st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
Stečki so srednjeveški kamniti nagrobniki, ki jih najdemo še vedno in situ v pokrajinah držav Zahod-
nega Balkana. Okoli 8% stečkov ima raznovrstne dekoracije v obliki nizkega reliefa, medtem, ko manj 
kot 400 nagrobnikov nosi tudi napise. Zaradi klimatskih vplivov vrezani napisi in ornamenti izginjajo 
s površine stečkov, zaradi česar jih je vse težje odkriti in prepoznati.V sklopu arheoloških raziskav steč-
kov na območju srednjeveške župe Dabar (današnji občini Berkovići in Bileća), je bil izveden pilotski 
projekt 3D skeniranja stečkov z ročnim skenerjem. Osem stečkov, dva z napisom in šest z dekoracija-
mi, je bilo skeniranih v celoti, z namenom da bi lahko ovrednotili vidnost in prepoznavanje umetnost-
nih izrazov, ter samo tehniko detajlnega dokumentiranja materialne kulture. Članek predstavlja potek 
skeniranja in analizira rezultate.
Ključne besede: stečki, srednji vek, tridimenzionalno skeniranje, 3D, dediščina, kamniti spomeniki, Bos-
na in Hercegovina
Three-dimensional documentation of the tombstones of the medieval parish of Dabar in Bosnia and 
Herzegovina
Stećci are medieval tombstones that can be found in situ in the landscapes of the Western Balkans. Only 
approx. 8% of stećci have various decorations in the form of low relief, while less than 400 tombstones 
also bear inscriptions. Climate influences often cause erosion of these engravings, which makes them 
increasingly difficult to detect and identify. As part of the archaeological research on the stećci pheno-
menon in the area of the medieval župa Dabar (modern municipalities of Berkovići and Bileća), a pilot 
study of 3D scanning of these monuments with a hand-held scanner was performed. Eight tombstones, 
two with an inscription and six with decorations, were thus scanned in their entirety, in order to evaluate 
the visibility and recognition of the engravings, and to assess the technique for detailed documentation 
of material culture itself. The article presents the process of scanning and analyzes the results.
Keywords: stećci, medieval period, three-dimensional scanning, 3D, heirtage, tombstones, Bosnia and 
Herzegovina
Tridimenzionalno dokumentiranje stečkov 
srednjeveške župe Dabar v Bosni in Hercegovini 
Saša Čaval
University of Reading, Velika Britanija
s.caval@reading.ac.uk
Špela Prunk
Park Škocjanske jame; Pokrajinski muzej Koper
spela.prunk@pokrajinskimuzejkoper.si
Maša Sakara
Pokrajinski muzej Koper
masa.sakara@pokrajinskimuzejkoper.si
Tjaša Miklavčič
Pokrajinski muzej Koper
tjasamik@siol.net
10
9
ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.9(1)109-123
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
110
Digitalno zajemanje podatkov postaja vse pomembnejši del dokumentiranja, pro-učevanja in predstavljanja arheološke 
dediščine (Zachar et al. 2017). Z razvojem teh-
nik 3D digitalizacije je ta vedno bolj dostopna in 
posledično prisotna tudi v dokumentiranju in 
predstavljanju arheoloških predmetov. Digitalni 
tridimenzionalni model predmeta oz. objekta, 
kot njegova kopija v virtualni obliki, nam omo-
goča njegov ogled in opazovanje na drugačen na-
čin v primerjavi s preučevanjem fizičnega pred-
meta. Lahko ga razumemo kot njegov digitalni 
nadomestek (Štuhec 2012, 94; 2017, 15–19; Jon-
čić in Zachar 2017, 23–30).
3D skeniranje je še posebej primerno za 
predmete z različnimi reliefnimi značilnostmi, 
kot so okrasi ali napisi, ki so zaradi procesov sta-
ranja predmeta pogosto težko prepoznavni ali 
berljivi. Prav zato smo metodo želeli preizkusi-
ti na srednjeveških nagrobnih spomenikih oz. 
stečkih v Bosni in Hercegovini. Ti so namreč 
okrašeni z reliefnimi upodobitvami in napisi, 
ki so zaradi atmosferskih dejavnikov, ki so na-
nje vplivali v zadnjih stoletjih, velikokrat težko 
berljivi. Za proučevanje podobnih reliefnih ok-
rasov in branje napisov na objektih in predmetih 
si raziskovalci običajno pomagajo s papirjem, ki 
ga prislonijo na reliefno površino, pobarvajo ali 
zmočijo in oblikujejo po površini ter na ta način 
dobijo obris oz. obliko vrezanih motivov ali črk. 
Vendar pa ročna oblika kopiranja takšnih okra-
sov in napisov (npr. kopiranje na paus papir ali 
pa t.i. squeeze) ni dovolj natančna in je odvisna 
od posameznikove sposobnosti prepoznavanja 
omenjenih elementov ter od mehkobe in obli-
kovalnosti papirja. Poleg tega se predmet običaj-
no natančno pregleda tudi z uporabo različnih 
načinov osvetlitve in opazovanjem iz različnih 
smeri (Hameeuw in Willems 2001, 163). Tudi 
prenos oz. dostop do takšnih rezultatov je še ved-
no omejen na osebni pristop h kopiji. Prav v tem 
je prednost digitalnega dokumentiranja, saj mo-
goča enostaven prenos informacij med razisko-
valci in olajša nadaljnje preučevanje.
3D dokumentiranje stečkov je potekalo v 
okviru projekta Social Landscapes as Multicul-
tural Spaces: Stećci in Bosnia and Herzegovina 
(SOLMUS), finaciranem preko programa EU 
Horizon 2020, MSCA-IF-2017 (797881), ter s 
sodelovanjem Pokrajinskega muzeja Koper in 
Parka Škocjanske jame, Slovenija.
Stečki
Stečki so srednjeveški nagrobniki, razpršeni po 
krajinah Srbije, Hrvaške, Črne gore, in zlasti 
Bosne in Hercegovine (BiH) (sl. 1). Predstavlja-
jo poseben pogrebni pojav, v katerem se preple-
tajo tradicije, vere, umetniški in estetski izra-
zi ter pisave. Morfološko so zelo raznoliki, saj 
jih najdemo v obliki psevdosarkofagov, križev, 
plošč, stebrov in skrinj (sl. 2). Približno 8% steč-
kov nosi napise in okrase, ki ikonografsko kažejo 
na kontinuiteto srednjeveške Evrope, kakor tudi 
edinstvene lokalne tradicije. Število teh spome-
nikov je izjemno visoko: trenutno je na Zahod-
nem Balkanu zabeleženih več kot 72.000 steč-
kov, in samo v BiH jih najdemo več kot 60.000. 
Stečki utelešajo zgodovinske, kulturne in ver-
ske elemente srednjeveškega Zahodnega Balka-
na ter pričajo o pogledih srednjeveških skupnos-
ti na življenje in smrt, o prepletu simbolizma in 
resničnosti. Poosebljajo stoletja bosanske strp-
nosti, ki se je razvila iz dolgotrajnega sobivanja 
lokalnih raznolikih etničnih in verskih skupin, 
vendar se stečki ne pripisujejo nobeni od teh et-
ničnih ali verskih skupin in še vedno veljajo za 
skrivnostne spomenike preteklosti.
