3 KRONIKA
•s
: J
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Stanislav Južnič
Južna meja "Kočevarskega otoka" v 15. in 16. stoletju
Kočevsko je bilo gotovo nekoč močno gozdnato
in malo obljudeno. Ortenburžani so vanjo med leti
1339-1363 in pozneje v 15. stoletju naselili nemško
govoreče podložnike s svojih zahodnokoroških in
vzhodnokoroških posesti. Ob Kolpi so naseljevali
kmete s hrvaškega in slovenskega etičnega pod-
ročja, gotovo pa tudi nekaj Nemcev^.
Ogledali si bomo najstarejše urbarialne doku-
mente o podložnikih na Kočevskem (iz let: 1498,
1564, 1568 in 1574)2 ter v Kostelu (iz let: 1494,
1530? in 1570)3.
Deželnoknežji gospostvi Kočevje in Kostet
Nikolaj Piers (Pirš) je ostal oskrbnik Fridrih-
štajna tudi ko je cesar Friderik III. prevzel posest
od vdove Ulrika II. Celjskega. Nikolajev nečak Sig-
mund Piers je 30. 5. 1478 kupil od cesarja deželno
sodišče v Kočevju^. Istega leta je dobil v zastavo
tudi urad (Kočevska) Reka. 25. 8. 1503 je z dovo-
ljenjem cesarja prepustil oskrbništvo Fridrihštajna
svojemu najstarejšemu sinu Mihaelu. S. Piers je
^ Ivan Simonie, Zgodovina kočevskega ozemlja. Kočevski
Zbornik, 1939, 72.
^ Urbar Register des ambts Riegkh vnd Sichelberg ge-
horund, so von ro. ko. mt. reformieren vnd raten
beritten vnd verschriben worden ist, anno etc.
collationiert LXXXXVIII, leto 1498, Komisija za fevdne
zadeve, šk. 23. Besedi "vnd Sichelberg" sta bili zapisani z
drugačno pisavo. Urbar gospodstva Kočevje za leto 1564
(ARS, Vic. Arhiv, fase. 1/46, šk. 80, lit. G, V/5). Nepa-
ginirano. Urbar gospodstva Kočevje za leto 1568 (ARS,
Vic. Arhiv, v fase. 1/46, šk. 80, lit. G, V/5). 149 strani ve-
zanih v knjigo. Peter dr. prof. Wolsegger, Das Urbarium
der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574, MMK III
(1890) Str. 140-183 in IV (1891) str. 13-45. Urbar kočevske
grofije 15. 3. 1574.
3 Vermereht das Urbar register zum Costei, num. 2, 1494
(ARS, Vicedom arhiv, fase. 1/48, lit. G. XVI/4). Urbar za
Kostel iz leta 1520. Po Umek, 1982, str. 317 naj bi bil v
ARS, Vic. Arhiv, fase. 48, lit.G, XVI/2. Urbar am Costei
Geraut Graffenwardt an der KuUp Hans Langemantl.
(Dopisano z drugo pisavo: original urbar sine dato no.
2.) Napačno datiran 1603, verjetno zapisan okoli leta
1530 (ARS, Vic. Arhiv, fase. 1/43, šk. 75, Lit. C). Urbar
und Landtgerecht der Herrschaft Graffenwarth zu
Costei, 1570, (ARS, Vic. Arhiv, fase. 1/48, lit. G. XVV3, šk.
83). Urbarja gospodstva Kostel za leti 1603 in 1694 sta
ohranjena le v izvlečkih.
^ Anton Skubic (1876-1940), Zgodovina Ribnice in Rib-
niške pokrajine, Buenos Aires, 1976, str. 342-343.
umrl po letu 1506^.
Od leta 1491 do smrti leta 1497 je imel ko-
čevsko gospostvo v zakupu Gašper Ravbar (Rau-
ber). Obenem je gospodaril tudi v Postojni od leta
1490 in v Kostelu od leta 1493. Njegovi trije sinovi^
so leta 1497 zakup prepustili Viljemu Turjaškemu
(Auerspergu).
3. 2. 1507 je na Kočevskem gospodaril baron
Nikolaj Thum, od leta 1510 tudi vazal freisinških
škofov v Klevevžu na Dolenjskem. S svojim oskrb-
nikom Jurijem Strženom nista ustrahovala le svojih
tlačanov, temveč tudi sosednje Kostelce in njiho-
vega zastavnega gospoda Mihaela Prambergerja.
Tako sta Thum in Stržen leta 1515 storila žalosten
konec na gradu Fridrihštajn pod maščevalno tla-
čansko roko"^.
Thumu in njegovim naslednikom se je do leta
1537 posrečilo kar za trikrat povečati vrednost
gospostva Kočevje, predvsem s poviševanjem tla-
čanskih dajatev in s kolonizacijo^. Thuma je na-
sledila mladoletna hči Ana, ki je umrla leta 1553.
Poročila se je z Žovneškim^ baronom Ivanom Un-
gnadom (1493-1654), stotnikom, celjskim vicedo-
mom, hrvaškim banom in vodjo kranjskih pro-
testantov^*'. Ungnad je prevzel gospodstvo Kočev-
je s pismom 10. 4. 1524 in ga obdržal 23 let.
Sredi 16. stoletja (1547) je za zasluge v boju
proti Turkom zakup gospostva Kočevje dobU Šte-
fan Ursini, grof Blagaj, kot nadomestilo za izgub-
ljeno posest pri Karlovcu. Leta 1619 je bilo Ko-
čevsko prodano Khislom.
Habsburžani so imeli v Kostelu in na Kočev-
skem svoje oskrbnike ali pa so dajali graščini v
najem. V času, ki ga obravnavamo, so bili zastavni
gospodje Kostela: Lichtenbergi (1490), Andrej Ho-
henwarth (1493), Sigmund Jurič (1493), Gašper,
Nikolaj in Erazem Ravbar (1493-1497), Mihael (Mi-
ha) Pranberger (tudi Preimberger ali Preinperger,
10. 5. 1504-1515, Martin Frankopan (1520), Jurij
Zrinjski (1527), Gašper, Krištof in N. Tadjolovič
^ Simonie, o.e., str. 75.
^ Simonič, o.e., str. 75.
' Simonič, o.e., str. 76.
^ Simonič, o.e., str. 77.
^   Ali sovneškim.
Wolsegger, o.e., str. 180; Simonič, o.e., str. 76-77.
14
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
(1528) in baroni Langenmantli (1538-1620).
Janez Viljem in Karel pl. Langenmantl sta 15.
11. 1620 kupila Kostel od cesarja Ferdinanda 11.^^,
ki je tiste čase prodajal svoja številna gospostva.
Sredi 17. stoletja so Langenmantli kupili še Thum
unter Reifenburg^^ na Štajerskem. Kostel je ostal
njihova last še leta 168613.
Med leti 1547 in 1619/1620 je büo tako gos-
postvo Kostel kot gospodstvo Kočevje last dežel-
nega kneza. Obe gospostvi sta imeli le kratek čas
iste zastavne gospode, po prodaji leta 1619/1620 pa
sta imeli vseskozi različne lastnike.
