Naslov—Address NOVA DOBA 6233 St. Clair Avenue ' Cleveland, Ohio (Tel. IIEnderson 3889) NOVA DOBA (NEW ERA) Letos obhajamo -ji-knuc« J. s. K. Jednote. Poskrbimo, da bo ta mejnik bratstva tako proslavljen kot ie ni bil noben dosedanjih jubilejev. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION — Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1>17, Authorized March 15th, 1825 ^0. 40. _ §t. 40. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOBER 12th — SREDA, 12. OKTOBRA, 1938 VOL. XIV. — LETNIK XIV. lUšTVENE IN DRUGE RAZNO 12 AMERIKE IN TUDI ODRASLI SE UČE I SVOJEVRSTNE VOJNE LEPOTA V DREVESIH SLOVENSKE VESTI štiridesetletnico J. S. K. Jed- Pe bo proslavilo angleško po-*°Če društvo št. 228 JSKJ v eswicku, Pa., z veselico, karo priredi v soboto 15. okto ra v Harvvicku, Pa. domačo zabavo v korist dru Veiie blagajne priredi društvo '2 J’IS JSKJ v Baggaleyu, Pa., v * ■ °to 15. oktobra zvečer. s V- r ,, Vlnsko trgatev s plesno vese- j lc° Priredi v soboto 15. oktobra 'r Jfleško poslujoče društvo št. j ^ JSKJ v Rock Springsu, j Prireditev se bo vršila v g 0venskem domu. ^ v , 1 Ludlowu, Colo., se bo v ne- ^ 1° 16. oktobra zvečer vršila ®eHca, katero priredi tamkaj- novo društvo št. 233 JSKJ ^oslavo jednotine 40-letnice. r dlesno veselico v proslavo ^ jjttotine 40-letnice priredi v ^ °to 22. oktobra zvečer angle- j ® Poslujoče društvo št. 186 ’Kj v Clevelandu, Ohio. ' t/ r Gotvandi, N. V., se bo v so- . f t 0 29. oktobra vršila plesna . ®eHca, katero priredi tamkaj-. \ ^angleško poslujoče društvo 2 222 JSKJ. I 1 * Stisko društvo št. 230 JSKJ c ^isholmu, Minn., priredi ple-celico v soboto 29. okto- Vršila se bo v Mahnetovi °?ani. ' * C V ' vinsko trgatvijo združeno 1 SeHco priredi na drugo oblet- 1 c<) razvitja društvene zastave 1 :«tv0 št. 155 JSKJ v Blaine, £ i°. Vršila se bo v soboto 29. < ^°bra. . 5 * S junket v proslavo jednotine ] *'etnice priredi društvo št. t ^ JSKJ v Detroitu, Mich., v c 'b°to 29. oktobra. ) * i ^tridesetletnico J. S. K. Jed- ] 6 in 10-letnico društva bo plavilo žensko društvo št. 190 v Butte, Mont., z veseli-katero priredi v nedeljo 30. °bra. i h a 1 u vojno proslavo, in sicer 40- ^ J'^o Jednote in 20-letnico u- j 1 evitve društva, priredi dru- -j.° št. 124 JSKJ v mestu La < e> 111., v nedeljo 30. oktobra, tikava z bogatim programom, vseboval tudi zabavno ig-| županova Micika,” se bo vr-j ? V Slovenskem domu in se bo Cela ob dveh popoldne. P L ftletnico ustanovitve društ-40-letnico Jednote bo ob-1^° društvo št. 225 JSKJ v l)|, '''aukee, Wis., s primerno ; ^sUvo, ki jo priredi v soboto °vembra. 5!« v \\€selico v korist društvene Ijj5ajne priredi društvo št. 108 v Youngstownu, Ohio, n^t > ^ 12. novembra. Vršila se bo fosfor ih Antona Nagode, 0)1 Park, Girard. 1(.k Clevelandu, O., sta se pre-ta0 nedeljo mudila po oprav-i,|i fi’edsednik gl. nadzornega k 0t,fl JSKJ, sobrat John Kum-t;’ i*1 glavni nadzornik Frank !)l. ranichar, prvi iz Loraina, °’ drugi iz Jolieta, 111. * fr ('I 0 daljši bolezni je umrla v ^jVelandu, O., Mary Šimenc, Slebir, stara 44 let, čla-* društva št. 103 JSKJ. Za- (Dalje na 4. str.) INOZEMSTVA DELAVSKO PREMIRJE? Konvenciji Ameriške delavske federacije, ki zboruje te dni v Houstonu, Texas, je predsednik Roosevelt poslal nujno priporočilo, da naj skuša priti do sporazuma z delavskimi unijami, Jri pripadajo C. I. O. S slično zahtevo je na konvepciji nastopil tudi Daniel W. Tobin, zastopnik najmočnejše unije v A-meriški delavski federaciji. Tobin je zagrozil, da bo v Ameriški delavski federaciji nastala odkrita revolta, če vodstyo federacije ne podvzame takojšnjih korakov za sporazum ah vsaj za nekako premirje s konkurenčno C. I. O. delavsko organizacijo. PROTI ŠPIJONOM Predsednik Roosevelt je na nedavni konferenci s časnikarji omenil, da je poveril ekspertom sestavo načrta, po katerem bi bilo mogoče boljše nadzorstvo inozemskih špijonov v Zedinjenih državah. Kongresnik Martin Dies, ki je predsednik odbora za preiskavo neameriških aktivnosti v Zedinjenih državah, je izjavil, da bo v januarju predložen kongresu načrt za zakon, ki bi omogočil uspešnejše zasledovanje inozemskih špijonov v Zedinjenih državah. « .mOFKSOR . Univerza Brown v mestu Providence, Rhode Island, je ponudila di’. Edwardu Benešu, bivšemu predsedniku Češkoslovaške, ki je pretekli teden pod silo razmer resigniral, profesorsko mesto. Dr. Benejš, ki je visoko izobražen mož, naj bi na univerzi predaval o mednarodnih odno-šajih. Poroča se, da so Benešu poslale slične ponudbe še nekatere druge univerze, tcda da bo odlični državnik ostal doma in predaval na praški univerzi; vsekakor pa so ga razveselila ta priznanja iz inozemstva. SLOVENEC ZVEZNI SODNIK? V Clevelandu, O., je nedavno umrl federalni sodnik Samuel H. West in pretekli teden se je pojavila agitacija, da naj bi izpraznjeno mesto dobil Slovenec Frank J. Lausche, ki je zdaj sodnik na Common Pleas sodniji v Clevelandu. ,sKj j VSAK PO SVOJE i V starokrajskih listih čitamo, da je nekega dne v preteklem mesecu Mussolini prestopil jugoslovansko mejo pri Rakeku, J kjer so ga zastopniki jugoslovanskih oblasti častno sprejeli. Pri tisti priliki si je laški diktator ogledal tudi tam postavljeno častno četo jugoslovanske j vojske, katero je pozdravil z značilnim jugoslovanskim vojaškim pozdravom: “Pomozi Bog, junači!” Vojaki so na ta pozdrav po predpisih zagrmeli nazaj: “Bog ti pomagao!” Pri tem si je nemara marsikateri navzoči Kraševec mislil: “Strela, če bi te dobil na samem, bilo bi res treba, da bi ti Bog pomagao!” * Francija ga je s svojim izdajstvom češkoslovaške prav po francosko polomila. Njen pre-jstiž v srednji Evropi je šel ne-| preklicno po gobe. To se je prvič :pokazalo v dejstvu, da so češkoslovaški generali poslali vsa j svoja francoska odlikovanja nazaj