Kdaj naj bi se stečki začeli pojavljati osta-
ja nejasno. Nekatere teorije jih povezujejo z me-
galitskimi tradicijami, druge pa jih predstavljajo 
kot romanske ali gotske obmorske urbane hiše, 
kot lokalne srednjeveške krščanske sarkofage ali 
bosanske podeželske hiše. Zakaj se pojavijo v 12. 
stoletju, kaj je sprožilo njihovo začetno ustvarja-
nje ter morebiten obstoj predhodnih oblik ostaja 
večinoma neznano. Najzgodnejši steček, datiran 
po napisu, je nagrobnik župana Trebinja Grde-
še (1151-1177), v južni Hercegovini. Trenutno po-
znavanje začetkov te dediščine, ki je že od leta 
2016 vpisana tudi na UNESCO-v seznam sve-
tovne dediščine (https://whc.unesco.org/en/
list/1504), je rezultat stanja raziskav saj so vsi do 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
r
id
im
en
z
io
n
a
ln
o
 d
o
k
u
m
en
t
ir
a
n
je
 s
t
eč
k
o
v
 s
r
ed
n
je
v
eš
k
e 
ž
u
pe
 d
a
ba
r 
v
 b
o
sn
i i
n
 h
er
c
eg
o
v
in
i
111
Slika 1. Razširjenost stečkov na Zahodnem Balkanu (Bešlagić 1982).  
Stećci sites in the Western Balkans (Bešlagić 1982).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
112
Slika 2. Tipi stečkov (Asboth 1890).  
Types of stećci tombstones (Asboth 1890).
sedaj raziskani grobovi ali napisi datirani v čas 
po Grdešinem spomeniku.
Napisi in okrasi na stečkih 
Od preko 72.000 nagrobnikov jih ima le prib-
ližno 6000 (8,3%) okrase, izdelane večinoma v 
nizkem reliefu, nekaj pa tudi v ugreznjenem re-
liefu. Motivi so tako posvetni kot religiozni, in 
povezujejo srednjeveško stvarnost s predhodnim 
rimskim obdobjem in prazgodovinsko tradici-
jo. Ameriška umetnostna zgodovinarka Marian 
Wenzel je v šestdesetih letih 20. stoletja podrob-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
r
id
im
en
z
io
n
a
ln
o
 d
o
k
u
m
en
t
ir
a
n
je
 s
t
eč
k
o
v
 s
r
ed
n
je
v
eš
k
e 
ž
u
pe
 d
a
ba
r 
v
 b
o
sn
i i
n
 h
er
c
eg
o
v
in
i
113
no pregledala okrase stečkov, vzpostavila tipo-
logijo in ugotovila, da naj bi večina ikonografije 
izvirala iz lokalnega srednjeveškega kovinskega 
posodja, pri čemer je izoblikovala izraz „bosan-
ski slog“ (Wenzel 1965, 14; 1962; 1999). Prepros-
ti motivi, razdeljeni na družbene in verske sim-
bole, figuralne človeške in živalske kompozicije, 
arhitekturne postavitve, rastlinski in geometrij-
ski okrasi delujejo kot abeceda opusa stečkov (sl. 
3). Ti številni motivi so bili nadalje kombinira-
ni za bolj dodelane scenske predstavitve kot so 
npr. ples kola, viteški turnirji, lov na divje živali, 
itd. Wenzlova je menila, da so spomeniki ritual-
ni, narejeni zato, da pomagajo blaginji pokojni-
kov v posmrtnem življenju. Prepričana je bila, da 
so nastali v razmeroma ozkem časovnem obdob-
ju, v 14. in 15. stoletju. Vendar pa njena hipoteza, 
ki povezuje ikonografijo stečkov s krščanskimi 
elementi, »ojačanimi z nekaterimi klasičnimi 
ikonografskimi ureditvami«, in podobnost s 
pogansko ikonografijo (Wenzel 1965, 11–21; Lo-
vrenović 2009) petinpetdeset let pozneje zveni 
bolj kot domneva in kliče po reviziji. Ker sta evo-
lucija in razvoj teh okraskov še vedno nejasna, ta 
prvi in izredno pomemben prispevek M. Wenzel 
predstavlja začetni korak v raziskovanju pogosto 
neodvisne teme fenomena stečkov. 
V okrasih na stečkih je mogoče zaznati kul-
turno osmozo prazgodovinske in srednjeveške, 
predkrščanske animistične in krščanske doktri-
narne religije (prim. Thomas et al. 2017). Vpraša-
nje njihove verske pripadnosti je v zgodovinopis-
Slika 3. Ikonografija in napisi na stečkih (povzeto po Wenzel 1965; Vego 1962b, 40; fotografije: E. Bujak,  
www.nekropola.ba). 
The iconography and epitaphs on the stećci tombstones (after Wenzel 1965; Vego 1962b, 40; photos: courtesy 
of E. Bujak, www.nekropola.ba).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
114
ju prisotno že od začetka usmerjenih študij, pri 
čemer so ga poskušali razrešiti z mnogimi, tudi 
povsem nasprotujočimi si teorijami. Povezovali 
so jih s predkrščanskim sredozemskim, ilirskim, 
vlaškim, japodskim (Mužić 2009), mitraistič-
nim (Purgarić-Kužić 1995), megalitskim verskim 
in duhovnim pojmovanjem (Bešlagić 1982), pa 
tudi s krščanskimi tradicijami. Od sredine dvaj-
setega stoletja dalje so postopoma začeli prevla-
dovati pogledi na njihov nebogomilski izvor ozi-
roma medkonfesionalnost (Lovrenović 2009).
Nekaj manj kot 400 stečkov ima vklesane 
napise v dveh pisavah v lokalnem jeziku (sl. 3). 
Obe pisavi, glagolica in bosančica, sta povsem lo-
kalni, nastali v osrednjejužnoslovanski redakciji 
v 9. oz. 10. stoletju, in danes izumrli (Nakaš 2012; 
Kardaš 2015). Posebne politične, kulturne in 
konfesionalne okoliščine v srednjeveški bosan-
ski državi so se odražale v razvoju pismenosti in 
same pisave (Đorđić 1971). Glagolica, najstarejša 
slovanska pisava, se je v hrvaški rimskokatoliški 
cerkvi ohranila do 19. stoletja. Zgodnejšo glago-
lico naj bi konec trinajstega stoletja nadomestila 
izrazito ločena različica cirilice, t.i. Bosanska ci-
rilica ali Bosančica (glej in primerjaj Nakaš 2012, 
2018; Jurić-Kappel 2005; Kardaš 2015; Vražalica 
2018). Bosančica se je pogosto uporabljala tako 
v lokalni bosanski kot v rimskokatoliški cerkvi 
v zgodovinskih deželah Bosne, Hercegovine in 
Dalmacije (Loverenović 2009; Vego 1962a).