V začetku leta 1515 je pl. Pramberger zaplenil
konje in blago podložnikom kočevskega graščaka
Thuma, ki so hoteli pretihotapiti nekaj tovorov soli
čez Kostel. Thumov oskrbnik Stižen z gradu
Fridrihštajn je zbral pri Osilnici nekaj sto tla-
čanov. UdarU je na Kostel in pregnal Pram-
bergerja, ki se je moral umakniti na Hrvaško. Tam
mu je Thum še naprej grozil z nasiljem^'^. Pram-
berger gotovo ni pomagal Thumu med uporom
tlačanov gospodstva Kočevje istega leta 1515.
7. 11. 1613 in 16. 11. 1613 je komisija nadvoj-
vode Ferdinanda iz Gradca določala mejo med
kostelskim in kočevskim gospostvom. Razmejitev
je potekala po sodobni krajevni in jezikovni meji z
izjemo Srobotnika, ki je pripadel Kočevarjem^^.
7. 12. 1613 je komisija dovolila kostelskemu
podložniku Klempšetu skupno pašo z vaščani
Morave. Klempšetovo zemljišče je pod Mošenikom
segalo v Kočevsko gospostvo proti Moravi^^. Leta
1616 je nova komisija ugotovila, da sta se dala vo-
ditelja komisije iz leta 1613 Ziegelfast in Tancer
podkupovati in zato niso mogli sprejeti njunega
novega urbarja gospostva Kočevje iz leta 1614^"^.
Ob ponovni razmejitvi med 16. 9. 1624 in 18. 9.
1624 je lastnik Kostela Viljem Langenmanti odloč-
no ugovarjal meji, ki mu je jemala nekatera ob-
mejna zemljišča gospostva Kostel. Razmejitev sta
opravila komisarja, deželni svetnik Janez Ziegelfest
in sekretar vicedomskega urada Elija Thomas. Upo-
rabljala sta urbar gospodstva Kočevje iz 7. 3. 1574.
Kršitev določb je bila prepovedana pod kaznijo
1000 zlatih dukatov^^. Končno odločitev o novih
mejah je morala izreči notranje avstrijska zbor-
Y Vladal med leti 1619-1637.
Brestanica.
Marija Elizabeta baronica Langenmantl, rojena Para-
deiser, vdova in imetnica gospodstva Kostel, je še 8.11.
1686 sprejela dopis iz Ljubljane (ARS, Dež. stan, fase.
310, šk. 544, str. 746).
1^ Jože Žagar-Jagrov, Kostel. Ljudje in zemlja ob Kolpi,
Kočevje, 1983, str. 102.
1^ Simonie, o.e., str. 116-117. Pred tem je po urbarjih iz let
1570 in 1574 Srobotnik spadal pod gospodstvo Kostel.
1^ Simonie, o.e., str. 118. Klempše iz leta 1613 je bil ver-
jetno prednik kostelskega župnika in pisatelja Pavla
Franca Klapšeta (1688-1772).
Simonie, o.e., str. 121. Ne vemo, katera sprtih strani naj
bi podkupovala komisarje.
nica^^.
Z razmejitvami med kostelskim in kočevskim
gospostvom v letih 1613 in 1624 spori gotovo niso
biH rešeni. Od tod nasilje Janeza Vajkarda Auer-
sperga (1615-1677) proti Francu Adamu baronu
Langenmantlu^O. Avgusta 1673 so kočevarski pod-
ložniki pri prehodu skozi kostelsko mitnico pri
Petrini zavrnili plačilo zapovedane mitnine. Plačali
so le manjši znesek (tretjino). Pozneje je baron
Langenmantl le izterjal dolg, kar kaže, da so bile
razmere bolj urejene kot leta 1515.
Cerkvene razmere
V ribniško naddiakonijo so spadale tudi vse
kočevske župnije in Kostel, ker so nastale na
ozemlju nekdanje ribniške župnije. Ribniški nad-
diakonat je začel delovati po ustanovitvi ljub-
ljanske škofije leta 1461^^.
Okoli leta 1600 je ribniški naddiakonat obsegal
15 župnij in še cerkev pri Novi Štifti. Leta 1633 je
obsegal 13 far. Sredi 18. stoletja je obsegal 40 žup-
nij z ekspoziturami v skupno desetih graščinskih
gospostvih^^.
Ribniški naddiakonat je deloval do leta 1787, ko
so cerkvene pokrajine na novo organizirali v de-
kanije. Ribniško pokrajino so tedaj razdelili na
ribniško in kočevsko dekanijo. Obe skupaj sta
prišle od goriške pod ljubljansko nadškofijo 8. 3.
178723.
Grad Kostel je bil zgrajen v 13. stoletju. Prvič
se omenja v listini iz leta 1313^4, nato še v letih
1333 in 1336. V zadnjih dveh listinah je navedeno,
da je imel grad že od nekdaj lastno sodišče^s.
Nova cerkev v Kostelu se prvič omenja 1. 5.
1363. Najprej je imela župnija sedež v samem
Kostelu^ö, na gradu ali pod njim v Trgu. Ne
poznamo lege morebitnega župnišča v Trgu. Graj-
ska kapela iz 14. ali 15. stoletja je bila posvečena
sv. Antonu Padovanskemu^^. V 16. stoletju so
1^ Žagar, o.e., str. 49-50.
1^ Simonie, o.e., str. 122.
Inventarium über weillandt dess WoUgebornen Herrn
Herrn Franz Adam Langenmantl, 1681 (ARS, Zapuš-
činski inventar, Lit.L, fase. XXIX, št. 27. št.l, dokument
št. 25).
21 Skubic, o.e., str. 92 in 97.
22 Skubic, o.e., str. 40, 54 in 699-700.
23 Skubie, o.e., str. 91 in 97.
24 Skubic, o.e., str. 700.
25 Branko Reisp, Grad Kostel, Maribor, 1990, str. 2.
26 Skubic, o.e., str. 53.
2' Antonio Joannem Abramsberg, Matricula Regia Parohia
Kostel, Anno 1758, Župnijski urad Fara, str. 5, opisuje
večjo proslavo na god sv. Antona Padovanskega v
kapeli na gradu (in arce). Po drugih virih je bila grajska
kapela posvečena sv. Antonu Puščavniku (Žagar, o.e.,
str. 144 in 146).
15
3 KRONIKA

časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
postavili sedanjo cerkev sv.Treh Kraljev v Trgu^^.
Kostelski župnik Ivan Grumel je 5. 1. 1480 in
15. 5. 1480 ostro zahteval nazaj vas Brigo, ki naj bi
jo njegov prednik po krivici izročil župniku iz
(Kočevske) Reke^^. Pozneje se je meja med koče-
varskimi in kostelsko župnijo^O ustalila in se od
krajevne meje loči le pri Srobotniku, ki ni bil nikoli
del kostelske župnije.
