GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 7 julij 2005 / leto XII Oratorij 2005 - Župnišče Mengeš; če v Mengšu (še) nimamo bazena se moderatorji Oratorija, ki so ga kot vsako leto organizirali v počitniškem času, znajdejo in priskrbijo primerno ohladitev po napornih igrah v vročem vremenu. á T » .r} KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ PRODAMO: Stanovanja: - Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, z pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. V neposredni bližini vsa infrastruktura. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000,00 SIT. - Ljubljana; ob Dolenjski cesti -bližina Golovca, trisobno stanovanje, v trostanovanjski hiši. Hiša je stara 30 let, pred enim letom je bila generalno obnovljena v tri stanovanjske enote. Stanovanje se nahaja v drugem nad., ter mansardi. 2.nad - dvosobno stanovanje 55 m2, kuhinja, spalnica, dnevni prostor z balkonom, shramba, kopalnica. Mansarda - 27 m2, delovni prostor, soba, manjša kopalnica. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si Etažna lastnina urejena, dve parkirni mesti, ločeni števci, možnost takojšne vselitve, cena; 33.900.000,00 SIT. Parcele: - Mengeš; zazidljivo parcelo v izmeri 684 m2, s plačanim komunalnim prispevkom in gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hišo neto površine 169,27 m2 (P+M), cena; 27.000.000,00 SIT. - Koseze pri Vodicah; zazidljivo zemljišče v izmeri 715m2, vodovod in elektrika ob parceli, lepa, mirna, sončna lokacija. Cena: 28.800,00 SIT/m2. Hiše: - Mengeš; starejša hiša, tloris stavbišča 98 m2, (p,m), na parceli 330 m2, potrebna sanacije, dostop urejen, cena; 15.500.000,00 SIT. - Turnše pri Dobu; starejša hiša neto površine cca 100m2, prizidana in adaptirana leta 1989, 150 m2 zemljišča. Pritličje, (kuhinja, jedilnica z dnevno sobo, kopalnica, kurilnica, soba), mansarda (3 sobe), dva urejena parkirišča, cena: 26.500.000,00 SIT. - Repnje pri Vodicah; enodružinsko montažno hišo, izdelano do V. gradbene faze, urejena okolica, estrihi, terasa, nadstrešek, 140 m2 bivalne površine, parcela 500m2. Cena: 39.950.000,00 SIT+ ddv. - Domžale; enodružinska stanovanjska hiša, zgrajena leta 1975, na parceli 555 m2, locirana na obrobju stanovanjskih hiš, ob parceli teče potok, zamenjana kritina. Skupna bruto površina hiše (pk+vp+1n) 222 m2 + neizdelana mansarda, cena: 37.250.000,00 SIT. - Kranj - Hotemaže; dvodružinsko hišo zgrajeno leta 1995, K+P+M - bruto površina cca. 350m2, na parceli 600m2,moderno opremljena, dve garaži, vinska klet, možnost ločenega bivanja dveh družin, zasteklena terasa, urejena mansarda, mirna in lepa okolica, pogled na Alpe, cena; 62.000.000,00 SIT. - Vodice; eno ali dvostanovanjska hiša (pk+vp+m), zgrajena leta 1983, v skupni izmeri 325 m2 na zemljišču 802 m2. V pritličju in mansardi po tri sobe, kopalnica, kuhinja z jedilnico in dnevna soba. V kleti je garaža, primerna za parkiranje dveh avtomobilov, dve shrambi, kopalnica, ena večja soba ter kurilnica z pečjo na kurilno olje, cena: 62.500.000,00 SIT. Poslovni prostori: - Tuhinjska dolina; v bližini toplic, večji gostinski lokal z možnostjo prenočišč, 150m2 gostinskega lokala, 350m2 stanovanjskih površin, 1000m2 zemljišča, star 40 let; Cena: 47.000.000,00 SIT. - Moste pri Komendi; poslovni objekt na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupne neto površine 811 m2, v dveh etažah, prodamo skupaj ali po delih. Objekt je star 15 let, možnost gostinske dejavnosti, turizma, trgovine.... Skupna površina zemljišča1556 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 1.300.000,00 EUR. - Za znano stranko iščemo dvo ali več sobno stanovanje v Mengšu ali Kamniku. STANOVANJSKI KREDITI Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju ugodnih stanovanjskih posojil (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/2000) Občina Mengeš objavlja RAZPIS UGODNIH STANOVANJSKIH POSOJILIH I. NAMENI ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Posojila so namenjena za: - nakup stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš, - stanovanjsko gradnjo na območju občine Mengeš, - prenovo in revitalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš. Obrestna mera TOM + 1,6 %, dobo vračanja 10 let. Celotni stroški priprave, obdelave, vodenje kredita in priprave dokumentacije za zavarovanje kredita so cca 35.000,00 SIT. Krediti se odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje na območju občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno prebivališče v Občini Mengeš, - kupujejo ali gradijo stanovanja oz. stanovanjsko hišo, - imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki finančno še ni realizirana (sklenjeno v času določenem z razpisom), - imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše in so lastniki oz. solastniki nepremičnine oz. če predložijo soglasje lastnika (izdano v času določenem z razpisom), - imajo izdano lokacijsko informacijo za prenovo oz. revitalizacijo objekta, katerega lastniki oz. solastniki so v Občini Mengeš (izdano v času, določenem z razpisom) oz. če predložijo soglasje lastnika. Za prosilca lahko kandidirajo lastniki oz. solastniki - investitorji gradnje, prenove, revitalizacije ali kupci stanovanjske hiše oz. stanovanja. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ do 40% vrednosti primernega stanovanja. IV. KRITERIJI ZA DODELITEV POSOJIL Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji: - primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja, - socialnega in zdravstvenega stanje prosilca in njegove družine, - namembnosti posojila, načina razreševanja stanovanjskega problema in faze gradnje, - drugo. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - enostarševske družine, - mladi, - družine z manjšim številom zaposlenih, - invalidi in družine z invalidnim članom oz. z otrokom motenim v telesnem in duševnem razvoju, - prosilci z daljšo delovno dobo, - prosilci z dalj šim bivanjem v Občini Mengeš, V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo vloge skupaj s prilogami: - opis namena, višino in vrsto porabe posojila, - potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije), - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško knjižni izpisek in potrdilo o premoženjskem stanju), - notarsko overovljeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo , sklenjeno v letu 2004 in 2005 (v primeru nakupa), - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - lokacijsko informacijo (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljiško knjižni izpisek , ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o času stalnega bivanja prosilca in družinskih članov v Občini Mengeš, - dokazilo o enostarševski družini, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo, Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo do 29. avgusta 2005 na naslov OBČINA MENGEŠ, Komisija za dodelitev stanovanjskih posojil, Slovenska c. 30, MENGEŠ, s pripisom - »Stanovanjsko posojilo - ne odpiraj«. Vse dodatne informacije dobite na tel. 724 7106 ga. Irena Podboršek. Vloge bo obravnavala 5 članska Komisija za dodelitev stanovanjskega posojila, ki jo imenuje župan. Na predlog komisije bo župan s sklepom obvestil vse udeležence razpisa o znesku dodeljenega posojila. OBČINA MENGEŠ Župan, mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. o Tokrat tudi jaz pišem uvodnik nekoliko pozno, saj je župan Tomaž Štebe menil, da se s to predpočitniško številko našega mesečnika nikamor ne mudi (informacijo je posredovala ga. I. P., svetovalka župana). Tako do 24. julija še nisem prejel niti vrstice županovega uvodnika niti kakšnega prispevka iz občinske uprave (rok za izid 25.7., poleg zamude pa so z uprave še reklamirali slabo kakovost tiska junij ske številke?). Menim, da je prav ta uprava dolžna pripraviti vsaj krajši prispevek o dogajanju, ki se v teh dneh odvija po glavni ulici skozi Mengeš. Zdi se mi, da je s sporočilom o zaprtju ceste dan pred dejanskim postopkom uprava naredila svoje delo in lahko zadovoljna odide na zaslužen dopust. Po besedah tudi nekaterih občanov se je uprava ali kdorkoli je že odgovoren za obveščanje o takih zadevah kot je zaprtje najbolj prometne ulice, obnašala v tem primeru omalovažujoče, skrajno neodgovorno in podcenjujoče do vseh prebivalcev občine Mengeš. Da ne govorimo še o tranzitnih voznikih, ki kot nepoznavalci kraja iščejo razne bližnjice in s tem ogrožajo sebe ter druge udeležence prometa. Ker so počitnice je tudi veliko šolarjev na stranskih cestah, kjer se vozijo s kolesi in rolajo. Že takoj prvi dan zaprtja ceste se je pred bencinskim servisom zgodila prometna nesreča zaradi nestrpnosti in nepoznavanja razlogov za še enkrat večjo gnečo skozi Mengeš. Že tako preobremenjene ulice Mengša so sedaj postale nevzdržno neprehodne, še bolj nevarne in tudi hrupne. Lahko se vprašamo, kje je sedaj obvoznica? Pred leti izničen prostorski plan, preusmerjen državni denar drugam, vse to zaradi samovolje nekaterih, ko sedaj niti ne bi vedeli za promet, če bi bila obvoznica zgrajena. In bi tudi bila. Naj vas spomnim; pred leti je hotela bivša garnitura občinskih svetnikov graditi obvoznico graditi kar skozi Gobavico in bi se promet odvijal preko tunela. Je tudi res, da se bližajo (leta 2006) volitve in je počasi potrebno pokazati ljudem, da nekaj pa se le dogaja v Mengšu. Pa še to: do nedelje popoldan (24.7. 2005) so na območju prenove Slovenske ulice SAMO zarezali v cestišče, primerno označili zaporo in pustili kar nekaj umazanije na BODOČEM delovišču. Naj vam za ta dopustniški čas vržem še neobrano kost. Že letos se začenja operacija, imenovana »Slovensko predsedovanje EU«. Nekateri izračuni kažejo, da bo za to potrebno zagotoviti 25 milijard tolarjev. Samo za kadre, njihovo usposabljanje in za stalno predstavništvo v Bruslju naj bi bilo namenjeno več kot 7,7 milijarde, za nakup prostorov za novo slovensko veleposlaništvo pa še dodatnih 6 milijonov tolarjev. Kar pa nas najbolj zanima je obnova gradu Jablje, za katero naj bi namenili 2 milijardi tolarjev. Grad naj bi bil eden izmed osrednjih protokolarnih objektov med predsedovanjem Slovenije EU. Zanimivo je, da vsi omenjajo grad Jablje pri Trzinu. Kje je izpadel Mengeš, bi moral nekdo odgovoriti?! Prav tako pa tudi na vprašanje ali bo grad še na voljo za najem interesentom, društvom iz Mengša in okolice za prireditve, ali občini Mengeš za eventuelne poroke itd. Resda je bil pred leti grad prodan za simboličen 1 tolar, vprašanje je, če se sedaj lahko kesajo tisti, ki so to storili, in ali bo grad postal zaprto območje, nedostopno niti za oglede? Odvisno od kupoprodajne pogodbe za 1 tolar, sklenjene pred leti in katere vsebine nihče ne pozna. Prijetne počitnice kjer koli že boste. Marij P. s. Naslednji MENGŠAN izide v mesecu septembru. Še naprej vam tudi v imenu uredništva želim prijetno branje, tudi mojih uvodnikov. Če pa komu niso všeč pa naj stran preskoči in naj si izbere zanimivejše branje. Vabim vse, ki menijo, da ni dovolj informacij o življenju v našem kraju v MENGŠAN-u, da si vzamejo čas, primejo v roke svinčnik in napišejo novice. Ne samo zase temveč tudi za druge. Uredniški odbor se trudi, vendar člani ne morejo obiskovati prav vsake prireditve in opisovati dogodkov. So pa ljudje, ki to razumejo in sami napišejo kaj se dogaja, da tudi drugi vedo in ne kritizirajo vsevprek vsako malenkost, ki jim pač ni všeč. Želim pa, da svoje kritike, dobre ali slabe, pošljete uredniškemu odboru ali meni osebno. Tako se bomo v bodoče izognili nesporazumom in nerazumevanju našega dela. Najbolj se osmešimo, če nekaj obtožujemo, kar ne razumemo. KAZALO UČENCI OSNOVNE ŠOLE MENGEŠ V POLETNI ŠOLI V NARAVI 6 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN OTVORITEV ŠPORTNEGA IGRIŠČA 8 GASILSKO TEKMOVANJE V LOKI 9 TRDINOVO LETO -USPEŠENO IZVEDENI PROJEKTI 11 ZAHVALA ROTARY CLUBU DOMŽALE 12 ŠPORT 17 OBVESTILO IN ZAHVALA KRAJANOM MENGŠA 21 Rok za oddajo prispevkov za prihodnjo številko glasila je 12. september 2005. MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@.menges.si, petra.piskot@.siol.net Člani uredniškega odbora: Tina Železnik, Janja Verbančič, Dušan Pejič Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106, (040) 852 355 Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš Drage občanke, spoštovani občani, trideseti uvodnik končujem v času začetka druge največje letošnje investicije - izgradnje in obnove komunalnih naprav v središču Mengša: od Kersnikove, po Slovenski, do Trdinovega trga, z delom Grobeljske ter urejanjem Stare poti in Glasbilarske ulice. Obnovljen bo vodovod, zgrajena manjkajoča kanalizacija - povezava predela Zavrti z glavnim kolektorjem v športnem parku, obnovljena kanalizacija na Stari poti, vgradili bomo plinovod in elektroenergetske ter šibkotočne kabelske kanalizacije. V središče Mengša bo potem postopoma prišla druga energetska zanka (transformatorska postaja bo pri Filcu in ob pošti) in s tem zanesljivejša oskrba z elektriko. Prosim(o) za razumevanje zaradi začasnega enosmernega prometnega režima na Slovenski cesti in na Zavrtih. Končujemo gradnjo kolektorja do meje z občino Komenda - skupni projekt s sosedi, ki bo postopoma prispeval k čisti (čistejši) Pšati. Razloge za zastoj pri izvedbi smo razrešili in sedaj pričakujemo dokončanje izvedbe. Pričakujem, da bomo takoj po gradnjah na Slovenski cesti pričeli z urejanjem Levčeve ulice z vgradnjo komunalnih naprav in povečanjem parkirišč ob večstanovanjskem naselju Zavrti - izbor izvajalca je že opravljen. Na tem območju si želim urejenega in umirjenega prometa ter spoštovanja omejitev hitrosti in primerne uporabe parkirnih prostorov tako lastnikov kot njihovih obiskovalcev. Z ureditvijo Slamnikarske ulice v letu 2006 ter v prihodnje tudi Detelove ulice naj bi ustvarili pogoje za ustreznejši mirujoči promet in boljše ulične povezave. Toda brez strpne in razumevajoče vožnje in seveda spoštovanja predpisov nikakor ne bo možna pričakovana kakovost in kultura bivanja. Našim novorojenčkom oz. njihovim družinam, ki jim namenjamo enkratno denarno pomoč, čestitam in želim novim članom, staršem in njihovim najbližjim vse dobro: Lana, Elvis, Martin, Nina, Matic, Miha, Gaja, Jan, Žana, Jan. Vsem želim ustvarjalne, osvežujoče oz. koristne počitnice ali dopust ter varna udejstvovanja in popotovanja. Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENSKI GORNIŠKI KLUB SKALA SDS Al. VABILO NA GORNIŠKI POHOD NA ŠKRLATICO 1. AVGUSTA 2005 ali lažje smeri in vrhove z izhodiščem iz Vrat. Prijave na tel. 051 372782 ali na eNaslov: tomaz.stebe@dz-rs.si. Odhod izpred občine Mengeš bo v ponedeljek, 1. avgusta 2004 ob 4. uri. Odhod na Škraltico izpred Aljaževega doma v Vratih bo ob 5. uri. Od tam se bomo napotih peš do Bivaka IV, nato pa po lepi zavarovani plezalni poti na vrh. Škrlatica je drugi najvišji vrh v Sloveniji in ga odlikuje izredno lep pogled na okoliške hribe, še posebno na Triglav. Na vrhu Škrlatice stoji skalaški križ. Ob 11. uri bo na vrhu kratka svečanost ob obletnici blagoslovitve novega križa, ki jo bo vodil triglavski župnik g. France Urbanija. Po povratku bo v kapehci sv. Metoda in Cirila v Vratih sv. maša (približno ob 16. uri). Na Skrlatico (2738m) je okoli 11 -13 ur izredno težavne in naporne hoje. Na vrh se lahko po vzpnemo le po zavarovani plezalni poti. Kondicijsko slabše pripravljenim in tistim z vrtoglavico tega izleta ne priporočamo. Priporočamo čelado in komplet za samovarovanje ter prvo pomoč. Mislite tudi na to, da na poti ni nobene možnosti za dodatno pijačo! Skupaj bomo organizirali prevoz do izhodišča. Vodstvo izleta na Skrlatico je zagotovljeno, za svojo varnost pa je odgovoren vsak sam! V primeru slabe vremenske napovedi na predvečer odhoda pohod odpade. Vabljeni na druženje, pogovor in gibanje v naravi. Predsednik SDS Mengeš, Tomaž Štebe PRIZNANJE PODELJENO NA SREČANJU SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE SDS Zlatki Zebec in Pavletu Klemenčiču je predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša podelil bronasta znaka SDS, priznanje za dosedanje delo (na sliki). Za podelitev smo izkoristili priložnost na srečanju, 2. julija 2005 v Vrpolju, športnem centru ob Savinji, med Mozirjem in Gornjim Gradom. Družini Klemenčič - Zebec s hčerko Špelo se zahvaljujem za pošteno in dobro delo ter sodelovanje pri volilnih opravilih in akcijah, v nadzornem odboru in v občinskem odboru ter v svetu občine v prejšnjem mandatu. Še posebej smo veseli svežih in tudi kritičnih misli in predlogov. Tomaž Štebe, predsednik SDS Mengeš VABLJENI NA SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ 25. seja bo predvidoma v sredo, dne 07. SEPTEMBRA 2005 ob 18.00 uri v Gasilsko godbenem domu Mengeš. Predvideni vsebinski dnevni red 25. seje: 1. Odlok o javnem glasilu Mengšan (II. obravnava) 2. Odlok o oskrbi s pitno vodo (II. obravnava) 3. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode (II. obravnava) 4. Odlok o vplivu lokacije na višino neprofitne najemnine 5. Spremembe ureditvenega načrta na območju M5 - župnišče z bivalnimi in gospodarskimi objekti (II. obravnava) 6. Ustanovitev medobčinskega inšpektorata -I. obravnava odloka 7. Razglasitev kančeve hiše, ravbarjevega gradu, parka in sprehajalne poti za kulturni spomenik lokalnega pomena 8. Opustitev projekta »Tržnica« pri KD 9. Povišanje cen programov v Vrtcu Mengeš 10. Usmeritve/izhodišča PR 2006 - 2009 Opomba: Gradiva so objavljena na spletni strani občine - www.menges.si. Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v sejni sobi Gasilsko godbenega doma, Zavrti 2, Mengeš, vhod iz Grobeljske ceste. mag. Tomaž Štebe, župan Podpis pogodbe s Hidrotehnikom (desno direktor Andrej Bukovec) - izvajalcem del na območju centra Mengša med Kersnikovo ulico, Slovensko cesto, Trdinovim trgom, Staro potjo, delom Grobeljske in na Glasbilarski ulici STARO SE UMIKA NOVEMU - nekdaj uspešno mengeško podjetje MELODIJA bo izginilo iz centra Mengša in tudi drugače bo samo še en spomin več. SEJEM TAKO IN DRUGAČE Naš mesečnik MENGŠAN verjetno vsi občani težko pričakujemo v branje, ker smo radovedni, kaj se pri nas v Mengšu dogaja. Tako je bilo tudi z zadnjo izdajo, katere izvod smo prejeli 27. junija 2005. po stari navadi odprem glasilo na zadnjih straneh, da vidim kdo se je poslovil od nas krajanov. Nato so na vrsti vabila na razne prireditve in druga obvestila. Zasledim vabilo, ki nas vabi na proslavo ob Dnevu državnosti in odprtju športne ploščadi v Topolah. Žal pa je bila prireditev že 24. junija 2005??!! Če ne bi poskrbeli za plakate in druga obvestila v Topolah in okolici, na katere sem med drugim zelo pozoren, bi prireditev kratkomalo zamudil. No, tako nadaljujem in obdelujem stran za stranjo našega MENGŠAN-a in se prebijem do strani na kateri naš župan ponuja v branje svoja razmišljanja in druge stvari, torej do moje skoraj zadnje. Uvodnik župana, mag. Tomaža Štebeta preberem kar dvakrat, ali morda celo trikrat, nisem prepričan. To pa zaradi presenečenja kako lepo je omenil in pohvalil, z izbranimi besedami, Trdinov sejem, ki je potekal tudi v počastitev občinskega praznika. Za napisano v njegovem uvodniku se mu toplo zahvaljujem. Še topleje, že vroče, se mu zahvaljujem za deset dnevno čakanje na razgovor na temo »Trdinov sejem«, ki ga kljub dogovoru z njim nisem dočakal. Tako vroče, že pekoče se mu zahvaljujem za besede oziroma izjave, izrečene na seji Občinskega sveta Občine Mengeš, da je vabilo na sejem prejel le dva dni pred pričetkom le tega. Pisno vabilo je seveda prejel 12 dni prej (dokumentirano!) s pripisom, da ga prosim za pozdravni nagovor ob odprtju sejma kot se za največjo prireditev v Mengšu spodobi. Njegova izjava na seji ne drži tudi zaradi tega, ker ga že v četrtek, torej dva dni pred uradnim pričetkom sejma ni bilo več v Mengšu. Zato tudi dva dni prej ni mogel prejeti vabila temveč mnogo prej. V petek, dan prej smo prejeli le skromno opravičilo!!!! Gospodu županu se zahvaljujem še za eno potezo dobre volje in njegove pedantnosti. Zahvaljujem se mu, da je na odprtje sejma poslal svojega predstavnika, pooblaščenca ali kakor hočete ter vso svojo podrejeno občinsko armado. Vsi so tako lahko videli, da je sam gospod Janez Trdina si vzel čas in prišel odpreti svoj sejem. S hvaležnostjo v srcu sporočam g. županu, da sem vzel na znanje njegovo ignoranco do Trdinovega in Mihaelovega sejma. Menim, da sta to dve veliki prireditvi, ki sta ime in sloves občine Mengeš ponesli širom Slovenije in tudi izven njenih meja. Gospod župan, mag. Tomaž Štebe; če ste že do mene odklonilni vam sicer ne zamerim. Pomislite pa na društvo, njegove člane in vse, ki sodelujejo pri teh projektih. Vse to delajo ljubiteljsko in z vedenjem v srcu, da bodo storili nekaj za kraj in vse krajane. Nekateri med njimi so tudi vaši prijatelji, razmišljajo pa morda drugače. Še enkrat hvala za vse kar sem naštel in na svidenje na 13. Mihaelovem sejmu v mesecu septembru. Kulturno društvo Mihaelov sejem Predsednik Štefan Borin UČENCI OSNOVNE ŠOLE MENGEŠ V POLETNI ŠOLI V NARAVI Z avtobusi smo odpeljali 62 otrok iz OŠ Mengeš in 11 spremljevalcev na poletno šolo v naravi, ki je potekala je na Debelem Rtiču od 22. do 27. junija 2005. V sredo zjutraj so otroci komaj čakali odhod, starši pa verjetno tudi, saj so imeli pred sabo neke vrste počitnic. Odkar je med Ljubljano in Koprom avtocestna povezava, je vožnje za dobro uro. Že pred kosilom smo se namestili v sobe in otroci so komaj čakali, kdaj bodo šli plavat. Žal smo imeli vmes še kosilo in počitek. Do prvega stika z morjem je končno prišlo. Otroci so bili razdeljeni v šest plavalnih skupin: Rakci, Morski konjički, Školjke, Hobotnice, Delfini in Morske zvezde. Plavalci so bili navdušeni nad morjem, neplavalci pa so se raje zadrževali v bazenu. Kako so hitro minile prve ure plavanja! Zvečer nas je čakalo presenečenje: s pevskim nastopom nas je očarala vsem znana pevka Anika Horvat. uro in kapitan je del poti zaupal učitelju Ivu. V Piranu smo šli na sladoled in po nakupih spominkov na stojnice. Za nekatere otroke je bil to vrhunec šole v naravi. Po vkrcanju nas je kapitan odpeljal nazaj na Debeli rtič. Zvečer je sledilo novo presenečenje - imeli so namreč nočno kopanje s poudarkom na igrah v vodi. To je bilo veselje! Spanje pa zopet skoraj brez pravljice. Plavalna skupina Morske zvezde se je skupaj z učiteljem plavanja v soboto odločila za potapljanje. Vzeli so opremo (plavutke, maske in dihalke) in odšli na potop. Dan prej so imeli praktični preizkus, kdo dlje zdrži pod vodo. Naučili so se izenačevati pritisk pod vodo in racionalnega dihanja gibanja s plavutmi. Morsko dno jih je zelo navdušilo, čeprav vidljivost zaradi motne vode ni bila briljantna. Učitelj Aleš jim je iz globine prinesel nekaj ostankov zgodovinskega porcelana, da je bilo navdušenje še večje. Ugotovili smo, da je bilo področje, kjer so se potapljali, podvodni park. V nedeljo pa je šlo zares: otroci so se trudili za čim žlahtnejše delfinčke in konjičke. Otroci v pižamah niso in niso mogli zatisniti očesa in tudi kakšna solza je zdrsela po licih. V četrtek nas je učitelj Rok zbudil z jutranjo gimnastiko, potem pa je dan minil kot bi mignil. Po večerji smo skozi vinograde odpešačili do mejnega prehoda Lazaret. Prijazni policist je odgovarjal na najrazličnejša vprašanja otrok - postavili smo tudi vprašanje, če mu je všeč policistka, zaposlena na mejnem prehodu. Pot nazaj je bila za otroke naporna; ko smo prispeli do bivalnega prostora, pravljica za lahko noč ni bila potrebna. V petek smo se z ladjico odpeljali v Piran. V eno stran smo se vozili dobro Niso in niso hoteli odnehati, tako da smo zvečer podelili kar 26 bronastih delfinčkov, 24 srebrnih in 8 zlatih. Le trije učenci so zaradi morfoloških značilnosti opravili le konjičke. Pred podelitvijo so še nekateri pokazali svoje nadsposobnosti in spretnosti, potem smo skupaj odšli na obalo in prepevali pesmi in razredne himne. Zelo lepo je bilo opazovati sonce, ki je počasi tonilo v morje, in otroci so prav težko zapustili obalo ter se odpravili v dom. Tam sem jim povedal, da moramo zadnji dan vstati bolj zgodaj, da bomo lahko »spakirali«, pa jih je večina odgovorila, da so to že storili, in sicer že prejšnji dan. Jan jim je še odbrenkal uspavanko za lahko noč. Kot bi mignil, je bilo jutro in s tem še zadnje plavanje v šoli v naravi. Po kosilu so nas že čakali avtobusi. Pomahali smo zdravilišču in se odpravili proti domu. To pa ne! Še en dolg nam je ostal, t. i. pokopališče školjk. Ob Luki Koper je nasip, sestavljen iz lupin školjk. Ko so poglabljali Luko, so jih morski tokovi zanesli tja in oblikovali plažo. Res jih je ogromno, kar hrustljajo pod nogami. Otroci so se z razredničarkami domenili, da lahko nabere vsak po pet školjk, ko pa so zagledali plažo, so na dogovor pozabili. Ob toliko školjkah bi kmalu pozabili, da moramo domov. V Mengšu so starši že nestrpno čakali na svoje otroke in obratno, pa saj je vseeno, le da so zopet skupaj. Letošnja šola v naravi je bila zelo uspešna: izmed 61 otrok jih je 58 uspešno opravilo bronastega delfina in postali so plavalci, trije pa so se prilagodili na vodo in osvojili morskega konjička. Profesor športne vzgoje Tomaž Soklič SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE MENGEŠ V NOVI SESTAVI Novi Zakon o varnosti cestnega prometa ( ZVCP - 1 ), ki je stopil v veljavo 01. januarja 2005, v 22. členu predpisuje reorganizacijo občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ( SPV ). Župani so bili z vsebino dopisa z dne 17. januarja 2005. Ministra brez resorja pristojnega za lokalno samoupravo in regionalno politiko dolžni reorganizirati občinski SPV v taki obliki, kot je določeno v 22. členu ZVCP-1. Ta predpisuje da mora-jo biti v občinskem SPV tudi član-i Občinskega sveta ter uporabniki izvajalcev nalog s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu in ostalih organizacij. