori ta pobožni mož, ker nas hoče vse k ljubezni do Boga pripeljati. 3. Premišljuj, da Bog je edin; „Sliši, Izrael! Gospod naš Bog je edini Gospod!" *) je rekel Mojzes. Bog je najviše bitje, neskončna dobrota, vse dobro izhaja iz njega, v njem je vse dobro; Bog je gospod čez vse cesarje in kralje, on vsem zapoveduje; zatd ne more biti nobeden ne Čez njega, nobeden, da bi imel ž njim vred enako moč in oblast. Bog je najviši postavodaj, sodnik, povračevavec in plačevavec: On je naše največe, najljubeznjivišc dobro, naše zveličanje; zato spoznavamo in častimo edinega Boga, edinega naj-1 juheznjivišega, najčastivredmšega Gospoda, in govorimo s katoliško cerkvijo: „()če je Bog, Sin je Bog, sveti Duh je Bog. Vendar niso trijd bogovi, ampak en sam Bog. Tako je Oče Gospod, Sin je Gospod, sveti Duh je Gospod; in vendar niso trije gospodje, ampak en sam Gospod". Zakaj? Zatd, ker tč tri Božje osebe imajo eno samo, neskončno, popolno Božje bitje, gospodstvo in oblast. Zatd praša sveti arhan-gelj Mihael (tfegar ime pomeni: Kdo je, kakor Bog?): Kdo je tak, kakor Bog? Kdo je tako ljubeznjiv in tako popoten, kakor Bog? Kakor da bi govoril: Samo Boga je treba čez vse častiti in ljubiti. To edfno je potrebno.3) l O Jiogu imamo hrepeneti, k Bogu imamo priti. Zatd nas opominja, sveti Anzefm: „Oj neumni Človek! zakaj letaš od ') In. 6, 3. ») 5. Moj«. 6, 4. ») Luk. 10, 42. — 11 - / stvari do stvari, da dušni in telesni blagor najdeš? Išči in ljubi edino dobroto, Boga, od kterega izhaja vsak blager in srečen boš. Hrepčni po edini dobroti, v kteri najdeš vse dobro, vso srečo, in vse tvoje želje se bodo spolnile". Zaničuj vse prepovedano veselje in vse, kar te od Boga loči, in govori: »Nasitil se bom, kedar se prikaže tvoja slava".1) Zat6 tedaj poklekni v duhu pred Božjim stolom, in moli pobožno: Molitev sv. Avguština. O najviša Trojica! edina moč in nerazdeljeno veličastvo, nas Bog in vsegamogočni Gospod! Jaz te častim z dolžno daritvijo časti in hvale, kakor vem in premorem; in ker nimam dovolj vnanjih darov, darujem ti radovoljen in vesel vroče želje zahvale, ki se v meni vnemajo po tvoji milosti. Jaz verujem, o Gospod, da si Ti kralj nebes in zemlje, in spoznavam s sercem in z ustmi Tebe Očeta, Sina in svetega Duha, trojnega v osebah, ali edinega v bitji, Tebe, ki si pravi, vsegamogočni Bog, edin, brez telesa, nevidljiv in neomejen. Nič ni v Tebi, da bi bilo veče ali manjše, ker si ves popolen, ves nezmeren, neprimerljivo dober, večen brez časa, življenje brez smerti, močen brez slabosti, resničen brez laži, povsod pričujoč in na noben kraj navezan. Vse napolnujes brez omejenja, vse posedaš brez nasprotja, vse prestopaš brez gibanja , v vseh rečeh ostajaš in nikoli ne miruješ, stvariŠ vse brez pomanjkljivosti, vladaš vse brez truda in dela, začetka nimaš in daješ začetek vsem stvardm; Ti delaš vse in si storil vse, kar je gibljivo in spremenljivo, sam pa se ne spreminjaš in ne gibljeŠ. Neskončen si v ve- ') P«. 16, 15. — 12 - / likosti, vsegamogooen po moči, najviŠi po dobroti, nedosežen v modrosti, čudapoln v svetu, pravičen v obsoji, skrivnosten v mislih, resničen v besedah, svet v djanji, nezmeren v usmiljenji, popolno poterpežljiv 7. grešniki, popolno milostljiv s spokomiki. Ti si vselej edini, večni neumerljivi, nespremenljivi Bog; nobena Sirjava ti ni preširoka, nobena tesnoba pretesna; nobena posoda ali stani ca te ne more obseči ali zapreti, nikogar volja te ne spremeni, nobena oblast te ne sili; nobena žalost te ne žalosti, nobeno veselje te ne zveseli. Noben začetek ti ne more začetka dati, noben čas rasti, noben kraj konca; ti živiš večno pred večnostjo, v večnosti in na vso večnost; tebi gre neprestana čast in hvala na veke. Amen. O Gospod, moj Bog! Tebe hočem hvaliti, koli-korkrat danes porečem ali pomislim: Zahvaljena bodi najsvetejša Trojica! Amen. Drugi odstavek. Od večnega rojstva Sina Božjega. Bere ro ta odstavek na vse Gospodove praznike; v njem imaš v premišljevanje drugi Men apostofjskr vere. »Ta je moj Ijnbljrni siti, nad kterim imam svoje (lopadenje. Mat. 3, 17. 1. Premišljuj večno in presveto rojstvo Jezusa Sina Božjega. Odpri tedaj vnovič oči svoje duše iri pomisli v vsi ponižnosti. da je Bog neizmerno bitje, da to neskončno bitje je rodovitno ali trojno v osebali. in se razodeva stvarem. Bog je neskončno dober in darežljiv, in ima neskončno velik«. željo, svoje dobrote in Božje popolnosti in lastnosti torti /. drugimi deliti. Ker pa ni ne v nebesili, ne na zemlji nobene stvar/, da bi mogla neskončno božestvo zapopasti; zato je Bog- svoje bistvo sam sebi podelil, sam sebe v osebah pomnožil, tako da je sicer enega bistva, pa v treh - 13 - osebah. „Ker trije so. ki pričajo (vladajo in gospodujejo) v nebesih: Oče, Beseda in sveti Duh; in ti trije so eno",1) to je. eno bistvo. 2. Premišljuj nezapopadljivost Božjega rojstva. Rojstvo Božje je namreč večno in terpf večno, kar si učeni možjč tak/) le prizadevajo razjasniti. Perva Božja oseba, Oče, spoznava sama sebe in gleda svoje Božje bistvo neskončno jasnejše, nego je mogoče človekii gledati svojo podobo v zerkalu; s tem poznavanjem samega sebe sam v sebi naredi svojo lastno podobo, ktera podoba mu je v vsem popolnoma enaka. In ta Božja podoba je Njega Sin ali druga Božja oseba v božestvu, od ktere govori apo-stelj: „da je svetloba ali odsiv njegove častf, in enaka podoba njegovega bitja". *) Ko tedaj Oče tega svojega Sinfi gleda, dopada se mu neskončno, ker vidi v njem svojo neskončno dobroto in vse svoje neskončne popolnosti. Zatrt ljubi svojega Sinti, ki je vreden neskončne ljubezni. tudi z neskončno ljubeznijo. Ravno tako gleda Sin Očeta, vidi njegovo neskončno dobroto, in tako se vnema tudi v njem neskončna ljubezen do svojega Očeta, ki je tudi res vreden neskončne ljubezni. In ta ljubezen, ki izhaja iz Očeta in Sina, je sveti Duh, to je, tretja oseba v presveti Trojici, počefičena bodi na veke! Vedeti pa je treba, da to osebno spoznavanje in ta ljubezen Božja se ne goclf tako, kakor je tu popisano, ampak na ves drug način, ki ga ne moremo zapopasti, ker je znan samemu Bogu. Tudi se ne godf eno za drugim, temveč v enem trenutku, godilo se je od večnosti, godf se in godilo se bo vso večnost brez preteržka; kajti t,6 tri Božje osebe so bile od vekomaj, in nobena oseba ni bila ne za trenutek £red drugo. Oče ni starši od Sina, Sin ni starši od svetega >nha. Enake so si tudi v vseh rečeh, in nobena med njimi ni veča ali mogočniša, ali dobrotljiviša od drugih. To vrednost ima Sin, ki jo ima Oče; in vrednost svetega Duha je enaka vrednosti Sina. Te tri osebe se tudi ne dajo nikakor ločiti vsaksebi, temveč kjer je ena, tam je tudi druga: ker ') I. Jan. 5, 7. «) Hebr. 1, a. — 14 - / imajo vse tri eno bitje in najpopolniše božestvo. So, ') govorč in se radujejol) med seboj na vekomaj. In kakor so tč tri Božje osebe en sam Bog in imajo eno Božjo natoSro, tako imajo tudi eno misel, eno voljo in eno djanje; in v osebah ni noben razloček misli ali djanja; vse tri delajo v največem soglasji in edinosti. In vendar so tri osebe, razločne, in ne ena sama: da večnemu Bogu ne manjka veselje, ktero imajo tisti, ki so med seboj enaki, in se iz serca ljubijo. In tako spolnuje tudi Bog svojo željo, podeliti se drugim, ker podeljuje svojo Božjo natoro, svojo vsegamogočnost, modrost in dobroto svojemu Sinu; Oče in Sin pa podebujeta svojo Božjo natoro z vsemi popolnostmi svetemu Duhu. Tako je med temi tremi Božjimi osebami neskončna ljubezen in najpopolniše prijateljstvo, ker niso samo si najbliže v rodu (aa tako rečem), ampak popolnoma enega bitja. In v tem občinstvu in sorodstvu je neskončno veselje; ker vsaka oseba neskončno radost čuti zastran največe popolnosti, ki jo imate drugi dve osebi ž njo vred. 3. Premišljuj preveliko veličastin blaženost, ki jo ima Bog v sebi in sam od sebe od večnosti sem, in jo bo na vso večnost imel. Pred stvarjenjem sveta ni bilo ne nebes ne zemlje, ne ljudf ne angeljev, ni bilo Čisto nobene stvari, kakor sam Bog. In vendar je imel tisto veselje in slavo, ki jo ima sedaj. In ako ne bi bil nikoli nič vstvaril, imel bi vendar sam v sebi in od sebe vse popolno veselje in vso blaženost. Zakaj z Davidom vred morejo in morajo govoriti vse njegove stvari: „Moj Bog si ti: mojega blaga ne potrebujeS".3) Njegova čast in njegovo veselje mu ne dohaja od stvari, ampak od njega samega. Tč tri Božje osebe so se od vse večnosti med seboj hvalile, častile in poviksevale, in iz tega svojega združenja so zajemale tako neskončno ljubezen, veselje, čast in sladkost, kakorSne ni videlo nobeno oko, ni slišalo nobeno uho, ni očutilo serce nobenega Človeka. Oj, kako ljubeznjivo so se med seboj pogovarjale te tri Božje ') I. FMr. 1, 25. «) P«. 2, 7. ») pg. 15, 2. - 15 - osebe! Oj, kako so se med seboj častile! Oj, kako so občudovale svoje neskončno bilje in neskončno svojo dobroto! Zastran te večne slave in blaženosti hočemo tudi mi s sveto katoliško cerkvijo presveto Trojico vsak dan hi pogo-stoma, prav pqnižno moliti in častiti z največo pobožnostjo, ter govoriti: „Cast bodi Bogu Očetu, Sinu in svetemu Duhu, kakor je bila od začetka, zdaj in vselej, in na vekeu. Amen. 4. Premišljuj, kako se je Bog od večnosti v Kristusu veselil. To razlagajo učeni možjč tak<5 le: Bog ni le sebe samega spoznaval od večnosti, ampak tudi vse, kar je imel v Času vstvariti, in vse, kar so imeli angelji in ljudjd dobrega ah slabega storiti. Med vsemi drugimi stvarmi pa je Bog posebno videl pred svojimi očmi Kristusovo presveto Človeško natoro, in pa prečisto Devico Marijo: videl je namreč, kako lepa, kako izverstna bode o svojem času obadva vstvaril in ju s svojimi darovi okinčal. Gledati ti dve naj-popolniši stvari, je Boga največ veselilo. Ta dva sta pred Božjim obličjem stala, kakor da bi bila že vstvariena, in sta bila njegova slast, njegovo veselje, kakor tudi govori večna modrost: „Veselila sem se (svojih stvari)." ') Za njima, da človeku umevno govorim, je Bog ogledoval tudi prelepa nebesa, ki je je mislil vstvariti, in pa najlepše mesto ali nebeški Jeruzalem, ki ga je hotel sezidati zil-se, za Kristusa in za svoje svete prijatelje in sodediče, to je, za vse svoje Svetnike. V tem je imel Bog svoje veliko veselje, ravno tako, kakor je zdaj njegova velika radost, ogledovati to lepo poslopje, hočem reči, ogledovati duhovno kraljestvo svojega Božjega Simi, Jezusa Kristusa. Videl je namreč, kakor da bi bilo že vse gotovo in storjeno, vsako dobro delo, vse djanje in vse čednosti, vse zasluge in vse popolnosti vseh angeljev in vsacega človeka, lu je bodo ž njegovo Božjo pomočjd v Kristusu Jezusu delali, izverševali ali zadobili. Veselil se je že takrat nad njimi, ki so imeli mu biti tako zvesti služabniki v nebesih in na zemlji. Vse to je Bog bolj čisto videl in spoznal, nego more človek ') Prig. 8, 30. — 16 - / svojo podobo videti v zerkalu. Tako se je veselil Bog, nebeški Ode v Kristusu Jezusu, kot v svojem ljubem Sinu; ntul Marijo, svojo ljubeznjivo Materjo, nad svojimi služab-nimi duhovi in nad vsemi svojimi svetniki; kakor tudi nad njihovo večno častjo in blaženostjo. Tak<5 je tedaj nekako neprenehoma govoril in govori še, kar je govoril pri Kristusovem kerstu in pri njegovi spremenitvi: „Ta je moj ljubljeni Sin, nad kterim imam svoje dopadenje", ') kakor da bi bil reči hotel: po njem sem sklenil, svet vstvariti; in po njem hočem angelje obderžati, človeški rod rešiti, učiti, posvečevati in zveličati na veke. Zatorej, oj kristjan! poklekni in reci ponižno s svetim 1'etrom: „Ti si Kristus, Sin živega Boga!" *) ali pa: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Kolikorkrat porečem tč besede, hočem tudi govoriti in moliti to-le: Molitev k presveti Trojici. 1. Oče vsega usmiljenja in Bog vse tolažbe! jaz, Tvoja nevredna stvar. Te častim molim in s Tvojim edinim Sinom in svetim Duhom vred, ker spoznam, da si moj Bog in naj visi Gospod. Tebi, o moj Bog! izročujem svoje telo in svojo dušo, in vse, kar sem, in kar sem prejel od Tebe. Sprejmi, o usmiljeni Oče! ta moj dar s tisto daritvijo vred, ktero Ti je Tvoj ljubi Sin .Jezus Kristus na svetem križu prinesel. Ob! ne za verzi dela svojih rok, ne zaverzi mene, ubozega grešnika; ampak glej v obličje in na neskončne zasluge svojega Sina , kterega si nam dal srednika, odreŠenika in zveliearja. Njegova vrednost naj nadomestuje mojo nevrednost, zat<5 da po Njem in po Njegovih neskončnih zaslugah Tvojo sveto milost iu večno veselje dosežem. Amen. 2. Gospod Jezus Kristus! Sin živega Boga, ki si sicer po čudapolnem rojstvu od večnosti iz Očeta l) Mat. 8, 17. io 17, 4. ») Mat. 10, 1«. rojen in po osebi od osebe Očeta razločen, vendar pa ž Njim tisto Božjo natoro imaš, popolnoma enako bitje, moč in čast; poglej, tu stojim pred Tvojim Božjim obličjem, in spoznavam, da sem ves in popolnoma Tvoj, in da hočem zmerom Tvoj biti, saj Ti si me s svojo predrago kervj6 odkupil m odrešil. Oh, dobrotljivi Odrešetiik in Pastir moje duše! sprejmi ovčico, ki Te je tolikanj stala, in ne daj, da bi bila Tvoja sveta kri zd-me zastonj prelita, temveč dodali mi to milost, da vedno Tvoj ostanem. Amen. 3. Bog sveti Duli, večni in pravi Bog! ki iz Očeta in Sina izhajaš, in si kot Bog eno z Očetom in Sinom, enega ž njima bitja, ene moči in časti; glej, darujem Ti vse svoje počutke in moči, in Te ponižno prosim, da je očistiš, napeljuješ in vodiš, kakor Tebi dopada, k mojemu zveličanju, po Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Amen. 0 Gospod! kedar koli se prekrižam, hočem reči: „To je večno življenje, da Tebe, edinega pravega Boga spoznamo in Jezusa Kristusa, kterega si poslal." ') Amen. Drago poglavje. Svet je bil po Kristusu stvarjen. Pervi odstavek. S t varjen je sveta in Štirih pervin (elementov). Naj se bere ob nedeljah, posebno s pomladi. „Vse je po njej [Besedi) storjeno, in brez nje ni bilo ni£ storjenega, kar je strnjenega." Jan. 1, 3. 1. Premišljuj, da je Bog vse vstvaril po Besedi, ki se je za nas včlovečila. ') Jan. 17, 3. Kristusovo življenje in smert. 2 - 18 - Tako beremo v pervihMojzesovih bukvah: „V začetku je Bog stvaril nebo in zemljo') to je, v začetku časa, prodno je bilo Se kaj vstvarjenega. Od večnosti noter do trenutka, ko je Bog vse vstvaril, ni bilo prav čisto nič, kakor le sam Bog. Kdo bi menil, da je mogoče iz tega 11 i č kaj storiti, ker dobro vemo, da nobeden, še tak6 umeten človek, ne more iz nič storiti najmanjše reči? In vendar je vsegamogočni Bog iz nič vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je. Ko je bila namreč njegova sveta volja vstvariti, rekel je, kakor priča sveto pismo, *) „in vse je postalo; ukazal je, in stvaijeno je bilo." Oj, čudapolni začetek, oj, močna, nezapopadljiva, vsegamogočna Beseda, s ktero je Bog nebo in zemljo vstvaril! Od cele večnosti ni bilo nič vstvarjenega, in zdaj v enem samem trenutku stojita pred vsegamogočnim Bogom nebo in zemlja. Celo stvarjenje pa se jc zgodilo po Besedi, ki se je za nas včlovečila in je med nami prebivala. Tak<5 nam priča sveti Janez: 3) „V začetku je bila Beseda . . . Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je bilo po njej storjeno, in brez nje ni bilo nič storjenega, kar je storjeno." Stvarjenje sveta pa nam sveto pismo 4) še dalje tako-le popisuje: „Bog je rekel: Hodi svetloba! in bila je svetloba, in Bog je ločil svetlobo od teme, in je svetlobo imenoval dan, temo pa noč. — In Bog je rekel: Bodi terdfria (firma-ment) v sredi voda, in loči vode od voda! in tako se je zgodilo. In terdfno je imenoval Bog nebo. Dalje je Bog rekel: Vode pod nebom naj se zbero v en kraj, in naj se prikaže suha zemlja! in zgodilo se je tako. In Bog je suho imenoval zemljo, in zbirališče vodil je imenoval morje." — Takd se pripoveduje vstvarjenje neba, zemlje in pa pervin (elementov). 2. Premišljuj zdaj, kaka je bila zemlja. — To zemljo, na kteri stanujemo, je Bog tako umetno vstvaril in tako prečudno sestavil, da mora vsegamogoč-nosti in modrosti Božji čuditi se, kdor jo koli prav dobro premišljuje. Zdi se nam, kakor da bi bila naša zemlja sre- 1. MoJa. I, 1. *) P,. 148,5. 3) Jan. 1,1-3. *) l.Moja. 1,3-10. - 19 - dišče vsega stvaijenja, in kakor da bi se solnce, luna in vse zvezde kar okoli nje sukale. To pa ni res tako, zdf se nam le, kakor da bi bilo tako. Akoravno se nam zdi zemlja veliko veča, ko vse zvezde skupaj, vendar je ona prav za prav veliko manjša, in eno najmanjših teles vesoljnega stvarstva. In akoravno se zdi našemu očesu, da je zemlja vedno na tistem mestu, vendar letf vedno naprej tako hitro, da se v eni minuti več ko dve sto in sedemnajst milj naprej pomakne. V sedmih urah, ki jih navadno prespa-vamo, se je naša zemlja že sto in dva tisoč milj naprej pomaknila, in med tem, ko naša žila dvakrat udari, smo že štiri milje v nezmernem prostoru naprej. Ali ni to Čudno, da naša težka zemlja z vsemi svojimi deželami in otoki, s svojim morjem in vsemi vodami in z devet sto milijoni svojih prebivaveev vsak dan tri sto in petdeset tisoč milj preteče, in da se kot zvezda med drugimi zvezdami prosto naprej pomika, in vendar nobeden ne vidi in ne čuti tiste močf, ki jo goni ? In vendar meri zemlja v svojem okrogu pet tisoč in štiri sto milj, tako da bi človek, ako bi v eno mer vsak dan deset m- naprej hodil, Še le v treh letih okoli in okoli zemlje prišel; ali te poti ni mogoče zavoljo vodil, ki so med potjo, storiti peš ah z vozom, ampak treba je tudi po morji potovati. Na kaj pa je Bog to tako veliko zemljo postavil? Oj, prečudna Božja vsegamogočnost! Velika in zelč težka zemlja ni na nič postavljena, brez vsake podstave visi sredi zraka. Kakor solnce, luno in vse zvezde, tako obdajajo tudi našo zemljo vse okoli in okoli zrak pa oblaki; in ljudje prebivajo okoli in okoli zemlje, tako da, na zemlji stoj6 z nogami, imajo glavo proti nebu. Tudi tisti, ki prebivajo ravno pod nami, imajo svoje nogd obemjene proti našim nogam, in priprost človek bi mislil, da doli visijo. Tu spoznaj pre-čudno vsegamogočnost Božjo, ki je toliko težo zemlje tjekaj sred zraka postavil in jo tu deržf! Kdo ima toliko moč, da najmanjši kamenček v zrak tako obesi, da doli ne pade ? Bog pa je našo, tako veliko zemljo v zraku tako vstanovil da je vsa moč viharjev in valov ne more za las s svoje poti ganiti. - 20 - Kakor ima človeško truplo rebra in kosti, tak<5 ima tudi zemlja svoje gore in pečine, svoje votline in vodč. Zemlja pa je tako zel(5 velika, in človek je še le prav malo v njene globočine pogledati mogel, da se prav za prav še reči ne more, kaj je sredi zemlje. Najglobokejši rudniki ne segajo pol ure pod zemljo; do sredi zemlje pa je blizo osem sto šest in petdeset milj daleč ali tisoč sedem sto in dvanajst ur liodri. Najglobokejša jama tedaj na zemlji ni veča v primeri, kakor majčken pikec z iglo na leseni krogli; in kar je pod zemljo sto, ali pet sto, ali tisoč ur globoko, tega mislim, ne bo nikoli noben Človek uganil ali iztulital. Vnanje poveršje naše zemlje se pa lože pozna, in vsakdo v£, da ni povsod ravna, sulia zemlja, temveč da četerti del poveršja naše zemlje pokrivajo morje in vod6, in da vsakoverstne, tu pa tam prav visoke gore se daleč potegujejo, in zemljo, da tako rečem, terdno vkup vežejo. Našli bo velike skale, ki so bile od enega kraja z veliko silo na druge veržene, razdrobljene najterše pečine in iz poprejšnjega mesta ganjene. V<5 se, da je mnogo suhe zemlje, kjer zdaj ljudjč prebivajo, bilo nekdaj pod vodo, in zasledilo se je, aa je stalo nekdaj mi. Vesoljni potop je dal tedaj - _____j_ _ xjira svoje zaklade, ki jih v sebi hrani, vsakoverstnih rudnin, zlata, srebra, železa, svinca itd. kakor jim tudi vsako leto potrebnega živeža rodf. Zatorej hvali moja duša Gospoda, ki je s svojo mogočno Besedo vse rečf tako prečudno vstvaril. 3. Premišljuj pervino zemlje. — Iz zemlje dobivajo ljudjč večidel svoj živež. Ljubi kru,-hek, ki ga vsak dan jemo, napravlja se iz žita, žito pa raste na polji; trave in zelišča rastejo po vertih in travnikih; drevesa tu in tam svoje veje raztezajo in nam dajejo dobrega sadja, terte nam rodč sladkega grozdja itd. ' Kako prečudno je to, da malo pedi zemlje na globoko toliko močf ima, da toliko mnogoverstnih rastlin redi; in vendar je gruča zemlje drugi podobna! Kako skrivna moč je pač v zemlji, ktero /. nogami teptamo! In vsako leto se priroda v novič zbudi, in redi tudi ljubo živinico s svojo travo, ki vendar pa je ostala zemlja pre- — 21 - / raste po travnikih in planinah, in kar ima človek pri tem opraviti, to je le prav malo v primeri s tem, kar Bog v zemlji za nas dela. Dk, še veliko več, kakor sem tu povedal, daje nam skrivnostna moč naše zemlje. Poglej le okoli sebe in vprašaj se, od kod je prišlo kamenje, da se je tvoja hiša zidala; od kod les, iz kterega so se naredili stoli, klopi in mize; in niso li tudi listi te knjige, ki jo zdaj prebiraš, narejeni iz takih rečf, ki so iz zemlje zrasle? Pa kaj pravim ? Naše telo je Bog v začetku sveta tudi iz vlažne persti vstvaril, in se po naši smerti zopet v perst spremeni. Pomisli, o človek! da si prah, in da bodeš zopet prah, toda ne na vekomaj: zakaj med tem, ko vse, kar je pozemeljsko, gine, ostane v strohnelem človeškem truplu kal življenja, in človek se bo enkrat zopet zbudil k novemu boljšemu življenju. 4. Premišljuj pervino vode. — Vode preleta j o suho zemljo na vse stran/ in segajo od enega kraja zemlje do drugega. Dve veči morji, pravimo jima ocean, nahajate se na poveršji naše zemlje; eno je dva tisoč in dve sto, drugo pa je šest sto in petdeset milj široko, ter obdajate suho zemljo in mnogo otokov, in imate mnogo zalivov, morskih ožfn, manjih morij in jezer. Po-veršje vsega morja, kar ga je, znaša blizo šest milijonov, osem sto in osemdeset tisoč štirjaških milj, ali skoraj tri četerti cele zemlje, in derži blizo tri milijone kubičnih milj vode, to je, tolikanj vode, da bi lehko celo zemljo sedem tisoč in osem sto čevljev na visoko pokrivala. V teh nezmernih vodah živi brez števila stvari. Da, še celo v vsaki kapljici vode je mnogo živalic, ki se pa ne morejo videti s prostim očesom. In vod teh ni nikoli manj. Res je, da se iz morja in iz vseh druzihvod neprestano para vzdiguje, ki jo veter naprej žene; ali kmalo se ta para zgosti v oblak, in pada zopet doli kot dež. Po zimi pa se v sneg spremeni, po leti včasi pa v točo. Dež moči in lirani polja in travnike, in daje zemlji rodovitnost. Dež tudi hrani in množf vire, potoke in reke, da ne posahnejo. Kako pa je voda človeku potrebna, to ve vsakdo. Služi mu namreč ne samo za pijačo, ampak tudi za pripravo mnogo jedi. Iz tega — 22 - / spoznavamo, da je voda človeku prava dobrota, za ktero mora Bogu vedno hvalo dajati. 5. Premišljuj pervino zraka. — Kdaj in kako je Bog zrak vstvaril, tega nam sveto pismo na ravnost ne povč, kakor nam pravi od vstvarjenja zemlje in vode; vendar pa se lehko spozna, da ima tudi zrak v sebi mnogo prečudnih reči, ki nam dajejo spoznavati Božjo vsegamogočnost in veličast. Kakor riba ne more živeti brez vode, tako ne morejo živeti brez zraka ne človek ne druge Živali. Zrak je sicer tako tenek, da ga ne moremo z rokami prijeti, kakor zemljo in vodo; čutimo pa ga, ko dihamo. Kako je zrak gorek po letu, in kako merzel po zimi! In ta zrak, ki ga dihamo, ni le potreben človeku in živalim, da morejo živeti, ampak tudi vsem rastlinam, da morejo rasti in roditi. S plučami vlečejo vse žive stvari na svetu zrak v s£, da truplu po svoje pomaga pri napravljanji kervf; nekoristni ali škodljivi zrak daj6 pa zopet od sebe. Bog pa je v svoji modrosti svet tako naredil, da se iz zemlje in iz vod vedno mnogo par vzdiga in v velikem ozračji razprostira; in t6 pare imajo v sebi mnogoverstne pervine, n. pr. soli, olje itd., kar je Človeškemu in živalskemu truplu dokaj koristno, pa tudi rastlinam dobro dohaja. Da se pa te pervine v zraku, ti sestavni deli zraka bolje med seboj pomešajo ter več koristiti morejo, naredil je Bog, da se zrak včasih močno giblje, to je, piha veter, zdaj od ene strani, zdaj od druge, enkrat po malem in tiho, drugikrat silno in bučeče. Veter nam priganja oblake in ž njimi dež in sneg, in je tudi odganja. Veter sušf premokro zemljo, pripomaga rastlinam k rodovitnosti, in koristi tudi še drugače človeku, n. pr. mornarjem na morji. — Tudi zrak in veter imata od Boga marsikaj skrivnostnega v sebi, tako da mora vsak človek spoznati resnico Kristusovih besed, kjer pravi: „ Veter pihlja, kjer hoče; njegovo bučanje slišiš, pa ne v«, od kod prihaja, ali kam gre." ') Dovolj za nas, da vemo, da nam tudi zrak in veter oznanujeta Božjo ljubezen in dobroto, in pa vsegamogočnost njegovo in modrost. ») Jan. 3, 8. - 23 - 6. Premišljuj Se pervino ognja. — Ko je začel Bog stvariti zemljo, bila je še tema nad brezdnom. Tedaj je rekel Bog: „Bodi svetloba!" In kar je Bog napovedal, zgodilo se je: „Svetloba je bila, in Bog je videl svetlobo, da je dobra, in je ločil svetlobo od teme, in Bog je svetlobo imenoval dan." Po tem je rekel Bog: „Luči naj bodo na nebu, da ločijo dan in noč, in naj bodo v znamenja časom, dnevom in letom, da svetijo na nebu in razsvetljujejo zemljo." ') Tako je bila tedaj vstvarjena per-vina ognja ali svetlobe, ki ima dv£ lastnosti, to je, da sveti in da greje. Veliki solnčni ogenj, ki na nebu sveti, razsvetljuje našo zemljo, naše hiše in še celd globočine vodnjakov. Brez luči bi bila le tema, in ne človek, ne žival ali tudi rastlina ne bi mogla dolgo živeti in prestati. Nobeno delo, nobeno opravilo ne bi se dalo tako dogotoviti, kakor čez dan, in tavali bi kakor slepci okoli sebe. Brez luči ne bi imeli razločka barv, tudi človek bi zgubil svojo zdravo barvo, in revno bi obledel. Pa kakor je luč dobrotljiva, tako modra je naredba, da za svetlobo prihaja tema, za dnevom noč; takd dobi oko in celo teld potrebnega mirii in more se odpočiti. Ali luč in ogenj imata še to skoraj še bolj dobrotljivo lastnost, da grejeta in tako vse stvari še prav za prav oživljate. Še le gorkota o spomladi zbudi vse rastline iz zimskega spanja, da more rodovitna zemlja mnogo-verstne rastline svoje pognati. Gorkota spravi mladega tička iz jajca, in brez gorkote bi kri v človeku v kratkem oterp-nela in Človek bi umeri. Zatd je Bog vse reči tako naredil,. da nam že nekaj naravni tek prirode potrebne gorkote daje, nekaj pa si jo po zimi sami moremo pripravljati. Posebna prikazen luči in ognja je blisk, ki o poletnih soparnih dneh v oblakih šviga, in koj za njim močno za-germl. Akoravno je posebno po noči hud vihar strašen in more tudi veliko škode napraviti, vendar priča od Božje vsega mogočnosti in daje zemlji veliko rodovitnost. V vseh svojih delih je Gospod velik in mogočen, zatorej boj se Boga in hvali ga v vseh njegovih natornih in čez-natomih delih, in moli eno ali drugo teh-le molitvic: ') 1. Moj*. 1, 3—5 in 14—16. — 24 - / 1. Zahvala za vstvaijenje sveta. Hvaljen bodi Jezus Kristus! na veke, Amen. Zemlja, hvali Gospoda; časti in povišuj ga na veke. 0 vsegamogočni Bog! oj čudapolni mojster! Kako velika je Tvoja moč, in kako nezapopadljiva Tvoja umetnost, ker si vstvaril brez vsakega truda, brez orodja in brez tvarine nezmerno neb<5, to našo silno veliko zemljo in toliko vodd. 0 Bog! Kdo je Tebi enak v nebesih in na zemlji? Res velika je Tvoja moč, in Tvoja modrost nima meje. Zat6 hvalijo naj Te vse Tvoje stvari, hi naj Tvoje ime poveličujejo na veke. Amen. 2. Zalivala za gore in hribe. Hvalite Gospoda, vse gore in hribi! poveličujte in povišujte ga na veke. O Bog! kako čudapoln si Ti v vseh svojih delih, in koliko umetnost kaže Tvoja vsegamogočnost povsod na zemlji. Zato naj Te hvalijo vse Tvoje stvari, in vse gore, hi vsi hribi naj Te poveličujejo in častč, kajti Ti si je od znotrej hi od zunej tako umetno vstvaril. O vsegamogočni Stvarnik in Ohranjevavec! prejmi hvalo od mene za vse stvari, ki na zemlji žive in se gibljejo, in Te prosim, da moje serce ravno tako, kakor rodovitne gore, dobrega sadi'i lepih čednosti zarodi, in dodeli, da pri vseh dobrih delih tudi ponižen ostanem, in stanoviten v dobrem, in nepremakljiv, kakor gore na zemlji, da vsi viharji hudih skušnjav me ne ganejo. Amen. 3. Zahvala za vode. O Bog! kako mogočen si Ti in dobrotljiv, ki si vstvaril za nas toliko tisoč virov, potokov, rek, jezer in morje. „11 valite Gospoda moije in valovi! častite - 25 - in povišujte ga na veke." O vsegamogočni Bog! kolikor tisoč kapelj je v moiji in v vseh vodah, toliko tisočkrat bodi hvaljen in poveličevan za vse dobrote, ki nam je po vodah skazuješ. Oh! zalivaj, čisti in moči vselej mojo dušo s čeznatomo vodo Tvojih milosti. Amen. 4. Zalivala za zrak in vetrove. 0 Bog! čast in hvala Ti bodi za veliko dobroto zraka. Hvalim in častim Te za vetrove, ki je tako prečudno vodiš v našo korist in v nas blagor. Oh! daj, da v moji duši vselej pihlja duhovni veter svetega Duha, da hudobne nagone pokroti, in blagi sad vseh kristjanskili čednosti v meni zarodi. Amen. 5. Zahvala za oblake in dež. 0 Bog! vsegamogočni Stvarnik vseh reči', kako čudno deržiš visoko nad nami veliko težo voda, in da ješ oblakom tako mimo dežiti na zemljo, da jo oživljajo! Časti in hvali naj Te vsaka kapljica dežja in vsaka rastlina na zemlji. Oh, glej, o Gospod! moja duša je podobna sulii zemlji; prosim Te, pomoči jo s svojo nebeško roso, in stori jo rodovitno dobrih del z nebeškim dežjem svoje milosti. Amen. 6. Zahvala za blisk in grom. 0 čudapolni, strašni Bog! ki tudi v vsakdanjih rečeh več čudežev delaš, kakor moremo mi umeti; mi Te častimo in hvalimo v Tvojem veličastvu, ki ga razodevaš v viharnem vremenu, kedar bliska in treska. Oh, dodeli nam, da se Te bomo bali in nikoli z nobenim smertnim grehom žalili; zatd da nas na sodnji dan ne zadene prekletstvo in tresk večnega - 26 - pogubljenja, ampak da bodemo zveličanim prišteti. Amen. Prošnja in zahvala- Hvaljen bodi »Jezus Kristus! na veke, Amen. O Gospod, vsegamogočni Stvarnik! jaz Te prosim, razsvetli me z lučjo svoje milosti, da spoznamo in hvalimo Tvojo neskončno vsegamogočnost, modrost in dobroto tu na tem svetu, in unkraj groba na veke. Amen. Drugi odstavek. Od obnebja in od solnca. Naj bc bere o jeseni in o spomladi. „Obnehje na nifavi je khiČ od Boga; podoba mbes kako je lepa! Solnce je Siulovitna stvar, delo Vsegamogočnega." (Sir. 43, 1.) 1. Premišljuj zdaj obnebje. Sveto pismo popisuje vstvarjenje obnebja tako-le: „Bog je rekel: Hodi terdina sredi vodil, in naj loči vode od vodil. In Bog je storil terdino in je ločil vode, ki so bile pod ob-nebjem, od vod, ki so bile nad obnebjem. In zgodilo se je tako. In Bog je terdino imenoval nebo." ') Pod to terdino ali obnebjem umevamo le višnjev obok, ki se visoko nad oblaki razpenja. Na videz je terden, v resnici pa ni nič druzega, kakor silno tenek, čist zrak, ki se nam zdi višnjev zastran mnogo majčkenih delov, ki so v njem, in zastran nezmerno velikega, prostora, ki obdaja našo zemljo. Ta prostor je veliko veči, viši in bolj obširen, kakor si ga moremo misliti, ker se v njem visoko nad oblaki neštevilne rajde vsakoršnili zvezd sučejo. Konca in kraja tega nezmernega prostora ali obnebja ne poznamo; Bog pa mu je vendar postavil konec in mejo, zakaj neskončen je On sam. Na to obnebje je Bog najpred postavil solnce in luno. Sveto pismo pravi: „Bog je rekel: Naj bodo luči na ob-nebji, in naj ločijo dan in noč, in naj bodo v znamenja ') 1. Mojz. 1, 6—8. Časom, dnevom in letom, da svetijo na obnebji, in da razsvetljujejo zemljo. In zgodilo se je tako. In Bog je naredil dve veliki luči, večo luč (solnce), da sveti čez dan, in manjšo luč (luno), da sveti po noči in pa zvezde. In postavil je je na obnebje, da svetijo na zemljo, da delajo dan in noč, in ločijo luč od teme." ') Vendar pa je solnce, akoravno Čuda veliko, v primeri k celemu nezmernemu obnebju komaj toliko, kolikoršno eno jabelko v primeri k prevelikemu sadnemu vertu, kterega oko ne more preseči. 2. Premišljuj le enkrat solnčno velikost. •— Solnce se nam zdi le okrogla šipa, ono pa je okroglo kakor naša zemlja, samo da je veliko veliko veče. Zdi se pa nam solnce tako majlieno, ker je dokaj daleč od nas. Hlapon, kteri bi vsak dan sto milj na dan daleč prišel, došel bi solnce po ravni železnici vendar še le v pet sto dva in štirdesetih letih. Se cel6 krogla iz topa, ki v eni sekundi šest sto čevljev daleč zle t/, prišla bi še-le v šest in dvajsetih letih do solnca. Hočemo li s številkami povedati, solnce je daleč od naše zemlje, nič manj kakor dvajset milijonov milj. Ski " mogoče je misliti si in zapopasti to silno velika daljava solnca od nas dela, da se nam zdi tako majheno, akoravno je tako čuda veliko, da si njegovo velikost moremo le težko prav zapopasti. Ako si mislimo os potegnjeno skozi solnce, (kar presredje ali premčrnik imenujejo), bila bi dolga sto in eden in devetdeset tisoč in tri sto milj, in solnčno poveršje je dvanajst tisoč tri sto in petdesetkrat veče in obširniše, ko poveršje naše zemlje. Iz solnca bi se dalo napraviti več kot en milijon naših zemelj; in ako si mislimo solnce votlo kroglo, tedaj bi imela dovolj prostora v njej naša zemlja z luno vred, in luna bi se lehko okoli zemlje vertela, kakor se to godf v prostem obnebji. Ako bi kdo okoli solnea potoval in bi vsak dan deset ur hodil, obhodil bi solnce še-le v tri sto devet in dvajsetih letih. Tako strašno veliko je solnce. Naj si tedaj mislimo solnce še tako veliko, naš um vendar, ki ni še nikoli kaj tako veli- prečudno veliko solnca, od zemlje. In vendar ta ■) 1. Moji. 14—19. - 28 - kega zapopadel, ni v stanu in ne more misliti si prave solnčne velikosti. Ako bi mi mogli pol zemlje, postavim, na enkrat videti, in ako bi hoteli ravno toliko solnca na enkrat videti, gledati bi ga morali enajst let, da bi celo po-veršje solnca ogledali. Ali postavimo se na najvišo goro, 111 ogledujmo mesta in vas/, njive in senožeti, jezera in reke. Ako bi hoteli tudi poveršje solnca tako ogledovati, treba bi bilo nam dvanajst tisoč let, in še čez, da bi ogledali celo solnce. Tako silno veliko je solnce. In tudi to strašno veliko nebesno tel6 plava in visi prosto v zraku in se suče po gotovih postavah, ktere mu je dal Vsegamogočiu. Solnce ima svojo lastno svetlobo, in daje tudi zemlji svetlobo in gorkoto. Od solnca dobiva vsa Eriroda svoje življenje in gibanje. Ono nam dela dan, in o nas zapušča, je noč. Od solnčnega vpliva na zemljo in od Zemljinega slikanja okoli solnca postajajo štirje letni časi. Kedsu' je pri nas gorko poletje, imajo prebivavci na nasprotni polovici zemlje merzlo zimo. Kcdar je pri nas noč, pri njih je dan. Urez solnca bi bilo vse mertvo m gosta tema. Kako lepo pa je, kcdar po dolgi noči solnce vstaja! Tisočere sence in barve zaljšajo deželo; žužki in enake živalce plešejo na milijone v solnčnem žaru; tički se vzdigajo proti nebu in prepevajo veselo pohostah; črede pozdravljajo jutro z glasnim niukanjcm, blcjanjemin inekctanjem; človek vstaja, in gre zopet na delo, z eno besedo: vse vstaja k novemu življenju. Brez solnca bi bila zemlja mertva, neustrojen kos sveta brez lepote in brez reda, bila bi vedna smert. Po tem takem lehko že iz tega spoznaš, o kristjan! da solnce ni samo od sebe postalo, ampak da je Bo g solnce vstvaril, kakor priča sveto pismo, in da ta Bog je vsegamogočen, nezapopadljiv v svojem djanji, in da je njegova modrost in dobrota neskončna. Ako je pa že delo tako veliko in ne-zapopadljivo, kako velik in veličasten nftra biti še-le Stvarnik, ki je vstvaril zemljo, solnce, luno in pa mnogo tisoč in zopet tisoč zvezd, ter je naredil, da se v nezmernih prostorih obnebja sučejo. In ako že solnčna svetloba naše telesno oko slep/, in solnčna velikost vse naše misli presega-kaj mora biti Še-le On, v kaki svetlobi mora On prebivati. - 29 - kako neizrečena lepota mora biti Njegova, da je nobeno človeško oko prenašati ne bi moglo. 3. Premišljuj še, kriko je solnce. Nekdaj so ljudjč mislili, da je solnce čist ogenj , ki vedno gori. Ali pa so mislili, da solnce je' sestavljeno iz vode, zemlje in zraka; da ima silno visoke gore in globoke doline, sila velike reke in nezmerno morje, z mnogimi otoki in pečinami; niorje pa in vode v solncu da niso nič dru-zega, kakor razgreta in stopljena ruda, pečine in gore pa goreči ognjeni kamni. Ali to menda ni res. Zdi se, ako ravno se ne more za gotovo terditi, da je solnce velika temna kroglja, ki ima neki tudi visočine m globočine, od kterih pa ne moremo nič reči, kake so. To temno krogljo pa obdaja svetel krog, ki razpošilja svoje žare čez vse planete. Ta svetli krog pa utegne imeti debelost blizo tisoč milj, in tako sveti daleč okoli sebe. Tudi se je opazilo, da se solnčno poveršje tu pa tam nekaj spreminja; zakaj madeži , ki se v solncu vidijo, niso zmerom enako veliki, in tudi ne vedno na tistem mestu, temveč se pomikajo sem ter tje, in so zdaj veči, zdaj manjši. In ravno tako so zapazili na dražili mestih v solncu več svetlobe, kot drugod, in takim svetlejšim mestom pravijo solnčne baklje. Mogoče je že, da ima solnce svoje gore in doline, suho zemljo in jezera, kakor jih ima naša zemlja; ali če tudi v solncu nič živega ni, vendar je solnce za nas in za ves svet dokaj važno, ker ono je središče mogo družili nebesnih teles, ker je solnce tolikanj dobrotljivo vsem stvarem na zemlji, in kraljuje, da tako rečem, na nebesih. Zat<5 dobro govori Bveto pismo: „Solnce razsvetljuje in ogleduje vse rečf, in stvaijenje je polno Gospodovega veličastva. — Obnebje na višavi je njegova lepota; podoba nebes kako je lepa! Solnce, ko vstaja, oznanuje dan; čudovitna stvar je, delo Vseganio-gočnega. Velik je Gospod, ki ga je vstvaril, in mu svojo pot odkazal." ') Hvalimo tedaj Gospoda za stvaijenje sveta, in recimo: ') Sir. 43, 1—5. Zalivala. Častite, kar morete visoko, Gospoda, On je se le visi, zakaj njegovo veličastvo je čudapolno: hvalite Gospoda, povišujte ga, kar morete; On je le veči, kakor vsa hvala. Povišujte ga, in na vso moč ga častite; ali nikoli ga ne dosežete. Koliko premorejo naše moči hvaliti ga? On je vsegamogočen, in presega vse svoje stvari. Gospod je strašen, in nezmerno velik, in prečudna je njegova moč. Kdo ga je kedaj videl, da bi ga popisal, in kdo zamore ga tako poveličevati, kakor je od začetka? Po Gospodovi Besedi so postale vse stvari, njegova dela. Ali mi jih le malo poznamo. Gospod pa vd in pozna vse, in vidi vsa čuda tega svetil. On naznanja pretekle reči in prihodnje, in ve za najbolj skrite reči. Kako lju-beznjiva so vsa njegova dela, ako ravno jih le prav malo poznamo! Vse je Gospod vstvaril. Ako hočemo tudi vse reči, zmanjkuje nam besed, samo to Še rečemo.: On je v vseh rečeh. (Sir.42.in43. post.) Tretji odstavek. Od lune. Premišljevanje čez pervi člen apostoijskc vere. „Lnmi se prikazuje vsem o svojem Sašu; vu obnebji lepo sveti." Sir 43, (i. 9. 1. Premišljuj luno, njeno daljo od zemlje in na velikost. — , ..KaJ meniš, ks,ko visoko nad zemljo je luna? Morebiti kakih štirdeset. ali petdeset milj od zemlje? Pa motiS se, ako tako misliš. Bi li mogli celo noč luno in njeno svetlobo videti, ako bi bila tako nizko nad zemljo ? Zemlja je okrogla m ljudjč prebivajo okoli zemlje, kakor muhe okoli iabelka! m v primeri z zemljo so ljudjč še manjši, kakor muhe v primeri k jabelku. Ako bi tedaj luna tako nizko stala vi- delo bi jo le malo ljudi ob enem — kakor bi, postavim, le malo ljudi ob enem videti moglo stolp, ki bi bil trideset milj visok. Ker tedaj ena cela polovica zemlje ob enem luno videti more, in jo tudi vsako noč vidi, kedar sveti, mora pač prav visoko biti nad zemljo. Kedar nam luna vstaja, zahaja tistim, ki prebivajo unstran sveta, ravno pod našimi nogami. In pa, ako bi velika lunina kroglja blizo zemlje stala, pokrivala bi nam nebo tako, da bi ga le prav malo videli. Zvezdogledi terdijo, da je luna dva in petdeset tisoč milj daleč od zemlje, milja pa se šteje dve uri hodtl ali dva tisoč korakov. Kdo bi bil to mislil? In vendar se dfl to skazati in izračuniti. Ako bi tedaj Šla železnica od zemlje do lune, in ako bi hlapon v eni uri osem ur daleč prišel, treba bi mu vendar bilo več kakor pet sto dni, ali več kot šestnajst mescev in pol, da bi od nas v luno došel. Ako ravno je tedaj luna mnogo bliža naši zemlji ko solnce, vendar je še sila daleč od nas, in zatd se nam zdi tako maj-Jiena, ali da bolje rečem, tako velika, kakor solnce. Kavno zato, ker je luna mnogo bliža naši zemlji ko solnce, zato se nam zdi tako velika, kakor solnce, akoravno je veliko, veliko manjša, ko sohice, dk, devet in štirdesetkrat manjša od naše zemlje, tako da je malo ktera zvezda manjša od nje. Celo lunino poveršje ni veče, kakor vsa polnočna in južna Amerika, in kdor bi vsak dan deset ur po njej potoval, obhodil bi jo v šestih mescih. 2. Premišljuj spreminjanje lunino in njeno pot. Na to treba vedeti, kar se tudi vsako noč lehko opazi, da luna ni vedno enako svetla, ker nekaj časa se zdi, da je ni na nebu, potem se prikaže le malo lune razsvetljene, in na zadnje vidimo vso svetlo. Solnce namreč razsvetljuje samo polovico lune (kakor se tudi z našo zemljo godf), tedaj mora ostati temna tista polovica lune, ki je od solnca proč obernjena. Lunina polovica, ki je obernjena proti solncu, je vedno svetla, in kedar nam luna celo svojo razsvetljeno polovico kaže, pravimo da je ščip ali polna luna. Stoji pa luna takri, da kaže zemlji svojo temno polovico, tedaj pravimo, da je mlaj ali nova luna; takrat luna vzhaja — 32 - / in zahaja na videz s solncem. Počasi se pomika luna na levo od solnca ali proti vzhodu; tako se zgodi, da zagledamo en malo njene razsvetljene polovice, to je, zagledamo lunina rogd. Vsak večer je vidimo več razsvitljene, tako da se nam polovica svetle lunine strani videti dil, to je, ena če-tert cele lune, in tu pravimo, da je pervi krajec lune. Kedar se luna tako zasuče, da obeme proti nam celo svojo svetlo stran, ščip; to je, mi vidimo takrat celo luno kolikor je je od solnca razsvetljene, in temna stran lunina je od nas proč obernjena. Takrat stoji luna o polnoči ravno na jugu, solncu nasproti. Ker pa na to luno zmerom dalje naprej grč, zmanjšuje se tudi počasi njena svetloba, ■— prikaže se nam njen zadnji ali poslednji krajec — eden in dvajset dni po mlaji, in v sedem in dvajsetih dneh stoji tu, samo da je med tem z zem- x pomikanje zemlje naprej zdaljša luni pot, tako da sta jej dva dneva več treba, da enkrat okoli zemlje pride, in tako se zgodi, da znaša cela pot lunina okoli zemlje devet in dvajset dni in pol. Luna kaže zemlji zmerom eno in isto stran; iz tega sodijo, da se en samkrat okoli svoje osf oberne med tem, ko pride enkrat okoli zemlje. O mlaji ima polovica lune dan; o Ščipu pa ima ravno ta polovica noč. Tedaj terpi dan v luni blizo dvanajst naših dni, in noč ravno toliko. Od tod pa se sodi na dalje, da žive stvari, ki so v luni, morajo biti vse drugačne, kakor smo mi ljudjč. Luna pa tudi vsako leto nierkne enkrat ali dvakrat," in to se godi tako-le: Pri vsakem teku okoli zemlje pride luna enkrat med zemljo in med solnce (mlaj), in enkrat za zemljo tako, da je zemlja med luno in med solncem (ščip). Ako bi bili potje, ki je imata zemlja in luna, vedno enaki, zakrila bi nam luna vsakrat solnce, kedar pride med zemljo in med solnce. Kavno tako bi luna vsakrat merknila; kedar pride tedaj luna v svojem teku ravno na sredo med solnce in med zemljo, brani solnčnim žarom , da ne padejo na zeudjo; solnce merkne. To solnčno merknjenje je ali polno ali pa nepopolno. Kedar pa stoji luna ravno za zemljo, pada prišla v nebesnem prostora. — 33 - / zemljina senca na luno, in luna merkne. Zatd se godd vsa lunina merknjenja o ščipu, to je takrat, kedar stoji zemlja ravno med solncem in med luno, in tedaj brani solncu, da ne more lune razsvetljevati. In ravno tako merkne tudi solnce samo o mlaji; in učeni možjd vedd dolgo let že poprej preračuniti, kedaj ima merkniti solnce ali luna. 3. Premišljuj še, kaka je luna, kako podobo in kako moč ima. Zvezdogledi pravijo, daje luna okrogla tako, kakor naša zemlja; in kakor je zemlja sama na sebi temna in dobiva luč od solnca, tako je tudi luna temna in svojo svetlobo dobiva od solnca. In kakor imamo na zemlji gore in doline, morja in reke, tako ima tudi luna svoje gore in doline, morja in reke. Da je to res, more se skoraj s prostim očesom videti. Vidimo namreč, da ni luna povsod enako svetla, ampak nekaj je svetla, nekaj pa se vidijo v njej temni madeži. S prostim očesom se že poznajo taki temni madeži, med kterimi je polno svetlih pičic ali čert. Ako se pa gleda v luno z dobrimi daljnovidi ali s teleskopi, ločijo se prav čisto gore in doline, višave in nižave. Gore pa se zdijo mnogo više, ko na naši zemlji, in tudi v večem številu. Pa tudi votline med gorami zdijo se mnogo veče, kakor so naše doline. Da bi pa luna tudi morja imela in reke, tega se ni moglo še popolnoma razločiti. — In kakor zemljo ozračje obdaja, v kterem so oblaki, tako ima tudi luna enak zrak okoli sebe, samo da je veliko bolj suh, bolj tenek, kakor je naš zrak. — Akoravno pa se kaže luna Bilno pusta in prazna, vendar se sodi, da ima tudi ona svoje prebivavce. Saj na zemlji ne najdemo nobenega kraja, da ne bi živelo nič v njem; in je li verjeti, da je luna popolnoma prazna? Ali stvari, ki živ6 v luni, morajo biti vse drugačne, kakor na zemlji, ker je tudi lunin zrak veliko tenši in loži. Naj bo že luna kakoršna koli in njeni prcbivavci, to je gotovo, kar pravi modri Sirah: „Luna se prikazuje vsem o svojem času, kaže čas in je znamenje dobe. Po luni se določujejo prazniki; njena svetloba raste do ščipa, potem zopet odjemlje; mesec se imenuje po luni: lepo raste do ščipa. Kristusovo življenje in smert. ■> - 34 - Podobna je tabra na višavi, in lepo sveti na obnebji." ') Luna je človeku prav koristna, ker mu po noči sveti, in razsvetljuje mesta in vasi, morja in reke, gore in polja, ceste in steze. Pot kaže popotnikom in mornarjem, deli mesec v tedne, vleče proti sebi morsko vodo, vzrokuje odtok in pritok na morji, ima svojo moč na vreme, in še celo na Človeka. Hvali tedaj Gospoda in časti ga tako-le: Zahvala. Hvaljen bodi Jezus Kristus na veke! O najdo-brotljiviši Bog! toliko tisočkrat hvalim te za sobice in za luno, kolikor tisoč učinkov in lastnost imata: „Hvalita Gospoda, solnce in luna! častita in poveli-čujta ga visoko na veke." Hvali, Gospod Jezus Kristus, Ti sobice pravice, svojega vsegamogočnega Očeta. Hvali, o Marija! ki si lepa, kakor luna, hi poveličuj namesti nas Svojega ljubega Sina, ki ima v svoji oblasti vse zvezde; hvali Očeta vsega usmiljenja za vse dobrote, ki nam je skazuje, in tudi za šibe, s kterimi nas tepe. „Hvalite Gospoda, vč zvezde na nebu! častite in poveličujte ga visoko na veke." Hvalite ga, vi Božji svetniki! ki se pred Njim svetite kakor zvezde, Njemu v čast in veselje. Hvalite in prosite Gospoda Jezusa Kristusa, ki je Solnce pravice , da nas z žari svoje milosti razsveti, zato da moremo spoznati njegova dela, zvezdam enako svetiti se s čednostjo in svetostjo, ter Njegovo sveto voljo vedno spolnujemo po tistem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. ') Sir. 43, 6—11. — 35 — Četerti odstavek. Od nepremičnih, premičnih in repatih zvezd. Drugo premišljevanje čez pervi člen apostolske vere. „Lepota neba je svetloba zvezd." Sir. 43, 10. 1. Pobožna duša! povzdigni svoje o Hi in svoje serce k nebu, in premišljuj najprej krasoto in lepoto zvezdnatega nebd. — Kedar zvečer kviŠko pogledamo k temno - višnjevemu obnebju, vidi naše ok<5 zvezd brez števila. In kolikor bi-streje v nebo gledamo, toliko več zvezd zagledamo drugo za drugo. Nebo z vsemi temi zvezdami je, da tako rečem, krasno pisan strop ali krov našega pozemeljskega stanova-lišča. Zdi se nam, kakor bi tisoč in tisoč lampic viselo na višnjevem oboku nam nad glavami. Povsod je vidimo svetiti se in migljati, in temno nebo okoli njih dela, da še lepše svetijo. Nektere zvezde se bolj svetijo od drugih; druge imajo rudečkasto, zavišnjelo ali pa belo svetlobo; zopet druge so tako zverstene in postavljene druga zraven druge, da delajo vsakoverstne podobe. Kaj je vse lepotičje ljudskih, mestnih vertov, kaj razsvečava ulic, poslopij ah cerkvi, ako se mu primeija zvezdnato nebo, kjer gori toliko tisoč solne in vsakoverstnih zvezd? Po pravici govori modri Sirah: „Le-pota nebil so svetle zvezde. Gospod razsvetljuje svet na višavi. One (zvezde) stoj6 v svojem redu po Besedi Najsvetejšega, in se ne utrudijo na svojihv potih." ') In s kraljevim prerokom vred moramo reči: „Cudapolna so tvoja dela, in moja duša to dobro spoznava." ?) 2. Premišljuj število, red in primernost zvezdna nebu. Sploh se misli, kar se zvezd na večernem nebu s prostim očesom videti more, da jih utegne biti okoli šest tisoč. Veči del teh zvezd, ki naše nebo po noči tako prečudno lep<5 zalšajo, so sama solnca taka, kakor je naše solnce. Vsako tako solnce ima svoj lastni posebni okraj, ki je milijon-krat veči, kakor je naše osolnčje, ter šteje v sebi zvezd na milijone, ki se vsaka okoli svojega sobica sučejo. Kako ') Sir. 43, 10. a) Pa. 138, 14. 3* — 36 - / nezmerno veliki prostori morajo tedaj biti gori nad nami! Ta solnca ali nepremičnice (nepremične zvezde), kakor je imenujejo, imajo bliščečo, sijajno svetlobo, stoj6 pa več milijonkrat dalje od nas ko solnce. One se ne premikajo, vsaj se ne more spoznati, da bi se kaj premeknile, in ostajajo vedno v tistem stanu med seboj, zmerom v tistem ozvezdji, kakor pred tisočerimi leti, tako tudi sedaj. Noben daljnovid ali teleskop ni tako dober, da bi mogel človek je veče videti ali bolj razločno spoznavati; ako se tudi skoz teleskop gledajo, vidijo se ravno tako majhne, kakor prostemu očesu, kar ravno priča, da so strašno daleč od naše zemlje. Blizo šest tisoč zvezd vidimo in štejemo že s prostim očesom; ali veliko več se jih vidi, kedar kdo posebno o jasni Eozimski noči z dobrim daljnovidom nebo ogleduje. Boljši o je daljnovid, več zvezd se vidi. Ako se pa skoz daljnovid ogleduje tako imenovana rimska cesta na nebu, ki se razteza na nebu od polnoči proti jugu enaka gosti peči, tu se ne vidi več rimska cesta, ampak nezmerno število samih zvezd. Število teh zvezd se nam še veče pokaže, ako pomislimo, da so to sama solnca, vsako s svojim sila obširnim osolnč-jem, v kterem se sučejo neštevilne premičnice (premične zvezde ali planetje) repatice (ali komelje) in lune. Vsaka nepremičnica ima lehko tisoč družili takih zvezd, ki se okoli nje, kakor okoli svojega solnca, sučejo in od nje tudi svojo svetlobo dobivajo. Oj, kako nezmerno se nam pokaže po tem takem stvarjenje! Ali s tem še nismo prišli do zadnje meje vsega obnebja. Kakor mi na zemlji vidimo neskončno daleč na nebu neštevilno zvezd migljati, ravno tako je mogoče , da se morejo tudi iz najbolj daljne zvezde enako daleč naprej videti še drugi neštevilni sveti, ki se premikajo in sučejo, kakor nam vidljive zvezde, po postavah, ktere jim je postavil stvarnik. Stermč nad vsegamogočnostjo večnega Boga govori tedaj David: „Nebesa pripovedajo od Božjega velieastva, in obnebje oznanujc dela Njegovih rok." ') ..Kedar ogledujem nebo, delo tvojih rok, luno in zvezde, ktere si Ii postavil; kaj je človek, da se na-nj spominjaš, in sin človeka, da se ga smiljujeŠ?" 4) ') P»- 1», 1. «) Ps. 8, 4. - 37 - Zvezde pa ne zalšajo samo naše pozemeljsko prebivališče, ampak so nam tadi mnogoverstno koristne. Njihov upliv je mil in miren. Njihova svetloba ne greje nič, ker mora skozi nezmerne prostore, predno k nam dojde. Ali one so voditeljice popotnikom po suhem in po morji, kažejo mornarju pot sredi nezmernih vodd, kjer bi sicer ne vedel, kam oberniti se. Na zvezde gleda tudi kmetovavec, in po njih se določujejo letni časi. Zvezde razsvetljujejo dolge temne pozimske noči, ktere so posebno dolge v polnočnih deželah, kjer bi bila strašna tema, ako ne bi bilo zvezd. In naposled po zvezdah spoznamo enokoliko mnogo druzih nezmernih svetov, tako da moremo toliko bolj stermeti nad vsegamogočnosljo stvarnikovo, ki je vsa ta neštevilna nebesna telesa iz nič poklical. Spoznavamo tak<5 tudi mnogo bolje Božjo modrost, ki je vedel vse tak6 lep<5 napraviti m vrediti. Koristi, ki nam jih zvezde dajejo, vživamo tako, kakor bi bile le samo za nas vstvaijene. Gotovo pa je, da so zvezde zastran druzih svetov vstvarjene, da je razsvetljujejo s svojo svetlobo, in na nje svoj upliv imajo. Dk, tudi m neverjetno, da žive stvari na njih prebivajo; zakaj naša zemlja je v primeri k tistim velikanskim zvezdam, ki visč na nebu, kakor zernce peska, in prebivavcem druzih zvezd se zdi naša zemlja enaka drugim zvezdam na nebu. 3. Premišljuj premičnice, kakove so. Na nepremičnih zvezdah vidimo, da berlijo, migljajo in da se njih svetloba nekako trese in spreminja; premične zvezde pa (ali planetje) imajo milo mimo svetlobo, ki je lunini svetlobi enaka, in se ne trese in ne spreminja. Ne-prenličnice so vedno v tistem razmerji med seboj, premičnice se pa tako premikajo od mesta do mesta, da se to že v malo dneh ah tednih lehko opazi. Kedar se skoz teleskop gleda, vidijo se nepremične vedno enako majhene, premične zvezde pa se vidijo toliko veče, kolikor je boljši teleskop. Nepremičnice ne dobivajo svoje svetlobe od nobenega solnca, temveč imajo same svojo svetlobo; premične zvezde pa so temne, in dobivajo svojo svetlobo od solnca. Tak planet je tudi naša zemlja. Naše solnce je po tem takem — 38 - / nepremičnina, zemlja pa eden izmed štirnajstih do sedaj sploh znanih planetov. Planet, ki je najbliži solncu, akoravno je celih osem milijonov milj od njega proč, kliče seMerkurij. On je tako blizo solnca, da ga moremo le malokrat videti, ker solnce odveč slepi naše oko. Njegova svetloba je sreberno bela; solnce ga Šestkrat bolje razsvetljuje, ko naSo zemljo. Merkurjeva Eot okoli solnca je dolga petdeset milijonov milj, ki jo obodi v sedem in osemdesetih dneh, tako dolgo je na Mer-kuriji eno leto. — Za Merkurijem pride koj Venera, drugi planet, ki se kliče tudi večemiea ali večerna zvezda in da-nica ali jutranja zvezda, kakor sveti blizo solnca ali zvečer ali pa zjutraj! Venera je od zemlje Štiri milijone milj daleč, iii ker je silno velika, sveti bolj in močneje, "kakor vse druge zvezde, in nje svetloba je tako velika, da jo Se čez dan s prostim očesom lehko vidimo. Vendar pa se ne more videti nikoli pozneje, kakor štiri ure po ali pred solnčnim vzhodom ali zahodom. Ona je veliko veča, ko je naša zemlja, in ima veliko više gore in veče doline. Mogoče je, da se najdejo na Veneri veče natorne lepote, kakor na naši zemlji. Leto na Veneri ima samo dve sto štiri in dvajset dni, ker svojo pot okoli solnca, ki šteje štiri in devetdeset milijonov milj, v toliko dneh obhodi. Najbliži planet Veneri je zemlja, od ktere je bilo že v perveni odstavku govorjeno. Vnajbližem krogu za zemljo se suče planet Mart okoli solnca, in ima rudečkasto svetlobo. On je trideset milijonov milj daleč od solnca; od naše zemlje pa je včasi do petdeset milijonov milj oddaljen, včasi pa jej pride tako blizo, da je samih sedem milijonov milj proč od nje. Zato se nam kaže zdaj veči, zdaj manjši, zdaj bolj svetel, zdaj bolj temen. Premika se pa bolj' počasi, ko zemlja. Solnčna svetloba je na njem dvakrat slabeja ko na naši zemlji. Sicer je ta, planet naši zemlji zel<5 podoben, posebno kar zadeva njegovo poveršje, ker je dokaj veijetno, da ima svoje morje in svoja jezera, gore in doline, oblake itd. I)an jena njem štirideset minut dalji, leto pa za tristo dva in dvajset dni daljše kakor pri nas. Premičnice Vesta, Junona, Cerera in Palada, — 39 - / in pa Štiri ne zdavno najdene se ne dajo s prostim očesom lehko najti, ker so majhene; zakaj največa med njimi je manjša od lune, in na Vesti, ki je med njimi najmanjša, mogle bi prostor imeti samo francoska, angleška in irska dežela. Tedaj idimo naprej k Jupitru. Jupiter je koj za rečenimi planeti, in med vsemi naj-veči (da, veči ko vsi drugi planetje skupej); kaže se rumeno-svetel. Včasi sveti tako lepd, kakor Venera. Dan na Jupitru ima samo devet ur in šest in petdeset minut, leto pa šteje Štiri tisoč tri sto dva in trideset dni; toliko namreč dni potrebuje, da se enkrat zasuče okoli solnca, ki ga sto in osemdesetkrat slabeje osvetljuje in greje, kakor našo zemljo; tudi prebivavcem Jupitra se kaže solnce sedem in dvajsetkrat manje kakor nam. Jupiter je za solncem kralj med planeti, in okoli njega se sučejo štiri lune, ki so, da tak<5 rečeni, njegove služabnice. Predzadnji planet imenuje se Saturn. Svetloba njegova je bledo-rudeČkasta, in potrebuje, da pride enkrat okoli Nolnca, skoraj še enkrat toliko, kolikor Jupiter. Veči je, kakor naša zemlja, sedem sto pet in tridesetkrat, vendar pa se nam zdi tako silno majhen, ker je od nas tako silno daleč. Da enkrat okoli solnca pride, ne potrebuje Saturn nič manj ko devet in dvajset let; dan pa na Saturnu ni daljši od desetih ali enajstih m*. Solnčna svetloba na njem je dokaj slaba, in vendar je še dovolj svetlo, da morejo na njem-žive stvari prebivati. Najzadnji znanih premičnic je Uran. Na njem se vidi naše solnce tri sto štiri in šestdesetkrat manjše, ko na zemlji. Ker ga pa v taki dalji solnce ne more dovolj razsvetljevati, verjetno je, da ga je stvarnik drugače vredil, kakor druge planete, zatd da morejo žive stvari na njem obstati. Ta planet, je osemdesetkrat veči, kakor naša zemlja, in štir tisočkrat veči, kakor luna. Se-le v štiri in osemdesetih letih se zasuče enkrat okoli solnca. Ima pa tudi on nekaj lun, ki se sučejo okoli njega. — Se marsikaj bi se dalo povedati od premičnic ah planetov. Ali to malo je že dovolj, da moremo spoznati, da je Gospod velik v svojih delih. Zvezde stojč, postavljene od Božje besede, in se ne — 40 - / utrudijo vsaka na svojem mestu. Gospod je strašen in nezmerno velik, On je čudapoln v svojih delih." ') 4. Premišljuj šerepate zvezde (komete), kakove so in kako se sučejo. Dolgo so ljudje verovali, da so repa tiče oznano-vavke velikih nesreč; menili so, da Bog tč zvezde blizo zemlje pošilja, zatd da ljudem naznanjajo vojsko, kugo, lakoto itd. Rep teh zvezd so lehkoverni ljudjč imeli za šibo, ali metlo, ali meč in mislili so, da ima nesreča priti iz kraja, kamor rep kaže. Ta prazna vera izhaja gotovo od tod, ker se repatice tako poredkoma prikazujejo, in pa njihov dolgi rep ima nekaj strašivnega za lehkoverneže in strašljivce. Repatice pa niso ne oznanovavke nesreč, ne strahovavke, ampak razodevajo le po svoje vsegamogočnost Božjo. Ker imajo to posebnost, da imajo za seboj kakor svetlo metlo ali rep, pravimo jim repatice ali repate zvezde. Kakor sedaj sploh mislijo učeni zvezdogledi, repatice so planetom enake, samo da imajo za seboj tisti dolgi svetli rep. Ta rep stoji navadno na strani, ki je od solnca proč obernjena, in steguje se v nebesnem prostoru mnogokrat več sto tisoč milj daleč. Mnogo repatic zvezdogledi že zdavno poznajo, in so na tenko preračunih, kdaj se imajo zopet prikazati; že zastran tega, ker o določenem času se zopet prikazujejo, ne morejo nič žalega oznanovati. Svojo svetlobo dobivajo od solnca, kakor vse premičnice, ločijo se pa od planetov v tem, da mnogo bliže solnca pridejo, in se dosti bolj od njega oddaljajo, kakor planeti. Toda Bilno mnogo je, kar je človeku še popolnoma neznano, in Česar ne bo človek na tem svetu nikdar iztuhtati mogel. Dovolj, da nas to malo, kar moremo od zvezd vedeti in spoznati, spodbada, občudovati Božjo vsegamogočnost, modrost in dobroto, da ga tem bolj hvalimo in častimo. Moli tedaj tako-le: Hvala in prošnja. Hvaljen bodi Bog v obnebji svojega veličastva na veke. Amen. O vsegamogočni Bog! kako pre- ') Sir. 43, 11. in 31. čuden si Ti v svojih delih, kak6 nezapopadljiva je Tvoja umetnost in vsegamogočnost! Kolikor tisoč zvezd je naobnebji, s toliko tisoč jeziki želim Te hvaliti in častiti. In kolikor tisoč luči, solne, planetov in repatic sveti na nezmernem nebu, toliko tisočkrat hočem Te prositi, da moja duša z nebeško lučjo svoje milosti razsvetljuješ, z ognjem svoje Božje ljubezni moje seree ogrevaš, in mojo nogo ravno tako varno po poti kreposti vodiš, kakor vodiš vse te neštevihie zvezde vsako po svojem poti. Ti, o večno solnce pravice, bodi vselej svetilnik mojega pozemeljskega življenja in mojega življenja unstran groba. Amen. Nebesa so vstvarjena za Kristusa in njegove svetnike. Bere se na god in praznik vseh Svetnikov. „Po Njem (Jezusu) je vse vstvarjeno v nebesih in na zemlji, vse vidljivo in nevidljivo." Kol. 1, 16. 1. Premišljuj, kako lepa je hiSa, ki jo je Bog vstvaril za Kristusa in za svoje ljudstvo. Nebesa so mesto Božjega veličastva, kjer zveličani gledajo reči, ki jih okd na zemlji živečega Človeka videti ne more. V nebesih so stvari čeznatornega bistva, ker tam prebivajo ne samo Bog in angelji, ' di častitljivo spre- Matere, in tam bodo na veke prebivala spremenjena telesa vseh zveličanih po sodnjem dnevi. Ker so nebesa pripravljena za spremenjena telesa zveličanih, zato niso taka, cla bi se samo duhovom prilegala, ampak da morejo v njih tudi telesa stanovati. Vidljiva morajo tudi biti, ker bodo svetniki po svojem vstajenji na sodnji dan nebesa s svojimi telesnimi očmi gledah. Tvarina pa. iz ktere so nebesa storjena, ne da se primerjati ne obnebju ne zvezdam, ker je neskončno boljša in lepša. Ker je namreč Bog nebesa zd-se in za svoje svetnike vstvaril, storil je je tudi tako dragocena in sprelepa, Peti odstavek. menjeno teld Jezusa Kristusa Njegove prečiste - 42 - da se ne bodo svetniki na vso večnost naveličali je ogledovati in občudovati. Iz česa pa da so storjena nebesa, tega ne morem ne jaz povedati, ne ti umeti. Da pa vendar kaj od nebes povem, poslušaj, kako govori sveta Terezija: „Tu mi je podala Mati Božja neko dragotino, in mi je okoli vratti obesila lepo zlato verižico, konec ktere je bil 'drag križec. To zlatd m ta dragotina pa ste tak6 razločni od zlata in dragotin, ki jih imamo na tem svetu, da se njima nikar ne dasta primerjati. Zakaj njuna lepota je taka, da si je Še misliti ne moremo; ker naš um ne more zapopasti, iz česa da sta. Vse, kar imamo (na svetu), zdi se ogel v primeri ž njima." Iz teh besed moremo nekako posneti, kakova so nebesa in iz česa so stoijena, to je, da si mi na tem svetu še misliti ne moremo snovi, iz ktere so. Snov, iz ktere so nebesa, je od zunaj in od znotraj tako svetla in bliščeča, da presega svetlobo solnca in vseh zvezd; ves posvetni blišč je tema proti tej svetlobi. Misli si tedaj, pobožna duša! kako svetla in lepa morajo biti nebesa, ako so od zunaj in od znotraj tako bliščeča, da je _ solnce v primeri ž njimi temno. In zraven tega so neizrečeno svetla tudi telesa svetnikov; kolikor je kdo sve-tejsc živel na zemlji, toliko se bolj sveti v nebesih. Kak blišč mora biti tedaj v nebesih, ker se v njih toliko tisoč pravičnih sveti kakor solnce, luna in zvezde! ') Kaj oč&n bolje d<5, kakor luč? in kaj bolj razveseljive naš vid, kakor solnčna svetloba? Kitko veselje bodo tedaj svetniki imeli v nebesih, kjer je toliko nebeških luči, toliko neizrečeno lepih solne! O moj Bog! dodeli mi to milost, da na tem svetu luč ljubim, in temo hudobije sovražim, zat6 da pridem enkrat v nebesa, gledat večne svetlobe. Amen. 2. Premišljuj, da so nebesa naj veče mesto. Nebesa so tako prostorna, tako velika, da ga ni kraja, ne dežele, da bi se jim dala primerjati; velikost nebes je tako neizmerna in nezapopadljiva, tla nek učen bogoslovec terdi: Ako bi hotel Bog iz vsacega zenica peska nov svet vstvariti, postalo bi neskončno dosti svetov; in vendar vsi ti neštevilni svetovi ne bi nebes napolnili. Tako pravi tudi ') Izn. 30, 2(i. — 43 - / sveti Bernard, da je verjetno, da vsak zveličani v nebesih ima tako veliko mesto in gospodstvo, da sega od solnčnega vzhoda do zahoda, to je, da je veliko, kakor polovica svetil. Cela naša zemlja je v primeri z nebom le majhen pražeč; da, celi svet s solncem, luno in s celim obnebjem je komaj toliko, kolikor lešnik, v primeri z nebesi. Zataii diiiiiiHiiji že nobeden izmed učenih več ne terdi, da bi se dal zemeljski raj še kje na zemlji najti. Prevoditelj. - 65 - več, kaj bi počel. Od daleč zagleda tak<5 velike, visoke in čudne gore, kakor se sicer na svetu zastonj iščejo. Na t& gore ne more nobeden brez posebne pomoči Božje, ker so sterme kot zid, in ena sama pot je čez nje. Pod goro doli pa so globoke temne doline, kjer ni mogoče ločiti ne noči ne dneva; v teb dolinah je tudi mnogo divjih zverin, in ravno tak6 na gori, ktero le videti človeka strah prešine. In vendar pravno, da so mnogoteri skušali priti na to goro, da pa jej nobeden ni mogel do verha. Zakaj eni so oglušeli, drugi oslepeli, zopet drugim se je zmešala pamet, ter so bili prisiljeni verniti se, nekteri pa se niso nikoli vernih. Atanazij Kircher, imeniten pisatelj, pravi, da je bil zemeljski raj blizo Kaspiškega morja, kjer silno visoke skalnate gore obdajejo nek zel6 rodoviten vert. Iz teh gor neki izvirate dve imenitni reki Tiger in Evfrat. Drugi dve reki pa, Fison in Gihon, izhajate neki tudi iz teh gor; po občnem potopu pa se je poveršje zemlje spremenilo, in tč dve reki tečete pod zemljo tako naprej, da pridete še le daleč daleč od tam zopet verh zemlje. — Tako Kircher, čigar besedam je zavoljo njegove visoke učenosti tudi kaj vere dati. Ker pa zemeljski raj ni bil majhen, in je mejil z mnogimi drugimi deželami, tedaj je mogoče, da imajo prav tudi drugi učenjaki. *) Pa naj bo , kar koli; gotovo je to, daje bil zemeljski raj, in zatd hočemo tudi Bogd hvaliti, in reči: O Oče nebeški! pošlji nam svojo luč in svojo resnico, da nas sprejemate in pripeljete na Tvojo sveto goro, v nebeški sveti raj, da bomo Tebe z Jezusom, in po Jezusu, Tvojem Sinu, Gospodu našem, tam na veke hvalili in častili. Amen. Drugi odstavek. Od Adamovega greha. Za nedeljo septuagezimo. „Gospod Bog ga je pahnil iz verta veselja." (1. Mojz. 3, 33) 1. Premišljuj nesrečni greh pervili naših staršev. V razodenji svete Hrigite se bere to-le: „Ko je hudič videl, •) Haneberg str. 18. Kristusovo življenje in smert. 5 — 66 — kak<5 Bog človeka rad ima, začel je iz zavisti tako-le si misliti : Glej, Bog je človeka vstvaril, in če mu bo človek pokoren, vzame ga Bog v nebesavnamesti nas, ki smo takd nespremisij eno nebesa zgubili. Ce pa jaz človeka zapeljem, tedaj ne bo mogel v nebesa priti. Tedaj je hudič v svoji zvijači pervega človeka skušal zapeljati." Satan se je skril pod podobo kače, od ktere pravi sveto pismo, da je bila Iruge živali, in je s človeškim gla- mata jesti od vsega drevja v raji?" ') On je hotel reči, od drevesa spoznanja, ki je tako žlahtno drevo, ako bi od njegovega sadd jedla, odperle bi se vajine o Čl, in vse bi lehko vedela. To je bila pač lažnjiva beseda! Ako bi bila Eva zamašila svoja ušesa, in ne bi bila poslušala kače, gotovo ne bi bila prišla v toliko nesrečo. Iz tega tiči se, o kristijan! kedar ti skušnjavec vdiha hudobne pregrešne misli, ali te k grehu skuša, ne poslušaj ga, ampak izbij si take hudobne misli koj iz glave. Ne posnemaj Eve, ktera je željno jabelka ogledovala, ampak zapri svoje oči, da ničemumosti ne vidiš. Potem ko je Eva kačo dolgo poslušala, in videla, da je sad očdm lep, in dober in prijeten za jed, premagala jo je poželjivost, vzela je od sadd, in je jedla. Tako je storila smertni greli, in kar je še hujše, tudi svojega moža je zapeljala, da je tudi on od tega sadri pokušal in smertno grešil. Zakaj tako govori sveto pismo: „In je dala svojemu možu, in je jedel," 4) to je, od prepovedanega sadA. Oh, nesrečna ncspamet! za en sam grižljej revnega jabelka zgubita svojo Časno in večno srečo, in pahneta v veliko, strašno nesrečo sebe in ves človeški rod! O greli, ti Bi pač strupen sad! s pomočjd milosti Božje hočem te čertiti in ogibati se te. Amen. 2. Premišljuj, kakošen sad je to bil. Nekteri izmed učenjakov mislijo, da prepovedani sad j'e bila figa; vendar pa je verjetniše občno sporočilo, da je bilo jabelko, kar se da tudi s tem dokazati, kar pripovedujejo od raznoverstnili jabelk v sveti deželi in družili vama je Bog zapovedal, da ni- ") 1. Moj«. 3, I. «) 1. Moj*. 3, 6. - 67 — ondotnih krajih. Tak<5 rastejo v Egipta drevesa, kakoršnih pri nas ne poznamo. Drevo je gosto in ima majhene veje, listje mu poganja iz debla, kar en list nad drugim; to listne pa je tako veliko, da je en sam list petnajst čevljev dolg in Širok dva, ali tudi dva in pol. Predno je bil popir iz-liajden, sušili so take liste in na-nje pisali. Na drevesu pa zorijo silno lepa, vkusna jabelka tako obilno, da jih je na enem samem reclju po petnajst, šestnajst in tudi več jabelk. Jabelka so eno ped dolga, rumena kakor žafr&n, sladka kakor med, in mehka kakor sirovo maslo. Kristijani v tistih krajih pravijo, da je to tisti sad, kterega sta jedla Adam in Eva, zatd jim pravijo kristijani in nevemiki Adamova jabelka. Romarji, ki so bili v tistih deželah, pravijo tudi, da so taka jabelka jedli, in da so jih hoteli tudi s seboj domtl prinesti", ali kedar je kdo iz dežele nese, ni mogoče jih dalje, kakor osem ali devet dni hraniti, ker so premehka. — Ti pa, o Grospod! dodali nam, ubogim Adamovim otrokom, to milost, da greh, kot strupeno jabelko, čertimo, in se ga vedno ogibljemo. Amen. 3. Premišljuj, kako Adam in Eva nista hotela skesana spoznati svojega greha, ampak sta se še hotela izgovarjati. Koj po storjenem grehu sta čutila v sebi kazen, ker: ,,obema so se očf odperle in sta spoznala, da sta naga." ') Bog je namreč rekel: Jaz jima hočem vzeti pervotno pravičnost, in jima očf odpreti, da se bosta sramovala sama sebe, in ju za vselej iz raja zapoditi. In glej! v kazen greha so se jima res koj očf odperle in sta spoznala, da sta naga. Pred grehom sta bila, kakor pravi sveti Janez Krizostom, kakor so zveličani v nebesih, in akoravno sta bila v telesu, vendar nista čutila nobenih telesnih potreb; in zatd tudi nista potrebovala ne strehe, ne oblačil, ne ničesar druzega. Nista vedela, da sta naga, ker sta bila obdana z neko prečudno slavo, in ta slava ju je bolje odevala, ko najlepše oblačilo. Ali po storjenem grehu sta zgubila vse tč prednosti; spoznala sta koj svoj veliki dolg in svojo sramoto, ') 1. Mojz. 3, 7. 5* — 68 — in dokaj ju je bilo sram. Vendar pa nista obujala serčne žalosti čez svoj greh, in nista mislila na drugo , kakor na to, kakd bi svoj greh skrila. Zgubila sta namreč Božjo milost, brez ktere se tudi mi pred Bogom tresemo, zastran nagih grehov, kakor naši pervi starši, in brez pomoči milosti Božje ne moremo prav ponižno kesati se svojih hudobij. Skrila sta se tedaj pod eno ligo, in s figovim listjem sta si svojo nagoto zakrivala. „Spletla sta si figovo listje, in si naredila krila," ') pravi sveto pismo. Od teke fige se nahajajo še drevesa blizo mesta Bejrut za Galilejo. Drevesa imajo nizka stebla, in dokaj dolgo listje: dolgo je namreč tri komolce in en komolec široko; s takim sta se Adam in Eva tedaj lehko oddla. Fige tega drevesa so skor kakor kumare, imajo debelo lupino in so popolno rumene, sočne in zeld sladke. Kedar se razrežejo, pravijo, da se v njih vidi znamenje rudečega križa; s tem hoče Bog Človeku pokazati , da je On Adamov greh na križu izplačati hotel in moral. 4. Premišljuj, kako je Bog sodbo imel, in kako Adam in Eva niste spoznala svojega greha, ampak še pomnožila ga s tem, da sta se hotela izgovarjati. Ko je tedaj nesrečni Adam s svojo Evo tičal pod figo, zaslišala ste Boga, ki je hodil po raji; zbala sta se in tresla se pred njim kakor pred svojim sodnikom. „Zatri," kakor govori sveto pismo, „ste se Adam in njegova žena skrila pred Božjim obličjem med drevje raja. In Gospod Bog je poklical Adama, in mu je rekel: Kje si? On je odgovoril: Slišal sem tvoj glas v raji, in sem se zbal zatd, ker sem nag, ter sem se Bkril. In Bog mu je rekel: Kdo ti je neki povedal, da si nag? Kaj ne, da si jedel od drevesa, od kterega sem ti jesti prepovedal? In Adam je odgovoril: Žena, kterosimi dal vtovaršico, dala mi je od drevesa, in sem jedel. In Gospod Bog je rekel ženi: Zakaj si to storila? In ona je odgovorila: Kača me je zapeljala. In Gospod je rekel kači: Ker si to storila, preklete bodi med vsemi živahni in zvermi zemlje; po svojih persih se boš plazila, in •) 1. Moji. 3, 7. I — 69 — perst jedla vse dni svojega življenja. Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ona ti bo glavo sterla, in ti boš nje peto zalezovala." ') Spoznaj tu dobroto Boga, ki je na usmiljenje mislil, ko se je jezil, ter je prečisto Devico, in nje blagoslovljeni sad, njenega Sinti Odrešenika obljubil revnima grešnikoma, ko jima je kazen napovedal 5. Premišljuj, kako so bili naši pervi starši kaznjeni in iz raja izgnaili. Bog je rekel ženi: „Namnožil bom tvoje težave; v bolečinah boš rodila otroke, in mož bo čez te gospodoval." Adamu pa je rekel: „Ker si poslušal glas svoje žene, bodi prekleta zemlja v tvojem delu; v potu svojega obraza," to je, z veliko težavo in delom, „boš kruh jedelin se boš od zemlje živil »dokler se ne poverneš v zemljo, iz ktere si vzet. Zakaj prah si in v prah se boš povernil." ^ In kmalo je tudi zadela kazen Božja perva človeka, ker je Bog angelju ukazal, izgnati ju iz raja. Zgodilo se je to popoldne okoli treh, ob tisti uri, kakor je Kristus na križu umeri, kar ne-kteri posnemajo iz tega, kar pravi sveto pismo: „Slišala sta glas Gospoda Boga, ki je hodil ob hladu ^popoldneva po raji." 3) Tako je bil tedaj Adam, kakor mislijo nekteri, komaj devet ur v raji, in njegovega veselja je bilo kmalo konec. Zakaj zjutraj zarano je bil vstvaijen, in od Boga v raj postavljen; in ondi je ostal do treh popoldne. Na to veselje devetih ur, sledilo je devet sto let terpljenja. Vendar pa nočem terchti, da je le devet ur bil v raji Adam, zatd ker drugi menijo, da je Adam še le drugi petek po svojem vstvarjenji grešil. Kar njegovo kazen zadeva, je pa gotovo, ker pravi sveto pismo: „Gospod Bog ga je pahnil," namreč Adama z Evo vred, „iz verta veselja, da bi obdeloval zemljo, iz ktere je bil vzet." 4) Pomisli en malo, kako sta bila žalostna, keaar ju je angelj gnal iz raja! Oh! kak<5 sta pač jokala, ko nista nič druzega imela, kakor le vsak svoj mali kožuh, da sta mogla zakriti svojo nagoto; zakaj sv. pismo ') 1. Moj*. 3, 8—15. *) 1. Moj*. 3, 16-19. 3) 1. Moj*. 8, 8. 4) 1. Moj*. 3, 23. • — 70 — pravi: „Gospod Bog je Adamu in njegovi ženi naredil suknji iz kož." ') Sla sta tedaj gologlava in bdsa, in sta milo pogledovala nazaj proti raju, iz kterega sta bila izgnana. O nebeški Oče! usmili se nas, nesrečnih Adamovih otrok, in daj, da spoznamo svoje grehe, jih serčno obžalujemo, in se jih popolnoma in čisto spovdmo, ter vredno pokoro za-nje storimo, zato da takd Tvojo milost, slavo in zveličanje v nebeškem raji zadobimo, po Kristusu Jezusu, edinem našem Odrcseniku in Zveličarji. Amen. Tretji odstavek. Adamova pokora. Bore se lehko na nedeljo septuagezimo ali med tednom. „Ona (Božja modrost, ki se je potlej za nas vČloveČila) ga je iz njegovega qreha izvlekla, in mu je dala moS gospodovati nad vsem." (Modr. 10, 2.) 1. Premišljuj »pokorno življenje pervih dveh grešnikov in spokornikov. Morebiti bi rad vedel, kako je bilo imd deželi, v ktero je grešni Adam prišel, ko je bil izgnan iz raja. Učeni možjd pravijo, da ga je Bog sam peljal tje, kjer ga je bil poprej vstvaril. Sveto pismo govori takd-le: „Gospod Bog fa je pahnil iz verta veselja, da bi obdeloval zemljo, iz tere je bil vzet." Bog ga je namreč postavil na damas-eensko polje, iz kterega ga je bil vzel, da bi to polje obdeloval. Pomisli zdaj, kako sta Adam in Eva žalovala, ko sta se videla v tem pregnanstvu. Zdaj sta še le prav spoznala svoj greli, ko sta videla, kaj sta zgubila; zakaj tu sta živela v velikem uboštvu, in prav revno. Stanovališče jima je bila votlina v skalovji, ne daleč od damascenskega polja, ki jo še zdaj popotnikom kažejo. Njuna jed je buo sadje in zelišče. Obleko sta imela iz neobdelanih kož; in takd sta ubožno, revno živela, toda sveto, tako da sta vsem spo-kornim grešnikom zgled prave pokore zapustila. Sveti Bri- >) 1. Moji. 3, 91. - 71 - giti je Bog to-le razodel: „Adam je prav pošteno živel, in ni imel, razun Eve, nobene druge žene. Jaz (Bog) sem ju učil, kako me imata častiti, in sem jima dovobl, v zakonu živeti; zakaj bala sta se zakonskega življenja, dokler jima nisem tega dovoljenja očitno dal." Iz teh Kristusovih besed vidimo, kako Čisto, bogabo-ječe in spokorno sta živela Adam in Eva, da bi se bna še cel<5 zakona zderžala, ko ga ne bi bil Bog očitno dovolil. V ravno tistem razodenji pravi Kristus na dalje: „Tudi po tem, ko je bil Abel ubit, in sta dolgo po njem žalovala, ter se zakona zderžala, sem se ju usmilil in ju tolažil." In to pravijo tudi zgodovinami: da sta Adam in Eva sto let žalovala za Abehiom, in ves ta čas se zderževala zakona. Od velike žalosti nista hotela več v svoji poprejšnji votlini prebivati , kjer sta se jima sinova rodila; temveč sta prebivala v temni, nizki, kratki in ozki luknji, v terdi skali, sto korakov preč od damascenskega polja proti solnčnemu zahodu v neki dolini. To dolino imenujejo še dandanašnji dolino solz, ker sta ondi Adam in Eva sto let po svojem sinu Abelnu žalovala. V luknji pa, ki je trideset čevljev dolga in ravno toliko široka, kažejo še dandanašnji njuni dve postelji, kterima se vsi čudijo, ker ste kakor v skalo vsekani, in zraven izvira voda, od ktere sta pila. — Tu fiči se, Človek! od Adama v tej dolini solz, obžalovati in objokovati smert Kristusa, pravega nedolžnega Abelna, pa tudi svoje grehe in grehe vseh ljudi. Amen. 2. Premišljuj, kakd bogaboječe je Adam živel; živel je namreč takd sveto, da ni menda nikoli več nobenega smertnega greha storil. — Tak<5 je tudi angelj govoril sveti Brigiti: „Sveto pismo priča očitno, da, ko je Adam bil v raji, je prelomil Božjo zapoved; ali potem, ko je bil izgnan izraja, ne pravi, da bi bil kedaj Bogd nepokoren. Adam je ljubil Boga iz celega svojega serca, in bolj mu je bilo žal, da je svojega Stvarnika razjezil, kakor pa, da je sam »ebe nesrečnega storil. Tedaj, kakor ga je bila zadela jeza Božja zavoljo njegovega napuha, ravno takd ie dobil v svojem pregnanstvu veliko tolažbo, ker je delal veliko pokoro s pravo ponižnostjo, da je svojega dobrotljivega — 72 — Stvarnika razjezil. Svet je bil dober, dokler je njegov zarod njega posnemal." An ni to lepa hvala, ki joangelj daje Adamu? Iz tega lehko posnamemo , kakd pobožno in sveto je Adam živel. Tudi to je bilo pri njem hvale vredno, da je svoje otroke v Božjem strahu redil in jim ukazal ndke praznike obhajati. Takd, postavim, posvečeval je on z Evo in s svojimi otroki zvesto vsako soboto; praznoval je tudi tiste dni, ko so se mu rodili njegovi otroci, in je Bogu hvalo dajal za prejete dobrote in prosil ga, naj njegovim otrokom d& svojo milost. Odločil si je bil tudi neke kraje, ki jih je Bogu posvetil, da je ondi potem s svojo družino Boga častil. Poznal je dovolj tudi zvezde, in znal je mnogo človeku potrebnih umetnosti, in je tudi svoje otroke jih učil. Na zadnje je bil tudi prerok, in je veliko prerokoval od prihodnjih Časov, Eosebno je prerokoval občni potop in pa včlovečenje Sind. ožjega. Od tega govori hebrejsko sporočilo takd-le: Ko je enkrat pobožni očak Adam pot v raj pogledal, in sam pri sebi pomislil, koliko srečo je sebi in svojim otrokom zapravil, začel je britko jokati in žalovati: Oj, kakd nesrečen človek sem jaz! Kaj sem reva storil? Za eno ja-belko sem zapravil toliko srečo! Tedaj res ne morem več upati, kedaj nazaj priti v raj ? AH moram res vse svoje žive dni ostati v tej dolini solz? O moj ljubi Bog! usmili se mene, in ne kaznuj me vekomaj zastran mojega greha. Ko je Adam td besede izgovoril, prikaže se mu angelj od Boga poslan, kteri mu prijazno takd-le govori: „Ne žaluj odveč, zakaj iz tvojega zaroda se bo rodil eden, ki bo pravičen in miroljuben vitez. Ta bo s pravo vero in z Bogu dopadljivo daritvijo od drevesa življenja vzel, in njegov sad bo v zveličanje vsem, ki bodo va-nj upali." Td besede so Adama potolažile, in to prikazen je svoji ženi povedal, ktera je ravno Kaina nosila. Mislila sta si, da ta otrok utegne biti njih OdreSenik; toda to upanje jima, je zginilo, ko sta videla, da je Kain tako sirov človek. Ko se jima je pa Abel rodil, ki je dokaj pobožno živel, mislila sta si, da bo ta OdreSenik; zatd sta se večkrat s tem tolažila in željno svojega odreSenja čakala. Ko je pa hudobni Kain — 73 — tega svojega brata ubil, tu ni izreči, kak6 sta Adam in Eva žalovala, ker sta menila, da jima je odrešenik umorjen. Zatd sta čez sto let žalovala za njim, in potem se jima je rodil tretji sin S et. Ta je takd sveto živeli da so ga takrat živeči ljudjč zavoljo njegove velike pobožnosti, modrosti in poznanja zvezd skoraj za Bogd imeli. Takd pišejo tudi od njega, da se mu je večkrat angelj prikazal in učil ga; zavoljo tega se mu je neki ves život nekako svetil. Svoje otroke je tak<5 bogaboječeizredil, da so jih sploh „sinove Božje" imenovali, kakor je tudi sveto pismo imenuje. ') 3. Premišljuj upanje Adamovo in druzih očakov, in njih vedno zdihovanje po obljubljenem odreše-niku. Ko sta tedaj Adam in Eva videla veliko krepost in svetost svojega sinti Seta, sta se čezmerno veselila in sta upala, da morebiti bo pobožni Set odrešenik. Ker pa sta le zastonj čakala sto in zopet sto let na to odrešenje, mislila sta na zadnje, da bi utegnil biti odrešenik vnuk Enos, Setov sin, kteri je tudi prav sveto živel in očitno službo Božjo pervi vpeljal, kakor pravi sveto pismo: ,,Ta je začel klicati imč Gospodovo."') In ker jih tudi ta ni odrešil, postavljali so ljudjč svoje upanje na Henoha, ki je bil tak6 svet mož, da ga je Bog v raj prestavil. Tedaj pa je bil Adam že dokaj postaren, in je že mnogo sto let čakal na odrešenje; vendar pa ni upanja pustil, da mu pride odrešenje in zveličanje od Boga. Ker je tedaj videl, da odreSenika tako dolgo ni, in se je bal, da ne bi njegovi otroci morebiti zgubili upanja prihodnjega odrešenja, poklical je je pred svojo smertjo k sebi, in jim je govoril: „Ljubi moji otroci! mnogokrat sem vam rekel, da sem bil v vertn veselja, in da sem zavoljo svoje nepokorščine v to pregnanstvo prišel. Vddite pa, da nam je boljši raj v nebesih pripravljen in obljubljen. To mi je Bog obljubil, še predno me je iz raja izgnal. In ko sem bil enkrat posebno žalosten, poslal mi je svojega angelja, kteri mi je rekel, da bo eden iz mojega zaroda prišel, ki nas bo rešil iz naših rev. Zatorej, *) 1. Mojz. 6, 2. «) 1. Mojz. i, 26. _ 74 — ljubi moji otroci! ohranite to gotovo npanje; Bog bo gotovo svojo obljubo spolnih Jaz nisem bil vreden, videti odre-šenika s svojimi očmi; živite bogaboječe in prosite ljubega Boga, naj bi pa vam to milost skazal." — Ko je takd svoje otroke tolažil, umeri je Adam devet sto in trideset let star, ') in je v svoji oporoki jim zapustil upanje na odrešenje; zatd so vsi njegovi pobožni otroci in vnuki, ves njegov zarod, zdihovali po Zveličarji ali Odrešeniku sveta in so Boga prosili, naj jim skaže svojo milost, in je odreši in očisti od vseh grehov. Skleni tudi ti ž njimi svoj glas, in reci: Zdihovanje. O Gospod! skaži nam svojo milost, in daj nam Zveličarja, kterega si nam obljubil! Mi te prosimo, o Gospod! da pošlješ, kterega hočeš poslati, zato da nas reši iz rok naših sovražnikov ! O Bog mota! potMči nas in pokaži nam svoje obličje, in mi bomo zveličani. Amen. Peto poglavje. Kristus očakom obljubljen in prerokovan. Pervi odstavok. Očak Noe in občni potop. Zoper nečistost, da za obifi čednost in milost stanu primerne čistosti. „Noe pa je dosegel milost pred Gospodom(1 ■ Mojz. 6, 8.) 1. Premišljuj, kako hudobno so živeli ljudjd pred potopom, in sicer posebno zatd, ker so imeli obilno premoženja m so brez skerbi živeli. Ljudjd so bili v tistih starodavnih Časih vdliki in silno močni, imeli so bister um, in so po več sto let živeli. Žene ') 1. Moj«. 5, 5. - 75 - so bile dokaj rodovitne, tako da so jim, kakor pravijo zgodovinarji in sveti cerkveni očetje, navadno dvojčke, pa tudi trojčke in še več otr6k rodile. Tedaj se je zemlja v kratkem z ljudmi napolnila; sezidali so si mesta, terge, vasi, in sejali so in sadili VBakoverstnega žita in sadunosnih dreves. Za jed so imeli ne samo kruh in zelenjavo, ampak tudi mesd, zveri in domače živine. Pili so vodo, pa tudi dobro vino; zakaj Bog je bil koj od začetka vstvaril tudi terto, kakor vse drugo sadunosno drevje. Ko pravi sveto pismo, da je Noe po potopu terte sadil, ') treba je to takd razumeti, da je terte s seboj v ladijo vzel.*) V tistem času so bile tudi že svobodne žlahtne umet-nije ljuddm znane, med njimi branje in pisanje. Pobožni Adam namreč je svoje otroke učil vse znanosti in umetnije, v kterih je bil od samega Boga neposrednje učen. On je bil tudi pervi, kakor menijo mnogi, ki je znašel čerke in pisanje, m da je spisal perve bukve na kože, ki jih je poprej zatd pripravil. V teh njegovih bukvah je bilo mnogo duhovnih naukov in zapoved, Bogu služiti, pa tudi prerokbe, kaj ima priti v prihodnje. Tudi njegov sin Set je spisal sedmero knjig, v kterih je mnogo prerokoval od prihodnjega Zveličaija, in od zvezde, ki se je imela prikazati o njegovem rojstvu. Takd je tudi En oh več knjig spisal, kar omenja menda tudi sveti apostelj Judež Tadej v svojem pismu; in v teh knjigah je bilo med prerokbami tudi mnogo od zvezd in njih moči. Po tem takem je bil svet takrat že precej izobražen, in ljudjd so tudi vsega dovolj imeli. Druge postave niso imeli, kakor samo natorno postavo, in menda tudi niso imeli drugih poglavarjev ali vladarjev, kakor na-tornih, to je, vsak oče je bil neodvisen poglavar svoji družini. Iz td tolike svobode je prišlo, da so ljudjd po časi pozabili na Boga, in da so v mnogoverstne grehe zabredli. Kain o vi otroci so bili posebno hudobni, in so živeli po svojem spačenem poželenji; požrešnost, pijanost in nečistost, bo bile njih navadne pregrehe; nbivati ljudi in vraže niso ■) 1. Moj«. 9, 20. *) Tako nekteri menijo, za gotovo ne vendar reči ne more. Prestuvljavcc. — 76 — bile redke med njimi. Setovi otroci pa, ki se imenujejo v svetem pismu sinovi Božji, ti so bogaboječe živeli, dokler je živel pobožni Adam; po njegovi smerti pa so se ženili s Kainovimi hčerami, od kterin so bili tudi oni zapeljani. Zatd pravi sveta pismo: „Ko je pa Bog videl, da je hudobija ljudi velika na zemlji, in pa so vse misli serca vedno le v hudo obernjene; bilo mu jo žal, da je vstvaril Človeka na zemlji, in je bil s serčno žalostjo presunjen, ter je rekel: Potrebil bom Človeka z zemlje, kterega sem vstvariL" ') Bog je nespremenljiv, in tedaj se ne more jeziti, žaliti ah v žalost se potopiti, kakor Človek; On govori tu s človekom po človeSko, kakor razlagajo bogoslovci 16 besede svetega pisma. 2. Premišljuj, kakd je Noe milost dosegel pred Gospodom. Kakor spričuje sveto pismo, Noe je dosegel milost Ered Gospodom, ker je bil pravičen mož, in je odil z Bogom. Hudobnost ljutu mu je bila gnjusoba; zatd je resno vsakega svaril in opominjal, naj bi se poboljšali. Hudobni greSniki pa niso kaj marali za njegove besede, Se le jezilo jih je njegovo svarjenje, in menda so ga tudi iskali ubiti. Ko je tedaj Bog videl, da se nočejo poboljšati, rekel je Noetu: „Konec vsega mesa je priSel pred md. Naredi si barko iz obrezanega lesa; prddala naredi v barki, in s smolo jo zamaži znotraj in zunaj. Tri sto komolcev bodi dolgost barke, petdeset komolcev njena Sir-java, in trideset komolcev njena visokost" a) Začel je tedaj Noe barko delati, ko je Se njegov oče L a meh živel, in delal jo je celih sto let. Ljudj6 so se čudili ter ga popra-Sevali, čemu mu ima biti barka. On pa jim je pokoro pridigal, in večkrat s solznimi očmi jim govoril: Oj vi hudobni ljudjd! kolikrat sem vas že opominjal, da opustite greh; ker pa nočete posluSati, zatd hoče Bog vas vse v vodi potopiti. Zatd mi je ukazal, narediti barko, da v njej sebe in družino reSim. Opominjam vas tedaj, Se je čas, da se spo-korite, če ne, gorjd vam! Božji kazni ne uidete. Ah hu- ') 1. Mojz. 6, 5. 6. ») 1. Moja. 6, 13-15. — 77 — dobnemu ni nič mar, ko pride v globočino pregreh, in zaničuje vsako svarjenje. Tako tudi li hudobneži niso nič marali za njegove besede, in so le naprej po svoji hudobni navadi živeli. Ko je bila v sto letih barka dodelana, in vse v barko spravljeno, česar je bilo treba, da bi v njej živeli ljudjd in živali; tu se je zgodilo, da so živali vse k barki hitele, ktere so Noe in njegovi trije sinovi po redu v barko spravljali, od nečistih žival po dvoje in od čistih živali po sedmero. Ljudjd, ki so to videli, bo se temu čudili; lehko bi bili spoznali, da je blizo Božje maščevanje; ali njih hudobnost je bila tako velika, da so vse zaničevali, in tedaj se niso dali motiti v svojem pregrešnem življenji. Lehko si mislimo, da je dobri Noe šel k svojim bratom in prijateljem, in da jim je z objokanimi očmi zadnjikrat rekel, da se ne bodo svoje žive dni nikoli več videli. Vendar pa tudi to ni ganilo oterpnjenih sere; tedaj se vidi očitno, da grešnik za nič več ne mara, kedar pride v globoČino pregreh. O ti moj Bog! ne pripusti, da zagreznem v toliko globočino pregreh, in v toliko terdovratnost, zatd da se vekomaj ne pogubim! 3. Premišljuj strašni potop. V letu tisoč šest sto šest in petdesetem po vstvaijenji svetd, sedemnajsti dan meseca novembra, šel je pobožni Noe, kakor mu je Bog zapovedal, s svojimi tremi sinovi in ženami vbarko, in Bog je od zunaj za njim zaperl. ') Drugi ljudjd pa so ostali terdovratni, veselili so se, jedli in pili, igrali in plesali. Bog pa se je razserdil nad njimi, in je njih veselje v žalost spremenil. Cerni oblaki zakrijd nebo, in začelo je strašno germeti in bliskati, bučati in veršeti, toča se vsiplje in gost dež lije. Na enkrat je tak strah na zemlji, da vsi ljudjd obledd. Nebd je vedno bolj temno, ker se oblaki vedno bolj kupičijo, takd da se o belem dnevi nič ne vidi. Ploha pa je bila taka, s točo zmešana, da je bilo vse žito potlačeno, in da so se veje na drevesih lomile. Od vseh strani so narasli hudourniki in potoki, ki so drevesa iz zemlje s korenikami rili, in velike skale s strašnim ») 1. Moj*. 7, 16. — 78 — ropotom s seboj valili. Tak<5 so se vse stvari bojevale zoper hudobne grešnike, in Bog je je hotel tudi s tem še opominjati k pokori. Voda je jela tako naraščati, da je že nišam do streh segala. Tu so ubogi ljudjč strašno tožili, in krik in jok je bd povsod. Milo je bilo gledati ljudi in živali v tej nevarnosti. Ko je voda le vedno rasla, umaknili so se ljudjč na strehe, dokler ni voda tudi streh zagernila, in tč ljudi potopila. Drugi so se še za časa rešili na visoke hribe in gore, ker so mislili, da voda ne pride takd visoko j zlezli so na verli dreves, ki so na gorah stala, da bi vsaj tako potopu ušli. Ko so pa videli, da tudi vse to nič ne pomaga, oh! tu je bil strah in trepet! Kako so pač kričali in vpili! Kaj tako strašnega si skoraj ne moremo še prav misliti ne. Več njih so se za rame deržali in tak<5 potonili. Drugi, ki so znali plavati, so še verh vode nekaj časa se deržali, na zadnje pa tudi oni poginih. Grotovo se je marsi-kteri na veliki deski ali na deb lu drevesa, ki je plavalo po vodi, dolgo deržal, dokler jih niso valovi požerli, ah pa so gladil poginili. Tu so videli starši svoje otroke in otroci svoje starše, kakd so nesrečno se pogubili. Zopet tam je videl prijatelj prijatelja toniti, in ni mogel pomoči ne sebi, ne njemu. Tudi živali so plavale po vodi, in se branile smerti, dokler so mogle. Tiči so letali po zraku, dokler so imeli kaj moči, na zadnje pa so vsi premočeni od dežja in od lakote premagani popadali v votlo in poginili. Da v kratkem povem: Strašno je bilo videti ljudi, živali in tiče, ker ni mogel nobeden se pogina rešiti, in so vsi v potopn konec vzeli. Tu glej, o grešnik! in pomisli, kar bi se lehko zapisalo na vse merliče: „Greh je vzrok smerti, greh je potopil ves svet" Poglej le-sem, o grešnik! kako oster je pravični Bog, ki je brez usmiljenja ljudi kaznil in nobenemu prizanese!, tudi nedolžnim otročičem ne. Takrat ni bilo nobene posebne postave, kakor sama natorna postava, ki je prepove-davala nečistost in nezmernost v jedi in pijači; in vendar je posebno zavoljo teh dveh grehov potop prišel, kakor se da spoznati iz besed Kristusovih, kteri tako-le govori: „Ka-kor so v dnevih pred potopom Ijndjč jedli in pili, se ženili - 79 - in možile do tistega dne, ko je Sel Noe v barko; in niso verjeli, dokler ni prišel potop, in vseh vzel: taka bo tudi o prihoda Sinii Človekovega." Ker niso bili vsi ljudje, ki so poginili v potopu, enako hudobni, lehko sodimo, da niso bili vsi vekomaj pogubljeni, in da so se nekteri izmed njih zveličali; kar se d& spoznati tudi iz svetega pisma, ki tako-le od Kristusa govori: „Da je (ko je bil na križu umeri) tudi duhovom, kteri so bili v ječi, prišel pridigat, kteri so bili nekdaj neverni, kedar so čakali Božje poterpežljivosti v Noetovih dneh, ko se je delala barka." 5) Gotovo, ko so ljudje videli, da jim je umreti, obernilo se jih je mnogo iz celega serca k Bogu, obudili so keti in žalost čez svoje grehe, in tako v Božji milosti umerli; prišli so tedaj v vice ali v predpekel, kjer so ostali, dokler ni Kristus vdliki petek doli k njem prišel in jim oznanil odrešenje. Lenko si mislimo, kakd je Noe med potopom miloval svoje nesrečne verstnike. Ko je začelo dežiti, začel je menda Noe klečd moliti za uboge grešnike, in je z ženo in z otroki oči in roke proti nebu stegoval, in za-nje prosil. Ko so slišali strašno vpitje zunaj barke, bili so še bolj ginjeni, ker so bili njih prijatelji in znanci, ki so na pomoč klicali. Največ pa je bolelo serce Noetovo, da se toliko grešnikov vekomaj pogubi. Gotovo je on s svojo molitvijo marBikteremu izmed njih izprosil in zadobil od Bogd to milost, da so se saj v zadnji uri svojega življenja spreobemili, ker sveto pismo takole od njega pravi: „0b času serda je bil sprava." *) Tudi to si še lehko mislimo, da ves čas potopa ni bil brez dela Noe s svojo družino v barki, ampak da je skerbel za se in za živali, ki so bile ž njim v barki, ker jim je potrebne jedi in pijače dajal, in za potrebno čiščenje barke skerbel. Gospod Jezus Kristus! čegar predpodoba je bil •>eak Noe, ker Ti si tisti, ki nam revnim stvarem večni inir*) deliš: obvaruj nas, te prosimo, večnega O Mat. 24, 38. 39. 8) 1. Petr. 3, 19. 20. Sir. 44, 17. 'i No« pomeni pokoj. — 80 — nepokoja v peklu, in daj nam doseči pravi mir in pokoj v večnem zveličanji, da te bomo vekomaj častili in hvalili. Amen. Brizgi odstavek. Noetovo življenje po potopu. Zoper napuh in nehvaležnost. „Noeje sezidal oltar Gospodu, in je daro/oal igavne darove." (1. Mojc. 8,30.) 1. Premišljuj, kak<5 je Sel iz barke Noe in vse, kar je bilo ž njim. Ko je bil Noe v barki že celo leto, napočil je dolgo zaželeni dan, da je po toliko prestani nadlogi mogel zopet iz barke ven Btopiti. Bog je na-nj pomislil, kakor pravi sveto pismo, in mu rekel: „Pojdi iz barke, tf in tvoja žena, tvoji sinovi in žene tvojih sinov s teboj. Vse živali, ki so pri tebi, pelji ven seboj."') Ko je Noe streho od barke vzel, oj kakd so se ljudjč in živali raz veselih, da vidijo zopet beli dan, ker so celo leto notri v barki tičali! Tiči so začeli prepevati, in živali od veselja poskakovati. Noe je dal svoj blagoslov tičem, in tiči so veselo odleteli. Odpiral je hlev za hlevom in izpuščal živali, ki so, vsaka, kakor je mogla, na znanje dajale radost, ki so jo čutile. Na zadnje je šel tudi Noe s svojo družino sedem in dvajseti dan novembra iz barke; in da bi se Bogu zahvalil, da ni tudi on v potopu poginil, „postavil je oltar Gospodu, in je vzel od vseh čistih Živali in tic, in je daroval žgavne darove *) Gospodu. Učimo se od Noeto hvaležnosti, da ne zabimo Bogu hvalo dajati za vse od Njega prejete dobrote. Zahvalni dar Bogu dokaj dopada, zatd govori tudi sveto pismo od Noetovezahvalne daritve: „In prijetni duh je bil všeč Gospodu, ter je rekel: Nikdar več ne bom preklel zemlje" 3) to je, ne bom je več tak<5 z vodo pokril. 2. Premišljuj Noeto v blagoslov. Ko je Noe s svojimi sinovi zdaj zemljo okoli sebe ogledoval, skoraj ni vedel, kje daje; ker zemlja je bila ') I. Moj«. 8, 16. 17, ■) 1. Moj«. 8, 21. ») 1. Moj«. 9, 1. 11. — 81 — zeld premenjena. Kjer je bila poprej suha zemlja, ondi je bila zdaj voda; in kjer je bila poprej voda, ondi je zdaj stala suha zemlja. Več gor ni bilo več, ker so se pogreznile v globočine, in več dolin se je bilo kviško povzdignilo, in so postale gore. Blato je skoraj vso zemljo pokrivalo; hiše so bile posute, in kar je bilo najžalostniše, na mnogih krajih je bilo vse polno mertvih ljudi in živali, ki niso bili za-grebeni. Zatd je ostal Noe še nekaj let na visoki gori, da se je med tem zemlja bolj posušila in da so merliči strohneli. G-ora Ararat, na kteri je bila Noetova barka ostala, je blizo poldrugo sto milj daleč od Jeruzalema proti polnoči, in je tak6 visoka, da ima na več mestih sneg celo leto, po zimi in po letu. Osem dni hodd daleč se še vidi S)ra Ararat, takd zeld visoka je. Na tej gori tedaj je oe po potopu prebival, in postal drug oče človeškemu rodu; zatd ga je tudi Bog blagoslovil, rekoč: „Naraščajte in množite se, in polnite zemljo. Glej! svojo zavezo naredim z vami." ') Poglej, kristijan! hočeš li doseči Božji blagoslov in si ga ohraniti, moraš deržati zavezo Božjo, to je, njegove svete zapovedi. 3. Premišljuj Noetovo življenje po potopu. Noe je svoje otroke v Božjem strahu učil, in jim je večkrat v misel jemal, kako strašno je Bog človeški rod kaznil o potopu. Vendar pa njih veliko ni dosti maralo za njegove nauke, posebno izmed Kamovili otrok, ki so bili hudobni, kakor je bil Kam. Ker jim je tedaj Noe žugal, da je bo.Bog takd kaznil, kakor nekdaj Kajnove otroke; hoteli so se zavarovati pred enako kaznijo in visok stolp sezidati, viši kakor oblaki, da bi jih noben potop ne mogel doseči. Začeli so tedaj sto štiri in trideset let po potopu, ko je Noe še živel, ta stolp zidati v deželi Senaar, sto m sedemdeset milj daleč od Jeruzalema proti solnčnemu vzhodu. Ta stolp je bil tako velik, da je moral skoraj celo uro hoditi, kdor je hotel enkrat okoli njega priti. Visok je bil osem milj, kakor so stari pri- ') 1. Mojz. 9, 1. 11. Krintiuovo življenj« in gmert. 6 — 82 — povedovali.*) Zdaj pa ta stolp ne stojf več, samo zdolnja njegova podlaga se še dobro pozna, ki jej pravijo tamošnji prebivavci Birs Nimrud, to je, Nimroaov stolp. Sezidal ga je namreč kralj Nimrod, on ki je bil pervi kralj na svetu, sin Kusov, kteri Kus je bil sin hudobnega Kama. — Tu glej, kako velik je bil napuh ljudf, kteri so se hoteli Bogu zoperstaviti in tako visok stolp zidati! Bog pa je zmešal njih jezike, da niso več umeli eden drugega, in tako so jenjali dalje zidati. Zavoljo tega zmešanja jezikov je dobil stolp ime Babilon, to je, zmešnjava. Napuh dela pa vselej zmešnjave; „ker se Bog napuhnjenim ustavlja, ponižnim pa daje milost." ') 4. Premišljuj Noetovo smert. Noe je po tem, ko se je zidal babilonski stolp, še dve sto in šestnajst let živel, in je še mnogo nadlog na zemlji doživel. Tak6 je še videl, kako je kralj Nin malike stavil in ljudf k malikovanju vabil; mnogo jih je bilo, ki so ga ubogali, in so začeli moliti hudiče, namesti Boga. Noeta, sc v6 da, je to dokaj bolelo, tak<5 da bi mu bilo umreti že zastran tč serčne žalosti, ako nebi bil tudi tako silno star. Samo Semovi otroci in vnuki so se še deržali pravega Boga in niso malikovali. Gospod Jezus Kristus, ki si pravi Noe, ker si pri Bogu milost dosegel, in z lesom svetega križa svet odrešil; reši nas, Te prosimo po moči Tvojega križa in tcrpljcnja, strašnega potopa pregreh; ne daj, da poginemo kot nespokorni grešniki, temveč ohrani nas vse za večno življenje. Amen. *) Sedem stadij ali 875 korakov visok jc bil po spričbali starih gerških pisateljev. ') 1. Petr. 5, 6. - 83 - Tretji odstavek. Abraham in Sodoma. Zoper nečistost. „6ospod je rekel: Bom li Abrahamu skrival, kar mislim storiti i" (1. Moj«. 18,17.) 1. Premišljuj hudobnost Sodomljanov in Gromor-janov. Okoli 2083. leta po vstvarjenji sveta je živel očak Abraham, kterega je Bog odbral izmed vseh ljudi, da bi se v njegovi hiSi obranila prava vera na svetu. Takrat je bila tudi dežela okoli Sodome in Gomore, na meji Judovske dežele, najlepša in najrodovitniša med vsemi, enaka pozemelj-skemu raju. Ljudjd pa, ki so ondi stanovali, sredi tolike obilnosti vsega posvetnega, so se bili takd popačili, da so vsakoverstne hudobije uganjali, zlasti pa so bili grehu nečistosti vdani, in poBebno zopematorni nečistosti. Zato je rekel Gospod Abrahamu: „Vpitje iz Sodome in Gomore čedalje veče prihaja, in njih hudobija je grozovitno velika. Abraham pa je stal pred Gospodom, in se je približal, in rekel: BoS H pokončal pravičnega s krivičnim vred? Ako bi bilo petdeset pravičnih v mestu, bodo li tudi ti pokončani? In Gospod mu je rekel: Ako najdem v Sodomi petdeset pravičnih, zanesem vsemu kraju zavoljo njih. In Abraham je dalje govoril: Ker sem že začel, zato bom govoril s svojim Gospodom, da-si ravno sem prah in pepel. Kakd pa, ko bi jih bilo pet in štirdeset, ali trideset, ali dvajset pravičnih v mestu? Gospod mu je rekel: Ne bom jih pokončal, zavoro dvajsetih. Prosim, reče Abraham: Ne jezi se, o Gospod! da še enkrat pregovorim: Kakd pa, ko bi se jih v njem deset našlo? In je odgovoril: Ne bom jih pokončal zavoljo desetih." ') Glej, kristijan! kakd je Abraham zastonj prosil za Sodomo in Gomoro, ker so bili tisti ljudjd odveč hudobni. 2. Premišljuj, da Bog ni hotel dalje z grešniki imeti poterpljenja, ampak hotel je hudobneže kaznovati. ') 1. Moji. 18, 20-32. G* — 84 Zatd je Bog poslal dva angelja, da sta Abrahamovega bratranca Lota ž njegovo 2cno in dvema hčerama rešila, in mesto Sodoma z drugimi čveterimi bližnjimi mesti, ki so bila: Gomora, Adama, Seboim in Segor, požgala. Ali za mesto Segor je Lot izprosil, da ni bilo končano z drugimi mesti. Ko stsi bila tedaj angelja Lota z ženo in hčerama iz Sodome izpeljala, „deževal je Gospod,' kakor govori sveto pismo, na Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj z nebes, in je pokončal ta mesta, in vse njih prebivalce" ') tak<5, da ni nobeden ostal živ. Pomisli, kakd strašno je zopet tukaj Bog pregreho nečistosti kaznil, kakor nekdaj s potopom. Nebd se je menda oblačilo, in strašen vihar je pihati začel. Začelo je germeti, pokati in bliskati. Ljudjd so se bali, in skrivali se po hramih in votlinah. Koj po tem, namesti navadnega dežja, deževalo je z nebes žveplo in ogenj in strela je na več mestih vdarjala. Oj, kak<5 je bilo pač strašno, ko je bil zrak poln gorečega žvepla in ognja, in ko so strele križem letale! Od samega strahti so bili bledi ko smert, in niso vedeli, kam ali kakd bi pobegnili. Ognjeni dež in goreče žveplo sta padala takd gosto na mesta in vasf, in na celo tisto deželo, da je bilo v enem trenutku vse v ognji. Nobeden ni mogel drugemu pomagati, vsi so v tem strašnjem ognji zgoreli. Od tega gorečega žvepla seje vzdigal tak dim, daje segal do oblakov. Tudi smrad je hi 1 tak, da ge je več milj daleč čutil. Na zadnje se je še zemlja vderla, in je požerla štiri mesta, Sodomo, Gomoro, Seboim in^Adamo; in cela dežela, ki je bila malo poprej podobna raju, spremenjena je bila v smerdeče morje. Hudobni in nespokorni grešniki pa so šli doli v pekel, in so prišli iz tega pozemeljnkega ognja v večni peklenski ogenj, kjer že okoli štiri tisoč let gore, in bodo še neskončno število let, vekomaj goreli. O nesrečni grešniki! za nesramno slast pogrezajo se v večno terpljenje, in za kratko veselje naprav-Ijajo si večne muke. Pomisli to dobro, oj grešnik! varuj se v prihodnje nesramnega greha, nečistosti. Prosi Jezusa ') 1. Moji. 19, 24. 26. — 85 — po Njegovi devifiki materi Mariji, da te obvaruje te pregrehe, in reci: O Jezus, Sin deviške matere Marije! varaj me vsake nečistosti, po prošnjah prečistili sere Marije in svetega Jožefa. Amen. 3. Premišljuj, zakaj se še zdaj vidijo znamenja td strašne kazni Božje. Kjer so bila ta štiri mesta, tam je zdaj smerdeče morje, ki mu pravijo mertvo morje, ker ni nič živega v njem. In če tudi reka Jordan, ki se v to moije izliva, kakšenkrat kako ribo v to morje zanese, mora riba koj se verniti v Jordan, ali pa poginiti. Tudi na bregovih tega morja ne živi nobena žival, ne domača, ne divja, ker tod nič no raste, in tudi tičev se tod ne vidi. Dolgo pa je to morje deset milj, in široko dve ali tri milje. Podobno je bolj peklenski luknji, kakor morju, ker njegova voda je vselej černa, in skoraj zmerom jo pokriva gerda, smerdeča megla. *) Okoli morja je zemlja nerodovitna, in če tudi kaj raste, ni ne za človeka, ne za žival. Takd rastejo neke jablane blizo mert-vega morja, ki imajo od zunaj lepa rudeča jabelka, odznotrej pa ni nič kakor pepel.**) Na polnočni strani ima to morje, enako drugim, pe-ščevnato bregovje; ali pod belim peskom je čeraa, vlečljiva ilovica. Zatd ni nobenemu svetovati samemu tje hoditi, da se kje v globino ne pogrezne. Na zahodnji strani, kjer je nekdaj Sodoma stala, zdijo se bregovi kakor s pepelom potreseni, in nekteri terdijo, da so Še razvaline mesta Sodome v morji videli. Na vzhodni strani je pa več luž in mlak, kjer raste lep terst, španskemu zeld podoben. Nobena morska voda na svetu ni takd slana, kakor mertvo morje: in Turki napravljajo iz njegove vode mnogo soli, ki jo po vsi deželi prodajajo. Unstran Jordana, kjer se ta reka v to morje izliva, stal je nekdaj solnat steber, v kteri je bila spremenjena Lotova žena, ker se je bila nazaj ozerla, vkljub an-geljevi prepovedi. Ta solnati steber je stal še za časa Kri- *) NovejSa popisovanja mertvega inorja no govor«? več od tega smradu. **) „Gratz" je popisuje tako-le: Ta sad je dokaj jabelku podoben; ako ga pa kdo stisne ali vdari, razpokne se in v roki ne ostane druzega, kakor tenck lup in pa neka vlakna. — 86 — stusa in aposteljnov, kakor spričuje judovski zgodovinar Jožef Flavij. Tudi tisti, ki je pisal bukve modrosti, videl ga je Se, in on je živel o Makabejski dobi. *) Iz tega naj vsi grešniki spoznajo, kakd je greli nečistosti Gospod Bogu zoperen, ker je hotel, da taka znamenja tega greha v tej deželi do sodnjega dneva ostanejo. Zapomnijo naj si tudi to dobro , da jih večnega pogubljenja no reši, ako terdovratno ostanejo v svoji nespokornosti, ne Abraham s svojimi prošnjami, ne Jezus Kristus s svojimi neskončnimi zaslugami. O Jezus, Sin deviške Matere Marije! reši me, Te prosim, iz Sodome, to je, greha nečistosti! Prosim Te zopet zavoljo Tvojega prečistega serca, prizanesi in odpusti mi, kar koli sem kedaj grešil z nečistostjo, in dodeli mi svojo milost, da se vselej te pregrehe obvarjem, in mojemu stanu primerno čistost do konca ohranim. Amen. Čctorti odstavek. Abraham, Izak in Jakob. Zoper niuloscrčnost in nepotcrpežljivost. „Naš oSe Abraham je bil skušan, in je bil, po mnogih stiskah skuien, prijatel Božji." (Jadit. S, 22.) 1. Premišljuj Abrahamovo popotovanje. Abraham se je rodil na Kaldejskcm v mestu Ur, ki se mu zdaj Orlia pravi, sto šest in petdeset milj od Jeruzalema proti vzhodu. Iz tiste dežele je šel njegov oče Tare z vso svojo družino v Haran v Mesopotamiji ali MedreČji, sto in deset milj od Jeruzalema proti severo-vzhodu, kjer je tudi umeri. Po očetovi smerti mu je Bog ukazal iti iz td dežele v obljubljeno deželo, ko je bil pet in sedemdeset let star. Takd tedaj jo šel Abraham na Božje povelje s svojo ženo in z Lotom, svojim bratrancem, in z vsem svojim blagom in premoženjem v obljubljeno deželo, blizo dva tisoč let dan današuji kažejo ondi popotnikom solnato gomilo" kot ostanek tega solnatega stebru, pravi Allioli k Modr. 10, 7. — 87 — pred Kristusovim rojstvom. Stanoval je v dolini Mambre, majhno uro od Hebrona proti jugu, v prav prijazni in rodovitni dolini, ki je uro široka in dolga dve uri. Pravijo, da stoji tam še dan današnji silno star hrast, pod ktermi je Abraham svoj šotor imel, in kjer je tri angelje pogostil. ') V tej dolini se mu je rodil sin Izak, ko je bil Abraham Bto let star. 2. Premišljuj Abrahamovo pokorščino. Ko je Abraham prebival v Becrsabeji blizo Gerare, ki meji z Egiptom in je tri dni hodd, od gore Morija, skušal je Bog Abrahama, in mu je rekel: „Abraham! Abraham! in je odgovoril: Tu sem! In Gospod mu je djal: Vzemi Bvojega edinega sina Izaka, kterega ljubiš, in pojdi v deželo prikazni, in tam mi ga daruj v žgavni dar." Abraham je tedaj po noči vstal, tretji dan do mesta, to. je , do rečene gore prišel, in je rekel svojima hlapcema: Počakajta tukaj z oslom. On pa je šel sam z Izakom na goro, sezidal oltar in na-nj derva zložil. In ko je bil zvezal Izaka, svojega sina, položil ga je na oltar verh germade; ter je stegnil roko in za meč prijel, da bi zaklal svojega sina. In glej! angelj Gospodov je z neba zaklical, rekoč: Abraham! In on je odgovoril: Tu sem ! In angelj mu je rekel: Ne steguj svoje roke nad mladenča, in nič žalega mu ne delaj. In angelj Gospodov je poklical Abrahama v drugič z neba, rekoč: ,,Sam pri sebi sem prisegel, govori Gospod: Ker si to storil, in nisi prizanesel svojemu edinemu sinu zavoljo mene; blagosloviti te hočem, in pomnožiti tvoj zarod kakor zvezde na nebu, in kakor pesek ob bregu morja. Tvoj zarod bo v last dobil vrata svojih sovražnikov, in oblagodatjeni bodo v tvojem zarodu vsi narodi zemlje,"8) (namreč v Kristusu, obljubljenem Odrešcniku svetit, kakor to razlagata sveto pismo samo in sveti Pavel apostelj) „ker si bil pokoren moji besedi." — Glej! takd je Bog Abranamovo pokorščino in vero pohvalil m plačal. 3. Premišljuj, kakd sta živela Izak in Jakob. Izak je imel dva sina, Ezava in Jakoba; Jakob pa je imel dvanajst sinov, med kterimi sta mu bila najljubša ') 1. Moj«. 18, 1—3. «) 1. Moj«. 22, 1—18. — 88 — Jožef in Benjamin. Ker se je pa Jožefa senjalo, da postane gospod Čez vse svoje brate, zatd so ga bratje prodali kapcem, ki so ga v Egipt s seboj vzeli in tam prodali. Bog pa ga ni zapustil tudi v nesreči ne, in ker je bil pobožen, povzdignil ga je takd visoko, da jo postal kraljev namestnik v Egiptu.') Egipet je od obljubljene dežele štirnajst dni liodA daleč; in tedaj Jakob, ki je živel v obljubljeni deželi, je vedno Jožefa objokoval kot mertvega. Ko je pa vstala huda lakota, in so Jožefovi bratje v drugič v Egipet prišli žito na-kupovat; dal se jim je Jožef spoznati, in je ukazal, naj mu očeta Jakoba z vso družino v Egipet pripeljejo.1) Takd so prišli Izraelci v Egipet, kjer jim je šlo dobro štiri sto let zavoljo dobrot, ki jih je bil Jožef celi deželi storil. — Pomisli, da take svetopisemske dogodbe so čndovite pred-podobe tistih dobrot, ktere nam je Bog po Jezusu, našem Zveliča rji, skazal, ah skazati hoče. Zato pa m61i to-le Molitev. Hvaljen bodi Jezus Kristus, učenik in odrešenik svetli na veke! Amen. Najdobrotljiviši Oče! prosim Te po Jezusu Kristusu, našem pravem Izaku, ki je bil za nas zaklan in darovan; po Jezusu, našem pravem Jakobu, čegar križ je nam naša nebeška lestvica, po kteri moremo vsi priti v nebesa; po Jezusu Te prosim, našem pravem Jožefu, čegar milost in previdnost nas hrani v naši duhovni in telesni lakoti: dodeli, da posnemamo Abrahama in Izaka v terdni veri, v ponižni pokorščini in v stanovitnem zatajevanji, zato da po njegovem svetem križu, po njegovem terpljenji in po njegovi smerti v nebesa pridemo, in takd uidemo večni ali peklenski lakoti. Amen. ') 1. Moji. pogl. 37. in 39. «) 1. Moji. 45. pogl. — 89 — Šesto poglavje. Kristusova predpodoba so vojvodi Izraelski. Ferri odstavek. Mojzes pelje ljudstvo iz egiptovske sužnosti. Bero se posebno v nadlogah. »Gospod, je ta dan Izraelce otel iz roke Egipčanov(2. Moji. 14, 30.) j terdo egiptovsko sužnost, v kteri Kedar so se bili Izraelci v Egiptu že takd pomnožili, da jili je bilo samo tistih, ki so bili za boj pripravni, čez Sest sto tisoč, gospodaril je v Egiptu kralj, ki ni nič vedel od Jožefa, ali pa ni hotel nič vedeti od tega, kar je Jožef Egipčanom dobrega storil. On si jo mislil, da bi se utegnili Izraelci, ker jih je toliko, spuntati zoper njega in ga Se izgnati iz dežele. Zatd je začel Izraelce nudo stiskati; zapovedal je, da se imajo jim otroci v reki potopiti, in nakladal jim je težavna dela. Ubogi Izraolci so pa k Bogu vpili, da bi je rešil iz teh nadlog. Bog jih je uslišal, in je poslal Mojzesa in Arona h kralju Faraonu, naj bi v Božjem imenu tirjala od njega, da jim pusti iti iz dežele. Kralj pa se je še bolj razserdil na to, in je ljudstvo še bolj Btiskal, kakor popred. Ali Bog je po Mojzesu mnogo Čudežev delal, in ves Egipet strašno kaznoval. Ker je bil pa kralj vedno terdovratniši, poslal je Bog deseto Sibo v Egipet, tako da je vso pervorojeno v eni noči umerlo, od Človeka do živali.') — Egiptovska sužnost je bila predpodoba nesrečne snžnosti, s ktero peklenski Faraon človeški rod tlači in nadleguje. 2. Premišljuj, kako so bili Izraelci iz sužnosti rešeni. Bog je Mojzesu zapovedal, naj se vsi Izraelci, ki so bili raztreseni po celem Egiptu, v mestu Ilamese zberd. Ker jim je Bog v eni noči vse pervorojence pomoril, zato so prestrašeni Egipčani Izraelce radi proč pustili, kaj, še silili bo va-nje, naj le hitro gredd iz dežele, ker so se bali še •) 2. Moji. 12, 29. — 90 — več terpeti. Takd so Šli Izraelci o sveti veliki noči iz Egipta, bilo jili je čez šest sto tisoč mdž, brez žen in otrdk, in brez števila veliko namešanega ljudstva je šlo ž njimi, kakor pravi sveto pismo, ') kteri so se bili menda spreobernili k judovski veri, ko so videli toliko čudežev. Lehko tedaj verjamemo, da jih je bilo vseh čez deset sto tisoč ali en milijon ljudf, in pa silno veliko ovac, goved in vsake druge živali. Ta tako velika množica ljudf se je vzdignila o polnoči, ko jim je svetila polna luna, z velikim veseljem šla je iz Egipta, in je Bogu hvalo pela za odrešenje iz egiptovske sužnosti. Sveti prerok Mojzes je šel pred njimi, in vsi so šli za njim, kakor ovce in jagnjeta za svojim pastirjem. Tukaj je treba premišljevati, po kaki čudni poti je Bog vodil svoje ljudstvo. Ko so namreč iz Ramesa proti polnoči šli, obemili so se na Božje povelje zopet proti jugu, in so svoj tabor postavili dve ure daleč od Samesa, kjer Be Sokot pravi. Tu so cel dan počivali, inpervo veliko noč obhajali. Sveto pismo pravi: „Odrinili so Izraelci iz Ramesa pervi mesec, petnajsti dan pervega mesca, in so se všotorili v Sokotu, drugi dan velike noči, vpričo vseh Egipčanov, ko so pokopavali pervorojence, ki jih je bil Gospod pomoril."") Pač so ta praznik veselo obhajali! Hvalili so Boga, da jih je rešil težkega Faraonovega jarma. Izraelci so bili štiri sto in trideset let v Egiptu, in kakor so bili z veseljem prišli v Egipet, takd so z veseljem šli iz Egipta. Vsi so bili zdravi in čversti, in med toliko sto tisočerimi ni bil nobeden bolan. — Iz Sokota so šli zopet proti jugu, in so se vtaborili pri Etamu. Od tam so prišli k rudečemu morju po slabi kamniti poti, in so na bregu morja postavili šotore. Bog jih je namreč nalašč peljal k rudečemu morju, zato da je svojo vsegamogočnost skazal. 3. Premišljuj, kakd je Bog svoje ljudstvo rešil iz rok Faraonovih in iz vsake nevarnosti. Ko so bili Izraelci na bregovih rudečega morja, bilo je Faraonu povedano, da so Šli iz dežele; ker je Mojzes vselej le to tirjal, naj kralj ljudstvu dovoli, da gre tri dni ') 2. Mojz. 12, 31—39. a) 4. Mojz. 33, 3. — 91 — hodil daleč v puščavo, da darujejo Gospodu; ') in tako je Faraon gi mislil, da bodo potem Izraelci nazaj prišli. Zato se je kralj kesal, da je Bpustil ljudstvo. Ukazal je tedaj svojim ljuddm, naj gredd za Izraelci, in naj jih nazaj pripeljejo. Ko so Izraelci videli, da gre za njimi Faraon z vso svojo močjd , prestrašili so se in niso vedeli, kam bi ubežali. Pred njimi je bilo radeče morje, na obdli stra-n d h so bile visoke pečine, in za njimi je bil sovražnik. Faraon jim je bil med tem že za nerbtom, in noč se je že bližala. Da ne bi pa Izraelcem nič žalega storil, postavil jo Bog temno meglo med oba tabra, takd da niso videli eden druzega. Tudi angelj se je postavil med Izraelce in Egipčane z oblačnim stebrom vred, ki je Izraelcem pot kazal. Bog je pa tudi Mojzesu ukazal, naj s svojo palico moije vdari, da se razdeli. In ko je Mojzes Btegnil roko nad morje, razdelilo se je morje, in Gospod ga je po silno močnem in pekočem vetru, ki je vlekel vso noč, dobro posušil. Mojzes jo ljudstvo tolsižil rekoč: Nikar se ne bojte! glejte veličastna dela Gospodova, ki jih bo danes storil; ker Egipčanov, ki jih zdaj vidite, ne boste nikoli več videli. Gospod so bo za vas bojeval, vi pa molčite! In Izraelci so sli skozi sredo suhega morja; in voda jo stala ko zid na njih desnici in na njih levici.2) Mojzes je šel spredej pred njimi, in rod Levi je šel v lepem redu za njim. Takd so vsi glavarji dvanajsterih rodov storili, in vsak rod je šel za svojim poglavarjem. In takd so vsi Izraelci prešli rudeče morje. Pač čudovito popotovanje, in nikoli slišan čudež! Poslušaj le, kaj se bere v bukvah Modrosti: „Vsaka stvar se je prenaredila v svojo pervotno natoro, in je Tvojim (Božjim) poveljem služila, da bi Tvoji otroci bili ohranjeni brez škode. Kjer je poprej voda stala, Srikazala se je suha zemlja, in v rudečem morji je bila pot rez zaderžka, in v grozni globočini zeleno polje. »Skozi moije je šlo vse ljudstvo, ki ga je varovala Tvoja roka, in videli so Tvoje čudeže in znamenja." Kakd lepd popisuje sveto pismo hojo Izraelcev skozi rudeče morje! In kdo more ') 2. Moj*. 6, 3. *) 2. Moj*. 14, 16—31. 3) Modr. 19, 6-8. — 92 — reči, kako veselo je bilo to ljudstvo, ko je Šlo skozi moije? »Kakor jagnjeta so skakali,1' pravi Modri, „in so poveličevali Tebe, o Gospod! ki si jih rešil." Prav je rekel, da so poskakovali kakor jagnjeta, ker je bilo morje, kjer so šli skozi, najmanje osem ur hodri široko, kakor se more še dan današnji videti; in vendar je vse ljudstvo blezo v treh urah čez prišlo. To je tako čudovito, da pravi sveto pismo: „Skozi rudeče morje jih je Bog prepeljal, in jih zvozil skozi silne vode." ') Zatd menijo nekteri, da Bog, ki je po svojih an-geljih morje razdelil, jo tudi po angeljih ljudstvo v treh urah čez morje spravil. Omenjenja vredno je tudi to, kar pismo pravi: „Skozi morje je šlo vse ljudstvo, ki ga je varovala tvoja roka, in videli so tvoje čudeže in znamenja." *) Ker so videli morje, ki je stalo ko zid na desni in na levi; videli so strašne morske globočine, zelene in polne rastlin in cvetlic, kakor lepo travnike o spomladi. V rudečem morji namreč, in takd tudi v vseli druzih morjih, kakor pričajo tisti, ki so s svojimi očmi videli, so na dnu zeleni travniki in cvetice vsako-verstnih barv, ki so v vodi mehke; kedar je pa utergajoin iz vode ven prinesd, postanejo terde, kakor kamen. Takd je v rudečem morji veliko koraldastih drcvesec, ki so enaka našim črešnjam, in ki večkrat tako visoko zrastejo, tla segajo ven čez vodo in so barkam nevarna. In takih dreves je včasi toliko, da jih je cel gozd po več milj dolg. Td rudeče koralde se vidijo skozi vodo, takd da ljudjd mislijo, da je voda rudeča, akoravno je tako bela, kakor vsaka druga. In od tod ima morje svoje imd. *) V rudečem moiji je tudi dosti školjk, v kterih so biseri; takd tudi čebulje in mnogo korenik, ki so mehke v vodi; kedar jih kdo pa iz vode potegne, postanejo terde ko kamen,. kar se more tudi še dan današnji videti. Tamošnji ljudjd namreč plavajo kakor race v tem morji, pa večkrat s svojimi noži odrežejo od teh rastlin, in jih iz vode na dan princHd. Vso td čudeže ') Modr. 10, 18. «) Modr. 19, 8. *) Kndečo inoijc ima svoje imtf prav za prav od rudočkastega morskega milini; ali pa od tod, da je zelo proti jugu, in pesnikarji vroči pas zemlje imenujejo rude S ali pekoč. 