Že kmalu po sredi 16. stoletja je bila reforma-
cija trdno zasidrana med fevdalci na območju rib-
niškega naddiakonata v Ribnici, Ortneku, Kočevju,
Kostelu in še posebej na Turjaku. Nove vere so se
oprijeli: Auerspergi, Lambergi, Bemeški, Galli,
Mosconi, Blagaji, LangenmantH in drugi. Refor-
maciji so bili na območju ribniškega naddiakonata
naklonjeni mnogi duhovniki, med njimi v Ko-
čevju: Hans Gotschev^er leta 1595^1, Lenart Zigel-
fest, Ivan Schweiger^^, Jernej Silvester in kaplan
Janez Schneller, pozneje nastavljen v Kočevski
reki^^, Kočevar Matija Schmalzer^^ v Poljanah ter
Ivan (Janez) Webder v Kostelu.
Tako kot kostelski baron Langenmantl, je tudi
kočevski baron Ungnad podpiral protestantske
pridigarje. Leta 1555 je odložil državne službe, od-
potoval na Nemško in se tam kot vdovec ponovno
poročil s štiri desetletja mlajšo nuno, grofico Barbo
(1534-1665)35.
Tudi Ursini, grofi Blagaji so podpirali prote-
28 Po Žagarju (o.e., str. 140) je bila farna cerkev leta 1526
že pri Fari. Od Fare so se župniki le pred turško ne-
varnostjo umikali v utrjeni grad Kostel. Po Skubicu (o.e.,
53) je Fara postala središče župnije pred letom 1741. Po
Štefanu Tomšiču in Francu Ivaneu, Kočevsko okrajno
glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski oris, Ljubljana,
1887, str. 96, je bil sedež župnije vseskozi pri Fari, kar ni
verjetno. Kostelski župnik protestant Janž 0anez)
Weixler je bil med leti 1560-1563 na stanovanju pri
svojih prijateljih protestantih Langenmantlih v gradu,
kjer je imel potem tudi sedež župnije. V 18. stoletju so
bui kostelski graščaki in prifarski župniki v sporu tudi
zato, ker je graščak zahteval vrnitev središča župnije v
trg Kostel.
Fran. Pokoren,^ Nadškofijski arhiv u Ljubljani, Fond
Škofijski arhiv, Šal/7, Fascikl 35, Fara pri Kočevju (v Kos-
30
Leta 1785 so v severnem delu Kostela ustanovili župnijo
Banja Loka, ki ji danes pripada tudi nekdanja koče-
varska župnija Borovec.
31 August Dimitz, Geschichte Krains, Ljubljana 1875, 3. del,
str. 260.
32 Tudi Janž. Kot katoliški duhovnik v Kočevju prestopil k
protestantom. Pridigal v Metliki, od leta 1569 do smrti
leta 1585 pa v Ljubljani (Mirko Rupel, Slovenski pro-
testantski pisci, Ljubljana, 1966, str. 41).
33 Ferdo Gestrin, Reformacija v Ribnici in okolici. Kronika,
30 (1982), str. 97-98.
3** Skubic, o.e., str. 38. Schmalzer (tudi Sehmatzer ali
Smalzl) je bil leta 1581 kaplan v Ribnici, leta 1598 pa
župnik v Poljanah ob Kolpi.
35 SBL, str. 290. Znanih je veliko Trubarjevih pisem Un-
gnadu iz let 1562-1563 v nemški Urach, kjer je leta 1561
ustanovil biblijski zavod. Leta 1561 je Trubar posvetil
Ungnadu Register und summarischen Inhalt.
stante v Kočevju. V času njihovega gospostva je
bil protestant tudi kočevski mestni sodnik Filip
Schweiger, katerega sestra se je poročila s kočev-
skim župnikom Ziglfestom, ki je leta 1613 pridigal
v svoji domači hiši v Kočevju3^.
Blagaji so bili obtoženi barantanja s cerkvenimi
benefidji v Kočevju in drugod v svojo in lute-
rarisko korist. Komisijo deželnega kneza, ki naj bi
preverila govorice, sta sestavljala savinjski nad-
diakon Gregor Ursa in vicedom Ludvik Kamil
Swardo. Vendar so ju Kočevarji celo pregnali iz
cerkve, tako da je moral deželni knez naddiakona
zamenjati s stiškim opatom Lavrendjem37.
Adam Langenmantl, kostelski graščak od tride-
setih let do leta 1563, je bil prijatelj nekdanjega
meniha Janeza (Ivana) Wei)derja3S, ki je bil na-
stavljen za župnika v Kostelu vsaj že leta 1560.
Webder je na pobudo pisarja deželnih stanov Ma-
tije Klombnerja začel leta 1561 prevajati v slo-
venski jezik postilo reformatorja in pridigarja Jo-
hanna Spangerberga. Leta 1561 se je Webder tudi
oženil. Baje mu je zaradi družinskega življenja
primanjkovalo časa za prevajanje.
Leta 1563 je bil Webder še v Kostelu. 1. 8. 1563
je prevod končaP^. Kmalu za tem je Weixler odšel
v Metliko k Vlahoviču, prvaku luteranskih pas-
torjev v Beli Krajni. Na Vlahovičev nasvet so
kranjski stanovi poslali Weixlerja v Krško. Od tam
ga je pregnal leskovški župnik Plidor pl. Mon-
tagnana, ki je bU novomeški prost med leti 1582-
I6O440.
Leta 1567 je Webder odšel iz Krškega v Novo
Mesto. Vendar so ga že naslednje leto novomeški
meščani napodili skupaj z Vlahovičem^^. Webder
je leta 1571 odšel v Selce nad Kozjakom. Leta 1593
se je kot predikant Slovenske Marke zadrževal v
okolid Novega mesta.
Po Webderjevem odhodu je nadvojvoda Karel
16. 6. 1567 izdal ukaz vicedomu Juriju Höferju naj
župnijo Kostel, ki jo upravlja heretični odpadnik,
dohodke pa uživa graščak Andrej LangenmanÜ,
podeli Matiji Hudikovcu^^ Naročil je tudi, naj se
poskrbi, da LangenmanÜ ne bo oviral prenosa po-
3^ Dimitz, o.e., str. 354.
37 Jože Mlinaric, Stiska opatija 1136-1784, Novo mesto,
1995, str. 437-438.
38 Franc Cankar, Kostel ob Kolpi, Kočevje, 1975, str. 8.
3" Weixlerjev prevod postile ni bil natisnjen, saj je prvi
(zimski) del prevedel in izdal Sebastijan Krelj (1538-
1567) leta 1567 v Regensburgu. Krelj je verjetno zapustil
v rokopisu tudi druga dva dela, ki ju je dokončal Jurij
Jurčič (u. 1578) leta 1571. Celoten prevod postüe je bü
natisnjen leta 1578 v Ljubljani.
40 Mlinaric, o.e., str. 1104.
41 Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta, Ljubljana,
1891, str. 72.
42 ARS, Vic. Arh. fase. 3, šk. 65, str. 3; Majda Smole, Viee-
domski urad za Kranjsko, 13. stol. - 1747. 1. del: Cer-
kvene zadeve Lit A-F, Publikacije Arhiva SR Slovenije,
Ljubljana, 1985, str. 65.