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je v zvezi s tem poslala dopis športnim in kulturnim društvom, stankam in ostalim organizacijam s prošnjo, da predlagajo kandidate za novo sestavo občinskega SPV. Na osnovi teh predlogov je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 22. seji 04. maja 2005. sprejel sklep o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Mengeš in v SPV imenival naslednje člane: Srečko Hribar - predsednik Anton Hribar - član, ki je istočasno tudi član Občinskega sveta Občine Mengeš Brane Malus - član Jože Brojan - član Franc Skok - član 1. redna seja novo imenovanega SPV je bila 26. maja 2005. Ena od prvih aktivnosti je bila udeležba ma Trdinovem sejmu 04. junija 2005. Tako kot lansko leto na Mihaelovem sejmu, je tudi na Trdinovem sejmu SPV v sodelovanju s PU Ljubljana in PP Domžale organiziral preventivno delovanje policije za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Poleg pisnega gradiva je bil povdarek na prizkusu alkoholiziranosti z alkotestom. Preizkusa se je udeležilo približno 50 »pogumnih« preizkušancev. Žal je bil obisk preventive na tem sejmu slabši, kot na lanskem Mihaelovem sejmu. Bo pa drugič drugače ! Na tem mestu je potrebno pohvaliti policista PU oziroma PPP Ljubljana g. Jurija Fortuno in policista PP Domžale g. Martina Terglava, ki sta neutrudno, celi dan demonstrirala tako alkotest kot novo policijsko motorno kolo. S strani SPV je sodeloval g. Srečko Hribar. Ena od vsakoletnih nalog je tudi sodelava pri organizaciji izvedbe kolesarskih izpitov na OŠ Mengeš. 16. junija 2005. je OŠ Mengeš skupaj s SPV in PP Domžale organizirala zaključni del kolesarskega izpita 4. razredov OŠ Mengeš, t.j. praktična vožnja po prometnicah v Mengšu. Pred pričetkom vožnje je bil opravljen tehnični pregled koles. Žal jih približno 20% ni ustrezalo predpisani opremi in delovanju vitalnih delov ( prednje in zadnje luči, zavore ... ). Zaradi tega se je cel potek vožnje kar precej zavlekel. Pri pregledu koles so sodelovali g. Martin Terglav - PP Domžale, g. Marjan Pavli - OŠ Mengeš in g. Srečko Hribar - SPV. Na prometnicah so poleg naštetih sodelovale tudi z ocenjevanjem razredničarke 4. razredov OŠ Mengeš. 10 učencev ni pozitivno opravilo prve vožnje. Ti so po dodatnih vadbenih vožnjah 20. junija 2005. ponovno delali praktični preizkus vožnje, ki je bila za vse uspešna. Tudi ponovni pregled koles je bil uspešen. 22. junija 2005. so bile vsem učencem 4. razredov podeljene kolesarske izkaznice, SPV pa je najboljšim trem iz vsakega razreda podelil praktične nagrade. Na 1. redni seji SPV, ki je bila uvodoma omenjena, je bilo ugotovljeno, da se Nacionalni program varnosti cestnega prometa na lokalnem nivoju, ki ga je sprejel OS Občine Mengeš, kljub večkratnim opozorilom, tudi na tistih delih, ki ne zahtevajo velika finančna sredstva ne izvajajo. Sedaj, ko je predstavnik OS Občine Mengeš g. Tone Hribar istočasno tudi član SPV, bo verjetno ta realizacija učinkovitejša, saj bo neposredno vspostavljena vez med obema Svetoma. Naslednja opaznejša predstavitev SPV bo aktivnost ob pričetku novega šolskega leta. Srečko Hribar PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN OTVORITEV ŠPORTNEGA IGRIŠČA Petek, 24. junija 2005 je pomemben datum za celotno državo Slovenijo, saj ta dan praznujemo Dan državnosti. Za Topole pa je bil ta dan še toliko bolj pomemben, saj je bilo po večletnih prizadevanjih končno zgrajeno športno igrišče, katerega otvoritev je bila prav na dan praznika. Slovesnost ob Dnevu državnosti je tudi letos potekala v idiličnem okolju pri topolskem studenčku, kjer so mengeški godbeniki še pred uradnim začetkom ogrevali množico s svojimi, daleč naokrog znanimi vižami. Kot se za pravi praznik spodobi, pa je, zlasti za vaščane Topol, napočil tudi trenutek otvoritve športnega igrišča, pomembne pridobitve za kraj in občino. V uvodnem delu otvoritvenega protokola je bil poudarjen namen izgradnje in koristnost objekta za vse krajane, za kar sta se županu, občinskim svetnikom in Občini v celoti zahvalila predsednik PGD Topole Franc Bergant in predsednik vaškega odbora Slavko Grilc. Nato so s prireditvenega prostora župan in oba predsednika v spremstvu udeležencev proslave odšli do parkirišča športne ploščadi in družno prerezali trak, s čimer je bilo igrišče uradno odprto. Uradni začetek proslave je naznanila slovenska himna, nakar je povezovalka programa Mateja Jemec pozdravila navzoče in slikovito opisala prehojeno pot v minulih štirinajstih letih in med drugim dejala: »Iz nežne ranljivosti, prvih nerodnih korakov na parketu mednarodnih ustanov, ljubkih pomanjkljivosti, uveljavljanja svojega glasu, je zrasla mlada, pokončna država, ki je lani postala del družine velikih.« Sledila je blagoslovitev športnih površin in igral na igrišču, ki jo je opravil mengeški župnik Matej Zevnik. Po končanem obredu pa je igrišče najprej preizkusila najmlajša generacija, ki se je pomerila v teku na 200 m, obiskovalci pa so si lahko pobliže ogledali objekt, ki ga je gradilo Cestno podjetje Ljubljana s podizvajalci in obsega naslednje površine: atletsko stezo v dolžini 200 m, asfaltirano ploščad za mali nogomet, rokomet in košarko, odbojko na mivki, balinišče, gasilski poligon in otroška igrala. Ta čas pa so se na prijateljsko srečanje pripravljali košarkarji občinske uprave in Topol, ki so odigrali prvo tekmo na prevzetem igrišču. Tekma je bila borbena, navijači so imeli veliko dela, še več pa seveda igralci, ki so se pošteno oznojili. Na koncu rezultat kajpada ni bil pomemben, udeleženci tekme so si prijateljsko stisnili roke in se nekoliko utrujeni, a nasmejani napotili na prireditveni prostor na več kot zasluženo malico. Prav družina velikih pa j e za nas ne samo pomemben korak na novi poti, ampak prihodnost, ki prinaša nove možnosti in izzive, kljub temu, da se v zadnjem času pojavljajo težave s strani velikih, kar bi lahko povzročilo težave pri nadaljnji integraciji, kot je v nadaljevanju v slavnostnem govoru omenil poslanec v DZ in župan Občine Mengeš mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. Uradni del proslave so počastili s svojo prisotnostjo in praporom tudi veterani vojne za Slovenijo, v kulturnem delu pa sta se izmenjavala Godba Mengeš in moški Komorni zbor Zvon, katerih člani so se zares potrudili za pravo praznično vzdušje. Sledil je družabni večer, v katerem so se obiskovalci lahko zavrteli ob zvokih ansambla Tulipan in strnili vtise prazničnega dne, ki bo z otvoritvijo novega igrišča vaščanom Topol za vedno ostal v lepem spominu. PGD Topole GASILSKO TEKMOVANJE V LOKI Vsakoletno gasilsko tekmovanje, tokrat že 18. po vrsti, je kljub veliki sončni pripeki, v Loko privabilo kar lepo število gasilk in gasilcev, željnih tekmovalnosti in dokazovanja. Za POKAL LOKE je tekmovalo 16 moških in 6 ženskih desetin. Za domače ekipe oz. društva iz Gasilske zveze Mengeš, je to pomenilo tudi tekmovanje za občinsko prvenstvo. Tekmovanje je potekalo po željah organizatorja, brez vsakršnjih pripomb, kar pomeni, da so prireditelji in sodniški zbor dobro opravili svojo nalogo. Zmagovalci tekmovanja za POKAL LOKE v moški konkurenci so postali gasilci iz PGD Dob, letošnji udeleženci gasilske olimpiade v Varaždinu na Hrvaškem, drugo mesto so osvojili člani PGD Loka 1, tretje pa gasilci PGD Žažar. V ženski konkurenci so postale zmagovalke gasilke iz PGD Žeje - Trojica, druge so bile gasilke iz PGD Žažar in tretje gasilke PGD Šinkov Turn. V občinskem merilu so se izkazali gasilke in gasilci iz Topol, ki so v štirih kategorijah zmagali trikrat in bili dvakrat tretji. Dobro so se s svojimi tremi ekipami odrezali tudi Ločani, saj so osvojili eno prvo in dve drugi mesti. Medtem, ko so Mengšani zasedli eno drugo in eno četrto mesto. Člani PIGD Lek iz Mengša pa so bili enkrat četrti. Jože Brojan Rezultati 18. tekmovanja za pokal LOKE Loka, 25.06.2005 MESTO ENOTA VAJA Z MOTORNO BRIZGALNO ŠTAFETNI TEK BREZ OVIR SKUPAJ TOČK Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Pozitivne Negativne Dosežene Članice 1 PGD ŽEJE - SV. TROJICA 46,0 10,0 56,0 67,6 0,0 67,6 1000,0 123,6 876,4 2 PGD ŽAŽAR 57,6 5,0 62,6 65,6 0,0 65,6 1000,0 128,2 871,8 3 PGD ŠINKOV TURN 49,8 15,0 64,8 73,5 0,0 73,5 1000,0 138,3 861,7 4 PGD TOPOLE B 76,6 0,0 76,6 78,9 0,0 78,9 1000,0 155,5 844,5 5 PGD LOKA 64,0 35,0 99,0 80,4 0,0 80,4 1000,0 179,4 820,6 6 PGD TOPOLE A 87,3 20,0 107,3 74,6 0,0 74,6 1000,0 181,9 818,1 Člani 1 PGD DOB 4 36,5 36,5 56,3 0,0 56,3 1000,0 92,8 907,2 2 PGD LOKA 1 43,5 5,0 48,5 56,2 0,0 56,2 1000,0 104,7 895,3 3 PGD ŽAŽAR 42,4 10,0 52,4 56,0 0,0 56,0 1000,0 108,4 891,6 4 PGD ŽEJE - SV. TROJICA 42,6 10,0 52,6 57,5 0,0 57,5 1000,0 110,1 889,9 5 PGD TOPOLE B1 45,1 5,0 50,1 62,3 0,0 62,3 1000,0 112,4 887,6 6 PGD MENGEŠ A 49,9 10,0 59,9 57,6 0,0 57,6 1000,0 117,5 882,5 7 PGD JARŠE RODICA 44,9 20,0 64,9 56,5 0,0 56,5 1000,0 121,4 878,6 8 PGD STUDENEC 43,5 30,0 73,5 57,8 0,0 57,8 1000,0 131,3 868,7 9 PGD LOKA 2 52,9 20,0 72,9 63,8 0,0 63,8 1000,0 136,7 863,3 10 PGD TOPOLE A 63,1 20,0 83,1 62,5 0,0 62,5 1000,0 145,6 854,4 11 PGD TOPOLE B2 64,9 15,0 79,9 69,1 0,0 69,1 1000,0 149,0 851,0 12 PIGD LEK 69,1 30,0 99,1 64,3 0,0 64,3 1000,0 163,4 836,6 13 PGD KRIŽE 60,0 40,0 100,0 62,4 10,0 72,4 1000,0 172,4 827,6 14 PGD MENGEŠ B 64,5 35,0 99,5 75,5 0,0 75,5 1000,0 175,0 825,0 15 PGD DOMŽALE MESTO 71,7 45,0 116,7 62,6 0,0 62,6 1000,0 179,3 820,7 16 PGD MEDVEDJE BRDO 90,2 35,0 125,2 64,6 0,0 64,6 1000,0 189,8 810,2 Tekmovanja GZ Men geš Loka, 25.06.2005 MESTO ENOTA VAJA Z MOTORNO BRIZGALNO ŠTAFETNI TEK BREZ OVIR SKUPAJ TOČK Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Pozitivne Negativne Dosežene Članice A 1. PGD TOPOLE 87,3 20,0 107,3 74,6 0,0 74,6 1000,0 181,9 818,1 Članice B 1 PGD TOPOLE 76,6 0,0 76,6 78,9 0,0 78,9 1011,0 155,5 855,5 2 PGD LOKA 64,0 35,0 99,0 80,4 0,0 80,4 1010,0 179,4 830,6 Člani A 1 PGD LOKA 43,5 5,0 48,5 56,2 0,0 56,2 1000,0 104,7 895,3 2 PGD MENGEŠ 49,9 10,0 59,9 57,6 0,0 57,6 1000,0 117,5 882,5 3 PGD TOPOLE 63,1 20,0 83,1 62,5 0,0 62,5 1000,0 145,6 854,4 4 PIGD LEK 69,1 30,0 99,1 64,3 0,0 64,3 1000,0 163,4 836,6 Člani B 1 PGD TOPOLE B1 45,1 5,0 50,1 62,3 0,0 62,3 1016,0 112,4 903,6 2 PGD LOKA 52,9 20,0 72,9 63,8 0,0 63,8 1011,0 136,7 874,3 3 PGD TOPOLE B2 64,9 15,0 79,9 69,1 0,0 69,1 1016,0 149,0 867,0 4 PGD MENGEŠ 64,5 35,0 99,5 75,5 0,0 75,5 1020,0 175,0 845,0 Predsednik temovalnega odbora: Ručigaj Robert Vodja tekmovanja: Malus Franc Predsednik komisije B: Urbanc Miro Ne se bat' -oratorij 2005 Tudi letos smo mladi pripravili enotedenski program oratorij. Odvijal se je od 27. junija do 1. julija. Vsak dan smo se zbrali zjutraj okoli osem ure in se z igranjem in prepevanjem ogreli. Skupaj smo zapeli našo oratorijsko himno Ne se bat' in ob tem dvignili zastavo. Sledila je zgodba o Tobiju, ki so jo otroci spoznavali preko lutkovne predstave. Od tot tudi izvira naše geslo Ne se bat', saj smo skozi cel teden spoznavali, da moramo biti v življenju pogumni in se ne smemo ustrašiti. Da pa bi resnično lahko ostali pogumni nam Bog pošilja angele, kot smo izvedeli v zgodbi, ki nam pomagajo, tako kot je angel pomagal Tobiju ukrotiti ribo, premagati hude duhove in se varno vrniti domov. Da pa ne bi naša zgodba ostala le lutkovna predstava, smo se o njej pogovorili še pri katehezah in skupaj odkrili njen globlji pomen. Po skupni molitvi v smo si privoščili malico nakar so sledile delavnice. Letos so otroci lahko zbirali kar med trinajstimi: pirografi, origami, mozaiki, facami, žičnatimi lutkami, popglasbo, lončarsko, volneno, štrikarsko, karitativno, raketarsko, pritrkovalsko