03 - so videli Izraelci in so Boga hvalili, in takd bo v začetku če terte ponočne straže na uno stran morja srečno prišli. 4. Premišljuj, kako so bih Egipčani v rudečemmoiji pokončani. Egipčani, ki niso mogli do Izraelcev zavoljo goste in temne megle, postali so zadej za njimi. Kedar so pa Izraelci o polnoči šli skozi morje, bilo jo tako svetlo, kakor čez dan, ker je ognjeni oblačni steber celo okolico osvetljeval. Tedaj so videli Egipčani, da so 8e vzdignili Izraelci in v moije planili; vendar pa niso za njimi planili, ker so menih, da se hočejo obupavši v morji vsi potopiti. Ko so pa spoznali, da se je.moije pred njimi razdelilo, in da po suhem gredd skozi moije, hoteli bo tudi oni hiteti skozi morje za Izraelci. Sveto pismo govori tako-le: „In Egipčani so se vzdignili in šli za njimi, in vsi Faraonovi, njegovi vozovi in njegovi konjiki v sredo morja." ') Menih so Egipčani, da bodo v kratkem Izraelce zajeli, toda poslušaj, kaj pravi dalje sveto pismo: „In že je prišla zjutranja straža (t. j. tri po polnoči), in glej, pogledal je Gospod vojsko Egipčanov, z ognjenega in obhičnega stebra, in pokončal je njih vojsko." Kazlagovavci svetega pisma pravijo, da je začelo genneti in bliskati, in iz tega ognjenega in oblačnega stebra bo vdaijale strele in so veliko Egipčanov ubile. Tedaj so se ti nesrečni ljudjd vsi prestrašili in djali: ..Bežimo pred Izraelci, ker Gospod se vojskuje za-nje zoper nas." Obernili bo se tedaj nazaj, da bi iz morja zopet na breg mogli, ali Bog je rekel Mojzesu: „Stegni svojo roko nad morje, da se verne voda nad Egipčane." In Mojzes je stegnil roko po morji, in morje se je vernilo na svoje poprejšnje mesto. In ko so Egipčani bežali, prišla jim je voda nasproti, in zagernil jih je Gospod sredi valov. To je bilo strašno gledati, ko so silni valovi, ki so popred ko zid stali, z groznim šumenjem Egipčane pokrili in vse v vodah potopni in njih mertva trupla proti bregom gnali, kjer so stali Izraelci, kakor govori sveto pismo: „Takd je Gospod ta dan Izraelce otel iz rok Egipčanov. In Izraelci so videli Egipčane mertve na bregu morja."1) ') 2. Moji. 14, 23. «) 2. Moji. 14, 30. 31. _ 94 — Strašen pogled, ko je plavalo toliko tisoč mertvih ljudf in kdnj v rudečem morji! Egipčanov je bilo petdeset tisoč konjikov, dva tisoč pešcev in sedem sto vozov, v kterih vozovih je bilo mnogo velike gospdde. Takd je bilo toliko tisoč mož v morje, in veliko izmed njih zavoljo svoje ne-spokornosti v pekel pogreznjenih, kjer terpd vekomaj zato, da so Božje ljudstvo sovražili in preganjali. Ti pa, Oče vsega usmiljenja! pelji nas skozi rudeče morje, to je, skozi britko in kervavo terpljenje Jezusa Kristusa, čez viharno morje tega svetd, varno do bregov večnega zveličanja, po istem Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Amen. Drugi odstavek. Mojzes pelje Izraelce <1o Sinaiske gore. Beri ta odstavek, kedar želii premišljevati čudapolno previdnost Božjo. »Gospod vas je vodil, štirdeset let po puSSavi; vaša oblatila se niso postarala, in Srevljitia vaSih nogah se niso raztergali." (6. Mojc. 29, 6.) 1. Premišljuj popotovanje Izraelcev do gore Sinai. Potem ko je Gospod Bog svoje ljudstvo iz vse nevarnosti rešil, hotel je je pripeljati do samotnega kraja, kjer bi počivali in poslušali njegovo sveto postavo. Ta samotni kraj je bil Sinai, gora, ki jo je Bog za to izvolil. Zatd, kakor neki bogaboječ mož od td gore piše, „so sploh menili, da ima na njej Bog svoje stanovanje." Zato je Bog Mojzesu, ko je tukaj ovce pasel, rekel: „Sezuj svoje črevlje s svojih nog; zakaj mesto, na kterem stojiš, je sveta zemlja."') Zato je hotel Bog tudi, da-si ravno je bila gora Sinai Izraelcem na njih poti v obljubljeno deželo silno daleč na strani (Sinai namreč je Egiptu proti vzhodu, obljubljena dežela pa proti polnoči), da so do td svete gore prišli. 2. Premišljuj, kakd težavna je bila pot do goro Sinai. To težavno pot nam popisujejo tisti, ki so td kraje obiskali. Od rudečega morja do gore Sinai je zavoljo silno te- *) 2. Mojz. 3, 5. - 95 - žavnih potov navadno osem dni hod£; Izraelci pa so gest celih tednov bili na tej poti. Zastran silno gerdih potov so na dan po tri ali Štiri ure hodili, malokrat so na dan za pet ur naprej prišli, kakor moremo spoznati iz njihovih stanišč, ki jin sveto pismo popisuje. Na celi poti od rudečega moija do gore Sinai ni ne hiše, ne vasi, ni ne trave ne zelišč, ni ne dreves ne germov (le malokje se kaj zelenega zagleda), ampak sam pesek in kamenje; kdor tedaj ondod popotuje, mora vsega s seboj imeti, česar mu je treba za preživljavo. En dan hodd od mesta Suez, ki je konec rudečega morja, je kraj Mara imenovan. Tukaj je pet izvirkov, ki se imenujejo Mojzesovi izvirki. Voda teh izvirkov je bila takrat grenka; Mojzes pa je nek les va-nje vergel, in voda je postala sladka, ') kar je še dan današnji. Od tod so šli Izraelci naprej tri dni do Elima, kjer je bilo takrat dvanajst izvirkov in sedemdeset palmovih dreves. Ti izvirki so zdaj skoraj vsi že posušeni, in ni druzega več tod, kakor še nekaj mlak, ki imajo slabo vodo. Tu je tudi mnogo merčesov, kač, kuščarjev itd. Od teh izvirkov naprej se hodi poleg rudečega moija po samem pekočem pesku po vedno neravni, slabi poti; na desni se vidi vedno rudeče morje, dokler se ne pride v neko dolino, ki se pravi puščava Sin, kjer je več zelenih germov in drevesec, lcar se sicer malokrat v teh puščavah vidi. 3. Premišljuj, kako je Bog kot dober oče za Izraelce skerbel. Tukaj v puščavi Sin je Bog začel Izraelcem nebeškega kruha dajati, ki ga jim je nato skoz celih štirdeset let vsak dan dajal, samo o sobotah ne. Od tega nebeškega kruha govori sveto pismo tako-le: „Zjutraj, ko je rosa padla, videlo se je po puščavi nekaj drobnega, kakor v možnarji stolčenega, podobno slani po tleh. Ko so pa Izraelci to videli, rekli so drug drugemu: Man hu? kaj je to? Mojzes jim reče: To je kruh, ki vam ga je Gospod dal jesti." *) Ljudstvo tedaj je nabiralo mano, tolkli so jo v možnarjih, ') 9. Moji. 16, 23. ■) 2. Mojz. 16, 14. 15. — 96 — kuhali v loncih, in so si iz nje delali potice, ki so bile sladke, kakor bi bile medene. Od tega kruha govorč modrostne bukve tako-le: „Živil si svoje ljudstvo z angeljsko hrano, ter si jim kruha z neba pošiljal, kteri je v sebi imel vse razvcseljenje in sladkost vsakoršnega okusa." ') V spomin tega velikega čudeža pada še zdaj vsako leto mesca avgusta in septembra v tej puščavi mana. Ta mana je ko gosta sladka rosa, ki visi na listji in travi pred solnčmm vzhodom. Kedar se nabere, postane ko mehko testo in sila sladko. Taka je bila tudi mana, ki so jo jedli Izraelci, le več je je bilo, in je imela vsakoršen okus. 4. Premišljuj na dalje popotovanje izraelskega ljudstva. Iz puščave Sin se hodi cel dan skoraj zmerom po globokih dolinah; na eni ali na drugi strani, mnogokrat tudi na ob£h stoj d in šterlč proti nebu visoke pečine in gore, ali pa tudi peščevnati griči, ki je veter znaša in odnaša. V teh pečinah vidijo se tu pa tam stari napisi vsekani, od kterih se nični, da so jih Izraelci v veden spomin v skale vsekali, ko so ondi skozi šli. Na to se pride do ozke soteske med rujavimi, černimi in razdrobljenimi skalami, in zdi so, da so si tu ljudjč nalašč pot skozi naredili. Tč visoke skale solnce tako zel<5 pripeka, da so vse čeme in rujave, so pa tudi tak6 strašno uolge, da segajo do gore Sinai. Tudi tod se vidijo tu pa tam mnoge stare hebrejske in egiptovske čerke, v skale vsekane, menda tudi v spomin Izraelcev, ki so tu skozi šli. V tej ozki dolini, ki je dva dni hodit dolga, prebivajo v skalovji zamorci, ki so popolnoma nagi, samo da imajo okoli ledij kos sukna ovitega. In v tej puščavi ne dežuje nikoli; po zimi pa večkrat sneg pada in hud mraz brije. Pomisli en malo, kako težavno pot so imeli tod Izraelci, ki jih je bilo tolikanj. Posebno otrokom in žonam se je ta pot silno težavna zdela. Gotovo niso brez truda prišli v obljubljeno deželo, ampak so se mnogo potili, p redno so je dosegli! Kaj mora še le kristijan storiti, da si pridobf . ') Modr. IG, 20. - 97 - obljubljeno deželo, t. i. nebesa, ker so Izraelci toliko težav in truda prestati imeli, da so v pozemeljsko obljubljeno deželo prišli? Potem je pot ravna, toda peščevnata, in sicer noter do fore Sinai. Ljudstvo se je moglo le počasi po taki poti pomi-ati. V tej veliki dolini se pride na zadnje tak6 daleč, da se zagleda na desni strani visoko, dolgo in ostro gorovje Faran. In tak<5 se hodi naprej po tej dolini še nekaj ur, dokler se ne pride do kraja, ki mu pravi sveto pismo Hafidim, kjer je Izraelcem vode zmanjkalo. Ko so Izraelci zavoljo tega godernjali zoper Mojzesa, rekel je Bog Mojzesu, naj s svojo palico vdari skalo, da bo voda tekla iz skale, kar se je tudi zgodilo. ') Ta skala stoji v dolgi, globoki in kamnati dolini; ločena je od družili skal, kakor bi jo bil kdo nalašč ondi postavil. Skala je Stirovoglata, tri komolce široka, Štiri komolce visoka. Skala ima tu pa tam kako rudečkasto liso; silno je terda, in ima od zdolaj dvanajst lukenj, iz kterih je voda tekla, potem ko j'o je Mojzes s palico udaril. Pod skalo je dmga veča luknja, v ktero se je voda iz skale stekala. Po takih potih tedaj so Izraelci vsi spehani Se le tretji mesec po izhodu iz Egipta, tretji dan tretjega mesca, do svete gore Sinai prišli *), svoje šotore okoli gore postavili, in celo leto ondi ostali, Božjo postavo prejeli, in skrinjo sprave in vse drugo, kar je bilo potrebno za službo Božjo, si napravili. O Jezus, najdobrotljiviši Odresenik! ki si nas rešil ne iz egiptovske, ampak iz peklenske sužnosti, vpiši, te prosimo, svojo zapoved ljubezni in milosti v naša serca, da bomo tebe čez vse in vse druge zavoljo tebe ljubili, in tako dosegli tvoja obljubljena nebesa. Amen. •) 2. Moj«. 17. 4 — 8. «) 2. Moj«. 19, 1. Kristusovo življenje in amert. 7 — 98 — Tretji odstavek. Mojzes pelje Izraelce od gore Sinai do obljubljene dežele. Bere naj se enkrat v bolje razumenje Kristusovega življenja. „(io*pod pa je hodil pred njimi, da jim je pot kazid." (Mojz. 13, 21.) 1. Premišljuj in ogledaj v duliu sveto goro Sinai. Ta gora je visoka, kamnita, strašna, da se takih malo na svetu najde. Stoji pa v kamniti Arabiji med samimi visokimi golimi gorami, pa ločena od njih. Od zdolaj je tako široka, da je težko v šestih urah okoli nje priti. Ako hoče kdo iz samostana svete Katarine, ki je zdolej na zahodni strani, gor iti na to goro, ima sila težavno pot, polno kamenja in skal, dokler ne doseže kapele Matere Božje, nad ktero so vrata med skalami, enaka soteski, in kmalo potem še druga vrata, ki se marljivo varujejo zastran zamorcev in Arabcev. Na to se pride do ravnega kraja, kjer stoji svetemu Eliju posvečena kapela, ktera ima zadej za oltarjem votlino v terdi rudeči skali, kjer je ta sveti prerok stal, kedar je Bog Ž njim govoril. V to votlino navadno se podajo popotniki, da svojo molitev opravijo. Tukaj jo tudi lep, prijazen vert, in vodnjak, ki ima dobra, hladno vodo; in zraven vodnjaka leži velik rudeč kamen s hebrejskim napisom, kteri napis je morebiti, kakor nekteri menijo, v kamen vsekal eden izmed sedemdeseterih staraŠin. Sveto pismo namreč priča, da so na ta kraj oni prišli, kjer pravi: »Pojdi gor k Gospodu (govori Bog Mojzesu) ti in Aron, Nadah in Abiu, in sedenuleseteri starašini izmed Izraela, in rnolfte od daleč. In samo Mojzes naj gre k Gospodu. Tedaj so šli oni gori, in so videli Boga Izraelo-vega. Bila je pa podoba veličastva Gospodovega kakor goreč ogenj, in pod njegovimi nogami je bilo kakor delo iz safirievega kamna in kakor jasno nebo." ') Od tod se deh gora v dva verlia; zahodni, niži verli se imenuje gora Horeb, kar pomeni p listo t o. Drugi vzhodni, skoraj še enkrat tako visoki verh se imenuje gora Sinai, kar ima pomeniti ter nje v germ. OM td gori obstojite iz sa- ') 1. Mojc. 84, 1. 2. 0. 10. - 99 — mili rudečili, rujavih in skoraj raztreskanih pečin, in kdor jih ondi blizo ogleduje, njemu se zdijo strašne, ker od samostana zdolej pod goro je sedem tisoč kamenenih stopinj gor brez tistih mest, do kterih je mogoče iti brez stopnic. Kedar se pride verh gore, zagleda se ozka luknja v skali, štiri pedi nad tlami, v ktere Človek lehko zleze. V to luknjo, pravijo, je Mojzes zlezel, ko mu je Bog svoje veličastvo pokazal. ') Vidi se in pozna se še podoba človeška, vtisnjena v terdo skalo, kakor v vosek. Ondi je tudi na eni strani globoka, velika podzemeljska jama v skali, v ktero se gre po enajstih stopinjah, kjer se je Mojzes štirdeset dni in noči postil, preduo je od Boga dobil deset Božjih zapovedi. Takd ustno sporočilo. Nad to votlino je kapela, v kteri navadno molijo Arabci in zamorci; ti ljudjd namreč romajo zeld na to goro, ker imajo Mojzesa za svetnika. Petnajst korakov proč je druga majhena, lepa kapela, z železnimi vrati, ki stoji na najsvetejšem mestu te gore! Romarji sezujejo tu svoje čevlje, in gredd bosi va-njo. In kedar noter stopijo, pokleknejo in poljubijo tla z veliko pobožnostjo, ker pravijo, da se je na tem mestu Bog z Mojzesom pogovarjal. Vedi pa, da je gora Sinai viša, ko Horeb; od kapele svetega Elija se mora še celo uro v reber iti, in to ne brez nevarnosti, takd ostra, pusta pot je, da se okoli sebe nič druzega ne vidi, kakor raztreskane skale in pečine, med kterimi so tu pa tam še ostanki imtjhenih starih kapelic in vertičev, kjer so nekdaj puščavniki prebivali. Tudi vodnjak je tu, ki ima prav dobro vodo. Ta gora je najviša med vsemi gorami kamenite Arabije.*) Mojz. 33, 2-2. *) Verli gore Sinai ima siva kamnata tla in ravna, ki merijo osemdeset čevljev od ene strani do drugo. Ta se vidi majhena, na i>ol že podčrta kapela, ki je lnla nekdaj lastina latinskih in gerSkili kristijanov, blizo Štirdeset čevljev od tod proti jugozapadu stoji majlieua podčrta moicja. Beduini koljejo kakšeukrat tukaj ovce Mojzesu v čast; in Arabui misleč, da ste Mojzesovi tabli pod kapelo zakopani, so večkrat Že tod kopali, toda zastonj. Po ustnem •poročilu je na tem mestu Bog z Mojzesom govoril. 5* — 100 — 2. Premišljuj, da je gora Sinai častivredna tudi zato, ker je sveta Katarina tukaj pokopana. Verh gore je majlicna bajta, iz kamenja sezidana. V tej bajtici je bel gladek kamen, deset pedi dolg, kjer so po ustnem sporočilu angelji mertvo truplo svete Katarine, potem ko jej je bila glava odsekana, položili; položili pa so jo bili ne vznak, kakor po navadi, ampak z obrazom doli. Zato se vidi na tem kamenu kakor v vosek vtisnjena podoba svete Katarine, ako ravno je ta kamen tako terd, da ni mogoče skoraj nič od njega odlomiti ali odbiti. Glej, kako ljubi Bog svoje svetnike Časti, ki je truplo td svete mučenice dal prenesti iz mesta Aleksandrije, ki je dvajset nemških milj daleč od gore Sinai. Tam je bilo 300 let shranjeno, dokler je Bogu dopadlo, da je bilo razodeto menihom, ki so zdolej pod to goro stanovali, in jim zapovedano, sveto truplo vzdigniti in prenesti v svojo cerkev. Tedaj so menihi v procesiji po sveto truplo prišli in z vsem spoštovanjem so je v svojo cerkev prenesli. Tu se vidi še dandanašnji na levi strani vdlikega oltarja grob td svetnice. O sveta Katarina! tudi jaz v duhu častim tvoje svete ostanke, in te ponižno prosim, da mi po Jezusu, svojem ljubem ženinu, od Boga milost izprosiš, da bom mogel vedno njegove svete zapovedi deržati in spolnovati. Amen. 3. Premišljuj na dalje, in misli si v duhu, kakošna je cerkev svete Katarine. Ta cerkev je dokaj lepa, z mnogoverstnim marmeljnom krita in ima na vsaki strani šestero marmeljnatih stebrov. Za korom proti izhodu je lepa kapela na mestu, kjer je po ustnem sporočilu Mojzes videl, da gori germ in ne zgori, in kjer mu je Bog rekel, naj sezuje svoje čevlje, ker je mesto, na kterem stoji, sveta zemlja. ') Zatd sezujejo vsi popotniki tu svoje čevlje, in gredd bosi v kapelo. Mesto, kjer je gorel germ, je kapeli nasproti na malem hribcu, kjer je mala kapehca sezidana, v kteri noč in dan v sre-bernih lampican luč gori. Samostan ali kloŠter zraven cerkve je veliko in terdno poslopje, v kterem živi mnogo ») a. Moj«, s, i. — 101 — gerSkih menihov, kteri morajo od zamorcev tč dežele mnogo prestajati. Pred samostanom je dolg lep vert, v kterem je majhen kamnit hribec, na njem ie, kakor terdijo, Aron pervo Božjo službo opravljal, in kjer je njegova dva sina, Nadaba in Abiu ogenj iz nebes umoril.*) 4. Premišljuj popotovanje skozi puščavo Faran. Izraelci so celo leto bili pri gori Sinai, potem so se naprej pomikali skozi puščavo Faran proti obljubljeni deželi. Ta puščava je strašna, enajst dni hod£ dolga; njo prerok tak6-le popisuje: „Bog nas je peljal iz Egipta skozi Euščavo Faran, skozi deželo, v kteri ni nobene poti, v teri noben človek ne stanuje; peljal nas je skozi kraje, kjer ni bilo kaplje vode, in ki so bili podoba smerti". V tej puščavi ni poti, ni steze, ni listja, ni trave, ni drevesa, m germa, kakor le malo kje. Tla so nerodovitna in pe-ščevnata, vse polno je skalovja; zat<5 je sila težavno tod skozi hoditi. Tu se ne vidijo ne tiči, ne drage živali, kakor same kače, kuščarji in enaki merčesi. Po leti in po zimi je tod taka vročina, da noben Človek ne more dolgo tu prestati. Po tej strašni puščavi je vodil Bog svoje ljudstvo celih štirdesct let, in nikoli jim ni manjkalo ne vode ne kruha. Njih čevlji se niso tergali, njih oblačila se niso starala, tak<5 da jim ni bilo treba delati si novih. ') Tudi je ljubi Bog za njih otroke in živali skerbel, da jim niso omagali celo dolgo pot. Dva velika čudeža je Bog Izraelcem vedno ponavljal, namreč z oblačnim stebrom in z mano. Od mane govori sveto pismo tako-le: „Izraelci so jedli mano štirideset let". l) Od oblačnega stebra pa pravi sv. pismo: „Gospod je hodil pred njimi pot kazaje po dnevi v oblačnem stebra, po noči pa v ognjenem stebra". 3) Ta dva *) „Kakor Sinai in Iloreb, omcnjenja vredna je gora svete Katarine", tako Allioli — »njen verh je lia dvoje razklan. Na vzhodnem delu njenega verha je mala nizka kapela, kjer je bilo truplo bv. Katarino, po sporočilu, pokopano. Umerla je sv. Katarina kot mučcnica v Alcksandriji v začetku četer-tega stoletjn. Gora sv. Katarino je tisoč čevljev viSa ko Sinai. Z njenega verha se daleč okoli vidi. To goro obiskujejo pogosto romaiji iz Rusovskcgn in iz GerSkcga, in Se celo ženske romajo tu sem. — Truplo sv. Katarine se hrani zdqj v samostanu na Sinaji". ') 6. Mojz. 29, 5. «) 2. Mojz. 16, 35. a) 2. Mojz. 13, 21.) - 102 - čudeža kažeta na skrivnosti naše svete katoliške vere: mana je predpodoba presvetega rešnjega Telesa; ognjeni in oblačni steber pa je bil predpodoba same prave kristijanske katoliške eerkve, ktero razsvetljuje Sveti IHih, zato da se no-benkrat ne moti v tem, kar svoje verno uČf. 5. Premišljuj, zakaj so Izraelci štirideset let po puščavi hodili, lco bi bili leliko v treh ali štirih tednih skozi njo prišli v obljubljeno deželo. Najprecl pomisli, da so bili Izraelci skoraj eno celo leto pri gori Sinai, ker so tukaj naredili si skrinjo sprave, sveti šotor in duhovniška oblačila; tukaj so bili posvečeni duhovniki in leviti, tukaj jim jo bila dana postava. Potem so odrinili od tod, in Bog jih je vodil z oblačnim stebrom, ki je zmerom pred njimi hodil, po pravi poti proti obljubljeni deželi, proti Amorcjskim goram, ki so deset nemških mili od gore Sinai. Od tega popotvanja govori Mojzes ljudstvu tak<5-le: „Ko smo se vzdignili od Iloreba, hodili smo po strašni in silno veliki puščavi, ki ste jo videli, po poti proti Amorejski gori, kakor nam je bil zapovedal Gospod, naš Bog-. In ko smo bili prišli v Kadcsbarne, rekel som vam: Prišli ste do Amorcjskc gore, ktero nam bo dal Gospod, naš Bog. Pojdite v njo, in se je polastite, kakor je govoril Gospod, naš Bog. Tedaj ste vsi k meni prišli, in sto rekli: Pošljimo mož, kteri naj ogledajo deželo, in naj poyed<5, po kterem potu naj gori gremo, in v ktera mest« naj pridemo." ') Mojzes je tedaj poslal dvanajst mož, da so zemljo ogledovali. Za štirideset dni so se nazaj ver-1 lili, in so dobrega sadja iz dežele s seboj prinesli, in en grozd, ki je bil tako velik, da sta ga dva na kolu nesla. Pravili so: Dežela je res prav dobra; ali nemogoče je, da si jo prilastimo, ker so njeni prebivavci velikani, in mesta imajo silno visoke zidove. Ko je ljudstvo to slišalo, goder-njafo jo zopet zoper Boga: „Gospod nas sovraži, zato nas je izpeljal iz egiptovske dežele, da nas dri, Amorejccm v roko, in da nas pokonča." ') To je bilo strašno bogoklet-stvo, ko so govorili, da jih Bog sovraži, kteri jim je bil ') 5. Moj«. 1, l'J — 22. 8) 5. Moj«. 1, 27. - 103 - vendar toliko dobrega storil. Tudi ni hotelo ljudstvo več ubogati Mojzesa, ampak si druzega vodja izvoliti, da bi jih nazaj v Egipet peljal. Tu pa se je Bog zel<5 razserdil, kaznil je ogleduhe z naglo smcrtjo, in sama Jozve in Kaleb sta živa ostala; prisegel je tudi, da nima nobeden izmed ljudstva, ki ima več ko dvajset let, priti v obljubljeno deželo. ') Zapovedal je tudi Mojzesu, naj se pri tej priči z ljudstvom vzdigne in zopet nazaj gre proti rudečemu morju, od koder so priSli. Tako je tedaj Bog Izraelce po strašni puščavi vodil gor in dol, sem ter tje, celih štirideset let, dokler niso vsi pomerli, kteri so zoper njega godernjali. Da, še Mojzes in Aron sta v puščavi imela umreti, pa zastran drugih pregreškov. Mojzes in Aron sta v puščavi Sin pri Kadezu dvomila, ali bo res Bog godernjajočemu ljudstvu vodo dal iz skale. — Ne dvomi tedaj nikoli nad Božjim usmiljenjem, kteri noče grešuikove smerti, ampak da se človek spreoberne in živi. Glej, o kristjan! ta. težavna pot izraelskega ljudstva po puščavi je podoba našega popotvanja proti nebeški obljubljeni deželi, kakor govori sveti Pavel: „Vse to se jim je v podobi godilo, zapisano je nam v posvarjenje*) to jo, da bi nas strah pred kaznijo gnal k poboljšanju; kakor je namreč Bog kaznoval Izraclcc, tak<5 kaznuje Bog še zmerom nepokorščino, nezadovoljnost z Božjimi nared-bami, nečistost i. t. d. Zdihljej. O najdobrotljiviŠi Oče! dodeli nam svojo nebeško luč, da spoznamo tvoje ostre sodbe, tvoje svete zapovedi in Kristusove skrivnosti; daj nam tudi pomoč tvoje milosti, da bomo tvojo sveto voljo vselej spolnovali, zato da se naša vera v spolnovanji tvojih 1 {ožjih zapoved skaže; po Kristusu Gospodu našem. Amen. ") 4. Mojz. 14, 37. 1. Kor. 10, 11. - 104 - O najdobrotljiviši Jezus, ti pravi Mojzes in vodja vseli vernih! pelji nas skozi puščavo tega revnega sveta v obljubljeno deželo, kjer nas tvoji izvoljeni čakajo, da te kedaj ž njuni vred vekomaj hvalimo in častimo. Amen. Četerti odstavek. Beri to premišljevanje, da bolje um&š predpodobo Kristusa, nebes in večnega življenja. „Ti popeljeS Izraelce v deželo, ktero tem jim obljubil." (5. Moji. 31,23.) Bilo je takrat v obljubljeni deželi eden in trideset kraljev in brez števila ljudf, s kterimi se je bilo Izraelcem vojskovati. Ker so bih pa preslabi, zato jim je Bog Čudovito pomagal. Po Mojzesovi smerti je Bog namreč vojvoda postavil J oz ve ta, da bi ljudstvo v deželo vpeljal. Ta je peljal Izraelce do reke Jordan, meseca sušca, ko je bil Jordan velik; ker niso imeli ne bark, ne mostov, da bi mogli čez reko, ukazal je Jozve duhovnikom, skrinjo zavezo pred ljudstvom nositi in jim tako pot kazati. Ko so duhovniki z nogami se dotakniti Jordanovc vode, odtekla jo voda na eni strani doli, na drugi strani pa se je UBtavila, in se je počasi naraščala, to je, stala visoko kot gora; ker je več ur preteklo, predno je Čez Jordan šlo vse ljudstvo, ki jih je bilo okoli trideset sto tisoč. Med tem so stali duhovniki na sredi Jordana s skrinjo zaveze, in Jozve je ukazal dvanajsterim možem, da naj vsak njih vzame en kaiuen od mesta, kjer so duhovniki sredi reke stali, in v veden spomin na bregu postavijo. ') Ondi, kjer je bil ta spomin postavljen, zidana je bila pozneje cerkev, in dvanajsteri kamni so se v tej cerkvi liranili šest na eni, in družili šest na drugi strani v cerkvi. Vsak kamen pa je tako težak, da ga dva moža komaj vzdigneta. Zavoljo tega čudeža so se prestrašili vsi prebivavci obljubljene dežele, ker so videli, kako so Šli Izraelci čez Jordan. Mislili so si ') Joz. 3. in i. poat. namreč, da Bog temu ljudstvu pomaga, in da bo za-nje se vojskoval. Pervo mesto, do kterega so Izraelci v obljubljeni deželi priSli, bilo je Jeriho, tri ure od Jordana. To mesto je bilo iz strahd pred Izraelci noč in dan zaperto. Bog pa je ukazal, naj sedem dni zaporedoma, vsak dan enkrat s skrinjo zaveze okoli mesta gred6, sedmi dan pa sedemkrat. In ko so pri sedmem obhodu duhovniki s trobentami zatrobili, padlo je mestno zidovje, in Izraelci so Sli v mesto, in vse posekali. ') Kdo je kedaj od take vojske slišal, kakor je bila ta? Ta Čudež je Izraelce oserčil, da so moSko se vojskovali zoper vse sovražnike, tak<5 da so v kratkem eden in trideset kraljev premagali, z ljudstvom vred pobili in se obljubljene dežele polastili. l) 2. Premišljuj, kak6 je Jozve obljubljeno deželo po Božjem povelji med dvanajst rodov izraelskega ljudstva razdelil. Izraelsko ljudstvo se je dokaj veselilo, in iz celega serca so Bogu hvalo peli, da jim je v last dal rodovitno zemljo, kjer so njih očaki Abraham, Izak in Jakob kot tujci živeli. Razdeljena pa jim je bila zemlja v letu dve tisoč in petsto po vstvarjenji sveta, in tisoč štiristo in petdesetem pred Kristusovim rojstvom. Drugi pa štejejo ta leta drugače, in pravijo, da je Jozve obljubljeno deželo Izraelcem delil v letu dva tisoč pet sto in devet in petdesetem po vstvarjenji sveta, pred Kristusovim rojstvom pa tisoč štiri sto in pet in štirideset let. 3. Premišljuj, kakošna je bila obljubljena dežela. Ker je obljubljena dežela predpodoba lčristijanske cerkve na zemlji m zmagovavne v nebesih: tedaj vedi, da se ta dežela kliče tudi Kanaanska in sveta dežela, in da je v primeri k drugim precej majhena, ker jc dolga samo eden in trideset nemških milj, široka pa okoli petnajst, in je tako ločena od družili dežel, da se zdi dežela popolnoma z£-se obstoječa; namreč na svoji vzhodni strani ima visoko Arabsko in Moabsko gorovje; na jugu jo mejf pušča- ') Joi. 6, 20. ®) Jo«. 12, 9 — 24. — 106 — va, skozi ktero se gre iz te dežele v Egipet; na zahodni strani dežele je sredozemsko morje, in na polnočni strani silno velika gora Libanon. Obljubljena dežela je razdeljena na tri okraje: judovski, galilejski in sa-111 ar it an s ki okraj. Judovska dežela je proti jugu, galilejska na severni strani, samaritanska pa na sredi med obema. T6 tli dežele imajo prav dober zrak in prav rodovitno zemljo. Vendar je tudi veliko pustot in puščav v tej deželi, v kteri h je neprijetno, in po zimi tudi mcrzlo. V celi deželi je ena sama reka, Jordan, sicer pa malo potokov in malo dežja. Po leti ne dežuje nikoli; po zimi pa in spomladi večkrat O veliki noči je že žetev, in mesca junija je že vse s polj domil spravljeno; v nekterih krajih pa terta daje trikrat zrelega grozdja. Neka drevesa rodijo sad tudi večkrat na leto, in mnogo dreves zeleni skozi celo leto. Zato je tukaj po zimi in po leti dokaj prijazno, zdi se, daje večna spomlad. V sveti deželi je tudi veliko tcrpentiiiskih dreves, ki imajo listje skoraj kakor laver (lorber), in cvet<5 kakor oljke. Jagode na teh drevesih so s perva zelene, na to rodeče, in na zadnje černe. O poletni vročini teče iz teli dreves neka draga lepodišcča smola ali terpentin, ki je tako Čista, kakor rumeno vino. Ta smola zdravi rane in tolaži bolečine, in je zdravilna tudi za notranji! bolezni. Tudi mnogo palmovih dreves raste v deželi, ki nosijo podolglat rujav sad, ki je tako prijetno sladek, da še cukrovo slad-kobo presega. Les tega drevesa je dokaj dober za pohištva, ker se ne skrivi, naj se dene na-nj še veča teža. Brokard, pobožen duhovnik, ki je pred štirimi sto leti živel in je deset let v sveti deželi prebival, piše od njega tako-le: ..Skoraj ni verjeti, kako žlahtna je ta dežela, in kako obilne pridelke daje ta blagoslovljena zemlja. Žito m drug sad raste prav obilno, če se polja tudi ne gnojd, da se zemlja količkaj obdeluje. Njive so kot verti, po ktcrili sladki janež, žalbija, dišeča rutica, rože in več takih rastlin same od sebe rastejo. Pavola in cukrov terst, h ktc-rega se euker pripravlja, rasteta tu obilno. Trava je tiikrf visoka, kakor žito; tam zorijo citrone, pomeranče, limone in fige dobrega okusa in lepodiseče, in celo leto visijo na — 107 — drevesih. Tudi sad, ki mu pravijo rajska ali paradiževa jabelka, dobiva se tu in je čudovit in slajši od cukra in medli. Ta sad visi na drevesih, kakor grozdje, veliko kakor na-ročni košek. Vino v sveti deželi je prav dobro in prijetno, posebno kar se ga prideluje okoli Betleliema; in v nekte-rih krajih spravljajo trikrat v letu poljske pridelke. Fig, granatovih jabelk, babilonskih citron, dateljnov, balzama, olja, medii in vsakoverstne vertne zelenjadi imajo obilo v sveti deželi. Tam raste najbolje žito, in nikjer nisem boljšega kruha jedel, kakor v Jeruzalemu. Koliko je tam divjih prešičev, zajcev, sem, divjih koz, jerebic, prepelic in rlruge enake zverine, to je skoraj neverjetno. Tam je tudi mnogo levov, medvedov in druzih zveri; kamel ali velblo-dov pa ie toliko, da sem jih jaz sam enkrat tri tisoč vkup pasti videl; tudi jo mnogo dromedarjev in samorogov. Naposled pravim, da ima ta dežela vseh dobrot sveto, in da v tej deželi res tečeta mleko in med." Tako piše zgorej omenjeni Brokard od obljubljene dežele. Ko pa pravi da v tej deželi tečeta mleko in med, kakor govor/ od nje tudi sveto pismo, moramo umdti, da je v deželi mnogo živali, ki jih ljudje redd, in pa dobri pašniki, tedaj tudi obilno mleka. Tudi bučel je veliko, takd da tudi po nostah med spravljajo in si delajo satovje, iz kterega se mnogokrat mea po tleh cedi, kakor pravi tudi sveto pismo: „Vse ljudstvo je prišlo v gozd, kjer je bil med po tleh." ') 4. Premišljuj, ali je obljubljena dežela še takd rodovitna, kakor je bila pred tremi tisoč leti. Da-si ravno v deželi gospodarijo Trnki, ki nemarno gledajo, da se mesto posipajo in hiše, in da ostajc zemlja pusta in neobdelana; vendar je dežela še dokaj rodovitna in tudi prijazna. To posnemamo iz besed očeta Ignacija Rheinfeldskcga, kapucina, ki je bil leto 1756 v sveti deželi, in od nje takd piše: „Po mojih mislih jo rodovitnost obljubljene dežele še v naših dneh bolj nadnatorna, kakor natorna; zakaj da-si ravno je ') 1. Kralj. 14, 25. — 108 — malo in slabo obdelana in neravna ter ima peščevnata in kamnita tla, malo lesd, in malo vode; vendar ima toliko krulia, sadja in pdrnate divjačine, da ne terpl nobenega pomanjkanja. Judovska dežela je bolj gorata in kamnita , ko druge dežele, ravnega polja ima malo; vendar ima obilo oljk in tert, ker so vsi hribi in gore polne vinogradov, ki so lepd podzidani, da je lepo gledati. Dve uri za Betlehemom je lepa, rodovitna dolina, vsa s tertami nasajena, ki nosijo vse polno lepih kot zlat<5 rumenih grozdov, dolgih po komolcu, ki imajo jagode pol persta dolge, tako sladke in prijetne, da se jih nismo mogli nasititi. Natergali smo si jih tedaj, da smo jih tudi seboj proč neBli. Menda so ogledovavci zemlje, ktere je bil Mojzes v deželo poslal, v tej dolini tisti veliki grozd utergali, ki sta ga dva moža na kolu nesla." ') „Samarija ima tudi dosti gor, pa ima tudi lepih vinogradov in rodovitnih dolin in vertov. Zatd ima dovolj pre-bivavcev, ker oranje in setev ne zahteva mnogo dela. Galileja je dokaj rodovitna in ima dosti žita in sadja, več lepih ravnin in nižili gor. Z eno besedo: cela dežela ima obilo divjačine, messl, kuretine in jajec, in vse je po ceni. Dober kup so tudi vse druge reči v tej deželi, posebno kar je za jed." Vse to in takd piše oče Ignacij, ki je deželo sam s svojimi očmi videl. Hočemo pa tudi slišati ,ykaj piše od nje Ferdinand Trojlo, imeniten gospod iz blezije, ki je bil leta 1668 v sveti deželi: „Obljubljcna dežela je šest in trideset milj dolga, in šestnajst široka. Nekdaj je bilo v njej štiri sto lepih bogatih in imenitnih mest; zdaj ima komaj tri ali štiri. Zrak {'e dokaj dober, in ne premerzel, ne prevroč. Po zimi malo tedaj sneg pade, in po letu se ne vd za oblake, ne za blisk in germenjc. Tu rastejo pavola, euker, cedri, limone, po-meranče, granatna jabelka, oljke, dateljni, gorŠica, lan, i. t. d. vsega obilo. Nahaja se tudi obilo vsakoverstne divjačine, jeleni, serne, zajci, jerebice in gerlice, ktere, kakor pri ') 4. Mojz. 13, 24. - 109 - nas lastovice, v hišah svoja gnjezda imajo. Tudi kopljejo vsakoverstne rude, železo, svinec in v nekterih krajih tudi zlatd in srebro."*) Iz teh popisovanj se vidi, da je sveta dežela zares obljubljena in prav rodovitna dežela še dandanašnji, ako-ravno nemarni Turki nič ne skerbč, da bi se obdelovala. Kar pa to deželo dela najbolj imenitno, je to: da so Kristus, Njegova Mati Marija Devica, sveti aposteljni in patriarhi ali očaki, in veliko družili svetnikov v tej deželi prebivali, in jo s svojo pričujočnostjo posvetili; tak<5 da je ni pedf zemlje v celi deželi, po kteri ne bi bili hodili svetniki. Zato je pač vredno obžalovanja in kervavih solz, da je pravični Bog nam kristijanom to sveto deželo zastran naših grehov vzel, in jo sovražnikom kristijanskega imena v roke dal. O najdobrotljiviši Jezus, ti pravi Jozve, in vodja vseh vernih, oh, pelji nas iz t6 doline solz v obljubljeno deželo Tvoje nebeške slave, da te tam-kej vekomaj častimo in hvalimo. Amen. Osino poglavje. Kristus pride iz Davidovega rodii. Pervi odstavek. Kako je prišla kraljeva palica, kraljestvo in oblast čez Izrael k Judovemu rodu. Beri to saj enkrat, da boš bolje nmel skrivnosti Kristusovega življenja. „Kraljeoa palica ne bo vzeta od Juda, in vojvoda ne od njegovega ledja, dokler ne pride tisti, ki ima poslan biti, in Njega čakajo narodi.'1 (1. Moji. 49, 10.) 1. Premišljuj, kako je Bog Davida iz Judovega rodd izvolil kralja Izraelcem. *) Allioli pravi: „Kavnine in doline so bile o času, ko je hebrejsko ljudstvo ie tod gospodarilo, podobne lepemu vertu, in večidel so bile gore do — 110 — Po J oz veto vi amerti so živeli Izraelci v obljubljeni deželi v vsej obilnosti; zato so kmalo Božje zapovedi pozabili, in so začeli moliti malike. Bog jih je pa sovražnikom v oblast dal, z vojsko in lakoto jih tepel. Takrat niso še imeli kralja, ampak le sodnike, ki so tri sto in petdeset let ljudstvo vladali. Potem so zahtevali od preroka Samuela, da naj jim postavi kralja. ') On tedaj jim je na Božje povelje za kralja izlu-al in pomazilil Savla.2) Ker seje pa Savel, ki je bil poprej pobožen in ponižen, za kralja postavljen napihnil, ni ubogal preroka in postal hudoben, zat6 je Bog Samuelu ukazal, naj Davida mazili Izraelcem za kralja. David je sveto živel in je pravično kraljeval; zatd mu je Bog dal srečo in blagoslov, da je vse svoje sovražnike premagal. 3) Po Davidovi smerti je bil kralj sin njegov, S a-lomon, najmodrejši vseh kraljev. Salomon je na Božje povelje sezidal lepi tempelj na gori Morija, prav na tistem mestu, kjer je David, ko ga je bil Bog zavoljo napuha kaznil s kugo, angelja s golim mečem v roki videl, in kjer je nekdaj Abraham hotel svojega sina Izaka zaklati Bogu v dar. Takrat namreč ni bilo še nič na gori Morija, ker mesto Jeruzalem ni bilo še veliko. Ta gora Morija se že od daleč vidi, kakor priča sv. pismo: „Abraham je vzdignil svoje oči, in je zagledal kraj od daleč." 4) Za časa kralja Davida je bila gora Morija še zunaj mesta, in na njej ni bilo druzega, ko ena hiša s skednjem, kar je pa David kupil. Na tej sveti gori je zidal Salomon tempelj, štiristo in osemdeset let po izhodu Izraelcev vi Egipta, celih sedem let, in je imel vsak dan sedemdeset tisoč ljudf, ki so bremena prenašali, in osemdeset verba obraSvcuc iu rodovitni', ker ao bile vse podzidanu iu zemlja ua nje na-iieacua, kar ao Se zdaj tu pa taui pozna. Verh tega jo bilo izraclski-inu ljudstvu tudi obljubljeno od Boga, da bodo iiueli vsega obilo, ako bodo zvesto deržali Božje zapovedi; iu zažuguno jim je bilo, da bo zemlja opu-stoSena, ako ne bodo Bogu pokorni. DaudanaSnji je zeiu\ja skoraj vsa v puičavo spremenjena; naj bi pa marljivo bila obdelana, zopet bi svojo rodovitnost pokazala.*' — Enako govore tudi novejši popotniki, ki ao to deželo obiakali. •)1. Kralj. 8,5. ") 1. Kralj. lO.poit. 3) 2. Knilj. S. post. *) 1. Moj*. 92,4. — 111 - tisoč, ki so kamenje lomili. Ta imenitni tempelj je bil šestdeset komolcev dolg, dvajset širok in sto in dvajset komolcev visok, in je bil tako lepd sezidan, da so ga imeli za čndo svetil. Zidovi so bili iz samega rezanega kamena in so bili od znotrej obloženi s cedro vini lesom, cedro vi les pa je bil ves pokrit z zlatimi ploščicami, ki so bile z zlatimi žreblji na les pribite. Se celo pod je bil z zlatom krit, tako da se je samo zlatd videlo, kamor se je pogledalo. ') Ko je bil tempelj dozidan, prenesli so skrinjo sprave s procesijo va-nj z gore Sion, tempelj je bil posvečen, in Salomon je dva in dvajset tisoč volov in sto in dvajset tisoč jagnjet za žgavne in mirne daritve daroval. Ljudstvo tudi je darovalo volov in ovnov brez števila, kakor priča sveto pismo. 4) Salomon je daroval tempeljnu tudi eno vso zlato mizo in deset visokih svečnikov iz čistega zlata; in zraven tega je napravil še zlatih in srehernili manjših in večih skledic, plošč, čaš, kadilnic in enakih posod in tempeljnu podaril več tisoč; ravno takd tudi duhovskih oblačil brez števila. Td svete posode, ki so bile silno dosti vredne, so bile pozneje v Babilon prenesene, po babilonski sužnosti pa zopet nazaj v Jeruzalem poslane. 2. Premišljuj, kako je deset rodov odpadlo od Davidove hiše in od Juda. Po Salomonovi smerti je kraljeval Roboam; ker je pa še bolj ljudstvo tlačil, ko Salomon, zatd je deset izraelskih rodov od njega odpadlo, in izvolili so si svojega lastnega kralja, Jeroboama. Roboamu sta ostala samo dva rodova zvesta, Juda in Benjamin. Tedaj sta bihi dva kralja čez Hebrejce noter do asirske in babilonske sužnosti. Eden se je klical judovski kralj, drugi pa izraelski. Izraelski kralji so bili vsi hudobni, in so ma-like molili. Pervi njih kralj Jeroboam je bil v začetku svojega kraljevanja na dveh koncih svojega kraljestva postavil dve zlati teleti in podložnim ukazal, da ju imajo na- *) 8. Krulj. G, ?2. «) 3. Kralj. 6. post. - 112 - mesti Boga moliti. ') Tako so ljudstvo in kralji ostali mali-kovavci Čez dve sto let, in so s tem Boga hudo žalili. Judovski kralji sploh niso bili tako hudobni, vendar so tudi nekteri izmed njih malike molili in mnogo hudobij storili. Bog 1"im je svoje svete preroke pošiljal, da so jih svarili, k po-tori opominjali in pa oznanjevali prihod odrcšenika, ki je bil že zdavno vsem očakom obljubljen, in od kterega sta tudi Mojzes in David prerokovala. Mnogokrat pa so kralji in ljudstvo preroke zaničevali, preganjali in še celd nektere tudi umorili. Ker Bog ni hotel dalje potcrpljenja imeti, zgodilo se je v sedem sto in tridesetem letu potem, ko so bili Izraelci v obljubljeno deželo prišli, daje Salmanasar, asirski kralj, z veliko močjd prišel v izraelsko deželo; on jo je vso opu-stofiil, kraljevo stolno mesto Samarijo tri leta obsedal, kralja Ozeja vjel, in z ljudstvom vred na Asirsko v sužnost peljal, v mesto Ninive, sto in tri in šestdeset milj od Samarije proč proti severo-vzhodu. ^ Iz mesta Ninive jih je nekaj poslal v mesto Rages, sto m osemdeset milj od Ninive; tako so bili tedaj nekteri Izraelci čez tri sto in petdeset milj daleč od svoje domovine. Tako so bili deseteri rodovi izraelski v sužnost odpeljani, in niso nikoli več vkup prišli, da bi se bili v svojo domovino vernili, ampak so v večni sužnosti ostali. Da ne bi pa Samarija ostala ljudi prazna, poslal je kralj Salmanasar druge ljudi iz Asirskega v Samarijo, da bi zemljo obdelovali. Bog pa jim je levov poslal, ki so te malikovavce morili. Ko je kralj to zvedel, poslal jim je duhovnikov izmed sužnih Izraelcev, da so ljntlstvo poduče-vali v Božji postavi. Tako so tedaj Samariiani nekaj se deržali Mojzesove postave, in vendar tudi svoje malike častili. Zatd so pa Judje Samarijane sovražili in za krivo-verce imeli. 3. PremiSljuj, kakd so bili tudi Judje, to je, roda Juda in Benjamin, v babilonsko sužnost odpeljani. V obljubljeni deželi sta bila samo še dva roda, Juda ') 3. Kralj 13. post. «) 4. Kralj. 17. post. ») 4. Kralj. 17. post. — 113 — in Benjamin s svojim kraljem iz Davidove hiše. Ti so služili nekaj Bogu, nekaj pa malikom. Ko je bil njih kralj malikovavec, zidal je oltarje malikom, in je silil ljudstvo malikovati. Ko je bil kralj pobožen, podiral je malikovav-ske tempeljne in oltaije, in je ljudstvo zopet k pravi veri spreobernil. To spreminjanje vere je terpelo od časov Salomonovih do babilonske sužnosti celih štiri sto let. Ker e pa o poslednjih letih hudobija zmerom bolj rasla, zato ,e sklenil Bog, da je prišel kralj Nabuhodonosor, kteri , e tako dolgo mesto Jeruzalem obBedal, da se je zavoljo akote vdalo. Kralj Sedecija je skrivaj ušel, ali vjeli so ga pri Jerihu in pred Nabuhodonosorja pripeljali. Ta pa mu je dal najpred vse otroke poklati in potem je ukazal kralju oči izdreti, ga v železje vkovati in tako vklenjenega v Babilon peljati. ^ Tako je Sedecija po Jeremijevem prerokovanji ') v Babilon prišel in vendar ni videl Babilona, kakor mu je bil prerokoval Ecehijel prerok. 3) Nabuhodonosor je rekel tudi Božji tempelj, kraljevo stanovališče in celo mesto požgati, mestno zidove podreti in ljudstvo v Babilon prepeljati : kar se je zgodilo sto tri in trideset let po tem, - ko so bili deseteri izraelski rodovi na Asirsko odpeljani. Mesto Babilon je bilo na Kaldejskem, sto in sedemdeset milj od Jeruzalema proti solnčneinu vzhodu, in je bilo poglavitno mesto Kaldejskega, ki se je poprej dežela Senaar klicalo, kjer je bil babilonski stolp zidan. Mesto Babilon je bilo tak. pc*. 6, !».) 1. premišljuj, da je bilo Marijino rojstvo gotovo bolj polno milosti in čudežev, ko rojstvo sv. Janeza Kerstnika, akt »ravno nam niso znani. Zatd pripoveduje staro izročilo od svete Ane takd-le: Ko so imeli deveteri mesci po Marijinem spočetji steči, rekla je sveta Ana svetemu Joahimu: Ljubi moj mož! čas dolgo zaželenega rojstva je blizo, da bova ljubo dete, ki ga je nama Bog dal. s svojimi očmi videla. Pojdi tedaj k moji sestri in k mojim prijateljicam, da bodo pri mojem porodu. Jaz nočem imeti družili, kakor same svete žene, ki so vredne, gledati to sveto dete. Tedaj je šel sveti Joa-liim v mesto Sefor k Ismeriji, sestri svete Anq,, in jo prosil , naj pride in Ani pri porodu pomaga. Sel je tudi v mesto Juda k sveti Elizabeti, hčeri svete Ismerije, kakor — 151 — tudi k sveti Emui, sestri svete Elizabete, ker je dobro poznal njeno sveto življenje. Td so prišle k sveti Ani, in ko so v njeno spavnico stopile, bile so polne veselja, kakor da bi bile v zemeljskem raji. Sveta Ana jim reče: Veselite se z menoj, preljubeznjive moje prijateljice! ker je dobrot-ljivi Bog mene, svojo nevredno služabnico, vredno storil, da sem mati svetega deteta. Ko se je tedaj presrečna ura poroda bližala in je sv. Ana silno veliko sladkost v sercu čutila, pokleknila je z ženami, in je dober del noči v molitvi ostala. In zgodil se je, ko je jutranja zarja vstajala, velik čudež: stanica namreč je bila na enkrat takd razsvetljena, kakor da bi bilo novo solnce vstalo. In sveta Ana jo bila od take svetlobe obdana, da ni mogel nobeden va-njo gledati. Svete tri žene, ki so bile pričujoče, so se tega prestrašile, na kolena padle in si niso upale svojili očf povzdigniti. Med tem je sveta Ana 'porodila, vsa od svetlobe obdana, brez vseh bolečin, in jc svetu dala že Adamu in Evi obljubljeno Devico, po kteri sta hrepenela nebo in zemlja. Takd tedaj je pognala ta žlahtna Devica, enaka lepo dišeči rožici brez ternja, in se jc takd prijazno pokazala, kakor lepa jutranja zarja, s prelepo svetlobo vse svetosti obdana; in je prinesla s tem svojim pervim vhodom na svet celemu svetu zveličanje, mir, milost in blagoslov. Ona je bila najžlahtnejša, najsvetejša duša izmed vseh, kar jih je Bog vstvaril. Z nebeškim veseljem je napolnil pobožne žene in svete angelje njen pogled, in že zdaj so jo častili, kot svojo Gospd in Kraljico, ktera je imela po večni Božji naredbi poroditi njih kralja in večnega vladarja. Zatd so peli sveti angelji: „Castimo Boga in veselimo se, ker se je rodila danes kraljica nebes, vladarica svetil, tolažnica žalostnih in prihodnja Mati Zveličarjeva. Prepevajmo tedaj, in radujino se: Marija, naša kraljica, se je rodila. Ne žalujte več, vd nebesa in ti zemlja! ker s tem rojstvom vama je veselje došlo od večnega Bogii, Aleluja! — Polni veselja so hiteli angelji doli v predpekel, da so svetim očakom in pravičnim veselo oznanilo prinesli, da se z rojstvom Odrešenikove Matere bliža čas njih odrešenja. — 152 — 2. Premialjuj veselje svetih staršev in prijateljic nad Marijinim rojstvom. Tu se je spolnila Davidova prerokba: „LuČ se je pokazala pravičnim, in veselje njim, ki so ravnega serca." ') Pridi tedaj, pobožni kristijan! in glej, s kako pobožnostjo in s kakim spoštovanjem so sveta Ana in žene, ki so bile pri njej, novorojeno devico v roke vzele. Zgorei omenjeno staro sporočilo od svete Ane pravi, da je bila ta sveta družba od nebeške svetlobe in angeljskega petja s tolikim veseljem napolnjena, da so stale dolgo vse zamaknjene. Ko je pa sveto Ano detetovo jokanje iz zamaknjenja zbudilo, pokleknila je pred-nj in z veliko ponižnostjo govorila: „PočeŠčena mi bodi, preljuba moja hči! ti veselje in tolažba mojega serca: v imenu vseh ljudi te pozdravljam, in v imenu vseh angeljev te častim!" In koj jo je z velikim spoštovanjem vzdignila, povila in položila v mehko pripravljeno posteljco. Kedar so se tudi svete žene iz svojega zamaknjenja zopet zavedele, in jim je sveta Ana svojo ljubo hčerico kazala — oh, tu ni izreči, kako so se veselile pri pogledu tega prijaznega deteta. 3. Premišljuj pa, kakd se je sveti Joahim bolj, kakor sveti Zaharija pri rojstvu svetega Janeza, Kristusovega predhodnika, v Bogu veselil pri Marijinem rojstvu. Ko so svete žene svetemu Joaliimu veselo novico prinesle in ga klicale, naj v stanico pride, tu je prišel, in je pervikrat videl svojo ljubo hčerico. On je z veliko ponižnostjo na svoja kolena padel in počastil sveto dete z naj-veČim spoštovanjem, in ves napolnjen z nebeško sladkostjo vstal, vzel dete v svoje svete roke, ga serčno poljubil, in napolnjen s svetim Duhom, je začel Boga hvaliti, bolj kakor sveti Zaharija pri Janezovem rojstvu, ter jedjal: „Hva-ljen bodi Gospod, Bog Izraelcev, ker je svoje ljudstvo obiskal in odrešil." Zato veselite se v6, nebesa in hvalite z menoj ljubega Boga za njegovo milost in usmiljenje! 4. Premišljuj, kakd je bilo Marijino rojstvo strašno peklu, namreč hudobnim duhovom. J) P». 96, 11. - 153 — Isto sporočilo od svete Ane pravi tudi, da tisto uro, ko se je Marija rodila, slišalo se je strašno tuljenje hudičev v vseh obsedenih. Ko je Btari sveti Simeon enega teh hudičev zarotil, naj mu povč, zakaj v vseh obsedenih hudiči tako strašno tulijo in ljudi strašijo, mu je odgovoril: „Ta dan se je dete rodilo, nad čegar rojstvom se veselč angelji v nebesih; mi pa ne moremo vedeti, kdko je to dete, ampak samo to vemo, da mora to dete Bogu dokaj dopadljivo biti, ker zavoljo njega strašno terpimo, in smo prisiljeni telesa obsedenih popustiti in v pekel se podati"; kar se je tudi zgodilo. Sporočilo namreč pravi, da po dolgem tuljenji je bilo ta dan dve sto in petnajst obsedenih po Marijinih zaslugah od hudih duhov oprostenih. Ali svete žene, ki so bile že nekaj dni pri sveti Ani ostale in veliko veselje ž njenim svetim detetom imele, hotele so nazadnje slovd vzeti. Zato so še enkrat pred zi-heljo svete Device na svoja kolena padle, prelivale solze veselja, in po storjeni molitvi je vzela vsaka še enkrat sveto dete v svoje roke, ga na svoje serce pritisnila in priserčno poljubila. Njena serca so bila vsa od ljubezni Božje ranjena, in razšle so se dokaj potolažene. Domd so pravile svojim možem velike čudeže, ki so se godili pri Marijinem rojstvu; česar so se neizrečeno veselih, ter Božje usmiljenje iz serca častili in hvalili. K časti Marijinega spočetja. ČeŠčena si Marija, najsrečnejša hči svetih staršev, Joahima in Ane! polna milosti in svetosti, polna urna in modrosti koj pri svojem rojstvu. Gospod je, in je bil vselej s Teboj s svojo močj6, dobroto in veličastjo. Ti si blagoslovljena med ženami kot najčistejša Devica in najljubeznjiviša Mati. In blagoslovljen je sad Tvojega telesa, Jezus Kristus, Tvoj preljubeznjivi Sin. Sveta Marija Mati Božja! prosi Njega po svojem svetem in radostnem rojstvu; prosi — 154 — s svojimi svetimi starši, Joahimom in Ano; prosi po vseh svojih materinih službah ljubezni in zvestobi; prosi po Jezusovih neskončnih zaslugah za nas uboge grešnike, sedaj v naših potrebah, in na našo smertno uro, ktera razloči nad našo večnostjo. Amen. Drugi odstavek. Marijino rojstvo razveseljive nebesa in zenico. Naj se bere na rojstvo Marije ali pa med osmino. »Glej, lepa si, prijateljica moja! glej lepa si, tvoje oSi so golobje oti." (Vis. pes. 1, 14.) 1. Premišljuj, kakd je Marijino rojstvo nebesa razveselilo. Cerkev poje danes v svojih molitvah tak6-le: »Resnično, ta dan je rojstni dan prečiste Device Marije; s ser-cem in ustmi tedaj prepevamo hvalo Kristusu v tem svetem praznovanji rojstva presvetc Matere Božje Marije. Tvojo rojstvo, o Mati Božja! je veselo oznanilo vsenm svetu." S temi in enakimi besedami hoče katoliška cerkev nas vse k duhovnemu veselju in pobožnosti opominjati. Sama Mati Božja pa je sveti Brigiti govorila: „V resnici ti povem, moja hči! moje rojstvo je bil začetek pravega veselja. Presveta Trojica namreč je imela nad mojim rojstvom tako dopadenje, da so se iz obilnosti tega dopadenja nebesa in zemlja in vse stvar/ veselile, da-si ravno niso vedele, ne spoznale, od kod jim to veselje dohaja". Bog je govoril resveti Devici: „Lepa si, moja prijateljica, lju-cznjiva in prijazna, kakor Jeruzalem, strašna (hudobnim duhovom) kakor zverstene vojskine trumo." ') Razveselili so se nad rojstvom Matere Božje angelji v nebesih, in obhajali so tak praznik, kakor nikoli poprej. Oni so livalili in častili Boga z enim glasom in v največi radosti, in so govorili: »Veselimo se, ker je na zemlji se ') Vis. pos. 6, 3. — 155 — rodila velika in posebna prijateljica Božja, po kteri se v nebesih in na zemlji pravi mir ponovf, in naša prazna mesta se zopet izpolnijo." Angelji so hrepeneli željno po tem rojstvu, kakor spoznamo iz angeljevin besedi k sveti Brigiti, ko pravi: „0, kako jasno je zasvetila izhajajoča jutema zarija iz telesa svete Ane; njeno vstajenje so želeli videti angelji in ljudje! Dobri angelji so namreč želeli, da bi ta zarija na svetu vstala, ker so vedeli, da bo Bog po tej jutemi zariji velikost svoje ljubezni bolj očitno pokazal, in da bodo pobožni ljudjd po dobrih delili rodovitniši, in v dobrem stanovitniSi." Zatd so se razveselile danes vse trume svetih angeljev, ker se je danes njih želja spolnila. 2. Premišljuj, kakd je Marijino rojstvo zemljo razveselilo. Razveselili so se vsi prijatelji Božji na zemlji, kterim je Bog ta dan posebno veselje v serce vlil. Sveta Brigita od tega takd govori: ,,Prijatelji Božji, ki so dolgo upali, govorili so po Božjem vdihnjenji: čemu dalje žalovati ? Mar se raji veselimo, ker se je Ona rodila, ktera bo porodila Sina, ki bo našo temo razsvetlil in naše želje izpolnil." Takd so govorile ne samo svete žene, ki so bile pri Marijinem rojstvu v pričo, ampak tudi drugi pobožni ljndjd, kakor: sveti Simeon, stara Ana v tempeljnu, in vsi pobožni prijatelji Božji, kterim je Bog s posebnim veseljem serce napolnit. Bog je vso žalost jim od serca vzel in je njih dušo napolnil z nebeško tolažbo. 3. Premišljuj, da se v nebesih vsako leto vesel praznik zavoljo Marijinega rojstva obhaja, kakor se vidi v sledeči prigodbi: V sedmem stoletji je živel pobožen duhovnik, ki se je il Palestine na ciperski otok prepeljal in ondi kot pnš-čavnik živel. On je slišal vsako leto osmi dan septembra o jutranji zariji tako lepo angeljsko godbo, da se je prevelikega veselja ves zamaknil. Zato je Boga silno prosil, naj mu razodene, zakaj sliši vselej le ta dan, in sicer nikoli, to nebeško godbo. Tedaj se mu angelj prikaže, in mu pravi: „ Vzrok, da osmi dan septembra nebeško veselo petje — 156 — Blišiš, je ta-le: ker Be je ta dan nebeška kraljica rodila; zatd obhajajo vse angeljske verste ta dan poseben vesel Eraznik, in hvalijo Boga za to milosti polno rojstvo. Zatd oče Bog, da imaš ti to oznaniti, aa bodo ljudjd na zemlji z angelji v nebesih Marijin rojstni dan z veseljem obhajali." Ko je to pred papeža prišlo, iskali bo v starih bukvah, in našli bo, da je bila Marija ta dan rojena; tedaj je bilo zapovedano, da se ima ta praznik po celem svetu obhajati. Iz tega vidimo, da zveličani v nebesih vsako leto veseli praznik Marijinega rojstva obhajajo. Zatd imamo posnemati angeljske verste in nebeščane, in ta dan z vso mo- SoČno pobožnostjo praznovati, ker vse molitve, ki jih ta an opravljamo, Materi Božji dokaj dopadejo; kakor je to sveta Jedert sama s svojimi očmi videla. Ko so namreč njene duhovne sestre ta praznik s posebno pobožnostjo obhajale , videla je ona pred vsako osebo angelja stati, ki je prav lepo vejo v roki deržal. Na teh vejah bo bile mno-goverstne lepd dišeče cvetice in sladko sadje, kakor je vsaka z večo ali z manjo pobožnostjo molila. Ko je bila služba Božja končana, je vsak angelj z neizrečenim veseljem svojo cvetočo vejo v nebesa nesel, in položil okoli zlatega prestola, na kterem je prečista Devica sedela, kar jej je dokaj dopadlo, takd da je obljubila, da hoče po svoji materni darežljivosti to čast poplačati. Tu je s svojega trona vstala, in z velikim spoštovanjem pred sveto Trojico sto- Sila, ter prosila, naj po svoji vsegamogočnosti, modrosti in obroti tem devicam njih zvesto službo poplača; sveta Trojica je to prošnjo milostivo sprejela, in podelila vsem tistim devicam nebeški blagoslov. _ Sveti škof German je imel navado, osmi dan septembra k Materi Božji Mariji takd-le moliti: „0 presveta Devica! prosi danes za mir s vet za edinost sere, in našim dušam za Božjo milost in usmiljenje, po Jezusu Kristusu. Amen." 4. Kar zadeva dan Marijinega rojstva, mčnijo bogo-slovci, da je bila tisti dan sobota. Ker je namreč Bog soboto posvetil, in ta dan počival; tedaj je hotel tudi ta dan svoji Materi posvetiti. Sv. Peter Damijan pravi: „Ni ga boljšega mesta za počitek, kakor — 157 — Marijino serce, v ktero je Bog vse veselje položil." — Kar uro zadeva, bilo je zjutraj zarano, ko je ravno prijazna jutranja zaija se prikazovala. Zatd poje cerkev tiste besede iz visoke pesmi: „Kdo je ona, ki pride kakor izhajajoča za-rija, lepa kakor luna, izvoljena kakor solnce?" S tem hoče katoliška cerkev nas opominjati, naj ta imenitni praznik z vso mogočo pobožnostjo in s svetim veseljem obhajamo, ker med drugim od današnjega praznika še tako le govori: „Obhajajmo z veseljem rojstni dan Marije Device, da bo Ona za nas Boga prosila." Molitev. 1. Tvoje rojstvo, o sveta Božja Porodnica! je celemu svetu veselje oznanilo; ker iz Tebe je vstalo Solnce pravice, Kristus, naš Bog, kteri je prekletstvo odvzel in blagoslov prinesel, smert osramotil in nam večno življenje daroval. Mi Te prosimo, o Gospod! podali svojim služabnikom dar nebeških milosti, da, kakor je bilo rojstvo presvete Device začetek našega zveličanja, tako vsakoletno praznovanje tega njenega rojstva Tvojo v nas milost in mir pomnoži. Amen. 2. O Gospod, večni Bog! mi Te prosimo, do-ddli nam svojim služabnikom vedno zdravje duše in telesa, zato da bomo po mogočni prošnji vselej Device Marije, sedanje žalosti rešeni, večno veselje vživati mogli, po Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Amen. 3. O presveta Devica Marija! jaz v duhu pred Tebe pokleknem, in Te prosim po Tvojem svetem rojstvu, ne zapusti me na mojo smertno uro. Oh, okrepčaj in tolaži me, da v vaji svete ljubezni, po-terpežljivosti in druzih čednosti svetu odmeijem, in začnem z Bogom živeti v srečni večnosti. Amen. — 168 — Hvaljen bodi Jezus z Marijo vred vekomaj. Amen. Tretji odstavek. Ime Marija. Naj se bere posebno na praznik Imena Marijinega. „In Devici je bilo ime Marija." (Luk. 1, 27.) 1. Premišljuj, kdo je prečisti Devici dal to imč. To častitljivo in skrivnosti polno ime je Bog sam po svojem angelji razodel ljudčm. Dali so pa to sveto ime preljubeznjivi Devici ne pri njenem rojstvu, ampak dva in dvajseti dan septembra; ker je bila navada pri Judih, da so dečkom osem dni po rojstvu, punčikam pa štirinajst dni po rojstvu z veliko slovesnostjo imena dajali. 2. Premišljuj, kakd častitljivo in sveto je ime Marija. To moremo spoznati iz tega, ker je po imenu Jezus ime Marija najmogočnejše, najsladkejše v nebesih in na zemlji. In kakor ima ime Jezus pet skrivnosti polnih čerk, takrf ima tudi im<5 Mar i a*) pet skrivnostnih čerk in pomenih. Ime Maria namreč pomeni morsko zvezdo, vdrugič grenko morje, tretjič Gr o s p <5, četertič Itaz-svetovavko, in petič Učiteljico. Od pervega pomenu govori sveti Bernard takd-le: „Im<5 Marija pomeni morsko zvozdo, kar se Devici Mariji prav dobro prilega. Kakor namreč zvezda s tem nič ne zguhi, da svetlobo od sebe daje: tako tudi Ona ni svojega devištva zgubila, ko jc Kristusa spočela in rodila. Ona je imenitna zvezda, ktera iz Jakoba vstaja, iu s svojo lučjo ves svet razveseljuje. Ona je zvezda, ktera s svojo svetlobo serea ogreva, čednosti krepi, pregrehe po-končuje. Oj ti, kdorkoli si na morji tega svetil od viharnih vidov sem ter tje metdn, oberni svoje oči k tej svetli zvezdi, in kliči jo na pomoč. Kcdar vstajajo vetrovi skušnjav, ke-dar te bridkosti napadajo; poglej na to zvezdo, kliei Ma- *) Tako sc pisn to imf< v vseli jedkih, samo Slovenci mil pristavljamo navadno Se j iu pišemo Marija. — 159 — rijo. Kedar si v skerbi zavoljo svojih grehov, in se bojiš sodbe, in se treseš iz strahd pred peklom, ter začenjaš po- Sezovati se v brezden malodnšnosti: poglej to zvezdo, kliči arijo. V vseh nevarnostih, v vseh stiskah, v vseh potrebah misli na Marijo, kliči Marijo. Ne pusti tega imena iz svojega serca, in vedno bodi to imd v tvojdi ustih." Ali niso to tolažbe polne besede svetega cerkvenega učenika Bernarda, ktere pač vsem obupnim grešnikom tolažbo v serce vlivajo, in vsem žalostnim sercem serčnost dajejo? 3. Premišljuj, kako mogočno je za imenom Jezus ime Marija. Kakor je večni Oče nebeški imenu Jezus tako moč dal, da se pred njim priklanjajo vsa kolena in da morajo bežati vsi peklenski duhovi; tako je tudi imenu Marija tako moč dal, da ga častu dobri angelji in da se ga bojijo peklenski duhovi. To je Marija sama sveti Brigiti s temi besedami razodela: ...Moj Sin je moje ime takd častil, da se sveti angelji, kedar ga slišijo, iz serca veseld in Boga hvalijo , da je po meni svetu takd velike milosti skazal. Tudi uboge duše v vicah, kcdar slišijo moje imd, se razveselijo; kakor se namreč bolnik v postelji veseli, kedar sliši tola-živno besedo. Kedar pravičen človek moje ime s pobož-nostjo izgovori, približajo se mu angelji in se veselijo zavoljo milosti, ki jih s tem dobi. Kedar pa hudiči moje imd slišijo, popuste koj dušo, kakor ropna tica, ki je ubogo tičieo vlovila m krik sliši, tičico iz krempljev spusti. Ako pa vidi, da se nič ne zgodi, zgrabi koj zopet svoj rop. Takd popustd tudi hudiči, ko slišijo moje imd, dušo iz stralui; če pa se duša ne poboljša, hitijo zopet k duši nazaj, kakor hitra pšica. Tudi ni nobeden tako merzel v ljubezni Božji, če moje imd kliče z mislijo, da noče več v svoj greh se verniti, da ne bi koj sovražni duh ga zapustil, in se več ne vernil: samo pa, da ne pade več nazaj v smertni greh." — O tolaživne besede! zatd o ljubeznivi Bog! Te hvalimo in častimo, da si temu svetemu imenu toliko moč podelil. Daj nam ga vselej vredno Častiti, in pobožno izgovarjati! Amen. — 160 — Molitev. 1. O najdobrotljiviša Devica Marija! jaz ubogi grešnik Te kličem in prosim po Tvojem svetem imenu: Ker pomeni Tvoje ime Morska zvezda: vodi in pelji me na nevarnem morji tega sveta. Ker Tvoje ime se pravi Razsvetljivka: razsvetljuj in tiči me spoznati in spohiovati voljo Tvojega Sina. Ker se pravi Tvoje ime Gospa in Vladarica: bodi Ti moja Gospd in ukazuj mi, in daj, da bom večno Tvoj. 2. Tvoje imd, o Marija! je tolaživno, sladko, radostno ime; tolaži grešnike, krepi pobožne in razveseljuje angelje. Zatd Te prosim, o dobrotljiva, o krotka, o sladka Devica! po Tvojem sladkem in mogočnem imenu; bodi moje pribežališče in moja tola-živka v križu in terpljenji, moje upanje in moja pomočnica o vseh potrebah, in poslednjič z močj(5 svojega presvetega imena in z močjd presladkega imena Jezus odženi vse hudobne duliove, reši me vsega zlega, razveseljuj me v večnem življenji. 3. O najsvetejša Mati in devica! tako Te hočem klicati in prositi, kolikorkrat bom angeljsko češčeuje molil, ali Tvoje sveto ime izgovoril: Hvaljen bodi .lezus z Marijo vred! zatd da je to vajino ime vselej v mojih ustih in v mojem sercu. Amen. Četorti odstavek. Otročja leta Marijo Device. Beri to premišljevanje na praznik svete Ane, in svetega Joahima, da izprosiš od Boga milost bogaboječe izreje svojih otrok. „Zarotim vas, Mere jeruzalemske! ne zbujajte in ne dramite ljube, dokler sama note." (Vi«. pc». 8, 4.) Premišljuj čndapolna in sveta otročja leta Marije Device. Kristusovo življenje in smert v premišljevanjih in molitvah. -»oogoo«- Poleg GaŠparja Erharda ' % sa Slovence predelal Štefan Kociančič, profesor bogoslovja v Gorici. Na svetlo dala družba sv. Mohora. II. snopič. - 161 - Soj ko se je Marija sama sebe zavedela, spoznala je že tudi svoj lastni nič in neskončno milost svojega Stvarnika, kteri jo je vstvaril, razsvetlil in z največimi darmf Bvoje milosti obogatil. Stermčla je nad svojim biljem, ter je neprestano hvalila in molila Boga; še malo dete sodelovala je z neizrečenimi milostmi, ki je je od Boga prejela; in vadila se je že v pervih trenutkih svojega življenja v vseh krepostih največin svetnikov in to dokaj popolnoma. Tudi ko je spala, je njena presveta duša djanje ljubezni in drugih čednosti dalje obujala. ') Sveta Mehtilda je enkrat Marijo Devico vprašala: V kteri čednosti se je najprej v svoji pervi mladosti vadila? In Marija jej je odgovorila: V ponižnosti, v pokorščini in v ljubezni. Zatd veljd od Nje to, kar pravi sveto pismo: „Veliko hčer" to je , izvoljenih Božjih ,je nabralo mnogo bogastva", duhovnih milosti in zaslug; „ti pa si vse presegla." s) In temu se ni čuditi: ker vsi drugi in vse druge so podložniki, ti pa Bi Gospd in Kraljica; služabniki so in služabnice, ti pa si častitljiva Mati Božja, ki si v vsem djanji in nehanji, v spanji in v bdenji itd. Bogu dopadla, in v vsem in z vsim zaslug si nabirala. 2. Premišljuj, kakd so starši Marijo Devico odgo-jevali. Noben otrok ni bil nikoli s toliko ljubeznijo in skerbjd varvan, rejen in odgojevan, kakor Marija Devica. Lehko verjamemo, da jc sveta Ana svojo hčerko kmalo nesla na goro Karmel, in je tam v kapeli, ktero je bil prerok Elija Njej v čast sezidal, Bogu darovala. O kitko veselje je pač občutila sv. Ana v svqjem sercu, ko je Odrešenikovo Mater v svojem naročji imela, ktero je sveti Elija devetsto let poprej v predpodobi videl ter njej v čast kapelo postavil in svoj red vstanovil! O kakd srečno se je štela, da zdaj s svojimi očmi gleda, da je njo rodila, po kteri so ti pobožni očetje zmerom hrepeneli! Gotovo bi jim bila sveta Ana rekla, daje nje hči Odrešenikova mati, pa njena ponižnost jej ni dala tega reči. ') Vi., pes. 5. 2. «) Prig. 31, 29. KriitnioTn življenje in imert. 11 - 162 — Kdo bo pa popisal, s koliko pobožnostjo, ljubeznijo, ponižnostjo in svetim namenom je sveta Ana svoji ljubi nčerici služila in stregla! Kar je le mogla Mariji storiti, delalo jej je veselje, in noben trud, ki ga je ž njo imela, jej ni bil težaven. Ona se ni mogla nikoli nasititi, gledati jo; ker je bilo njeno serce vselej z nebeško sladkostjo napolnjeno, kedar koli jo je pogledala. Kedar je izgovorila njeno sladko imd, čutila je novo radost; in kedar koli jo je dojila, Čutila je neko nebeško slast na duši in na telesu. Ko je v naročji jo imela in premišljevala, kdo je to dete, se je od samega veselja zjokala. Ko je dete spalo, pokleknila je sveta Ana večkrat zraven zibeli, Devičico zaljubljeno gledala, pa svoje roke sklenila in govorila: Je-li res to tista devica, ki je bila v tolikih predpodohali oznanjena, od prerokov prerokovana, od očakov izprošena, od angeljev zaželena in od Boga samega za Mater Izveličarjevo izvoljena? Ima li to biti tista žena, čegar seme ima potreti kači glavo, in vzeti vso moč satanu? Bo li ta res Noetova barka, v kteri se imajo vsi rešiti vesoljnega potopa grehov? Bo li ta Mojzesov germ, kterega ne bo osmodu noben ogenj poželjivosti? Ima li ta postati Aronova palica, ki bo po Božji vsegamogočnosti cvetela in sml odrešenja rodila? Ima li ona postati skrinja sprave, v kteri se bo nebeški kruh hranil? Bo li ta res tron milosti, kjer bodo vsi grešniki milost dobili? In ima ona biti pravi Salomonov tempelj, kterega si je sam Bog izbral za svoje prebivališče? Ima biti ona Jakobova lestvica, po kteri bo vsem mogoče v nebesa priti? Tedaj ta je tista presrečna devica, ki ima biti kraljica nebes, gospsi celega svetd, pribežališče grešnikov, in Mati svojega Stvarnika? O presveto Dete! o češčena Devica, v kteri bo Itog toliko čudežev storil! O, kako srečna mati sem jaz, ki sem bila od Boga izvoljena, zatd da sem takd dete spočela, porodila, in da ga redim! Glej, o Gospod! jaz darujem svojo dušo in svoje telo v službo temu tvojemu otroku, in rada boni vse svoje sile napenjala, da ga prav in spodobno izredim. — Take in enake misli G sveta Ana večkrat imela, ko je pred Marijino zibeljo ečala. - 163 - Pa tudi starikasti oče Joahim je imel s tem detetom veliko veaelje. Večkrat je je vzel v svoje naročje, božkal je je prijazno, in si je k svojemu sercu pritiskal. V tem vsem je čutil tako veselje in tako sladkost, kakorsne ne more noben jezik popisati. Kedar je le pogledal svojo hčerko, zagorela je vnovič Se bolj Božja ljubezen v njegovem sercu; in kedar se mu je Marna nasmehljevala, napolnilo se je njegovo serce z novo radostjo. Tedaj je spoznal, in moral je reči: „Z njo vred mi je doslo vse dobro, slave brez mere po njenih rokah." ') In večkrat se je pogovarjal z Ano od ten velikih milosti Božjih, in jo opominjal, Boga hvaliti in prositi, naj za ljubo vzame njihovo dobro voljo, ker se čutita preslaba, po vrednosti mu hvalo dajati. 3. Premišljuj, kako so se pobožni starši veselili, ko je začela Marija perve besede izgovarjati, sama hodili itd. Ker že navadni starši toliko veselja imajo s svojimi malimi otroki, kolikanj več veselja so sveti Marijini starši imeli s presveto hčerko, ktera je bila že v svojih otročjih letih polna svetega Duha? O koliko veselje sta občutila, ko je mala Marija svoje ročice sklepala in z vso pobožnostjo molila! Pazila sta na vse Njene besede, in na vsako Njeno gibanje, in nič otroškega nista našla nad njo, ampak vse je bilo Čedno in pošteno, polna je bila kreposti. Zapazila sta, da vse, kar govori, je modro in priča od ljubezni do Boga in od dobrotljivosti Njene. Zatd sta jej rekla, naj za nju Boga prosi, kar je pokorna hčerka tudi zvesto spolnovala. Spoznala sta očitno, da sveti Duh v Njej prebiva in jo vodi k vsemu, kar je po Božji volji. Tak vsa sveta, vsa Čista, vsa čedni kor je Božja ljubezen boljša, kakor natorna; toliko boljša in veča je bila Marijina ljubezen do svetega Jožefa, kakor ljubezen zakonskih žen do svojih mož. Pa tudi ljubezen svetega Jožefa do Marije je močno presegala vso zakonsko ljubezen mož do svojih žen. On je namreč s čisto ljubeznijo iz celega svojega serca ljubil tisto, od ktere je bil tako serčno ljubljen, in je toliko duhovnih dobrot prejemal. Ker je Marijina lepota, vse ljudi, ') 2. Kralj. 8, 11. pomešana; Marijina ljubezen - 192 — ki so jo pogledali, s sveto ljubeznijo napolnjevala: kako je Se le množila se Jožefova ljubezen do nje, ki jo je vsak dan videl! Vsak dan se je ž njo prijazno pogovaijal, in VBak dan se je čista ljubezen do nje v njegovem svetem sercu bolj vnemala. Zatd ni nikoli noben človek druzega takd ljubil, kakor Marija Jožefa in Jožef Marijo. In nikoli niste dve serci toliko veselja in radosti eno od druzega dobivali, kakor te dve najčistejši serci. Takd mirno sfci vkupaj živela, da ni nikoli eden drugega jezno pogledal, nikoli eden drugemu žal besede rekel. Molitev. Hvaljeni naj bodo Jezus, Marija in Jožef v svoji nebeški slavi in večni lepoti! Amen. C) Marija, najlepša med vsemi Devicami in ženami ! prosi za-me slepega in revnega, da bom Tvojo lepoto v nebeški slavi enkrat gledati mogel. O Marija, najsvetejša Devica! prosi za me ubozega in revnega, da obogatim na čednostih in zaslugah, po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Trinajsto poglavje. Od prihoda Kristusovega in od včlovečenja Božjega. Pervi odstavek. Želje starih svetih očakov na zemlji in v predpeklu po Kristusovem prihodu. Bero naj se v adventu, ali tudi v britknsti, d:i »o pomni; od Boga izprosi. „Vstnni} (}o*]khI! pomagaj nani, in reSi Ml zannljn enijei/a imenu." (P«. 48, 2G.) 1. Premišljuj, da so ljudje po pravici zdi ho val i po Srednikti in Odrešenikii, ker so bili vsi v dokaj rev- nem stanu. 193 Pred Kristusovim prihodom je ljubeznjivi Bog, ki je vendar bistveno dober, tako po redkem svojo milost ljuddm delil, (saj zdelo se je tako!) da je le malo njih njegovo tako ostro kaznjen, da ves svet nad tem stermi. Tako beremo tudi v svetem pismu, da je Bog večkrat zavolj (na videz) majhnega greha uboge ljudi koj z naglo smertjd kazini, in jim ni cial Se časa ne, da bi se mogli spokoriti. Tako se je prigodilo dvema Aronovima sinoma, ki sta tuj ogenj v kadilnico vložila, in zavoljo tega „šinil je ogenj od Gospoda, in ju je požeri, in umerla sta pred Gospodom." ') Tako se je godilo Izraelcem, ki so godernjali zoper mano, in tožili, da nimajo česa jesti in piti, „zavoljo tega je Gospod poslal ognjenih kač med ljudstvo" *), m veliko njih je bilo od njih pičenih in umorjenih. Takd se je godilo duhovniku Ozi, ki je bil roko stegnil na skrinjo Božjo, da bi jo deržal, in zavoljo tega je ondi na mestu nagle smerti umeri.s) Tako se je godilo Betsamešanom, ki so skrinjo Božjo radovedni ogledovali, in čez petdeset tisoč njih je ondi naglo pomerlo. 4) In enakih zgledov nahajamo veliko v svetem pismu, iz kterih vidimo, kako je Bog bil takrat oster, in je grešnike po najostrejši pravici kaznoval. In pa, kedar je kdo Boga vjezil, ni ga mogel tako lehko zopet potolažiti, moral je več let prositi, da bi Bog na njegove grehe pozabil. To sta dobro skusila Mojzes in Aron, ki sta dvomila, ali bo Bog iz skale vode dal ali ne, in sta s tem Boga tako razjezila, da jima je prisegel, da nimata priti v obljubljeno deželo. 5) In akoravno je dobri Mojzes tolikrat prosil, naj mu to kazen odpusti, vendar ni dosegel te milosti. Ravno tako se je godilo vsemu ljudstvu; ko so namreč čez obljubljeno deželo godernjali, je Bog vse takd kaznil, da ni nobeden izmed njih v obljubljeno deželo prišel.6) Da-si ravno so štirideset let v puščavi •) 3. Moj«. 10, 1. «) 4. Moji. 21, C. 3) 2. Kralj. G, 7. 4) 1. Kralj. 6, 19. s) 4. Moji. 20, 12. ") 5. Moj«. 14, 1. Kristanom življenje in smert. 13 - 194 — mnogo nadlog prestati imeli, vendar niso mogli Boga ganiti, da bi bil svojo sodbo premenil. Tako se je godilo tudi kralju Davidu, ki je zavoljo svojega prešestvanja, za ktero je takd veliko pokoro delal, vendar bil od Boga takd dolgo in takd ostro kaznovan. 2. Premižljuj, da je svet po pravici zdihoval po Odrešeniku zavoljo tega, ker je hudič strašno gospodoval na svetu. Imel je namreč hudič tistikrat veliko večo moč in oblast nad ljudmi, kakor sedaj; ker so bili v tistih časih ljudje kakor njegovi sužnji, ter je on, kot vojvoda tega sveta svojevoljno ž njimi delati mogel, kar je hotel. Ubogi ljudje pa so imeli prav malo moči in milosti, zoperstati mu, in se izpod njegovega jarma in iz njegove oblasti potegniti. Zakaj brez posebne pomoči Božje milosti je bilo sila težko, ubraniti se dolgim skušnjavam hudičevim. Ker so tedaj sveti stari očaki ostro pravico Božjo vsakdan skušali, in so dobro vedeli, da jim ne more biti pomagano v tej veliki revi, kakor samo po Mesiji ali obljubljenem Odrešeniku; zato so ga po pravici serčno želeli in vedno po njem zdihovali. Iz tega tudi lehko spoznaš, kako Bog greh sovraži in ostro tepe, ker hudiču toliko oblast Čez grešnike daja. Se cel<5 en sam majhen, odpustljiv greh je tako strašno raz-žaljenje Božje, da, ko bi tudi vsi angelji in ljudje do sodnega dneva za-nj se pokorili, in toliko kervavih solz prelivali, kolikor je kapelj v morji: vendar bi vsa ta pokora enega samega odpustljivega greha vredno ne oprala. Zato pravi tudi pobožni Gerson, da je tudi odpustljiv greh tako proti Bogu in njemu zopern, da bi mogel po svoji pravici takega človeka v večno pogubljenje pahniti. Da pa tega ne storf, to dela njegova neskončna dobrota. Zatd so vsi svetniki greli tako sovražili, da bi bili rajši v pekel skočili, kakor tudi le en sam majhen greh storili; beri le popis življenja svete Katarine Sienske ali pa Ge-nuenske. In sveti Anzelm pravi: Ako bi kdo z enim ra- ') Jan. 12, 81. - 195 — dovednim pogledom v cerkvi vse hudiče v dobre angelje spremeniti mogel, vendar nima tega storiti zoper voljo Božjo. „Ker se nikakor ne spodobi", rekel je Bog sveti Katarini Sienski, „da kdo mene, največo, večno neskončno dobroto razžali zavoljo stvari, ki so skončne in so od mene vstvarjene. Kajti dolg bi bil veči in ostudniši kakor korist, ki bi se iz tega imela. Zato nimaš nikoli nobenega greha storiti, zato da bližnjemu koristiš." 3. Premišljuj velike milosti ali dobrote, ktere je imel Odrešenik sveta človeškemu rodu, po obljubah, skazati. Takd prerokuje med drugim David: „Ob njegovih dneh bo izhajala pravica in obilnost mird. On bo gospodoval od moija do morja, in od reke" (Jordana, kjer bo Kristus kerščen) „do pokrajin zemlje. Pred njim bodo padali Eti-jopci, kralji iz Tarsa, kralji Arabljanov in iz Sabe mu bodo darov prinašali. In molili ga bodo vsi kralji zemlje, vsi narodi mu bodo služili. On bo rešil reveža od mogočnega, in duše revežev bo zveličal. In oblagodaijeni bodo v njem vsi rodovi zemlje, in vsi narodi ga bodo poveličevali." '1 Takd govori od Njega tudi prerok Izaija: „Glej, Devica bo spočela, in Sinu rodila, m njegovo imd se bo imenovalo Emanuel" *) (Bog z nami). In pognala bo mladika iz Jesetove korenine, in cvetica zrastla iz te korenine, in Gospodov duh bo nad njim počival." ®) In zopet na drugem mestu pravi ta prerok: „Smert bo prekucnil na vekomaj, in obrisal bo Gospod solze z našega obraza, in sramoto svojega ljudstva bo odpravil. In porečeš tisti dan: Glej, ta je naš Bog; čakali smo ga, in on nas odreši; to je naš Gospod, dolgo smo ga pričakovali, in radujemo se in veselimo njegovega rešenja." 4) „Veselila se bo zapuščena in brezpotna dežela, in puščava se bo radovala, in cvetela kakor lilija. Tedaj se bodo slepim oči odperle, in ušesa gluhih bodo odmašena. Tedaj bo kraljevi skakal kakor jelen, in jezik mutastili bo rešen. Utolažite se, in nikar se ne bojte, glejte, Bog sam bo prišel in vas bo rešil"s). ') P«. 71, 7—17. *) Iza. 7, 14. 3) Iza. 11, 1. 2. Iza. 28, 8—9. a) Iza. 35, 1. 5. 6. 13* — 196 — In zopet z velikim veseljem vpije: »Vstani, Sion! vstani, obleci svojo moč, obleci svoja veličastna (praznična) oblačila, Jeruzalem! otresi prah, vstani, vseai se Jeruzalem! razreši vezi svojega vratti, vjeta hči Sionska! Ker to pravi Gospod: bili ste prodani, in brez srebra boste rešeni; ker jaz sam, ki sem govoril, glej, tukaj sem!" ') Tč in enake prerokbe so dobrim ljudem obujale toliko željo po Odrešeniku, da so iz serca po njem izdihovali; ne le zato, ker se jim je huda godila, ampak tudi, ker so vedeli, koliko dobrega jim je imel Odrešenik prinesti. 4. Premišljuj zdihovanje, mile prošnje in čakanje pravičnih v predpeklu. Pred Kristusovim vnebohodom ni prišel nobeden človek v nebesa, ampak Šli so v predpekel do Kristusovega vstajenja. Ta predpekel, ki je sedaj prazen, bil je velik kraj, podoben, kakor se zdi, veliki podzemeljski votlini, kjer ni bilo ognja, ne terpljenja, samo da niso gledali ondi Božjega obličja. V tem kraji niso imele duše pravičnih dru-zega terpljenja, kakor da niso mogle v nebesa, kar je bilo za-nje dovolj velika muka; duša namreč, ki je ločena od telesa, hoče koj iti k Bogu, svojemu edinemu cilju, za kte-rega je vstvarjena. Ce pa jej grehi branijo, da ne more k Bogu, je to za-njo velika muka, takd da bi rajše terpela vse Eeklenske muke, kakor da je ločena tako, da ne more Ožjega obličja gledati. Učenjaki menijo tudi, da je ni veče muke v peklu, kakor je ta, da pogubljeni ne morejo Božjega obličja gledati. Tedaj pomisli, kako težko je bilo tčm svetim dušam, da niso mogle še gledati Božjega obličja, in kakd dolg se jim je zdel čas v predpeklu. Pomisli si le, kako bi tebi bilo, ako bi zapert tičal deset let v temni, globoki, strašni ječi, kjer bi nikoli ne videl ne solnca, ne Človeka. Ali ne bi se ti zdel čas dolg! ali ne bi goreče želel, da pride dan tvojega rešenja! Dobri očaki pa niso bili v tej temni ječi deset, ali dvajset, ali sto, ali dvesto let, ampak nekteri tudi čez tri tisoč let. Kajti po navadnem računu je bil prišel v ') Izb. 62, 1—6. - 197 — predpekel pobožni Abel tri tisoč devet sto in petdeset let pred Kristusom; Adam pa tri tisoč in tri in petdeset. Oj, Kako dolg čas so pač imeli v predpeklu! Oj, kako so tože-vali, da toliko tisoč let Se ne pride Odrešenik! Vendar pa lehko veijamemo, da so ljubi angelji večkrat k njim prišli, da bo je tolažili, ker te svete duše so bile duše svetih očakov in prerokov, ali so bih sicer veliki prijatli Božji, ki so na zemlji Bogu zvesto služili; bih so tedaj pač vredni nebes, vendar pa niso mogli va-nje, dokler m Kristus jim vrat odperl. Tudi so imele te zaperte duše veliko tolažbo od tistih duš, ki so k njim v predpekel iz sveta dohajale. Kedar je namreč zopet duša k njim prišla, vse so jo z veseljem sprejele, in njih pervo vprašanje je vselej bilo, kdaj pride Odrešenik. Te duše so jim pravile, kar so ravno vedele, in kar je bil Bog tista čas od Mesija razodel. Cem dalej so bile v tej ječi, tem veča je bila njih želja, in tem bolj goreče so k Bogu vpile: „Priai, in reši nas, o Gospod, naš JBog! skaži nam svoje usmiljenje, in pošlji nam obljubljenega OdreSenika. — O, da bi prederl nebesa in doli stopil! M O, da bi se odperli oblaki in Zveličarja kot dež doli poslali! Pridi, o Bog! in pomagaj nam; razsvetli nas, ki nd-te čakamo: ker v nobenem druzem nimamo zveličanja, kakor le v Tebi, Gospod, naš Bog!" Ko so pa sveti Joahim in sveta Ana, sveti stari Simeon, in na zadnje sveti Jožef in sveti Janez Kerst-nik v predpekel prišli, tu se ne da dopovedati veselje, ki so ga tc svete duše čutile. Tu se niso naveličale poslušati, da je OdreSenik že na svetu, in da ima toliko in toliko let; daje začel že učiti, in čudeže delati. One so sedaj že pozabile svoje muke, in že niso druzega delale, kakor Boga hvalile in častile. Zato imamo tudi mi kristijani k Zveličarju, Sredniku, Pomočniku in OdreSeniku zdihovati, zato da od Njega in po Njem dosežemo odpuščenje, milost in pomoč, pravo re-senje in večno zveličanje, in zato molimo to-le, ali enako. ') Isa. 61, 1. — 198 — Molitev. O Bog, nas Zveličar! pomagaj nam, in zavoljo časti Svojega imena reši nas. 0 dobrotljivi Gospod! spreoberni nas, in pokaži nam Svoje obličje, in bomo zveličani. 0 Bog! skaži nam Svoje usmiljenje, daj uam dolgo zaželenega Zveličarja, in po Njem pravo in večno zveličanje. Amen. Drugi odstavek. Angelji v nebesih in Marija nebeška Kraljica na zemlji prosijo, da bi Kristus prišel. Naj so bere v adventu, ali na praznik Marijinega oznanjenja. „Bog, povzdigni se, in razkropi naj se Tvoji sovražniki(Pa. 67, 2.) 1. Premišljuj, kako so angelj i želeli Kristusovega včlovečenja. Ta njih želja je bila prav goreča, in sicer perviČ zato, da bi se rešile no samo,'dtiše v predpeklu in v vicah, ampak tudi ubogi ljudje na zemlji. Angelji so videli veliko revo in nadlogo, ki so jo terpeli ljudje na zemlji, in pa duše v predpeklu in v vicah; to so tako v svojem sercu čutili, kakor da bi bili sami terpeli. Ker so namreč angelji polni ljubezni do Boga in do bližnjega, in sicer neizmerno bolj kakor mi ljudje na tem svetu; zato imajo tudi veče sočutje (vendar pa brez terpljenja in žalosti), kakor je moremo mi imeti do revnih. Mi smo pa že tako vstvarjeni, da imamo serčno sočutje, kedar vrnimo, da terpf tisti, ki ga ljubimo. Koliko sočutje so tedaj imeli angelji z ljudmi, ki so je videli v težki sužnosti, v kteri so zaihovali in tožili? V drugič, angelji so želeli Kristusovega prihoda, da bi se zmanjšala hudičeva strašna oblast, in da bi ponižan bil njegov napuh. Sveti angelji so z žalostjo videli, kako neusmiljeno ravnsi peklenski duh na svetu in koliko tisoč duš spravlja pod svojo oblast, in potem v peklenski brez-deu. Skoraj celi svet je bil takrat hudobnemu duhu podložen, iu skoraj vsi ljudje so ga v inalikih kot svojega — 199 — Bogd molili. Prava vera je bila skoraj pri enem samem S- idstvu, to je, pri Izraelcih, in v enem samem majhnem aljestvu, to je, v judovski in galilejski deželi; vse druge dežele, vsa druga kraljestva bila so neverna in so služila hudiču, ker so zaslepljeni ljudje malike molili in Častili, kakor da bi bili živi bogovi. Kajti hudiči, kakor pravijoBveti cerkveni očetje, so bih v tistih podobah, in so iz njih govorili. Zato so darovali ljudje tem podobam, ali prav za prav hudičem, ki so v njih bili, ne samo živali, ampak tudi večkrat svoje lastne otroke, ktere so klali, ah kakšen-krat žive sežigali! ') In to so delali ne samo neverniki, ampak večkrat tudi judje, ki so velikokrat v malikovanje padli, ter malike — zlata teleta molih; tako da med dvanajsterimi izraelskimi rodovi sta samo dva roda se Bogu služila in pravo vero ohranila. Zato so angelji, ki so čez tri tisoč in pet sto let že te reve gledali, iz serca želeli, da hi prišel Kristus, stari kači glavo sterl in nje napuh popolnoma ponižal. Sveti angelji so dokaj pomilovali ljudi, ker so videli, da hudiči toliko tisoč ljudi vsak dan v pekel in v večni ogenj pripeljejo. Pogubovalo se je na toliko ljudi, ker Bog ljudem, ko nevrednim, ni skazoval takrat toliko milosti, da bi bili lože hudiču se branili. Peklenska kača tedaj je je lehko zapeljala v vsakoverstne grehe. In ker so sveti angelji vedeli, da po Kristusovem včlovečenji bo Bog ljudem več milosti dajal in poterl hudičevo oblast: zato se ni čuditi, da so takd želeli, da bi enkrat napočil dan milosti. Tretjič, angelji so Kristusovega prihoda želeli, da bi se zopet napolnila mesta v nebesih, iz kterih so bih izgnani lucifer in njegovi hudobni angelji. Sveti angelji so vsak dan videli, koliko duš se v pekel pogreza: pa le malo, ki so v predpekel šle. Oh! večkrat so zdihovali: ali ni to žalostno, da praznih stoji toliko mest v nebesih, in da ga ni Človeka, ki bi nebeško slavo vžival? Ali ni to žalostno, da bo tako malo duš k nam prišlo, in da jih toliko gre v pekel, v večno pogubljenje? Bogoslovci menijo, da čem več duš ») P«. 105, 37. — 200 — pride v nebesa, tem veče bo veselje angeljev in svetnikov. Jezus nas je očitno učil, da se angelji veselijo, kedar se greS-nik spreobeme. ') Kedar pride tedaj duša v nebesa, obhaja se v nebesih vesel praznik, in vsi nebeški duhovi imajo veliko veselje nad zveličanjem duše. Zato tedaj so sveti angelji večkrat Boga prosili, naj se vendar ubozih ljudi usmili, in jim pošlje obljubljenega Od-rešenika; in gotovo so večkrat angelji vseh devet verst pred Boga pokleknili in ponižno prosili, naj Bog pogleda na revo ubozih ljudi in na gerdo trinoštvo hudobnega lu-ciferja. Oh! so govorili, usmiljeni Oče! UBmili se duš, ktere si ti vstvaril, in reši je po svojem usmiljenji. Potem so se obernili k Bogu Sinu, in so mu govorili: O ti edinorojeni Sin Očeta! zakaj odlašaš tako dolgo, kar si milostljivo obljubil? Kdaj bo enkrat odbila tista srečna ura, da boš na zemljo doli se podal? Glej, vsa pobožna serca zdiliujejo in vpijejo k tebi! usmili se tedaj revnega sveta, in pridi jih učit, tolažit, odrešit in zveličat! 2. Premišljuj, kako je Marija, prečista Devica, bolj kakor vsi očaki in preroki, tudi bolj kakor vsi angelji želela Kristusovega prihoda. Želje vseh angeljev in ljudi se ne dajo primerjati goreči želji Marije Device po Božjem včlovečenji. Kolikor je bila svctejša mimo vseh očakov, prerokov in angeljev; kolikor je Ona boljše spoznala mimo vseh drugih, koliko dobrega je imelo priti z Odrešenikovini prihodom v nebesih in na zemlji: toliko bolj je Marija hrepenela po Jezusovem prihodu. Marijino serce je bilo polno najbolj gorečih želj Eo odrešenji svetil. Zato jc sveta Mehtilda takd le pozdravila Marijino serce: ,,Bodi počeščeno, o častitljivo Marijino serce! zavoljo najbolj goreče želje, s ktero si pred vsemi očaki in preroki najbolj hrepenelo po Kristusovem včlovečenji." Tudi sveta Brigita je Mater Božjo takd-le hvalila: „0 presveta Devica Marija! ti veselje mojega serca, hvaljeno in češčeno bodi tvoje častitljivo serce, ki je po Božjem včlovečenju takd goreče, bolj kakor vse stvari v nebesih ') Luk. 15, 10. — 201 — in na zemlji hrepenelo, da je plamen njegove ljubezni k Bogu Očetu gori v visoke nebesa segal. To je tudi Sinu Božjega ganilo, da je od Očeta z ognjem svetega Duha v tvoje častitljivo telo doli priSel." Iz vsega tega se vidi, kako željno je Marija pričakovala Kristusovega prihoda. 3. FremiSljuj, kakd je ta želja v Marijinem sercu vedno rastla. Pervič je treba vedeti, da se jej je ta želja že zgodaj obudila. Ko je namreč spoznala, da hoče Bog za zveliča-nje človeSkega rodu se včlovečiti in tako za Adamov greh zadostiti: koj je tudi začela, po Zveličarji zdihovati in goreče prositi, aa bi ta srečen Čas doživela; to priča ona sama s temi besedami: „Jaz sem vselej iz serca želela doživeti čas Njegovega rojstva, ker bi bila rada postala služabnica Njegove Matere." Oj, kakd goreče so bile te želje, to hrepenenje! Sveti Bonaventura piše: Da je Ona sama razodela, da je vsako noč k molitvi vstajala, in je med drugim Boga prosila, naj bi jej Bog milost dodelil, doživeti čas Božjega včlovečenja, zato da bi mogla videti Njegovo Mater, ter je govorila: ,,0 moj ljubi Bog! ohrani mi moje oči, da bom Devico, ki bo tvojega Sinti. rodila, gledati mogla. Ohrani mi moja usta, da jo bodem hvaliti mogla. Ohrani mi moje roke, da jej bom služiti mogla. Ohrani mi moje noge, da bodem mogla hoditi v njeni službi. In na zadnje ohrani mi moja kolena, da bom rojenega Sinu v njenem naročji moliti mogla!" Ce je tedaj Marija že v svojih otročjih letih vselej o polnoči vstajala, da je za to milost tako goreče prosila, morala je pač ta njena želja zeld se naraščati in dokaj velika in silna postati. Ako bi namreč v naših dneh kao vsako noč vstal, da bi kako milost si od Boga izprosil, in tako bi delal cehh deset let, tu bi gotovo vsi govorih: Ta človek mora nekaj posebno velikega od Boga prositi, in mora veliko željo imeti, da ga Bog usliši, ker tako dolgo in goreče prosi. Ker so pa v Marijinem sercu ti sveti plameni ah te goreče želje vedno le rastle, ni jih mogla pred pobožnimi osebami več skrivati; kedar je tedaj ž njimi bila, se je ž njimi pred vsem drugim pogovaijala od prihodnjega Zveli- — 102 — Čarja, in kake milosti bo svetu prinesel, in kako Čisto Devico bo imel za svojo Mater. Ko je bila Se v tempeljnu, Sla je pogostoma k sveti stari Ani, ki je tudi v tempeljnu živela, in je bila prerokinja, in je tedaj gotovo tudi vedela čas Odrešenikovega prihoda; zato je k njej govorila: „0 ljuba služabnica Božja! Kaj se vam pač zdf od prihodnjega Mesija? je li blizo Čas, da ima priti Zveličar svetd?" In stara Ana jej je odgovarjala: „Oj pobožna Devica! jaz imam že čez sto let, in sem blizo osemdeset let v tempeljnu služila, nadjaje se, srečni čas doživeti, Ti pa, buba moja hči! si še inhida, in utegneš ta čas doživeti. Kolikor mi je namreč mogoče spoznati iz preroških obljub, zdi se mi, da mora ta čas prav kmalo priti." — Na to je Marija rekla: „Oj kako srečno bi se jaz štela, ako doživim ta čas! nobene veče milosti bi si na zemlji ne želela, kakor to, da bi mogla videti Devico, ki bo Zvcličarja rodila; to mora biti namreč dokaj sveta Devica, ki bo neskončnega in najsvetejšega Boga pod svojim sercem nosila. Zato prosim Boga, da bi mogla to Devico videti in jej služiti." S temi in enakimi pogovori ste ti dve duši večkrat sc zanimali, in pri tem marsikako solzico hrepenenja prelili. In bolj ko se je bližal čas milosti, bolj so rastlc Marijine želje v njenem čistem sercu. Ko je bila tedaj s svetim Jožefom poročena, čutila je v svojem sercu od tistega časa do svojega oznanjenja, (to je od 23. januarja do 25. marca), zmirom nov zubclj svetih želj. Skoraj da ni nič več delala, kakor da je noč in dan k Bogu zdihovala, naj vendar dolgo zaželenega Mesija enkrat doli pošlje. S takim silnim zdi-hovanjem je tedaj Marija pri Bogu izprosila Mesijev prihod; ker je soglasno mnenje svetih cerkvenih očetov, da je Marija tista močna žena '), ktera je Gospoda Boga z nebes doli potegnila, in da je Ona sama s svojo gorečo ljubeznijo Koga bolj silila ali ganila, da je doli na zemljo priSei, kakor vsi sveti angelji, očaki in preroki vkupej. Počasti tedaj to presveto Devico, in govori večkrat ta-le: ') 1'rip. 31, 10. — 203 — Pozdrav k serca, telesa in daši Marije Device: Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češčeno bodi ne-omadeževano Marijino serce, njeno telo in njena duša na vekomaj. Amen. O Marija, Ti prečista Mati in Devica! jaz ubogi grešnik pozdravljam Tvoje deviško serce, ki je bilo vselej čisto vsega madeža in vsakega greha. O presveta Devica! jaz ponižno pozdravljam tempelj Tvojega neoskrunjenega telesa, v kterem si mojega Gospoda in Boga nosila. O čudapolna Mati! jaz pozdravljam z največo pobožnostjo Tvojo prečisto, z vsemi darovi, čednostmi in milostmi okinčano dušo. O Marija, ki si našla milost pri Bogu! jaz Te prosim po vseh plamenih ali željah Tvojega presvetega serca, po Tvojem neoskrunjenem telesu, in po Tvoji najsvetejši duši: vžgi moje serce s samimi svetimi in čistimi željami, da bom s čistim sercem, s čistim telesom hi z ne-omadeževano dušo k Bogu zdihoval, po Bogu hrepenel, na zadnje k Njemu prišel, in svojo največo in večno dobroto, svoj začetek in konec, svojega Zveličaija, OdreŠenika in svojo največo srečo in večno zveliča-nje dosegel, po Kristusu, s Kristusom, in v Kristusu, Gospodu našem. Amen. Tretji odstavek. Od svetega advrnta, in od hrepenenja katoliške cerkve po Kristusovem prihodu in po odrešenji. Beri ▼ adventu, tudi križni teden. „Poka£i nam, Gospod! svojo milost, in dodeli nam svoje zveličan je." (Pa. 84, 8.) Premišljuj, kakd kristijauska cerkev v a d ven t nem času, da se k sprejetju milosti Jezusovega včlovedenja spo- — 204 — komo pripravi, navadno premišljuje zdihovanje svetih očakov in prerokov po Kristusovem prihodu. Ona vpije 2 njimi vred k nebesom: »Prosite ga, nebesa, od zgorej, in oblaki, dežite pravičnega. Odpri se zemlja, in rodilzveličaija!" ') Takd zdihuje večkrat k nebesom, in premišljuje revno stanje svetil pred Božjim včlovečenjem in potrebe grešnega človeškega rodu, ki je bil brez toliko milosti, ktero zdaj v obilnosti vživamo. Sveti Pavel popisuje to z lepo priliko, ko pravi: „NoČ je prešla, dan se je približal" '), kakor da bi bil rekel: V stari zavezi je bila kakor vedna noč; ta noč pa je zdaj prešla, in veden dan je napočil. Kakor se ločita noč in dan, takd se ločite stara in nova zaveza. Po noči je temno, merzlo in vlažno; po dnevi pa je svetlo, gorko in suho. Nekdaj so hodili ubogi ljudjd po temi, imeli so prav malo spoznanja od Boga in od Božjih reči. Prav malo so vedeli oa nebeškega zveličanja in od večnega povračila dobrih del. Zato so pa tudi malo hrepeneli po nebesih; česar človek namreč ne pozna, tega ne išče. Potem je bilo tudi merzlo, ker so ljudje prav malo Boga ljubili, in vsa njih ljubezen se je vertela okoli posvetnih rečf. Bili so merzli, zaspani in okorni za vse dobro, in merzli v pravi ljubezni do bližnjega. Tretjič bilo je v tako dolgi noči tudi vlažno; vlažnost namreč hudobnega poželenja je bila spridila mnogo sere, in ljudje so se gnali navadno le po tem, kar jc bilo občutkom všeč in njih spačenemu poželenju. Takd so živeli ti ubogi ljudje v vedni noči, hodili so okoli ko slepci, in so prav lehko v brejzdno pogubljenja padli. Sicer je bilo tudi tistikrat mnogo pobožnih ljudi, ali to se je godilo po posebni milosti Božji zavoljo previdenih Kristusovih zaslug. Sedaj pa delf Bog svojo milost še obilniše po zaslugah Kristusovih; in sedaj prizanaša bolj kakor nekdaj grešnikom z ozirom na Kristusovo zadostenje za grehe celega svetil. 3) 2. Premišljuj voli o in mnenje svete cerkve, da imamo namreč mi verni želeti Kristusove milosti, zveličanja in ') tak 45, 8. «) Kimlj. 13, 12. 3) 2. Kor. 5, 18. — 205 — odrešenja tako goreče, kakor so želeli pravični v stari zavezi. Sveti advent ima svoje imd od prihoda. To namreč pomeni latinska beseda adventus. Kajti mi katoliški kristjani v tem svetem času premišljujemo vdliko skrivnost prihoda Odrešenikovega ah Božjega včlovečenja. Ne premišljujmo pa te skrivnosti takd, kakor se je pred več stoletji godila, ampak takd, kakor da bi se Kristus še le v tem adventu včlovečil in o pervem božiču se še le roditi imel, za to da nas reši greha in večne kazni, in da nam zasluži potrebno milost, s ktero zamoremo dobro delati in si nebesa služiti. Takd namreč obhaja cerkev sveti advent, in tako hoče tudi, da ga mi obhajamo. Tudi Kristus se dela, da takd rečem, zopet proti nam v tem času, kakor da bi se bil komaj sedaj včlovečil, in kakor da bi v jaslih ležal kot malo dete; ter hoče, da ga mi tako častimo, kakor so ga častile nekdaj pobožne duše, ko je zares v jaslih bil. Varuj se tedaj greha ta sveti adventni čas; kdor v adventu greši, je, kakor da bi dete Jezusa od sebe pahal; in njemu ne pride Jezus kot odrešenik, ampak ko sodnik, da ga ostreje sodi. Zato nas opominja katoliška cerkev z besedami svetega Pavla: „Spoznajte ta čas; ker ura je že, da od spanja vstanemo. Zakaj sedaj je naše zveličanje bliže, kakor takrat, ko smo verni postali. Noč je prešla, dan pa se je približal. Verzimo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo orožje svetlobe. Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v po-žrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in v nevošljivosti: temveč oblecite Gospoda Jezusa" (to je, njegove čednosti) '). Sveta cerkev nam hoče s temi besedami reči: Začnite v tem svetem času enkrat se v resnici spreobračati, in z večo gorečnostjo po popolnosti hre- Eeneti, se bolj greha varovati in pobožniše živeti, ka-or do sedaj. Ne dajajte zmirom telesu in poželjivosti vsega, kar poželuje; zatajujte se, manj govorite, pa več molite, zato da detetu Jezusu mehko posteljco v svojem sercu pri- ') Rimlj. 13, 11—14. — 206 — pripravite, to je, da bodete pripravni sprejeti milosti, ki vam je hoče Jezus v prihodnjih praznikih obilniše deliti. 3. Premiiljuj, da zdi ho vanje je dobra, koristna močna in zaslužna vaja. Tega ti ne bom razlagal s svojimi, ampak s Kristusovimi besedami, ki se berd v razodenji svete Mehtilde; so ,pa te-le: »Zdihovanje ima tak<5 moč, da, kedar koli Človek zdiline, se k meni bolj približa. Zdihovanje, ki se godi iz ljubezni do mene, ali iz poželenja svoje milosti, dela tri reči v duši. Pervič krepi dušo, in jej daje moč, kakor lepa dišava človeka krep{ in ga oži v/. Drugič razsvetljuje dušo, kakor solnce temno jamo. Tretjič stori dušo, da je vdana Bogu, da se jej osladf vse djanje in terpljenje. Kdor pa zdilmjc iz kesa in žalosti čez grehe, spravi in pomiri dušo z Bogom, jej zadobi milost in razjasnuje pobito vest" In Kristus je še to-le pristavil: „Ker pa en sam zdihljej je tako koristen in Bogu tako dopadljiv, kolikanj več premore kes in žalost duše čez svoje grehe! Mene namreč človek lože doseže, kakor druge reči. Meno zamore človek zadobiti s samo voljo ali z enim samim zdihljcjem, ako se le serčno kessl svojih storjenih grehov." O kako so te besede tolaživne! Poglej tedaj, pobožni kristijan! kako moč ima zdihovanje, in koliko dobrega za-moreš takd zadobiti; navadi se k Bogu pogostoma zdilio-vati; po noči in čez dan zdihni večkrat pohlevno iz serca k Bogu. Da boš pa vedel, kako je treba zdihovati, hočem ti tukaj nekaj tokih izdihljejev podati, ki ti lehko služijo ne samo za advent, ampak tudi za celo leto. Zdihljej i- 1. O Bog, bodi mi milosti jiv! O Bog, usmili se mene! O Bog, odpusti mi moje grehe! O dobrot-ljivi Bog! iz serca mi je žal, da sem Te tolikrat zaničeval in razžalil. Oli, preljubeznjivi, najsvetejši Bog, zakaj sem Te razžalil! Oh, da ne bi bil nikoli — 207 — grešil! O gorje meni, kaj sem storil! O Bog! usmili se me, in odpusti mi vse moje hudobije. Amen. 2. 0 spreljubeznjivi in najdobrotljiviši Bog! stori, da bom enkrat pobožno živeti začel; dodeli mi, da te začnem enkrat iz serca ljubiti, in da v prihodnje bogaboječe živim, ter v vsem svojem djanji in ne-hanji Tebi dopadem. Oh! da bi Ti mogel jaz tako pokorno služiti, kakor Ti služijo in so Ti pokorni, ljubi angelji in svetniki v nebesih! Glej, o moj Bog! tu imaš moje serce; napolni ga z dobrimi željami, Tvoja naj mi serce pokrepča, in stori, da bo vse sveto in Tebi dopadljivo, in da se bo Tvojemu sercu in Tvoji volji popolnoma vdalo. 3. O preljubcznjivi Bog! Ti veš, kako moje serce želi Tebe ljubiti in popolnoma Tvoje biti. O moj Bog! jaz Te ljubim iz celega serca in iz vseh svojih moči. Čislam Te in ljubim Te čez vse, kar je na svetu, in bolj kakor lastno sercc. Rajši bi si dal serce izruvati, kakor kaj storiti, kar bi bilo zoper Tvoje svete zapovedi. Ohrani me, o moj Jezus! v Svoji ljubezni, in pomnoži jo vsak dan v mojem sercu. Amen. ZdihoTanje očakov. O Gospod! pripogni nebesa, in pridi sem doli; pridi in reši nas, o Gospod, naš Bog! po svojem priserčnem usmiljenji obišči nas, ki izhajaš iz visokosti. Razsvetli tiste, ki sedijo v temi, in v smertni senci, in ravnaj naše noge na pot miru. O Gospod! obudi svojo moč, in pridi, da nas odrešiš in zveličaš. Prosimo te, o Gospod! pošlji ga, kterega hočeš poslati, in reši nas iz rok naših sovražnikov. — 208 — Pridi, Gospod! in ne mudi se, in odpusti grehe svojemu ljudstvu. O Bog moči! spreoberni nas, in pokaži nam svoje obličje, in bomo zveličani. O Gospod! mi ne gremo od Tebe, in ne nehamo, dokler nas ne oživiš. Gospod! pošlji nam doli Jagnje, ki ima čez vso zemljo gospodovati, daj, da pride na goro Sionsko, da gospoduje čez nas časno in večno. Amen. Čoterti odstavek. Marijino oznanjenje. Za praznik Marijinega oznanjenja (25. marca). Lepa razlaga angelj-skega češčenia. „BU je nagelj Oaoriel od Boga poslan k Devici." (Luk. 1, 26.) 1. Premišljuj gorečo željo Marije Device, da bi se Bog včlovečil. Devica Marija je od perve svoje mladosti želela, da bi se Bog včlovečil; čem bliže pa je ta srečni čas prihajal, tem bolj je ti njena želja rastla. Saj je bila Ona sama srečni cilj vsega čakanja in hrepenenja po Kristusovem prihodu, v Njej so imele svoj konec doseči vse želje in zdi-hovanja pobožnih starih očakov; zatd je bilo Njeno hrepenenje po Zveličarji svetil neizrekljivo. Ko je tedaj na zadnje dolgo zaželeni čas prišel, in najsrečnejša noč pred pet in dvajsetim marcem (ki je bil tisto leto v petek) nastopila, ktero noč se je imel Bog včlovečiti; bilo se je presveto Marijino serce z ognjem Božje ljubezni tako vžgalo, kakor še nikdar prej. Ko jc bilo tedaj zvečer, se je v svojo stanico zaperla, na gola tla pokleknila, roke in očf proti nebu povzdignila, in je začela goreče moliti in iz serca zdihovati. Nikoli ni noben Človek tako goreče molil, kakor je takrat Marija molila; in nikoli ni noben Človek tako k Bogu zdi-hoval, kakor je zdihovala tfi Marija. Živo je premišljevala veliko Božjo dobroto, da se hoče tako zeld ponižati, in slabo človeško meso ml-se vzeti, da človeka reši, in to premišljevanje jo takd gane, da se začne ihtiti. Ko pa še - 209 - premišljuje veliko revščino človeškega rodu, ki ne more biti več brez zveličaija, začnd jej še obilneje solze teči, ona pa še bolj k Bogu zdihovati. Presveta Devica sklene svoje roke, oberne objokane svoje oči proti nebu in pravi s prerokom: „0 Gospod! kako dolgo bom klicala in me ne boš uslišal? Kako dolgo bom k tebi vpila, in mi ne bodeš pomagal?" ') O usmiljeni Bog! daj se omečiti po toliko solzah svojih zvestih služabnikov in služabnic! Oh, poglej Bern na me in na vroče solze te svoje nevredne služabnice; poslušaj moje serčno zdihovanje in ne zaverzi moje pohlevne molitve. O Gospod! uBmili se, usmili se ubozega človeškega rodu, kteri že štiri tisoč let pod težkim satanovim jarmom zdihuje. Usmili se Btarih očakov, ki neprenehoma k tebi zdihujejo in vpijejo iz svoje temne ječe! Oh, prederi nebesa in stopi doli! Pridi vendar enkrat, ti edino veselje, edina tolažba in zveličanje žalostnih!" 2. Premišljuj, kako je bil arhangelj Gabriel od Boga poslan. Dobrotljivi Bog se je dal omečiti z Marijinimi prošnjami in zdihovanjem njenim, in je poklical svetega arhan-gelja Gabriela, ki je z velikim spoštovanjem stal pred tro-nom presveto Trojice. Bog Oče mu pravi: Slišal sem jok ubozin, in sklenil sem poslati jim Zveličaija. Podvizaj se tedaj v mesto Nazaret k naši preljubi hčeri Mariji, ki je z Jožefom poročena, in meni nad vse druge stvari dopade. Pozdravi jo v mojem imenu in reci jej, da jo je moj edi-norojeni Sin za Svojo Mater izvolil. Opominjaj jo, naj k temu privoli in to veliko milost sprejme. Sveti Gabriel, to slišavši, pade pred Bogom na svoj obraz in ga moli in počasti; potem vzame več legijonov angeljev s seboj, zato da bi to poslanstvo, kteremu ni bilo . še nobeno drugo enako, tem slovesniše bilo k časti Boga in njegovega Mesija. Tu je bilo čuda gledati, kakd veselo so angelji z visokih nebes doli hiteli in dobrotljivemu Bogu z veselim sercem hvalo prepevali. ') Hab. 1, 2. KriitnioTo življenja in imart. 14 — 210 — Ti angelji tedaj so prišli neštevilni do Nazareta in so se postavili, kakor govori razodenje svete Melitilde, v lepem redu okoli hišice Device Marije. Sveti Gabriel pa je šel, kot poslanec nebeškega kralja, sredi med ognjenim koroni serafov v najsvetejše, to je, v stanico k devici, in serafi so stali okoli presvete device, in so razsvetljevali stanico s tako svetlobo, da se jej ne da nikakor primeijati solnčna svetloba. Marija je gotovo sicer svete angelje že večkrat videla, pa nikoli se jej še ni bil noben angelj tako lep in veličasten in spremljan od toliko nebeških duhov prikazal. In kar je bilo še več, Ona ni le s svojimi telesnimi očmi videla vnanjo angeljevo podobo, ampak je tudi z očmi svojega uma videla in spoznala znotranjo lepoto in pravo bitje teh nebeških trum, kar je neprimerljivo ljubez-njiviše, prijetniše in slajše, kakor gledanje same telesne postave. Zakaj kolikor je duša boljša, lepša in popolniša, kakor telo; toliko je boljši, prijetniši in slajši pogled duše, kakor telesa. Zato si ne more noben človek misliti, kako-šno veselje je Marija takrat čutila na duši in na telesu, kcdar je po posebni milosti Božji videla zunanjo in znotranjo lepoto enega izmed najimenitniših angeljev. 3. Premišljuj, kako je arliangelj Gabriel Marijo p o-zdravil. Ko je arliangelj Gabriel v stanico k Mariji stopil, se jej je globoko priklonil. Marija jc klečd molila s sklenjenimi rokami in s pobešenimi očmi. v Arliangelj tedaj jej reče prijazno, počasi in spoštovavno: „( Vščcna, gnade polna, Gospod je s teboj, žegnana si med ženami!" ') Ko je bil te besede izgovoril, počakal je tiho, kaj mu bo devica na to rekla. Marija pa se je bila tega pozdravljenja takd prestrašila, da ni vedela, kaj bi mislila ali rekla. Nikoli še ni bilo do tiste ure slišano, da bi bil angelj človeka pozdravil. Pozdraviti namreč koga se pravi toliko , kolikor ponižati se pred njim; ker so pa angelji po ') Luk. 1, 38. - 211 — svoji natori veliko veljavniši, vredni ši in viši, kakor Človek , zat6 se ni še nikoli noben angelj pred Človekom tako ponižal in ga tako pozdravil. Sedaj pa je Marija videla, da se je angelj pred njo tako globoko priklonil in jo tako prijazno pozdravil, v drugič se je Marija prestrašila, ko jo je angelj imenoval gnade polno, ker m še nobenkrat angelj človeka tako imenoval; pa tudi ni bilo nobenega Človeka na zemlji, da bi bil vreden tako imenovan biti, ker ni bil nobeden tako svet in tako Božje milosti poln, kakor je bila Marija. Tretjič se je še bolj prestrašila, ko je angelj jej rekel: Gospod je s teboj! ker je dobro umela, da ta beseda ne pomeni samo, da je Bog ž njo s svojo milostjo, kakor je z vsakim pobožnim Človekom, ampak da hoče tudi osebno biti v njenem telesu, in se v njej in iz nje včlovečiti, kakor jej je Gospod sam razodel. Na zadnje se je prestrašila, ker jej je angelj rekel: žegnana si med ženami! ker je dobro umela, da je ni samo s tem vsem drugim ženam predpostavil, ampak da imajo vse druge žene po njej biti blagoslovljene. 4. Premišljuj, koliko čeznatorno in neizrečeno moč ima angeljsko češčenje. Ker tega češčenja ni iznašel noben človeški um, ampak modrost presvete Trojice, ki je angelju takd govoriti ukazala; zatd so vse besede angeljskcga češčenja tako močne, da je ta molitvica po Očenašu najmočnejša, kakor priča sama Mati Božja, ko je enkrat sveti Mehtildi se prikazala, ktera jej je bila tako-le rekla: „0 nebeška kraljica! ko bi vedela, ktero pozdravljenjc ti je najljubše, iz serca rada bi te ž njim pozdravljala." Marija se jej je tedaj na to prikazala, in na svojem sercu je imela angeljsko češčenje z zlatimi Čerkami zapisano, ter jej je rekla: „Nobcno pozdravljenjc mi ni ljubše „od tega." Z besedami gnade polna me je sveti Duh z vsemi Božjimi milostmi tako obo- £til, da pri meni milost najde vsak, ki je išče. Z bese-mi Gospod je s teboj se spominjam na zedinjenje in djanje, ki ga je presveta Trojica na meni storila, ko se je Sin Božji v mojem telesu včlovečil. Kar sem pa jaz tisti-krat občutila, tega ne more noben Človek zapopasti. Z besedami 13* - 212 — žegnana si med ženami spričujejo stermč vse stvari, da sem jaz blagoslovljena in povikSana nad vse stvari v nebesih in na zemtii. Iz teh besed Matere Božje spoznamo, kako moč ima to češčenje.in koliko visokih skrivnosti v sebi ima; zatd naj pač vsak kristijan angeljsko česčenje pogostoma in pobožno moli z namenom, ponoviti veselje, ki ga je Marija pri tem češčenji občutila in ga še občuti. Da tedaj ta dobri namen ponoviš, da hočeš Marijo devico z angeljskim češčenjem tako rsizveseljevati, naj ti služi to le Zlato angeljsko češcenjo. Ceščena si, o Marija! v tisti ljubezni in časti, s ktero te je presveta Trojica dala pozdraviti. Češčena si po vsegamogočnosti Boga Očeta, s ktero Te je v milosti tako pokrepčal in tako stanovitno ohranil, da si ostala vselej prosta vsega greha. Ceščena si po modrosti Sinu Božjega, s ktero Te je tako razsvetlil, da razsvetljuješ, ko svetlo sobice, nebesa in zemljo. Češčena si v sladkosti svetega Duha, s ktero je prešinil celo Tvojo dušo, in Te naredil tako prijazno in dobrotljivo, da vsi, kteri iščejo, najdejo po Tebi milost Božjo. Zato Te po pravici hvalijo in častijo vsi narodi te zemlje, in pravijo: Sveta Marija, Mati Božja! prosi za nas uboge grešnike, da po Jezusu Kristusu v Bogu obogatimo, najdemo in zadobimo dobrote in zaklade milosti in večne slave. Amen. O presveta Devica Marija! takrt Te hočem pozdravljati in prositi z vsako Ave Marijo, kolikor-krat bom najsvetejši imeni Jezus in Marija slišal ali izgovarjal, ali rekel: Hvaljena bodita Jezus in Marija! Amen. — 213 — Peti odstavek. Od Marijine ponižnosti, čistosti in modrosti. Naj se bere o sobotah v zadobljenje prave ponižnosti. „Om ie je preatraSila nad njegovim govoijmjem." (Luk. 1, 29.) 1. PremiSljuj Marijino ponižnost, njen strah in odgovor. Veliko ponižnost in modrost Marijino lehko spoznamo iz njenega ponižnega molčanja in iz njenega modrega odgovora, ki ga je angelju dala. Sveti Lukež pravi: „Ko je to sliSala, prestrašila se je nad njegovim govorjenjem" (to je, nad svojo hvalo) „in je mislila, kakošno hi bilo to po-zdravljenje." Ko je namreč angelj Marijo tako prijazno in s tolikim spoštovanjem pozdravil, nič se kar ni prevzela zavoljo te časti, ampak prestrašila se je, rudečica jo je spreletela in se je te časti nevredno mislila. Zatd je sra-možljivo pobesila svoje očf in si je sama pri sebi mislila: Moj Bog! kaj pač pomeni to pozdravljenje? kaj misli angelj, da govori od mene, nevredne stvari, take visoke reči? Kaj, da me nebeSki veljak tako ponižno pozdravlja, in me milosti polno imenuje, ker vendar nimam v sebi ali sama od sebe nič dobrega? Je h mogoče, da pravi, da bo Gospod nebes in zemlje v meni prebival, ki sem vendar naj-niža, najmanjša med vsemi Njegovimi stvarmi? Sem li jaz žegnana med ženami, ki vendar še vredna nisem, da bi jim čevlje sezula ali najmanjšo Blužbo opravljala? Te in enake rečf mislila si je Marija, in pogrezovala bo je vedno bolj v brezdno svoje ničnosti. Ko je angelj dolgo Čakal in se čudil globoki njeni ponižnosti in pohlevnemu molčanju njenemu, jej je zopet prijazno govoril: „Ne boj se, Marija! ker si milost našla pri Bogu. Glej! spočela boš v svojem telesu in rodila Sinil, in imenuj njegovo imd Jezus. Ta bo velik, in Sin Najvišega imenovan. In Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta" (to je, duhovno kraljestvo, čegar podoba je bilo Davidovo) in bo kraljeval v Jakobovi hiši" (to je, v cerkvi) „vekomaj. In njegovemu kraljestvu ne bo konca", to je, v resnici bo večno kraljestvo. ') •) Luk. 1, 30—38. — 214 — O moj Bog! kdo nam more dopovedati, kaj so te an-geljevo besede v Marijinem sercu včinile, ker jej je tako očitno rekel, da je ona tista presrečna Devica, ki ima Zveličala roditi? Zakaj angelj je hotel reči: O preČista Devica! ne boj se nič in tudi ne čudi se, temuč veseli se! glej, kar si tako dolgo želela, to se bo sedaj zgodilo. Ti si večkrat z vročimi solzami Boga prosila, da bi ti dal doživeti čas Njegovega včlovečenja; glej, sedaj je prišel ta čas. Ker Sin Božji hoče to uro in v tebi človek poBtati, samo da ti privoliš. Ti si dolgo želela, videti tisto devico, ki ga ima roditi; glej! ti si tista devica, ktero je Bog pred vsemi drugimi za to visoko čast izbral. Ti si večkrat prosila, naj ti Bog tvoje ude ohrani, da boš stregla tisti devici in Sina Božjega v njenem naročji molila. Glej! to milost je Bog tebi skazal in ti boš svojega Zveličarja v bvo-jem deviškem in maternem naročji imela. Te in enake besede je govoril angelj Mariji in jej je jasno in obširno razkladal to veliko skrivnost. Nckteri učeniki namreč pravijo, ,1 do večera, ko se navad rija rekla: „Uiej! dekla sem Gospodova!" Ali na te angeljeve besede se je Marija še bolj Čudila. Od prevelike ljubezni, ponižnosti in pohlevnosti so jej solze tekle iz oči, ter si je mislila: Ti moj Bog! jaz sem najne-vredniša stvar na svetu. Zat6 te prosim, dobrotljivi Bog! izvoli drugo za tako visoko Čast; ker bi bila največa ne-east za tvojega presvetega Sinti, ako bi so rodil iz tako nevredne stvari. In več takega je Marija premišljevala, ker si ni nikakor mogla misliti (tako ponižna je bila!), da ima biti ona Mesijeva Mati. 2. Premišljuj Marijino nepopisljivo Čistost in njeno modro pomišljevanje, potem ko je bil angelj izgovoril. Ko je še dolgo v svoji ponižnosti molčala, je na zadnje z največo modrostjo. ponižnostjo in skerbjo za svojo deviško čistost spregovorila, ter angelja vprašala: „Kakd se bo to zgodilo, ker moža ne poznani?" ') Kakor da bi noter do polnoči, dokler ') Luk. 1, 34. — 215 — hotela redi: kako je mogoče, da bom dete povila, ker sem obljubila in tudi ženina pregovo- mene tirjaš. Ko je angelj te besede slišal, čudil se je toliki Čistosti in visoki njem modrosti, in je dalje jej govoril: „Sveti Duh bo prišel v te, in moč Najvišega te bo obsenčila." ') Hotel je reči: O prečista Devica! ti bi rada vedela, kako se bo to zgodilo. Ali jaz ti povem, da je ta skrivnost tako velika, da ti jaz tega ne morem razložiti. To bo delo svetega Duha, Njegova moč in dobrota bo to naredila; zatd se ti ni bati, da boš pri tem svoje devištvo zgubila. „Moč Najvišega te bo obsenčila" (zatd da tvoje mehko serce za-more prenesti plamen nebeškega ognja, ki ga boš v svojem telesu spočela). „In za tega voljo bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, imenovani Sin Božji", od kterega sveto pismo pravi, da je žreč ogenj. ") Na to je hotel angelj Mariji veselo novico povedati, zatd je rekel: „Glej, Elizabeta, tvoja teta, je tudi spočela sinu1' (pred šestimi mesci) „v svoji starosti." Ker ne bi nobeden mislil, da taka stara žena more še mati postati; tedaj vidiš očitno, da pri Bogu ni nemogoča nobena reč. Pomisli, koliko besed je bilo treba angelju govoriti, najponižnišo in najčistejšo devico pripraviti, da naj privoli postati Mati Božja. 3. Premišljuj Marijino hvalevredno in ponižno previdnost. Zveličanje celega sveta, pravi sveti Bernard, je bilo takrat v rokah presvete Device; in ko je ona v to privolila, je v tem samem večo zaslugo si pridobila, kakor si morejo vsi angelji in ljudjd z vsemi svojimi dobrimi deli kedaj pridobiti. Zatd govori sveti Bernard: da to prav zapopadeš, vedi, da je presveta Devica več vzrokov imela, braniti se ponujeni časti. Pervič, ker je mislila, da je ta čast previsoka za njo, in da ona nima takih čednosti, ki jih mora morem v to privoliti, kar ti od ') Luk. 1, 35. ») 5. Moji. 9, 3. - 216 — imeti Mati Božja. Drugič, ker je menila, da ona ne more temu tako mogočnemu Gospodu in Širni Najvisega tako streČi, kakor tiria Njegovo neskončno veliČastvo. Tretjič, ker se je bala, da ne bi mogla prestati velikega terpljenja, ki bi ga ž Njim imela terpeti. Bazodenje svete Brigite namreč pravi, da ko je Marija še v otročjih letih v knjigah svetih prerokov brala, da ima Bog Človek postati in veliko terpeti, je Ona neizrečeno sočutje ž Njim imela zavoljo goreče ljubezni, s ktero je Boga ljubila; akoravno takrat Se ni vedela, da bo ona Njegova Mati. In Čem dalje je živela, tem bolj je v njej raBtlo to sočutje z Njegovim terpljenjem. To je Mati Božja takrat, ko je angelj pri njej bil, prav dobro premislila, in zatd je tako se obotavljala, predno je privolila. Da bi jo bil angelj en malo od teh misli odvernil, jej ni nič govoril od prihodnjega Kristusovega terpljenja, am- Eak le vesele reči jej je pravil, ko je govoril: „Ne boj se Marija! er boš Sinu spočela; ta bo vel lik in Sin Najvišega imenovan. In Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca." Glej, kako velike reči pravi Gabricl od deteta, ali kar besedice ne čerlinc od Njegovega britkega terpljenja, kako ga ne bo namreč hiša Jakobova, ali judovsko ljudstvo, hotela za svojega kralja spoznati, ampak ga bo zaničevala in zavergla. Vendar pa je Marija v vse to z največo modrostjo, ljubeznijo in po-terpežljivostjo privolila, ko je rekla: „G 1 ej! dekla sem Gospodova" ') Počasti tedaj Marijino ponižnost, Čistost in modrost in moli to le: Molitev. Hvaljen bodi Jezus, in počeseena bodi Marijina ponižnost na vekomaj. Amen. O najponižniša Devica! na Tvojo ponižnost je Gospod se ozerl; oh, od kod imaš tako ponižnost ') Luk. 1, 38. — 217 — pri takih čednostih? Kako je pač mogoče da se tolikanj ponižuješ, ker Te vendar Bog tako povik-Šuje? Angelj Te hnenuje gnade polno; in Ti se misliš polno pomanjkljivosti. Angelj pravi: Gospod je s Teboj; in Ti praviš, da imaš le revo in uboštvo. Angelj Te imenuje žegnano med ženami; in Ti meniš, da si najzadnja med vsemi. Da se jaz ponižujem, in da se hnam za velikega grešnika, ni čuda, temveč gola resnica, in tako se spodobi, da govorim. Da se pa Ti imaš za ubogo grešno stvar, to je čudo naj veče ponižnosti, ker v Tebi ni bilo nikoli nobenega greha, ampak sama gola čednost in svetost Oh, najponižniša Devica! prosi po svoji veliki ponižnosti, prosi z d me nevrednega, in vendar napuhnjenega grešnika; prosi, oh! prosi svojega najponižnisega Sinu, Kristusa Jezusa, da vzame od mene duha napuha in prevzetnosti, in da mi podeli pravo ponižnost kot podlago vsake čednosti. Amen. Sesti odstavek. Marija privoli; Sin Božji se včloveči. Za god in prasnik Marijinega oznanjenja. „Glej! dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi." (Luk. 1, 38.) 1. Premišljuj: Marijino privoljenje je bilo zaželeno. Sveti Bernard pravi, da je arhangelj Gabriel Devici tako-le prijazno govoril: Marija! ti boS Sinu spočela, ne od moža, ampak od svetega Duha. Slišala Bi, da bo Sin Božji in da ti tvojega devištva ne vzame. Glej! v tvoje roke je djana cena človeškega rodu, kteri bo kmalo rešen, če ti privoliš. Za to te jokale prosi Adam s svojimi revnimi iz raja izgnanimi otroci. Za to prosijo te Abraham, David in vsi sveti očaki, ki sedijo v smertni senci. Za - 218 — to prosi ves svet, ki pred tabo kleel, kakor se spodobi. Saj od tvoje besede je odvisna tolažba revnih, svoboda vjetili in zveličanje vseh Adamovih otrok. O Devica! le kmalo odgovori, reci eno samo besedo, ki jo pričakujejo zemlja, predpekel in nebesa. Da, kralj vseh kraljev želf tvojega privoljenja, s kterim hode začeti odrešenje svetil Odgovori tedaj kmalo ne meni, ampak Bogu. Govori in spočni večno Besedo. Glej! On, po kterem ves svet hrepeni, stoji pred tvojimi durmi in terka; kedar mu odpreš, pride noter, k tebi in hoče iz tebe meso nd-se vzeti. — Iz teh pobožnih besed svetega Bernarda lehko spoznaš, kako jc bilo naše odrešenje odvisno od Marijinega privoljenja in kakd se jej moramo za Odrešenika zahvaliti. 