16
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
pisanega in inventiranega cerkvenega imetja na
novega župnika. Inventar iz tistega časa se ni
ohranil. Dopis ne omenja Webderja. Ni mogoče
razbrati, ali je bilo župnišče in z njim središče
župnije tisti čas že pri Fari ali pa še v Trgu Kostel.
Kljub posegu cesarja so protestanti Langen-
mantli vplivali tudi na Webderjeve naslednike v
Kostelu. Tam je bil leta 1598 in 1601 župnik pro-
testant Jernej Faber (Kovač), kaplan pa leta 1601
katoličan Ivan Spanič. Faber je baje zelo nerodno
živel43. Leta 1598 je prosil za posvetitev nove se-
zidane cerkve onstran Kolpe in pokopališča, ki bi
se rabilo v času povodnji^^. Poročal je tudi o
hrvaških priseljencih - Uskokih. Leta 1587 se je
Fabru rodil sin Matija, ki je bil leta 1610 tudi sam
posvečen v duhovnika. Sprva je služboval pri
proštu v Novem mestu^^.
Ferdinand I. (1503-1564)46 je podpiral naselje-
vanje Uskokov v Kostel med leti 1530-1538 in pro-
tireformadjo na Kranjskem po letu 1540. Protes-
tanti Langenmantli, zakupnik njegove posesti v
Kostelu, so ga ovirali pri obeh prizadevanjih in
dosegli preselitev Uskokov nižje ob Kolpi.
Fodložruške razmere
Leta 1469 so Turki prvič napadli Kočevje, izro-
pali trg in opustošili okolico. Zato so Kočevje po-
novno pozidali in utrdili na varnejšem desnem
bregu Rinže. Leta 1471 je cesar povzdignil Kočevje
v mesto, kar je bilo potrjeno še leta 14934''.
Leta 1491 so Turki ponovno uničili mesto Ko-
čevje, predvsem pa vasi: Skrilj, Muho vas in Tur-
kovo drago. 23. 10. 1492 je cesar Friderik III. v
Linzu zaradi težavnih razmer podelil podložnikom
kočevskega zemljiškega urada poseben patent za
trgovino z lastnimi izdelki po Hrvaškem in dru-
god, ki so ga s pridom izkoriščali tudi Kosteld in
Ribničani4^. Leta 1493 je cesar oprostil urad Kočev-
ska Reka vseh davščin zaradi slabih časov4^.
Že v času grofov Celjskih se je gospodstvo Ko-
čevje delilo na tri urade: zgornji in spodnji Ko-
čevski urad ter urad Kočevska Reka. Urbar celjskih
grofov iz srede 15. stoletja je izgubljen, prav tako
43 Leopold Podlogar, Iz zgodovine kranjskih trgov, 4.
Kostel, Vrtee, 51 (1921), str. 132; Reisp, o.e., str. 20.
44 Pokoren, o.e.
45 Pokoren, o.e.
46 Ferdinand I., cesar od leta 1556, je naseljeval Uskoke za
boj proti Turkom, ki mu je pomenil precej več kot pro-
tireformacija, saj naj bi bil celo njegov najstarejši sin in
naslednik Maksimilian II., ki je umrl leta 1575, nagnjen
k protestantizmu (Robert A. Kann, A history of the
habsburg empire 1526-1918, University of California
press, 1977, str. 36-37 in 40),
47 Simonič, o.e., str. 70.
4° Božo Otorepec, Doneski k zgodovini Ribnice in okolice
v srednjem veku. Kronika, 30 (1982), str. 83.
49 Simonič, o.e., str. 68 in 69.
del deželnoknežjega urbarja iz leta 1498 in Thur-
nov urbar iz leta 1507^0.
Leta 1498 je urad Kočevska Reka obsegal tudi
Osilnico in Gerovo. Thum je pozneje Gerovo pre-
dal Zrinjsldm. Gerovo je najstarejša župnija v
Gorskem Kotarju, ustanovljena leta 1404. Po le-
gendi naj bi ime dobila po Geri, ki je s sinom tja
pobegnila pred Turki^l. Vendar je ime Gerovo
očitno starejše od turških vpadov v te kraje.
Ob urbarju za leto 1498 urada Kočevska reka je
bü naknadno vezan še sočasno nastali urbar za
Žumberk, ki je tedaj pripadal Kranjski. Urbarja je
morda pisala ista roka^^. Urbarja za ostala dva
urada Kočevskega gospostva iz leta 1498 sta iz-
gubljena, čeprav sta bua verjetno po tedanji šegi
zapisana v dveh izvodih^^.
Leta 1498 so bili v županstvu (Kočevska) Reka
doma veseli ljudje, saj je imela farà Kočevska reka
kar 14 krčem. Od vsake so plačevali po 30 soldov
letnih dajatev, skupno 3 1/2 funtov denaričev54.
Tlačani iz vsake cele kmetije urada (Kočevska)
Reka so bili dolžni vsako leto: po en dan prevažati
les na grad Fridrihštajn, po en dan ročne tlake po
navodilih oskrbnika in pripeljati po 24 vozov vina.
Za nameček so morali vsako polšje leto za graščino
ujeti v gozdu po 5 polhov^^. Mislimo si lahko, da
je bila slovita kočevska polharija tod doma že vsaj
pol tisočletja.
Kmetje so lovili polhe tudi na sosednih gos-
postvih. Na posesti Zrinjskih na Brodu so smeli
kmetje loviti v gozdovih le polhe. Če so kmetje
sekali brez dovoljenja v gozdovih Zrinjskih, so
dobili dename kazni in po 50 udarcev^^. Podobne
kazni so bile gotovo zagrožene tudi za krivolov.
Podložniki urada (Kočevska) Reka so imeli ob-
veznosti in tlako na gradu Fridrihštajn še v 16.
stoletju. Domnevamo, da zapovedanih dolžnosti
niso izpolnjevali posebno vneto, saj so se grofje
Blagaji leta 1571 zelo pritoževali nad stanjem
gradu^''.
^ Simonie, o.e., str. 71.
51 Dragutin Hire, Gorski Kotar: slike, opisi i putopisi, Zag-
reb 1898, pretisak, Tiskara Rijeka, 1993, str. 146.
52 Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Žumberk, SAZU,
Ljubljana, 1991, str. 20-21.
53 Ema Umek, Reformirani urbarji deželnoknežjih gos-
podstev na Kranjskem, Zgodovinski Časopis, 36 (1982),
str. 312-313; Kos, o.e., str. 20 in 87.
Sold je v tem času vseboval 0.309 g srebra. 1 funt de-
narič (ti) je veljal 120 soldov (Kos, o.e., str. 165 in 167).
Tako je bila letna obdavčitev krčme okoli 10 g srebra. To
se bili seveda zlati časi za gostilničarje.
55 Urbar 1498, str. 10 in 49 (nepaginirano) in Simonič, o.e.,
str. 74-75.