Napisi na stečkih so bili zbrani in objavlje-
ni že v šestdesetih letih dvajsetega stoletja (Vego 
1962a–70), vendar je sama disciplina srednjeve-
ške epigrafike od takrat le malo napredovala. Po-
leg 325 napisov, ki jih je objavil prof. Vego v svojih 
monografijah (Vego 1962a–70), jih je danes zna-
nih še dodatnih 59 (Bešlagić 2004, 13). Ker ve-
čina napisov imenuje pokojnika, so zgodovinarji 
poskušali identificirati imenovane posamezni-
ke preko zgodovinskih dokumentov, ki se hra-
nijo predvsem v Državnem arhivu v Dubrovni-
ku na Hrvaškem (npr. Markotić 1990; Kurtović 
2010). Vendar to gradivo ponuja več kot le potr-
ditev, da je oseba res obstajala, saj je dragocena 
ilustracija družbenega in ekonomskega položa-
ja ter ideoloških stališč ljudi, tako političnih kot 
verskih. Vklesani napisi hkrati prikazujejo od-
nos do pokrajine in okolja, stopnjo pismenosti 
in obrti in, čeprav geografsko obrobni del, steč-
ki dokazujejo ideološko in versko pripadnost sre-
dnjeveškega Zahodnega Balkana Evropi.
Napisi na nagrobnikih so zapisani v klasič-
ni formuli: Tu leži... (A se leži...), ki je kot taka 
znana že iz klasičnih grških časov. Glede na vse-
bino so razdeljeni na verske formulacije, epitafe, 
ki prenašajo moralna sporočila ali priklice, seku-
larne opise (junaške) smrti in družinske vezi ali 
preprosto nosijo samo ime pokojnika (Lovreno-
vić 2009). Napisi so na stečke pisali pisarji, t.i. 
dijaki. Stečki nimajo osnovne, glavne ploskve za 
napis. Napise najdemo največkrat ob robu steč-
ka, na sekundarnem mestu, kjer se zdijo bolj kot 
dopolnilo k okrasu (če ta obstaja), a brez očitne 
povezave med vsebinama. Napisi pogosto sledi-
jo obliki in robovom stečka in so vgravirani pod 
kotom, ki ustreza kotu pogleda bralca napisa 
(Vego 1962a–70; Lovrenović 2009). 
Metoda 3D skeniranja stečkov
Tridimenzionalne modele stečkov smo izdelale 
z dvema tehnikama: fotogrametrijo in uporabo 
3D skenerja. Na ta način smo dopolnile osnovno 
dokumentacijo, ki jo sestavljata fotografija in ris-
ba. V nadaljevanju bomo predstavile potek zaje-
ma podatkov s 3D skenerjem.
Za delo smo uporabile prenosni skener Ein-
Scan Pro 2X Plus (Multifunctional Handheld 3D 
Scanner). Gre za skener, ki deluje na strukturira-
no belo svetlobo (ang. structured light scanner). 
Z oddajanjem linearnih vzorcev sistem prepoz-
na geometrijske značilnosti predmeta in na pod-
lagi sprememb na vzorcu izračuna 3D koordina-
te skeniranega predmeta (Ebrahim 2011, 20–21). 
Osnovni podatek, ki ga dobimo s skeniranjem, 
je oblak točk. Programska oprema, ki je na vo-
ljo skupaj z uporabljenim 3D skenerjem, omo-
goča osnovno obdelavo podatkov, kot je pre-
oblikovanje zajetih točk v poligonalno mrežo, 
osnovno odstranjevanje šuma, zapolnjevanje 
manjših praznin, ipd. Za naprednejšo obdela-
vo 3D modelov in manipulacijo podatkov pa se 
je potrebno posluževati dodatnih programov 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
r
id
im
en
z
io
n
a
ln
o
 d
o
k
u
m
en
t
ir
a
n
je
 s
t
eč
k
o
v
 s
r
ed
n
je
v
eš
k
e 
ž
u
pe
 d
a
ba
r 
v
 b
o
sn
i i
n
 h
er
c
eg
o
v
in
i
115
(npr. SolidEdge, MeshLab, idr.). Dotični skener 
ima možnost statičnega (ang. fixed mode), ki je 
primeren za manjše predmete, ali ročnega (ang. 
handheld mode) načina skeniranja, pri čemer 
lahko uporabimo visokoločljivostni (ang. HD 
mode) ali hitri (ang. rapid mode) način skenira-
nja. Za skeniranje stečkov smo uporabile način 
hitrega ročnega skeniranja (ang. handheld rapid 
scan). V tem načinu lahko skeniramo predmete 
do velikosti 4 m.
Terenski zajem podatkov
Skeniranje poteka tako, da se s skenerjem obkroži 
predmet ob čemer naprava sprotno zapisuje pre-
jete podatke. Pri tem je potrebno paziti na ohra-
njanje razdalje med skenerjem in predmetom, ki 
varira med 45 cm in 55 cm, z optimalno razda-
ljo 51 cm (Shining 3D 2018). Skener torej zaznava 
površino predmeta in povezuje skenirana pod-
ročja med seboj na podlagi že dokumentiranih 
točk. Za povezovanje skeniranih površin med se-
boj smo uporabljale povezovanje na podlagi ge-
ometrije predmeta (ang. feature alignment). Za 
takšen način skeniranja je potrebna razgibana 
površina oz. predmet z več geometrijskimi ele-
menti, čemur stečki praviloma ustrezajo. 
Drugi možnosti povezovanja skeniranih 
površin sta uporaba markerjev (ang. marker 
alignment), pri katerem potrebujemo dodatne 
točke (dodamo jih sami, točke običajno nale-
pimo na predmet) ali hibridna poravnava (ang. 
hybrid alignment), pri kateri uporabljamo kom-
binacijo predhodno opisanih načinov poravnav. 
Za uspešno zajemanje podatkov je najbolje, da 
je potek skeniranja kontinuiran in enakomeren. 
Ker se podatki sprotno shranjujejo, lahko tudi 
v primeru, da skeniranje predčasno prekinemo, 
kasneje nadaljujemo od zadnjega dokumentira-
nega mesta, vendar le v primeru, da je površina 
dovolj razgibana. V nasprotnem primeru skener 
nima dovolj referenčnih točk za prepoznavanje 
mesta prekinitve in nadaljnjo poravnavo. 
Površino predmeta lahko skeniramo z upo-
rabo dodatne kamere, ki poleg reliefa predmeta 
zazna tudi njegovo teksturo in barvo. V našem 
primeru dodatne teksturne kamere nismo upo-
rabljali, saj so nas zanimali predvsem geometrij-
ski podatki o spomeniku. Poleg tega je teksturo 
mogoče dodati iz fotografij kasneje tekom obde-
lave podatkov (Jončič in Zachar 2017, 28). Poleg 
določitve načina poravnave in odločitve glede 
uporabe kamere, je pri nastavitvah potrebno do-
ločiti tudi način delovanja skenerja (ang. opera-
tion mode). Za skeniranje stečkov smo uporabili 
klasičen (ang. classic) način delovanja, pri kate-
rem je hitrost skeniranja 15 zajemov na sekundo 
(ang. frames/sec). Procesiranje podatkov pri tem 
načinu deloma poteka že tekom samega skeni-
ranja, kar skrajša čas procesiranja podatkov po 
končanem skeniranju. Resolucijo skeniranja prav 
tako določimo sami, izbiramo pa lahko med niz-
ko, srednjo ali visoko (ang. low, medium, high de-
tail), na lestvici med 3,0 mm in 0,2 mm. Za ske-
niranje stečkov smo uporabile srednjo resolucijo.