2. Premišljuj: Marijino privoljenje je priča velike čednosti. Ko je Marija dolgo dobro premišljevala, kaj in kako jej jc v tej reči storiti in se zaderžati, nazadnje je zmagala ljubezen Božja, in želja po zvcličanji ljudi. Zatd je nazadnje privolila. Ali njene očf so bile vse mokre, njeno serce polno ljubezni in sočutja, in njena duša polna nebeških misli, tako da sveti arhangelj Gabriel in vsi angelji , ki so bili ž njim, se niso mogli zadosti čuditi Marijini čednosti. Ko je bila en malo pojokala, djala je svoje roke križem na persi, priklonila je svojo glavo globoko in Sonižno kleče izgovorila je tisto mogočno besedo: „Glej, ekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi." Ona je hotela reči: Jaz želim veliko več biti Gospodova dekla, kakor gospsi tega sveta in kraljica nebes. — O zaželeni odgovor! O beseda, ki obsega take čednosti, da so vredne, da bi se z zlatimi čerkami pisale! Perva čednost je bila pokorščina, ko jc rekla-Glej! S to besedico se je ponudila, Boga tako zvesto ubogati, kakor ni noben človek šc storil. Druga čednost je bila njena ponižnost, ki sc kaže v besedah: dekla sem Gospodova. Ker se je takrat pogreznila v brezdno svoje ničnosti. Tretja čednost je bila njena popolna udanost, ki jo je skazala z besedami: zgodi se mi. S tem — 219 — je podarila svojo serce, svojo dušo, celo svoje bitje ljubemu Bogu tako, da naj On ž njim stori, kar mu je ljubo. Tako je tudi k sveti Jederti govorila: „Kdor koli me bo spominjal na veselje, ki sem ga občutila, kedar sem s to besedo (zgodi se mi) sebe z vsem, kar se ima z mano goditi s popolnim zaupanjem v Božjo voljo vdala; tistemu hočem zares pokazati, da sem Njegova Mati, z zveličavno obilnostjo največega usmiljenja." — Ceterta čednost je bila njena popolna vera, ki jo je spoznati dala, ko je rekla: po tvoji besedi. Takrat je namreč svoj um popolnoma Hogu poa-vergla, in ie priprosto verjela vse, kar je bil angelj k njej govoril, kakor da bi bila rekla: Da-si ravno ne morem zapopasti, kakd je mogoča ta velika skrivnost, vendar ver-jem popolnoma, da se more vse zgoditi, in da se bo zgodilo po tvoji besedi. Marija je tedaj s tem odgovorom zasluge vseh izvoljenih presegla, in zaslužila Kristusa spočeti in Mati Božja postati. Da, Ona je s tem odgovorom to milost zaslužila, ki presega um vseh pametnih stvari; kakor namreč Božje popolnosti se ne dajo zapopasti od nobenega, ne angelskega, ne Človeškega uma; ravno tako popolnosti in milosti, ki je je Marija tistikrat od Boga prejela, zapopade sam Bog in pa Kristusova dnša. 3. Premišljuj: Marijino privoljenje je bilo čudo v itn o močno. Na to privoljenje namreč nam je dal nebeški Oče svojega ljubega Sinil, in nam jc skazal svojo največo ljubezen, od ktere Kristus govori: „Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sinil." ') In sveti Pavel pravi: „On ni zanesel svojemu lastnemu Sinu, temveč dal ga je za nas vse." l) Premisli, o človek! to preveliko ljubezen: Bog Oče nima nič dražega, nič ljubšega, nič dopadljivišega, kakor Svojega Sintl. On nima nič dražega, ker On je toliko vreden, kolikor On sam, ker je Njegovo lastno bitje: zato je neskončne vrednosti. On nima nič ljubšega; ker ') Jan. 3, 16. ") Kimlj. H, 32. — 220 — On ja tisti najljubši Sin, ki ga je On iz svojega lastnega bitja rodil, in ki ga neskončno ljubi. On nima nič dopad-ljivišega; ker v Njem vidi On z največo radostjo vbo Svoje popolnosti, kakor v živem ogledalu. Zatd ima v Njem Svoje neskončno dopadenje. Vendar iz velike ljubezni do nas je hotel rajše tega svojega najljubšega Sind na svet poslati, kakor človeka dalje revnega videti in pustiti ga brez pomoči, da se pogubi. On hoče nam ga popolnoma darovati, da ima biti naš; in da vse, kar ima, in kar si zasluži, tudi naše postane. On hoče še celd to, da nas s Svojo drago kervijo in britko smertjo odreši. In akoravno Bog na slavi in blaženosti nič v tem ne dobi, ako se mi zveličamo, in tedaj mi mu nismo potrebni, akoravno smo bili mi njegovi najhujši sovražniki, in je imel od nas ali le malo hvale, ali še celd nobene zahvale pričakovati: vendar nam jc hotel poslati in dati Svojega Sind. Zatd je k njemu menda tako-le govoril: Preljubi moj Sin! ki si od vekomaj v mojem naročji počival, glej! čas je, da se vzdigneš, in doli greš na svet, Glej! meni se smilijo ubogi ljudje tako, da ne morem njih reve več gledati. Ker tedaj jim ni drugače bolje pomagati, kakor da ti Človek postaneš, zatd pojdi doli in pomagaj ubogim zapuščenim. Ko se ti bo dokaj huda godila, in ko te bodo nehvaležni ljudje zaničevali, bodem to vendar lože poterpel, kakor da se ubogi grešniki vekomaj pogubijo. Kdo se zamore zadosti čuditi toliki ljubezni? O neizmerna, neprecenjena ljubezen! O ljubezen, ki presega ves angeljski um! Zatd piše sveti apostel Pavel: »Zavoljo svoje prevelike ljubezni, s ktero nas je ljubil", ') nam jo Svojega Sina na svet poslal. Sedaj pa pomisli, o človek! kako mu boš to ljubezen povernil. Ljubezen se da le z ljubeznijo plačati. 4. Premišljuj: ko je Marija privolila, je Sin Božji iz nebes doli stopil in človek postal. Ko je nebeški Oče Svojemu Sinu takd govoril, kakor je bilo ravno omenjeno, tu bi bil Sin mu lehko od- «) Efcž. 2, 4. — 221 — govoril: Preljubi moj Oče! ti tiijaš veliko in težko reč, in tvoja ljubezen do človeka je prevelika. Ti pošiljaš mene na Bvet, da naj grešnike rešim. Ali grešniki me bodo povezali, bodo me umorili, in tako mene in tebe hudo žalili. Pač je tisočkrat boljše, da se ves Človeški rod pogubi, kakor da se tebi in meni taka sramota zgodi. Saj je tisočkrat boljše, da se tisti, ki so si pekel zaslužili, po pravici kaznujejo, kakor pa da se on, ki je nedolžen, proti vsi pravici umori. Ali ti je, Oče! bolj na svetu ležeče, kakor na svojem Sinu? Ljubiš ti bolj ljudi, ko svojega lastnega Sinil? Pomisli, Oče! da takd mene nedolžnega od sebe zapodiš v pregnanstvo. Kajti ljudje me ne bodo prijazno sprejeli, ampak hudo zaničevali, sramotili in s sramoto iz sveta spravili. In z vsem tem si ne dobim veče časti ali slave, ne veče blaženosti, ker imam pri tebi že neskončno in neizmerno slavo, čast in blaženost. Tudi veči del ljudi ne bo imel iz tega nobene koristi, ampak le veče pogubljenje. Ker njih veliko ne bo sprejelo moje vere; drugi bodo mojo vero popačili; drugi zopet bodo sicer veri zvesti ostali, pa zavoljo svojih grehov se pogubili. — Vse to, in še več bi bil lehko Sin Božji nebeškemu Očetu odgovoril, in tako se težavnemu delu odrešenja sveta odmaknil. In vendar je hotel na Marijino privoljenje podvreči se tej težki pokorščini, in vsej naši revi, in je z veselim sercem svojemu nebeškemu Očetu menda tako-le govoril: Preljubeznjivi Oče! ker je tvoja Božja volja, da postanem Človek, udam se in hočem tvojo Božjo voljo na tanko spolniti. Grem doli na zemljo in včlovečim se. Grehe vseh ljudi vzamem na-se, in zadostim za-nje, kakor tirja ostra pravica. Lakoto in žejo, mraz in vročino, ubo-štvo in revo, preganjanje in zaničevanje, muke in bolečine, in najgroznejšo smert na križu rad terpim, da za vse krivice, ki so se tebi storile od začetka sveta, in se bodo storile do konca Bveta, pokoro prevzamem in je poplačam. Glej! jaz grem na svet, kjer vem, da bom mnogo terpel. Glej! jaz grem tiste od smerti odrešit, ki mi bodo iz zgolj Hovraštva najbritkejšo smert naklonili. Glej! jaz grem v — 222 — težki boj, kjer se bom vojskoval s peterimi hudimi sovražniki, namreč s svetom, z mesom, z grehom, s smertjo in s hudičem. Z eno besedo: glej! jaz, tvoj edinorojeni Sin, grem umret sramotne smerti na lesu križa. Vendar vse to rad storim iz ljubezni do tebe, iz sočutja z ubogimi grešniki, in v tvojo čast, in v korist in zveličanje ljudf, zatd da tvojo sveto voljo spolnim in grešnike pekla rešim. Tako je prišel najsrečnejši trenutek, ko je hotel Bog svoje obljube spolniti, in željam svetih starih očakov zadostiti, ki so tako dolgo z Izaijem vpili: „liosite ga nebesa od zgoraj, in oblaki (ležfte pravičnega" ') in z Davidom: »Gospod! nagni svoja nebesa, ter stopi doli." ') Kajti ravno v najsrečnejši noči Marijinega oznanjenja, in sicer o polnoči, se je ta velika skrivnost godila, kakor pravi sveto pismo: „Ko je namreč pokojna tihota vse pokrivala, in je noč v svojem teku pol pota imela, je tvoja vsegamogočna Beseda priletela z nebes, s Svojega kraljevega sedeža." 3) Kdo pa bo popisal, s kako ljubeznijo in željo, nam pomagati, je ljubeznjivi Sin Božji iz svoje nebeške domovine v pregnanstvo, iz nebes v solzno dolino, iz največega veselja v najgrozovitnišo terpljcnjc prišel? David govori tedaj od Njega tako: ,,1'rišel je kakor ženin iz svoje stanice; veselil se je kakor velikan, ko po potu teče. Od najvišega neba je Njegov izhod;" *) kakor da bi bil rekel: Ko je hotel Sin Božji z nebes na svet doli stopiti, bil je vesel kakor ženin, ki gre k ženitnini, in je svojo pot tako hitro opravil, da je poskočil in tekel kakor velikan. Zakaj meniš pač, da je bil tako vesel, in da se je tako podvizal, kakor zato, da bi nam hitro pomagal in nas rešil iz satanovega žrela? Nikoli ni noben oče tako hitro in tako urno tekel, svojega otroka rešit iz volkovega žrela, kakor se je podvizal Sin Božji z nebes doli, rešit zašlih ovčic, ktere je peklenski volk že v svojem žrelu imel. Zakaj Kristus je tako želel nam pomagati, da bi bil, nas rešit, tekel skoz ogenj in plamen, in skoz tisoč mečev in muk. ') Izb. 45, 8. «) P». 143, 6. 3) Modr. 18, 14. 16. *) P». 18, 6. 7. — 223 — To ljubezen in dobroto pozna, spoznava in častf katoliška cerkev z veliko zahvalo, ker tolikokrat pri sveti maši od Kristusa tako-le govori: „Kteri je za nas ljudi, in zavoljo našega zveličanja iz nebes doli stopil, in meso postal." In pri teb besedah se poklekne. S tem hoče reči katoliška cerkev: Pomisli, o človek! in spoznaj z dolžno hvaležnostjo, kaj je Sin Božji za te storil, ki je zavoljo tvojega zveličanja iz visokih nebes v to solzno dolino prišel in Človek postal. Zatd tedaj poklekni, moli ga ponižno, in reci: Molitev v zalivalo za Bo^je včlovečenje. Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki je za nas meso postal, na vse veke. Amen. Najdobrotljivisi Jezus! iz serca se Ti zahvaljujem, da si zavoljo našega zveličanja človeško natoro na-sc vzel in v njej toliko rev prestal; prosim Te, daj in dodeli svoji kristjanski cerkvi goreče učenike in pridigarje, da bodo evangelij oznanovali, zato da vsa ljudstva na zemlji pred Te popadajo in Tebe, večno Besedo molijo, ki je za nas meso postala, kot edinega pravega Boga z Očetom in svetim Duhom vred. Ameu. O Marija! Ti si milost zadobila pri Bogu, iu jaz grešnik nahajam po Tebi milost pri Njem; Ti si mu zavoljo svoje ponižnosti in svetosti vsa ljuba in prijetna, jaz pa sem mu zopern in ostuden zavoljo svojega napuha in zavoljo svojih hudobij. O gnade polna Devica! prosi za-me grešnika, da za-volj Tebe milost najdem, z Božjo pomočjo se ponižam, iu v Božji milosti živim in umerjeni. Amen, - 224 — Sedmi odstavek. Kako se je Bog včlovečil. Za praznik Marijinega oznanjenja; premišljevanje o tretjem členu apo-stoljske vore. „licxeda je meso postala, in je med nami prebivala." (Jan. 1, 14.) 1. Premišljuj Marijino pripravljanje, posebno njeno deviško serce in njeno najčistejšo dušo. Ko je imela Beseda nebeškega Očeta meso postati, ko se je hotel Sin Božji včlovečiti, pripravil mu je sveti Duh vredno Mater, vredno prebivališče. Od tega pripravljanja pravi katoliška cerkev v neki molitvi: „Vsegamogočni, večni Bog! kteri si telo in dušo presvete Device Marije, daje postala vredno prebivališče tvojemu Sinu, s sodelovanjem svetega Duha pripravil." — O Bog! kako je bilo pač to pripravljanje, ko je sveti Duh sam telo in dušo Marije Device tako pripravil, da je postala vredna Mati, in vredno rebivališče za Gospoda Boga, ki je imel iz nje meso in ri si vzeti! Marija je bila vsa čista in popolna od trenutka svojega spočetja, in je v dobrem vedno rastla, in vendar še ni bfla dovolj vredna: ker je namreč Bog neskončno čist, in Čistost neskončno ljubi, spodobi se mu tudi Mati in prebivališče neskončno Čisto, in z vsemi čednostmi okinčano. Zatd je hotel sveti Duh prečisto Devico, akoravno je bila vsa Čista in okinčana z vsemi čednostmi, vendar še bolj očistiti, in okinčati s čednostmi, in sicer tako, da zunaj Boga se nikjer taka čistost ne najde. O ti moj Bog! kako čista in lepa je Marija postala, ker jej je sveti Duh tako Čistost podelil, kakoršne nima nobena druga stvar. Tu se je spolnilo, kar je David prerokoval: „Najviši posveti svoje prebivališče." ') In tukaj se je zgodilo, kar je bil malo poprej sveti Gabriel obljubil: „Sveti Duh bo prišel v te, in moč Najvišega te bo obsenčila." ®) Ker je prišel sveti Duh va-njo, in jo je tako napolnil, da se ni več zdela človek, ampak angelj. Nje Duh je bil ves v Boga zamaknjen. Nje spomin je bil poln samih svetih misli in nebeških domišlij. Nje um je bil popolnoma razsvetljen, in je Boga ') P.. 45, 5. «) Luk. 1, 35. — 225 — gledal. Nje serce je od ljubezni tako gorelo, da je čudo, da se jej ni stopilo. Nje kri v vseh žilah je vrela Božje vročine; nje obraz je kazal bolj angelja ko človeka. Sploh vse v njej je bilo angeljsko, čeznatorno, nebeško, Božje. In ako ne bi je bila obsenčila moč Najvišega, Marija bi bila od same duhovne slasti omedlela in umerla. Akoravno jej , e sveti Duh vse Čednosti v največi meri podelil, vendar so )ile med njimi najimenitniše čistost, ponižnost in ljubezen; zato je tudi Mati Božja sveto Jedert opominjala, naj vsakrat, ko se obhaja, te tri čednosti od nje prosi. 2. Premišljuj, kako je Beseda mes6 postala. Pridi tedaj, kristijanska duša! in premišljuj naj veče čudo, ktero je Bog kedaj storil — včlovečenje Sinu Božjega, premišljuj ga, kolikor zamore tvoja slaba pamet. Sveti Duh sam je bil umetni mojster tega dela, in je pri njem skazal največo umetnost svoje vsegamogočnosti. Marijino častitljivo telo je bilo tista delavnica, v kteri je Božja moč to čudapolno delo doveršila. O, ko bi bih mogli takrat videti Marijino presveto serce, kakošno je bilo, ko jc sveti Duh od njene žlahtne kervi vzel, in iz nje naredil Kristusovo telo! Ona je bila pripravljena, z vsemi svojimi močmi pri tem delu pomagati, in vso svojo kri dati, k temu Božjemu delu pripomoči, ki je imelo biti k največi časti Božji in k večnemu zveličanju človeškega rodu. — Tako je tedaj napolnil sveti Duh deviško Marijino serce z gorečo ljubeznijo, in njeno dušo z obiluostjo vseh milost. On jej je podelil najviše spoznanje neizmerne skrivnosti, ki jo je v njej imel storiti. On je vpodobil iz njene kervi popolnoma telo, z vsemi udi, kakor jih ima vsak človek. Tu poglej, o Človek! kako je sveti Duh, ko je Kristusovo telo v Marijinem deviškem telesu napravljal, le za tvoje zveličanje skerbel; ker je njegovo telo zavoljo tega tako nežno, tako mehkočutno naredil, da je vse zopemosti bolj v živo Čutilo; in zato mu je naredil takd lepo telo, da boš v večnosti več veselja čutil, ko ga boš gledal. Ko je bilo Jezusovo telo popolnoma narejeno, bila je tudi tisti trenutek vstvaijena najsvetejša in najlepša duša njegova KriitUMTO iivljenju in smert 15 - 226 — in z Božjo Jezusovo natoro zedinjena s tem telesom, takd da je Jezus Kristus postal v resnici Bog-človek, in da ste bili v njem dve natori v eni osebi združeni. Zato je Kristusovo včlovečcnje naj veče čudo, ki ga je Bog storil; ker je človeško in Božjo natoro, ki ste tako neskončno razločni, tako združil, da delate eno samo osebo. Temu se čudijo, in se bodo čudili in veselili vsi angelji in svetniki na vekomaj. Takd je tedaj zavoljo človeka postal Neskončni končen, neumerljivi merljiv, večni časen, in On, ki ne more terpeti, je postal tak, da more terpeti. Da se je moglo to zgoditi , moral je Bog, da takd rečem, ves red prenarediti in kar je zdolaj, gori oberniti. Kar je bilo vebko, moral je narediti majhno, in iz majhnega je naredil veliko. Gospoda je miredil za hlapca, in hlapca za gospoda. Človeka je povzdignil do Božje Časti, in Boga je ponižal tako, da je Človek postal. Takd tedaj je Beseda meso postala 25. dan meseca marca. 3. Premišljuj n oprocenjene milosti, ki jo je Človek po Božjem včlovečenii prejel. Pervič, kar Kristusovo dušo zadeva, noben človek in noben angelj ne more zapopasti njene popolnosti; sam Bog vd in pozna neizmerno popolnost te najsvetejše duše, kakor spričuje modri Sirali, ko pravi: „Komu je bila korenina modrosti Božje razodeta, in kdo je nje skrivnosti spoznal? Eden je najviši, vsegamogočni stvarnik in mogočni Kralj. On jo je vstvaril v svetem Duhu, in jo jo videl, in preštel, in zmeril." ') Ta vstvarjena modrost je duša Kristusova, in noben drugi, kakor sam Bog, ne pozna na tanko njene iz-verstnosti. Vendar pomisli, kolikor moreš, kakd je nebeški Oče odperl najskrivniše zaklade svoje Božje vsegamogoč-nosti, in je temu detetu toliko darov dal, kolikor jih je njegova presveta človeška natora sprejeti mogla. On Mu jo dal duha (in vse duhovne milosti) ne na mero (ampak brez mere, to je, neizmerno). „Ker Oče ljubi Sina, in mu je vse v roko dal." ') ') Sir. 1, 6—9. ») Jan. 8, 34. 86. — 227 — Pervi dar je bil, da je Jezusova duša gledala Božj e obličje. Kajti v pervem trenutku, ko je bila vstvarjena, je Božjo natoro bolj Čisto videla, in bolj priserčno ljubila, kakor vsi svetniki skupaj. Drugi dar je bila neizrečena čistost, to je, Jezusova duša ni imela ne izvirnega greha, ne nobenega lastnega greha, in ni mogla nikoli ne grešiti, tudi se ne pomotiti nikakor. Tretjič je Jezus imel obilnost vseh Čednosti, in sicer v .toliki meri, da ni bil nikoli noben svetnik tako po-polen. Cetertičmuje dal Bog dar modrosti in vsega znanja, da je vse stvari in vse moči popolnoma poznal. Petič mu je dal oblast, vse Čudeže delati, kakor bi se mu ljubilo. Šestič dal mu je najvišo oblast grehe odpuščati grešnike spreobračati, zakramente vstanavljati, nove zapovedi dajati, in ljudem vsakoršne milosti deliti. Poslednjič mu je dal vso oblast v nebesih in na zemlji '), da ko pravi Kralj kraljuje, plačuje in kaznuje, kakor njemu do-pade. Zato pravi od Njega sveti Janez: „Mi smo ga videli polnega milosti in resnice." *) 4. Premišljuj, kaj je Kristus ko človek občutil. Kakor je nam nemogoče spoznati in izvedeti, kako visoko je Bog človeško natoro povzdignil, ravno tako nam ni mogoče misliti, kaj je Božje dete koj po svojem vstvar-jenji delalo. Vadilo se je v pervih trenutkih v takih čednostih, da si jo več zaslug nabralo, kakor vsi angelji in ljudje ves čas si zaslužiti morejo, ker so bile njegove vaje Božje, in godile so se s toliko popolnostjo, da Bog sam ni tirjal večih. Koj namreč v pervem trenutku, ko je bilo to sveto dete sedem darov svetega Duha od svojega nebeškega Očeta prejelo, padlo je pred Bogom ponižno na obraz, in ga tako spoštovavno molilo, da noben človek in tudi noben angelj tega popolniše storiti ne more. Ponudilo se je, da hoče vse storiti in terpeti, kar je Bog od vekomaj sklenil, da ima storiti in terpeti. Govorilo je menda k nebeškemu Očetu tako-le: „Žgavnih darov in darov za greh nisi tirjal. Tedaj sem rekel: Glej, pridem! V začetku bu- ') Mat. 28, 18. •) Jan. 1, 14. 16* — 228 — kev je pisano od mene, da naj spolnim Tvojo nalogo." ') Začelo je tako serčno ljubiti vse ljudi, ki so po Njegovem včlovečenji postali mu bratje in sestre, da je bilo pripravljeno, pomagati jim na vso svojo moč. Takd je pomilovalo vse tiste, ki križe nosijo, da bi bilo iz serca rado vsakemu križ vzelo, in sebi na svoje rame položilo. Posebno S a je neizrečeno pomilovalo duše v predpeklu in v vicali, a bi bilo rado koj za-nje smert terpelo. Zato je začelo dete Jezus že takrat Boga Očeta za vse te, kakor tudi za vse z grehi in revami obložene ljudi tako milo prositi, da mu je očetovsko serce ranilo. Z eno besedo, to presveto dete je začelo koj od začetka vaditi se v vseh čednostih in vse trenutke k časti Božji obračati; in tako je Jezus potem vedno vse k Božji časti delal do poslednje ure Bvojega življenja. Tako je to presveto dete že v pervem trenutku svojega vstvaijenja tako molilo, Boga častilo, hvalilo, se darovalo in poniževalo, da jc Bog nad temi detetovimi nevidljivimi vajami veče dopadenje imel, kakor nad vsemi ljudmi. Zatorej, oj kristijan! daruj nebeškemu Očetu njegovega ljubega Sina, in govori s sveto Mehtildo te-le: Tri zahvale. 1. O nebeški OČe! jaz ti darujem Tvojega ljubega Sina z vsemi dobrimi deli, ktera je On od per-vega začetka svojega umerljivega življenja k Tvoji večni časti in k našemu zveličanju storil, in Te prosim, da mi zavoljo Njega odpustiš, kar sem kedaj dobrih del opustil ali zamudil. Amen. Hvalite Gospoda, vsi narodi! Hvalite Gospoda, vsa ljudstva! ker poterjena je nad nami Njegova milost, in Gospodova resnica ostane vekomaj. Čast bodi Bogu Očetu, Sinu in svetemu Duhu itd. ') Pa. 39, 7—9. — 229 — 2. O nebeški Oče! jaz ti darujem Tvojega ljubljenega Sina in Njegovo gorečo ljubezen, s ktero je vsa svoja dela iz ljubezni do Tebe storil; in Te prosim, da mi zavoljo Njega odpustiš vso mojo nemarnost, s ktero sem svoja dobra dela opravljal. Amen. Hvalite Gospoda vsi narodi itd. 3. O nebeški Oče! jaz Ti darujem Jezusa, Tvojega ljubega Sina in vse Njegovo britko terpljenje, in Te prosim, da mi zavoljo Njegovega obilnega odrešenja vse moje grelie odpustiš, ki sem je kedaj storil. Amen. Hvalite Gospoda vsi narodi itd. Hvaljen bodi Jezus Kristus, in čeŠčeno bodi Njegovo resnično včloveeenje na vekomaj. Amen. Osmi odstavek. Kristusovo včlovečenje razveseljuje nebesa in zemljo. Bere se o adventnem času, ali tudi na praznik Marijinega oznanjenja. „Viddi smo Njegovo Sast, kakor tast Edinorojenega od OSeta." (Jan. 1, 14.) 1. Premišljuj, kako je Božje včlovečenje najsvetejšo Trojico razveselilo. Oberni svoje oči pervič na Boga Očeta, in premišljuj, kaj je delal, ko je videl Svojega Sina včlovečenega, ki je tako ponižno Njega molil. Ko je namreč to preljubeznjivo dete videl in Njegovo neskončno lepoto in popolnosti Njegove gledal, menda je mu tako-le govoril: ,/Ti si moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadenje." ') Vsi angelji in svetniki so se čudili in veselili, in se bodo na vekomaj čudili in veselili gledati Kristusovo Božjo človeško natoro; ali nobeden se ni, in se ne bo tako veselil, kakor se je ljubi Oče nebeški tistikrat veselil ") P«. 2, 7. Mat. 17, 5. — 230 — in se bo na vekomaj veselil nad gledanjem svojega ljnbega Sina. Tedaj je imel Bog Oče veče veselje in dopadenje nad tem detetom, kakor ga vse stvari imeti zamorejo; njegovo veselje je bilo neskončno. Kakošno veselje je imel nad tem takd ljubeznjivim detetom, ki mu je neskončno bolj dopadlo, kakor vse stvari skupej ! Kakošno priserčno ljubezen je čutil do tega preljubeznjivegadeteta, ki ga je neskončno bolj ljubil, kakor vse stvari! 2. Premišljuj, koliko veselje dela Božje včlovečenje Sinu Božjemu in kakd se je On, nespremenljivi Bog, čez to spremembo, ali čez svoje včlovečenje čudil. Pred enim trenutkom je sedel v naročji nebeškega Očeta, in koj v drugem trenutku je bil že v prcčistem telesu Device Marije. Malo prej je bil obdan s slavo in veličastvom; koj potem je bil obdan s slabotno človeško natoro. Malo prej je bil mogočen Kralj nebes in zemlje, in koj potem je bil ubogo, slabotno dete, vendar nikoli ni nehal biti vsegamogočni večni Bog, še eden trenutek ne. O čudno spremenjenje! o neizmerno ponižanje! In vendar Sin Božji si ni štel tega za sramoto, ampak za veliko čast, ker je hotel takd spolniti Očetovo voljo in delati za naše zveličanje. Tudi mu ne bi bilo moglo priti veče veselje, kakor da se je z našo natoro združil, ker je po tem združenji od vekomaj hrepenel, iz ljubezni do človeka, kakor je po preroku Jeremiju govoril: „Z večno ljubeznijo te ljubim, zato se te usmilim." ') Zato ko je Sin Božji človeško natoro na-sc vzel, je čutil veliko veselje, in je združil s človeško natoro vse svoje Božje popolnosti, zaklade in bogastva, kterih je bila sposobna. 3. Premišljuj veselje svetega Duha pri Kristusovem včlovečenji. Od Boga Očeta pravi sveto pismo, da je vsako stvar pogledal, ko je bil v začetku vse vstvaril, in našel, da je bila prav dobra. *) Ker so bile vse reči dobre, zato ') Jcr. 31, 3. •) 1. Moji. 1, 13. - 231 — je je ljubil, in se jih je veselil. Ce se je BogOČe reči veselil, ki so nizke in končne; kakd se je Se le sveti Duh veselil, ko je bil tako Btvar vstvaril, in tako delo doveršil, ki je bila brez primere več vredna kakor vse vstvarjene reči, in ki je bila neskončno ametniša, žlahtniša, boljSa in draža, kakor solnce, luna, nebo in zemlja z vsem, kar je na njej! Ker vse reči so v primeri b Kristusom le senca, le podobe. Da, tudi Mati Božja, najbolj umetno delo Božje vsegamo- Ečnosti in modrosti, je vendar v primeri s Kristusom le kor slaba lučca proti solncu. Ker Bog-človek presega neskončno vse stvari, tudi svojo presveto Mater. Zato se bodo na vekomaj vsi angelji in svetniki čez to veselili in čudili. Na vekomaj bodo gledali neskončno lepoto in popolnost Kristusovo, in vendar se je ne bodo nikoli naveličali. Kako tedaj sc je Se le sveti Duh pri Kristusovem včlovečenji čudil in veselil, ker On veliko bolj, kakor vBi angelji in svetniki, izverstnost združenja Božje in Človeške natore vidi in pozna! Zato je to sveto dete z radostjo gledal in neskončno se veselil. Sveti Duh se je tudi dokaj veselil, ker je dobil priložnost, svojo neskončno dobroto in svoje nebeške dar! temu detetu popolnoma podariti, ter v njem in no njem tudi nam svojo darežljivost skazati; On je to tudi koj storil, in mu je svojih sedem darov in njih ilasledke z vso obilnostjo podaril. On se je veselil, da je potem detetu priložnost dobil, nam dobrote skazovati, in tudi nam svoje dar! dajati. Kajti zato se je Bog tako ponižal, da bi nas povikšal in obogatil, in nas napolnil z vsemi nebeškimi darovi in z ved-nim veseljem. Tedaj je bilo vse, kar je sveti Duh Kristusu dal, skoraj bi rekel, nam darovano, da bi mi po Kristusu in v Kristusu teh darov deležni postali. On je dal Kristusu Božjo modrost, zato da bi naSo revo popolnoma poznal in vedel, kako nam ima pomagati. Vsegamogočnost mu je dal, zato da nam lehko pomore. Zato ga je naredil tako krotkega in usmiljenega, da bi bil z nami bolj usmiljen. Storil ga je poterpežljivega in prizanesljivega. da je lože naše grene prenašal. Z eno besedo, On mu je dal polnost vseh — 232 — gnad, da bi mi vse od njegove polnosti prejeli1), in da bi po njem obogateli in se zveličali. 4. Premišljuj, kakd so se angelji veselili Kristusovega včlovečenja. Angelji so veliko veliko željo imeli, da bi se Bog včlovečil, in gotovo je ta želja s časom vedno bolj rastla. Zato so tudi vedno takd goreče Boga zavoljo tega prosili. Ko je bil tedaj sveti Duh to skrivnost v prečistem telesu Device Marije doveršil, so se vse angeljske verste neizrečeno veselile. Naj so že Njegovo neskončno ponižnost premišljevali, ktera ga je bila z nebes doli potegnila in storila, da je postal reven červič naše zemHe; ali naj so gledali na prečudno združenje Boga in človeka v eno osebo, — ali a Njegovo neizrečeno lepoto in Njegove neskončne nebeške ari: tem bolj je njih stermenje rastlo, čem dalje so ta Čudež gledali. Videli so, da vsa njih Bvetloba je le tema v primeri s Kristusovo svetlobo. Od veselja in ljubezni do tega skrivnostnega, najlepšega deteta in v spoštovanji pred svetim Božjim namenom zastran odrešenja grešnega sveta, so začeli angelji Boga na glas hvaliti in častiti: Veselite se nebesa in zemlja, in častite najvišega Boga! ker je zveliča-nje sedaj na svet prišlo, in mir jc storjen med Bogom in med človeškim rodom. Aleluja! Svet, svet, svet je Gospod, Bog vojskinih trum! vsa zemlja jc polna njegovega veličastva! — S takim petjem so hvalili neskončno Božjo moč, modrost in dobroto zavolj čudeža, kterega je bil na zemlji storil. 5. Premišljuj, kako se je Devica Marija veselila Kristusovega včlovečenja. Stopi s svojimi mislimi zopet doli na zemljo, in podaj se v duhu v Nazaret; ondi poglej presveto Devico Marijo, in pomisli, kaj ona čuti na duši in na telesu. Ona je lehko pela z Davidom: „Moje serce in moje mesd se veseli v živem Bogu." 5) Ko je namreč sveti Duh iz njene deviške kervi Kristusovo telo narejal, bilo jej je, kakor da bi njeno serce od same slasti se imelo raztopiti. Ko je pa čutila, da ') Jan. 1, 16. *) Ps. 83, 3. - 233 — nosi živo dete v svojem blagoslovljenem telesu, O Bog! kdo more zapopasti, kaj je Ona čutila? Ker jej je sveti Duh tako razsvetlil um, da je na tanko spoznam, kako se je velika skrivnost godila. Ona je bila tisti trenutek tako povikšana, kakor pravijo nekteri učenjaki, da je neskončnega Boga bolj čisto in boljše videla in spoznala, kakor ga vidijo in poznajo angelji v nebesih. V tem ogledovanji Božje natore jej je Bog tako Čudne skrivnosti razodel, in tako obilnih sladkosti jej okušati dal, da bi bila v morji ljubezni in nebeške slasti umerla; pa moč Najvišega jo je obsenčila, da jo je z dušo in s telesom ohranila v življenji. Ko je tedaj prav čisto spoznala, kako se je neskončni Bog zavoljo človeka tak<5 ponižal, da jo iz njene kervi Človeško natoro vzel, in da je zapustil Bog Sin veličastvo Svojega nebeškega Očeta, in se zaperl v temno ječo njenega telesa, kjer je hotel devet mesecev zapert ležati; ko je vse to premišljevala, bilo jej je skorej poginiti od same ljubezni in od samega stermenja. O, kaj je td čutila in mislila! o kako je gorel ogenj Božje ljubezni v njenem sercu! kako globoko se je pred Bogom poniževala, in se je tolikih milosti nevredno štela! Kakošno spoštovanje je skazovala detetu, kako ga je molila, ki ga jc pod svojim sercem nosila! Kako prijazno ga je pozdravljala! In kakošno hvalo mu je dajala, da je k njej in v njo prišel! Kako se mu je ponujala, da mu hoče na vso moč streči, da bi k delu odrešenja sveta kaj pripomogla! Tu je Gospoda poveličevala, in se je veselila v Bogu svojem Zveličarji, ker je bil pogledal na nizkost svoje dekle. ') Vsi njeni občutljeji in vse njene želje so bile čeznatorne, in so presegale vse vstvarjene močf. Iz tega se tiči, kaj imaš delati, kedar si Kristusa pri svetem obhajilu prejel. Uči se od presvete Device, kako ga imaš pozdravljati in moliti; kako se imaš poniževati, ga prositi, Bogu Očetu ga darovati, ter mu hvalo dajati in se mu priporočevati. Vse to delaj vselej po svetem obhajilu iz celega svojega serca in na vso svojo moč. ') Luk. l, 46. — 234 — 6. Premišljuj nebeške dobrote in bogastva, skte-rimi je bila Marija obsuta, ko je Božjega Sina v svojem telesu spočela. Ona je pač v resnici reči mogla z modrim: „Z njo vred" (z včlovečeno modrostjo Božjo) „mi je doSlo vse dobro, slave brez mere po njenih rokah." ') Kdo mi bo pa te dobrote in milosti, te nebeSke zaklade, to bogastvo našteval? Teh milost je gotovo toliko, da mislim, da še Marija sama jih ne more dovolj izreči in dopovedati. Vendar pa hočemo k svojej tolažbi tukej premišljevati in povedati: Pervič je bila Marija po Kristusovem spočetji popolnoma posvečena, kakor govori sveti pesnik: „Najviši je svoje prebivališče posvetil, ker Bog sam prebiva v njem." l) Drugič je bila Marija napolnjena z vsemi darovi svetega Duha, ker Ie sveti Duh bolj popolnoma v njo prišel, kakor v ktero toli drugo stvar. Tretjič, je bila poterjena v Božji milosti zoper vsak greh. Cetertič bila je po vdihnjenji svetega Duha zagotovljena, da bo do smerti v službi Božji stanovitna ostala in se zveličala. Petič je bila napolnjena s preroškim duhom, kakor se vidi iz njene pesmi „Magnifi-cat" ko pravi; „Glej, odsihmal me bodo srečno imenovali vsi rodovi." Šestič so jej bile razodete vse skrivnosti svetega pisma. Sedmič je bila v zaslugah povikšana čez vse stvari. Osmič je postala prava mati in porodnica vsegamo-gočnega Boga. DevetiČ je bila takd blizo k Gospodu po-vzdignjena, da je postala skorej najbliža Bogu zavoljo vi-Bokc, djal bi, neskončne časti, ki jo je kot Mati Božja imela po nauku angeljskega učenika svetega Tomaža Akvin-skega, ki pravi: „Prečista Devica Marija, zato ker je Mati Božja, ima skorej neskončno čast." Desetič je postala v resnici Kraljica nebes in zemlje. Enajstič je bila z vso polnostjo Božjih milosti takd obsuta, da zamore iz te obilnosti tudi drugim deliti. Dvanajstič jej je bilo pri Kristusovem spočetji Božje obličje tako razodcto, da je Boga gledala, kakor ga gledajo angelji v nebesih, ktero gledanje io je s tako neizrečeno ljubeznijo in sladkostjo napolnilo, kakor da ") Modr. 7, 11. *) Pa. 45, 56. - 235 — bi bila zares že v nebesih. Teh dvanajst milosti je kakor venec ali krona iz dvanajst zvezd, ki jo je sveti Janez na njeni glavi videl. Zato veslli se ž njo, in mdli to-le: Molitev. Veseli se, Marija, Ti Božja porodnica! Ti ne-omadeževana Devica, veseli se! Ker si spočela in rodila svetlobo večne luči. Veseli se, o sveta Mati Božja! ki si rodila, in si neoskrunjena ostala. Veseli se, o preljubeznjiva porodnica luči! ker Tebe hvalijo in častijo vse stvari. Mi Te prosimo, bodi nam besednica pri svojem Sinu, našem Gospodu Jezusu Kristusu. Amen. Hvaljen bodi Jezus Kristus zavoljo Svojega včlo-večenja na vekomaj. Amen. Deveti odstavek. Od praznika Marijinega oznanjenja in od hvaležnega čaščenja Božjega včlovečenja. Bere se na praznik Marijinega oznanjenja. „To je dan, ki gaje Gospod naredil; radmmo se, in veselimo se v njem." (P.. 117, 24.) 1. Premišljuj, da danes mi v katoliški cerkvi vesel praznik obhajamo. Sveti Bonaventura piše: „PrcmiŠljuj, kako velik praznik je danes; raduj se v svojem sercu, in bodi ta dan vesel.1' Kajti danes je praznik Boga Očeta, ki je svojemu Sinu ženitnino napravil, ') in s tem razveselil nebesa in zemljo. Danes je ženitvanski dan Sind Božjega, ker je človeško natoro s svojo nebeško natoro združil, m se ž njo z večno ljubeznijo sklenil. Danes je praznik svetega Duha, ki je Božjo in človeško natoro vkup zvezal in veče delo svoje Božje roke doveršil. Danes je praznik častitljivo De- ') Mat. 82, 2. — 236 — vice Marije, ki je danes postala Mati Božja, prava Kristusova Mati, in takd tudi mogočna in dobrotljiva Mati vseh kristijanov. Danes je praznik človeške natore, ker se je danes začelo zveličanje in odrešenje človekovo. Danes je vesel praznik očakov v predpeklu, ker je napočil dolgo zaželeni dan, po kterem so toliko tisoč let zdikovali. Danes je pravi mir z nebes doli stopil, ker je Bog Oče svojo jezo pokrotil. Danes se z nebes med cedi po celem svetu, ker seje sladkost nebeškega veselja prebivalcem zemlje podelila. Glej, kako je današnji dan prijeten, vesel in milosti poln; zato se pač spodobi, da ga pobožno in veselo obhajamo. Pomisli tedaj, kakošno veselje je bilo v nebesih in je tudi danes zavoljo ženitvanja, ali čudapol-nega poročenja človeške natore s Sinom Najvišega. Vsi angelji častijo danes nebeškega Očeta, da jev ljudi tako ljubil, da je Svojega Sina na svet poslal Če se je kedaj kak kraljevič veselil poroke s svojo nevesto, ktere je dolgo poprej želel in ki jo je pred vsemi drugimi ljubil; tedaj se je takd veselil Sin Božji, ki je ]io tej nevesti, namreč po človeški natori hrepenel od vekomaj, in jo bolj kakor vse druge stvari neizrečeno ljubil. Ravno tako misli od svetega Duha in od Matere Božje, ki sta se na današnji dan takd veselila in se danes zopet veselita, da noben Človeški um tega prav zapopasti ne more. 2. Premišljuj: današnji dan je duhovni šolski dan ali učeni dan prave ali djanske ljubezni Božje. Ta dan namreč je Bog Oče iz ljubezni do nas tak čudež storil, kakoršnega ni od začetka sveta storil; ker je danes Kristusovo Človeško natoro tako polno vstvaril, da presega um vseh angeljev in ljudi, ter je človeško z Božjo natoro združil, da ž njo vred eno osebo dela. Iz tega pa se imamo učiti, kakošna je Božja ljubezen do Človeka; ker ta ljubezen je djanska ljubezen, ktera je za naše zveličanje čudeže delala in je še dela; ona je goreča ali ognjena ljubezen, ki hrepeni no miru, po združenji, po našem zveličanji, in v ta cilj in konec vse dela in na-reja. „Bog je svet takd ljubil, da je dal svojega edinoro-jenega Sinu, da kdorkoli va-nj veruje, se ne pogubi, am- — 237 — pak ima večno življenje." ') Ako nočemo pogubiti se, moramo imeti ljubečo ah popolno in pokorno vero; moramo popolnoma vse verjeti, kar nas On uči, in po Bvoji sveti katoliški cerkvi verovati zapoveduje. Ako nočemo se po- Subiti, moramo po Njegovem nauku živeti, in spolnovati jegovo voljo. Z eno besedo, mi mu moramo Njegovo ljubezen s pravo resnično ljubeznijo vemiti. 3. Premišljuj: današnji dan je vesoljen praznik zahvale. Katoliški), cerkev nas opominja k hvaležnosti, kolikor-krat poje: Čast bodi Bogu na višavah, in čast bodi Bogu Očetu itd., in ko od tega dneva govori: „Danes je pravi mir z nebes k nam doli stopil. Danes se po celem svetu z nebes med cedf." Tak6 je tedaj današnji dan dan veselja, dan milosti, dan usmiljenja, dan zahvale, da namreč Bogu svojemu Gospodu hvalo dajemo za največo dobroto, in za največi čudež, ki ga je liog danes storil in to zavoljo nas, to je, za Božje včlovečenje; za to dobroto dajajmo Bogu hvalo vsak dan trikrat, ko zvoni k angeljskemu če-ščenju. To tiija katoliška cerkev; to nas učijo tudi duše svetih očakov, ki so v predpeklu čakali. Ko jim jc bilo namreč po Božjem razodenji zagotovljeno, da je Mesija, po kterem so tako dolgo zdihovali, žc Človek postal, tedaj so se ti stari očaki te vesele novice razveselili, na svoj obraz padli in Bogu iz serca hvalo peli za to tako dolgo zaželeno usmiljenje. S temi očaki, ki so sedaj srečni nebeščani, s celo katoliško cerkvijo in z vsemi Boga ljubijočimi dušami dajaj Bogu v resnici hvalo z besedo in z djanjem za to največo ljubezen in usmiljenje; tako bodeš Božje včlovečenje, ali včlovečeno Besedo hvaležno in Bogu dopadljivo častil in ljubil. Zahvala za Kristusovo včlovečenje. Nebeški Oče, Oče vsega usmiljenja, jaz te hvalim in častim, da si nam dal svojega Sina, da kdorkoli ') Jan. 3, 16. — 238 — va-nj veruje, se ne pogubi, ampak večno življenje doseže. Jaz te prosim po tej veliki ljubezni, dodeli, da moja vera s pomočjo Tvoje milosti postane prava, živa, pokorna in djanska vera, da vse storim, kar Tvoj ljubi Sin po katoliški cerkvi uči; tako da ne bom le govoril: Gospod! Gospod! jaz verujem in upam; ampak da bom tudi Tvojo sveto voljo spolno val, po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Hvaljen bodi Jezus Kristus in češčen za tvoje včlovečenje na vekomaj. Amen. 0 Jezus, Ti blagoslovljeni Kralj, Ti Beseda Očetova, Ti Sin Device Marije, Ti Jagnje Božje, Ti Gospodar celega sveti, Ti sveta daritev, Ti Beseda, ki je meso postala, Ti vir vse dobrote! usmili se nas! Amen. 0 Marija, Ti ponižna dekla Gospodova, Ti Mati NajviŠega, v kteri je danes Beseda meso postala: izprosi mi, o Devica milosti polna! da bom v milosti Božji živel in umeri. Prosi za-ine, o žegnana med ženami, da me Jezus, blagoslovljeni sad Tvojega telesa, blagoslovi! Amen. Štirinajsto poglavje. Od Marijinega obiskovanja in kar se je pred, med in po njem godilo, Pervi odstavek. Marijino potovanje čez gore. iiere se na praznik Marijinega obiskovanja in v adventnein času. »Marija je jaderno Ha v gore, v mesto na Judovem." (Luk. 1, 39.) 1. Premišljuj, kako je Kristus goreče želel se včlo-večiti, da bi nas greha rešil, ter vse posvetil in zveličal. — 239 — Ze koj po včlovečenji je bila v najsvetejšem Jezusovem sercu dokej goreča želja, nas greha rešiti, ter vBe ljudi posvetiti in zveličati. Tako je bil že svojo presveto Mater pri svojem včlovečenji z vsemi milostmi napolnil; to pa ni bilo še dovolj Njegovi ljubezni, On je hotel tudi druge deležne storiti svojega milostljivega prihoda. Zato je svojo Mater razsvetlil in napravil, da bi se podala k svoji teti Elizabeti, da bi On tam Janeza, ko ga je še mati nosila, izvirnega greha očistil in posvetil, ter tudi Elizabeto in Zaharija z nebeškimi darovi obogatil. Zato je Marija Jožefa za dovoljenje prosila, da bi smela potovati v mesto Juda;*) Jožef jej ni le dovolil, ampak jo tudi spremljati hotel celo to pot. — Spoznaj tukaj, kristijan! ljubeznipolno naredbo Gospodovo; on ni hotel, kakor bi bil lehko storil, iz dalje Janeza posvetiti, ampak hotel je prav k njemu priti za to. Pervič, da nam je dal zgled svoje prevelike ljubezni in ponižnosti. Drugič, da nam je pokazal, da je Marija po Njegovi volji in po Božji naredbi srednica in sodelavka našega zveličanja, da je ona njegovo najprijetniše orodje k našemu posvečenju in zveličanju; da On ž njo in zavoljo nje ali iz ljubezni do nje in zavoljo njene veče časti rad velike reči dela.') 2. Premišljuj, kako je Marija rada in urno ubogala Boga in ljudi. Ker je blizo bila velika noč, zato se je ona s svetim Joželom pripravljala, v Jeruzalem na praznik iti, in od ondod v mesto Juda. Ko je bilo vse potrebno pripravljeno; sta se malo dni po Marijinem oznanjenji na pot podala, kakor piše sveti Lnkež evangelist: „Tiste dni se je Marija vzdignila, in je šla v gore." r) Pomisli pa kristijan! kako dolgo in težavno pot je Marija imela; ker najnaravniša pot iz Nazareta do mesta Juda je šla skozi Jeruzalem. Od Na-zareta pa do Jeruzalema so dobri trije dnevi hodd, in iz Jeruzalema do mesta Juda je imela še debelih pet ur hoditi. *) Nekteri mislijo tu na mesto Juta ali Jota (Joz. 15, 55.) v okrajini Judovega rodu j drugim jc Juda ime cele okrajine. ') Luk. 1, 49. ■) Luk. 1, 39. — 240 — Takd vidiš tedaj, kako sta ona, Jožef in Marija, iz Naza-reta šla čez Galilejske hribe, od tam čez veliko polje Esdre-lon, ki je več ur dolgo in široko, dokler sta prišla do gradd Ginim, kjer je pozneje Jezus deset gobovih ozdravil. Od tod stsi morala čez več gor na Samarijanskem, da sta Siliar ali Sihem za sabo pustila, pa na Judovsko prišla, kjer se začnd Judovske gore. Cez te visoke, skalnate gore Eo tako težavni poti je hotela petnajstletna Devica iti, da je ila pokoma Božji volji, in da je po nagibu svetega Duna za zveličanje duš delala. Takd sta hodila ta dva sveta romarja, Jožef in Marija; imela pa sta sabo začetnika vse svetosti, Kristusa Jezusa. 3. Premišljuj, kako sta se Jožef in Marija po poti pobožno pogovarjala. Noben duhovnik ni nikoli z večo pobožnostjo in z večini spoštovanjem nesel svetega rešnjega telesa. Eno malo sta se Jožef in Marija pobožno med sabo pogovarjala; pa sta zopet umolknila, ter se natihoma z Bogom pogovarjala, molila ali premišljevala. O kako se je prečistil Mati Božja serčno pogovarjala s svojim Božjim Sinom, ki je bil še v njenem deviškem telesu! Njene misli so bile vedno pri Njem, in njeno deviško serce je vedno gorelo svete ljubezni. Nosila je namreč pod svojim scrcem Tistega, ki je goreč in žreč ogenj. ') S takimi pobožnimi pogovori in neprestanim moljenjem in premišljevanjem zdela se jima je težavna pot lclika, čas kratek in tovaršija prijetna in sladka. Tudi sveti angelji so na tisoče Marijo, kot svojo Kraljico, sprem-Ijevali po celi poti in jo varovali. Sveti Jožef jo je serčno pomiloval, ker še ni vedel za skrivnost Božjega včlovečenja, in je le mislil, da je Marija, kakor vedno pobožna, svetil, pohlevna njegova nevesta; in tedaj, ker je menil, da mora dokaj tnidna biti, jo je večkrat prosil, naj se vsede, en malo počiva, in kaj vžije, da bo lože naprej hodila. Presveta Devica je hvaležno sprejemala te ponudbe, in ž njim vred počivala in revnih jedi kiij povžila. ') 5. Mojz. 4, 24. - 241 — Kakor se nični, hodila sta Štiri dni do Jeruzalema! In glej! s to priložnostjo je prišel Jezus, še v maternem telesu, k pervemu velikonočnemu prazniku v tempelj, častit svojega nebeškega Očeta. Pa tudi prečista Devica Marija, od svetega Duha razsvetljena in podučena, ga je v zahvalno daritev za čudapolno dobroto Božjega včlovečenja in pa v S ravni dar za pregrešni svet Bogu darovala. Koj po ve-:onočnem prazniku, ali morebiti še med praznikom, sta se Marija in Jožef zopet na pot podala, in sta šla z velikim veseljem v mesto Juda. Celo pot, pet dobrih ur hoda, sta se Jožef in Marija zopet pobožno pogovarjala, ali pa molila; kajti Marijina želja je bila z Zveličarjem v hišo Zaha-rijevo zveličanje prinesti. Molitev. Češčeni naj bodo Jezus, Marija in Jožef, s svetim Janezom vred, od vseh svetnikov! Amen. O Marija! Ti prebivališče Najvišega, Ti mehka klop pravega Salomona, obiŠči tudi mene, in pri-nesi mi Jezusa, da ine poduči in s svojimi milostmi obogati in napolni. Amen. Drugi odstavek. Kako je Marija svojo teto pozdravila. Beri to premišljevanje, da se navadiš, kako treba Boga in Marijo hvaliti in na pomoč klicati. „Marijaje stopilavhiioZaharijevo in je pozdravila Elizabeto.'1 (Luk. 1,40.) 1. Premišljuj, kakd jc z Marijino pričujočnostjo ali z njenim vhodom v hišo Zaharijevo tej hiši sreča in zveličanje došlo. Vedi, da se je sveta Elizabeta, od kar je bila noseča postala, dom& skrila in se ni nikoli ven pokazala. Ko je pa po svetem Duhu spoznala, daje prišla Marija, se je vzdignila, in jej naproti šla, in je bila od nje pozdravljena; in pri tem pozdravljenji je bila popolnoma razsvetljena in s svetim Duhom napolnjena; to se je, kakor pravijo, zgo- Kriituiovo življenje in imert. 16 - 242 — 'iem vodnjaku, ki ga še dan današnji popotni- Takd je tudi Mati Božja sama sveti Brigiti razodcla, ki pravi: „Ko me je Elizabeta pri nekem vodnjaku srečala, in sve se objeli in poljubili, poskočilo je dete v njenem telesu in se razveselilo. Tudi moje seree se je bilo takrat nenavadno razveselilo, in moj jezik je govoril preroške besede od Boga, in moja duša je bila od veselja skoraj zamaknjena. Elizabeta je bila tudi z neizrečenim veseljem napolnjena, ter je zavpila: „Žegnana si ti med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa." 2. Premišljuj velike čudeže in dobrote, ki so sledile po Marijinem pozdravljenji in po njenih besedah. Sveti evangelist pripoveduje: „In zgodilo se je, ko je zaslišala Elizabeta pozdravljenje Marijino, daje poskočilo dete v njenem telesu. In Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duhom, in je zavpila z velikim glasom, in je rekla: „Žeg-nana si ti med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa. In od kod to meni" (to je, od kod mi pride ta velika sreča) ,,da pride mati mojega Gospoda k meni? Zakaj glej! ko je prišel glas tvojega pozdravljeuja v moja ušesa, je dete poskočilo od veselja v mojem telesu." ') Glej čudeže, ki so se tu godili v dveh svetih materah in z njunima detetoma. Najprej je videla v duhu Marija, kako je njeno dete Jezus Janeza blagoslovil ali žegnal, ga izvirnega greha očistil in s svetim Duhom napolnil. Potem je bila Elizabeta v enem trenutku podučena, da je spoznala presveto Trojico in veliko skrivnost Božjega včlovečenja: Kako je namreč bil Sin Božji od svetega Duha brez škode Marijinega devištva spočet. Zatd je rekla z začudenjem: Od kod mi pride to, da mati mojega Gospoda k meni pride? Pomisli, da sveti Duh, ko človeka napolni, ga tudi naganja, da sam sebe ponižuje, Boga pa povikšuje, in Marijo čast?: glej le, kakd je Elizabeta, s svetim I)u-hom napolnjena, pred vsemi najperva Marijo imenovala ') Luk. 1, 41—42. — 243 — Mater Gospodovo, jo hvalila, in z njenim Božjim detetom vred počastila. 3. Premišljuj, kako najponižniša Devica vse čudeže in dobrote Gospodu Bogu pripisuje, in s svojo prelepo zahvalno pesmijo „Magnificat" Gospoda še do današnjega dneva hvali in časti. Ko je Elizabeta svoj govor končala z besedami: „In blagor ti, ki si verovala; ker dopolnilo se bo, kar ti je povedano od Gospoda": Je Marija serce in oči proti nebu obernila, in od svetega Duha razsvetljena, je začela Najvišega za te velike dobrote hvaliti s pesmijo „Magnificat", in je rekla: Moja duša poveličuje Gospoda, in moj Duh se veseli sih t o imenovali vsi narodi. Kajti velike reči mi je storil, On, ki je mogočen, in sveto njegovo ime. In njegovo usmiljenje jim je qd roda do roda, kteri se njega boj d. Moč je skazal s svojo roko, in razkropil je napuhnjene v misli njih serca. Mogočne je s sedeža vergel, in ponižne povzdignil. Lačne je z dobrim napolnil, in bogate prazne spustiL Sprejel je Izraela, Bvojega služabnika, in se spomnil tvojega usmiljenja. Kakor je obljubil našim očakom, Abrahamu in njegovemu zarodu na vekomaj. ') Kakor je bila Elizabeta perva, ki je to zahvalno pesem slišala, tako je bila tudi ona perva, ki je to vse razumela. Razumela je iz te pesme velike skrivnosti, ki je je Marija v kratkih besedah razodela. O najdobrotljiviši Bog, Gospod nebes in zemlje! kteri svoje skrivnosti pred ošabnimi skrivaš, ponižnim ') Luk. 1, 45—55. nizkost svoje dekle; zakaj glej! od Molitev. IG* — 244 — pa razodevaš; stori, Te prosim, da bom iz serca ponižen, da bom Tvoje skrivnosti umel, in Tvoje svete zapovedi spobioval. Amen. Tretji odstavek. Kako se je obnašala Marija v Zaharijevi hiši. Naj se bere na god in praznik Marijinega obiskovanja, ali tudi na praznik svetega Janeza Kcrstnika. „Marija pa je pri njej »stala okoli treh nieecev." (Luk. 1, 56.) 1. Premišljuj pobožne pogovore Marije in svete Elizabete. Pri vseh skrivnostih, ktere smo ravno kar premišljevali, po posebni Božji naredbi ni bilo svetega Jožefa, kakor sploh terdijo razlagavci perve postave evangelija svetega Lukeža, ker jc Bog hotel skrivnost Božjega včlovečenja svetemu Jožefu še skrivati. Vendar pa je sveta Elizabeta svetega Jožefa, (ki je spremljal Marijo, pa ni bil vpričo, ko ste se pogovarjali) prav prijazno sprejela. Tudi je Mariji stregla z veliko večini spoštovanjem, kakor nekdaj Abraham trem angeljem. Ker je spoznala, da Marija Odrešenika pod svojim scrcem nosi, zatd ni vedela, kako bi jo dovolj častila in jej služila. Ko ste te dve sveti materi enmalo se z jedjo pokrepčali, je sveta Elizabeta Mater Božjo peljala v posebno stanico, kjer ste se vsedli in prijazno se pogovarjali od nebeških reči. Obe materi namreč ste bili polni svetega Duha, in ste nosili pod svojim ser-cem dve najsvetejši deteti. O, kako ste se v ljubezni Božji vnemali! Sveta Elizabeta je pazila na vse Marijine besede, ker je dobro vedela, da pridejo vse od svetega Dulia. Ona se ni mogla zadosti čuditi njenim besedam in njeni pamet-nosti. Ko jej je tedaj Marija obširno povedala, kako se jej je bil angelj prikazal, in kaj jej je govoril od Odrešcnika, je Elizabeta gotovo zopet zavpila: Blagor ti, ki si verovala; ker dopolnilo se bo, kar ti je povedano od Gospoda." Za tri dni je Jožef slovd vzel, Marija pa je ostala, da bi stregla Elizabeti, ko bo porodila. Obljubil pa je, za tri mesce zopet priti pd-njo; ter je šel nazaj v Nazaret.1' — 245 — 2. Premišljuj, kako je Marija Zaharijevo hišo Se dalje z Božjim blagoslovom napolnovala. Sveto pismo govori tako-le od skrinjo stare zaveze: „Skrinja Gospodova je ostala v hiši Abededoma tri mesce; in Gospod je oblagodarjal (ali žegnal Obededoma in vso njegovo hišo." ') Skrinja pa stare zaveze jc bila le pred-podoba Marije Device; kajti prečista Mati Božja Marija je prava in živa skrinja zaveze, v kteri se je prava mana ali nebeški kruh, Kristus, ki hrani in oživlja naše duše, hranil in skrival. Kakd je tedaj še le Bog zastran Matere Jezusove Marije Zaharijevo hišo s Časnimi in duhovnimi dobrotami obsipal? Zatd pravi sveti Bonavcntura: „0 ka-koSua hiša, o kakošna stanica, v kteri stanujete vkup dve taki materi s takima detetoma, Marija in Elizabeta z Jezusom in Janezom!" — Ko je bila pa sveta Elizabeta prisiljena privoliti in dopustiti, da jej je Marija, ta najponižniša devica služila in stregla, o kolikokrat je pač s čudenjem, veseljem in ponižnostjo ponavljala: „0d kod mi pride ta sreča, ta milost, da pride k meni mati mojega Gospoda? Ti si žegnana med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa", tvoj ljubi sin, kterega jaz molim kot najvišega Zveličarja in mojega Odrešenika, ter ponižno prosim: da Ti, o presveta Davica! za me in za moje dete prosiš, naj bi Tvoj Sin mene in mojega otroka blagoslovil. Uči se iz tega, kako imaš po zgledu svete Elizabete Marijo pozdravljati, ter jo z Jezusom vred hvaliti in častiti. 3. Premišljuj, kakošne dobrote je Marija skazala svetemu Janezu, predno se je rodil in potem, ko je bil rojen. Ko so bih trije mesci pretekli, je sveta Elizabeta z velikim veseljem porodila največega med vsemi svetniki, Janeza Kerstnika in predhodnika Kristusovega. Kakd se je tega prečista Devica Marija veselila, in kako prijazno je sveti Elizabeti vošila srečo! Ko jc bilo osmi dan potem dete obrezano, in je pobožni stari Zaharija zopet začel govoriti, oj, kdo more dopovedati, kaj je Mariji rekel, in kako prijazno jo je po- >) 2. Kralj. 6, 11. — 246 — zdravil? Tu je bilo veselje čez veselje, in tolažba čez tolažbo. Pobožni starček je veselja poskakoval in Boga hvalil: „Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal in storil odrešenje svojemu ljudstvu!11 ') Z Zaliarijem se je rado-vala tudi Elizabeta, in Boga hvalila za njegove velike dobrote. Vse, kar je bilo v hiši, je bilo polno veselja, in od te sreče se je govorilo po vseh judovskih gorah. Tako je rojstni dan svetega Janeza ceh deželi veselje prinesel, in razveseljuje še dan današnji vsako leto celi svet. Premisli tudi serčno veselje starega Zaharija. Kolikorkrat je Marijo pogledal, ponovila se mu je radost v sercu, ker je spoznal po svetem Duhu, da je Marija prava Mati Od-rešenika, Božjega Sinti. On ni mnogo z ustmi govoril, ali njegove oči so se večkrat s solzami napolnile, s solzami veselja in zahvale. On je gotovo večkrat ponavljal svojo zahvalno pesem, ktero katoliška cerkev vsak dan moli ah poje. „Bcncdictns", ali Zaharijova zahvalna pesem. Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal, in storil odrešenje svojemu ljudstvu; In nam je postavil rog zveličanja v hiši Davida, svojega služabnika; Kakor je govoril skozi usta svojih svetih prerokov, kteri so odnekdaj; Odrešenje od naših sovražnikov, in iz roke vseh, kteri nas sovražijo; Usmiljenje storite našim očetom, in pomnite svoje svete zaveze; Frisego, ki jo je prisegal Abrahamu, našemu Očetu, nam dati ;• Da iz rok svojih sovražnikov rešeni, njemu brez strahi'i služimo; V svetosti in pravici pred njim vse svoje dni; ') Luk. 1, 68. — 247 — In Ti, dete! bos prerok Najvišega imenovano; pojdes namreč pred obličjem Gospodovim, njegova pota pripravljat; Dati znanje zveličanja njegovemu ljudstvu v od-pušeenje njih grehov; Po priserčnem smiljenji našega Boga, po kte-rem nas je obiskal On, ki izhaja iz visokosti (Jezus Kristus); Razsvetliti te, kteri v temi in v smertni senci sede, da ravna naše noge na pot mini. Molitov k Materi Božji. O Marija, najmilostljiviša mati vseh živih in najbolj skerbna Devica za zveličanje duš! obiŠči me s svojim Božjim detetom, da se po Tvojem svetem obiskanji moja duša ovarja, tolaži in hrani, ter Boga poveličuje, iu se v svojem zveličarji veseli na vekomaj. Amen. K svetemu Janezu Kerstniku. Hvaljeni in češčeni naj bodo Jezus, Marija in Jožef od Janeza, Elizabete in Zaharija, in od vseh svetnikov. Amen. O sveti Janez, Kerstnik in predhodnik Kristusov! jaz Te prosim po Tvojem čudapolnem posvečenji v maternem telesu: prosi za nas Jezusa, kterega si se ko dete molil in častil, da ga tudi mi po veri prav spoznamo in častimo, posebno s pobožnim boga-boječim življenjem, in enkrat pridemo v nebesa gledat in vživat ga na vekomaj. Amen. — 248 — Četerti odstavek. Od praznika Marijinega obiskovanja. Bere se na ta praznik. „Ti si žegnana med ženami." (Luk. 1, 42.) 1. Premišljuj, da obhajamo danes svet dan, vesel praznik, veliko skrivnost, namreč praznik veselega Marijinega obiskovanja. Ta dan se je toliko Čudežev godilo, je bilo toliko Božjih darov razdeljenih, je bilo toliko skrivnosti razodetih, da je zavoljo tega sveta katoliška cerkev ta praznik postavila. Sveti papež Gregor pravi od današnjega praznika: Da ste obe sveti materi polni vere in svetega Duha vkup prišli, in očitno na znanje dali, da je Mesija že tu v pričo, pred kterim je Janez nenavadno veselo poskočil — to je velika skrivnost in poteijenje tolikanj dobrot, da se ne more vso večnost zadosti spraznovati in prav spoznati. Sveti Gregor je hotel s tem reči: Ta dan se je zgodilo toliko skrivnosti, da se vso večnost ne more zadosti od njih govoriti, ne zadosti Boga hvaliti. DaneB namreč je storil včlovcčeni Bog svojo pervo Božjo pot, danes je storil svoj pervi čudež, in je začel za naše zveličanje delati. Danes je bil Janez izvirnega greha očiščen, s pametjo obdarjen in s čudovitim veseljem napolnjen. Danes je bila Elizabeta s svetim Duhom napolnjena, je dar prerokovanja prejela, in je bila z mnogimi čednostmi okin-čana. Kajti tako pričajo sveti očetje: „Janez je v matemem telesu Jezusa, Boga-človeka, spoznal, ker jc imel željo in voljo, od veselja poskočiti. Danes je bila skrivnost Božjega včlovečenja svetu razodeta, Bog je bil v človeškem telesu moljen, in Marija ko Mati Božja očitno spoznana. Danes je hiši Zaharijevi zveličanje došlo, njeni prebivavci so bili od Boga oblagodarjeni, in odstranjeno iz nje vsako zlo. Danes je bilo doveršeno angeljsko češčenje, je bila narejena Marijina zahvalna pesem „Magnificat'\ in nam je predpostavljena Mati Božja, da jo častimo. Vse to se je na današnji dan zgodilo. Zatd je ta dan, hvale vreden in milosti poln, kterega po vsi pravici vsi, ki Marijo ljubijo, v — 249 — veliki Časti deržč, in posebno pobožno praznujejo, zat<5 da Marija tudi nas obigče, in v nagih dušah to stori, kar je storila v Zaharijevi hiši. 2. PremiSljuj okoliščine, v kterih se je godilo Marijino obiskovanje, in kako se je začelo praznovati. Kar zadeva letni čas, Marija je perve dni mesca aprila svojo teto Elizabeto obiskala. Kajti potem, ko je angelj Mariji oznanil Kristusovo spočetje, je ona ge nekaj dni v Nazaretu ostala, in še le potem se je na pot podala. Na poti je bila najmanj pet dni, in tako je okoli četertega ali petega aprila k Elizabeti prišla, kjer jfe skoraj tri mesce ostala, to je, do drazega julija. Zakaj se pa ta praznik ne v aprilu, ampak mesca julija obhaja, je to le vzrok: ker perve dni aprila je vselej ali včliki teden, ali pa velika noč, ko se noben diug praznik ne obhaja. Zatd ga je cerkev prestavila na dragi dan julija, to je, na dan, ko je Marija od Elizabete nazaj se vernila v Nazaret. Ta praznik je bil postavljen leta 1385 po Kristusovem rojstvu. Ker je bilo takrat v katoliški cerkvi novo razkol-ništvo postalo, so vsi enoglasno Mater Božjo na pomoč klicah in obljubili, praznik Njenega obiskovanja obnajati, ako bo Ona cerkev obiskala, in to razkolništvo odstranila. Tedaj je papež Urban šesti tega imena ta praznik postavil. Kar kraj zadeva, menijo nekf 1 ' ~ barija pre- tudi med jutrovci ustno sporočilo, da je prebival skoraj za en dan hodit od Hebrona bliže Jeruzalema. Ako se namreč od Jeruzalema proti jugu pet ur hodd gre, kažejo na nekem griču ali majhni gori Zaharijevo hišo, ktero so nekdaj kristjani v cerkev spremenili. Zidana je cerkev tako, da je cerkev verh cerkve. Zdolenja cerkev je majhna, kakor kapela, in ima proti vzhodu okrog obok z enim oltarjem, kjer pobožni popotniki molijo, in s prižganimi svečami veselo pesem „Magnificat" na glas pojejo. Iz te cerkve se gre po kamenenih stopnicah v zgoranjo cerkev, ki je sedaj že skoraj na pol posuta, kjer pobožni popotniki pa Zaharijevo zahvalno pesem „Benedictus" pojejo. Od te hiše se gre petsto korakov daleč po prijetni, ravni poti, bival v mestu Hebron; vendar kakor je — 250 — med oljkami in orehi, do lepega vodnjaka, ki mu pravijo Marijin vodnjak; pravijo namreč, da jc tukaj Marija Devica vodo zajemala in sveti Elizabeti domu nosila. 3. Premišljuj', kdo je ta praznik posebno obhajal. Med drugimi je to skrivnost posebno pobožno obhajal sveti Frančišek Salezjan, š kof v mestu Geneve; on je namreč nov red vstanovil za nune pod imenom Marijinega obiskovanja; te nune posnemajo zgled Marije Device, ki je stregla sveti Elizabeti, ker tudi one strežejo bolnim in revnim na duši ah na telesu. Perva pa, ki je gotovo obhajala ta praznik, je bila sveta Elizabeta sama; ker je bila ona perva, da je Marijo prečisto Devico koj pri obiskovanji počastila in srečno imenovala. Zat6 hočemo tudi mi sveto Elizabeto posnemati, in ž njo in celo krist-jansko cerkvijo Marijo vselej častiti in prositi, da nas sedaj, in posebno na našo sinertno uro obišče, in s svojo mogočno priprošnjo pravo srečo in nebeški blagoslov od Je-• zusa, svojega Božjega Sina, nam vsem zadobi. Amen. „Avc Marija." Ceščena si Marija „gnade polna, polna ljubezni in usmiljenja: Gospod, vir vseli milosti in vse svetosti, je s Tebbj!" Ti si že gnan a med ženami, prosta vsega prekletstva in reve, ki so lastne ženskemu spolu; in žegnan je sad Tvojega telesa, Jezus Kristus, od kterega si za-dobila in zamoreš zadobiti vse milosti in vso čast. Sveta Marija, Mati Božja, Mati Kristusa Jezusa iu vseh kristijanov! prosi za nas uboge grešnike, govori, reci eno besedo Gospodu za nas revne, da nas na Tvojo besedo posveti in zveliča. Kajti na Tvojo besedo je Bog človek postal; na Tvojo besedo jc bil Janez posvečen; na Tvojo besedo in prošnjo je Bog dosti velikih reči storil; na Tvojo besedo in po Tvoji prošnji hoče On tudi nam milost — 251 — skazati in usmiljenje. Prosi tedaj Gospoda sedaj, da nas razsvetli, kakor Janeza, da nas vseh grehov očisti, v vsaki potrebi obišče, in posebno na našo smertno uro tolaži in ohrani k večnemu življenju. Amen. Petnajsto poglavje. • Želje in hrepenenje po Kristusovem rojstvu. Pervi odstavek. Kristusovo včlovečenje, rojstvo in ime svetemu Jožefa razodeto. Naj se bero na praznik svetega Jožefa, pa tudi pred božičnim praznikom. „Immuj njegovo ime Jezus." (Mat. 1, 21.) 1. Premišljuj krepost in pravičnost sv. Jožefa. Kakor je imel sveti Jožef imenitniSi poklic, kakor vBi stari, sveti očaki, ravno tako je vse presegal na kreposti in svetosti. Njegova vera je bila popolniša, kakor vera očaka Abrahama; njegova poterpežljivost krepke jša, kakor poterpežljivost očaka Jakoba; njegova čistost bolj neomadeževana, kakor čistost egiptovskega Jožefa. V bolj prijazni družbi z Bogom je bil on, kakor nekdaj Mojzes; v ljubezni do ljudstva je Samuela presegal, Davida pa v krot-kosti in ponižnosti, in to velja od vseh družin čednosti. Zatd pravi evangelist: „Jožef pa, njen mož, je bil pravičen", to je, popolen v vseh Čednostih, in pravičen, kar zadeva Boga in ljudi. 2. Premišljuj, zakaj mu je Bog Kristusovo včlo-večenje nekaj časa skrival. Bog jc hotel s tem čednosti svetega Jožefa skusiti in razodeti. Ko sta Marija in Jožef nazaj v Nazarct prišla, živela sta v svoji ubogi hiSici v lepem miru in sveto; pobožni Jožef je Mariji stregel, kjer in kakor je mogel. Pa tudi Marija je bila proti njemu prav prijazna, in mu je vse storila, kar koli je vedela in znala; in tako sta živela ko dva angelja v raji, v sveti ljubezni in edinosti. Kakd se - 252 — je pa ustrašil, ko je na zadnje zapazil, da je Marija noseča! Mariji ni ušlo to Jožefovo stermenje; ali molčala je iz zgolj ponižnosti, v zaupanji na Božjo vodbo, ter je Boga goreče Srosila, naj tudi Jožefu, kakor Elizabeti, to skrivnost razo-ene. Pa tudi Jožef je Boga prosil, naj ga razsvetli, in Sokaže, kaj mu je storiti. Ker je od vsakega človeka le obro sodil, in ni vedel, da je Marija od svetega Duha spočela, si ni menda druzega mislil, kakor da je kdo Mariji silo storil. Ker ne bi bil laži govoril za nobeno ceno, in ne bi bil mogel Marijinega otroka svojega imenovati, kedar bi sorodniki po porodu prišli se z njim zavoljo otroka veselit; zato je rajši sklenil, da bi nji dobro ime rešil, na skrivnem jo zapustiti; morebiti da je mislil jo poslati v Hebron k sorodnikom. Ko je pa tako premišljeval, se mu je angelj v spanji prikazal, in mu je skrivnost razodel. 3. Premišljuj velike čednosti, v kterih se je vadila Marija Jožefu nasproti, predno mu je bila ta skrivnost razoaeta. V veliki tesnobi, v kteri je bila Marija, ker ni vedela, ali bi to veliko skrivnost Jožefu razodela ali ne, zmagala {'e njena ponižnost, ktera jej je branila, komu razodeti, tar bi utegnilo biti v njeno hvalo. Ker je pa videla svojega ljubega ženina v toliki žalosti, se jej je iz Berca smilil; prenašala pa je vse poterpežljivo, in ni drugemu tožila svoje žalosti, kakor Bogu, in njega je prosila, naj bi jo potolažil in iz te težave rešil. Ko je tedaj enkrat zopet prav serčno Boga prosila za pomoč v tej sitnosti, se jej je angelj prikazal, in jej je rekel: „Naš Bog, ki je večen, je v tebi in s teboj. Zatd se ne boj nič; on ti bo dal, kaj imaš govoriti. On sam bo vodil tvoje stopinje, in svoje delo dokončal mogočno in modro." *) Ta prikazen je Marijo utolažila, vse skerbi je Bogu prepustila, in se je popolnoma v Njegovo sveto voljo vdala. 4. Premišljuj, kako je bila skrivnost Božjega včlovečenja svetemu Jožefu razodeta. 0 *) Kuodenje sv. Brigite. — 253 — Glej, kako Bog svojih zvestih služabnikov nikoli ne zapustf, temuč ko je sila naj veča, jim na pomoč hitf. Preteklo je gotovo kaj tednov, da je pobožni Jožef s tako žalostnimi mislimi se pečal, in ni vedel, kaj bi počel. Dobri mož je na vse strani mislil, kako bi bilo najbolje storiti, in je noč in dan Boga prosil, da bi ga razsvetlil. In ravno tisto noč, ko je Marijo zapustiti mislil, je padel na svoja kolena, in je prosil Boga jokaje, naj mu razodene, kaj mu je storiti. In ko je po tej molitvi zadremal, glej! tu se mu angelj prikaže in mu razodene veliko skrivnost, kar sveti Matevž tako-le pripoveduje: „Kedar je pa to mislil, glej! angelj Gospodov se mu je v spanji prikazal, rekoč: Jožef, Davidov sin! ne boj se (k sebi) vzeti Marije svoje žene" (to je, je pri sebi obderžati); „zakaj, kar je v njej rojeno, je od svetega Duha. Rodila pa bo sina, in imenuj njegevo imd Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov." ') O koliko in kako velike skrivnosti je angelj v teh kratkin besedah izgovoril! Kako je bilo svetemu Jožefu pri sercu, ko je to slišal! Ko je pobožni Jožef po tem razodenji iz svojega spanja se prebudil, koj je pokleknil k molitvi, in od prevelike radosti toliko solz prelil, da so bila tla mokra. Iz celega serca se je Bogu zahvalil, in ni vedel, kako bi za toliko milost Bogu svojo hvaležnost skazal. Ko je takd dolgo Boga hvalil, začel je na zadnje sam sebe karati zavoljo svoje poprejšnje skerbljivosti. 4. Premišljuj, kakd je Marija svetega Jožefa učila. Ko je Marija to od Jožefa zvedela, je Boga iz serca zahvalila ter mu djala: Tvoja žalost me je ves čas dokaj skerbela, ker sem dobro videla in poznala, kaj ti serce tišči. Prav rada bi bila jaz tebi to skrivnost razodela, ako bi bila le vedela, da bo to moje razodenje spodobno in po volji Božji. Ker ti je pa angelj vse razodel, zato se iz serca veselim, in ne vem zadosti Boga zatd zahvaliti. In tu sta se oba vsedla, in Marija je svetemu Jožefu vse na tanko povedala, kako se jej je bil angelj Gabriel ') Mat. 1, 20. 21. — 254 — prikazal, in kako je Hveti Duh doversil čudež Božjega včlo-večenja. Povedala mu je tudi, kaj se je bilo zgodilo v Zabavi je vi hiši z Janezom in z Elizabeto, in koliko neza-služenih milosti jej je Bog od tistega časa storil. Tako je bil sveti Jožef zmerom bolj z modrostjo in spoznanjem Božjih skrivnosti, in tedaj s tolažbo in veseljem napolnjen. Pogo-stoma je sedel pri svoji nebeški učiteljici, in je mnogo vročih solz od same sladkosti prelil. KakŠenkrat sta pozabila oba na jed in pijačo, in na vae na tem svetu, in sta ves čas le Boga hvalila in duhovno veselje vživala. Zatd je mogel in moral sveti Jožef spoznati in govoriti: „Cedeče satovje so tvoje ustnice, nevesta! med in mleko je pod tvojim jezikom." ') Dokler Jožef še ni vedel, da je Marija MeBijeva mati, jo je na vso moč častil in jej služil; sedaj pa, ko je vedel, da je ona Zveličarjeva Mati, in da nosi pod svojim sercem Najvišega Boga, jojc neizmerno bolj častil. Oh! si je mislil; so li naši očetje nekdaj skrinjo Božjo tolikanj častili; kako moram še le jaz častiti to Devico, ki je živa skrinja Božja, ki nima samo telesnega nebeškega kruha v sebi, ampak najvišega Gospoda, kralja nebes in zemlje pod svojim sercem nosi! K svetemu Jožefu. Hvaljena bodita .Jezus in Marija od svetega Jožefa in od vseh svetnikov na vekomaj! Amen. 1. Sveti oče in očak .Jožef! jaz Te spominjam velike žalosti, ki je polnila Tvoje serce, ki si videl Marijo nosečo, ter si mislil jo zapustiti! jaz Te prosim po tej Tvoji žalosti, izprosi mi v mojih križih in težavah pravo poterpežljivost, kristijansko ponižnost, Božjo milost in razsvetljenje, zatd da bom ravnal vselej vse po Božji volji, iu po Božjem do-padenji. Amen. ') Vi*, pca. 4, 11. - 255 — 2. O sveti Jožef! jaz Te spominjam velike radosti, ki jo je Tvoje serce čutilo, kedar se Ti je angelj prikazal, in Ti je razodel Kristusovo včlove-čenje, njegov poklic in njegovo imč; po tej presveti radosti Te prosim, izprosi mi od Očeta vse tolažbe pravo tolažbo v mojili težavah in zopcrnostih, in na zadnje večno zveličanje, da bom namreč očiščen vseh grehov zveličati se mogel, po Kristusu Jezusu, Gospodu nasenu Oče naš. Ccščena si Marija. Drugi odstavek. Kaj je Kristus delal v maternem telesu. Naj se bere v advcntu in na praznik Jezusovega serca (petek po os- mici presv. Iiesn. Telesa). »Postava njegovega Boga je v njegovem sercti." (Pa. 36, 31.) 1. Premišljuj, kako se je Kristus kot dete v maternem telesu proti svojemu nebeškemu Očetu zaderžal. Dete Jezus je pcrvih devet mescev svojega življenja v Marijinem telesu take dednosti kazalo, da vsi svetniki se morejo na vekomaj dovolj čuditi in zavoljo tega Boga hvaliti. Dete Jezus ni nobenega trenutka zamudilo, ampak vedno v najviših čednostih se vadilo. Ljubil je svojega Očeta neskončno bolj, kakor so ga vsi ljudje kedaj razžalili, ali ga še bodo žalili. Kristus namreč ni bil samo človek, ampak tudi Bog, in tedaj je vsako njegovo djanje imelo neskončno vrednost. Tedaj, o grešnik! ker si svojega Boga neskončno razžalil, ne obupaj, k Kristusu priteci in njega prosi, da on s svojimi neskončnimi zaslugami tvoje dolgove poplača. Kdo bo pa popisal, kaj je Jezusova duša čutila? Štiri reke namreč ali kreposti so vedno tekle iz tega duhovnega raja. Perva je hvaležnost, ko je Kristusova duša premišljevala, da je iz nič vstvarjena in brez lastnih zaslug povikšana k največi časti, z drugo Božjo osebo združena. Druga je ljubezen, ker je vesela Boga hvalila, in ga iz - 256 — serca ljubila za to veliko dobroto, da jo je pred vsemi stvarmi do take časti povzdignil. Tretja je ponižnost; ker ravno ta dobrota Božja se jej je zdela tako velika in prečudna, da je govorila: Cudapoln si ti, o Gospod! v svojih delih. Od kod mi pride ta sreča, da si ti, o Bog! n& me pogledal, ter me povzdignil nad zemljo in nad nebesa? Kaj ti poverncm za to nezapopadljivo milost? Če-terta je pokorščina; ker se je Kristusova človeškanatora ponudila, da rada vse stori in terpf, kar hoče Bog, in še tisočkrat več, ako bi bilo mogoče. Zatd je želel, vse duše pridobiti Bogu in zveličati. Uči se tudi ti biti hvaležen Bogu. Toliko dobrot si prejel od Boga, da jih še vseh šteti ne moreš, še manj pa poverniti jih. In vendar si bil do sedaj proti Bogu tako nehvaležen! Spoznaj svoj greh, ter obljubi, se poboljšati, in se večkrat resnobno poprašaj: „Kaj hočem verniti Gospodu za vse, kar mi je storil?" ') 2. Premišljuj', kako se je dete proti Mariji zaderžalo. Dete Jezus je potem svoje oči obračalo na stvari, in je med vsemi najprej videlo svojo ljubo mater. Videlo je, da je Marija med vsemi stvarmi najsvetejša, najčistejša, naj-popolniša, okinČana z vsemi čednostmi in milostmi, polna vse svetosti, in z nobenim grehom omadežvana. To Božje Dete je videlo in spoznalo, da vse te milosti je Marija zavoljo njega od Boga dobila; tedaj se je tega veselilo in Boga za to hvalilo. Iz tega se imaš učiti, koliko veselje čuti Jezus, ko vidi čisto in pobožno serce, in kako rad On v takem sercu prebiva. Stori tedaj, kar ti pravi: „Daj mi svoje serce, moj Sin! in tvoje očf naj ohranijo moja pota" (moje zapovedi.) *) Kesaj se, da si njegovo prebivališče, svoje serce, do sedaj tolikrat z grehi ognjusil. 3. Premišljuj, Kristusovo ljubezen do nas ljudi. Potem je otrok Jezus svoje oči obračal na ljudi, in je videl, da vsi ljudje nekdaj, sedaj in v prihodnje zavoljo izvirnega greha ne morejo v nebesa, mnogo terpijo in pod ') P«. 116, 3. «) Prig. 23, 2ti. - 257 — hudičevim jarmom zdihujejo. Videl je, kako so ubogi ljudje slepi, slabi, revni in hudobni, da jih je že veliko v peklu in da vsak dan drugi v pekel pridejo. Oh, kako so se mu ubogi smilili! Ko jc namreč Jezus Človeško natoro na-se vzel, postal je naš brat, in ker je imel najpopolnišo ljubezen do bližnjega, zato je naše reve in nadloge globoko v svojem sercu čutil, in je želel, da bi vsi deležni poštah njegove milosti in pa zveličanja. Gotovo vsak človek reče po vsi pravici od Njega: „On me je ljubil, in je dal sam sebe za-me." ') In ker je tudi spoznal, da se je zato včlovečil, da vse ljudi večnega pogubljenja reši; ker je videl, da se ne more nobeden človek brez Njegove pomoči zveličati, zato je hrepenel, ubogemu človeškemu rodu pomagati in ga rešiti. Zato je želel tudi prav kmalo roditi se, da bi prej terpel za grešnike. Med tem ni jenjal noč in dan svojega nebeškega Očeta za-nje prositi, in jih ž njim spravljati. Uči se tukaj, kristijan! kako jc treba bližnjega ljubiti, in posnemaj zgled Kristusov! Veš, da ti je zapovedano, bližnjega ljubiti, ako hočeš zveličati se, in vendar, oh, kolikokrat grešiš zoper to zapoved! Poboljšaj se, in v prihodnje varuj se kaj storiti, kar je zoper to zapoved! 4. Premišljuj, kakd nam je Kristus pokazal, da nas priserčno ljubi. Pokazal nam jc, da nas priserčno ljubi: pervič. On je bil pravi Sin Božji, dobil je dušo najpopolnišo, kteri se je spodobilo tudi tako telo, da ne bi bilo terpljenju in smerti podverženo; in vendar On je iz ljubezni do nas tej predpravici se odpovedal, vzel je telo, s kterim je mogel terpeti, zato da bi za naše grehe zadostil. Drugič. On je bil pravi Sin Božji in gospodar celega sveta. Njemu je šlo tedaj po pavici judovsko kraljestvo 'j, gospodovanje čez celi svet, najviše veličastvo. Pa iz ljubezni do nas, da bi nas učil ponižnost, krotkost in druge Čednosti in da bi tem več za nas terpel, odpovedal se je vsej tej slavi in si je radovoljno zbral pohlevno, skrito živ- ') Gal. 2, 20. «) Mat. 2,2. *) P*. 2. in 71. Krintuiovo iivijui^ju in imert. 17 — 258 — ljenje; ni hotel imeti ne gospodatva, ne služabnikov, ne premoženja, ne bogastva, ne častf; ampak uboštvo, revo, zapuščenje in potrebo. Tretjič, odpovedal ne je ne Bamo vsemu temu, kar mu je šlo po pravici, kakor Božjemu Sinu, ampak je tudi radovoljno prevzel, kar inu ni šlo, in česar se ni bil nikakor zadolžil. Ne samo, da si je izbral ubogo, tnidapolno življenje, ampak tudi vse zaničevanje, poniževanje, zasmehovanje, preganjanje, mučenje, bolečine in najgrenkejše, najsramotljiviše in najbritkejše križanje. ') In akoravno se je njegova človeška natora proti temu upirala, vendar je On močnodušno zmagal slabost mesd, in se je Svojemu nebeškemu Očetu koj od pervega začetka svojega življenja daroval in jc bil voljan, vse muke terpeti za človekovo odrešenje. In da bi bila ta daritev tem krepkejša, ponavljal jo je vsak trenutek svojega življenja, in je bil vsak čas pripravljen, zmerom vse storiti in terpeti, kar mu je bil njegov Oče od večnosti odloČil, da ima terpeti. Tak si jeOn križ izvolil in nosil, za sebi predpostavljeno veselje. Tu vidiš, kako zelo je ljubil Kristus Človeški rod, in kolikanj jc On koj od začetka za-nj storil. Uči se tedaj za Kristusom hoditi, in za zveličanje svojega bližnjega kaj delati in terpeti. Skcrbi za zveličanje bližnjega in spoznaj, kaj je to, zveličati eno dušo. Terdno skleni, s podučenjeni in z opominjevanjem, z djanjem in z dobrini zgledom ubogim grešnikom pot zveličanja kazati in ljubega Boga za njih spreobernjenje prositi. 5. Premišljuj, da je začel Kristus že v m a ter nem telesu za nas terpeti. On jc hotel zato postati malo dete, in devet mesecev počivati v mateniem telesu, da bi bil nam popolnoma v vsem podoben in da bi tem več za nas terpel; ali tega terpljenja ne more nobeden Človek ne prav spoznati, ne premišljevati. ') Hebr. 12, g. - 259 - O velika ljubezen, ki ga je takd daleč pripravila! O velika ponižnost, ki ga je takd zeld ponižala! Katoliška cerkev to prav dobro spoznd, ker v zahvalni pesmi poje: „Ko si hotel človeka odrediti, nisi se vstrašil devičnega telesa." Kakor da bi hotela reči: O Jezus! kakd velika je Tvoja ljubezen in ponižnost, da, rešiti nas uboge grešnike večne ječe, se nisi ustrašil, radovoljno se podati v temno ječo deviškega telesa, in ondi devet mescev zapert ležati! Ker je tedaj Kristus toliko zd te storil, pač se spodobi, da se ta sveti adventni čas večkrat spomniš na Njegovo ponižanje, in da ga prosiš, da ti ne bo na sodnji dan očital: „Jaz sem bil v ječi in vi me niste obiskali." ') Spomni se tedaj na to Jezusovo ljubezen, in moli: Molitev. Preljubeznjivo dete Jezus! ta sveti adventni čas stopim k Tebi v hvaležen spomin na Tvoje vjetje v telesu Tvoje matere, hi Te prosim po ljubezni, ki te je devet mescev v deviškem telesu, kakor v ječi deržala: reši me vseh vezi grehov, in obvaruj me vežne ječe v peklu. O preljubeznjivo dete Jezus, jaz Te prosim po ljubezni, s ktero si ljubil svojega nebeškega Očeta, svojo Mater, in ves človeški rod: za-veži me k Sebi z nerazvezljivo vezjo svete in večne ljubezni. Amen. Hvaljen bodi Jezus Kristus! in čeŠčena , bodi Njegova Božja in človeška natora, na vekomaj! Amen. Tretji odstavek. Serčne želje Jezusove in Marijine po Njegovem rojstvu. Za sveti dan. „Kdo te mi bo dal za mojega brata, da bi te naSla in jjoljubovala, in da bi me nobeden več ne zaničeval! (Via. pe«. 8, 1.) 1. Premišljuj, kako je Jezus želel se roditi. Te želje so bile natorne, pametne in Čeznatorne. Mat. 25, 43. 17 * — 260 — Pervič so bile natorne: Misli si, kakor bi dete Jezus iz telesa svoje prečiste Matere te milo gledalo, in ti prijazno govorilo: Poglej sem, kako sem se jaz, tvoj Bog in Stvarnik, zavoljo tebe tolikanj ponižal Iz ljubezni do tebe sem iz visokih nebes doli na ta svet prišel. Od vekomaj sem sedel v naročji svojega nebeškega Očeta; in sedaj ležim tukaj kakor v ječi zapert. Jaz sem tisti, kterega ne morejo nebesa obseči, in sedaj sem zapert v tesnem maternem telesu. Jaz sem večna Očetova Beseda, in sedaj sem dete, ki še ne govori. Moje roke so vstvarile nebo in zemljo; in sedaj ne morem gibati ne z rokami, ne z nogami. Tako ležim že blizo devet mescev v ječi, in prenašam mnogo ne-vgodnost, zato da bi ti enkrat v peklenski ječi na vekomaj daj, kolikanj te ljubim, in vračuj mi Drugič so bile Jezusove želje po svojem rojstvu pametne, čeznatomo krepostne in svete. Vedel je namreč dobro, da se je zato včlovečil, da bi uboge grešnike rešil iz težko hudičeve sužnosti; zato je imel neizrečeno željo, to delo začeti. Videl je še v maternem telesu, kako neusmiljeno satan čez ljudi gospoduje, kako je slepi, zapeljuje, goljufa, vabi in skoraj s silo v greh vleče; videl je, da vsak dan več tisoč duš v pekel leti, kjer so na vekomaj pogubljene. Zato so se mu te uboge duše serčno smilile, tako da je hotel rajši vsako revo prestati, kakor da bi še dalj revo gledal teh ubogih duš. Zato se mu je vsaka ura zdela skorej eno leto in zdihoval je k svojemu nebeškemu Očetu, pomilovaje uboge ljudf, kteri so mu bili sedaj bratje in prijatli. Govoril je že takrat sam pri sebi: „S kerstom imam kerščenbiti, in kako mi je britko, dokler se ne dopolni"! ') Oh, kdaj pride enkrat ura, da pojdem ven, da jim s svojim naukom in s svojim zgledom pokažem pravo pot zveličanja, in jih obvarujem poti pogubljenja! Kedaj pride dan, da s svojim vhodom v svet ga oblstgodarim in osvetim! Takd je menda dete Jezus v maternem telesu zdihovalo, in želelo, da bi se rodilo, ker je dobro vedelo, koliko dobrega ') Luk. 12, 50. — 261 — ima njegovo rojstvo prinesti nebesom in zemlji. Ker je Božje dete takd serčno želelo k nam priti, ali ne bomo mi Se bolj serčno želeli njegovega prihoda? 2. Premišljuj, kakd je Marija serčno želela, Kristusa roditi. Ona je enkrat sveti Mehtildi govorila tako-le: »Kakor hrepeni jelen po studenčni vodi, tako sem hrepenela jaz videti Sind, ki sem ga v svojem telesu nosila." Večkrat je mislila sama pri sebi: Oh! da bi saj enkrat čas prišel, da se moje dete porodi! Kako mu hočem skerbno BtreČi, kakd lepo ga hočem položiti spančkat, kako pri-serčno ga hočem objemati in ga dojiti, z eno besedo, hočem mu noč in dan z vso ljubeznijo služiti! Zato je večkrat govorila kot njegova duhovna nevesta in mati: »Kdo te mi bo dal za mojega brata, da bi te našla in poljubo-vala"! ') ... Drugič je hrepenela Marija po Kristusovem rojstvu, da bi po njegovem prihodu svet bil oblagodarjen in z vsemi nebeškimi dobrotami obogaten. Kajti Ona je dobro vedela, da ne pride prazen, in da prinese sabo polnost vseh milosti. Posebno je Njegovega prihoda želela, zato da bi bili grešniki rešeni. Zakaj za Kristusom ni bilo nobenega človeka, kteremu bi se bili ubogi grešniki tako smilili, kakor Mariji; ker ni nobeden tako dobro spoznal, kako nesrečni so ubogi grešniki, kakor Ona. To usmiljenje je storilo, da je Marija marsikedaj iz serca zdihnila, marsiktero solzico prelila in govorila: »Gospod! usmili se svojega ljudstva, ki se imenuje po Tvojem imenu." 3. Premišljuj, kako moraš tudi tis katoliško cerkvijo vred hrepeneti po Kristusovem rojstvu. Kakor je bil tistikrat. Zveličar svetu dokaj potreben; ravno tako je Zveličar potreben tudi tebi, o kristijanska duša! Ker si vsa polna pogreškov, in kar iskrice Božje prave ljubezni, in še sence prave čednosti nimaš. Pač k vsemu zlemu, k vsemu, kar je pregrešno, si nagnjen, misliš le na svet, na poželjivost in telesne slasti. Imaš tudi veliko ne- ') Vi«, pes. 8,1. «) Sir. 3«, 14. — 262 — prijatlov, ki te zalezvajo noč in dan, da te pripravijo v greh, in da te veržejo v pogubljenje. Ako tedaj ni Bog pri tebi in s tabo, da ti močf dajo in te varuje, in s silo od hudega odvračuje in reši, kaj bo na zadnje iz tebe? Očisti tedaj ta sveti adventni čas svoje serce, in pripravi ga in zdihuj takd-le po Kristusovem rojstvu: Molitev. „0 modrost! ki izhajaš iz ust Najvišega, in segaš od enega konca sveta do druzega, in vse lju-beznjivo in krepko vreduješ: pridi, in uči nas pot resnice!" „0 voditelj Izraelove hiše! ki si se Mojzesu prikazal v ognji gorečega germa, in si mu na gori Sinai postavo dal: pridi in reŠinas s svojo mogočno roko." „0 korenina Jesova! ki stojiš v znamenje ljudstvom, pred ktero si kralji usta zatiskajo, in jo narodi na pomoč kličejo: pridi nas rešit. Oh! ne mudi se več"! „0 ključ Davidov in kraljeva palica Izraelove hiše! kteri odpiraš, in nobeden ne zapre; zapiraš, in nobeden ne odpre: pridi, in pelji jetnika iz ječe, ki sedi v temni in smertni senci." „0 vzhajajoča svetloba večne luči, Ti solnce pravice! pridi, razsvetli one, ki sedijo v temi in v smertni senci." „0 Kralj narodov, in njim zaželeni vogelni kamen, ki iz dveh storiš eno: pridi, in reši človeka, ki si ga iz zemlje vstvaril"! „() Emanuel! Ti naš kralj in postavodaj, Ti želja in Odrešenik narodov: pridi nam pomagat, o Gospod naš Bog!" — 263 — Hvaljen bodi Jezus Kristus, in na vekomaj bodi eeečeno Njegovo sveto vclovečenje! Amen. Šestnajst« poglavje. Rojstvo Jezusa Kristusa. Fervi odstavek. Marija in Jožef potujeta v Betlehem. Za sveti večer. „«Šel je pa tudi Jožef v Davidovo mesto, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, 'ki je bila noseča." (Lok. S, 4.) 1. Premišljuj, kako je sveti Jožef zvedel za cesarjevo povelje in Mariji oznanil. Ko se je konec devet mesecev bližal, od kar je bil Kristus spočet, razglasilo se je cesarjevo povelje, da se ima popisati vsak na tistem kraji, kjer je bil rojen. Ko je sveti Jožef to zvedel, Sel je žalosten domii, da bi svoji ženi to žalostno novico povedal. Pridjal je še to: Jaz ne vem, kako bova to storila; obd namreč imava iti v Betichem, ker najin rod je iz Betlehema. Marija mu je pa rekla: Nič ne skerbi za to, ljubi moj Jožef! ker se mi zdi, da je Božja volja, da greva v Betlehem. Sveti Jožef reče zopet: Jaz ne skcrbim za-se; jaz bom že z Božjo pomočjo v Betlehem lehko šel. Ali ti se mi smiliš, ker ne vem, kako je mo- Etče, da ti sedaj o zimskem času tako dolgo pot storiš, arija mu odgovori: Potolaži se, ljubi moj Jožef! ljubi Bog mi bo že pomagal. Saj se mora spolniti Mihejeva Srerokba, kteri pravi, da se ima Zveličar v Betlehemu ro-iti. •) Tedaj sta se za pot pripravljala, in ko je bilo vse v redu, je vzela Marija dvoje lanenih in dvoje volnenih ple- ') Mih. 5, 2. — 264 — nic, in pa dvoje lancnih kapic, da bi mogla detetu glavo pokriti. Sveti Jožef je vzel tudi oslička, na kterega je posadil Marijo. Jožef prime osla za berzdo, in zavit v reven plašč, in s palico v roki, se dene na pot Takd sta svojo ubogo hišico zapustila, jo Božjemu varstvu izročila in kot uboga in ponižna popotnika svojo pot hodila. Pa uboga nista bila; saj sta imela sabo največi nebeški zaklad, in angelji so ju spoštovavno spremljali. 2. Premišljuj, kako je bilo to težavno popotvanje Mariji in Jožefu vendar prijetno. Pervič, ker sta videla, da je Božja volja taka, in ker sta sabo imela tistega, ki vse težave zlajšuje. Pomisli o Človek! kako veselje in radost je Marija nosila v svojem deviškem telesu. Ona je vedno mislila na svoje dete, tako da je komaj pazila na to, kar se okoli nje godi. Pogovarjala se je vedno s svojim detetom, in njen duh se je veselil v Bogu, svojem Zveličarju. Več tisoč angeljev jo je obdajalo, ki so jej stregli in spoštovavno jo spremljali. Tudi sveti Jožef je čutil neizrečeno veselje, saj je vedel, da ima pri sebi svojega Stvarnika, in da spremlja Njega, kteremu strežejo nebeški duhovi. O, kakd spoštljivo se je obnašal v njegovi pričujočnosti! Kako se je varoval, kaj storiti, kar ne bi bil io dopadlo Njegovim očdm! Pogovarjal se je tudi večkrat prijazno z Marijo od prihodnjega Kristusovega rojstva, in od milosti, ktero jima je Bog skazal. Potem ko sta en malo se tako pogovarjala, sta molila, in v duhu se z detetom pogovarjala, ki sta ga sabo imela. Tako jima je prišel dan za dnevom, dokler sta v Jeruzalem in potlej v Betlehem prišla. Ko je Marija mesto Betlehem zagledala, razveselila se je in rekla: Pozdravljeno bodi, mcstice, od Boga mimo vseh mest tega sveta oblagodarjeuo! Imenitno si bilo do sedaj, ker so bili naši spredniki. posebno Jese in David, v tebi rojeni; sedaj pa postaneš še bolj imenitno, ker te je Bog izvolil, da se Njegov Sin v tebi rodi. O Betlehem-Ijani! ako bi videli, kdo je, ki pride k vam, s kolikim veseljem bi mu šli naproti; in kako radi bi mu najboljo sta-nico v celem mestu dali! Potem je rekla k svetemu Jožefu: — 265 — Ljubi moj Jožef! kje pa bova pod streho ? in kje najdeva hišo, ki je vredna, da se v njej rodi Zveličar svetd? Sveti Jožef pravi: Pusti to skerb meni, ljuba moja! jaz imam v mestu več prijatlov in znancev, ki sem bil tu rojen in izrejen. £n Marija je odgovorila: Zahvaljen bodi Bog! In s takimi prijaznimi pogovori sta se mestu bližala, m sta tjekaj prišla eno soboto, kakor več učenih mož terdi, še predno je solnce za gore šlo! Uči se od Marije in Jožefa hoditi in popotovati: zakaj, bukve od Jezusovega nasledovanja pravijo: „vedeti pri Jezusu prebivati in z Jezusom biti, je velika umetnost; in velika modrost je, videti in ohraniti si Jezusa. Bodi ponižen in miroljuben; in Jezus bo pri tebi. Bodi pobožen in miren, in Jezus ostane pri tebi." ') Hvaljen bodi Jezus, in eeščena bodi Marija in Jožef za vse poti, ki sta je storila z Jezusom in zavoljo Jezusa! Amen. Drogi odstavek. Marija in Jožef iščeta prenočišča v Betlehemu. To premišljevanje je posebno za tiste, ki zaničujejo ubožčeke. „V svojo lastimo je prišel, in njegovi ga niso sprejeli." (Jan. 1, 11.) 1. Premišljuj, kako Marija in Jožef v Betlehemu za-Btonj iščeta prenočišča. Ko je prišel Jožef z Marijo v soboto, kakor se zdi, (ker je Kristus bil v nedeljo rojen), v Betlehem, ko je še dan bil, šel je gotovo koj k enemu svojih najboljših prijatlov in mu je rekel: Ljubi moj prijatelj! jaz in moja žena prideva iz Nazareta, da se dava popisati po cesarjevem povelji. Sabo nimam nič, kakor le osla. Ali moja žena je noseča in v kratkem porodi. Zato te prosim, daj jej ugodno stanico, da more ondi poroditi, in dni svojega očiščevanja tukaj dopolniti. Hišni gospodar pa mu je rekel: Ljubi moj prijatelj! jaz bi vaju serčno rad pod streho vzel; •) 2. bukv. p. 8. v 3. — 266 — ali, kakor vidiš, jaz imam že polno hišo tujcev. Ne zameri mi tedaj, da ti ne morem prošnje nslišati. Ko je sveti Jožef to slišal, šel je ves žalosten z Marijo vred k drugemu priiatlu; toda, žalibog! tudi ondi je dobil za odgovor, da je hiša že napolnjena z ljudmi, in da S a, ni prostora v hiši za-nj in za njegovo ženo. Ko je sveti ožef videl, da ga noče sprejeti pod streho nobeden njegovih prijatlov in znancev, šel je do gostilnice, da bi tam prenočišče dobil, toda tudi ondi mu ga niso dali. Nekteri si tudi domišljujeio, ko to premišljujejo, da so mnogi Jožefa tudi zaničljivo gledali, in z gerda ga od sebe odpravljali. Ko je tedaj sveti Jožef videl, da ga ne vzamejo nikjer d streho, bil je serčno žalosten in je z objokanimi oČmf prečisti Devici govoril: O ljuba moja Marija! kaj je nama Eočeti? kam bova šla, da naju pod Btreho vzamejo? In [arija mu je rekla: Ljubi moj Jožef! ne žaluj tolikanj: dobrotljivi Bog nama bo že dal prenočišče. In ako tudi no dobiva prenočišču, misliva, da je Božja volja taka. Sveti Jožef je na to rekel: Ostani tukaj, Marija! jaz pojdem sedaj sam, morebiti dobimvpri kakem ubogem prostorček, da stopiva pod streho. Sel je tedaj Jožef zopet od hiše do luše, ali tudi sedaj zastonj; nobeden ni hotel usmiliti se ga. Ubogi Jožef je letal okoli po mestu do temne noči, ali Betlehemljani so bili terdega serca, nič ni opravil. — Tem enaki so tisti terdoserčni kristijani, kteri se ubozih ne usmilijo in tudi Božji milosti svoje serce zapirajo, akoravno Kristus terka: „Glej! jaz stojim pri vratih, in terkam; ako kdo moj glas posluša in mu vrata odpre, pojdem noter k njemu." ') 2. Premišljuj, kako sta bila Marija in Jožef prisiljena prenočiti v revnem hlevu. Ko je sveti Jožef videl, da ga nobeden noče pod streho vzeti, povzdignil je svoje roke proti nebu in rekel s solzami v očdli: O najdobrotljiviši Bog! sram me mora biti, in velik greli se mi zdi, tvojega edinorojenega Sinu in nje- ') Skriv. raiod. S, 20. - 267 — govo Častitljivo mater pod milim nebom na cesti pustiti in vendar ne veni pomagati. Dobrotljivi Bog! pokaži mi ti kraj, kjer se ima tvoj sin roditi. O gotjč meni, kako sem zaničevan in zapuščen od vseh! Ah za to sramoto nič ne bi maral, ako ne bi bila z mano vred zapuščena in zaničevana moja nevesta in Odrešenik svetil Oh! kako bo Devica žalovala, kedar jej prinesem to žalostno novico! O moj Bog! usmili se nas, in pomagaj nam v tej potrebi. Tako je sveti Jožef ves otožen k Mariji nazaj prišel, ki je željno čakala, da bi mogla kje pod streho. Jožef pa jej je z objokanimi očmi rekel: Povsod sem popraševal in prosil, ali nobeden naju noče Bprejeti. Nikoli ne bi bil tega Sislil, da me bodo v mojem rojstnem kraji vsi zapustili. 3 ni leto, da sem odšel in že me nobeden več poznati noče. Za Božjo voljo prosim te, ne krivi mene zavoljo tega; saj jaz bi rad vse dal, da bi le mogel pomagati. Marija pa mu reče: Ljubi moj Jožef! ne bodi tako žalosten; jaz mislim , da je Božja volja taka; ker je to gotovo Božja na-redba, da nas noče nobeden pod streho, zato da se Njegov Sin rodi na tistem kraji, kterega je On za to odločil. Sveti Jožef pravi zopet: Jaz.dobro vem, da si ti z vsem zadovoljna; ah moje serce mi poka od žalosti, ko vidim, da moraš v tem mrazu, na merzlem vetrn, trudna in zdelana, brez ognja, brez postelje pod milim nebom na golih tleh ležati in Tvoj porod je tako blizo! Marija pravi: Ljubi Bog me bo že varoval; samo da bi imela kraj, kjer bi mogla biti sama in da ne bi bilo treba na cesti ležati! Sveti Jožef pravi na to: Tam-le gori konec mesta je kamnata prostorna votlina, kamor pastirji kakšenkrat svoje čede vga-njajo, kedar je dež in veter; ondi bi bila sama, toda mesto je nespodobno in neugodno, ondi prenočiti. Ali Marija reče: Naj le bo, bolje bo vendar, kakor na cesti ogtati. Pojdiva tedaj tje, pomagajva si, kakor moreva. — Sla sta tedaj uboga, od vseh zapuščena, v to neprijazno votlino, in Marija je Jožefa tolažila: Nič ne maraj, ljubi moj Jožef! imej za terdno, da Zveličar sveta hoče na tem revnem mestu se roditi. Pripravi tedaj votlino tako, kakor je nama mogoče, da Zveličaija svetsl vredno sprejmeva. - 268 — 3. Premišljuj, koliko pomanjkanja, reve, uboStva in neugodnosti sta prestala Marija in Jožef. Votlina v skalovji je bil kraj, kjer je hotel Odrešenik se roditi, da bi učil ljudf, ljubiti uboštvo in ponižnost in zaničevati posvetno blago. Tukaj sta bila Marija in Jožef, dve najsvetejši osebi, kar jih je svet imel, najubožniša in zaničevana od ljudi, in nobeden se ju ni usmilil, da bi ju bil pod streho vzel. Nista imela ne stola, ne klopf, da bi se vsedla, ne mize, da bi pri njej jedla, ne postelje, da bi si na njej počila, ne izbe, aa bi se v njej ogrela, ne kuhinjske posode, da bi v njej si kaj skuhala, ne sklede, da bi iz nje jedla: morala sta na golili tleh ležati, vse na golih tleh storiti. Pomisli o kristijan! kako jo Bog dal tema dvema najsvetejšima osebama toliko uboštvo in pomanjkanje terpeti! Ko sta bila Marija in Jožef v tej votlini svoje prenočišče zbrala in en malo povečerjala, ddla se je presveta Devica moliti in je s solznimi očmf menda tako-le molila: O naj-dobrotljiviši Oče! glej, kako sem zapuščena od vsega sveta, tako da me noče nobeden imeti pod streho, in moram na tem pohlevnem mestu prenočiti. Vendar bodi zahvaljen, o ljubi Bog! ker sem Tvoja uboga dekla, in si ne zaslužim nič boljšega, pač šo hujšega sem vredna. Hvalim Te, da si mi dal priti v to največe uboštvo in radovoljno se Ti ponudim, v prihodnje vse terpeti. karkoli bo Tvoja sveta volja. Ali to me iz serca boli. da je Tvoj ljubi Sin tako zapuščen. Toda zgfidi se Tvoja sveta volja, kteri se popolnoma pod veržem: Moje serce je pripravljeno, o Bog! moje serce je pripravljeno, ') za Te terpeti, in vse prenašati. 4. Premišljuj, kako skerben je bil sveti Jožef. Nektcri menijo: ko je bila presveta Devica odmolila, in se je hotela vleči, da bi en malo počivala, vlegla se je na malo slame, ki jo je sveti Jožef jej prinesel. Dal jej je neki tudi svoj plašč, da se je ž njim odela. Zavoljo mraza pa in terdne postelje ni mogla dosti spati. Samo dihanje ') P«. 107, 2. •) JUH. 1, 11. — 269 - dveh živali, volička, ki ie bil ravno v tem hlevu, ko sta bila va-nj prišla in pa oslička, ki sta ga bila ona dva sabo pripeljala, je en malo gorkote jej dajalo. Sveti Jožef pa je skoraj celd noč le popravljal in pripravljal, kar je mo- Sul, da bi jima to revno stanovališče postalo bolj ugodno, orila sta se tu z največim uboštvom. Sama za-se nista nič marala, ker sta v svoji veliki ponižnosti mislila, da nista vredna imeti boljše stanovališče; samo to ju je v serce bolelo, da se Božjemu detetu tolika sramota godf. Zato sta svojo žalost Bogu tožila in menda govorila: „On je prišel v svojo lastino, in njegovi ga niso sprejeli." l) O Betlehem! govorila je Mrav milostiv, dobroti jiv in miroljuben vladar, ki bo vsem c dobrote skazoval, vse ubožce obogatil, vsem zadolženim vse dolgč odpustil, kraljestvo na vse strani razširil in splošni mir vpeljal: oh, kako veselje, kaka radost bi Še le takrat bila med ljudstvom! Ce svet to dela, kaj menimo pa, da se je v nebesih godilo! Ce tako delajo ljudje, kteri se le nadjajo, — 283 — da bo novorojeni otrok enkrat dober vladar; kaj so pač angelji storili, kteri so za gotovo vedeli, da bo ta novorojeni Sin nebeškega Očeta vsem ljudem dobrote skazoval, vse žalostne tolažil, vse uboge bogatil, nebesa odperl in vsem angeljem Se veče veselje napravil? Tu se je v resnici spolnila tista preroška beseda: »Veselite se nebesa, in raduj se zemlja!" ') Ker v nebeškem kraljestvu je tisočkrat tisoč angelskih duhov zavoljo rojstva tistega, ki je imel razširiti nebeško kraljestvo, neizrečeno vesel praznik obhajalo, tem bolj, ker so vsi nebeščani že čez Štiri tisoč let po njegovem rojstvu hrepeneli. Misli si vse veselice, kar le moreš, kakor se obhajajo na tem svetu, vendar si z vsem tem ne moreš dovolj domisliti, kakošna je bila nebeška veselica pri Jezusovem rojstvu. Kedar od nebeških veselic govorimo, morajo umolkniti vsi jeziki, ker je gotovo, kar sveto pismo od nebeškega veselja govori: Oko ni videlo, uho ni slišalo, in v serce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo." ") In to je tudi res od veselic, ki se imajo v nebesih. Vse devetere verste svetih angeljev so popadale pred tronom Božjim in so častili večnega Očeta, zatd ker je bil tisti, kterega je bil On od vekomaj iz sebe rodil, zavoljo zveličanja človeškega rodu iz prečiste Device rojen. Ponudili so se in obljubili, da hočejo tega Njegovega Sina spoznati za svojega Gospoda, in mu zvesto in pohlevno služiti. *) In gotovo so na to lepe pesmi prepevali po ne-beSkih prostorih. 2. Premišljuj, kako so sveti angelji svojega novorojenega kralja molili. Potem ko so angelji v nebesih svojo veselico imeli zavoljo Kristusovega rojstva, stopili so z nebes doli, pravi sveti Bonaventura, da so obličje včlovečenega Boga videli, in njegovo mater počastili. Vsi so na Božje povelje doli prišli molit svojega Gospoda, kralja in poglavarja, in ga častit, kakor pravi sveti Pavel: »Kedar jc Bog svojega Pervorojenega na svet vpeljal, rekel je: Vsi angelji Božji naj ga molijo." *) Zatd so prišli vsi angelji, in Marija in ') P«. 95, 11. ") 1. Kor. 9. 3) Hebr. 1, 14. *) Hebr. 1, 6. — 284 — Jožef stil tudi angelje videla. Ena angeljska versta za drugo je z vsem spoštovanjem v votlino šla, ponižno pred jasli pokleknila, svojega Boga molila in govorila: O Gospod nebes in zemlje! O Gospod in Bog vojskinih trum! kam te je tvoja ljubezen pripravila? Kako si pač od vsega sveta zapuščen in zancimujan? Ker te tedaj svet ne spozna, te mi spoznamo, in te molimo v imenu vseli stvari. In ker ti ljudje ne skaznjejo zaslužene častf, Častimo te mi. In tu so začeli na glas prepevati: „Cast Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, kteri so svete volje itd." Po končani pesmi so angelji spoštovavno vun šli, in so obljubili Božjemu Detetu, kot svojemu pravemu Bogu in Gospodu vso zvestobo in službo. Njegov pogled je vse angelje z veliko radostjo napolnil. ') Tudi Bog Oče je njih veselje pomnožil zato, ker se mu je rodil njegov ljubi Sin, ravno tako, kakor kralj svojim podložnim veselice napravlja, kedar se mu Sin rodi. Zato opominja kraljevi prorok tudi nas, da se veselimo, ker pravi: „Veselite se v Gospodu, vi pravični; ter slavite spomin njegovega posvečevanja." 2) 3. Premišljuj, kako so angelji pastirjem Kristusovo rojstvo oznanili. Pastirji so bili pobožni, bogaboječi možjd, ki so lire- Eeneli po Kristusovem prihodu, in tudi Boga večkrat po-ožno prosili, naj enkrat pošlje obljubljenega odrešenika. Kraj, Icjer so svoje ovce varovali, je bil majhno uro od Betlehema v veliki, ravni in dokaj rodovitni dolini. Kdor hoče iz Betlehema tjekaj iti, gre na vzhodni strani navzdol in potem po prijaznem polji, kjer je mnogo oljk, vertov in travnikov. Na tem prijaznem polji so pastirji svoje ovce varovali; in ko se jim je bil angelj prikazal, stali so na nekem gričeku. Sveti Lukež evangelist nam to tako-le popisuje: ,,In pastirji sov tisti strani čuli in na ponočnihstražah bili pri svoji čredi. In glej! angelj Gospodov je stal pri njih, in svetloba Božja je je obsvetila in so se silno zbali." *) Kako so se pač, Kaj meniš, ti priprosti možjd ustrašili , ko se jim je angelj s toliko svetlobo prikazal, da je ') Pe«. 1, 12. P«. 96, 12. a) Luk. 2, 8. 9. — 285 — bilo okoli njih |svetlo, kakor o belem dnevu? Ko se je bil Samsonovemu očetu angelj prikazal, padel je od strahu na svoj obraz in je svoji ženi rekel: „Umerla bova, ker sva Boga videla." ') Ravno takd so se prestrašili ti pastirji, ko so takd svetlega angelja videli. Zato so na tla popadali in se od strahu tresli. — Pomisli, o grešnik! če so se pastirji pred dobrim angeljem tako zbali, kakd se boš ti prestrašil, kedar boš enkrat stal pred kraljem vseh angeljev, pred jeznim sodnikom, kteremu boš moral dajati račun čez celo svoje življenje? — Ah poglej! ko so pastirji vsi preplašeni na zemlji ležali, jih je angelj prijazno tolažil, rekoč: „Ne bojte se, zakaj, glejte! oznanjam vam veliko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu; ker danes vam je rojen Zveličar, kteri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. In to vam bodi znamenje: Našli bodete dete, v plenice povito in v jasli položeno." s) O veselo in nenavadno oznanilo! Po tem oznanilu je svet hrepenel štiri tisoč let; pač tedaj ni moglo biti veselejšega oznanila, kakor so te besede: „Glejte! oznanjam vam veliko veselje! ker danes se vam je rodil Zveličar." Kako je bilo tem pastiijem tistikrat pri sercu, kaj so pač čutili, ko so te vesele besede iz angeljevih ust slišali! Ah komaj je bil izgovoril angelj te besede, glej! sešlo se je veliko angeljev, ki so prečudno začeli prepevati: „Cast Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem, ki so svete volje." 3) In to pesem so večkrat ponavljali. In kdo more dopoveaati, kakd so se ti pobožni pastirji veselih, ko so to angeljsko pesem slišali? O kako veliko milost je Bog tem pohlevnim pastirjem skazal, ktere ni skazal mnogo drugim, ki so bih veliki svetniki! Daj, o Jezus! da bom tudi jaz enkrat slišal angelje v nebesih prepevati in te ž njimi vred vekomaj hvalil. Amen. 4. Premišljuj, kako so pobožni pastirji Kristusa molili. Ko so se iz svojega zamaknjenja zopet zavedeli, so med sabo govorili: Bog bodi zahvaljen, da je nam priprostim ») Sodil. 13, 22. ■) Luk. 2, 10—12. 3) Luk. 2, 13. 14. — 186 — ljudčm svoje Božje skrivnosti po angeljih oznanil. Tisočkrat mu bodi hvala, za neizrečeno dobroto, da se je človeškega rodti usmilil in nam dolgo zaželenega Zveličarja poslal, ,,1'ojdimo hitro do Betlehema in poglejmo to reč, ktera se je zgodila, ki nam jo je Gospod na znanje dal." ') In oni so se vsi vzdignili in so sabo darov vzeli, da bi jih Detetu podarili. Lehko so si namreč mislili, da je ubogo, ker jim je angelj rekel, da ga bodo v jaslih našli. Sli so tedaj eno uro daleč veseli po dolini do Betlehema, in po poti so se pogovarjali od angeljeve lepote, od prelepega nebeškega petja in od Božjega Deteta. Ko so prišli do Betlehema, našli so koj pred mestnimi vratmi proti solnčnemu vzhodu tisto votlino v skali pri mestnem zidu. Ondi noter so videli veliko svetlobo in so slišali glas in petje svetih angeljev. Tu pomisli zopet, kako svet strah in kako sveto veselje je je zopet prešinilo. Nikdar ni noben vdliki duhoven v Salomonovem tempeljnu s takim svetim strahom in spoštovanjem šel v najsvetejše, kakor so ti pobožni pastirji stopili v Betlehemski hlev. Ker, kakor menijo nekteri, so si sezuli svoje čevlje in so šli bosi in gologlavi in s sklenjenimi rokami plašno v sveto votlino, so pred jaslimi ponižno pokleknili, svoje glave do tal pri- 5ognili in tako Dete molili. Tukaj so na tleh ležali, kakor a bi bili zamaknjeni, prečudm čuti so se budili v njih sercili, in njih um je bil od Boga razsvetljen; tako da so Čisto spoznali, da je to Dete Bog in človek, pravi Mesija in Odrešenik sveta. Vnela se je pri tem v njih sercih taka ljubezen in pobožnost, da so ou radosti solze točili. Potlej so povzdignili svoje glave in so z mokrimi očmi gledali preljubeznjivo Dete. Godilo se jim je pa, kakor človeku, ki gleda v svetlo solnce in skoraj oslepi; tako jc je ta Božja vera z novim svetim strahom navdala, da so po sili zopet svoje očf pobesili. Ali ta pogled Božjega Deteta je tudi njih serca z nenavadno slastjo napolnil. Na to so menda tako-le molili: O preljubeznjivo Dete! mi Te ponižno molimo in Ti hvalo dajemo, da si z nebes ■j Luk. 2, 15. — 287 — doli prišel nas rešit. Zahvaljujemo se Ti, da nisi gledal na naš priprost stan, temveč da si pred vsemi drugimi najprej nas zbral, da Te včlovečenega vidimo. Hvalimo Te, da si tako prečudno nam po svetih angeljih svoje rojstvo oznanil in nas sem poklical, da Te v imenu vseh ljudi molimo. Zatd Ti bodi vekomaj čast in hvala, od nas in od vseh angeljev. Amen. 5. Premišljuj, kako so pobožni pastirji tudi Marijo častili. Potem ko so nekaj časa pred Detetom klečali in ga molili, obernili so se tudi k Mariji Devici in jej vso mogočo čast skazovali in govorili: O žegnana med ženami! bodi nam tisočkrat pozdravljena in počeščena. O častitljiva Mati našega Zveličarja! kako te bomo hvalili in častili, da si nam dolgo zaželenega Odrešenika porodila! O kako srečni smo, da zamoremo te videti! In presveta Devica, da bi jc še bolj v veri uterdila, rekla jim je: Blagor vam, pobožni pastirji! da ste bili vredni najdeni, da vam je angelj rojstvo mojega Sina oznanil, in da ga vi pervi, pred vsemi drugimi gledate. Na to so pastirji rekli: O častitljiva mati našega Zveličarja! mi te prosimo, daj nam preljubeznjivo Dete v naše naročje, da ga smemo poljubiti. In presveta Devica je Jezusčeka spoštljivo v svoje roke vzela in pastirjem v naročje položila. Pomisli, s kakošno pobožnostjo so pastirji Božje Dete sprejeli in poljubovali! Gotovo, njih serca so se topila od ljubezni in pobožnosti; dobri možje so nebeško radost občutili in v veri uterjeni bili. Potem so dali Dete nazaj Mariji Devici in so se jej iz serca zahvalili za to veliko milost. Pa so svoje aržete od-perli in darovali, kar so sabo bili prinesli. Milostljiva Devica Marija je te dari prijazno sprejela in pastirjem zahvalila za čast, ki so jo njenemu Sinu skazali. Možje so, predno so odšli, še enkrat na svoje kolena padli, in z dušo' in s telesom se svojemu Bogu in Zveličarju priporočili. Tedaj so se ločili sicer s telesom, z dušo pa so ostali pri Detetu v jaslih. Celo pot domti so hvalili in častili Boga za vse, kar so videli in slišali, in so bih še dolgo potem tako napolnjeni z nebeško radostjo, da niso mogli nič druzega - 288 — misliti in govoriti, kakor le od našega Emanuela, ali od Deteta v Betlehemu. 6. Premišljuj stanovitnost pobožnih pastirjev v Božji hvali, časti in službi. Verjetno je, da so pastirji še večkrat šli v Betlehem; da, dokler je bilo dete v tej votlini ali v tem hlevu, so šli skoraj vsak dan tje, obiskat ga, in mu kaj prinesti; in Čem večkrat so tje šli, tem več tolažbe in veselja so čutili pri De-tetovem pogledu. Pastirji pa tudi niso tega Bkrivali, ampak so vsem ljudem od tega govorili, kakor pravi sveti Lukež: „Vsi, kteri so slišali, čudili so se temu, kar so jim pastirji pravili." ') Zatd je mnogo ljudi hodilo do hleva, gledat Deteta. Ker so ga pa v tolikem uboštvu našli, zatd je le malo njih verovalo, da je to Dete obljubljeni Mesija. Od tistega časa so ti pastirji, (nekteri pravijo, da so bili le trije) vedno sveto živeli noter do svoje smerti, zatd jih tudi stari zgodovinar Luci Dekster svetnike imenuje. Vsi trije so bili na mestu, kjer se jim je bil angelj prikazal, pokopani. Tndi je bila poznej ondi cerkev sezidana, ktera je pa dan današnji posuta. Uči se tu, pobožna duša! kako marljivo imaš ta sveti božični čas Dete Jezusa v svetem rešnjem telesu obiskovati. Ce ni bilo pastirjem predaleč, skoraj vsak dan eno uro hoda storiti, da so Jezusa obiskali; zakaj se bo tebi predaleč ali pretežavno zdelo, vsak dan v cerkev iti? Saj je tukaj v cerkvi osebno prav tisti Jezusček, kterega so pastirji v Betlehemu molili. Betlehem je hebrejsko ime, ki pomeni: hiša kruha; in glej, katoliška cerkev se more po vsi pravici Betlehem imenovati, ker se Kristus v cerkvi skriva pod podobo kruha; hodi tedaj rad v ta Betlehem, to je, v cerkev; Jezus v presvetem zakramentu ti bo tudi tako prijazen, tako dober, kakor nekdaj pastir- 1'em, ako ga boš le tudi ti tako pobožno častil in molil, :akor oni. Ako pa ne moreš svoje pobožnosti tako opravljati, kakor oni, stori le, kar premoreš, „in veruj za gotovo, da tvoj trud ne bo zastonj v Gospodu, kakor pravi sveti ') Luk. 2, 18. — 289 — svete volje! Mi Te hvalimo,'častimo in molimo; mi Te poviksujemo in zahvaljujemo se Ti zavoljo Tvoje velike slave. O Gospod Bog! nebeški Kralj, Sin Boga Očeta vsegamogočuega! Ti si naš Gospod in Bog edinorojeni Sin Jezus Kristus! Ti si naš Gospod in Bog! Jagnje Božje, Sin večnega Očeta! kteri grehe sveta odjemljeŠ, sprejmi našo molitev; kteri sediš na Očetovi desnici, usmili se nas! Ker Ti sani si najsvetejši, Ti sam si Gospod, Ti sam si najviši, Jezus Kristus, s svetim Duhom v slavi Boga Očeta. Amen. Hvaljen bodi Jezus Kristus od angeljev in ljudi za svoje sveto rojstvo! Amen. O ve nebeške vojskine trume, sveti in častitljivi angelji! jaz se vam zahvaljujem za veselo oznanjenje Kristusovega rojstva, in za vašo zahvalno pesem, ktero ste Kristusu Gospodu pri njegovem rojstvu peli; in vas prosim po našem Gospodu in Zveličarji, izprosite mi ene kapljice vaših milosti iu ene iskrice vaše ljubezni, da z vami vred Jezusa spoznam, častim in molim, z vami se mu zahvaljujem, z vami mu služim in z vami ga goreče ljubim časno in večno. Amen. 0 vi sveti in ponižni pastirji! spomnite se velikih milosti in prevelike radosti, ki šte je dobili iu ču- Krititusovo življenje in imcrt. 19 K svetim angeljem in pastirjem. — 290 — tili, kedar ste po angel jevem oznanjenji dete Jezusa molili. .laz vas prosim p«) tem Božjem detetu, izprosite mi od Boga milost, razsvetljenje in pomoč, da ga vredno častim in molim, ljubim in hvalim časno in večno. Amen. Sedmi odstavek. Kak« je Marija It ožjemu Detetu stregla. Naj se bere o sobotali k časti deviškega Marijinega serca. „Jaz sem svojega ljubega in m se k meni obrača.'1 (Vis. pes. 7, 10.) 1. Premišljuj zvesto postrežbo in materno ljubezen deviške Matere Marije do Sina Jezusa. Kakor ne moremo popisati, kako angelji v nebesih Bogu služijo, ravno tako ne moremo popisati, s koliko ljubeznijo, pohožuostjo, spoštljivostjo in marljivostjo je Marija stregla svojemu ljubemu Detetu. Videla je namreč, da to Dete je namreč Sin živega Boga, ktereinu vse nebeško moči dovolj streči ne morejo. Zato mu je storila vse, kar jo le mogla. Kar si je le misliti mogla, da mu manjka, dajala mil je. Kedar koli je k jaslom stopila, vsakikrat je pred Božjim detetom pokleknila, in ga molila v duhu in v resnici. Kedar je Dete dojila, mislila si je, da redf Tistega, ki daje živež vsem ljudem in vsem živalim. Mislila si je: Tedaj je res, da imam rediti Tistega, ki napaja an-gelje v nebesih s potokom svojo nebeške radosti? ') Tedaj imam s svojim mlekom nasititi Tistega, ki je naše očete v puščavi z nebeškim kruhom nasitoval? In to premišljeva-joče se je seree s tako radostjo polnilo, da so se jej solze veselja vdirale. Kedar je hotela svojo dete zopet v jasli položiti. kako polagoma, kako pobožno je ž njim ravnala! Ponavljala je gotovo večkrat besede: „Glej! dekla sem Gospodova." Pela je kaj iz psalmov ali pa iz visoke pesmi: „Jaz sem svojega ljubega in on se k meni obrača!" Kako lepo je pela >) P«, as, 9. - 291 — Božjemu detetu, da je zaspalo! In kako skerbno ga je varovala, da se mu ni nič žalega prigodilo! 2. Premišljuj neizrečeno radost in svete čute prečiste Matere Marije. Ona je svojemu ljubeznjivemu Detetu stregla z nepopis-ljivo ljubeznijo in zvestobo, s sveto radostjo in pobožnostjo; saj je Ona tista Kraljica ') in dekla '), od ktere je kralj David prerokoval, in jo častil; in še veliko več bi mu bila rada storila, ako bi bilo Dete potrebovalo. Ce vsaka mati svojemu detetu z veseljem streže, s kolikim veseljem je še le Marija stregla Detetu, ki je bilo nje Bog in Stvarnik in najlepše dete med vsemi? „Kajti nikoli noben otrok ni imel tako nežnega telesa," kakor je Ona sama sveti Brigiti pravila , „kakor nje Sin, ker je imel Božjo in človeško natoro; zato je bil tudi tako čist, da, kakor v jasnem očesu se ne najde noben madež, tudi na celem njegovem telesu ni bilo nič neskladnega." Kakošno veselje je presveta Devica čutila, ko je svoje dete v naročji imela, ga na svoje serce pritiskala, in s svojim deviškim obrazom poljubovala! Kake reke nebeške sladkosti so tekle iz Njegovega Božjega serca v njeno materno serce! Kaj je pač takrat Marija mislila in čutila? Gotovo si je mislila, da objema Tistega, kterega nebo in zemlja obseči ne moreta. Gotovo je mislila, da ima v svojem naročji Tistega, ki ima vse stvari v svoji oblasti, in da je On nje lastni Sin, kteri ima vse bogastvo nebes in zemlje v svoji oblasti. Oh, kolikokrat je Ona tu zavpila: „Glej, lep si, moj ljubi in zal." s) Kako ljubeznjivo se je ž njim pogovarjala, kako ga je božkala, k svojemu sercu pritiskala in z nevesto v Salomonovi visoki pesmi govorila: ..Moj ljubi je moj, in jaz sem njegova; on se pase med lilijami" 4), to je, ima svoje veselje nad čistim sercem. — Vseh teh postrežb in radosti spominjaj Marijo, in prosi jo, da tudi tebi milost zadobf, da boš njenemu Sinu zvesto služil; moli tedaj to: ') P«. 44, 10. «) P«. 115, 7. 3) Vin. pen. 1, 15. *) Vi«, pes. 2, 16. 19 * - 292 — v Molitev. O Marija, deviška čudapolna Mati! ki si svoje Božje Dete brez telesne poželjivosti spočela, brez težav nosila, brez bolečin rodila, in v sveti slasti redila: jaz častim Tvoje deviško telo, ki je Jezusa rodilo; Tvoje svete roke, ki so Jezusa vzdigale, v jasli polagale iu pestovale; Tvoje prečiste persi, s ktcrimi si Jezusa dojila; Tvoja deviška usta, s kte-rimi si .Jezusa tolikrat poljubovala, in tvoje prečisto serce, s kterim si Jezusa goreče ljubila. Hvalim in častim vse Tvoje svete ude, ki so Jezusu Kristusu prav marljivo in zvesto služili. Jaz Te prosim, deviška Mati in dekla Gospodova! blagoslovi in obvaruj me s svojim Božjim Detetom; blagoslovi moje telo in mojo dušo, vse moje ude in moči, da jih bom vselej obračal k Božji službi in tako, kakor je .Jezusu dopadljivo, kteri bodi češčen na vekomaj. Amen. Hvaljena bodita Jezus in Marija od angeljev in ljudi na vekomaj. Amen. Sedemnajsto poglavje. Novo leto, Kristusovo obrezovanje in terpljenje že v otročji starosti. Pervi odstavek. Premišljevanje konec lota in v začetku novega leta. Naj se bere zadnji dan leta, ali pa na novo luto. »Jaz sem Alfa in Ornega, /temi in poslednji, začetek in konec." (Ra- zod. 22, 13.) 1. Premišljuj, kakd imai staro leto s Kristusom dokončati, zato da ti je Kristus konec v starem, in začetek v novem letu. — 293 — Prigovor pravi: Ce je konec dober, dobro je vse. Ker končati. Pervič premisli ničemurno si to celo leto živel. Ali si v tem letu vse dni, tedne in mesce Batnemu Bogu služil, mislil na svoj poslednji cilj in konec, skerbel za svoje večno zveličanje? Zakaj Bog govori v skrivnem razodenji: „Jaz sem Alfa in Ornega, začetek in konec.1' Jaz sem tvoj Stvarnik, Začetnik in Ohra-nivec in jaz sem tudi tvoj poslednji cilj in konec, tvoje zveličanje in tvoja radost! V resnici, Če to reč dobro premisliš, zamorešpač reči in zdihovati: Zopet mi je eno leto preteklo, kakor vsa poprejšnja leta. Zopet sem za eno leto bliže smerti in bliže srečni ali nesrečni večnosti. To leto je sicer preteklo in ne bo nikoli več se vernilo; prešlo je, kakor ga nikoli ne bi bilo. O svet! kuj si ti pač aruzega, kakor sama ničernurnost? O časno življenje! kaj si pač druzega, kakor mimogredoči veter? Dobri in hudi dnevi so minuli, kakor senca1) in kakor dim, ki se nikoli več ne verne. *) Kar sem pa dobrega ali slabega storil, to vse, o Bog! ostane zapisano v tvojih bukvah, in ne bo izbrisano. Pa oh! kako malo dobrega sem storil! in oh, koliko slabega sem storil! jaz ne morem po pravici reči, da sem le eno uro cel<5 in prav Bogu služil; spoznati pa in obstati morsuu, da sem mnogo tisoč ur v službi tega sveta, z nepotrebno skerbjo za svoje telo in v velikih grehih zapravil. Ge tedaj vsa svoja dobra dela položim na eno in vsa pregrešna dela na drugo torilo vage, ne morem nič druzega sam od sebe reči, kakor da sem tisočkrat več slabega, kot dobrega storil, in da sem tedaj vreden pekla in ne nebes. O, kako daleč sem zašel od svojega začetka in konca! „Ima li drevo, ki ne daje dobrega sadil, biti posekano in v ogenj verženo" 3); kaj se ima z mano zgoditi, ki nisem prinesel nič dobrega, ampak le strupeno, grešno in smertno sadje? 2. Premišljuj zato tudi Božje dobrote. je tedaj danes zadnji dan v letu, ') Pri d g. 7, 1. -) Modr. 6, 15. 3) Mat. 7, 19. — 294 — Ali nikoli ne smemo obupati, temveč pogosto prenriš-Ijujmo Božjo ljubezen in dobroto in danes zlasti premišljujmo vse splosnjo in posebne dobrote, ki smo jo celo leto od Boga prejeli. S hvaležnim sercem spominjajmo se na-nje, in tako nas bo serce gnalo k dobri nadi, k hvaležnosti in poboljšanju našega življenja. Obudimo na zadnje kes in žalost čez svoje grehe in storimo terden sklep, da hočemo delati pravo pokoro, ker je Kristus voljen biti nam Srčd-nik in Besednik, da nam pri nebeškem Očetu milost za-dobf, zato da je On začetek in konec našega opravičenja, posvečevanja in večnega zveličanja. K koncu tedaj starega leta govdri s skesanim sercem to-le: Molitev konec leta. Vsegamogočni, večni Bog! danes hočem staro leto tako dokončati, kakor je Tebi dopadljivo. Serčno se ti zahvaljujem za vse dobrote, ktere si mi ska-zal v tem preteklem in v vseh poprejšnjih letih. Zahvaljujem se Ti za vsa znotranju dobra vdihnjenja in svarjenja, za vse očetovske kazni in šibe, za svete zakramente, ki sem je prejel in za vse priložnosti k dobremu; in v prijetni zahvalni dar Ti daru jem Božje Dete Jezusa, in vse kreposti njegove otročje starosti. Amen. Nebeški Oče! odpusti mi, prosimo Te po Tvojem ljubeznjivem Sinu, vse moje grehe in hudobije, ki sem je to leto v Tvoji Božji službi storil; da sem toliko dobrih priložnosti zamudil, toliko svetih vdihnjenj preslišal, toliko ničemurnih m hudobnih misli imel, toliko praznih in grešnih besed govoril, toliko nepotrebnih in grešnih djanj storil. Vsegave-doči Bog, Ti si zapisal vse moje grehe in prestop-Ijenja in bodeš o Svojem času oster račun od mene tirjal. Zato Ti padam sedaj z evangeljskim oskerb- — 295 — nikoin k nogam in Te milosti prosim: odpusti mi o najdobrotljiviši Oče! odpusti mi, ker sem grešil in dodeli mi pomoč Tvoje milosti, da se poboljšam in novo leto in novo življenje morem s Kristusom začeti. V zadostenje mojih grehov Ti darujem vse, kar je Jezus, Tvoj ljubi Sin, od svojega rojstva do smerti na križu storil in terpel; in Te ponižno prosim, da ta dar sprejmeš in meni zopet svojo milost dodeliš. Amen. 3. Premišljuj, kakd imaš novo leto s Kristusom začeti Precej, ko se zbudiš, povzdigni svojo dušo -k Bogu, in razveseli se, da ti je Bog zopet dal novo leto doživeti. Da imaš dovolj vzrokov, tako storiti, kaže ti to-le razodenje. Ko je enkrat sveta Mehtilda v duhu videla svetnike pri eni mizi s Kristusom, govorili so svetniki jej tako-le: „Kako srečni ste vi, kteri še na zemlji živite in tolikanj si zaslužiti zainorcte! Ako bi namreč človek dobro pomislil, koli-kanj zamore en sam dan pri Bogu zaslužiti, njegovo serce bi koj, ko se zbudi, z naj večini veseljem se napolnilo, zato ker mu je zopet dan napočil, da more Boga hvaliti in zaslug si nabirati; takd da bi bil celi dan v vsem, kar dela ali terpi, veduo bolj vesel iu srečen." Ker ti je Bog tedaj leto dal, veseli se serčno, padi na kolena in Hvaljen bodi Jezus Kristus, večni Kralj, na vekomaj. Amen. Presveta Trojica, Bog Oče, Bog Sin 111 Bog sveti Duh, jaz Te molim, častim in hvalim iz dna svojega serca, da si mi zopet novo leto doživeti dal, zato Ti zvesto služim, in skerbim za zveličanje svoje duše. Zato prosim vse stvari, naj Te z menoj in zavoljo mene hvalijo in častijo. Daj mi to milost, o Molitev na novo leto. - 296 — najsvetejša Trojica! da celo to leto vse storim, kakor je Tebi dopadljivo, da se namreč Tvoja presveta volja zgodi, kakor jo spolnujejo v nebesih svetniki. To celo leto hočem Ti popolnoma in zvesto služiti, in Te ljubiti iz cele duše, iz celega serca in iz cele moči; to leto hočem se popolnoma spreoberniti in bolje živeti, kakor do sedaj. Oh, da bi mogel serca vseh ljudi z ognjem Tvoje Možje ljubezni razgreti! Preljubeznjivi Bog! Ti Bog mojega serca! Ti poznaš moje serčne želje; zato Ti darujem svoje grešno serce, polno svetih želj, s presvetim Jezusovim sercem vred, za novoletni prijetni dar, in Te ponižno prosim, da ga milostljivo sprejmeš, da s svetimi željami, z dobro voljo in z dobrim namenom vedno ostane pred Tvojim svetim obličjem, in te neprenehoma ljubi, hvali, časti in razveseljuje. Kakor sem Ti pa, presveta Trojica! to za novo leto podaril; ravno tako, prosim, daj in dodeli mi za novo leto, da Te to leto nikoli s smertnim grehom ne razžalim. Ako tedaj pridem v nevarnost grešiti, prešini moje serce s svetim strahom, da se začnem tresti in trepetati. Ako bom pa iz slabosti v smerten greh padel, oh! ne daj mi v smertnem grehu umreti. Za to Te pohlevno prosim, usmiljeni Oče, daj k novemu letu nam umer-ljivim človekom svojo milost , ranjkim pa večni mir in zveličanje, po Jezusu Kristusu, svojem Sinu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. Češčena si Marija, na čast Kristusovemu obrezovanju. - 297 — Drugi odstavek. Kristusovo obrezovanje. Bere se na novo leto k časti bolečin, ki je je Dete Jezus pri obrezovanji terpelo. „Ko je bilo osem dni dopolnjenih, da je bil otrok obrezan, bilo nm je dano imd Jezus.'1 (Luk. 2, 21.) 