v Pariz. In francoski general Faucher, ki je bil več let pomočnik komandanta češkoslovaške vojske, generala Syrovya, je zaprosil za češkoslovaško državljanstvo. Značajnega moža je sram biti še nadalje francoski državljan. * • V Miltonu, Wash., je bila iz-voljenp stara farmerska mula v centralni odbor neke politične 1 stranke: Trt je novost, kajti mu- -le doslej še niso igrale nobene vloge v ameriški politiki. Da je pa na volilni dan izvoljen marsi-kak osel v ta ali oni urad, je pa ; že stara reč. * Stari paganj so imeli malike, i katerim so ob posebnih prilož- • nostih žrtvovali naj lepša dekleta, da so potolažili njihovo jezo. To so bili odvratni čini, toda niti zdaleč tako grdi, kakor so čini 1 modernih diplomatov. Spomni-l mo se samo lepe in demokratič-i ’ie češkoslovaške, ki so jo diplo-:\ mati vrgli v žrelo nemškemu mo- - lohu, da začasno potolažijo nje- • govo jezo. * V državi Massachusetts je bi- • la sprejeta postava, ki ukinja ■jvsako odškodnino za počeno sr-■ ce. V bodoče se bodo počena srca . tamkajšnjih krasotic morala t ozdraviti brez vsake dolarske • žavbe. * V Chicagu je bil neki Philip Barnash spoznan krivim, da je i od gotove stranke izvabil $39.00 s; s sleparskimi pretvezami. Sod- 1 nik J. B. Hermes mu je obljubil, - da mu kazen odpusti, če obdol- • ženec prisleparjeno vsoto vrne. 2 Drzni slepar je nato izjavil, da i ima samo $8.00 in je prosil sod- 3 nika naj bi mu posodil manjka- 1 jočih $31.00 do pi’vega v mese- 2 cu. Sodnik pa je resno zmajal z - glavo in izjavil: “Taz samo so- 3 dim grešnike, pokore zanje pa : ne bom delal!” * Židje so pred nekaj dnevi za-^ čeli leto 5699. Marsikateremu L1 Izrealovemu sinu se nemara se-. zona zdi že precej pozna in res-a no razmišlja o sodnjem dnevu, [• Posebno zdaj, ko so nacijski ir , fašistični mogotci v Evropi ži-j dom zakurili tak pekel. o * V Roseburgu, Oregon, je nek y, uzmovič v odsotnosti župnika iz o ropal župnišče in je pred odho o dom pustil na župnikovi pisaln z mizi listek, na katerega je na i pisal, naj božji služabnik mol (Dalje na 4. str.) % NJše glavno mesto Washington se smatra za naj lepše mesto v Zedinjenih državah. To pa ne samo zaradi lepih in velikih stavb, kajti stavbe same ne napravijo mesta lepega, ampak zaradi obilice tamkajšnjih dre-| ves. Tam je vse polno malih in velikih parkov in drevesa se ko-| šatijo celo po odločno trgovinskem delu mesta. Vse mesto je tako rekoč pogreznjeno v velikanski park in to mu daje največ j o mikavnost. Sploh je za vsako mesto drevje lepotičje prvega reda. Naj bo| mesto malo ali veliko, nasadi drevja mu dajejo nekako mikavnost in domačnost, katero pogrešamo v mestih brez drevja. Saj si niti prijazne stanovanjske hiše ne moremo misliti brez par dreves. Menda ga ni j človeka, ki ne bi čutil nekakega, prijateljstva do dreves, čeprav! se tega morda ne zaveda. Mogoče izhaja to še iz tistih davnih časov, ko je primitivni človek našel streho, varnost in živež vi gozdu. Kako dolgočasne in monotone so planjave, kjer morda milje in milje daleč ni nobenega drevesa ! Obširna pšenična in koruzna polja so sicer na svoj način lepa, toda tudi na njih oko hrepeneče išče posamezna drevesa ali skupine dreves. O veliki koristi drevja bi bilo skoro škoda izgubljati besede. Drevje nam daje les za kurjavo, j za stanovanja, za pohištvo in za stotere druge izdelke, brez katerih ne bi mogli izhajati. Drevje nam daje zaščito pred vetrovi in zimo in hladno senco v vročini. Drevje dalje čisti zrak, pridržuje vlago in preprečuje da deževnica prehitro ne odteka, kar bi povzročilo hudournike in poplave. Drevje na ta način tudi preprečuje odnašanje rodovitne zemlje. In končno imamo sadno drevje, ki nam daje najrazličnejše sadje. V Zedinjenih državah se je drevje vse do nedavnega vse preveč brezobzirno uničevalo in to se danes maščuje, ne sicer toliko s pomanjkanjem lesa kot z uničevanjem plodne zemlje po prašnih viharjih in poplavah. Zadnje čase se je v tem oziru obrnilo na boljše. Federalna vlada in vlade posameznih držav so določile obširne gozdnate pokrajine za narodne parke, kjer se ne sme sekati dreves, razen tu in tam po načrtih gozdarskih strokovnjakov. Omenjene oblasti so tudi poskrbele, da se je posadilo mnogo goličav z mladimi drevesi. Tudi nekatere lesne družbe so prišle do prepričanja, da je potreba izsekane gozdne komplekse obsaditi z mladim drevjem, da voda in vetrovi ne odnesejo rodovitne prsti in ne izpremene cele pokrajine v puščave. Gozdnih požarov sicer ni mogoče vselej preprečiti ,toda mogoče jih I je omejiti. Za pogozdovanje ter 'za preprečevanje in omejevanje gozdnih požarov gre zadnja leta ! mnogo zaslug tako zvani gozdni 'armadi, Civilian Conservation ; Corps. Sploh se lahko na podlagi vsega navedenega domneva, da se ameriško gozdno bogastvo ne bo z vsakim letom manjšalo, ampak se bo polagoma večalo. Zanimivo je, da raste naj večje drevo sveta v Zedinjenih državah. To je sekvoja (sequoia) 1 imenovana “General Sherman,’ 1 rastoča v narodni gozdni rezer-1 vaciji Yosemite v Californiji. Tc drevo, ki je okrog štiri tisoč Ie1 ' staro, je visoko 272 čevljev, pre ' mer debla pa znaša 36 in pol čev 1 lja. Iz lesa tega drevesa bi bile I (Dalje na 4. str.) Odrasli ljudje se lažje učijo kot se navadno misli. To je sklep, do katerega prišel dr. Herbert Sorenson, predsednik državnega učiteljišča v Duluthu, Minn., ki je vodil vsenarodno raziskavo glede mnogih tisočin odraslih učencev v ljudskih vse-učiliščnih tečajih. že pred mnogimi leti je vrsta študij o učencih v večernih tečajih pokazala, da človeški um ne odreveni, ko končajo šolska Jeta, in da morejo odrasli ljudje pridobivati nove pojme in znanje ravno tako uspešno kot šolski učenci. V knjigi “Adult Abilities” (Zmožnosti odraslih), ki jo je ravnokar izdala,University of