Izbor omenjenih metod sta pogojevala ča-
sovna omejitev, ki smo jo imele za izvedbo skeni-
ranja ter velikost podatkov, saj drugačni načini 
delovanja skenerja, kot je npr. uporaba tekstur-
ne kamere ali višja resolucija skeniranja, občutno 
povečajo čas zajemanja ter velikost podatkov, kar 
obenem zahteva tudi zmogljivejšo računalniško 
opremo. Ker je za uporabo skenerja nujno pot-
rebna elektrika, smo se raziskavo odločili izves-
ti na dveh lokacijah, kjer je bila ta dovolj blizu 
za priključitev instrumenta. Na lokalnem po-
kopališču v Milavićih smo ob izkopavanjih do-
kumentirali šest stečkov, na zaščitenem arheo-
loškem najdišču Trebesin pa dva, skupno torej 
osem stečkov.
Že takoj na začetku skeniranja smo nalete-
le na problem, katerega glavni razlog je bil pre-
osvetljenost predmeta. Skener je namreč močno 
občutljiv na svetlobo podatkov (Jončič in Za-
char 2017, 31), ki v kombinaciji z belo površino 
(naravna barva apnenca, iz katerega so izdelani 
stečki) onemogoča izdelavo ne le kvalitetnih po-
snetkov, temveč kakršnihkoli posnetkov sploh. 
Nagrobnike smo zato poskusile zasenčiti, vendar 
se je svetloba od njihove površine še vedno od-
bijala tako močno, da skener površine ni zaznal. 
Poskusile smo s skeniranjem ob manjši jakosti 
svetlobe, torej po sončnem zahodu oz. ob mra-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
116
ku in nadalje v temi, kar se je izkazalo za uspeš-
no. Skeniranje v takšnih pogojih je potekalo brez 
večjih problemov. Druga možnost izvedbe skeni-
ranja stečkov ob dnevni svetlobi bi bila, če bi jih 
premazale s temnejšo barvo (npr. z v vodi razsto-
pljenim ogljem), kar bi omililo bleščanje. V tem 
primeru bi bilo potrebno preveriti, kakšna bar-
vila lahko uporabljamo, da na ta način ne poško-
dujemo spomenikov.
Računalniška obdelava
Po terenskem delu je sledila osnovna računal-
niška obdelava zajetih podatkov. To omogoča 
že programska oprema samega skenerja, za zah-
tevnejšo obdelavo pa se je, kot že omenjeno, pot-
rebno posluževati dodatnih programov, ki omo-
gočajo večjo manipulacijo s podatki. Osnovni 
podatek skeniranja je oblak oz. množica točk 
definirana s tridimenzionalnimi koordinatami. 
S pomočjo programske opreme oblak točk pre-
oblikujemo v poligonalni model (mesh), ki je 
sestavljen iz množice trikotno oblikovanih plo-
skev. Gostota ploskev narekuje resolucijo 3D 
modela. Ta podatek nam služi za izdelavo konč-
nega modela predmeta (sl. 5b). Pri izdelavi mo-
dela predmeta lahko izbiramo med dvema opci-
jama: nezapolnjen oz. odprt (ang. unwatertight) 
ali zapolnjen (ang. watertight) model (sl. 4). Pri 
slednjem program površine, ki niso bile zajete 
tekom skeniranja (manjkajoče površine oz. lu-
knje), avtomatično zapolni (sl. 4b). Pri tem se 
je potrebno zavedati, da so te površine arbitrar-
Slika 4. a - Primer odprtega oz. nezapolnjenega modela stečka (površina, ki ni bila zajeta tekom skeniranja je temnejše 
barve); b - Primer zaprtega oz. zapolnjenega modela stečka. 
a - An example of open or an unfilled tombstone model (the surface that was not covered during the scanning is darker 
in color); b - Example of closed or filled tombstone model.
Slika 5. Milavići nekropola, enota 1: a - fotografija in b - 3D model stečka (tip psevdosarkofag oz. slemenjak z arhitek-
turnim okrasom ter z vitico in trilistnim trakom). 
Milavići cemetery, unit 1: a - photo and b - 3D model of stećak (a pseudo-sarcophagus or gabled type, with architectural 
decoration and a tendril and a three-leaf ribbon).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
r
id
im
en
z
io
n
a
ln
o
 d
o
k
u
m
en
t
ir
a
n
je
 s
t
eč
k
o
v
 s
r
ed
n
je
v
eš
k
e 
ž
u
pe
 d
a
ba
r 
v
 b
o
sn
i i
n
 h
er
c
eg
o
v
in
i
117
ne, kar moramo upoštevati pri nadaljnji uporabi 
modela. Oblike datotek v katerih lahko shrani-
mo 3D podatke in modele izdelane v programu 
skenerja so: .prj, .asc (separated), .asc (whole), .stl, 
.obj, .oly, .3mf in .p3.
Prednost tridimenzionalnih modelov je 
v tem, da omogočajo opazovanje predmeta na 
drugačen način kot to počnemo s fizičnim pred-
metom. Modelu lahko spreminjamo osvetlitev, 
barvo, dodajamo ali odvzemamo teksturo, ob-
račamo, ipd. Določeni reliefi na zgornji površini 
stečkov so denimo že močno poškodovani zaradi 
vpliva atmosferskih dejavnikov (erozija kamna), 
kar otežuje njihovo berljivost. Takšne površine 
enostavneje preberemo oz. prepoznamo prav iz 
tridimenzionalnega modela. Poleg tega nam ta 
omogoča dodatno raziskovanje spomenikov tudi 
po opravljenem terenskem delu ter kot tak pred-
stavlja pomemben del dokumentacije najdišča. 
Obenem so tridimenzionalni modeli predmetov 
pomembni tudi z vidika njihovega predstavljanja 
širši zainteresirani javnosti tako v izvornem oko-
lju, kot tudi drugje, recimo v tujini, kjer tovrstni 
spomeniki niso poznani. Služijo lahko kot pod-
laga za njihovo preučevanje, varovanje, promoci-
jo ter predstavljanje, bodisi z izdelavo kopije ali 
kot virtualna vsebina.
Rezultati skeniranja stečkov
Osem skeniranih stečkov se nahaja na dveh naj-
diščih: Milavići v današnji občini Bileća in Tre-
besin v današnji občini Berkovići. Obe lokaciji 
sta v srednjem veku sodili v župo Dabar.
Milavići
Pokopališče v Milavićih je v uporabi že vsaj zad-
njih 650 let. Sodobni pokopi so skoncentrirani v 
osrednjem spodnjem delu pokopališča, medtem 
ko so srednjeveški stečki postavljeni v večjem 
delu ograjenega pokopališča, še posebej v njego-
vem zahodnem delu. Danes je na tem pokopa-
lišču ohranjenih 352 stečkov (Pekić 2005). Naše 
raziskave so se osredotočile na dve lokaciji znot-
raj pokopališča (območje 1000 in 2000), in sicer 
na grobove s stečki v skrajnem JZ vogalu poko-
pališča (območje 1000) in na osrednji, dvignjeni 
del (območje 2000), kjer stečkov ni bilo. 3D ske-
niranje je bilo opravljeno na nagrobnikih v ob-
močju 1000, ko so bili ti že premaknjeni s svoje-
ga originalnega mesta na začasno odložišče izven 
pokopališča.