1. Premišljuj, zakaj je hotel Kristus postavo obrezovanja spolniti. Pervič, ker je hotel s tem pokazati, da je res človeško natorona-se vzel, ne samo na videz, kakor so blodili nekteri krivoverci. , Drugič, da je pokazal, da je zares Abrahamov Sin, ker je bil postavo obrezovanja Bog dal Abrahamu. To je Kristus sveti Brigiti razodel s temi-le besedami: „Akoravno nisem bil Abrahamovega rodd po Očetu, ali bil sem vendar po materi. Zato tedaj, ker sem postavo dal kot Bog, hotel sem jo tudi kot Človek spolniti; zato da ne bi me sovražniki grajali in govorili: da sem dal postavo, sam je pa nisem dopolnil." Tretjič je hotel Kristus nam dati zgled prave pokorščine, velike ponižnosti, velikodušne poterpežljivosti in ljubezni, ker se je radovoljno podvergel težavni postavi obrezovanja, znamenje grešnega človeka si dal vrezati, ker se je dal obrezati iz ljubezni do nas. Obrezovanje namreč v stari postavi je bila vehka skrivnost in djanje bolečine polno. Bil je to nekak zakrament in znamenje, ktero je bil dal Bog in zapovedal svojemu ljudstvu, da bi po njem, kot predpodobi svetega kersta, po veri v prihodnjega Zveličarja, odpuščenje grehov, posebno izvirnega greha zadobili. Zato so judje obrezovanje zeld čislali, z velikimi Šegami opravljali, in kdor bi ga bil opustil, zapadel je ostri kazni. Obrezovanje samo pa je bilo djanje polno bolečine, tako da ie kako dete na tem umerlo, kedar se je rane prisad lotil, ah se sicer rana ni dala ozdraviti. 2. Premišljuj , k d o je Jezusa obrezal in k j e ? Tega nam sveti evangelij ne povd, pa sveti Epifanij pravi: Da je bil Jezus obrezan v skalnati votlini v pričo - 298 — Marije in Jožefa, kar je tudi veijetno: ker novorojeni otroci in porodnice niso pred štiridesetimi dnevi po porodu iz hiše smeli, kakor je postava zapovedovala; Marija pa je postavo na tenko spolnovala. — Zato premišljuj, kako sta bila v skerbeh Devica Marija in sveti Jožef zavoljo tega dneva! O, kako britko se je zdelo skerbni Materi Mariji, ker se je bala, da ne bi nje ljubi Sin pri obrezovanji obnemogel, ali da ne bi se mu sicer kaj žalega pripetilo! Tudi Božje dete Be je balo tega dneva, ker je dobro vedelo, kolike bolečine ga čakajo. Pomisli, kako bi bilo tebi pri scrci, ako bi ti zdravnik velik kos mesa iz zdravegapersta rezal; kaj ne, da bi se tega rezanja bal ? So nekteri, ki se takd boj<5, da obnemorejo, kedar se jim pušča; in kaj je puščanje,. ako se obrezovanju primerja? 3. Premišljuj, kakd je bil Jezus obrezan. Ko je duhovnik vse opravil, kar je bilo za obrezovanje potrebno, začel je po judovski navadi neke molitve moliti m navadne šege opravljati. Potlej je vzel poseben iz ostrega kamena napravljen nož in ga obrczal. Na obeh straneh sta dva stala z gorečima svečama in vsi pričujoči so klečali. Obrezovanje je bilo namreč judom velik zakrament. Predno je tekla kri, gotovo je Božje dete gor k nebu svoje oči povzdignilo in v svojem sercu Bogu, svojemu ne-bešk emu Očetu, govorilo: Poglej, ljubeznjivi Oče! tu sem kot nedolžno Jagnje, ki ima se zaklati; sedaj vpervič prelivam svojo drago kri za grehe tega sveta: Kad sprejmem to rano v zadostenje za toliktere nečistosti, s kterimi se ljudje tako grozno omadežujejo; jaz te prosim, zavoljo moje drage kervi, odpusti jim te grelie. Potlej je duhovnik vprašal, kako imč hočeta dati otroku. In oba, Marija in Jožef, sta z enim glasom rekla: „Jezus ' i ime." In duhovnik je to ime zapisal v bukve obre- Nemogočc pa je popisati Marijino skerb za Božje Dete. Mali otroci, kedar jih kaj boli, se močno jokajo; tako se je menda britko jokal tudi Jezušček, ko je bil obrezan. Oh, kako je bil ta jok Marijino serce ranil! oh, kako je Ona živo čutila bolečine Jezusove! oh, kako je Ona tudi ž njim vred — 299 — se jokala! — Grešni Človek! jokaj se tudi ti zavoljo svojih grehov, kajti zavoljo tvojih grehov se je dal Jezus obrezati. To jokanje je terpelo več dni, ker sveto pismo samo spričuje, da »tretji dan je bolečina najhujša'* '); tedaj se je ubogo Dete cele tri dni in noči jokalo, in skerbna Mati in sveti Jožef sta tudi ž njim vred solze prelivala. O greh! je menda Marija zdihovala, kako grenek si ti mojemu hubemu Detetu! O prekleta nečistost! Kako mora zavoljo tebe moj Jezus terpeti. O nesramni grešniki in grešnice! Koliko gorkih solz napravljate vi mojemu Sinu! Pomilnj, pobožni kristijan! terpečega Jezuščeka in njegovo Mater in reci: Molitev k časti Kristnsovega obrezovanja. « Hvaljen bodi Jezus za težavno obrezovanje in pervo prelitje svoje kervi na vekomaj. Amen. O Jezus, nas Gospod in učitelj vseh kreposti! kteri si osmi dan po rojstvu hotel svojo nedolžno kri prelivati in kakor grešnik obrezan biti; po tej Tvoji ponižnosti, poterpežljivosti, ljubezni in dobrot-ljivosti Te pohlevno prosim: odreži in odloži od mojega uma vso nevednost, od mojega spomina vso škodljivo pozabljivost, od mojega serca in od moje volje vse hudobne želje in nagibe. O Jezus, Ti ne-poterpežljivo in pokorno bitje Božje! po zaslugah Tvoje pokorščine in Tvoje predrage kervi očisti me vseh grehov, pomanjkljivosti in nepopolnosti, ki mi branijo, Tebe prav spoznati, goreče ljubiti in Tebi zvesto služiti. Amen. ') Moz. 34, »5. — 300 — Tretji odstavek. Ime1 Jezus. Bere se lehko na novo leto, posebno pa na praznik presladkega imena Jezus. „ »In dam mu je lilo ime Jezus." (Luk. 1, 21.) 1. Premišljuj, kako je moral Gospod to presveto i m d Jezus s svojo veliko ponižnostjo si zaslužiti, in, da tako rečem, s svojo predrago kervjo plačati. Sveti Pavel apostelj pravi očitno, da je nebeški Oče Svojemu Sinu zavoljo njegove pokorščine dal imd čez vsa imena. Ko se je pri obrezovanji ponižal, in značaj ali znamenje grešnega Človeka na-se vzel, dal mu je Bog to ime čez vsa imena in z imenom vred tudi reč, to je, popolno oblast in moč, grešnike od grehov odvezovati, posvečevati in zveličati. Kdorkoli namreč na iinc Gospodovo kliče, ta bo zveličan, pravi apostelj Pavel. Pomni tedaj, da hebrejsko imd Jezus se pravi v slovenskem jeziku Zveličar ali Odrešenik. To imd se nobenemu človeku ne spodobi tak<5, kakor Božjemu in Marijinemu Sinu. Kajti On sam je naš Odrešenik in Zveličar. To imd je najčastitljiviše med vsemi imeni v nebesih in na zemlji; „ker v imenu Jezusovem se pripogne vsako koleno v nebesih, na zemlji in pod zemljo." ') Zato je nebeški Oče to ime dal Svojemu Sinil. Ali ni mu dal tega imena poprej, kakor da si ga je zaslužil s prelitjem svoje predrage kervi. — To ime je tudi najmočnejše med vsemi imeni; ker moč tega imena zapodf vse hudiče, premaga vse skušnjave, odpod? vso žalost in zadobf odpuščenje vseh grehov. Od tega presvetega imena so sveti cerkveni očaki toliko čudov napisali, da se ne more brez velike serčne radosti brati ali poslušati. 2. Premišljuj, kaj sveti Bernard od tega presladkega imena piše. Po pravici primerja sveti Duh ženinovo ime razlitemu olju, ker pravi: „Tvoje ime je razlito olje." Kakor namreč olje sveti, redf in zdravi; tako sveti tudi imd Jezus, ko se ') Filip. 2, 19. — 301 — oznanuje od pridigarjev; redi, kedar se na-nj misli; zdravi, kedar se na pomoč kliče. O, kako je luč imena Jezus temna serca razsvetlila in k veri obernila, kedar so sveti aposteljniga oznanovali! Kakd je to imd okrepilo marsikoga, la je nanj mislil! Kako je utolažil marsikoga, ki ga je na pomoč klical! Kaj druzega namreč človeka bolj v čednosti uterdi, kakor imd Jezus? Je li kdo žalosten, naj mu pride ime Jezus v serce in iz serca v usta: in glej! ko vstane luč tega imena, zbeži temna megla in žalost zgine. Pade li kdo v malodušnost, naj zakkče ime Jezus in kmalo bo iz svoje obupnosti k novemu življenju se povzdignil. „ Jezus je med v ustih, pesem v ušesih, radost v sercu." Zato naj bo ime Jezus vselej v sercu, v ustih in v mislih. — To in še več kakor to, pravi sveti Bernard in nas hoče s tem opominjati, da naj častimo, ljubimo in pobožno kličemo na pomoč mogočno ime Jezus. Enako govori od sladkega imena Jezus tudi sveti Avguštin, ko pravi: „Jezus! tvoje imd je sladko imd, je radosti polno in tolaživno imd in imd, ki budi v človeku sveto zaupnost; ker Jezus se pravi Zveličar. Tedaj zavoljo Tebe, o Jezus! Te prosim, bodi Ti moj Zveličar in zveličaj me." Amen. 3. Premišljuj, kako se ima to sveto ime častiti in na pomoč klicati. Pervič, imamo s tem presvetim imenom Kristusa Gospoda spoštovavno moliti. Kako to Kristusu dopade, spoznaj iz tega-lc razodenja: Na praznik novega leta je sveta Jedert Gospoda pozdravljala z besedami, ki so bile zložene k časti njegovega svetega imena. In ko ga je tako pozdravljala, videla je te molitvice v podobi belili rož pred Gospoda stopati, in na vsaki taki roži je visel zlat zvonček, ki je imel prečudno lep glas, kteri je Jezusovo serce z vedno radostjo polnil zavoljo ljubezni polnih besed, s kte-rimi je bilo Njegovo sveto ime v teh molitvicah sklenjeno, kakor postavim: Bodi počeščen, o preljubeznjivi, naimilost-ljiviši, najprijazniši Jezus! itd. — Iz teh besed lehko spoznaš, da Kristusu dokaj dopade, ako ga s takimi ljubeznji-vimi in prijaznimi besedami pozdravljamo. — 302 — Poslušaj pa, kaj včliki ljubljenec Jezusov in apostelj Pavel od Jezusovega češčenja govori: „Kdor kliče v i rtič Gospodovo, naj odstopi od krivice," 'j to je, naj se varuje greha in hudobije, ki se Jezusovi ljubezni zoperstavi in zveličanju; vse pa naj stori v Jezusovem imenu, ker je hvale vredno, dobro, Bogu dopadljivo in zveličavno. Kajti takd nas opominja sveti Pavel: „Vse, kar koli delate, z besedo ali v djanji, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa." ') Kakor da bi bil hotel reči: Nagib, začetek, sredstvo in konec vseh vaših misli, besed in djanja, bodi Jezus, Jezusovo imč, Jezusova ljubezen, Jezusova čast in slava. Zavoljo tega imena vse storite in terpite; ker tako bote to presvetoimd ne le samo z besedami, ampak tudi v djanji zares Častili. Tjekaj ima meriti vsaka vaša prošnja, vsa vaša prijaznost, vaše pozdravljanje in hvala. Ker dobre besede so listje in cvetje, na to sledeče pa dobro djanje je krepostno sadje. In tako so aposteljnovo opomi-njevanje razumevali in razlagali sveti Bernard in drugi Jezusovi ljubljenci. Sveti Baldoinir, čuda ponižen kovač, imel je navado, pri začetku in končanji vsakega dela govoriti: „V Gospodovem imenu! Bogu bodi čast in hvala sedaj in na vekomaj!" — Posnemajmo ga in prizadevajmo si, da nam bodo navadni sledeči: Zdihljcji k presladkcmu imenu Jezus. Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češčeno bodi Njegovo presveto ime na vekomaj. Amen. O Jezus! moj preljubeznjivi in najslajši Jezus! Tvoje ime je nam ljudem dano, da se po Njem zveličamo. Zato hočem sedaj s serčno pohožnostjo in skesano Tvoje zveličavno ime klicati in reči: O Jezus! bodi moj Jezus, to je, moj Zveličar in zavoljo Svojega najsvetejšega imena zveličaj me. O Jezus! najdobrotljiviši, najkrotkejši. najmilejši, najprijnzniši, ') 2. Tini. 2, 19. <) Kol. 3, 17. - 303 — najdarežljivisi, najpriserčnisi, najlepši in najljubez-njiviai Jezus! Tebe ljubim in hvalim, Tebe častim in povikšujem, Tebe poveličujem in molim. Po Tebi hrepenim, Tebe želim, k Tebi kličem in Te pohlevno prosim: O Jezus! bodi moj Jezus, moj Zveličar in daj mi svojo milost in svoje zveličanje; pomagaj mi, o Jezus! v mojih potrebah, daj mi moči v mojih skušnjavah, tolaži inc v britkosti, in reši me vseh zlegov in nevarnosti. O Jezus! bodi mi milost-ljiv; o Jezus! usmili se me; o Jezus! odpusti mi moje grehe; o Jezus! Tebi se priporočujem, Tebi se darujem. Nd-Te, o Jezus! verujem, na-Te upam, in Te ljubim čez vse. Ti, o Jezus! si moja tolažba in moje poživljcnjc, moje veselje in moja radost, moj priserčni ljubej, moja slava, moje zdravje in moje zveličanje. Ko slišim od Tebe govoriti, se mi ra-dnje serce; ko govorim od Tebe, oživlja se mi serce; ko na Te mislim, se utolažim; ko sem ti pokoren in hodim za Tabo, sem pravičen in svet; ko imam in vidim Tebe, sem srečen. Zato, o Jezus! hočem Te poslušati, hočem na Te misliti, Te ubogati, Te ljubiti, Te želeti, po Tebi hrepeneti. O Jezus! Jezus! bodi moj Jezus, ostani moj Jezus, živi in vladaj v mojem sercu, in povsod v sercih vseli ljudi, o Jezus! Amen. Pervi odstavek. Zunanje in /.notranje terpljenje Božjega Deteta. Beri o praznikih k časti Jezusovega serca in ob petkih. „Terpeti nem pripravljen, in maja bolečina mi je vedno pred očmi." (P.. 37, 18.) 1. Premišljuj /.notranje terpljenje, ki gaje Božje Dete vedno čutilo, ker je vedno mislilo na svoje prihodnje terpljenje. — 304 — Da to bobe spoznaš, dom i sij uj si, da, ko je Božje Dete v jaslih ležalo, so mu angelji prinesli in pred-nj postavili velik težak križ. Na tem križu je bilo vse terpljenje videti, ki ga je imel Jezus terpeti od tiste ure noter do svoje smerti, in vse sramotenje in zaničevanje, ki ga je imel prestati. Ta križ so angelji Detetu pred oči postavili in mu rekli: Najdobrotljiviše Dete! Tvoj Oče ti je poslal ta križ, ki ga imaš celo svoje življenje nositi, dokler boš na zadnje v tri in tridesetem letu svoje starosti na-nj pribit. Kaj meniš, da je to ljubeznjivo Dete storilo? Alcoravno se je grozila njegova človeška natora in se je treslo njegovo blago serce, vendar je iz ljubezni do svojega nebeškega Očeta in do človeškega rodu svoje ročice stegnilo proti križu, in reklo: „Moje serce je pripravljeno, o Bog! moje serce je pripravljeno!" ') ter je objelo križ, ga poljubilo in govorilo: Pozdravljen mi bodi, sveti križ, ti orodje človeškega odrešenja! ti si mi iz serca ljub in prijeten, zato hočem s tabo živeti in na tebi umreti. Potlej je reklo an-geljem: Recite mojemu ljubemu Očetu, da sem pripravljen, iz ljubezni do Njega ta križ, in če je potreba še težega ' nositi. — Iz tega spoznaj, o kristijan! in hvali Kristusovo ljubezen do nas ljudi, ker je On celo svoje življenje vedno pred svojimi očmi ta križ imel, za nas nosil ga in terpel, po Davidovi prerokbi: „Moja bolečina mi je vedno pred očmi." 2. Premišljuj, kaj je Jezusovo serce terpel o, ker je vse grehe poznalo. Ko je še v jaslih ležal, poznal je Jezus že grehe vseh ljudi, ki so bili storjeni od začetka svetil, in ki se bodo storili noter do sodnjega dneva. Vse grehe je videl, se vč da kot Bog, tako Čisto, kakor da bi se tistikrat pred njegovimi očmi delali; in zavoljo tega je njegovo serce tako neizmerno bolečino terpelo, ua bi je vsi ljudje vkupej prenašati ne mogli. Kolikor grehov vsi ljudje s svojimi udi delajo, toliko ran je ubogo Dete dobivalo, da tako rečeni, v vseh svojih udih. Kolikor napuha in prevzetnosti se nahaja med ljudmi, toliko ran je dobivalo ubogo Dete v svojo ') l's. 107, 2. — m — Božjo glavo. Kolikorkrat kdo z nesramnim pogledanjem greši, toliko ran je dobivalo Dete Jezus v svoje svete odi. Kolikor hudobnega govorjenja Človeški jeziki govorijo, toliko ran je dobivalo v svoj sveti jezik; in takd na vseh udih, s kterimi ljudje grešijo. Se vd da mu niso bih udje na telesen, ampak na duhoven način tako prebodeni, da je Jezušček v jaslih v vsakem svojem udu veliko stotisočero ran in bolečin imel. Tako Be je začelo spolnovati, kar je prerok dolgo poprej rekel: „On je bil ranjen zavoljo naših grehov. ') Pomisli, o grešnik! kake znotranje bolečine je Božje Dete v Betleliemskem hlevu terpelo. Dušna rana bolj boli, kakor telesna, in tem bolj, kolikor je duša boljša od telesa. Bolele so Božje Dete nehvaležnosti in težke pregrehe in hudobije bolj, kakor ako bi bilo prebodeno na vseh svojih udih. Usmili se ga vendar, o grešnik! in tolaži ga v njegovem vdlikem terpljenji. Bolje pa ga ne moreš potolažiti, kakor če svoje grehe obžaluješ in terdno skleneš, nikoli več ne grešiti. 3. Premišljuj, kaj je Božje Dete terpelo tudi na svojem telesu. Jezus ni imel zibeli, ni imel mehke posteljce; ležal je na senu, kar ni bilo ravno ugodno njegovim mehkim udom. Terpel je Jezus tudi mraz, ker je bila zima in imel je le revno odejo; akoravno v sveti deželi zima ni takd ostra, kakor pri nas. Tudi to je bilo kaj neugodno za-nj, da ni mogel gibati ne z ročicami, ne z nožicami, ker je bil v plenice povit Tukaj bi morebiti kdo vprašal: Zakaj ie pa Marija Jezusa tako skerbno povijala? Saj je vedela, da, akoravno Dete, ima vendar že pamet, in se zamore samo prav obnašati. Poslušaj, kaj je sam Gospod na to vprašanje sveti Mehtildi rekel: „Ko sem na svet prišel, bil sem koj v plenice povit, takd da se nisem mogel gibati, in to v znamenje, da sem se popolnoma v oblast dal ljuddm z vsem, kar sem sabo dobrega z nebes prinesel. Kdor je namreč povezan, ') Isa. 53, 5. Kristusovi, življenja in imert. 20 — 306 — nima nobene oblasti, ne more se tudi braniti ali varovati, in vse, kar ima, se mu lehko vzame. liavno takd, kedar sem zopet iz tega sveta Sel, sem bil na križ pribit, da se kar ganiti nisem mogel, v znamnje, da zapustim Človeku vse, kar sem ves čas svojega življenja dobrega storil ali si zaslužil. Zato človek lehko vse vzame, km-je mojega, da Mojemu nebeškemu Očetu daruje". Pač tolažbe polne besede! O velika milost! Ljubez-njivi Jezus hoče m želi, da z njegovimi zaslugami svoje dolgč plačujemo, da takd po njem v Bogu obogatimo. To je njegova resnična volja. Zato, ubogi grešnik! ne obupaj; in ker sam od sebe Bogu svojih dolgov ne moreš plačati, plačaj je z neskončnimi Kristusovimi zaslugami, ter moli: Molitev. Vsegamogočni in pravični Bog! jaz spoznam, da sem velikokrat grešil; in moj dolg je tako velik, da ga sam nikakor ne morem plačati. Ti pa, nebeški Oče! dal si nam Svojega ljubega Sina za Srednika, Plačevavca in Spravnika. Zat<'> darujem Ti Tvojega ljubega Sina, to nedolžno jagnjc za svoje grehe. Sprejmi tedaj njegovo ponižnost za moj napuh, njegovo darežljivost za mojo lakomnost iu krivico; njegovo čistost za mojo nesramnost; njegovo dobroto, krotkost in ljubezni polno usmiljenje za moj za vid, sovraštvo in jezo. Sprejmi njegovo gorečnost in marljivost za mojo lenobo; njegovo mol-čečost za moje žlobudranje; njegovo poterpežljivost za mojo nepoterpežljivost, vse njegove kreposti za vse moje grehe in hudobije. Sprejmi njegovo dušo za mojo dušo, njegovo telo za moje telo, njegovo serce za moje serce, njegove neskončne zasluge in duhovne dobrote za moje uboŠtvo iu za moje dolge; — 307 — njegovo svetost za mojo hudobnost. Sprejmi, nebeški Oče! ta veliki dar, to popolno plačilo, to obilno spravo. Jaz želim ta dar tolikokrat ponavljati, ko-likorkrat porečem: Hvaljen bodi Jezus! ali pa: Odpusti nam naše dolge! po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen. Peti odstavek. Margino sočutje. Naj se bere o sobotah. „Moj ljubi mi je Šopek mire." (Vin. pes. 1, 12.) 1. Premišljuj, kakd je Marija v britkostih rastla. To je angelj na Božje povelje sveti Brigiti s sledečimi besedami razodel: „Presveta Devica se more v resnici imenovati cveteča roža. Kakor roža namreč med ternjem raste, toliko ostrejše in močnejše postaja ternje; tako se je tudi tej izvoljeni roži Mariji godilo. Kolikor je prihajala starejša, toliko ostrejše in močnejše ternje britkosti jo je zbadalo. Kedar je bila še v otročjih letih, in je iz preroških pisem spoznala, da se ima Bog včlovečiti in veliko terpeti, čutila je v svojem sercu veliko sočutje zavoljo goreče ljubezni, s ktero je Boga ljubila, akoravno tistikrat še ni vedela, da ima biti ona njegova mati. Ko je bila Jezusa spočela, je ta lepa roža še bolj rastla, in ternje britkosti postajalo je dan za dnevom močnejše in ostrejše. Ker je namreč mislila na njegovo prihodnje britko terpljenje, je marsikaka britkost njeno serce polnila. Zeld je bila žalostna, ker je vedela, da, kakor je človek z vsemi svojimi udi grešil, tako mora tudi nje sin na vseh svojih udih strašno terpeti. Žalovala je, ker je vedela, da ga bodo zaničevali in zasramovali in neusmiljeno mučili, da bo bolj podoben pogaženemu červu. kakor pa človeku." Tako je govoril angelj. Bilo je tedaj Božje Dete že v svoji otročji starosti šopek mire svoji deviški materi, ker je 18* — 308 — zavoljo njega že takrat mnogo serčne žalosti in britkosti prestajala. *) 2. Premišljuj serčno Marijino bolečino, ali kako so bile njene serčne radosti in svete nade s strahom in žalostjo pomešane, ker je v e d e 1 a za p r i h o d n j e J e z u s o v o ter pij eni e. Angelj je sveti Hrigiti od tega tako-le govoril: Lehko se verjame, da, ko je Deviea, potem ko je Sina Božjega porodila, ga v svoje roke vzela, se je tudi koj spomnila, da se bodo preroške besede od Marijinega terpljenja na njem spolnilc. Kedar ga je v plenice povijala, mislila je v svojem sercu, kako bo enkrat na celem svojem telesu bičan; ko je povijala njegove noge in roke, mislila jo, kako bodo z železnimi žeblji na križ pribite. Ko jc le p o obličje svojega Deteta gledala, mislila je, kako bode enkrat opljnvano; in ko je njegova lepa rude ča lica gledala, mislila jc, kako ga bodo v obraz bili. Ko je gledala v njegove ljubeznjive očf, mislila si je, kako bodo enkrat s kervi jo zalite; in ko je gledala njegova prijazna usta, mislila je, da ga bodo napajali z jesihom m z žolčem. In kedar je videla njegove bele roke, mislila je, kako ga bodo neusmiljeno z vervmi vezali; in pri pogledu na njegovo lepo telo si je mislila, kako ga bodo na križu neusmiljeno raztegovali". „Zato, kakor je bila najsrečnejša, na jveselejša mati, ko je videla, da je Sina Božjega porodila; ravno takd je bila najžalostnejša mati zavoljo misli na njegovo prihodnje terpljcnje. In takd je sledila na njeno največo radost največa žalost Kakor da hi se porodnici reklo: Ti si sicer živega, zdravega sina porodila, ali bolečine, ki si je pri njegovem porodu terpela, boš čutila vedno do smerti. Ta žena bi se sicer veselila zavoljo rojenega sina; ali zavoljo svojih dolgih bolečin bi še bolj žalovala. In vendar bolečine te žene ne bi bile tako velike, kakor so bile Marijine bolečine pri spominu na terpljenje njenega *) Mira jc zavoljo svojega prijetnega duha podoba čednosti. Ker pa io meil dragimi dišavami posebno iniro jemali, ko 10 merliiV inazilili, zato i jim je bila uiira tudi podoba terpljenja. — 309 — Sina. Nobena mati nikoli ne terpi toliko bolečin pri porodu, kolikor jih je Mati Božja terpela, predno je nje Sin terpel. In Čim bliže jc prihajalo terpljenje njenega Sina, tem več se je naraščala njena žalost Zato je gotovo verjetno, da je njen milostljivi Sin zavoljo velike ljubezni do nje, tej njeni žalosti mnogoverstno veselje in tolažbo primešal, sicer bi Ona ne bila doživela njegove smerti". Iz teh angeljevih besed lehko posnamemo, da je Marija s svojim Sinom do njegove smerti na križu terpela. Oh! kolikokrat jej je bilo, kakor da bi jo kdo z ostrim nožem v serce vboael, ko je svoje ljubo Dete pestovala; in večkrat so se jej solze uderle, ko ga je ali vzdignila, ali spat položila. Nikoli ga ni mogla pogledati, da ne bi bila zdihnila, kakor pričajo njene lastne besede, ki je je sveti Brigiti govorila: ..Kedar sem mesta na njegovih roči-Čicah in nožicah gledala, kjer so imeli je žeblji prevertati, so se moje oči vsakikrat s solzami napolnile, in postala sem žalostna, skoraj do smerti. In ko je moj sinček videl, da so mojo oči mokre, postal je tudi On žalosten do smerti". Zato tedaj, kedar je deviška Mati Kristusu stregla, ga povijala ali v jasli polagala, je lehko govorila: „Od mojih rok se cedi mira m moji persti so polni najboljše mire." ') Kedar ga je pa objemala in na svoje deviško serce pritiskala , jc premodra Devica ponavljala tiste besede iz Visoke pesmi: „Moj ljubi mi je ko šopek mire, ki mi v nedriji tiči." *) Tako se je spolnovala ta Salomonova prerokba prečudovito. 3. Premišljuj, da je žalostna Mati Marija povsod nahajala dovolj vzrokov žalovanja, kamor koli se je obernila. Pervič, ko je videla, da nje ljubeznjivo Dete tako veliko uboštvo in tolike neugodnosti terpi, kakor najubožniši otroci. Njegovo stanovališče je bila tista revna, temna, skalnata votlina na cesti, kjer so jih vsi mimo gredoči videli in kot uboge ljudi zaničevali. Ugodnosti niso imeli ondi nobene, ker so morali na terdih tleh ležati. Za po- ') Vi«, pes. 5, 5. ») Via. pe«. 1, 12. — 310 — h te L j o bo imeli malo send ali »lame, za klop iu mizo morebiti kak hlod. Tukaj ni bilo izbe, ni bilo stanice, ni bilo peči, ni bilo ognjišča, ni bilo dimnika. Ako so si ogenj zakurili, kadilo se je tako, da so rajši mraz terpeli, kakor da bi bih v takem dimu. Sedaj pomisli, kako težko se je skerbni materi Mariji zdelo, ko je ljubega Jezusa v takem uboštvu videla. Oh, kakd je bila žalostna, da ne more dati otroku gorke izbe, kjer bi mogel mirno spati! Če ni moglo dete spati, gotovo tudi mati ni mogla spati; in če je otrok se jokal, jokala se je gotovo tudi Mati. 4. Premišljuj, kakd se je Mariji JozuŠček smilil, da je od svetd, zaničevan in zapuščen. Devica najmodrejša je resnico tistih evangeljskih besed: V svojo lastino je prišel in njegovi ga niso sprejeli", ') poznala in popolnoma umela, šc prodno so bile zapisane. Zato je terpelo njeno materno serce, ko je videla, da svet za njenega ljubega Sina tako malo mara, in ga zaničuje, kakor da bi bil berask otrok. Nje Sin je z nebes doli prišel, svet odrešit; spodobilo se je, da bi ga bil svet z vso častjo sprejel: in poglej! še pod svojo streho ga ni hotel nobeden vzeti. Nje Sin je bil tisti Mesija, po ktcrem je judovsko ljudstvo tako dolgo hrepenelo; sedaj je bil tu, in niso marah za-nj. O kako je ta nekvaležnost prečisto Devico bolela! Skoraj bi se bila sramovala, da mora, ker je ni hotel nobeden pod streho vzeti, kot uboga beračica v odpertem hlevu ne eno samo noč, ampak šest celih tednov s svojim Božjim Detetom stanovati. Res, da je Ona zavoljo Boga raaa prav poterpežljivo in ponižno vse to prenašala; ah nje serčna žalost je tem bolj se naraščala, ker je videla, da pri tem nje Božje Dete dokaj terpi. — Tu se uči, o kristjan! zasramovanje in zaničevanje poterpežljivo prenašati. in počasti žalostno Mater Božjo, molč to le: ') Jilll. i, 11. — 311 — Molitev k žalostni Materi Božji. Hvaljen bodi Jezus in hvaljeno bodi Marijino serce na vekomaj! Amen. 0 Marija! prežalostna in sedaj najblaženejŠa Mati in Devica! zares, velike so bile Tvoje žalosti, kakor morje, in neizmerne so bile bolečine Tvojega serca. Mi Te prosimo, zaddbi nam od Svojega Božjega Sina duha kesanja, ponižnosti in poterpežljivosti; zaddbi nam tudi serčno, sveto in zveličavno sočutje ž Njim in s Tabo: zato da Tvoje in Njegove bolečine naša serca presunejo, z zveličavnim kesanjem napolnijo in stord, da se nam bode vse posvetno veselje studilo. Amen. Osemnajsto poglavje. Sveti trije kralji molijo Kristusa. Porvi odstavek. Od praznika svetih treh kraljev. To so bere na praznik svetih 3 kraljev. „Pridete, molimo in padimo na tla, in jokajmo se pred Gospodom." (P«. 46, 6.) Danes obhajamo posebno vesel praznik, skoraj takd slovesno, kakor božični praznik. 1. Premišljuj tedaj, zakaj je ta današnji praznik tako vesel. Obhajamo namreč dan, na kterem je bilo Božjemu Detetu in njegovi Materi velika čast došla. Ta dan so prišli trije imenitni kralji z veliko trumo služabnikov, gospodov in knezov, so pred Jezusom na tla padli in ga s pravo vero in prav ponižno molili. Danes je postalo Dete bolj bogato, kakor je kedaj bilo; prejelo je namreč v dar zlati, kadila in mire in mnogo drugih reči. Danes je ne- — 312 — beški Oče svojega Sina, ki se je bil iz ljubezni do njega tako ponižal, Čez vse kralje judovskega rodii povikšal m celemu svetu ga oznanil; ker je poslal nenavadno silno svetlo zvezdo, da ie celi svet razsvetljevala, ter je tri kralje nekaj sto milj daleč pripeljal. Dans se je spolnila Izaijeva prerokba, ki pravi: „Vstani, bodi razsvetljen, Jeruzalem! ker pride tvoja luč in Gospodovo veličastvo nad tabo vzhaja. Ker glej! tema pokriva zemljo in mrak ljudstva; nad tabo pa Be bo Gospod prikazal, in njegova čaBt se bo v tebi videla. In narodi bodo pri tvoji luči hodili in kralji v svetlobi, ktera tebi vzhaja. Vzdigni okrog svoje oči in poglej, vsi ti Be zbirajo in k tebi dohajajo. Takrat bog videl, in boS poln veselja, in tvoje serce se bo čudilo in razširjalo, ko se bo spreobernila k tebi primorska množica, ko moč narodov k tebi p ride. Povodenj kamel te bo za-gernila, dromedarji iz Madijana in Efe." ') Ali se ni ta prerokba danes popolnoma spolnila? Zato je današnji dan dokaj vesel praznik, na kterem se po pravici veselijo vsi, kteri Jezusa in Marijo ljubijo. Zatd nas opominja sveti papež Leon: „Veselite se v Gospodu, preljubeznjivi! zopet vam rečem: veselite se! Kajti kmalo po prazniku Kristusovega rojstva napočil nam je dan Njegovega razglašenja; in kterega je uni dan Devica rodila, tega je na ta dan svet spoznal. Tu so nebesa Božjo slavo oznanovala, in glas resnice je šel po celem svetu, kedar so angelji pastirjem Kristusovo rojstvo naznanili in je zvezda Modre k jaslim peljala. Zatd tedaj spoznajmo, preljubeznjivi! o treh modrih začetek svojega poklica in svoje vere, in praznujmo z radostnim sercem začetek tega zveličavnega upanja. Kajti od tistega časa smo začeli mi, ki smo bili neverniki, k večni dedšini pristopati. Zatd pa imamo tudi ta presveti dan v posebni časti imeti, ko nam je naš Zveličar se prikazal in razodel. In Njega, ki so ga kralji kot Dete v jaslih molih, molimo mi kot vsegamogoČ-nega v nebesih. In kakor bo mu oni iz svojih zakladov ■) Is«. 60, 1—6. — 313 — • skrivnostnih darov prinesli, tako darujmo mu tudi mi iz svojega serca pristojnih darov." Tako govori ta sveti papež, in nas opominja, naj ta praznik pobožno in veBelo praznujemo. 2. Premišljuj, kaj nas uči ta danaSnji praznik. Sveti trije modri nas učijo, da naj po njih zgledu pokleknemo in Jezusa Kristusa, pravega Boga in pravega človeka, molimo v duhu in v resnici. Zatd nas kliče danes katoliška cerkev s psalmovimi besedami: „Pridite, molimo malo dete, in padimo na tla, pokleknimo pred vdlikim Bogom in jokajmo se čez svoje grehe pred Gospodom, ki n'as je vstvaril. Potlej mu morete prijetnih darov ponuditi, duhovno zlatd goreče ljubezni, duhovno kadilo svete pobožnosti, zdravilne mire britke, pa zveličavne spokornosti; in s takimi darovi in krepostmi ga bodete potolažili, mu bodete dopadli in v Jezusu Kristusu obogateli; ker je On milostljiv in usmiljen Gospod, poterpež-ljiv in obilnega usmiljenja. ') 3. Premišljuj, da ta praznik je srečen dan. Božje Dete je bogati, dobrotljivi, edini, pravi Bog, od kterega stoji pisano: „Eden je Gospod vseh, bogat za vse, kteri va-nj kličejo." Zatd želi nas vse s svojimi zakladi obogatiti. Zatd nam pa tudi cerkev kliče v imenu Božjega Deteta z besedami preroka Izaija: „Vsi žejni, pridite k vodi, in vi, ki nimate denarja, hitite, kupite in jejte; pridite, kupite brez denarja in brez vse menje vina in mleka!" 3) to je: poslušajte lepe in sladke nauke in skrivnosti od mojih otročjih let. „Poshišajte me, in slišite; jejte, kar je dobro, in vaša duša. se bo veselila. Nagnite svoja ušesa in pridite k meni; poslušajte, in živela do vaša duša, in naredil bom z vami večno zavezo." *) Ah niso to tolažbe polne besede, s kterimi nas Dete Jezus prijazno vabi, naj daneB k jaslim pridemo? Saj je dovolj bogato, in če tudi nimamo denarja, ali sicer kaj dragocenega, lehko kupimo od njega zlata, kadila in mire; še zastonj nam hoče dati, da imamo, kar bi darovali Njegovemu nebeškemu Očetu, ') Ps. 102, 8. ■) Rim. 10, 12. *) ha. 55, 1. *) L». 55, 2. 3. — 314 — in tako svoje dolgd poplačali. To je enkrat Kristus sveti Mehtildi razodel s temi besedami: „Glej! jaz ti dam zlatd, to je, svojo Božjo ljubezen; dam ti kadila, to je, svojo svetost in pobožnost; dam ti mire, to je, britkost mojega terpljenja. Vse te reči ti dam, da so tvoja lastina, da je moreš, kot svoje, meni nazaj dati. Ako duša to stori, po-vernem jej dvojno. In kolikorkrat mi je zopet daruje, po-vernem jej vselej dvojno. In to je tisto stotero povračilo, ki ga Človek tukaj v tem času zadobi, in tamkaj pa večno življenje." Te tri rečf naj Človek vsako leto na ta dan Bogu daruje." — O tolažiliic besede! Pomisli, o kristijan! kakd lehko postaneš bogat, in kakd lehko dobiš brez denarja, vina in mleka, to je, Kristusove solze, njegovo kri, njegovo zasluge in skrivnosti, da postanejo tvoja lastina, in da je moreš darovati Njemu in Njegovemu nebeškemu Očetu. In kolikorkrat to daritev ponoviš, tolikokrat postaneš bolj bogat teh duhovnih zakladov. Padi tedaj danes na kolena pred jasli in moli to le Molitev. O Jezus, najviši Gospod in kralj! jaz Te molim in častim s svetimi in modrimi kralji, in Ti darujem svoje serce, kakor si Ti svetoval sveti Mehtildi; zat6 želim Ti darovati namesto zlata serčno in gorečo ljubezen; namesto kadila gorečo pobožnost; namesto mire serčen kes in popolno s pokor nos t. Ali Ti, o Jezus! ves, da sem prav ubog,1 potreben in reven. Zato Te ponižno prosim po Tvoji veliki dobroti in milosti, obogati me s Svojimi duhovnimi darovi: daj mi enmalo ognjenega zlata. Svoje Božje ljubezni, enmalo kadila Svoje po-božnosti in svetosti, in enmalo zdravilne mire Svojega britkega terpljenja, da je zamorem Tebi in Tvojemu nebeškemu Očetu podariti in ž njimi — 315 — poplačati svoje velike dolgd, in da tako po Tebi postanem bogat, svet in srečen. Amen. Drugi odstavek. Bog kliče svete tri kralje, da gredd molit njegovega Sina. Beri to premišljevanje, da boš lože svet zaničeval. „ Videli smo njegovo mezdo najutrovem, in smo ga priili molit." (Mat. 2,2.) 1. Premišljuj, kako čudovito je Bog modre ali svete tri kralje poklical. Včdi: Ko je Izraelsko ljudstvo skoz Moabitsko deželo hotelo iti v obljubljeno deželo, je Moabitski kralj Balah poklical tujega preroka Balaama, da bi Izraelce preklel. Ali liog je tega lažnjivega preroka prisilil, da je zoper svojo voljo ljudBtvo blagoslovil, in med drugimi rečmi je bil prisiljen tudi to le govoriti: „Zvezda izhaja iz Jakoba, in žezlo se vzdiguje iz Izraela; in udaril bo Moabske vojvode, in pokončal bo vse Setove sinove, in Edomsko bo njegova lastnina. Izrael pa se bo junaško obnašal. In kteri bo iz Jakobove rodovine prišel, bo gospodoval in svoje sovražnike končal." ') Iz te prerokbe so drugi narodi dobro spoznali, da se bo judovskemu ljudstvu silno močen kralj rodil, kteri bo nje in njih dežele spravil pod svojo oblast. Zatd so sklenili, za časa s tem kraljem sprijazniti se. In ker je bil prerok Balaam gotovo znamenje dal, kedaj se bo ta včliki kralj rodil, namreč, da bo nova zvezda se prikazala; zatd so, kakor pravijo, neke možč postavili, da so vedno zvezde ogledovali. Tako piše nek star učenik, da so bili na jutrovem dvanajsteri možje, kteri so ob odločenih časih na goro Viktorial hodili, tamkaj bedčli in molili, da bi Bog tisto zvezdo poslal. To čakanje, bedenje in te molitve so terpele poldrugo tisoč let, in glej! tu se je prigodilo, da je na sveti večer o polnoči nova in nenavadno svetla zvezda se prikazala, ki ni bila, kakor druge zvezde. Zakaj pervič, ta zvezda ni bila na nebesu, ni bila med premičmcami (planeti), temveč pod luno. Dru- ') 4. Moji. 24, 17—1». — 316 — gič bila je tudi veliko svetlejša, ko druge zvezde; ker je bila bolj svetla, kakor solnce. In sveti Ignacij mučenik pravi: da je ta zvezda razsvetljevala solnce, luno in vse druge zvezde. Staro sporočilo pravi še to, da se je videlo sredi te zvezde prav lepo dete z zlato krono na glavi in z zlatim križcem v roki. In ta zvezda je vstala nad judovsko deželo., ali koj je proti jutrovemu hitela, kakor da bi hotela druge narode poklicati, in je ondi tako dolgo ostala, da so se trije kralji na pot odpravili. Videli so jo pa ne na enem samem kraji, ampak na več krajih; in vsi ljudje, ki so jo videli, so se Čuddi in prašali, kaj utegne ta zvezda pomeniti. In ker so modrijani tiste dežele Ba-laamovo prerokbo poznali, ter jo ljudstvu povedali, so po celi deželi kmalo zvedeli, kaj to pomeni. Zato se jih je veliko vzdignilo, in so hoteli v judovsko deželo iti, da bi tega novega kralja videli in počastili; posebno pa trije kralji, Kaspar, Melhijor in Baltazar, ki so bdi pametni in učeni možje; zatd jih evangelij modre imenuje. Ti trije kralji so prebivali vsak v svoji lastni deželi: Melhijor je bil kralj v Nubiji, Baltazar v E t ij o-p i j i in je stanoval v mestu, ki mu je bilo ime Siba; Kaspar pa je bil kralj v Indiji in njegovemu stolnemu mestu je bilo ime Kafat. In v tem mestu so se vsi trije sešli, in so brez zamude se na pot podali. In akoravno je mesto Kafat tri in petdeset dni hoda daleč od Betlehema, so oni vendar, kakor se pravi, v desetih dneh prišli, ne iz lastne moČf, ampak po moči tistega, kteri je je bil po zvezdi poklical, pravi sveti llilarij. Ti trije kralji tudi niso bili sami, ampak mnogo dmge velike gospode je bilo ž njimi; v letopisih Kalekuts-kega kr.11" * ' 'ijskem pravijo tudi, da je očituo *) Poganski spisovatelj Plini govori od neke zvezde, v kteri se je Bog v človeiki podobi prikazal. „Candidus f-ometes, argenteo erine, ita rcfulgens, ut vix contueri liccat, specieque humana Dei effigem in se ostendens" t. j. bela repatnica, a srebrohelim repom, tako svetla, da se skoraj va-njo gledati ne more, in kale v sebi Boga v Slovaški podobi. Plin. bist. nat. II. 22. PreitavljaTec. rečeno, dežele tudi ž njimi bil. Pravijo — 317 — tudi, da kažejo Se dan današnji v Kalekutskem kraljestvu kapelo z visokim oltarjem, na kterem je podoba Matere Božje z Jezuščekom v naročji, ktero tudi neverniki in kri-voverci pobožno častijo. To ka * domd vernil. Pozneje se je nad to kapelo velika, krasna cerkev sezidala. Imeli so pa ti kralji in gospdda, ki je ž njimi šla, tudi dosti služabnikov sabo, tako daje bilo mnogo ljudstva vkupaj. To je že Izaija prerokoval, ko pravi: ,,Jeruzalem! vzdigni svoje oči, in poglej! vsi ti se zbirajo in k tebi dohajajo. Takrat boš videl, in se boš čudil, in tvoje serce se bo veselilo, ko pride k tebi primorska množica in moč narodov." ') Ta množica se je enodušno vzdignila, in željno na pot podala, da bi od Boga poslanega Kralja videla in molila; in akoravno so imeli tako dolgo in težavno pot, in jim je bilo treba iti v neznane kraje; vendar njih gorečnost m po-božnost bila je tako velika, da za vse te težave še marali niso. — S tem svojim zgledom osramotijo oni zares našo lenobo, ki imamo tega nebeškega kralja vedno na oltarji v duhovnem Betlehemu, to je, v naših cerkvah, in vendar še te kratke poti do cerkve ne storimo, da bi ga obiskali, častili in molili. 2. Premišljuj, kako je Bog s svojo zvezdo in z zno-tranjim razsvetljenjem modre peljal in vodil. Glej! ko so kralji potovali, začela je tudi zvezda ž njimi se naprej pomikati; in ako so na poti kaj postali, stala je tudi zvezda. In ker se tega oni niso bili nadjali, zatd so bili tega dokaj veseli, in so si bili svesti, da bo Bog vedno ž njimi na poti, in je vsake nesreče obvaroval. Tako so tedaj ti srečni popotniki dalje hodili, in nisft marali za neugodni zimski čas, niso marali za težavno, dolgo pot; ker jim je želja, videti novega kralja, vse težave olajšala; pogletf na svetlo zvezdo in na preljubeznjivo dete, ki se je v zvezdi videlo, delal jim je največe veselje. Na sezidati na čast Matere Božje ') Iza. 60, 4. 6. - 318 - poti se niso nič mudili; hrepeni? videti novega kralja, so noč in dan potovali in so po noči le malo, ali morebiti tudi nič spali. Kakor je bil Bog namreč Izraelce v puščavi tako ohranil, da se jim niso stergali ne čevlji, ne obleka; tako je verjetno, da je tudi svete tri kralje na celi poti varoval takd, da niso bili trudni, da so mogli vedno dalje hiteti: saj so hiteli k tistemu, od kterega lzaija priča, da „daja trudnim moč, in množi nezmožnim terdnost in krepkost." ') 3. Premišljuj, kako je Bog krepost in stanovitnost svetih treh kraljev skušal. Ko so modrijani prišli na Judovsko, poglej! na enkrat je zvezda jim spred oči zginila, in oni so bili tega tako preplašeni, da niso vedeli, kaj bi od tega mislili. Po-praševali so, kje bi se dal najti novorojeni kralj; ali spet so se čudili, da jim ne vč nobeden nič povedati; in oni so vendar mislili, da bodo vsi ljudje na judovskem od tega deteta vedeli. Govorili so tedaj med sabo: Ker nobeden ne vč za tega kralja, čegar rojstvo nam jc bilo oznanjeno, gotovo bo ta kralj Hcrodežev sin. Pojdimo tedaj k kralju llerodežu, da vprašamo njega. Ali, ako grejo k Ilerodcžu, vtegnejo priti v nevarnost, svoje življenje zgubiti, ker so hoteli v njegovi deželi drnzega kralja zraven njega častiti in moliti. Toda oni so takd sklenili, v Jeruzalem sc podati, tam popraševati po novorojenem judovskem kralji, in vse drugo Bogu prepustiti. Vse svoje zaupanje so postavili na Boga, Njemu so se prijporočili, in ga pohlevno prosili, naj je vsake nesreče obvarje. Gotovo je bila to velika krepost, posebno pri ljudeh, ki niso še imeli prave vere, da so rajši v nevarnost se podali, kakor da bi od Boga poslanega kralja ne počastili. — Tu se uči stanovitnosti v dobrem. „Kdor namreč se Boga bolj boji, kakor hudobnih ljudi, in do konca stanoviten ostane, on se zveliča." 4. Premišljuj, kako so sveti trije kralji serčno dalje potovali in prišli k Herodežu vprašat. ') Iga. 40, 29. - 319 - Sli so tedaj proti Jeruzalemu, in po vseh krajih, kjer ho skozi šli, stekalo se je mnogo ljudi, ki so radovedno popraševali, kam neki gredd tako imenitni gospodje? Ko so prišli v mesto Jeruzalem, lehko si mislimo, koliko ljudi se je koj nabralo okoli njih, ker' se ni bilo že dolgo slišalo, da bi bih trije kralji s tolikim dvoranstvom, 8 tolikimi spremljevavci in s takim bogastvom v mesto prišli. Vsa vrata, štacune, okna in ulice so bile polne ljudi, da so te tujce videli in. ogledovali. Kralji pa so moško in ponižno po mestu jezdarili, da se so vsi nad njimi zgledovali. Ko so k kralju Herodežu prišli, sprejel je je Herodež na videz prav prijazno, peljal je je v svojo kraljevsko dvorano, in prašal, zakaj so tako težavno pot semkaj storili. Kralji 80 za gotovo mislili, da mora Herodež vedeti za Zveličarjevo rojstvo in so tedaj se nadjali, da ga bo veselilo, da so takd daleč prišli Mesija molit. Zato so brez vsega st,ralni poprašali: „Kje je novorojeni kralj judovski ?" Ko je Herodež, kteri si ni kaj takega pričakoval, to vprašanje slišal, se je ves prestrašil, ker je dobro vedel, da Judje za-nj ne marajo, ker je bil po rodu nevernik in Idumejec, tedaj tujec, in ker je bil le po zvijači se na kraljevski tron popdl. Ko se mu je tedaj ta strah en malo polegel, je jc vprašal, od kod to vedd, da se je judovski kralj rodil? Oni so mu odgovorili: „Videli smo na jutro-vem njegovo zvezdo, ki je nad judovsko deželo vstala in k nam prihitela, kakor da bi hotela nas poklicati. Ta zvezda nam je pot kazala do judovske dežele in tukaj še le nam je zginila. Mi želimo ga častiti kot kralja vseh kraljev, „ker smo prišli ga molit". Ko je Herodež to slišal, se je še bolj prestrašil; bal se je namreč, da bi prišel ob krono on in njegov rod. Tedaj je je na tanko izpraševal, kdaj se jim je zvezda prikazala , ter je ukazal hitro vsem vdlikim duhovnikom in pismoučenim zbrati se, da bi pozvedel, kje se ima Zveličar roditi. Gotovo se je od tega govorilo po celem mestu, ker je Herodež vse poglavarje duhovnikov in vse pismo-učene k sebi poklical. Ko se je tedaj to zvedelo v velikem mestu Jeruzalem, kaj so prebivavci tega mesta štorih? - 320 - Ali so se morebiti veselili, ko so slišali, da se jim je tako dolgo zaželeni Zveličar rodil? Ali so morebiti svoje roke proti nebu stegnili in dobrotljivega Boga zahvalili, da jim je dal ta. čas doživeti, po kterem so kralji in očaki zdi-hovali, in so morda govorili: Bodi Bog zabvaljen, da je nas Mesija prišel? Kaj pa da! — Sveti Matevž pravi, da se je prestrašil kralj Herodež „in ves Jeruzalem ž njim." ') O koliko je mest, tergov in vasi, enakih nehvaležnemu mestu Jeruzalemu! 0 koliko ljudi je, ki so ravno tako terdovratni, ravno tako oterpnjeni, kakor so bili Judje! Prestrašijo se, kedar slišijo, kaj Jezusov nauk od njih tirja; nočejo Jezusa ubogati, nočejo se mu v vsi ponižnosti podvreči! 5. Premišljuj, kako je Bog Herodežu po duhovnikih in svetim trem kraljem po Herodežu dal vedeti, kje je Zveličar rojen. Ko je Herodež iz ust duhovnikov in pismoučenih zvedel , da se ima Mesija v Betlehemu roditi, poklical t kralje na skrivnem k sebi in jim je zvijačno tako-le govoril: Vsi modri in pismoučeni terdijo, da se ima Zveličar svetti v Betlehemu roditi, malem mestu, ki je tri ure od tod; zato prosim vas, pojdite tje in izprašajte na tenko, v kteri hiši se je to Dete rodilo. „In kedar ga najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz grem in ga molim." *) Zato je tako ž njim govoril, da bi brez velikega šundra na tihem za-nj zvedel; mislil si je namreč, da, ako bi ljudje zvedeli za Dete, bi ga pred njim skrili, da bi ga on ne umoril. Tako pa, ako on najpoprej za-nj zvč, ga tudi na tihem ukaže umoriti. Tako jo tedaj Herodež te kralje s Častjo od sebe pustil; in oni so z vso svojo množico proti Betlehemu se na pot vzdignili in govorili od tega, kar se je v Jeruzalemu godilo. Vse ljudstvo je za njimi gledalo; vsi so vedeli, da so od daleč prišli, Zveličarja počastit in molit. Ali nobeden ni bil tako pobožen, tako goreč in serčen, da bi bil ž njimi šel, obiskat novorojenega Zveličarja. Bili so nekteri, ') Mat. 2,3. 1) Mat. 2, 7. 8. V Celovcu 1869. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. Kristusovo življenje in smert premišljevanjih in molitvah. Poleg Gašparja Erharda xs Slovence predelal Štefan Kociančič, profesor bogoslovja v Gorici. Na svetlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. Z dovoljenjem visokocaatitega kerSkega knezoškofijstva. III. snopič. — 321 — ki so se jim smejali, in niso verjeli, da bi se bil že Mesija rodil. Drugi so verjeli, da utegne biti Mesija rojen, pa vender niso ž njimi tje Šli, ker so se bali kralja Hero-deža. Kolika nehvaležnost! Ali takih mest, tergov in vasi £ veliko na svetu do današnjega dne. Oh, koliko ljudi je, se bolj ljudi bojd, kakor Boga, in da ne bi bih od hudobnih ljudi zasmehovani, opustijo, kar bi imeli po Božjih ali cerkvenih zapovedih storiti! Reci tedaj, ako si tudi ti eden izmed njih: Oh žalibog! jaz sem tak nehvaležnež, ka-koršni so bili prebivalci mesta Jeruzalema. Vsak prazen strah, vsaka majhna težava je zadosti, da ne storim, kar sem dolžan Bogu in sveti materi cerkvi; koj začnem tožiti, ako se tirja od mene, da naj iz ljubezni do Boga to ali uno storim! in vendar iz ljubezni do svetil pa sem pripravljen vse storiti! Kakd pa to Bogi! žali, si lahko mislim. Od sveta si ne morem nobenega plačila pričakovati, in vendar mu služim z veseljem. Od Boga imam pričakovati večno plačilo, in mu služim le nerad, ali še cel<5 ne, in se bojim, kjer se ni nič bati, ker si ne upam Jezusa resno iskati, prav moliti ga, in očitno ga častiti. Z dih le j. Hvaljen bodi Jezus Kristus, in počeŠčeni naj bodo sveti trije kralji z vsirai zvestimi služabniki na vekomaj! Amen. O vi sveti in modri kralji, Kaspar, Melliijor in Baltasar! ki ste se pri zagledu zvezde iz serca veselili, in Božjemu klicu bili zvesti; prosim vas po Jezusu, sprosite mojemu sercu Božjo luč, ali nebeško razsvetljenje in pomoč Božje milosti, da bodem Božjemu vdahnenju vselej rad in hitro pokoren. Storite;, da hodim za Božjo zvezdo, namreč da se vedno deržim katoliške vere, in da se ogibam vsake krive vere. Učite me spoznati znotranji glas Božji, in ga poslušati. Peljite me vi sabo, in recite moji oma- Kristosovo življenje in smert. 21 — 322 — govalni duši, da uaj nič ne porajta za ta hudobni svet, temveč da hodi z vami za vaso zvezdo, z vami poklekne in Vsegamogočnega moli in zvesto služi neumerljivemu Gospodu in Kralju večnosti. Amen. Tretji odstavek. Sveti trije kralji najdejo Dete v Betlelicmu, ga molijo in mu darujejo. Zoper duhovno lenobo. „ Padli so doli, in so molili Dete." (Mat. 2, 11.) 1. Premišljuj kako se jim je zvezda zopet prikazala, in je do jasli spremljevala. Ko so bili slišali od kralja llerodeža, kje ima biti rojen Mesija, niso hoteli dalie v Jeruzalemu ostati, temveč so se koj vzdignili proti Bctlehemu. Ko so bili uže dve uri ven iz Jeruzalema, poglej, tu jim Bog zopet pošlje zvezdo, da jim je pot kazala. „In glej zvezda, ktero so videli na Ju-trovem, je pred njimi šla," to je, na enkrat se jim je zopet tista svetla zvezda prikazala, in pred njimi šla, kakor poprej. „Kadar so pa zvezdo ugledali, razveselili so se silno."') Gotovo so od veselja svoje roke sklenili in Boga v nebesih hvalili, da jim je zopet to milost skazal. Na mestu, kjer se je bila zvezda svetim trem kraljem zopet prikazala, stojf na cesti ali poti velik lep vodnjak, v kterem vode nikoli ne zmanjka. Vsi pobožni popotniki padejo tukaj na svoja kolena, in prosijo Boga po zaslugah in priprošnjali svetih treh kraljev, da jih z lučjo svoje Božje milosti razsveti. Ko so sveti trije kralji prišli v mesto Betlehem, tekli so stari in mladi, ubogi in bogati obojega spola jih gledat; in so se čudili tem kraljem, posebno pa tisti nenavadni zvezdi, ki jih je vodila. Veliko njih je hih>, da so to imeli za velik čudež; zdelo se jim je videti ognjeni steber, ki je Izraelce skoz puščavo spremljal. In menda vsi so si mislili, da morajo ti kralji pač sveti in Bogu dopadljivi biti, ker jim je Bog tak čudež delal. Zato so jih vsi spo- ') Mat. 2. 9, 10." — 323 — sto vali. Kedar so pa zvedeli, zakaj so v Betlehem prišli, ker iščejo namreč novorojenega Zveličarja sveta, da bi ga molili, takrat so se še bolj čudili. Ko je tedaj zvezda prišla do konca mesta, postavila se je nad hlevom, v kterem je bilo Božje Dete, in je svetila s svojimi žarki tako naravnost na Dete, kakor da bi bila hotela reči: Ta je kralj vseh kraljev, kterega iščete! Gotovo je bilo več ljudi iz Betlehema in iz bližnjih krajev priteklo k tem kraljem, radovednih, videti, kam se podajo, in kje bodo Mesija našli; kedar so pa videli , da se ti kralji pred tisto ubogo votlino vstavijo, so menda nekteri izmed njih govorih: Ali bo tu notri naš kralj? Je-li mogoče, da se je naš Zveličar v tem revnem hlevu rodil? To bi bilo čudo preveliko; in mi bi se morali iz serca sramovati, da smo ga na tem nespodobnem mestn pustili, in da svojega Odrešenika tako malo spoštujemo. Takd bi imeli misliti, se vč da, vsi Betlehemljani. Ali večidel so bih oterpnjeni takd, kakor Jeruzalemljani, in le malo jih je bilo med njimi, ktere je ta čudež omečil. O, kako nemarni so ljudje v reččh, ki zadevajo Boga in njih večno zveličanje! 2. Premišljuj, kako so se sveti trije kralji pripravljali, moliti Odrešenika. Ko so sveti trije kralji videli, da zvezda stoji nad tem revnim hlevom, so se dokaj Čudili. Oni si niso mogli misliti, da na takem mestu prebiva najviši Gospod. Pogledovali so se, in niso vedeli, kaj bi od tega mislili. Večkrat so na zvezdo pogledali, in so mislili, da se bo zvezda kam drugam obernila. Ko se pa ni hotela ganiti in je vedno svetlejše žarke na hlev pošiljala, čudili so se sveti trije kralji ponižnosti novorojenega kralja, in sveti Duh jih je podučil, da je to ubogo Dete judovski kralj, pravi Mesija in resnični Sin Božji. Ko so to spoznali, Čutili so v svojih sercih toliko spoštovanje in tak sveti strah pred tem Detetom in tudi pred tem hlevom, v kterem jc bilo rojeno, da niso vedeli, kako bi se vredno pripravili, predno stopijo v votlino! Začnejo se tedaj čistiti, prah otresati, in se praznično oblačiti ;„ potem pripravljajo darl, ki so jih hoteli Detetu podariti. Še dan današnji stoji zraven velike Bet- 21* - 324 - lebemake cerkve proti Jeruzalemu kapela in oltar k časti svetih treh kraljev na tiBtem mestu, kjer so se ti trije kralji pripravljali, predno so stopili k Detetu. Blizo tega oltaija je tudi vodnjak, kteri pa sedaj nima več vode; tukaj so njih služabniki za-se in za svoje kamele vodo zajemali. — Tu se tiči kristijan! kako se imaš ti pripravljati, kedar imaš stopiti k Božji mizi; ti ne greš samo, kakor sveti trije kralji, Jezusa molit, ampak tudi v svoje serce ga sprejet. 3. Premišljuj, kako so sveti trije kralji Kristusa molili. Ko so bili vsi dobro pripravljeni, Šli so skupcj s tolikim spoštovanjem in znotranjo pobožnostjo noter, da se je bilo čuditi. Šveti Duh je bil namreč njih serca ganil , in Čutili so take čeznatorne nagibe, kakoršnih niso še nikoli čutili. Trije kralji so šli v kraljevski napravi, pa gologlavi, svoje krone so nosili v rokah, ali so jim je za njimi nosili njih dvorniki. Molhijor je bil menda na sredi, in on je bil, kakor pravi Beda, star, siv gospod, z dolgo brado in je imel dolge lasč. Na njegovi desni strani bil je kralj Kaspar, mlad gospod, rudečkast in golobrad. Na levi mu je bil kralj Baltasar, ki je bil jjopolnoma temno-rujav in bradat. Ko so ti trije sveti možje v hlev stopili, in Božje Dete ž njegovo materjo zagledali, so pokleknili, in so ga molili kot pravega Boga in pravega Človeka. Videli so namreč s svojimi očmi Božje Dete, ki se je svetilo, tako da se jim je zdelo biti v nebesih. Pa tudi v svojem sercu so bili razsvetljeni in v veri vterjeni, da so terdno verjeli, da je to Dete najviši Gospod nebes in zemlje. Zato so pred, njim z vsemi svojimi služabniki na svoj obraz padli. Čutili so tudi v svojih sercili toliko znotranjo tolažbo in toliko slast, da so se jim Bcrca topila od velike radosti; in Bog jim je dal tako spoznanje in tako serčno žalost čez grehe, da so se britko jokali, in od sramote si niso upali povzdigniti svojih oči. O, da bi tudi jaz enkrat tako žalost čez storjene grehe občutil in svoje hudobijo s solzami opral! O, da bi toliko pobožnost do Kristusa v svetem rešnjem zakramentu čutil, in ga s takim spoštovanjem častil, kakor so ga molili sveti trije kralji! — 325 — O sveti trije Kralji! po serčni žalosti in globokem spoštovanji, ki ste ga pred Božjim Detetom Čutili, prosim vas, da mi ravno to milost, žalost, kes, ponižnost in spoštovanje od Njega sprosite. Amen. Potem ko so sveti trije kralji nekaj časa na svojih obrazih ležali, so svoje glave malo povzdignili, svoje roke sklenili, ponižno na svojih kolenih klečali pred Božjim Detetom in Čutih tako spoštovanje do Njega, aa so se komaj prederznili, mu v obličje pogledati. Pa koj po tem svetem strahu so se v njih sercih zbudili čuti svetega upanja, tedaj so povzdignili svoje oči, da so Dete prijazno pogledali; in ljubeznjivo Dete je tudi svoje oči na-nje obernilo, in se jim prijazno nasmehljalo. Pomisli, kakd je bilo pri sercu sedaj tem svetim možem. Tako slast so čutili v svojem sercu, da so jo čutili po vseh udih. Gledali so prelepo Dete, in so se njegove lepote tako veselili, da so menili, da so v nebesih. Ponižno so priklonili svoje glave in z največim spoštovanjem mu njegove svete nožicc poljubili, in pri tem so zopet tako radost čutili, da so menili, da se jim serce raztopi. Oh, ubogi posvetnjaki! „pokusite in glejte, kako dober in sladek je Gospod". ') 4. Premišljuj darove svetih treh kraljev in vedi, da J'e vsak izmed njih dal zlatti, kadila in mire, in ne, :akor mislijo nekteri, eden zlatti, drugi kadila, tretji mire. Zlatd je pač reč draga, ali kadilo samo, ali tudi mira sama ni taka reč, da bi se spodobila za kraljevski dar; dva poslednja kralja bi se morala pač sramovati, ako bi bila tako malovredne reči podarila. Zato menijo sveti cerkveni očaki, da je vsak izmed njih dal zlatd, kadila in mire, in sicer dosti. Te tri darove so najimenitniši dvor-niki v dragih posodah za svojimi kralji nosili. Potem ko so sveti trije kralji nekaj časa v svoji pobož-nosti kot zamaknjeni Jezusa molili, vzeli so posode s pripravljenimi darovi v svoje roke, in so je klečd in s pri-pognjeno glavo Detetu dali, in zraven govorili: Sprejmi •) P«. 33, 9. — 326 — o najdobrotljiviSi Zveličar svetil! sprejmi te male darf, ktere ti z radostnim sercem ponižno darujemo, da b tem spričamo, da si pravi Bog in pravi človek, pravi kralj in Zveličar celega sveta. Kadilo ti darujemo kot pravemu vsega-mogočnemu Bogu. Zlato ti darujemo kot pravemu kralju čez vsa kraljestva celega sveta. Miro ti darujemo kot slabemu in umerljivemu Človeku, in pričamo b tem, da si, kakor vsak drug Človek, telesen in umerljiv. S temi darovi vred ti darujemo tudi svojo deželo in svoje podložne, in sami sebe ponujamo v tvojo službo. — Ko so to in enako govorili, bo položili z največo ponižnostjo svoje krone in žezla pred Jezusove noge in so dalje govorili: Vzemi nas za svoje služabnike tako, kakor te mi zdaj spoznamo pravega Boga in Gospoda našega. Mi ti obljubimo in pri-sežemo vso vero in zvestobo, in hočemo ostati tvoji služabniki noter do smerti, in na vbo večnost. Priporočimo se tebi z vsemi svojimi podložniki, in te ponižno prosimo, da nas tvoje Božje varstvo vsega zlega reši in obvaruje. Te in tem enake besede so govorili sveti trije kralji bolj s sercem kakor z ustmi, in s tako pobožnostjo, da so se vsi njihovi služabniki in vsi pričujoči od ginjenja jokali. Oni sami so začeli jokati se in solze prelivati nekaj iz žalosti, nekaj od veselja. Od Boga razsvetljeni bo namreč zmirom bolj čisto spoznali svojo veliko slabost in pregreš-nost, in tedaj so čutili kes in žalost. Čutili so pa tudi veliko serčno radost, ker so videli in spoznali, da ta njih ponižnost in pobožnoBt Jezusu dopade. Božje Dete je namreč te pobožne kralje tako prijazno pogledovalo, in je bilo tako nenavadno veselo, da se je Mati Božja nad tem čudila. Jezušek je tudi svojo sveto glavico pripognil, in enega za drugim serčno poljubil ali kušnil. S tem poljubejem jim je preobilno povernil ali plačal za njih darf; ker je vehko veče duhovne dari jim podelil, kakor je bil od njdi prejel. Za zlato jim je dal svojo pravo Božjo ljubezen; za kadilo pravo vedno pobožnost, in za miro pravo spo-kornost in poterpežljivost. Kedar so bili kralji vstali, pristopila je druga gospoda, je pred njim ponižno poklekovala, in mu tudi bogatih darov — 327 — podarila. Tudi oni vsi so čutili v svojem sercu tako zno-tranjo pobožnost in so bili tako polni radosti, da se jim je zdelo, da so v nebesih. Tako dobro se jim jc zdelo ondi pred njim, da bi bili radi vedno pred njim ostali do smerti. Na zadnje so pristopili še kraljevi služabniki, so pred Detetom pokleknili, z glavo se do tal priklonih, in toliko solz prelili zavolj svojih grehov, da so tla vsa omočili. Tudi oni so vsak svoj dar dali Detetu, kakor je vsaktcri premogel, in z darom vred so tudi sebe Jezusu darovali. Dete je bilo z vsemi prav prijazno, in je očitno na znanje dajalo, da mu je ta dar všeč. Na zadnje je Dete vsem svoj sveti blagoslov ali žegen dalo. — uči se tedaj, moj kristijan! Bogu darežljiv biti, da bo tudi Bog tebi obilno svojih dari podelil. Molitev. Hvaljen bodi Jezus Kristus, kralj vseh kraljev, in česčeno bodi njegovo kraljestvo na vekomaj! Amen. O Jezus, nebeški večni kralj! molim te s svetimi tremi kralji vred, in te častim kot svojega pravega Gospoda, Kralja in Boga; in v znamenje svoje pod-ložnosti ti darujem svojo ubogo grešno serce. S sercem vred ti darujem namesti zlata vso ljubezen svojega serca; namesti kadila vse občutke svoje duše; namesti mire ti darujem vse terpljenje in vse slabosti svojega telesa: prosim te ponižno, da mojo molitev in moj dar milostljivo sprejmeš, tako, kakor si milostljivo sprejel dari svetih treh kraljev, in pa ljubezen, pobožnost in pokoro vseh svetnikov. Pomnoži tudi v meni, kakor v njih, svoje Božje dari k tvoji veči časti in večni slavi. Amen. — 328 — Četerti odstavek. Sveti trge kralji grejo nazaj na svoj dom, živijo in viner- jejo sveto. Iz tega se ufii, kako se imaS zaderžati na Božjem potu. „Po drugem potu so se vernili v svojo deželo." (Mat. 2, 12.) 1. FremiSIjuj, kako so bili sveti trije kralji od naj-modrejše Device Marije podučeni. Ko so z vsem svojim spremstvom, potem ko so darovali svoje darf, zopet vstali, in je Marija Božje Dete nazaj v jasli položila, začeli so se prijazno meniti ž njo, in tudi s svetim Jožefom, in popraševali so jo zastran njenega Sina. Presveta devica jim je tedaj obširno razkladala, da jc pravi Sin Božji zato se iz nje včlovečil, da bi za grelie tega sveta zadostil. Zato bo on na tem svetu še veliko terpel, in na zadnje še britko smert imel prestati, kakor preroki očitno govorijo. Te in enake reči jim jo Mati Božja z žalostnim sercem govorila, in jih je tako podučila v najpotrebniših členih svete vere. 2. Premišljuj, kako je Bog svete tri kralje zavoljo vernitve na dom v spanji podučil. Potem, ko so sveti trije kralji se dolgo pogovarjali z Marijo Devico, bo nazadnje za slovd pokleknili pred Je-zuška, pa so šli v gostilnico prenočevat. In glej! angelj Gospodov se jim je prikazal v spanji in jim rekel: Naj se nikar ne vernejo k Herodežu, ') ker jim jc zvijačno rekel, da hoče priti ga molit; on je namenjen, umoriti ga. Zato naj se domu vernejo po drugi poti. Kedar so sveti trije kralji zgodaj se prebudili, so si pravili te sanje ali to prikazen, in so se dokaj vstrašili Herodeževe hudobnosti. Zato so Be hitro k prečisti Devici podali in jej povedali, kaj jim je angelj v spanji rekel, in so jo prosili, naj dobro varuje otroka, da se mu nič žalega ne prigodi. To angeljevo svar-jenje je serce deviške Matere dokaj splašilo; bala se jo za svoje ljubo Dete. Jokati se je začela, in pa govorila: O moj Bog! tedaj uže takd mlad ima biti tvoj ljubi Sin preganjan V ') Mat. 2, 12. - 329 - O ljubeznjivi Oče nebeški! tebi priporočim tvojega ljubega Sina, in prosim, da nas ne daš v Herodeževe pesti! — Sveti trije kralji pa so jo tolažili, ker so jej rekli, da bo nebeški Oče Svojega Sina gotovo varoval, da mu Herodež ne bo mogel nič storiti; in da bo Njegov sveti angelj, kteri , e v spanji jih svaril, tudi nio obvaroval. Ako bi to res ne >ilo, tudi Bog ne bi bil jih v spanji svaril. Bog gotovo )olj skerbi za Svojega lastnega Sina, kakor za-nje. Ko so sveti trije kralji zopet kaj časa bili v hlevu, in se hoteli domu verniti, pokleknili so zopet pred Detetom, darovali mu dolgo pot, ki so jo zavoljo njega štorih, in so se priporočili v njegovo hrambo in varstvo njegovih svetih angeljev, ter so prosili, naj nje in celo njih spremstvo varuje vsake nesreče in nevarnosti, zato da morejo zdravi in veseli v svojo deželo nazaj priti. Zahvalili so se mu tudi za veliko milost, da jih je v tako kratkem času semkaj pripeljal, in jim dal spoznati pravo vero. Obljubili so mu tudi, da hočejo v tej veri noter do konca ostati Btanovitni, in jo v svoji deželi širiti, ter so ga prosili za njegovo Božjo pomoč in milost. Ko jim je deviška Mati Božje Dete še enkrat v naročje dala, objeli so ga oni s priserčnim veseljem in poljubili z največim spoštovanjem. O Bog! kako radost so ti pobožni kralji tistikrat v svojem sercu čutili, in njih duša in telo sta bila polna neizrečene slasti. Ko so slovd jemali, zahvalila se jim je Mati Božja še lepo za vse, kar so njenemu Sinu darovali, in jim je rekla, da bo Jezus jim hvalo vedel za to, in jim Časno in večno povernil. Tedaj so šli pobožni kralji zadovoljni in polni duhovne tolažbe, vendar pa tudi nekako žalostni zopet na pot; radi bi bili namreč šc dalje ostali pri Božjem Detetu, ali dolžnost jih je nazaj domi'i klicala. 3. Premišljuj vernitev in sveto življenje svetih treh kraljev. Sveti trijev kralji so šli tedaj po drugi poti nazaj v svojo deželo. Sli so v Egipet, in niso radi hodili v gosti 1-nice prenočevat ampak so Čez noč rajši ostali pod milim nebom, ali pa so šli v kako votlino spavat. Tako se bere — 330 — v življenji svetih očakov, da je sveti Teodozij kot pusčavnik v Egipta prebival v neki votlini, v kteri so bih čez noč ostali sveti trije kralji, in da mu je bilo to od Boga raz-odeto. — Kedar so po dolgem potovanji zdravi in veseli v svojo deželo prišli, oznanovali so vsem ljudem, kar so videli in slišali, in kako čudovitno jih je zvezda peljala. Podobe malikov so razdrobili, in namesti njih so pravemu Bogu cerkve postavljali. Živeli so pobožno in sveto, in so veliko ljudi k pravi veri spreobernili. In tako so živeli do Kristusovega vnebolioda; potem je prišel apostelj Tomaž v Indijo, in jim je povedal celo Kristusovo življenje. Sveti Tomaž jih je kerstil, in škofe posvetil; na to so šo bolj goreče skerbeli za razširjenje svete vere, in za odpravljanje malikovalstva. Na zadnje, kakor več starih zgodovinarjev pripoveduje, bili so vsi trije na Arabskem v mestu, ki mu pravijo Sesanija, zavoljo Kristusove vere mučeni ali mar-trani, in so tako sveto smert štorih. Pravijo tudi, da so bili vsi trije v en grob pokopani. 4. Premišljuj, kako so prišla trupla svetih treh kraljev v nemško mesto Kolonijo (Koln). Po smerti so sc čudeži godili pri njih grobu, zato so ljudje visoko častili njih telesa, in cesar Konstantin Vdliki jo ostanke svetili treh kraljev iz Perzije dal prenesti v Kon-štantinopcl ali Carigrad. Ko je bil pa dolgo potem v Milanu za škofa sveti Evstorgij, dobil je ta škof ta sveta tri telesa z veliko drago tmgo, v kteri so bila hranjena, iz posebne milosti v dar, in tedaj jih je dal čez morje prepeljati. Kedar so jih iz barke na voz prenesli, da bi jin do Milana peljali, niso mogli voh voza ganiti iz mesta, akoravno so bili več parov volov vpregli. Bog je pa svetemu škofu v molitvi razodel, naj dst samo dva volička neke uboge, pa pobožne žene pred voz vpreči, in glej! voz se je dal lahko peljati. Ustno sporočilo pristavlja še to čudno prigodbo: Ko so med potjo počivali, in sta se ta dva volička pasla, pride volk, in enega vola sterga in požre; sveti škof Evstorgij pa ukaže volku, naj se da namesti tistega vola vpreči; in tako sta živi vol in pa volk voz v Milan peljala, kjer so sveta trupla z vso častjo sprejeli in shranili. — Ko je pozneje cesar — 331 — Friderik Barbarosa (rudečobradec) mesto Milan razdial, dal je trupla svetih tren kraljev v mesto Kolonijo (Koln) prenesti, kjer se Se dan današnji hranijo. Molitev. O najsvetejši Bog! jaz te molim in častim s tisto ljubeznijo, ponižnostjo in spoštljivostjo, s ktero so sveti trije kralji Božje Dete molili in častili. Namesti mire darujem tvojemu Božjemu veličastvu najsvetejše telo Jezusa Kristusa z njegovim britkim terpljenjem, in te ponižno prosim, da sprej-meš to miro, in da po tej daritvi meni in vsem grešnikom grehe odpustiš ter pravo poterpežljivost in stanovitno spokornost dodeliš. Amen. 2. O najsvetejši Bog! s svetimi tremi kralji pokleknem, te molim in častim z največo ponižnostjo in spoštljivostjo tvoje Božje veličastvo. Namesti kadila ti darujem najsvetejšo dušo Jezusa Kristusa z vsemi njenimi krepostmi in z vso njeno svetostjo in te pohlevno prosim, da mi odpustiš vse moje grehe in vsako svetohlinstvo, ter mi pravo pobožnost, krepost in popolnost dodeliš. Amen. 3. O najsvetejši Bog! s svetimi tremi kralji pokleknem, te molim in častim z največo pobožnostjo tvoje Božje veličastvo. Namesti zlata ti darujem presveto Božjo natoro Jezusa Kristusa z vsemi zakladi in dobrotami, ki so v njej, in te prosim, da mi odpustiš vso mojo nemarnost in lenobo; tudi vse zamude v tvoji sveti službi. Dodeli mi tudi milost svoje Božje ljubezni. Amen. - 332 - Devetnajsto poglavje. Od Jezusovega, Marijinega in Jožefovega življenja do Marijinega očiščevanja. Fervi odstavek. O njih krepostih. Bere se o sobotah zoper nepoterpeiljivost v revah. „Moj ljubi je moj, in jaz sem njegova." (Vi«. pe». 2, 16.) Presveto življenje Marijino in Jožefovo z Božjim Detetom v Betleheniskem hlevu je polno visokih kreposti in zaslug. Mi ga hočemo po svoji slabi pameti, kolikor nam je mogoče, ponižno premišljevati. 1. Premišljuj tedaj njih kreposti, in najpred njih veliko ljubezen do uboštva. Dobili so od svetih treh kraljev in od njih svetega spremstva toliko denarja in blagti, da bi bili vsi trije, Jezus, Marija in Jožef, celo svoje življenje brez skerbi lahko živeli. „Kaj meniš pa, govori sv. Bonaventura, da so počeli s tem dcnaromV Ali ga je Mati Božja ohranila, ali komu navobresti dala, ali si za-nj nakupila polja in vinogradov? Še mislila ni na kaj takega; ona jo ljubila uboštvo, in je v kratkem vso med uboge razdala; ker se jej je težko zdelo, toliko bogastva imeti. Malo dni potem je bila tedaj zopet tako uboga, kakor tistikrat, ko je svojega Sina v tempeljnu darovala; tistikrat namreč ni imela tolikanj, da bi si bila jagnje kupiti mogla." Tako govori sv. Bonaventura. O moj kristijan! kdo bi se temu ne čudil, da sta kralj in kraljica nebes in zemlje, kterima se je spodobilo, da bi imela vse bogastvo celega svetil, vendar se odpovedala vsemu posestvu posvetnega blagd, ter da sta hotela terpeti največo silo in potrebo! Godilo se je pa to zato, ker je Kristus na svet prišel, da bi v zadostenje za naše greho uboštvo tcrpcl, in s svojim zgledom nam pokazal pot Čednosti in večnega zveličanja. Ker pa je bogastvo za Človeka velika butara, in njegovo serce na to zemljo veže; — 333 — ker je bogatija vzrok veliko grehov (bogati Človek namreč je navadno ošaben, napnhnjen, v jedi in pijači nezmeren, v svojem obnašanji neporeden in nesramen itd.); ker bogastvo je vzrok vsega zlega, in se denarju vse vklanja" '): zato si Kristus ni bil izvolil bogastva, ampak uboštvo, ki je začetek in vzrok veliko čednosti. Ubožec namreč je navadno ponižen, delaven, pobožen, pokoren, varčen, poter-pežljiv, in veliko grehov ne more storiti, ktere bi marsi-kteri storil, ako bi bil bogat. 2. Premišljuj njih veliko ljubezen do ponižnosti in do zaničevanja tega svetil; ker so te tri najsvetejše osebe, Jezus, Marija in Jožef celih štirideset dni, kakor najzaničljiviši ljudje, ki niso vredni živeti med drugimi ljudmi v tistem revnem hlevu stanovali. Kedar so bili odšli sveti trije kralji, rekel je sveti Jožef menda Mariji: Ti vidiš, da nimamo nobene vgodnosti na tem revnem mestu; tudi me serce boli, videti, da moraš toliko tukaj terpeti: jaz pojdein tedaj v mesto, da poiščem pri dobrih ljudeh bolje stanovanje. Ali Marija mu je odgovorila: Ker si je Jezus ta revni kraj izvolil, hočeva tudi mi dva tukaj ostati, in rada prenašati zaničevanje svetil. In pa, da ti po pravici povem, meni je ta kraj ljubši, kakor vse kraljeve palače, ker ga je moj Božji Sin s svojim svetim rojstvom posvetil, in sveti angelji s svojim nebeškim petjem počastili. Zato hočemo tukaj ostati', in poterpežljivo prenašati, da nas visoka gospoda zaničuje; da bode Kristus sam najina čast in slava, najina tolažba in najino veselje. Se zmirom namreč so njih sorodniki in drugi prebivalci mesta Betlehcma mislili, da je Jezus le navadno dete ubogih ljudi; in lc malo ubozih jc bilo, ki so Jezusa za svojega Žveličarja spoznali, ali zavoljo svojega uboštva niso jih mogli pod streho vzeti, ki jc sami niso imeli. 3. Premišljuj njih veliko poterpežljivost v naj-večem uboštvn in zaničevanji. Tcrpeli so namreč veliko pomanjkanja, in večkrat tudi zaničevanje. Oh, koliko noči ni mogla spati prečista De- ») Pridg. 10. 19. — 334 — vica nekaj zavoljo mraza, nekaj zavoljo vetra in terde postelje. Večkrat jej je bilo mraz, in ni imela, kjer bi se ogrela; večkrat bi bila še jedla, ali bi bila rada kaj boljega vžila, ker je bila slabotna; večkrat so jih neporedneži, ki somerno šli, zaničevali in zasramovali: imeli so veliko terpeti, in vendar so vse brez toževanja prestajali. 4. Premišljuj, kako sta bila Marija in Jožef skerbna, Jezusu streči. Ni jima bilo treba iti v tempelj, ker sta pri sebi imela tistega, ki je bil svetejši, kakor Salomonov tempelj, in jasli, v kterili je ležal, bile so oltar, na kterem je bilo Najsvetejše. Božje Dete je bil njun vedni pridigar, ker ju je vedno spodbadalo k ljubezni do Boga. Vse dni in vse ure sta vedno več znotranje tolažbe, spoštovanja in ljubezni občutila. Večkrat sta Dete pogledala, bolj je želja v njima rastla, ga gledati; in bolj sta mu stregla, več radosti sta čutila mu streči. Tudi angelji so stražili pri jaslih po prerokbi: „Krog Salomonove postelje stojf šestdeset močnih iz najmočnejših v Izraelu" '), ker so mu stregli z največim spoštovanjem kot svojemu pravemu Bogu in Gospodu. Zato pravijo učeniki, da sta Marija in Jožef večkrat videla neko nebeško svetlobo okoli Jezuščcka, in da sta slišala angeljsko petje. Na te in enake radosti spominjaj kakšenkrat Jezusa, Marijo in Jožefa, in moli to-le Molitev. Veseli se, o Jezus! ti kroua in ljubljenec, ti ženin in sladkost čistih devic, ti Sin deviške čistosti, kterega je najčistejša ljubezen storila Sina prečisti* Device: veseli se, pasi se, raduj se med lilijami, z deviškimi serci in čistimi dušami; posebno pa veseli se zavoljo vseh kreposti Marijinih in Jošefovih, in zavoljo njunih prečistili sere na vekomaj. Amen. •) Vi«, pcam. 3. 7. Veseli se Marija, Božja Porodnica, neomadeževana Devica, veseli se, ker si porodila svetlobo večne luči, veseli se, o sveta Mati Božja! ki si porodila, in Devica ostala: veseli se, o preljubeznjiva Porodnica luči, ker tebe hvalijo iu častijo vse stvari. Bodi, te prosimo, naša Beseduica pri svojem Sinu, našem Gospodu Jezusu Kristusu. Amen. Hvaljeno bodi presveto življenje Jezusovo, Marijino in Jožefovo, in vse njihove kreposti na vekomaj! Amen. O sveti Jožef! jaz te spomnim na tiste velike radosti, s kterimi jc bilo napolnjeno tvoje očetovsko serce, kadar si Jezusa večkrat v njegovih svetili otročjih letih pobožno gledal, ponižno molil, pe-stoval, objemal iu se z njim prijazno pogovaijal. Po teh tvojili radostih te prosim, zadobi mi od Boga Očeta vse tolažbe, da me tolaži v mojih nadlogah, krepi v poslednji stiski, in nazadnje popolnoma osreči v večnem vesolji in zvcličanji, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Ainen. Drugi odstavek. Kakd je Marija Se na dalje Jezusu stregla. Zoper lenobo in nemarnost v službi Božji. „Jaz sem svojega ljubega, in On se k meni obrača." (Via. pes. 7, 10.) 1. Premišljuj, kako je bila vsa Marijina skerb za Jezusa, zavoljo njene velike kreposti, veljave in svetosti dokaj zaslužna. Ko je Marija opravila svojo molitev, začela je kaj šivati ali presti za-se ah za druge; in ker ni šla vun iz hleva, hodil je sveti Jožef v mesto po delo. Stregla je tudi svojemu Detetu in svetinm Jožefu z vso marljivostjo, in nič ni zamudila, kar je vedela, da jima bo ljubo, koristno ali — 336 — prijetno. Kakd skerbno, pravi sv. Bonaventnra, je mati Detetu stregla, da mu ni nič manjkalo! s kakoršno materino ljubeznijo je Dete objemala, poljubovala, na svoje serce pritiskovala in ga dojila, ter je pri tem tako nebeško slast čutila, da je to njeno telo in dušo krepilo, in jo z nebeškimi milostmi napolnjevalo, tako da je laliko govorila: „Jaz sem svojega ljubega, in On se k meni obrača. Jaz sem njegova zvesta služabnica in njegova priserčna Mati;" zato se on k meni obrača, in hoče, da mu kot skerbna mati strežem. Od tega govori to-le razodenje: Enkrat se je Marija prikazala prav pobožni nuni, z Jcznščekom v naročji, ki gaje na svoje serce si pritiskovala, in rekla: „Ako mi hočeš kaj storiti, kar mi je dokaj prijetno, spominjaj me večkrat in prosi me po veliki ponižnosti, ljubezni in sladkosti, s ktero sem svojega Sina objemala, in ga s svojim deviškim mlekom dojila. In vedi za gotovo, da bom tistim, kteri to delajo, zveličavnih milosti sprosila, in grenkost njihovih grehov pred Božjim sodnim stolom sladila". 2. Premišljuj Marijino duhovno življenje, njene pobožne pogovore o Jezusu in z Jezusom, in pa njena premišljevanja. Med tem ko je Jezušček spal, sedela je Marija večkrat pred jaslimi, in je premišljevala njegovo veliko uboštvo in neizrečeno ponižnost; da On, ki je gospodar celega sveta, še zibeli nima, in da mora spati v ubogih jaslih; da nima mehkega podglavja, in mora za ljubo imeti malo sena, na kterem leži; da nima izbe, v kteri bi se grel, in mora ležati v revnem odpertem hlevu. O Bog, najviši Gospod! zdihnila jc pri tem premišljevanji; kako zeld si se ponižal! O najbogatejši Gospod! kralj nebes in zemlje! kako ubožen si sedaj tukaj! O mogočni Bog! kako si v to največo revo se podal! — Takd je zvesta Mati Marija pri jaslih sedela, in ko je Dete spalo, čula jo Ona pri njem in premišljevala njegovo visokost in nizkost, njegovo vsegamogočnost in slabost, njegovo bogastvo in nboštvo, njegovo modrost in nedoraslost. Tako premišljevanje ni bilo nikoli brez solz, in ona je večkrat govorila te-le besede, ki jih lahko tudi ti ž njo govoriš: - 337 - O Božja beseda, kak<5 tu molčiš! O nebeški vir, kak6 si zapečaten! O čista svetloba, kako si otem-njena! O vsegamogočnost, kako si oslabljena! O večno bogastvo, kako si obožano! O kraljevski kinč, kako si tu gol! O angeljski kruli, kako lakoto ter-piŠ! O večna svoboda, kako si tu vjeta! O mogočni junak, kako si tu zvezan! O neizmerna visokost, kako si tu ponižana! O neskončni Bog, kam si prišel! O Zveličar sveta, kam te je tvoja ljubezen pripravila! Ti, ki si od vekomaj v naročji nebeškega Očeta počival, ležiš sedaj v terdih jaslih. Ti, ki si bil vedno v nebesih, prebivaš sedaj v revnem lilevu. Ti, ki si se med angelji veselil, ležiš tukaj med voličkom in osličkom. In ker si vse to zavoljo grešnikov storil, usmili se jih, in ne daj, da se nad njimi zgubijo zasluge tvojega včlovečenja. Amen. 3. Premišljuj, kako so Marijo njeni prijatli obiskovali, kakor posnamemo iz njenih besed. Ko je namreč enkrat sveta Mehtilda jej rekla: „Ko so tvoji prijatli k tebi v Betlehem prišli, te obiskat, kaj si imela, o uboga nebeška kraljica! da si jim dala? In Marija je odgovorila: Dala jim nisem nič, česar so potrebovali; ker so svojo potrebo sabo prinesli." — Iz teh besed spoznamo, da so ga prijatli knkšcnkrat obiskali. Potem mislijo nekteri, da sta prišla jo obiskat sv. Zahari ja in sv. Elizabeta, in jej srečo voščit za srečni porod. Tukaj si moraš misliti, kako sta pred Detetom v jaslih pokleknila, in Jezusa ponižno molila in počastila! Kako sta iz serca Bogu hvalo dajala, da jima jc to milost dal, da sta čas odrešenja Izraelovega doživela! Sveti Zaharija je sedaj z večim veseljem, kakor pri rojstvu svojega sina, Boga hvalil, in zopet zapel: »Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal in odrešil svoje ljudstvo, kakor je go- Kristusovo življenje in smert. 22 — 338 — voril skozi usta, svojih svetih prerokov. Odrešil nas je od naših sovražnikov, in roke vseh, kteri nas sovražijo; po priserčnem usmiljenji našega Boga, po kterem nas je obiskal On, ki izhaja iz visokosti". Tako je hvalil in častil ta sveti mož ljubega Boga, v zahvalo za njegovo sveto rojstvo, in neskončno dobroto. 4. Premišljuj, kako so Dete Jezusa tudi drugi obiskovali. Verjetno je, da so nekteri Marijinih prijatlov in znancev, ki so vedeli za to veliko skrivnost, v Betlehem prišli, da bi videli Zveličarja sveta ter ga počastili. Pa tudi drugi ljudje, ki so videli prečudno zvezdo in svete tri kralje, ali ki so od pastirjev Blišali praviti od Jezusovega rojstva, so prihajali, to Dete gledat. Ker so pa videli, da ima tako uboge starše, niso verovali, da more biti to njih Mesija, kterega sveto pismo primerja mogočnemu kralju Davidu '), in z najbogatejšim kraljem Salomonom.11) Čerka namreč svetega pisma je zapeljala te mesene Ijudf, da so take Sredpodobo in prerokbe po svoji lastni glavi umeli in raz-ladali od časne in pozemeljske, ne pa od nebeške in večne Kristusove slave. Molitev. 1. O prečista Devica! po tisti ljubezni, s ktero si svoje Božje Dete objemala, na svojem serci der-žula, dojila in mu stregla, te prosim, da mi s svojo mogočno prošnjo tukaj pravo spokornost zadobis, tamkej pa usmiljeno sodbo pripraviš pred Jezusovim sodujim stolom. Po Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Amen. 2. O prečista Devica Marija! kakor si ti imela v serci eno ljubezen, ljubezen do tvojega Božjega Sina; eno skerb, kako bi njemu prav stregla; eno željo, njemu dopasti, in vedno pri njem biti: ') Jcrem. SO, 9. «) Pa. 71. — 339 — tako te prosim, sprosi mi milost, da bom tudi jaz, kakor ti, svojega Boga in Jezusa samega ljubil, njemu samemu služil, njemu samemu dopadel; zato da bom potem na onem svetu v večnem vesolji s tabo in z vsemi svetniki pri njem ostal. Amen. Dvajseto poglavje. Marijino očiščevanje. Pervi odstavek. Od Marijinega očiščevanja. Za svečnico. „Ko so bili dopolnjeni dnevi njenega oSiSievanja po Mojzesovi postavi." (Luk. 2, 22.) 1. Premišljuj, kak<5 je Marija želela in se pripravljala za Kristusovo darovanje. To je Ona sama sveti Mehtildi tako pravila: „0d dneva, ko sem bila svojega Sina porodila, sem z neizrečenim veseljem tega dne, namreč darovanja Kristusovega, pričakovala, da bi Bogu Očetu svojega Sina v prijeten dar mogla darovati, po kterem so bile vse daritve od začetka sveta Bogu prijetne". Zato je neizrečeno željno po tem dnevu hrepenela. Božje Dete se je že večkrat Bogu Očetu samo darovalo; tudi presveta i levica je Jezusa že mnogokrat mu darovala; pa nobenkrat ni bil še nebeškemu Očetu njegov Sin s takimi zunajnimi cerkvenimi šegami, in tako slovesno, £o duhovnikovih rokah darovan, kakor je zapovedano v [ojzesovi postavi. Sveti ccrkveni očaki pravijo, da jc Bog postavo, da se mu morajo vsi pcrvorojenei darovati, 'J dal zato, da bi so mu moral tudi njegov edinorojeni Sin po postavi v dar prinesti. In vsa darovanja pervorojcncev >) 2. Mojz. 13, 2. 22* — 340 — od začetka »veta so bila Bogu le zato prijetna, ker bo bila predpodoba daritve, ki jo jc na današnji dan Marija Bogu prinesla. In ker je Marija to prav natanko razumevala, zato se ni čuditi, da je po tem dnevu tolikanj hrepenela. Lehko verjamemo, da sta Marija in Jožef noč pred svečnico le malo spala, ker sta vedela, kako veliko dolžnost imata na jutro spolniti, namreč najnedolžniše jagnje v jutranjo daritev nebeškemu Očetu prinesti. Bog je bil v stari postavi zapovedal, da se imate vsak dan dve jagnjeti, eno zjutraj, eno pa zvečer, v tempeljnu zaklati in darovati. ') Zjutranja daritev pomeni današnjo, večerna daritev pa pomeni Jezusovo daritev na križi, in obd te daritvi ste bili Bogu tako dopadljivi, da Bta nebo in zemlja po njima nezmerno obogatela. — Ker sta imela tedaj Marija in .Jožef to zjutranjo daritev v imenu vseli ljudi opraviti, zato sta celo noč pri jaslih sedela in Boga priserčno prosila, naj bi ju razsvetlil, da bosta jutri to častitljivo daritev spodobno opraviti mogla. 2. Premišljuj, kako sta Marija in Jožef z Jezusom v Jeruzalem šla. Ko je na zadnje dolgo zaželeni dan napočil, je Marija svoje Dete tako lepo oblekla, kakor jej je bilo mogoče; potem ga je zopet v jasli položila, s svetim Jožefom pred njim pokleknila in nebeškega Očeta iz serca zahvalila za vse dobrote, ktero jc njej in vsem ljudem na tem mestu skazal. »Sla jc tudi še na mesto, kjer jc bila Božje Dete porodila, in je tu še kako solzico radosti prelila, ker je v svoji duši neizrečeno ljubezen in sladkost občutila. Po opravljeni pobožnosti jc sveti Jožef pospravil tisto malo, kar sta imela, na oslička položil, in se podal z Marijo in z Detetom na pot; tako sta šla proti Jeruzalemu, in sta prav skerbno nosila Gospoda celcga sveta. To je bila perva pot, ki jo je Sin nebeškega Očeta na tem svetu storil, pa v taki ponižnosti in v takem uboštva, da se mu mora po pravici čuditi vcb svet Ako bi pervorojeni in edini ') 4. Moji. 28, a. - 341 - sin kakega pozomeljskega kralja, v svoji pervi mladosti in sred zime imel se daleč prenesti, o ti moj Bog! kako bi se na vse strani skerbelo in storilo, da bi se kraljeviču nič žalega ne zgodilo! Kje je pa tvoja nosilnica, ti Sin nebeškega Očeta, in kralj čez vse kralje! da bi te v njej nosili? Kje je svilnata odeja, da bi te v njo zavili? Kje so služabniki, da bi ti stregli? Kje straža, da bi te spremlje-vala in branila? Kje častna vrata, ki se tebi stavijo? Kje gospoda, da bi ti naproti prišla? — Pa tvoja draga nosilnica ste bili Marijini roki; tvoja svilnata odeja nje revni plašč. Tvoj zvesti služabnik je bil pobožni Jožef. Namesti kraljevske straže ti je bil Jožefov osliček. Nobenega pa ni bilo, da bi ti bil naproti prišel, ali ti sicer kako čast skazal. O pač ponižna hoja! Ali, kar so ljudje zamudili, nadomestili so sveti angelji, kterih je bilo tisočero, ki so spredi in zadi hodili, in Marija in Jožef sta jih videla; še celo neobčutljive stvari so po svoje na znanje dajale svojo spoštovanje do Božjega Deteta Jezusa, in tako nadomestovale, kar so ljudje zanemarjali. Ustno sporočilo v6 marsikaj povedati. Tako pravijo^ da, ko jo bila Marija z Detetom Jezusom na pol poti proti Jeruzalemu, se je veliko, gosto terpentino drevo, ki je na poti stalo, pripognilo, kakor da bi hotelo svojemu Stvarniku dolžno čast skazati; in pravijo, da je potem zmirom tako pripognjeno ostalo. Ko je Marija ta čudež videla, vsedlase je pod to drevo, in je začela britko jokati se, in je rekla: O Dete Božje! svet tebe ne pozna; in to mertvo drevo te časti in spoštuje. Človeška serca so bolj terda, kakor to drevo, ker se nočejo tebi vdati in se ti prikloniti. Zato ti darujem spoštovanje, ktero ti je to drevo v imenu vseh družili stvari skazalo, in te prosim, da mu daš svoj sveti blagoslov, da ostane na vekomaj v spomin tega čudeža. Ta Marijina prošnja ni bila zastonj, kakor pristavlja ravno tisto ustno sporočilo; pravijo namreč, da je to drevo ondi nespremenjeno ostalo, in da stoj! še dan današnji, in da ga ne samo kristijani, ampak tudi Turki in neverniki tako spoštujejo, da se nikoli nobeden nc prederzne, kako vejo mu odlomiti. Tudi to pravijo, da, iiko se je kdo pre- — 342 — derznil, odlomiti vejo temu drevesu, je on sam, ali pa so njegovi otroci nagle smerti urnerli. Kristijani, ki ondi mcmo romajo, poklekujejo pocl tem drevesom, poljubujejo zemljo, na kteri je Marija sedela, in molijo en Oče naš in Ceščena si Marija! 3. Premišljuj, kakd je prečista Devica Marija postavo očiščevanja spolnila. Ko so to tri najsvetejše osebe, Jezus, Marija in Jožef v Jeruzalem prišle, in je sveti Jožef dva mlada golobca za daritev kupil, nesla je nebeška kraljica Jagnje Božjo, ktero grehe svetd odjcmlje, v sveti Gospodov tempelj, iu se je pripravljala k očiščevanju. Tu malo pomisli, kaj je Marija takrat mislila ali premišljevala. Ona je vedela, da ni bilo na njej nič, kar bi se imelo očiščevati, ker jo bil njo porod popolnoma čist in brez vsakega madeža. Tedaj kaj si je prečista Devica mislila? Akoravno je bila čistejša in bvc-tejša, kakor nebeški serafi, vendar se jc pogreznila v brezden svoje ničnosti. Mislila sc je v svoji neizrečeni ponižnosti največo grešnico na svetu, ne, kakor bi si bila svesta kakega greha, ampak ker si je mislila, da bi bila brez pomoči Božje milosti vsakoršne grehe storila. Zato si je dala s toliko ponižnostjo in pobožnostjo opravljati vse, kar je bilo pri očiščevanji storiti, kakor da bi bila res potrebna očiščevati sc. Ona pa jc imela ljubezen in prijateljstvo Boga, najvišega kralja, zavoljo svoje ponižnosti in čistosti svojega serca. ') 4. Premišljuj, kako je pobožni starček Simeon spoznal Kristusa in prerokoval od njegovega nauka in britkega terpljenja. Tisti Čas je živel silno star mož; kakor sc v obče meni, bil jc duhovnik, kteremu je bilo ime Simeon. Vsi so ga častili kot svetega moža in preroka. On je v Jeruzalemu prebival, ali kakor drugi menijo, eno uro zunaj Jeruzalema proti Betlehemu, četert ure od poti na desno; tam kažejo njegovo hišo še dan današnji, kjer je bila sezidana kapela njemu na čast, in ki jo kristijani imajo v veliki časti. Ta ') Prigov. 22, 11. • — 343 — Bveti mož je lirepenel po Zveličarji sveta; zato je Boga tako dolgo prosil, da je dobil odgovor ali razodenje od svetega Duha, da ue bo prej umeri, dokler ne vidi Zveličarja, Gospodovega Maziljenca.') Tu pomisli, kako Be je ta pobožni mož te obljube veselil, in s postom, čuvanjem in molitvijo se pripravljal, sprejeti Zveličarja sveta. Učeniki menijo tedaj, da, ko je Marija z Detetom blizo Simeonove hiše mimo šla, je on po Božjem razodenji spoznal, da je to Dete Zveličar! Starček, ki je že komaj več hoditi mogel, je koj vstal, in je hitel za Marijo; ker je EriŠel v tempelj, gnan od svetega Duha. Kavno o je bila Marija pri tempeljnovih vratih od duhovnika blagoslovljena, prišel je dobri starček Simeon, pogledal je Marijo in Dete, in je v Duhu spoznal, da je ta pravi Zveličar. Videl je namreč Marijo s svetlobo obdano. Kaj je ta sveti mož takrat čutil v svojem serci, kdo more popisati ? Pomisli sam, kaj bi bil ti mishl ali storil, ako bi bil ti tistikrat ondi pričujoč. Misli in čuti pobožnega Simeona bo bile tem serčniše in svetejše, kolikor je on Zveličarja bolj Bpoznal in ljubil, kakor ga ti spoznaš, ljubiš in po njem hrepeniš. Pomisli le, kako ponižno je pred Marijo pokleknil, kako pobožno jc Dete molil, kako lepo je svoje stare roke sklenil, kako spoštljivo je, jokaje se od veselja, svojega Zvehčarja pozdravil, in kako ljubeznjivo ga je v svoje naročje vzel in objemal! Od same radosti ni mogel spregovoriti besedice, in je le v svojem serci govoril k sercu tistega, kterega je priserčno ljubil. Na zadnje, ko se je malo odahnil, je z velikim veseljem te in enake besede govoril: Tisočkrat mi bodi pozdravljen, o moj preljubeznjivi Zveličar, in dolgo zaželeni Mesija Izraelskega ljudstva! Iz celega serca in v imenu vsega ljudstva te pozdravljam, in se veselim tvojega prihoda. Po tebi sem dolgo hrepenel, dolgo zdihoval; in ta dan mi je najsrečnejši, ko vidim spolnjene svoje želje. Čast in hvala ti bodi, o moj najdobrotljiviši Odrešenik! ki ') Luk. 2, 26. — 344 — gi prišel nas obiskat. In ti, o Mai" ubogemu grešniku, ta milost, da me je Bog vrednega storil, tebe videti, tebe, ki si po Izaijevi prerokbi kot devica Ema-nuela rodila V oh! skaži mi to milost, in podaj mi mojega Odrešenika v moje naročje. Kdo more popisati vesel e in stermenje Marijino, ko je videla, da je Bog svoje skrivnosti temu svetemu možu razodel; in ko je videla, s kako ponižnostjo in pobožnostjo njenega Sina moli? Zato je, od svetega Duha razsvetljena, koj svoje Božje Dete podala Simeonu, ki je na tleh pred njo klečal. To je bilo čudo videti, kako željno in spoštovavno je Simeon stegnil svoji roki, da je Mesija sprejel. O moj Bog! kteri duhovnik je kedaj s tako pobožnostjo presveto rešnje Telo v svoji roki vzel, ali kteri človek ga je kedaj tako pobožno prejel, kakor je pobožni Simeon Božje Dete z obema rokama sprejel? Tukaj mora vbak človeški jezik umolkniti, ker ne more dopovedati veselja, ljubezni, pobožnosti in spoštovanja, s kterimi je bilo napolnjeno serce tega bogaboječega moža, kedar je tistega v svojih rokah imel, kterega nebo in zemlja obseči ne moreta ! O kako prijazno ga je na svoje serce pritisnil! Solze so mu obilno telile iz oči, tako da bo na Dete doli padale, in njegovo serce jc bilo tako polno svetih čutov, da sain ni vedel, kako se mu godi; svoje mokre očf je proti nebu obernil in zavpil: ,,Zdaj spusti svojega hlapca, Gospod! Eo svoji besedi v mini, ker so videle moje oči tvoje zvečanje itd." ') to je: Gospod! sedaj daj mi le v miru umreti, ker so moje oči videle tvoje zveličanje, ktero si nam obljubil, namreč tvoiega včlovečenega Sina, kterega si pripravil in dal ljudem, da jih 8 svojim naukom in z lučjo svoje milosti razsvetljuje, s svojo smertjo odreši, iu jim tako zadobl zveličanje in večno življenje. 5. Premišljuj, kako jc tudi sveta prerokinja Ana Kristusa spoznala, in od skrivnosti njegovega odrešenja mnogo govorila. ') Luk. 2, 29. čarja! tudi ti mi bodi počeščena. - 345 - Ko je sveti Simeon imel Božje Dete Se v svojem naročji, prišla je zraven tudi bogaboječa sveta Ana. Tu se je zopet videl nov čudež ponižnosti, spoštovanja, svetega veselja in pobožnosti, s ktero je ta pobožna žena pred Detetom pokleknila, ga molila in častila. Ker je bila ona namreč prerokinja, zato je po svetem Duhu čisto spoznala, da je to Dete nje pravi Bog in obljubljeni Mesija. O kako spoštljivo je vzela svojega Zveličarja v svoje naročje! o ko-likrat ga je priserčno poljubila, in kako radostno ga je k svojemu sercu pritisnila! Sveti evangelist Lukež si ni upal popisati obilnega veselja te svete prerokinje, tem manj si morem jaz prederzniti, ga popisati! Pomisli, kako bi bilo tebi pri serci, ako bi bil ti namesti nje imel v svojem naročji Dete Jezusa. Gotovo ne bi hotel tega veselja zamenjati za vse veselje tega sveta. Kolikanj bolj je ta sveta vdova se veselila, ker se je bila z vednim postom, čuvanjem in molitvijo pripravila, da je bila vredna, to obilnost Božje sladkosti pokušati! Teli svetih radosti spominjaj te velike prijatle Božje, in moli to-le: Molitev. Hvaljen bodi Jezus, in češčena bodi Marijina ponižnost in njeno sveto očiščevanje! Amen. O preči s ta Devica! po tvojem svetem očiščevanji, in po tvoji veliki ponižnosti tc prosim, sprosi mi, da bom sam svoj nič natanjko spoznal, serčno svoje grehe obžaloval, se v resnici ponižal, ter da tvoj ljubi Sin v moji duši čistost, čednost in svetost pomnoži. Amen. O sveti Jožef! spominjam te na tisto veliko veselje, ki ga je občutilo tvoje serce, ko si z Marijo Božje Dete Bogu nebeškemu Očetu v tempeljnu daroval in slišal, kar jc Simeon od njega prerokoval, in tudi dobro spoznal, da'po tej daritvi se pomirijo nebo iu zemlja, Bog in ljudje. Po tem ne- - 346 - izrečenem veselji te prosim, zartobi mi od Boga tukaj tolažbo v mojem terpljenji, tamkaj pa večno veselje in zveličanje. Amen. Hvaljena bodita Jezus in Marija od Jožefa, Simeona in Ane na vekomaj. Amen. O sveta in velika Božja prijatla, Simeon in Ana! jaz vaju opominjam tistega velikega in svetega veselja, ki sta ga čutila nad Božjim Detetom. Po tej vajni radosti vaju prosim, zadobita mi Njegovo sveto pomoč in milost, da bo moje edino veselje, Jezusa objemati, Jezusa ljubiti, .Jezusu služiti, Jezusa imeti in obderžati časno in večno. Amen. Drugi odstavek. Od Kristusovega darovanja v tempeljnu. Dere se na Svečnico, na dan Device Marijo 7 žalosti, na prasnile sv. rešnjega Telesa itd. „Prinesli so ga v Jeruzalem, da so ga postavili pred Gosjtoda." (I.uk. 2,22). 1. Premišljuj, kako jc Marija Kristusa, Gospodu darovala. Potem ko sta se sv. Simeon in sv. Ana Božjega Deteta nekaj časa radovala, so šli vsi štirje, namreč Marija in Jožef, Simeon in Ana z nedolžnim Jagnjctom v tempelj k tistemu oltarju, kjer so se pervorojenei Bogu darovali. Tukaj so bile očf vseli angeljev k oltarju obernjene, na kterem se je imela daritev opraviti, po kteri sta nebo in zemlja tako dolgo zdihovala. O Marija, najvredniša služabnica te daritve! povej nam k našemu nauku in k naši tolažbi, kako in s koliko znotranjo in zunanjo pobožnostjo si to visoko častito daritev najsvetejši Trojici darovala: zakaj nam ubogim je nemogoče vse to si prav domišljevati. Poslušajte tednj, kaj je Marija o tem razodcla: „Darovala sem", je enkrat rekla k sveti Mehtildi, „svojega Sina s toliko pobožnostjo in hvaležnostjo Bogu Očetu, da, ako bi bila po- — 347 — božnost vseh Svetnikov v serci enega samega Človeka, ne bi sevmogla primerjati tej moji pobožnoBti". ('e tedaj vse te pobožnosti, v enem serci združene, se ne dajo primerjati z Marijino pobožnostjo; o kako nezapo-padljiva je bila pač njena pobožnost! O kako lepo je bilo pač gledati, ko je zala, petnajstletna Devica Marija Bvoje prcljiibeznjivo Dete z največim spoštovanjem v svojem naročji deržala, k oltarju pristopila in ga duhovniku podala, da naj Dete na oltar položi in Bogu daruje. In med tem, ko je bilo Dete na oltarji, klečala je Marija s svetim Jožefom, Simeonom in Ano pred oltaijem, in je darovala v imenu celega svetil svoje Dete Bogu s temi ali enakimi besedami: Najsvetejši Oče, Gospod nebes in zemlje! jaz, tvoja najnevrednejša služabnica Marija, sem prišla danes, kakor zapoveduje tvoja sveta postava, v tvoj sveti tempelj, da tebi, svojemu Bogu in Gospodu, svojega edinega in pervo-rojenega Sina darujem. Poglej tedaj s svojimi očetovskimi očmi Njega, kterega si ti od vekomaj iz sebe kot pravega Boga rodil, in kterega sem jaz v Času kot pravega Človeka porodila. Ta je tvoj ljubi Sin, nad kterim imaš svoje do-padajenje. To je tista zjutranja daritev, kterc Bi od začetka želel, in zavoljo ktere so ti bile vse daritve prijetne. To je daritev, ki je več vredna, kakor vsi zakladi nebes in zemlje. Sprejmi tedaj to daritev, iu skaži milost ubogim grešnikom. Oh, poglej na obličje svojega Maziljcnca! ') Ker so te grešniki razjezili, ta daritev naj te zopet ž njimi spravi. Oni so te mnogo zaničevali; poglej na to prijetno daritev, in prizanesi jim. In ker si mene izbral za služabnico te daritve, zato postavim danes v sredo med tebe in med pregrešni svet tega tvojega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, zato da ti svojo pravično jezo v milost in ljubezen spremeniš. O kako veselje in neizrečeno dopadenje je imel nebeški Oče nad to daritvijo! Zakaj daritev in molitev Marije Device 11111 je bila najprijetniše kadilo, ki je dobro ddlo ') P«. 83, 10. — 348 — njegovemu očetovskemu sercu, in ga je pomirilo. Oče nebeški! bodi danes naša daritev pred tvojim obličjem do padi ji va, ') kakor daritev presvete Matere in Device Marije! Amen. 2. Premišljuj, kako je Kristus sam sebe Bogu Očetu daroval. Ko jo Božje Dete in nedolžno jagnje s povezanimi rokami in nogami (ker je bilo v plenice povito) na oltarji ležalo, darovalo se je samo sebe nebeškemu Očetu na tak način, da ga tudi noben angeljski um zapopasti ne more. Svoje oči jo k nebu obemilo, in je svojemu nebeškemu Očetu menda takole govorilo: Glej, ljubi Oče! in poglej z visokih nebes doli na mene, ki sem tvoj edinorojuni, preljubeznjivi Sin. Glej, kako tukaj na oltarji pred tabo ležim kot nedolžno jagnje, in scin pripravljen, da bom za grehe sveta zaklan in darovan. Pripravljen sem svojo drago kri za pregrešni svet jireliti in najgrenkejšo smert za nje prestati. To svojo najgrenkejšo smert in to svojo kri, z vsem, kar bom v tri in tridesetih letih na zemlji delal in terpcl, darujem ti sedaj kot zjutranjo daritev, da vsak trenutek kot prijeten duh k tebi pride, in grešnikom odpu-ščenje sprosi. O ljubi Oče! prizanesi jim zavoljo mene, in odpusti jim. Jaz bc postavim za srednika med tebe in med nje, med tvojo pravico in njih dolgč. Ako hočeš nje kaznovati, kaznuj mene namesti njih, in izlij svojo pravično jezo na me, svojega nedolžnega Sina. Ker so vsi ljudje moji bratje in moje sestre, zato jih iz serca ljubim, in hočem rajši vse pravične kazni prestati, kakor pripustiti, da bi se na vekomaj pogubili. Te besede, s kterimi bc je Božje Dete Bogu Očetu darovalo, genile so Njegovo očetovsko serce živo. Ako bi največi grešnik celega sveta prišel, in bi ga s pravim kesom zavoljo Njegovega Sina odpuščenja prosil, On bi mu odpustil , kar koli se jc pregrešil. No boj se tedaj, ubogi grešnik! da se le resnično poboljšaš; pojdi z velikim zaupanjem k nebeškemu Očetu, prosi ga za odpuščenje, in da ') Dan. 3, 40. — 349 — Njegovo milost zadobiš, daruj mu njegovega Sina, ter moli molitev, ki jo najdeš konec tega poglavja. 3. Premišljuj, kako je Marija Kristusa odkupila, in pet seklov zanj dala. Po darovanji je dala Marija duhovniku dva mlada golob ca, enega v daritev za greh, drugega v žgavno daritev; dala mu je tudi pet seklov *) v srebru, in s tem je odkupila svoje Dete. Ker po postavi so bili vsi pervorojenci prav za prav Gospodovi; tedaj so morali starši si jih od Gospoda kupiti. Potem je vzel duhovnik dva golobčeka, jima je vrat zavil, in ju tako deržal, da je kri na strani oltarja odtekla. In ko jima je brahor na goltanci ven vzel, in pcije izpulil, ju je na oltar v ogenj vergel, da sta v prijetno daritev Gospodu izgorela. Med tem, ko sta gorela goiobčeka na oltarji, so okoli stoječi molili; in Božje Dete, ki ga jc Marija zopet v svojem naročji dcržala, sc je menda pri pogledu darovanih golobčekov spomnilo, kako bo samo enkrat na lesu križa darovano, in bo prelilo svojo nedolžno kri za grehe celega svetil. 4. Premišljuj, kaj sta sveti Simeon in sveta Ana od Kristusa prerokovala. Ko je bilo vse po postavi opravljeno, in sta hotela Marija in Jožef zopet iz templa na svoj dom iti, vzel je pobožni Simeon še enkrat Božje Dete v svoje roke, ga serčno objel in poljubil, in od veselja in žalosti veliko solz prelil. Med tem so se ljudje okoli njih zbrali, in so se čudili, da starček tako prijazno in pobožno z Detetom ravnil. Ko je tedaj Bvcti Simeon toliko ljndl vkupej videl, od peri je svoja usta, in začel prihodnje reči prerokovati od tega Deteta, tako da so sc mu vsi čudili, tudi Marija in Jožef. Sveti evangelij, ki Be bero na nedeljo med božičnimi prazniki, pravi o tem: ,.Njegov oče in njegova mati sta sc čudila nad tem, kar se je od njega govorilo". ') Tudi sveta Ana je prerokovala, kar sveti Lukež tako pripoveduje: prerokinja Ana, vdova pri štiri in osemdesetih letih, ktera je s *) Blizo dva goldinarja našega denarja. ') Luk. 2, 33. Prcstavljavec. — 350 — postom in molitvami noč in dan Bogu služila, je ravno tisto uro tjd prišla, in Gospoda častila, in od njega govorila vsem, kteri so čakali lzraelovega odrešenja". ') Tudi ta pobožna vdova je namreč vzela Dete v svoje roke, poljubila ga in objemala, in je od veselja začela Boga hvaliti, da je dolgo zaželenega Zveličarja poslal. Vsem okoli stoječim je ona Dete kazala in očitno spoznala, da to Dete je obljubljeni Mesija. Pomisli sedaj tu, kako se je to kmalo po celem mestu zvedelo. Kdo ne bi menil, da so vsi ljudje tema dvema, Simeonu in Ani, verovali, posebno ker so ju vsi imeli za preroka, in da so Dete Jezusa za svojega Mesija spoznali? Vendar so bili večidel vsi tako nemarni, pozabljivi in oterp-neli, da niso prav vere dali vsem čudežem, ki so se bili že zgodili. O nesrečna mlačnost ljudf v rečdh, ki zadevajo Boga, in njih večno zveličanje! 5. Premišljuj, kako je Simeonovo prerokovanje deviško Marijino serce presunilo. Ko je imel na zadnje stari Simeon slovd vzeti od Marije in Jožefa, jih jo blagoslovil, kakor govorf sveti Lukež, in jih srečna imenoval, da ju je Bog izvolil za starše tega Deteta. In potem jc rekel: „Glej, ta je postavljen v padec, in v vstajenje mnogih v Izraelu". Hotel je reči: Ti si srečna, da si dolgo zaželenega Mesija rodila; vendar pa se bo Njemu in tebi tako hud<5 godilo na zemlji, da tudi kamnita serca vaju bodo pomilovala. On jc namreč postavljen v znamnje, kteremu se bo zopergovo-rilo od skoraj vseh duhovnikov i " " oni bodo • « m — mm m čudeže krivo razlagali, in se mu bodo v vseh rečeh zoper-stavili. In tvojo lastno dušo bo meč presunil; da se misli razodenejo iz množili sere. ') Ti boš pri britkem terpljenji svojega Sina tolikanj žalosti prestala, kakor da bi oster meč vedno prebadal tvoje persi. — Pri teh besedah, pravijo pobožni razlagavci, je Božje Dete svojo glavico priklonilo in s tem na znanje dalo, da prevzame ') Luk. 2, 30—38. «) Luk. 2# 34. 36. njegov nauk zaničevali, njegovo njegove — 351 — voljno od svojega nebeškega Očeta to prerokovanje in to sodbo ali osodo. Na te Simeonove besede je postalo Marijino serce tako žalostno, kakor je Ona sama sveti Mehtildi razodela, da se je vse njeno veselje v žalost spremenilo. O kristijan! pomisli, kako se je presveta Devica teh besed prestrašila. Vsa je v obraz obledela, njene rudeče ustnice in rudeča lica so postala bela kot stena, roke in noge so se jej začele tresti, in serce jej je bilo ranjeno, kakor da bi ga bil meč pre-sunil. In.še več. „Kakor so dušne moči, čutiti dobro ali slabo, močnejše in bolj občutljive, kakor telesne moči; tako je bila tudi presveta duša Marije Device, ktero je ta meč presnnil, z večimi bolečinami mučena, še predno je njeni Sin terpel, kakor jih more ktera koli mati prenašati"; tako jo govoril angelj k sveti Brigiti. Tedaj si ti, o sveti Simeon, žalostni Materi Božji tako rano v serce vsekal, da bo njeno celo življenje veden križ in počasna smert Pomisli le, o kristijanska mati! kako bi tebe bolelo, ako bi ti kak svet mož prerokoval, da bo tvoj edini, pre-Ijubeznjivi sin svoje cclo življenje hudo preganjan, in na zadnje strašno, neusmiljeno umorjen ! Kaj ne, da bi, kaj takega slišavši, omedlela? In celo svoje življenje ne bi mogla pozabiti tega prerokovanja. — Pomisli tedaj, kako je bilo pri scrci Materi Božji, ko jc slišala to prerokovanje. Poslušaj njene lastne besede, ki jih je k sveti Brigiti govorila: „Akoravno sem po Božjem razodenji vedela, da bo moj Sin terpel, je vendar bolečina, ktero so mi Simeonove besede zadale, mojo serce tako prešinila, da sem jo potem vselej v svojem serci čutila, tako dolgo, da sem bila z dušo in s telesom v nebo vzeta. Kolikorkrat sem namreč potem svojega Sina pregledala, kolikorkrat sem ga povijala, kolikorkrat sem pogledala na njegove nožici in ročici, tolikokrat se je moja duša zopet v novo žalost pogreznila". Naj ti ta Marijina žalost tvoje scrcc gane, o pobožni kristijan! in moli: Hvaljeno bodi in poecšeeno presveto .Jezusovo in Marijino serce na vekomaj! Amen. — 352 — O žalostna Mati Božja, kraljica vseh mueenikov, o Marija! po meči, kteri je presunil po Simeonovem prerokovanji tvoje materino serce, te prosim: tla po tvoji priprošnji ta meč z vsemi tvojimi bolečinami tudi moje serce presune, in ga tako rani, da bom s tabo vred vse tvoje bolečine in žalosti čutil. Amen. Tretji odstavek. Od Marijinega češčen j a in od Marijinih praznikov. Bere naj se pred Marijinimi prazniki, da se serce vname prave ljubezni in pobožnosti do Marije. „Simeon jih je blagoslovil." (Luk. 2, 34.) 1. Premišljuj, kako sta sveti duhovnik Simeon in sveta prerokinja Ana današnji praznik obhajala. Udi se od nju Jezusa in Marijo hvaliti in častiti; uči se vse Marijine godove in praznike z vso mogočo pobožnostjo obhajati in praznovati. V tem so nam pervič Božji Svetniki z lepim zgledom pokazali, kaj nam je storiti; in drugič, cerkveni učeniki in sveti očaki pravijo, da jc to gotovo znamenje, da so bo človek zveličal, ako Marijo posebno serčno ljubi in jo spodobno časti. To priča tudi sveto pismo, kjer Božja Modrost, to jc, Kristus v svojem lastnem, in v Marijinem imenu tako govori: „Blagor človeku, kteri me posluša, in čuje pri mojih vratih vsak dan. Kdor mene najde, najde življenje, in prejme zveličanje od Gospoda. Kdor pa se zoper mene pregreši, rani svojo dušo. Vsi, kteri mene sovražijo, smert ljubijo", ') to je, svoje večno Ejgubljenjc. Drugjč govori Božja modrost zopet tako od arije: „Jaz sem mati lepe ljubezni, in strahd, in spoznanja, in svetega upanja. Pri meni je vsa milost življenja in resnice, pri meni je vse upanje življenja in čednosti. Zato pridite k meni vsi, kteri me želite, in nasitite se mojega sadd; zakaj moj duh je slajši kakor med, in mojepo- ') Prigov. 8, 34—36. — 353 — sestvo čez med in satovje.,, Da se te besede imajo razumevati tudi od Matere Božje, priča sveta katoliška cerkev, ker te besede zmirom Mariji prilastujc. 2. Premišljuj, kako lahko Človek po Marijini prošnji zadobf milost Božjo. To se bere v razodenjih svete Brigite, ki so od katoliške cerkve kot veijetne spoznane, na več mestih očitno. Med drugimi pravi sveti Janez Kerstnik enkrat sveti Brigiti: Naj bo človek v kteri koli potrebi, če Marijo iz serca na pomoč kliče, uslišan bo. Ravno tako je slišala sveta Brigita v zamaknjenji Kristusa Mariji tako-lc govoriti: Vse tvoje prošnje bodo uslišane, in po tebi bodo milost dosegh vsi, kteri imajo resnično voljo se poboljšati. Kakor izhaja namreč gorkota iz solnca, tako po tebi usmiljenje ljudem. Ti si bogat zvirek, iz kterega milost teče ubogim. In zopet potem je govoril Kristus: Vsak, kteri kliče tvoje imd, in na te zaupa s terdnim sklepom, da se hoče poboljšati, dobil bo kes in žalost čez svoje grehe, zadostenje in moč, da bo mogel dobro delati, in potem bo dosegel nebeško kraljestvo! 3. Premišljuj, koliko verjetnih zgodeb spričuje, da Človek more milost Božjo po Mariji zadobiti. Teh zgodeb je veliko, jaz pa hočem tukaj le to povedati, kar se bere v omenjenih razodenjih od vojščaka, kterega so hudiči po smerti pred Božjo sodbo strašni tožili, ker so se nadjali, da ga bodo v pekel sabo zavlekh. Ali tu so je za-nj Mati Božja potegnila, zato, ker jo je bil na pomoč poklical na svojo smertno uro. V razodenji so te-le besede: „Mati milosti je govorila k okoli stoječim angeljem: Duša se je konec svojega življenja k meni obernila, in mi tako-le govorila: O Mati milosti in pribežališče grešnikov! jaz nisem vreden, prositi tvojega Sina, ker so moji grehi veliki, in sem velikokrat grešil in ga jezil, zato ker sem bolj ljubil nesramni greh in svet, kakor Boga, svojega Stvarnika. Zato prosim Tebe, usmili se ti mene, saj vem, da nobenemu ne odrečeš milosti, kteri te je prosi. Zato so obernem k tebi, Kriitusovo iivljcnjo in smert, 23 — 354 — in ti obljubim, ako ostanem 2iv, da se poboljšam, k tvojemu Sinu nazaj povernem in da ne bom nič druzega več ljubil kakor le njega. Pred vsem drugim pa mi je žal, da nisem nič dobrega storil k časti tvojega Sina, svojega Od-rešenika. Zato prosim tebe, o pribežališče grešnikov! usmili se ti mene, ker nimam nobenega druzega, da bi pri njem pomoči iskal. — S temi besedami in s takimi mislimi, govorila je na dalje Marija, prišla je ta duša k meni; ali ni bilo prav, da sem jo uslišala? Ali ni vreden, da se usliši, kdor iz celega serca resnično želi se poboljšati, in tedaj pomoči išče? In, ali ne bom uslišala tistih, kteri mene na pomoč kličejo, ker sem mati usmiljenja?" Na to je Božji sodnik svoji materi rekel: „Ti si prav pametno sodila, in po pravici to dušo rešila." Iz te zgodbe, ki je v omenjenem razodenji obširno popisana, vidiš, kristijan! kako dobro je, da Marijo v življenji in na smertno uro na pomoč kličeš. Ona s svojo prošnjo Eii Gospodu vso premore. Z voli si tedaj Marijo za svojo esednico, in kliči jo pogostoma na pomoč, posebno pa ob njenih praznikih in godovih. Molitev k Mariji, Matori Božji. Hvaljena bodita Jezus in Marija od angeljev in od ljudi na vekomaj! Amen. O presveta Devica! jaz te ljubim in častim, in za Bogom si ti tista, na ktero zaupam. Dobro vem, da si tako dobra in milostljiva, da nobenemu grešniku, kteri k tebi zdihuje, ne odrečes svoje milosti. O Marija, ti izvir milosti, ki se nikoli ne posuši, daj, da dobim tudi le eno samo kapljico tvoje milosti; spomni se Jezusovih besed, s kterimi ti je obljubil, da bo vsakemu, kteri v tvoje ime kliče, in na te zaupa, in pa se hoče resnično poboljšati, kes in žalost dal čez grehe, moč se poboljšati in potem še večno življenje. Glej! jaz kličem iz serca — 355 — tvoje presladko imd, in stavim na-te svoje upanje; tudi sem terdno sklenil, svoje pregrešno življenje poboljšati. Prosi tedaj svojega ljubega Sina za-me, da mi obudi resničen kes čez moje grehe; da mi podeli milost, da za-nje popolnoma zadostim; da mi pomaga pobožno živeti, in po tem revnem življenji izveličati se. Amen. Četerti odstavek. Svečnica. Naj Be bere na Svečnico. „Moje. oči »o videle tvoje zveličanje, luč v razsvetljenje nevernikov." (Luk. 2, 30.) 1. Premišljuj, kako velik praznik je svečnica. Od tega praznika govori sveti Ambrož tako-le: Ce verni kristijani prav dobro pomislijo, kako velik praznik je danes, bodo ga ravno tako pobožno obhajali, kakor so obhajali Božični praznik. Današnji praznik velja namreč Tistemu, kteremu na čast Be je praznoval Božič. Zato je pa ta praznik ravno tako svet, kakor uni; zakaj Tisti, ki ie bil na Božič rojen, je bil danes darovan. Kterega bo takrat angelji častili, hvalili so danes ljudje. Kterega so tistikrat angelji pastirjem oznanovali, tega sta danes Simeon in Ana, od svetega Duha razsvetljena, oznano-vala. Danes je tedaj dvojni praznik, praznik Kristusov in Marijin, Kristusovo darovanje in Marijino očiščevanje. O kolike skrivnosti so vtem zapopadene! O koliki čudeži so se danes godili! Najsvetejša med vsemi ženami se primerja drugim navadnim ženam; ona, ki je bila bolj čista, kakor solnce, se očiščuje; ona, ki je bila bolj bogata ko Salomon, ni imela, da bi si jagnjeta kupila. Ona gre v tempelj, ki je iz kamenja sezidan in daruje Bogu živi tempelj Božji. Ona daruje Najvišemu Bogu Najvišega Boga. Ona postavlja pred Boga tistega, ki se ni bil nikoli od Boga ločil. Ona reši njega, ki je bil sam Odrešenik. 23« — 356 — Ona odkupi za mali denar Njega, ki je bil ved vreden, kakor ves svet S peterimi sekli odkupi Njega, ki bo veB svet s peterimi ranami odkupil. Njega daruje na oltaiji, ki se bo enkrat na križu daroval. Ona daja Gospodu nazaj Njega, kterega ji je Gospod dal in obderžf vendar, kterega je Bogu nazaj dala. Takd so reke zopet na mesto prišle, od koder bo pritekle. ') 2. Premišljuj, da je danes praznik velike ponižnosti Jezusove in Marijine. O kako sta se danes ponižala dva najsvetejša, Jezus in Marija, Sin in Mati! Dve najsvetlejši nebeški luči, solnce in luna, ste otemnjeni, ste merknili. Lepa luna, prečista Devica, se danes nič ne loči od navadne žene; kakor da bi bila v grehih spočela in rodila, kakor da bi bila s porodom devištvo zgubila, in tedaj enako drugim grešnicam potrebovala očiščevanja. Da to umčš, spomni se na Božjo postavo, da vsaka žena, ki je fanteka rodila, ima biti osem dni nečista; tako da je vse, ki so imeli kaj ž njo opraviti, in vse, čegar se je dotaknila, oskrunila. Po pcrvili osem dneh jej je bilo pnpuščeno, bližati se drugim ljudem; vendar ni smela priti v tempelj do št' "1 grehu spočela in rodila, pred ( tempeljnu, in Bogu za svoje grehe daritev prinesti, namreč dve gerlici, ali dva mlada golobčeka, enega za svoje grehe, druzega v žgaven dar ali v zahvalo, da je srečno porodila. Tej postavi ni bila Marija podvržena, ker je bila spočela in rodila brez greha; zato pa, da nam je dala zgled ponižnosti, je rada dopustibi, da so jo vsi mislili greš-nico, kakor so bile druge, in da jo je duhovnik očiščeval. Učimo se od Marije, voljno podvreči se vsem cerkvenim zapovedim, in vsega se ogibati, kar bi utegnilo druge po-hujšati. 3. Premišljuj, za koga in zakaj je danes Marija Kristusa za pet seklov od nebeškega Očeti odkupila: namreč za nas, za našo tolažbo in zveličanje; zato da je Potem je morala iti, skazat ') 1'ridg. i, 7. \ — 357 — Kristus tudi po tem slovesnem darovanji naš, in da naš ostane. Marija, prečista Devica, je sicer svoje Božje Dete danes nebeškemu Očetu darovala, pa tudi za pet seklov zopet odkupila; in tega denara ni sama imela, ker je bila uboga, ampak trije kralji so jej ga bili dali; trije kralji pa so bili trije pervenci iz vernih ljudstev, in so nekako ves človeški rod pomenih. Po denaru, ki so ga bili Mariji Materi Božji dali, je Kristus prav za prav naš postal; mi smo si s tistim denarom kupili. Zato vzame Marija današnji n svoje Dete v svoje naročje, in je pripravljena dati ga vsem ljudem, ker je njihov. Zato ima katoliška cerkev danes procesijo, in hoče, da vsi verni z gorečimi svečami, podobo žive vere, svojemu Zveličarju naproti grejo, in ga iz Marijinih rok pobožno prejmejo. Med procesijo se poje: „Ozaljšaj svojo stanico, Sionska hči! in sprejmi Kristusa svojega kralja;" kakor da bi hotela reči: O Sionska hči, t. j. o pobožna duša! glej, danes ti prinese presveta Devica tvojega Odrešenika: svetemu Simeonu ga je že dala, in ga hoče sedaj tudi tebi dati, da bo tvoj, in da ti v vseh potrebah pomaga. Zato tedaj pripravi in ozaljšaj svoje serce z vsemi čednostmi, da sprejmeš Kristusa. Pojdi mu naproti z gorečo svečo in s sercem, v kterem gori Božja ljubezen, namreč s serčno po-božnostjo, s pravo vero, z gorečo ljubeznijo in gorečostjo, takd, kakor so mu naproti šle petere modre device; in povabi ga, naj k tebi pride, in tvoje serce s svojo milostjo napolni. Reci mu: Glej, o moj Jezus! tukaj sem ti naproti prišel s peterimi modrimi devicami z gorečo lampico v roki, in želim te sprejeti v stanico svojega serca. Pripravil sem ti ga kot lepo ozaljšano posteljico, da moreš v njej mirno počivati; pridi tedaj, in stanuj vedno pri meni! Amen. 4. Premišljuj, kako se ta današnji praznik v nebesih z največo slavo obhaja. Sveta Brigita je videla enkrat, da je Mati Božja vsakemu Svetniku Dete Jezusa v naročje podala. Njeno razo-denje govori od tega tako-le: Na praznik Marijinega očiščevanja, ko je bila ta nevesta Kristusova (sv. Brigita) v Rimu - 358 - v cerkvi, kteri pravijo „Maria Maggiore," bila je v duhu zamaknjena, in je videla v nebesih, kakor da bi bilo vse za velik praznik pripravljeno. Videla je tudi čuda lep tempelj , v kterem je stal Častitljivi in pravični Simeon, ki Je željno in veselo čakal, da bi Dete Jezusa v svoje roke sprejel. Potem je videla prečisto Devico, ki je imela svojega Sina v naročji in je šla v tempelj ga darovat Pred njo so Sli angelji, kterih ni mogel nobeden prešteti, in trume Božjih svetnikov in svetnic, posebno svetih devic, ki so Mater Božjo z neizrečenim veseljem in z veliko pobožnostjo spremljevali. Pred njo je eden nosil dolg in širok kervav meč, ki je pomenil velike bolečine, ktere je Marija prestala pri smerti svojega ljubega Sina, kar jej je bil na današnji dan stari Simeon v tempeljnu prerokoval, itd. Tukaj je prikazen zginila, in sveta Brigita ni videla nič več tiste nebeške slovesnosti. Ravno tako se bere od plemenite, mertudne device na Francoskem, da je bila na Svečnico v nebo zamaknjena, in je tam videla lepo procesijo patrijarliov, prerokov, apo-steljnov, mučenikov, spoznovavcev in devic. Po dva in dva so hodili z gorečimi voščenimi svečami v rokah, in so peli tiste svete pesmi, ki se pri tej procesiji v katoliški cerkvi navadno pojd. Angelj, kteri jo je bil tjekaj spremil, je podal tudi njej belo voščenico, da Be je devici pridružila v tej procesiji, ki je bila njej po zaslugah enaka. Ko je procesija v cerkev prišla, opravljal je Kristus sam Božjo službo; sveti Štefan je pel ep i ste!j, in sveti Janez je pel evangelij. Potem so šli vsi h Kristusu, in vsi so mu svoje sveče darovali. Ta devica, ki je vedela, da mora nazaj na ta svet, ni hotela proč dati svoje sveče. Angelj pa jej je hotel svečo iz roke vzeti; sveča se je zlomila, in tako je ona z zdolnjim koncem te sveče nazaj na zemljo prišla, s ktero je več bolezen ozdravila. — Vidiš, pobožna duša! kako se v nebesih vsako leto ta dan praznično obhaja! Da se pa vdeležiš zaslug in dobrih del, ki se danes po vsem svetu opravljajo, moli to: — 359 — Molitev. O najviši Bog! bodi ti čast in hvala, da sem po Tvoji milosti ta velik praznik doživel. Oh! daj mi ga tudi pobožno praznovati. Jaz te hvalim in častim v vseh skrivnostih in dejanjih, ki sta jih Jezus in Marija danes v naše zveličanje storila. Zakaj danes se čistost očišča in svoboda prodaja. Marija se prišteva greŠnicam in Kristus postaja služabnik! Marija je nedolžno jagnje na oltarji darovala, in s tem potolažila razserdenega nebeškega Očeta. Marija daje Simeonu Božje Dete v naročje, in je pripravljena, vsem ljudem ga dati, in položiti v njihova serca. Zato je današnji dan poln skrivnosti in usmiljenja; ker je danes nebcsom velika čast, svetu pa velika milost doŠla. O preljubeznjiva Mati in Devica ! Jaz te spominjam tiste serčne radosti, ktero si občutila, kedar si nebeškemu Očetu njegovega in svojega edinorojenega Sina darovala; in po vsem veselji, ki se je v nebesih zastran tega čutil, te prosim, da še sedaj za mojo ubogo dušo svojega ljubega Sina nebeškemu Očetu s tako pobožnostjo in ljubeznijo daruješ, kakor si ga današnji dan za ves svet darovala. Spominjam te, o sveta Devica tistega neizrečenega veselja, ki si ga občutila, ko si svojega edinorojenega Sina zopet od nebeškega! Očeta s petimi sekli za nas grešnike nekako odkupila. O, kaj si pač čutila v svojem sercu, ko si čisto spoznala, kako prečudna kupčija je to, in. da je tvoj Sin tako postal, da tako rečem, lastnina vseh ljudi. Po tem skrivnostnem odkupu te prosim, po-lrfži meni, hudobnemu grešniku, svoje Božje Dete v — 360 — naročje, kakor si ga bila svetemu Simeonu v naročje položila; zato da ga poljubim, častim in ob-jamem, ter nebeškemu Očetu darujem v prijetno daritev. Amen. Kdeuindvadcscto poglavje. Jezus pobegne v Egipt in terpi revo. Pervi odstavek. Kako sta Marija in Jožef v Egipt pobegnila. Beri to premišljevanje ▼ nadlogah, pa tudi na dan nedolžnih otročičev. „ Vstani, vzemi Dete in njegovo mater, in beii v Egipt." (Mat. 2, 13.) 