in svečarsko delavnico. Izdeleke, ki smo jih ustvarjali skozi teden so si lahko vsi ogledali v petek zvečer na razstavi, nakar pa so otroci izdelke odnesli domov v spomin. Po delavnicah pa smo se dokončno razmigali s športnimi igrami. V torek so bile še posebej zanimive saj se je vse dogajal bolj ali manj z vodo. Od prenašanj a vode z lončki in gobami, lovljenja in pokanj a vodnih balončkov in lovljenja vode, ki so nam jo priskrbeli gasilci. V petek pa nam jo je po malem zagodel vreme, saj ni hotelo nehati deževati, zato smo se malo bolj stiskali v »šupi«, a tudi to ni ustavili tekmovalnega duha otrok. Tik preden smo se poslovili smo še enkrat zapeli našo himno, nato pa so otroci odšli, navduševalci pa smo se še malo pogovorili kako je bilo. Na žalost je tpet dni hitro minili in oratorija je bilo konec. Na kratki prireditvi za starše so nam naše lutke predstavile kaj so otroci delali skozi teden. Sledila je še zastava, za piko na i pa smo se udeležili oratorij ske svete maše in se našemu Očetu zahvalili za prečudovit teden in začetek počitnic. Ob tej priložnosti pa bi se rad še zahvalil vsem sponzorjem, ki so nas podprli finančno (Pečarstvo Košak, Kamnoseštvo Burgar, Avto Car in LGM D. O. O.) in materialno (Pečarstvo Košak, Mizarstvo Ipavec, Cvetličarna Marjeta in Bele izdelava cokel) ter vsem staršem, ki ste v župnišče prinesli razno pijačo, piškote in drug material. Rad bi se zahvalil tudi mengeškim gasilcem, ki so nam priskočili na pomoč pri vodnih igrah. Posebna zahvala gre vsem navduševalcem, ki so pridno ubogali moja navodila. Pa tudi našemu župniku Mateju, ki je bedel nad nami. Tako nas je 33 navduševalcev skrbelo za 115 otrok. Verjamem, da ni nikomur ni žal časa, ki smo ga preživeli skupaj. Jaz pa se že veselim naslednjega oratorija, ki bo gotovo še bolj zanimiv kot letošnji, saj bo marsikaj novega. Matevž Bolta, vodja mengeškega oratorija TRDINOVO LETO -USPEŠENO IZVEDENI PROJEKTI Skupni projekti, pripravljeni v Novem mestu in Mengšu so mesecu maju z vrhuncem prireditev ob Trdinovem rojstnem dnevu 29. maju sklenili počastitev 175 letnico njegovega rojstva in stoletnico njegove smrti. Vsi dogodki Trdinovega leta so bili predstavljeni v lični brošuri, ki jo je uredil Marijan Dovič in kjer so vsebinsko in izvajalsko predstavljeni vsi projekti; od jubilejnih prireditev, simpozijev, razstav do premiere filma. Prav osrednji prireditvi: jubilejna prireditev Janez Trdina nekoč in danes, ki je tekla po scenariju Mojce Volkar in mengeško novomeških izvajalcev in premiera filma Trdinov ravs sta bili deležni večjega zanimanja in s tem tudi obiska. V petek, dva dni pred Trdinovim praznikom se je predstava, ki jo je scenar-istka Mojca Volkar poimenovala Janez Trdina nekoč in danes, odvijala v Novem mestu v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Z besedo, sliko in pesmijo je predstavila Janeza Trdino kot človeka, ki so ga zanimali predvsem ljudje, njihove navade, običaji in človeška narava. Celotno predstavo je namreč s sliko dopolnjevala projekcija dokumentacije iz Trdinovega življenja, ki sta jih izbrala Mojca in Vili Marjan Hribar iz zbirke Muzeja Mengeš ter insert iz risane serije Gospodična Elektrončkovega multimedijskega centra. S pesmijo so utrip dolenjske predstavili mladi pevci in pevke Otroškega pevskega zbora OŠ Mengeš pod vodstvom Nataše Banko, dopolnili so jih plesalci in plesalke folklorne skupine Osnovne šole Domžale, Mladi »igralci in igralke« iz Osnovne šole Mengeš so zaigrali Ptico Zlatoper, z lutkovno predstavo iz Gospodične so igrani del dopolnili lutkarji Taus teatra iz Novega mesta, plesno predstavo pa so izvedle plesalke plesne skupine Tepsihora iz Novega mesta. Celotna predstava je vsebovala kar tri sklope, ki jih je z igrano besedo in tekstom dopolnjeval kar sam Janez Trdina v podobi igralca Janeza Hafnerja. Celotna predstava je torej v besedi, sliki, pesmi in plesu ob soju odrskih reflektorjev in scenske postavitve izzvenela prijetno in prijazno ter na dopadljiv način obudila spomin na našega velikana Janeza Trdina. V soboto, dan pred Trdinovim praznikom je predstava potekala v Mengšu, kjer so jo v enaki zasedbi po enakem scenariju izvedli Mengšani in v goste prišli Novomeščani. Mengeški gledalci, ki se jih je nabralo za nekaj več kot polovico dvorane so jo toplo sprejeli in nagradili izvajalce ter pripravljavce s primernih aplavzom in pohvalnim odzivom. V nedeljo, na sam Trdinov dan se je po podelitvi Občinskih priznanj se je pred gledalci v Mengšu odvijal dokumentarno igrani film Trdinov ravs, ki ga v produkciji Studia Vrtinec po lastnem scenariju režiral Filip Roban Dorin. Režiser nam je na svoj način prikazal Trdino, življenje v tedanjem Novem mestu, pa mimogrede tudi v Mengšu, skozi pripoved zgodovinarja dr. Staneta Grande, etnologa dr. Janeza Bogataja in literarnega kompara- tivista dr. Igorja Krambergerja nanizal mnenja o njegovem delu ter dopolnil z domisleki znanih in manj znanih novomeščanov. Ob izbranih odlomkih iz Trdinovih beležk je vpletel še današnjo podobo in utrip življenja . Pisatelja je upodobil Janez Pezelj, v stranskih vlogah pa so nastopali številni novomeški ljubiteljski igralci. Film sam daje posebno sliko in podobo tako Janeza Trdine kot slikovito opisuje njegove dogodivščine pooseblja utrip novomeškega življa v tistem času in ga primerja s sedanjim mnenjem o Dolenjski in Dolencih. Za marsikaterega gledalca je film šokanten, za nekaterega nezanimiv, za nekaterega preglasen, za drugega pa všečen in primeren kot pravi šolski primer,da je vsakdo sam iskalec svoje predstave in podobe. Celoten opus projektov ob Trdinovem letu je izzvenel, vseeno pa ostaja nekje v naši zavesti prepoznaven še vedno kot pisec bajk in povesti o Gorjancih. Upajmo, da ga bomo znali ceniti kot človeka, pisatelja in rojaka, ki je bil literat, zgodovinar, etnolog in osamljeni popotnik ter ga dejansko vpisati med največje slovenske može. R. Binter POLETNA KOLONIJA REJNIŠKIH DRUŽIN V PINETI - NOVIGRAD ZAHVALA ROTARY CLUBU DOMŽALE Osmo rejniško kolonijo v Pineti Novigrad,v času od 18.6.2005 do 24.6.2005, smo tudi tokrat v Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale izvedli ob veliki finančni podpori in pomoči naših do-natorjev iz ROTARY CLUBA DOMŽALE. Z njihovo donacijo 700.000 SIT smo uspeli vsem 35-tim udeleženim rejencem znižati stroške bivanja za več kot polovico . Program, v katerem vsi pridobivamo tako, da teden skupnega bivanja izkoristimo, da bolje spoznamo potrebe drug drugega in se vzajemno učimo z rejniškimi starši, ki so naši sodelavci in rejenci za katere smo vsi soodgovorni, da razvijejo svoje sposobnosti in postanejo uspešni, samozavestni in zadovoljni odrasli. Priliko imamo doživljati in se veseliti vsestranskega napredka otrok v učenju socialno sprejemljivega vedenja, urjenju njihovih spretnosti in sposobnosti - napr.otrok, ki opazno napredujejo v prilagajanju in sprejemanju skupine, otrok, ki so premagali strah pred vodo in splavali.... Še posebej nas veseli, ko opazujemo mladostnike, ki se znajo zabavati brez alkohola in droge, ki zmorejo sprejemati osnovna pravila skupnega življenja na način, ki je sprejemljiv za vse. Veselje in zadovoljstvo udeležencev je energija, ki nas usmerja v prihodnje. Letos je bilo udeleženih 70 članov rejniških družin, z izjemno pestro starostno sestavo, od dve do 77 let, pet vzgojiteljev in dve socialni delavki. Vsak dan si popestrimo s številnimi dejavnostmi na plaži, ustvarjalnimi delavnicami, športnimi aktivnostmi in družabnimi večernimi dejavnostmi. Da svoje zamisli lahko uresničimo, se moramo zahvaliti donatorjem, ki nam prispevajo v ta namen finančna sredstva ali izdelke. Ob tej priliki iskrena hvala Občini Domžale - Uradu županj e, KS Dob, MK Domžale, VEAT TEAMu in CISCO Systemsu iz Ljubljane. Hvala naši dolgoletni sodelavki-rejnici Frančiški Rožič in študentki Karmen Pestotnik, ki sta bili zelo angažirani in uspešni v pridobivanju donatorskih sredstev, v svojem prostem času, prostovoljsko in brez plačila. V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale, se iskreno zahvaljujemo vsem imenovanim za razumevanje, podporo in pomoč, ki nam omogoča, da lahko v rejništvu delujemo socialno konstruktivno na način, za katerega verjamemo, da je smiselen, koristen in dober. Marta Tomec NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA (certifikat) Znanja ni nikoli zadosti. Tega se morajo zavedati kmetije, ki občasno tržijo svoje proizvode kupcem ali končnemu potrošniku na domu, tržnici, planini, sejmih. Tudi če še nimate registrirane dopolnilne dejavnosti vam svetujemo, da tiste kmetije, ki že tržite proizvode iz kmetij,da si za opravljanje dejavnosti pridobite določena uradna znanja. Kdaj potrebujemo certifikat ? če regis- triramo dopolnilno dejavnosti na kmetiji in če bodoči nosilec dejavnosti nima ustrezne srednje šole. Za registracijo dopolnilne dejavnosti morate imeti ustrezno izobrazbo ali opravljen certifikat. Za ustrezno srednjo šolo se šteje: - pri predelavi mleka: najmanj III. stopnja izobrazbe živilske smeri mlekarstvo - pri predelavi mesa: najmanj III. stopnja izobrazbe živilske smeri mesarstvo; - pri peki kruha, peka potic, izdelavi peciva ter testenin: najmanj III. stopnja izobrazbe kmetijske, živilske ali gostinske smeri; - pri predelavi sadja in zelenjave: najmanj III. stopnja izobrazbe živilske, kmetijske ali gostinske smeri - pri zahtevnejši predelavi lesa: najmanj III. stopnja izobrazbe gozdarske ali lesarske smeri; - pri turizmu na kmetiji: najmanj III. stopnja izobrazbe gostinske, turistične ali kmetijske smeri; - storitve s kmetijsko ter gozdarsko mehanizacijo in opremo: najmanj III. stopnja izobrazbe kmetijske ali gozdarske smeri Za katere dejavnosti je trenutno možno pridobiti certifikat ?: - predelovalec/ predelovalka mesa - predelovalec/ predelovalka mleka - predelovalec/ predelovalka sadja - izdelovalec/izdelovalka kruha iz krušne peči - izdelovalec/izdelovalka potic iz krušne peči - čebelar - izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način (NOV) Trenutno še ni možnosti pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije (certifikata) za predelavo zelenjave, zato je MKGP Kmetijsko gozdarski zbornici potrdilo program naslednjih usposabljanj: - predelava zelenjave in gob (30 ur) - izdelava zelenjavnih shrankov in sušenje zelenjave vključno z gobami (20 ur) - kisanje zelja, repe in druge zelenjave (20 ur) Število dejavnosti se veča, novosti najdete na spletni strani: http://www.nrpslo.org/po- datkovnabaza/ksszs.aspx Na tej strani najdete tudi natančne kataloge standardov znanj in spretnosti za posamezne dejavnosti. Zakonske osnove:Pravilnik o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur.l. RS, št. 17/2004, 31/ 2005)Pravilnik med drugim navaja: Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je usposobljen za opravljanje posamezne vrste dopolnilne dejavnosti, če:ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo ustrezne smeri ali ima potrdilo o usposobljenosti: - ustrezen certifikat ali - potrdilo o opravljenem usposabljanju ali preizkusu znanja za posamezno področje po programu, ki ga potrdi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in se izvaja v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice, Obrtne zbornice Republike Slovenije, šolskih ustanov ali stanovske zveze za posamezno dejavnost. Kako do certifikata ? Ustanovi pri kateri se boste prijavili za pridobitev certifikata morate v predvidenem roku dostaviti portofolijo. Kaj vsebuje portfolija ? 1.Kandidat napiše življenjepis (cca. 2 strani) v katerem se predstavi kaj rad počne, kaj ga zanima, predstavi kmetijo, družino, delo, ki ga opravlja, svoje načrte v prihodnosti..... življenjepis, naj se tudi podpiše. 2. Napiše še 2 strani opisa kmetije- od zgodovine do danes 3. Doda overjeno fotokopijo zadnjega šolskega spričevala 4. Fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige 5. Doda potrdila o vsem, kar se nanaša na njegovo dejavnost- o neformalno pridobljeni izobrazbi (tečaji, izpiti), potrdila o udeležbi na predavnjih, prikazih, _ 6. Doda potrdila o priznanjih z ocenjevanj (Dobrote Ptuj, druga državna ocenjevanja, lokalna ocenjevanja, 7. Doda potrdila različnih organizacij o sodelovanju s svojimi izdelki na prireditvah (društva, šole, centri za razvoj,^), referenčna pisma strank, kupcev,^ Če razpolaga s fotografijami na prireditvah, pri prodaji, delu......naj doda še to. Pri KGZS, Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana poleg svetovalk na terenu svetujeta u.d.i.a Janja Žagar, tel. 03 5679390 in u.d.i .a mag. Jožica Rozman Vodopivec, tel 01/5429772, ki vlogo pripravita v skladu z razpisom, zapisnik o poteku svetovanja, mnenje o kandidatu, in pripravita prijavo v postopek. Nato kandidat izdelano osebno mapo (portfolio) v razpisanem roku pošlje na naslov: KGZS, Majda Filipič, Miklošičeva 4, Ljubljana. Letošnji razpisani rok za prijavo je 19. 