56 Rudolf Strohal (1856-1936), Uz Lujzinsku ceshi, 1935,
Ponatis: Tiskara Rijeka, 1993, str. 169.
5'^ Simonič, o.e., str. 89.
17
3 KRONIKA

časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Naseljevanje Kostela
Maloštevilni priimki v urbarju iz leta 1494 ne
omogočajo tehtnejše analize pomembnih etničnih
gibanj v Kostelu ob naselitvi Uskokov katoliške
vere iz Cetinske krajine (junija 1531 in neuspešen
poskus avgusta 1539) ter iz Srba in Obrovca (ne-
uspešna naselitev leta 1538). Po poročilu deželnega
glavarja Ivana Kadjanarja^^ deželnim stanovom
23. 6. 1531, so Kosteld naseljevali le 7 od prejšnjih
293 kmetij59.
V urbarju leta 1494 je bila večina tlačanov
gospostva Kostel popisana le z osebnimi imeni.
Prebivald Fare, Slavskega Laza in Trga Kostel za-
radi posebnega statusa župnijske posesti oziroma
Trga niso bili vpisani med tlačani letom 1681^°. Ta-
ko poznamo le 8 kostelskih priimkov iz leta 1494:
Panjani so biH zapisani tudi na Tand gori v
Poljanskem urbarju za leto 1576 ter v urbarju gos-
podstva Metlika za leta 1593, 1610 in 1723. Danes
jih je v Poljanski dolini več kot v Kostelu, kjer so
se ohranili samo kot hišno ime.
Jurkoviče najdemo na vseh območjih uskoške
naselitve. Juriče najdemo tudi v urbarju gospostva
Metlika leta 1610. Trgovca Juraja najdemo v Šujid
pri Ljubljani, v urbarju nemškega viteškega reda
za leto 1490. Piškurje najdemo v urbarju gospostva
Poljane za leto 1576, v urbarju gospostva Vinica za
leto 1674 in v urbarju gospostva Metlika za leto
I7236I.
Marinča najdemo pri Grabrovcu, v urbarju
nemškega viteškega reda za leto 1490 ter v Ko-
privniku (Neslthaal) na Kočevskem leta 1574. Ven-
dar gre za avtohtono kostelsko obliko sicer raz-
širjenega priimka Marinič.
Kajfežev in Snajderjev ni bilo ne v Beli krajini
ne na Kočevskem leta 1574, pa tudi v Gorskem
Kotarju pred 18. stoletjem ne.
Po prvem naselitvenem valu pred organizi-
ranimi uskoškimi naselitvami v tridesetih letih 16.
stoletja, so bile v kostelskem urbarju za leto 1530?
vpisane 102 osebi. Med njimi so 55 osebam vpisali
priimek in ime, le redkim pa samo priimek brez
imena. Zapis polovice zapisanih priimkov je mo-
goče enačiti s poznejšimi kostelskimi ali sicer zna-
nimi priimki. Sedem priimkov se je nanašalo (tudi)
na poklic njihovih nosilcev. Tako so se leta 1530? v
Kostelu pojavili naslednji priimki, ki jih ni bUo v
urbarju za leto 1494: trije Brigarji (Briški), po dva
Kolmaniča, Kiizmoniča, Fabjana, Cimermana, Web-
ra. Hodnika in Klemenača, ter po en Delač, Oža-
nič, Grbac, Krabat (Hrvat), Mauter (Čolnar), Vist-
her, Tišler, Šuštar in Šnajder
V drugem naselitvenem valu, predvsem junija
1531, se v Kostelu pojavijo naslednji priimki, raz-
vrščeni po pogostosti pojavljanja v zgodovini Kos-
tela: Majetič, Papež, Zdravič, Mline, Klane, Mav-
rovič, Butina (samo mlin), Mihelčič, Glad, Juraj
Petrina, Maverc, Žmauc, Gotene, Frisig, Petran,
Kusolt, Mavrin, Klapše (Klempše), Rabe, Pelegrinič,
Maiitič, Huete(r) (Klobučar), Kuplenovič, Drvode-
lai^^, Praps, Nunač, Maitn in Linhart.
Primerjava prumkov
Med vasmi urada Kočevska reka si najprej
oglejmo Moravo, kočevarsko Hameraw in kos-
telsko Omrava. Leta 1498 je imela 6 kmetij, ki jih
HAMERAW (MORAVA, 6 celih kmetij)
58 Ubit v noči med 30.1.-31.1.1538 (Dimitz, o.e., str. 163).
Podlogar, o.e., str. 103. Kaeianarjevo poročilo je bilo
gotovo pretirano da bi laže pridobil potrebna sredstva
za naselitev Uskokov.
°0 Liquidations Extrat oder ausstand register über die von
weillandt Herrn Franz Adam Langenmantl, 1681 (ARS,
Zapuščinski inventar, Lit.L, fase. XXIX, št. 27/2).
^1 Kos, o.e.
°2 Drvodelar je bil eden vodij punta v hrvaškem Zagorju
leta 1573 (V. Simoniti, Prispevki k poznavanju turških
vpadov. I del: V letih od 1570 do 1575, Zgodovinski
časopis 31 (1977), str. 494).
18
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
je obdržala tudi pozneje^^.
Leta 1498 v Moravi popisani tlačani so imeli v
vsem uradu Kočevska reka najmanjši delež zapi-
sanih priimkov, pravzaprav samo 4 od dvanajstih.
Zapis "Supan" za imenom prvega kmeta v Moravi
in v drugih večjih vaseh urada (Kočevska) Reka se
je nanašal na funkdjo in ne na priimek. Leta 1574
je domnevni župan Tschne obdeloval župni grun-
tek.
Izmed štirih priimkov, ki so nam v Moravi
znani leta 1498, so se dve ali tri generadje pozneje
obdržali le še Wutine. Med osebami brez priimka
v Moravi leta 1498 se je verjetno obdržala še dru-
žina župana Jakoba, morda pa tudi katera druga,
ki je sredi 16. stoletja dobila tudi priimek. Na-
sledniki, bržkone vnuki Jurija Witanija iz leta 1498
so imeli leta 1564 poleg izhodiščne polovice kme-
tije še del sosednje, ki so jo delili z Lipeti.
Domnevamo, da so se tlačani iz Morave v prvi
polovid 16. stoletja naselili na novo celo kmetijo
Ograja (Sucheraidt) 3 km proti jugovzhodu.
SUCHERAIDT (OGRAJA), ustanovljena v prvi po-
lovid 16. stoletja:
V Ograji je bil leta 1564 in 1568 zapisan Miclau
Wutina, leta 1574 pa so zapisali le njegov priimek.
Njegova soseda na drugi polovid kmetije sta bila
leta 1564 in 1568 Jad in Paul Huetter, leta 1574 pa
že Jacobov sin in Huetter brez vpisanega imena.
Življenje v Ograji ni bilo slabše kot v Moravi,
kjer je podnebje precej ostro in sadje slabo uspeva.