1. Premišljuj žalostno novico, ktero je angelj svetemu Jožefu prinesel. Razlagavci svetega pisma niBO ene misli, kje ie bil Jožef z Marijo in Jezusom, ko se mu je bil angelj prikazal. Eni pravijo, da se je bilo to v Jeruzalemu zgodilo koj pervo noč po Svečnici, drugi pa pravijo, da se je to zgodilo v Nazaretu, kakor se da posneti iz svetega Lukeža, kteri pravi: „In ko so vse dopolnili po zapovedi Gospodovi, vemili so Be v Galilejo v svoje mesto Nazaret".') Te besede kažejo, da so iz Jeruzalema v Nazaret prišli. Ko so bili tam nekaj dni, ,, glej! angelj Gospodov se je Jožefu v spanji prikazal, rekoč: Vstani, vzemi Dete in njegovo mater in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porečem. Zakaj Herodež bo Deteta iskal, da bi ga umoril".l) Kako se je Žač ubogi Jožef prestrašil, ko je to žalostno novico slišal! rotovo, ves se je zavzel, in serce se mu je treslo samega strahti. Ker je namreč angelj po noči se mu prikazal m ukazal, pri ti priči vstati, zato je mislil, da je menda Herodež že tu, da bi Dete koj umoril. Zato je tedaj koj vstal, «) Luk. 2, 39. «) Mat. 2, 13. — 361 — ves preplašen k Mariji šel in jej rekel: „0 Mati Božja! ravno se mi je Gospodov angelj prikazal in mi rekel, naj hitro vstanem in s tabo in z Detetom v Egipt pobegnem, ker bo Herodež iakal ga umoriti. O pobožna duša! pomisli, kako se je Marija teh besed ustrašila. Ona je namreč svojega sinčeka ljubila ne samo z natorno ljubeznijo, ker je bila njegova mati, temveč tudi s čeznatorno ljubeznijo ga je ljubila kot svojega pravega Boga, in sicer bolj, kakor morejo vse matere ljubiti svoje otroke; zato je bil njen strah tudi veči, kakor bi bil strah vseh mater Bkupaj, ako bi se jim po noči na enkrat reklo, da se bližajo sovražniki, pomorit njih otroke. Marija je pokleknila, strahti se tresla, svoje roke sklenila, svoje oči proti nebu obernila, in 8 solzami v oččh govorila: O Gospod Bog! ne zapusti nas; nebeški Oče! pomagaj nam v tej veliki sili. Potem je urno vstala, svoje Dete zbudila, ga v svoje naročje vzela, ž njim vred se jokala, ter govorila: O pre- Subo Dete! pač imava za kaj se jokati. Do sedaj smo imeli ovolj križev: ali sedaj začenja veliko teži križ. Začenja se že spolnovati Simeonova prerokba. — Sveti Jožef pa jo jo tolažil rekoč: Ne jokaj se tolikanj, ljubeznjiva Mati Božja! Gospod nam bo že pomagal, in njegovi sveti angelji nas bodo varovali, da ne pademo Herodežu v pesti. Ako ne bi bilo več mogoče rešiti se, ne bi bil prišel angelj Gospodov; in to Božje varstvo nam daje upanje, da tudi v tuji deželi ne bomo popolnoma zapuščeni. Tedaj sta se na naglem pripravljala, sveti Jožef je napravil OBla, da bi Marija z Jezusom na njem sedela, in da bi kaj živeža mogla b seboj vzeti. Z neizrečeno žalostnim sercem sta v temni noči od svoje hišice slovd vzela, in na tihem odrinila. Sveti evangelist pravi: „0n (Jožef) je vstal, vzel Dete in njegovo mater po noči in je pobegnil v Egipt." ') O pač žalostna noč! o prežalostni beg! 2. Premišljuj, kako najsvetejše osebe na Božje povelje v prognanstvo bežijo. ') Mat. 14, — 362 — Oh, pobožni kristijan! pomisli ta beg, kakoSen je bil; velika reva, gotovo veča, kakor si jo mislimo, je terla uboge begune. Morali so zapustiti domačijo, prijatelje in znanec, in treba jim je bilo iti v deželo, ki je bila Judom vselej sovražna. Pot jim je bila neznana in slaba. Niso imeli ne denura za pot, ne potrebnega živeža. Devica Marija ni bila odveč močna, bila je Se le petnajst let stara. Dete je bilo Se šibkejše, blizo sedem tednov staro. Potem so bili v vednem strahu in v skerbi, da ne bi jih kdo videl; zato niso smeli v navadnih prenočiščih ostajati, temuč treba je bilo večidel po noči potovati, in na polji pod drevjem spati. O ti moj Bog! komu bi se ti revni beguni ne smilili? pač mora imeti terdo serce on, kteremu se te najsvetejše osebe v toliki revi ne smilijo. O pobožni kristijan! ako ljubiš Jezusa, Marijo in Jožefa, hodi ž njimi in glej, kaj morajo na tej težavni poti prestati! Pervo noč so šli, kakor veliko učenih mož misli, jz Nazareta dve uri čez gore in Čez veliko dolino Ezdrelon. Sveta Devica je s svetim Jožefom vred lezdihovala in Žalovala in tudi Božje Dete se je jokalo. Se vd, da se jim je zdelo dokaj težavno, zapustiti svojo domačijo in kakor beguni po noči v tujo deželo iti. 3. Premišljuj vedni strah, ki so ga imeli po poti. Navadna pot iz Nazareta v Egipt je šla skoz Jeruzalem, Betlehem, Hebron in Gazo, kjer je konec Judovske dežele in se začenja arabska puščava. Ker so več kot osem dni po Ilerodeževih deželah potovali, koliko strahti in skerbi sta Marija in Jožef ves ta čas imela, da jih ne bi nobeden spoznal in izdal! Zato so večidel po noči hodili, posebno ker je angelj rekel, naj se po noči vzdignejo; le kedar je bila naj veča sila, so v kako vas si upali iti. Tudi v Jeruzalemu niso se dali videti, in so menda po noči ondi le inemo šli, in so do Betlehema prišli. Ali tudi v Betlehem niso šli, ampak so mesto pustili na desni, in četert ure od mesta so se skrili v neki jami, čez ___■ . rt i ii • i .. i it, ■ v — 363 — obiskujejo tudi to mesto, akoravno je kapela že zdavnopo-derta. Od tod so potovali do Hebron a, ki je sedem ur od Betlehema, in celo to pot ste sami dve vasi, ena napol poti in ena pol ure od Hebrona; v tej zadnji vasi so prenočili, zatd se še dandanašnji imenuje ,,vas Matere Božje" ali Šmarna vas. Veijetno je, da so Hebron, ki je bilo tisti-krat veliko mesto, na strani pustili in da so šli naravnost proti Gazi, ki je dober dan hodil od Hebrona. Gaza je tisto mesto, kjer je bil Samson mestna vrata vzdignil iu na svojih plečih nesel verli bližnje gore. Vsi ti kraji so bih še pod Herodeževo oblastjo, zato Bta tudi Marija in Jožef celo pot bila v skerbi in v strahu, posebno ker je bilo že po vseh teh krajih znano, da je že rojen Judovski kralj, kterega so Modri iz Jutrovega molili, in od kterega sta Simeon in Ana toliko prerokovala in ga razglasila. Lakoto in žejo so večkrat terpeli, ker si nista upala, ljudem se eokazati. Zato sta malokdaj dobila živeža in pijače za Božje tete, ktero je tedaj moralo s svojimi ubogimi starši terpeti mnogo pomanjkanja in neugodnosti, in vsi trije so bih prisiljeni za ljubo vzeti to, kar so po poti dobili. Zato je vprašal prerok Jeremija, ki je v duhu ta beg gledal, poln začudenja: „zakaj si kakor tujec v deželi, in kakor popotnik, ki pride prenočevat?'1 ') 4. Premišljuj težavno pot skozi arabsko puščavo. Ko so stopili čez mejo Judovske dežele, niso bili več v nevarnosti zavoljo Ilerodeža; imeli so pa tako težavno pot še do Egipta, da seje tukaj še le prav začela velika reva. Kmalo za Gazo se začne namreč strašna puščava, ki je daljša in širja, kakor vse nemške dežele skupaj, in proti solnčnemu izhodu tako dolga, da je ni še nobeden cele prehodil, ker se ne najde vode in se tudi nobeden ne more dovolj z vodo pi-evideti za tako dolgo pot. Dalje greš, bolj je divje in manj živeža dobiš; zakaj tii ni mesta, ni vasi, ni hiše, ni bajte, ni polj ti, ni travnikov, ni gozda, še skoraj germovja ni: z eno besedo, vse je divjo in prazno. Na ne-kterih krajih stojd nerodovitni griči in gole gore,. pa glo- ') Jerem. 14, 8. — 364 — boke doline, v ktere zavoljo previsokih gor solnce nikoli ne prisije; zatd se ne dobi v njih nič druzega, kakor le tfi pa tam kaka smerdeča voda, ki ostaja od dežja, kteri morebiti v dveh letih enkrat pade. Te smerdeče vode se morajo pppotniki, ljudje in živina posluževati, ker boljše ne dobč. V nekterih takih dolinah je precej merzlo; po ravnini pa je pozimi tako gorko, skoraj kakor pri nas poleti. Ker je poleti in pozimi tako gorko, in skoraj nikoli ne dežuje, zatd ne more tudi nič rasti; skoraj nič živega ni v teh pu-Sčavah! Tla v teh puščavah ne obstoj6 skoraj iz druzega kakor iz tenkega, od soinca apečenega, prav lahkega peska, v kterem se ne pozna nobena pot, nobena steza, zatd ker vse sledi ljudf in živine veter koj žamete. Čudno je videti, kako veter kakšenkrat toliko peska na en kup nanese, da se zdi velika gora; drugi dan pa spiha nanesenipesek zopet tako čisto, da se ta peščena gora več ne vidi. Na takem pesku morajo popotniki po noči spati, ker ni nikjer v teh puščavah najti prenočišča; zatd veliko njih, popotvaje tod, nosijo s seboj svoje šotore in vse česar jim je za tako pot treba. Zatd pa se ne more veliko ur na dan potovati; torej morajo tudi taki popotniki, ki jezdč popotvajo, od Gaze do Kaire, ktero je najimenitniše mesto v Egiptu, navadno šestnajst dni hoditi. Skoz to puščavo so tedaj morale najsvetejše osebe, Jezus, Marija in Jožef. Ko so Gazo zapustili, prišli so v nerodovitno goljavo, čez ktero jim je bilo osem dobrih ur hoditi. Konec te goljave so prišli proti noči do vasice, ktero bi mi Ži-tišče*) lahko imenovali, kjer je še dandanašnji globok vodnjak, iz kterega so si vode zajeli; tu so celo noč počivali. To je bila poslednja dobra voda, ki so jo dobili; zakaj ondi je začetek suhe puščave, ki se do Egipta raz-tegnje. Pomisli, kaj je pač Jožef Mariji govoril, ko so drugo jutro iz Žitišča ven na peščeno pot prišli, kjer niso nič druzega več videli, kakor pesek in nebo. Sedaj se začenja še le reva, tukaj bo treba velike poterpežljivosti. (Je *) V nemškem jc Lebbeim; menda je Khinokolura. — 365 — nam Bog ne pomore, moramo v tej puščavi poginiti; ker ne vemo, na ktero stran se oberniti, ne vidimo ne Človeka ne živali. Marija pa ga je tolažila: Ljubi moj Jožei! Bogu 8e priporočimo, ker sem gotova, da nas bodo njegovi sveti angelji po pravi poti peljali.*) Kdo more popisati, koliko so Jezus, Marija in Jožef v tej puščavi terpeli? Voda, ki so jo bili sabo vzeli, jim je le perve dni služila; potlej niso imeli druzega, kakor vode iz mlak. Tudi kruh, ki so ga bili vzeli sabo, je zavoljo vročine kmalo postal terd, tudi ga niso dovolj imeli. Celi dan niso dobili nič gorkega, in zvečer so imeli le malo terdega kruha. Po vsi puščavi niso bili nikoh pod streho, ležali bo po noči na pesku pod milim nebom. Na ravnem so terpeli hudo vročino, v globokih ozkih dolinah med gorovjem pa velik mraz. Po noči je tudi Božje Dete, kakor njegovi starši, na goli zemlji, ali bolje rekoč, na 3 jokalo, in so ve da Devica *m i« t i •»i ^ • prenočevanje pod milim nebom, ter vedno popotovanje, vse to jih je dokaj vpehalo. Tako je bilo njih popotovanje silno dolgo. Menda bo trije tedni pretekli, predno so strašno puščavo prehodili, ker so na dan le malo poti storiti mogli, in pa so počasi hodili, da bi Dete tolikanj ne terj ' 1 ' ' i zemljo so se usedli in prav varčno revni živež med babo *) Sveta družina jo tedaj na svojem begu šla iz Bctleliema do IIe- , brona, ki jo štiri uro od Betlehcma proti jugu; in od tod do Bcrsabee, Rafije in Rinokolurc, ki jc že pod Egipt spadalo. Ali pa so morebiti krajSo pot šli ii Betlehcma proti jugozapadu do Bctgabarc, in do Oaze. (Dolgo so v Gazi v veliki časti imeli mesto, kjer jo Dcto Jezus z Marijo in z Jožefom počivalo.) Sedem dni jc treba od tod po puščavi Sur do Pelu-sija hoditi. Ustno sporočilo pa imenuje Matareo, kjer je Božji Odrc-šcuik pribežališče dobil. Svoje imd ima neki odtod, ker je tukaj edini zvirek sladke vode v celem Egiptu, ker imd tega mesta pomeni aladko vodo. Tukaj so že takrat, ko je bilo mesto Jeruzalem vpervič razdjano, nekteri beguni iz Bctlehcma prebivati začeli; tukaj jo tudi Jezus dve leti svoje otročje starosti preživel. Ycrjctno je namreč, da sc jo sveti Jožef tistim pridružil, ki so bili po rodu iz Judovskega. Terdi kruh, gnjila voda in mesto za prenočevanje dobili, — 366 — delili. Sveti Jožef je večkrat Šibko devico milo pogledal in zdihoval, ker je čutil, koliko terpi. Marija je tudi večkrat žalostno pogledala svetega Jožefa in pomilovala ga, ker je dobro vedela, da terpf. Ko je pa v toliki revščini svojo ubogo Dete pogledala, ni mogla solz zderžati. Zato je večkrat s solzami govorila: Oh, kako se mi smiliš, da moraš tolikanj terpeti, ubogo Dete! kako zgodaj okušaš stiske in reve! kako nehvaležen je svet, da te takd preganja; kaj bo še le, kedar odrasteš, ker v pervih svojih devetih tednih le revo in uboštvo prenašaš? — O pobožna duša! pomiluj te tri uboge najsvetejše osebe, ki so na begu v Egipt, in moli s pobožnim sercem te-le Molitvice v čast in spomin Jezusovega bega v Egipt. Hvaljen bodi Jezus z Marijo in s svetim Jožefom zavoljo žalostnega bega v Egipt. Amen. 1. O Marija! ti žalostna, sedaj pa preblažena Mati in Devica! jaz te spominjam velike žalosti, ktero je tvoje materno serce čutilo, ko si z Jezusom v Egipt bežala. Po tej serčni žalosti prosi svojega Sina, da mi dodeli svojo Božjo milost, da se bom ogibal vseh grehov in peklenskemu Herodežu ali satanu ušel. Amen. 2. O sveti Jožef! jaz te spominjam velike žalosti, ktero je čutilo tvoje serce, ko si z Jezusom in z Marijo v Egipt bežal, in si v tem pregnanstvu videl, da se namesti Boga v mali kili hudiči častijo. -Prosim te po tej tvoji serčni žalosti, da mi od Boga sprosiŠ Božjo pomoč in luč njegove milosti, da bom vse posvetne dobrote, ki jih veliko ljudi bolj ko Boga ljubijo, zaničeval, in samo pravega živega Boga molil in častil in vselej po njegovi sveti volji živel. Amen. — 367 — 3. O najdobrotljiviŠi Jezus! jaz te prosim zavoljo tvojega žalostnega in težavnega bega v Egipt: tolaži vse žalostne, pregnane, ali v ječi, vjetji, v pregnanstvu in v revi živečo kristijane; dodeli jim, da uidejo sužnosti peklenskega Herodeža in trinoga, da z Marijo in svetim Jožefom pri tebi pomoč in tolažbo najdejo, ter na zadnje svobodo otrok Božjih in nebeško domovino dosežejo. Amen. Drogi odstavek. Bog dela čudeže v pomoč in tolažbo begunov in v večen spomin Kristusovega bega. Bere naj se v stiskah in nadlogah. „Oospod poj de v Egipt in tresli se lodo egiptovski maliki pred njegovim obličjem." (Iza. 19, 1.) 1. Premišljuj, kako je vsegamogočni Bog velika znamenja in čudeže delal, kakor je bil zdavno obljubil, ki jih sveti evangelisti pa niso popisali. Mati Božja je sv. Brigiti na kratkem tako-le govorila: „Ne manjka čudežev v pervi mladosti mojega Sina, ker so stvari svojemu stvarniku služile, in tudi angelji so se prikazovali, da so mu stregli. Obmolknili so tudi mahki, in več malikov je Etdlo na zemljo, ko je on v Egipt prišel." Iz teh besed hko posnamemo, da se je več čudežev zgodilo po poti, in tudi ko so v Egiptovsko deželo prišli. 2. Premišljuj, kako je Bog svoje ljube v sili nektero krati čudovitno ohranil. Med drugimi rečmi, ki se pripovedujejo od bega v Egipt, je dokaj prijetno slišati to-le ustno sporočilo, ki ga nahajamo v starih spisih: Marija, vsa upehana in trudna, lačna in žejna od težavne poti, sede počivat pod palmovo drevo. Ko vidi lep sad tega drevesa, želela je si ga utergati, da bi si suha usta zmočila. Treba je pa vedeti, da je palma dokaj visoka. Sad tega drevesa ne raste posamezno na vejah, ampak v šopih; tak šop je debel po tri — 368 — ali štiri pesti, in je prav lepd videti, ko to sadje na drevji visi. Sladek pa je ta sad (pravimo mu palček ali d a tel j) bolj kakor cuker in med, in zori večkrat na leto. Ko je tedaj željno gori gledala na sad, ki ga ni mogla doseči, glej! verh drevesa se pripogne sam od sebe do nje doli, in ostane pripognjen tako dolgo, da sta oba, namreč Marija in Jožef, dovolj sadja si natergala in ž njim se okrepčala. 3. Premišljuj, kakd je Bog jih varoval nevarnosti in tolovajev. Dokaj je omenjenja vredno, kar Be je godilo z enim tolovajem. Ko je namreč od daleč zagledal Marijo in Jožefa, hitel je s svojimi tovarši proti njima z namenom, jima vse vzeti, kar imata. Pomisli, človek! kako je bilo pri sercu Jožefu in Mariji, ko sta videla, da se truma razbojnikov bliža. Ko so se bili že približali, in so jima hoteli vse pobrati, tu je eden izmed njih videl Jezusovo obličje tako čudovitno svetlo, da se je ves prestrašil, in da je bil iz volka v krotko jagnje premenjen. Zatd je pervič svoje tovarše pregovoril, da naj tem ubogim ljudem nič žalega ne storč; potem je sveto družino pod svojo streho vzel, dal ' iti, in jim je na vso moč postregel. Sveti o dobro postre^ , ^ ij je bilo le mo- goče. Potem ko je Jezuščeka v vodi skopala, povoje in plenice oprala, je tudi tolovajeva žena svoje gobovo dete v ravno tisti vodi oprala, in glej čudo! gobovi otrok je bil pri tej priči gob očiščen. Temu se je tolovaj čudil, in je še bolj spoznal, da mora to Dete biti sveto. Zato jc drugi dan Marijo in Jožefa dober kos poti spremil, in jim je dal še nekaj živeža za pot. Ta tolovaj je bil oče tistega Dizma, razbojnika, kteri je bil s Kristusom vred na križ pribit, kteremu je bila Marija sprosila milost spreobernjenja. Takd pišejo in pripovedujejo stari učeniki. 4. Premišljuj večne spominike tega bega v Egipt; Bog je hotel namreč, kakor priča staro sporočilo, čudež storiti, ki se mora še dan današnji videti. Pervič, pravijo, da po vsi poti, kjer je popotovala Marija s svojim Sinom, so zrastlo cvetlice in rože iz Buhega dobro djalo, priložnosti svo — 369 — peska,vter so zaznamovale pot od Zitišča do Hermopo-lja. »Se sedaj rastejo v tistih puščavah neke rože, ki jih Arabljani tergajo, in kristijanom ponujajo, da dobivajo zd-nje kruha. Vedeti pa je treba, da Marija in Jožef nista šla po navadni poti iz Gaze do Kaire, ampak malo bolj proti solnčnimu izhodu, iz Gaze do Zitišča in v Hermo- de, ktero je štiri milje nad Kairo. Tu se je bilo tedaj ovituo spolnilo, kar je prerokoval Izaija: „Veselila se bo puščava, in samota se bo radovala, in cvetela kakor lilija. Močno bo poganjala in vesela se bo radovala, in Boga hvalila. ') Pa še bolj naj naša pusta in suha serca Bogu cvetejo, dobre čute obujajo in v Božjo čast sad dobrih del nosijo. Amen. 5. Premišljuj čudeže, ktere je Bog v Egiptu storil. Pcrvo mesto, do kterega sta prišla Marija in Jožef v Egiptu, klicalo se jc Hermopolje, kjer je nebeški Oče hotel Egipčanom pokazati, kdo je tisti, ki je k njim prišel! Sila veliko drevo namreč je stalo pred mestnimi vrati, ki so ga neverniki Častili kot Bogu posvečeno drevo; to drevo se je celo streslo, ko je Marija z Jezusom ondi memo šla, priklonilo se je z verliom do tal, in hudobni duh, ki je bil v drevesu, bil je prisiljen zapustiti ga. Od tiste ure pravijo, da je drevo tako moč dobilo, da kdor je njegovega sadja ali listja, ali košček njegovega lubada v vodo djal, in to vodo bolnikom piti dal, na hip jc mnogo bolnih * ozdravil. V Ilermopolji je bil malikovavski tempelj, v kterem jo bilo tristopetinšestdeset mali kov postavljenih, vsak dan leta se je enemu izmed njih darovalo. K temu tempeljnu sta šla po Božji naredbi Marija in Jožef z Božjim Detetom. Ko sta do vrat prišla, so se vrata sama od sebe odperla; in ko sta va-nj stopila, padli so vsi maliki na tla iu se na drobne kose razbili. Ko je včliki duhovnik Afrodisi to slišal, prišel je hitro z vsemi svojimi duhovniki v tempelj, pokleknil jc pred Dete Jezusa in ga molil. Potem je govoril k vsemu ljudstvu: To dete mora bfti Bog čez naše ') Iza. 35, 1, 2. Kristusovo življenje in smert. 24 — 370 — bogove, če ne, oni ne bi bili pred njim padli. Ako tedaj ne storimo, kar vidimo, da so naši bogovi storili, pridemo vsi v nevarnost, kakor nekdaj Farao. — To 8e je zgodilo ne le v tem, ampak tadi po vseh malikavskih tempelj-nih po celem Egipta. Kakor nekdaj, ko so šli Izraelci iz Egipta, ni bilo nobene hiše, v kteri ne bi bil kdo mertev, kterega je bil angelj Božji umoril, ravno tako tudi sedaj, ko je Kristus v Egipt prišel, ni bilo nobene hiše ah tem-peljna, kjer ne bi bil kakov malik na tla padel in se razbil. Kako so bo bih Egipčani tega prestrašili, zamoreš spoznati iz Izaijevega prerokovanja, ki pravi: „Glej, Gospod bo sedel na lahek oblak, in pojde v Egipt; in tresli se bodo Egiptovski maliki pred njegovim obličjem, in Egiptu bo serce upadlo v njegovi sredi." ') On pravi, da se bodo ljudje v vsi deželi tako zavzeli zavoljo razbitih malikov, da bodo vsi preplašeni. In to se je zgodilo; vsi so bili v takem strahu, da niso vedeli, kaj bi si mislili ali govorili. Povsod se je popraševalo, od kod to pride? Menda so na zadnje spoznali, aa sc je to prigo-dilo, ko je malo hebrejsko dete stopilo v tempelj in v deželo, posebno ker se je bilo pred njim pripognilo tudi njih sveto drevo. Človek bi mislil, da so Egipčani zavoljo tega Božje Dete, Marijo in Jožeta vsi častili; ali večidel njih je bilo tako nemarnih, lenih ali pa oterpnjenih, da niso Gospoda spoznali, nekteri so ga začeli še preganjati z njegovimi starši vred, in so tudi druge šuntali, ker so pravili, da bo ti ljudje Čarovniki (ali coperniki), in da bo s svojim čaranjem (ali copranjem) njihovo bogove razbili. Ker sta tedaj Marija in Jožef videla hudobnost teh ljndl, sta nekaj dni potem mesto zopet zapustila, in sta si šla iskat druzega stanovališča. Mea potjo so zopet prišli do stare palme, ktera se je, kakor pravijo, s svojim verhom Jezusu do tal priklonila, in se je zopet vzdignila, potem ko si je Marija nekaj dateljnov nater-gala. Malikovavci pa, ki so ta čudež videli, so se tako razjezili, da so to drevo koj posekah. Ali čez noč je neki to ') i««. 19, iT — 371 — drevo zopet zrastlo; ostala pa so mu znamenja od sekir, ki se, kakor pravijo, poznajo še dan današnji. Ta velik čudež jih ni veudar nič ganil, še bolj so škri- Sali z zobmf, ker so menili, da se vse to s čaranjem god/, ato so neki prederzni ljudje zbrali se, in so šli za Marijo in svetim Jožefom, da bi Dete z materjo vred umorili. Ko 1'e Marija videla te hudobneže se bližati, vsa preplašena je i Bogu za pomoč upila. In glej! ondi je stalo ravno veliko fosto figovo drevo, in za tem drevesom se je skrila z eznsom. Hudobneži so je vse okoli iskali, pa vendar niso videli ne Marije ne Deteta. Tedaj so se prazni vernili. Tako je bila Marija iz nevarnosti. Pravijo, da to figovo drevo še stoji, in Kristijani in Turki ga imajo v časti. Noč in dan pred tem drevesom dve lampici gorite. Na tem drevesu rastejo velike prav dobre fige, kterim pravijo Fa-raonice ali Faraonove fige. Drevo je lepo in dokaj visoko. Ti pa, o kristijan! prosi Čudodelnega Jezusa ne za telesne, ampak za duhovne čudeže v svoje zveličanje, in tedaj m61i to le: Molitev. Hvaljen bodi Jezus Kristus, in počesčena bodi njegova čudodelna vsegamogočnost na vekomaj! Amen. O Jezus, čudodelni Zveličar! ponavljaj znamenja, in delaj nove čudeže; ') jaz te prosim po tvoji čudodehiosti in vsegamogočnosti, ponavljaj v meni svoje čudeže in znamenja. Glej! jaz sem nerodovitno drevo; stori, da bom rodoviten dobrih del in čednosti. Glej! jaz sem do sedaj s svojim slabim zgledom veliko ljudi pohujsal; spreoberni me, da se po mojem dobrem zgledu tvoje imd časti, da tako tudi druge pripravim in spodbodem k tvoji hvali in službi. Glej! jaz sem bil do sedaj enak tolovaju, to je, velik grešnik, in moji grehi so te ') Sir. 30, 6. 22* — 38 L — preganjali in umorili; oh! daj mi svojo milost, da se v resnici spreobemem, in tebe enkrat v tvojem kraljestvu častim in hvalim na vekomaj. Amen. Tretji odstavek. Čudoviti pričetek balzamovega vcrta. Bere naj bo v stiski in nadlogi. ,.Kakor cimet in lepodiŠeč balzam sem dajala prijeten duh od sebe." (Sir. 24, 20.) 1. Premišljuj, kako je po nekem ustmenem poročilu balzamov vert postal. Med Hermopoljem in Kairo, ravno na pol poti, na ravnem polji stoji vas, kteri je imd Mater a (Materea), v ktero sta šla Marija in Jožef, in ker sta bila žejna, sta prosila za en požirk vode. Neverni ljudje so bili tako neprijazni, da jima ni hotel nobeden dati vode, akoravno je Jožef v več hišah poprosil. To so ljudje delali nekaj iz hudobnosti, nekaj tudi zato, ker je voda v tisti deželi silno draga, kajti nimajo ne vodnjakov ne izvirkov, in vso vodo si morajo iz Nila navažati, in jo dolgo puščati, da se poleže, zakaj Nilova voda je gosta; ko stoji pol ure, se naredi na dnu tri ali štiri perste debelo blato. Tudi je treba vedeti, da v Egiptu ni rose, ni slane, ni dežja, ni snega, ker je vedno gorko po zimi in po leti. Kakšenkrat je taka huda vročina, da vse po polji zgori, in tudi ljudje in živali obolijo. Zato je vse sama puščava, samo na obeh straneh reke, kterej Nil pravijo, je dežela rodovitna, raju podobna. Nil namreč, ki teče skoz zamorsko, in potem srea Egipta, ima to posebno lastnost, da vsako leto avgusta meseca čez bregove stopi in vse polje in vse njive pokrije. Ta reka je veča kakor Rajn na Nemškem, veča kakor Donava na Avstrijanskem; ljudje napeljujejo Nilovo vodo na svoje njive in verte, in kjer ta voda dva ali tri dni stoji, popusti za sabo ped blata ali zemlje. Ta zemlja je tolsta in rodovitna , tako reka sama zemljo moči in gnoji. Kolikor - 373 - Nil več ali manj naraste, toliko boljša ali slabša je letina. Kamor pa ne more Nilova voda priti, tam ne more nič rasti. Ko tedaj sveti Jožef ni mogel vode v Materi dobiti, šel je z Marijo iz vasi; tam je Marija sedla, ker je bila trudna, pod neko drevo, Jožef pa je žalosten zraven nje stal. O, neusmiljeni nevemiki, ki še požirka vode niso privoščili tem dobrim ljudem! Oh, kako je pač hudobnost teh ljudi Devico Marijo v serce bolela! — Ker je bila tedaj v tej tuji deželi od vseh ljudi zapuščena, zatd Be je z objokanimi očmi obernila k nebeškemu Očetu, zdihovala je k Bogu in mu je tožila svojo Bilo, ter je prosila po Jezusu in zavoljo Jezusa, naj je ne zapusti. In glej! med tem, ko je Marija molila, odperl se je na njeni desni strani v suhi, peščeni zemlji- izvirek hladne bistre vode. O, kako sta se tega razveselila Marija in Jožef! gotovo sta koj pokleknila in Boga zahvalila za toliko dobroto. Pa sta pila to vodo, in si hudo žejo ugasila. Marija je v tej vodi tudi svoje Dete okopala in njegove plenice oprala, in na kamenu zraven izvirka sušila. Ta kamen kažejo še dan današnji, in ne samo Kristijani ampak tudi Turki ga spoštujejo. Bog je pa še drug čudež tukaj storil. Ko je namreč voda iz tega izvirka tisti kraj omočila, začelo je kmalo vse sc spreminjati; tla poprej vsa od solncasežgana in nerodovitna so sedaj ozelenela in so postala dokaj rodovitna; ne daleč od izvirka je postal prelep balzamov vert, kakor-šen se na vsem svetu nikjer ne najde. Ce se dene ena sama kapljica tega balzama na roko, čuti se človek okrepčanega na vsem svojem životu; če si z eno ^samo kapljico oči opere, zbistrijo se, da bolj čisto vidijo. Ce se kapljica balzama na rano vlije, rana se kmalo zaccli. Ce se merlič z balzamom namaže, mnogo let ne strohni. 2. Premišljuj še dalje ta balzamov vert, in čudno moč balzamovo. Balzamov vert je širok za en lučaj kamna, dolgost njegova je malo veča. Perst ali zemlja tega verta je popolnoma bela in mehka; vert je okoli in okoli dobro zagrajen. V njem raste tudi nekaj palm, limon, fig in — 38 L — še drugih žhvhtnih dreves, s kterimi je vert lepo ozaljšan. Ters ah germ, iz kterega teže balzam, je le en komolec visok, in je nekako našemu rihesu podoben. Deblo ima blizo tako, kakor triletne terte, listje je nekako detelji podobno. Ti tersi nimajo sadd ali jagod *), temveč balzam je njih Bok, ki se nahaja med lubadom in med lesom. Ce bo namreč vejica proti solncu močno pripogne, poči lubad, in prikaže se kapljica čistega balzama, kakor čisto olje, in daleč okoh puliti koj njegov prijeten duh. Čudna je posebna moč tega arazega balzama. Balzam ima tako moč, da krepčd ves život človeku; če kdo balzamov listič med perstimi malo pomancd, lepd diši, kakor sam balzam. Vsak balzamov germ ima svojega posebnega čuvaja ali vertnarja, kteri ga z lastno roko varuje, čisti, zaliva, in ima za-nj vso Bkerb. Vsi ti vertnarji so sami kristijani, ker druge vere ljudje ne umejo tega dela. Ako Turki drugim, ki niso kristijani, vert dajo v oskerbovanje, gre vse pod zlo, kakor se {*e že neke krati zgodilo. Tudi se ne sme z železnim nožem talzamov germ obrezovati, ampak le z lesenim, sicer se vse posuši. Balzamov vert zalivajo samo z vodo iz Marijinega izvirka; ako ga z drugo vodo zalivajo, balzamu škoduje. Ker pa Marijin izvirek nima dovolj vode, da bi mogli ves vert zalivati, zatd so ondi blizo velik vodnjak skopali, živo vodo v njem našli, in s to vodo potem balzamov vert zalivajo. Ali od začetka, ko so neverniki (Turki namreč že več Bto let ondi gospodarijo) z vodo iz tega vodnjaka vert zalivati začeli, bilo se jim je vse posušilo. Zatd so pa to vodo speljali tako, da so z vodo Marijinega izvirka pomeša, in od tedaj gre vse dobro. Vodo pa iz globokega vodnjaka vlačijo štirje voli; in kakor pravi o, od sobote opoldne, do pondeljka opoldne ti voli noče o vodo vlačiti, ako bi jih tudi tako pretepali, da bi poginili. Kristijani vidijo nad to neumno živino, kako imajo ob nedeljah in praznikih vsako delo opuBtiti. *) Kolikor jo znano is novejših popisov te rastljino, iina balzamov germ svoje cvelje, in nosi neki sad, iz kterega, ko gu zinestijo, tudi balzam teče, ki mu karpobalcaui pravijo. Prestavljavec. — 38 L — Balzam nabirajo vsako leto trikrat meseca grndna ali decembra. Vsako balzamovo vejo z lesenim nožem malo ranijo, pod rano privežejo steklič (ali glažek) in va-nj se iz rane Bteka balzam. Balzam iz pervega vreza je najboljši, in ta balzam hrani turški cesar sam za-se. Balzam pa iz druzega in tretjega vreza ni ved tako žlahten; zato prodajajo ta balzam, pa malo kedaj je popolnoma Čist, temveč vselej ali z oljem, ali z rožno vodo itd. pomešan. Kedar balzam berejo, takrat je vselej turški paša zraven, in nobeden ne sme nič odnesti, ako mu je življenje ljubo. Ker je tedaj balzam tako žlalitua dragotina, zato so mnogokrat skušali, ga tudi drugod zasaditi; ali vselej se je vse posušilo. Balzam noče rasti drugod, kakor na mestu, kjer sta počivala Jezus in Marija. Marijin izvirek, iz kterega zajemajo vodu, da zalivajo balzamov vert, je v veliki časti pri kristijanih, Turkih in ne-vernikih; ne samo zato, ker ima tako hladno in sladko vodo, ampak tudi, ker je tako čudno postal. Egiptovska dežela vsa nima ne enega izvirka sladke vode, ker so vsi izvirki, ki jih najdejo, slani. Okoli Marijinega izvirka, kamor sega voda, je tako lepo prijetno, kakor da bi bil tu poze-meljski raj; kamor pa ta voda ne sega, tam je vse suho in od solnca spečeno. Kristijani in neverniki se večkrat umivajo pri tem izvirku, posebno Saraceni, ki so turške vere. Pri tem izvirku so neverniki veliko kapelo iz marmeljna sezidali, v njej gorl vedno, noč in dan, lampica na čast Jezusu in Mariji. Benečanski tergovci pa so s turškim dopuščanjem ondi sezidali kapelo, v kteri se tudi sveta maša *) Kar jo tu rečeno od balsamovega verta in od balzama, je Ie pobožno ustno poročilo, ki se bere v spisih starejiih kristijanskih pisateljev. Sicer je treba vedeti, da je navadni balzamov germ v starodavni Palestini domač bil, rastel je okoli mesta Jeriho. Ta germ no zraste čez dva komolca na visoko, deblo in veje so terti podobne, listje je podobno dišeči rutici; vedno je zelen, kakor mirta. Balzam je najžlahtniši, kteri sam iz vej teče; iz sadja izžeti balzam je tako imenovani k ar poba lz am, in še celo iz odrezanih vejic iztisnjeni sok je balzam niže sorte, ki mu pravijo Ksilobalzam. Med drugimi darovi, ki jih je bil Jakob Jožefu poslal v Egipt, ie imenuje tudi balzam. Tudi prerok Ecechiel — 38 L — 3. Premišljuj, zakaj se Jezus in Marija balzamu in drugim dišavam primerjata. Premišljujmo pri tem njune lastnosti, dobrote in skrivnosti, postavim: da je Marija v resnici zapert balzamov vert v kterem, in iz ičtercga nam je pognala žlahtna balza-mova veja, Jezus Kristus; potem: da nam iz Jezusa zares teče žlahtni in čudodelni balzam milosti, čcgar duh naSa serca krepča, našo slabosti ozdravija, naše duše posvečuje, zdravi, in nje dela neumerljive in zveličane. Zato recimo pogostoma: Hvaljena bodita Jezus in Marija na vekomaj ! Amen. O najdobrotljiviši Jezus! kteri si malikovavskim Egipčanom , ki so hoteli tebe in tvojo mater ubiti, tako milost skazal, da si njih suho nerodovitno zemljo v tako žlahten balzamov vert spremenil, oh! spremeni tudi mojo nerodovitno dušo v prijeten balzamov vert lepih čednosti; vsadi v njo balzamov genu pohožnosti, ljubezni in hrepenenja po nebesih, da bodo moje želje vedno k tebi se vzdigovale kakor prijeten balzamov duh. O Marija! ti najžlahtnejši balzamov vert, pač po pravici se hvališ pri Siraliu: „Prijeten duh sem od sebe dajala, kakor cimet in lepodišeč balzam". Duh tvojih čednosti je gotovo prijeten balzamov duh, kteri serce krepi, in dušo oživlja. Zakaj tvoja pri jaznost, nedolžnost, dobrota in usmi-ljenost vabi grešnike k Bogu, in jih zavrača k čednosti in bogaboječnosti. Oh! povleci me k'sebi, da za duhom tvojih mazil in čednosti tečem in jih dotečem. Amen. Čotorti odstavek. Kako so Jezus, Marija in Jožef v Egiptu živeli. Naj so bere v revah in nadlogah. „Ptuj sem postal, svojim bratom, neznan otrokom svoje matere." (P«. 68, 9.) 1. Premišljuj, kako jo postal Jezus tujec svojim bratom in Evinim otrokom, da še prenočišča ni našel v Kairi in v Babiloni. imemije bal sam med rečmf , ktcrc bo Palestinci Fcničunom prodajali. (Tako a i i i a i ! a " ' - 377 - Ker Marija in Jožef Se požirka vode nista dobila v Matarcji, tudi nista upala, da bosta dobila prenočišča, zato sta šla naprej skoraj dve milji daleč po ravni poti v poglavitno mesto Kairo, kjer sta mislila najti prenočišče. Pa oh! pobožni Jožef je zopet po vsem mestu iskal, in ni dobil prenočišča. Ni iskal pri bogatili, ampak pri ubozili >od streho priti, toda zastonj! vsi so ga proč poslali; treba , e bilo tedaj naprej iti, in se podati do bližnjega mesta, cteremu so Babilon pravili. Tudi v mestu Babilon jc Jožef iskal, kje bi ga pod streho vzeli, alj tudi tukaj ni bilo žive duSe, da bi se ga bila usmilila. Bel je od hiše do hiše, pa vse zastonj. Oh! kako ga je to bolelo v serce; ni maral za-se, ampak zavoljo Deteta in njegove matere ga jo bolelo, da so tako zapuščeni od vseh. 2. Premišljuj, kako sta Marija in Jožef v posuti hiši ali v stari kleti prenočila. Ko je bil sv. Jožef z Marijo celo mesto že obšel, tako da sta bila oba že zares trudna, prideta do stare kleti, kjer ni nobeden prebival, ker je bila hiša nad kletjo poderta. Ker nista tedaj nikjer prenočišča dobila, ju je sila prisilila, da sta ondi ostala. Sveti Jožef je tedaj rekel k žalostni Devici: Ljuba moja Marija! meni se zdi, da morava tukaj ostati, in v tej kleti prenočiti: Marija mu odgovori: Nič ne maraj, Jožef! gotovo je volja Božja, da tukaj prenočiva. Sla sta tedaj v to staro klet, in sta ondi stanovala ves Čas, dokler Bta bila v Egiptu. V spomin se je pozneje ondi lepa cerkev sezidala, ktero imajo Gerki. Iz cerkve se gre o stopnicah doli v sveto votiino, kjer stojf štiri voglata f amenena truga, v kteri je, kakor pravijo, Mari ja perilo prala. Tu se nahaja tudi malo ognjišče, kjer je kuhala; romarji imajo navado ondi poklekniti in poljubiti ognjišče. Tudi stojf ondi oltar, na kterem se bere sveta maša; in ker ni tu nobenega okna, več lampic razsvetljuje to mesto. — Glej tedaj, zopet je sveti evangelist po vsi pravici pisal od — 38 L — Kristusa, ki je prava luč sveta: „Prišel je na svet, in svet je bil po njem storjen; ali svet ga ni spoznal". *) 3. PremiSljnj, kako sta Jezus in Marija v Egiptu veliko reve in pomanjkanja terpela. Ko sta Marija in Jožef v to revno klet prišla, sta padla na kolena in molila. Marija je vzela v naročje svojo lJožje dete, in je z mokrimi očnif Bogu rekla: Najsvetejši Oče nebeški! glej, tukaj je tvoj edinorojeni Sin, kterega si nama izročil, da ga rediva in varujeva. Ti veš dobro, da mi dva rada vse storiva, ali tudi to vidiš, da sva v tej deželi tako zapuščena, da ne veva, kako pošteno se rediti! O ljubez-njivi Oče nebeški! je li mogoče, da si tako terdoserčeu proti svojemu Sinu? Ali jaz nočem tožiti; počeščeno bodi tvoje sveto ime, ker delaš z nama tako, lcakor je tvoja Bveta volja. Le samo to te prosiva, da nama zavoljo Jezusa, ki je tvoj ljubi Sin, v tej največi sili pomagaš in naju ne zapustiš! Ko sta Marija in Jožef odmolila, začela sta svoje novo prebivališče tako vredovati, kakor jima je bilo mogoče. Zakaj stola nista imela, klopi nista imela, mizo in postelje ni bilo, iu nobenega potrebnega orodja nista imela. Oh! kaj sta terpela, ker še najbolj potrebnih reči jima je zmanjkovalo! O ti moj Bog! kako težavno življenje sta imela, koliko reve in pomanjkanja sta terpela na tem svetu, iu vendar sta bila najsvetejši osebi vsega sveta! Kako pa se jima je še le Dete smililo, in kako sta živo čutila, da ga svet tako zaničuje! Hvalila iu častila sta ga, zavoljo njegove toliko ponižnosti, da jo hotel v tako revnem kraji prebivati, ker bi bil si lahko najugodnejše mesto za svoje prebivališče zbral. Najmehkejša posteljica bi mu po pravici Šla, in tu jc ležal na terdem senu ali na slami. Njegovo je bilo bogastvo vsega sveta, in tu jo bil najubožniše dete. Spolnilo se je nad njim, kar je bilo prerokovano: „Revež sem, in v težavah od svoje mladosti; povišan pa, sem bil ponižan in prestrašen". J) Kolikokrat seje tedaj ubogo Dete jokalo, jokala sta so Jan. 1, 10. «) I'*. 87, 16. — 38 L — tudi Marija in Jožef; in kedar sta videla, da mu kaj manjka, bila sta žalostna. Oh, Gospod! ne daj, da se poterpežljivost in uboštvo teh ubozih ') na meni ubogem zgubi. 4. Premišljuj, kako si je sv. Jožef prizadeval, rediti v Egiptu Jezusa in Marijo. Da bi tedaj njima in sebi potrebne hrane oskerbel, začel je Jožef zopet pridno tesariti, in je povsod dela iskal. Spervega je le malo dela dobil, ker ga niso poznali ko tujca; pozneje pa je dela zadosti dobival, ker so tamkaj hiše prav slabe in morajo večkrat biti popravljene. Hiš namreč si ne zidajo iz kamenja, ampak iz lesa, s terstjem in ilovico. Streh takih nimajo, kakor hiše pri nas. Ljudje nimajo po svojih hišah ne mize, ne klopi; oni sedijo, jejo, pišejo, delajo in spijo na tleh, ki so s preprogami, ali tudi le s plahtami pogernjena. Sveti Jožef je delal kot pobožen in zvest hlapec („kterega je postavil Gospod čez svojo družino" ") prav marljivo, in se je trudil, kolikor mu je bilo mogoče, da je za Jezusa in Marijo kaj zaslužil. Nobeno delo mu ni bilo pretežavno, nobenega truda se ni bal; ker je vedel, da dela zato, da redi včlovečenega Sina Božjega, in da zasluži potrebne hrane Njemu, ki vse hrani in oblači. Največ ga je to bolelo, da ni mogel vsega potrebnega Njemu in Njegovi Materi pripraviti. Zato kar koli si je zaslužil, je domd prinesel, in je dal Mariji Devici, da je nakupila, kar je bilo potrebno. Ko je zjutraj imel iti na delo, in ko jo zvečer zopet domd prišel, je pokleknil pohlevno pred Jezusa, in mu svoje delo priporočil. Cez dan je bil sicer pri svojem delu, ali njegovo serce je bilo vselej domd pri Božjem Detetu in pri Mariji. On ju je tako pre-serčno ljubil, da ga ni moglo nič na vsem svetu bolj razveseliti, kakor Jezus in Marija. O sveti Jožef! ti pobožni in zvesti hlapec, kterega je Gospod čez svojo družino postavil; kako zvesto si se trudil, da si po moči Jezusa in Marijo s potrebnim previdel! Jaz te prosim po velikem uboštvu, ki si ga z Jezusom in z ') P«. 9, 19. 2) Mat. 24, 45. - 380 - Marijo vred v Egiptu terpel; in po vsem trudu in delu, ki si ga zavoljo nju imel; da moje serce vnameš, da te bom posnemal, in prav pobožno Jezusa in Marijo častil. Amen. 5. Premišljuj, kako si je Marija prizadevala, svetemu Jožefu pomagati, da sta Božje Dete spodobno redila. Kar jej jc ostajalo Časa potem, ko je odmolila in Detetu postregla, je Marija marljivo delala. Ona je predla in Bivala, vezla in pletla, prala in čistila, z eno besedo: delala 1'e, kar je mogla, da ni bila nikoli brez dela, in da si je :aj zaslužila. Ona pa ni delala nečimernih in krasnih reči, temveč poštene in potrebne rečf je delala za-se in za svetega Jožefa, kakor tudi za druge žene v mestu, ktere so jo zavoljo njene pohlevnosti, krotkosti, pobožnosti in poštenosti rade videle, in so jej tudi rade dajale delati, ker je delo vselej pošteno in dobro naredila. V tistem času je bilo dosti Judov v Egiptu. Oni so si bili tudi z dovoljenjem egiptovskega kralja blizo mesta He-lijopolja, sedem milj pod Kairo, tempelj sezidali po podobi Salomonovega, tcmpeljna. Tudi potem, ko je bil tempelj v Jeruzalemu razdjan, je ta tempelj ena leta stal. Zavoljo tega tempeljna je bilo še za časa aposteljnov gotovo Čez desetkrat sto tisoč judov v Egiptu. Zato leliko verjamemo, da so judovske žene Materi Božji veliko dela in večkrat tudi vbogajme dajale , ker so videle njeno veliko uboštvo, in pa njeno čednost in pobožnost; kakor je Marija sama sveti Brigiti povedala: „Potrebne rečf smo dobivali kakšen-krat za vbogajme od usmiljenih pobožnih ljudi, nekaj smo si jih s svojim delom prislužili; tako da smo imeli potrebnega živeža ne obilo, ampak le za potrebo." — Dobrotljivi Bog je svojim ljubim res mnogo reve pošiljal, pa jim tudi v največi sili vselej pomagal; akoravno sta Mari ja in Jožef veliko pomanjkanja terpela, sta vendar vse ljubemu Bogu k njegovi veči časti in slavi darovala. Da se tedaj tudi ti vdeležiš njih zaslug, moli: Molitev. Hvaljeni naj bodo Jezus, Marija in Jožef za vse časne britkosti in reve, ki so jih terpeli! Amen. — 38 L — O Jezus! po tvoji revi v Egiptu, in po vsem zaničevanji in zapuŠčenji, ki si ga prestal s svojimi starši vred v Kairi in v Babilonu, te prosim: odpusti mi, da sem te tolikokrat iz svojega serca zapodil; in doddli mi to milost, da ti v prihodnje v svojem sercu prijetno in vedno stanovaliŠče napravim. Amen. 0 najsvetejše osebe, Jezus, Marija in Jožef! jaz vas spominjam vseb britkosti in stisk, kar ste jih v Egiptu prestali, in vas pohlevno prosim, da jih nebeškemu Očetu za moje grehe, dolgd in kazni darujete in ga prosite, da me v mojih nadlogah krepi in tolaži in me v deželo Izrael, to je, v deželo tistih, ki Boga gledajo*) milostljivo sprejme, zato da ga bom tamkaj vedno gledal in na vekomaj hvalil. Amen. Peti odstavek. Kristusovo sočutje z nedolžnimi otrodiči. Bere Be na dan nedolžnih sv. otročičev. Za tiste, ki majhne nedolžne otroke pohajkujejo. nIIerode£ je poslal in pomoril vse fantiče, kar jih je bilo v Betlehemu in v vseh njegovih pokrajinah. (Mat 2, 16.) 1. Premišljuj, zakaj je Herodež nedolžne otročiče pomoriti dal. Ko je bil hudobni kralj Herodež od svetih treh kraljev slišal, da je rojen nov judovsk kralj, bal se je, da bi ga ta kralj ne spoarinil kot tujca; zato je hotel umoriti ga, da bi se tega strahu znebil, iver mu pa sveti trije kralji niso prinesli odgovora, mislil si je, da niso otroka našli. Zato je nekaj časa molčal in ni nič več po otroku prašal. Ko *) Nekdaj so imd Izrael tako razlagali, kakor beremo pri sv. Ilieronimu, sv. AvguStinu itd. — 38 L — mu jc pa bilo povedano, kaj sta Simeon in Ana v tempeljnu od njega prerokovala, se je hudo razserdil, in je sklenil Dete koj umoriti. Očitno pa ni hotel kazati svoje jeze, ker se je bal judov, mislil si je namreč: ako judje zapazijo, da jim hočem umoriti njih dolgo zaželenega Mesija, bodo mu ga skrili, ali Se celo iz dežele nesli. Zakaj judje so Herodeža sovražili, in radi bi ga bili iz kraljestva od-podili. Med tem, ko je Herodež to mislil, in ko sta mu njegova dva sina veliko nagajala, da je njuno nedolžno mater umoriti dal, odšel jc Jlerodež v Rim, ta dva svoja sina pred samim cesarjem tožit;*) in tedaj se je vernil Še le proti koncu tistega leta nazaj v Jeruzalem. Tu je sklenil Bvoj hudobni namen izpeljati. 2. Premišljuj, kako je dal Herodež nedolžne otročiče umoriti. Pcrvič je dal na Bkrivnem pozvedeti, koliko otrok od dveh let in spodaj je v vsaki vasi okoli Betlehema, da bi mu nobeden ne ušel. Potem je poslal prav na dan svetih nedolžnih otročičev, drugo leto po Kristusovem rojstvu, kakor se sploh meni, v Betlehcm, in v vsako vas okoli Betlehema en oddelek vojščakov z enim častnikom. Ta častnik je dal oklicati na 1 lerodeževo povelje, da hoče kralj vsem otrokom, ki imajo dve leti starosti, ali ki so manj kot dve leti Btari, dati lep dar; naj tedaj pridejo vse matere s svojimi otročiči, da ta dar prejmejo. Tega «so s 3 vsi razveselili, in vse matere so svoje otročiče lepd oblekle, in so se sfešle v srenjski hiši, ali v kakem velikem dvorišču, ker bo se nadjale, da kaj lepega dobijo. Ko so bile vse matere s svojimi otročiči skupej, in so čakale darov, glej! tu se prikažejo vojščaki, ki so se med tem skrivali pred vsako vasjo, so srenjsko hišo ali dvorišče obdali, eni so se vstavili k vratom, da ni nobeden ušel, drugi pa so med žene planili, otroke jim iz naročja tergali, s svojimi meči prebadali, in tako neusmiljeno ž njimi ravnali, da je bilo groza. Enim bo glavice raz- *) Ker ni cesarja v liimu naScl, prišel je v Oglej (Aqnilcja), kjer je tistikrat cesar Avgust bil, in jc tu mu svoja sina tožil. Prcstavljavec. - 383 - klali, drugim so vrat prerezali, zopet drugim so prebodli serce, ali pa so jih na dvoje razklali. Ne samo otroci, tudi matere so kako rano dobile v rame ah v persi, ali sicer v svoj život, kjer jih je ravno zadelo, ker bo hotele braniti svoje otročiče. Tu je bilo strašno vpitje, tuljenje in grozen krik, kajti uboge nesrečne matere so vpile in kričale; ubogi otročiči so se strašno jokali, okolistoječi so zdihovali in tožili, voj-ščaki pa so preklinjali: bila je taka groza, da bi bila terdo skalo ganila. Možje so pritekli zraven, da bi ženam pomagali rešiti svoje otročiče; ali straža jih ni noter pustila. Gotovo je bil tudi marBikteri mož ranjen ali še celd umorjen. Ker so tedaj nesrečne matere videle, da ne morejo pomagati, puhle so si lasd, in prežalostnc k svojim umorjenim otročičem na tla popadale. One bo žalostno k Bogu klicale: O vsegamogočni Bog! glej, kako so naši nedolžni otročiči neusmiljeno poklani zavoljo tvojega Sina. Oh, pošlji vendar enkrat Zveličarja, da tega hudobnega trinoga kaznuje. Tu se je bilo spolnilo, kar je prerokoval Jeremija: „Na visokem se je slišal glas plakanja in žalovanja." ') Dobro je vsem znano, kako pla-fcajo dobri starši, kedar jim ljubo dete umerje. Kakd so se še le te matere ncutolaživno jokale, ker so jim bili otročiči tako neusmiljeno pomorjeni! Prerok govori ravno tam nadalje : „Rahelj objokuje svoje otroke, in se ne da potolažiti." Se vd da se niso dale potolažiti uboge žene, temuč so noč in dan vedno žalovale. Takd je bilo tedaj na povelje tega neusmiljenega kralja mnogo nedolžnih otročičev*) umorjenih. Pač strašno umor-stvo! V ceh Betlehemski okrajim ni bilo ne mesta, ne terga, ne vasi, da ne bi bili otroci v njih pomorjeni. 3. Premišljuj Kristusovo sočutje z nedolžnimi otročiči. ') Jercm. 31, 15. *) Akoruvno so bili otroci pomorjeni ne samo v Betlehemu, ampak tudi v bližnjih vaseh, vendar je bilo število umorjenih menda le 50 do 70. To *e da posneti ii majhnega števila prebivavcev v teli krajih. Prest. — 38 L — Med vsemi ni bilo Človeka, kteremu bi se bili nedolžni otročiči tako smilili kakor Kristusu, nedolžnemu jagnjetu, zavoljo kterega so bili zaklani, in od kterega sveti Bona-ventura tako-le govori: „0n je bil v malih, zavoljo njega umorjenih otročicih, umorjen, in z vsakim prehoden." Kolikor ran so namreč ubogi otročiči prejeli, toliko ran je čutil Jezus v svojem sercu. Vsak občutljiv človek terpi, ko vidi, da nedolžen zavoljo njega težave prenaša; toliko bolj je Jezus terpel, ki je bil kakor Bog pričujoč, ter je videl, da toliko ljubeznjivih nedolžnih otročičev za-nj terpi in umira. Saj ni bilo nikoli bolj usmiljenega človeka, kakor je bil Jezus Kristus; da, vsi ljudje skupej ne morejo biti tako usmiljeni, kakor je on. On je svojemu nebeškemu Očetu vse njih terpljenje daroval. Kakor pa je bil usmiljenega serca do teh nedolžnih otročičev, ravno tako usmiljen je do vsakega človeka, kteri zavoljo njega kaj terpi. 4. Premišljuj, kako so se Mariji nedolžni ^otročiči smilili, kakor je ona sama sveti Brigiti rekla: „Žalost, ki sem jo Čutila, ko sem slišala, da sc morijo nedolžni otročiči, in da Herodež išče umoriti mojega Sina, ni bila najmanjša žalost." To se v6, da ta žalost ni bila majhna, ampak velika; ker ni bilo matere, da bi bila bolj obžalovala svoje dete, kakor je Marija žalovala Čez vse te otročiče. Zato vsak lehko sodi, kako je Marijo serce bolelo, ko je slišala, da je bilo toliko nedolžnih otročičev zavoljo njenega sina umorjenih. (Jim veča pa je bila njena žalost na zemlji, tim veče je sedaj njeno veselje v nebesih, in ž njimi vreli Boga hvali in poveličuje, da so takd dobili slavo in krono svetih mučenikov. Molitev. Hvaljen bodi Jezus Kristus v vseli svetih nedolžnih otročičih, in od njih sedaj, in na vekomaj! Amen! O najdobrotljiviŠi Jezus, čegar ime, čast in livalo so sveti nedolžni otročiči in nmčeniki ne z besedami, ampak s svojo smertjo spoznali iu pove- — 38 L — ličali; umori, te prosim, in pokončaj v meni vse, kar je hudobno, pregrešno in tvojemu svetemu imenu nasprotno; zato da bom tvojo vero, ki jo z jezikom spoznavam, tudi z dobrim djanjem, čednostmi in s pobožnim življenjem spoznaL Amen. O vi sveti nedolžni otročiči, častitljivi spozno-vavci in mučeniki Kristusovi! jaz se veselim vaše slave in blaženosti, in vas prosim po nedolžnem Jagnjetu Božjem, za kterim hodite, da pokrijete s svojo nedolžnostjo mojo krivičnost, in nadomestite s svojimi zaslugami moje pomanjkanje in operete s svojo kervijo grehe moje duše, in s svojo britko smertjo mi zadobite večno življenje. Po Jezusu Kristusi! Gospodu našem. Amen. Šesti odstavek. Božja previdnost za svetega Janeza Kerstnika, in njegova pravica v ozira na Herodeža. Beri v nadlogah, da bo5 Božjo previdnost molil in hvalil. „Goxpod je dobrotljiv in pravičen." (Ps. 24, 8.) 1. Premišljuj dobrotljivo previdnost Božjo za svetega otroka Janeza Kerstnika. Pri tej prigodbi je treba posebno hvaliti in častiti Božjo skerb in previdnost za svoje ljube. Ali ni čudno, da je sveti Janez nevarnosti ušel, kjer vendar so bili vsi otroci okoli Betlehema pomorjeni? Kakor se sploh meni, sveti Janez ni bil rojen v Hebronu, ampak v mestu Juda, ki je bilo blizo Betlehema; še dan današnji kažejo hišo, v kteri je ta svetnik se rodil. Zato pač lahko verjamemo, da sveta Elizabeta ni marala za Herodcžev oklic, ter je doma ostala s svojim otrokom, ki jc imel takrat poldrugo leto. Ko so pa Ilerodežcvi vojščaki otroke neusmiljeno morili, in se je slišal jok in stok nesrečnih mater; takrat je sveta Kristanovo življenje in smert. 25 - 386 - Elizabeta se prestrašila, trepetaje svojega otroka zgrabila, in tako ž njim na goro bežala, da bi se tam skrila. Ker Ea ni našla nobene ljukne, pravijo, da je zavpila: „0 gora ožja, odpri se in sprejmi mater in dete." In kakor pravijo, se je gora toliko oaperla, kolikor je bilo treba, da se je ona s svojim otrokom v neki skalnati votlini skrila. V spomin tega čudeža so poznej ondi cerkev na čast svetemu Janezu Kerstniku sezidali; v tej je na levo roko globoka jama, v kteri se je bila Elizabeta skrila. Ko so tedaj Herodeževi služabniki prišli, preiskali so celo hišo, pa niso nikjer našli ne otroka ne matere. Ko so to dali vedeti Herodežu, je trinog neki vkazal, Zaharija vjeti in izpraševati, kje je njegov otrok. Ko pa Zaharija ni hotel in ni mogel povedati, ker menda sam ni vedel za-nj; zato pravijo, da je Ilerodež ukazal peljati ga v tem-peljnevo dvorišče, kjer je na sredi oltar stal, na kterem je bil Salomom pri posvečevanji tempeljnovem veliko žgavnih daritev opravil, ker oltar v znotranjem tempeljnu ni mogel vsem daritvam zadostivati. Med tem oltarjem in med tempeljnom je neki Ilerodež iz jeze in sovraštva do novorojenega Mesija pobožnega in svetega Zaharija ukazal neusmiljeno umoriti. To hudobijo je pričala kri na kamenih tempeljnovih mnogo let Ali Bog ni pustil tega hudobnega umora brez kazni, ker so morivci njegovi vsi nagle smerti pomerli. Tako je ta sveti mož svoje življenje dal za Mesija, in je kot mučenik umeri. — O sveti Zaharija! prosi za me, da bom po tvojem zgledu Božje zapovedi deržal, za Jezusa Kristusa živel, bojeval se, terpel m umeri. Amen. 2. Premišljuj, kako je Božje Dete pobožnemu staremu Simeonu, ki ga je bil v tempeljnu v svoje naročje vzel, milost podelilo, daje sveto umeri. O tem času namreč je umeri ta sveti mož nekaj iz želje, k Bogu priti, nekaj iz sočutja, ki ga je imel z Jezusom in Marijo, pa tudi z nedolžnimi otročiči. Od tistega Časa namreč, ki jo od Kristusa v tempeljnu prerokoval in ga očitno za Mesija spoznal, sovražili so ga judovski duhovniki in preganjali, ker so menih, da bi bila sramota — 387 — za-nje, imeti in sprejeti tako ubožno dete za svojega Mesija. Zato so ga tudi po smerti tiho, brez vse zunanje časti pokopali. Bog pa, Čegar zvest hlapec je bil, ga tim bolj časti, in ni hotel, da bi njegovo sveto truplo strohnelo, ker je Zveličarja sveta na svojem naročji imel, in s svojimi ustmi poljubil. Pravijo namreč, da imajo njegovo celo nepoškodovano truplo na Dalmatinskem še dan danaSnji. O sveti Simeon, ti veliki služabnik in prijatelj Božji! po tvoji Brečni smerti in po tvojem nestrohnjenem truplu te prosim: prosi za-me, da moja duša v svojih grehih ne pogine, temveč Boga vselej ljubi, v čednosti raste, v Božji milosti se od tega sveta loči, in pride gledat Božje obličje. Amen. 3. Premišljuj, kako je Božja pravica Herodeža tukaj že časno kaznovala, in kako ga tamkaj večno kaznuje. Ko je hudobni Herodež že mnogo ljudi pobil, in na zadnje še nedolžne otročiče pomoriti dal, poslal mu je Bog, ko je bil sedemdeset let star, hudo bolezen, kakor si je bil s svojimi hudobijami zaslužil. Pervič je čutil veliko zno-trajno vročino, da se mu je ves drobek skerčil. Potem je Čutil tako nenasitljivo lakoto, da ga ni mogla nobena jed nasititi. Njegov trebuh je bil poln turov, in smrad je šel od njega, da ni mogel noben pri njem dolgo ostati. Nogd so mu otekle, in trebuh je bil poln červov. Ker je tudi hude bolečine v vratu terpel, tako da je komaj dihati mogel, zato so vsi mislili, da mora v kratkem umreti. Na zadnje ga je bolezen tako zgrabila, da ni mogel skoraj nobenega uda več premakniti. Ko je videl, da več ne odide smerti, in je vedel, da se bodo judje njegove smerti veselili, ukazal je najimenitnišim izmed ljudstva, da, ako jim jo življenje ljubo, morajo vsi k njemu priti. Kedar so vsi veljaki in pervaki jndovskega ljudstva k njemu prišli, ukazal jih je vso zapreti. Potem je poklical k sebi svojo sestro in njenega moža, in ju je prosil, da naj, kakor hitro on. umerje, vso to žlahtno gospodo umoriti dajo, zato da bo judovsko ljudstvo žalovalo, ker bi se sicer njegove smerti veselili. Ona dva sta mu obljubila to storiti, vendar pa, ko je Herodež umeri, tega nista Bto- 22* — 38 L — rila. Na to je rekel svojemu vnnku, ki je bil sam pri njem, naj mu nož poda, da si bo jabelko olupil; ko pa je nož v roki imel, zabodel se je v serce ž njim, pa se ni mogel prebosti, ker ni imel več toliko močf. Otrok, ki je to videl, je začel vpiti; služabniki so prileteli zraven, in so nož iz rane potegnili. Na to je Se pet dni živel, in ker je slišni, da se starši sin njegove bližnje smerti vesel f, ukazal ga je pri ti priči umoriti. Na zadnje, ko je svoje kraljestvo med svoje tri sinove, ki so bili: Arbelaj, Herodež in Filip, bil razdelil, umeri je v obupu v sedem in tridesetem letu svojega kraljevanja. *) Tako nesrečna je bila smert in strašna kazen tega neusmiljenega hudobneža, kteri zavoljo minljive časti, bogastva in nesramnosti, potem zato, ker je Kristusa preganjal in umoriti hotel in zav<" ' v sedaj na Hvaljen bodi Jezus Kristus, kralj vseh kraljev. Amen. O najdobrotljiviŠi Jezus! dodeli, da častilakomnost in napuh knezov in velike gospode ne oslepi, in da ošabnost in napuh tudi podložnih ne pogubi. O ti veliki Bog in večni kralj! doddli, da se pod Tvojo mogočno roko ponižamo, se Tvojih sodcb bojimo, Tvoje časne kazni in šibe radi sprejememo, in se takd ognemo večnih kazen. Amen. Beri to premišljevanje z namenom, da pobožnost do Jezusa, Marije in Jožefa v sebi vnames. »Moje veselje je bivati s Človeškimi otroci." (Pregov. 8, 31.) 1. Premišljuj, kakd se je Božje Dote v Egiptu do svojih staršev obnašalo. *) Dud 4. nprila meseca, v tretjem letn, ali nekaj čez osem in tlvadeset mesccev po Kristusovem rojstvu. vekomaj v peklu gorf. Molitev. Sodmi odstavek. Kristusovo življenje in djanjc v Egiptu. — 38 L — Friprosta dela imajo posebno moč, človeško serce k ljubezni Jezusovi vleči, ako se tudi priprosto premišljujejo. Pomisli tedaj serčne radosti Marijine in Jožefove. Ona dva sta imela med Egipčani toliko terpljenja in rev, da ne bi bila jih lahko prestala, ako ne bi ju bila krepčala Jezusova pričujočnost. Pa vse, kar sta terpela, zdelo se jima je lahko zavoljo tega Deteta, in njegova pričujočnost jima je vso žalost gladila. Od tega je Marija enkrat sveti Mehtildi rekla: „Kedar sem svoje Dete v naročji imela, sem večkrat svojo glavo na njegovo priklonila, in toliko solz sladkosti in veselja prelivala, da sem njegovo sveto glavico in njegov obraz s solzami ljubezni omočila, ter sem pogostoma govorila: O ti zveličanje iu veselje moje duše, moje Božje Dete!" Premišljuj, o Človek! kakošno je bilo to veselje, da je presveta Devica Marija toliko solz radosti prelila. O sladke solze ljubezni iu veselja, draže, kakor vsi biseri! Kdo more tudi le tisočeri del Marijinih radosti prav unieti in izgovoriti? Mi vemo, da bolj ko kako reč ljubimo, več veselja nam dela njena posest. Ker je tedaj Marija svojega Sina, djal bi skoraj, neskončno ljubila, oh, kolika je bila njena radost, da je svoje preljubeznjivo Dete vedno pri sebi imela! Ker so nektcri svetniki v premišljevanji Božjih rečf po cele noči čuli, iu večkrat bih zamaknjeni, kaj Be je še le godilo Devici Mariji, ki je vse svetnike presegala v ljubezni in v spoznanji Božjem, in je neskončnega Boga osebno in vidno pri sobi imela? O kako je bilo polno njeno serce! kako vsa radostna bila je njena duša! Samo Jezus in Marija veBta popolnoma, kake slasti ste uživali njuni serci in kako sta se ljubila. 2. Premišljuj veliko veselje, ki ga je Jožef imel z Božjim Detetom. Ker je Jezus videl, da Jožef zavoljo njega sedem let v Egiptu toliko reve terpi z največo poterpežljivostjo, se mu je zeld smilil, in mu je p o vračal te reve in trude z obilno nebeško tolažbo. Kaj si je pač ta sveti očak v svojem sercu mislil, in kaj je občutil, kedar je Božje Dete s Bvojimi rokami objemal, in na svoje serce pritiskal? O! kaj — 38 L — je pač premišljeval, kedar ga je pestoval, ali sicer v naročji deržal! Njegova duša je stcrmela, premišljevaje, da pestuje stvarnika nebes in zemlje, kteri deržl ves svet v svoji roki. Tako misli so njegovo serce tako razgrevale, da so se mu solze vddrale. Ko sta Marija in Jožef vkup sedela, in sta imela med sabo Jezusa, sta večkrat govorila: O, kako srečna sva, da imava Emanuela, svojega Stvarnika in Zveličarja noč in dan pri sebi! O koliko miloBt nama je skazal Bog Oče, da nama je izročil v izrejo Njega, kterega je On od vekomaj iz sebe rodil! O, koliko tisuč ljudi je bilo na svetu, kteri bi bili za največo srečo imeli, da bi bili en samkrat Zveličarja sveta videli! in midva ga imava vedno pri sebi, noč in dan je vselej pri nama. Kako se morava ljubemu Bogu za to veliko milost dovolj zahvaliti ? 3. Premišljuj veliko veselje Marijino in Jože-fovo, ko je začel Jezušček govoriti in hoditi, in izgovarjati oče in mati. Kako se starši vesellj'o, ko začnejo njih ljubi otro-čiči govoriti in hoditi, vidimo vsak dan. In kakd sta so še le veselila Marija in Jožef, ko sta vpervic slišala Jezusa govoriti! Kaj si je pač sveti Jožef mislil, ko mu je Jezušček vpervič oče rekel? Ali meniš, da se ni dokaj čudil, da ga njegov Gospod in Bog očeta imenuje? Morebiti si ni nikoli domišljeval, da ga bo to Dete tako imenovalo, ker je bil pač njegov rednik, ne pa oče. Tudi Marijino serce je bilo svete ljubezni ranjeno, kcdarkoli jej je Jezušček rekel mati. In bolj je otrok rastel in več je govoril, bolj je tudi rastlo njuno veselje, ki sta ga čutila pri njegovem govorjenji. Vse besede namreč, ktere je otrok govoril, sta si globoko v serce vtiskovala, ker sta vedela, da so Božje besede, ali besede večnega življenja, ker jih .jc Modrost Božja govorila. To je Marija Devica sama spoznala in raz-odela, ko je rekla: „On je z nama govoril besede polne tolažbe in v resnici Božje besede". 4. Premišljuj zuna j ne vaje Jezusove in Marijine. V tistem času je splola Mati Božja, kakor pravijo, svojemu sinu Jezusu volneno suknjico, ktera je na njem in ž — 38 L — njim raatla, se ni nikoli stergala in nikoli je ni bilo treba prati. v Sveti Bonaventura premifiljaje to tako-le: „Sivala je in prela, Gospa celega svetd, ker je nbofitvo ljubila. Ali pa mislig, da ni Sla nikoli sama po hiSah po Bukno in predivo ? Saj je bilo treba, da so jo Bosedje poznali, zato da je od njih dela dobivala. Ko je pa Jezus peto leto starosti dosegel, ali misliS, da ni on tudi namesto matere Sel v hiše, in za mater dela domd donaSal? Saj Marija ni imela ne hlapca ne dekle. Ah ne misliš, da je tudi storjena dela Jezus po hišah nosil, in plačilo za-nja tirjal in prejemal? Ali morda meniš, da se je mladi JezuB tega sramoval, ker . e bil sin Najvišega? Gotovo ne, ker je bil ves ponižen, in . e zvesto in natanko vse opravil, kar mu je bilo rečeno, -judje so se čudih njegovi prijaznosti in njegovim pametnim leseaam. Zgodilo se je menda tudi večkrat, da so nektere pobožne žene z otrokom Jezusom dalje govorile, ker jim je tolikanj dopadel. Ker bo videle, kako je ubožen, bo mu tudi kak dar dale, ki ga je s pohlevno zahvalo sprejel in svoji materi vesel prinesel. Marija pa se je temu dokaj čudila, da se Jezus popolnoma tako vede, kakor drugi otroci njegove starosti in da tolikanj skriva svojo Božjo natoro, kakor da bi bil navaden otrok". „Kak<5 pa, ako je kakšenkrat JezuSček delo prinesel in plačilo za-nj tirjal, in ga je kaka hudobna in jezična žena okregala, ali brez plačila domti poslala? Takd bo marBikteri-krat tujcem godf, da morajo zaničevanje terpeti; ali Jezus se ni ogibal zaničevanja in sramotenja, ker je zato na svet prišel, aa bi terpel. Kaj pa, ako je kakšenkrat lačen domii prišel in mater kruha prosil, in mati mu ga ni mogla dati, ker ga sama ni imela ? ali ni to njeno serce z žalostjo polnilo? Potem ga je z besedami tolažila in si je od svojih ust odtergala, da ga je mogla dati svojemu ljubeznjivemu Jezusu." „Td in enake rečf zamoreS premišljevati od otroka Jezusa. Nikar ne misli, da se tebi ne spodobi premišljevati takih pohlevnih rečf; kajti one nas budijo k pobožnosti, množijo našo ljubezen, oživljajo gorečnost za vse dobro, — 38 L — nas naganjajo k usmiljenju iu storijo, da ljubimo ponižnost* iu uboštvo." Tu besede svetega Bouaventura premišljuj, pobožni kristijan! ter skazuj spodobno čast Jezusu v njegovi otročji starosti. 5. Premišljuj zunaj na dela in telesne vaje Device Marije, ktere je skerbno, ponižno iu s svetim namenom opravljala. Sveti Bonaventura pristavlja še naslednje besede, ktera naj bi vsi posvetni ljudje prav dobro premišljevali. On govori tako le: „Ali pa misliš, o človek! da je Marija nepotrebne in nečimurne reči Šivala ali plela? Nikakor! s takimi rečmi si dajejo opraviti tisti, kteri ne marajo, Če tudi dragi Čas nepotrebno in nemarno zapravljajo. Akoravno je namreč v velikem uboštvu živela, in s takim delom bi si bila lahko mnogo zaslužila; vendar ni delala nič takega, kar bi bilo nečimumosti in lahkomišljcnosti potuko dajalo. Da, to je dokaj nevarna reč, posebno v teh časih. Ako hočeš vedeti, zakaj in kako V le pomisli, da se Čas za no-Čimurnosti trati, ki nam je dan zato, da Boga hvalimo in častimo. Nečimurne reči pa tirjajo za-se mnogo časa, in to jo slabo! Drugič so nečimuraa dela tistim, ki jih opravljajo, vzrok prazne Časti in prazne hvale. O, kolikokrat človek take nečimurne reči ogleduje: kolikokrat misli na-nje, tudi pri molitvi; zato se ž njimi hvali in tirja, da ga drugi hvalijo in spoštujejo. Tretjič, kdor take rečf dela, daje tudi drugim priložnost k ošabnosti, ker so kakor olje za ogenj ošabnosti. Kakor namreč vsakdanje rečf. ponižnost ohranijo, tako redijo ošabnost nečimurne rečf. Cetertič, take rečf dušo premotijo, da se odverne od Boga; kolikor sc namreč človek bolj veself nečimurnosti, toliko manj misli na nebeške rečf. Petič so take rečf poželjivost očf. Kes, take rečf niso za drugo, kakor da ljudje svoje očf nad njimi pasejo; kolikorkrat pa Človek kaj takega naredf, tolikokrat sc vdeležf tujih grehov. Šestič so nečimurne rečf za mnoge verv ali padec, ker se tisti, ki jih gledajo, ali jezijo, ali pa jih z veseljem gledajo, .ali jih poželijo imeti, ali krivo sodijo, ali mermrajo, ali obrekujejo, ali pa jih — 38 L — take reči k nečistosti vabijo. Tudi zunanje lifipauje telesa ima Bvojo čudno moč čez človeško serce. Pomisli tedaj, kolikokrat Človek Boga s takimi nečimurnimi rečmi razgali; in tega je kriv tudi tisti, ki take reči dela. Ako bi tudi pobožen, ali pa bogat, ali imeniten Človek od tebe tirjal, da mu imaš kaj takega narediti, ti mu nimaš v tem spolniti njegove volje; zakaj k grcliu nas nc sm<5 nobeden siliti. Kolikanj bolj grešiš, ako sam iz proste volje kaj takega delaš, zatd da te ljudje hvalijo! Ali vidiš, koliko slabega se rodi iz nečimumosti? Zato nimaš nečimurnih oblek ne delati, ne nositi." To so besede svetega Bonavcutura, iz kterih vsakdo lahko spozna, kakšen greli je, ako kdo namreč nečimurne, krasne reči dela, ah take obleke nosi. Ker pa dan današnji skoraj vsi posvetni ljudje takd delajo, lahko spoznaš, v koliki dušni nevarnosti so, zato, ker to delajo iz zgolj nečimumosti in radovoljno. Drugi grehi se nam odpuščajo, ako se jih kesamo, spovemo in obljubimo se poboljšati; taki grehi pa se ne morejo odpustiti, ker se jih nobeden ne kesd, in tudi ne misii poboljšati se, temveč hoče stanovitno ostati v teh grehih. Ako tudi ni vselej smerten greh, delati ah nositi nečimumo obleko; vendar ne more nobeden tajiti, da to ni vselej nevarno, in saj odpustljiv greh, kakor posnamemo iz besed svetega Bona-ventura. Kaor pa tudi majhen greh premišljeno dela, in se ga ne kesd, postavi sc v veliko nevarnost smertnega greha. Zato pobožna duša! moli to-le: Molitev. Hvaljeni naj bodo Jezus, Marija in Jožef za njih presveto življenje v pregnanstvu, na vse večne čase! Amen. O najdobrotljiviŠi Gospod! po tvojem prijaznem obnašanji, in po tvojih čednostih v otročji starosti te prosim: dodeli mi to milost, da bo moje obnašanje bližnjega k dobremu naganjalo, k časti tvojega presvetega imena. — 38 L — O moj presladki Jezus! po tvojih presvetih otročjih letih, in po Marijini svetosti te prosim: dodeli mi to milost, da se bom v resnici bal ne samo smertnib, ampak tudi malih grehov, da se jih bom skerbno ogibal iz ljubezni, časti in strahu pred tvojim Božjim veličastvom. Amen. braliidvadeseto poglavje. Kristusovo življenje v Nazaretu. Peivi odstavek. Verni te v iz Egipta. Beri na nedeljo po novem leto. „ Vrtani, in vzemi dete in njegovo materin pojdi na Izraeljtko zemljo." (Mat. 2, 20.) 1. Premišljuj, zakaj so Jezus, Marija in Jožef želeli iz Egipta v svojo domovino verniti se. Jezus, Marija m Jožef so bili celih sedem let v Egiptu, in ta čas se jim je Bilno dolg zdel, posebno zato, ker bo strašno malikovanje v deželi videli. Vsa egiptovska dežela je bila v največi temi malikovavstva; Egipčani namreč niso samo malikov molili, ampak tudi voli, mačke, pse, kače in vsakoršine živali so po Božje Častili. Od svetega Pavla pravi sveto pismo: „Ko je bil Pavel v Atenah, zavzel se je, ko je videl malikovanju udano mesto." ') Kavno takd govori sv. pismo od pobožnega Lota: „Pravični Lot je bil zeld stiskan od krivice hudobnikov in od njih nečistega življenja, ker je prebival pri njih, kteri so od dneva ao dneva njegovo pravično dušo s hudobnimi deli žalili."1) Ker je svetega Pavla in pravičnega Lotil scrce bolelo, ko sta videla, kako težko se Bog žali: kaj so še le te tri najsve- ') Djanj. ap. 17, 16. «) Petr. 2, 7. S. — 38 L — tejSe osebe, ki so neskončno bolj ljubile Boga, kakor Pavel ali Lot, celili sedem let v Egiptu terpele? Oh, kakd se jim je njih duh zavzel videti, da je vsa dežela takd po- Solnoma malikovavska! Kakd so hudobni ljudje dan za nevom s svojimi hudobnimi deli njih pravične duše žalili! Gerdo mahkovauje jim je takd hudo ddlo, c a bi bili raje videli, da bi jim kdo z nožem serce prebodel, kakor da so morali vsak dan slišati in videti težko razžaljenje Božje. Oh! kolikokrat je mladi Jezus zdihnil k svojemu nebeškemu Očetu: „Vidim prestopovavce, in kopernim; ker bo tvojih besed ne deržd." J) Ves čas, ko so bili Egiptu, niso slišali pri Egipčanih nič od prave službe Božje, nobene svete pesmi, nobene lepe molitvice, nič, kar bi bilo v čast Božjo; videli pa so in slišali veliko Bogd preklinjati, malikovanje, nesramnosti iu krivice. Akoravno so judje v Egiptu imeh tempelj in so v njem darovali; veudar Bogu to ni bilo všeč, ker so si bili ta tempelj zoper Božjo postavo postavili, in Božja služba v njem ni bila postavna. Ako tebi hudo dd, ko vidiš, da se v tvoji deželi krivice godd; kako jc še le hudo ddlo Jezusu, Mariji in Jožefu, ko so vsakdan videli, da se hudič namesti Boga časti in moli! To jc bil največi križ, ki so ga terpeli; ker bi bili raje stokrat umerli, kakor da bi bili to največo krivico gledali. O najsvetejši Bog! ti, ki neskončno grehe sovražiš, oh! doddli mi luč svoje Bvete milosti in svojo pomoč, da neizmerno hudobijo greha spoznam , sovražim in se ga ovdrujem. Amen. 2. Premišljuj, kakd je angelj Gospodov svetemu Jožefu veselo novico prinesel, da naj se z otrokom in z njegovo materjo zopet v Izraelsko deželo verne. Ko so pomerli Herodež in vsi, kteri so hoteli Mesija umoriti: „Glej! angelj Gospodov se je Jožefu v spanji prikazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in njegovo mater, in pojdi na Izraelsko zemljo; zakaj pomerli so, kteri so detetu po Življenji stregli." '") Oj vesela novica! Jaz mislim, da se noben jetnik takd ne veself, kedar mu oznanijo, da je i/, ') Ps. 118, 158. B) Mat. 2, 19, 20. — 38 L — ječe izpuščen; kakor ue je sveti Jožef razveselil, kedar je te angeljeve besede slišal. Ker ga je namreč zmirom serce bolelo, da morata Jezus in Marija, ki ju je bolj ljubil, kakor samega sebe, tolikanj terpeti, zato jo bilo njegovo veselje neizrečeno, da pridejo iz tc stiske. Zato je pa tudi koj vstal, kakor mu je bil angelj ukazal, je pokleknil iu s solzami v očeh je nebeškemu Očetu hvalo dajal za dolgo zaželeno odrešenje. Kakor hitro je dan napočil, povedal je to angeljevo Sovelje Devici Mariji, ki je od serčnega veselja s svetim ožefom se zjokala, llavuo tako bc je fantek Jezus te vesele novice radoval, in vsi trije so pokleknili, in nebeškega Očeta zahvalili; od prevelikega veselja so skoraj pozabili na vse nadloge, ki so jih bili prestah, ter so govorih: „Pridite, radujino se v Gospodu; ukajmo Bogu, svojemu ZveliČarju; preliitujmo njega obličje z zahvalo in vpBalmih mu ukajmo." ') 3. Premišljuj, kako sta Marija in Jožef v Egiptu slov<5 jemala. Ko sta Bvojiin dobromislcČim sosedom in znancem oznanila, da pojacta na svoj dom, so bo oni sicer veselili, žaloBtni pa so vendar bili, da zgubijo tako dobre ljudi; vehko njih namreč bo ju radi imeli zavoljo njunih Čednosti in prijaznosti. Posebno pa so ljubili mladega Jezusa, ker 1"e bil tako ljubeznjiv otrok, kterega so bili vselej veseli, co so ga videli. Zato so večkrat k Mariji in k Jožefu dohajali, in sc ž njimi prijazno pogovarjali, da so ljubcznji-vega otroka videti mogli. Sploh sc jc govorilo, ko je bil kdo žalosten (kakor se bere v razodenji svete Brigitc): „Pojdite, gremo k Marijinemu Sinu, da bomo potolaženi." Ko je bilo za odhod vse pripravljeno, prišlo je več mož in žen k Mariji in k Jožefu, da bo ju spremili. Potem ko so dober kos poti ž njimi šli, zahvalil se je sveti Jožef možem za to Čast, in jih je prosil, naj se vernejo. Kavno tako Marija ženam. Sveti Bouaventura pravi, ko to pre- ') P». 94, i. a. — 38 L — mišljuje, da so nekteri izmed njih mladega Jezusa objeli in mu kaj za pot podarili. Tako so se prijazno ločili. 4. Premišljuj težavno pot Jezusovo, Marijino in Jožefovo na svoj dom. Pot proti domu je bila veliko težavniša, kakor pred sedmerimi leti, ko so potovali v Egipt. Ko so namreč v Egipt šli, bil je otrok le sedem tednov star, in tedaj sta ga lahko nosila; sedaj pa je bil fantek okoli osmih let, pretežek, da bi ga bila mogla nositi, in za hojo pa preslab. Kako so tedaj to pot storili? Poslušaj, kaj je Marija neki pobožni duši od tega razodcla: „V Egipt potovaje sem na osličku sedela; ali ta osliček je bil v Egiptu cerknil. Iz Egipta nazaj na dom smo peš hodili z veliko težavo, ker je bila pot dol ga in dokaj težavna. Posebno veliko je terpel fantek Jezus. Jezus pa ni bil bos, temveč je imel sandale ali opanke na nogah." Zdi se mi videti ubozega tanteka Jezusa s paličico v roki, ki stopa zraven Marije in Jožefa, in ki ga sedaj Marija, sedaj sveti Jožef za roko pelje, sedaj pa obadva ga za rokd deržita. Komaj je hodil pol ure, pa se je vsedel počivat, in ko se jo enmalo odpočil, je zopet ž njima dalje šel. Hodili so le malo ur na dan, in prav počasi so hodili, in so bili vsak večer tako trudni, da so se morali smiliti vsem, ki so jih videli. Po noči jim je bilo pod milim nebom prenočevati; ognja ali vode niso dobivali, samo smer-dečo vodo so nahajali v globokih dolinah. Treba jim je bilo na pesku si pomagati, kakor je bilo ravno mogoče; živeža niso imeli druzega, kakor kar so bili sabo na pot vzeli. Marija in Jožef nista marala zd-se, bila sta zadovoljna z vsem, le to ju je bolelo, da mora dete Jezus toliko lakote, žeje, vročine in mraza terpeti. Kedar sta tedaj kakšen-krat Marija in Jožef zdihnila zavoljo tolike reve, ki jo jo prestajal Jezus, tolažil ju je ljubi Jezus sam, rekoč: Ljubi moji starši! ne žalujte zavoljo mene. Meni to ni nič težavno, ker vse to iz serca rad terpim k časti nebeškega Očeta in v zveličanje ljudi. Ali vi dva se mi smilita, da morata zavoljo mene toliko terpeti. Ali moj nebeški Oče _ 398 - vama bo vse obilno povernil. — Tako so se med sabo tolažili; tako so po dolgi poti s pomočjo svetih angeljev v Gazo, ki je v judovski deželi, prišli, in se tega veselili. 5. Premišljuj, kako je sveti Jožef na Božje povelje Sel v Nazaret in je začel tam prebivati z Jezusom in z Marijo. Ko je bil Jožef prišel v Judovsko deželo, je slišal, da Arhelaj, sinIlerodežev, na Judovskem in Samarijanskem sospoduje, in da je že začel svojega očeta posnemati v hn-obijah. Zatd se je zeld prestrašil, in je ljubega Boga prosil, da bi mu naznanil, kam naj se oberne. Tu se mu je zopet v spanji angelj prikazal in mu je rekel, naj gre v Nazaret na Galilejskem. Jožef vesel se podil po drugi poti na Galilejsko. Tam je vladal Herodež, Btarcga Herodeža sin, ki je bil bolji, kakor njegov brat Arhelaj. Tako so prišle te najsvetejši osebe po sedemletnem pregnanstvu zopet v judovsko deželo, in so mu zopet prinesli Božji blagoslov, ki je bil z njihovim odhodom iz dežele izginil. Oh! kdo more izreči, koliko je bilo njihovo veselje! Prišli so tudi vsi prijatelji Marijini in Jožefovi, ki so jih pozdravili in njih srečnega prihoda serčno se veselili. Z vsemi temi veseli se tudi ti, pobožna duša! ter reci: Molitev. Hvaljeni naj bodo Jezus, Marija in Jožef na vekomaj! Amen. 1. O ve najsvetejše osebe, Jezus, Marija in Jožef! po vasi veseli vernitvi iz Egipta vas prosim: peljite me iz te doline vednih solz, iz tega spače-nega sveta, iz tega Egipta v obljubljeno in veselja polno deželo, v nebesa, da vas bom tamkaj popolnoma ljubil in vedno častil. Amen. 2. O radostna Mati in Devica Marija! po vseh tvojih svetih radostih in veseljih te prosim, izprosi nam revnim od Očeta vse tolažbe pomoč, tolažbo - 899 - in veselje, da se bomo časno in večno v Bogu veselili. Amen. Drugi odstavek. Kristusovo življenje v Nazaretu od osmega do dvanajstega leta njegove starosti. Zoper prazno govorjenje. „Dete pa je rastlo, in močno prihajalo, polno modrosti, in Boija milost je bila v njem.1' (Luk. 2, 40.) 1. Premišljuj veliko poterpežljivost in ponižno Bt Jezusovo, Marijino in Jožefovo v njih velikem uboStvu. Kdor ponižno in ubožno življenje Jezusovo in Mari-.ino prav dobro premisli, ako je premožen, ne bo več svo-,ega serca na posvetno blago vezal; ako je pa ubožec, ne jo žalosten svojega uboštva. Otroke kraljev in knezov, cakor vemo, in kakor je spodobno, izrejajo po njih stanu. Ali pa ni bil Kristus več kakor Jeruzalemski kralj, več kakor Nazareški knez? Ali ni bila Marija iz kraljevske rodovine, in prava kraljica vseh angeljev, in vseh svetnikov? Kje pa je postrežba in hiša, ki se njenemu stanu spodobi? Kje je njena palača in nje dvoranstvo ? Nje kraljevsko poslopje je bila uboga, revna kmetijska hiša, za en lučaj proč od hišice, v kteri je bil Kristus spočet; ta hiša stoji menda še dandanašnji, in jej pravijo niša svetega Jožeta. " ' denaija in premoženja. Nebeška kraljica, kteri so angelji z veseljem stregli, je bila tukaj tudi za deklo, in je vse tudi najniža dela sama opravljala. Sin Najvišega Boga, ktercmn sta solnce in luna podložna, je bil, da tako rečem, za hlapca pri hiši in je povsod pomagal pri delu. 2. Premišljuj Kristusovo pokorlčino. Sveti Bonaventura pravi: „Ker je Kristus na svet prišel, ne da bi se mu streglo, ampak da bi služil", zato je zvesto pri delu svoji materi pomagal; in navadno je po-grinjal mizo, čistil sobo in druga taka dela opravljal. večem uboštvu in ponižnosti, — 38 L — Ko je bil sveti Jožef pri svojem delu, je Jezus večkrat tje sel, da je treske in odletke pobiral indomrt nosil. Ko je dornd manjkalo vode, vzel je verč in je šel k vodnjaku po vode. Ta vodnjak stoji Se dan današnji, in kristijani in neverniki mu pravijo Jezusov vodnjak. Pomisli, kaj si je Devica Marija pri tem mislila, ko je pervikrat, videla Jezusa po vode iti. Jaz bi djal, da je pred njim pokleknila, in mu s solzami v očeh govorila: O ljubo moje Dete! za Božjo voljo te prosim, ne delaj mi tega; akoravno si moj Sin, pa si tudi moj Bog in Gospod. Zato se ne spodobi, da mi moj Bog služi, in če to pripustim, bojim se grešiti. No stfiri mi tedaj več tega, da me ne žališ. Jaz ti hočem iz serca rada v vseh rečeh streči, kakor spoznam, da je moja dolžnost, tebi na vso moč služiti, ki si moj Bog in moj Gospod. — Kaj je pa neki Kristus na to odgovoril ? Mislim, da jej je to odgovoril, kar jc po-znej odgovoril Janezu Kerstniku: ,.Pustite, mati! za sedaj; zakaj takd se nam spodobi, vso pravico spolniti." ') In pa: „Jaz nisem prišel, da bi se mi streglo, temveč da bi stre-gel." ') Hotel je reči: Jaz hočem otrokom s svojim zgledom pokazati, kako imajo svojim staršem streči in jih ubogati. O velika ponižnost mojega Boga! kdo bi se sramoval nizkih opravil, ker se jih še Bog sam ni sramoval? Kristus je ubogal hitro in voljno; ta ljubeznjivi otrok je bil tako pripraven streči, da ni čakal, da se mu je reklo, kaj ima storiti, temveč, kar je videl ali spoznal, da' bo sta-rišem všeč, storil je sam od sebe. Marija in Jožef sta se sicer varovala, zavoljo spoštovanja do njega, da mu nista nič ukazala, če se je pa vendar kakšenkrat to zgodilo, je ponižni Jezus to imel za posebno milost, da more svojim staršem pokoren biti, in jim streči. Kedar je Jezus svetemu Jožefu v čem postregel, so se sv. Jožefu večkrat solze islil: Ali mi ima streči moj namreč sveti Jožef Jezusa ljubil bolj, kakor more oče svojega otroka ljubiti, vendar ga je tudi spoštoval, kakor se ') Mat. 3, ir». Mat. 20, 28, dopuščam ? — Akoravno je — 401 — je spodobilo Sinu Božjemu. Nad njem se je takd posebno spolnilo tisto prerokovanje: „Na koga se bom ozerl, če ne na ubožčeka m na potertega v duhu, ki se trese pred mojimi besedami?" ') 3. Premifiljuj, kako prijazno je Jezus ravnal s svojo materjo. Akoravno Bog in naj veča modrost, vendar je Jezus vpričo ljudi se tako vedel, kakor drugi otroci njegove starosti; samo v tem se je ločil od navadnih otrok, aa kakor je bil najlepši deček, kar telo zadeva, ravno tako je bil bolj pameten, kakor drugi otroci. Zato so njegovi starši na vse pazili, kar je delal ah govoril, in se dan za dnevom bolj čudili njegovi visoki modrosti, prijaznosti in Ijubez-njivosti. Njegov glas in govor je bil tako ljub in prijazen, da so vBe njegove besede staršem globoko v serce segale. Njegovo zaderžanje in vedenje je buo tako lepo in Ijubez-njivo, da so bih vselej veseli, ko so ž njim bili. Njegova telesna postava je bila tako lepa in prijetna, da se niso mogli nasititi, gledati ga. Z eno besedo: Naj je hodil ali stal, naj je jedel ali pil, naj je spal ali čul, naj je karkoli delal, vse je delal tako spodobno, tako lepo, da so se mu vsi čudili, in govorili, da tacega otroka niso Se nikoli videli. To je hotela Mati Božja sveti Brigiti reči, ko jej je te-le besede govorila: „Svetujem ti, da nič druzega ne lju-biš, kakor mojega Sina. On je namreč tako ljnbeznjiv, da če njega imaš, ne moreš nič druzega več želeti. On je tudi tako lep, da je lepota vseh elementov in svetloba sama proti njemu le senca." — Ker je bil tedaj Jezus v vsem svojem djanji in nehanji tako prijazen, da je vse, ki so ga videli, k čednosti nagibal; zato ni bilo nobeno čudo, da sta Marija in Jožef tako sveto živela, saj sta imela vsaki dan pred očmi ogledalo, da, Bolnce in učenika vse Bvetosti, kteri ju je vncinal k vsi pobožnosti in k Božji ljubezni. Ko ju je ljubeznjivi otrok tako prijazno pogledal, je ta pogled jima dušo prešinil. Ko ju je Jezus le po imenu klical, bila jima je ta beseda prijeten glas v ušesih. Zakaj >) Iza. 6G, 2. Krintnsovo Življenj« in nnwt. 26 — 38 L — „njegova beseda je bila sladka," ') in „med in mleko je bilo pod njegovim jezikom." '*) O! kolikokrat, sta ljubega dedka z veseljem objemala! — Posnemaj ju tudi ti, in ljubi preljubeznjivega Jezusa! 4. Premišljuj obnašanje Jezusovo do svojih pri-jatlov in sosedov. Srefini so bili sosedje teh najsvetejših treh oseb. Gotovo so Jezusovi prijatli mnogokrat k njemu prišli, in prijazno ž njim se pogovarjali. V razodenji svete Mehtilde se bere to-le: „Ko je ta svetnica pri sebi premišljevala, ali je Kristus po svoji vernitvi iz Egipta tudi b svojimi prijatli se kaj pečal, jej je On odgovoril: Zakaj pravi evangelij: »Iskali so ga med njegovimi prijatli in znanci? Zato, ker sem včasih bil pri njih. Ali zakaj meniš, da je Janez evangelist, ko sem ga poklical, koj šel za mano, kakor ravno zato, ker mu je dopadlo moje življenje in obnaSanje, ki ga je večkrat videl. Zato je bilo lehko pregovoriti ga, da je za mano hodil". — Iz teh besed se vidi, da so ga prijatli večkrat obiskovali, posebno pa Salome in Marija Kleofova s svojimi otroci. Salome je bila omožena s Zebedejem, kteremu je bila dvoje sinov porodila, svetega Jakoba namreč in svetega Janeza evangelista. Prebivali bo v tergu Sala, eno uro od Nazareta proti jugozapadu! Marija Kleofova je stanovala vNazaretu, in je imela za moža Kleofa, brata sv. Jožefa, kteremu je bila porodila čvetero otrok, namreč svetega Jakoba manjSega, svetega Simeona, svetega Juda in svetega Jožefa pravičnega. Tedaj pomisli, kako so se ti stričniki v svojih otročjih letih med sabo radi imeli, med kterimi so bili eni nekaj starši, drugi nekaj mlajši kakor Jezus; saj so bili vsi otroci svetih staršev in pobožno izrejeni. Med vsemi pa je imel sveti Janez evangelist, ki je bil eno leto mlajši kakor Jezus, največe veselje s Kristusom. Ta je bil učenec, kterega je Jezus ljubil; in ta ljubezen se je bila začela že v otročjih letih. O, kakd sveto bo se med ') Vi«, pes. 4, 3. «) Vi». pc». 4, 11. — 403 — sabo ti otroci pogovaijali! O kako so Jezusove besede ogenj Božje ljubezni v serci teh malih vncmale! Ali ne samo otroci s svojimi starši, temveč tudi skoraj vsi prebivavci mesta Nazaret so želeli Kristusa videti iu z njim govoriti, ker so vselej poBebno tolažbo in veselje čutili, ko so ga videli. Poslušaj le, kaj je od tega Mati Božja sveti Brigiti govorila: „Moj Sin je bil tako lep, da je veselje občutil v svojem sercu vsak, ki ga je videl. Zato so navadno judje med sabo govorih: Pojdimo, da bomo Marijinega Sina videli, in da se razveselimo. Akoravno niso vedeli, da je Sin Božji, vendar so veliko radost čutili, kedar so ga videli." Koliko serčnega veselja so Nazarenčani okusili zavoljo Kristusove pričujočnosti! Gotovo so večkrat, ko je Jezus skoz mesto šel, ljudje skozi duri in okna pogledali, da so ga videli, kakor so nekdaj Egipčani Jožefa željno gledali. ') Obudi tudi ti, pobožna duša! željo, da bi mogla videti tega svetega mladenča Jezusa, in moli: Molitev. Hvaljena bodi Jezusova ponižnost in lepota na vekomaj! Amen. O Jezus, najponižniši in najlepši medčloveškimi otroci! moje serce se vname, in moja duša se razveseli, ko pomislim na tvojo lepoto in prijetno postavo. O naj ljubezni viŠi Jezus! tvoji lepoti se čudijo solnce in luna, zmagovavna cerkev v nebesih in vojskujoča cerkev na zemlji. Ker si bil tako ljubez-njiv na zemlji, kako ljubezujiv si pa še le v nebesih! Je bil tvoj umerljiv život tako lep, o! kako lep in slaven mora biti tvoj častitljivi život v nebesih! O najlepši Jezus! tebe in tvojo zveličevavno obličje Želim gledati. Zato hočem zavoljo tebe za- >) 1. Mojz. 49, 22. 22* — 38 L — ničevati vso posvetno lepoto in svoje oči pred njo zapirati. Tebe pa, o najprijazniši in najljubezniviŠi Jezus! hočem serčno ljubiti, po tebi zdihovati in hrepeneti, in v vsaki žalosti hočem z Nazarenčani govoriti: „tje hočem iti in videti Marijinega Sina," da se potolažim in da se zveličam. Amen. O najljubezniviŠi Jezus! ti tolažba in zveličanje moje duše! Tebe ljubim in želim Te na vekomaj ljubiti; ker si bolj jasen kakor zvezde, lepši kakor luna, svetlejši kakor solnce, ljubezniviŠi kakor jutranja zarja, prijetniŠi kakor cvetlice, dražji kakor drago kamenje, lepše dišeč kakor balzam, sladkejŠi kakor grozdje, boljši kakor rajska jabelka, in pri-jazniŠi kakor angelji (Je imam Tebe, imam vse, kar si morem želeti; če si Ti moj, imam vse dobrote. Oh! žal mi je, da Te nisem poprej spoznal, in da sem tako pozno začel te ljubiti. Sedaj pa hočem nadomestiti, kar sem zamudil, in hočem prav zares začeti Te ljubiti. Dod&i mi, Te prosim, da Te bom vedno bolj ljubil. Amen. Tri In dvajseto poglavje. Dvanajstletni Jezus v tempeljnu. Pervi odstavek. Dvanajstletni Jezus grd v Jeruzalem in se zgubi. Naj se bera v nedeljo po sv. treh kraljih. „MladeneS Jezus je ostal v Jeruzalemu." (Lok. 2, 43.) 1. Premišljuj, kako so Jezus, Marija in Jožef navado imeli, vsako leto iti v Jeruzalem. — 38 L — Bog je v starem zakonu vsem možkim zapovedal, da imajo trikrat v letu pred Gospodovo obličje priti in kak dar prinesti, namreč o veliki noči, o binkoštih, in koneo leta k podšotorni obletnici. ') Ti prazniki so terpeli po sedem dni, pervi in Bed mi dan sta bila zapovedana praznika, drugi dnevi ne. Vendar pa je bila vsak dan Božja Blužba, in se je en del Mojzesove postave bral in razkladal, in vsi so imeli vpričo biti. Ženam pa in otrokom ni bilo nič zapovedano; vendar pa je hodila Mati Božja vsako leto s svetim Jožefom v Jeruzalem, kakor pravi sv. Lukež: „Njegovi sta-riši bo vsako leto v Jeruzalem hodili o velikonočnem prazniku". *) Ker Bta tedaj Sla Jožef in Marija, sta tudi Jezusa sabo jemala. Devici Mariji je bilo namreč nemogoče, tako dolgo ločeni biti od Bvojega edinega, najljubšega Sina. Pre-sveti deček Jezus tudi ni hotel domd ostati, ko je videl, da grd toliko tisoč ljudi v Jeruzalem, nebeškega Očeta častit. Zato moremo skoraj za gotovo verovati, da je Jezus od svojega osmega leta do svojega zadnjega leta vsako leto enkrat, ali celd trikrat v Jeruzalem prišel, zato da je nas pod-nčil, da imamo tudi mi radi obiskovati svete kraje, in da se nimamo nobenih težav bati. Pomisli le, kako je bilo to romanje mlademu Jezusu težavno, in koliko je pri tem prestal. Od Nazareta do Jeruzalema je tri dni ali trideset ur hodd, in maraiktera gora je na poti, Čez ktero je treba iti. Akoravno bo drugi romarji v celih trumah vkup hodili, vendar je verjetno, da bo Jezus, Marija in Jožef skoraj vselej sami biii na poti, nekaj, da jih ni nobeden v molitvi motil, nekaj tudi, ker so enmalo bolj počasi hodili, zato da se ni mali Jezus odveč vtrudil. Zato se tudi lehko verjame, da ao šli vselej en dan prej, kakor drugi, da so lože polagoma hodili. Kdo nam more pa povedati, kako se je obnašal Jezus napoti, in potlej v Jeruzalemskem tempeljnu? Kakor nam je hotel namreč b svojim romanjem do Jeruzalema pokazati, kako imamo vbogati in Bogu pokorni biti, ravno tako je nas hotel v tempeljnu učiti, kako se imamo >) a. Moj«. 88, 17. *) Lok. a, 41. — 38 L — v ccrkvi vesti. Sveti mladeneč se je celo pot pobožno zavedel, večkrat svoje oči proti nebu povzdignil, in se vedno tako obnašal, da so se mu vsi čudili. V tempeljnu pa je klečal tako tiho, mirno, spoštljivo in pobožno, da je vse pričujoče k pobožnosti vnemal. Tu se more tudi reči, kar je sv. Lukež od njega pisal: „Jezus je rastel v modrosti in v starosti, in v gnadi pri Bogu in pri ljudeh". ') Vsi ljudje, ki bo videli, kako lepo pobožno se mladeneč Jezus obnaša, so ga radi imeli, in so si prizadevali posnemati ga. 2. Premišljuj, kako in zakaj se je Božji mladeneč od svojih starišev ločil, da Be je zgubil. Evangelist piše: „Ko so dnevi pretekli, in so nazaj šli, ostal je mladeneč Jezus v Jeruzalemu, in njegovi Btariši niso tega vedeli. Menili so pa, da je med tovarši". ') Ko bo se namreč romarji proti aomu vračali, menila je Marija, da je Jezus z Jožefom pri možkih; in Jožef je mislil, da je pri ženah z Marijo svojo materjo. Ali Jezus se je skrivši ločil od družbe in je šel nazaj v Jeruzalem. O moj Jezus! kako ti je bilo mogoče, da si svoji ljubeznjivi materi tako žalost storil, ker si pač vedel, da bo zavoljo tebe do smerti žalovala? Oh! kako si mogel to storiti? Toda vedi, ljubi moj kristijan! da je Jezus tukaj kot Bog delal; kot človek bi bil raji šel s svojimi stariši. Saj njemu je bilo to bolj težko, kakor njegovi materi. Ker pa je bil njegov nebeški oče njemu in njej ta križ od vekomaj odloČil k Božji časti, in nam v nauk in poduk, zato je Jezus bil pokoren svojemu Očetu, kakor sam pravi: „Ali ne vesta, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?" ■*) to je: Ali ne vesta, da moram Btoriti, kar je volja mojega Očeta? Jezus se jc tedaj zoper svojo lastno voljo ločil od Nje, ktero je bolj ljubil, kak or ves svet. Zato je šel žalosten v mesto. Njegova mati pa in Bveti Jožef sta tisti dan prišla do terga , ki to mu M a hm as pravili, Štiri ure od Jeruzalema, na visoki gori, kjer bo Galilejci navadno ostajali pervo noč. Ondi bo pozneje lepo cerkev sezidali s tremi kapelami na čast ') Luk. 2, 52. ■) Luk. 2, 43. 44. 3) Luk. 2, 49. — 38 L — Jezusu, Mariji in Jožefu, kamor so romarji pogostoma hodili.*) Ko sta tedaj Marija in Jožef zvečer v Malimas prišla, iu Jezusa ni bilo ne pri njej, ne pri njem ali pri prijateljih: oh, žaloBt! kdo more popisati, kaj je Marija th terpela? Močf so jo popustile, tresla se je, in serce jej je pokalo. Gotovo bi bila ondi na mestu umerla, ako ne bi je bil Bog vderžal. Omedlela je in vsa v obraz obledela. Kedar se jc zopet zavedela, bila je nje perva beseda: O moj Jezus, dete moje! o Jezus, moj Sin! kam si zginil? Oh! zakaj nisem bolje na-te gledala? Gotovo so te zgrabili tvoji sovražniki, da te ubijejo! Oh, Siu moj! pokaži mi svoje obličje, da živim in ne umerjeni. Oh! kje te bom iskala? — Te in enako besede je Marija plakaje govorila, tako da so se vsi njeni prijatelji ž n jo vred jokali. Žalostni sv. Jožef bi jo bil rad tolažil, ali on se je sam bolj jokal, kakor vsi drugi; saj ga je serce bolelo, videti Marijo v toliki žalosti; in zguba Božjega Sina mu je ravno tako scrce tergala, kakor Mariji. 3. Premišljuj, kako sta Marija in Jožef zgubljenega Jezusa iskala med prijatelji in znanci. To žaloBtno iskanje popisuje visoka pesem Salomonova tako-le: „Ponoči sem iskala njega, ki ga moja duša ljubi; iskala sem ga, pa ga uiseui našla. Vstala bom in obhodila mesto, po ulicah iu cestah bom iskala njega, ki ga moja duša ljubi; iBkala sein ga, pa ga niBem našla. Našli so me čuvaji, ki varujejo mesto: Ste ga li videli, ki ga moja duša ljubi?*1 ') Tako bc je godilo Materi Božji pri iskanji njenega otroka, kakor bogaboječi nevesti pri iskanji njenega ljubeja. Vstala je, obhodila je vse ulice tistega kraja, da bi našla, kterega ju nje duša ljubila; iskala ga je, lia našla ga ni. Šla je k svojim prijateljem, vprašala z žalostnim glasom vsa objokana: Ali ste videli, ljubi prijatelji, mojega Sina? Oh, ali mi ne veste povedati, kam je prišel? *) Ta terg, nekdaj Mah m a*, pozneje Mu hm a« imenovan, je tedaj w« podert. ') Vi«, pe«. 3, 1—3. — 38 L — Ali prijatelji jej niso vedeli nič povedati. Zato so z Marijo žalovali in se ž njo jokali. Ko je noč prišla, in se ni več spodobilo, da bi bila Marija okoli od hiše do hiše hodila, popraševat po Jezusu, šla je s svetim Jožefom v ubogo hišico, kjer sta bila sama. Tukaj je še le začela plakati in jokati se. Ona ni mogla jesti, ni mogla piti, ni mogla počivati, ni mogla spati. Od tiste noči, ko je bila Jezusa porodila, ni še nikoli tako žalostne noči imela; ta noč je bila najbolj grenka, najbolj britka, kar jih je bila še doživela. Res, da je bila že s svojim otrokom marsiktero žalost in Bilo preterpela, vendar pa je Jezusa pri sebi imela, in ta njegova pričujočnost jo je vselej tolažila. Sedaj pa, ko je bil zgubljen nje preljubeznjivi otrok, bil jej je zopern ves svet, nobena reč je ni mogla vtolažiti. Sla je tedaj v eno stanico sama, pokleknila je, svoje roke sklenila, in jih proti nebu vzdignila, ter je začela britko se jokati in svojo žalost Bogu tožiti: O nebeški Oče! kam se mi je, ubogi žalostni materi, oberniti? Sram me je, vzdigniti svoje oči pred tabo, ker sem tvojega edinorojenega Sina, kterega si mojemu varstvu izročil, tako nemarno zgubila. Oh! morebiti nisem vsega storila, kar mora storiti skerbna mati, ktera noč in dan za svoje dete skerbi, da se mu nič žalega ne zgodf. Oh! morda jc zavoljo moje nemarnosti moj otrok prišel v pesti svojih sovražnikov, kteri so ga že enkrat hoteli ubiti! Oh, morebiti že več ne živi! O najdobrotljiviši Oče! tebi priporočim svojega ubozega otroka; imej ti skerb za-nj, in obvaruj ga pred njegovimi sovražniki, ako je še živ. Potem je molila k svojemu Božjemu Sinu, in je govorila: O moj Sin Jezus! kje si? O Jezus, moj Sin! kdo te je meni vzel? Ali sem te morebiti v Čem razžalila, da Bi Šel preč od mene? Ali ti nisem tako stregla, kakor terja tvoje Božje veličastvo? Oh! odpusti mi mojo nemarnost; v prihodnje ti hočem na vso moč streči. O moj Sin Jezus! o Jezus, moj Sin! Kam naj grem tebe iskat? Oljubček mojega serca! kako sem pač mogla pustiti te od sebe? O Jezus, ti življenje moje duše! pokaži mi zopet svoje obličje, da oživim; oh! razveseli moje žalostno serce b svojo — 38 L — pričujočnostjo, da ne umeijem in ne Bkopernim žalosti in reve. Te in enake besede je govorila žaloBtna mati plakaje celo noč. Ravno tako tudi pobožni Jožef, ki ni mogel velike žalosti celo noč očesa zatisniti. On je mislil, da je on sam te zgube kriv, ker je Bog njemu izročil otroka in njegovo mater. Zato, mislil si je, bi bil moral večo skerb imeti, da ne bi se bil otrok zgubil. Zato se je pred Bogom krivega spoznal in je občutil tako serčno žalost, kakor da bi bil največi greh storil. Tako sta tedaj oba celo noč le plakala in žalovala. Imej tudi ti sočutje ž njima, in reci: Molitev. O Marija, ti žalostna mati! jaz te spominjam velike žalosti, ki jo je tvoje serce čutilo, kedar si bila Jezusa zgubila, in si ga tri dni v neizrečeni žalosti iskala,* po tej serčni žalosti tvoji te prosim, sprosi mi pravo žalost čez moje grehe, da bom z dobro spovedjo in stanovitno pokoro Jezusa nepre-stalo iskal, in enkrat tam v tempeljnu večne slave tudi našel. Amen. Hvaljen in ljubljen bodi Jezus, najljubeznjiviši ženin vseh vernih sere. Amen. O sveti Jožef! jaz te spominjam tiste velike žalosti, ktere je bilo tvoje serce polno, kedar si zgubljenega Jezusa tii dni v neizrečeni žalosti iskal; po tej tvoji serčni žalosti te prosim, zadobi mi od Boga pomoč in gnado, da bo moje serce žalovalo, iskalo in našlo; žalovalo, ker sem Jezusa s svojimi grehi zgubil; iskalo ga s serčno žalostjo in resnično pokoro ; in nazadnje ga našlo v njegovi slavi in v njegovem veličastni. Amen. — 38 L — Drugi odstavek. Marija išče zgubljenega Jezusa. Za nedeljo po svetih ti oh kraljih. „ Vernili so se v Jeruzalem in so ga iskali." (Luk. 2, 45.) 1. Premišljuj, kako skerbno je žalostna mati Jezusa iskala. Potem ko sta Jožef in Marija pervo noč v največi žalosti prestala, sta se zjutraj, ko je dan mi počil, koj vzdignila in sta pri vseh drugih romarjih po zgubljenem otroku popraševala. Vsem romarjem sta se iz serca smilila; ali nobeden jima ni mogel in ni vedel nič povedati od Jezusa. Tu je Marija začela vnovič tako žalovati, da jej bo umreti prevelike žalosti. Ker ni bilo nikjer Bledii po zgubljenem Sinu, ni ostajalo nič druzega, kakor da sta so nazaj vernila proti Jeruzalemu. Med Jeruzalemom in Malimasom ni bilo nobene vas/, kakor same gore in doline. Konec doline je visoka gora, verli ktere se že zagleda mesto Jeruzalem; z verha te gore gledajočemu se zdi mesto Jeruzalem, kakor da bi ležalo nizko aoli med gorami. S te goro se pride zopet v drugo dolino, in kmalu potem na drugo goro, s ktere se že celo mesto Jeruzalem vidi. S te gore je pot sterma doli, in na zadnje pelje med zidovi in med verti do Jeruzalema. Pomisii, kaj je Marija delala celo to dolgo pot Poslušaj, kako popisuje visoka pesem to iskanje: „Iskala sem ga, pa ga nisem našla; klicala sem ga, pa mi ni odgovoril. Zarotim vas, hčere Jeruzalemske! ako najdete mojega ljubega; povejte mu, da od ljubezni omcdljujem. Kakošeu je tvoj ljubi izmed ljubili, da nas tako zarotuješ ? Moj ljubi je bel in rudeč, izbran izmed tisočev. Tak je moj ljubi, hčere Jeruzalemske! Kam jc šel tvoj ljubi, o prelepa med ženami? Kam se je oberniltvoj ljubi? Mč ga bomo s tabo iskale". ') Ali ni to, kakor da bi bilo popisano Marijino iskanje, ko je Jezusa bila zgubila? Marija pravi: Iskala sem ga, pa ga nisem našla. Klicala sem ga, in mi ni od- ») Vi«, pes. 5, 6- 17. - 411 - govoril. Žalostim mati je s svetim Jožefom tekala in preiskovala vsak germ, vsako mejo, po celi poti, po gorah iu po dolinah; klicala ga je, kterega je njena duša ljubila, pa vse zastonj! ona ni ga našla. Klicala je na ves glas: Oj Jezus! Jezus! ali Jezus je ni slišal, se jej ni oglasil. Uči se, pobožna duša, ki Boga ljubiš! uči sc od Marije Jezusa Čislati, Jezusa iskati, ako si s kakim smertuim grehom Jezusa zgubila; ne odjenjaj ga iskati. 2. Premišljuj, da je velika Marijina žalost izhajala iz njene velike ljubezni do Jezusa. Oj vi ljubi stariši! ki imate morebiti enega samega otroka, ki ga serčno ljubite, oh! kako bi vam bilo pri sercu, ako bi ga zgubili? Žalostni bi bili, da bi vam Berce pokalo, jokali bi Be neprenehoma. Primerjajte pa svojega otroka z Marijinim otrokom, svojo ljubezen z Marijino ljubeznijo, svojo zgubo z Marijino zgubo; iu našli boste, da se vaša žalost kar primerjati ne (lit z Marijino žalostjo. Zato govori prerok: ,,Komu te bom primeril, o dcvica in Sijonska hči? velika je namreč kakor morje tvoja žalost. Kdo more ti pomoči?" ') Kdor hoče pa zmenti ah spoznati, kolika je bila žalost Matere Božje, mora poprej premišljevati njeno razmeruo ljubezen do Jezusa. Kako velika pa je bila ta njena ljubezen, ne more se ne popisati, ne zapopasti. Ona ga je nato m o ljubila, ker je bil njen sin, tako, kakor vsaka mati svoje otroke ljubi. Vendar pa je ljubila Marija še veliko bolj Jezusa. Ona ga jc pametno ljubila, ker je bil po* božen, svet otrok; kakor Bnio vsi dolžni ljubiti vse dobre, bogaboječe ljudi; in kolikor svetejši so, toliko bolj so nam ljubeznjivi. Jezus je bil čez vso mero svetejši, kakor vsi svetniki; zato ga je tudi Marija neprimerno bolj ljubila, kakor so kedaj ljudjd svetnike ljubili. Tretjič, ona ga je Čez n atom o ljubila, ker je bil Bog; kakor smo vsi dolžni, Boga kot največo dobroto ljubiti. Ali ona sama ga je bolj ljubila, kakor so vsi ljudje Boga ljubili, ali ga še bodo ljubili. To ljubezen je Marija od začetka imela, in je vsaki ') Žal. pcsui. Jcrem. 2, 13. — 38 L — dan veča prihajala, enaka malemu izvirku bistre vode, dalje teče, več potičičev se ž njim zedini, bolj se naraSča, tako da postane na zadnje velika reka, ki ladije nosi. Ker je tedaj ta trojni ogenj natorne, pametne in čeznatorne ljubezni v Marijinem Bercu gorel, in vsaki dan bolj rastel: kako velik je bil ogenj svete ljubezni v materinem sercu Marijinem! Dalje je treba pomisliti, da, ko človek to, kar priserčno ljubi, nekaj časa pri sebi ima, raduje se tedaj tim bolj, kolikor veča je njegova ljubezen. Ako pa to reč zgubi, Bpre-meni se njegova velika ljubezen v toliko večo žalost. Oh! kolika je bila tedaj Marijina serčna žalost, ko je svojega preljubega Sina zgubila! Tu morajo vsi jeziki obmolkniti. Ko sta prifila Marija in Jožef verh tistih dveh gor, ki ste na Bredi med Mahmasom in Jeruzalemom, oh! kako željno Bta okoli gledala na vse stranf, ali bi kje svojega ljubčeka zagledala! Menda sta tudi kakSenkrat na ves glas klicala: Jezus! Jezus! ali, kako žalostno je bilo, ko Be jima je le od pečin odmevalo: Jezus! Jezus! Tako sta hodila skozi te samote, in ker ni bilo tod nobene žive duše, sta tudi samemu Bogu svojo žalost tožila. 3. Premišljuj Marijino žalost, ko je po vseh uhcah Jeruzalemskih Jezusa iskala. Celi dan se je Marija nadjala, da najde gotovo ljubega Sina zopet v hiši, kjer je o praznikih imela navado ostajati ; ali saj , da bo tu izvedela, kje bi utegnil biti Jezus. Željno je tedaj do tiste hiše šla, in koj pri vstopu popra-šala po otroku. Ljudje, ki so stanovali v tej hiSi, pa so jej koj rekli, da niso videli več dečka Jezusa od včeraj jutro. Oh! kako se je tu Marija prepadla! Takd zeld se je prestrašila, da bi bila kmalo omedlela. Vendar pa se je oserčila, ter je sklenila b svetim Jožefom vred otroka še dalje po mestu iskati. Šla sta tedaj v tempelj; tu sta jokajo se Boga prosila, naj jima avojega svetega angelja pošlje, da ju pelje tje, kjer je Jezus. Potem sta začela hoditi po vseh mestnih ulicah gori in doli, preiskavala sta vse vogle in vse kote, popraševala sta vse znane in neznane ljudi, kar sta jih srečala; nista odjenjala, dokler sta mogla stati — 38 L — na nogah. Celi dan nista kar nič se odpočila; ali njega, ki ga je njuna duša ljubila in iskala, njega nista našla. AH si ti, ljubi moj kristijan! kedaj videl, kako se vedejo starši, ko so ljubega otroka zgubili? Oh, oni plakajo, tožijo in poprašujejo povsod po vseh ulicah in cestah. In ko ga en sam dan ali eno samo noč ne najdejo, jim je obupati. To vidimo pri starših mladega Tobija, od kterega govori sveto pismo: „Ko se je Tobija mudil, bil je njegov oče Tobija v skerbi, rekoč: Zakaj se neki moj sin tako dolgo mudi? Začel je tedaj silno žalovati, on in Ana, njegova žena ž njim, in jela sta se oba jokati, zato ker njuni sin ni o pravem Času k njima nazaj prišel. Njegova mati je tedaj prejokovala, da se ni dala vtolažiti, ter je rekla: Oh, oh, moj sin! zakaj sva te poslala na tuje, tebe, svetlobo najnih oči, palico najne starosti, tolažbo najnega življenja, upanje najnega zaroda? Saj sva v tebi samemu vse imela, zato ne bi te bila imela od sebe spustiti. Ona se ni dala nikakor potolažiti, temveč je vsak dan ven tekla, ter je okrog gledala, in vsa pota obhodila, ker je bilo upanje, da bi utegnil nazaj priti." ') Ker je ta dobra mati Ana tolikanj po svojem ljubem sinu Tobiji žalovala, kako je pa Marija z Jožefom obžalovala svojega edinega Sina, kterega sta tisočkrat bolj ljubila, kakor Tobijevi starši svojega Bina. Oh, - kako je iz serca zdihovala, tožila in k Bogu vpila! Kdor je kedaj skusil, kaj je ljubezen in kaj se pravi, ljubega zgubiti, on si more domišljevati, kaj je Marija takrat terpela. Ljubezen donaša veselje in žalost; veselje, kedar ima pri sebi ljubega, žalost, kedar se mora od ljubega ločiti. In koliko je Bog veči kakor Btvar, toliko več veselja in žalosti daje Božja ljubezen kakor človeška. Od svetnikov, ki bo Kristusa posebno goreče ljubili, beremo, da kedar je jim Bog le eno samo uro odtegnil svojo pri-čujočnost, to je, da niso čutili Boga pri sebi pričujočega, tedaj so toliko žalost terpeli. da so menili, da Človek v peklu ne more bolj terpeti. Oh, kaj in kako Be je pa godilo ') Tob. 10, 1—7. — 38 L — Njej , ki je svojega ljubega Sina, ženina, Boga in Gospoda neskončno ljubila V Zato je ljubezni polno Marijino serce tolikanj terpelo, da serca vseh ljudi ne morejo toliko prenašati. 4. Premišljuj drugo, žalosti polno noč Marije Device. Ta noč je bila za Marijo tako strašna, da se ne d ti s poprejšnjo primerjati. Božji Sin ni svoji Materi odtegnil samo svojo telesno pričujočnost, ampak tudi vso znotrajno tolažbo, takd, da jej ni ne kapljica tolažbe ostala; mogla je tedaj po pravici reči: „Gospod me je nasitil z grenkostmi, napajal me je s pelinom." ') In to je bila že druga noč! Oh! kdo more z besedami dopovedati, kaj je Marija te tri dni terpela? To je ravno tako nemogoče, kakor je nemogoče morje v eno posodo spraviti. Ker je ni mogla vtolažiti nobena stvar, šla je zopet v svojo stanico, ni jedla in ni pila, v Božjo voljo se je vdala, neprestalo se je jokala pa molila. 5. Premišljuj, koliko žalost je sveti Jožef ves ta čas Čutil. Njemu se jo smilil otrok in smilila se mu je njegova mati. Ko je na Jezusa mislil, mu je bilo umreti od žalosti; in ko je Marijo videl tako žalovati, je kervavelo še bolj njegovo serce. Oh, kako se je bal, aa bi mu Marija od velike žalosti ne umerla! Oh, kako mu je ranilo serce, ko jo je Blišal žalostno plakati! Te dve prežalostni noči se ni vlegel v posteljo, vedno je klečal in molil s prežalostnim sercem. Ker je videl, da ni mogla Marija ne jesti, ne piti, da ni mogla ne počivati, ne spati, zato tudi on ni jedel, ni pil, ni počival. Takd sta terpela tri dni. Vsem ljudem, ki so ju videli, sta se smilila, in še angelji v nebesih so ž njima žalovali. PomiBli vse to, pobožnn duša! pa moli: ') Žal. pes. Jcr. 3, 16. — 38 L — Molitev. O Jezus! meni je žal, da sem te s svojimi grelii in hudobijami zgubil. Oh, žaluj, duša moja! in obžaluj to nepopravljivo škodo in zgubo; zakaj Boga zgubiti, se pravi vse zgubiti. O Marija! s tabo hočem vstati, iti in iskati njega, ki ga ljubi moja duša, in kterega ima ona čez vse ljubiti in želeti. S tabo in s svetim Jožefom hočem žalovati in tožiti, klicati in zdihovati: O Jezus! Jezus! daj mi, te prav iskati, da te na zadnje tudi res najdem; oh, dodeli mi, da te z resnično pokoro, gorečo ljubeznijo in dobrimi deli iščem, te na zadnje najdem in na vekomaj nikoli več ne zgubim. Amen. Tretji odstavek. Zgubljeni Jezus najden. Za čas popolnega zapnlčenja. „ Našli so ga v tempeljnu sedečega sredi učenikov." (Luk. 2, 4G.) 1. Premišljuj Jezusovo sočutje te tri dni 2 njegovimi starši. Jezus ni postopal po mestnih ulicah, ni hodil po hišah. Njegova mati Marija je bila drugi dan že v mestu, in kakor pravijo nekteri učeniki, tudi še tretji dan, je prehodila vse mesto, in je povsod vse prašala, ali so videli njenega sina, saj bi jej bil kdo kaj od njega vedel povedati. Verjetno je tedaj, da je deček Jezus bil kje v mestu ali zunaj mesta skrit, in da je živel od tega, kar so mu usmiljeni ljudje dali, kakor mdni sveti Bernard in ž njim veliko učenikov. Kdo nam bo povedal, kaj je Jezusovo serce te tri dnf prestalo ? Kako je pač Jezusa bolelo serce, da njegova mati zastran njega toliko žalost prestaja! saj je bil Jezus — 38 L — kot Bog pri njej, in je videl vso njeno revo, sliSal je vse njeno plakanje in zdihovanje, in občutil vso njeno žalost. 2. Premišljuj Jezusov nauk, ali njegova modra vprašanja in pametne odgovore v tempeljnu. Tretji dan sta ga Marija in Jožef vendar nafila v tempeljnu med učeniki. Bil je med njimi kot pohleven učenec, pazno je poslušal, na zadnje je začel tudi praSati. V svojih vpraSanjih in odgovorih je tako pametno in modro se vedel, da so se vsi čudili njegovemu umu, njegovi pameti, njegovi zgovornosti in vsemu njegovemu lepemu zaderžanju. Na njegovem obličji, na njegovih ustih in očeh se je nekako Božje veličastvo odsevalo, tako da so ga vsi nehotd spoštovali. Nekteri menijo, da je Jezus prašal, kedaj ima priti ali spolniti se Čas Mesijevega prihoda; ter da jim je iz Dani-jelovih sedemdesetih tednov in iz drugih prerokov na tanjko dokazal, da mora Mesija že rojen biti. 3. Premišljuj Jezusovo najdenje v tempeljnu. Ko je Jezus te in enake reči z veliko gorečnostjo razlagal, čudih so se vsi poslušavci njegovi modrosti. S ter ni 6 so dečka gledali in so opazili, da se odseva v njegovih oččh nekaj Čeznatornega. Tedaj so med seboj govorili: Kaj je pač ta deček? čegav je? Od kod in kakd ima tako modrost, ki je vendar še takd mlad? Ta njegova modrost ni natorna! Takd mlad deček ne more imeti sam od sebe toliko pameti! — Po vsem mestu se je govorilo od tega mladenčeka, vse je derlo v tempelj, da bi ga sami videli in sliSali. To je tudi žalostno mater na misel napeljalo, ali ne bi se dal najti njeni Sin v tempeljnu. — Od očaka Jakoba pravi sveto pismo: „Ko so mu povedali: Jožef, tvoj sin živf, in on gospoduje čez vso Egiptovsko deželo, bilo mu je, kakor da bi se bil iz terdega spanja prebudil; vendar jim ni verjel. Ko je pa videl vozove in vse, kar mu je bil Jožef poslal, je njegov duh oživel, in je djal: Dosti mi je, da le še moj sin Jožef živf; šel bom, da ga vidim, predno umerjeni." ') Ravno tako in še tisočkrat bolj se je godilo žalostni materi. Ko si je zraislila, da je znnbiti njen ') 1. Moji. 45, 26-28. - 417 - Sin v tempeljnu, bilo jej je, kakor da bi se bila iz globokega spanja prebudila. Ko so jej pa dalje pripovedovali, kaj in kako v tempeljnu tuji deček govori, oživel je zopet njeni duh. in je djala: Dosti mi je, da le še moj sin živi; šla bom, da ga vidim. Tedaj se je podvizala z Jožefom urno kakor žejin jelen k zvirku. Ko sta tje prišla, glej! tii sta našla ljubega sina, in sta ga videla v tempeljnu sedeti med učeni k i. ') O radost! o neizrekljiva sprememba serca! Reci, o najblažnejša mati! kako ti je bilo takrat pri sercu? Kaj si takrat mislila, kaj čutila? Kakor so nekteri že v enem trenutku od prevelikega veselja umerli; takd bi se bilo Mariji Devici prigodilo, ako bi je ne bil Bog s svojo vsegamogočnostjo obranil. Nje duša je bila vsa od veselja prešinjena, kakor zamaknjena, teld pa je bilo oslabelo. Ko je pa zopet k sebi prišla, sklenila je roke in s srčno radostjo govorila: Bodi posvečen najdobrotljiviši Bog v nebesih, ki me je rešil mojega težkega križa, in mi je moje ljubo dete nazaj dal. Ko je Jezus svoje starše zagledal, nehal je koj prašati in 8e je podvizal k svojej materi. Tfi se jej je godilo, kakor pobožnemu Jakobu: „Ko je Jožefa vgledal, oklenil se ga je okoli vratu, in se je radosti zjokal, ter rekel: Sedaj rad umrjem, ker sem videl tvoje obličje." 2) Ravno tako Marija. Ona je zopet v svojem sercu z nevesto v visoki pesmi govorila: „Našla sem njega, ki ga ljubi moja duša; prijela sem ga, in ga ne izpustim." 3) — Potem je prijazno rekla: „Oh, moj Sin! zakaj Bi nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala." Božji inladeneč pa jima je prijazno: odgovoril: „Kaj je, da sta me iskala? Nista h vedela, da moram v tem biti, kar je mojega Očeta?" Ne zastonj 1'e sveti Lukež tfi pristavil: „In ona nista nmcla besede, ctero jima je govoril." 4) Ni jima namreč očital, zakaj da sta ga iskala, temveč je sam sebe izgovoril ter jima naznanil, da tudi ona dva veliko skrivnosti popolnoma in dobro ne umeta. ») Luk. 2, 46. ») 1. Moj«. 4C, 29-30. ») Vi«, pes. 3, 4. 4) Luk. 2, 48—50. KriatnsoTn življenja in smert 27 - 418 - Hotel je namreč jima reči: Vedeti morata in si misliti, da nisem ne po naključbi, ne svojeglavno se od vaju ločil, tukaj ostal, ampak misliti morata, da je to bila volja mojega nebeškega Očeta, in da sem moral storiti, kar mi je on ukazal, zakaj? tega sedaj še ne umeta. — Tako je Jezus Bvoje starše učil in jima pokazal, da pravi vzrok vsega tega je bila nezapopadljiva volja njegovega nebeškega Očeta. Vedel je dobro, da bosta z Božjo voljo popolnoma zadovoljna, ker se posebno od nju umeti da, kar Salomon govori: Kteri so mu zvesti v ljubezni, bodo mu pokorni; zakaj njegovi izvoljeni zadobijo mir in milost." ') Veseli se tudi ti, pobožni kristijau! s temi tremi svetimi osebami, in govdri to le Molitev. Hvaljen bodi Jezus Kristus na vekomaj! Amen. 1. O Jezus! učenik malih, to je: ponižnih! uči me koristnih reči, ki so k mojemu zveličanju; uči me prave čednosti, kakoršne se kristijanu spodobijo, da te bom iskal in na zadnje tudi našel, tukaj s posvečujočo milostjo Božjo, tamkaj v nebesih pa v nebeškem veselji. Amen. 2. O Marija! ki si milost zadobila pri Bogu, in si našla Jezusa v tempeljnu; po radostnem Jezusovem najdenji te prosim, zadobi mi od Boga njegovo milost in pomoč, da tudi jaz najdem in zadobim njegovo gnado in milost, njegovo veselje in kraljestvo, njegovo slavo in zveličanje, po Kristusu Gospodu našem. Amen. 3. O sveti Jožef! spominjam te srečnega veselja, ktero je napolnilo tvoje serce, kedar si z Marijo vred Jezusa v tempeljnu med učeniki našel; po tem serč-nem veselji te prosim, prosi Jezusa za-me, da mene ') M o ilr. 3, 9. — 38 L — nevednega in slabega človeka poduči inpokrepi, da bom njegove zapovedi umel, ljubil in spolnoval. Amen. Šifri in dvajseto poglavje. Od skritega Jezusovega življenja do njegovega tridesetega leta. Perri odstavek. Od ponižne Jezusove pokorščine. Naj se bere v nedeljo po Bvetih treh kraljih, zoper nepokorSčino, svojeglavnost itd. ,,/n jima je bil pokoren(Luk. 2, 51.) 1. Premišljuj, kako dolgo je bil Jezus pokoren svojim staršem. Od njegovega dvanajstega do tridesetega leta nam sveti evangelij ne pove druzega, kakor da je bil pokoren Mariji in svetemu Jožefu. Ta osemnajstletna Jezusova pokorščina v Nazaretu je dovolj, da premišljujemo mnogo. „On jima je bil pokoren," pravi evangelist. On, najvredniši Sin večnega Očeta; On, Gospod nebes in zendje; On, pravi Bog, vladar in gospodar Čez vse stvari, bil jo svojim staršem podložen in v vsem pokoren. On, in njegov nebeški Oče, sta hotela, da sta Marija in Jožef vpričo drugih ljudf ž njim tako ravnala, kakor da bi bil zgolj človek, njun sin. Ona dva sta morala mu ukazovati, in On jima je hotel pokoren in podložen biti. On je hotel, postavim, hišo Čistiti in pometati, odsekane treske in odpadke lesa pobirati, svetemu Jožefu orodje podajati in ž njim tesariti. Mariji in Jožefu se vd da se je težko zdelo, da imata svojemu Bogu in Gospodu zapovedovati; ali morala Bta mu ukazovati, da sta tudi v tem bila Bogu pokorna, in da sta spolnovala voljo nebeškega Očeta. Zato sta se zmirom čudila natanjčni pokorščini Jezusovi, in sta vedno bolje umevala tiste besede: „Ali ne vesta, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?-4 to je, da sem mu vselej natanjko podložen in pokoren. Zato je vseh teh osemnajst let bilo njegovo življenje skrito 27* - 420 - pred ljudmi; on ni dajal ljudem spoznati ne Božje natore, svetosti in vednosti, ne druzih svojih čednosti, ki so bile v njem veče, kakor v drugih svetih. On se ni hotel namreč poprej razodeti, kakor Se le v svojem tridesetem letu, ker je Dila volja njegovega Očeta taka; zato da bi nam globoko v serce vtisnil ljubezen do ponižne pokorSčine, in da bi nas podučil, kako koristno, zveličavno in Bogu dopadljivo je tiho in skrito življenje. Zato nam je Jezus pridigal teh osemnajst let s svojim pokornim molčanjem, da se po njegovem zgledu ponižamo in predpostavljenim rado- ' o in v sveti tihoti živimo, in da smo imamo več obrajtati Božjo dopadajenje, kakor hvalo in pohvalo celega svet«. Ako hočeš tedaj pokorno in skrito življenje svojega Odrešenika prav zapopasti, pomisli, kako pokorno in ponižno so živeli veliki svetniki, posebno v puščavah. Saj so vseh čednosti, in vseh duhovnih in telesnih vaj od Kristusa se naučili. Ker je Kristusovo življenje zgled vsem ljudem, zato je on takd živel, da se zamorejo vsi ljudje nad njim ogledovati. Zato ni sveti evangelist vsega natanjko popisal, kar je Kristus delal od dvanajstega do tridesetega leta, ker je vedel, da vsak človek si lehko sam misli, kakd sveto. krepostno in zgledno je Kristus ves ta čas živel, saj je bil najsvetejši med vsemi svetniki, bil je sama svetost in modrost, in je bil vendar Bogu in ljudem zavoljo Boga podložen. „In jima je bil pokoren." Ako hočeš tedaj vedeti, kaj je takrat Kristus delal, in kako je živel; domišljuj si, kaj bi delal Človek, ki želi po-polen biti; in vse to je delal tvoj Odrešenik. Ali pa, da boš to še bolje zapopadel: misli si, ako bi Bog angelja v Človeški podobi na ta svet poslal, kakd bi ta angelj prav po angeljsko živel: kako bi hodil pridno v cerkev, pobožno molil, z vsakim prijazno govoril, pošteno se zaderžal, in kako usmiljen bi bil z vsemi, z eno besedo, živel bi, kakor se angeljn spodobi. Koliko pa bolj pobožno, bolj poSteno in sramožljivo, bolj prijazno, in bolj usmiljeno se je zaderžal Eotovo Kristus, ki ni bil angelj v Človeški podobi, temveč ralj vseh angeljev, da. pravi edinorojeni Sin živega Boga! ubogati in kristijansko živeti, ker — 38 L — Kako je pač On živel! Kako voljno in krepostno je ubogal v vsem svojem djanji in nehanji! 2. Premišljuj, kako je Kristus po volji svojega nebeškega Očeta pohlevno, ubožno in spokorno živel. Iz ljubezni do svetega uboštva je Jezus hotel, da je bilo vse revno in ubožno, česar mu je bilo treba. Njegova spavnica je bila majhna slaba stanica, v kteri je stala ozka uboga postelj, menda sam slamnik ali lubnica. Druzega menda ni bilo nič v tej stanici. V tej stanici je najrajši bival, kakor Euščavnik, vedno je molil in premišljeval, in je le ven šel, edar je bilo treba iti. Oh, koliko solz veselja in žalosti je naš ljubeznjivi Zveličar th notri prelil! solze veselja, pobožnosti in ljubezni do Boga, solze žalosti zavoljo svojega prihodnjega terpljenja, in zavoljo naših grehov. Od pervi h je enkrat k sveti Mehtildi tako-le govoril: „Kedar sem na zemlji mislil na neizrekljivo združenje, po kterem sem bil eno z Očetom, moja Človeška natora se ni mogla zderžati joka. Ko sem pa mislil na ljubezen, ki me je bila iz Očetovega naročja doli na zemljo potegnila, in s Človeško natoro združila, moral sem od same radosti jokati se." In ona je rekla: „Kje pa so te solze?