9. 2005. Glede na to, da ste nekateri opravili mnogo tečajev(predelava mleka,sadja,zelenjave in gob) predavanj, imate izkušnje, ostala dokazila vas pozivam k pridobitvi certifikatov, ki jih je moč pridobiti ob pomoči Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Posebej pozivamo vse, ki predelujete mleko na planinah. Vse ostale informacije pridobite v Kmetijsko svetovalni službi v Komendi pri svetovalki Kos Marti, tel 01/8343557 ali 041 310173. V prostorih delavnice SBŠ v Kranju organiziramo za skupino 15 udeleženk tečaj konzerviranja. Vse, ki vas zanimajo: uporaba bezga, stročjega fižola, sadni prelivi, sokovih pokličite. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah: u.d.i.a Marta Kos OBISK PRI 90-LETNI GOSPE IVANKI V imenu OORK Mengeš sva z gospo Nadjo Cetinski obiskale 90 letno gospo Ivanko Podgoršek na Balantičevi ulici v Mengšu. Gospa Ivanka se je rodila 21.6.1915 v Pre-serjah pri Radomljah. V družini je bilo poleg njne še šest sester, katere pa so vse pokojne. Izučila se je za šiviljo in do poroke delala predvsem pri samostojnih obrtnikih po 10 in več ur na dan. Leta 1936 se je poročila in se preselila v Loko pri Mengšu. V službo je nato hodila v Induplati v Jarše in nato še v tovarno Trak v Mengšu. Tudi njen mož je delal v tovarni Trak, vendar se je moral zaradi bolezni predčasno upokojiti. Umrl je v starosti 68 let in sedaj prejema pokojnino po njem. V zakonu se jima je rodila samo ena hči - Ivanka, ki je poročena in z možem živita tudi v Mengšu. Kmalu po smrti moža je hišo v Loki prodala in začela graditi novo v Mengšu, kjer živi še danes z vnukinjo, njenim možem in dvema pravnukinjama. Vsa go spodinj ska dela opravi še sama - kuha, pere, lika, pospravlja^Tako ji dan kar prehitro mine. Težave ima s sluhom, drugaše pa zdravil ne jemlje in tudi poredko obišče zdravnika. Gospa Ivanka je še zelo bistra in vedra, tako da je bilo z njo prav prijetno podoživljati dogodke iz preteklih let. Čas v njeni družbi je kar hitro tekel in po dveh urah sva se z gospo Cetinski morale posloviti. Gospe Ivanki sva zaželeli še veliko srečnih, zdravih in zadovoljnih dni ter se s prijetnimi občutki odpravili domov. Draga Bevk OORK Mengeš Poštena Bohinceka v Benetkah. X. Popisati se ne more, kako je bil Jože srečen. Čudno ga je Janez gledal, ko se mu je za vrat obesel. Še le, ko mu je vse povedal, da je gospo Albanovo dobil ter ji listnico izročil -- da je hči Gospoda, ki je stanovanje v pervem nadstropji najel, ga je Janez razumel in ž njim se veselil. Rad je Janez ria mesti njega opravljal v štacuni, in Jože se je podal k gosp. Albanu, ki ga je radostno sprejel. Zapazil je zdaj .Jože, kako lepa je hči gosp. Albana, spoznal v njenem obrazu nedolžno, ljubeznivo obličje sprelepega otroka. Koj pervikrat ga je rada imela, kakor lastnega brata. Jože je vse svoje življenje popisal, odkritoserčno kakor se je dogodilo. Posebno ganilo jih je ločitev in pervi dogodjaji v Terstu in Benetkah. Poslušali so tiho, ko je od svoje domovine od snežnega Triglava z vneto besedo govoril -- igrale so jim v očeh solze, ko je smert matere opomnil in tudi on se ni mogel solz zderžati. S to pripovestjo si je popolnoma serca vsih pridobil, akoravno so mu že veliko hvaležnost dolžni bili in zato ga zelo cenili. Gospod Št. Alban ga je ves čas pazljivo poslušal. Svoj govor doveršivšemn Jožetu reče: "Ali bi ne hotli vi reči prevzeti in preskerbeti, s kterimi moram cesarske zaloge napolniti? Mislim, da ne bo brez dobička. Jaz sem vikši cesarski oskerbnik in rad vam pripustim to reč, ker vam z dobro vestjo morem zaupati?" Perva beseda, ki jo je Jože z Janezom govoril, je bila o tej reči. Poveaala sta tudi fabrikantu, ter ga prosila, naj bi on bil njun arug v tem podvzetji in jima dobrih svetov, kakor zmirom dozdaj, dajal. Prevzeli so vsi trije skupaj ponujeno oskerbništvo, kar jim je mnogo dobička doneslo. Gospod Št. Alban je bil s preskerbljenimi rečmi tudi popolnoma zadovoljen. Kupčija je med tem vedno napredovala, na vse kraje sta blago razpošiljala. Jože pa ni pozabil svoje sestre. Večkrat in po veliko jej je pošiljal, jej skerbi polajšati in življenje prijetniše napraviti njeni družini. Naj huje je bilo Jožetu, da je moral vedno v štacuni biti in malokdaj utegnil iti obiskat gosp. Albana. Ko sta pa vidila, da sama nikakor ne moreta shajati, sta dva pomagača v službo vzela. Zdaj je bilo Jožetu mogoče, večkrat v družbi gosp. Albanove družine razveseljevati se, kamor ga je vedno bolj serce vleklo. Janez ga je koj spoznal in večkrat neusmiljeno dražil, rekoč, da se pač podaja tako lepa ženica v olišpano štacuno. Akoravno je Jože vedno tajil, je vendar v sercu drugače mislil. Skrival je svoje občute, kar je le mogel, ker misel, da prelepa hči imenitnega cesarskega uradnika ni zrastla za prostega Bohinca, mu je vedno pogum jemala. Zato je Janezu prepovedal, ga s to rečjo dražiti. Janez pa majaje rame je mislil, s tim še ni nič dobljenega ne zgubljenega. Zapazil je Janez, kako je krasna deva Jožetu udana, kako dopadljivo je lepega Jožeta pogledovala, saj so ga mati in oče njeni tako visoko spoštovali. Jože ni mislil še na ženitev, dokler je imel še koljkaj dolga. Če je gosp. fabrikant Morand časih od ženitve spomnil, in to je marsikdaj, ko je Jože prav kakor njegov sin zraven njega sedel, mu je Jože rekel: "Prosim vas, molčite, o tej reči, dokler sem še vinar dolžan, ne morem na ženitev misliti. Kako bi mogel skerbi nakladati svoji ženi na glavo, ktere bi mi glavo Krilati lev svetega Marka na grbu Benetk belile?" Smejal se mu je Morand. Vedno lepše vama napreduje kupčija, vsak dan imata manj dolga -- jaz le vajne maloserčnosti ne razumim. Janez je bil Jožetovih misel. Po mojih mislih je nesramno z ženenim denarjem svoje dolgove plačevati. Uperal se je fabrikant nasprotno dokazati, pa zastonj. Nepremakljiva sta ostala v svojem mnenji. "I", reče fabrikant, "koliko imata pa tudi dolga. Skoraj izreči ni vredno." "Hvala Bogu", reče Jože,"res je to, gosp. Alban nama je veliko pripomogel, ali vse se lahko in kmalo spremeni." "Kako to?" Ali mislite, da Napoleon ne bo skušal, prestol francoski spet posesti? Ne morem si misliti, da bi majhen ostrov Elba zadostil poželjivemu sercu njegovemu. In če se to zgodi, privihral bo, kakor besna nevihta se bo vojska po vsem svetu razširila. Morand mu je prav dajal: "Tudi jaz sem že to premišljeval. Če je Jože kaj tacega pri gosp. Albanu spomnil, se je gospod na glas smejal. Vender vedno bolj zamišljen je postajal. Enega dne pride k Jožetu. Na obrazu se mu je brala skerb. "Ali morem na tihem z vami govoriti?" ga vpraša. Jože ga pelje v sobo, v kteri sta z Janezom stanovala, ki je ravno nekaj zapisoval. "Dobro, da ste tudi vi tukaj Janez", pristavi gosp. Alban "Žalostno novico imam: Napoleon je že spet na Francoskem in povsod se drenjajo krog njega." Jože in Janez osupneta. -- ^'Nikomur ni treba praviti", jima reče gosp. Alban, "jaz moram nevtegoma v Beč. Ali bi vas smel prositi, tačas varh moji družini biti." Obernil se je s tim vprašanjem k Jožetu. Jože ga zagotovi, da vse, življenje in premoženje hoče žertvovati, ako bi se jim kaj hudega pripetilo. "Hvala, lepa hvala", radostno reče gosp. Št. Alban ga za roko poprimši,"nisem se nad vami motil." Drug dan jo je gosp. Alban v Beč odrinil. Zastonj je bila skerb Albanova za svojo družino. Nikdo jih ni nadlegoval. Jože pa je s tim časom v vso drugo zvezo z Albanovo rodbino stopil. Varh je bil gospej in hčerki, kakor danica lepi Malki. Vsak večer je bil z Janezom pri njih. Tolažila sta, kolikor jima je bilo mogoče. Ali kmalo se je vse preobernilo in strah zginil. Napoleona so zadnjič nasekali -- zvezda njegove sreče je otamnela -- in mir je spet prišel iz skritih kotov na dan. Zdaj se je še le dobro vidilo, kako rad da ima Jože milo Malko Albanovo. Preljubezniva Malka je bila pa tudi prenedolžna, preodkritoserena, da bi bila mogla dolgo skrivati svoje ljubezni do Jožeta. Zapazil je to materin dedej, stari možiček, ter z veseljem svoji hčeri, Albanovi gospej, to novico pripovedoval. Gosp. Alban je spet nazaj prišel. Iz globočine serca se je Jožetu zahvaljeval. Gosp. Albanova ljubezen do Jožeta je bila resnična. Vender Jože vedno dalje ni prihajal k Albanu, ker visoka čast Albana mu ni ravno veliko upanja dajala. Če so ga grajali, zakaj da je ne pride obiskat, se je zgovarjal, kar je mogel. Pa kmalo je zvedel gosp. Alban, zakaj je Jože tako plašljiv postal. Še rajši ga je zato imel in dokaj bolj sramožljitTega mladenča spoštoval. Pa tudi Malka se je spremenila. Tiha in tužna je bila. Ko jo je mati uprašala, ji je vse povedala. Janez se ni nič spremenil; spoznal pa je Jožeta, zakaj je vedno bolj žalosten prihajal. Ako ravno ni znal, kakih misel je gosp. Alban, je vender sklenil, Jožeta bolezni ozdraviti, ali z dobrim ali grenkim zdravilom. Mož, na kterega se je zanašal, je bil gosp. fabrikant Morand. Seznanil se je bil Morand z gosp. Albanom. Odkritoserčno mu pove Janez, kako se z Jožetom godi. Morandu se je kaj tacega že davno dozdevalo. "Prepustite meni vse, dragi Janez. Zadovoljni bote, kakor bom jaz naredil. Razun tega imam že dalj časa nekaj pripravljenega, in z gospodom Albanom moram o kratkem govoriti." XI. "Jaz ne vem", reče nekega dne Št. Alban, ko sta bila sama z ženo,"zakaj Jožeta ni več k nam. Jaz menim nisem uzrok in ti tudi menda nisi kaj pregrešila zoper njega?" "Gotovo ne," odgovori gospa. "Znano ti je, kako cenim verlega mladenča; mislim pa, da bi ne bila prazna, ako združim njegovo izostanje z nekako otožnostjo naše Malke, kar tvojim očem gotovo ni odšlo. Ljubi jo, ker si pa ti večjo čast v službi dosegel, se boji, da bi je mu iz prevzetnosti ne odrekli." "Tako je, takou, se zasmeja gospod Alban, "zdaj se meni jasni." "On Malko ljubi", nadaljuje gospa Albanova, in ker se boji, da bi mu je ne odrekli, raji tudi nas opušča, ali saj tudi Malke noče vnemati zastonj po njegovih mislih. Meni je njegovo obnašanje prav zelo všeč." "Ti norče! komu bi z boljo vestjo mogel svojega otroka zaupati, kakor njemu, čigar poštenost in zvestobo poznam, kakor čisto zlato. Saj tudi njegov stan ni naj zadnjih, ker kupec je le kupec in povsod spoštovan." Gospa ga za roko primši reče: "Kako sem vender srečna kaj tacega od tebe slišati. Že dolgo sem želela, pa nisem si upala želja izreči!" V tem trenutku poterka gospod Morand. Stopil je koj v sobo. Ko so se prijazno pozdravili in o mnogih drugih rečeh s razgovarjali, je gospod Morand besedo napeljal na to, zavolj če sar je posebno prišel. "Znana vam je moja zveza z Jožetom in Janezom Slavon kakor meni ni ptuje, zakaj vam je Jože tako drag. Jaz sem jima denar posodil, da sta začela kupčevati. Marsikdo bi bil mislil, ali bi to storil ali ne -- jaz nisem tega nič porajtal, ker znana sta mi bila ona od pervega dne, ko sta v Benetke prišla do zdaj, in gotovo, nikdar pravičniših ljudi še vidil nisem." "Prav imate," poterdi gosp. Alban. "Kakor sem že rekel, več zaupanja sem imel v njuno delavnost in poštenost, kakor v sve-doke in premoženje, in hvala Bogu! nisem se motil. Vse sta mi že poplačala razun majhnega števila, ki ni vredno imena, opomnim pa zato, da si ne bote mislili, da hočem kaj zamolčati. Sklenil sem, kupčijo popustiti, svojo fabriko prodati in mirno stare dni preživeti. Poznate fabriko in veste, da ni nevarno in vagano početje. Ker sta mi ta dva mladenča tako pri sercu, ki sta vedno in v vsaki reči mož beseda bila, bi rad fabriko njima prodal. Namenil sem Jožeta za njo. Ali dobro vem, da je na upanje noče. Janez je bolj tergovec. Štacuno bi sam lahko oskerbel. Pojte z mano, ako smem prositi, v mojo fabriko, poglejte vse, in ako je vam mogoče, pripravite Jožeta, da se mi vda." Radostno je gosp. Št. Alban poslušal. "Dobro, jaz grem z vami." Spremil je Moranda. Pregledala sta vso fabriko in sklenil jo je za Jožeta kupiti. Všeč je bilo to Morandu. "Ne vem, zakaj Jože nič več k nam ne pride, kar sem iz Dunaja prišel," reče gosp. Št. Alban. "Ne zamerite človeku," poprime Morand besedo, "ki vam ni enak ne v časti ne v druzih rečéh, ako si upa vam