Nagrobniki s pripadajočimi grobovi in po-
kopi so bili dokumentirani kot ena enota in tako 
smo torej arheološko raziskali enote 1 do 7. Pri 
teh enotah smo prvotno nagrobnike fotografi-
rali z namenom, da z vnosom fotografij v Agi-
soft Metashape program izdelamo 3D modele 
nagrobnikov. Takšen format bi omogočil trajni 
posnetek tedanjega stanja vsakega posameznega 
stečka ter omogočil lažji dostop za preučevanje 
in analiziranje oblik, okrasov, napisov itd., torej 
za neomejeno napredovanje znanstvenega razi-
skovanja stečkov. S fotogrametričnimi rezulta-
ti smo bili srednje zadovoljni, zato smo poskusili 
še s 3D skeniranjem. Pri prvih treh enotah je bil 
dokumentiran le prvi nadzemni element, tj. ste-
ček prve enote (sl. 5), medtem ko so bile pri eno-
tah 4 do 7 nadzemni elementi dokumentirani in 
skenirani, podzemni elementi pa tudi stratigraf-
sko izkopani, dokumentirani in vzorčeni. Nad-
zemni del enote je vseboval kamniti nagrobnik, 
stečak, ter kamnite opore pod vogali in strani-
cami nagrobnika v obliki naravnooblikovanih 
kamnov. Vloga teh kamnov je bila zagotoviti sta-
tično oporo stečku, da je ta ostal v bolj ali manj 
vodoravnem oz. prvotno zamišljenem položaju. 
Podzemni del enote je vseboval grobno jamo z 
grobno strukturo, znotraj katere je ležal skelet v 
iztegnjenem položaju. Grobna stuktura je bila v 
našem primeru sestavljena ali iz kamnitega suhe-
ga zidu v dveh vrstah, ali pa iz apnečastih narav-
nih plošč, ki so omejevale grobno kamro. Enake 
apnenčaste plošče so bile uporabljene tudi za po-
krov grobne kamre.
Tridimenzionalno skeniranje se je izkazalo 
kot zelo uporabno, saj je ponudilo dokumentira-
nje z izredno visokim nivojem zajema informa-
cij. Dobro vidne dekoracije na stečkih so prido-
bile pri detajlih (enota 4, sl. 6), medtem ko so se 
na dveh nagrobnikih pokazali okrasi, ki so bili 
prostemu očesu slabo vidni (enota 6; sl. 7b) ali 
celo nevidni.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
118
Tudi iz skeniranja globoko vrezanega napisa 
na nagrobniku Bogdana Hateljevića (sl. 8; Pekić 
2005, 202; Čaval, v tisku) smo pridobili nove in-
formacije, ki prej niso bile prepoznane. Ta nag-
robnik smo tridimenzionalno dokumentirali 
zato, da ovekovečimo edini napis na tem poko-
pališču; napis, ki ga je prof. Vego (1962b, 40, 41; 
št. 93) datiral v konec 14. in začetek 15. stoletja, 
medtem ko so kasnješe zgodovinske raziskave 
postavile napis v drugo polovico 14. stoletja, a 
vsekakor pred leto 1390 (Pekić 2005, 202). Na-
pis je edina dekoracija nagrobnika in se razpro-
Slika 6. Milavići nekropola, enota 4: a – fotografija; b - 3D model stečka z dobro vidnimi dekoracijami. 
Milavići cemetery, unit 4: a – a photograph; b – a 3D model of stećak with well visible decorations.
Slika 7. Milavići nekropola, enota 6: a – fotografija; b - 3D model stečka z dobro vidnimi dekoracijami v obliki meča in 
ščita na zgornji površini. 
Milavići cemetery, unit 4: a – a photograph; b – a 3D model of the tombstone with well-visible decorations in the shape 
of a sword and shield on the upper surface.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
r
id
im
en
z
io
n
a
ln
o
 d
o
k
u
m
en
t
ir
a
n
je
 s
t
eč
k
o
v
 s
r
ed
n
je
v
eš
k
e 
ž
u
pe
 d
a
ba
r 
v
 b
o
sn
i i
n
 h
er
c
eg
o
v
in
i
119
Slika 8. Milavići nekropola, stečak Bogdana Hateljevića: a – fotografija stečka z napisom; b - Vegov prepis (Vego 1962b, 
40, št. 93); c – 3D skeni vseh štirih stranic z dobro vidnim napisom in novo odkrito peto vrstico na prvi stranici napisa. 
Milavići cemetery, stečak of Bogdan Hateljević: a – a photograph; b – transcription of the nscription by M. Vego 
(Vego 1962b, 40, No. 93); c – a 3D model of the tombstone with well-visible inscription and newly discovered fifth line 
of inscription on the first side of the tombstone.
stira na vseh štirih stranicah nagrobnika. Kljub 
globoko vrezanem napisu je skeniranje izluščilo 
dodatno vrstico napisa, in sicer kot peto vrstico 
na prvi strani nagrobnika. Celoten napis se se-
daj bere 
†a sé léhi B(o)gadaný Hatélévi}ý Rodi~a 
voévodé slúga ú dobri ~asý rodih sé ú dobrä 
ú drú`ini pravo ~iné i úmrähý g(ospo)d(i)nú 
värno slúhé a sai bilégý sinové moi postavi{é 
ména«. V prevodu v današnji bosanski jezi-
ka pa »† Ase leži Boga(!) dan Hateljević R(a)
diča vojvode sluga. u dobri čas rodih se u Do-
bre. U družin(i) pravo (prava?) činje(h) i um-
reh g(ospo)d (i) nu vjrno služe(ći). A sai biljeg 
sinovi moji postaviše meni (Vego 1962b, 41; 
prof. Radmilo Pekić ustna informacija)
Trebesin
Druga lokacija, kjer smo poskenirali dva stečka 
je Trebesin, zaselek vasi Klečki nad mestom Ber-
kovići (Pekić 2005, 194–195, 202–203). Izven og-
rajenega srednjeveškega in novoveškega pravo-
slavnega pokopališča je nekaj razmetanih skupin 
skupno sedemnajstih stečkov, ki dajejo vtis ovac, 
ki se pasejo okoli hiš. Prvi je bil prevrnjeni nag-
robnik v obliki visokega slemenjaka na podstav-
ku, močno obrasel z grmovjem in ga je bilo zato 
težko dokumentirati (sl. 9). Zanimivo je, da v Ve-
govem opusu tega napisa ni, ga je pa objavil Šo-
bajić (1954, 40) desetletje prej. Iz zelo težko ber-
ljivega epitafa je Šobajić lahko razbral le začetek, 
ki sicer pravi »A sé lé`i Ranéúa Pi}ovi}(ý) bih(ý) 
slúga«, oziroma »Ase leži Raenia Pičović bih 
sluga /.../«. Skenirana oblika napisa potrebuje 
dodatno obdelavo.