Minnesota Press, so navedeni izidi študije o delovanju in uspe-|hih dijakov državnih vseučilišč in mnogih drugih šol širom dežele, ki nudijo tečaje za odrasle. Kar se je ugotovilo, zopet dokazuje, da starost sama na sebi se ne more več smatrati kot ovira za pridobivanje novega znanja ali nove izurjenosti, ako je le volja in zanimanje za učenje. “Odrasli ljudje se morejo učiti in naučiti,” trdi Richard Price, ravnatelj ljudskih tečajev na minnesotski univerzi, ki je spisal predgovor knjige: “Umske sile se le neznatno znižujejo s starostjo, ako se le vadijo sistematično.” Starost učencev ljudskih tečajev, o katerih se razpravlja v tej zadnji raziskavi, sega od .mladeniške dobe do sedemdeBe-j tega leta in več, tako da je skoraj razlika šestdesetih let zapo-padena. Skoraj petnajst odstotkov vseh učencev ljudskih te-j čajev je štirideset let starih. V nekaterih vseučiliščih pa je četrtina stara štirideset let ali še več. Predizobrazba teh učencev jej znatno različna. Dočim so nekateri bili poprej vseučiliščni dijaki, bilo je mnogo dijakov, ki rfiso niti dovršili ljudske šole. Učitelji sestavljajo tretjino do polovice vseh vpisanih učencev, ali dijaštvo je vključevalo moške in ženske iz vseh mogočih poklicev — gospodinje, pravnike, zdravnike, inženirje, bolni-1 čarke, stenografke, pisarniške uradnike, kakor tudi zidarje, šoferje, kurjače, dninarje, natakarice itd. Velika večina učencev je pohajala v svrho poklica: da si zboljšajo položaj v svoji sedanji stroki ali da se pripravljajo za drugo stroko. Razlog za druge je bila umska radovednost in stremljenje po kulturnem razvoju; drugim zopet radi tega, ker naj raj še tratijo svoj prosti čas z učenjem. Skoraj tretjina je pohajala tečaje radi kulturnega zanimanja ali umske uporabe prostega časa. Večina učencev ljudskih vse-učiliščnih tečajev ima kako delo po dnevu; dostikrat so utrujeni, ko začenja večerna šola, in nimajo zadosti časa za akade-mično delo. Vzlic tem oviram pa se je umska zmožnost teh dijakov izkazala kot skoraj enaka o-ni rednih vseučiliščnih dijakov. Izid raziskave naj prinese pogum in tolažbo zrelim moškim in ženskam, ki se nameravajo posvetiti poklicnim ali kulturnim naukom. Dajejo tudi opore stališču napram vzgoji o-draslih, ki ga je zavzel federalni šolski urad (U. S. Bureau of Education.) Ta je nedavno izjavil, da odrasli'imajo pravico do šolskih priložnosti, ki naj vzadoščuje njihove kulturne interese, da so odrasli upravičeni do strokovne izobrazbe, ki (Dalje na 4.' str.) POZOR PEŠCI! Mestna policija v Clevelandu, O., naznanja, da se je v tekočem letu prometna varnost zelo izboljšala. Do konca avgusta je bilo v mestu za polovico manj avtomobilskih nesreč kot v e-nakem razdobju lanskega leta. Največ žrtev avtomobilskih nesreč je bilo med pešci, in v večini primerov se je ugotovilo, da so bili pešci sami krivi. Avtomobilskih kolizij je bilo primeroma malo. Direktor javne varnosti poudarja, . da morajo za dosego večje prometne varnosti sodelovati ne samo avtomobilisti, ampak tudi pešci. In, kar velja za mesto Cleveland, velja nedvomno tudi za druga večja mesta v deželi. ODPRAVA PARLAMENTA V Italiji je veliki fašistični svet odpravil zbornico poslancev ali parlament, ki itak ni i-mel nobene moči. Navidezno bo v bodoče postavodaja pripadla senatu in novi nižji zbornici, ki bo obstojala iz fašističnih edi-(Dalje na 4. str.) Vojne si navadno predstav-j ljamo kot brezobzirne uničevalke človeških življenj in narodnega bogastva vseh vrst. Prave vojne so v resnici take, kar dokazujejo poročila iz Španije in iz Kitajske. Pa imamo tudi druge vrste vojne, ki so človeku koristne, ker branijo njegovo zdravje in življenje in njegove; pridelke. Ena teh vojn se je v začetku letošnjega poletja vršila na za-padni fronti, to je v naših za-padnih državah, kjer so neštete milijarde kobilic pretile uničiti vse poljske pridelke na razsez-nem ozemlju. V boju proti tem rojem-kobilic je bila mobilizirana močna armada, sestoječ^i iz državne milice, iz gozdne armade, iz delavcev na WPA projektih in iz farmerjev. Vojna je trajala več tednov, neštete milijarde kobilic je bilo uničenih in rešenih je bilo za številne milijone dolarjev poljskih pridelkov. V raznih krajih te dežele se! neprestano vršijo boji s komarji, ki razširjajo malarijo. Ponekod odpravijo komarje z izsuševanjem močvirij, kjer se komarji plodijo. Kjer to ni mogoče, pa stoječe vode močvirij polijejo s petrolejem ali pa jih posejejo s strupenim prahom; to slednjo: službo navadno opravljajo letalci. Nedavno smo Čitali, da je sedem naših zapadnih držav oku-Ženih s kugo. K »reči dosedaj ni bilo človeških žrtev, ker so s to kugo okužene za enkrat le podgane, podzemske veverice in navadne veverice. S kugo se ni šaliti. Iz zgodovine vemo, da je ta-j ko zvana črna kuga v štirinajstem stoletju uničila četrtino [evropskega prebivalstva. V Londonu je leta 1665 pomorila 70,- 000 ljudi. Kuga je dveh vrst, bu-bonska in pnevmonična; prva se 1 prenaša potom bolh, druga pa potom ugrizov okuženih živali« ali tudi po sapi okužene osebe. Delavci v službi federalne1 zdravstvene službe vodijo zad-j nje čase brezobzirno vojno pro-| ti podganam in vevericam zapadnih držav. Streljajo jih, lo-ivijo v pasti in zastrupljajo. Ljudem so nevarne bolhe, ki pijejo kri po kugi okuženih podgan in veveric, in znano je, da te glodavke niso nikdar brez bolh. Z uničenjem teh glodavk se pre-1 preči razširjenje kuge na ljudi. V Los Angelesu je leta 1934‘ pobrala kuga 24 oseb. Letos je bilo prijavljenih v Zedinjenih državah pet slučajev kuge. Seveda so bile v vsakem primeru ukrenjene takojšnje zaščitne odredbe. Posebno pazijo eksperti federalne zdravstvene službe na ladje, ki prihajajo v ameriška pristanišča iz dežel, kjer kuga kolikor toliko gospodari. Take ladje so v karantini napolnjene s strupenimi plini, ki uničijo podgane z njihovimi bolhami vred. INDIJANCI SE MNOŽIJO Stara jeremijada o izumiranju ameriških Indijancev ne drži več. Kakor poroča zvezni u-( rad za indijanske zadeve, znaša sedanje število Indijancev v Zedinjenih državah 337,366. Od leta 1900 naprej so se pomnožili za več kot 70,000. Ako se bo-j. do tako množili tudi zanaprej, bodo v doglednem času dosegli j slično število kot so ga imeli ob j prihodu belcev v to dežfelo. Znanstveniki sodijo, je bile takrat na vsem ozemlju seda-j njih Zedinjenih držav kakih 800,000 Indijancev. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV j SMRT GOSPE MAISTROVE V ljubljanskem Leonišču je dne 19. septembra za vedno zatisnila oči gospa Marija Maistrova, vdova po pokojnem generalu Rudolfu Maistru, osvoboditelju Maribora in severnega jozemlja Jugoslavije. V borbi za : nacionalne ideje je pokojnica neustrašeno stala svojemu mo-; žu ob strani, zlasti v viharni Ao-i , » i | prevratni dobi, ko je šlo za u-■sodo Maribora. Bela žena jo je i pobrala v starosti 53 let. POSET MUSSOLINIJA Ljubljanski listi navajajo v svojih poročilih o p,osetu Mussolinija v Rakeku na jugoslovanski strani mednarodne meje, das ;ga je tam pozdravil ban dr. Na-jtlačen v italijanščini in slovenščini, v imenu vojske pa divizio-; nar Lukič v francoščini. Navzoča je bila skupina deklet v narodnih nošah in ena izmed njih mu je izročila šopek nageljnov, častno vojaško četo je nato Mussolini pozdravil z jugoslovanskim vojaškim pozdravom: “Po-moz’ bog, junači!” Vojaki so odzdravili: “Bog ti pomagao!” V družbi bana in deklet se je Mus-| solini dal tudi slikati. Mussoli-j nijev obisk na. jugoslovanski strani meje je trajal le deset minut. j POŽAR V ZLATOLIČJU V vasi Zlatoličju, občina St. Janž na Dravskem polju, je požar nedavno uničil hiše in gospodarska poslopja posestnikom Matiji Predaniču, Francu Te-jmentu, s Alojziju Sagadinu in i Štefanu Čelanu. Rešili so le živino, vse drugo je zgorelo, škoda znaša nad 150,000 dinarjev in |je le delno krita z zavarovalnino. PRI PRANJU UTONILA V malem potoku Radulji je pri pranju utonila posestnica Marija žabkarjeva iz Hrastulj pri škocijanu. Sodi se, da ji je nenadoma prišlo slabo in je padla v vodo in utonila, dasi je bila voda le 30 centimetrov globoka .Ko so jo našli, je bila le glava s polovico telesa v vodi, ostali del telesa je bil na suhem, žena je bila že 74 let stara in je živela v prilično dobrih razmerah. Bila je izredno dobrosrčna žena * in v škocijanski okolici zelo priljubljena. i ----- NAJDENA HČERKA Kmetica Monika Halužanova > se je pred tremi leti podala iz ■ Klenovca na božjo pot k Mariji • Bistrički. S seboj je vzela štiri-, letno hčerko Anico. Ko je bila v ) cerkvi zamaknjena v molitev, je ; otrok izginil. Ves dan je mati - iskala hčerko, vsa strta se je - brez nje vrnila domov. Začela 1 je hoditi na božja pota. Tako je r te dni prišla v Trški vrh pri Kra- 2 pini. Naenkrat se je pred njo i znašlo 7-letno dekletce, vpijoč: i “Mamica, mamica, jaz sem An-i čica, tvoja hčerka, ne daj me ci- - ganom!” Ankica je bila po ci-, gansko oblečena, zlomljenih rok 3 in izkaženega lica. Po znamenju na hrbtu je mati spoznala hčerko in jo je vsa srečna odvedla e domov. Orožniki pa so prijeli - dve ciganki, ki sta pred tremi le-i, ti ukradli punčko in jo pohabili ” da je lažje beračila. Ciganske - družino bodo prignali v Zagreb o Dekletce je podrobno povedalo t kako so jo cigani mučili, ko sc >- jo takrat v Bistrici ukradli, j( r- spravili v vrečo in se odpeljali 5 o njo proti Zagrebu. (Dalje na 4. str.) g S* MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m 2B&M E!!t KIH! IIIIlllll III I Ulil I Illlil I lil I III I 1IIIII11I1I1HIIIIIIIIIIIIIII lili HI 13111IIMI11III11II Hilli III II UMIH I IS1!I till I !ll!l < 1 lil I IK.ISI S£l3lllltllllllllllllllllll|IlIEM2-lll(lllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIllllIIIII!ll!I(>IlllIIIIIIIi:ilIlllllllllIIIIIIIIIIItllllllllllCIJIIIIIfI2Ii(. snake wiggling along near the steps s just before suppei; and I don’t want it i. to get into the house." Eddy obeyed and ran to Nan Chars n house. “I've made the image,” he cried. “No lightning has struck me, see? Come -• on and look at my image." it They were soon back at the Missionary's house. But just as they reached 0 the veranda they heard a scream and i. then a loud explosion. Bang! Bang! 3 Bang! Nan Chai turned and ran away :i as fast as he could, but Eddy ran into s the house crying: “What is it?” His 1 mother was bending over something on \ the floor, a revolver in her hand, and 1 the Missionary was there, too. “Something crawled out from under c the table," explained Mrs. Missionary, i “I thought it was a snake and I shot i it." r* Eddy stooped down and looked. It l was His imagfe !'■'*•' l “Oh, well,” he said alter a minute, “I made it anyway- The °uly trouble , is, I’m .afraid Nan Chai will never be-> lieve that- the spirits didn't send down a bolt of lightning!” Miloš Vesel: JOKAVI PRINC Takšnega kraljeviča gotovo še niste videli. To vam je princ, da se — pa kaj bi govorili! Ge se le spomnim nanj, me jeza popade. Ta kraljevič je začel z jokom že v povojih. Takrat mu seveda tega še ni nihče zameril. Prigovarjali so mu in ga tolažili, da ne bi jokal, a vse zaman. Včasih je prenehal, pa samo zato, da bi si nabral sape in začel tenov a. Večkrat je prejokal ves dan. Zato so mu pravili kraljevič Solzica. Vidite -,to ime mu je ostalo in jok \ seveda tudi. Ko sO ga prvič postavili na noge, se je začel cmeriti. Ko si je prvič potolkel nos, je proslavil to z jokavim koncertom. Z jokom je vstajal, z jokom j je hodil spat. Zjutraj je prelival Solze v1 mleko in zvečer je kopal v solzah hrenovke. Solzil se je, koder je hodil. Ko so ga