važno reč opomniii. Jože ljubi vašo Malko; ali vaš stan ga zaderžaje in nesrečnega dela." S temi besedami se je zid poderl. Alban mu je zagotovil, da je on že davno mislil, svojo hčer Jožetu dati, in Morand je prej ko je mogel, še tisti dan Janezu povedal vse, kar je vedil. Zvečer je Janez rekel Jožetu, naj bi šla k Albanu. Jože se je branil; pa Janez je butil z besedo kakor je mislil in je v resnici bilo. Vedil je Jožeta potolažiti, in šla sta. Serčno in ljubeznivo so ju sprejeli. Janez jo je tako sukal, da sta Jože in Malka sama bila in Jože je mogel gotov biti, da je Malka tudi zadovoljna. Ko mu je Malka obljubila; je bil bolj pogumen in vprašal je še stariše, ki so mu z dedejem vred veselo obljubili. Da je fabriko kupil, ni Št. Alban nič spomnil, tudi Janeza je prosil molčati. Kdo je bil srečniši od Jožeta? "Na vse zadnje si bom še jaz moral pridno ženico poiskati," reče Janez. "Kako pa da!" reče Jože. "Če molčiš, ti nekaj povem," reče Janez. "Tukaj desna!" "Naj bo -- vedi, da mi Morandova stareji hči dopade. Kaj meniš, ali bi bil zadovoljen Morand, me za zeta vzeti? Gospodična me ima rada." "Ni dvomiti," reče Jože, "ali ga vprašam? -- " "Ga bom že sam," pristavi Janez; "toliko morem reči.: da mi fabrika ne dopade, akoravno prav veliko dobička leto nese; bolj mi je moja sedanja knpčija všeč." "To se že popravi," mu rece Jože, in Janez se mu je na tihem smejal. XII. Ženitba, na kteri je bilo zraven Janeza, Moranda in go: Albana tudi nekoliko druzih prijatlov, je minula. Prav veselo so pirovali. "Pri meni," reče popoldne gosp. Alban, "ne morete stanovati. Zato sem vama stanovanje kupil. Idita, gremo gledat Gosp. Št. Alban pelje vso družbo v fabriko, iz katere se je gosp. Morand že preselil. Št. Alban je delavce dans tudi pogostil. Vsi delavci so stali zunaj lepe dvorane in pozdravljali svojega novega gospoda, kterega so že davno poznali, z veselim kričem. Št. Alban stopi pred Jožeta. "Tebi ljubi sin, Malka fabriko to daruje za jutranje darilo. Prišel si vanjo reven deček in zdaj si njen posestnik; poštenost ti je pot k njej narejala. Pribežališče ti je bila v dnevih pomanjkanja, zdaj naj bo tvoja last. Plačilo si dobil od Boga za svojo poštenost in zvestobo, spolnilo se je, kar pravi pregovor: pošten človek svet preide (povsod ga imajo radi)."Zdelo se je Jožetu, kakor bi sanjal. Stal je kakor okamnjen in nehoté so mu solze hvaležnosti igrale v očeh. Sprelepa Malka, gibčna kakor serna, nanj se naslonivši ga vpraša rahlo se smejé: "Ali je mar nočeš?" Zbudil se je. Nježno devico stisne na serce, objame gosp. Albana in Moranda in vsi so bili močno ganjeni. Janez si je solzo veselja obrisal in djal: "Gospod fabrikant, ali daste tudi vi Bohincu, ki se Janez zove, kaj na upanje?" "O, ti si vse vedil," reče Jože ter svojega prijatla objema;"splačati se ti mora!" Prime ga za roko in ga k gospod Morandu pelja. "Dragi prijatel," reče, "jaz sem presrečen in želel bi, da bi radost združena bila. Tukaj je le, ki ima Vašo Tončeko rad. Ali smern zanj prositi?" Morand je Janeza debelo pogledal. "Ali tako?" je vprašal. "Tako je," odgovori Janez; "le toliko morem opomniti, da sem se, kakor previden kupec že davno zagotovil -- Tončika mi je že roko obljubila!" "Vse na skrivnem?" se je v šali Morand jezil. "Lepe reči, dragi prijatli. Stavim, da bi še moje privolenje rad?!" "Kako pa!" so vsi zaupili, radostno z rokami ploskaje. "Kaj hoče narediti opeharjeni oče?" rekši, je Janeza objel. "Še dans mora poroka biti," reče Morand "in vsi ste svatje." -- Kako je gospa Morandova osupnila! Kako Tončiki serce bilo! In srečna noč je zazibala srečen dan v sladko spanje! -Ali ne bodite hudi, da bom že sklenil pripovest, ktero vam bi še dolgo dolgo pripovedovati zamogel, kako sta se Jože in Janez vedno ljubila, eden druzega svétom in djanjem podpirala. Jožetu se je v fabriki vse po sreči obračalo. Ker je potreboval pomagača, je pisal po Veršanovega Franceta in Reziko, da sta v Benetke prišla. Tudi ta dva Bohinca sta se kmalo Benetk privadila in dobro j ima se je godilo. Stari Morand se je hoj k Janezu prebasal in v tistih sobah stanoval, kakor poprej gosp. Alban. Eden drugemu so roke podajali in božji blagoslov je bil očiten pri obeh družinah. Raji imele se na svetu še niso nobene družine, kakor Jožetova in Janezova, Morandova in Albanova. Jožeta in Janeza je pa še nekaj druzega vezalo. Bila sta namreč France in Rezika. Rezika je kmalo razumela Malko in Tončeko, in France je bil v pol leta Italian od nog do glave. Pozabila nista Cvetnarjevega Toneta v Bohinji; pošiljala sta mu vedno benečanske rumenjake! Pomagala sta marsikteremu revnemu dečeku in pokazala mu pot k sreči -- nikdar nista pozabila, da sta ona sama z ljubeznijo dobrih ljudi tako premožna moža postala. Pa tudi v sreči nista pozabila, da sta Bohinca; naj raji sta se med seboj slovenski pomenkovala in skor vsako leto sta svojo družino v Bled morala peljati, kar si je tam Jože eno sobo zmalal in samo gorenske kraje: blesko jezero in grad, za katerim se Triglav v svojem večernem zlatu blišci in več tacih kraje tudi čez skale bobnečo Savico v jutranjem solncu z sedmera bojno mavrico po zidovih namalati dal! Čez vse pa sta hvalila Boga. Nikdar nista pozabila, da sta vse, kar imata, iz roke nebeškega Očeta prejela, ki svojih zvestih otrok nikdar ne pozabi. Povzeto iz Slovenske kolede za leto 1858 - konec SULAWEZI, otok iskrivih oči in raznolike narave (3) Sobota, 6. november: Še pred zajtrkom smo se namakali v topli vodi jezera Poso. Ob bungalovih hotela je namreč čudovita plaža z mivko. Vendar smo bili mi edini kopalci, saj praktično tujih turistov med našim bivanjem tu ni bilo. Jezero je dolgo 52 km, široko pa 12. Je kristalno čisto in privlačujoče toplo. Pravijo, da je globoko okrog 500 m. Je bogato z ribami, a kljub temu ni opaziti ribičev. Je rezervat za poznejše rodove. Do botaničnega vrta orhidej Bancea, oddaljenega okoli 30 km, smo se odpeljali z leseno barkačo, ki je suvereno vrezovala z dvema pripetima debloma ob strani (za ravnotežje) gladko površino jezera. Sicer pa pravijo, da se zna jezero ob vetru razhuditi in gnati tudi visoke valove. Pred vhodom v botanični vrt nas je pozdravil oskrbnik - samotar. Je zanimiv mož, ki piše pesmi, jih uglasbi, brenka na kitaro, ki jo je sam naredil, rad tudi poje. Rekel je, da je včasih veliko kadil in bil nervozen, sedaj ne kadi več in je tu srečen. Razkazal nam je botanični vrt, ki pa je precej zapuščen. Zaradi suše smo videli v njem le redke orhideje. V polnem razcvetu so le, če je dovolj dežja v oktobru, v decembru in v marcu. V botaničnem vrtu rastejo tudi drevesa nageljnovih žbic - poznane dišave. Ogibati pa smo se morali rdečih mravelj, ki so v tropskih gozdovih precej napadalne, njihov pik pa pekoč. Pred odhodom s tega »nebeškega« kraja, smo v kristalno čistem in toplem jezeru malo zaplavali, da smo se ohladili in se znebili znoja. Z barkačo smo se odpeljali do znanih džungelskih slapov Saluopa. Po spolzkem in slabo vzdrževani poti smo do slapov bolj plezali kot hodili. Ko pa smo vstopili v njegovo kristalno čisto in svežo vodo, ki žubori v menjajočih se slapovih 30 m visoko in se umiri šele v tolmunih, smo zadihali v nov svet. Od veselja smo čofotali v prijetni sveži vodi kot otroci v enem od večjih tolmunov. Okretnejši so splezali po grobih vulkanskih zaobljenih skalah skoraj do vrha. Ob povratku smo se ustavili ob vznožju v manjšem lokalu, kjer smo si naročili juho z rezanci, za podkrepitev pa še čilije, nismo pa pozabili niti na kavo in čaj. Za popotnico smo kupili tudi nekaj trdo kuhanih kurjih jajc. Domačini so izredno prijazni in nevsiljivi, karkoli kupiš, za vse se smehljaje zahvaljujejo. Imeli smo občutek, da jim redki turisti popestrijo dan in jih razvesele. V potok ob lokalu priteka voda iz slapov Saluopa, v njem delavci namakajo palice lesa Ratan in ga uporabljajo kot nadomestek bambusa. Iz ratana je večina izdelkov, ki jih v Sloveniji kupujemo kot izdelke iz bambusa. Pot smo nadaljevali do Tentene, kjer smo se namestili v bungalovih manjšega hotela Victory Tentena, polepšanega z lepo urejenim cvetličnim parkom. Zaradi varnosti je ograjen z visoko, zidano ograjo. Cena v takšnem, bolj preprostem hotelu, znaša za dvoposteljno sobo od 16-20 tisoč indonezijskih rupij (3-4 USD). Pred večerom smo si ogledali še osrednji del mesta z bazarjem. Nedelja, 7. novembra: Kot se spodobi za nedeljo, smo se ob 6 uri odpravili k bogoslužju v protestantsko cerkev. Lepo ljudsko petje, ognjevita beseda duhovnika, ki ga žal nismo razumeli vse, nas je popeljalo v nov, njihov svet. Pravijo, da je jezik, ki ga uporabljajo na otoku Sulawesi, mešanica malajskega, latinskega, portugalskega, nizozemskega ^ in domačih narečnih oblik. Po zajtrku smo nadaljevali pot po slikoviti pokrajini skozi džunglo, se vozili po vedno bolj naseljeni in urejeni pokrajini. Očarala nas je lepota sinje modrega Tominskega morja (zaliva), na mnogih mestih obdanega z nasadi kokosovih palm. Ker j e bila ta nedelja zadnj i dan ramadana, ki je za muslimane velik praznik, se v nobenem muslimanskem lokalu nismo mogli okrepčati, privoščili pa smo si ananas in mango ob lepi peščeni obali pod kokosovimi palmami. Daud nam je te dobrote postregel kar na palmovem listu. Že malo lačni in sitni smo se ustavili pred majhnim lokalom Sahabat, ki je v lasti kristjanov. Tu smo si naročili pečene ribe, riž in zelenjavo iz voka, kar je tipičen obrok v tej gostilni. Aleš in Daud sta si naročila še ikanbakan (juho, pečeno ribo, zelenjavo, riž in še posebno ribjo juho za poslastico in plačala 20.000 rupij). Nadaljevali smo pot po vse slabši cesti. Ob prihodu v Ampano so nam odredili lesene koče na kolih ob morju. Tako kot večina lesenih koč, so tudi te opremljene z dvema ležiščema, WC-jem in koritom z vedrom za polivanje. Sledila je osvežitev v prijetno toplem morju.. Večerjali smo precej pozno v gostinskem lokalu v mestu. Zaradi obilne večerje, smo pred spanjem še posedeli na terasi pred kočo in uživali prijetno pihljanje z morja. Ponedeljek, 8. novembra: Ob 4 uri nas je zbudila muslimanska molitev, ki ji je nato sledila vsako uro. Po zajtrku smo se malo neprespani vkrcali na barkačo, s katero nas je Jafar popeljal do otokov Togiana. Tod smo se po celodnevni vožnji z več postanki izkrcali na majhnem otočku Bolelangan. Poleg Tigiana sta tu od večjih otokov ob številnih manjših še Batudaka in Talatakoh. Približno 25 km severno od njih je še vulkanski otok Una-Una, ki je leta 1998 doživel močno erupcijo. Na območju Togia v oktobru in novembru ni neviht in neurij, ne večjih valov, pojavljajo se le manjše plohe oziroma tropski nalivi. Med plovbo do otočka Bolelangan smo se ustavili ob koralnem grebenu blizu otoka Tanpan, z maskami skočili v morje ter si ogledovali čudovit svet koral in pisanih ribic ob njem: nekatere se lovijo, druge plešejo, da je veselje. Ko smo se odpravili do naslednjega koralnega grebena, je posadka barkače ujela skoraj meter dolgo tuno. Bilo je vriska, da je kaj. Okoli poldneva so nas na barkači pogostili s pečenimi ribami, jetrci ulovljene tune, rižem, malancanami v kokosovem mleku in tropskim sadjem. Naročili smo tudi mrzlo pivo Bintang ali hladno stekleničeno vodo, kar j e bilo v vročem morskem okolju pravo razkošje. Za kuhinjo je na barkači skrbel prikupni in precej odebeljeni mister Big. Proti večeru smo prispeli na čaroben samoten otoček Bolelangan, dolg okoli 500 m in v sredi preščipnjen. Oba konca sta strma, poraščena hribčka. Med njima je mivka, ob plimi 10, ob oseki 30 m široka. Otoček je obkrožen s koralnimi grebeni, raj predvsem za Mitja. Pred lesenimi hiškami na kolih, kamor smo se vselili, je čudovita peščena plaža, ob njej pa toplo morje, da je kaj. Sicer pa obalo obkrožajo drevesa mangrove, ki z gostimi koreninami preprečujejo plovilom dostop do kopnega. Na severnem zahodnem delu otočka je kamnito ostenje, ki se nekoliko globlje spušča v morje. Med otokoma je na sipini postavljena pokrita, a odprta stavba na koleh, kjer obedujemo in kamor se zatekamo pred žgočim dnevnim soncem. Vetrič, ki tu vedno pihlja, nudi pravi obliž užitka tega nebeškega otočka. Poleg jedilnice je večja stavba, kjer so nam pripravljali hrano, hkrati pa je tudi bivališče za služinčad. Tod ni elektrike, zato si svetimo s plinsko svetilko, petrolejko, pa tudi z baterijo. Nekaj kilometrov južno od našega otočka je naselje Katupat, kjer stoji večina lesenih hiš na kolih. Je manj še oskrbovalno in potniško pristaniško mesto. Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik FUTSAL - MALI NOGOMET Po kadrovski prenovi I. T. FUTSAL TEAM-a, ki v ligi kluba KUBU 2005 (kot veste) že drugo leto zapored nastopa z imenom zagotovo (tudi) najbolj nogometno obarvanega lokala v kraju, tj. Teater bar Mengeš (Franc Jerič je naš pokrovitelj in zvesti navijač že drugo leto, za kar se mu še enkrat več zahvaljujemo), smo s skupnimi pripravami na novo sezono pričeli 18.04.2005. Seveda, pa je bil v zimskem obdobju vsak od nas vsaj dva krat tedensko malo nogometno aktiven v svojih družabnih sredinah, v takih in drugačnih športnih objektih v Trzinu, Komendi, Domžalah, Ljubljani in Mengšu. Skupno smo do oddaje tega prispevka odigrali pet pripravljalnih prijateljskih in sedem ligaških tekem, kar ni malo. Kot vodja ekipe z rezultati v ligi nisem najbolj zadovoljen, čeprav smo trenutno ob štirih zmagah, neodločenemu izidu in dveh minimalnih porazih na visokem 2. mestu v enajst članski ligi. Ob tem razveseljuje predvsem to, da smo ponovno daleč najučinkovitejša ekipa, blesti pa tudi naša obramba na čelu z Viljemom Majdičem, ki trenutno med vsemi nami igra najbolj konstantno (brez nihanj) in dobro (praktično brez napak). Z gol razliko +35, ob razmerju danih in prejetih golov 46:11, smo na dobri poti, da popravimo svoj in za večino ekip nedosegljiv lanski rekordni ligaški dosežek +42 (107:65). Za nepoznavalce dodajam, da v ligi igramo FUTSAL - mali nogomet na 100% odboj (popularnej še »na bando« ), igra se po sistemu 5 + 1 (pet igralcev in vratar) z t.i. letečimi menjavami, tekma pa traja 2 polčasa po 15 minut čistega igralnega časa. Tekme se igrajo z neodbojnimi žogami velikosti 4 (za veliki nogomet se uporablja odbojne velikosti 5), letos celo z najboljšimi Adidas Roteiro tako, da vsaj s tem ni težav (tako kot pretekla leta). Organizatorju lige letos predstavljajo težave predvsem sodniki, ki občasno delujejo povsem »izgubljeno«. Do konca prvega dela lige so na sporedu samo še trije krogi (v drugi polovici avgusta), na osnovi doseženih rezultatov, se bo liga v jesenskem delu (septembra) razdelila na ligo za prvaka (najboljših šest ekip bo še en krat igralo med seboj) in t.i. ligo za obstanek (zadnjih pet ekip). Glede na prikazano in trenutno lestvico sem mnenja, da se bo za preostalih pet mest in uvrstitev med »elitno šesterico« enakovredno borilo še sedem ekip (Teater bar Mengeš, ŠD Loka, Bar-bar-a, Fructal Kaos, Maracana, Kraljevi klub Vodice, Peko's Pub Trzin) medtem, ko seje ekipaAgroemone ob šestih zmagah in remiju v ligo za prvaka že uvrstila. To pa seveda nikakor ne pomeni, da bo navedena ekipa ostala nepremagljiva tudi v prihodnje. Od dosedanjih tekem izpostavljam v ospredje ligaški derbi med lani tretje uvrščeno ekipo (Teater bar Mengeš) in lanskimi zmagovalci lige (Kraljevi klub Vodice), ter lokalni derbi z dne 03.07.2005, ko smo igrali z ekipo ŠD Loka. Prvo smo prepričljivo odločili v svojo korist z rezultatom 7:1, druga pa se je po prikazanem zasluženo končala neodločeno 1:1. Z zgodovinskim rezultatom so lahko zadovoljni predvsem tehnično slabši, toda nepopustljivo borbeni igralci ŠD Loka, katerim je podoben podvig proti ekipi iz Mengša zadnjič uspel 10.05.2002. Tega, kar seje dogajalo v vmesnem obdobju in pred tem, tokrat ne bom omenjal. To, trenutno ne bi bilo športno - in to še posebej ob dejstvu, da je mlada ekipa ŠD Loka najprijetnejše pozitivno presenečenje letošnje lige, poleg tega pa so se kot organizatorji v preteklosti že večkrat zelo izkazali z izvedbo malo nogometnih turnirjev (Kdaj bo že naslednji ??) - predvsem za slednje, kapo dol !! Z udeležbo naših igralcev na tekmah (tudi zgolj prijateljske, da ligaških niti ne omenjam) letos za razliko od prejšnjih let ni nobenih težav, največji problem pa kot vodja ekipe vidim v naši (ne) uigranosti (imamo namreč kar sedem novih igralcev od skupno dvanaj stih, ki so se večinoma odlično vklopili v ekipo) in občasnih nihanjih v igri (izstopa neučinkovitost v napadu, ki je tudi glavni razlog dveh minimalnih porazov), toda tudi to se bo uredilo z večjim številom tekem. Kot urejena sredina smo prejeli že povabili za sodelovanje v dveh najmočnejših ljubljanskih zimskih ligah (Gradiant, Triglav), v eni bomo zagotovo »igrali« (in ne zgolj sodelovali). Moja razmišljanja pa gredo v smeri, da bi se pred tem še okrepili, predvsem igralsko*, morda pa tudi vodstveno*. Prejeti povabili sta predvsem posledica zares enkratnega pristopa in motivacije vseh igralcev in rezultatov (tudi z ekipami iz navedenih lig), lobiranja, finančne neodvisnosti ter ostalih dejavnikov, ki vplivajo na našo medijsko prepoznavnost. Zato ob tej priložnosti vsem pravnim osebam v kraju z okolico postavljam podoben IZZIV - postanite naš pokrovitelj, mi pa bomo seveda ob primerni finančni donaciji igrali npr. že v zimski ligi (ali turnirju) z vašim imenom in tako še dodatno poskrbeli za vašo večjo prepoznavnost na tržišču, ^dovolj zanimivo !? Pa še to^ Ali že veste, da se FUTSALU - malemu nogometu v kraju obetajo še lepši časi, in to z novo - naj sodobnej šo infrastrukturo ! ? Igor TISAJ (I.T.) GSM: 051/241-920 OPOMBA* - V kolikor meniš, da bi lahko postal član I.T. FUTSAL TEAM-a, pokliči. ŠPORTNO ZABAVNA PRIREDITEV »PRVI POLETNI DAN« V torek, 21.6.2005, se je na športni ploščadi v Mengšu odvijala športno zabavna prireditev Prvi poletni dan, ki ga je ob pomoči sponzorjev organiziral Študentski klub Mengeš. Program se je pričel ob 16.uri z igranjem ulične košarke. Nastopalo je 13 ekip. Tekmovalci so igrali za nagrado Študentskega servisa Center. V finalu sta se pomerili ekipi » Za Grizlija« in ekipa »HO-GO« .Zmagala je slednja v sestavi Uroš Pušnik, Grega Kajnih in Primož Prosen . Nadaljevali smo v sproščenem vzdušju pod »taktirko« DJ-a Trajča. Predstavila se je hip - hop skupina Tyra iz Ljubljane, pevka D-Lady ter plesno - animacijska grupa BAST. Glavni gosti so bili Skupina TRKAJ, mlademu reparju je šlo res gladko od jezika, s svojimi hiti so zabavali mlade in zabave željne obiskovalce vse do izteka dneva. Takih prireditev si mladi v Mengšu želimo še več. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem za izkazano pomoč in z veseljem pričakujemo jesensko brucevanje, kjer bodo novopečeni študenti v Mengšu, dobili prvi pečat v svoj indeks. V VELENJU IN KRANJU PRVE TEKME ZA CELINSKI POKAL Drugi vikend v juliju so se s tremi tekmami na slovenskih prizoriščih začela tekmovanja za celinski pokal v smučarskih skokih. Mengšani smo bili po zaslugi aktualnega svetovnega prvaka Roka BENKOVIČA dvakrat povsem pri vrhu. Čeprav je v petek, na tekmi za RUDARSKO SVETILKO, odstopil mesto mlajšim slovenskim tekmovalcem, je na tekmi za POKAL GORENJA, v soboto pokazal, da sodi še vedno v sam skakalni vrh. Kot najboljši Slovenec je zaostal le za Poljakom Bachledo in Fincem Happonenom. Ker pa je Rok znan letalec, je bilo v novem kranjskem skakalnem centru pod Šmarjetno goro povsem drugače. 24 m večja kranjska skakalnica je kot pisana na kožo Benkotu. Je pa tudi kranjski Robi KRANJEC znan letalec, zato mu je moral BENKO to pot prepustiti najvišjo stopničko. Tako je bil Rok BENKOVIČ drugi, tretji pa je bil prekaljeni as Primož PETERKA. Tako je bilo zmagoslavje slovenskih orlov klub močni svetovni konkurenci popolno. Več najdete na internetu: http://skakalni-klub-menges.s5.net Tekst in foto Jože TRPLAN BENKO na tretji stopnički na tekmi za celinski pokal v Velenju Rok BENKOVIČ med svojimi vnetimi navijači V Kranju je s tem skokom zasedel odlično ' "^drugo mesto TENIŠKI TURNIR KLUBSKO PRVENSTVO MENGŠA 2005 V soboto 18. junija 2005 je teniška sekcija organizirala teniški turnir klubsko prvenstvo za posameznike. Na tekmovanju je nastopilo večina članov teniške sekcije 47tekmovalcev in sicer v štirih kategorijah : ženske, moški do 45let, moški nad 45let do 55let, ter moški nad 55let. Tekmovanja je potekalo v lepem sončnem vremenu na devet dobljenih iger, polfinale in finale pa na dva dobljena niza. Med tekmovalkami in tekmovalci je bilo prisotno tekmovalno vzdušje, saj si je vsak želel čim boljše igre in s tem boljše uvrstitve. Rezultati: Ženske: 1. mesto Nataša Falenti 2.mesto Monika Lemič 3. mesto Sonja Jagrič 4. mesto Tina Mežan Moški nad 55let: 1. mesto Franc Flerin 2. mesto Franc Kotnik 3. mesto Marjan Sršen 4. mesto Jože Kumer 5. mesto Franc Zabret Moški nad 45let do 55let: 1.mesto Marjan Mušič 2. mesto Brane Košir 3. mesto Marjan Resnik 4. mesto Igor Maver 5. mesto Franc Rahnež Moški do 45let: 1. 2. 3. 4. 5. mesto Boštjan Majcen mesto Matjaž Majcen mesto Iztok Mahorič mesto Jaka Kruljec mesto Aleš Turšič Za prva tri mesta so bili podeljeni pokali in medalje, prav tako paje vsak udeleženec dobil tudi praktično nagrado. Praktične nagrade je prispeval naš član Igor Maver (Igma), kateremu se prav lepo zahvaljujemo Za Upravni odbor Marjan Mušič Dekle: »PLESAT ME PELJI!« Fant:«A res? Kam pa?« Dekle:«V Mengeš, v plesno dvorano nad knjigarno Frema.« Fant:«Kdaj pa?« Dekle:«Vsak torek, od 20.30 do 22.00.« Fant:«Kdo pa lahko pride?« Dekle:«Vsi fantje in dekleta, možje in žene, ki radi plešejo.« Fant:«Zakaj pa?« Dekle:«Da bo življenje bolj veselo in radostno,da bodo skrbi manjše,^« Prav zaradi tega, da bo življenje bolj veselo, vas vabimo, da se nam pridružite. Še posebno bomo veseli moških plesalcev, ki nam jih primanjkuje. ZATO - ne pomišljajte predolgo in PRIDITE! VABIMO VAS člani folklorne skupine Svoboda Mengeš, ki se trudimo za ohranitev ljudskega izročila v pesmi in plesu. Za vsa dodatna vprašanja sta vam na voljo Zoran, tel.: 031-335-362 Edo, tel.: 031-393-161 KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM MENGEŠ VABI vse občanke in občane Občine Mengeš, krajane sosednjih občin in ljubitelje sejmar-jenja na 13. MIHAELOV SEJEM ki bo v dneh od 23. septembra do 25. septembra v Mengšu Sejem bo čebelarsko obarvan (100 letnica čebelarstva v Mengšu) z bogatim kulturnim programom in sprevodom po mengeških ulicah. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem občanom, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi Trdinovega sejma in Festivala koračnic. Posebna zahvala gre Občini Mengeš, vsem sponzorjem in stanovalcem Zoranine ulice. Vabljeni tudi na naslednje sejme s takim razumevanjem in v obojestransko zadovoljstvo. Kulturno društvo Mihaelov sejem Predsednik Štefan Borin STUDEnTSHISERUI5 CEnTER jjijaKi m smaenti lanKo v iviengsu Koristijo kvalitetno storitev študentskega servisa CENTER, si z našo pomočjo zagotovijo delo med počitnicami ali brezplačno preživijo dan na enem od 8ih računalnikov z internetno povezavo. Postati član študentskega servisa CENTER je brezplačno, predvsem pa zelo hiter način kako priti do vseh možnih ugodnosti, ki ti jih nudi naš študentski servis. Kdo lahko dela preko študentskega servisa CENTER? • Osnovnošolci, stari 15 let, potrebujejo še zaključno spričevalo 8. razreda, potrdilo o vpisu v 1. letnik srednje šole za novo šolsko leto. • Dijaki, ki redno obiskujejo srednjo šolo. • Študentje, ki redno ali izredno obiskujejo fakulteto Ob prvem vpisu prinesi s seboj naslednje dokumente: • osebni dokument (osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje), • dokazilo o statusu študenta ali dijaka (študentska ali dijaška izkaznica ali potrjen indeks ali originalno potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto), • davčno številko • številko osebnega računa pri katerekoli banki. Za podaljšanje članstva potrebuješ: • osebni dokument (osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje), • dokazilo o statusu študenta oziroma dijaka (študentsko oziroma dijaško izkaznico ali potrjen indeks oz.originalno potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto). Če si tuj državljan, potrebuješ poleg navedenega še potni list z veljavno bivalno vizo za Slovenijo ali potrdilo, da si zaprosil za bivalno vizo. Davčno številko dobiš na Davčnem uradu v občini, kjer imaš začasno prebivališče. Če si izredno vpisan študent, je potrebno študentskem servisu Center podpisati izjavo, da nisi zaposlen oziroma nisi vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Republiškem zavodu za zaposlovanje in ne prejemaš denarnih nadomestil oz. denarne pomoči. Izjava o pavziranju na www. studentski-center.com Če si pavzer, ki je obdržal pravico obiskovanja predavanj in opravljanja izpitov, vendar najdlje eno leto po izgubi statusa študenta, toda ne več kot enkrat v času študija, potrebuješ še potrdilo izdano s strani fakultete (obrazec dobiš tudi na študentskem servisu Center ali pa ti ga bomo poslali po elektronski ali navadni pošti), da boš v času študija prvič izkoristil »status pavzerja«. V kolikor želiš, da te o nakazilih, prostih delih, ugodnostih in akcijah ter delu v tujini obveščamo po SMS-ih ali e-pošti, to primerno označi na PRISTOPNI IZJAVI. Četudi si že član drugje, se lahko včlaniš tudi pri nas!!! Včlaniš se lahko kar s pomočjo interneta! Študentski servis Center ti omogoča pregled tvojih zaslužkov na več načinov: • takoj ob nakazilu ti pošljemo brezplačno SMS sporočilo • preko interneta ( uporabniško ime in geslo, ki sta potrebna za pregledovanje, dobiš ob vpisu ali na servisu. Če geslo izgubiš, se oglasi na servisu, in dodelili ti bomo novo geslo ). Napotnico lahko naročiš: • osebno v naši poslovalnici • po telefonu ali faxu • preko naše spletne strani Napotnico ti pošljemo v podjetje kjer opravljaš delo ali pa domov. Izplačilo celotnega zneska na napotnici. Izplačilo študentskega honorarja je pri nas najhitrejše, saj takoj, ko prejmemo obračunano napotnico, ti še v roku dveh ur nakažemo celoten znesek na napotnici. Denar ti nakažemo na bančni račun katerekoli banke ali hranilnice! Na našem portalu www. studentski-center. com lahko pregleduješ: 1. Prosta dela Center ti omogoča več različnih načinov pregleda prostih del. Člane ŠS Center obveščamo o prostih delih preko SMS sporočil. Informacije dobiš tudi na naši spletni strani. 