Drugi skenirani nagrobnik je delno vko-
pan v zemljo in še bolj erodiran od prvega. V su-
rovi digitalni obliki je zgornja stranica stečka še 
vedno težko berljiva, predvsem zaradi naravnih 
razpok in klimatskih poškodb nagrobnika (sl. 
10). Vseeno so vidni vrezani križi in poševni na-
pis, ki do sedaj še ni bil ne registriran, ne preb-
ran. Obe daljši stranici nagrobnika sta okrašeni 
z motivom žensk, ki plešejo kolo, ki je na vrhu 
stranice zaključeno z vitičnim in trolistnim tra-
kom. Omenjeni trak se nadaljuje tudi na krajših 
stranicah, ki so hkrati okrašene še z živalsko fi-
guraliko, morda predstavitve konj, kar pa je zara-
di vkopanosti stečka v zemljo trenutno nevidno. 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
12
0
Vsi okrasi razen najglobljega križa so prostemu 
očesu nevidni.
Zaključek
Očitno je, da je tridimenzionalno skeniranje v 
našem primeru prineslo izredno bogate infor-
macije, ki jih sicer ne bi bilo mogoče zajeti. Tri-
dimenzionalno modeliranje iz fotografij se je si-
cer izkazalo za bogatejši podatkovni paket od 
samega branja informacij samo iz fotografij, a 
3D skeniranje z ročnim skenerjem je neprimer-
no bolj natančna tehnika. Znotraj institucij, ki 
dokumentirajo, varujejo, vrednotijo, raziskujejo 
in interpretirajo kulturno dediščino se z upora-
bo digitalizacije odpirajo nove obsežne možnos-
ti raznovrstnega predstavljanja in interpretaci-
je materialne kulture. Moderne tehnologije, kot 
na primer 3D skeniranje in modeliranje, so čeda-
lje bolj dostopne in hkrati enostavne za uporabo. 
3D skeniranje predstavlja pomemben element 
tudi pri muzejskem delu, saj je prvobitno pos-
lanstvo muzejev varovanje in preučevanje pre-
mične kulturne dediščine, in nato njeno pred-
stavljanje javnosti. Obe vlogi zahtevata dobro oz. 
popolno dokumentacijo predmetov, ki jo ta teh-
nika ponuja. Digitalna vsebina tako dokumen-
tiranega predmeta ima izjemno dokumentar-
no vrednost, ki jo lahko opredelimo znotraj treh 
osnovnih muzelaskih vidikov: varovanje, prou-
čevanje, predstavljanje. Ker je ves arheološko pri-
dobljen material predan v kuratorstvo muzeju, 
velja omeniti vlogo 3D informacij znotraj ome-
njenih treh vidikov.
Varovanje: vse muzealije, ki so vpisane v in-
ventarno knjigo muzeja imajo status spomeni-
ka in predstavljajo neprecenljivo dediščino, ki jo 
moramo skrbno varovati. Muzealije so zato zava-
rovane za primere kraje, poškodovanja, požara in 
Slika 9. Trebesin, steček 1: a – fotografija; b - 3D model stečka z dobro vidnim napisom v različnih vizualizacijah. 
Trebesin: a – a photograph; b – a 3D model of the tombstone with well-visible inscription in various visualisations.
Slika 10. Trebesin, steček 2: a – fotografija; b - 3D model stečka z vidnim napisom in dekoracijami na vrhnji in stranskih 
stranicah. 
Trebesin: a – a photograph; b – a 3D model of the tombstone with visible inscription and decorations on the top and 
side surfaces.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
r
id
im
en
z
io
n
a
ln
o
 d
o
k
u
m
en
t
ir
a
n
je
 s
t
eč
k
o
v
 s
r
ed
n
je
v
eš
k
e 
ž
u
pe
 d
a
ba
r 
v
 b
o
sn
i i
n
 h
er
c
eg
o
v
in
i
12
1
naravnih nesreč. V primeru poškodbe, kraje ali 
uničenja predmeta je ključna zelo dobra doku-
mentacija, ki omogoča njegovo rekonstrukcijo, 
izdelavo kopije ali identifikacijo v primeru kraje. 
V tem primeru ima tridimezionalni model pred-
meta odlično dokumentarno vrednost, ki pari-
ra originalu. 
Preučevanje: preučevanje predmetov kul-
turne dediščine se v primeru digitalnih modelov 
lahko enostavno in hitro prenaša med naprava-
mi. Metoda 3D skeniranja je primerna dopol-
nilna tehnika preučevanju, saj lahko izdelan 3D 
model digitalno poljubno obračamo, osvetljuje-
mo z različnih kotov, povečamo ali pomanjša-
mo, in tudi natisnemo. Pri tem se moramo zave-
dati tudi pomanjkljivosti, ki jih digitalna oblika 
predmeta ima. Te se kažejo predvsem pri določa-
nju strukture materialov, barvnih tonov ter teže 
in velikosti muzealij. 
Predstavljanje: Z ustrezno računalniško ob-
delavo 3D modelov predmetov lahko pridemo 
do atraktivnih in zanimivih predstavitev ter in-
terpretacij. 3D modeli predmetov se lahko upo-
rabijo v animacijah, kot na primer predstavitev 
njihove postopne izdelave ali pa arheološkega 
postopka izkopa predmeta. Uporabijo se lahko v 
hologramih, ki pogosto služijo kot nadomestilo 
za originalne predmete, predvsem na občasnih 
razstavah. Prav tako je na ta način olajšano pred-
stavljanje večjih predmetov, ki jih muzeji hranijo 
v depojih ali pa so, kot je to primer stečkov, ohra-
njeni in situ. V kombinaciji s 3D tiskom predme-
tov za potrebe praktičnega pristopa pa približa-
mo kulturno dediščino tako otrokom kot tudi 
slepim in slabovidnim obiskovalcem muzejev. 
3D dokumentiranje kulturne dediščine torej pri-
speva k boljši dostopnosti kulture ranljivim sku-
pinam, vpliva na pozitivnejše muzejske izkušnje 
vseh segmentov obiskovalcev, širi obzorje muzej-
skih delavcev in vzpodbuja splošno vključenost 
javnosti ter senzibilizira splošno javnost za polo-
žaj ranljivih skupin v družbi.
Glede na podatke, ki nam jih tridimenzi-
onalno skeniranje posreduje, ima ta tehnika iz-
redno pozitivno prihodnost ne le v muzeologiji 
in raziskovanju, temveč tudi veliko širše. V pri-
hodnosti nameravamo to tehniko uporabiti na 
vseh stečkih, ki bodo del arheoloških izkopa-
vanj. V primerjavi s finančnim zalogajem, ki ga 
nakup ročnega 3D skenerja zagotovo predsta-
vlja, je vrednost pridobljenih informacij vseka-
kor neprimerljivo večja, saj skeniranje praktično 
zamrzne trenutno stanje predmeta in tako omo-
goči časovno neomejeno raziskovanje, analizira-
nje, in manipulacijo pridobljenih informacij.