prvikrat peljali v šolo , je postala stezica skoraj blatna od njegovih solz. Potem pa se mu je šola priljubila in cmeril se je, ko je moral iti domov. Nato se je začel učiti poštevanko in je jokal, da so se mu kar lasje ježili. Ko se je poštevanko naučil, je spet jokal, češ, da nima ničesar, da bi se učil. Pravim vam, o-troci, od jutra do večera je bil na redu samo prinčev jok. Sčasoma ni,mogel nihče več poslušati tega neprestanega javkanja. Služabniki so gospodu kralju odpovedali službo, vzgojitelji so se izgovarjali, da morajo iti v tujino študirat, stara pestunja si je izprosila dopust, češ da mora na pogreb stare mame, in tako je ostal pri kralju samo stari kuhar, katerega prinčevo jokanje ni motilo, ker je bil gluh kakor poleno. Odslej si je moral princ delati vse sam. In saj veste: vsi princi so nekoliko nerodni; vsak hip mu je padlo kaj ’na noge in potem je bilo spet joka več ko preveč. Gospod kralj ni imel na glavi že nobenega lasu več in to ga je jezilo, ker ga je krona preveč tiščala in ker je plešast kralj videti kaj malo dostojanstven. Ampak kaj naj stori? če je princu prigovarjal po dobrem, ni pomagalo, če ga je usekal z žezlom, je bilo še hujše. Pync je potem še bolj tulil, in škoda je bilo žezla. Naposled je storil gospod kralj to, kar • delajo vsi kralji, kadar jim, kakor pravimo, voda v grlo teče. Obrnil se je na svoje narode za pomoč. Pdloviwkra-ljestva in še dve njivi za krompir je obljubil tistemu, ki bo ozdravil nesrečnega princa in mu osušil njegov neusah-li studenec solz. Pomislite, polovico kraljestva! Gospodu kralju se je kar vrtelo po glavi. Saj veste, če bi bila prin-cezinja, bi kralj ponudil njeno roko in to bi bilo cenejše, ampak imel je samo tega objokanega princa. Pa kaj bi si belil glavo; tudi če bi moral primakniti še eno njivo za kumare, samo da bo v kraljevih dvoranah spet mir. Še ne vem ne, ali je dal kralj nalepiti plakate ali pa je to oglasil radio, gotovo je, da je ža ta oglas izvedel Kočevarjev Jurček in takoj sklenil, da bo princa ozdravil. "To bi bilo čudno, da ga ne bi naučil česa boljšega kakor jokanja!' Veselo je zažvižgal in kmalu je bil pred gradom. Pred grajskimi vrati je vrgel nase materino poročno krilo, si prilepil umetno brado, potrkal, prijel za kljuko vrata so se odprla, in ker se ni zganila niti miška, jo je Jurček mahnil naravnost proti kraljevim dvoranam. Na hodniku je srečal gluhega kuharja. Ustavil ga je in rekel: "Je gospod kralj doma?" “Tomaž, kakšen Tomaž!?” je Zmajeval z glavo kuhar. “Vprašam, ali je gospod kralj na prestolu?" je pojasnjeval Jurček. “Ni obolel! Ni obolel! Je zdrav!" “Kdo bi me kralju javil?" "Nič ne vem, da bi se bil davil," se Je čudil kuhar. Jurček je že hud: “To so neumne reči!” “Da. da, veči in veči in se cmeril' pravi skoraj jokaje kuhar. Jurček ni hotel več poslušati. Malini: jo je po prvini hodniku na levo in imel je srečo. Prehodil je komaj petdeset dvoran in štirideset manjših sob, pa je že' zagledal pred seboj gospoda kralja Kralj je imel krono v naročju, žezlo pod prestolom in dolgočasil se je. Jurček je med vrati trikrat zakašljal, malo počakal, p6trkal, in ko je kralj milostno zaklical “Naprej!”, je vstopil. Kralj je zdaj imel že krono na glavi, žezlo v roki in je strogo meril neznanca.' Jurček se je globoko priklonil in povedal, da je slavni zdravnik Kalakura in da bo poskusil ozdraviti nesrečnega princa, samo če mu kralj dovoli, da odvede princa v svoj sanatorij. "V štirinajstih dneh bo kraljevič kakor prerojen. ,na jok se še spomnil ne bo. In vse to bom storil za eno samo krono!" (V tisti državi so imeli še krone namesto dinarjev!) Za pet ran božjih. Jurček se je spomnil, da se take stvari vendar ne morejo delati tako poceni: zato le brž obrnil in rekel: "To se pravi, hotel sem reči za kraljevsko krono!” Kralj se je prestrašil, da se je kar prestol z njim zamajal. Tega mu vendar ne more dati in tudi prinčeva bolezen ni tako resna, vsak maaač bo to.- opravil ceneje. Zdaj se je spet prestrašil Jurček. Takole bi bil ob zaslužek Rajši nekoliko popusti. "NO, navsezadnje ne zahtevam kraljevske klone." pravi resno; “ampak kravo, dve kozi in parček domačih zajcev moram dobiti!" kralj je'takoj v devetih nebesih in bi Jurčka najrajši objel. Pa se jo premislil, poklical gluhega kuharja in mu velel: "Miha, prinesi nama kavo!” Kuhar poskoči: "Kravo? Kje naj vzamem kravo?" the spirits worship My Lord the Elephant. So it was that the spirits, seeing the image move and switch its tail in the most life-like manner possible, decided that it was a true, live elephant, and down they came to do homage. Of course, they soon found out that they had been fooled. They were furiously angry, you may be sure. They hunted up that bad man and sent thirty-seven bolts of lightning down on his hestd. Nan Chai Told Him An Extraordinary Story. ‘Which only served him right,” con-iluded Nan Chai. Eddy did not believe that part about ;he spirits, but the idea of making an image which could move seemed good; to him. He did not sit under his' father’s hoUse long, thinking about it. He w is soon out in the blazing Siamese sunshine collecting what he needed for making the image. , ‘ What are you doing, litle Nai?" asked Nan Chari, who was lying under a sartor oil bush, chewing a betel-nut. “I’m looking for some snails,” was1 Eddy’s reply. Nan Chai sat up and looked at the boy seriously. “Wha't do you want with snails, little Nai?” he inquired. But Eddy felt that perhaps he had better not hear the question. He had a feeling that Nan Chai might not want hin to make the elephant image. So he went on and found his snails, his letch and earthworm, all of which he cn.’ vied in half a eocoanut .shell and, with a lump of clay in one hand, he sat! down again under his father’s