-' In on jej je odgovoril: „V mojem sercu imajo svoje posebno meBto, ravno tako, kakor človek zaklad, ki mu je prav ljub, na skrivnem in posebnem mestu shrani." Kar zadeva njegove solze žalosti, je mnogim svetnikom razodel, da jih je neskončno dosti prelil, ker je britko ob- {"okoval naše grehe. On je imel namreč vse naše grehe in Ludobije vedno pred očmi, in je že naprej videl, koliko sto tisoč ljudi se bo po svoji hudobnosti pogubilo, in na vso večnost strašne muke terpelo. To pogubljenje nespokornih grešnikov ga je v serce močno bolelo. Ravno tako je premišljeval vse reve, uboštvo, bolezni, preganjanje, britkosti in zopernosti, ki jih bo imel vsak človek do konca tega svetd terpeti in prestajati; in vsi ti reveži so se mu dokaj smilili; ker je m britkosti na zemlji, ki jo je kdo kedaj terpel , ali jo bode še kdo terpel, da bi je ne bil Kristus v sercu občutil. — O Jezus! jaz te prosim po vseh tvojih solzah, ki si jih prelil, odpusti mi moje nasladno življenje, moje pre- _ 422 - grešne šale in Bmelie, ki »i sani rekel: „Gorjd vam, ki se sedaj smejete; ker žalovali in jokali boste." ') Oli! daj mi v tej solzni dolini jokati se in žalovati, da uidem večnemu tuljenju in jokanju. Amen. 3. Premišljuj, kako se je Jezus pogovarjal s svojim nebeškim Očetom, z Marijo in s svetim Jožefom. O sobotah je Jezus celo jutro v svoji stanici molil, dokler ga ni mati k kosilu poklicala. Pomisli, kako pobožno so kosili Jezus, Marija in Jožef! Ni mogoče dopovedati, kako spodobno, prijazno in pobožno so bili pri ko-silu. Jedi je bilo malo, ne obilo, le za potrebo, in so bile take, kakor jih imajo ubožni ljudje; in vendar so jib z večo zadovoljnostjo vživali, kakor bi bile najbolje gosposke jedi. O, kako so jim dobro dišale priproste jedi; saj jih je napravljala nebeška kraljica in Sin Božji sani jin je s svojo roko blagoslavljal! O, kako srečno je bilo to koBilo, kjer sta nebeški kralj in nebeška kraljica pri mizi sedela, in bo sveti angelji nevidno okoli mize stali! Med jedjo in po jedi se je ljubeznjivi Jezus ž njima prijazno pogovarjal od svetih reči in od nebeških skrivnosti, tako da se je njuno serce vedno bolj vnemalo v ljubezni do Boga. O koliko veselja sta Marija in Jožef vžila pri teh priložnostih! Večkrat sta tudi videla, da ga je nebeška svetloba obdajala, in Bta slišala angelje peti, kakor je Devica Marija sama sveti Brigiti razodela: „Videla sva (Marija in sv. Jožef) večkrat čudovitno svetlobo ga obdajati, in sva Blišala angeljske glase nad njim prepevati. On nama je tudi kakšenkrat govoril Božje tolažbe polne besede, tako da sva bila vedno z neizrečeno radoBtjo napolnjena." 4. Premišljuj njegovo očitno pobožnost. Jezus ni samo doma molil, temveč je tudi pridno hodil v sinagogo, kakor se bere tudi v svetem evangelji. V sinagogi je tako pobožno molil, da je vsakega k pobožnosti vnel. Hodil je tudi vsako velikonoč, o binkoštih in o tem-peljnovem posvečenji s svojimi starši v Jeruzalem, kakor " '' 1 ;sed, ki se berejo v razodetij i svete ') Luk. 6, 85. sta reji postal, je vedno molil, in je — 38 L — hodil z nami ob odločenih praznikih v Jeruzalem, in ▼ druge kraje;" namreč, na goro Karmel, in v Betlekem, in na preroško goro, kjer ho prebivah Eseni, zel6 pobožni možje. Gora Karmel je bila le nekaj ur od Nazareta, in v tistih dneh so jo ljudje iz bližnje okolice pogostoma obiskovali, posebno o sobotah, o mlajih in druzih praznikih, ter so v kapeli, ki jo je bil prerok Elija v čast materi Božji Bkoraj pred devet sto leti postavil, bili pri službi Božji. Tu pomisli, kaj je Devica Marija mislila, ko je to kapelo s svojimi očmf videla, in v njej molila! Moj Bog! kako se je pač Čudila, ko je zvedela, da je bila ta kapela njej v čast že pred devet sto leti sezidana, in da so njo že toliko let pred njenim rojstvom učenci tega preroka vsakdan častili! 5. Premišljuj, kako je Jezus tudi s svojimi rokami delal. v Jezus pa ni samo molil, on je tudi pridno delal. Že ko je še mlajši bil, je služil in stregel svojim staršem; in ko je postal stareji in močneji, je še bolj si prizadeval, da ni pohajkoval. To spričuje Mati Božja, ko govori sveti Brigiti : „Ko je rantel na starosti in modrosti, ktere je bil poln od začetka, delal je z rokami, kar je bilo spodobno. Bil ;e tudi tako pokoren, da, ko mu je Jožef rekel: Stori to! , e on koj tisto reč storil." Večkrat je šel tedaj ponižni Sin Jožji po mestnih ulicah, in je nesel ali verč vode, ali pa mtaro derv. Hodil je s svetim Jožefom v tesarnico, in mu je zvesto pomagal delati, kar so mu poznej Nazarenčani tudi očitali: „Ali ui ta tesar, Marijin Sin? In so se pohujšali nad njim." ') O kako ubožen je bil Kristus! Ako bi ce-sarjev sin iz ponižnosti butaro derv po mestu nesel, ah pa ako bi pomagal tesarjem delati, kako bi si ljudje jezike brusili! O najponižniši Jezus! daj, da se od tebe učim, biti ponižnega serca in krotek, in da se ne sramujem, iz ljubezni do tebe tudi nizka dela z veseljem opravljati. Amen. 6. Premišljuj, kako prijazen je bil Jezus z vsakim. V teh osemnajstih letih se je Jezus večkrat seznanil s svojimi prijatli in tudi s tujci. Saj je bil zato na ta svet pri-') Mark. 6, 3. — 38 L — Sel, da bi bil ljudi z Bogom bolj seznanil. Zato je, ko je le mogel, govoril z ljudmi iu jih v dobrem podučeval. Poslušaj, kako Marija sveti Brigiti govori: „Domd je bil prav prijazen z ljudmi, ki so dohajali pogovarjat se od Božje postave, od nje pomena in od predpodob. Pogovarjal se je tudi očitno z modrimi, tako da so se mu čudili in govorili: Glejte! Jožefov Sin v<5 več, kakor pisma učeni! Gotovo mora iz njega velik duh govoriti." To je hotel menda povedati sveti Lukež, ko je od njega pisal: „In Jezus je rastel v modrosti in v gnadi pri Bogu in pri ljuddh:" ') Ker je namreč dan za dnevom svojo modrost bolj razodeval, zato se pravi: da je rastel v gnadi pri ljudeh, ker so ga vsi zmirom rajSi imeli. Se ena reč je delala, da so ga ljudje dobro poznali in od njega mnogo govorih, kar je Marija Devica sveti Brigiti tako-Ie povedala: „Tudi smo videli, da nečisti duhovi, kterih najimenitniši zarotovavci niso izgnati mogli, so obsedene zapustili, ako jih je moj Sin samo pogledal." Zavoljo tega so vsi ljudje po celi deželi od njega govorili; zato je tudi vsakdan več ljudi k njemu dohajalo, da so se seznanili ž njim. Med njimi je bila tudi sveta Veronika s svojim možem, kteremu je bilo ime Amator, ki sta prav pogostoma k njemu prišla, ter njemu in njegovi materi prav pridno stregla. Vsak je prišel rad k njemu, ker je bil dovolj že njegov pogled, da se je Človek čutil vnetega k vsemu dobremu, in potolaženega v terpljenji in žalosti, kakor je Marija enkrat sveti Brigiti govorila: »Njegovo obličje in njegovo govorjenje je bilo tako čudovito in prijetno, da so Žalostni večkrat govorili: Idimo k Marijnemu Sinu, da bomo po-tolaženi!" — Njegovo postavo je Mati Božja sveti Brigiti s temi besedami popisala: „V dvajsetem letu svoje starosti je bil moj Sin že popolnoma dorasel v možki velikosti in moči; med srednjimi je bil velik; ni imel dosti mesti, ali imel je močne žile in močne kosti, in bil je lepe telesne postave; lasi, obervi in ') Luk. 2, 52. — 38 L — brado je imel nimenkasto-rujave; brada mu je bila za eno dlan dolga, čelo gladko in ravno, nos areden, njegove bistre oči so pričale mu bistrega duha, tako da so tudi njegovi sovražniki radi v va-nje gledali; njegove ustnice so bile prav lepo rudeče, čeljusti lepe, lica prijazna; bil je bel in rudeč; lep6 po konci se je deržal, ko je stal, in na vsem njegovem životu ni bilo madeža. Z eno besedo: On je bil najlepši med vsemi Človeškimi otroci, in prijetnost je bila izlita na njegove ustnice." ') O nezapopadljiva lepota! kdo ne bi želel, videti in gledati tako čeznatorno lepoto, čegar Božja vrednost daje že tukaj okušati tisto srečo, ki jo bomo vživali v nebesih, ko ga bomo na vekomaj gledali. Moli tedaj: Molitev. Hvaljen in čeŠčen bodi Jezus, najlepši med človeškimi otroci, na vekomaj! Amen. O Jezus, najlepši med vsemi človeškimi otroci! jaz hočem tvojo lepoto premišljevati z duhovno nevesto. Saj si ti največa lepota, najprijetnisa prijaznost. Tvoja glava je kakor najbolje zlato, tvoji lasje so kakor palmove veje. Tvoje oči so kakor golobje oči, tvoja lica kakor granatova jabelka. Tvoje ustnice so kakor cvetoče rože, tvoje roke kakor kovano zlato; tvoja bedra so kakor marmeljnovi stebri na zlatih nogah; tvoje telo je kakor čista slonova kost. Tvoja usta so prijazna, tvoj glas prijetniši kakor vsaka godba, in vsa tvoja postava, kakor mleko in kri. Z eno besedo: tvoje telo je lepše, kakor si ga moremo misliti, in še lepša je tvoja duša, najlepša pa je tvoja Božja natora. Zato si ti ranil moje serce, o najljubezniviši Jezus! ti si mi sercc ranil, o naj- ') Pi. 44, 3. — 38 L — lepši ženin pobožnih duš! Tebe hočem čez vse ljubiti, po tebi hočem hrepeneti, in tebe hočem objemati s čisto, sveto, večno ljubeznijo. Amen. Drugi odstavek. Sveto življenje Jezusovo, Marijino in Jožefovo. Beri to premišljevanje na god in praznik svetega Jožefa, da zadobiS pravo ljubezen in pobožnost do Jezusa, Marije in Jožefa. „Malo sem se trudil, pa sem si veliko pokoja našel." (Sir. 61, 35.) 1. Premišljuj sveto življenje treh najsvetejših oseb, Jezusa, Marije in Jožefa. Vsi trije so bili ene misli, enega serca, ter so se enako ljubili; ubožni so bili časnega blaga, bogati pa čednosti, kakor je Marija sveti Brigiti govorila: „Keaar smo bili v strahu in uboStvu, in v velikih težavah, moj Sin nam ni pripravil denara, ne zlata, ampak nas jo opominjal, da naj poterpimo, in o varovani smo bili pred vsem zavidom. Kar nam je bilo potrebno, smo dobivali večkrat ubogajme od bogaboječih ljudf, ko ni bil dosti zaslužek naSega dela; imeli smo tedaj le, kar je bilo potrebno, in sicer ne v obil-nosti, ampak le toliko, da smo prestali. Ce nam je kedaj kaj ostalo živeža, dali smo ga ubogim, in sami smo bili zadovoljni s tem, kar smo imeli; saj nismo nič druzega iskali, kakor le Bogu služiti." Neki drugi devici*) je rekla Marija: „Naša jed je bila slaba in uboga, in poste, ki smo jih več imeli, smo ostro deržali. Rib ali mesa nismo jedli nikoli celo leto, ako nismo bili kakSenkrat kam na obed povabljeni. Pri takih priložnostih pa smo od vsega jedli, kar so drugi jedli, da smo lože kako dušo Bogu pridobili." Tfi pomisli, o greSnik! kako boš pred Bogom obstal, ker vsak dan grešiš in vendar se braniš pokoro delati; glej! najsvetejše osebe, Jezus, Marija in Jožef so tako spokorno živeli, ki niso nikoli grešili. Ali meniš, da to ni ostro spokorno življenje, ko se celo leto ne jedd ne ribe ne meso, in se vživajo le postne jedf? Tako tudi niso počivali na *) Klicala se je Jovaua Bonhomi. - 427 - dobri mehki postelji, ampak na sami slami, ali pa še celd na golih tleh. To je bilo pač ostro spokorno življenje! Da bi velik grešnik tako spokorno živel, ne bi bilo nič kaj reči: ker so pa najsvetejši, najnedolžniši ljudje, Jezus, Marija in Jožef se tako pokorili, moran pred tabo obstal, ki sem tolikokrat smertno grešil, nobene prave pokore še storil, in pri tem še takd lehkomišljcno živim, kakor da ne bi bil nič dolžan, ter vsak dan še novo grehe delam? O kako drago mi bo treba enkrat plačati, kar bi lehko sedaj z majhno pokoro poplačal! O Jezus, Marija in Jožef! po vašem spokornem življenji vas prosim, dodelite mi milost, da bom pokoro delal, in zvesto posnemal vaše presveto življenje. 2. Premišljuj, kako skerbna gospodinja je bila Marija Devica. Marija je prav skerbno stregla svojemu Sinu in pa svojemu ženinu, ter jima je kuhala in jedi pripravljala. Vsa domača opravila, pometanje, pranje, kuhanje, šivanje, pre-denje, itd. opravljala je tako rada in tako zvesto, da ne bi bil bolje opravljal vsega tega angelj z nebes. Ona je namreč vedela, da so vsa ta dela Bogu všeč, kedar se opravljajo iz ljubezni do Boga in do bližnjega. Zato hvali Gospod Bog vsa nje dela, ki se zdijo sicer malo vredna, ali vendar so jo obogatila na zaslugah: „Veliko hčeri je nabralo bogastvo; ali ti si vse presegla.'1 ') 3. Premišljuj težavno pa srečno Jožefovo Življenje. Sveti Jožef je bil tako voljan in marljiv v vseh svojih opravilih, da ni izreči. On je skerbel, da bi Kristusa in Marijo redil in tako Božjo voljo spolnih Da zasluge tega svetega moža bolje spoznaš, poslušaj, kako je Mati Božja njegovo življenje popisala, ko je sveti Brigiti govorila: ,,Jožef mi je tako zvesto služil, da se ni nikoli iz njegovih ust nepremišljena, uevoljna ali jezna beseda slišala. On jo bil dokaj poterpcžljiv v uboštvu, skerben v delu, krotak s s tem za naše grehe pokoro delali. •) Prigor. 81, 29. — 38 L — hudobnimi, ves pokoren v moji postrežbi; goreč zavetnik zoper tisto, ki so moje devištvo obrekovali, in zvesta priča Božjih čudežev. Tudi je bil svetu tako odmeri, da ni nič druzega želel, kakor le nebesa. Božjim obljubam je tako veroval, da je vedno govoril: Oh, da bilo moje življenje takd, da postanem vreden Božjih obljub! Redkokrat je med ljudi prišel, ker ni nič druzega želel, kakor spolnovati voljo Božjo. Zato je sedaj njegova slava v nebesih velika, in njegove prošnje pri Bogu veliko premorejo." — Uči se iz teh besed, posebno zaupanje staviti na svetega Jožefa, in zato se mu večkrat priporočaj. Molitev. Hvaljeni naj bodo Jezus, Marija in Jožef, na vekomaj ! Amen. O Jezus, Marija in Jožef! vam izročim svojo dušo in vse njene moči, um, voljo in spomin; zato da se njih zvesto poslužim k časti in slavi presvete Trojice. O Jezus, moj Zveličar! daruj nebeškemu Očetu svoje sveto življenje z Marijo in Jožefom. O Marija! spomni nebeškega Očeta na vse .Jezusove zasluge. O sveti Jožef! spomni ga na vse čednosti, ktere si z Jezusom in Marijo žive kazal. O Marija in sveti Jožef! prosita za-me, da mi Bog moj um razsvetli, inoj spomin okrepča, in mojo voljo vname za vse dobro, da bo moje življenje v Kristusu prijetno in dopadljivo Bogu Očetu, Sinu in svetemu Duhu. Amen. Tretji odstavek. Smert svetega Jožefa. Premišljuj to, da si izprosiš od Boga srečno smert. »ljubezen je motna kakor smert." (Vis. pes. s, S.) 1. Premišljuj srečno smert svetega Jožefa. — 38 L — Potem ko je sveti Jožef več kakor Sest in dvajset let z Jezusom in Marijo živel, kakor pišejo stari zgodovinarji, in je mnogo veselih in žalostnih dni ž njima bil skusil, in pa dosegel starost šestdeset let; hotel je Bog njegovemu ilelu in njegovim skerbem konec postaviti, in ga iz tega sveta poklicati; saj Kristus ni več potreboval njegove pomoči, in je hotel začeti vse drugači živeti, in se le od miloščine preživiti. Tudi ni hotel Bog, da bi bil sveti Jožef SriČa velike reve, ki je imela priti kmalo Čez Kristusa in čez [arijo. Gotovo je, da kakor je ta velik svetnik čudapolno življenje na tem svetu imel, je bila tudi njegova smert čuda-polna in slavna. Pred svojo smertjo je neki se zamaknil, in v tem za-maknjenji videl Božje bitje in več drugih skrivnosti. Spoznal je, da ga je sveta Trojica odločila za Kristusovega predhodnika v predpeklu, da je svetim očakom, patrijarhom, in vsem pravičnim dušam bhžnje odrešenje in prihod Odre-šenika oznanil, ki bo po svoji smerti jih v nebo sabo vzel. 2. Premišljuj posebne milosti in predpravice svetega Jožefa. Sveta, Trojica je na Jezusove in Marijine prošnje posebne milosti in predpravice mu obljubila, in za vse tiste mu podelila, kteri bi svetega Jožefa stanovitno častili in na pomoč klicali. Oni zadobijo namreč pervič milost, premagati vse take nevarnosti in nesramno poželenje. Orugič, zadobč po prošnjah svetega Jožefa dovoljno moč, da se morejo poboljšati in postati zopet Božji prijatli. Tretjič zadobijo posebno pobožnost do prečiste Device Marije. Cetertič zadobijo milost, srečno umreti. Petič, da hudobiji duhovi se prestrašijo, ko le slišijo ime svetega Jožefa. Seslič, po prošnjah svetega Jožefa dosežejo njegovi častivci tudi telesno zdravje in pomoč v vseh potrebah. Sedmič zadobijo starši po prošnjah svetega Jožefa sad telesa. Te, in še mnogo drazih milosti dobivajo po njegovih prošnjah tisti, ki si prizadevajo posnemati njegovo sveto življenje. Sedaj pa poslušaj, kaj je Mati Božja blaženi Devici Jovani Bonhomi od njegove smerti razodela. Ona je rekla, da je nje sveti ženin Jožef kleČd umeri. Ko je namreč umiral, — 38 L — vergel se je na svoja kolena, svoje roke proti nebu povzdignil, in v sredi Jezusa in Marije svojo dušo izdihnil. Zares srečna smert in slavna zmaga! Tukaj se ni smela prikazati nobena peklenska spaka, in tudi smertne težave niso bile velike. Pač je bilo vpričo več tisoč angeljev, ki so lepo peli, tako da je sveti Jožef od velikega veselja še bolj obnemogel. Saj njegova poslednja bolezen ni bila druga, kakor tista, od ktere govori nevesta v visoki pesmi: „Povejte mojemu ljubemu, da sem ljubezni bolna/' ') Ogenj Božje ljubezni, ki je gorel v njegovem sercu od mladih nog, in ki je vedno veči prihajal, je nazadnje se tako vnel, da mu je vse telesne močf vzel. Njegovo serce je tedaj tako zeld Boga ljubilo, da je ljubezni omedlelo, in da je vpričo Jezusa in Marije umeri. O srečna smert! „Oh! da bi umerla moja duša smerti pravičnih, in da bi moj konec bil njihovemu enak!"") 3. Premišljuj, koliko pri Bogu premore prošnja svetega Jožefa. Poslušaj, kaj piše o tem sveta Terezija: „Jaz se ne spomnim, da bi ga bila do te ure kedaj za kaj prosila, in da ne bi bila uslišana. To so tudi drugi skusili, kterim sem svetovala, naj se njemu priporočajo. Jaz bi rada vse pregovorila, naj imajo posebno pobožnost do tega Svetnika; ker sem tolikokrat skusila, koliko dobrot on od Boga tistim zadobf, kteri ga mnogo častijo. Kdor meni ne veruje, naj sam skusi, in on bo gotovo videl, kako je koristno, temu častitljivemu svetniku se priporočati in ga častiti." — Vbogaj sveto Terezijo, izvAli si tega velikega svetnika za svojega posebnega pomočnika, in kliči ga vsak dan na pomoč; posebno pa na njegov god in praznik moli to-le: Molitev. Hvaljena bodita Jezus in sveti Jožef na vekomaj! Amen. PočeŠčen bodi, sveti Jožef, ti kinč vseli svetnikov ! jaz te spominjam vseli milosti, ki si jih od Boga ') Vi«, pes. 5, 8. «) 4. Moj«. 23, 10. — 38 L — dobil, da te je izvolil za ženina Mariji, za rednika Jezusu Kristusu, iu za velikega pomagavca pri delu odrešenja človeškega rodu. Spominjam te tiste serčne prijaznosti, ki ti jo je kedaj Jezus skazal, posebno, kedar si ga pestoval in serčno objemal. Oh, spomni se na njegove službe in na njegovo pokorščino, ki ti jo je skazoval; na njegove prijazne besede in nauke, ki ti jih je dajal; na zadnje spomni se na svojo smertno uro, o kteri ti je na strani stal. Po vseh teh milostih tvojih te prosim, priporočaj me Jezusu in Mariji, zadobi mi Božjo ljubezen; in pomagaj mi milostljivo z Jezusom in z Marijo v vseh mojih potrebah, posebno pa na mojo smertno uro. Amen. PelludradesetA poglavje. Od bližnjega Kristusovega pripravljanja k očitnemu učenju, Pervi odstavek. Od Kristusovega kersta. Naj Be bere med tednom po svetih treh kraljih, ali pa na praznik svetega Janeza Eerstnika. „ Jezus je prišel k Janezu, da bi bil od njega kerŠčen." (Mat. 8, 13.) 1. Premišljuj, kako spokorno je živel sveti Janez Kerstnik, predno je začel pridigati. Ta sveti mož je živel v puščavi, ki je med Jeruzalemom in med Jeriho, in je pet ur dolga. Mesto, kjer je Janez prebival, je jama v gori, blizo štiri ure od Jeruzalema, in ravno toliko od Betlehema. Ta jama, ki je sedem korakov dolga in široka, je na dokaj visoki in stermi skalnati gori; do jame je težko priti, in od ondod se vidi doli v divjo pusto dolino. Notri v jami se vidi velik kamen, kteremu — 38 L — pravijo »postelj svetega Janeza Kerstnika." Pred vhodom v jamo je zvirek žive vode, in v celi puščavi je ni bolje vode, kakor je ta. Kobilice, ki "" " T i Kerstnik nbogi ljudje tistih krajev vživajo: *) in divji med, ki ga je jedel, in ki ga delajo divje čbele po gorah, je neki grenek. Iz tega vsega se vidi, da je ta svetnik delal skoraj neverjetno ostro pokoro, treba je le še to pristaviti, da je vselej bos hodil in na pol nag. 2. Premišljuj, kako je bil sveti Janez Kerstnik od Boga poklican, naj pridiga pokoro in prihod Kristusov oznanuje. Ko je od Boga odločeni čas prišel, namreč petnajsto leto cesarja Tiberija, pravi evangelist, govoril je Gospod Janezu v puščavi, naj gre k reki Jordanu, in oznanuje kerst pokore v odpuščanje grehov.') To govorjenje Božje ali povelje je slišal Janez, ko je bil zamaknjen. Bog mu je poslal angelja, da mu je rekel, naj gre iz puščave do Jordana, ter ljudstvu pridiga, da se pripravi, Zveličarja sprejeti. Ko je tedaj prišel iz puščave do Jordana in so ga ljudje zagledali, so vsi tje hiteli, da bi videli tega čudnega moža in novega pridigarja. Imel je oblačilo iz kameljih dlak, in je bil suh in medel, pa veličastnega pogleda; nosil je dolge lasč in dolgo brado, njegova koža je bila od soinca vsa spečena in kosmata, pre-pasan pa je bil z usnja ti m pasom okoli svojega ledja. Ko je tedaj videl mnogo ljudstva okoli sebe, začel je pridigati: „Delajte pokoro; nebeško kraljestvo se je približalo," 'j to je: Delajte pokoro, zato da boste vredni sprejeti Zveličarja in nebeškega kralja, in da dobite od njega večno zveličanje v nebesih, ki vam ga ponuja. »Delajte pokoro, grešniki! sekira je že drevesom v korenino nastavljena," in Bog bo nerodovitno drevje posekal. — Po vsi judovski deželi seje razglasilo, da je *) Še dandanašnji nabirajo na Jutrovein kobilicc, in jih po vseli mestih od Babel Mandcba do Basre Arabljani prodajajo. Nekteri kobilice perejo, drugi jih v pečeh snSijo, ali pa kuhajo. Pcriite in krake jim izterjajo, pa jih ■ soljo jedo. ') I.iik. 3, 1-4. «) Mat 3, 2. jedel, bile so menda take, današnji - 433 - nov prerok, Eliju podoben, vstal, in daje kaj nenavaden mož. In vse se je gibalo, ker so vsi hiteli videt in poslušat tega čudnega preroka, stari in mladi, ubogi in bogati, duhovni in neduhovni, vojščaki in dvorjani. Vsem tem ljudem je sveti Janez takd goreče pridigoval, da se jih je mnogo spo-korilo in spreobernilo; tudi cestninarji, nesramni!« in očitni grešniki so svoje pregrešno Življenje popuščali, in so se dali Janezu kerBtiti. Ko je videl, da jih dohaja tudi mnogo izmed farizejev, da bi se dali kerstiti, jim je govoril: „Gradja rodovina! Kdo vam je pokazal bežati pred prihodnjo jezo? Storite tedaj vreden sad pokore. Zakaj sekira je že drevesom na korenino nastavljena. Vsako drevo tedaj, ktero ne Btorl dobrega sadti, bo posekano in v ogenj verženo". ') Iz teh besed svetega Janeza spoznaj pervič potrebo prave pokore; in pa da moraš delati vreden sad pokore, to je: več in teže si grešil, večo in ostrejo pokoro moraš za grehe delati. Drugič zapomni: cilj in konec vseh pridig svetega Janeza Kerstnika je bil, da bi dosegli ljudje po Jezusu Kristusu Božjo milost, odpuščenje grehov, in večno življenje. Zato je med drugim od Kristusa govoril: „Jaz vas sicer z vodo kerščujem, da delate pokoro; kteri pa za mano pride" učit in pridigat, ,,je močnejši, kakor jaz"; on zamore tudi zares grehe odpuščati in podeliti moči, da se Človek lehko zveliča: jaz pa nisem vreden, mu odvezati ,.jermena njegovih čevljev; on vas bo kerstil v svetem Duhu in v ognji", *) to je: on vam bo dal svetega Duha in njegove dari, in pa ogenj Božje ljubezni v vaša serca. On bo vas tedaj prav kerstil, zares očistil, vaše duše opral, z Božjo milostjo okinčal, posvetil in Bogu dopadljive storil. 3. Premišljuj, kako je Kristus, enako grešnikom, do Jordana prišel in terjal od svetega Janeza, naj ga kerbti. Ko je sveti Janez že nekaj Časa učil, in mnogo ljudstva kerstil in spreobernil. hotel je tudi Kristus iti, da bi bil od Janeza kerščen. Rekel je tedaj svoji materi, da je prišel čas odrešenja, da se po volji svojega nebeškega Očeta ') Mat. 3, 7—10. ») Luk. 3, 16. Kriltnsovo življenj? in imart. 88 — 38 L — svetu razodene. Vzame tedaj slovd, in gre čisto sam v Jeruzalem , potem čez oljsko goro v Betanijo, kjer se puščava začenja in pet ur na dolgo razširja do Jerihunskega polja, čez ktero je tri ure hodd. Po puščavi pa je kamnita težavna pot, Čez gore in doline. To težavno pot je šel naš ljubi Zveličar bos; odložil je namreč sedaj svoje opanke, in od te dobe je vedno bos hodil, kakor pravi sveti Bona-ventura. Iz Nazareta je šel menda o novem letu, in je prišel šesti dan januarija, ah na god svetih treh kraljev k svetemu Janezu do Jordana, ki teče štiri dobre me za Jerihom. Tako je Gospod Jezus celih pet dni hodil, in sicer sred zime, iskat zgubljene ovčice, da bi jo svojemu nebeškemu očetu nazaj prinesel. Sveti Janez Kerstnik ni še nikoli s svojimi telesnimi očmi Kristusa videl, kakor spričuje sam, ko pravi: „Jaz ga nisem poznal; ali kteri me je poslal kerščevat v vodi, on mi je rekel: na kterega boš videl Duha priti, in na njem ostati, tisti je, kteri v svetem Duhu kerščuje". ') Kazlagavci svetega pisma se čudijo, kako je mogoče, da ni Janez poprej Kristusa videl. Gotovo je velikokrat zel<5 želel, videti ga. Saj so pobožni stari očaki tako serčno želeli, da bi ga videli; in kako ne bi bil želel sveti Janez, ki je vse na svetosti presegal, ga tudi s svojimi telesnimi očmi videti? Kako tedaj, da ni nikoli šel iz puščave, videt in obiskat Kristusa? Lehko bi bil k njemu prišel, ko se je iz Egipta vračal: ker je samo štiri ure stanoval, od poti po kteri se t ... , v z^j tedaj ni tega sto- poprej Kristusa videl, in to mu Ko je tedaj Kristus k njemu prišel, in je on po Božjem udahnjenji spoznal, da je ta Človek tako dolgo zaželeni mesija, oh, kak<1 se jc on tega razveselil! Zato, poln Božje ljubezni, mu je hitel naproti, pred njega se na tla vergel, in rekel: „Meni je potreba od tebe kerščenemu biti, in ti, o Gospod! prideš k meni?"1) to je: Počeščen mi bodi, o ') Jan. 1, 33. ") Mat. 3, 14. spolnovati voljo Božjo. Božja — 435 - moj' Gospod in Bog! Od kod mi pride ta milost, da pride moj Zveličar k meni? Ti prideš k meni, kerat prejet; jaz pa prosim tebe, da ti mene kerstiš, in mojo dušo očistiš, posvetiš in Bogu dopadljivo storiš. Dobrotljivi Jezus pa je ukazal Janezu vstati, objel ga je veselo in rekel: Pusti za sedaj; takd se nam spodobi vso pravico spolniti." — Tu pomisli serčno veselje svetega Janeza, ko je videl Kristusa zraven sebe stati, ker je vedel, da je edinorojeni Sin nebeškega Očeta. 4. Premišljuj, kako je bil Kristus kerščen. Pomisli nezapopadljivo Kristusovo ponižnost; daje namreč vso pravico Bpolnil, in volji svojega nebeškega Očeta popolnoma pokoren bil, stopil je tudi on, kakor drugi, ki so bili grešniki, v reko Jordan, da bi ga Janez kerstil. Tu glej in premišljuj, kako spoštljivo iu pobožno je Janez Kristusa kerstil; še bolj pa glej in premišljuj, kakd pohlevno, ' pobožno in ponižno Kristus prejme kerst. Nebeški serafi stermijo, in vsi nebeški duhovi se čudijo nad nezapopadljivo Gospodovo ponižnostjo. Oh! mi ubogi grešniki se sramujemo, če nas imajo ljudje za grešnike, in smo vendar polni grehov; Sin Božji pa, nedolžno Jagnje Božje, kaže se vsemu ljudstvu, kakor da bi bil grešnik. — Na tem mestu, kjer 1'e bil Jezus kerščen, je dala sveta Helena Bezfdati cerkev, rtera še stoji. Tudi kažejo v vodi mesto, kjer je Kristus stal, ko je bil kerščen. 5. Premišljuj, kaj je Kristus med kerščenjem mislil. Ko se je dal kerstiti, kakor da bi bil grešnik, daroval je to svojo pokorščino svojemu nebeškemu Očetu z naj glo-bokejšo ponižnostjo, ker je s tem na znanje dajal, da je po človeški natori veliko niži in manj i kakor Bog Oče; prosil je za moč in oblast, zakrament svete pokore postaviti, da bi voda zavoljo njegovih zaslug duše od grehov oprala in očistila, kar je ocl svojega nebeškega Očeta vse dosegel: „Vslišan je bil zavoljo Bvoje vdane volje", ') pravi sveti Pavel. ') Hebr. 0, 7. 28* — 436 - Molitev. Hvaljen bodi Jezna Kristus za sveti kernt, in za vse svete zakramente, na vekomaj! Amen. O najdobrotljivisi Jezus! Jaz te hvalim in častim zavoljo tvoje prevelike ponižnosti, ljubezni in dobrote, s ktero si kerst. od svetega Janeza prejel, in tudi svoj sveti kerst postavil, dodeli mi, te prosim, da kerstno nedolžnost ohranim. ali saj s pravo pokoro zopet zadobim. Amen. Drugi odstavek. Od spričevali,j a nebeškega Očeta. Za tvoj god. „Glaa se je od nebes zaslišal: Ti si moj ljubi Sin.1' (Luk. 3, 22.) 1. Premišljuj slavno in čudovitno h pri če vanje nebeškega Očeta o Kristusu. Nebeški Oče ni hotel pustiti brez plačila velike Kristusove ponižnosti, temveč, ko je Kristus iz vode stopil in klečč molil, prikazala se je čudna svetloba na nebu; sveti Duh je prišel kakor golob nad Kristusovo glavo, in je nekaj časa nad njim stal. Nebd se jc odperlo. in glas se je zaslišal iz nebes, kterega so tudi vsi slišali: „Ta jc moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje". ') Sveti Janez pa je videl Jezusa v triki podobi, kakor so ga poznej trije učenci pri spremenjenji videli, kar mu je neizrečeno veselje delalo. — Kako se je pa ljudstvo čudilo, ker so se taki čudeži godili, kakor še nikoli! Zakaj vsi pričujoči so videli nebo odperto, svetega Dulia kakor goloba doli iti, Kristusa z veliko svetlobo obdanega, in slišali so nebeškega Očeta, ki je očitno pričal, da je to njegov ljubi Sin. 2. Premišljuj skrivnosti, skrite v tem spričevanji nebeškega Očeta. ') Luk. 3, 22. — 437 - Nebeški Ode je hotel dati najveljavniše s pričevanje od Kristusove Božje natore, in je hotel reči: Ta Jezus, kterega za svojega Sina spoznam, kteri je kakor Bog meni enak v bitji in neskončni popolnosti; On je vaš Odrešenik, vdliki duhoven, Srednik, postavodajavec in večni učenik, vaš Gospod, vaš Mesija, kralj in Zveličar; nad njim imam največe veselje in svoje dopadajenje. Zato sem sklenil zavoljo njega vas ljubiti, po njem in njegovih zaslugah vas opravičiti, posvetiti in zveličati. Nad njim imam svoje dopadajenje: tako da morete vsi po njem in njegovih zaslugah postati mi dopadljivi, ako va-nj verujete in po njegovem nauku živite. Zato poslušajte ga! 3. Premišljuj dobrote, ktere smo v svetem kerstil od Kristusa prejeli. Pred kerstom nam je bilo nebo zaperto; bil si otrok jeze in sovraštva Božjega. Ako bi bil brez kersta umeri, bil bi večno nesrečen. Ko si bil pa kerščen, odperla so se ti nebesa, dobil si oblačilo Božje milosti, in postal si otrok milosti Božje; nebeški Oče te je po Kristusu in zavoljo njegovih zaslug sprejel za svojega otroka, in te postavil za dediča ali erba nebeškega kraljestva. On je, ki te je z oblačilom Kristusove nedolžnosti ogernil, in te s svojimi čednostmi okinčal, kakor je On sam sveti Mehtildi razodel rekoč: Vsem, ki so kerščeni v mojem imenu, dam svojo nedolžnost, po kteri postanejo otroci nebeškega Očeta. Zato govori moj Oče od vsacega kerščenega: Ta je moj Sin! in ima nad vsakim tako dopadajenje, kakor nad svojim najljubšim Sinom. In če človek to svojo nedolžnost po grehu zgubi, more jo samo po pokori zopet zadobiti '. Potem te je pri kerstu sveti Duh s svojimi darml, in a vero, upanjem in ljubeznijo obogatil. On je tvojo dušo, ki je bila po izvirnem grehu umazana in temna, s kervijo opral, očistil in jo tako lepo naredil, kakor so nebeški angelji, tako da se te lepote veselijo Bog in vsi angelji. Zato piše sveti Pavel kerščenim Korinčanom: „Ali oprani ste, posvečeni ste, opravičeni ste v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa".') Ko je sveta Katarina Sijenska enkrat ') 1. Kor. 6,11. — 438 — lepoto duše videla, rekla je, svojemu spovedniku: „Ako bi vi lepoto duše videli, sem gotova, da bi dali za njeno zveličanje tisočkrat svoje življenje, ako bi bilo mogoče". — Ker ti je Bog v svetem kerstu toliko dobrot in milosti ska-zal, moli to le: Zahvalo za sveti kerst. Hvaljen bodi Jezus Kristus za sveti kerst, na vekomaj! Amen. O najdobrotljiviši Bog! jaz te hvalim in častim, da si mi dal kristijauske starše, in da si mi dal prejeti zakrament svetega kersta. Zahvalim se ti, o nebeški Oče! da si me rešil težkega satanovega jarma, in da si me sprejel za svojega otroka. Zahvalim te, o Jezus! da si me s svojo sveto ker-vijo opral in s svojo nedolžnostjo oblekel. Zahvalim te, o sveti Duh! da si me posvetil iu tri Božje čednosti, vero, upanje in ljubezen mi poc&ril. Zato hočem to, kar sem pri svetem kerstu obljubil, s pomočjo tvoje milosti tudi deržati; in se zopet odpovem hudiču, njegovemu napuhu, in vsem njegovim delom. Jaz verujem v Tebe Bog Oče, Sin in sveti Duh, in te spoznam za svojega Boga, Stvarnika, Odrešenika, posvečevavca in zveličarja. Obljubim ti vedno zvestobo in vero, in te pohlevno prosim, odpusti mi, da sem večkrat zoper svojo obljubo delal; dodeli, de bom v prihodnje s tvojo milostjo svojo obljubo spolnoval in da svojo vero zvestejŠe in bolj stanovitno ohranim. Amen. — 439 - Tretji odstavek. Kristusov štiridesetdanski post. Za pervo soboto v postu. „Ko se je Štirideset dni in Štirideset noti postil1'. (Mat. 4, 2.) 1. Premišljuj, kje se je hotel Kristus postiti. Koj po kerstu je šel od reke Jordana v puščavo, na neko goro, da bi se tam postil. Tej gori pravijo sedaj Kvarantana, eno uro je od Jerihe, in je med vsemi gorami judovske dežele najtežavniša pot na-njo. Ta gora nima ne germovja ne gozda, ampak samo kamenje, skalovje, pečine. Ena sama sterma steza pelje na goro. Ta steza je samo poldrugo ped široka; verh gore so same pečine, ki stoj d kakor zid; pod sabo pa imaš strašen prepad, več sto sežnjev globok. Na sredi te gore je globoka jama, kjer je Kristus se postil. V spomin vidiš še nad jamo staro podobo Kristus od hudiča skušan. Tudi je v njej oltar, da se lehko Bveta maša bere. Ako se iz te jame doli gleda, vidi se zdo-laj tako globoka dolina, da se Človeku omotica dela; verh te gore pa je mesto, kjer je kazal satan Kristusu vsa kraljestva tega sveta; tudi tu je v spomin kapela postavljena.*) 2. Premišljuj, kako se je Kristus postil. *) V Jordanskih nižavah blizo mcrtvega moija, v Codronski dolini in Kv a ran lanski h bregovih sc nahaja veliko juin in votlin, v kterih bo nekdaj judovski Esoui ali K sej i kot puščavniki živeli; na njih inesto so stopili poznej kristijanski puščavniki in menihi, ki jih je tod na tisočo prebivalo, v tej puščavi v eno mer čudovitno živelo, pa tudi večkrat so bili zavoljo vere od nevernih 1'erzijanov in Muhainedanov poklani, kakor pričajo mnogi ostanki (ali relikvijo) v teh krajih. Pod goro Kvarantansko, ktera kaže na svoji vzhodni strani že miriščo starega samostana in več kapelic, bo nahaja tako imenovani Elizejuv zvirek, to je, tista voda, ktero je prerok Elizej ozdravil, ker je bila poprej nezdrava za pijačo. (Glej 4. kralj. 2, 21, 22.) Kar zadeva pustoto in praznoto Kvarantanske puščavo med Jeruzalemom in med Jeriho, piše nemški učenjak Sehubert od njo tako-le: „Nikoli nisem hodil po bolj strašni puščavi, ktera bi ini bila tako zoperna, kakor je ta......Ta pusti kraj, ki leži sredi med Jeruzalemom in med Jeriho, je enak smertni postelji, na kteri se zadnja iskrica življenja bojuje s smertjo, in sc misli, da mora koj vgosniti, vendur pa počasi naprej tli". — 440 — Čudno se zdi, da si je naš dobrotljivi Zveličar visoko goro izbral, da se je na njej postil. On bi bil lehko šel v zelen gozd, kakor jih ima sveta dežela več, in ki so po leti in po zimi zeleni; vendar pa ni hotel tega storiti, temveč hotel je svoj post prestati na strašno pusti gori, da nam je pokazal zgled spokornosti. Premišljuj, kako je Kristus v tisti jami živel. Ondi je bil kakor v ječi zapert, in kakor jetnik je v jami sedel. Poslušaj, kako je njegovo revo in samoto psalmist v preroškem duhu videl iu popisal: ,.Knak sem pelikanu .v puščavi, sem kakor sova v domu. Čajem in sem kakor samoten vrabec na strehi. Pobit sem, kakor trava, in moje serce se suši, ker sem pozabil svoj kruh jesti. Od glasil mojega zdihovanja mi koatf tičč na mojem mesu".') Kdo ne bi mislil, da je David Kristusa videl v tej puščavi postiti se, zdihovati in čuti, ker je to tako na tanjko popisal ? Ubogi Jezus ni imel tu stola, da bi bil na-nj sedel; ni imel postelje, da bi na njej ležal; ni imel ognja, da bi se bil grel; terda skala mu je bila Btol in postelja. On ni imel nogovic, ni imel čevljev, bos je bil popolnoma. Golonog je stal na merzli skali, na merzlem kamnu je klečal in ležal, in celih štirideset dni in noči ni prišel k ognju; akoravno je bilo sred zime, mesca januarija, in v pusti samoti na visoki gori, kjer vedno merzel veter piha. O moj Bog! kako je ubogi Jezus tu mraz terpel na rokah in nogah, in se je na celem životu večkrat oa mraza tresel! Pomisli njegove svete vaje; ni bil noben trenutek len, temveč molil je in premišljeval noč in dan; prebiral jc v velikih bukvah tega sveta mogočna dela in dobrote Božje. Kakšenkrat je stal z očmf in rokami proti nebu obernjenimi, in je molil, ter Boga hvalil in častil. Kakšenkrat je klečal in molil z raztegnjenimi rokami, in kakšenkrat se je vergel z obrazom na zemljo, in je tako k nebeškemu Očetu molil. Pomisli, o človek! kak<5 je Jezus tu spokorno živel; zakaj naš ljubi zveličar je štirideset dni in noči vedno molil, samo da je enkrat stojč enkrat klečč ah na obrazu ležč molil. Kako ') P«. 101, 5—8. — 441 — težavno je bilo to njegovi Človeški natori! kako se je vtru-dil njegov slaboten život! Pa njegovemu dubu je bilo vse to sladko in prijetno; tu se je namreč spolnila tista prerokba: ,,Prijetno bodi njemu moje govorjenje: jaz pa se bom veselil v Gospodu". ') Kedar je bil ves zdelan, da je bilo treba počivati, ni imel druge postelje, kakor terdo merzlo skalo, na tej terdi postelji je počival. Pomisli, o kristijan! da je Sin nebeškega Očeta za nas tako ubožen bil, da še postelje ni imel, da bi bil na njej očival. ,.Lesice imajo jame, in tiče neba imajo gnjczda; in Človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil." l) Oh! kako so ga zavoljo te terde postelje ledja bolela, in kako malo je na terdi skali spal! Oj ti lenobni kristijan! ti, ki ležiš vsako noč na mehki postelji; vleži se enkrat na tla, in poskusi, kako ti bo dišala ta terda postelj; potem si boš domišljati mogel, kaj je Jezus terpel, ki je štirideset noči le na terdi skali spal. 3. Premišljuj, zakaj se je hotel Kristus tako ostro postiti. Pervič nam je hotel zgled dati, kako bi imeli mi der-žati štiridesetdanski post, da bi se za svoje grehe pokorili. Spodobi so tedaj, da ga posnemamo, kolikor nam naša slabost pripušča, in da z vso mogočo gorečostjo ta sveti post deržimo. Kako to Kristusu dopade, to je on sam sveti Jederti povedal: „Ako se kdo iz ljubezni do mene odloČi, radovoljno postiti se, in ne išče pri tem svoje lastne časti, ampak moje časti; sprejmem jaz to tako, kakor sprejme cesar od enega svojih zvestih knezov, ki se mu ponudi, da ga hoče vsak dan z jedjo in pijačo prcskerbeti". Stori tedaj v začetku svetega posta zares dober namen, kakor ga najdeš konec tega odstavka. Dnigič, hotel je Kristus s takim ostrim in spokornim življenjem za našo* lenobo zadostiti. Hotel je pokoro delati za našo lenobo v službi Božji, za našo mlačnost pri molitvi, za našo nemarnost v drugih spokornih delili. Zato ni samo v tej puščavi, ampak tndi sicer večkrat na terdih ') P«. 103, 84. Luk. n, 58. — 442 — tleli, tudi pod milim nebom spal. Glej tedaj, in dobro 5omisli, o kristijan! kaj Bog za-te dela in terpf; ti pa kaj elaš in terpiš za Boga? Ali meniš, da je prav, da tvoj Gospod in Bog cele noči čuje in moli, in sicer zavoljo tvojih grehov; ti pa nočeš ene četerti ure zvečer, predno spat Seš, čuti in moliti? Kako boš obstal pred Božjo sodbo? otovo, ko je Kristus po cele noči prečul, ga je posebno to bolelo, ker je vedel, da boš ti cele noči spal, ali pa v grehih in nečimernostih prečuval. — O najdobrotljiviši Jezus! jaz spoznam in obžalujem Bvojo lenobo in nemarnost, da nočem nobene pokore ne s postom, ne s čuvanjem in molitvijo opravljati. Hočem se pa poboljšati, in te prosim po tvojem ostrem postu, čuvanji in molitvi, odpusti mi, da tega še nisem storil; doddli mi svojo milost, da bom v prihodnje v dobrem marljiviŠi in bolj goreč. 4. Premišljuj tretji vzrok Kristusovega posta. Hotel se je namreč Kristus kot Človek s tem postom pripravljati k svojemu pridiganju, in k delu Človeškega odrešenja. On je dobro vedel, da je to delo najtežavniše in naj-imenitniše, zato se je hotel oborožiti zoper vse sovražnike, in z ostrim postom, velikim spokoijenjem, in neprestanim moljenjem svojega Očeta prositi, da na pomoč pride njegovi Blabi človeški natori. Ker se je namreč njegova mehka natora mnogoverstnega preganjanja in prihodnjega terpljenja bala, storil je dobrotljivi Gospod to, kar je nam storiti, kedar nam žuga križ in težava; hotel je namreč v molitvi tolažbe iskati, in Boga na pomoč klicati. Zato da to bolje zapopadeš, premišljuješ lehko tako, da so angelji Gospodu, ko je molil, zopet križ prinesli v tisto jamo, na kterem so bile spoznati in videti vse skrivnosti njegovega britkega terpljenja. Ta križ bo mu pred očf postavili in mu govorili: Poglej, o Jezus; tu ti pošilja tvoj nebeški Oče zopet tisti križ, kterega smo ti bili prinesli, ko si še malo dete v jaslih ležal. Čas se že bliža in samo tri leta so še, da boš na križ pribit. Ce si tedaj še tako voljan, kakor si bil kot otrok, hočemo to tvojemu Očetu naznaniti. Kaj meniš, da je tvoj Zveličar storil? Gotovo je sveti križ objel, ga prijazno poljubil, in s solzami v očeh govoril: — 443 — Pozdravljen mi bodi, težki križ! od mladih nog sem po tebi hrepenel, in veseli me, da je čas že blizo, da me imajo na te pribiti. Akoravno se moja mehka natora tebe boji, vendar se serčno rad vdam, in sem pripravljen ne en samkrat, ampak do smerti vsak dan križan biti. Vi ljubi angelji tedaj recite mojemu nebeškemu Očetu, da moja duša z veseljem na dan čaka, na dan moje poroke in serčnega veselja, ') ko bom terpel, in njegovo sveto voljo spolnih Tako ]e govorila Kristusova pamet, ki ima svoj sedež v glavi; ali občutljivost, ki ima svoj sedež v sercu, se je prestrašila tega poslanstva in spomina na križ in terpljenje. Tu pomisli, kako se prestraši ubog grešnik, kedar njegovi skrivni prijatli od sodnika k njemu v ječo pridejo, in mu povejo, da bo ta in ta dan obešen. Kakor se takemu grešniku strahti serce trese, tako in še bolj se jc tvoj ljubi Zveličar križa ustrašil. Videl je namreč, da bo sramotno vjet, neusmiljeno bičan, strašno suvan, grozovitno križan in brez usmiljenja umorjen. O ti moj Bog v nebesih! kako britko se je zdelo ljubeznjivemu Zveličarju to Btrašno terpljenje ! oh, koliko britkih solz in zdihlejev mu je ta križ vzrokoval! Saj je vedel, da mora za vse grešnike zadostiti. Vedel je, da mora toliko muk in bolečin terpeti, kolikor jih {'e bilo treba, neskončno težo in nezmerno število vseh gre-iov zbrisati. On je že tistikrat previdel neskončno žalost svoje duše, in neštevilne muke svojega svetega života. On je videl, da bo njegova duša ves čas svojega terpljenja brez vsake tudi najmanjše tolažbe, in da bo njegovo telo nezmerne bolečine terpelo. On je videl, da bo vse, karkoli se bo godilo njegovi duši ah njegovemu telesu, ju še bolj mučilo; da bo tedaj njegovo terpljenje tako veliko in tako britko, da bi najmanjša kapljica tega terpljenja vsako živo Btvar koj umorila. Tedaj je imel nedolžni Jezus dovolj vzroka, da je žalosten bil do smerti, in da je s prerokom žaloval, rekoč: „Za terpljenje sem pripravljen in moja bolečina mi je vedno pred očmi-'.') Tolaži tedaj in Časti žalostno Jezusovo sercc tako le: ') Vi«, pc«. 3, 11. ») P«. 37, 18. - 444 — Molitev. Hvaljen bodi Jezus Kristus za svoj sveti post, in za svoje terpljenje! Amen. O Jezus, ti nedolžno jagnje Božje! ki je bilo od začetka sveta v vseh predpodobah klano; jaz te spominjam tvoje vedne muke, ktero si od svojega spočetja do poslednjega dneva svojega pozemeljskega življenja v svojem sercu terpel, in te prosim po tej dolgi znotranji in vedni muki, dodeli mi serčno sočutje s tvojimi velikimi bolečinami, iu pa pravo žalost in kes čez moje grehe. Amen. Dobri namen v začetku posta. Oh, najdobrotljivisi Gospod in Zveličal1! v tvojem svetem imenu hočem začeti ta sveti post, in s pomočjo tvoje milosti hočem dcržati ga iz ljubezni do tebe. Jaz združim to tvoje zderžanje, čuvanje, moljenje, premišljevanje, in vse, kar bom ta sveti post terpel, storil ali opustil, s tvojim poštenjem, čuvanjem, moljenjem in premišljevanjem. Ponižno te prosim, doddli mi, da bom po zapovedi in naredbi tvoje svete cerkve ta sveti post zvesto doržal, v spomin tvojega britkega terpljenja, v zadostenje za časne kazni svojih grehov, k tvoji veči časti in k tvojemu večemu d< »padanju. Amen. Četorti odstavek. Kristus zmaga skušnjavca. Za čas skušnjave. „ Hudič tja je popustil, iu angelji so pristopili in mu stregli'." (Mat. 4,11.) 1. Premiiljuj pervo skuša nje telesne slasti, in pa Gospodovo ponižnost, poterpežljivost in stanovitnost. - 445 — Ko se je postil štirideset dni in štirideset nočf, bil je lačen. In glej, skušnjavec, namreč Lucifer sam, je nase vzel podobo angelja luči, in je prišel na videz ves ponižen in spoštovaven k Kristusu: in mn je rekel: „Ako si Sin Božji, reci, naj ti kamni bodo kruli". Ali Jezus mu je kratko odgovoril: „Da človek ne živi samo ob kruhu, ampak ob sleherni besedi, ki pride iz ust Božjih". ') Ali ošabni Lucifer ni teh besed svetega pisma prav razumel. Jezus je namreč hotel reči: Človek, s kterim govoriš, živf o Božji Besedi, in je ima dovolj. Akoravno je hotel hudobni duh ravno to zvedeti, vendar ni bil vreden, da bi bil to razumel, ker ni želel Kristusa častiti in moliti. 2. Premišljuj drugo skušanje prazne Časti, napuha in prederznosti. Ko skušnjavec s pervim skušanjem sladnosti ni nič opravil, ni se dal za zmaganega, ampak je začel čuditi se njegovemu spokornemu življenju, in njegovi svetosti, kakor da bi bil zmed nebeških angeljev. Vzel ga je tedaj na videz z vsem spoštovanjem, in ga je v Jeruzalemu verh tempeljna postavil. In tu mu je začel govoriti, da, ako ga bodo ljudje videli, da zletf doli, in se nič ne poškodi, ga bodo imeli za velikega čudodelnika in svetnika, in da bodo tim lože va-nj verovali. Zato je zopet iz svetega pisma vzel besede: „Ako si Sin Božji, verzi se doli; saj je pisano: svojim angeljem je zavoljo tebe zapovedal, in na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo ob kamen ne zadeneš." Ali Jezus mu zopet odgovori: „Ne skušaj Gospoda svojega Boga".1) Ta neprimerljiva krotkost, velika ponižnost, resnobno veličastvo in velikodušnost Gospodova je sknšnjavca še bolj pobila; vendar se še ni vdal; še enkrat je hotel poskusiti svojo zvijačo. 3. Premišljuj tretje skušanje napuha. Hudobni Lucifer pelje Gospoda zopet, in ga postavi verh gore Kvarantane. in mu pokaže vsa mesta, in vse kraje sveta, in mu prederzno govori: „Vse to ti hočem dati, ako pred mano poklekneš in me moliš". Na te ošabne in •) 5. Mojz. 8,3. ®) Mojz. 8, 16. — 446 - nespametne besede mu reče Kristus: „Poberi se, satan! zakaj pisano je: Gospoda svojega Boga m6k', in njemu samemu služi".') S temi besedami je Bog hudiču oblast vzel, ktero mu je bil dovolil, da je smel Gospoda skušati; in pri tej priči je bil satan prisiljen odstopiti, in se nazaj v pekel vernitL Ljubi moj kristijan! ne čudi se, da je bilo pripuščeno satanu, Kristusa skušati. Satann ni bila dana oblast čez Jezusa, kakor mu tudi ni bila dana čez naše perve starše, Adama in P]vo. Ali ker Adam in Eva nista s pomočjo Božje milosti skušnjave premagala; hotel je tudi Kristus od hudiča skušan biti, da je s 1 nas je podučil s svojim zgledom, kako naj s pomočjo Božjo skušnjave premagamo. Ker je pripustil Kristus hudiču, da gaje skušal, ni se čuditi, da skuša tudi nas. Skušnjave nam dajejo le priložnost, da moremo Bogu svojo ljubezen Bkazati s tem, da premagamo skušnjave. l)a jih pa moremo zmagati, spomnimo se, kakor Jezus, na Božji nauk, ki nam veli, da se imamo vsega greha bati. 4. Premišljuj, slavni sad Kristusove zmage nad hudičem. „Glej!" — pravi evangelist, — „angelji so pristopili in mu stregli". Ko je Jezus svojega nebeškega Očeta za to zmago hvalil, pristopili so angelji, da so mu stregli, in so mu prinesli nebeške, ali kakor drugi menijo, prave po-zemeljske jedi, morebiti takega kruha, kakor nekdaj preroku Eliju, da je jedel in se zopet okrepčal.l) Ce bomo po Jezusovem zgledu, in z njegovo pomočjo satanu se zoperstavili, in vse njegove skušnjave možko odbijali; bomo tudi dosegli tisto Božjo obljubo, ki pravi: „Premagovavcu bom dal skrite mane". ') Ker pa, žalibog! smo večkrat sami krivi, da v skušnjavi pademo, in da skušnjavec zmaga, zato je Kristus sveto Jederto podučil, kako naj njegovo zmago v zadostenje za Bvoje padce in grehe Bogu darujemo. ') 0. Moj«. 8, 24. 9) 3. Kralj. 19, 3. 3) Skriv. razo J. 2, 17. staršev pokoro delal, kakor — 447 — Darovanje. 1. Nebeški Oče! jaz ti darujem slavno zmago tvojega ljubega Sina, ko je nasladnost zmagal, v odpuščenje vsega, kar sem jaz z nasladnostjo grešil; in te prosim po zaslugah njegove slavne zmage, dodali mi svojo pomoč, da se bom nasladnosti vselej zoperstavil. Amen. 2. Najdobrotljiviši Oče! jaz ti darujem slavno zmago tvojega ljubega Sina, ko je častilakomnost in prederznost zmagal, v odpuščenje vseh grehov in hudobij, kar sem jih iz napuha storil, in te prosim po tvojem preljubem Sinu, doddli mi milost, da za-morem takim grehom zoperstati. Amen. 3. Usmiljeni Oče! jaz ti darujem tretjo zmago tvojega ljubega Sina, ko je lakomnost zmagal, v odpuščenje vseh grehov, kar sem jih iz lakomnosti storil; in te prosim po tvojem najponižnišem Sinu, doddli mi pomoč svoje Božje milosti, da se bom zoper hudobne duhove in vse hudobije možko bojeval in serčno zmagal, po Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Amen. išest in (iTcijsetn poglavje. Kristus učitelj. Forvi odstavek. Od dnhovne in posvetne oblasti za časov Kristusovih. Naj se enkrat bere v bolje raznmljenje evangeljskih igodeb. „Pod velikima duhovnoma Ano m in Kajfom". (Luk. 3, 2.) a se evangeljske in apostoljske zgodbe, ktere katoliška cerkev navadno čez leto bere, lože in bolje umejo — 448 — hočem tukaj ob kratkem govoriti od časov in od ljudi iz dobe Kristusovega življenja, posebno, ko je očitno učiti začel. 1. Premišljuj tedaj najpoprej tedaSnje posvetne oblasti. Več učenih kronologov ali časoznancev misli, da je bil Kristus rojen v štiridesetem, drugi pa pravijo, v dva in štiridesetem letu vladanja cesarja Oktavijana Avgusta. Ta cesar je starega Herodeža judovskega kralja poterdil, in tudi njegovim otrokom judovsko kraljestvo v roke dal. Po smerti Herodeža pervega namreč so šli njegovi trije sinovi v Rim in so cesarja prosili, naj bi odobril oporoko ali testament njih očeta! Zato je cesar kraljestvo na tri kose razdelil, in je dal Ar bela ju polovico celega kraljestva, drugo polovico je dal drugima dvema sinoma. Med tem pa, ko so oni bili v Rimu, je vstajal punt za puntom na Judovskem ; ker več njih so hoteli kralji biti, zato je eden proti drugemu vstajal, in več tisoč ljudi je bilo pomorjenih, in požgalo se je več vasi, tergov in mest, in še celo en kos tempeljna je pogorelo. Judje so poslance v Rim poslali, in so strašno tožili hudobnega Herodeža, kako jih je tlačil, preganjal, moril in mnogo njih pogubil, in niso hoteli več nobenega kralja, ampak rimskega deželnega poglavarja. Akoravno cesar ni vslišal njih prošnje, vendar je Arhelaju ukazal, naj ne bo tako neusmiljen, kakor je bil njegov oče. Ker pa Arhelaj ni bil nič bolji, kakor njegov oče, in je koj v pervem letu svojega vladanja na veliko noč tri tisoč Judov poklati dal, zato so ga pervaki Judov in Samarijanov pri cesarji zatožili; in ko je bil v Rim poklican, in mu je bilo skazano njegovo trinoštvo, mu je cesar vse pobral, kar je imel, pa ga je poslal v pregnanstvo v današnjo francozko deželo, kjer je revno poginil. Na to ni hotel cesar Judom več nobenega kralja dati, temveč je imenitno judovsko deželo, ki je bila od Davidovih časov vselej kraljestvo, naredil provincijo ali Rimljanom podložno okrajino, in je poslal rimskega ple-menitnika, kteremu je bilo ime K op on i, v judovsko deželo, da je obd deželi, judovsko in samarijansko kot deželni poglavar vladal. Tako je bila popolnoma vzeta krona - 449 — in kraljeva palica judovski deželi; galilejska dežela pa 1'e vendar še imela svojega lastnega vladarja Herodež a, ri je bil sin starega Herodeža, in so mu tudi kralj pravili. Prav za prav ni bil kralj, ampak le knez; ali ljudje so mu kralj pravili, in zato ga tudi evangelij tako imenuje. Šestnajst*) let po Kristusovem rojstvu, je 19. dan avgusta v Rimn umeri slavni cesar AvguBt, sedem in sedemdeset let star, potem ko je sedem in štirideset let hvalevredno in mirno vladal; na njegovo mesto je postal rimBki cesar Tiberij, pastorek cesarja Avgusta, pet in petdeset let star, hudoben Človek. Kakor hitro je Tiberij cesar postal, prišel je Herodež iz Galilejskega v Rim, in si je prizadeval zadobiti cesarjevo prijateljstvo, da ne bi bil odstavljen, kakor njegov brat Ko je svoj namen dosegel, je cesarju na čast novo meBto sezidal, in to mesto Tiberij as imenoval po cesarjevem imenu. Ravno tako je storil tudi Herodežev brat Filip; tudi on je šel v Rim, je cesaija si prijatla naredil, in potem tudi on mesto cesarju na čast sezidal, in temu mestu dal ime Cezarda. Ravno ta ceaar je poBlal v judovsko deželo druzega deželnega poglavarja, ki se je klical Valerij Grat;**) precej po svojem prihodu je odstavil vdlikega duhovnika, in postavil v to čast nekega druzega, ki se je Ismael klical; ne dolgo po tem pa je tudi tega odstavil, in nekega Elea-zarja postavil za vdlikega duhovnika. Ta deželni poglavar je tudi sveto vdlikoduhovniško obleko pod svojo oblast vzel, in jo ven dajal le trikrat v letu o včlikih praznikih, kakor je nekdaj delal kralj Herodež; takd se je delalo potem vselej, dokler je stal judovski tempelj. Tu so tedaj ubogi Judje videli, kako daleč so prišli, da jim je bila vzeta vsa duhovska in posvetna oblast. Potem ko je ravno omenjeni deželni poglavar več velikih duhovnikov odstavil in druge postavil, naredil je na zadnje Kajia ali Kajfeža včlikega duhovna, in ga je v tej časti pustil ves čas, ko je bil on deželni poglavar. Na *) Po druiili le 14 let. **) Mesecu avgusta v letu 767. po sezidanji Rimskega mesta. Kristusovo življenj« in ■m«rt. 29 — 450 — to pa je cesar Tiberij za deželnega poglavarja na Judovsko {>oslal Poncija Pilata, ko je Jezus imel osem in dvajset et. Ta Pilat je bil hude jeze in neusmiljen, iu je Jude sovražil. On je tlačil in stiskal uboge, ni nič maral, Če so njegovi vojščaki tudi kradli in ropali, dal je večkrat tudi nedolžne v ječo zapreti, in 5e celo umoriti. Ko bo Judje k njemu hodili pritoževat se, ukazal jih je b silo odpraviti. Bili so tedaj Ju( Ije v velikih stiskah, in si niso vedeli pomagati. Sli so tudi k cesarju Pilata tožit; Pilat pa se je znal dobro zagovarjati, da se mu ni nič zgodilo. Zato so pa Judje Boga prosili, da bi jih rešil. 2. Premišljuj duhovsko oblast in judovske vdlike duhovne. Za Kristusovih časov jih je bilo več, ki bo se klicali vdliki duhovni; med vsemi temi pa je bil eden najviši in 5lava vseh druzih. On je bil najimenitniša oseba vseh udov. Glava vseh duhovnikov ali pervi duhovnik je bil bolj Čislan, kakor kralj. Najpervi včliki duhoven judovski je bil Ar on, Mojzesov brat, iz rodu Levijevega; njega je Bog sam postavil Judom vdlikega 1 1 ' " " ' 1 1 duhoven vselej eden iz Aronovega i _______, _ , je bil najviši sodnik v duliovskih rečeh. Takd so bili vsi vdliki duhovniki do Herodeža kralja iz Aronove rodovine, štirinajst sto in petdeset let, in sicer jih je bilo od Arona do babilonske sužnosti sedem in dvajset; po babilonski sužnosti pa do Herodeža pet in dvajset. Ti vsi so bili iz Aronove rodovine, in so bili vdliki duhovniki do smerti. Potem pa, ko je Herodež kralj postal, postavil je vdlike duhovne, ktere je on hotel, in odstavljal jih je, kedar je hotel, takd da je kakošen bil eno samo leto veliki duhoven, kakošen pa je več let zaporedoma v tej časti ostal. Zato je bil eno leto Ana, drugo leto Kajfež vdliki duhovnik za časa, ko je bil Pilat deželni poglavar. 3. Premišljuj druge vdlike duhovne. Zraven najvišega velikega duhovnika bil je še drug imeniten veliki duhoven ali predsednik duhovskega sodništva, tej časti do svojo smerti. Kavno - 451 — ki so mu sine dr i (synedrium) pravili, v kterem Binedriji je bilo sedemdeset duhovnih in nekaj tudi neduhovnih učenjakov, kteri so razsojevali vse imenitniše duhovske in druge pravde in tožbe. To sodništvo je imelo svoj začetek menda od Mojzesa, kteri je na Božje povelje sedemdeset starih in etnili mož zbral, do so mu pomagali tožbe razsojevati. tistega časa, kakor mislijo, je ta sodnija v Izraelu ostala, in predsednik se je klical včliki duhoven. Ko je Kristus na svetu živel, bilo je več duhovnov, levitov, pismo-učenih in farizejev v tej sodniji, in predsednik je bn neki Ana. Postavni Bodniki so bili iz te sodnije, in bo vselej v Jeruzalemu stanovali. Potem je bilo jih Se več, ki so se klicali vdliki duhovni. Pervič je bilo štiri in dvajset duhovniških rodovln, ktere je bil kralj David postavil, da je rodovina za rodovino po celi teden v tempeljnu službo Božjo opravljala. Tisti, ki je bil pervi ah glava vsake take rodovine, se je tudi klical vdlihi duhoven ah glavar duhovnov. Ker je bilo tedaj štiri in dvajset teh duhovniških rodovin, in je vsaktera po osem dni v tempeljnu opravljala službo Božjo, zato je vsakih štiri in dvajset tednov enkrat vsaka rodovma na versto prišla. Duhovniki niso vsi v Jeruzalemu prebivali, temveč so prebivali raztreseni po duhovniških mestih in tergih po celi deželi; tistih osem dni pa, ko jim je bilo v tempeljnu Božjo službo opravljati, stanovali so v hišah, ki bo bile okoli tempeljna za nje navlašč sezidane. Služba Božja pa, ki so jo imeli vsak dan opravljati, je bila ta-le: Zjutraj za rano in zvečer pozno, ko so duhovniki v tempeljnu se sešli, šel je tisti duhovnik, kterega je zadelo, v svoji duhovski opravi bos v tempeljnovo svetišče, kjer je bil zlati kadilni oltar, zlati svečnik in zlata miza z dvanajsterimi oglednimi kruhi; ondi je drazega kadila na oltarji Bogu daroval, svetilnice očistil in olja prilil. Čez dan so tri svetilnice gorele, po noči pa vseh sedem. Ker je pa poznej kralj alomon deset talcih svečnikov naredil, so tudi na vseh po tri svetilnice Čez dan svetile, po noči pa vse. Vsako soboto pa je vzel duhovnik tiste dvanajstere ogledne kruhe proč, in je drugih dvanajst ravno pečenih na mesto položil. 29* — 452 - Tudi bo je vsakdan imelo zaklati jagnje brez madeža. Zaklano jagnje so oderli, drobek iz njega vzeli, vse očistili, na kose razsekali in v ogenj na oltar položili, da je vse zgorelo Bogu na čast. Eno jagnje je bilo tako darovano zjutraj, in zopet eno zvečer. Skoraj vsak dan so se pri-našale tudi druge daritve, in so teleta, kozliče, ovce, jag-njeta klali in na oltarji sežigali, ker so pobožni Judje za svoje lastne potrebe Bogu darovali. Med tem pa, ko se je daritev na oltarji žgala, so duhovniki trobili s svojmi trobentami in leviti godli in zraven prepevali. Drugi pa so na tihem molili. Tistih osem dni, ko so duhovniki v tempeljnu službo Božjo opravljali, niso smeli ne vina piti, ne se bližati k svojim ženam, ker so morali biti Čisti na duši in na telesu. 4. Premišljuj levite. Z duhovniki so služili v tempeljnu vsak dan tudi drugi, ki so se leviti ali le vitje imenovali, ker so bili iz rodd Levijevega. Ti leviti so bili tudi v štiri in dvajset rodovin ali verst razdeljeni, in ena versta ali rodovina za drugo je imela po osem dni zaporedoma v tempeljnu streči. Eni zmed njih so bili godci, drugi vratarji, drugi oakcrbniki tempeljski; zopet drugi so imeli donašati dcrva in vodo, drugi so tempelj pometali in Čistili, in drugi so bili postavljeni za sodnike in glavarje med ljudstvom. Akoravno jih je bilo za časov kralja Davida osem in trideset tisoč, in jih je vsak dan čez tisoč v tempeljnu streglo, vsi v belo oblečeni, vendar so imeli vsi zadosti opraviti. — Tu pomisli, o kristijan! da vsa ta slovesna služba Božja v stari zavezi je bila le senca in podoba kristijanske cerkve in slnžbe Božje, namreč svete maše, Bvetili zakramentov in skrivnosti kristijanske cerkve na svetu; in da so bile vse te podobe le senca teh praznikov, ki jih sedaj cerkev obhaja. Potem vedi tudi, da, akoravno so Judje imeli en sam tempelj za vso deželo, kjer so smeli žgavne darove prinašati, so pa po vseh mestih in tergih imeli svoje sinagoge, kjer so se o sobotah in praznikih shajali k molitvi, k branju svetega pisma in k pridigi; vsaka taka sinagoga je imela svojega predstojnika, (kakor ima sedaj vsaka cerkev svojega faj- — 453 — moštra ali vikarja), in ta glavar vsake sinagoge se je klical knez ali pa tudi vdliki duhoven. 5. Premišljuj pismoučene ali pismarje. Pismoučeni so bili pri Judih učeni možje, .to kar so sedaj takd imenovani dohtarji svetega pisma. Že pred babilonsko sužnostjo jih je bilo nekaj; po sužnosti pa jih jo bilo več, in so imeli več veljave. Ezdra namreč je postavil ali vstanovil društvo pismoučenih, to je, pobožnih, učenih in veljavnih mož, ki so znah ne samo hebrejski jezik, ampak tudi dragih jezikov več, in to društvo je obstajalo tudi še za Kristusovih časov. Ti pismoučeni so imeli dokaj veljave pri ljudeh, iu njih pisma so se skoraj tako čislala, kakor pisma prerokov. Saj bo bih oni nastopniki in učenci prerokov. Judje so namreč za terdno verovali, da, ker se dd sveto pismo težko razumevati, je Bog skrivnosti svetega pisma, in kakd se ima razlagati, Mojzesu razodel. Mojzes pa je Jozvetu, Jozve Fineesa, Finees Heli-ju, Heli Samuelu, Samuel Davidu, David prerokom, preroki Ezdru to skrivno razodenje podali, in Ezdras pismoučenim, kteri so po tem do poslednjih časov to razodenje ohranili in sveto pismo ljudstvu razkladali. Vsak čas so bili med temi pismoučeni tudi tako pobožni možje, da so prerokovali. Na zadnje so bili iz števila pismoučenih tudi tisti, ki bo dve sto Šest in petdeset let pred Kristusovim rojstvom sveto pismo iz hebrejskega v gerški jezik prestavili. Ko je hotel namreč Ptolomej Filadelf egiptovski kralj napraviti gerško prestavo svetega pisma, poslal je pismo velikemu duhovnu v Jeruzalem, naj mu pošlje pobožnih in učenih mož, da mu sveto pismo prestavijo. Vdliki duhoven, kakor pravijo, poslal mu je dva in sedemdeset učenjakov, (med njimi tudi Jezusa Sirahovega), kteri so v Egiptu na otoku Faro imenovanem, blizo Aleksandrije v dveh mesecih in pol Bveto pismo iz hebrejskega v gerški jezik prestavili. Ti prestavljavci svetega pisma so bili tedaj taki pismoučeni. Ali družba pismoučenih se jo bila za Kristusovih časov zeld popačila, ker je bilo med njimi več farizejev; posebrio se je bilo to zgodilo po dveh farizejih, ki sta se klicala Samaj in Hilel, iu ki sta malo pred Kristusom živela. Ona dva — 454 - sta namreč Božjo postavo pomešala z mnogimi pristavki in sta več naslednikov imela. Zato beremo v evangeljih, da je Kristus farizeje in pismoučene večkrat hudo svaril in kregal. 6. Premišljaj starašine ljudstva. Starašine so bili posvetna gosposka in sodniki, ki so se volili le izmed starejših in bolj pametnih mož. Od njih govori sveto pismo najpred za Časov kralja Jozafata tako-le: „Jozafat je postavil sodnike po vseh mestih Judovskega kraljestva, in v Jeruzalemu; ukazal je glavarjem Izraelskih rodov, naj podložnim po pravici tožbe razsojujejo". Tako je bilo v vsakem mestu tri in dvajset Bodnikov, kterim ho zbor rekli, od kterega govori Kristus, ko pravi: „Kdor reče svojemu bratu raka, ta je kriv zbora", to je, kdor reče jezno besedo ah pa kletvino proti komu, naj se pripelje k sodnikom, da ga kaznijo. — Zraven teh sodnikov so imenovali starašine tudi tiste, ki bo bih pervaki v vsakem rodu ali Borodnini. Kcdar se je imelo kaj važnega početi, kar je vso rodovino, ali ves rod zadevalo, bili so starašini vkup poklicani. 7. Premišljuj farizeje. Farizeji bo se od navadnega ljudstva ločili s svojimi lastnimi postavami in navadami, kar tudi ime farizej pomeni, to je, ločenega. Menda bo vpervič larizoji za Makabejskih časov bo prikazali, o Kristusovem rojstvu jih jo bilo že več kakor šest tisoč. Ostro bo živeli, in na videz velike Sokore delali. Postili bo be dvakrat na teden, to je v pon-eljek in v četertek, in tak dan niso do večera nič jedli. Vsakdanja jed njihova je tudi bila revna in nezabefjena. Čistost so tako deržali, da, akoravno so bili oženjeni, so se vendar kakšenkrat po štiri, osem ali deBet let zder-ževali. Mohli in čuli so mnogo, posebno po noči. In zato, da so poprej k molitvi vstali, nekteri zmed njih so ležali na ozkih deskah, da bo lehko doli padli in se tako Poprej zbudili k molitvi; drugi so si tudi s ternjem posti-,ali. Vsakdan so v tempelj hodili in dolge molitve opravljali. Ubogim so dajali mnogo, pervine in desetino so zvesto in na tanjko odrajtovali. Vse to je bilo prav dobro, zato so bili med farizeji mnogi dobri; ah ena reč je kazila vse - 455 — to pri mnozih, namreč, ker so si s tem iskali časti pri ljudstvu, in pa ker so nevoščljivi bili družim. Vse to so delali zato, da so jih ljudje za svete deržali. In zares, nevedno ljudstvo jim jc bilo vse vdano, ker so menih, da so to sveti možje, in mnogo bolji, kakor drugi. Oni so tedaj v duhovskih in v posvetnih rečeh imeli pervo besedo, in brez njih se ni smelo nič goditi. Vrinili so se med pismo-učene, in tudi v najvišo sodnijo zato, da so bili pervi povsod. 8. Premišljuj Saduccje in cestnin ar je. Saduceji so bili terdovratni krivoverci, ki so tudi s Kristusom se prepirali in mu zopergovorili. Menda so okoli rim rojstvom vpervič se prikazali, vendar najbolj nepravični med ljudstvom; bili so namreč med sabo in do druzih ljudi neprijazni, divji in puntarski. Sveto pismo so po svoji neumnosti razlagali. Med drugim so tudi učili, da ni vstajenja mesa, da ni angeljev, ne duhov, da človeška duša s telesom' umerje. Vendar pa so jih pravoverni Judje terpeli med sabo, in akoravno jih ni bilo veliko, vendar so bili najbogatejši in najpremožniši med ljudstvom. Cestnina rji so pobirali vvoznino, izvoznino, mostnino itd. in so pri tem navadno več pobirali, kakor je postava velevala, in zato so jih Judje imeli za očitno grešnike in so jih sovražili. Judje so tudi menili, da, ker so Abrahamovi sinovi, ne sme od njih nobeden potnine ter- 1"ati; zato so sovražili in preklinjali tiste tujce, pa tudi Jude, [teri so ob cestah in potih sedeli iu eol pobirali od memo-gredočih. Vendar pa se je veliko teh očitnih grešnikov spreobernilo, nekaj jih je že sveti Janez Kerstnik spre-oberuil, nekaj pa Jezus Kristus, tako da so iz grešnikov postali svetniki. Sveti evangelist Matevž je bil poprej tak cestninar. 9. Premišljuj pobožnost Esonov in druzih ljudi, ki so tistikrat živeli, ko je Kristus začel očitno učiti. Zgodovinar Jožef Flavij pripoveduje, da je bilo Judovsko ljudstvo okoli 150 let pred Kristusovim rojstvom v tri sekto ali posebne verste razdeljeno, v farizeje, saducejein Eseje ali Esene. To poslednje im6 pomeni molčeče, pravične imenovali, ko so bili - 456 — ali pa premišljujoče, ali kar je gotovejše, zdravnike, ker bo ljudi zdravili. Oni so bili nekaki menihi Judovski, ostro so Živeli in prebivali večidel blizo mert-vega morja. Poznej bo prebivali tudi po judovskih mestih, in bo bolj delavno življenje imeli, po puSčavah pa so le bolj molih in premišljevali. Ob Kristusovem Času bo Eseni živeli po jaman okoli gradd Masada imenovanega, morebiti tudi po votlinah tiste gore, na kteri je bil JezuB skušan, ter od ondod doli do Hebrona, kjer bo jim cele hoste fig in oljk potrebnega živeža dajale. Po samotah so tedaj živeli, ločeni od vseh druzih ljudi, za denar niso marali, in njih sveto življenje je tudi druge vabilo, da so stopali v njih družbo. Za zakon niso marali, otroke pa, ki so se jim dajali v izrejo, so skerbno učili. Oni so bolezni zdravili, z natornimi in tudi s čeznatornimi sredstvi. Njih obleka je bila bela; njih živež je bil kruh, sol, zelenjava, sadje pa voda. Razdeljeni bo bili na štiri verste, in kclor je hotel v njih družbo Btopiti, moral je prestati eno leto skušnje. Pošiljali bo v tempelj daritve, sami pa menda niso v tempelj hodili. Eseni, tako govori Jožef Flavij, se med sabo ljubijo, ogibajo se pa nasladnosti in mehkužnosti skerbno. Bogastvo zaničujejo, nobeden njih nima nič svojega lastnega, temuč živijo med sabo kakor bratje. Obleke ne slečejo, in čevljev ne odložc, dokler se ne stergajo. Oni ne kupujejo in ne prodajajo ničesar, zadovoljni so s tem, da morejo z delom svojih rok se preživiti. Zjutraj po storjeni molitvi gre vsak k svojemu delu; ko so pet ur delali, snidejo sc zopet vsi. Najprej se umijejo, in na to gredo tako pobožno v obednico, kakor da bi šli v tempelj. Tu pred vsakega pek postavi majhen hlebček kruha, in kuhar neko juho ali župo. Duhoven blagoslovi jed, in nobeden se ne dotakne jedi ali pijače, dolder se ni opravila molitev. Po jedi zopet molijo in se vernejo vsak k svojemu delu do večerje. Vsi molčijo, in nobenega ni slišati, da bi kaj spregovoril. Akoravno ne stord nič brez dovoljenja svojega poglavarja, vendar ima vsak zmed njih vso oblast, drugim pomagati in dela usmiljenja skazovati. Svojim prijatlom ne smejo nič dati brez — 457 — dovoljenja, ubogim pa lehko dajo kar koli. Jezo krotijo, prisege se ogibljajo, in vse, kar rečejo, tako zvesto in na tanjko deržd, kakor da hi bili prisegli. To in Se veliko druzega piSe Jožef Flavij od Esenov, in ima prav, da jih tako hvali, ker je več zmed njih prav sveto živelo, kakor tudi drugi stari pisatelji spričujejo. Sveto življenje teh mož je vabilo tudi druge, da so poSteno in krepostno Živeli, in akoravno niso mogli vsi v samostan ah v puščavo podati se, so pa doma Bogd zvesto služili, kakor jim je mogoče bilo. Jožef Flavij govori od njih tako-le: Obstoji pa Se druga dobro znana družba ljudi, kteri so po jedi, pijači, šegah in postavah Esenom podobni, samo da so oženjeni, in da živijo domd. Tedaj za Kristusovih časov je bilo veliko hudobnih, pa tudi ne malo pobožnih dobrih. Zato smo že pri drugi priložnosti premišljali, da so ljudje na Karmelsko goro hodili, posebno o sobotah, mlajih in drugih praznikih, da so bih tam pri službi Božji in pridigi, ker so tudi na tisti gori živeli Eseni. Nekako se da to posneti tudi iz svetega pisma. Ko je namreč Sunamljanka, kteri je otrok umeri, hotela iti na Karmelsko goro, jej je mož govoril: „Zakaj hočeS tje iti? Saj ni sobota danes, ali praznik !■' Te besede nek učen raz-lagavec svetega pisma tako-le razklada: Iz tega spoznamo, da je bilo pri Judih navadno, o praznikih hoditi na kako sveto mesto, ali v kak posvečen kraj, postavim, v sinagogo, ali kjer bo se shajali duhovni; posebno so se shajali na goro Karmel, kjer je več duhovnov živelo. — Ko so ljudje na takih krajih se shajali, in so videli njih sveto življenje, in bo poslušali Božjo besedo, ki so jo tisti duhovni oznanovali, ni čuda, da so si prizadevali posnemati jih, kar jim je bilo mogoče. Jožef Flavij piše: Ko so Rimljani jih silili, naj bi ali Boga kleli, ali prepovedane jedi jedli; terpeli so oni raji vse muke, kakor da bi bili kaj tacega storili. V največili bolečinah so se smejali, ker so vedeli, da bodo v drugem življf " " 1 " dobili. snemalo; posebno kedar je kralj Herodež Rimljanom v čast nad tempeljnova vrata zlatega orla dal postaviti. Judje bo Esenov je ljudstvo zvesto po> — 458 - bili tega dokaj žalostni, ker jiui je bilo v postavi zapovedano, da nimajo imeti nobene podobe no človeške, ne živalske. Našuntani tedaj od duhovnika, kteremu je bilo ime Matatija, so se zbrali v tempeljnu v velikem številu, £a so tistega orla doli vergli in na kose razdrobili. Kralj ferodež jc koj polkovnika z vojaki tje poslal, da bi polovil tisto, ki so to storili. Ljudstvo je zbežalo, ko so se bližali vojščaki, duhoven Matatija pa, in štirideset mladih tovaršev njegovih so se dali vjeti, in so bili povezani pred Herodeža peljani. Ko so bili vprašani, zakaj so orla razbili, odgovorili so neprestrašeno: Storili smo to, ker je v postavi prepovedano imeti podobe. Zato, akoravno smo prej vedeli, da nam bo zastrau tega terpeti, smo vendar pripravljeni, rajši umreti, kakor Božjo postavo prelomiti. Herodež se je tako razjezil, da je ukazal duhovnika Matatija in njegove tovarše žive sežgati. Blizo šest let po Kristusuvein rojstvu, kakor se meni, bilo se je to zgodilo. To kaže, kako zvesto so takrat Judie deržali Božjo postavo, kakor se vidi tudi iz te-le prigodbe: Pilat je ukazal ccsarjevo podobo po noči v mesto Jeruzalem prinesti. Ko se Judje drugi dan to zapazili, sešla se je velika množica Judov, šli so v Cczareo k Pilatu in so pohlevno prosili, naj tiste podobe iz mesta spravi. Ko pa niso nič opravili, vergli so se na svoj obraz in so ondi tako ostali pet dni in noči, da niso ne jedli ne pili. Potem jc Pilat sedel na svoj sodnijski stol in je poklical te Jude k sebi, češ, da jim bo dovolil, kar prosijo. Ali vojščaki so koj okoli njih stopili, in so jim žugali s potegnjenim golim mečem, da jih vse pomorijo, ako ne odjenjajo. Kaj meniš, da so ubogi Judjo tu storili? Vsi so pokleknili, in vojščakom svoje glave ponudili in vpili: Kaj i umerjemo, kakor da bi pripustili kaj, kar je zoper Božjo postavo. Ta stanovitnost je Pilata tako ganila, da je dal zopet podobe iz mesta nesti. Ali to še ni bilo vse; ne dolgo potem jc hotel Pilat ves denar od duhovnikov imeti, ki je bil tempeljnu darovan, da bi za mestne potrebo ga potrosil. Mesto Jeruzalem je imelo namreč malo vode; hotel je tedaj neko vodo devet — 459 - uiilj daleč v mesto spraviti. To je bilo res koristilo delo; ker je pa hotel Bogu posvečeni denar za to reč vzeti, zbralo so je mnogo ljudstva k Pilatu, in je milo prosilo: naj Bogu posvečenega denara ne jemlje za posvetne rečf, ker bi sicer Bog se jezil in vse zavoljo tega kaznil. — Kaj praviš, oj kristijan! ali ni bilo to znamenje pravega stralid Božjega, kakoršen se dan današnji težko pri kristijanih najde? V naših časih skoraj vsi rajši vidijo, aa bo cerkveni denar in premoženje za občne potrebe jemlje, kakor da bi kdo iz svojega lastnega žepa kaj dal. — Ko tedaj ljudstvo m ndjenjalo prositi, planili bo vojščaki na Pilatovo povelje z koli in drogovi nad ubogo ljudstvo, in so tako neusmiljeno mlatili, da so mnogim potolkli roke in noge, in no malo so jih tudi pobili. In oni so rajši vse to terpeli in se pobiti dali, kakor da bi bili pripustili oropati Bogu in tempeljnu posvečeni denar. Vse to smo hoteli tukaj povedati, zato da se vidi, da so bili v tistih časih tudi boga boječi ljudje, in da si kristijan prizadene posnemati njih pobožnoBt in strah Božji. Molitev. Hvaljen bodi Jezus Kristus od vseh dežel in od vseh ljudi, na vekomaj! Amen. O Bog! kteri si v vseh časih čudapoln v svojih zvestih služabnikih in svetnikih; daj nam kristijauom, svojemu ljudstvu, krepost in moč, da bomo tvoje sveto ime stanovitno spoznavali in tvojo sveto postavo na tanjko spolnovali. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen. Drugi odstavek. Staro mesto Jeruzalem. Naj se bere v bolje razuuiljenje evangcljskib zgodeb. »Glejte gremo gori o Jeruzalem". (Mat. 20, IS) Ker je Kristus mnogo imenitnega v Jeruzalemu storil in na zadnje tam terpel in uinerl, zato hočemo premišljevati mesto Jeruzalem, kakor je bilo v tistih časih. — 460 — 1. Premišljuj lego mesta. Jeruzalem leži sredi judovske dežele še precej visoko; zato je bilo treba od vsake strani v Jeruzalem gori iti, kakor tudi sveto pismo vselej pravi: „Sli so gori v Jeruzalem". Iz tega mesta se vidi daleč okoli; vidi se od ondod Samarijanska, tudi Galilejska dežela, in Arabljanska, gorovje Fasga in Jordanska dolina, Jeriho in mertvo morje, ki je sedem milj daleč proč od Jeruzalema, in vendar se zdi tako blizo, da bi človek menil, da pride tje v malo urah. Drugič, Jeruzalem leži na kamnatih tleh, ki so pa vendar rodovitna, skoraj okoli in okoli je mesto z gorami obdano in na gorah sezidano. Na vzhodni strani stoji Oljska gora; na jugu gora Sionska; na zahodu Gihon; le na polnočni Btrani nima nobene gore. 2. Premišljuj kakšno je bilo mesto Jeruzalem. To mesto je bil menda sezidal kralj Melkisedek v letu 2023 od vstvarjenja sveta, in ta kralj je tukaj blizo petdeset let kraljeval. Po njegovi smerti so Jebuseji mesto posedli, iu okoli osem sto let je bilo v njih oblasti. Oni so se takd zanašali na terdnjavo tega mesta, da, ko je David to mesto obsedel, bo same hrome in slepe na ozidje postavili, rekoč: Ti bo dovolj, da mesto obvarujejo. Ali tistikrat je bilo mesto skoraj le na gori Sion, sicer je bilo malo hiS okoli. Potem ko je David z Božjo pomočjo to mesto vzel, postalo je poglavitno mesto vse judovske dežele. Po Davidovi smerti so Salomon in drugi kralji mesto zmirom bolj širili in sezidali ozidje, stolpe ali turne, vrata, in vse, kar je bilo potrebno, da bi so mesto pred sovražnikom bolje obvarovalo; v mestu so sezidali velika poslopja, da je postalo eno najlepših mest starih časov, in zato tudi sveto pismo od tega pravi, da je „lepota in veselje vsi zemlji". ') Obseg mesta je bil 2 uri. in v njem je navadno prebivalo čez 8to in petdeset tiBOČ ljudi. Mesto je bilo štirivoglato, vendar dvakrat dalje kakor širje. Od zunaj je imelo mesto globok okop. Ozidje je stalo na terdi živi skali, in je bilo skoraj na vse strani trideset komolcev vi- ') P.. 47, 3. — 461 — soko, in dvajset komolcev Široko, in veči del kamnov, iz kterih je bilo sezidano ozidje, bilo je dvajset komolcev dolzih, deset Širokih in pet komolcev visokih. Ti kamni so bih tako terdno sklenjeni, da se ni poznal skoraj stik kamnov med sabo. Iz ravno takega kamenja so bih tudi stolpi sezidani. Stolpov je bilo na ozidji okoli mesta šestdeset manjših in dvajset prav velikih. Mesto je imelo dvanajst vrat: proti solnčnemu vzhoda pet, proti zahodu štiri, S roti polnoči tri; proti jugu pa ni bilo vrat, ker je gora ion na tej strani tako visoka in sterma, da ne more noben človek ondi gori splezati. Mesto Jeruzalem je bilo na Štiri dele razdeljeno, in vsak del je imel svoje posebno ozidje, Btolpe in okope, kakor da bi bila štiri posebna mesta. Najniži in najmanši oddelek mesta je bil na polnočni strani, kjer se je ven Slo na Samarijansko in Galilejsko, in imenovali so ga novo mesto; tu so skoraj sami rokodelci prebivali, in ne daleč od ondod proti zahodu je bila gora Kalvarija, ki je dandanašnji v mestu. Pa tudi v tem najnižem delu mesta je bila gora, ali grič, Bezeta so mu rekli, kjer so si bili Asirci terden grad sezidali. Drugi del mesta je bil od ravno imenovanega no ve g a mesta z gričem Bezeta po precej Široki dolini ločen. Ta mestni oddelek je stal malo više, kakor poprejšnji, imel je Fodobo lune, kedar je zadnji krajec in se je klical zdo-ejno mesto. Tukaj je bil kralj Antijoh Epifanes grad sezidal, ki bo mu Akra rekli, zato da je mesto Jeruzalem v svoji oblasti obderžal in tudi nad tempeljnom gospodoval. Poznej pa je Makabejec Simon, ki je ta grad dobil v svoje pesti, grič Akro za tolikanj znižati dal, da je bil tempelj viši, kakor Akra; in tako so bližnjo dolino skoraj popolnoma zasuli. Proti vzhodu od Akre je stala tretja gora, viša od poprejšnje in seje Morija klicala, /o v prestarih časih so imeli to gor<5 za sveto; ta sem je bil Abraham prišel, da bi bil svojega Izaka Bogu daroval. Salomon je dal verh te gore poravnati in tukaj sezidal lep tempelj. — 462 - Č e te rti del mesta je bil najviši, največi, pa tudi naj-važniši, ker je bil na gori Sion; med Sionom in Morijo je bila še precej globoka dolina. Ta del mesta se je klical: Davidovo mesto, grad Sion ali hči Sijonska, kakor tudi sicer Sijon celo mesto Jeruzalem pomeni. Tukaj je stala prelepa Salomonova hiša ali palača, hiša Lili anskega gozda imenovana, ker so veliko cedrovega lestf iz Libana pri zidanji te hiše porabili. David, Salomon in drugi Judovski kralji so bili tukaj pokopani, in Davidov grob so še za aposteljnovih Časov kazali. Ta oddelek mesta seje klical tudi zgornj e mesto, in tukaj so stanovali nekaj kralji, nekaj drugi veljaki in pervaki dežele. 3. Premišljuj, da je slavno mesto Jeruzalem podob a Device Marije in vsake pobožne duše, kakor tudi voj-skovajoče in zmagovavne Kristusove cerkve. Pervič pomeni Marijo, ker je gnade polna, deviška Mati Božja tisto častitljivo mesto Božje, od kterega se piši; 111 pripoveda toliko slavnih reči. Ona je nebeški Jeruzalem, nevesta in mati Najvišega in podlaga njene svetosti stoji verh svetih gor, to je, na največih čednostih. Drugič: Jeruzalem je podoba kristijanske cerkve, v kteri se Kristus oznanuje. Potem pomeni Jeruzalem tudi vsako kristijansko srenjo in dušo, h kteri Kristus svoje modre, učenike iu preroke pošilja; še on sam pridiga temu Jeruzalemu, kliče, žuga in prerokuje: ako se ne bo zares spokorilo, bodo ga sovražniki obdali, stiskali in razdjali. T r e tj i č pomeni mesto Jeruzalem s svojo časno lepoto in srečo nebeški Jeruzalem. Eresrečno mesto izvoljenih v nebesih, kjer Kristus, kot pravi >uvid in Salomon, nad svojim ljudstvom v vsi radosti in sreči na vekomaj kraljuje in gospoduje. Hvaljen bodi Jezus Kristus od mene in od vseh mojih, tukaj časno, in tamkaj večno! Amen. O Jezus, najdobrotljiviši Odrešenik! daj, da te bomo v tem nebeškem Jeruzalemu gledali, ljubili in hvalili na vekomaj. Amen. — 463 — Tretji odstavek. Od tempelj na, v kterem je Kristus večkrat učil. Naj se bere na dan cerkvenega žegnovanja. „Vsakdanje » tempeljnu učil". (Luk. 19, 47.) 1. Premišljuj, kakojezačelHerodežtempelj zidati. Potem ko je več lepih mest sezidal, mislil je tudi uov tempelj sezidati, da bi večen spomin sebi zapustil. Ker pa ljudstvo ni bilo zadovoljno, da se ima podreti stari tempelj, ki so ga bili njih spredniki po babilonski sužnosti sezi dali; klical je ljudstvo, in mu je svojo misel razodel, da hoče k veči časti Božji nov tempelj zidati, ker je stari tempelj preslab in tudi štirideset komolcev niži, kakor je bil Salomonov. Tudi ni hotel poprej začeti stari tempelj podirati, dokler ni bilo vse pripravljeno, da se je moglo koj z delom začeti. Tako je kralj ljudstvu govoril, in ljudstvo je bilo s tem zadovoljno. Izbral si je deset tisoč skušenih in zvedenih mojstrov in veliko delavcev in pa tisoč duhovnikov, da so nadgledovali in kazali kaj je delati, in tako seje to delo začelo skoraj o tem času, ko se je rodila Devica Marija.*) Herodež pa ni hotel samo veči tempelj sezidati, temveč tudi še drugo dvorišče okoli tempeljna napraviti. Da bi bil tempelj podoben terdnjavi, v kteri bi se Judje lehko tudi sovražnikom branili, hotel je tudi tempelj obdati z močnim, in visokim ozidjem, stolpi iu vrati. Ker pa gora Morija, verli ktere je stal tempelj, ni bila od zgoraj dovolj široka, da bi se bilo moglo vse to speljati, zato je dal Herodež postaviti podlago temu ozidju doli v globoki CedronBki dolini. To ozidje je poBtalo potem takem dokaj visoko, in kar je ostajalo praznega med tem novim zidom in goro, to so napolnili s kamenjem in zemljo, in tako bo naredili verh gore bolj širok. Ti visoki zidovi so bili sezidani z belim, velikim kamenjem, vsak kamen je bil pet in dvajset komolcev dolg, osem visok in dvanajst širok, in kamen je bil s kamnom z železom zvezan. Štiri sto komolcev so bili visoki ti zidovi, *) Leta 734. po »-zidanji Rimskega meata. — 464 — in verh zidov so stali visoki terdni stolpi, vsi tudi iz belega kamna. Po stolpih so bile lope in stanice, v kterih so duhovniki k Božji službi s svojimi trobentami vabili, ker niso imeli zvonov. Bili so pa tako visoki, da se je omotica delala tistemu, ki je v globoko dolino pogledal. Verh enega teh stolpov je menda hudič bil Kristusa postavil, kedar mu je rekel, naj se ondi doli verže; in enega teb stolpov je bil tudi sveti apostelj Jakob pahnjen. 2. Premišljuj, kako je Herodež tempelj zidal. Tempelj sam ni bil velik, ali okoli tempeljna so bila velika dvorišča z lopami, zidovi, vrati, dragim tlakom in mnogimi poslopji. Vse to je bilo na gori Morija, kjer je stal nekdaj Salomonov tempelj s svojimi poslopji. Verh gore je bil sčasoma močno razširjen posebno proti jutru in polnoči. Ves prostor, ki je bil s temi poslopji in s tempelj] ioni pokrit, je bil štinvoglat, pet sto komolcev dolg, in ravno toliko širok. Ali tla tega prostora niso bila ravna, anipak se je po stopnicah zmirom više stopalo. Proti vzhodu in zahodu se je prav visoko gori šlo v tempelj; ves prostor je bil okoli in okoli obzidan, in ta zid je imel na vsaki strani ena ali več vrat. Na treh straneh tega zida so bile od znotraj dvojne lope, in na čcterti strani je bilo še celd trojna lopa. Zid je bil pet in dvajset komolcev visok, in na zid sloneče lope, kamor so o deževnem vremenu ljudje se Bhajali, bile so po trideset komolcev široke. Pet in dvajset čevljev visoki stebri iz lepega belega marmeljna so podpirali streho teh lop, ki je bila iz cedrovega lesa narejena. To dvorišče je bilo zunajno, pervo dvorišče, v ktero sc je stopilo Bkoz vrata, in so mu rekli dvorišče poganov, ker je bilo pripuščeno tudi poganom, kteri so v Jeruzalem prišli Boga molit, da so smeli v ta tempeljnov oddelek Btopiti. Iz tega dvorišča ie Jezus dvakrat zapodil prodajavce in kupce, namreč enkrat knialo po svojem kerstu,') in enkrat na oljčno ali cvetno nedeljo.") Vrata, skoz ktera se je prišlo v to pervo dvorišče, bila so trideset komolcev visoka in petnajst široka, narejena ali vlita iz neke rude ali ') Jan. 2, 15. ®) Mat. 21, 12. - 465 — kovanine, ki so jej rekli Korintska kovanina, in ki se je svetila kakor zlatd, zato so jim rekli lepa vrata. Tudi druga vrata so bila pozlačena, in vsak dan je bilo treba dve sto mož, da so vsa tempeljnova vrata odpirali in zapirali. Kdor je v tem dvorišču naprej sel, prišel je do mrežaste ograje, ki ni bila viša kakor sreden mož. Na tej ograji so bile table z napisi v hebrejskem, gerŠkem in latinskem jeziku, da ne sme nobeden, ki ni Jud, dalje čez ograjo v tempelj. Za to ograjo so bile stopnice ali štenge, verh kterih je bil raven prostor deset komolcev širok, in potem drugi zid, štirideset komolcev visok, in je imel devetero vrat. Tukaj se je pričelo drugo dvorišče, imenovano Salomonovo, ki je bilo odločeno za Jude, ki so bih čisti; od zadej je bil ločen kraj za žene, od spredej pa proti tempeljnu za možd. V tem drugem dvorišču, ki je bilo sto pet in trideset komolcev dolgo, pa le enajst komolcev široko, učil je Kristus in čudeže delal. Kedar koli se tedaj v svetem pismu bere, da je Kristus kaj v tempeljnu delal, treba je večidel razumevati to drugo dvorišče. Tudi na ozidje tega dvorišča so bile prizidane lope, nad kterimi je bilo vsakoverstnih sob in stanic; tako je bil tempelj g tem drugim ozidjem okoli in okoli obdan, enak močni terdnjavi. Staniče v teh lopah so za vsakoverstne reči služile; v nekterih so branih godbeno orodje, v družili bo se kopali tisti, ki so bih od gob očiščeni; zopet v drugih so hranili olje in vino za Božjo službo; v drugi so Nazirejci se strigh, v drugi so imeli derva za ogenj na oltarji itd. V dvorišču za ženske so bile pod lopo skladnice, bilo jih je trinajBt, v ktere so denar metali, ki bo hoteli tempeijnu kaj dati za Božjo službo in olepšanje tempeljna. Tukaj se je bilo zgodilo, da je uboga vdova svoj zadnji vinar dala, ter jo je Jezus pohvalil. — Skoz to dvorišče seje šlo do kamencne ograje, kjer se je pričenjalo tretje dvorišče, dvorišče za duhovne. Bilo je zopet više, in šlo se je gor po stopnicah. Tu noter ni smel nobeden drugi, kakor duliovni in leviti. Zato tudi Kristus ni nikoli šel v to dvorišče, ker ni bil izmed judovskih duhovnikov. Na zid, ki je obdajal to dvorišče, bilo je naslonjenih Kristusovo življenje in smert. ~ 30 — 466 - več stanic, lop in sob, Se več, kakor v dragem dvorišču. Tukaj je bil vodnjak z vsem potrebnim, da se jo voda zajemala; tukaj so hranili izbrana derva za daritve, tukaj je bila svetovavniea za najviSe sodništvo. Na drugi strani je bila posebna suhota, kjer so hranili sol; druga, kjer so zaklane živali prali in čistili; v tretji so spravljali kože odertih živali itd. Pa je bilo ondi tudi podstrešje, kjer so hranili jagnjeta za vsakdanje daritve; spet draga stan/ca, kjrr so pekli ogledne krnhe. V dvorišču samem pa je stal pod milim nebom oltar žgavnih darov, ki je bil petnajst komolcev visok in na verhn štirivoglat, štiri in dvajset komolcev dolg in Širok. Blizo oltarja je bilo vse potrebno za klanje živine. Na tem oltarji so darovali in sežigali vsakoverstnih čistili živali. Noč in dan je gorel ogenj na oltarji, in je stal pod milim nebom zato, da je dim lože odhajal. Skoraj šest komolcev više, kakor to dvorišče, jo stal tempelj sam. Po stopnicah so je šlo va-nj, ali prav za prav do predvežja, ki jo bilo sto komolcev visoko in sto široko. Ves tempelj je imel tri delo: vežo ali predvežje, sveto in najsvetejše, in jo bil iz samega marmeljna sezidan, od znotraj s cedrovim lesom ves obložen in pozlačen. Streha je bila menda ravna. — V veži ste stali dve mizi, ena iz marmeljna in ena zlata. Na marmeljnovo mizo so v petek zvečer novo pečene ogledne krnhe postavljali, dokler se niso stari ogledni kmlii ven prinesli, ki so se devali na zlato mizo. Ta veža je imela sedemdeset Čevljev visoka vrata, ali vedno odperta. Na desno in na levo so bile v veži stanice, kjer so hranili nožo in drugo enake reči, ki so bile pri daritvah potrebne. Drugi del tempeljna je bilo svetiščo, kjer seje koj nad vrati videla sila velika zlata terta z zlatim grozdjem; ti zlati grozdi so imeli velikost srednjega moža. V svetišču pa je bilo, kar nekdaj v svetem šotoru, namreč: zlati svečnik, ki je nosil sedem svetilnic, miza oglednih kruhov, in pa kadi In i oltar. Iz svetišča se jo prišlo v najsvetejše, od kterega je bilo po zagrinjalu ločeno. Svetišče je "bilo dvajset komolcev Široko in visoko in štirideset dolgo; najsvetejše pa je bilo dvajset komolcev visoko, široko in dolgo. ' V — 467 — tempeljnu, ki ga je sezidal Herodež, bilo je najsvetejše gotovo prazno, samo kamen je tu stal, na kterem je nekdaj stala skrinja zaveze. Jeruzalemski tempelj je bil tedaj teld brez duše, ali pa obleka brez človeka. Ta Hero-dežev tempelj pa je imel to pred poprejšnjim, da seje v njem prikazal Odrešenik, v kterem so se spolnile vse predpo-dobe iu vse prerokbe. Ko je bil tempelj v osmih letih toliko dozidan, da se ni na njegovem zunanji nič več pogrešalo, začeli so predelovati še zuotrajni tempelj, kar se je v poldrugem letu do-veršilo. Večidel sami duhovni so to delo opravljali. Ko je začel Jezus očitno učiti, bilo je že šest in štirideset let, kar se je zidnlo in popravljalo, in še ni bilo vse dodelano. Še le po štiri in osemdesetih letih je bilo vse doveršeno; ali tistikrat so bili aposteljni že ves svet obšli Kristusovo vero oznanovaje, iu veliko Judov in poganov je bilo spre-obernjenih. Tempelj je le malo let v vsi svoji krasoti stal, ker so že sedemdeset let po Kristusovem rojstvu liimljani mesto Jeruzalem in ž njim tudi ta tempelj razdjali. 3. Premišljuj, zakaj si ni Herodež z zidanjem tega tempeljna nebes zaslužil. To Herodeževo delo je bilo tako slavno, da so se mu po pravici vsi čudili; ako ne bi bil Herodež tega storil iz prazne časti, ampak iz ljubezni do Boga, on bi si bil s tem nebesa zaslužil. Ali posvetna hvala častilakoinnost in nezmerna vladoželjnost so bile tega kralja tako prevzele in oslepile, da ni maral no za Boga ne za ljud/, ter je vedno hudobniši postajal. Vendar pa je stal ta tempeb' štirideset let še po Jezusovi smerti, in potem je bil še le popolnoma razdjan. 4. Premišljuj, da je bil Jeruzalemski tempelj lepa p o-doba kristijanske cerkve, kakor tudi presvete Človeške natore Kristusove in njegove presvete Matere Marije Device, pa tudi vsake pobožne duše, in na zadnje tudi nebes; vse to prav obširno premišljujejo sveti cerkveni očaki in drugi učeniki. Zato bodi hvaljen in češčen Jezus Kristus v svojem tempeljnu in v nebesih na vekomaj! Amen. 30* — 468 — Dodeli nam, o dobrotljivi Gospod! da v tvojem svetem tempeljnu tvoj nauk poslušamo in tvoje Božje velieastvo spodobno molimo; potem pa te v tempeljnu tvoje nebeške slave gledamo in hvalimo na vekomaj. Amen. Četerti odstavek. Od Kristusovega nauka in od njegovih čudežev. Beri tretjo in fieterto nedeljo po svetih treh kraljih, pa tudi druge nedelje. »Govoril sem od vsega, kar je Jezus začel delati in učiti." (Djan. Ap. 1,1.) 1. Premišljuj, kako je Jezus učiti začel z očitnim djan j eni. Potem ko se je štirideset dni postil, prišel je doli z gore Kvarantana, in je šel k Jordanu, kjer je sveti Janez kerščeval. Ker je že čas bil, da se je imel razodeti in začeti grešnike spreobračati, hotel jo, da bi sveti Janez, ki je pri Judih dosti veljal, zopet pred vsem ljudstvom od njega pričal. Ko je tedaj sveti Janez ga od daleč iti zagledal, je k okoli stoječemu ljudstvu govoril: „Grlejte jagnje Božje! glejte, on je, kteri grehe svetil odjemlje. Ta jo, od kterega sem rekel: Za mano pride mož, kteri je pred mano. ') Postava je po Mojzesu dana; milost in resnica je po Jezusu Kristusu prišla".') Ilotel pa je s tem reči: Zato vam »pričujem, in očitno spoznam, da ta jc pravi Sin Božji, že dolgo obljubljeni Mesija in Odrešenik sveta, po kterem zadobimo milost in večno življenje. Kaj meniš, kaj so si ljudje mislili, kedar bo tako očitno spričevanje iz Janezovih ust slišali? Oni bo dobro vedeli, da sveti Janez je prerok, in da golo resnico govori; tedaj si pač niso mogli druzega misliti, kakor da Kristus je dolgo zaželeni Mesija. Zato jih je veliko va-nj verovalo in bo se k njemu sošli, da bi poslušali njegov nauk. Med temi je bil sveti Andrej in njegov brat Peter; kakor tudi sveti Filip in Natanael' in še nekaj družili. S *) Jan. 1, 29, 80. ") Jan. 1, 17. — 469 - temi je sel Kristus na Galilejsko, da je tam zadel učiti in grešnike spreobračati. 2. Premišljuj, kako jo začel Kristus čudeže delati, in s tem svojim poslušavcem dokazovati, da je enak Bog z Očetom, in da tedaj zasluži, da se mu vdruje. Koj tretji dan potem, ko je bil poklical Petra in Andreja, bila je ženitnina v Kani galilejski. Tukaj je Jezus, naprošen od svoje hube matere, vodo v vino spremenil in tako začel čudeže delati, razodel svoje veličastvo; in njegovi učenci so va-nj verovali. Potem je začel tako marljivo učiti, da se ne more lahko dopovedati. Sveti Lukež govori tako le: „Jezus se je v moči svetega Duha vernil v Galilejo, in slovelo je od njega po vsi deželi. In je učil v njih shod-nicah ah sinagogah, in je bil pri vseh v časti". ') In Bveti Marko pravi: „Potem ko je bil Janez v ječo djan, prišel je Jezus v Galilejo, in jc oznanoval evangelij Božjega kraljestva. In je rekel: Cas je dopolnjen, in Božje kraljestvo se je približalo; spokorite se, in verujte evangeliju. O sobotah je hodil v sinagogo in jih je učil, in vsi so se zavzeli nad njegovim ukom; ker jih je učil, kakor kdor ima oblast, in ne kakor njih piBinaiji. V njih shodnici je bil Človek z nečistim duhom, in je zavpll rekoč: Kaj je nam in tebi, Jezus Nazarenski? Ali si nas prišel pogubit? Vem, kdo si, Sveti Božji. In Jezus mu je zažugal, rekoč: Obmolkni, in pojdi iz Človeka! In nečisti duh je velik glas zagnal in iz njega šel. In vsi so ostenneli tako, da so se med sabo vprašali, rekoč: Kaj jo to ? Kakošen nov uk je to, da z oblastjo tudi nečistim duhovom zapoveduje, in so mu pokorni ? Precej se je njegov slovez po vseh galilejskih krajih razširil. Pripeljali so k njemu vse bolehne in obsedene, vse mesto se je zbralo k vratom. In jih je veliko ozdravil, in je veliko hudičev izgnal".s) Zato se je toliko ljudstva okoli njega zbiralo, da ni smel očitno iti v kako mesto ali vas, temveč je ostajal po samotah; vendar so povsod za njim hodili od vseh krajev. To vse popisuje sveti Marko v pervi poBtavi, in sveti Matevž pristavlja: „Jezus je obhodil vso Galilejo, ') Luk. 4, 14, 15. -) Mark. 1, 14-34. — 470 - je učil in oznanoval Božje kraljestvo, in ozdravljal vsako bolezen med ljudmf. Slovelo je od njega po vsi Siriji, in so pripeljali vso bolehne, z mnogoterimi boleznimi obdane in obsedene, in vse je ozdravil. Za njim je Šlo veliko ljudstva iz Galijeje, iz Desetomestja, iz Jeruzalema, iz Judeje in z nne strani Jordana".') Iz teli besed svetili evangelistov vidimo očitno, s kako gorečostjo svojega duha je začel Kristus pridigati svoj sveti evangelij, in uboge grešnike k pokori in k poboljšanju vabiti. Tudi to vidimo, kako so se ljudje razveselili, kedar so zvedeli, da je prišel Kristus, pravi Zveličar svetil in davno obljubljeni Mesija. Veseli se tudi ti ž njimi, rekoč: O Bog! mi se ti zahvaljujemo, da si na zadnje poslal dolgo zaželenega Zveličarja, kterega so naši očetjo Čakali, in te prosimo, da nam po njem večno zveličanje dodeliš. Amen. 3. Premišljuj, kako je bil Kristus kot čudodelec in prerok koj znan po vsem svetu. Sveti evangelisti pravijo, da se je po vsi deželi od Kristusa govorilo, in da so povsod od njegovih čudežev pravili. Kakor hitro je Kristus čudež storil, ali kako posebno bolezen ozdravil, razglasilo se je to koj po vseh bližnjih krajih, in še celd čez morje so v daljne kraie pisali. Zato so hoteli vsi, ki so premogli, na Judovsko se podati, da bi tega čudodelca sami videli in slišali. Tudi so si prizadevali, kar koli si bodi, kar je Jezus bil blagoslovil ali česar se je bil dotaknil, pridobiti, da so v spomin hranili. Zato piše sveti papež Klcment v popisovanji svojega lastnega življenja, da, ko je bil Kristus pet tisoč mož s peterimi ječmenovimi kruhi nasitil, so nekteri nekaj koščekov tistega kruha tudi v Rim prinesli, in da se je po vsem Rimu razglasilo, da je svet mož na Judovskem vstal. Zato pravi, da je šlo več ljudf čez morje, da bi h Kristusu šli, videt ga in poslušat njegov nauk. Ravno tako piše. da, ko je iz Judovskega čez morje kaka barka prišla, je vselej 0 Mat. 4, 23—25. — 471 — mnogo Rimljanov iz mesta teklo, da bi slišali, kaj se zopet novega od tega Čudodelnega moža pripoveda. Ne samo po Italiji, tudi po Galiji ali sedajnem Fraucozkem se je govorilo niuogo od slavnega Kristusovega imena; tudi od tam je šlo več ljudi čez morje, da bi bili Jezusa videli in slišali, kakor sveti Gregor Turonski očitno spričuje. Bilo jih je tudi takih, ki so Jezusovo podobo narisali, ter jo po deželah okoli pošiljali, da bi tisti, ki niso mogli sami do Kristusa priti, saj njegovo podobo gledati mogli. Tako beremo od nekega Lentula, rimskega senatorja ali starašina, da je Jezusovo podobo živo narisal, in jo rimskemu senatu ali starešinstvu poslal. 4. Premišljuj, da je Kristus veliko Čudežev storil, ki jih niso popisali sveti evangelisti, in jih tudi niso mogli popisati. Eno samo prigodbo hočem povedati od kneza Abgara. Ko se je po vsem svetu govorilo od Kristusovih čudežev, in so tudi po Siriji, kakor pravi sveti Matevž, mnogo govorili od njih, slišal je te reči tudi Sirski knez ali kralj Abgar, ki je bil že dolgo gobov, in ga ni mogel nobeden ozdraviti. 'Pisal je tedaj pismo na Kristusa tako le: Abgar, Edeseuski knez, želi milostljivemu Zveličarja, ki je v Jeruzalemski deželi so prikazal, zdravje! Slišal sem od velikih moči in zdravljenj, ki jih delaš brez lekov in zelišč. Kakor se namreč pripoveduje, delaš, da slepi vidijo, hromi hodijo, gobovi da se očistijo, hudobne duhove izganjaš. Tiste, ki so bili Že dolgo bolni, ozdraviš, in še celd mertve zopet oživljaš. Kedar sem to od tebe slišal, mislil sem si, da ena od teh dveh reči mora res biti, namreč, ali da moraš ti Bog biti, ki si z nebes doli prišel; ali pa, da si saj Božji Sin, ker delaš take čudeže. Zato sem ti to le pisal, in te prav lepo prosim, potrudi so k meni, da me ozdraviš od moje bolezni, ki me nadlega. Slišal sem namreč, da ti Judje hudobno nasprotvajo, in da ti mislijo veliko hudega storiti. Jaz imam res le majhno mesto; ali je zalo in lepo, in dovolj, da moreva lahko oba pošteno živeti. — 475! - To pismo je kralj poslal po nekem Ananiji, kteremu je priporočil, naj si na vso moč prizadene, da Kristusa sabo pripelje. Ako pa ne bi hotel nikakor ž njim iti, naj saj njegov obraz narisati da, in to podobo njegovega obraza mu prinese. Poslanec gre in vzame risarja (malarja) sabo. Ko je prišel v Galilejo, našel je Kristusa sredi velike množice ljudstva, ko je učil. Poslanec stopi k njemu, mu poda pismo, ter ga lepo prosi, naj gre ž njim k njegovemu gospodu. Ali tukaj se je zgodilo, kar se je že pri drugi priložnosti zgodilo, in kar nain sveti Evangelist Lukež ') pripoveduje. Ko je bil namreč Jezus v Kafernavmu Petrovo taščo od hude merzlice ozdravil, in še veliko bolnikov in obsedenih ozdravil in oprostil, prišli so mestjani razveseljeni in polni zaupanja k Jezusu, in so ga prosili, naj bi pri njih ostal. Gospod pa, ki je bil poslan k vsemu Judovskemu ljudstvu, ni tega dovolil, temveč je dobrim mestja-nom rekel: „Jaz moram tudi drugim mestom oznanovati Božje kraljestvo. ker sem za to poslan". Tako je šel dalje, da je učil in delal, kakor mu je nebeški Oče ukazal. In ravno to je bilo tudi tukaj, ker mu ni dalo, da bi bil šel k Abgaru, in da bi pri njem brez trudu in težav mirno živel. Ko tedaj poslanec ni mogel Kristusa pregovoriti, da bi bil ž njim šel, ukazal je svojemu risarju, naj Kristusa narisa. Risar, ki ni mogel stati med ljudmi, ker jih je bilo preveč, ne je na bližnji grič vscdel; ali ko je hotel Jezusa risati, videl je njegov obraz tako svetel, da ni mogel va-nj gledati. Tedaj je rekel Kristus Tomažu: Pojdi, in pripelji mi sem človeka, ki sedi tam le na skali. TomaŽ gre, in pripelje k njemu poslanca in risarja. Kristus vpraša, kaj jc hotel tam malati ali risati. On mu odgovori, da mu je njegov gospodar ukazal podobo tega čudodelca (Jezusa) narisati in 11111 jo prinesti. Tedaj vzame Jezus vode, vmije svoj sveti obraz, 111 se obriše z laneno ruto, ki mu jo je služabnik podal. In poglej! ko se je bil s to ruto obrisal, prikazal se je na ruti Kristusov obraz, kakor živ. To ruto je služabniku dal in mu rekel: Naj to ruto svojemu go- ') Luk. 4, 42, 43. — 473 — spodarju nese, da more va-njo gledati, in tako lože prenašati svojo bolezen. *) Služabnik, kraljevi poslanec je stermč in ves vesel ruto vzel in koj se nazaj na pot podal. Ko je h kralju prišel, povedal mu je vse, kar se je zgodilo, in mu je dal sveto ruto. Kralj je bil tega dokaj vesel, je ruto pobožno poljubil, in z vso Častjo jo shranil. Večkrat si jo je stavil pred svoje oči, in se ni mogel naveličati, gledati v to Božje obličje. In kedar ga je gledal, čutil je serčno veselje, in je svojo bolezen lože prenašal. Nekaj let potem, ko je bil Kristus že nazaj v nebesa šel, prišel je sveti aposteij Juda Tatlej v Edcso, in je posebno nad bolniki veliko Čudežev delal. Ko je to kralj slišal, poklical ga je k sebi, ker je za gotovo nadjal sc, da je to tisti, kterega mu je bil Kristus obljubil poslati. Ko je sveti Juda Tadej k njemu prišel, svetil se mu jc obraz, kakor solnce, in kralj se je temu čudil in prestrašil, pred njim se na tla vergel, in ga tako počastil kot posebnega Božjega prijatla, in mu rekel: Ti si v resnici učenec Jezusa, Sinu Božjega, kterega mi je on obljubil k meni poslati. Sveti Tadej mu reče: Ker tolikanj zaupaš na Gospoda Jezusa Kristusa, zato me je on k tebi poslal, da te od tvoje bolezni ozdravim. Ako va-nj veruješ te hočem ozdraviti. Kralj reče: Jaz verujem v Jezusa Kristusa, in v njegovega nebeškega Očeta. Aposteij pravi na to: V imenu Gospoda Jezusa Kristusa denem svojo roko na te. In ko je to storil, je kralj koj ozdravil, Boga iz serca hvalil, in rekel: Sedaj vidim, da je vse res, kar sem od Jezusa Kristusa slišal. Kakor je namreč On brez vseh natornih *) Evzcbij v svoji cerkveni zgodovini v pervih bukvali, 13. post. pripoveduj«! (o zgodbo, in zh njim Sc mnogi dragi. Slavni učenjaki, kakor Til-Icmont, Cave, in Welte so Xc v naših dneh si prizadevali dokazati resnico tega, ker su piše od kralja Abgara. Kavno tako, kar zadeva Kristusovo podobo, govorijo od nje Uvagrij in drugi stari. Ta podoba jc neki poznej bila prinesena v Konstantinopel, od tain v Kini v cerkev sv. Silvestra, ali kakor terdijo drugi v Genovo. V Kimii terdijo, da je njihova podoba prava, v Genovi pa tudi terdijo od svoje, da je ravno tista. Prestav ijave e. — 474 — lekov bolnike zdravil, tako je tudi mene po svojem aposteljnu ozdravil. Tedaj je ukazal prinesti veliko zlatd in denarja, in ga jc iz hvaležnosti svetemu aposteljnu ponudil. Apostelj pa ni hotel prav nič vzeti, in je rekel: „Ker smo vse svoje zapustili, zakaj in čemu bi jemali od dragih?" Na to je kralj rekel: Jaz te prosim, prijatelj Uožji! povej mi vendar, kako je Gospod Jezus na svet prišel, in kakd je čudeže delal, od kterih so mi ljudje toliko pravili. Tu je začel sveti Tadej inu praviti, zakaj je bil Kristus od svojega nebeškega Očeta na ta svet poslan, kako je živel, in kako neusmiljeno so ga Judje umorili. Ko je kralj vse to slišal, se je zjokal, in rekel: Ako nebi se bal Rimljanov, hotel bi vse svoje vojščake poklicati in hudobue Jude, ki so Kristusa križali, vse pomoriti in pokončati. Apostelj pa ga je na dalje podučil, da je Kristus vse to radovoljno terpel in s svojim tcrpljenjem vse ljudf odrešil. In tako je ta sveti apostelj kralja in vse mesto spreobernil, kerstil in jim ukazal, naj le tisto sveto ruto v časti deržd, ako hočejo, da noben sovražnik mesta ne zmaga. Pred mestnimi vrati pa je na stebru stal malik, ki so a vsi molili, kteri so memo šli. Tega malika je ukazal ralj sedaj odpraviti, in na njegovo mesto je dal postaviti sveti Jezusov obraz v zlatem okvirji, ter je ukazal, da ga imajo vsi častiti, ki gredo memo, kar se jc tndi zgodilo. Tudi njegov sin je bil do svoje smerti častivec in natdedovavec Kristusov. Ali tretji kralj za njim je zapustil kristijansko vero, molil je in častil zopet malike, in je hotel sveti Kristusov obraz proč vzeti in scžgati. Ko je za to reč zvedel škof tistega mesta, prišel je po noči, je vzel sveti Jezusov obraz proč, in ga je skril v mestnem ozidji, kjer jc bilo slepo okno, in je to okno z apnom zazidal. Tako je ta sveta ruta veliko let na tem mestu ostala, in nobeden ni vedel, kam je zginila. Ko pa je nekaj sto let potem Perzijanski kralj Ivosroc, ki je veliko močnih mest v Aziji premagal, hotel tudi mesto Edeso vzeti, in so mest-jani bili uže v hudih stiskah; tuje škof v tej sili napovedal post, in ukazal, naj vsi, stari in mladi noč in dan v cerkvi ostanejo in molijo, da bi pomoč od Boga sprosili. In poglej! — 475 — po noči se mu prikaže Mati Božja, in mu pravi: Vzemi sveto ruto, na kteri je Kristusovo obličje vpodobljeno, iz mestnega ozidja, in nosi, je okoli v procesiji, in rešeni bodete iz rok sovražnikovih. Škof pravi: Jaz ne vem nič od te Bvete rute, še manj pa, kje bi so dala najti. In Mati Božja mu je povedala, kje je in kako je ondi bila skrita. Škof jc tedaj šel zjutraj tjekaj, jo okno odperl, in našel sveto ruto, vzel jo je ven, in jo jc nesel v slovesni procesiji po mestnem ozidji; tega so se sovražniki tako prestrašili, da so vse, kar so imeli, popustili in zbežali, ter so bogat plen mestjanom popustili. Tako je bila sveta ruta zopet razodeta, in Be hrani še dan današnji.*) 5. Premišljuj, da take prigodbe poterjujejo evan-geljske zgodbe. Tako pripovedujejo stari spisi, da, ko je bila neka žena, ki jo na kervotoku bolehala, od Kristusa ozdravljena, je dala iz hvaležnosti v mestu Cesareji pred svojo hišo postaviti velik kamen, in na kamen postaviti svojo podobo; ona je klečala, roke sklepala, in pred njo je bila podoba Jezusova, ki je svojo desno roko proti ženi stegnjeno deržal, kakor da jej kaj daje. S časom je pri Kristusovih nogah zrastlo neko zelišče, kterega ni nobeden poznal. Ko jc tako visoko zrastlo, da se je dotikalo roba Kristusovega oblačila, ni več naprej rastlo, imelo pa je tako moč, da je vsako bolezen ozdravilo, posebno sušico. Akoravno je bilo mesto (Jesareja večkrat od sovražnikov zmagano in razdjano, je vendar ta spominek vedno cel ostal skozi tri sto let, dokler ni v sveto deželo prišel hudobni cesar Julijan, kteri je iz Bovraštva proti Kristusu podobo Kristusovo odpraviti, in svojo lastno podobo na mesto postaviti dal. Podobo tiste žene pa je rekel pustiti na tem mestu, češ, da bodo ljudje mislili, da žena kleči pred cesarjem. Bog pa ni dolgo tega terpel. Kmalo potem namreč je huda nevihta vstala, in strela je vdarila v Julijanovo podobo, in jej je glavo odbila; ostali život pa je postal tako Čern in gtrd, da bi bil Človek menil, da je sam lmdič. *) Glej poprejSnjo opombo. — 476 - Tu in enake reči, od kterih sveti evangelisti ne govorijo, so silno stari zgodovinarji, postavim Evzebij in drugi, napisali, in utegnejo resnične biti. Kristus namreč je veliko reči storil, od kterih sveti evangelisti ne govorijo, ker so hoteli le na kratko njegovo življenje popisati. Sveti Janez sam govori očitno: „ Jezus je še veliko druzih čudežev storil vpričo svojih učencev, kteri niso zapisani v teh bukvah."1) Konec svojega evangelija pravi: „Je pa tudi Se veliko druzega , kar je Jezus storil; in ko bi se to vsako posebej popisovalo, mdnim, da bi na ves svet ne Sle bukve, ktere bi bilo pisati".2) Se vd, da med vsemi Kristusovimi čudeži sta bila dva čudeža najbolj razglaSena, namreč obujenje Lazarjevo od mertvih, in pa čudež, ko je pet tisoč ljudi s peterimi ječmenovimi kruh i nasitil. Ker se ta evangelij bere na sredpostno nedeljo, prosi tudi ti vsakdanjega kruha, in moli: O nebeški Oče! kteri vse, kar živi v nebesih in na zemlji, čudovitno hraniš, dobrotljivo rediš in varuješ; mi te prosimo po tvoji očetovski dobroti in previdnosti, daj nam, svojim nevrednim otrokom, vsakdanji kruh, namreč vse, česar duša in telo, duh in meso na tem popotvanji potrebuje. Daj nam danes kruh otrok Božjih, pomoč k vsem čednostim, posebno vero, upanje in ljubezen, kristijansko poterpežljivost in krotkost; daj nam čeznatorni kruh v najsvetejšem zakramentu, duhovni kruh naše duše, svojo Božjo Besedo, Božji nauk in podučenje; zato da bomo tako od tebe hranjeni in okrepčani, tvoje sveto ime posvečevali, tvojo Božjo voljo spolnjevali, in v nebeški domovini od tebe nasiteni, tebe hvalili in častili na vekomaj, po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen. Hvaljena bodi, o Gospod Jezus Kristus! tvoja čudodelna moč in dobrota na vekomaj! Amen. ') Jan. 20, 30. «) Jan. 21, 25. — 477 - O Jezus! ti čudodelni in ljubeznjivi Zveličar! jaz te prosim po vseli čudežih, kar si jih storil, daj mi po svoji najsvetejši volji tri kruhe: telesni kruh za telo, duhovni kruh za dušo in na zadnje nebeški kruh, po kteruni sta srečna telo in duša; zato da bom tebi, svojemu Bogu in Gospodu živel, in tebe tukaj časno in tamkaj večno ljubil in hvalil. Amen. Poti odstavek. Obglavljcnje svetega Janeza Kcrstnika. Za dan in praznik svetega Janeza Keratnika. »Herodež je poslal rabeljna, in ukazal prinesti njegovo glavo v sUsdi." (Mark. G, 27.) 1. Premišljuj, kako je sveti Janez učil in pridigal: stanovitno, brez strah rt, posebno od Kristusa, od pokore, in od druzih potrebnih čednosti. Potem ko je bil Janez Kristusa kerst.il, je skoraj zmi-rom od njega pridigal in očitno pričal, da on je davno obljubljeni Mesija. K njemu je pošiljal tudi svoje učence, jih opominjal in prosil, naj za Kristusom hodijo. Od njega podučeni so mnogi v Kristusa verovali, kot v pravega Mesija. Sveti Janez je bil po Jezusovi pričujočnosti in njegovem prijaznem obličji v Božji ljubezni in v sveti gorečosti tako vnet, da se je zdel angelj z nebes, in ne prebivavec te zemlje; in vse njegovo besede so bile tako ognjene, da so prešinile serce vsakega poslušavca in vnele ogenj Božje ljubezni. Zato se je vedno bolj od njega govorilo, in vedno več ljudi se je zbiralo okoli njega. Ne samo prosti ljudje, tudi duhovni in farizeji, in veliko mož, ki so na tem svetu kaj veljali, hodili so ga gledat in poslušat. Med poslednjimi i'e bil tudi kralj Herodež, ki je večkrat prišel ga poslušat, lo je na svojem gradu Maheruntu prebival. Ta grad je bil šest milj od Samarije, in tri ure od Betabare, kjer je sveti Janez učil in kerstil. Betabara pa je bil kraj na uni strani reke Jordana, kjer so se čez Jordan prepeljavali. Ker — 478 — se je veliko ljudf tukaj shajalo, začel je sveti Janez tukaj učiti. Zato je enekrati prišel tudi Herodež iz svojega gradu, je poslušal Janeza pridigati, in se je tudi v več rečeh poboljšal , kakor priča tudi sveti Marko. ') Ta Herodež, Galilejski vladar, sin Herodeža Velikega, je bil oženjen s hčerjo Arabljanskega kralja. Ker pa ni imel otrok ž njo, ni jc kaj ljubil. Ko je tedaj Herodež po smerti svojega očeta v Rim popotoval, da bi cesar očetovo oporoko odobril, prišel je med potjo k svojemu bratu Filipu, ki je v Itureji gospodoval. In ko je videl, da ima prav zalo ženo, zaljubil se je va-njo, in tedaj sta se pogovorila, da, ko se zopet iz Rima verne, jo bo sabo vzel, Bvojo ženo pa od sebe proč poslal; to se je tudi zgodilo. Ker je bil pa Arabljanski kralj s tem nezadovoljen, da je Herodež njegovo hčer od sebe nazaj na dom poslal, zato mu je napovedal vojsko, iu ga jc tudi zmagal. Vendar pa je I lerodež obderžal ženo svojega brata. Vsi ljudje so se nad tem pohujšali, ali nobeden se ni prederznil mu kaj reči. Sveti Janez pa ni mogel tega terpeti, ampak jc očitno pred vsem ljudstvom ga svaril rekoč: „Ni ti pripuščeno imeti žene svojega brata." '') 2. Premišljuj, kako je bil sveti Janez v ječo ver ž en. Zavoljo teh ostrih besed sc je Herodež razserdil, iu je ukazal svetega moža vjeti, in v zgorej omenjenem gradu Maheruntu v ječo zapreti. V tej ječi je bil nedolžni predhodnik Kristusov eno celo leto, ker se jc Herodež bal ga umoriti. Njegovi učenci so večkrat k njemu hodili, iu so mu dosti pravili od Kristusovih čudežev, in kako vsi ljudje za njim hodijo. Vendar pa več Janezovih učencev ni hotelo v Jezusa verovati in za njim iti. Da bi take svoje učence Jezusu pridobil, poslal jc sveti Janez, ko je bil že pol leta v ječi, dva svojih učencev k Kristusu, da bi ga vprašala: „Ali si ti, kteri ima priti, ali naj druzega čakamo?" ') To je Janez storil, ne kakor da bi bil on v nevednosti ali v dvomu zastran Kristusa, temveč da bi njegovi učenci Kristusa bolj spoznali. Eno eelo leto tedaj je ta sveti človek v ječi tičal vklenjen, in je dosti reve terpel. ') Mark. tf, 20. a) Murk. G, 18. *) Mat. 11, 3. — 479 - 3. Premišljuj, kako je bila svetemu Janezu glava odsekana. Žena prese&tvavka je želela iz poti spraviti svetega Janeza, in je kralja Herodeža vedno dražila, da naj ga umori. Herodež pa ni hotel tega storiti, ker je vedel, da je Janez svet in pravičen mož. Na zadnje, ko je priSel o velikonočnem času Herodežev rojstni dan in je svojim pri-jatlom in znancem v rečenem Maheruntskcm gradu veliko gostijo napravil, mdnila je ta hudobna žena, da jc najbolja priložnost, Janeza pogubiti. Nališpala je namreč svojo hčer tako, da bolj je ni mogla; in ko so bili vsi gostje najbolj veseli, jo je noter poslala, da je pred njimi lepd plesala. To jo kralju in vsem gostom tako dopadlo, da je Herodež lahkomišljeni plesavki rekel: Prosi me, kar hočeš, vse ti dam, če tudi pol mojega kraljestva prosiš. Ona je šla k materi, in jo je prašala: Kaj bi prosila? Mati jej pravi: Nič boljega ne moreš prositi, kakor Janezovo glavo; ako on v kratkem ne pogine, bo kralj še mene in tebe proč zapodil. Hudobna plesavka so je hitro vernila v obednico, in nekako ošabno terjala rekoč: „Hočem, da mi hitro daš v skledi glavo Janeza Kerstnika." Ko je kralj to slišal, bil je žalosten, ker jc spoznal, da ni prav, tako svetega Človeka umoriti. Ker jej jo bil pa s prisego obljubil, poslal je rabeljna v ječo in mu ukazal, da naj svetemu Janezn glavo odseka. ') Ko je rabelj v ječo stopil in svetemu Janezu napovedal, da ima koj umreti, lehko verjamemo, da se je tega prestrašil; vendar pa, ker se jo že celo leto na smert pripravljal, vdal se je mirno v voljo Božjo. Ponižno je pokleknil, svojo dušo Bogu priporočil in terpel kot častitljiv mučenik zavoljo pravice britko smert Ko je bil rabelj svetemu Janezu glavo odsekal, zgrabil jo je in nesel v skledi koj gori v obednico. Pač strašen pogled je bil to! da so mertvo kervavo glavo v kraljevo obednico pred goste prinesli. Kralj je vzel glavo in jo je dal plesavki, in ona jo je nesla svoji hudobni materi. Ko je ta prešestvavka sveto glavo v svojih rokah imela, «) Mark. G, 19-28. — 480 - je reklu: Oj, ti hudobna glava! zadosti dolgo si mene in kralja pred vsemi ljudmi sramotil; zato se ti je prav zgodilo, da si tudi ti osramoten. Pojdi sedaj, in pridigaj še proti meni! In tu je vzela žena veliko iglo, je ven potegnila jezik svetega Janeza in z iglo ga prebadala. Potlej ste ona in njena hči glavo zavili in shranili, in ko ste v Jeruzalem prišli, ste jo vergli v tak kraj, kjer bi je nobeden ne našel. Poznej pa so jo vendar nestrolinjeno našli. Ko so učenci svetega Janeza zvedeh za nedolžno smert svojega ljubega učenika, prosili so pohlevno Ilerodeža, naj jim da truplo svetnika, kar jim je kralj tudi rad dal. Vzeli so tedaj truplo, in pokopali zunaj Herodeževih dežel, ker so se bali, da ne bi hudobna žena tudi svetemu truplu storila kake sramote! 4. Premišljuj, kako je Bog kaznoval ženo prešest-vavko in njeno hčer; Bog namreč nobenemu dolžen ne ostane. Ko je ta hudobna žena enkrat Častitljivo glavo svetega Janeza sramotila, in vpričo svojih služabnic rekla: „Svet.i Janez! ti si me hotel od Ilerodeža ločiti, namest tega sem pa jaz tvojo glavo od tvojega trupla ločila!" poglej! pri tej priči sc je na tla zgrudila in nagloma umerla. Ne dolgo potem je hotela njena lahkomišljcna hči iti čez zamer/njeno reko; pa led je počil pod njenimi nogami in ona je smuknila v ledeno vodo. Ko so jo ven potegnili, bila je že mertva, in led ji je bil glavo od trupla odrezal. Tako je pravični Bog hudobni materi in njeni hčeri že na tem svetu po zasluženji plačal. Pa tudi Ilerodež je dobil v kratkem zasluženo kazen, ko je namreč po Kristusovi smerti v Rim šel, da bi si od cesarja sprosil ime in čast pravega kralja, in več dežel pod svojo oblast, razserdil se je cesar, mu pobral denarje in blago, in deželo in vso oblast, ter ga je poslal v Galijo ali sedanje irancozko v pregnanstvo, kjer je od žalosti in reve poginil. Takd kaznuje Bog nečistnike in hudobne preganjavce resnice. Svetega Janeza pa, ki je gorel za čistost in resnico učil, je z večno slavo in krono mučeništva poplačal. Kristusovo življenje in smert premišljevanjih in molitvah. i Poleg Gafiparja Erharda . . z.i Slovence predelal Štefan Kociančič. profesor bogoslovja "v Gorici. Na svetlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. Z dovoljenjem visokučastitega kerškega knezoškofijstva. / • 'X/ IV. snopič. p ' ■ I -481- rgr T . ,, , ^, • Sesti odstavek. Kristanovo spremeiijenje. Naj se bere šesti dan avgusta in drugi »lan posta. ../» kuje molil, bila je podoba njegovega obraea drugačna." (Luk. 9, 29.) 