Tako so imeli v Moravi in v Ograji enako velike
polovice kmetij in sicer po poldrugi oral njiv in
poldrugi oral senožeti^"*. Dename dajatve so bile v
Ograji nekaj manjše: leta 1564 21 kr 1 den, torej za
5 kr 2 den manj kot v Moravi. Leta 1568 in 1574
so v Ograji plačevali po 24 šilingov letno od
polovične kmetije, kar je za 6 šilingov manj, kot so
v istem času plačevali v Moravi. Zato so morali
tlačani v Ograji opraviti več tlake za graščino in
sicer po tri dni na leto, v Moravi pa le po en dan.
Leta 1574 so tako v Moravi, kot v Ograji plačevali
še po 3 krajcarje za vino, morali pa so odpeljati
tudi po 10 tovorov lesa na grad Fridrihštajn vsako
leto od vsake cele kmetije.
Morda pa so Ograjo naselili iz 2 km vzhod-
nejšega Zdihova ali iz 4 km vzhodnejše Muhe
vasi. Zdihovo in Muha vas sta spadali pod spodnji
kočevski urad, tako da ne poznamo tamkajšnjih
naseljencev iz leta 1498. Vemo pa, da so 7 let prej,
leta 1491, Turki obe vasi požgali obenem s samim
mestom Kočevje.
FLIEGENDORFF (MUHA VAS), leta 1564:
Andre Witine se je priselil na polovično kmetijo
Andre Vidmaritscha v Muhi vasi med leti 1564-
1568. Do spremembe je namreč prišlo ravno med
obema urbarjema, ki sta nam na razpolago.
Tlačani v Muhi vasi leta 1564,1568 in 1574
OBER SCHGRILL (ZDIHOVO), leta 1564
V Zdihovem je bil leta 1564 in 1568 naseljen
Gregor Witine, leta 1574 pa sta ga nasledila dom-
nevna sinova Ambross in Anndre Witine. V Zdi-
hovem in Muha vasi so imeli po pol orala manj
kot na polovičnih kmetijah v Moravi in Ograji. V
Zdihovem so plačevali prav toliko davka kot v
Ograji, le da so imeli samo po 2 dni tlake. V Muhi
vasi pa so plačevali manj: 17 kr 3 den leta 1564 in
20 šilingov leta 1568 in 1574 ter le po en dan Üake
letno od polovične kmetije. Leta 1570 je imel
Anndre Witine iz Zdihovega v zakupu tudi mlin v
Vimolu na gospostvu Kostel, bržkone pri poz-
nejšem Gorenjem Potoku ali Jastemiku, Id se izliva
v Kolpo pred Žago. Zaradi tega zapisa v kos-
telskem urbarju domnevamo, da je Andrejev do-
mnevni oče Gregor umrl ravno leta 1569 in je leta
1570 že prepustil kmetijo v Moravi sinovoma.
Tlačani v Zdihovem leta 1564, 1568 in 1574
Tako so Witine (Butine) leta 1564, 1568 in 1574
naseljevali južni del Kočevske v vaseh: Morava (2
osebi, ena hidi leta 1498), Ograja (1), Zdihovo (2)
in Muha Vas, kamor se je Witine priselil med leti
1565-1567. Te vasi leže v pasu dolgem manj kot 5
km ob kostelski meji^^.
Kmetije so bile polovične, celo pa sem v tabeli posebej
označil.
Oral meri 0,59 ha, tako da so imeli manj kot hektar njiv
in prav toliko travnikov.
65 Tlačani s podobnim priimkom Wittinger so bili zapisani
v Travniku (2), ki leži 20 km proti severovzhodu (W0I-
segger, o.e., str. 167 in 169 in Wolsegger, MMK IV (1891)
str. 16).
19
3 KRONIKA
1
3
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Butine (Wittine) so bili domnevno priseljeni iz
vasi Bitnje med Kranjem in Škofjo Loko, ki je bila
še v Valvasorjevem času naseljena tako s Slovenci,
kot z Nemd^^. Nemško poreklo priimka Wittine je
zagovarjal tudi Simonič, ki seveda ni bil nagnjen k
germanizadji kočevske zgodovine^''. Po drugih
domnevah naj bi bili Butine uskoškega porekla^^
V Moravo bi se morali priseliti precej pred uskoš-
kimi naselitvami, ki jih za 16. stole^e navajajo
avstrijski viri.
Naselitev Eutin v Kostel leta 1614
Celo kmetijo v vasi Laze sta že leta 1494 ob-
delovala Anton in Marko Štefandč. Leta 1530? je
tu na 3/4 kmetije živel Fabjan, na 1/4 kmetije z
mlinom pa Peter. Leta 1570 sta v Lazih (Geraut)
živela Blaž in Kuestel.
Sredi leta 1614 so polovico kmetije v Lazih dali
Blažu Puhni (Butini). Oseba je lahko povezana s
tlačanom istega knena, ki je brez priimka zapisana
v Lazih leta 1570 ali pa je kmetija ostala prazna
zaradi nemirne turške meje. Ne vemo kdo je leta
1614 obdeloval drugo polovico kmetije v Lazih. V
17. stoletju je bil v Lazih poleg Butine tudi Klapše,
tako da se je leta 1681 kmetija imenovala po
obeh^^. Tedaj so bili Butine naseljeni tudi v Su-
horju in Banja Loki.
Dokumenti ne povedo od kod se je Blaž Putina
priseHl v Laze. Verjetno je bil rojen v eni ko-
čevarskih vasi ob robu Kostela, kjer so Butine
(Witine) živeli leta 1574.
1. 2. 1614 sta brata Hans Wilhelm in Karl Lan-
gerimantl pisala pet strani dolgo pismo nadvojvodi
Maksimilianu v Gradec. (Ta je sprejem pisanja
potrdil z zaznamkom dne 17. 2. 1614)''°. V tem za-
pisu ni navedena vas, v kateri naj bi Putina dobil
kmetijo v zakupil.
4. 2. 1614 je v poldrugo stran dolgem zapisu
nadvojvoda v Gradcu potrdil, da lahko Blaža
Putino naselijo v Laze. V dokumentu je zapisano
polno ime naseljenca in zakup polovice kmetije v
Lazih.
28. 6. 1614 so iz Ljubljane poslali štiri strani
dolg dopis bratom Langenmantiom. Dopis je za-
deval zaostalo plačevanje denarja od kmetij in
denariča za stražo v letu 1608. Naseljenec Putina je
bU naveden na tretji strani dopisa brez osebnega
imena in vasi, v katero se je naselil.
Naselitev Butin v Kostel je veliko bolje doku-
mentirana od naselitve drugih družin. Podoben
dokument imamo le še za osem let pozneje, ko so
28. 10. 1622 deželni stanovi v Ljubljani odobrili na-
selitev Mihaela Krismoniča na gopodstvo KosteF^
V družini Butina se je ohranila legenda o
predniku, ki Je imel visoko funkdjo oskrbnika na
gradu Köster 3. Ne vemo, ali se legenda nanaša na
Blaža Putino iz leta 1614. Ob naselitvi v Laze
prevzel tudi vojaško obvezo na gradu KosteF^ 92
let pozneje so biH njegovi potomd predstavniki
oblasti v vasi Laze^^.