house. K( was hardly there a minute when his Si; .nese friend looked under at him an 1 Called: “Come quick! I’m going 1 bathe the sadaw in the river!” The sadaw was the Missionary’s great tuskless elephant which Eddy loved abyve all things to ride, so he \Vas not lbi:g in accepting the invitation. While he was climbing up to his seat on the elephant's back Nan Chai disappeared for a minute, but soon he came back and they all rolled grandly down to the river. Afterwards Eddy found his clay, leech, earthworm and snails mysterioUsly missing. “A lizzard must have eaten them,” he thought. tt was such a very hot day he did not try to find more materials to replace those he had lost, but early next morning he collected more snails, another leech and earthworm and found mere clay. Then he sat down under the house to model. BUt he had hardly finished the legs when Nan Chai came hbrrving along. The house was built on tall teak pbies to keep out the white ant 3 so there was plenty of room for a ma l to stand and walk underneath. Along came Nan Chai, looking straight ahead and mumbling something as if he were on some distractingly important business. Straight he came towards Eddy. “kook out there!” Too late! Nan Chai strode on and stepped right on a section bamboo in which Eddy had put foii:- snails, smashing it and its . occupants flat. “Oh, pardon me!" cried the old Siamese. But what was the use? There cou! 1 be no elephant image that moi ling. EVdy tried to be nice about it but he wished people would look where they were going. Then' he went out and ftiiited more snails. This time he took his naterials and sat on the veranda near his mother, thinking it would be safer there. But no sooner was he sett!'id down when Nan Chai came bow ng and grinning aiid chuckling. And what did he do but tell Eddy's mother that the leech belonged to him. It v* i6 his pet leech, so he said. Tisn't!" cried Eddy. “I found him in the river between my toes!” “five him his leech, dear,” com--minded his mother firmly. “We must be i good example to these people." Eddy was quite peeved but down to th-= river he ran and got another’leech. Th*A he sat down under a palm tree and bčgan to model. Along came Nan Chai and “cluck!" the earthworm was nr more. Nan Chai had brought a roos'tei* with him and set it down in fr-v’t of the cocoanut shell in which Eddy .had put his worm. This tim'3 Eddy was mad. ' "Lock lv re, Nan Chai." he said severely, "you di t that on purpose. You say you're a convert but you believe in spirits or* vru wouldn't keep trying to prevent my mil-.ing the elephant image. Aren't you ashamed of yourself?” “Come,” replied Nan Chai, soothingly, “shall we take a litle ride on the sadaw?” "I IU-: I gied' "skrit£l add >c reW1 r ^tober Fr. Majcen:» MALI SRNJAČEK (ven fiest let mi je bilo, ko se je to Z80(*® tiths*11*? Nisem še hodil v šolo in oče me J® ! . n s gosto jemal s seboj v gozd. Po c<;!egeni Sj t * sva hodila po gozdovih. Najrajši ■ , ^ o opazoval divjačino; oče mi je nin0®sa|t m ° njej pripovedoval, poznal je skoraj v co. prostorček v gozdu, ker je hodil po J nS vse leto, pozimi in poleti. Zato ® ^ I > * pojasnjeval vse, za kar sem se f»ni Vi bi ne verjeli, kaj Vse živi v goa» in J« od, koliko zanimivosti se skriva v go* -e m? Povedati vam hočem, kaj se na® j u ai prigodilo nekega zgodnje septeniblS ^ ^ tosel dne. Bilo je lepo sončno jutro,* P* Cprj. pele, povsod je bilo veselo življenje- ^ ^ dy šla sva v globok gozd, kamor so le ^ j »b^i kdaj prišli tuji ljudje in kjer je. e s divjačina zelo plaha, šla sva p° » jjj poti med> visokimi smrekami- Ob a d je tekel potoček, zarastel s prapr° J i mahom. Nenadno se je oče us^V,0St- i ,SW| posluhnil. Od nekod se je slišalo (,^ave no, zategnjeno piskanje. Oče je ’he | spoznal in rekel; are; ,n0 da "'ant “To so srne. Ampak to je cuo 1 Oursel. zdaj piskajo.” , (Ul Dobro sem poznal to piskanj- ,0 e ji vzameš travo, ki ji pravimo šaš, k’11 deneš med palca tako, da leži n.gj{£lg. j ^ med obema palcema, lahko zaP j ^ Tako posnemajo lovci srnje piska1 Uik 1 Oprezno sva šla dalje in kniaU' sp^ srno, ki je begala po rebri in vsa' ^tter nutek sklonila glavo. ,ct ki in Of on “Kaj ima neki?” je rekel oce ^ po rebri navzgor. Jaz kajpak za Srna naju je kaj hitro opazila in Zlipl-ej la, toda ne daleč. Piskala je še n‘g)e([. ^ in videti je bilo, da je prestrašena-^.^ . nj:č sva uzrla v jami, ki je bila ir ki za rizkim smrečjem, srn jaška. bil v jamo in ni mogel ven. Gleoa pj, je s preplašenimi očmi in je tu* skal. e iz "Ubožec,” sem rekel. "Ne >n , , jamo. Bog ve, ali si ni kaj nared' ■ 0 Oče je odložil puško in zlezel v po srnjačka. •razi, da ti ne pade iz roke.’ Jc ty dvignil srnjačka k meni. je m Se danes se spominjam, kako srnjiček ves tresel. Bil je tako lc,3'gp v toprl in prčplašen: držal senlbi vcs: naročju in ga nežno stiskal k se srečen, da si ga lahko od W’f1' „ darff ‘Kftle VŠ&4' fclezM W j’flrfi*, s ^0'. 1 strivWft srnjačka na noge. Nič 1®* ^j, Iti Smešno je zapiskal in bežal k vj> nas je gledala od daleč. Potem s^ol)al& dela, kako je svojega mladička 0 ,0ia. in olizala. Se enkrat naju je P°8 ^ s« i Meni se je v tistem hipu zdelo-nama zahvaljuje. Nato je P0® "seboj-: hajrla, porivaje srnjačka P>*" j Kako krasen prizor! Ko bi znal ‘ ^n-bi si bil tisti prizor naslikal za SP Vladimir Kapus: NAŠA MIJA Naša mala Mija malo ponagaja. S teto gre v gozdiček! kjer se izprehaja. ( Po livadi skače, trga si cvetlice, tetko povprašuje: "Kaj pojejo ptice?” O lisički, zajčkih stric pripoveduje; Mija vedet hoče kje da volk stanuje. Račke in kokoške Mije so vesele. Mija ima rada polžke in čebele. Naša mala Mija rada gre na trate. .na zelenih tratah ima ure zlate. .