Zahvala
Avtorice se zahvaljujejo študentkam in študen-
tom ter kolegicam in kolegom, ki so sodelovali 
pri izkopavanjih v Milavićih leta 2019, še pose-
bej dr. Alessandri Cianciosi in dr. Krishu Seetah, 
kolegicama Prof. Ljubici Srdić in Ljiljani Vruči-
nić in Republiškega Zavoda za ohranjevanje zgo-
dovinske, kulturne in naravne dediščine Ba-
nja Luka, BiH, ter zgodovinarju Prof. Radmilu 
Pekiću za pomoč, svetovanje in vzpodbudo pri 
raziskavah stečkov in uporabi novih tehnik do-
kumentiranja kulturne dediščine.
Summary
Digital data capture is becoming an increasingly im-
portant part of documenting, studying, and present-
ing archaeological heritage. With the development of 
three-dimensional digitization, this technique is be-
coming more accessible and present in the documen-
tation and presentation of archaeological objects. 3D 
scanning is especially suitable for objects with various 
relief features, such as ornaments or inscriptions, which 
are often difficult to identify or read due to the ageing 
processes of the object. This is the reason why we test-
ed the method on medieval tombstones in Bosnia and 
Herzegovina. 
Three-dimensional models of the stećci tombstones 
were made using two techniques: photogrammetry and 
3D scanning. For scanning, we used a portable scanner 
EinScan Pro 2X Plus (Multifunctional Handheld 3D 
Scanner) based on structure light technology. The scan-
ner projects a series of linear light patterns on an object, 
the camera records them and a software than calculates 
the distance of each point in the pattern The result of a 
scanning process is a point cloud, which can be further 
processed. 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
12
2
The eight stećci that were scanned in this pilot case 
study originated from two sites: from Milavići, an over 
650 years old orthodox cemetery with 352 stećci, and 
still in use, where we scanned six tombstones, and Tre-
besin, a smaller site with 17 stećci, from which two were 
scanned. Since the scanner is highly sensitive to light 
data, which in a combination with the white surface 
(limestone) prevents the production of quality images 
or any images at all, the fieldwork was conducted after 
sunset and further in dark. The fieldwork was followed 
by basic computer processing of the captured data. This 
is already made possible by the scanner’s software it-
self, yet for more complex processing it is necessary to 
use additional software that enable greater data manip-
ulation. The file formats in which we can store 3D data 
and models created in the scanner program are: .prj, .asc 
(separated), .asc (whole), .stl, .obj, .oly, .3mf, and .p3.
The advantage of three-dimensional models is that they 
allow us to observe an object in a different way than we 
do with a physical object. The model can be changed 
lighting, colour, add or subtract texture, turn, etc. Cer-
tain reliefs on the upper surface of the stećak tomb-
stones, for example, are already severely damaged due 
to the influence of atmospheric factors (stone erosion), 
which makes their readability difficult. Such surfac-
es are easier to read from the three-dimensional mod-
el. In addition, it allows us to explore monuments fur-
ther even after the fieldwork and, as such, represents an 
integral part of the documentation of the site. (Simul-
taneously, three-dimensional models are also significant 
for their presentation to the broader interested public, 
both in the original environment and elsewhere. They 
can serve as a basis for their study, protection, promo-
tion, and presentation, either by making a copy or vir-
tual content.
A simple glance at the results displays that three-dimen-
sional scanning in our case yielded extremely rich infor-
mation that would not otherwise be identified and cap-
tured. Three-dimensional modelling from photographs 
has proven to be a richer data package than just reading 
information from photographs alone, but 3D scanning 
with a hand-held scanner is disproportionally richer and 
more accurate with data it teases out. 3D models enable 
detailed research, analysis, and manipulation of the ob-
tained information in every sector dealing with the cul-
tural heritage. 
Povzetek
Digitalno zajemanje podatkov postaja vse pomembnej-
ši del dokumentiranja, preučevanja in predstavljanja ar-
heološke dediščine. Z razvojem tridimenzionalne di-
gitalizacije je ta tehnika vse bolj dostopna in prisotna v 
dokumentaciji ter predstavitvi arheoloških predmetov. 
3D skeniranje je še posebej primerno za predmete z raz-
ličnimi reliefnimi lastnostmi, kot so okras ali napisi, ki 
jih je zaradi staranja predmeta pogosto težko prepozna-
ti ali prebrati. To je razlog, da smo metodo preizkusili na 
srednjeveških nagrobnikih v Bosni in Hercegovini.
Tridimenzionalni modeli nagrobnikov (stečkov) so bili 
narejeni z dvema tehnikama: fotogrametrijo in 3D ske-
niranjem. Za skeniranje smo uporabili prenosni skener 
EinScan Pro 2X Plus (večnamenski ročni 3D skener), 
ki temelji na strukturni svetlobni tehnologiji. Optični 
bralnik projicira vrsto linearnih svetlobnih vzorcev na 
predmet, kamera jih zabeleži in programska oprema iz-
računa razdaljo vsake točke v vzorcu. Rezultat postop-
ka skeniranja je oblak točk, ki ga je mogoče nadalje ob-
delati.
Osem stečkov, ki so bili skenirani v tej pilotni študiji pri-
mera, izvira iz dveh krajev: iz Milavičev, več kot 650 let 
starega pravoslavnega pokopališča s 352 stečki, ki je še 
vedno v uporabi, na katerem smo pregledali šest nag-
robnikov, in Trebesina, manjšega mesta s 17 stečki, kjer 
smo skenirali dva nagrobnika. Ker je optični bralnik zelo 
občutljiv na svetlobne podatke, kar v kombinaciji z belo 
površino (apnenec) preprečuje nastanek kakovostnih 
slik ali kakršnih koli slik, smo terensko delo izvajali po 
sončnem zahodu in kasneje v temi. Terenskemu delu je 
sledila osnovna računalniška obdelava zajetih podatkov. 
Obdelavo omogoča že sama programska oprema op-
tičnega bralnika, vendar je za zahtevnejšo obdelavo tre-
ba uporabiti dodatno programsko opremo, ki omogoča 
večjo manipulacijo s podatki. Formati datotek, v kate-
re lahko shranimo 3D podatke in modele, ustvarjene v 
programu za optični bralnik, so: .prj, .asc (ločeno), .asc 
(celo), .stl, .obj, .oly, .3mf in .p3.
Prednost tridimenzionalnih modelov je, da nam omo-
gočajo opazovanje predmeta na drugačen način kot pri 
fizičnem objektu. Modelu je mogoče spremeniti osve-
tlitev, barvo, dodati ali odvzeti teksturo itd. Nekateri 
reliefi na površini stečkov so na primer že močno poš-
kodovani zaradi vpliva atmosferskih dejavnikov (erozi-
ja kamna), zaradi česar so težko berljivi. Takšne povr-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
r
id
im
en
z
io
n
a
ln
o
 d
o
k
u
m
en
t
ir
a
n
je
 s
t
eč
k
o
v
 s
r
ed
n
je
v
eš
k
e 
ž
u
pe
 d
a
ba
r 
v
 b
o
sn
i i
n
 h
er
c
eg
o
v
in
i
12
3
šine je lažje razbrati iz tridimenzionalnega modela, ki 
nam poleg tega omogoča nadaljnje raziskovanje spome-
nikov tudi po terenskem delu in kot tak predstavlja se-
stavni del dokumentacije o lokaciji. Hkrati so tridimen-
zionalni modeli pomembni tudi za njihovo predstavitev 
širši zainteresirani javnosti, tako v prvotnem okolju kot 
drugod. Lahko so osnova za njihovo preučevanje, zašči-
to, promocijo in predstavitev, bodisi z izdelavo kopije oz. 
navidezne vsebine.