V likvidadjskem postopku Kostel za leto 1681
so bili naseljend s poslovanjeno obliko priimka
Butine popisani v Lazih, Banja Loki in Suhorju^^.
Leta 1657 jih najdemo tudi v Moravičkih dragah,
leta 1670 pa v Čučku in Delnicah'''^. Seveda ne
vemo zagotovo, iz katere izmed kočevarsldh vasi
ob kostelski meji so se Butine selili na jug.
STETZENDORFF (ŠTALCARJL 6 celih kmetij)
Med leti 1564-1574 so se v Štalcarje naselile
osebe z naslednjimi priimki, ki jih še ni bilo leta
Johann Weichard Valvasor, Die Ehre das Hertzogthums
Grain, knjiga II, Laibach-Nürnberg 1689. Delni ponatis v
Ljubljani, 1977, str. 21-22; Kari Julius Schröer, Wörter-
buch der Mundart von Gottschee, Wien, 1870, str. 232-
233; Josef Obergföll, Die Gottscheer Familiennamen,
Festgabe zur Feier des 10 jähr. Bestandes des k. k.
Staatsgymnasiums zu Gottschee am 28, Oktober 1882,
Gottschee 1882, 11.
Ivan Simonie, Migracije na Kočevskem v luči priimkov,
Srpski etnografski zbornik, Ljubljana 1934, str. 109, 111
in 116.
Marko Terseglav, Srbsko-hrvaške ljudske pesmi na Slo-
venskem (Uskoška pesemska dediščina v prepletu in v
soodvisnosti s slovensko ljudsko kulturo Bele krajine.
Tradidja-transformacija-inovacija), Doktorska disertacija
na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filo-
zofske fakultete univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1993,
str. 30 in 211.
Liquidations Extrat 1681, o.e., str. 15.
Vsi zapisi o naselitvi Blaža Putine v Laze so shranjeni v:
ARS, Vie. arhiv, šk. 75, C II, II-5, nepaginirano.
Muethhueben, glej Kos, o.e., str. 647.
72 ARS, Dež. stan., šk. 476, str. 1501-1502.
Pričevanje Vasje Butine iz Ljubljane junija 1995.
"4 ARS, Dež. Stan., šk. 476, str. 4-5, z dne 1. 2. 1614.
75 ARS, Vie. Arh., šk. 3, str. 341-342. Med leti 1824-1836 je
bil oskrbnik gradu gospod Joseph Büttner večkrat vpi-
san kot boter pri krstih v matičnih knjigah župnije Fara.
Osebe s tem priimkom so bUe leta 1460 naseljene v
Voigtsbergu, 7 km južno od Plauen, pozneje pa tudi
drugod na Saškem (Volkmar Hellfritzsch, Familien-
namenbuch des sächsischen Vogtlandes, Berlin, Akad.-
Veri., 1992, str. 64).
7*' Liquidations Extrat 1681, o.e., sh". 15, 51 in 70.
Anton Burič, Povijesna antroponimija Gorskog Kotara u
Hrvatskoj. Goranska prezimena kroz povijest, Rijeka,
1979, Str. 75.
20
'i
3
KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1498: Vidtih, Šnajder, Hueter, Jakšič in Črne. Ra-
zen prvega so bili vsi v tem času naseljeni tudi v
Kostelu.
Baje so Štalcarje ustanovili naseljenci, ki so se
pisali Stelczer^S. Vendar jih že leta 1498 tu ni bilo,
razen če jih je mogoče povezati s tlačanoma brez
priimkov, županom Gregorjem ali Mertom (Mar-
tinom), sinom Mateja. Leta 1574 so bili tlačani s
priimkom Stelczer naseljeni v Starem Brezju (4),
Kumersdorfu (4), Koprivniku (3), Lazih (3) itd.
Tako se |e lahko priimek nanašal tudi na izseljence
iz vasi Stalcarjev v drugo okolje v dobi, ko so
priimki šele nastajali, torej okoli leta 1500. Žal
urbar spodnjega kočevskega urada za leto 1498 s
Koprivnikom (Neslthaal) in sosednjimi vasmi ni
ohranjen in ne vemo, če so bili tam Stelczerji
naseljeni že tedaj.
Pleše, Štamfel, Preshlar (Preklar) in Jehans so
najstarejši znani priimki iz Stalcarjev in okolice.
Prva dva sta postala kmalu pogosta tudi v Kostelu.
Štamfli so se vsaj že v 18. stoletju naselili v Banja
Loko in Kuželj, Pleše pa v Ajbelj.
Leta 1498 priimka Huetter še niso zapisali.
HINTERPERG (NOVI LAZL 10 celih kmetij)
Leta 1574 so bili Huetterji naseljeni v Štalcarjih,
Gotenici, Moravi, Kočah, Novih Lazih, Ograji
Spodnji Brigi in Zdihovem, pa tudi v Kočevju,
Podstenah, Salki vasi in Željnah. Huetterje naj-
demo leta 1570 tudi v Kostelu in sicer v Novih
Selih ter v gospodstvu Poljane v Tanči gori in v
Dolu pri Tanči gori, vse razmeroma blizu dom-
nevih rojakov iz urada Kočevska Reka. Istočasno
so bili Huetterji tudi meščani Kostanjevice. Priimek
Hueter (Huter) je zadeval njihovo obrt, saj je
Mathe Huetter že leta 1586/87 tovori! stotine klo-
bukov skozi mitnico na Reki. Njegovi potomci so v
naslednjih letih poleg klobukov tovoriü tudi platno
in vino preko Reke^l.
Leta 1622 najdemo že slovansko obliko priimka
Klobučar v Gorskem Kotarju v Moravicah in Dra-
gah^2 v likvidacijskem izvlečku za gospostvo
Kostel iz leta 1681 je bil priimek Huetter tudi tu
poslovenjen v Klobučar (Klobuczar) v Kaptolu,
Vasi in Petrini, medtem ko ga v Novih selih ni
büo več. Priimek Klobučar je še danes v Kostelu
pogost, medtem ko je nemška veja rodovine, po-
dobno kot v primeru Buüna, na Kočevskem obdr-
1498	1564 (1568)	1574
Thomas Suppan (župan)	Thomas Peustl	Pürstl
Wolffl	Peter Wolf	Lasar in Wecz
Caspar	Mross, sin Gasparja	Gasparjev sin
Clement Wietrich	Peter Wuetrich	Wuetrich
Mathe Schneider	Hans (Gregor) Meisl	Meisl
Steffan Durd	Stefan Hans Dure (Peter Kheseli, Peter Dure) Kheseli	
Cristann Durd	Cristan Düren (Steffan Meisl, Durren)	Meisl, Durrer
Lucas Noikam	brata Lienhardt (Vincenz) in Lucas Losser	Laser
Lonntzl, sin Pavla	sin Gregorja Lenze	sin Gregorja
Lucas, sin Stefana	Lucas, sin Steffana (in Peter Wecz)	Andre Stefan
Mathe	Mathe (fact Wuetrich)	Wuetrich in vdova
	in Paul	Pavlovega sina, dediči
Thomas Geen	Tomasch Khans (Jakob Khain)	Khain
Steffan Hutter	Michel Peustl	PürsÜ
Härmst Hofer	Michel Hoffer (Hofer)	Hofer
Mert Blesshe	Wolthe Zwie(Tschie), Hans Zi(e)goli	Tschiene, Zegoli
Michel Zingkale		
	Peter Schwersching, Bartlme Tschingl	Zegoli, Tschinkhl
Michel Wetz	Michel Wecz	Wecz (župni gruntek)
Cristann Meman	Christian Naukhan	Neukhan
Jacob Blesshe''^	Jacob Plesse	Plesse
	Wolthe Wecz	Weczova vdova, dediči^^
Simonie, 1934, o.e., str. 124.