__r- Is a »No- f£r * to Sl ^Ubei torts Hne ,even "Menih ,tl)s s -.come to •n to ^ col, ^ting (of j !0body toboi ai Mmsel ‘&ood Jfcody ‘ bob*, *e s k IifC 1 a d 1 k swi have the i share; »ant’ •ttrsel .^cai the j' - is ] j 1 e fetter tost S* Sount Sacir !«r cit: substance that looked very much like the clay of the pipe. “That’s why it jvould never blow!" laughed Ken. “What kind of a wasp is he, mother?” “A mud-dauber, son,” smiled Ken’s mother. “Suppose we let him have that pipe, and we’ll see what he does with it." “But my r-.oap-fcubblcs—” K n reminded his mother. “Ask father to buy you another clay pipe, dear.” So Ken did, and he and his mother studied the mud-dauber and his work. The busy- byzzy chap toiled all day long, filling the bowl of the pipe with tiny cyis, which were to be the future homes of another generation of mud-daubers. And one day Ken and his mother found the bowl of the pipe covered with a thin layer of the mud-dauber's building material. It was beautifully smooth, and flush with the rim of the bowl. The mud-dauber had finished his work. No doubt, later on, he taught his children the lesson of perseverance, and related how he had tried again and again before he had been able to build them a home in the clay pipe. I t AR Up TKE H1LL5 AMO DOWN THE 0^iSj In our great big nnoosiw£ AND Johnny boy and mg Abe oot for a little spin. We’re not afra\d of a ftccioEH1" And our cpir never neeos ^fou SEE \t’s -SOVT NW GOOD OLD iNO 0 ftt'O JUST PRfe" TEND iHG • s Eddy, the Missionary's litle son, sat t; under , his father’s teakwood house p thinking about something very impor- t tant. He had just been talking .with t Nan Chai, the Missionary’s elephant c driver, who had told him an extra- a ordinary story. Of course, Eddy wasn’t c superstitious in the least and really \ didn’t believe all of the story, but' it e had set him to thinking seriously. i Nan Chai had said that once upon a I A STRANGE HOME “Ken dear,” began Mrs. Stewart,. Sen's mother, patiently, “now I’ve spo-cen to you three times about going .o bed. You have blown soap-bubbles ;ver since dinner, and it was bed time lalf an hour ago.” So Ken, very reluctantly, put his new ,vhite clay pipe up on the table and slowly followed his mother upstairs. The next morning he could hardly wait to grab the soap-bubble pipe, lather a basin of water to frothy suds, ind begin the new sport. But something went wrong with the pipe. He blew and blew, puffing his cheeks way out, but failed to make a single bubble. “Let's see it, dear,” said Mrs. Stewart, and tried blowing bubbles herself. But the pipe refused to work until she had given one long hard blow. “Try it now, son,” she smiled, passihg it back to Ken. “It blows! Oh, mother, see that bubble!” exclaimed Ken, and so the morning’s fun began. That afternoon Ken had an important ball gime on hand and that evening his father took him to a movie, so he had no more time for soap-bubbles. But on the following morning he hurried to secure his pipe, while his mother filled the water with the finest sort of suds. But again the pipe refused to while, then suddenly they saw a large j fat wasp fluttering about the window. In a moment ho had crawled warily to the top of the open window and looked in. “Sh! Watch him, son,” said Mrs. Stewart softly, as Ken was about to speak. After waiting immovably for a few minutes the wasp darted straight to the table on which Ken had laid his pipe. He fiftnbled carelessly about the pipe for a second or two, and then disappeared inside the bowl. He came out buzzing angrily to find all his work undone, and out the window he went to return in a short while. This was the beginning of a long stretch of labor for the industrious wasp. Many, many trips were Vnade from a claj* bank where the wasp gathered his building material,,to the clay pipe. Ken grew so interested watching the wasp that he forgot the soap-bubbles entirely. The next day late in the afternoon, Ken heard his mother calling him. “I want you to look at your pipe, son.” Ken picked it up carefully, after making sure the wasp was not in the bowl. As he stared down into the pipe, where it joined the bowl, was closed. It was covered over entirely with a whitish --t 1 J"" ' --V. work! Ken blew and blew and blew on : it. He blew as hard as lie could, as he had seen his mother do, yet he couldn’t make a single bubble. Almost in tears he went to find his mother, but cook said she Ijad gone shopping. Cook was cross, too, because the iceman had tracked up her newly scrubbed kitchen floor. So Ken didn’t dare ask her to help him. Well, he decided he’d try it once more and then if it wouldn't work he’d give it up. So back he went, dipped the bowl of his pipe in the water, stepped back and blew. A fine large bubble formed and broke in his face. Ken had been so sure that the pipe wouldn’t blow a single bubble, that now he was a bit breathless with surprise. He laughed gleefully and tried it again, and again it blew a beautiful great bubble which floated airily about the room before bursting. When his mother returned about noon he was still blowing bubbles, but he stopped long enough to tell her what a hard time lie had had geting his pipe started. Ken didn’t have a chanbe to use his pipe for another whole day. Then as he picked if up eagerly he was wondering if the pipe would “act up!” It did! It took his mother's help too, thohgh he blew a long time on it before he asked her. “Let’s watch your pipe very carefully, Ken, when you are through with it,” suggested his mother, “and see what happens to it.” Nothing happened to it for a little THREAD Do you ever stop and think, when you are sewing away of an afternoon, what a wonderful thing is the thread? To begin with, it is made in large factories and there, too, are