1. PremiSljuj, kje se so je Kristus spremenil. Kristus ni zastonj za to Častitljivo skrivnost si zbral gore Tabor na Galilejskem. V celi judovski in galilejski deželi je ni gore, ktera bi sc dala primerjati tej gori, kar zadeva lepoto, višavo in prijetnost, tako da se zdi biti pozemeljski raj. Stoji pa ta gora eno miljo proč od Nazareta proti solilčnemu vzhodu in proti galilejskemu morju, in od treh strani se z nobeno drugo goro ne dotika, in jo sred Galileje na ravnem polji. Kogljasto podobe je, iu je več ko dvesto čevljev viša od bližnjih gor. Do verha sc ji pride v eni uri. Verh goro je okrogel kakor jajee in raven, ktera ravnina je blizo pol ure dolga. Na tej gori rasto hrastovje iu gormovjo, ona ima tudi več lukenj, po kterili se zveri skrivajo. Verh te gore je stalo nekedaj mesto Tabor, ktero jo Se za časa Antijoha stalo. Vsi popotniki pričajo enoglasno, da je s te goro okoli in okoli krasen pogled. Od vcrlia te goro se vidijo proti jugu judovsko gore, in proti polnoči s snegom pokriti verlii L i banskoga gorovja. Na južni strani gore se razprostira dolga ravnina Ezdrelon, na vzhodu se vidijo Bansansko in Galaadske gore, reka Jordan, in galilejsko morje, na zahodu gora Karmelj in sredozemsko morje. ticrSka cesarica sveta llclena je dala na čast svetih treh aposteljnov, Petra, Jakoba in Janeza, verh te gore cor-kcv sezidati, in proti koncu šestega stoletja so stale tukaj že tri cerkve. Ni dolgo terpelo, da to se tukaj naselili genski menihi reda svetega iiasilija v samostanu svetega Elija. Poznej so Jienediktini iz Francoskega sem priSli. Sultan liibras pa jo leta 1262. ta samostan razdjal. Kakor spričuje ustno sporočilo, bila je zdolej pod goro Tabor vas Dabura, tisto mesto, kjer je Zveličar Kristutoro življenje in tmort. 31 — 482 — svoje učence zopet vkup dobil, ko jo z gore doli priSel, med veliko množico ljudstva, in kjer jo mesečnega fanta ozdravil. Katoličani iz Nazarcta grcjo vsako leto na praznik Kristusovega spreobornjenja na goro Tabor, in so tam pri maši, ki so bore v kapeli na tej gori. Gerki imajo vsako leto tukaj onak praznik. 2. PremiSljuj, kako je bil Kristus spremenjen. Kristus je vzel sabo svojo tri izbrane učence, Petra, Jakoba in Janeza, in jo Sol ž njimi Sesti dan meseca avgusta na lepo goro Tabor; gori grede jim jc kazal, kako lepa in prijetna jo ta gora, ter pristavil, da jc So lepSe in prijetniSe v nebesih. Ko so priSli na verh, in so se Se bolj čudili, kako lepd je tukaj, govoril jim jc Kristus od nebefikih viSav, in jim je razlagal, kako nezmerno je veselje zveličanih v nebesih. S temi besedami je vnel v sercili svojih učencev toliko ljubezen in željo j k) nebeški domovini, da so jim jo 2e zdelo, da okušajo tisto nebeSko radost. Potem ko jo ljubeznjivi Jezus So precej dolgo govoril od nebeSko radosti, jili jo opominjal, da naj molijo, da jim nebeSki Oče Se bolj spoznati da nebeško veselje. Jezus jc tedaj s svojimi učenci pokleknil, oči in roke proti nebu povzdignil, z veliko pobožnostjo molil, in njegovi učenci so ž njim molili, ali nazadnje so začeli dremati in so zaspali. Ko jc Kristus nekaj Saša goreče molil, obdala ga je nebeška svetloba, in gaje tako lepega, svetlega in častitljivega naredila, da so jc solnco njegovim apostelj-nom, ko so sc zbudili, zdelo temno proti njemu. Stal jo naš častitljivi Zveličar pred svojimi učenci v taki svetlobi in v takem veličastvu, da sc no more izreči. No samo njegovo obličje, tudi celd njegovo truplo se jc bolj svetilo, kakor pohlansko solncc; njegova oblatila bila so bolj bela, kakor sneg in svetloba njegovega Božjega veličastva jc bila tolika, da jo enako novemu solncu celi okraj razsvetljevala. Pa tudi tako prijeten duh je izhajal iz presvetega njegovega telesa, da je bil ves zrak okoli polu tega duha. — 483 — K temu je nebeški Oče Se versto svetili angeljev poslal , da so to nezapopadljivo lepoto njegovega Sinil gledali, in se je veselili. Angelji tedaj so prišli, na svoje obličje pred Jezusom popadali in ga z vsim spoštovanjem kot svojega Gospoda in Boga molili. 3. Premišljuj, kako sta k spremenjenemu Kristusu prišla tudi Mojzes in Elija. Po tem, ko so se sveti angelji pogleda prečudne Kristusove lepoto nekaj časa radovali, poslal je nebeški Oče nekaj angeljev po preroka Elija in Mojzesa. Kako sta se pač ta dva sveta moža veselila, ko sta tega tako dolgo zaželjenega Mesija, od kterega sta prerokovala, v tolikem veličastvu in v taki slavi videla, in ga spoznala kot pravega Sin (i Božjega! Zato sta na svoj obraz padla, in njegovo Božjo veličastvo molila. Z največo ponižnostjo sta ga sprejela v imenu vsega človeškega rodd, in s serčnim veseljem sta se mu zahvalila, da ju jo pred vsemi drugimi poklical k temu častitljivemu pogledu, ter ju je vredna storil, da prihodnjo zveličanje nekako že sedaj pokušeta. 4. Premišljuj, kaj sta ta dva sveta moža s Kristusom govorila. Sveti Lukcž pravi: „Govorila sta od njegovega odhoda (t. j. smerti), kterega jc imel dopolniti v Jeruzalemu". *) Ko sta so čudila neizrečeni lepoti njegovega Božjega obličja, in tedaj ga častila in hvalila, jima je On menda tako-le govoril: Ne čudita sc tolikanj čez to inojo lepoto; ne preide leto, da bodem tak, da še človeku no bom podoben. Judje namreč in pogani bodo mojo Božje obličje s svojimi pljunci umazali, s svojimi nohti grozno razpraskali, s svojimi pestmi strašno bili, in moj ccli život z biči, šibami in ternjem tako stergali in ranili , da me ne bo mogel nobeden bre/. groze in zavzetja pogledati. Kdo more tu popisati, kako sta se sveta moža teh besed prestrašila, in kako sta postala žalostna? ') Luk. 9, 31. 31* — 484 — Govorila sta mu s sorSnim sočutjem: „0 častitljivi Jezus! jo li mogoče, da se ti kaj tacoga zgodi? Kteri človek na svetu more biti tako prederzen, v tvoj Božji obraz pljuniti? Ali res bo ta tvoja Božja postava tako oskrunjena? O Jezusi kam te nese tvoja ljubezen do ljudi, da hočeš za-njo tako britko smert torpoti I O kako velika je tvoja ljubezen do ubogih grešnikov, tla hočeč sam za-nje tolike bolečine in muko terpoti, zato da jo odroSiS? Last tedaj in hvala ti gre. od nas in od vseh strani na vekomaj v nebesih in na zomljil 5. PremiSljuj, kaj so trije učenci pri Kristusovem spremenjenji videli? „Potor pa-, kakor govori evangelij, „in kteri so ž njim bili, so dremali in zaspali.-1) Ko so se predramili, videli so njogovo veličastvo in dva moža, to je, Mojzesa in Elija, ktora sta zraven njega stala. Zgodilo so je, ko sta imela od njega so posloviti, da reče Peter Jezusu: „Učenik! dobro nam jo tukaj biti; naredimo tedaj tri šotore, enega tebi, onega Mojzesu, in enega Eliju; ker ni vedel, kaj govori".*) — Pomisli, kaj so učenci videli; dobrotljivi Gospod jo namreč jim oči okrepil, kakor je solnfina svetloba, in čudili so so njegovi nezapopadljivi lopoti in nad njegovim veličastvom, kakor tudi temu, ) Skriv. raz. 12, 12. — 496 -- mevati posebno od umirajočih, zoper ktere ima hudič veliko jozo, in vse svojo moči napenja, da bi jili zapeljal; ker dobro v6, da jih na vekomaj več ne dobi v svoje posti, ako jih tukaj ne dobi. Zato pravi sveti papež Gregor: „Mi moramo dobro pomisliti, kako strašna bo naša smertna ura. Takrat bodo hudobni duhovi svoja hudobna dela v nas iskali in nam bodo očitali naše grehe, h kterim so nas oni vabili. Oh! kako so bo nam ubogim takrat godilo? Kaj bomo svojim zopernikom odgovorili, kedar nam bodo naše grehe pred oči stavili, in skušali nas k obupu pripraviti?- Na smertno uro nas bodo hudiči v vsakoverstnih rečeh skušali, posebno pa v tistih, v kterih smo v življenji največkrat padli, postavim: Ako si v življenji večkrat sovraštvo zoper koga imel, oni ti bodo tega človeka pred oči stavili, in vso krivice, kar ti jih jo storil, da se zopet sovraštvo v tvojem sercu ponovi. Ako v tem sovraštvu umerješ, tako si na vekomaj pogubljen. Ako si bil nečistosti vdan, oni bodo ti nečiste reči in osebo pred oči stavili, zato da se obudijo v tvojom sereu zopet nesramne misli in želje. Ako brez kosanja v teh mislih in željah umerješ, tako si na vekomaj pogubljon. Ako jc kdo v veri dvomil, oni mu bodo naj teže verske člene pred oči stavili, ako umirajoči človek ne verjo tordno in dvomi nad tiin ali unim Členom svete vere, na vekomaj sc pogubi z never-niki in krivoverci. Ako jo kdo nagnjen k maloduš-nosti in obupu, hudobni duhovi mu bodo dokazovati si prizadevali; da mu jc nemogočo sc zveličati. Ako umerje brez upanja na Božjo milost in na Kristusove zasluge, pogubljen jc na vekomaj. Ako je kdo ošaben in prevzeten, da so misli boljega od druzih, in da se zanaša in hvali s svojimi dobrimi deli, bodo hudobni duhovi njegova dobra dela šc bolj poveličevali, da bi več na-se zaupal, kakor na Kristusove zasluge, in da bi drugo ljudi zaničeval itd. Ako v takih mislih umorje, na vekomaj je pogubljen. Ako je kdo v svojem življenji rad bil nepoterpež Ij i v, da je za vsako majhno reč — 497 -- so jezil in preklinjal, bodo ga hudiči v njegovi bolezni dražili k nepoterpežljivosti, da začne mermrati zoper Boga, in morebiti Se preklinjati ga. — In tak6 se godi z vsemi grehi, ker hudiči človeka navadno v tisti reči zopet skušajo, v kteri je že enkrat greSil. Saj pravimo: da človek tam čez ograjo skoči, kjer je naj niža; in terdnjave napadajo na tisti strani, kjer so najslabojSe. Se več, ti zvijačni duhovi iščejo tudi novih sredstev in novih poti, da ubozega umirajočega vjamejo in ogolj-fajo. Ako ima zdrav človek dovolj opraviti, da s pomočjo Božje milosti hudičeve skušnjave premaga; oh! kakč bo bolen in slaboten človek se mu zoperstavil in svoje mogočne sovražnike premagati mogel? Ali obljubljeno nam je, da ne bo nobeden čez svoje moči skušan; temveč da Bog vsakemu, ki ga za to prosi, potrebno pomoč deli. M o 1 i t e t. O Gospod! zavoljo svojega imena bodi milostljiv meni grešniku, ker mojih grehov je veliko. O Bog, Zveličar naš, pomozi nam, in zavoljo Časti svojega imena reši nas, in bodi milostljiv nam grešnikom. Usmili se me, o Bog! usmili se me! ker mirte upa moja duša. Ti si moj pomočnik in moj varh, ti, Bog mojega zveličanja; oh, ne mudi se, mi pomagati. O Bog! usmili se me po svoji veliki milosti; in po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo hudobijo. Operi me čedalje bolj od moje krivice, in očisti me od mojih grehov. Gospod! razsvetli moje oči, da kje smertno ne zaspim. Kristusovo iivljenje in inirrt. 32 — 498 -- Kakor hrepeni jelen po studcncni vodi, takd hrepeni moja duša po tebi, o Bog! Gospod! v tvoje roke izročim svojega duha. O Bog! glej, da mi pomoreš; Gospod! hiti mi pomagat Bodi mi Bog varh in hiša pribežališča, da me rešiš in zveličaš. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Hvaljen bodi Jezus Kristus od mene in v meni ua vekomaj. Amen. Drugi odstavek. KriMtuNovi Mliižabniki Nrečno umirajo. Naj ho bore na kterikoli praznik svetnikov. »Draga jc pred Gospodovim oblic jim smert njegovih svetih (l's. 115, 15.) 1. Premišljuj, da moramo v svoji smerti malo od britkoga terpljenja in grenko smerti Jezusa Kristusa okušati. Da-si je ravno naš Odrešenik v svojem britkem terp-Ijonji veliko bolečino in strašno muko terpel, vendar se no more nobena muka njegovega terpljenja primerjati h tirn, kar je umirajo terpel; kar se povzeti da tudi i/, svetega evangelja. Kristus namreč ni nikoli v svojem terpljenji zavoljo velikih bolečin zavpil: ko jo pa imel umreti, in jo bleda smert ga imela objeti, zavpil jo tako na glas, da je šlo vsem pričujočim skoz mozeg in kosti: Jezus je zavpil z velikim glasom: »Moj Bog! zakaj si ino zapustil"? ') In kmalu potem pravi: „Jezus pa je velik glas zagnal, in jc dušo zdihnil".*) Iz tega zamoremo spoznati, da ni Kristus nikoli v celem svojem življenji tolikih bolečin terpel, kakor trenutek, ko sejo njegova sveta duša od telesa ločila. ') Mark. 15, 34. ») Muk. 15, .17. — 499 -- Da bi mi, revni ljudje, nekoliko zapopadli in občutili, kaj jo nas Odrcšenik za nas terpel, in kako britko smert jo prestal; ni hotel s svojo smertjo nas tako rešiti, da ne bi bilo treba tudi nam umreti, temveč On liočo, da mi umirajo nekoliko okušamo britkost Njegovo smerti. To razlaga sveti Gregor papež izverstno s temi besedami: „Kristus jo s svojo smertjo in s svojim smert-nim borenjem našo smert in poslednjo boronjo predpo-dobil, in nam tako pokazal, da jo smertna sila najvoča sila, kakoršne človek ni nikoli imel, nikoli no bo imel, nikoli no moro imeti: Bog pa hoče, da človek konec svojega življenja to silo terpi, zato da so uči spoznati veliko Odrcšenikovo ljubezen do nas, ker jo hotel za nas umreti in najgrenkojšo smert terpeti. Saj sicer ne bi mogel človek te nezapopadljivo ljubezni in dobrotlji-vosti Božje vedeti in spoznati, ako nc bi mu bilo grenko smerti, kakor Kristusu, če tudi v manjši meri, samemu pokušati". Zapomni si kristijan! to besedo svetega papeža in ccrkvcnega učeni ka, svetega Gregorja, in poglej, kako jo kazen postala nam znamnje, in kako jc Bog naredil, da vsak človek v svoji smerti nokoliko skuša in občuti, kako grenko srnort jo Kristus za nas terpel. Ker bo tedaj naša smert najgrenkejši smerti našega Odrcšenika nekoliko podobna, oh! kako pglna bolečin, in kako strašna bol Zares, nas, umcrljivo ljudi, čaka težko borenjo in silna muka. Skozi ozka in bolečin polna vratica britko smerti moramo vsi iti v srečno ali pa nesrečno večnost. Vdaj sc tedaj radovoljno, ljubi moj kristijan 1 in terdno skleni, da hočoš vso smertne britkosti radovoljno in potcrpežljivo terpeti. Zakaj to je veliko za-dostenje, radovoljno smerti sc vdati za svoje grehe, svoje življenje Bogu darovati, za Kristusom hoditi, njega tudi v smerti posnemati, in tako s pripravno voljo smertne brikosti prevzeti. 2. 1'rcmišljuj, da zamoremo s Kristusovo smertjo premagati svojo smert, da namreč srečno umerjemo. 32* • — 500 -- To nam jo Gospod po preroku Ozeju obljubil, kjer pravi: »Smerti iz rok jih bom otel, smerti jih bom rcSil. O smerti jaz bom tvoja smert." ») Zveličar namreč je s svojo smertjo greh razdjal, življenje zaslužil, m duhovno in večno smert zapodil in pogubil. Poprej je bila telesna smert le pokora in kazen, ktero jo Božja pravica človeku zavoljo greha naložila; naš Zveličar pa te to kazen spremenil v znamnje svojega britkega terpljenja. v zveličansko zdravilo zoper greli, v priložnost vaditi se v mnogih lepili čednostih, in v lepo podobnost udov in služabnikov z našo glavo in naj višini Gospodom in OdreSenikom. Zato jc smert pravičnih pred Božjimi očmi dokaj draga, ker jc lepo posnemanje smerti njegovega ed i nerojenega. Božjega Sina, okušanje britkega terpljenja, zmaga v Kristusu zoper naše sovražnike, in velikodušno'darovanje samega sebe. Kaj more biti bolj žlahtnega in boljega. pravi sveti A mbrož, kakor postati klavna daritev Kristusova, poverniti mu nekako z našo smertjo njegovo smert, in z njegovo milostjo smert premagati tako. da nam je ona le slavna zmaga? Bog daj, da bi mi s svetim Pavlom reči mogli: „Bogu bodi hvala, kteri nam je. dal zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu-. ) 3. PremiSljuj, kak6 so svetniki s Kristusom, to je, ž njegovo pomočjo bojevali in zmagali. ..Kristus jo naš najviSi vodja, on nam daje nauk m zgled, orožje in hrambo, mdČ in pomoč k borenju. da moremo premagati vse svoje sovražnike v življenji m v smerti — Sveti Devici in Mučcnici Margareti so je hudobni duh v ječi prikazal, ali ona ga jo /. /namiljeni svetega križa koj zapazila. - Tako moramo tudi mi dušne sovražnike premagati, in sicer, dokler smo se zdravi in močni, da jih bomo tudi na smertno uro premagali. Sedaj se moramo na boj pripravljati, na nas najde pripravljene in oborožene. Blažem 1 Monr/.ij Kartuzijan pravi: -Ako so ni umirajoči človek pred svojo boleznijo zoper skušnjave oborožil, in se ni poprej 'jljw7l3. 14 *) 1. Kor. 15. 57. — 501 -- vadil zoper peklenske sovražnike se vojskovati; on ali jih bo težko, ali jih cel6 ne bo premagal na svojo smortno uro, ako mu Bog posebno ne pomore, ali pre-čista Devica Marija, ali njegov angolj varh, ali pa kteri svetnik. Dobrotljivi Bog namreč in njegovi angelji in svetniki ne zapuščajo človeka v toliki sili, temveč mu hitijo na pomoč, kolikor si je to pomoč zaslužil. Tedaj, preljubeznjivi! kličimo Boga in njegove svetnike pogostoma na pomoč, dokler smo živi, zato da nam pomorejo na našo smertno uro. Molitev. V vsaki britkosti in sili pridi nam pomagat, o preSista Devica Marija! Gospod Jezus Kristus! mi te prosimo, da Častitljiva Devica Marija, tvoja ljuba Mati, za nas tvoje Božje usmiljenje sprosi, sedaj in vselej, posebno pa na našo smertno uro, kteri imaš priti sodit žive in mertve in svet z ognjem. Amen. Tretji odstavek. Po Hmerti jc poHebnm sodba. Naj se liere na praznik svetih škofov, svetaga Miklavža itd. .Ljudem je odločeno, enkrat umreti; potem pa je sodba." (Hebr. 9, 27.) 1. Premišljuj, kako se bo tvoji duši po smerti godilo. Oh! kako čudno sc jej bo zdelo, kedar se bo koj po smerti na drugem svetu videla v nenavadnem stanu, popolnoma drugem, kakor je bil tu na svetu. Poprej je bila v času, sedaj pa bo v večnosti. Poprej jo bila združena s telesom, sedaj pa bo ločena od telesa. Poprej je bila v telesu kakor v temni ječi, sedaj pa se jej bodo oči odpcrlc, in bo videla vse jasno in čisto. Sedaj bo spoznala, kako svet je Bog, kako veliko zlo je greh, — 502 -- kako dobra reč jo čednost, koliko jo vredna večnost, in kaka čudovita stvar jo duša sama. Koj po tem trenutku čudenja bo pripeljana pred ostro sodbo Božjo, da bo od celega svojega življenja račun dajala. Tfl pomisli, kak6 sc ubog grešnik prestraši, kcdar ga pred sodnika kličejo. Oh! kako se bo duša t™8.1*' k° Jej bo treba iti pred sodbo, pred Kristusovo obličje. Kakor ga ni v nebesih večega veselja, kakor gledati preljubeznjivo obličje Božje; ravno tako je ni za pogubljene nobene večo muke, kakor gledati jezno obličje Kristusa, Božjega sodnika. Tako govori pobožni .Job: „Kdo mi podeli to, da mo v peklu varuješ in me skrivaš, dokler tvoj serd no projde"? l) — O Jezus, ti Božji sodnik! daj, da so to bom sodaj bal, zato da se potlej no ustrašim tvojega obličja! 2. Premišljuj, kako jo posebna sodba strašna zavoljo potorih reči. Pervič, ker duša v6 in spoznA, da je ta sodnik vso vcdejoči Bog, kteremu no moro ničesar skrivati. Drugič, ker jo ta sodnik vsegamogočen, kteremu ni mogoče /,o-porstati ali ujitL Tretjič, ker jc pravičen, in po svoji ostri pravici no pusti nobenega greha brez kazni. Če-tertič, ker duša dobro vd in spoznA, da jo ravno tega sodnika velikokrat razjezila. Petič, ker dobro vd, da jc sodnikova sodba ncproklicljiva, in da se koj izpolni. I o petero reči delajo ubogi duši tak strah, da, ako bi bila umerljiva, ona bi od same stisko in sramoto obupala in umerla. Oh, moja duša! sodaj boj in sramuj bo tega najvišega sodnika razjeziti, da sc ti nc bo treba poznej sramovati, in sicer na vekomaj. 3. Premišljuj, kako so so svetniki Božje sodbo bali. J Pervič, od Boga razsvetljoni možje v stari zavezi so z Davidom govorili: ,Presiini, o Gospod! moje mcs6 s svojim strahom, ker so tvojih sodeb bojim".8) In zo- ') Job. 14, 13. ') Pa. 118, 129. — 503 -- pet: »No hodi v sodbo s svojim hlapcem, Gospod! ker prod tvojim obličjem ni nobeden živih pravičen".*) Tako je tudi pobožni J ob rokol: »Kaj bom počel, kedar bo Bog vstal, mono sodit? in ko bo prašni, kaj mu bom odgovoril" ? 8) V novi zavezi pa uči sveti apostelj Peter: »Ker kličete Očeta njega, kteri brez pogleda na zunajno veljavo vsacega po njegovem delu sodi, v strahu Božjem živita ob času svojega popotvanja". 3) Zato nas opominja tudi sveti Pavel: »Delajte s strahom in trepetom za svojo zveličanje".4) In on sam so boji, ko pravi: »Nič sicer nimam na vesti; toda v tem nisem opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi." In dostavlja v nauk za vso: »No sodita tedaj prod časom, dokler Gospod no prido, ktori bo razsvetlil, kar jo v temi skritoga". 5) Zato beremo v zgodbah in v življenji svetih očakov od svetega opata Agatana, da jo na svojo smertno uro so tresel in bal. Ko so ga njegovi učenci vprašali: »Zakaj so bojiš, očo? Raj nimaš nič, za česar voljo bi so ti bilo bati"! In on jim jo odgovoril: »Božjo sodbe so vse drugačno, kakor človeške". Tako jc imel vavadno govoriti tudi sveti opat Elija: »Jaz se bojim treh reči: pervič. tistega trenutka, ko so bo moja duša od telesa ločila. Drugič tistega trenutka, ko bom postavljon pred Božjo sodbo. Tretjič, tistega trenutka, ko sc bo čez mene sodba izrekla." — O Gospod! jaz tc prosim po vsoh tvojih bogaboječih služabnikih, dodeli, da ti v svetem strahu in v ljubezni do konca služim. Amen. 4. Premišljuj, zakaj jo na zemlji tako malo bogaboječih kristijanov in služabnikov Božjih. Zato namreč, ker jih jc malo, fla bi poslednjo reči in drugo večne resnico resno premišljevali in prav verovali. — Nek pobožen mož so jo po svoji smerti prikazal svojemu prijatelju ves žalosten, in mu je zdihovaje rekel: »Nobeden no veruje, nobeden ne veruje, nobeden no ve- ') r«. 142, 2. >) Job. 31, 14. ') 1. Pet. 1, 17. *) FD. 2, 12. »J 1. Kor. 4, 4. 5. — 504 -- veruje. In ko ga je prijatelj prašal, kaj je to, Česar, noben ne veruje, odgovoril mu je duh: Noben ne veruje, kako ostro Bog tirja račun, kako ostro sodi, kako ostro kaznuje. In ko jo to izgovoril, je zginil in je popustil prijatelja v velikem strahu. — Kaj boš ti sedaj začel, ubogi grešnik! Poslušati hočemo koristni nasvet Odrešenika, ki pravi: „ Glej te, čujte in molite, ker ne veste, kdaj je čas". *) On hoče namreč, 1. da sedaj svoje znotranjo oči odpremo, da dobro vidimo, kar imamo videti in premišljevati; 2. da čujemo z dobrimi deli; 3) da neprenehoma molimo, in od Njega in pri Njem iščemo luč Božje milosti in njegovo Božjo pomoč. Molitev. 0 Gospod! daj mi, da vidim, namreč da prav vernjem in premišljujem; da vedno Čujem v dobrih delih in krepostnih vajah, in zoper vse grehe in hudobije sc borim; in da pobožno molim, zato da luč tvoje nebeške milosti in tvojo Božjo pomoč zadobim. Amen. 0 Jezus! Jaz hočem v svoji zadnji bolezni vse poterpežljivo terpeti v zadostenje zasluzenih časnih kazen; zato hočem iz ljubezni do tebe tudi britko smert prestati, da se tebi tako zahvalim za tvoje britko terpljenje, in da tako počastim tvojo grenko smert na križi. Zato te prosim, da vse moje pri-hodno terpljenje sprejmeš in svojemu nebeškemu Očetu daruješ v združenji s svojim britkim terpljenjem. Kakor si vse muke vseh svetih muČenikov milostljivo sprejel, tako sprejmi milostljivo tudi vse moje terpljenje v življenji in smerti. Nazadnje pa bodi mi milostljiv sodnik po svoji ljubezni in dobrotljivosti, — 508 -- b kterima si vse krivične sodbe v svojem britkem terpljenji sprejel in za nas terpel. Amen. Drugo poglavje. Kristusova slava se bo sodni dan prikazala. Pervi odstavek. Od Antikrista. Za Stirindvajseto nedeljo po binkoitih. n Takrat bo velika stiska, kakor Sne ni bilo od sačetka sveta.' (Mat. 24, 21.) 1. -Premišljuj, kdo bo Antikrist. Jezus je učil, da pred sodnim dnevom se bo več znamenj prikazalo. Od teh znamenj pravi sveti Ambrož: »Pred poginom svet«! bodo njegove bolezni ali nemoči prišle. Bolezni tega svota so: Lakota, kuga, preganjanje, lil i ž a znamenja sodnega dneva so: oznanovanjo svetega evangelija po celem svetu, posebno pa prihod Antikristov. Ta hudobnež bo iz rodil Dan; spočet bo v prešestovanji, rojen bo v Babilonu in od ondod bo prišel v Jeruzalem. Z velikim svetohlinstvom bo ljudi na-so vlekel in postal njih kralj. Judovske postave in obrede bo odobril, in Judje ga bodo spoznali za svojega Mesija in Zveličarja; tudi veliko kristijanov bo z velikim bogastvom, vcsclicami in sladnostnim življenjem, in s povišanjem do visokih časti zapeljal in sebi pridružil, kakor govori sveti prerok Danici: »On bo (svojim častivcem) dal veliko čast, ter jim dal oblast v velikih rečeh, in zemljo zastonj jim razdelil".') Pravoverne bo oropal in uboge storil, svoje nasledovalce pa bo povsod obogatil. Sveti prerok namreč govori zopet od njega: »In se bo polastil zakladov srebra in zlati, in vseh dragotin".2) — O ») Dan. 11, 39. *) Dan. 11, 43. — 506 -- kako malo bodo časti in denarja lakomni tim skušnjavam se zoporstavili! 2. PremiSljuj, kako strašno bo Antikrist pravoverne preganjal. Pobožne bo on strašno preganjal. Danici pravi: „ Vojskoval so bo zoper svetnike," to je, pravoverno kri-stijane, „in jih bo premagoval".") Tistikrat bo tista vo-lika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta. Ljudem no bo nič 'druzega ostajalo, kakor ali terpeti, ali pa vori so odpovedati. Bazdoval bo kristijanom cerkve, križe. in podobo svetnikov, cerkveno blago in premoženje bo delil svojim priveržencem in vojščakom; njegovi pri-verženci bodo imeli na čelu ali desni roki znamnjo Antikristom—Ti pa, o najdobrotljivejši Jezusi podeli moč tisti čas svpjim vernim služabnikom, in ohranijo v svoji službi, k svoji časti in vočni slavi. Amon. 3. Premišljuj laž nji ve čudoŽo Antikristove. On bo ljudi zapeljeval, kakor govori sveti aposteij: „z vso močjo, in z znamnji in z lažnjivimi čudeži";8) in vse to bo delal, da bi ljudem dokazal, da Jezus Kristus je bil goljuf. On bo, postavim, storil, da bo ogenj z nebes padel; delal se bo mertvega, in potem bo zopet vstal in so proti nebu vzdignil. Take in enake Iažnjivo čudeže bo s hudičevo pomočjo delal. Zato govori sveti Gregor papež: „Oh! kako huda skušnjava bo to za slabo ljudi, ko bodo videli, da tudi ta hudobnež čudeže delal Tako bo tedaj hudobne z zakladi in z bogastvom, pobožno s preganjanjem, in priproste ljudi s čudeži na-se vlekel." O pač težek in nevaren boj! O velika stiska, od ktere Kristus sam, večna rcsniea, govori: „da bi bili zapeljani tudi izvoljeni, ko bi bilo mogoče".3) 4. Premišljuj, kakošen Antikrist je že sedaj na svetu. Aposteij Janez pravi, da jo veliko Antikristov, naj huji pa da pride proti koncu sveta; „in antikrist je že ') On. 7, 21. •) 2. Fes. 2. 0. ") Mat. 24, 24. «) 1. J»n. 4, 4. — 507 -- sedaj na svetu", *) ne sicer on sam v osebi, ampak po duhu, pravijo razlaga ve i svetega pisma. Kdor koli namreč pohujšljivo živi, ta jo antikrist (t. j. Kristusov nasprotnik), in so Kristusu zoperstavi, kakor uči sveti Avguštin; saj jo in dola Kristusu nasproti, in služabnik hudičev. Prosi tedaj Gospoda s to-le molitvijo za stanovitnost v dobrem. 0 Jezus, ti moč slabotnih in pribežališče ža-lostnih in skušanih! Kolikorkrat storim znamenje svetega križa, hočem vselej pohlevno prositi in govoriti : 0 Jezus zaznamovaj me z znamenjem svojega svetega križa, in ohrani me na pravi poti zveličanja, da v tvoji sveti službi in v pravi veri do konca svojega življenja zvest in stanoviten ostanem. Amen. Drugi odstavek. Od predhodnih znamenj Hodnega dneva. Za Stirindvajanto nedeljo po binkoStih. „Znamnja bodo na solnci in luni in zvezdah, in na zemlji bo stiska med narodi." Luk. 21, 25. 1. Premišljuj, da so predhodna znamenja sodnega dneva opomini k pokori. Ko jc hotol Bog mesto Jeruzalem ra/.djati, pripoveduje Jožef Flavi, poslal je skoz eno celo leto poprej strašno zvezdo rcpatnico v podobi ognjenega meča, da jo nad mestom sc prikazovala. Videli so tudi cele vojsko oboroženih konjikov v ozračji med sabo vojskovati se, da bi so Judje tega prestrašili in pokoro delali. Ker jo Bog to delal pred razdjanjem enega mesta in ene samo dežele, kaj bo še le delal pred poginom celega sveta? Dolgo tedaj pred sodnim dnevom se bodo strašno rcpatnice v vseh deželah prikazale, ktere bodo kot ozna- ») 1. Jan. 4, 3. — 508 -- novalke vse ljudi k pokori in k poboljšanju opominjale. »Bog bo dal znamnjo njim, ki se ga boj6, da naj bež6 pred lokom", *) to je, pred njegovo Božjo sodbo. To nam pravi tudi Kristus: „In bodo znamnja na solncu in luni in zvezdab; in ljudje bodo koperneli od strah li in čakanja tega., kar ima čez ves svet priti". *) Ko bodo namreč videli ljudje strašne repatnice, bodo lahko spoznali, kako velika reva ima čez nje priti, in kako se Bog jezi nad grešniki. 2. Premišljuj strašna znamenja v ozračji. Nagloma se bo ozračje povsod s čemim i in strašnimi oblaki napolnilo, kakoršni niso še nikoli so videli. Vstal bo tudi strašen vihar, kteri bo drevesa iz zemljo s koreninami vred ril in hišam strehe odnašal. Ljudi na polji bo strašni vihar v zrak vzdigoval, in kteri bodo na cesti, metal jih bo na tla. Na to bo v oblakih nastalo tako strašno, noslišano vreme z gromom, treskom, točo, pokanjem in veršenjom. da bodo ljudje menili, da nol)6 in zemlja pada. Med temnimi oblaki bo strašno bliskovalo, tako, da sc bo menilo, da jo ves svet v ognji. Strela bo drevesa, stolpe in hiše zadevala, in povsod vžigala in morila, in mnogo ljudem škode in žalosti napravila. 3. Premišljuj znamnja v morji. Od silnega viharja bodo vsa morja in vse reko tako strašno razsajale, da se bodo valovi čez goro na visoko vzdigovali. Zato bo ljudi skerbelo, da bi utegnili valovi celo zemljo potopiti z vsem, kar na zemlji živi. Hruščenje in šumenje morja in valov bo dolgo terpclo, in vse ribe in živali v morji bodo kot obnorelc. Čutile bodo namreč živali, da se jim bliža pogin, in da poginejo z vsemi stvarmi. Tedaj bodo vse živali strašno kričale in tulilo, tako da bo tuljenje ljudi še bolj oplašilo. — Pomisli, o kristijan! na ta čuda, in kako sc bo pravična jeza Božja nad vse stvari razlila. ') P«. 68, «) Luk. 21, 25. 2B. — 509 -- 4. PremiSljuj veliko temo in stisko na svetu. Kristus pravi: . ,Kmalo po stiski tistih dnevov pa bo solnce otemnelo, in luna ne bo dala svoje svetlobe ; iu zvezde bodo padale z neba, in moči nebeške se bodo gibale". ') Solnce bo o poldne otemnelo, in tema bo taka, kakoršne ni nikoli So bilo, kar svet stoji. Solnce namreč, ki sicer ljudi in živali razsvetljuje, bo tako temno, gerdo in strašno, da bo vse, kar na zemlji živi, od strahu so treslo in kopernelo. Pod solncem bo luna tudi brez svetlobe, rudeča, kakor da bi bila kervava. Zvezdo se bodo po dnevi videle, ali žalostne in blede. Strašna tema nc bo samo na enem kraji sveta, temveč povsod; tudi 110 bo eno samo uro terpela, temveč več dni in noči zaporedoma in bo vedno strašnejša. Pomisli le, o kristijanl kak6 strašno bo takrat za človeka na zemlji. Nenavadno otemnjenje solnca bo namreč tudi nenavadno žalost in pobitost vzrokovalo v vseh živih in občutljivih stvareh na zemlji, tako da bo vse, kar koli ima jezik in glas, od bolečin in britkosti jokalo, tulilo iu vpilo. Vsi tiči pod nebom, vse živali na zemlji, vse ribo v vodi, vsi ljudje na celem svetu bodo straSno žalovali, grozno plakati in vpili in tarnali. Po strašni temi, ko bo pogin in konce, sveta že tii, so bo vse gibalo na nebu in na zemlji, tako da bodo ljudje menili, da se nebo vdere, in da zemlja pogine. To menda jo Kristus hotel reči z besedami: „In moči nebeške se bodo gibale, in zvezde bodo z neba padale". 2) Po Božji uaredbi bo namreč nebes z vsemi zvezdami, solnco /. vsemi premičnicami, zrak z vsemi oblaki tako silno in strašno so treslo in gibalo, da so bo v zraku videlo in slišalo samo pokanje in treskanje, Šumenje in brušenje, in potem sc ne bodo več zvezde videle. To splošno gibanje nebeških moči bo svet tako silno opustotilo, da sc bo zemlja zibala in tresla, na nekterih krajih vtergala in na kose razpadla, in tako se bo zgodilo, ') Mat. 24. 2!). ') Mst. 24, 21». — 510 -- da bodo drevesa in germovja s korenino vred i zri ta, hiše in palačo so sdsule, stolpi in zidovi sc poderli, gore in hribi se pogreznili, in zemlja bo na več krajih se razpokala. Ta in druga enaka znamenja, od kterih govori sveto evangelje, in jih popisujejo sveti cerkveni očetje, bodo oznanovala sodni dan in konec sveta. Sedaj pomisli, o kristijani kako bo tistim ljudem pri sercu, ki bodo tistikrat živeli. Kristus sam nam jc to razložil, rekoč: „Na zemlji bo stiska med*narodi zavoljo strašnega šumenja morja in valov. In ljudje bodo kopcrncli od strahd in čakanja tistega, kar ima čez ves svet priti".*) In pri svetem Matevžu govori: »Takrat bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta do sedaj in jo ne bo. In ako ne bi bili prikrajšani ti dnevi, no bi bil otet noben človek".2) Oh, ubogi ljudje, ki bodo tistikrat živeli! Oh kako revo bodo imeli! Vsi bodo prestrašeni, kakor taki, ki so pošast videli. Lasjč jim bodo po koncu stali, govoriti ne bodo mogli od prevelikega strahd, serce jim bo skopernelo, skoraj da se jim no bo v glavi mešalo, in hodili bodo okoli kakor senca po zidu ali kakor obuoreli. Nobeden no bo druzega tolažil, vsi bodo žalovali, jokali, plakali, tulili, rjovili, in se po ljuknah in votlinah skrivali. G. Premišljuj končni pogin svet d. Na zadnje, ko bo taka reva in nadloga več dni ali tednov že terpela, bo pravični Bog konec postavil nadlogam, in vso, kar jo pod nebom, bo zgorelo. Po Božji vsegamogočnosti bo ogenj z nebes padel in vse bo vžgal; na več krajih bo ogenj tudi iz zemljo ven švigal in uboge ljudi takd splašil, da ne bodo vedeli, kam sc podati, da ognju uidejo. Ncktcri bodo se splazili v jame in kleti, drugi se bodo v vodnjake, štirnc in reke potuk-n i I i. Hudi ogenj pa bo vedno bolj sc širil, in požgal gojzde in drevesa, mesta in vasi, in na zadnje-bo cela zemlja ua vseh straneh gorela. Vročina žrečega ognja ') Luk. 21, 26. 2f>. *) Mat. 24, 21. 22. — 511 -- bo na zadnje vso kamne in skalo raztopila, in vso goro in vsi griči so bodo raztopili kakor vosek. Vsa voda v morji in po rokah so bo kuhala in vrela, kakor v kotlu nad ognjeni, in kakor nekteri menijo, So voda sama bo gorela kakor oljo in tolšča, tako da bodo vso ribo in vso živali in ljudje, ki so na morje zbežali, so skuhali in zgoreli. Ravno tako bodo strašno poginili vsi tisti, ki so so skrili po jamah in kletih; vsi ljudje namrež in vso stvari bodo v prah in popol zgoreli. Tako bo celi svet strašno poginil, in vso, kar jo Bog vstvaril, bo ali zgorelo ali po ognji očedeno. Ta silna vročina bo zrak očistila in počedila, vodo zbistrila, debelo, terdo zemljo vso prekuhala, stopila, in jo naredila tako svetlo, da so bo skozi njo vidolo, kakor skozi kristal. Novo nebo bo potem, in nova zemlja. — Zapomni si, o grešnik 1 da ta znamenja tudi nas zadevajo, ona so namreč Božji posli, ki nam oznanujejo, kako sibio sc bo Bog jezil nad grehi in nad grešniki. Zato jo imol navado sveti Klada, škof na angleškem, kcdar je bila nevihta, in kcdar so vetrovi hudd bučali, britko sc jokati, in Boga milosti prositi; in kcdar je slišal gromoti, šel jo v cerkev, tam so jc na svoj obraz .vergel, in takd dolgo molil, da jo hudo vreme prešlo. Govoril jo namreč, da nas liočo Bog s takimi premembami v zraku opomniti na strašno sodbo, nas s takimi znamenji in posli k pokori opominjati, in nam žc sedaj pokazati, kako ostro bo hudobno kaznil. Zato naj človek sedaj prod Boga poklekne, in naj ga z resnično pokoro potolaži. 31 o 1 i t e v. 0 Gospod, vsegamogočni in strašni Bog! kteri svojo moč v oblakih kažeš pri bliskanji in gromenji, in ogenj, točo in viharje rabiš, da ž njimi grešnike strašiš in kaznuješ: glej, mi te ponižno prosimo za milost in priza naselijo. Ne glej na našo grehe in hudobije, temveč dodeli nam po svoji veliki ljubezni in — 612 -- dobrotljivosti, da se bojimo tvojega gromenja in bliskanja, to je tvojega serda, in tvoje jeze; da se ognemo grehom, resnično pokoro storimo in tvojo Božjo milost dosežemo. Amen. -'i • Tretji odstavek. Od vstajenja mertvlh. Za velikonočne praznike, pa tudi za vseh vornih duš dan. Lepo premišljevanje o enajstem členu apostoljske vere. „In bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje iivljenja; kteri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja." (Jan. 5, 29.) 1. PremiSljuj, kakd in kje se bodo prikazali sveti angelji, in kak6 bodo vse duSo k vstajenji in k sodbi poklicali. Kristus govori tak6-le: „On bo poslal svoje angelje s trobento in z velikim glasom, in bodo zbrali njegove izvoljene od čveterih vetrov, od konca do konca neba." ') In sveti Pavel pravi: „ G loj te! skrivnost vam povem: Vsi bomo siccr vstali, toda spremenjeni (to je zveličani) ne bomo vsi. Naglo, ko bi z očmi trenil, na poslednjo trobento, (ker zapela bo trobenta), in mertvi bodo vstali nestroliljivi".*) Kakor hitro bo namreč zemlja sežgana, in ogenj pogaSen, poslal bo Bog svetega arhangelja Mihaela z drugimi angelji s trobentami, kteri bodo na vseli krajih sveta tako močno iu straSno trobili, da bo ta silni glas trobente prešinil nebo in zemljo, in se bo slišal še doli noter v peklo. Od strašnega trobentnega glasu so bo zemlja stresla, in gibalo se bo peklensko bre/.dno. Potem bo trobentni glas žalostno, počasi in strašno vpil: „Vstanito, vi mertvi, in pridito na sodbo"! Ta žalostni glas bo čim dalje, tim glasnejše sc dajal slišati, in se bo zdel vsem mertvim, posebno pogubljenim v peklu tako strašan, da bodo od strahu in britkosti ko- ') Mat. M. 31. *) 1. Kor. 16, 51. 52. — 513 -- perneli in skoraj obupali. 0 Bog! kako bodo stormcla nebesa, in kako se bo zavzel pekel! Ob, kak6 strašno bodo tulili in rjoveli hudiči in pogubljene duše, ker je napočil strašni dan, pred kterim so se toliko tisoč let že tresli in bali! Tako bodo divjali, razsajali in ro-govilili po peklu, da bi se menilo, da bodo oden druzega raztergali in pokončali. O gorj6, gorjd nam! bodo vpili in kričali. Kako obstanemo pred obličjem jeznega sodnika? Kako bomo mogli prenašati grozno sramoto in muko? O! da bi mogli vendar ostati v tej peklenski ječi, naj bi tudi še desetkrat več terpeli, kakor terpimo! — Toda njih želje bodo prazne; ker bodo prisiljeni vsi, pogubljene duše in hudiči, iz pekla von priti; silni glas trobento jih bo s čeznatorno močjo iz pekla gnal, in vsako dušo na kraj pripeljal, kjer loži njeno telo. 2. Premišljuj, zakaj bo splošno vstajenje pogubljenim takd strašno. Al od tem, ko bo trobenta šc po colom svetu so slišala, so bo splošno vstajenje eno nedeljo zjutraj veršilo. Tu bodo sveti angelji varhi na Božje povelje ves pepol in prah, ki so je od strohnjenega človeškega telesa sem ter tje raztrosil, na tisti kraj znesli, kjer jc bil človek pokopan; ali pa na mesto, kjer leži veči del njegovega telesa. To so bo tako čudno godilo, da če jo bilo človeško truplo tudi od čorvov ali tičev, ali tudi od zveri snedeno, so bodo vendar vsi deli, ki so bili v kaj druzega spremenjeni, zopet ločili in združili v človeško • truplo. Tako dobi zopet vsak človek ravno tisto telo in tisto podobo, ki jo ima sedaj, zato da tisto telo, ktero sedaj dobro ali slabo dela, tudi v večnosti dobro ali slabo prejeti more. Kedar bo vsak angelj varh pepel in prah tistega telesa, ki mu jo bilo v skerb izročeno, v kratkem času vkup znesel, potem bo po Božji vsega-mogočnosti zopet človeško telo postalo; potem bodo telesa pravičnih vsa lepa, spremenjena, kakor je bilo Jezusovo častitljivo telo po vstajenji; telesa pogubljenih pa bodo gerda in strašna. KristuioTo življenj« in imert. — 514 -- O ljubi moj kristjan! kteri to bereš, ali pa poslušaš, oh! premišljuj ta strašni dan splošnega vstajenja in pomisli, kak strah in kakšna otožnost bo takrat na svetu. Poslednji dan sveta, od kterega smo govorili v poprejšnjem odstavku, je bil takd strašan, da so so nebeške moči tresle, in vsi elementi se raztopili. Ali sedajni dan, ki je pervi in večni dan, ki nima večera, je še strašnejši, in tako grozovit, da ne more tega dovolj popisati tudi noben angelj v nebesih. Poslušaj, kak6 ga popisuje prerok Sofonij a: „Iilizo je včliki dan Gospodov, blizo je in silno hiti. Glas ob dnevu Gospodovem je britek; stiskan bo tedaj junak. Dan jezo bo tisti dan, dan stiske in britkosti, dan nadloge in reve, dan temote in mraka, dan megle in viharja, dan trobentinega bučanja. In stiskal boni ljudi, da bodo hodili kakor slepci. Tudi njih srebro in zlatd jih ne bo moglo rešiti ob dnevu jeze Gospodove".1) Ali ni to živo popisarijc strašnega dneva splošnega vstajenja? Domišljuj si tedaj, kakošen pogled bo, ko bodo na sodni dan vsi ljudje zopet oživeli, in iz svojih grobov prišli. Sveti Janez pravi v skrivnem razodenji: „Morje bo dalo mertve, kteri so v njem, in smert in pekel bosta dala svoje mertve, ki so vm njima";8) to je: vsi, ki so vtonili v morji in v rekah, bodo zopet živi vi njih prišli; in vsi, kteri so bili pokopani v pokopališčih ali kjer koli si bodi, bodo zopet oživeli. Pervi glas strašne trobente bo pogubljene tako silno preplašil, da ko bi bili še umerljivi, bi od strahu zopet so- zgrudili, in naj strašnejše smerti umerli. Koj namreč bodo spoznali, da jc sodni dan napočil, in da so zato zopet oživeli, da pred vsim svetom od celega svojega življenja račun dajo. Grozen strah jih bo propadel, da sc bodo tresli in obupali, tulili in rjoveli. Ko jih bo tedaj toliko tisoč oživljenih mertvih na enem pokopališči ') Sofou. 1, 14—18. *) Skriv. mod. 20, 13. — 515 — tak6 strašno vpilo in tulilo, oh, ali bo to neizrečeno strašen krik in rjovenje? Gotovo bo ta dan pogubljenim dan britkosti in stisko, dan rove in nadlogo, dan jokanja in plakanja, kakoršnega ni bilo nikoli od vstvarjenja sveta. Vtisni si to v sorco, o grešnik! ker to zadova vse; in kakor gotovo sodaj živiš, tak6 gotovo boš tistikrat zopet živ vstal. Pomisli sedaj, kak6 boš tedaj se tresel in obupoval, kričal in vpil, ako boš med nesrečno trumo pogubljenih. Zato prosi sedaj ostrega sodnika pohlevno tako le: „Daj mi, o Jezus! da sedaj svoje grešno življenje poboljšam, in da dosežem srečno vstajenje. Amen. 3. Premišljuj veselo vstajenje zveličanih. Na trobentini glas bodo vso zveličane duše z nebes doli prišle, in spremljane od svojih angeljev varhov na mesto šle, kjer ležijo njih telosa. Potem se bodo vsi grobi odperli, in truplo vsakega svetnika bo v grobu ležalo, kakor da bi mirno spalo, eveteče kakor roža, lepo dišeče kakor lilija, svetlo kakor zvezda, lepo kakor angelj, in na vseh udih popolno in lepe postave. Kaj si bo tukaj duša mislila, ko bo svoje telo tako lepo našla in zagledala? — Potlej se bo po Božji vsegamogoč-nosti duša s telesom zopet združila, in v enem trenutku bo telo oživelo. Kako se bosta duša in telo t& veselila in čudila! Duša bo telesu govorila: Dobro došlo, ljubo telo! hrepenela sem po tebi, in težko čakala na ta dan. Jaz sem bila že toliko let brez tebe v nebeškem veselji, in sedaj hočem tudi tebe tjekaj peljati, da se bova skupej vedno veselila, in Boga molila, ljubila in častila. Tako bodo po vseh pokopališčih in po vseh krajih, kjer so bili merliči pokopani, najprej zveličani vstali, in s prav lepimi, častitljivimi in lepo dišečimi telesi iz svojih grobov prišli. Da bodo pa zveličani popred vstali, kakor pogubljeni, sklepajo nekteri učeniki iz Kristusovih besed, kjer pravi: „Ne čudite se temu; ker ura 33* — 516 -- Sride, ob kteri bodo vsi, ki so v grob Ah, slišali glas intl Božjega. In bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja; kteri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja".') Ko bode tedaj na enem pokopališču tolikanj pobožnih ljudf, ki so na enem kraji živeli, in so v življenji poznali, v enem trenutku zopet oživljenih, ter bodo na pokopališču v lepih telesih skupaj stali, domišljuješ si lahko, kako se bodo veselili in čudili. Kako prijazno se bodo pozdravljali, in Boga hvalili in častili! — O Jezus, naša slava in našo vstajenje! daj, da bom v Številu toh zveličanih, in da to boni ž njimi vred na vekomaj hvalil in častil. Amen. 4. Premišljuj, kaj pride po nesrečnem vstajenji pogubljenih. Po vstajenji pravičnih prido vstajenje hudobnih, ali to vstajenje bo vso drugačno. Na enem pokopališču bodo vse pogubljeno duše vkup prišle, kterih trupla so tam zakopana; in ž njim bo veliko hudičev prišlo, in sicer tistih, ki so vsako dušo v pogubljenje spravili. Ti hudiči bodo dušo k grobu peljali, in jo silili, združiti se s svojimi telesi. Duša pa so bo grozno prestrašila čez svoje gerdo truplo. Tcl6 vsacega pogubljenega bo sicer vso svojo udo imelo; ali ta njihova nesrečna telesa bodo gerda, nagnjusna in smerdljiva, ter bolj gorečemu oglju, in hudičem, kakor človeku podobna. Kedar bo pogubljena duša svojo prekleto telo tako nagnjusno videla, oh, kako so bo zavzela! Branila sc ga bo na vso moč, ali Božja moč jo bo silila, da sc ž njim zopet združi. Tako bodo vsa telesa pogubljenih po vseh pokopališčih in krajih tega sveta zopet živa iz svojih grobov vstala. In ker jo bilo na vseh pokopališčih veliko tisoč ljudi pokopanih, in med temi tolikimi tisoči jih je naj več pogubljenih, pomisli, kaka rova, kaka gnjusoba, kaka groza so bo videla po vseh pokopališčih! Pomisli tudi, kako sc bodo pogubljeni pri tem pervem shodu obnašali. Tukaj bodo namreč mož iu žena, bratje Tsarsr*. -m. — 517 -- in sestre, starši in otroci, sorodniki in znanci vkupej stali, kteri so v enem mestu, ali v eni vasi živeli, in sc od mladih nog poznali. Stali pa bodo vsi nagi in goli, in ne bodo ene cunje imeli, da bi svojo nagoto zakrili. Zato se bodo strašno eden pred drugim sramovali; posebno pa taki, kteri so med sebo grešili, in kteri niso svojega zakona pošteno dcržali. Tak neprijeten duh bo šel iz njih, da bi od samega smradii umerli, ako bi bili še umerljivi. Njih telesa bodo tako strašno gerda in popačena, da jih bo groza gledati eden druzega. Oh! tu bo videti in slišati revo .in grozo! Pomisli, o nespokorni grešnik! kteri to bereš ali poslušaš, ako bi bil ti eden izmed teli pogubljenih, kaj bi ti mislil, tožil, in govoril, kaj bi delal, kako bi se obnašal? Gotovo, ti bi kričal, rjovel in vpil: »Oh, kaj sem storil! Oj, gorj6 meni nesrečnemu! tedaj sem doživel ta strašni dan, da sem prišel do nesrečnega vstajenja! Oj, gorjč meni, in zopet gorjd na vekomaj! Prekleta tista ura, ko sem človek postal! Preklet človek, kteri me jo v greh zapeljal! Prokleti moji otroci, moji prijatelji in znanci, ki so krivi moje nesreče, moje pogube; in prekleti vsi na vekomaj, kteri so z mano živeli in z mano grešili"! Tako in temu enako bodo vsi nesrečni grešniki tožili in kleli, in njih strašno vpitje se bo slišalo po cclem svetu. Premišljuj dobro to, nespokorni grešnik! in kedar greš čez pokopališče, misli, kako boš v kratkem tudi ti tukaj pokopan, in konec sveta zopet vstal. Pomisli pa, ako v nespokornosti terdovraten ostaneš in umerješ, kako boš potlej med nesrečno trumo pogubljenih stal! Zato porabi sedaj čas milosti, sedaj zdihuj in kliči k Bogu s spokornim sercem, da ti ne bo treba s pogubljenimi terpeti. Kolikorkrat greš če/, pokopališče, muli za rajne en Očenaš in Češčena si Marija, ter prosi Boga tako-le: 0 najdobrotljiviši Jezus! jaz te prosim po tvojem britkem terpljenji in grenki smerti: tudi po tvojem častitljivem vstajenji te prosim: dodeli vsem mertvim — 518 -- vernim večni mir, in nam grešnikom daj svojo Božjo milost, da vsem grehom in hudobijam odmerjomo, novo in Bogu dopadajočo življenje začnemo, in v dobrem stanovitni ostanemo; zato da veselo in srečno vstajenje zaslužimo po tvoji milosti in po tvojem usmiljenji. Amen. Četerti odstavek. Kako bodo zveličani In pogubljeni poljani v dolino Joiahtovo. „Naj se vzdignejo in pridejo narodi v dolino Jozafat; ker tam bom sodil vse narode." (.Tool. 3, 12.) 1. Premišljuj, kako in zakaj bodo vsi ljudje v dolino Jozafat k poslednji sodbi prišli. Veliko učen i kov meni, tla bo poslednja sodba v dolini Jozafat med mestom Jeruzalemom in med oljsko goro. To jo, pravijo, Bog sam po preroku Joelu rekel: „Zbral bom vse narode, in jih popeljem v dolino Joža tat, in pravdal se bom ondi ž njimi." Kmalo potom pravi: „Naj se vzdignejo in pridejo narodi v dolino Jozafat; ker tam bom sedel in sodil vso narode okrog".') Zakaj? Pervič, ker ime Jozafat poinenja sodba Božja. Drugič, ker jo Kristus v tej dolini pri oljskej gori svoje terpljenje začel, ondi kervavi pot potil, in v mestu Jeruzalemu na gori Kalvariji naše odrešenje, dokončal; zato hočo tudi vse ljudi tukaj k sodbi zbrati, da bo vsem mogel s perstom pokazati kraj, kjer je /.a nas terpel. Ali ti porečeš: Dolina Jozafat je pretesna, in toliko sto milijonov ljudi ne bo moglo v njej stati. Vedi tedaj, da tistim, ki bodo od smerti vstali, ne bo treba toliko prostora, kakor pozemeljskim telesom; pa tudi ne bodo vsi v dolini ostali, ampak tudi okoli doline; središče sodbe, pa bo v dolini Jozafat, ker bo Kristus nad-njo v oblak i li na svojem sodnem stolu sedel. Svoje ob- ') Jopi. 3. 2. 12. — 519 -- ličje bo morebiti proti mestu Jeruzalemu, proti solnčnemu zahodu obernil, ker je tudi tako obernjen v nebo šel; kakor se spozna iz njegovih stopinj, ki se še dandanašnji na oljski gori v skalo vtisnjene vidijo. Da bo ravno tako obernjen nazaj prišel, more se nekako posneti iz besed, ki sta jih govorila dva angelja aposteljnom, ko sta jim govorila: „Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo tak6 prišel, kakor ste ga videli iti v nebo".1) Tako sed6 bo On svojo desno roko imel proti galilejski deželi, in na tisto stran bo postavil vso zveličane. Svojo levico pa bo imel proti Egiptu obernjeno, in na tisti strani bodo stali vsi pogubljeni. 2. Premišljuj, kako slavno in zmagovalno bodo zveličani v dolino Jozafat peljani. Ko bodo zveličani in pogubljeni po splošnem vstajenji po pokopališčih vkupej stali, zgodilo so bo, kar je rekel Kristus: „Tako bo ob koncu sveta; angelji pojdejo venkaj, in bodo odločili hudobne iz srede pravičnih".8) Ko bodo namreč že vsi stali, bodo angelji prišli, in pravične od hudobnih ločili, in ž njimi se podali v dolino Jozafat. Od tega govori sveti Pavel: „ Gospod sam bo o povelji in glasu velikega angelja in na trobento Božjo prišel z neba; in kteri so umerli v Kristusu, bodo vstali porvi; potem bomo mi vzeti ž njim vred na oblakih Kristusu naproti v zrak".3) Vsi pravični namreč bodo v oblakih z veliko častjo do mesta peljani, kjer bo sodba, in tam bodo postavljeni na Kristusovo desno stran. Pomisli, kako bodo zveličani veseli, kedar se bodo tako k sodbi podajali. Oh, kako bodo veselja etermeli in vriskali, da jih Bog tako slavno in častitljivo k sodbi spravlja! Ko bodo tedaj v dolini Jozafat vkup prišli, in od angeljev postavljeni na desnico sodnikovo z vso častjo, kaj bodo td počeli, kaj govorili ? Kako prijazno se bodo eden druzega pozdravljali in objemali! Kako bodo eden ") Ap. Dj. 1, 11. *) Mat. 13. 49. *) 1. Te?. 4. 15. 16. — 520 -- druzega ogledovali in se čudili! Kako bodo vsi i/, serca Boga hvalili, da jih jo pekla ovaroval, in jim dajal pomoč svoje milosti, da so so zamogli zveličati! Pomisli, o kristjan! kako vesel bi bil ti, ako bi bil med temi zveličanimi. O! kako bi ti od veselja poskakoval! Ali to je v tvoji oblasti; ako hočeš, boš med zveličanimi. Ali ti moraš sedaj krotiti hudobne, pregrešno željo in nagone, moraš so vsacega greha varovati, in pa zares spokorno živeti. 3. Premišljuj, kako bodo hudobni v dolino Jozafat peljani in vlečeni po sili. Glej, kaj bodo ti nesrečni ljudje storili, kedar bodo s svojimi lastnimi očmi videli, kako angelji vse pravične od njih ločijo, z veliko slavo kviško vzdigajo, in veselo peljajo v dolino Jozafat. Oh! kaj si bodo mislili, kedar bodo od vseh koncev sveta zveličani, kakor nekdaj prerok Elija na ognjenih vozeh zmagovalno so peljali in veselo peli in vriskali! Modri govori o tem tako-le: »Ko bodo to videli, bodo zbegani po groznem strahu, in so bodo čudili zavoljo naglosti neupnega zveličanja (pravičnih); in bodo sami pri sobi rekli, ter se bodo kesali, in zavoljo dušne britkosti zdihovali: Ti so, ki smo jih nekdaj imeli v smeli in v zasrainljiv prigovor. Mi neumni smo njih življenjo imeli za nespamet, in njih koncc za nečast! Glej, kako so sedaj šteti med otroke Božje, in njih del jo med svetniki"! ') Oh! kako jih bo to bolelo, da tisti, ki so bili nekdaj ubogi, priprosti, zaničevani, bo častitljivo od angeljev Gospodu naproti peljani ; oni pa, ki so bili nekdaj na tem svetu veliki, mogočni, veljavni in bogati, sedaj v sramoto prod celini svetom so s hudiči v družbi. 4. Premišljuj, kako bodo zveličani v Jozafa-tovi dolini na sodnikov prihod z zaupanjem in gotovo čakali. Ta srečna čeda Kristusovih ovčie bo na desnici proti Galilejski deželi skupaj stala, in so bo veselila. ') Modr. 6, 2- 5. — 521 -- ker si bo svesta večnega zveličanja. Oblečeni v častitljiva oblačila se bodo svetili kakor zvezde na nebu in kakor solnce. Oni se bodo vsi poznali, in ko bo kdo kterega le pogledal, bo koj vedel, kdo da je, kje je stanoval, kdaj je živel, in vse, kar je storil dobrega ali slabega. Zavoljo svoje pokore pa bodo od svojih grehov popolnoma očiščeni; ker so svojo grehe še pred smertjo spoznali, obžalovali, se jim odpovedali in za-nje se spo-korili; in dela in slavno sadje prave pokore bodo njihovim dušam dajale častitljiv kinč in zveličanje. 5. Premišljuj, kako bodo pogubljeni s strahom in trepetom čakal i Božjega sodnika, in na levici stali. — Hudobnih jo tisočkrat več, kakor pravičnih. Ne samo pred Kristusovim rojstvom, ampak tudi po njegovem prihodu na svet jo bilo in jo na svetu tisočkrat več nevernih, kakor vernih, več hudobnih kakor pravičnih; zato, med tem ko so eden zveliča, se jih tisoč drugih po-gubf. Tedaj število pogubljenih bo tisočkrat veče, kakor število izvoljenih. Tu bo tedaj tako plakanjo in stokanje, da bi tudi samega sočutja skoperneli, ako bi mogoče bilo. Vsi pogubljeni bodo namreč nad svojo strašno nesrečo jokali; strašno bodo vpili in tulili od žalosti in obupa, in tresli se bodo na duši in na telesu. Oh, pomisli o grešnik! če boš tudi ti med njimi, kako boš trepetal in se bal. Oh! porečeš, oh! kaj sem storil? Gorje meni pogubljenemu, in na vekomaj gorjš! kako obstanem pred Božjim sodnikom? Kako mo bo osramotil pred celim svetom! Sedaj spoznam prepozno, v koliko nesrečo sem so sam vergel. Oh, zakaj se nisem greha ogibal? zakaj nisem resnične pokore storil? Sedaj bi bil tudi jaz v številu zveličanih. Ali ker sem so majhne pokore bal, in ker sem posvetne slasti ljubil, moram sedaj pred vsim svetom osramoten biti, in vedno sramoto in muko terpeti. Potlej pomisli, kako bodo pogubljeni na sodnika čakali. Nagi in goli bodo .tu stali, in sram jih bo med sabo, posebno pa pred svetniki tako, da bi se pod — 522 -- zemljo skrili, ako bi bilo mogoče. Njih telesa bodo gerša in bolj nagnjusna, kakor telesa v grobu, ko jih červijedd; tudi bodo tako smerdela, da ako bi jim bilo dano zopet umreti, skoperneli bi od samega smradu in umerli. Vse grehe in vse hudobije, kar so jih storili, z vsemi okoliščinami, bo vsakdo koj videl in spoznal, kteri jih bo le pogledal, in to bo za-nje taka sramota, da bi tisočkrat raji v peklenskem ognji goreli, kakor da se v taki sramoti celemu svetu kažejo. O vi ubogi Adamovi otroci! glejte, da tej strašni sramoti in tej nesreči uidetc! — K vsemu temu se bo pridružil še neizrekljiv strah pred prihodom Božjega sodnika; ta strah bo tako velik in tako grozen, da se peklensko terpljenje ne da ž njim primeriti. Tu bodo še le prav spoznali, kako strašna je sodba Božja, na ktero so žive dni tako malo mislili. Tu bodo prepozno spoznali, kolika sramota jim bo to, da bodo vsi njihovi grehi pred vsemi svetniki in angelji, prod vsemi hudiči in pogubljenimi očitni. Tu bodo prepozno premišljevali, kako ostra jo sodba, ker bo on, kterega so toliko tisočkrat razžalili, njih sodnik, in jih bo po svoji ostri pravici sodil in kaznil. Tu bo vsak posebej pomislil, kako strašno obsodbo bo pravični sodnik če/.-nj izrekel in v kako grozne peklenske muke ga bo pahnil. Te in tem enake reči bodo premišljevali v tako groznem strahu, da bodo od strahd na vseh udih sc tresli, da bodo na duši in na telesu medleli in koper-neli. Pa bodo zopet z otožnim glasom vpili: BOh! kaj smo storili! oh, da smo sc tako silno motili! zašli smo od poti resnice. Zavoljo kratkega, nečimernega veselja moramo sedaj večno terpeti; in zavoljo majhne, nečimerne časti moramo sramoto terpeti. Cemd.so nam sedaj naše bogastvo, nasladno življenje, časti in ves napuh: oh, sramota! da smo bili tako slepi in oterpnjeni, da smo za take nič vredne, časne, posvetne reči zgubili večno veselje in zveličanje. Oj, gorjd nam nesrečnim! Oh! kako obstanemo pred strašnim obličjem jeznega sodnika! Oh, kako bomo mogli poslušati ostro obsodbo večnega — 523 -- pogubljenja! Oj gore, paditc na nas! in vi hribi, pokrite nas! ker bi bila za nas manjša muka, ako bi nas vi pokrili in zmleli, kakor cla moramo pred celim svetom sramoto terpeti in gledati jezno obličje Kristusovo". — Te in enake reči bodo pogubljeni premišljevali in objokovali, ali prepozno in zastonj. Kaj praviš k temu, ubogi grešnik! in kaj skleneš iz tega praznega in nekoristnega to žen j a in premišljevanja pogubljenih? Ali meniš morebiti, da se ne bo .tako godilo, in da pogubljeni ne bodo takd milo tožili, kakor smo tukaj popisali? Vedi, da bodo še tisočkrat bolj tožili, in tisoč in tisočkrat strašnejše vpili. Kakor je njihova nesreča neskončna, tako bo neskončno tudi njihovo plakanje: in kolikor bodo svojo nesrečo bolj spoznali, toliko bolj jo bodo objokovali. Zato naj ti gre sodaj ta njihova nesreča k sercu, in ogni se njihove pogube. S e d a j premišljuj sramoto in gerdobo greha: s e d a j obžaluj svoje hudobije; sedaj objokuj svoje hudobno življenje, ker sedaj je premišljevanje koristno, kesanje zveličavno, in-solze so zaslužne in močne, da grehe omi-jejo. Sedaj stori, kar bodeš takrat želel, da bi bil storil; sedaj se ogibaj tega. kar si boš tedaj želel, da bi so bil ogibal. Sedaj prosi Boga, da ti da svojo milost, da poboljšaš svoje pregrešno življenje, in da potolažiš njegovo jezo s pravim kosanjem in z resnično pokoro. Moli tedaj Molitev: 0 Gospod! zemlja jc popolnoma pokončana, ker jih jc le prav malo, da bi si te reči k sercu jemali in premišljevali. Zato te prosim, o najdobrotljiviši Jezus! dodeli mi luč svoje inoČne milosti nebeške, da bom sedaj večne resnice prav premišljeval in si v serce vtisnil; da jih ne bom prepozno in zastonj s pogubljenimi premišljeval, temveč daj, da sedaj — 524 -- svoje grehe spoznam in objokujem, in sedaj z resnično pokoro te potolažim, zato da te bom potlej v Jozafatovi dolini z zaupanjem kot miloBtljivega sodnika pričakoval in skusil. Amen. Peti odstavek. Kako se bo prikazal a vet I križ. Lepo premišljevanje od svetega križa; naj se bere na god in praznik najdenja in poviševanja svetega križa (3. maja, in 14. septembra). „ Takrat se ho prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu; in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji". (Mat. 24, 30.) 1. PremiSljuj, kako se bo prikazalo znamenj o Kristusa, našega Odrešenika, sveti križ. Kedar bodo v Jozafatovi dolini že vsi skupaj, zgodilo so bo pogubljenim, kar jo prerokoval Kristus roko?: . »Ljudje bodo koperneli od strahli in čakanja tistega, kar ima čez ves svet priti". J) Pogubljeni bodo namreč v velikih stiskah, v strahu in trepetu k nebu gledali, in strašnega prihoda ostrega sodnika so bali. Med tem pa se bodo nagloma nebesa odperla, in zmagovalno znamenje Kristusovega križa se bo prikazalo na nobu, in kakor je verjetno, bo od celo trume svetih angeljev pri nošeno in pokazano. Od te skrivnosti namreč govori Kristus tako-lo: »Takrat so bo prikazalo znamenje Sind človekovega na nebu, in tedaj sc bodo jokali vsi rodovi na zemlji".8) To znamnjo razlaga sveta katoliška ccrkev s temi besedami: »Znamenje svetega križa bo na nebu, kedar bo Gospod sodit prišel". O teh besedah pravi več svetili cerkvonih očetov, da bo menda pravi križ, na kterem je Jezus umeri, na nebu stal. in od svetih angeljev očitno kazan vsem ljudem. Akoravno je sedaj na več košČekov razrezan, postal bo po Božji vsegamogočnosti zopet cel. Kako pa sc ima križ prinesti in prikazati, lahko tako le si ilomišljujcmo. Nekteri najimenitniših angeljev ') Luk. 21. as. a) Mat. 24. .KI. - 525 — bodo Sli naprej s trobentami, in bodo tako silno trobili, da se bosta tresla nebo in zemlja. Prestrašeni od tega strašnega trobentanja bodo vsi ljudje svoje glavo in oči proti nebu povzdignili, da bi videli, kaj so na nebu godi. In glejl zagledali bodo, kako vfiliki arliangelj, sveti Mihael v neizrečeni lepoti in velikem veliČastvu z visokih nebes stopa, nos6 znamenja Sinil človekovega, to jo, sveti križ našega Gospoda Jozusa Kristusa, obdan z nebeškim zlatom in z nebeškim dragim kamenjem, in lepo okinčan. Za svetim križem bodo šli drugi angelji, kteri bodo, kakor pravi angeljski učenik sveti Tomaž, tudi še drugo orodje Jezusovega terpljenja nosili, namreč: žreblje in sulico, stebor, šibo in biče, ternjevo krono, vorvi in železje, škorlatasto in belo oblačilo, nosešito suknjo, mortvaške ruto, potno ruto, z vsim drugim orodjom, ki jo bilo rabljonopri Kristusovem terpljenji; in to zato, da bodo vsi ljudje, s svojimi očmi videli, koliko orodja so rabili, kteri so Kristusa umorili, in koliko muke in bolečin jo terpel Sin Najvišega Boga za naše zveličanje. Ko bodo svoti angelji z orodjem Kristusovega terpljenja do Jozafatovo dolino prišli, bo so videl sveti križ in vse orodje Jezusovega terpljenja. Sveti Mihael s svotim križem bo na srodi stal; in zraven njega na ob6h straneh drugi angelji s tistim svetim orodjom. Ta angoljska vojskina truma bo vsem pogubljenim tisočkrat veči strah delala, kakor dobro oborožena in z vso vojskino napravo dobro previdona armada svojemu slabejšemu in boječemu sovražniku. Zakaj vso svoto orodje terpljonja Kristusovega sc bo strašno svetilo, in pogubljene s tim strašilo.—Gospod! daj, da sedaj tvojo britko terpljenje moje sercc rani, da me na sodni dan ti žarki ne vdarijo. Amen. 2. Premišljuj, kaj bodo pogubljeni z ozirom na sveti križ spoznali, delali in čutili. Svoti križ bo najstrašnejši pogubljenim, saj bo še eel6 zveličanim delal nokak svet strah. Svetil sc bo — 526 -- bolj kakof solnee in luna; in v svetem križu bodo ra-zodete vse skrivnosti Kristusovega terpljenja tako da bodo vsi, če tudi niso še nič sliSali od Kristusovega terplienia, pri pogledu na ta sveti križ vse natanjko spoz-Mli, kako je Kristus za ves človeSki rod z*lostil Ce. ie Kristus, kakor se pripoveduje, svoti Magdaleni dal po svetem Mihaelu križ pred jamo, kjer jo prebivala, postaviti. v kterem je ona vse skrivnosti njegovega življenja in terpljenja na tanjko videla; bo p^ ravno to lahko storil na sodnji dan, zato da vsem pokaže, kaj je za nas storil i« terpel. Saj med njuni, ki bodo na levici stali, jih jo veliko sto tisoč, kteri niso nikoli sliSali, in nikoli brali, nikoli spoznali, kaj jc Bog za grešni svet storil in terpel; zato jim hoče Kristus ne h- z besedami razložiti, temveč tudi očitno pokazati vso sramoto terp-ljenje in smert, ktero jo za naše zveličanje prestal. Zato b o d o pri pogledu svetega križa v s i n a r o d i so jokali: namreč vsi posvetni in hudobni grešniki; ker bo očitni pogled in čisto spoznanje bntkega terpljenja Jezusovega njih .serca tako prešinilo, da bodo neizrečeno žaloval i. rjoveli, vpili in plakali. Potem, namreč pri pogledu svitega križa in orodja Jezusovega terpljenja, bodo vse kar je Kristus terpel, na tanjko videli in spoznal In 'skrivno terpljenje, kar ga Kristus ni Se razodel, bo takrat očitno nadliipriSlo Tedaj bodo vsi spoznaj in s svojimi očmi videli, kako neusmiljeno so Judje z Jezusom tisto noč njegovegaterpljenja britkost, silo. strah in žalost je Kristus terpel v svojem sen u in v svoji duši. Zraven tega bodo čisto in na- tanjko spoznali neskončno veljavo in vrednost osebe kn-stusove njegovo ljubezen in dobroto, m vse druge oko-llščine'novega Iritkega terpljenja, zato da tini^ zapopadejo. kako bolečin polna in sramotna je bila vsaU njegovih muk. ker jc bih, njegovo neskončno vehča^tvo s tim zaničevano, znotraj in zunaj terpinčeno. nečarteno in razžaljeno. — 527 -- To čeznatorno spoznanje bo vsem serca tako streslo, preSinilo in ranilo, da bodo začeli grozno žalovati vsi pogubljeni in koperueti. Ali prepozni kes jim ne bo nič pomagal, temveč jim bo muka in obup, kakor je bil kos Kajnov in Judežev. Kajn je rekel: »Prevelika je moja pregreha, da bi zaslužil odpuščenje." ') Judež {a je govoril: »Grešil seni, ker sem nedolžno kri izdal." 2) n to mu je bilo tako žal, da je obupal, in da se je obesil. Tako bodo vsi pogubljeni z Judežem govorili: Oh! kako smo grešili, da smo nedolžno kri zaničevali in z nogami teptali. Oh! kako smo bili hudobni, da smo Sin ti Božjega s svojimi grehi terpinčili, križali in umorili. — Tako se bo tukaj spolnilo, kar je Kristus prerokoval: »Tedaj se bodo jokali vsi narodi zemlje." Ali prepozna pokora ni nobena pokora; obupna žalostjo prazno kesanje. 3. Premišljuj, kako bodo neverniki, Judje in hudobni kristjani plakali in terpeli. Oh! kaj bodo potem neverni pagani rekli, ki niso svoje žive dni nič slišali in vedeli od Kristusovega terpljenja? Oh! kako bodo svojo slepoto obžalovali: »Oh! mi smo zgrešili pot resnice, in luč pravice nam ni svetila." 3) Oh, da bi bili vedeli, da jo neskončni Bog toliko za nas storil in terpel, oh, kako bi mu bili hvaležni, in kako zvesto bi mu bili služili 1 Ker smo svojim lažnjivim bogovom, malikom, od kterih nismo nič dobrega prejeli, ta k 6 visoko čast skazovali; kaj bi bili storili Gospodu, ki nas je vstvaril, osrečil in posvetil? Kako bi se mu bili zahvalili in kako bi mu bili služili! Ali greh nas je zapeljal in oslepil; zato moramo sedaj doli v večno pogubljenje. — Vedeti je treba, da pogani, ki so lc natorno postavo poznali, bodo le po natorni postavi sojeni: ako so so zoper to postavo pregrešili, bodo za to pogubljeni. Ako so pa uatanjko ') 1. Mojz. 4, 13. *) Mat. 27. 4. ») Modr. 5, 6. — 528 -- doržali natorno postavo, je Bog gotovo v njih sercih obudil voro na pravega, edinega, večnega Boga, in pa željo vso storiti, kar je k zveliČanju potrebno. In potem takem je bilo mogoče, da se je tudi zmed njih kdo zveličal. Kaj bodo pa rekli in terpeli Pilat, Kajfež, Ana i« veliki duhovni, ki so Kristusa k smerti obsodili, in pa vsi J u d j o in n e v er n i k i, ki so ga zasramovali, terpinčili in križali? Oh! kdo zamore popisati, kako bodo oni divjali, razsajali in obupali? I1 i strašni hudobneži, grozni ubijalci Sinu Božjega bodo v neizmerni sramoti tu stali in žoleli, da bi vse goro celcga sveta na-njo padlo in jih zakrile: vsi drugi pogubljeni jih. bodo strašno kleli in preklinjali. In kakor so oni vse sovraštvo, ki so ga imeli v svojem sorcu, čez Kristusa razlili; ravno tako bodo tudi vsi hudiči in pogubljeni vso svojo sovraštvo čez nje izlivali. Kaj bodo naposlod rekli in čutili vsi hudobni kristjani, kteri so preklinjali Kristusovo terpljenje, in so sramotili njegov svoti križ? To hočem pustiti tebi, da sam premisliš, vendar to prosim, da pomisliš, kaj bi ti na to mod drugimi pogubljenimi govoril in obžaloval, ker bi dobro poznal, da so bili tvoji grehi tisti, ki so Jezusa terpinčili in umorili, in da si ti s svojimi grehi tolikokrat ga vnovič križal in umoril. Oh! sodaj prizadevaj si občutiti v svojem sercu tisto žalost, ki jo bodo občutili pogubljeni p r o p o z n o. Oh! sedaj objokuj terpljenje Kristusovo; sodaj poklokni pred Kristusa, žaluj nad njegovim tcrpljenjcm in nad svojimi grehi, ter moli: Molitev. Hvaljen bodi Jezus Kristus z našo resnično pokoro in z našim poboljšanjem! Anion. 0 nebeški Oče, najsvetejši, pravični Bog! spoznam in obžaljujem oterpnost svojega sercu. in te prosim po Jezusovem križu in tcrpljenji: vzemi od — 529 -- mene kamnito in nespokorao serce; in daj mi občutljivo, mehko in poterto serce. Oh! spreoberai ine o Gospod! in bom spreobemjen. 0 Gospod Jezus Kristus! ki si prišel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljeno; oh! išči mene zašlo in zgubljeno ov-eico, in dodeli, da po tvojem imenu sedaj resnično pokoro delam in odpušČenje svojih grehov zadobim. 0 sveti Duh, ti nebeška luč! razsvetli moje /notranje oči, da ne ostanem v prirojeni slepoti in temi, ampak da vstanem, da se vernem k svojemu nebeškemu Očetu, in da mu rečem: „Oče! grešil sem zoper nebesa iu zoper tebe, in nisem vreden tvoj sin imenovan biti. Ali po svojem Božjem Sinu, po njegovih zaslugah, po njegovem terpljenji in po njegovi smerti obudi me iz smerti greha k življenju, da te tukaj časno, in tamkaj večno hvalim in častim. Amen. Šesti odstavek. Kako prid«* Krivini* k Nodlii. Premi&ljevanjo čez scilmi člen upustoljske vere, z a poslednjo nedeljo po Irinkogtih. , Tedaj se bodo jokali vsi rodovi na snnlji, in bodo videli Sinu flovnkovatja priti v oblakih neba, s veliko močjo in viiičastvoin." (Mat. 24, 39.) 1. Premišljuj, s kako močjo in s kakim veličastvo m pride Kristus sodit živo in mertve. Tč moči, te slavo, tega veličastva, v ktorem pride sodnik vsega sveta, no morejo dopovedati nobeno besede, ne moro zapopasti noben človeški um; ker bo njegov prihod ves Božji, kakor so spodobi njegovi Božji osebi. Tu so bo prikazala vsa vidljiva čast in slava, ki jo moro Bog s svojo vsegamogoČnostjo storiti iu narediti, zato da nc samo svetniki, ampak tudi hudiči in pogubljeni, kolikor jim jo mogoče, spoznajo slavo iu veličastvo tega sodnika. Kristusovo iivljonje in smert. 34 — 530 — Akoravno mi toga zapopasti no moremo, vendar je nam hotel Kristus sam kaj malega od tega povedati, kjer pravi: »Kedar pride Sin Človekov v svojem veličastvu in vsi angelji ž njim, takrat ho sedel na sedež svojega vel i rast va, in zbrali se bodo pred njim vsi narodi4.1) In zopet pravi: »In bodo videli Sinrt človekovega priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom".*) Glej, tukaj pravi Kristus, da pride z vsemi svojimi angelji, z veliko močjo in veličastvom. Pri Kristusovem prihodu k sodbi se bo videlo vse, kar dela veselje svetnikom iu zvestim Kristusovim služabnikom; in vse, kar zamore strah delati grešnikom in hudobnim. Domišljuj si slavo in veličastvo, kadar mogočen kralj slovesno v mesto pride, da pokaže vsem svojo slavo: iz koliko topov in uiožnarjcv streljajo; koliko knezov, grofov plemenitašev obdaja njegovo kočijo; koliko lepih in krasnih kočij gre od spredej in od zadaj: in na posled, s koliko slavo sedi sam cesar v kočiji, ki je s zlatom, svilo, žametom in z dragim kamnjem bogato ozaljšana; cesar sam se sveti ves od zlata in srebra. Vse to, in kar si koli more svet izmisliti posvetne slave in časti, jo proti Ho ž j en um veličastvu neskončno manj, kakor nag berač proti mogočnemu cesarju. Pomisli tedaj, v kaki slavi in časti pride najviši Bog k sodbi, pokazat svoje veličastvo vsem ljudem; koliko tisoč in zopet tisoč trobent se bo slišalo takrat. Pomisli, koliko tisoč in tisoč angeljskih knezov ho obdajalo najvišega kralja. Pomisli, v kakd svetlem oblaku, s kako slavo in krasoto pride k sodbi Jezus Kristus, kralj nebes iu zemlje, s svojo častitljivo materjo .Marijo Devico. Ali domišljuj si, kar koli hočeš, še stuternega dela si ne moreš misliti od vsega, kar boš na sodni dan videl. Kakor namreč ti ni mogoče misliti si, kaj je Bog; ravno tako si ne moreš misliti, kako slovesno pride ') llat. i81. 32. ») Mat. 24, 30. Jezus k sodbi; tukaj bo vse čudovitno, vse nezapopadljivo, vse Božje. 2. PremiBljuj, kak l»o Kristusov zmagovalni voz. V psalmih boremo tak6-le: „liožji voz jo z desetimi tisoči obdan, tisočo je njih. ki so vesele, Gospod jo med njimi na Kina j i. svetišči-4.1) In prerok Jeremija pravi: B(ilej, kakor oblak se vleče, kakor vihar so njegovi vozovi; hitrejši od orlov so njegovi konji".*) In Jezaja: „Glej. Gospod bo prišel v ognji, in kakor vihar njegovi vozovi; da bo kazal svojo jezo v serditosti, in svoje očitanje v ognjenem plameni-.3) In zopet v psalmih se pravi: „Bog očitno pride; ogenj so vnema pred njegovim obličjem, in okoli njega je močen vihar".4) In Kristus sam govori: rKakor 1)1 isk pride od solnencga izhoda, iu se posveti do zahoda; tako bo tudi prihod Širni človekovega'-. B) Ko bo tedaj prišel s takim bliskom in viharjem; ko bo prišel s tako nevihto in s takim Šumenjem, v takem ognji in s tako jezo in sorditostjo: oh! kako se bodo ubogi grešniki tresli in obupali! 3. Premišljuj, kako bo nebeška t r u m a z v e 1 i-Č a n i h, ki bo Božjega sodnika obdajala, p o g u b I j e u o s p 1 a š i 1 a. Tisti ilan no ostane noben angnlj v nebesih, temveč bodo vsi v pričo pri tej sodbi. Ako je tedaj v uajiiiži vcrsti angeljev desetkrat več. kakor vseh ljudi; v drugi versti pa desetkrat več, kakor v pervi; in v tretji versti desetkrat več kakor v drugi, in tako dalej; tedaj je Število vseli angeljev skoraj neskončno. Vsi ti angelji, ki so čisti duhovi, in se tedaj 110 morejo videti s telesnimi očmi, bodo menda na sod nji dan vsem, ki so od smerti vstali, očitno se prikazali, zato da bo Kristusov prihod toliko slavnejši. . Od te angeljske vojskine trume govori sveti Janez v skrivnem razodenji: „ Videl sem nebesa odperta, in ') 1'*. 07. 18. *) Jpivih. 4. 13. ha. M. 15. 4t P». 49. 37. ") Mat. 24. 27. — 532 -- glej! bil je bel konj, in kteri jo na njem sedel, se jc imenoval zvesti in resnični, in po pravici sodi. Njegove oči so bile kakor ognjen plamen, in na njegovi glavi io bilo voliko kron. Iz njegovih ust gre na ol>6 strani oster moč, in jo bil oblečen v oblačilo s kervjo pokrop-ljono. In on tlači slačivnico sordi in jeze Boga vsoga-mogočnega. In na svojem ledji ima zapisano: Kralj kraljev, in Gospod gospodovalccv. In vojske, ki so v nebesih, so Sle za njim na belili konjih, oblečeno v belo in čisto tančico".') O tom govori tudi David, rekoč: »Hvala Božja jo v njih gcrlih, in na dve plati ostri meči so v njih rokah, da so maščujejo nad narodi, in ljudstva kaznujejo".2) Glej, kakd sveto pismo lepd popisuje angeljsko trumo, in nam tako čudovitno njih slavo pred oči stavi. Oh, kako bodo tedaj pogubljeni trepetali, kedar bodo to strašno nebeško vojsko videli z meči, ki režejo na obo strani. . . Prerok Danici jo vido! enkrat angelja, m ko ga je videl, prestaSil so jo takd, da ni imel več moči v sobi, temveč jo padel na tla, in jo ležal kot mertev na svojem obrazu.s) Ker so je njemu to zgodilo, ko jo videl samo onega angelja, kteri jo prišel ga tolažit; kaj so bo pa godilo nesrečnim pogubljenim, ko bodo videli voliko sto tisoč angeljskih knezov, ki bodo jezni prišli, jih v peklenski brozden viW Sveti Efrem razlaga to takd le: »Angelji bodo stali derzno in neusmiljeno, kazali bodo ognjeno obraze, in bodo ogenj bljuvalil" Oh, kakd se bodo ubogi grešniki tresli? Stiske'in strahu bodo medloli, in od velikega strahd na tla popadali. Oh, ljubi moj kristjan! Kaj bova počela jaz m u tisto uro, ko sc bo vse to godilo, in sicer veliko tism -krat strašnejSe, kakor zamoremo popisati? -Kaj bomo počeli", pravi sveti Avguštin, »na sodnji dan, kadar bo Gospod na glas angoljske trobente doli prišel, m sc bo od strahu cela zemlja tresla"? -') 8kr. rax»d. 19, 11—16. ») l'*. 149, «. 7. *) l*"- & — 533 -- 4. PremiSljuj, k a k 6 bo jezni sodnik sam vse pogubljene prestraSil. Ker bodo že angelji s svojimi trobentami, s svojim slovesnim prihodom in s serditim pogledom toliko strahti pogubljenim vzrokovali, kaj bo So lo pogled na sodnika storil, ki bo straSnojSi, in bo storil, da človek prod njim omedleti mora? Kakor namreč ga ni večoga veselja v nebesih, kakor gledati Božjo obličje; ravno tak6 ga ne bo večega strahti na sodnji dan, kakor glodati'obličje jeznega Kristusa. Ko jo bil Bog nokdaj na goro Si naj stopil, p o g 1 o j! pravi sveto pismo: „Jelo je gromoti in se bliskati, in trobontin glas je čedalje bolj bučal, in silno gost oblak jo pokril goro. In vsa gora Sinaj so jo kadila, kor so jo Gospod na-njo spustil v ognji; dim so jo valil iz nje kakor iz poči, in vsa gora je bila strašna. In trobontin glas je polagoma močnejši prihajal, in se jo čedalje bolj razlegal".1) „In vso ljudstvo jo videlo blisk in dim, in jo slišalo trobontin glas; in vsi prestrašeni in od strahti pretreseni so od daleč stali, in so rekli Mojzesu: Govori ti z nami; nikar naj no govori z nami Gospod, da kje no pomerjemo".2) O pobožna duša! kor se je to zgodilo, ko je Bog z nebes prišel, da je svojo sveto postavo dal ljudstvu, in da jih je za svoje otroke sprejel; oh kaj se bo tedaj zgodilo, ker bo prišol, sodit zavoljo prelomljenja te postave? Oh! kaj bo, kedar bo svojo pravično jezo vsem grešnikom očitno kazal, in jih bo hudičem izročil v večno terp-Ijenjc? So se Izraelci takd bali, da so mislili, da umorjojo; kako so bodo hudobni bali, in od groznega strahti so tresli na duši in na telesu, ko so bo serdit Bog na sodnji dan tako strašno jezil, in svojo sitno jezo na zadnje čez nje razlil? Zato, preljubeznjivi! potolažimo sedaj jeznega sodnika, in delajmo resnično pokoro. ") Mojz. 19, 16-19. *) 2. Mojz. 20, 18. 19. . — 534 -- 31 o 1 i t e v. Hvaljen bodi Jezus Kristus, sodnik živih in mert-vih! Amen. 0 Gospod Jezus Kristus, Odrešenik sveta in sodnik! s pobitim sercem, spotertim duhom stopim pred tvoje najsvetejše obličje ? in sam se. obtožim pred tebo, o Gospod Jezus! 0 moj Jezus! grešil sem, prelomil sem tvoje zapovedi, v zlo sem obračal tvojo milost in tvojo dobroto; tvoje Božje veličastvo sem zaničeval in razžalil; tedaj sem kazni vreden. Toda pogloj! tu sem pred tvojim obličjem, sedaj, ko je Se Čas milosti, in po tvojih svetih skrivnostih te pohlevno prosim: Usmili se, usmili so mene, kakor si se usmilil spokornega Petni, spokorne Magdalene, spokornega cestninarja, spokornega Davida, spokornega razbojnika na križu, in kakor si se usmilil tisoč druzih ubozih grešnikov. Oh! odpusti mi moje grehe, in ne jezi se vedno nad mano; dodeli mi pa, da za naprej svoje grehe sovražim in se jih ogibam; da tebe, preljubeznjivega Boga in Gospoda, nikoli več nc razžalim; zato da mi ne bo treba na sodnji dan. so pred tabo bati in trepetati, ampak da bom stal med Izvoljenimi. Amen. Sedmi odstavek, KriNtiiH sodnik. Naj*»o. bere na god in praznik »vetega Urha in druzih »vrtih škofov. nNjegov sedež jr. bil ognjen plamen.- (Dan. 7. fl.) 1. Premišljuj tron ali s o d n j i s t o 1 K r i s tu s o v, in ka k 6 h o s e d o 1. — 535 -- Kar boš tukaj bral, beri pazljivo, in nikar ne misli da to tebe nič ne zadeva: saj boš vse to s svojimi očmi videl, in sicer tisočkrat strašnejši, kakor se more. popisati. Ko bo Kristus na svojem ognjenem vozu obdan od oblakov nad oljsko goro prišel, vstavil se bo takd visoko v zraku, da ga bodo lahko vsi ljudje videli, ter vgedel na svoj sodni stol; okoli njega bodo dvanajsteri aposteljni in drugi svetniki na svojih sedežih sedeli. Kak6 se bo to godilo, popisuje Daniel rekoč: »Gledal sem, da so bili stoli postavljeni, in da se je večni sodnik vsedel. Sodba se je vsedla. in bukve so se odperle";1) reči je hotel: .Ja/, sem bil v duhu zamaknjen, in sem videl, kakd slovesno so angelji mogočnemu sodniku tron ali sedež v oblakih postavili, in zraven tistega na obdli straneh še veliko druzih lepili sedežev. Kristus namreč ne bo sam sedel pri tej sodbi; temveč ž njim in zraven njega častitljiva mati. in tudi sveti aposteljni, kakor jim je obljubil, rekoč: »Resnično vam povem, da vi, kteri ste šli za mano. in tedaj ste zavoljo tega vso zapustili, hote ob prerojenji. kedar bo Sin človekov sedel na sedeži svojega veličastva. sedeli na dvanajst sedežih, in sodili dvanajstere Izraelove rodove".2) In sveti cerkveni očetje pravijo, da vsi. kteri so zavoljo Kristusa vse zapustili, in za Kristusom hodili po poti popolnosti, bodo tudi s Kristusom svet sodili. Kakd lep in krasen pa bo Kristusov tron? Sveto pismo pripoveduje čudovitne reči od umetno narejenega Salomonovega trona iz slonove kosti, kako je bil bogato okinčan z zlatom in dragim kamnjem. Po daljšem popi-pisovanji tega trona pristavlja: »Ni bilo narejenega taccga dela nikjer po vseh kraljestvih".3) In če je bil Salomonov trqn, ki je bil le podoba ali senca, tako drag in umeten; kako slaven, in častitljiv bo sodnji stol Kristusa, kralja vseh kraljev, na kterem bo sedel v veliki slavi, da ') Dan. 7, 9. 10. *) Mat. 19, 8». *) 3.' Kralj. 10. 20. — 536 — , i bo cel svet sodil? Posname so to iz Kristusovih besed pri svetom Matevžu, ki pravi: „Ko pride Sin Človekov v svojem veličastvu, in vi angelji "ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojega vel i čast va".') Ker Kristus sam ta sedež imenuje sedež svojega voličastva, mora biti gotovo dokaj veličasten, častitljiv in prekrasen sedež, na kterem sedo v največ i krasoti bo svojo voličastvo celemu svetu kazal. Kak pa bo ta sedež, zvemo iz besed preroka DanieTa, ki pravi: ^Njegov sedež jo bil ognjen, plamteč, in njegeva kolesa gorečo ko ogenj; in ognjen deroč potok je tekel iz njega".8) In sveti Janez v skrivnem razodenji pravi: „ Mavrica je bila okrog sedeža videti, podobna smaragdu; in od sedeža so Sli bliski in gromi; in sedem gorečili svetil je bilo pred sedežem".3) Glej, kakd strašno in čudovitno sveto pisino ta sodni stol Kristusov popisuje, zato da pokaže njegovo lopoto. če sam pogled tega gorečega sedeža bo pogubljene silno prestrašil. Kakor spričuje sveto pismo, bo od tega sedeža vedno ogenj izhajal, in s strašnim gro-menjem, bliskanjem in ognjenimi rekami vsa serca prestrašil. Takd bo kralj večne časti Jezus Kristus, Sin živega Boga, svoj zmagovalni voz imel tudi za svoj sodni stol: rekel bo tudi svoji Materi Mariji Devici, in svojim apo-steljnom, vsesti se na svoje slavne sedeže. Angeljske verste pa bodo po redu na obe strani okoli njegovega Božjega sedeža so postavilo. 2. Premišljuj, k a k 6 v c 1 i č a s t n o i n jjo z n o bo Kristusovo o b 1 i č j o vse prestrašilo. Kadar bo mogočni sodnik na svojem Božjem sedeži sedel, obernil bo svoje obličje na vse strani, in bo tako veličastno pogledal vse angelje in ljudi, da sc bodo vsfrašili in tresli no samo hudiči in pogubljeni, ampak tudi vsi sveti angelji in zveličani prijatelji Božji, kakor pravi sveti Janez v skrivnem razodenji: -Videl sem velik bel sedež, •) Mat. 25, 81. ■) Dan. 7, 0. 10. ') Skriv. raz. 4. 3. 5. — 537 -- in njega, ki jo' na njem sedel, spred kterega obličja sta pobegnila zemlja in nebo, in jima ni bilo mosta najti".1) S tim jo hotel reči: tisti ki jo sedel na tronu, jo bil tako strašen videti, da sta zemlja in nebo od samega strah d hotla pobegniti. Sedaj se bodo bali tudi sveti angelji, kakor uči sveti Avguštin: »Kadar pravi Kristus: Nebeške moči so bodo gibalo, pravi to od angeljev. Ker tudi njo bo zgrabil strah in trepet, ker bo sodba takd strašna, da so bodo tudi angelji bali. Kakor namreč, kedar kak knez sam sodi, so tresejo ne samo krivični obsojenci, ampak sc tresejo pred njegovim jeznim obličjem tudi njegovi' služabniki; tak6 se bodo tudi nebeški služabniki zavzeli in od strah d so tresli, ko bo Gospod človeški rod sodil". Krizo-stom enako govori, ker pravi: »Tedaj bo vso polno strahu, ker so bodo tudi angelji dokaj bali. Zakaj angolji in arlian-golji, sodeži in moči bodo preplašeni, ker morajo njihovi sosluiabniki odgovarjati za vso, kar so na tom svotu storili". Kavno tako govord drugi svoti očaki, namreč sveti Efrom, sveti Bonavontura, svoti Tomaž, in razlagalci svetega pisma, kteri enoglasno terdijo, da so bodo tudi svoti angelji in svetniki na sodnji dan tresli. Svoti Job govori od toga takd: »Stebri nebeški, se tresejo, in trepečajo na njegov migljcj";2) to jo, Svotniki Božji, kteri se imenujejo stebri, ker nosijo in podpirajo našo slabost, in za nas Boga prosijo. Tak6 so jo tudi Jezusov ljubljenec, sveti Janez, silno prestrašil, ko so mu je Kristus kot sodnik prikazal, kakor spričuje sam: »Ko sem ga vidol, padci sem k njegovim nogam kakor mertev. In jc položil svojo dcsnico na mc, rekoč: Nikar so ne boj"! Ker jo tedaj ta ljubljeni in ljubeči učenec Kristusov pri pogledu svojega prelju-beznjivega učenika, ki jo prišel ga učit in tolažit, se takd prestrašil, da jc kakor mertev na tla so zgrudil, kak6 so bodo drugi svetniki bali? Oh! in kakd so bodo zavzeli šo le pogubljeni? Kakošen strah in trepet bo njo obšel? Kakd sc bodo tresli vsi grešniki, ko bodo videli njega kot strašnega sodnika na sedežu svojega voličastva .sedeti, ') Skriv. niz. 20, 11. ') Job. 26, 11. — m — kterega so poprej zaničevali in jezili, in kteri bo sedaj vso svojo jezo čez nje izlil, in jih na vekomaj pogubil! 3. Premišljuj, k a k o š n o bo J e z u s Kristusovo r» b I i e j e. Da se bolje zapopade, zakaj so bodo pogubljeni pri pogledu svojega sodnika tako silno prestrašili, hočem en malo obSirniše popisati njegovo strašno postavo in ser-dito jezo po besedah svetega pisma. V skrivnem razo-denji svetega Janeza se bere; »Videl sem Sinu človekovega, oblečenega v dolgo oblačilo, in opasanega okoli pers z zlatim pasom; njegovi lasje so bili beli kakor bela volna, in njegove oči so bile kakor ognjen plamen. Njegove noge so bile podobno v peči razbeljenemu bronu, in njegov glas je bil kakor glas mnogih voda. Iz njegovih ust je Šel na obe struni oster meč, in njegovo obličje se je svetilo, kakor solnce v svoji moči". ') Na njegovi glavi je bilo veliko kron. in njegovo oblačilo je s kervjo pokropljeno. On je tlačil tlačilnico serditega vina jeze Uoga vscgamogočnega; in na svojem lediji je imel zapisano: Kralj kraljev in Gospod gospodovaloev." *) O kristijan dobro premisli te čudovitne besede, in domišljuj si, kar moreš, to strašno podobo svojega sodnika. Tukaj sv. aposteij popisuje njegovo veličastno obličje in njegovo serdito jezo. Kako se bomo zgrozili, kedar bomo toliko veličastvo videli, in ko bo ta serditi Bog jezno nas pogledal! Tedaj pomisli, kako bo ubogim pogubljenim pri sercu, ker bodo videli to strašno postavo sodnikovo, ter bodo slišali in čutili grozno gromenjc in ognjeni rubelj. Oh,' kako bodo trepetali in koperneli! Da pa to jezo Božjo bolje spoznaš, poslušaj, kaj pravi prerok Izajija: .Glej! Gospodovo ime prida od daleč, njegov serd govori, in težko se prenaša. Njegove ustnice so polne serditosti, in njegov jezik je kakor žareč ogenj. Njegova sapa jc kakor potok, ki priteče do srede vratd. ') Skriv. m*. 1. 13 lrt, *) Skr. razori. 19. 12 -ltf. — 539 -- ) Iza. 30, 21 31. ') Lak. 23. 30. Iza. 2. 19. Rim. 14. 10. U. — 540 -- Ker jo strah sodbo Božje, ki jo jo le v sanjah videti mla-denČa sivega naredil: kaj so bo pa pogubljenim zgodilo, ktori no bodo v sanjah, ampak v resnici pred najstrašnejšo sodbo stali, in sorditoga sodnika glodali? Saj bo On pogubljenim tak strah delal, kakoršnega niso So nikoli Bkusili, kakor govori Mojzes: „Opade naj jih strah in trepet prod mogočno tvojo roko." *) Bolj so bodo zavzeli serditega obličja Kristusovega, kakor peklenskih pošasti in gerdih hudičev, in sicer tom bolj, kolikor jo stvarnik veči od stvari, in kolikor pravična jeza Hožjoga je veča kakor nepravična joza hudiča. Zato no moro nobon človeški um tega strah d pogubljenih zapopasti, ker presega daloč vso natorne moči in občutke. So tedaj, ko tj o pridemo, bomo skusili, kar nam sedaj ni mogočo dovolj razložiti in popisati. Molitev. Hvaljen bodi Jezus Kristus, naš odrešenik in sodnik; počeščen naj bo na vekomaj! Amen. 0 najdobrotljiviši Odrešenik sveta in sodnik, Jezus Kristus! daj nam seda-j svojo Božjo milost, da te z resnično pokoro potolažimo, zato da ne bomo s pogubljenimi čutili, cesar sedaj no moremo umeti, zapopasti in dopovedati. Amen. Osmi odstavek. Kako bo lirisfii* pravične sodil. Naj so bore na godove in praznike svetih škofov Martina, Miklavža itd. , Takrat ho mik hvalo od JBoga imel." (1. Kor. 4, 5.) 1. Premišljuj, kaj u t o g n o K r i s t u s govoriti pri z• i tku sodbe. Ko bodo angelji in svetniki večnega sodnika ponižno molili in počastili, pogubljeni pa na glas vpili in tulili: >) 2. Moji. 15. is. — 541 -- bode sveti Mihael s silnim glasom svojo trobente vse prisili L molčati. Ko bodo tedaj vsi splašeni molče svoje glave kviško povzdignili, odperl bo sodnik svoja usta, in s strašnim glasom te, ali tem enako besede govoril: „Poslušaj te, nebesa! kar govorim, in zemlja! poslušaj besede mojih ust.l) Poslušajte, angelji in svetniki! poslušajte hudiči in grešniki! Jaz [Jezus Kristus, pravi Sin živega Boga in Device Marije, vaš Stvarnik, Odrešenik in Gospod, od svojega nebeškega Očeta postavljen pravičen sodnik vseh ljudi in angeljev: oznanujem vam vsem, da hočem sedaj očitno soditi, in veliko krivico Bogu storjeno naznaniti in soditi. Do sedaj sem le molčal, in z neskončno potcrpcžljivostjo toliko tisoč krivic prenašal. Sedaj pa je iztekel čas pfrtor-pežljivosti, in bila jc ura pravice. Zato bom vso brez usmiljenja sodil in prod nobom in zemljo oznanil, kaj jc vsakdo od svoje ndadosti do poslednjega trenutka svojega življenja storil. Vso kreposti in vse hudobije hočem colemu svetu odkriti in razodeti, da jih vidijo vsi angelji in vsi ljudje. Vos svoj serd hočem na vas izliti, in vsakemu po pravici poverniti. Moje oko vam no bo prizaneslo, in moja milost so vas no bo več usmilila; temveč soditi vas hočem po vaših dolih, in vsakomu poverniti po vašem djanji; zato da vso stvari spoznajo, da sem pravičen Bog, kteri no gleda nobenemu v obraz, temvoč po pravici sodi in plačuje." Te in tem enake besede bo govoril sodnik s takim vc-ličastvoin, da sc bodo tresli vsi angelji in ljudje, posebno pa pogubljeni grešniki. „0j, gorjo nam!" bodo vsi vpili: B kako obstanenio pred obličjem jeznega sodnika? O gore, padite na nas, in hribi pokrito nas pred obličjem njega, kteri na tronu sedi, in pred Jagnjctovo jezo".2) Zakaj napočil jc včliki dan njegove jeze, in kdo bo mogel obstati? In sveti Janez pravi: „ Kralj i zemlje, in poglavarji, in oblastniki, in bogati in močni so so poskrili po jamah in po pečevji na gorah";3) to jc, skušali bodo sc skriti pred obličjem jeznega sodnika. Ali neizrečeno preplašeni bodo prisiljeni ostati na mestu, in pri sodbi vpričo' biti. ') 5. Mojz. 32. 1. *) Skr. isur*!. «, 18. ») Skr. mod. K, 15. — 542 -- Kakor je pri vsaki sodbi tožnik, ki obtoženca toži; tako bodo tudi pri tej poslednji sodbi vsi angelji in hudiči grešnike tožili in sodnika prosili naj pravico storf. Menda bo začel sveti Mihael, iu bo na glas, da ga bodo vsi slišali, govoril tako-lc: „Pravični sodnik, Kristus Jezus! tukaj so nehvaležni ljudje vsi pričujoči, tedaj jili v imenu vseh an-geljev tožim in maščevanja iščem pri tvoji ostri sodbi. Njih hudobije so namreč tako uarastlc, da jih zemlja ni mogla več prenašati, in vpitje njih krivičnosti jo do nebes se slišalo. Zato terja pravica, da tej zlobi konec postaviš, in vse hudobne grešnike kaznuješ, kakor si zaslužijo.*' Potem bo viši vseh hudičev Lucifer ko' rjoveč lev zakričal, in svetnike in grešnike ob enem tožil rekoč: »Naj-pravičnejši sodnik živili in mertvih! jaz, glava vsoli hudičev, tožim vse tukaj pričujoče ljudi, in terjani maščevanje in pravico zoper vse, ki so tukaj pričujoči. Ker jo namreč tvo ja ostra pravica mene in vse moje angelje zavoljo enega samega greha z nebes pahnila in na vekomaj pogubila, spodobi se tudi da vse pričujoče ljudi z mano vred pogubiS in doli pahneš na dno pekla. Zakaj tukaj ni enega samega, da ne bi bil grešil, in tla ne bi bil tvojih zapoved prelomil. Zato prosim in tir jam od tvojo pravice, da mi jih vse v oblast daš. in v pekel pogrezneš.- — Kristus pa bo na to tožbo memla tako-lc odgovoril: ..Slišal sem vašo tožbo in hočem, kakor terjate, vse pred svojo sodbo poklicati, in njih pregrehe očitno naznaniti; ktero najdem kazni vredne, hočem ostro kazuiti; ktere pa nedolžne najdem, hočem večno zveličati.- 2. Premišljuj, kako bodo vsi svetniki s svetim strahom pred Kristusovim sodu jim stolom stali. Ivo se bodo vsi vsedli, kteri imajo s Kristusom vred svet soditi, začne se sodba. In tu bodo vsi drugi svetniki pred Kristusov soduji stol pripeljani kakor priča sveti Pavel, rekoč: »M i vsi bomo stali-pred sodnjim stolom Kristusovim." Tukaj pravi naravnost, da vsi imamo enkrat stati pred sodbo. Kako strašno pa bo stati pred Božjim sodnikom, tega ne more nobeno človeško serce za- — r>48 — popusti, kor presoga vso našo domišljijo, ker ne Lo takrat noben brez strah d. Akoravno si niso pravični ničesar svesti, iu tudi dobro vejo, da ne bojo obsojeni, vendar se bodo bali in nekako tresli; kakor govori sveti Pavel od sebe: -Nič sicer nimam na vesti, toda v toni nisem opravičen; Gospod pa jo, kteri me sodi,- *) to jo: akoravno nimam nobenega greha, vendar so bojim priti pred Kristusov sodnji stol, ker jo neskončno oster iu pravičen Gospod, kteri utegno tudi v tem, kar se meni dobro in krepostno zdi, kak pregrešek ali kako pomanjkanje najti. — Godilo se bo svetnikom tako, kakor se godi veljavnim, pravičnim možem, kedar so poklicani pred Kraljevo sodbo; nobene hudobije si niso svesti, i it vendar se bojijo stopiti pred kraljev sodnji stol in ondi vpričo vseh dvorjanov odgovor dajati. Clo se tedaj zvest mož boji pred svojega kralja priti, kako se bodo pravični bali pred strašnim sodnjim stolom kralja vseli kraljev, čegar veličastvo in vsegamogočnost neskončno presega vse veličastvo pozemeljskili kraljev? Pogled na Kristusa in na njegov Božji sodnji stol, kakor tudi na svete aposteljno in na vse tiste, ki bodo s Kristusom vred sodili, bo tako veličasten in strašen, da se bodo tresli tudi sveti angelji, ki bodo stali okoli njih. Ako namreč angelji in mogočni nebeški duhovi, kakor pravi sveta katoliška cerkev v svojih predglasjih, se pred Božjim vcličastvom tresejo, koliko bolj se bodo tresli oni, iu vsi svetniki pred sodnjim stolom Kristusovim? Gospod namreč, ki sesedaj v nebesi li kaže ves prijazen, kazal sc bo tisti dan ves jezen in serdit. Zato se bo vsak bogaboječ in pravičen človek bal. kedar bo od svetili angeljev, od satana spremljan, pred liožji sodnji stol poljan. Jezus pa bo. kakor sani uči3), pravičnim rekel: „Pridite, blagodarjeni mojega Očeta! po-sedite kraljestvo, ktero nam jc pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil. in ste mi dali jesti: žejen sem >) 1. Kor. 4. 4. ») ll.it. 25. 84—4!l. — 544 -- bil, in sto mi dali piti; ptujee sem bil, in ste me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste mo oblekli; bolan sem bil, in ste me obiskali, v ječi sem bil, in sto k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo to napojili? Kdaj smo to pa videli ptujega, in smo te pod streho vzeli? ali nazega, in smo to oblekli? Ali kdaj smo te videli bolnega, ali v ječi, in smo k tebi prišli? In Jezus jim bo odgovoril: Resnično vam povem, kar sto storili kteremu teh mojih najmanjših bratov, to sto meni storili." To pravi Jezus zavoljo tega, ker bo pri poslednji sodbi gledal posebno na dela usmiljenja, in bo tistim, ki so v milosti Božji umerli, usmiljeni sodnik, po tem, kakor jo učil: Kdor je usmiljen, bode usmiljenje dosegel. Hvaljen bodi Jezus Kristus, sedaj in na vekomaj od vsih svojih svetnikov! Amen. O Jezus, ti kralj večne slave, vojvoda in pla-čalec vseh svetnikov! po vseh svetnikih te prosim, ne zaverzi me od svojega obličja, in ne vzemi od mene svojega svetega Duha; temne dodeli, da s pomočjo tvoje milosti tebe tukaj čez vse, bližnjega pa kakor sam selte ljubim, zato da zavoljo delj usmiljenja te najdeni usmiljenega sodnika, in s tvojimi svetniki večno zveličanje dosežem. Amen. t Deveti odstavek. Kak« 1»» KHnIiin hudobne soa tmli za j^mIov«! in praznike svrtili spoznoviucev. „Pridite, vi bliujoditrjini! Pobi rite sv od mene, ti prekleti/" (Mat. 25, 34. 41.) 1. Premišljuj sodbo, ki jo bo Božji sodnik zveličanim govoril. — 551 -- Polom ko bo Jezus vse njih misli, besede in dola pretehtal, in vsa njih dobra dela pred celim svetom razodel; obernil so bo ves prijazen k svojim izvoljenim na desnici in jim bo rekel: „Pridito, blagodarjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, ktoro vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil, in sto mi dali josti; žejen som bil, in ste mi dali piti itd." *) Oj veselo in tolažbe polno besede! Reči hoče: „Vi ste mi skazali veliko ljubezen in zvestobo. Do konca sto mi ostali zvesti in sto mi služili na vso moč. Svet, in vse kar jo na svetu, ste zaničevali, in ljubili sto me v mojih udih in služabnikih. Prizadevali ste si mojo čast množiti, veliko ste za-mo terpeli in ostro pokoro delali. Svet vas jo zaničeval in tlačil. Ali sedaj jo konec vašega terpljenja; sedaj so spreoberne vaša žalost v veselje,2) kterega vam nobeden ne vzame. Tedaj pridite sem, ljubi moji prijatlji! pridite, blagodarjeni mojega Očeta! pridite od dela k počitku, od terpljenja k vesolju, od tome k luči, od zemljo v nebesa; pridite in posedite naj častitljivšc kraljestvo moje večne slave! pridite v nebeško domovino, po kteri ste tolikokrat zdi-liovali; pridite in kraljujte z mano na vekomaj! Dokler bom jaz Bog, bote vi zveličani in deležni vseh mojih radost, kolikor jih more vaše serce želeti in obseči!" O Bog! s kolikim veseljem in radostjo bodo izvoljeni to besede slišali! Oh, kdo zamorc dopovedati, kako se bodo veselili? Gotovo bodo od veselja in hvaležnosti na svojo kolena padli, s sklenjenimi rokami mi-lostljivegasodnika molili in govorili: „Naj milostljivcjši Gospod in naš Bog! kako velika jc tvoja dobrota proti nam, in kako malo smo si zaslužili tvojo preveliko milost, ki nam jo skazuješ. Kaj? ali smo si zaslužili, da nas ti tako bogato plačuješ? Kaj smo neki storili, da bi bilo vredno večnega plačila in neskončnega zveličanja? Pa tvoje usmiljenje presega vsa naša dela; in tvoja neskončna ljubezen te sili, podariti nam nebeško kraljestvo. ') Mat. 35, 34. ") Jaii. 16, 20. Zato bodi čoščcn na vekomaj in hvala tvojega veličastva nima nikoli nehati v naših ustih. Pomisli, kako bodo svotniki odeti z dvojno častjo in slavo na duši in na telesu, Bog bo postavil na njih glavo raznoverstno krono, kakor si jo vsakteri zaslužil; v roko jim bo dal lilijo, rožo, palmovo veje in kraljeve palice,1) v znamnjo pridobljeno zmago nad svetom, mesom in hudičem. Oj, kako se bodo vkupej veselili v Kristusu! kako so bodo eden druzega gledali in čudili so! Kako bodo Boga hvalili in častilil O dobrot-1 j i vi Bog! daj, da bom tudi jaz v številu teli izvoljenih. Zato, o mojo telo in duša mojal prizadevajta si na vso moč, Bogu v ljubezni in strahu zvesto služiti. Torpita na tem svetu in nosita potorpežljivo vso križo in težave, ker vama ho v večnosti vse tisočerno povernjeno. 2. Premišljuj, kako bodo pogubljeni slavo svetnikov s svojimi očmi videli in so zavzeli, ter bodo žalovali, kakor beremo vpsalmih: „G rožnik boto videl in so serdil; z zobmi bo škripal in kopernel, željo grešnikov bodo zginilo."2) .Tedaj bodo grešniki žalovali in plakali, milo bodo zditiovali in govorili: „Ohl gorjd nam ubogim, in prekletim! kaj smo storili, kaj smo mislili? oh! to slavo hi bili lahko imeli tudi ini, ako bi bili Ie zares hotli jo doseči. Oj, s kako malim trudom hi si bili lahko tako veliko plačilo zaslužili, in večno zveličanje dosegli! Ali mi smo tako veliko srečo lahkomišljeno zapravili, in zavoljo minljivega veselja smo zgubili večno veselje. O, kako smo bili neumni in brezpametnil da smo se dali tako grozno oslepiti. Oj, zakaj smo se dali v ne-čimurne sladnosti zapeljati?" Vse to popisuje modri takd le: »Hudobni bodo to videli, bodo zbegani po groznem strahu, in so bodo začudili zavoljo naglosti neupanega zveličanja (pravičnih); sami sebi .'bodo rekli, ter sc bodo kosali, in zavoljo dušne britkosti ~ zdilfovali: Ti so, ki smo jih nekdaj imeli ') -Uiv. .-ašod. 4. .1. 7. !». Modr. 6. 17. «i, 21. ') P*. 111. 10. v zasramljiv prigovor. Mi neumni smo njih življenje imeli za nespamet in njih konec za nečast! Glej, kako so sedaj Šteti med otroke Božjo in njih del jo med svetniki. Mi tedaj smo zgreSili pot resnice, in luč pravico nam ni svetila, in solnce spoznanja nam ni vzhajalo. Utrudili smo so na potu hudobijo in pogubljenja, in smo hodili po težavnih potih; za pot Gospodovo pa nismo vedeli. Kaj nam je prevzetnost pomagala? ali bahanjo z blagom kaj nam je prineslo? Vse to jo preSlo kakor senca in kakor ladija, ktera po morji splava".') Tako bodo pogubljeni zdihovali, in od žalosti si smert želeli. Od obupa bodo kakor brezpametni noreli, divjali in razsajali, ker so večno srečo tako nepremišljeno zapravili. Zato bo červ vesti jim serce tako grizcl, da bi gotovo umcrli, ako bi jim bilo mogoče zopet umreti. 3. Premišljuj, kaki) bo Krisus strašno obsodbo večnega pogubljenj a nad hudobni m i izrekel. Nekteri menijo, da bo najpred trobenta zatrobila, zato da bodo vsi obmolknili. Potlej jih bo pravični sodnik tako jezno in serdito pogledal, da so jim bota stresla duša in telo. Tedaj bo k njim govoril: Oj vi nespametni! dokler ste živeli, delali atomi lahkomišljcno vsako ve rstno krivico. Poglejte tu som rane, ki ste uii jih vsekali; poglejte tu stran, ki sta mi jo prcbodli; poglejte tu križ, na kterega ste mc z žebli pribili, poglejte tu steber, na kterega ste me z vervmi zvezali iu neusmiljeno pretepali. Iz ljubezni do vas sem z nebes prišel, in iz ljubezni do vas tako grenko smert terpel; vi pa niste za vso to nič marali, temveč ste rajši hotli služiti hudiču, kakor meni svojemu Gospodu Bogu, svojemu Od-rešeniku in Zvcličarju. Klical sem vas, pa me miste poslušali, stegoval sem svojo roko, pa ga ni bilo, da bi sc bil ozcrl; vos moj svet ste zaničevali, in moje, svar-jenjo zanemarjali. Zato sc boni tudi jaz k vaši pogubi smejal, in posmehoval sc vam bom, kedar vas zadene, ') Modr. i>, -J-10. — 554 -- Y f°„b.°Jlt? - ) »Avoljo tega, glejtel moji služabniki bodo jedli, yi pa bote stradali. Glejtel moji služabniki bodo !».l. v. pa se bote žejo terpeli. Glejtol moji hlapci bodo vriskal, od ser?nega veselja, vi pa bote vpili od sere,ne žalosti, m tarnali od dušne britkosti«.*) Potom ko bo tedaj ostri in .jezni sodnik pogub-jenim vse njihovo hudobijo očital, bo naposled ofsodbo s tako strasn.m, grozovitim, silnim glasom izgovoril, da je najhuje gromenjo le podoba in senca proti njemu. ® . bo nainrcč: „Pobcrito sc spred mene, prekleti! v večni ogenj kteri je pripravljen hudiču in njegovim angeljem. Zakaj lačen som bil, in ,„i nisto dali jesti; žejen sem bil, m mi niste dali piti; itd."3) O strašne besede! po kterih sledi večna kazen, večno prekletstvo večno grozovitno torpljenje. Oj prestraši.a obsodba! ker Bog nesrečno obsodi k večnemu neugasljivemu ognju, pridruži neusmiljenim gerdim hudičem, m jih na vekomaj prepodi od sobe in od vsake sreče m od družbe svojih angoljev in svetnikov. O obsodba strasnejsa nad vso obsodbe! To Strašno besede bodo grešnike na tla trešilo, kakor da bi bih od tisoč strel zadeti. Tedaj bodo začeli «.«1 bolečin tuliti, rjoveti in divjati, da se bodo treslo gore in doline, zrak, zemlja, ljudje in hudiči. Gotovb, to vp.lje, ker bodo tolikanj sto'tisoč milijonov ljudi in hudičev na enkrat na vso moč zavpilo, bo tako strašno in grozovitim, da si ga šo prav domišljati ne moremo. »Oj gorje nam prekletim!« bodo rjoveli: „Oj, gorjč nam nesrečnim! tedaj bomo na vekomaj od Boga, iT. od vseh svetnikov ločeni? Tedaj na vekomaj ne bomo imeli deleža v nebeškem kraljestvu? Tedaj moramo na vekomaj prebivati pri teh gerdih pošastih, pri grozovit,.ih hudi-Jtii, m goret, v peklenskem ognji? Oj, gorje nam! o terpljonje, o bolečina! oh! da bi saj upati mogli, da bo enkrat konec! oh, da bi le konec deset sto tisoč let ') Prigar. 1. 2i SHi. ») lai. j.j, ,4. a, Mat 4, I — 565 — mogli nadjati se, da bomo rešeni, hotli bi biti zadovoljni. Ker pa ni nikoli odrešenja upati, moramo obupati!" Tako menda bodo pogubljeni vpili, kričali in tako milo plakali, da bi človek menil, da so morajo Bogu smiliti. Vendar pa niti Kristus, niti noben svetnik ne bo imel ž njimi usmiljenja. „ .Raz u moj te to", kliče David, „ki pozabite Boga; da vas kje ne zgrabi, in nikogar ni, da bi rešil."Razumi in vzemi si k sercu to, o grešnik! o grošnica! in glej, da so ta neskončna nesreča tebi ne zgodi. Pomisli le, kako bi bilo tebi pri sere,i, ako bi bil ti v številu teb pogubljenih! Oh! kaj bi ti tedaj želel, da bi bil storil? Kaj bi ti tedaj dal, da bi bil rešen? Stori sedaj, kar boš takrat zastonj želel, da bi bil storil. Daj sedaj, kar bi todaj dal za svoje odrešenje, sedaj delaj pokoro, sedaj objokuj in obžaluj svoje grehe; sedaj so d novi zveličanja; sedaj kliči k Bogu za milost in usmiljenje, da te ovaruje časne in večne nesivče, ter moli: Hvaljen bodi Jezus Kristus, naš sodnik, Odre-šenik in Zveličar! na vekomaj. Amen. 0 nsij milostljivcjSi Gospod Jezus Kristus! glej, jaz sem slab in reven, grešen in hudoben in sem že večkrat zaslužil večno pogubljenje. Toda, o Gospod! ti se ne veseliš Človekove pogubo. Zato te prosim po vseh krivičnih sodbah, ki si jih za-me prestal, daj mi milost pravo pokore in stanovitnost v dobrem, in ne obsodi me po mojih grehih, temveč odvezi me od grehov in po svojem velikem usmiljenji zveličaj me. Amen. ') iv 4!i, a. — 550 — I Ednajsti odstavek. Kako bodo pogubljeni v pekel pahnjeni. Za tretjo nedeljo po svetili treh kraljih. „Oglje ho na-nje padlo in v ogr.nj jih hoš vergel." (Ps. 139, 11.) 1. PrcmiSljuj, kako boilo pogubljeni Hodnika zastonj prosili, in ker ne bodo vslišani, preklinjali. Po poslednji obsodbi bodo pogubljeni še s Kristusom govorili, kakor pravi evangelij: „Tedaj (po izrečeni obsodbi) mu bodo oni (pogubljeni) odgovorili, rekoč: Gospod! Kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali nazega itd. in ti nismo postregli?"1) Ali z vsemi temi vprašanji ne bodo nič opravili; ker pravični sodnik ne bo preklical svoje enkrat izgovorjeno obsodbo, temveč bo poterdil z besedami: „Poberitc so od mene, vi hudodelci!2) vaša nevednostjo izvirala iz vaše radovoljne hudobnosti in zlobo. Zato poberite se od mojega Jiož-jega obličja in poberite se z vsemi hudiči doli v peklenski ogenj!" — Ko bodo tedaj ubogi pogubljeni videli, da nič ne opravijo, in da no dosežejo nobene milosti, bodo strašno tulili in rjoveli, divjali in razsajali. Enoglasno bodo plakali in govorili: ..Oj, gorje nam grešnikom! (»j, gorje nam nesrečnim! zginilo je vso našo upanje. Od Boga in od vseh svetnikov smo zapodeni na vekomaj, in ni ga, da bi se nas usmilil. Ker tedaj ne morem«) več upati ne. milosti, ne usmiljenja, preklet hodi dan in prekleta ura, ko smo bili spočeti in rojeni! prekleti naj bodo naši starši, ki so nas rodili! preklete naj bodo vse stvari, ki so nam dajale hrano, jed in pijačo! prekleti naj bodo vsi, ki so nas v greh in v pogubljenje jiripeljali! itd____" 2. Premišljuj, kako bodo vse stvari in vsi svetniki vstali zoper pogubljene in bodo se vojskovali zoper nje. ') .Mat. S-. 44. •) Luk. 13. 'J7. — 557 -- Ko bo Kristus slišal, kak6 nesrečni pogubljeni preklinjajo ne samo vso stvari, ampak tudi Boga, kaj bo storil / Ko je On v svojem torpljonji pred Judovskim zborom rekel, da jo Sin Božji, je Kajfež svojo oblačilo raztergal in na glas zavpil: „Preklinjal jo (Boga); slišali ste preklinjevanje; kaj so vam zdi? Oni so pa odgovorili in rekli: „Smcrti je vreden." ') Kavno tako, in še veliko tisočkrat strašnojše se bo tu pogubljenim godilo. Ko bo namreč Kristus slišal strašno preklinjevanje, zavpil bo na glas: „Boga so preklinjali!"8) Preklinjali so meno in vso mojo svotniko! sami sto slišali na svoja ušesa; kaj so vam zdi?" in vsi učenci in svetniki bodo enoglasno zavpili: „Vsi so smerti vredni! večno smerti naj umerjejo. Lc proč ž njimi v pekel, proč ž njimi k hudičem v večno pogubljenje!" 3. Premišljuj, kak6 bodo pogubljeni šli doli v pokol. Potem ko bodo Kristus in njegovi svetniki obsodbo izrekli, odpori se bo pokol pod njihovimi nogami in požcrl na enkrat veliko sto tisoč milijonov ljudi in hudičev. To bo tako strašno, da si no moremo nobeno bolj strašno reči misliti. Kedar sc bo namreč pokol pod njihovimi nogami odpcrl, bodo vsi ljudje in hudiči od strahii tako grozno zavpili, in začeli doli noter padati, kakor da bi so vse gore to zemlje s strašnim hrupom podirale. To hočo sveti Janez v skrivnem razodenji reči, kjer pravi: „Močen angelj jc vzdignil kamen, kakor velik mlinsk kamen, in ga jc vergel v morjo, rekoč: S tako močjo bo verženo v61iko mesto Babilon, in so no bo več našlo",3) To je: zbirališče vseli pogubljenih bo s tako silo in močjo v pekel padlo, kakor mlinski kamen v morjo. Oj, gorje nesrečnim pogubljenim, ki bodo tako strašno pahnjeni v večno morje vsakoverstnoga terpljenja! Ko pridejo do pekla, odperl bo pekel svoje žielo kakor sordit zmaj in bo jih vse požerl. kakor prerokuje "j SiaOer®, *) Siri*, raz. 16. 11. ») Skriv. mod. 18, JI. — 5f>8 — Izaija, rokoč: „Pckel bo svoj goltanec stegnil, in s svojim žrelom neizmerno zazijal, da vanj pojdejo junaki in množica, imenitni in častitljivi."1) Oj Btra&ho žrelo! kdor tu noter pride, no pride na vekomaj nikoli več ven, temveč ondi bo na vekomaj gorel. 4. Premišljuj, kako bodo pogubljeni v pokol zapert i, in vsak na svojem mestu terpinčen. Ko bodo vsi pogubljeni žo v peklu, tedaj si mislimo, da bo neizmerna ljuknja, skoz ktero so noter padli, zaperta tako, da na vekomaj nobeden več iz nje ven ne pride, no človok no hudič. Kaj bodo pogubljeni rekli, ko bodo videli, da jo pekel tako zapert? Kako bodo tulili in rjoveli? „0h!" bodo vpili in kričali, „duri so zaperte!"*) oh, gorje nam pogubljenim: tedaj na vekomaj no pridemo več tu ven? Tedaj bomo v tej grozovitni, smerdeči in ognjeni joči na vekomaj zaperti? Oj žalost! oj nesreča! Oh, zakaj smo bili rojeni? Oj, gorje nam revežem! Naša nesreča nima ne konca, no mere; na vekomaj ostanemo pogubljeni! Kamor so obernemo, povsod je le ogenj, kar vidimo in slišimo, vso je le terpljenje in muka. Vso je strašno, vse jc tako, da ni prestati. Oj, gorje nam! na vekomaj gorje! Tako in še veliko stotisočkrat huje bodo pogubljeni vpili, kričali, tulili in rjoveli, divjali in razsajali. Po tem strašnem peklenskem kriku bo visi Lucifer s pomočjo peklenskih duhov začel, pogubljene pregledovati in vsakega izmed njih bo na mesto in k muki peljal, ki mu jc bila od sodnika odločena. Tu se bo zopet začelo kričanje in tulenjc, da bi sc vsakemu človeku serce v telesu treslo. Lucifer bo namreč tisočerne muke ubogim pogubljenim namenil in odmenil. Vso to, o ubogi grešnik! vtisni si globoko v svoje, serce; in zato da sc tuji tebi ne zgodi, kar sc bo po- ') lz.il. 5. 14. *) Mat. 25, 10. — 559 -- gub I jen i ui godilo, klici iz dna svojo dušo k Bogu za milost pokoro in stanovitnosti v dobrem, pa moli: Molitev. 0 nai dobrotljivejši Zveličar! ker ne želiš, da ne kdo pogubi, temveč hočeš, da ko vsak grešnik poboljša, in po tebi večno življenje doseže: zato pridem k tebi, moj Odrešenik! in te po tvojih svetih ranah pohlevno prosim: spreoberni me, in jaz bom spre-obernjen, ker si ti moj Bog; reši me od vseh mojih grehov, ker si ti moj Odrešenik; zdravi me, in ozdravim ; pomagaj mi, in mi bo pomagano, ker ti si moj zdravnik, moj pomočnik in moj Zveličar. Oh! vstvari v meni novo serce, in daj mi svojega dobrega dulia, da me dobrega, naredi. Oh! ne zavem me izpred svojega obličja in no zaverzi me na vekomaj, temveč dod&i mi pravo žalost nad moje grehe, milost k pokori in poboljšanju in pravo upanje na tvoje zasluge in na tvoje usmiljenje. Daj, da milost, tvojega obiskanja spoznam, in bogastva tvojih milosti ne zaničujem, zato da sc v prijetnem času in na dan zveličanja k tebi spreobernem, vreden sad pokore storim in milostljivo sodbo pri tebi zadobim, k večni časti tvojega svetega imena. Amen. Dvanajsti odstavek. Nročni vnrboliod vneli uvel ni kov po sodbi. Naj so bare na god vseh Svetnikov. „In (Božja modrost) ju dala pravičnim /darilo za njih dela. in jih je vodila po čudnem potu."- (Modr. 10, 17.) 1. Premišljuj veliko veselje vseli svetih angel jev in ljudf, potem ko so bili pogubljeni v pekel ver žen i. — 560 -- Noben svetnik nc bo žaloval nad strašnim poginom grešnikov, So so med njimi tudi njih lastni stariši, ali otroei, ali bratje, ali sestro, ali prijatlji; temveč vsi svetniki bodo Božjo pravico hvalili in spoznali, da ste Božja svetost in pravica terjali njih pogubljenje. Sveti Janez v skrivnem razodonji govori tako-le: „Potem som vidol angelj a priti z neba, in zemlja jo bila razsvetljena od njegovega vel i čast va. In je močno zavpil rekoč: Padla jo, padla jo Babilon velika (to jo, vsa množica hudobnih), in jc postala prebivališče hudičev in shramba vseh nečistih duhov. Zakaj njeni grehi so prišli do nebes, in Bog sc jo spomnil njenih hudobij. Vernite ji, kakor jo tudi ona vam delala; povernite ji dvojno po njenih dolih. Kolikor so jo povzdigovala in v shulnosti bila, toliko ji dajto stisko in žalosti. Veselite so nad njo nob6 in svoti aposteljni in preroki! zakaj Bog jo sklenil vašo sodbo čez njo." ') Iz teh besed so menda da spoznati, da, ko bo zbirališče hudobnih v pokol verženo, bo sveti Mihael to besede na glas govoril, in vse svetnike opomnil, naj so veselijo. Kako pa so bodo tedaj svetniki veselili, popisuje sveti Janez na dalej tako-le: „Potem som slišal kakor glas veliko trum v nebesih, ki so reklo: Aloluja! češčenjo in slava in moč bodi našemu Bogu, ker resnično in pravično so njegovo sodbo, ki jo obsodil v61iko nočistnico, ktera jo pačila zemljo s svojo nečistostjo; in so jc zmaščeval zavoljo kervi svojih služabnikov nad njenimi rokami. In so zopet rekli: Aleluja! In štirindvajseteri starašini (namreč Kristusovi sosodniki) so padli na svoje obraze, in so molili Boga, kteri je sedel na sedeži, rekoč: Amen, aloluja! In glas jo izšel od sedeža, rekoč: Hvalite našega Boga vsi njegovi služabniki, in kteri sc ga bojite, majhni in veliki! In som slišal kakor glas veliko množico, in kakor Sum veliko voda, in kakor bobnenje veliko gromov reči: Aleluja! Ker kraljuje naš Gospod, vsegamogočni Bog. Veselimo in radujmo se, in dajmo mu čast; ker je prišla ') Skriv. raz. IS, 1—21). — 601 -- ženitnina Jagnjotova in njegova nevesta se je pripravila. Blagor jim, kteri so na Jagnjetovo ženitnino poklicani l"1) Niso li to razveseljivne besede od slave Kristusove in njegovih svetih prijateljev? Ali ni lepo popisano veliko veselje, ki ga bodo imeli njegovi svetniki po poslednji sodbi? Oj, kak6 veselo bodo pčli Aleluja, in Boga hvalili, da jih jo večnega pogubljenja ovaroval in nebeške slave deležne storil. Vsi bodo na svoje obraze padli pred Kristusovim sedežem, in mu na vso moč čast in hvalo dajali za vse njegove neskončno dobrote. Ko bodo tako svojo dolžnost spolnili, bodo so pripravljali k ženitnini Jagnjeta in njegove preljube neveste, pre-svete Devico Marije, da bodo namreč obd na ta njih častni dan z največo častjo do nebeškega tempeljna sprej-movali in se potem ž njima pri večni ženitnini veselili. — O Jezus! daj nam priti k tej presrečni ženitnini! Amen. 2. Premišljuj, kakd bodo vsi svoti angelji in ljudje s Kristusom, svojim Gospodom in Odrešenikom, zmagovalno in častitljivo v nebesa šli. To bo slaven in častitljiv vnobohod, kakoršnega ni bilo nikoli od začetka svctA.. Mi bi si po svoji slabi pameti to reč tako-le mislili: Angelji s trobentami, so-rafinski povci in nebeški godci pojdejo od spredoj, ki bodo tako lopo godi i in p61i, da se bo vse okoli prijetno slišalo. Na to pride sveti Mihael in bo nosil križ, na kterem jc Kristus umeri. Za svetim Mihaelom pridejo drugi angelji, ki bodo nosili sveto orodje Kristusovega terpljenja, postavim: ternjevo krono, sulico, žeblje itd. Za njimi pride perva versta svetih angeljev s tistimi dušami, kterim jc Kristus pri sodbi mesto odločil mod najnižo versto svetih angeljev, postavim, kakor bi utegnilo biti verjetno, majhni otroci, ki so kmalu po svetem kerstu umcrli, še predno so k pameti prišli. Oj! kako se bodo oni veselili, da so brez last- ') Skriv. razori. 11», 1—8. KriituaoTO iivljpnje in smert. — 562 -- noga zaslužen j a do te visoko časti prisili, in so sedaj z dušo in s telesom na vekomaj zveličani. Zraven majhnih otrok bodo v tej versti, kakor je verjetno, tudi tisti i zveličani, ki so sicer do svojo smertne ure v grehih živeli, ali po čudeži milosti Božje na svojo smertno uro obudili resnično žalost in kes nad svoje greli o in so tedaj v gnadi Božji umeri i. Vsi ti izvoličani bodo z angelji vred na vso moč neskončno Božjo milost hvalili. " ' Za njimi pride versta. arhangeljev s tistimi svetniki, kteri so s svojimi krepostmi si zaslužili, da so med arhangoljo uversteni, postavim, kakor si /.»moremo misliti, bogaboječi zakonski, in pobožni vdovci in vdovo in Se drugi priprosti in bogaboječi ljudje, ki so med svetom živeli. Vsi ti bodo posebno lepo ozalj-šani, in z dokaj prijetnim glasom Božjo hvalo prepevali. Tretjič pride versta moči z vsemi svetimi duhovniki in menihi, kakor semeni. Oni bodo šo lepšo in prijetniŠo z angelji vred p61i. Oetertič pridejo g o s p o d s t v a z vsem i svetimi skoti in knezi, kteri so si resno prizadevali, širiti in množiti čast Božjo in svojo podložne k pravi čednosti in k zveličanja pripeljati. . Petič pridejo poglavarstva z vsemi svetimi cerkvenimi učen i'k i, kteri so s svojimi nauki in pridigami neverno ljudstvo spreobračali in k pravi katoliški veri pripeljali. . . . Šestič pridejo oblasti z vsemi svetimi spozno-valci, kteri so zavoljo vere preganjanje terpeli in iz ljubezni do Kristusa stanovitno prenašali do smerti. Sedmič pridejo sedeži z vsemi mučen i ki ali martorniki, kteri so zavoljo Kristusa svojo kri prelili. OsmiČ pridejo k c r u b i z vsemi svetim i devicami, ktero so svojo devištvo neoskrunjeno ohranile, iz celega serca Boga ljubilo in tako srečno umcrle. Devetič pridejo serafi z vsemi svetimi aposteljni in služabniki Kristusovimi, kteri so popolnoma po Kristusovih stopinjah hodili in na tem svetu bolj kot — 563 — angelji, kakor pa kot človoki živeli. Sploh reči, vsak svetnik bo med tisto angelje uversten, med ktere si je s svojim svetim življenjem zaslužil priti. Kako lepa pa ho vsaka angeljska versta, in kako lepe pesmi bodo Bogu na čast peli, tega popisati ne moro noben človek. Častitljivo procesijo skleno kronani kralj nebes in zemlje, Jezus Kristus, s svojo ljubo materjo, pre-čisto Devico Marijo, obdan s toliko slavo, s tolikim veličastvom, da se mu bodo čudili nebo in zemlja, vsi angelji in svetniki. Gotovo, vesta v 11 ob o hod bo tako častitljiv, tako veličasten, da ga ne more popisati noben človek in noben angelj. Naj si človek od tega misli ali govori ali piše, kar koli hoče, vso to bo komaj senca proti temu, kar bo v resnici! Tu pomisli pa, kako se bodo veselili svetniki, ko bodo z dušo in s telesom kviško povzdigujem, kakor da hi bili angelji. Pomisli njih veselje, ko bodo noboški Jeruzalem zagledali. Na zadnjo pomisli, kako bodo neizrečeno so radovali in od vesolja poskakovali, ko bodo šli skozi zlata vrata nebeškega mesta in bodo vpervič zagledali največo, najbolj srečno mesto med vsemi mesti. Od velikega veselja ne bodo skoraj vedoli, kako bi Boga vredno počastili in za vso to zahvalili. 3. Premišljuj, kako bo Kristus svojim svetnikom nebeška prebivališča razdelil in večno veselje podelil. Na posled bo Kristus, kralj časti, so vsedel na svoj Božji sedež, in bo svojim svetnikom menda tako-le govoril: „Vi sto, kteri sto z mano stanovitni ostali v svojih skušnjavah. In jaz vam odločim kraljestvo, kakor ga jo meni odločil moj Oče, da jeste in pijete pri moji mizi v mojem kraljestvu." ') Kakor da bi hotel reči: Ljube/njivi moji prijatlji! veselite so sedaj in radujte se; sedaj jc prešlo vse torpljenjc, in vaša popolna slava, vaše veselje in zveličanje sedaj se pričenja. Na veko- ') Luk. 22, 28 -30. 3) Eu-h. 22, 19-22. — 568 -- vico delajo; in jih bodo vergli v peč ognja. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Kteri ima ušesa, naj posluša."6) In koj potem pravi zopet: „Angelji bodo odloČili hudobne iz sredo pravičnih, in jih bodo vergl i v peč ognja. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Ali ste razumeli vse to?" r) Tretjič jo tudi več ognjenih grobov v peklu, kjer bodo nekteri ležali in na vekomaj ležali in goreli. To priča David rekoč:' „Njih grobi so njih hiše na večno," 8) kar so no da razumeti od grobov na zemlji, kor ti niso večni, ampak od peklenskih, ki bodo zares večni. Tako pravi tudi Kristus od bogatega moža: „IJmerl jo bogati in jo bil pokopan v pekel." 