Leta 1498 je imel Blasshe (Pleše) celo kmetijo, leta 1564
in 1568 pa le še polovico, saj so polovico zasedli Wetzl
(Weczi).
°^ Po Wolseggerju 1891, o.e., str. 15, so v Novih Lazih leta
1574 živeli še kajžarji s priimki: Khain, Wietrich, Schmid
in Hutter.
Perdo Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na
Slovenskem, Viri za zgodovino Slovencev, SAZU, knj.
57, Ljubljana, 1972, str. 254, 255 in 269.
^2 Buric, o.e., str. 130.
21
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
žala nemški zapis priimka.
Večina pol tisočletja starih družin iz Novih
Lazov je v širši okolid kraja prisotna še danes.
Volfi so se ustalili na območju Drage, občasno tudi
v Kostelu. Činkli so znana mestna kočevarska
rodovina, ki se je že pod zadnjim Ortenburžanom
priselila^ pod priimkom Zeng ali Zink^3 in je v
obliki Činkl (Tschinkel) v 16. stoletju še ni v sa-
mem mestu Kočevje. Tschiene so bili že leta 1574
številni v uradu Kočevska Reka, dva prav v Ko-
čevski reki^4 Snajderje, Losarje (Ložarje) in Pleše
najdemo že v 18. stoletju tudi v Kostelu. Posebno
zanimiva je rodovina Gasperičev (tudi Gašparičev,
Gašparcev). Gašper (Caspar) je bil leta 1498 tiačan
na polovični kmetiji v Novih Lazih in še ni imel
zapisanega priimka. Leta 1564 in 1568 je njegovo
kmetijo v Novih Lazih obdeloval Mross, sin
Gašperja. Leta 1574 je bil isti zapisan brez imena,
podobno kot Peter, Gašperjev sin v Rogatem vrhu
(Wamperg) pri Mačkovcu v Rogu. Po mnenju
kočevarskih zgodovinarjev so priimke v tej obliki v
18. stoletju slovenüi v Gasperiče, Jakliče, Mihiče,
Miheliče in podobno^^.
Domnevni Gasperič, vpisan brez imena kot
"Caspar Sun", je leta 1574 živel v Novih Lazih ob
kostelski meji. Peter, sin Gašperja je leta 1574 živel
na Rogatem Vrhu v Rogu^^.
V začetku 18. stoletja najdemo Gašparce tudi v
Kostelu in na hrvaški strani Kolpe^^ Kranjska
oblika priimka Gasperič se je ohranila na območju
Štalcarjev še v 20. stoletju.
Sklep
Kolpa v svojem zgornjem toku ni bila nikoli
etnična meja med Hrvati in Slovend, čeprav je bila
pogosto državna meja. Kostelski priimki, narečje in
običaji segajo tudi v Gorski Kotar vse do Delnic in
Brod Moravic.
Meja med gospostvoma Kočevje in Kostel ni-
koli ni bila državna meja. Kljub temu pa je prav to
mejo stoletja povdarjala še razlika v jeziku in
priimkih naseljencev na obeh straneh meje. Kljub
^3 Simonie, 1934, o.e., str. 131.
Simonič, 1934, o.e., str. 125.
Josef Obergföll, Die Gottscheer Familiennamen, Fest-
gabe zur Feier des 10 jähr. Bestandes des k.k. Staats-
gymnasiums zu Gottschee am 28, Oktober 1882, Got-
tsehee, str. 13, in Erich Petsehauer (1907-1977), Das Jahr-
hundertbuch der Gottscheer, bearbeited von Hermann
Petsehauer, Wilhelm Braumüller, Wien, 1980, str. 61.
^ Urbar za (Kočevsko) Reko za leto 1498, str. 25; Wol-
segger, 1890, o.e., str. 161 in 1891, o.e., str. 15.
^7 Po prvem ohranjenem zapisu v krstni knjigi župnije
Kostel iz leta 1711 so Gašparci živeli več generacij v
Slovenskem Kužlju na poznejši št. 8. Leta 1730 so se
naselih tudi na drugem bregu Kolpe v vasi Gašparci in
pozneje še drugod po Gorskem Kotarju (Burič, o.e., str.
99-100).
naseljevanju posameznih germanskih družin na
območje Kostela v 14. stoletju in preseljevanju po-
sameznih (delov) družin čez mejo gospostev, ki ga
je mogoče dokumentirati od 17. stoletja dalje, je
meja med gospostvoma Kostel in Kočevje v no-
vejši dobi dobila značaj meje med dvema naro-
doma.
Kratice:
AF = Arhiv župnije Fara
ARS = Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani
Dež. stan. = ARS, Deželni stanovi za Kranjsko, I.
registratura
MMK = Mitteil, des Musealvereines für Krain
NŠALj = Nadškofijski arhiv v Ljubljani
NUK = Narodna in univerzitetna knjižnica v
Ljubljani
S13L = Slovenski biografski leksikon, Ljubljana,
1925-1932
Vie. arh. = ARS, Vicedomov arhiv
ZUSAMMENFASSUNG
Die Südgrenze der "Gottscheer Insel" Im 15.
und 16. Jahrhundert
Die Kolpa stellte in ihrem Oberlauf nie eine
ethnische Grenze zwischen den Kroaten und
Slowenen dar, obwohl sie oft den Charakter der
Staatsgrenze hatte. Die Kosteier Familiennamen,
Mundart und Bräuche reichen auch in den Gorski
kotar bis Delnice und Brod Moravice. Die Grenze
zwischen den Herrschaften Kočevje (Gottschee)
und Kostel (Kostel) war nie eine Staatsgrenze, ob-
wohl die Unterschiede in Sprache und Familien-
namen der Ansiedler auf beiden Seiten der Grenze
dem widersprechen. Trotz der Ansiedlung ein-
zelner germanischer Familien im Gebiet von Kostel
im 14. Jahrhundert und der Übersiedlung ein-
zelner Familierjnitglieder über die Grenzen der
Herrschaften hinweg, die seit dem 17. Jahrhundert
bezeugt werden karm, erhielt die Grenze zwischen
den Herrschaften Kostel und Kočevje erst in der
jüngsten Vergangenheit den Charakter einer
Grenze zwischen zwei Nationen.
22