Preprost pogled na rezultate pokaže, da je tridimenzi-
onalno skeniranje v našem primeru dalo izredno bo-
gate informacije, ki jih sicer ne bi mogli prepoznati in 
zajeti. Tridimenzionalno modeliranje na fotografijah 
se je izkazalo za bogatejši podatkovni paket kot samo 
branje informacij s fotografij, toda 3D skeniranje z roč-
nim optičnim bralnikom je nesorazmerno bogatejše 
in ponuja natančnejše podatke. 3D modeli omogočajo 
podrobnejše raziskave, analize in obdelavo pridobljenih 
informacij v vseh sektorjih, ki se ukvarjajo s kulturno de-
diščino.
Viri in literatura 
Ebrahim, M. A.-B. 2011. 3D laser scanners. 
History, applications, and future. 
Assiut: Assiut University. https://doi.
org/10.13140/2.1.3331.3284 
Bešlagić, Š. 1982. Stećci: kultura i umjetnost. 
Sarajevo: Veselin Masleša 
Bešlagić, Š. 2004. Leksikon stećaka. Sarajevo: 
Svjetlost.
Čaval, S., v tisku [2021]. “Funerary landscapes 
as multicultural spaces: stećci in medieval 
Bosnia and Herzegovina.“ European 
Journal of Archaeology.
Đorđić, P. 1971. Istorija srpske ćirilice: 
Paleografsko-filološki prilozi. Beograd: 
Zavod za izdavanje udžbenika 
Socijalističke Republike Srbije.
Hameeuw, H., in G. Willems. 2011. “New 
visualization techniques for cuneiform 
texts and sealings.” Akkadica 132 (2): 163–
178.
Jončič N., in J. Zachar 2017. “3D scanning.” V 
3D Digital Recording of Archaeological, 
Architectural and Artistic Heritage, uredili 
Ján Zachar, Milan Horňák in Predrag 
Novaković, 23–30. Ljubljana: Znanstvena 
založba Filozofske fakultete.
Jurić-Kappel, J. 2005. “Književni jezik u 
srednjovjekovnoj Bosni.” V Jezik u Bosni i 
Hercegovini, uredil Svein Mønnesland, 81–
105. Sarajevo: Institut za jezik u Sarajevu, 
Oslo: Institut za istočnoevropske i 
orijentalne studije.
Kardaš, M. 2015. Jezik i grafija srednjovjekovne 
bosanske epigrafike. Sarajevo: Institut za 
jezik Univerziteta u Sarajevu.
Kurtović, E. 2010. “Datiranje natpisa na stećku 
Vukašina Dobrašinovića iz Konjskog 
kod Trebinja.” Godišnjak Centra za 
balkanološka ispitivanja 39: 163–171.
Lovrenović, D. 2009. Stećci: bosansko i humsko 
mramorje srednjeg vijeka, Sarajevo: Rabic.
Markotić, V. 1990. “The political and 
administrative aspect of the medieval 
inscriptions in Bosnia and Hercegovina.” 
Journal of Croatian Studies 31: 87–98.
Mužić, I. 2009. “Vlasi i starobalkanska 
pretkršanska simbolika jelena.” 
Starohrvatska prosvjeta 3/36: 315–349.
Nakaš, L. 2012. “Jezik i grafija revidiranih 
natpisa.” V Bosanskohercegovački slavistički 
kongres I. Zbornik radova (Vol. 1), uredil 
Senahid Halilović, 119–127. Sarajevo: 
Slavistički komitet, 
Nakaš, L. 2018. “Pismo natpisa stećaka.” 
Godišnjak Centra za Balkanaloška 
Ispitivanja 47: 177–191.
Pekić, R. 2005. Župa Dabar u srednjem vijeku. 
Bileća: Prosvjeta.
Purgarić-Kužić, B. 1996. “Dosadašnja 
istraživanja o stećcima.” Radovi Zavoda za 
hrvatsku povijest 28(1): 242–53.
Shining 3D. 2018. User manual: EinScan Pro 
2X/2X Plus, EXScan Pro Software. https://
it3d.com/wp-content/uploads/download-
files/manual/en/EXScan-Pro-User-Manual-
V3.3.0.2.pdf
Šobajić, P. 1954. Dabarsko polje u Hercegovini: 
antropogeografska ispitivanja. Poseben 
odtis Sprskega Etnografskega Zbornika 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (2
02
1)
, š
t
ev
il
k
a
 1 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 
1
12
4
Knj. 67, Naselja i poreklo stanovništva 
Knj. 34. Beograd: Naučna knjiga.
Štuhec, S. 2012. “Dvoinpoldimenzionalno 
in tridimenzionalno upodabljanje 
artefaktov.” Arheo 29: 87–98.
Štuhec, S. 2017. “3D digital recording: basics.” 
V 3D Digital Recording of Archaeological, 
Architectural and Artistic Heritage, uredili 
Ján Zachar, Milan Horňák in Predrag 
Novaković, 15–19. Ljubljana: Znanstvena 
založba Filozofske fakultete.
Thomas, G., Pluskowski, A., Gilchrist, R., 
Garcia-Contreras Ruiz, G., Andrén, A., 
Augenti, A., Astill, G., Staecker, J. in H. 
Valk. 2017. “Religious transformations 
in the Middle Ages: towards a new 
archaeological agenda.” Medieval 
Archaeology 61(2): 300–329.
Vego, M. 1962a. Zbornik srednjovjekovnih 
natpisa BiH I. Izdanja Zemaljskog muzeja u 
Sarajevu. Sarajevo: Zemaljski muzej.
Vego, M. 1962b. Zbornik srednjovjekovnih 
natpisa BiH II. Izdanja Zemaljskog muzeja 
u Sarajevu. Sarajevo: Zemaljski muzej.
Vego, M. 1964. Zbornik srednjovjekovnih natpisa 
BiH III. Izdanja Zemaljskog muzeja u 
Sarajevu. Sarajevo: Zemaljski muzej.
Vego, M. 1970. Zbornik srednjovjekovnih natpisa 
BiH IV. Izdanja Zemaljskog muzeja u 
Sarajevu. Sarajevo: Zemaljski muzej.
Vražalica, E. 2018. “Bosančica u ćiriličnoj 
paleografiji i njen status u filološkoj nauci.” 
Književni jezik 29: 7–27.
Wenzel, M. 1962. “Bosnian and Herzegovinian 
tombstones – who made them and why.” 
Südost Forschungen 21: 102–143. München: 
de Gruyter Oldenbourg.
Wenzel, M. 1965. Ornamental motifs on 
Tombstones from Medieval Bosnia. Sarajevo: 
Veselin Masleša.
Wenzel, M. 1999. Bosnian Style in Metalwork 
and Tombstones. Sarajevo: Sarajevo 
Publishing.
Zachar, J., Horňák, M. in P. Novaković, ur. 
2017. 3D digital recording of archaeological, 
architectural and artistic heritage. 
CONPRA Series, Vol. I., Ljubljana: 
Znanstvena založba Filozofske fakultete.