9) Da je več grobov v peklu, spričujo sveto pismo tudi po preroku Ezchijelu: „Tamjo Asur, in vso njegovo ljudstvo; okrog njega njegovi grobi. Njim so grobi odkazani v naj-globokejSem propadu in njegova množica jc okoli njegovega groba." 10) Te besedo ponavlja prerok večkrat in očitno pravi, da jo več jam in lukenj v in grobov v peklu, kjer ležijo in terpijo pogubljeni. Se celo zdi sc iz tega preroškega popisovanja, kakor da je v peklu posebno peklensko pokopališče, kjer morajo nekteri grešniki v tesnih groboh ležati in od strašno vročino, dima, smradu in strupenih parov, kterih so grobi polni, morajo nekako zgoreti in so raztopiti. Vendar pa ni po vseh grob6h enaka vročina, gnjusoba in smrad; temveč kakor je kdo več ali manj grešil, dobi tudi več ali manj strašen grob. 4. Premišljuj, kaj je sveta Terezija, potem ko je bila zamaknjena, od pekla pisala. Pisala jo namreč takd: „Ko sem nek dan molila, spoznala sem, da jo Božja volja, da s svojimi očmi vidim mesto, ktero so mi bili hudiči zavoljo mojih grehov v peklu pripravili. Vshod po dolgi ozki stezi jo bil ves blaten in poln strupenega •_) Mat. 18, 41—43. ') Mat. 13. 49-51. •) P*. 48. 12. •) Luk. lfi, 5«. ") Ezeli. 82, 22. 23. - 569 — smradu in merčesov. Konec te poti je bila luknja v kamnitem zidu, kamor sem bila s silo potlačena. Kar sem tu terpela, tega no morem z besedami dopovedati in z nobeno rečjo primeriti. Na tem kužnem mestu nisem mogla ne sedeti, ne ležati, ker ni bilo ondi prostora; grozno steno so me neizrečeno stiskale. Svetlobe tu ni bilo, temveč le dokaj gosta in temna para; videti se pa vendar zamore ondi vso, kar more strah delati. Videla sicer nisem nobenega, da bi me bil terpinčil; čutila sem pa vendar, da me pečejo in melejo in na koso režejo. Terpela sem na duši tak ogenj, čegar vročino nc morem nikakor popisati. Terpela sem tako smertno silo, tako britkost, tako zadavljanjo in tako občutljivo tesnobo, s tako obupljivo in pobijajočo malo-serčnostjo, kakor da bi se mi duša vedno iz mene ter-gala in sama sebe končevala. Če vse bolečine in bolezni, kar sem jih svojo živo dni prestala, in teh jo veliko, s tim primerjam, kar sem tukaj terpela, moram roči, da so tolažba in olilajenjo v primeri k temu torpljenju. Bila som sicer le kratek čas ondi; ali dokler bom živa, ne bom mogla toga pozabiti." — To in še več piše velika svetnica iz svoje lastne skušnje, in nam kaže, da jo pekel okoli in okoli obdan s kamnitnimi stenami ali pečinami, in da so v teh pečinah luknje ali jame, v kterih morajo pogubljeni stati, goreti in terpeti. Oh, ubogi grešnik! kako ti kaj dopado ta peklenska ječa? Ali bi hotel eno leto v peklu biti, da bi si s tim pridobil celi svet? Ali bi hotel tudi cn sam dan v peklenskem ognji goreti, zato da bi ti bilo potem dopuščeno vživati vse nesramne slasti? Ako tedaj tega nikakor ne bi hotel in ne bi mogel storiti , tedaj moraš sam spoznati, da je največa nespamet, da zavoljo krivičnega dobička, ali za to, da mesene slasti vživaš, v greh privoliš ter nepremišljeno si peklenski ogenj netiš. Prosi tedaj Boga, naj te napolni z zveličavnim strahom pred peklom. — 570 -- Molitev. O Jezus, naj dobrotljivcjši Odrešenik! jaz te prosim, dodali mi po svojem velikem usmiljenji, da se bom zares bal pekla, šc bolj pa greha; ker pekel grešnika po pravici kaznuje, greh pa tebe, najvišega Boga, zaničuje, jezi in žali. 0 usmiljeni Odrešenik! odreši mC od vseh grehov, da v pekel ne pridem. Amen. « Drugi odstavek. PeklenNko terpljenje tte ne ) ln v skrivnem razodenj. svetega Janeza so bero: „Ako kdo moli zver, pil bo od vina jeze B..žjc, in bo terpel v ognji in v žveplu; n dinf njih terpljenja se bo od vekomaj do vckomaj kvisko kadil; in noč in dan no bodo pokoja imeli." «) Ali n i« strašne besede? Ali no pravijo to besedo očitno, da žveplo ?n smola v peklu go\i? To P- dobro vemo vm da o huji ogenj od žvepla in smole, kakor pat od h*£ in oglja. Kakd strašno vroč ogenj mora tedaj biti, kjer ») 1m. 34. 9. 10. *) Skriv. niod. 14, 9 -11. — 575 -- neizmerno veliko žvepla in smole goril In kakč bo tisti strašno terpel, ki se pogrezno čez glavo v kipeči žvepljeni ogenj, in noč in dan tak6 ostane! Ni ga Človeka, da bi se tega ne vstrašil. Vedeti pa moraš še, da peklenski ogenj dosti bolj peče, kakor naš ogonj na zemlji. Kolikanj pa peklenski ogenj bolj peče, kakor naš pozomeljski ogenj, tega ne moro noben človešk um zapopasti, ali si le domišljati. „Med našim ognjem in med peklenskim ognjem je tako velik razloček, pravi sveti Avguštin, da se zdi naš ogenj le narisan ogonj proti peklenskemu." In sveti Vincencij pravi: „Naš ogenj jo merzel proti peklenskemu." In zakaj to? Zat6, kor naš ogenj je natčren, peklenski ogenj pa jo čeznatoren. „Ves drug ogenj je", pravi Tertulijan, „ki služi ljudem; in ves drug ogenj je, ki služi Božji pravici." Cetertič, še eno je, kar dela, da je peklonski ogonj neizrečeno vroč, in to jo sapti Božja, ki ga vedno neti in kuri. Prerok Izaija pravi: „Glej, Gospodov serd gori, in težko se prenaša; njegove ustnice so polno sor-ditosti, in njegov jezik je kakor žareč ogenj. Njegova sapa je kakor potok, ki priteče do srede vratu, da greš-niičc v nič dene. Tofot (pekel) jo namreč od včeraj pripravljen, od kralja pripravljen, globok in širok. „Njegov živež jo ogenj in veliko derv; Gospodova sapa ga vžiga, kakor žveplen potok." *) Zato govori sveta Brigita v svojem razodenji: „Vro-čina peklenske peči je tak6 velika, da, ako bi ccli svet gorel z vsem, kar je na svetu, ta vročina no bi so dala primerjati z vročino v peklu." Vročina tedaj peklenskega ognja mora taka biti, da jo s svojo mislijo doseči ne moremo. Glej tedaj, oj grešnik! kako se peklenski ogenj nikakor ne da primeriti z našim ognjem; in da naš ogenj na zemlji je lo podoba peklenskega ognja. Ta prestrašni ') In. 30, 87-33. — 576 -- ogenj namreč žgo in muči hudobno duhove čudovitim afi resnično. O Bog! kaj morajo terpeti nesrečni pogubljeni! Oh, grešnik! greSniea! premišljuj vse to dobro i 11 vtisni si v serce. Ko vidiš ogenj, pomisli, da vidiš podobo peklenskega ognja; in da /.amoreš to tim bolj premišljevati, derži svojo roko k ognju, kar moreš prenašati, potem pa reci: „Oj gorje! kako mora žgati peklenski ogenj, ker že ta zemeljski ogenj tako hudo žge! Kako bom mogel na vekomaj prenašati peklenski ogenj, ker ta le ogenj le malo prenašati morem! Oj ogenj! oj vročina! o grozovitim peklenska ječa! Kdo jc v stanu, popisati tvoje muke? Kdo more tudi le misliti na-te brez groze? Naj se pov6 od tebo karkoli, nikoli nobeden ne moro pekla popolnoma popisati. 3. Premišljuj od peklenskega ognja verjetno p r i-godbo. To prigodbo pripoveduje sveti Anton od nekega mla-denča v Parizu, kteri je na svojo smertno uro jokaj«; in veliko solz prelivajo se spovedal, in sveto zakramente prejel. Vsi so mislili, da je srečno smert storil. Nekaj časa potem pa sc jc prikazal svojemu učeniku ves v ognji, in mu je rekel, da je na vekomaj pogubljen. Učenik ni skoraj hotel tega verovati, ker je na svojo smertno uro tako žalost kazal nad svojimi grehi; ali on mu jc rekel: „Moja pokora in moje solze niso bile iz ljubezni do Boga, ampak samo iz strahii pred peklom, in zato mi niso nič pomagale." — In ko ga jc učenik vprašal: Ivaj terpi? storil jc, da jc ena sama kapljica njegovega potd na njegovo roko padla, kar gaje tako peklo, da jo mislil, da mora od bolečine umreti. In duh mu je tedaj rekel: ,.Sedaj si lah kov misliš, kaj terpi m," — in pri 'teh besedah je' zginil. Ce jo tedaj ena sama kapljica potd takd vroča, da zamore zdravega človeka umoriti, oh! kako muko mora pogubljen človek terpeti, kteri mora celo večnost v taki strašni vročini goreti? Oj strašna vročina, nad ktero se mora zavzeti vsako Človeško serce! Pomisli, o človek, kakd grozno bodo — 577 -- pogubljeni v peklenskem ognji tulili in rjoveli 1 Poslušaj, kaj govorijo: „0j gorje! o terpljenje! o peklenski ogenj! o grozno bolečine! Oli! da bi le umreti mogli in so tak6 rešiti tob neizmernih bolečin! Oh! mi nespametni, kaj smo storili? za slast onega trenutka smo zaslužili to torpljcnjc in sedaj moramo na večne čase goreti in tako strašno terpeti." „Poslušajte in razumejte to", pravi David, „ki pozabite Boga; da vas kjo ne zgrabi, in nikogar ni, da bi vas rešil." ') Poslušaj to, o grešnik! poslušaj to, o grešnical in vtisni si globoko v svojo serce toženje pogubljenih. Oh! premiSljuj večni peklenski ogenj in večno vročino, ktero morajo pogubljeni terpeti; ali bi ti hotel za sto tisoč goldinarjev 011 sam dan v tem ognji goreti? Ali bi hotel ti za celi svet eno samo uro v peklu goreti? In ker nc bi tega za nič no storil, kako jo to, da za nečimerno slast, za majhon dobiček v greli privoliš in si tak6 zaslužiš, da boš potem celo večnost v peklenski poči gorel? Oj nespamet! — Bog! razsvetli in razženi slepoto in daj, da bomo mi, zaslepljeni grešniki, premišljevali, svojo nespamet spoznali, poboljšali, odložili, in tako ušli peklenskim mukam. Amen. 0 Jezus, preljubeznjivi Gospod in Bog! oh, v peklu, ali v peklenskem ognji jc ni one samo iskrico tvojo ljubezni; ker te v peklu nobeden nc ljubi. Zato vžgi, oh! vžgi v meni sedaj in vselej neugasljivi ogeuj svoje svete ljubezni, da te bom v prihodnje popolnoma in vedno ljubil v času in v večnosti. Amen. 0 Marija, ti mati lepe in sveto ljubezni! prosi, 0I1! prosi, da bo ogenj nebeško ljubezni vedno v meni gorel, zato da nc bom gorel na vekomaj v peklenskem ognji. Amen. ') I*B. 4», ti. Kristusovo iivljcilj« in smert. -'7 - 578 — Četerti odstavek. Od tovarSije hudobnih dnbov. Za tretjo nedeljo v postu. »Človek, ki eaide s pota modrosti, bo prebival v tbirališli (peklenskih) velikanov(Prig. 21, 16.) 1. PremiSljuj, da je peklenska tovarSija silno težavna in straSna. t Nekteri proderzni ljudje, ko so jim s peklom žuga, imajo navado govoriti: Naj pridem kamor koli, saj najdem tovarSevl Kakor da bi jih ta tovarsija tolažila in pomanjSala njih terpljenje. Ali ti prcderzi.cž, morajo vedeti, da se ne bodo mogli veseliti tako družbe ali tovor« io. Ta njih družba ali tovarSija bo namreč dvojna: imeli bodo za svojo tovarSe hudiče, in pa ljudi in sicer tako Število jih bo, da jih nc bo nikoli nobeden prešteti mogel. Kar zadeva družbo ali tovarSijo hudi če v, ta gotovo nc bo nič kaj vesela, ampak strašna. Ako ne Si bilo hudičev v peklu, bilo bi tisočkrat bolje v peklu, kakor je. Ker jc pa tolikanj hudičev , zato je tam tak nered, taka rova, taka nadloga, da se pekel imenuje po pravici kraj muk in terpljenja. Mi nimamo nobenega hujšega sovražnika, kako. hudiča, kteri nas tako sovraži, da bi nas ako bi mogel, vsak trenutek na dno pekla pahnil... Ako dobi nektore iz med nas v svojo oblast, de a ž njimi tako kakor ne-usmiljen trinog s svojimi največimi sovražniki. Lavid iu sovraštvo, s kterim so jc koj v začetku zoper Boga spuntal, in ki ga nc more na Boga izl.ti, izliva na pogubljene in jih tako strašno mučl da se mora vsak človek zavzeti ko le sliSi, kako hudič ž njim. dela. In ako ne bi hudič nič žalega delal pogubljenim, jc že njegova pričujočnost in tovarSija ubogim grešnikom tolika muka. da samega strahu kopernijo. 2. Premišljuj, kako jc hudič. gerd. Med vsemi hudiči ni nobeden tako gerd in takd strašen, kakor poglavar vseh hudičev, prevzetni Lueifer, — 579 — čegar grozna hudobnost in gerdoba je tak6 velika, da so ga boj6 no samo pogubljeni, ampak tudi sami budi Ki. Ta Lucifer ima v svetem pismu več imen, zato da se iz tega bolje spozna njegova hudobnost. Zavoljo svoje gerdobo se kliče drakon; zavoljo svoje neusmiljenosti lev; zavoljo svojo oblasti in moči Beli cm o t ali kit; zavoljo svoje hudobnosti kača; zavoljo svoje goljufije oče laži; zavoljo svojega napuha kralj čez vse prevzetne; in zavoljo svoje veliko oblasti vojvoda tega svet d. Ta peklenski Lucifer je tako neusmiljen in strašen, da bi cela armada, ga videti, od strahd na tla popadala. Poslušaj, kakd ga Bog sam v Jobovih bukvah popisuje pod podobo Behcmota ali kita: „Kdo bo poveršje njegovega oblačila razkril? in kdo bo šel v sredo njegovega žrola? Okrog njegovih zob je strah. Njegov život jc kakor vliti škiti, z gosto stisnjenimi luskinami obdan. Ena ustnica jo z drugo sklonjena in še sapica skoz nje ne gre. Njegovo kihanje jc ognjena svetloba in njegove oči so kakor trepalnico jutranje zarje. Iz njegovih nosnic se vali dim, kakor iz podkurjenega in vrelega kotla. Njegovo dihanje vnema žerjavico in plamen šviga iz njegovega žrela. Kito njegovega mesd. se skupaj dorž6; pošilja nadenj strele in ne padejo na drugo stran. Njegovo serce je terdo kakor kamen in zgosteno kakor kovaško naklo. Za železo toliko mara, kolikor za slamo, in za bron kolikor za trohljivi les. Za kladvo tolikp mara, kolikor za sternjc, kamni iz prače sc mu premenijo v sternjc. Globoko morje napravi, da vre kakor kotel. Na zemlji ni oblasti, ktera bi se mu primerjala, ki je vstvarjen, da se nikogar ne boji. Vse visoko pregleduje, on jo kralj čez vse prevzetne". ') Glej! tak6 opisuje sveto pismo podobo gordega Lu-cifcrja, in kaže s tim, kako grozoviten, terdovraten, silen in prevzeten hudobnež jc. Ako bi bil kje človek na ') Jub. 41, 4—25. 38* — 580 -- svetu tako ognjon, neusmiljen, grozoviten in ošaben, kakor Lucifer: kdo no bi so bal takega serd. tega moža £ Kdo bi rad pri njem prebival in ž njim so družil 1 ač bi vsak spred njega bežal, in pri njegovem pogledu žo vos so tresel. . . . , 3. Premišljuj, kako gor d i m serditi so vsi drugi hudobni duhovi. V peklu pa ni sam Lucifer, ampak šo veliko sto tisoč družili hudičev, ki so tudi tako strašni in gerdi, da no bi mogel noben človek hudiča tudi le on trenutek eledati brez smertne nevarnosti. Zato jih imenuje sveto pismo divjo zveri, kačo, škorpijone, volke, pse, krastavicc in hudobne duhove. Dva si nista enaka, temveč odon jo gorši od druzega. Tudi v hudobnosti si nista dva enaka, temveč eden jc hudobmSi od druzega. Pomisli, kako bodo hudiči vsakoverstno pošasti delali, da bi ž njimi pogubljene strašili in mučili. Kazali sc jim bojo v vseh podobah, da bodo nesrečni pogubljeni od velikega strahu koperncli. Kaj strah nad človekom premore, uči nas skušnja. V velikem strahu so človeku lasje- po konci vzdignejo, m vsi udje sc mu tresejo, /.godilo se je. tudi žo, da .o od velikega strahu človeku v onem trenutku lasje beli postali; in da f ktcri človok tudi od stralui naglo umeri Kdo je tako scrccn, da bi spal brez luči v stanici, kjer meri,č loži? kdo g* tudi brez luči v tako stanico? Vsacegaje vočali manj strah. - Kor so to godi na zemlji; ohl kaj bo šo lo v ncklii? oh! kako bodo peklenske spako v temi . okoli plazilo in ubogo pogubljeno plaših^ ^ &ruj so kristjan da v družbo hudičev v pekel nc prideš Poslu aj, kaj pravi sveti Pavcll „No .lajajte prostora hudiču! ) to jo, no poslušajte, kar vam vdiha, ogibajte se njegovim skuš- "jaVi0'Gospod! daj nam te delati, kar ti ukazuješ, da nam nc bo treba čutiti, kar nam žugaš. Dodeli ') Klal. 4. -'7. — 581 -- » nam, da nc damo tukaj na zemlji nobenega prostora hudičem, zato da nam ne bo treba enkrat pri njih in ž njimi v peklu prebivati. Dodeli, da se spol-nuje tvoja volja od nas na zemlji, kakor v nebesih od svetih angeljev, da te bomo ž njimi vred enkrat tam na vekomaj hvalili in Častili. Amen. Peti odstavek. Hudiči bodo pogubljene na vekomaj terpi učili. Za uno in dvajseto nedeljo po hinkoštih. „Njegov Gospod sc jc rasserdil in ga jc izdal trinogom." (Mat. 18, 34.) 1. PremiSljuj, v kako g o r d i h podohali so bodo hudobni duhovi kazali. Beremo od svetega Antona puSčavnika, da so se mu večkrat hudiči prikazovali in ga straSili in mučili. Prikazovali so se mu v podobi divjih levov, medvedov, drakonov, volkov, psov, maček, kač, itd.; kakšen krat pa v podobi grozovitih divjih mož, žen in enakih spak. Kakšen krat so ga tepli, pretepali, vlačili, praskali, z nogami teptali, stiskali in tako hudo ga imeli, dajo kot mertev obležal. In kakšenkrat so mu delali tak strah, da bi bil obolel, ali tudi nagle smerti umeri, ako ne bi mu bil pomagal Bog in njegov angelj varh. Ako so hudiči tako delali s svetnikom, nad kterim niso imeli nobeno posebne oblasti ; kaj bodo delali s hudobnimi grešniki v peklu, ki bodo popolnoma v njih oblasti? Kako bodo te peklenske poSasti v vseh strašnih podobah divjih zveri serdito napadali hudobne grešnike, in jih liudd mesarili? Mi, ki smo še tukaj na /.emlji, si Sc kar misliti no moremo, kako bodo oni pogubljene strašili. 2. Premišljuj, da so hudobni duhovi po grehu takd gerdi in strašni postali. — 582 -- Sveti Antonin, Florentinski nadškof, pripoveduje od nekoga meniha, da je strašno zavpil, ko jo hudiča vgle-dal. Drugi menihi so pritekli in so ga na pol mortvega našli in so ga vprašali, kaj so mu jo zgodilo? • On jo rekel: „Hudič se mi jo prikazal in me je tako prestrašil, da bi bil kmalo od strahd umeri". In ko so ga dalej vprašali, kakošen je bil hudič, tako jim je odgovoril : »Tega vam ne morem dopovedati, ali to rečem, da bi raj v razbeljeno peč zlezel, kakor da bi še enkrat hudiča videl." Tako beremo tudi od pobožnega mladenča, ki je Mater Božjo posebno častil. Ko jo bil na smertni postelji, skrivil je na enkrat usta in ves obraz se mu jo »pačil. Ko jo zopet se zavedel in so ga vprašali, kaj so mu je zgodilo, je rekel: „Rečem vam, da so peklenski duhovi tako strašno gordi, da bi raj šol skoz žvepljen ogenj in skoz raztopljen bron, kakor da bi že enkrat peklensko spake gledal." Pa še strašnejše je, kar beremo od sveto Katarino Sijonsko, ktera so jo bila tako prestrašila, ko je samo enkrat hudiča videla, da jo rekla: »Ako bi mi Bog na zber dal, hotla bi raj do sodnega dn6 v oguji goreti, kakor šo enkrat tako gerdo spako gledati." Ako je nagel pogled enega samega hudobnega duha takd strašen, da tudi svetniki in svetnice terdijo, da je ložej v vročem ognji goreti, kakor gledati hudiča; oh! kak strah bo v peklu, kjer je toliko tisoč in tisoč najstrašnejših hudičev vkupej, kteri pogubljeno grozno terpinčijo! 3. Premišljuj, kako bodo hudobni duhovi pogubljene serdito tcrpinčili. To je menda sveti Job dobro bil premislil, ko je govoril : „Moj sovražnik je serd nad me zbral, in mi žuga, ter s svojimi zobmi zoper mene škriplje; moj sovražnik me je pogledal s strašnimi očmi. Odperl je zoper mene svoja usta in zasramovaje je bil moje lice, in nasitoval se je z mojimi bolečinami. Zgrabil jc moj — 583 -- zatilnik, poterl me je, in me je postavil sebi kakor v znamnje. Ranil je moje ledje, in ni mi prizanesel, in r.iztresel je po zemlji mojo oserčjo. Vsekal mi je rano za rano, planil je na me, kakor velikan." *) Vse to govori Job v imenu vsacega pogubljenega in na3 s tim podučuje, kako neusmiljeno dela hudič z grešnikom v peklu. Oh! kakd grozen strah morajo nesrečni pogubljeni prestajati, ki v peklu med tolikim številom hudobnih duhov na vekomaj prebivajo, te gerde pošasti vedno gledajo in se morajo dati od njih terpinčiti? Prosimo tedaj Gospod Boga, da naj nas ovarujo teh strašnih pošasti in grozovitnih trinogov. Molitev. 0 Jezus! slavodobitni zmagovalec hudobnih duhov! s svojim svetim križem krepČaj nas slabotne, in reši nas naših sovražnikov. 0 Gospod! ne izdaj divjim zverim duš, ki tebe poznajo in Častijo, in ne pozabi na večno duš svojih ubogih. 0 Jezus, zmagovalno Jagnje Božje! zmagaj v nas, da bomo s svetim aposteljnoni Pavlom reči mogli: Bogu bodi hvala, kteri nam je dal zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.2) Šesti odstavek. Od tovarKijr pogubljenih ljudi. Za peto nedeljo po svetili treh kraljih, ali'za sedmo nedeljo po binkoStih. „.Nabral vas bom, in ogenj svojega serda bom pod vami zanetil.'' (Ezeh. 22, 21.) 1. Premišljuj, kako vsi pogubljeni eden druzega smertno sovraži j o. ">) Job. tli..10—15. *) 1. Kur. 15, 57. — 584 -- Vedi, da ker ni v peklu nobeno ljubezni Božje; tedaj tudi ni nobene ljubezni do bližnjega; vsi so teda; eden na druzega jezni, edon drugemu vso hudo iz serci voščijo, eden druzega zasramujojo in preklinjajo. Kolikor ved ljudi jo pogubljenih, toliko več sovražnikov hiš zraven sebo imel, in toliko več jih bo, da bodo t.-:bo zasramovali, in ti vse hudo voščili. Kakor je tuka; na zemlji dokaj nadležno, če mora kdo vedno stanovati zraven svojega sovražnika, kteri mu zmirom in v vsaki reči nagaja in kljubuje; ravno tako je tudi v peklu velika muka to, da morajo pogubljeni biti med tolikim številom, ktori eden druzega sovražijo. Oh 1 kako bo to pogubljenega človeka bolelo, ko ga bodo hudiči ter-pinčili, in vendar no bo med toliko tisoč ljudi ne enega, našol, da bi ga pomiloval, temveč vsi ga bodo zasmehovali, preklinjovali in mu iz serca voščili vso torpljenje\ To bi bila vendar tolažba, ako bi bil v peklu, kteri bi ti iz pomilovanja v tvojem strašnem torpljenji rekel: „Ljubi moj prijatelj! no zdihuj tolikanj, in terpi poterpežljivo. Pomisli, da si sam kriv, da to terpiš!" Ali še to majhno tolažbe 110 bo nobeden v peklu našel. Tvoj lastni očo, tvoja lastna mati, tvoja žena in tvoji otroci, tvoji bratje in tvoje sestro, tvoji prijatlji iu znanci bodo tvoji sovražniki, in ti bodo voščili vse zlo, in kar bodo mogli, ti bodo tvojo torpljenje povišali. 2. Premišljuj, kako bodo pogubljeni eden druzega preklinjali. Pogubljenemu človeku bodo vsi drugi pogubljeni zoperni in sovražni, kakor tudi 011 vsem; tisti pa ga bodo najbolj sovražili, ktero je s svojim labiiu izgledom pohujšal ali zapeljal. Oni namreč ga bodo tako grozno sovražili in preganjali, tako strašno kleli in preklinjali, kakor da ne hi bili ljudje, ampak sami hudiči. Sveti Bernardin pripoveduje od tega sledečo prijrodbo: Bogat odertnik je imel dva sina, 011 sin je ostal pri očetu, drugi pa je postal menih. Kmalo potem umerjo očo, in za očetom ne dolgo tudi sin, ki jc bil njegov — 585 -- naslednik v hiši. Drugi sin, menili, je bil tega dokaj žalosten, in je Boga goreče prosil, naj bi mu razodel, kakd so godi očetu in bratu na unem svetu. Po dolgi molitvi jo bil zamaknjen v pekel, ali ne očeta ne brata ni mogel najti, akoravno je dolgo okoli vse ogleda val. Na zadnje zagleda strašno ognjeno žrelo, iz kterega se je plamen silno visoko vzdigoval. V tistem ognji zagleda očeta in brata, z železnimi verigami vkup vklenjena, ki sta sordito eden proti drugemu divjala in eden druzega strašno mučila. Oče je preklinjal sina, in mu jo očital, da je on kriv njegovega pogubljenja, rekoč: „Preklet bodi, hudobni sin! ti sam si kriv, da sem pogubljen. Zato da bi tebe obogatil, poberal sem krivično obresti, in tako sem zavoljo tebe v to terpljenje prišel." — Sin pa je očeta klel, in mu je očital, da jo lo on kriv njegovega pogubljenja, rekoč: »Preklet bodi hudobni oče! ti sam si kriv, da sem jaz pogubljen. Ako no bi mi bil zapustil krivičnega blaga, ne bi bil ga jaz posedel, in no bi bil tu sem prišel." — Tako sta eden druzega preklinjala, in so zopet pogreznila v strašno ognjeno žrelo. Glej, o grešnik! takd sobo tebi godilo, ako si kriv, da se kdo pogubi. Tvoja žena in tvoji otroci to bodo preklinjali, rekoč: ..Preklet bodi od Boga in od vseh svetnikov, hudobni oče! ker si s svojim hudobnim zgledom nas v pogubljenje povlekel. Ako bi ti nas bil učil Boga sc bati, ako bi nas bil od greha odvračal; ako ne bi bil takd nezmerno živci, igral in pijančcval; ako no bi bil vedno sc kregal in preklinjal; ako bi bil boga-boječo živel; ako ne bi nas bil tako ošabno oblačil, itd., mi no bi bili sedaj v tem tcrpljonji. Ali ti si kriv s svojim hudobnim življenjem, da smo pogubljeni, zato bodi preklet na vekomaj. Mi ti voščimo še tisočkrat večo terpljenje, kakor ga imaš!" Tako to bodo preklinjali tvoja žena, tvoji otroci, tvoj oče, tvoja mati, tvoji bratje, tvojo sestre, in vsi, ktero si k grehu zapeljal, tc bodo preklinjali. To jc vedel bogatin v peklu, zato jo prosil Abrahama, naj — 586 -- bi Lazarja na svet nazaj poslal, da bi njegovim bratom pravil, kako se mu godi v peklu, da bi tudi oni ne prišli k njemu; tega ni storil iz ljubezni do njih, kakor pravi sveti Anton, temveč ker je vedel, da bi potem on sam imel več terpcti. Postavimo pa tudi, da je v peklu se kak ostanek natorne ljubezni do prijatljev in znancev, ktcn so se na tem svetu resnično ljubili, in si niso bdi vzrok^pogubljenja: vendar no bo družba teh prijatljev v peklu njih terpljenja manjšala, ampak množila, in sicer toliko bolj, kolikor veda jo bila ta ljubezen. Ti b. namreč gotovo žaloval , ako bi vidol, da tvoj zvesti prijatelj v peklu terpi. Serc6 bi to bolelo, ako bi ga slišal milo zdi bo vati, tuliti, kričati in plakati. Groza bi te spre-letela, ako bi videl, da ga hudiči neusmiljeno terpinčijo. Tedaj ne samo družba sovražnikov, ampak tudi pri-iatljev dela, da se terpljenje pogubljenim množi. In to jo le /notranjo terpljenje, ki ga imajo pogubljeni od take družbo in tovaršije; k temu je treba pa še prišteti zunanjo terpljenje posebno zato, ker njih grozno upitje in strašen krik cel pekel napolnuje. Od tega krika govori tudi Kristus, ko pri svetem Matevžu petkrat ponavlja: „Tam bo jok in škripanje z zobmi."1) In to ponavlja On toliko kratov zato, da si to bolj v serce vtisnemo, in dobro premislimo peklensko terpljenje. Pomisli tedaj neskončni peklenski krik, kjer toliko sto tisoč milijonov ljudi na enkrat vpijejo in kričijo. Ker namreč vsi vedno in broz prenehanja liudo torpijo, tudi neprenehoma tulijo in kričijo. S pogubljenimi vred tulijo tudi hudiči in kričijo tako strašno, da so od tega krika pekel trese. In to terpljenje bo tim veče, ker bodo pogubljeni na vs« h „dih svojega telesa bolečine terpeli. Vemo pa, da kedar bolnik terpi, mu je vsaka reč zoperna. Ako kdo okoli njega hodi in šunder dela, ne more on tega ter- ') Mat. 8, 12. — 587 -- peti. V peklu pa bo vsak pogubljeni strašne bolečine terpel, in še pri tem poslušati moral vedni peklenski krik! O Bog! ovaruj nas tega večnega krika v peklu; daj pa, da bomo vedno v nebesih tvojo hvalo prepevali. Amen. Sedmi odstavek. O«! naj večega terpljenja v peklu, ali od pri kratenju gledanja Božjega obličja. Zoper vse grelie, in zaničevanje Božjega veličastva! ,.Hudobije jc počenjal, in ne lo videl Gospodovega veličastna." (Iza. 2(5, 10.) 1. Premišljuj, da jc med vsem terpljenjem v peklu naj veče terpljenje kazen zgubc, ali pr ikra ton jo gledanja Božjega obličja, to je, da pogubljeni ne bodo nikdar gledali preljubeznjivega Božjega bitja; to jih bo tako strašno bolelo, da bodo vso drugo peklenske muko le otročarijo proti temu terpljenju. Tega si no moro sicer noben človek prav čisto misliti; vendar pa učijo vsi sveti cerkveni očetjo enoglasno, da v resnici ga ni večega terpljenja v peklu, kakor to, da ne bodo pogubljeni Boga nikdar gledali. Sedaj namreč, ko še živimo, no maramo tolikanj za gledanje Božjega obličja, in nas malo skerbl, da ga ne moremo šo glodati. To pa izhaja iz slepoto našega serca, ker ne spoznamo, kakošna neskončna dobrota jc Bog in kako neskončno srečni so tisti, kteri Boga vživajo. Kakor hitro pa umerjemo in to telo odložimo, odprejo sc tudi naše notranje oči, in tu šo lc spoznamo. kak6 neskončno dober je Bog, in kako nezmerno srečen je, kdor ga more glodati. Zato vstane v naši duši taka želja, to najviše dobro gledati in vživati, da ji je nemogoče se vderžati, temveč da z vso silo k svojemu začetku in koncu, namreč k Bogu sili, in hoče njegovo neskončno lepoto gle- • dati. Če ji pa njeni grehi to gledanje branijo, in ona ostane brez te tolažbe, dela ji to odtegnenje veče terpljenje, — 588 -- kakor si moro človek domišljevati. Da, vse torpljenje, in vso muke tega sveta se ne dajo s tirni mukami primeriti; in vse drugo peklensko terpljenje je proti tem mukam le majhno. To spričuje sveti Bonaventura s temi besedami: „Naj strašnejše od vsega jo večno ločenjo od naj srečnejšega in naj radostnejšega gledanja presvete Trojice." In sveti Krizostom pravi: Jase veni, da jih je veliko, ki so boj6 pekla; rečem pa vam, da zguba nebeške slave je veliko veče torpljenje, kakor pekel." Zato prosi David Boga goreče in ponižno: „Gospodl no za-verži me spred svojega obličja." *) Kakor je naj veče veselje v nebesih, da svetniki Boga gledajo in vživajo; ravno tako jo največo torpljenje v peklu, daje gledanje Božjega obličja pogubljenim od-tegnjeno. Sveti Krizostom pravi: „Ako kdo tisoč peklov imenuje, vendar ni še nič rekel proti muki peklenski, da jim jo odtegnjeno večno zveličanje in gledanje Božjega obličja." To vidimo in skusimo nekako sami na sebi.^ (Je Bog človeku tudi vse nesreče in terpljenje pošlje, So se da prenašati, dokler mu pusti /notranjo tolažbo. Ce pa Bog mu šo to vzame, človek ne samo pade v nepo-terpožljivost, temveč obupa tudi še na zadnje. Tako se godi pogubljenim: ako bi jim Bog le svoje obličje kazal, in jim dajal znotranjo tolažbo, nc bi bili tolikanj nesrečni. Ker pa tudi tega nimajo, zato so naj nesreč-niše stvari. Zato terpijo svojo pogubljenje z naj vočo nepoterpežljivoštjo in z obupanjem, kolnejo in preklinjajo sami sebe, in si množijo svojo nesrečo. Ko mislijo, kako neizrečeno veselje, svetniki v nebesih vživajo, ki so ga oni pa nepremišljeno zgubili, zato so sami na sebe, tako jezni, da bi so raztergali. 2. Premišljuj tedaj, kako bodo pogubljeni iz muke ' zgubo obupali in kako jih bo grize I červ vesti. ■) IV. 50, 13. — 589 -- Kor jc pogubljenim odtognjono gledati Božjo obličje, odtegnjono jim je tudi vse dobro, in na vso večnost ne bodo imeli najmanjše dobre reči, ktere bi se veseliti mogli. Na nič ne morejo misliti, kar bi jim moglo veselje delati. Nič si no morejo domišljevati, kar bi jim prijetno bilo. Človeka ne dobijo, da bi jim dal prijazno besedo. Mervice kruha ne dobijo na vso večnost, da bi svojo lakoto vtolažili. Kapljico vode na vekomaj no dobijo, da bi si suh jezik omočili. Eno same hladno sapico ne bodo nikoli imeli, da bi jih malo ohladila. Celo večnost ne bo enega samega trenutka, da bi kteri zmed pogubljenih reči mogel: „Sedaj imam malo pokoja." Z ono besedo: ničesar nimajo, kar bi jih razveseliti moglo. Najmanjšo tolažbe ne dobijo. Kdo bi hotel, ali bi mogel v takem terpljcnji imeti potcrpljcnje? Zato obupajo pogubljeni, in preklinjajo Boga in vso svetniko. Oni preklinjajo dan in uro svojega rojstva. Oni preklinjajo vse ljudi, in preklinjajo tudi sami sebe na duši in na telesu na vekomaj. Zato jih bo červ njih vesti neprenehoma grizol, in jim očital njih hudobije in nesrečno zgubo. Ta strupeni Čorv bo v serci vsacega pogubljenega in ga bo menda vedno tako-le grizcl: O ti nesrečni človok, prekleti grešnik 1 ali ti nisem vedno govoril, ko si šc živel na svetu, varuj so greha, ogibaj sc hudobije in delaj pokoro; ti pa me nisi hotel poslušati, in si le naprej grešil. Sedaj ti jc žal, ali prepozno in zastonj. Ako bi tudi kervavo solze točil, vendar 110 omočiš več Boga in no dosežeš milosti. Na zemlji bi bil z eno spokorno solzo lah ko opral vse svojo grehe. Ako bi bil s skesanim scrcem terkal na svojo porsi, grehi bi ti bili odpuščeni. Tega pa nisi hotel delati, temveč si lahkomišljono le naprej v grehih živel. Zato moraš pa sedaj pokoro delati na vekomaj, in ne dobiš nikoli odpuščenja; na večno moraš terpeti, in ni za te rešitve. Nebesa so ti na večno zaperta, in nikoli vanje no pojdeš. Pekel ti jo na večno zapert, in nikoli — 590 -- ven ne pojdeš. Kristusove zasluge so za te zgubljene, in nikoli se jih več 110 boS vdeležil. Vsi zakramenti so nad teb6 zgubljeni, in nikoli ti no bodo nič koristili. Vsi svetniki so tvoji nasprotniki, in te bodo na večno zasmehovali. Vsi hudiči so tvoji zoporniki, in na vekomaj to bodo terpinčili. Vsi pogubljeni so tvoji sovražniki, in bodo tvojo terpljenje ti množili. Šo cel6 .Bog sam jo tvoj zopernik, in ostane na vekomaj tvoj največi sovražnik. O nespametni, neumni človek! kaj si storil? Kak6 nosprcmišljcno si se v to večno nesrečo pripravil? Kako lahko bi se bil zveličal, in sc ognil tega strašnega terpljenja, ako bi bil le hotel? Sodaj si pa v teli ne-prencsljivili mukah, in moraš na vekomaj goroti in terpeti. Bal si so majhno pokore in sedaj moraš delati večno pokoro in brez nobenega vspeha. Ljubil si meseno slast, in sedaj moraš biti ločen od večnega, nebeškega veselja. O nespametni človek! kje si imel pamet? Jaz sem ti večkrat govoril, som ti prigovarjal, ali ti me nisi hotel poslušati. Zato sc ti sedaj prav godi, in nisi vreden, da te kdo pomilujc. Tudi sam moraš spoznati, da se ti prav godi, in da ni nobeden drugi kriv tvoje pogube, kakor ti sam. Zato bodi preklet od Boga in od vseh svetnikov na vekomaj! To in več takega bo čorv vesti vsem pogubljenim na vekomaj očital in jih bo tako grozno mučil iu gri-zcl, da bodo od obupa kot obnoreli. Zato bodo začeli tožiti in sc preklinjati, rekoč: Oh, kaj sem storil? kje som imel pamet? Oj, kako nepremišljeno sem zgubil večno dobroto in večno veselje. Bil sem otrok Božji, in som lahkomišljc/io postal služabnik hudičev. Lahko bi bil sedaj s svetniki v nebesih, in bi vžival nebeške radosti; sedaj pa moram, česar sem si sam kriv, pri peklenskih duhovih prebivati, kteri me terpinčijo. Lahko bi sedaj gledal Božje obličje, in bi sedel s Kristusom pri nebeški ženitnini; sedaj pa moram zavoljo svoje lastne hudobnosti strašne peklensko pošasti gledati, in moja jed so čorvi in kače. Lahko bi sedaj poslušal — 591 -- angeljsko petje in bi se z vsimi svetniki v nebeškem raji veselil; sedaj pa moram poslušati tulenje in strašen krik pogubljenih in na rokah in nogah z večnim že-lezjem povezan ležati. Zato tedaj, o grešnik! vtisni si vse to prav globoko v serce, in poslušaj svojo vest, delaj po njenem svetu in sodbi; če ne, bo ona tudi tvoj rabelj in te bo na vekomaj mučila. 3. Premišljuj sledečo prigodbo. Ko je blaženi Jordan, poglavar reda sv. Dominika, enkrat hudiča iz neko obsedene osebe izganjal, vprašal ga je, kaj dela hudičem v peklu naj veče terpljenje? in on mu je odgovoril: „Da ne moremo Boga gledati." „Ali je tedaj Bog takč lep" ? vprašal je Jordan. Hudič je odgovoril: „To se v6, da je lep." Jordan pravi: „Kako lep jo Bog"? Ifudič odgovori: „Norec! kaj mc to prašaš? Saj veš, da je ni reči tako lope, da bi so dala z Bogom primerjati." Jordan pravi: „Ali mi no moreš dati nobene primere ali prilike, iz ktore bi mogel jaz nekoliko spoznati, kako lep je Bog?" In satan pravi: „Misli si kristalnato krogljo iz čistega kristala, tisočkrat svetlejšo kakor solnce, in v njej lepoto vseli barv, prijeten duh vseh cvetlic, sladkost vseh jedi, dragocenost vseh dragih kamnov, prijaznost vseh ljudi, in ljubeznjivost vseh svetih angeljev. Ta kroglja bi bila pač lepa; vendar pa no bi bila druzega, kakor zcrniee peska proti lepoti Božji." Tedaj jo blaženi Jordan rekel: „Kaj bi ti dal, da bi mogel zopet Bogd gledati?" Satan je odgovoril: „Ako bi bil postavljen steber od nebes do zemlje, od zgoraj do zemlje poln nataknjenih šil, nožev in ostenov, rad bi se dal do sodnega dne neprenehoma gori in doli po tem stebru vlačiti, ako bi mogel s tim si zaslužiti, le par trenutkov gledati Božje obličje." Poglej, sam hudič spričuje tukaj, kako neskončno lepo je Božje obličje, tak6 da bi bil pripravljen nezmerno terpeti, da bi mogel le za kratek čas Boga gledati. — 592 -- Spoznaj tedaj, kar spoznavajo hudiči in pogubljeni, da med vsem peklenskim terpljenjem je ni večc muke, kakor je ta, da ne morejo gledati Božjega obličja. Reci tedaj: 0 Gospod, nebeški Oče! jaz spoznam, da je največ« zlo, s pogubljenimi dušami in duhovi ločenemu biti od vcčuc dobrote in ne gledati tvojega Božjega obličja. Zato, o Oče vsega usmiljenja! obžalujem vse grehe in se odpovem vsemu napuhu tega sveta in vsaki hudičevi službi, ki svoje služabnike tako strašno plačuje. Prosim te pa pohlevno, vzeuii me v svojo službo in odreši me od večnega zlega, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Osmi odstavek. IVklensko tcrpljenj«' j«' večno. „Jn ti (hudobni) poidejo v večno terpljenje, pravični pa v večno življenje." (Mat. 2f>, 40.) 1. Premišljuj, da večnost vsako terpljenje nesterp-ljivo stori. Vsak žalostni človek nima nobene boljo tolažbe, kakor je ta, da njegova nadloga enkrat konča. Ako bi pa vedel, da nima biti nobenega konca, kmalo bi od nepotorpežljivosti obupal. Mi ljudje smo že taki, da sc vsake reči na zadnje naveličamo, tudi takih reči, ki so nam sladko in prijetne. Ako bi kdo celih osem dni iu noči pri dobro obloženi mizi sedel, zdela bi se mu ta gostija strašno dolga. Ako bi kdo celi teden ležati prisiljen bil v mehki dobri postelji, zdelo bi se mu to ležanjcpredolgo. Z eno besedo: tudi najprijetnišo reči, ako dolgo terpijo, bodo človeku zoperne, in človek sc jih naveliča; oh 1 kaj so bo Se le godilo v tistih rečeh, ki so naši natori zoperne? Ako bi koga ona muha celih osem dni pikala, in on bi je ne mogel odpoditi; ali, ako bi komu majhna — 593 -- živalica v uho zlezla, in osem dni hi je ne mogel ven spraviti; ali, ako hi kdo imel v čevlji majhen kamenček in on hi moral osem celih dni za pokoro s tem kamen-čekom v čevlji hoditi: oj! kak6 težka bi so mu zdela taka pokora in kako dolgi bi se mu zdeli ti osmeri dnevi! Iz tega spoznaš, da jc naša človeška natora tak6 občutljiva, da noče tudi najmanjše zopernosti terpeti, temveč si prizadeva koj so znebiti vsako težave. Ako pa tega storiti ne more, temveč mora zoper svojo voljo nekaj časa terpeti, zdi se ji dokaj težavno iu zoporno. Stori pa to majhen križ, ali majhna bolečina; oh! kaj bo storila velika bolečina, težka in velika muka, ki ne terpi samo eno leto, ampak celih deset let zaporedoma? Sedaj pa odpri svojo oči in poglej v propad peklensko ječe v hišo nesrečno večnosti *) poglej! kako strašno, kak6 grozno terpe hudobni grešniki v ognjenih breznih, v vreli smoli, v smerdečem žveplu. Nekteri so že dvajset let v teh mukah, drugi sto let, drugi tisoč let, in nekteri že čez pet tisoč let. Ali vsi ti vkupej morajo v teh groznih mukah ostati ne samo še pet tisoč let, ali sto tisoč, ali tisočkrat tisoč let, ampak na vso večnost; brez vsako tolažbe, brez vsakega olajševanja, brez vsakega počitka in konca; brez vsako milosti in brez vsega usmiljenja, brez vsega upanja na odrešenje. To je, kar nesrečnim pogubljenim njihovo terpljenje množi, kar dela, da divjajo kot nori. Ker namreč vedno vidijo in dobro spoznavajo, da njih terpljenju ni nobenega konca, temveč da imajo vekomaj terpeti, zato Čutijo neizrečeno bolečine. Oh, ljubi moj kristjan! premišljuj tukaj, kaj je večnost. Večnostjo reč, ki nima ne končano kraja. Večnost je reč, ki ostane vedno, in nikoli no prejde. Tak6 bo poguba pogubljenih na večno ostala, ne bo ni- >) Pridig. 12, 5. Kristusovo življenj« in smert. 38 — 594 -- koli prešla, nikoli konca imela. Ko prejdo tisoč let, začne se zopet drugih tisoč let. In ko preide sto tisoc let, začno so zopet drugih sto tisoč let. In tak6 gre naprej vso večnost. In ker v peklu ni no dnev ne let, ampak lo sama vedna noč, zato ne more noben pogubljen šteti koliko let jo žo v peklu; kor perva noč, ko ji v pekel prišel, šo vedno terpi, in no projde nikoli. O ti večni Bogi dodeli nam, da dobro premislimo večnost. 2. Premišljuj, zakaj dobrotljivi liog smerten grob večno kaznuje. Morebiti si te misli, da, ker je liog neskončno usmiljen, ne moreš zapopasti, kako je mogoče, da ubo-zega grešnika zastran onega samega smertnega groba na vso večnost kaznuje. Saj tudi David se je temu čudil, rokoč: ..Premišljujem dni nekdanje, in večna leta si jemljem k sercu ter provdarjam po noči v svojem sorci: Ali bo Bog vekomaj za vergel, in se ne bo dal več potolažiti? Ali bo vodno svojo milost kratil? Al. je liog zabil sc usmiliti? Ali bo v svoji jezi pridorževal svoje usTiljenjc?1' l) Glej, kako sveti David večno ostros Božjo pravili globoko premišljuje, in se čudi, da neskončno dobrotljivi Bog se nad uboge grešnike na vekomaj jezi. Ali on jo iz tega premišljevanja vselej zajel zveličaven strah Božji in dober nauk. Zato pristavlja koj: „hchy začnem! Ta sprememba (pride) od desnice Najn ega-Zato je na večnost tako terdno veroval, in tolikokia premišljeval, kakor se vidi v psalm.l,, kjer pravi med drugim: „(Urešnik) ne da Bog" *™je spravščine, in ne rešivne cene za s vi j o dušo ako bi so tudi večnotru.l. i„ ko bi tudi zmerom živel, m no videl pogina. ) W«J, tukaj pravi, za'-aj ima grešnik nosrečno vecnost al. za kaj usmiljeni liog smerten greh ^vcJno - Namreč, ker grešnik noče lati Bogu kar je po.trobno da so ž njim spravi, in nc more nikjer myti reiivnc cone za s ve,j o dOSo; ter ne moro v peklu za svoje grehe .) P,. 78. B-ia ») P«. 76. 11. ') p* 48, 8-11. — 595 — prave pokore delati, ne more obuditi pravo žalosti in kesa in Boga za odpuščenje prositi. Ker je namreč umeri v smertnem grehu, zapusti ga Bog v njegovi oterpnjenosti in nespokornosti, da ostano in se vterdi v grehu, in na vekomaj več nočo od greha ločiti se. In ker ga Bog zavoljo tega pogubi, sovraži Boga tako, da bi mu vse zlo, vse krivico storil, ako bi mogel. In rajši da bi se pred njim ponižal in ga za odpuščenje prosil, hotel bi še veče terpljenje v peklu terpeti. Ker tedaj pogubljeni grešnik svojih grehov nc obžaluje, in noče prositi za odpuščenje; zato ostane njegov greh večen; in ker je greh večen, mora biti večna tudi kazen, ker Bog no j on j a pred kaznovati, dokler grešnik ne jenja grešiti. Sveti papež in cerkveni učenik Gregor pravi: „Vclika pravičnost Božjega sodnika tčrja, da tisti ne ostanejo nikoli brez kazni, kteri v tem življenji niso hotli biti nikoli brez greha." — Iz tega spoznaš, da Bog nobenemu pogubljenemu krivice nc dela, ko ga večno kaznuje; temveč da Božja pravičnost terja, da je kazen večna, ker je tudi greh večen. 3. Premišljuj, kakd je večnost brez konca in kraja. Da si moreš, ljubi kristjan! malo domišljevati, kaj je večnost, misli sam pri sebi : Ako bi cela zemlja obstajala iz samih prosčnih zernic, in vsakih sto let hi enkrat tičica priletela, in eno samo zernice pozobala; koliko stoletij bi bilo treba, da bi celo zemljo odnesla? Koliko sto tisoč milijonov let bi prešlo, prodno bi bila odnešena ena sama gora? Morebiti bi ti mislil, da na vso večnost ne bi se mogla zemlja izjesti. Vendar pa ti rečem da bi se več sto tisoč zemelj na ta način poprej izjedlo, kakor hi večnost konec imela. Zemlja namreč bi na zadnje vendar konec imela, ako bi se tudi vsakih sto let eno samo zernice odneslo; večnost pa ne more imeti nobenega konca. Ali ni to strašno ? Kdo ne bi se zavzel, če to dobro pomisli ? 38* — 59G — Iz tega spoznaj, o grešnik! kaka hudobija je vsak smerten greh, ker neskončno usmiljeni Bog Človeka tudi zavoljo enega samega smortnega greha na vekomaj pogubi. Za Božjo voljo tedaj te prosim, ne grčši takd lalikomišljeno, in no meni, da je smertni greh mala reč. Oh! čislaj in ljubi čednost, ktero Bog vekomaj plačuje; in boj se g r o h a, ki ga Bog vekomaj kaznuje. Hvaljen bodi Jezu« Kristus in njegova pravičnost na vekomaj! Amen. 0 Bog! uči in razsvetljuj me z lučjo svoje svete milosti, da spoznam, kako malo vredno jc vse posvetno, kako ceno ima vse nebeško in Božje; kako kratko je vse Časno, in kako dolga je večnost. Amen. Četerto poglavje. Od prevelike Kristusove slave v njegovem večnem kraljestvu. Pervi odstavek. KriMtnH ima v nebesih največo radost in slavo. „Iščite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji," (Kol. 3, 1.) 1. premišljuj, kakd lop in krasen, častitljiv in blažen je Gospod Jezus Kristus v nebesih. Ko je videla kraljica iz Sabo Salomonovo modrost in hišo, ki jo jo bil sezidal, in tudi jedila njegove mize, in stanice hlapcev, in opravila njegovih služabnikov, in njih oblačila in daritve, ki jih jc daroval v hiši Gospodovi; od stcrmenja ni bilo več sape v njej, in rekla je kralju: „Itesnično jo govorjenje, ktero sem slišala v svoji deželi od tvojih del in od tvojo modrosti. Blagor tvojim možem, iu blagor tvojim hlapcem, kteri stojijo pred tabo ves čas, in poslušajo tvojo modrost." *) Ali kaj je ■) 2. Kri«. !', :t v. — 597 -- Salomon v primori s Kristusom? In kaj je vsa njegova Kasna in pozcmeljska slava v primeri z nebeško in večno slavo Kristusovo? „Glejtel tukaj jo veči, kakor Salomon." *) Veča jo njegova modrost, veča njegova moč in slava. Pervič namreč njegova hiša je nebd, nebeški Jeruzalem, po čegar tergih in ulicah so večno Aleluja poje.8) Ta nebeški Sijon si jo namreč sam Gospod sezidal, in se bo v njom kazal v svoji časti.8) Drugič, na njegovi nebeški mizi so jedi, ktere oživljajo telo in dušo, in ju delajo in ohranijo zdrava, blažena, neumerjoča, častitljiva in slavna. Perva in naj-poglavitniša jod na tej nebeški mizi jo čisto gledanje Božjega obličja, od kterega David govori: „Nasiten bom, ko se prikaže tvoja slava." *) Druga poglavitna jed bo veselo gledanje častitljive človeške natore Kristusovo; po kteri veliki radosti in dobri jedi je zdihoval poter-pežljivi Job, rekoč: „Jaz vem, da moj odrešenik živi, in poslednji dan bom vstal iz zemlje; in zopet bom obdan s svojo kožo, in v svojem mesu bom vidol svojega Boga. Jaz sam ga bom vidol, in moje oči ga bodo glodale." 5) Po toj hrani jo hrepenel tudi David, ko jo Boga prosil, relcoč: „0 Bog! pokaži nam svojo obličje in oteti bomo." 6) Tistikrat namreč bomo gledali najlepšo novstvarjeno krasoto in neizmerno slavo Božjo v njenem Božjem bitji, v Očetu, Sinu in svetem Duhu; tudi najlepšo vstvarjeno ljubeznjivost v najsvetejši duši in v častitljivem telesu Jezusa Kristusa. TA nas bodo razveseljevale njegove častitljivo rane, tu nas bo oživljala slava njegovega častitljivega telesa; tu nas bo razveseljevala slava, krasota in lepota njegovo dušo; tu nas bo nasitovala zopet in vselej in nad vso najlepša lepota njegove Božjo natore. Poslednje jedi na tej radostni mizi bodo prelepi darovi slave, ktere bo pri vesoljnem vstajenji podelil telesom svojih zvestih služabnikov. <) Mat. 12, 42. ■) Jan. 13, 22. ») P«. 101, 17. *) Fs. IG, 15. ») Job. 19, 25 -27. •) Ps. 79, 4. — 598 -- Tretjič, tu jo najlepši rod med vsemi njegovimi služabniki; vsi imajo luč brez prenehanja, veselje brez zdibovanja, želje brez težav, ljubezen brez žalosti, nasi-tenjo brez naveličanja, srečo brez pomanjkanja, življenje brez smerti. Vsi glodajo njegovo slavo in so po njem in v njem slavni in srečni. Pa, kaj počenjam? Ali bom najslavnejšo slavo Kristusovo v njegovem večnem kraljestvu in nopopisljivo lepoto njegove slave premišljal in popisal? On jo kralj večno časti in slave. On je bil sicer tudi na zemlji kot llog in človok lep in ljubcznjiv; ali posebno lop in častitljiv jo v nebesih. Tu jo njegov glas sladek, sladek njegov obraz, sladko njegovo imč. Tu se kaže njegova osrečivna dobrotljivost v njegovih delih, njegova darežljivost v povračanji, njegova ljubeznivost v njegovi .Božji natori. O srečno mesto Jeruzalem! o presrečno Božjo mesto, v tebi ni nobeno teme, nobeno noči. Kristus namreč, kralj časti, Bog od Boga, luč od luči, solnce pravico, to osvetljuje vselej s svojo častitljivo svetlobo. To belo in neomadežvano Jagnjo Božjo jo tvoja jasna in lepa luč, tvojo solnce in tvoja svetloba. Ti si srečniši kakor kraljica iz Sabe; ker gledaš in skušaš s svojimi očmi. da se ti ni moglo pridigati in povedati polovice modrosti in slave nebeškega Salomona. Ti vidiš, da njegove čednosti daleč presegajo to, kar so jo od njih govorilo. Zato si srečno z vsomi svojimi otroci, kteri vselej pred tem nebeškim Salomonom stojo in njegovo modrost poslušajo. Pomagaj mi tedaj prositi, da bom tudi jaz srečno gledal to slavo. Hočem namreč z Mojzesom in z vsemi svetimi možmi v prihodnjo vedno zdihovati in prositi: ,,Gospod! ako sem našel milost v tvojih očeh, pokaži mi svoj obraz, in da te spoznam, pokaži mi svojo veličastvo!" ') Z Davidom pa hočem zopet trikrat, to je, z ustni i, s serccm in z deli prositi: „Gospod! pokaži nam svoje obličjo, in oteti bomo."*) — O Gospod! dodeli, da v tvoji luči vidimo luč, tvojo svetlobo, tvojo največo moč, čast in slavo! Amen. ') ± Alojz. 33. 13. 18. ') P«. 79. 4. — 599 -- 2. Premišljuj, zakaj imamo h rop ono t i, da bi enkrat Kristusovo nebeško slavo gledali. Iščite, karjo gori, pravi sveti Pavel. Glejte, zemlja je grenka, nebd jd sladko; zemlja je ječa, nebo je svoboda; zemlja je kraj pregnanstva, nebo je domovina; zemlja jo solzna dolina, nebo jo kraj večnega veselja. Zato iščite, kar je gori. Mi smo ovčiee, v nebesih je naš pastir; mi smo služabniki, v nebesih je Gospod; mi smo otroci, v nebesih jo oče. Kje jo veselje in življenje? v nebesih. Kjo je naš zaklad? v nebesih. Kje naše večno prebivališče? v nebesih. Kjo jo to, kar nam je edino potrebno?1) Kjo našo zveličanje, naše vše? V nebesih, v nebesih. Oh! kaj imamo tukaj? Belo in nepokoj, nevarnost in potrebe, revo in smert. Kaj najdemo tam? Tam najdemo v Kristusu pokoj in varnost, slast in življenje. Mi ljubimo in imamo radi, kar jo sladko, lepo, ijubeznjivo, prijetno in dragoceno. Nebesa pa dajejo vso, kar je najsladkejšo, najboljše, najdraže, z eno besedo: vso, saj v Kristusu imamo vso vstvarjeno, in nevstvarjeno lepoto, ljubeznji-vost, prijetnost, dragocenost, vse, kar jo slavno, dobro, razveseljivno in zaželjeno. 3. Premišljuj, kakd so svetniki in zvesti služabniki Kristusovi hrepeneli in zdi h oval i po Kristusovi slavi, po njegovem kraljestvu in veličastvu. Veselje je zares, poslušati jih; ker skušajo skoraj eden druzega zmagati, kdo izmed njih bolj goreče in silniše po nebosih lirepenf. Sveti Janez, učenec, kterega je Jezus ljubil, že devet in devetdeset let star, zdihuje iz serca tako-le: „Pridi, Gospod Jezus!" *) In sveti Pavel pravi: „ Želje imam razvezan, in s Kristusom biti." a) Sveti Bernard govori večkrat: „Kdaj prideš, o Jezus! moj ljubi! veliko tisočkrat te želim!" — Mučenik sveti Ignacij se ni bal nobene bolečine, nobene muke, nobene smerti; še le že- ») Luk. 10, 42. ') Skrir. razod. 22, 20. ») Filip. 1, 2.1. — 600 -- lol jo umreti, rekoč: „Iz serca rad umerjcm, da le pridem vživat Kristusa, svojega ljubega Gospoda." — Sveti A v g u 8 t i n je voljen in pripravljen umreti, da mu jc mogoče gledati lepo obličje, slavo in veličastvo Kristusovo. „Kje si skrit", zdi huje, „o prelepi! po kterem tolikanj hrepenim? Morebiti praviš: Človek ne more mene videti, in živeti? čejetakč, Gospod! daj, da umerjeni, da te bom videl; daj se mi videti, da tukaj umerjem. Jaz no želim živeti; jaz želim umreti. Želim razvezan in pri Kristusu biti." — Na zadnje vabi sv. Ciprijan vse ljudi, in jih opominja, naj obujajo tako goreče in silno želje, ko piše: „Želimo in hrepenimo h Kristusu priti; ker nam bo tim večo slavo in veče plačilo dal, čim bolj smo po njem hrepeneli." 4. Premišljuj, kako neizrečeno v e s e 1 j e čutijo zveličani, ko Jezusa gledajo. Jezus Kristus je pravi Bog in pravi človek, in v njem sc nahaja vsa novstvarjena in vsa stvarjona lepota v največi mori. Zato je, gledati Jezusa, plačilo nad vsa plačila, veselje nad vse veselje. Zato hočemo s svetim Avguštinom želeti, Kristusa v njegovem nebeškem kraljestvu videti, in večkrat obujati te le Serčne želje h Kristusu v njegovo nebeško domovino priti. Kakor hrepeni jelen po studenčni vodi, takd hrepeni moja duša po tebi, o Bog! Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu; kdaj bom prišel in sc prikazal pred Božje obličje? 0 ti vir življenja! kdaj bom prišel do tvoje sladke vode in bom videl tvojo moč in slavo? Žejen sem, o Gospod! ti si vir življenja; žeja me po tebi, živem Bogu. Oh! kdaj bom videl dan radosti in veselja; dan, ki gaje Gospod naredil, da sc v njem veselimo iu radujemo. 0 kako — 601 -- lep, krasen dan, ki nima večera, nima zahoda! dan, ko bom vesele besede slišal: „Pojdi v veselje svojega Gospoda; v največo varnost in varen mir, v mirno veselje in v veselo srečo, v srečno večnost in v večno zveličanje. Pridi, o Gospod! pridi, in pokaži nam svoje obličje in bomo zveličani. Pridi in pelji nas v zavetje večnega zveličanja, kjer je veselje neskončno, radost brez žalosti, zdravje brez bolečin, luč brez teme, življenje brez smerti, vse dobro brez zlega; kjer se mladost nikdar ne postara, življenje nikdar ne konČst, lepota nikdar ne obledi, ljubezen nikdar ne ohladi. Gospod Jezus Kristus, ti pravi Bog od pravega Boga, upanje Človeškega rodu, naša moč, in naše pribežališče! vodi našo lair dijo s svojo desnico, in s kermilom svojega svetega križa, da v valovih ne poginemo, temveč potegni nas s svojo mogočno milostjo k Tebi, ki si naše zveličanje in naša tolažba; in reši nas zavoljo svojega svetega imena." Amen. Drugi odstavek. Od Kristusove slave v njegovih svetnikih, in od njih večne radosti. Zoper ncpoterpežljivost o času britkosti in bolezni, tudi za velikonočni čas. „Zteličarja čakamo Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri bo pre-menil naše revno telo. ker ga bo vpodobil svojemu častitljivemu telesu(Filip. 3, 20, 21.) 1. Premišljuj veliko in večno veselje svetnikov zavoljo četverih lastnost njih častitljivih teles. Sedaj svetniki nimajo teles, ali na sodnji dan jih bodo zopet dobili, in sicer takč častitljiva, tako lepa in krasna, prijetno dišeča in ljubeznjiva, da se ne da nobena reč na tem svetu ž njimi primerjati. Vsako teld — 602 -- bo imelo Štiri lastnosti: Svetlost, noterpljivost ali no-mogočost terpeti, hitrost in prcdirljivost. Kar zadeva svetlost, vsako telo se bo svetilo kakor zvezdo, kakor solnce'), in nektera telesa sedemkrat bolj kakor solnce. *) Kolikor jo kdo svetejSo živel, toliko bolj se bo njegovo telo svetilo. Vsako telo bo tudi skoz in skoz svetlo, tako da se bo tudi videlo, kar bo v telesu. In vse to bo tako nezapopadljivo lopo, da, ako bi kdo sedaj tako teld videl, poginil bi od veselja, kakor jo Mati Božja sveti Brigiti razodela: „Svetniki stojo pred mojim Sinom, kakor neStovilno zvezde; njih svetloba se no da primorjati z nobeno Časno svetlobo. So celd to ti rečem: ako bi so svetniki prikazali v svetlobi, ktero imajo, ne bi nobeno človeško okd prenašati moglo njih svetlobo, temveč bi oslepelo." — Tedaj pomisli, kakd se boš veselil, ko se bo tvoje telo bolj kakor solnce, svetilo. Ljubo solnce razveseljuje vse, kar so giblje in živi, in vse, kar ima oči, ga gleda z vesoljem. Tako bo tudi tvoje telo tebe, in nekako vse, kar je v nebesih, s svojo svetlobo in s svojo lepoto razveseljevalo. — Gospodi daj, da to svetlost dosežemo s pravo ponižnostjo in čistostjo. Druga lastnost je noterpljivost, ker no moro nobeno spremenjeno, častitljivo telo nič več terpeti. Ne moro oboleti, no moro slabeti, no more so starati ali pokvečiti so. Nikdar ne bo terpelo no lakoto, ne žeje, ne vročino, 110 mraza. V ognji 110 bo moglo zgoreti. v vodi no bo moglo vtoniti, meč no bo mogel ga prebosti, nobena teža no bo mogla ga potlačiti; častitljivo telo vsakega svetnika bo vedno zdravo, neumerjoče, nespremenljivo in tako močno, da bi lahko celi svet sem ter tje metalo, kakor lahko krogljo. Ako bi mogel človek na tem svetu imeti dar neterpljivosti, dal bi rad zanj vse, kar ima. Zato tedaj da ta dar in to veselje po Kristusu dosežeš in potem na vekomaj obderžiS, vadi se sedaj v poterpežljivosti, kakor se kristjanu spodobi in nosi poterpcžljivo vse križe in težave tega sveta. ') Mat. 13," 43. *) Iz«. 30. *». — 603 -- Tretja lastnost je hitrost, tako da bo telo hitrejše kakor pšica, hitrejše kakor veter, hitrejše kakor misli. V enem trenutku pride lahko okoli zemljo. V enem trenutku lahko z nebes na zemljo stopi. V enem trenutku lahko pride od enega konca nebes do druzega, brez truda, brez zamude. Oh, kolikokrat si želi marsikdo na tem svetu, da bi leteti mogel, kakor tiči, teči kakor oblaki, hiteti kakor veter, in premikati, se kakor misli hitro; in ako bi si mogli ta dar kupiti le za eno leto, dali bi ves svoj denar zanj. Daj tedaj vse, kar imaš, in prizadevaj si, po Kristusovem zgledu, Boga voljno in zvesto poslušati in vbogati, da dosežeš ta dar ne le samo za eno leto, ampak za večno, z zvesto pokorščino in z deržanjem zapovedi Božjih. Četerta lastnost je predirljivost ali tenkost, to je, telo bo lahko vse prederlo, povsod bo lahko skoz šlo, kjer bo lo hotlo, kakor Jezusovo telo po vstajenji, ki jo skoz zaperte duri prišel k svojim učonccm. Noben zid ni tako močen, nobena železna vrata tako terdna, nobon stolp tako visok, nobena gora tako debela, da bi mogla vderžati častitljivo tolo. Kakor solnčna svetloba skoz steklo ali glaž, tako gre tako telo lahko skoz železna vrata. Še celd skoz colo zemljo gre ono lahko v enem trenutku brez težave. Ona zamore iti skoz tvojo telo takd, da še čutil ne boš. Lahko stori, da ga no more noboden videti, kedar hoče; in lahko stori, da ga ta ali uni vidi. Oh! ako bi ti ta dar imel, kaj bi hotel zanj dati? Oj duša moja! bodi sedaj ponižna, sedaj tčrpi, sedaj ubogaj, sedaj bodi voljna in urna v službi Božji, sedaj hodi za Kristusom in posnemaj ga marljivo; in potem dosežeš z njegovo milostjo njegovo slavo in čast, nebeško svetlost, netcrpljivost, hitrost in predirljivost. 3. Premišljuj preveliko veselje, ki ga bodo imeli svetniki zavoljo prijazne družbo druzih svetnikov. Kako nepopisljivo veselje bo to, kedar bomo, ako v nebo pridemo, brez nevarnosti ogledovali toliko sto tisoč ljudi, in sprelepih ljudi, ter se bomo lahko brez - — R04 — skerbi, svojo vest obtožiti, veselili nad njihovo lepoto! Najmanjši svetnik v nebesih je tisočkrat lepši, kakor najlepši človek na tem svetu; kako lopi bodo pa veči svetniki? čo so ljudje na tom svetu srečne štejejo, ko vidijo lepega človeka in ž njim prijazno kramljajo; kakošno veselje bo pa v nebesih, kjer jih bomo toliko sto tisoč videli, kteri vsi bodo neizrečeno lepi, mogočni, slavni in častitljivi ter bomo ž njimi prijazno so pogovarjali ? Med vsemi temi svetniki je pa tudi velika 1 j u-bezon; oni se namreč vsi v Bogu ljubijo in sicer tisočkrat bolj, kakor se tukaj na zemlji ljubijo najbolj i pri-jatlji, bratje in sestre. In če se tudi niso na zemlji nikoli videli, bodo sc v nebesih vendar boljo poznali in bolj ljubili, kakor, ako bi bili vkup rojeni in izre-jeni. Vsakter bo vedel, kje so drugi na zemlji stanovali, kakd so živeli in kaj so dobrega delali. Vsak vidi drugemu v serce in vidi njegovo ljubezen, s ktero njega ljubi. Vsak so veseli slave druzega, kakor da bi bila njegova; in najmanjši in najniži svetnik so veseli veliko sreče največega svetnika, kakor on sam. To jo sveti Janez Kerstnik, ko sc je bil prikazal svetemu Avguštinu, takd le razložil: „Vcdi, da zavoljo neizrečeno ljubezni, s ktero se dušo med sabo ljubijo, so vsak svetnik veseli ravno takd nad srečo družili, kakor nad svojo lastno. Veči svetniki še celd želijo, da bi niži svetniki bili njim enaki, ali tudi veči; saj njih slava bila bi tudi njihova. Ilavno takd niži svetniki se veselijo velike slave večih svetnikov, kakor da bi jo oni sami posedli in ne bi hoteli je sami imeti, ako 110 bi je uni tudi imeli; še celd od svoje bi jim podelili, ako bi bilo mogoče." — To kaže, da še scnce zavidljivosti ni v nebesih. Ta velika ljubezen dela, da si svojo ljubezen tudi eden drugemu skazujejo. Posebno bo ljubil vsak tiste, kteri so mu s podučenjem in z zgledom v nebesa pomagali, in ne bo vedel, kako bi jih mogel zadosti zahvaliti. Vsak bo tudi posebno tiste svetnike ljubil, ktere si je bil na zemlji za svojo patrone ali posebne pomoč- - 605 — nike izvolil; in bo tudi od njih posebno ljubljen. Z eno besedo: Svetniki bodo med sabo imeli toliko in ta-koSno veselje, da ga ne moremo ne dopovedati, ne zapopasti, ne prav razložiti. V nebesih je namreč družba tak6 lepa, tako ljubeznjiva, tako prijetna, tak6 sladka, kakorŠne ni na celi zemlji najti. Tukaj se bo spolnjevalo tisto prerokovanje: „Blagor ljudstvu, ki zna hvalo peti! Gospod! v luči tvojega obličja bodo hodili, in v tvojem imenu se bodo radovali vsak dan." *) Hvaljen bodi Jezus Kristus v svoji večni slavi, za vso svojo dobroto in usmiljenje! Amen. 0 nebeški OČe! dodeli po "Jezusu Kristusu, da bom s to veselo družbo se veselil in vekomaj te hvalil, rekoč: Hvala Bogu! Svet, svet, svet je Gospod, Bog vojskinih tram! Amen. Tretji odstavek. Od naj ve če ga veselja v nebesih, ali od gledanja Božjega obličja. Zoper ljubezen tega sveta in zaničevanje Božjega veličastva. „Kt> se prikaže, bomo Mjemu podobni; ker ga bomo videli, Icakoršen je." (1. Jan. 3, 2.) 1. Premišljuj neizrečeno veselje, ki ga duše svetnikov v Kristusu vživajo. Tega veselja je toliko, da mu ne najdemo nc konca ne kraja. Pomisli kakošno veselje sveti ljudje na tem svetu od Kristusa dobivajo; kak6 jih srečne dela občutek, da je Bog ž njimi, da imajo njegovo posvečujočo milost, kakor tudi, ker dobivajo kakošenkrat tudi nebeške prikazni in več enakih posebnih milost, in tedaj je njih življenje bolj angelj s ko, kakor človeško. Ali vendar vse to duhovno veselje, ki ga sveti ljudje žc na tem svetu okušajo, jc sama kapljica iz neizmernega morja veselja nebeške sladkosti. Kakošno veselje bo pa duša >) Ph. 8.8, IG. 17 — 606 -- čutila, kedar bo v tom Božjem morji nebeškega veselja vsa plavala in uživala ga, kolikor se ji bo ljubilo ? Ka-košno veselje bo duša Čutila v svojem umu, v svojem spominu, v svoji volji, v svoji domiŠliji, v svojih mi-slili, v svojih željah in v celem svojem bitji; ker bodo vse te moči poveličanc in od Boga popolnoma nasitenel Um bo razsvetljevala Božja svetloba. Tu bo duša videla, kaj se godi v nebesih, na zemlji in v pckhi. Iu bo videla čudapolne Božjo naklepe in skrivne sodbe Božič previdnosti. Tu bo čisto videla največe skrivnosti presvete Trojice in Kristusovega včlovečenja Spomin l. bo spominjal na vso dušno in telesne dobrote Božje, na vsa dobra vdal.uenja in na vso priložnosti, kaj dobrega delati. V volji bo iz čistega gledanja Božjega obličja postajala ljubezen, vživanje veselje; zve ičani tedaj ne bodo hi kol i jenjali Boga ljubiti, vž.vat, m hvaliti. Zakaj „iz čistega gledanja Božjega obličja postaja spoznanje, iz hrepenenja po Bogu postaja ljube/en, ./ posestva postaja hvala Božja«, govori svet. A' 2 Premišljuj, da največe veselje izvel.čanih obstaja v čistem gledanji Božjega obličja; ki je vpelje nad vse veselic. Sveti Avguštin govori: „Bogji gledat, je naše IX in polno plačilo." Bog je namreč bitje, v kterem i,, popolnoma vse zapopadeno, kar zamoremo ljub* « poželeti. V Bogu je vsa ljubeznjivost vse -vel.ča e, vsa prijaznost, vsa lepota, vsa pravičnost, ^ ^miljenje, vsa modrost, vse veličastvo, vsa polnost. Od in iz Bo^a izhaja vsa milost, vse zveličanje, vsa sreča, vse veselje, ves pokoj, vsa tolažba, in vse dobro, kar ga imajo vse stvari v nebesih in na zemlji. Ko tedaj svetniki ne-skonČno dobroto, v kteri je vse dobro, m ^ kterc izhaja vse dobro, gledajo, vživajo in posedejo, o kakošno ve sel je. kakošna tolažba je to! m kakosno radost čutno! — Oj kakošno neizrečeno veselje bodo čutili, kedar bodo spoznali skrivnost Kristusovega včlovečenja, skr. v- nost svetega rešnjega telesa in pa skrivnost presvete J^o-jiee! Videli bodo namreč, kakd se je Bog od vekomaj — 607 -- rodil iz večnega Očeta brez matere; videli bodo, kako iz OČeta in Sina izhaja osebna ljubezen, ki se kličo sveti Duh. O, kak6 bodo Boga hvalili in častili, ko bodo tam vse, kar mi tukaj verujemo, s svojimi očmi videli, kakor govori sveti Avguštin: „Kakošno neizrečeno veselje bo to, ko bodo spoznali, kako jo Bog negibljiv, in vendar vso giblje; kako jo nespremenljiv, in vendar vso sprcmenja; kako jo vedno miren, in vendar vse dela; kako jo vedno prijazen, in vendar se hudo jezi; in kako je vedno sebi enak, in vendar tako nasprotno reči dela." — To in enako neskončne reči bodo svetniki v Bogu videli in na vso večnost 110 bodo mogli do konca priti; temveč bolj *bodo Boga in reči v Bogu spoznali, več jim bo šo ostajalo spoznati; kolikor ga bodo bolj spoznavali, toliko bolj jim bo rasla žolja, ga še boljo spoznati. Tedaj bodo vedno nasiteni in vendar tudi vodno lačni; in takd bodo to neskončno dobroto vedno vživali in vendar nikoli do konca ali do dna prišli. 3. Premišljuj, kaj nam izvoličani sami od nebeškega veselja oznanujejo. Poslušaj, kako kraljevi prerok z malimi besedami veliko reče: „Napili se bodo od obilnosti tvoje hišo; in s potokom svojo radosti jih boš napajal. Saj pri tebi je studenec življenja, in v tvoji svetlobi bomo gledali luč." l) Poslušaj pa na daljo, kaj jo od to luči izveli-čana Angela iz Folinja spoznala in povedala. Dobrot-ljivi Bog ji je enkrat svojo Božjo lepoto pokazal; toda Božja lepota jo bila takd neizrekljiva, da ni imela besed, s kterimi bi jo bila popisala. Pravi namreč: „Zadosti je, da rečem, da sem tako prečudno lepoto videla, ktera vso dobrote v sebi ima. liazumela sem tudi in spoznala, da vsa lepota in popolnost angeljev, svetnikov in Matere Božje od tod izhaja." Z eno besedo: Boga videti je največo nebo. Pdmni tedaj na zadnje besede svetega Avguština: „Ako ti. o človek! kaj boIjega najdeš, kakor ') Pa. 35, 9. 10. — 608 -- Božjo obličje gledati, vendar ne jenjaj, prizadevati si, enkrat v nebesa priti. Vedi pa, da se strašno motiš, ako misliš, da je kaj lepši, kakor je Tisti (Bog), od kterega izhaja vsaka lepota." — Premišljuj tedaj, ljubi moj kristjan! pogostoma Boga in njegovo lepoto, in zdi-huj k Bogu, in reci: 0 večno življenje! o sveto, zveličano življenje! O Jeruzalem, Častitljivo mesto Božje! moje serce hrepeni po tebi; ti si namreč mesto živega Boga, občina izveliČanih. V tebi je naša glava! tvoja luč in tvoje solnce je naš Gospod Jezus Kristus, kralj večne Časti in slave. Zato, o najdobrotljiviši Jezus! je pri tebi v nebesih življenje brez smerti; srečno življenje tistih, ki Boga ljubijo; mirno življenje, varno prebivališče in najsladkejši pokoj. Blagor njim, kteri prebivajo v tvoji hiši, o Gospod! oni te bodo na vekomaj hvalili. Zato, o Gospod! zdihujem in hrepenim po tebi; in žeja me po tebi, o Bog! studenec življenja in vsega pravega veselja! Jaz te prosim po tvoji kervi in po tvojih ranah, po tvojem terp-ljenji in po tvoji smerti, po tvoji dobrotljivosti in po tvojem usmiljenji: dov61i mi, da smem stopiti pred tvoje sveto obličje, in daj mi gledati tvojo luč in večno slavo. Amen. Četerti odstavek. Le malo ufih *e zveličajo. Za nedeljo »eptuagcsimo, in za deseto nedeljo po binkoštih. „ Veliko jih je poklicanih, malo pa iecoljenih." (Mat. 20, 16.) 1. Premišljuj, kaj Kristus uči v evangeliji od maj line g a števila izvoljenih. Vprašaj, o kristjan! Kristusa, odrešenika sveta samega; vprašaj ga in reci: „0 najdobrotljiviši Gospod — 609 -- in Zveličar! ali se bo zveličala polovica ljudi, ki sedaj živijo ? ali se bo zveličal tretji ali četerti del izmed njih?" In kaj ti bo odgovoril? Jaz mislim, da ti poreče: Naka! Saj pravi on sam: „Yeliko jili je poklicanih, malo pa izvoljenih." In te besede ponavlja on zopet, kakor se bere pri svetem Matevžu: „Zvežito mu rok6 in nog6, in verzite ga v vnanjo temo; veliko jih je namreč poklicanih, ali malo izvoljenih." *) Ako no bi bilo v celem svetem pismu druzega spričevanja, kakor samo to, dovolj bi bilo, da se strah li tresemo. Med poklicanimi umeva Kristus tukaj ne poganov, turkov, ali druzih nevernikov, ampak tiste, ki so udje njegovo sveto corkve. Veliko nevernikov jo namreč, ki niso bili djansko poklicani k pravi veri, ker jim ni nobeden svetega evangelija ozna-noval. Kedar tedaj Kristus govori: „Veliko jih je poklicanih, malo pa izvoljenih," hočo reči: Veliko jih je res, ki so bili poklicani k pravi veri, k pokori in k poboljšanju svojega življenja; malo jih pa pride k pravi veri, k pravi pokori, k resničnemu poboljšanju; zato jih bo tudi lo malo izmed pravovernih, da se zveličajo. Še straSnejSe pa je, kar govori pri svetem Matevžu, v 13. postavi, 13. in 14. versti, rekoč: „Pojdito noter skoz ozka vrata; zakaj Široka so vrata, in prostorna jo pot, ktera polje v pogubljenje, in voliko jih je, kteri po njej hodijo." In potem je zdihnil in rekel: „Oh, kako ozka so vrata, in tesna je pot, ktera polje v življenje! in malo jih je, kteri jo najdejo." In kaj jo treba bolj jasnih besed in prič, da so jih veliko pogubi in da so jih le malo zvoliča, kakor so te besedo? Ako bi bil to rekel kak svoti cerkveni oče, marsikteri ne bi morebiti hotel tega verjeti. Ker pa jo sama večna resnica to rekla, ne moremo in ne smomo reči, da to ni tako. Kristus no more lagati, ne goljfati; kar on govori, to je tako resnično, kakor Bog sam. Zato ne more in ne sme nobeden reči, da ni res, da se jih veliko pogubi, malo pa zveliča. r)M»t.22,13. 14. Kristusovo življenje iu smert. 39 — 610 — Da to resnico boljo spoznaš, pomisli, da Kristus ne pravi: Malo jili je, ki hodijo po poti v nebesa, temveč, d a jih jo malo, kteri ozko pot najdejo, kor pravi: „0, kako ozka so vrata, in tesna je pot, ktcra peljo v življenje; in malo jih je, kteri jo najdejo": to je: pot v nebesa je tako tesna, tak6 nevdelana, tako skrita, da jih je veliko tisoč, kteri jo vso svoje živo dni no najdejo, to se pravi, oni nočejo verovati, da jo treba Bogu tako zvesto služiti, kakor jo Jezus učil. in če je nokteri tudi najdejo, vendar se lahko na njej zmotijo, ali tudi zopet s pravo poti zajdejo, zapeljani od tolikanj slabih zgledov, kakor razlaga to besodo sveti Hioronim. Drugi pa, ki so na pravi poti, jo zopet zapustijo, kor so jim zdi pot protožavna. In tak6 jih jo res malo, kteri najdejo pot v nebesa, ker jih jo malo, da bi do konca na pravi poti ostali. Ker je pa Kristus vedol, da bodo verni in neverni te njegove očitno besedo krivo umovali in krivo razlagali; zato je ta nauk hotel poterditi, in So oči t nišo pokazati, da jo število izvoljenih majhno. Ko ga jc namreč nekdo vprašal: „Gospod! je li malo teb, kteri bodo zveličani? On pa jo rekel: Prizadevajte si, skoz ozka vrata noter iti; zakaj povem vam, veliko jih bo iskalo notor iti, in ne bodo mogli."1) O strašna beseda! O beseda, ktera bi imela s strahom napolniti sorco vsakega Človeka! Kristus pravi, da naj so posilimo, naj si rosno prizadevamo, da skoz ozka vrata pokoro notor pridemo. On pravi, da jih bo voliko iskalo notor priti, in vendar ne bodo mogli. O moj Bog in Gospod! čo tisti no pridejo v nebesa, kteri iščejo noter priti; kako bodo tisti notor prišli, ktori v grehih živijo in si nič 110 prizadevajo v nebesa priti, temveč na vso drugo bolj mislijo, kakor na zveličanje svoje dušo? 2. Premišljuj, zakaj jih jo takd malo. kteri so zveličajo? Začo namreč, ker jih jemalo, da bi h o tli iti skoz ozka vrata resnično pokore. •l LuE l.'J, 23. 21. — 611 — Malo jih je, da bi hotli s pomočjo Božje milosti voje sovražnike, to je, grehe in hudobije premagovati in sebi silo delati. Ko je bil Kristus bogatemu človeku rekel „aj svoje premoženje odda in za njim hodiji« Kiko S D P°fal rekel J- «vojim učencem" iSol« H? P°^ej0'- kt6ri ima> bogast™, v Božje kraljestvo 1« Učenci pa so ostermeli zavoljo njegovih besed. A^l Jezus je zopet rekel: „Otročiči! kakd težko jim t ^ kameH0^ !0 T^k V B°,ŽjC kralJestvo P** Lože je kameli iti skoz Sivankmo uho, kakor bogatemu priti v Božje kraljestvo^ In Se bolj'so se čudFli učend in med sabo rekh: Kdo tedaj more zveličan biti? Jezu pa jih jo pogleda m jim rekel: „Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu." n™?*?'1- « j' °„kristJan! SV0Ja "Sesa, in posluSaj, kaj ™J Z08' 0n Pravi' da j® težavno zveličanje doseči, in da to presega vse človeSke moči. On pravi naravnost: da je to pri ljudeh nemogoče, in ako kdo v • nebesa P*ld°> Je to Božje čeznatorno delo. Še celo moremo reči, da jo čudo, ako človek peklu odide, in v zveličanje pride; kakor bi bilo čudo, ako bi en sam človek celo vojskino trumo premagal, in vso sovražnikovo vojsko v beg zagnal Cele armade hudičev namreč zalezujejo vsakega človeka noč in dan, in si izmišljujejo vsako-verstne naklepe m goljfije, da bi ga v greh zapeljali in v pogubljenje pahnili. Cel svet in vsi posvetni ljudje so se, takd rečem, zarotili zoper vsakega pobožnega človeka, da ga hočejo z vabljenjem, prilizovanjem, zasmehovanjem in s preganjanjem tako dolgo nadlegovati, dokler ga ne spravijo od njegove pobožnosti, in dokler no potegne ž njimi. NaSe lastno telo s telesnimi občutki, nasa lastna natora z vsemi močmi so se zoper nas zarotili, da nas noč in dan ukuSajo, da bi nas od poti čednosti na pot pogube spravili. Sami v sebi čutimo znotranjo vojsko, /.notranji boj: poželjivostsc pameti zoper-stavlja, in nas hoče v greh zapeljati. *) ktrk. 10, 23-27. 39 — 612 -- Ko tedaj pobožen mož vse te svoje sovražnike zmaga, ali ni to 6 u d o? Ali ne presega to vse natorne ali človeške moči? Ali no moramo spoznati, da mu je. Bog oosebno noma-al, ker sicer ne bi bil mogel vseli teh agati? Tu vidi«, daje naša pomoč v Sumu, v gnadi Gospoda, kteri je nebo in zemljo v va S. Zakaj nebesa doseči stoji veliko, kakor spriču e Kristus, ko pravi: ,,Nebeško kraljestvo silo terpi m silni -a na-se potegnejo." 8) Gotovo jo namreč, da z lenobo^n nemarno/s pisvetnim .^»»Jgf-h lasti o se ne dobijo nebesa, ampak z marljivostjo m skertjo, z velikim, trudom in premaganjem -mcgaseb* Iz teli navedenih besed svetega p.sma se vidi, da je Kristus ne en samkrat, ampak večkrat očitno m na ravnost učil in rekel, da se malo ljudi zveliča, in da je pot v nebesa dokaj tesna in težavna. Vendar pa Jih ?e veliko kteri te očitne besede Kristusove krivo izlar iVo in oino govorijo: To ni tak* hudo, kakor se nravi- saj Kristus ni zastonj za nas terpel; saj nebesa Siso zastonj stvarjena; ako ne bi hotel nas Bog zveli-Zi ne bi nas bil vstvaril. - Te in take besede imajo posvetni ljudje v ustih, in hočejo dokazati, da je lahko v nebesa priti. Tega pa no govorijo samo / ustm^ am o-ik tudi z djanjom: Oni hodijo namreč po Širok. cesti fega -cta, strežejo prav skerbno svojemu g lesu iščejo vsako slast in kratkočasc, in živijo brc/. skcrDi in brez strahli, kakor da bi jim bila nebesa že gotova Da sc pa močno motijo,, in da **ejo^-ravnost po noti v nckel snričujo sveto pismo več kot stokrat. t>vcto pismJ C-mreč Uobi/m kteri služijo, z večno smertjo. Poslušaj le 1caj 1Kxu^ us vetaa resnica, takim posvetnjakom govori: ,,Gorj6 vam bogat m. zakaj svoje oveseljenjo že imate '^van. -« , ker bote stradali. Gorj6 vam, ki so sedaj smejite, ker bote žalovali in jokali. Gorj6 vam, kedar vas bodo •) Ps. 123, 8. ') Mat. 11, 12. — 613 -- ljudje hvalili, ker bote zasmehovani." *) — Ali ni to strašno žuganje? Če je kdo bogat, Se je sit in vesel, Se ga ljudje hvalijo, to se ne zdi nobenemu človeku slabo ali pregrešno; in vendar jim žuga Kristus z vednim gorjd! z večno smertjo in z večnim pogubljenjem. 3. Premišljuj, kako sveti cerkveni očetje in učeniki Kristusove besede umej o in r a z 1 a g a j o. Kdor njih pisma in govore prebira, najde, da oni Kristusove besede dokazujejo in še bolj očitno izlagajo. Postavim, oni pravijo: V Noetovi barki jih ni več, kakor samo osem ljudi živih ostalo; vsi drugi, bilo jih je pa veliko sto tisoč, so v potopu poginili. — Kedar je Bog Sodomo in Gomoro razdjal, rešile so se samo štiri osebe, namreč Lot, njegova žena in dve hčeri; vsi drugi v mestih in vaseh so nesrečno poginili v ognji, in žali-bog! skoraj vsi so iz časnega ognja v večni ogenj doli šli. — "Več kot šest sto tisoč oboroženih Izraelcev je bilo, ko so šli iz Egipta in od vseh teh sta samo dva prišla v obljubljeno deželo, vsi drugi so v puščavi poginili. s) Mod mnogoštevilnimi Izraelci jo bil sam Tobija bogaboječ, in je hodil v Jeruzalem, da je svoje daritve Bogu prinašal; vsi drugi iz deseterih rodov so bili hudobni in so molili zlata teleta.3) — Med Ezavovimi otroci je bil sam Job bogaboječ, in je v pravega Boga veroval; skoraj vsi drugi v ccli deželi so bili maliko-valci. Med Kaldejei je bil sam Daniel s tremi mla-denči izvoljen, in ni hotel moliti malika, ki ga je dal postaviti kralj; vsi drugi so zlato podobo molili. Iz teh in drugih enakih predpodob, ki se berejo v svetem pismu, dokazujejo sveti cerkveni očaki, da je število pobožnih in izvoljenih majhno, veliko pa hudobnih, ki so pogubijo. In oni pišejo od tega takd strašno, da bi človeku lasje po konci stali. Poslušaj le, kakd je sveti Krizostom o tem govoril: „ Kaj se vam zdi, koliko ») Luk. 6, 24 -26. *) 1. Mojz. 7, 23.19, 30-5. Mojz. 1, 86. ») Tob. 1, 5. ti. — 614 - izmed nas, ki prebivamo v tem mostu, (pridigal je v Anti-johiji, poglavitnem mestu Sirijanskega, v kterem je prebivalo voliko tisoč ljudi), so bomo zveličali? Strašno jo sicer, kar porečem, vendar hočem reči. Iz tega z ljudmi napolnjenega mesta, izmed toliko tisoč so jih ne moro sto zveličati, in šo od teh no vem. Kakd nemarni so namreč stari, kakd hudobni so mladi, in oh! koliko je krivičnih med ljudstvom!" — Ali niso to zares strašne besedo? Ali niso to besede, ki no bi jih hotel nobeden verovati, ako ne bi jih bil govoril tak svetnik? Oo v pervih časih cerkve, štiri sto let po Kristusovem terp-Ijenji, ko so bili kristjani še dosti bolj goreči, vendar se jih jo takd malo zveličalo; kaj se bo godilo v naših nesrečnih časih, ko je svet poln hudobijo? 0 Bog, naš Zveličar! pomagaj nam, in zavoljo časti svojega svetega imena reši na«, to je, pel ji nas po resnični pokori in stanovitnosti v dobrem v večno življenje. Amen. Peti odstavek. Zavoljo tegu nimamo iiialoHrrčiii poslati. ,,Zaupajte. jas urni svet premagal." (Jan. 16, 33.) 1. Premišljuj, ali moramo, zavoljo velike nevarnosti pogubiti se, m a 1 o s e r č n i postati. Ker je očitno in res, da jih jo voliko poklicanih, pa malo izvoljenih, morajo so vsi ljudje po pravici bati, tudi najbolj pobožni. So bolj pa naj se bojo in tresejo hudobni, prešestvalei, nečistniki, preklinjevalei, pijanci, goljufi, priduševalei in drugi enaki grešniki. Zakaj sveto pismo govori: „Če ho pravični komaj zveličan, kje se bo hudobni in grešnik pokazal?" *) Glej! tukaj pravi sveto pismo naravno, da tudi pravični, kteri si skerbno prizadeva, greha se varovati in pobožno živeti, je vendar v veliki nevarnosti in da sc komaj zveliča. ') l. Tet. 4, 18. — 615 -- Oh l kaj so bo zgodilo ubogim grešnikom, kteri nimajo nobene prave čednosti, in si tudi ne prizadevajo poboljšati se, temveč vsak dan nove grehe delajo, in „pregreho kakor vodo pijejo"? *) Na vprašanje, ali moramo zavoljo tega maloserčni postati, so odgovorili sveti cerkveni učoniki, po besedah svetega pisma, da se moramo bati in s strahom in s trepetom za svoje zveličanje delati; vendar pa da imamo na Boga zaupati. Na-se nimamo nič zaupati; nevarnost je velika, naša slabost je tudi velika in veliko sovražnikov nas obdaja. Na Boga pa, na njegovo mogočno pomoč, milost in 'dobrotljivost moramo staviti veliko zaupanje; saj on želi vso nas po Jezusu Kristusu zveličati. a) On je obljubil ponižnim svojo pomoč, spokor-nim svojo milost .in vsem večno življenje v Jezusu Kristusu. „Bog jo svet takč ljubil, da je dal svojega edi-norojenega Sina, da kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje."8) S Kristusom namreč in po Kristusu daja nam vernim vse potrebno, da zamo-rcmo večno življenje doseči. On ti pravi to, kar je prerok Elizej svojemu boječemu služabniku govoril: „Nikar se ne boj; zakaj več jih jo z nami, kakor ž njimi." *) In Gospod je odperl. služabniku očf in jo videl goro polno ognjenih konj in vozov. Kavno tako govori tudi Kristus: „Zaupajte, jaz sem svet premagal."*) Odpri, moj kristjan! odpri oči svoje duše, in poglej, jaz ti pošiljam na pomoč tvojega angelja varha in druzih služabnih duhov, vsak njih jc tako močan, da zamore vso hudičo odgnati. Ti imaš mogočno priprošnjo moje preljube Matere Marijo, in od vseh svetnikov; imaš svete zakramente, imaš daritev svete maše in tolikanj druzih mogočnih pomočkov k večnemu zveličanju. Toda ona reč-jo tvojo strani potrebna; ti mi moraš ponižno verovati, to je ti moraš storiti to. kar jaz učim od pokore, od ponižnosti, od poterpežljivosti in od druzih ') .Tob. 15,16. ') 1. Tini. 1,15. ') Jan. 3,16. *) 4. Kralj. 6, 16. ') Jan. 16, 33. — 616 -- čednost, z eno besedo, moraš na tanjko spolnovati Božjo zapovedi. Kar sem enkrat rekel, to pravim zmirom: „ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi." *) Imej tedaj skerb za-me, in jaz bom imel skerb za-te. Jaz ti hočem pomagati bojevati sc in premagati. — To in še veliko druzega enakega nas uči Kristus v svojem svetem evangelji. 2. Premišljuj, kaj pravijo svetniki od Kristusovih besed in od njegovega žuganja. Za časov svetega Bernarda je živel pobožen pu-ščavnik, kteri je bil nekdaj bogat in mogočen duhoven; zavoljo Boga jo pa vse popustil, in je šel v samoto. Ta se je po svoji smerti prikazal nekemu škofu, s kterim se je v življenji dobro poznal, in mu jo te strašno besede govoril: „Poboljšaj svoje življenje, spremeni svoje zaderžanje, opdsti napuh in lakomnost; ne misli da je takd lahko sc zveličati, kakor se pravi. Tisto uro, ko som jaz umeri, jih je trideset tisoč prišlo na enkrat pred Božjo sodbo, izmed kterih jo sveti Bernard z mano vred v nebesa prišel; trije drugi ro šli v viee; in vsi drugi so od pravičnega sodnika v pekel obsojeni." — Kaj praviš ti k tej prigodbi? Kaj ne, da jo strašna? Zapomni si te besede: »Poboljšaj svoje življenje, spremdni svoje zaderžanje, opdsti napuh in lakomnost; 110 misli, da je tako lahko se zveličati, kakor se pravi." Namreč, to je, kar je apostelj pridigal in zapisal: ..Delajte s strahom in trepetom za svojo zveličanje." *) Takd so delali vsi svetniki, in so so vedno bali ostre pravice Božje. Hudobni pa, ki se ne bojijo jeze Božje so govorili, kakor govorijo še dan današnji: Bog je usmiljen; on nas ne bo tako lahko pogubil: ker vendar sveto pismo ravno nasprotno uči: „Ne reci: Usmiljenje Gospodovo je veliko, on se bo usmilil obilnih mojih grehov. Zakaj njegovo usmiljenje se sieer hitro približa, pa tudi njegova jeza in v grešnike se njegov serd ozira."®) Sveta ') Mat. 19, 17. *) Filip. 2, 12. ») Sir. 5, 6. 7. — 617 -- Katarina Genovanska govori od tega tak6: „0 vi ubogi grešniki! ne zanašajte se na to, da je Božje usmiljenje veliko; temveč imejte za gotovo, da se še globokejše v pekel pogubite, ker ljubeznjivega, dobrotljivega in usmiljenega Boga tako nepremišljeno jezite." Bes je sicer, da imamo zaupati na Božje usmiljenje; ali kako imamo zaupati, to nas uči sveti Gregor z drugimi svetimi očaki tako-lo: „Kdor stori, kar zamore, naj terdno zaupa na Božje usmiljenje; kdor pa ne stori, kolikor zamore, in se toče zanašati na Božje usmiljenje, on nima zadpanja, ampak prederznost." Naša vera nas namreč zagotovlja, da se po Božjem usmiljenji labko zveličamo, ako le storimo, kar nam je mogoče, kakor nas opominja sveti Peter: »Prizadevajte si, da po dobrih delih svoj poklic in svoje izvoljenje ugotovite." *) Zato je treba dober svet svetega Anzelma dobro pomniti, ki pravi: „Ako hočeš za gotovo vedeti, da si v številu izvoljenih, prizadevaj si biti v številu tistih, kterih je najmanj. To je: Ne potegni z derhalijo, da bi krivico delal,"8) temveč hodi za tistimi, kteri hodijo po tesni poti, kteri so svetu slovd dali, pobožno živijo, dobra dela delajo in noč in dan skerbč, kako bi se zveličali. • Molitev. Moj Gospod in moj Bog! moj začetek in moj konec! jaz te molim in te Častim, kot svoj pervi začetek in srečni konec; jaz te hvalim kot svojega vednega dobrotnika in kličem in vpijem k tebi kot svojemu milostljivemu zavetniku in tc prosim, da me s svojo modrostjo vodiš, s svojo pravičnostjo strašiš, s svojo dobrotljivostjo tolažiš, in s svojo vsega-mogoČnostjo ohraniš. 0 najdobrotljivcjši Oče! uči ') 2. Petr. 1, 10. *) 2. Moji. 23, 2. — 618 - in poduči me, da razumim, kakd malovredno je vse 1 »ozemeljsko, kako dragoceno jc vse nebeško; kako kratko je vse Časno in kakd dolgo jc vse večno. Zato daj mi svojo milost, da sc k smerti pripravim, tvoje sodbe se bojim, peklu odidem in kraljestvo večne sla,ve dosežem, po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen. Šesti odstavek, KrintuN hoče m svellfati. Naj ne bar« o času rev in nadlog, tudi mi god in praznik svetega Matija, 24. februarja. „Pridite k meni vsi!" (Mat. 11, 28.) 1. Premišljuj, kako Gospod vse k sebi kliče, rekoč: „Pridite k meni vsi!" On ne pravi: Pridi k meni ta ali uni, ampak vsi, kakor premišljuje to besedo sveti Krizostom. On kliče tudi tiste, kteri so do sedaj nanj bili pozabili, kakor razbojnika I)isma; kteri so se mu zoperstavili, kakor Pavla; kteri sami sebi pomagati ne morejo, kakor vso grešnike. „1 n jaz vas bom po-ž i v il",1) pravi Jezus, to je, dam vam svojo milost in na posled večno voseljo v nebesih. 2. Premišljuj, k čemu nas Kristus tukaj kliče: namreč k pokori in posnemanju svojih čednost; tam pa v svojo večno kraljestvo. „0n kliče", pravi sveti Avguštin, „na mnogo in čudno načine; on nas kliče z znot-ranjim vdahnenjem; on nas kliče, ko nas tepe in kaznuje: on nas kliče, ko nas milostljivo tolaži." On nas kliče, pravim jaz, k svoji eerkvi in k svojemu nauku, k svojemu življenju in zgledu, k svoji milosti in slavi da naj bomo udje njegove cerkve, da naj poslušamo njegov sveti nauk, da naj njegov sveti zgled posnemamo, z njegovo milostjo sodelujemo, na zadnje se zveličamo >) Mat. 11, 381 — 619 -- in. vŽivamo njegovo, nebeško slavo. Jezus je učil: »Nobeden ni šel v nebesa, kakor kteri je prišel z nebes, Sin človekov, kteri je v nebesih." *) Ali nobeden drugi? Tudi ne prečista Devica Marija in drugi Božji svetniki? Kako imamo to razumeti ? Ali nam je zavoljo tega obupati? vpraša sveti Bernard. „Naka 1" pravi on nadalje, »temveč to ima naše upanje še bolj uterditi. Kristus je namreč naša glava, mi smo njegovi udje; ako tudi on sam gre v nebesa, gre vanja gotovo s celim svojim telesom in no brez svojih udov, ki so z glavo v ono telo združeni." Zato bodo morali neverni in tudi hudobni kristjani zunej ostati; neverni, ker niso udje Kristusovega telesa, njegove cerkve; hudobni kristjani pa, ker nočejo nič od pokore slišati, in nočejo biti podobni svoji glavi Kristusu Jezusu. 3. Premišljuj, kako morajo kristjani si prizadevati, da postanejo zmiraj bolj podobni Kristusu. Kakor učijo sveti cerkveni učen i ki, postanemo Kristusu podobni tukaj na zemlji s pravim kristjanskim življenjem, v nebesih pa z dosego njegovo večne slave. »K temu ste poklican i," govori sveti Peter, »ker je tudi Kristus za nas tcrpel in vam jc zapustil zgled, da hodite po njegovih stopinjah."s) Zato nas opominja sveti Pavel: ,,Bodite posnemovalci Božji, kakor preljubi otroci." 3) To jo bilo težko pred prihodom Kristusovim, po njegovem nauku pa in zgledu, in z njegovo milostjo je sedaj lahko. Ali ti mo vprašaš: V čem imam posnemati Kristusa? Jaz ti odgovorim: V mislih, v besedah in v djanji. »Glej, da storiš po podobi, ki ti je bila pokazana na gori ,tt 4) to je na Kal-variji. Zato nam razodeva svoje misli v psalmih: »V začetku bukev jo pisano od mene, da naj spolnim tvojo voljo. Moj Bog! to hočem storiti."8) Kakor da bi bil rekel: Ti si mi ukazal, da se imam roditi v ubožnem ») Jan. 3, 13. s) 1. Pot. 2, 21. •) Efež. f>, 1. 4) 2. Moj*. 25. 40. ») P«. 39, 8. 9. — 620 -- hlevu. In jaz sem ti bil pokoren. Ti si mi ukazal, da imam najgrenkejšo smert terpeti. In jaz sem te zopet ubogal. — Tu izprašuj se, ljubi moj kristjan! in glej, ali so tvoje misli soglasno s Kristusovimi mislimi. Zakaj poglej le! v najsvetejšem Jezusovem serci stoji zapisano: Jaz hočem tega, kar hoče nebeški Oče. Morebiti stoji v tvojem serci: Jaz nočem, kar hoče Bog. • Jaz nočem Kristusu podoben biti tukej na zemlji. Tedaj tudi ne boš Kristusu upodobljen v nebesih in tudi ne boš v Kristusu in po Kristusu zveličan na večnost. Od Kristusovih besed govori sveti apostelj Peter: ,.Gospod! ti imaš besede večnega življenja!" ') Vse njegove besedo namreč so bile rečone k večni časti in slavi Božji in k zveličanju človeka. Kakošno so pa tvoje besede, o kristjan? Ali so ne sliši od tebe pre-klinjovanje, priseganje, kletev, opravljanje? Od Kristusovih del je ljudstvo očitno pričalo, rekoč: „Vse je prav storil!" s) k časti Božji in zveličanju vseli ljudi. Glej zopet tukaj moj kristjan! tudi ti moraš za Kristusom, ter z njegovo milostjo spolnovati voljo nebeškega Očeta, kakor to je on učil, rekoč: „Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospod! pojdo v nebeško kraljestvo; ampak, kteri stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojdo v nebeško kraljestvo." 3) Zato nas zopet naravnost opominja: „Zgled sem vam dal. da ravno takč, kakor sem jaz storil, tudi vi storite."4) Pomnite tukaj, ljubi kristjani! besedico storite, namreč da delate dela kristjanske ljubezni in ponižnosti, krotkosti in poterpežljivosti itd. I)a to s t o r i t o, vam hoče Bog dati svojo milost, za plačilo pa svoja nebesa ali nebeško slavo, kakor pravi David: „Gospod bo dal milost in slavo." 5) Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češčena bodi njegova Božja milost na vekomaj! Amen. >) Jan. 6, fi!». ») Mark. 7, 37. »J Mat. 7, »1. ') Jan. 13.18. ») I'». H3. 12. — 621 -- Gospod Jezus Kristus! daj nam svojo milost in slavo, to je, dodčli nam, da ti bomo podobni v življenji, terpljenji in smerti, in vseh Čednostih, ki se spodobijo našemu stanu in poklicu, v vsem krist-janskem djanji; zato da ti bomo podobni tudi v tvoji večni slavi v srečnih nebesih. Amen. Sedmi odstavek. Kristan hoče posebno uboge In priproste IJudf zveličati. ., Pustita otročičem k meni priti(Mark. 10, 14.) 1. PremiSljuj, kristjanski gospodar! kako Kristus naS Gospod ne zaničuje malih, priprostih, nizkih ljudi, kteresvet zaničuje; On jih ljubi, Čisl& in jih rad sprejema. Malim in ponižnim je On vselej rad pomagal. Ko so mu prinesli otročičev, da bi svoje roke na-nje položil in jih blagoslovil, so učcnci tiste žene kregali. Jezus pa je bil nevoljen in jim je rekel: „Pustite otročičem k meni priti, in nikar jim ne branite 1 saj takih je Božje kraljestvo." ') Hotel jo reči, da bo tudi malo in priproste v nebesih osrečil. Za male in priproste ima Jezus posobno skerb. Zato zapoveduje, da naj jih nobeden ne zaničuje, nobeden ne pohujša, rekoč: „Kdor pohujša kterega teh malih, ki v me verujejo, bolje bi mu bilo, da bi se mu obesil mlinsk kamen na vrat in bi se potopil v globo-čino morja." s) In pristavi koj po tem: „Glejte, da ne zaničujete kterega teh malih! ker povem vam, da njih angelji v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih." s) Malim in ponižnim Jezus tudi dela velike obljube, kjer govori: ,,Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje! da si to skril modrim in razumnim in si razodel malim !"4) >) Mark. 10, 13. 14. *) Mat. 18, 6. *) Mat. 18, 10. •) Mat. 11, 25. — 622 - to je, priprostim in ponižnim. Njim obljubi kraljestvo svojega Očeta rekoč: „Ne bojte se, majhna čeda! ker vašemu Očetu jo dopadlo vam dati kraljestvo," *) ne pozemeljsko ali časno, ampak večno in najčastitljivcjše kraljestvo v nebesih. Zato, o moj ljubi kristjan! hočemo z malimi mali postati, jih učiti in ž njimi vedno vnovič so učiti tega, kar nam je k zveličanju potrobno. Po-dučuj tedaj svojo otroko in podložne v resnicah sledečih pet kratkih naukov, ali petdeset vprašanj, ki obsegajo najpotrebniše nauke naše svete vere. Pervi nauk. Od vere. Kturih čednostih moramo pred vsem drugim se učiti in se v njih vaditi ? Te tri: vero, upanje in ljubezen. 1. vprašanje. Kaj mora katolišk kristjan razločno verovati? Vsak katolišk kristjan mora razločno verovati: 1. Da jc en sam Bog, kteri dobro plačuje in hudo kaznuje. 2. Da so tri osebo ali peršonc Božje, Bog Oče, Bog Sin, in Bog sveti Duh. 3. Da je Jezus Kristus, druga Božja oseba, za nas se včlovečil, nas učil in nas s svojo smertjo na križi odrošil. 4. Da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje, in da brez milosti Božje se no moremo zveličati. 5. Da je človeška duša neumerjoča. 2. v p r a š a n j c. Niso li tri Božje osebe trije bogovi ? Trije Božje osebe niso trije bogovi, ker jo ca sam Bog, in en sam Gospod; vso tri Božje osebe namreč imajo ravno tisto Božje bitje, ravno tiste Božje lastnosti, eno neskončno Božcstvo, eno moč in slavo. ') Luk. 12. 32. • - 623 — 3. vprašanje. Ktera Božja oseba je najstarcja? Vse tri Božjo osebe so od vekomaj, nobena ni stareja od druge. 4. vprašanje. Ali je tudi Kristus, to je Bog Sin, Očetu enak? Tudi Jezus Kristus, Bog Sin, kot Bog jo Bogu Očetu enak; kot človek pa jo manjši, kakor Oče. 5. vprašanje. Zakaj nas je Bog vstvaril? Bog nas je vstvaril zato, da ga spoznamo, da mu služimo, in da se zveličamo. 6. vprašanje. Ktera Božja oseba seje za nas včlovočila ? Bog Sin, druga Božja osoba, je za nas človok postal. 7. vprašanje. Zakaj je Bog. Sin za nas človek postal? Bog Sin jo za nas človek postal, da nas jo učil in odrešil; da nas je učil resnice sveto vere in Čednosti; da nas je odrešil od greha, pokla in večne kazni. 8. vprašanje. Kako nas je odrešil? Odrešil nas je s svojim britkim torpljonjem in s svojo smertjo na križi. 9. vprašanje. Kako je zamogol Bog Sin torpoti ? Jezus Kristus, Bog Sin, je terpel kot človek, iu no kot Bog. 10. vprašanje. Kak6 se vadiš v veri? V vori so tako-lo vadim: 1. O moj Bog! jaz verujem vso, kar mi sveta katoliška cerkev zapoveduje verovati. 2. V veri sc tudi vadim, ko molim apostoljsko vero. 3. Posebno pa so v veri vadim, ko si prizadevam po vori živeti, iz strahti in iz ljubezni do Boga. 11. vprašanje. Zakaj veruješ katoliški cerkvi? Jaz verujem katoliški corkvi za to, ker Bog po njoj k nam govori, in nam svojo Božjo besedo in Čisto resnico razodeva po svetem Duhu, kterega ji je obljubil. — 624 -- Drugi nauk. Od upanja. 12. vprašanje. Kaj moramo upati od Boga? Mi moramo upati od Boga njegovo sveto milost in vse pomočke, se zveličati; na zadnje večno zveličanje po zaslugah Kristusovih, ali takč, da moramo tudi sami vse svoje moči napenjati, da so zveličamo. 13. vprašanje. Zakaj upaš vso to ? Vso to upam za to, ker jo Bog nam to obljubil. 14. vprašanje. Kakd pa in kdaj se vadiš v upanji ? V upanji se vadim, kedar po Kristusovi zapovedi k Bogu molim in ga v imenu Kristusovem in po njegovih zaslugah prosim. 15. vprašanje. Kje se to godi? V molitvi, posebno ko molim „Oče naš, Češčena si Marija," itd. Tretji nauk. 0 <1 1 j h 1) e k n i. 16. vprašanje. Zakaj imamo Boga ljubiti ? Mi imamo Boga ljubiti, ker jo naš največi dobrotnik, naš začetek in naš konec, naš Zveličar in naj veča dobrota. 17. vprašanje. Kako se vadiš v ljubezni? V ljubezni se vadim, ko spolnujem njegove zapovedi; pa tudi kedar pravim: O moj preljubeznjivi Bog, moj stvarnik, moj Odrešenik in Zveličar! jaz to ljubim čoz vse; in iz ljubezni do tebe hočem vprihodnje svoje življenje poboljšati, tvoje zapovedi s pomočjo tvoje milosti zvestejše spolnovati, in za svojo grehe pravo pokoro delati. 18. vprašanje. Ali ni že vera sama zadosti, da se človek zveliča? Vera sama ni zadosti, zakaj vera mora biti živa, nc mortva. — 625 — 19. vprašanje. Kdaj je vera živa? Vera je živa, kedar človek svojo vero vdjanji kaže; zakaj vera brez dobrih del jo mertva. l) Četerti nauk. 0 d svetih z a k r a m e n t o v. 20. vprašanje. Ktera Božja oseba te jc posvetila? Sveti Duh, tretja Božja oseba. 21. vprašanje. Kjo te je sveti Duh posvetil? Sveti Duh me je v svetem kerstu posvetil; tudi me hoče posvečevati po drugih zakramentih. 22. vprašanje. Koliko je svetih zakramentov? Sedem svetih zakramentov jo: Sveti korst, sveta birma, zakrament svetega rošnjega tolesa, sveta pokora, sveto poslednje olje, sveto mašnikovo posvetovanje, in svoti zakon. 23. vprašanje. Kdo je te zakramente postavil? Te zakramente je postavil Jezus Kristus, naš Odrešenik. 24. vprašanje. Kteri je naj potrebniši zakrament? Naj potrebniši zakrament je sveti kerst. 25. vprašanje. Kteri zakrament jo najsvetejši ? Naj svetejši zakrament je zakrament svetega reš- njega telesa. 26. vprašanje. Kaj je najsvetejši zakrament altarja? Ta zakrament je telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa pod podobo kruha in vina. 27. vprašanje. Kaj prejmeš v sveti hostiji, ko se obhajaš? Pri svetem obhajilu prejmem pravo Kristusovo telo in pravo Kristusovo kri. 28. vprašanje. Ali prejmemo tudi Jezusovo ') Jak. 2, 2«. Kristusovo življenj« in smert. 40 — 626 -- sveto kri, kcdar pri svetem obhajilu vžijemo sveto hostijo? V sveti liostiji je pravo, živo telo Jezusa Kristusa; živo telo pa ne moro biti brez kervf. Kcdar tedaj prejemamo pri svetem obhajilu sveto hostijo, prejemamo telo in kri .Jezusa Kristusa. Od pokore. 29. vprašanje. Kaj zadobimo v zakramentu svete pokore? V zakramentu svete pokore zadobimo odpuščenje grehov, odpuščenje večne kazni, Božjo milost in gnado. 30. vpraSanj e. Koliko reči je treba k pravi pokori ? K pravi pokori je treba pet reči: 1. Spraševanje vesti. 2. Kes in žalost. 3. Terdon sklep. 4. Spoved. 5. Zadosten je. 31. vprašanje. Kolikerna je žalost čez grehe? Žalost čez grehe je dvojna: popolna in nepopolna. 32. vprašanje. Kaj je nepopolna žalost? Tista žalost čez greho je nepopolna, ktera izvira samo iz strahti Božje kazni. 33. vprašanje. Kaj je popolna žalost? Popolna žalost je, kedar je človeku žal, da je Boga razžalil, ki je največa dobrota in vse ljubezni vreden. 34. vprašanje. Kak6 se obudi nepopolna žalost ? Reče se: O Gospodi ti pravični Bog! po pravici se bojim tvoje jeze in tvoje kazni; žal mi je tedaj, da sem te razžalil; oh odpiisti mi! itd. 35. vprašanje. Kak6 se obudi popolna žalost? Popolna žalost'se obudi tako-le: <> moj Bog! jaz te ljubim čez vse; zato mi jc serčno žal, da sem grešil,'in tako tebe, svojega ljubega Boga, vjczil in razžalil. 36. vprašanje. Ali smo dolžni sc vseh grehov spoved ati ? Dolžni smo vseh smertnih grehov se spovedati: ee nc, bila bi spoved neveljavna. — 627 — Peti nauk. Od kristjanske pravice. 37\ V.P r a S a n j e. Kaj je kristjanska pravica ? Kristjanska pravica je: Varuj so hudega, in delaj dobro. 38. vpraSanje. Kaj je hudo? Hudo je greh, kteri Boga žali, zaničuje in jezi, nas od Boga loči in na večno pogubi; ker je radovoljno prelomljenje Božje zapovedi. 39. vpraSanje. Kam pride naša duša po smerti ? Po smerti pride naša duša v nebesa, ali v pekel, ali pa v vice. 40. vpraSanje. Kdo pride precej po smerti v nebesa ? Precej po smerti pride v nebesa, kdor umerje v gnadi Božji, in nima nič več plačati Božji pravici. 41. vpraSanje. Kdo pride v vice? V vice pride tisti, ki umerje sicer v milosti Božji, pa ima še pokoro delati za odpuščene grehe. 42. vprašanje. Kdo prido v pekel ? V pekel pride, kdor umerje v smertnem grehu. 43. vpraSanje. Kdaj se smertno greši? Smertno se greši, kedar se radovoljno stori, ali opusti, kar je Bog pod kaznijo večnega pogubljenja prepovedal, ali zapovedal. 44. vprašanje. Kako je mogoče, da greh ne-umerjočo dušo umori? Smertni greh umori dušo, ker ji vzame milost Božjo, in jo oropa večnega življenja. 45. vpraSanje. Kaj jc pa majhen, ali odpust-ljiv greh? Majhen ali odpustljiv greh je majhno razžaljenje Božje. 4fi. vprašanje. Kaj je dobro delo ? Dobro delo je vsaka čednost, ali vsako kristjansko delo, ki se stori z dobrim namenom. 40* — 628 - 47. vprašanje. Kolikokrat je treba dobro delati ? Kolikor krat je le mogočo, imamo delati dobro. 48. vprašanje. Kak6 so obudi dober namdn? Dober nam6n so narodi tako-le: Kcdarkolikrat grem k delu, ali se lotim kakega opravila, mislim si v serei, ali pa tudi rečem z ustmi: „V Božjem imenu!" to je: Vse svoje misli, besede in djanjo darujem in posvetim tebi, o moj Bog! v združenji z zaslugami Jezusa Kristusa, k tvoji veči časti in slavi, za žive in za mertve, itd. 49. v p r a š a n j o. Kaj smo dolžni znati pod siuort- nim grehom? v, Dolžni smo znati: Apostoljsko voro, Oče naš, Oe-ščena si Marija, deset Božjih zapovedi, pet cerkvenih zapovedi in sedem svetih zakramentov. 50. P o s 1 e d n j i č premišljuj , zakaj mora vsak kristjan, posebno hišni gospodar, vsa ta vprašanja dobro premišljevati, in svojim podložnim večkrat razkladati; namreč zato, da se on sam uči in vadi, in vsi njegovi podložni 1. v svoti veri, kcdarkoli delajo znam nje svetega križa, kedar vero molijo, itd., 2. V upanji, kedar molijo, postavim: Oče naš, češčona si Marija, itd. 3. \ ljubezni s spolnovanjem Božjih in cerkvenih zapovedi. 4. Da večkrat obudijo kes in žalost čez svoje grehe, pogostoma prejemajo svete zakramente itd. 5. Da so s pomočjo milosti Božje greha varjejo, vsako skušnjavo premagajo, in vselej dobra dela doprinašajo. „Rastite v milosti in v spoznanji Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa. Njemu bodi čast sedaj in na vekomaj! Amen." ') Molitev. 1. O moj Bog! jaz verujem vse, kar ti hočeš, da imam verovati; upam vse, kar ti hočeš, da imam ') 1. l*otr. 3, 1H. — 629 - upati; ljubim vse, kar ti hočeš, da imam ljubiti; in sovražim vse, kar ti hočeš, da naj sovražim. 2. Jaz verujem vse, kar si ti po svojej sveti katoliški cerkvi razodel. Upam vse, kar si nam po Jezusu Kristusu obljubil. Ljubim te čez vse, ker si najljubeznjiviši Gospod in Bog. 3. Najljubeznjiviši Gospod in Bog! jaz obžalujem in sovražim iz serca vse grehe, ker sem ž njimi tebe, svojega ljubega Gospoda in Boga razžalil. Ke-sam se, da sem tebe, svojega Stvarnika, Odrešenika in Zveličarja, tebe, najveČo dobroto, tebe, ki si moja edina sreča in zveličanje, vjezil in zaničeval. 4. 0 najdobrotljiviši Jezus! Čast in hvala ti bodi za tvojo včlovečenje in rojstvo, za tvoje nauke in delovanje, za tvoje življenje in za tvojo smert, za tvoje vstajenje od mertvih in za tvoj Častitljiv vne-bohod, za tvojo Čast in slavo. 5. 0 nebeški OČe! usmili sc, usmili se me, in doddli, da tvojo sveto voljo spoznam in spolnim, zato da te bom ljubil in hvalil Časno in večno, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Peto poglavje. Kako je treba premišljevati življenje in smert našega Gospoda Jezusa Kristusa. Pervi odstavek. Premišljevanje obsega pet ali Sest rečf ali vprananj. ..Mojc serce se je v meni vnelo, in v mojem premišljevanji se je " ogenj vžgal.11 (P*. 38, 4.) Sin! ali kristjan, kdor koli si! Blagor tistim, kteri Kristusovo življenje vedno prebirajo in premišljujejo. — 630 -- O 8 e. Res, blagor vsem, kteri znajo in hočejo Kristusovo življenje prav premišljevati. Zato je v teh bukvah tolikokrat rečeno: Premišljuj, premišljuj; saj to so lahko tudi brez bukev stori. Sin. Kaj se pa pravi premišljevati? Oče. Premišljevati se pravi, čez resnice naše svete vere misliti, pobožno vaditi vse tri moči naše duše, spomin, um in voljo, ter k Bogu in njegovim svetnikom dušo povzdigovati, zdihovati in moliti. Sin. V čem pa obstoji ta vaja? ali koliko reči obsega pravo premišljevanje? Oče. Premišljevanje obstoji v sledečih pet ali šest rcč6h ali vprašanjih. Stavljaj si namreč ta vprašanja, in odgovarjaj si na vsako kakor ti je mogoče. 1. vprašanje. Čez kaj hočom ali imam danes premišljevati ? 2. Ktero posebne resnico ali reči imam tu premišljevati ? 3. Kakošen nauk imam iz tega premišljevanja za se posneti? 4. Ktero dobre sklepo imam storiti, in za kaj Boga prositi ? 5. Kaj imam na zadnjo reči, in prositi od Boga ali tudi od svetnikov? S i n. Na kaj merijo ta vprašanja ? Oče. Pcrvo vprašanje meri na pravo vajo spomina in domišljije; drugo na pravo vajo uma po natornem in čeznatornem spoznanji; tretje na svete nauke, ki jih imamo verovati, ali po kterih imamo ravnati, ali pa kteri nas v naših revah in nadlogah tolažijo; četerto na kes in žalost čez grehe in drugo enako serčno čute; peto meri na to, da se pri vsakem premišljevanji vselej posebno terdno sklene, varovati so tega ali unega greha, ali vaditi so v tej ali drugi Čednosti; šesto pa na to, da se prcmišljovanjc vselej z molitvijo sklene in dokonča. S i n. Kaj terja tedaj vsako vprašanje posebej ? Oče. Pervo vprašanje ti pravi, da se imaš sponi- — 631 -- niti na, to ali uno resnico. Drugo, da pomisliš na njene okoliščine, vzroke, lastnosti in nasledke. Tretje, da imaš kak dober nauk sebi posneti iz tega, kar premišljuješ. Ueterto, da se tvoje serce vname v ljubezni do Boga, itd. Peto, da skleneš vse pomočke rabiti, kteri te morejo pripeljati k poboljšanju tvojega življenja. Šesto, da s kako gorečo molitvico premišljevanje skleneš. Sin. Ali smem ta vprašanja tudi spremeniti, ali, kedar čas ali delo terjajo, tudi eno ali drugo izpustiti? Oče. To se v6 da 1 vredijo in uverstijo so takd, kakor terja predmet premišljevanja, ali tudi, kakor se čuti človek bolj pripravljenega, da pri tem ali drugem vprašanji se dalej mudi. S i n. Dajte mi zgled teh šest vprašanj, in naredite mi premišljevanje od ognja. Oče. Jaz si lahko ta vpraSanja tako-le po redu postavljam: 1. Od česa bom premišljeval? — Od ognja. 2. V koliko delov razdelim to premišljevanje ? Ktere lastnosti in nasledke ognja zamorem, ali imam premišljevati ? 3. Kakošen dober nauk zamorem od ognja pomniti ? 4. Ali sem do sedaj po tem nauku živel? 5. Kaj mi je prihodnjič storiti, da se v tej reči poboljSam ? 6. S kako molitvico bom to premišljevanje sklenil? Sedaj pdmni: Na pervo vprašanje gre odgovoriti to: Od ognja hočem premišljevati; hočem spomniti se, kakd so ogenj neti in kuri. Na drugo vpraSanje odgovarja, ali misli um od lastnost ognja, da ga jc namreč Bog stvaril za našo potrebo, da kuhamo, pečemo, grejemo itd.; pa tudi za naše podučenje, da zamoremo poznati lastnosti duhovnega ognja, Božjo ljubezni, in tudi peklenskega ognja itd. Natorni ogenj namreč ima od Boga to lastnost, da se — 632 -- daja zanetiti, ohraniti, množiti itd.; da služi našim potrebam, pa tudi da peče in žge in požiga. Na tretje vprašanje odgovarja po veri razsvetljeni um: Tako nam je dal Bog ogenj svoje svete ljubezni, in hoče, da se ta ogenj v našem serci vname, gori in množi, ako dovolj zanj skerbimo, ako derva pristavljamo, to je, ako premišljujemo Božje dobrote in dobra ali Bogu dopadajoča dela delamo. Zapisano jc namreč: „Mojo serce se je v meni vnelo, in v mojem premišljevanji se je ogenj vžgal" '), namreč ogenj ljubezni Božje. Na četerto vprašanje odgovarja dobra volja, in obuja v človeku sledeče čute: Ali oh! kaj som delal do sedaj? Ognja Božjo ljubezni nisem netil v svojem serci, takd da je ugasnil! itd. Na peto vprašanje sledi terdni sklep: Zato pa hočem vsak dan enkrat saj na kratkem premišljevati in počasi so navaditi, prav premišljevati. Na šesto vprašanje se obernem h Kristusu in Mariji, ter porečem: O Jezus, ti učenik malih in ponižnih! do-dčli mi to milost, da se navadim prav premišljevati, in da v mojem premišljevanji sc vname v mojom scrci ogenj tvoje Božje ljubezni. Amen. Na to šo molim en Oče naš, in Čcščcna si Marija. Coz dan pa hočem večkrat misliti, ali tudi reči: .Jaz hočem ogenj ognju nasproti postaviti, to jc, ogenj Božje ljubezni ima goreti v mojem serci, zato da se ognem peklenskega ognja. Namesto tega pa tudi lahko čez dan večkrat zdihnem: O Gospod! vžgi svojo ljubezen v mojem scrci! Amen. Drugi odstavek. Kak6 je premišljevali kak Izrek nvetega pizma. »S i n. Kad bi premišljeval kak izrek svetega pisma, postavim: „Vodo boto v veselji zajemali iz studencev zveličarjevih." (Iza. 12, 3.) — 633 -- O 8 e. Stavi Bi tudi tu navadnih Sest vpraSanj, in na pervo vpraSanje reci: 1. Premišljeval bom te besede svetega pisma: „Vodo bote zajemali v veselji iz studencev zveličarjevih." 2. Na drugo vpraSanje premišljuj vsako besedo posebej : V i, namreč kristjani, ali pravoverni! bote zajemali tak6, kakor vas uči sveta cerkev, vodo Božje milosti, ki vašo duSe opere, ohladi in okrepča, ter rodovitne stori za vso dobro; i z s t u d e n c o v, to je, iz svetih zakramentov, prav za prav iz peterili ran Kristusovih, ki jo svete zakramente postavil, milost Božjo vam zaslužil s svojo kervjo kupil in pridobil; v veselji, s sveto radostjo in tolažbe polnim upanjem. 3. Na trotje vprašanje boš sam pri sebi tako-le govoril: Tu vidim, kak6 draga jo ta voda milosti Božjo; tedaj moram tudi jaz si kaj prizadevati, kar mi moje moči dopuščajo, da si jc zajemam, da jo rabim itd. 4. Na četerto vprašanje lahko porcčeS: Oh! kako malo sem do sedaj v tej reči storil! ali sem morebiti še celo to živo vodo zaničeval, in živi studenec Božje milosti zapustil, itd. 5. Petič pomislim, kaj mi je storiti, da se v tej reči poboljšam, in da to vodo dobim in obranim. Vsak dan hočem Boga prositi, da mi jo da. Hočem zato to dobro delo .... delati, in te pregrehe .... so skerbno ogibati. 6. Na zadnje se obernem s prošnjo k nebeškemu Očetu, k Jezusu Kristusu, k svetemu Duhu, in k Materi Božji, da zaželjeno milost dosežem. Tretji odstavek. Kako sc premišljuje s tremi, peterimi, ali fiesteriini besedami. Sin. Ali ni mogoče, tudi drugače koristno premišljevati ? Oče. Mogoče je; saj jih je skoraj toliko načinov — 634 -- premišljevati, kolikor je pobožnih. Vedi tedaj: Kakor smo si vsi ljudje v poglavitni reči podobni, vendarpak so vsak človek od vseh družili loči po svoji zunajni postavi in po svojem glasu: ravno takd so vsi učeni in pobožni, kar premišljevanje zadene, v poglavitni reči eno misli, in vendar v posebnih rečeh imajo svoje lastne misli. Sin. V čem so vsi ene misli? O č e. V tem so vsi ene misli, da je znotranjo molitev, ali premišljevanje vsi hvalijo, priporočajo, in učijo, da imamo pri tem vaditi tri dušne moči, spomin, um, in voljo, itd. Sin. V čem pa niso ene misli? Oče. V tem pa niso ene misli, kakč se ima to storiti. Oče Peter Justinčl iz Jezusovo družbe, postavim, rabi k premišljevanju samo tri besedo: Darujem, za-hvaljujem, prosim. Drugi si izvolijo k premišljevanju sledečih šest besed: Moli, pomisli, d č i so, žaluj, skloni, prosi. 1. Moli, to je, moli Gospoda svojega Boga, in kliči ga na pomoč. 2. Pomisli in premisli predmet svojega premišljevanja. 3. Uči se, ali pomisli, kaj se imaš in moreš učiti iz tega premišljevanja. 4. Obžaljuj svoje grehe in svojo nemarnost. 5. Skleni se poboljšati. 6. Prosi Boga, da ti pomaga tudi storiti, kar si sklonil. Sin. Ali je pa ta način premišljevati tudi povsod znan ? Oče. Dovolj je znan povsod ta način premišljevanja, in je prav za prav tisti, od kterega smo že zgo-rej govorili. Sin. Kak6 jo mogoče po teh šesterih besedah pekel premišljevati ? Oče. 1. Pri besedi moliti postavi se v Božjo firičujočnost in reci: O milostljivi Zveličar! jaz te mo-im kot pravega Boga z Očetom in svetim Duhom, in te prosim, da mi moj um razsvetliš, zato da zamorem pekel prav premišljevati. 2. Pri besedi pomisliti — 635 -- stGpi v duhu doli v pekel, in premišljuj, kaj tcrpijo pogubljeni tam, sedaj na duSi, po vstajenji pa tudi na telesu. 3. Pri besedi učiti se, spoznaj pomoči, ktero ti Bog daja, da zamoreš oditi peklenskemu terpljenju, in zahv&li se mu zanje. 4. Pri besedi obžalovati, obžaluj svojo nehvaležnost in hudobnost. 5. Pri besedi skleniti, pomisli, ktero pomočke hočeS rabiti, da S oklu odideš. 6. Pri besedi prositi, daruj neboSkemu »četu Kristusove zasluge, sploh celo njegovo britlco terpljenje, in prosi ponižno, da ti na pomoč pride. Na zadnje izbdri si izrek, ki ga imaS večkrat čez dan ponavljati, postavim: Oh, odreši nas od hudega, od greha, in od večne kazni. Amen. Ceterti odstavek. Kako se morejo premišljevati svete podobe. Sin. Kakd se ima premišljevati sveta podoba? Oče. Ko imaš pred sabo sveto podobo, premišljuj tisto reči ali skrivnosti, ki so na podobi vpodobljone. Sin. Kakd bom tedaj premišljeval, postavim, to podobo, ki predstavlja Kristus-ovo bičanje? Oče. Ko to podobo premišljuješ, zamoreš se der-žati ravno omenjenih šesterih besed. 1. Moli svojega Odrešenika, in prosi ga za milost, da boš to žalostno skrivnost prav premišljeval. 2. Pomisli vso strašne okoliščine bičanja, orodje, s kterim so ga bičali itd. pa tudi Kristusovo poterpežljivost, rane, kri, itd. 3. Uči se, in spoznaj, da je bil Jezus zastran tvojih grehov bičan in topen. Zato 4. obžaluj svoje pregrehe, in zahvali Gospoda za to strašno terpljenje, itd. 5. Tcrdno skleni, da se boš tega greha.... varoval. 6. Daruj nebeškemu Očetu to žalostno skrivnost, in drago kri, ktero jo Jezus pri bičanji prelil; rane, ki so mu bile vsekane, ljubezen, ponižnost, in drugo čednosti, ki jih je pri bičanji Jezus pokazal. In tako prosi, ali moli takd-le: O usmiljeni Oče nebeški! oh! nikoli, nikoli več — 636 -- nočem grešiti, da tvojega ljubega Sinu več ne bičam s svojimi grehi. Oh! odptisti mi in dodeli mi milost, da svoje življenje poboljšam. Amen. Peti odstavek. Od pomot v teh bukvah. „ Poglej, o Gospod! moje ponižanje in mojo težavo; in odpusti mi vse pregrehe." (Pb. 24, 18.) Sin. Kakošno premišljevanje bo pa to? Oče. Mislim, da bo koristno tudi to. S i n. Pokažite tedaj, vas prosim, kak6 se dajo te iz psalmov vzete besedo premišljevati. Očo. To se lahko zgodi. Glej! 1. najpred so moli: O najdobrotljiviši Odrešenik Jezus Kristus! jaz te molim, častim in hvalim za vse, kar je v teh bukvah, ali v teh promi šlj o vanj ih dobrega. Gospod! no nam, ampak svojemu svetemu imonu daj čast, m dodeli, je pred, ined, in po lijem godilo. Pervi odstavek. Marijino potovanje čez gore......238 Drugi odstavek. Kako je Marija svojo teto pozdravila . . .241 Tretji odstavek. Kako seje Marija obnašala v Zaharijevi hiši 244 Ceterti odstavek. Od praznika Marijinega obiskovanja . . 248 Petnajsto pogjavje. Želje in hrepenenje po Kristusovem rojstvu. Pervi odstavek. Kristusovovčlo-večenje, rojstvo in ime svetemu Jožefu razodetc.......... Drugi odstavek. Kaj je Kristus delal v inatemem telesu. . 255 Tretji odstavek. Serčne želje Jezusove, in Marijine po njegovem rojstvu....... . 259 Šestnajsto poglavje. Rojstvo Jezusa Kristusa. Pervi odstavek. Jožef in Marija potujeta v Betlehem . . . 263 Drugi odstavek. Marija in Jožef iščeta prenočišča v Betlehemu 265 . Tretji odstavek. Sveti večer 270 i Ceterti odstavek. Sveti dan 272 Peti odstavek. Jezusovo rojstvo 276 § e s t i odstavek. Angelji častijo novorojenega Kristusa, in ga angeljem oznanujejo.....282 Sed m i ods ta v ek. Kako je Marija Detetu Jezusu stregla . . . 290 Sedemnajsto poglavje. Novo leto, Kristusovo obrezovanje in terpljenje že v otročji starosti. Pervi odstavek. Premišljevanje konec leta. in v začetku novega leta...........292 Drugi odstavek. Kristusom obrezovanje......... 297 Tretji odstavek. Im.; Jezus. 300 ' Ceterti odstavek. Zunanjo in . . Stran, znotranjo terpljenje Božjega Deteta .............. Peti odstavek. Marijino so-8*3«..........307 Osemnajsto poglavje. Sveti trije kralji molijo Kristusa. Pervi odstavek. Od praznika svetih treh kraljev.....311 Drugi odstavek. Bog kliče svete tri kralje, da grejo molit njego- vega Sina.........315 Tretji odstavek. Sveti trije kralji najdejo Dete v Betlebenm. , ga molijo, m mu darujejo ... 322 Ceterti odstavek. Sveti trije kralji grejo nazaj na svoj dom. živijo iu umerjejo Bveto . . . 328 Devetnajsto poglavje. Od Jezusovega, Marijinega in Jožefovega do Marijinega očiščevanja. 332 335 339 346 življenja Pervi odstavek. Od njih krepost .......... Drugi odstavek. Kako je Marija še na dalej Jezusa stregla . Dvajsto poglavje. Marijino očiščevanje. Pervi odstavek. Od Marijinega očiščevanja...... Drugi odstavek. Od Kristusovega darovanja v tempeljnu Tretji odstavek. Od Marijinega češčenja, in od Marijinih praz- , nikov..........352 Ceterti odstavek. Svečnica. 355 Eno in dvajsto poglavje. Jezus pobegni! v Egipt in terpi revo. Pervi odstavek. Kako sta Marija in Jožef v Egipt pobegnila . 860 D r u gi odstavek. Hng dela čudeže v pomoč iu tolažbo begunov, iu v večen spomin Kristusovega bega........... Tretji odstavek. Cudovitni pri-četek balzamovega vertii . . . Ceterti odstavek. Kako so Jezus. Marija in Jožef v Egiptu živeli......... . Peti o d ■ t n v o k. Kristusovo sočutje z nedolžnimi otročiči . . Šesti odstavek, liožjaprevidnost za svetega Janeza Kerstnika, in Njegova pravica v oziru na Herodeža ..........385 367 372 376 381 „ , , Stran. Sedmi odstavek. Kristusovo življenje in djanje v Egiptu . . 388 Dva in dvajsto poglavje. Kristusovo življenje v Nazaretu. Pervi odstavek. "Vernitev iz Egipta .........394 D r u jf i o d s t a v e k. Kristusovo življenje v Nazaretu od osmega, do dvanajstega leta njegove starosti ................399 Tri in dvajsto poglavje. Dvanajstletni Jezus v tempeljnu. Pervi odstavek. Dvanajstletni Jezus gre v Jeruzalem in se zgubi 404 Drugi odstavek. Marija išče zgubljenega Jezusa .... 410 Tre,ji odstavek. Zgubljeni Jezus najden........415 Štiri in dvajsto poglavje. Od skritega Jezusovega življenja do njegovega tridesetega letu. Pervi odstavek. Od ponižne Kristusove pokorščine .... 419 Drugi odstavek. Sveto življenje Jezusovo, Marijino in Jože- fovo...........426 Tretji odstavek. Smert svetega Jožefa........428 Pet in dvajsto poglavje. Od bližnega Kristusovega pripravljanja k očitnemu učenju. Pervi odstavek. Od Kristusovega kerstn ........ 431 Drugi odstavek. Od spriče- vanja nebeškega Ofeta .... 43« Tretji odstavek. Kristusov stirdesetdanski post.....439 Ceterti odstavek. Kristus zmaga skusnjavca........444 Šest in dvajsto poglavje. Kristus učitelj. Pervi odstavek. Od duhovne i u posvetne oblasti za časov Kristusovih .........447 Drugi odstavek. Staro mesto Jeruzalem........ 45«, Tretji o d s t a v e k. 0<1 tempeljna." v kterem je Kristus veckr.it učil 463 Ceterti odstavek. Od Kristusovega nauka ui od njegovih čudežev .........4^ Stran. Peti odstavek. Obglavljenjesvetega Janeza Kerstnika .... 477 Šesti odstavek. Kristusovospre- meujenje.........481 Sedmi odstavek. Od ostroga Kristusovega življenja ves čas. ko jn očitno učil.......487 Koristen priatavek h Kristusovemu življenju, od čveterih poslednjih reči, t« Je: od smerti, sodbe, pekla in nebes. Pervo poglavje. Kristusova milost in slava so kaže v smerti njegovih vernih. Pervi odstavek. Smert je strašna 493 I Drugi odstavek. Kristusovi služabniki srečno umirajo .... 498 Tretji odstavek. Posmertije posebna sodba ....... fiOl Drugo poglavje. Kristusova slava se bo ua sodni dali prikazala. Pervi odstavek. Od Antikrista 505 Drugi odstavek. (Id predhod- nili znamenj sodnega dneva . . 507 Tretji o d s t a v u k. (Id vstajenja inertvih.........512 C e t e r t i odstavek. Kako bodo zveličani iu pogubljeni poljani v dolino .lozafat.......518 Peti oditavek. Kako se bo prikazal sveti križ ......524 Šesti odstavek. Kako pride Kristus k sodbi......529 Sedmi odstavek. Kristus sodnik ...........534 O*m i odstavek. Kako bo Kristus pravične sodil.....54(1 Deveti odstavek. Kako bo Kristus hudobne sodil .... 544 Deseti odstavek. (Id sodbe zveličanih in pogubljenih . . . 550 Ednajsti odstavek. Kakoliodo pogubljeni v pekel doli šli . . 551! D v a n a j s t i odstavek. Sreču j vnebohod vseh svetnikov po sodbi 559 Tretje poglavje. Ostra pravičnost Kristusova se kaže v strašnih peklenskih mukali. -Purvi odstavek. Kakošen je pekel ...........5(55 Konec Stran. Drugi odstavek. Peklensko terpljenje se ne da popisati.... 570 Tretji odstavek. Od peklenskega ognja..........572 Cetorti odstavek. Od tovaršije hudobnih duhov ...... 578 Poti odstavek. Hudiči bodo pogubljene ua vekomaj terpinčili . 581 Š e s t i o d s t a v e k. Od tovaršije pogubljenih ljudi.......583 Sedmi odstavek. Od naj večega terpljenja v peklu, ali od iirikra-teiija gledanja Božjega obličja . 587 O s m i odstavek. Peklensko terpljenje jo večno....... Četerto poglavje. Od prevelike Kristusove slave v njego-> vem večnem kraljestvu. Pervi odstavek. Kristus ima v nebesih naj večo radost in slavo 5% Drugi odstavek. Od Kristusove slave v njegovih svetnikih, in od njih večne radosti......(Kil Tretji odstavek. Od naj večera veselja v nebesih, ali od gledanja Božjega obličja.......33 Cetorti odstavek. Kako se morejo premišljevati svete podob* . 685 >eti odstavek. Od pomot v teli Abukvah.........--.■m a dela.