2. Pregled zaslužkov Informacije dobiš 24 ur na dan preko naše spletne strani! Vse nove člane čakajo raznovrstna darila in dodatne ugodnosti, ki jih čakajo v času članstva. INFO : Študentski servis Center, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš Telefon: 01 7230206, telefaks: 01 7230207, Gsm: 051 30 70 70 E-naslov : www.studentski-center.com OBVESTILO IN ZAHVALA KRAJANOM MENGŠA Cenjeni krajani Mengša ter prijatelji gasilstva v Mengšu Tako kot smo vam obljubili, smo vam v mesecu juniju postregli z praznimi položnicami, s prošnjo za pomoč kot prispevek za novo avtocisterno, za katero smo podvozje kupili pri Avtocommerce Avto d.o.o., Ljubljana tip AXOR 18-33 znamke Mercedes. Tokrat smo se odločili za drugo stopnjo, to je izdelava nadgradnje podvozja / šasije /, katero smo zaupali v izdelavo podjetju GASILSKA VOZILA PUŠNIK d.o.o., Črešnjevec 120 a, 2310 Slovenska Bistrica. Ker ste se zelo dobro odzvali našemu apelu ter darovali prispevke za pomoč pri sofinanciranju našega zahtevnega projekta, se Vam Spoštovani Mengšani, gasilci iz Mengša zahvaljujemo vsem, ki ste že nakazali denarno pomoč, v naprej pa se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki boste to še storili. Do sedaj se je na našem transakcijskem računu zbralo cca 2.000.000,00 sit. Obveznosti do našega projekta je poravnala tudi že občina Mengeš, za kar se zahvaljujemo županu mag. g. Tomažu Štebetu in članom občinskega sveta, ki so podprli proračun občine in s tem omogočili pristop k realizaciji nabave naše avtocisterne. Če ste mogoče izgubili ali založili položnico jo lahko dobite v Gasilskem domu v večernih urah ali na Pošti Mengeš. Dragi Mengšani, res sem ganjen nad to izkazano humanostjo. S spoštovanjem in gasilskim pozdravom NA POMOČ ! PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MENGEŠ Zavrti 2, 1234 MENGEŠ Predsednik PGD Mengeš Jože Žargi Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vest-nik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov na Slovenski cesti 28 v Mengšu 1. Predmet razpisa so trije poslovni prostori, ki se nahajajo v središču Mengša v I. nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28. Površina posameznih prostorov je28,50m2, 28,70m2 in 24,50 m2. Prostori imajo možnost souporabe sanitarij. Prostori so primerni za pisarniško ali podobno dejavnost. 2. Prostori so urejeni in neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške. 3. Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj tri mesečnim predplačilom najemnine. 4. Izklicna začetna cena mesečne najemnine je v tolarski protivrednosti 5,11 EUR/m2. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oz. fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta. 6. Prijava na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne, - jamstvo za resnost ponudbe za posamezni prostor v višini 150.000,00 SIT mora biti plačana na EZR 01272-0100001612 do 1. 9. 2005. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 7. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: - ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu, - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju, - število na novo odprtih delovnih mest, - občani občine Mengeš, - dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri, - prva zaposlitev, ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 8. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš tel. 724 - 7106. 9. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 05. 09. 2005 do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številka: 361-3/2005 Datum: 11. 07. 2005 Občina Mengeš Mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan Delovno mesto / Področje Splošne zadeve, Vložišče, Tajništvo župana in uprave .. Župan..................................................................□ Direktor občinske uprave Svet občine, splošne zadeve Sociala, vzgoja, zavodi, društva..................................... Vodenje, investicije, okolje Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča........................ Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor.................... OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije Knjigovodstvo, finance................................................................................... Fakturiranje, obračun...................................................................................... Knjižnica Mengeš............................................................................................ Vrtec Mengeš.................................................................................................. Glasbena šola Mengeš..................................................................................... Glasilo Občine Mengeš MENGŠAN (tudi na www.menges.si)..................... Prodnik - Javno komunalno podjetjeKoncesionar za vodovod, kanalizacijo, odvoz odpadkov / ekološki otoki............................................... Zimska služba - Izvajalec GRASTO d.o.o. - Odgovorna oseba ................... ...... PLlNovodno omrežje - Dežurna terenska služba PETROL d.d..................... Policija DomžaleDežurstvo Mengeš PON 8.00-11.0, SREDA 15.00-18.00.. ...... Policija............................................................................................................. Center za obveščanje, gasilci, reševalci ......................................................... Humana - stare obleke in obutev . Telekom ..(0)1 723 70-81(0)1 724 71-00................. ..(0)1 724 71-02 (0)1 724 71-06 (0)1 724 71-07 (0)1 724 71-04 (0)1 724 71-09 ..(0)1 724 71-01 (0)1 724 71-05......................................... ..(0)1 724 71-08 ..(0)1 724 71-03 .. (0)1 723 73-74 .. (0)1 72375-00 ..(0)1 723 71-93 .. (0)1 723 70-81 (oglasi, zahvale, uprava) . ..(0)1 729 54 30......................................... .. 031 648 407............................................. SiMobil .. 040 8523- 52 ................ 040 8523- 50, 051 372 7 040 8523- 60 ................ 040 8523- 55 .. 040 8523- 51 ................ 040 8523- 57 040 8523- 59 040 8523- 53 040 8523- 54 040 8523- 58 040 8523- 50 . 031 603 713 (odgovorni urednik) .. eNaslov .. obcina@menges.si Marta.Kuret@menges.si .. Tomaz.Stebe@menges.si .. Ranko.Stingl@menges.si Irena Podborsek@.menges.si .. Rrka.Binter@menges.si .. Andrej.Urbanc@menges.si .. Robert.Spenko@menges.si Boris Kavcic@.menges.si .. Mitja.Dolinsek@menges.si Marija Kos@menges.si, .. Lidtja.Urankar@menges.si . mengsan@menges.si .. dežurstvo .. g. Bogo Rus 031 294 933 ga. Jerca Stopar .. 040 679 344 .. (0)1 724 65-80 (0)1 723 75-68 .. 113 .. 112 ..031 510 521 Središče »Naš Slamnik«- Upravljalec Študentski klub Mengeš - Čitalnica in internet - Turistično društvo Mengeš - Podjetniško združenje Mengeš (četrtki ob 20.00)- Planinsko društvo Janez Trdina- Kolesarsko društvo Mengeš.........................................................................................................................(0)1723 02-06 Fax:7230207 Karitas - torek 16.00 - 18.00 ure.................................................................................(0)1 723 89-77.............................................041 912 550 Rdeči križ - .................................................................................................................. 01 723 74-42 ga. Majda Trobec .................041 288 612 Inšpekcijska služba Domžale.......................................................................................(0)1729 59-50 Inšpektorat za okolje..............(0)1478 71-01 Veterinarska postaja Domžale (0)1721 28- 84(0)1721 61-94 Elektro Domžale............................(0)1724 12-89 Banka Mengeš .............................................................................................................. (0)1724 78-72 Pošta Mengeš...............................................................................................................(0)1723 70-00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (1xanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. župana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županuje možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu. župana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00; Sreda 7.00 do 17.00; Petek 7.00 do 13.00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 14.30; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 16.30; PETEK: 8.00 - 12.00 OBIŠČITE: www.menges.si - Novosti: Odloki, Video predstavitev »Mengeš - Glasbeno mesto«, Glasilo Mengšan, Podatkovna zbirka gospodarstva, društev ^ Zemlja ni tvoja, ne moja, ampak je kraj, kjer se srečamo in odidemo brez vrnitve. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Janez Šimenc (Cjazov ata) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem , ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mateju Zevnik, gospodu Juvanu, gospodoma Janezu in Tonetu Kompare za lepo opravljen obred, pevcem Mengeškega »Zvona« za doživeto petje, gasilcem PGD Mengeš ter praporščaku Planinskega društva. Vsi njegovi Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj si spočijte zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le v naših srcih drobna lučka še gori ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ivana Brojana (Antonovega Ivana iz Loke) 1917 - 2005 se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala osebju Doma počitka Mengeš za vso skrb in nego v času njegove bolezni. Hvala tudi gospodu župniku, g. Zibelniku za poslovilne besede, pevcem, trobentaču, praporščakom in loškim gasilcem. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi y v Utihnili so zadnji zvoki trobente... ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil naš dragi Jože Gorjan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami, še posebno mengeški godbi in Marjanu Trobcu za poslovilne besede. Vsi njegovi y v V življenju nam marsikatera stvar polepša pogled na svet. Tako so rože pravzaprav nepogrešljiv okras okenskih polic in balkonskih ograj. Tako je tudi na naši občinski stavbi, ki jo krasijo rože, zanje pa vestno skrbi nepogrešljiva Dursuma Avdič. Njej tudi zahvala, da je pogled na sicer turobno pročelje lepši in prijaznejši. Brezžična kabelska televizija. I Brezžična kabelska televizija OSPORT Najboljši evropski športni programi za vse ljubitelje športa, s komentarji v angleškem ali nemškem jeziku. Ne zamudite direktnih prenosov najbolj zanimivih športnih dogodkov v svetu -nekateri bodo nepozabni! Drame, kriminalke, zgodovinski spektakli, ljubezenske zgodbe in druge vsebine bodo vse člane družine pritegnile k ogledu. Vse serije in filme boste lahko spremljali brez prekinitev z oglasi! Program je skoraj v celoti podnaslovljen! ANIMAL PLANET za vso IjyjDitelje živali!^ ^ Zanimive podrobnosti iz živalskega sveta bodo vabile k ogledu ves dan! Prevzeti nad močjo in skrivnostmi narave boste spoznali bolj in manj znane živalske vrste iz vseh celin. Program je delno podnaslovljen! RPC7PI APMI ki ir: • oso iS RRr7PI Ar:NI ki ir: • oso is RRF7PI Ar:Ni ki io • oso i s P! Lastovka"'I P! Lastovka^ ILastovka"'