manufactured the wooden spools on which it is wrapped foi1 the market. Perhaps you have Wondered Why thread is numbered. This is to distinguish between the different kinds’ of thread. No. 1 is the heaviest cotton thread; it talces 840 yards of this to weigh a pound. With this as a basis, No. 50 rtiust be exactly fifty times as fine cotton as is No. 1; in fact, any number you find marked on a spool of cotton signifies that the cotton is pi-eOisely that many times finer than No. 1. The highest number in general use is one hundred. Of course you know that there are three different kinds of thread —cotton, linen and silk. SE ril SPLAČALO Mala Nevenka joče; da t)i se je še. kamen Usmilil. “Zakaj jbčeš?” jo vpraša mamica. “Včeraj sebi padla na levo koleno!” “Nu, potem ti vendar ni treba danes jokati!” , “O, da, saj te včeraj ni bilo doma, 1 da bi se bilo vredno jokati!” time there was a *bad man who had “ more nerve than was good for him. c This man made an elephant image out of clay, then he got four snails and t: fastened them in the elephant’s legs ii for feet, then he got an earthworm and t stuck it it behind for a tail, then he f got a leech and used it for the elephant’s I trunk. When the image was made it s moved on its snail feet and switched its f leech trunk and earthworm tail. Now every one knows, so Nan Chai said, that t _______________________________________________ c “Kavo!” se jezi kralj. Kuhar odhaja mirno v kuhinjo in godrnja sam pri I sebi: “Da, da, imam že pozabljivo glavo!” ^ Kralj je ponudil Jurčku nekaj keksov, in preden jih je Jurček pojedel, je I • pripravil princu nahrbtnik. Potem je prišel princ, rekli so mu, da se pojde t zdravit, in kralj ga je usekal z žezlom, i da bi se vsaj pred slavnim tujcem ne l cmeril. Toda princ je udaril še bolj v l jok in bilo je po slovesu. 1 Jurček je vzel.v eno roko nahrtnik, z ( drugo je prijel kraljeviči in šla sta na i pot. Princ je jokal in jokal, Jurček pa ( je žvižgal. Ko sta bila že precej daleč ] od gradu, je Jurček vrgel materino krilo ; raz sebe in spravil brado v žep. Princ je ■< gledal to s solzami v očeh, hipoma pa i je butnil v smeh: “Ti nisi učeni Kala- , t kura?" "Kje neki!" se je krohotal Jur-j ček in skočil v gozd po maline. Princ brž j,za njim. Maline so mu.šle imenitno v t slast, toda zbodel se je v palec in že mu ! je bilo na jok. "Glej. veverica! Za njo!" ; . je zakričal Jui-ček in že je plezal na bor. ‘ } Kraljevič je pozabil na jok in se spustil ' r za Jurčkom. Seveda jima je veverica t ušla, toda glavno je bilo, da se je princ j naučil plezati na drevesa. Ampak na , zadnjem boru si je raztrgal hlače. Ko j je to opazil, se je začel kremžiti in sol-j ze so mu silile v cčl. Jurček pa je bil , kakor škrat. "Poglej! Takole se skače čez jarek!" "Hup! in že je bil na drugi ' strani. Princ takoj za njim. In zdaj se je začelo. Tja, sem tja. sem. dokler se ni prinču zataknila noga in je ležal v jarku. Izlezel je kakor povodni mož in I že je imel jok na kraju. Toda Jurček kriči: "Metulj!" in hiti za njim. Princ ni vedel, ali naj joka ali naj jo ubere za Jurčkom, naposled pa se odloči za drugo in je kmalu Jurčku za petami. Metulja1 nista ujela, pač pa se je medtem posušila prinčeva obleka. In tako je bilo vso pot. č'im je Jurček opazil, da gre princu na jok, ga je že L kako pregnal, in ko sta prišla domov, je bil princ tako truden, da bi ne bil mogel niti jokati. Sedla sta na klop, , princ je izpil lonec mleka, pojedel dva kosa črnega kruha, potem pa si je želel le: spat, spat! Spal je vso noč, ni sa-| njal, ne jokal. Zjutraj se je zdravljenje nadaljevalo. In kaj pravite na to, da je čez tri dni začel kraljeviču svet ugajati, da se je ' znal ustaviti pri cvetlici, se poigrati z mačko in oponašati kukavico? Večkrat 3 se je sinejal, da je kar odmbvalo. In to je bil konec zdravljenja. ’ Tako, gospod princ, zdaj pa pojdeva ■' spet v grad h gospodu kralju. “Bog ve, ali se. ne bo spet razjokal?” je pomislil ; Jurček, toda princ se je držal. Res da mu ob slovesu ni bilo lahko, a vendar se ’ 1 solza ni prikazala. Cemu neki? Saj sta j 1 si z Jurčkom obljubila, da se bosta vsaj vsak drugi dan obiskovala.- Prijatelji, to je bilo veselje, ko se je . ozdravljeni princ vrnil! Straže so rož- ' * Ijale z orožjem, služabniki so se veselo j f klanjali in izjavljali, da je bila odpoved službe samo šala, stara pestunja se j2 ] ’ opravičevala, češ da tista mrtva stara ( mati niti ni bila njena stara mati, | temveč da je bila stara mati do:ela t , druge stare matere. Gospod kra^j je r hotel to tudi nekako oslaviti ter si jc f kupil sivo lasuljo, da ga ne bo kro- ( na več tako tiščala. j Samo kuhar je še zdaj slabo s'ital. j in ko so mu rekli, da bo:'.o .-pet; -la e i čase zrli, se je prijel m plavc 1 - i tožil: “Mene zaprli? Zak-vj? gaj nisem nikomur nič žalega storil! ' i In princ se je r.i’ial, sirrjal V1 saje- c jal in zdaj mu ne prav'jo vrč "r'-ji- c ampak Veseljaček. \ Pa še nekdo sc je siiVe.'dl: Juvčrk r Domov je gnal lepo kravo hi dve be'i a ko:-ici, za njim pa je kraljevski sluga nesel v vreči dva krasna belgijska “ zajca. s ELY, MINN. ^EDITOR: „ a long time since I last wrote J Nova Doba. I believe it is about that I resumed my writing. ®°1 has begun and now is the to study very hard. All summer hi ^ave keen wishing for school rjto, and finally it started on “'ber sixth. I enjoyed a number Wts during my summer vacation, tennis, croquet, swimming, (ev«i berry picking, wember and October are two I s set aside for farming. The comes around and all the hands , to pick the crops. The leaves to fail and turn to many dif-j colors. I will end my letter by ting a poem for reprinting. The j e,°f it is: The Making of Friends. Jk°dy smiled and nobody cheered tiobody helped us along, and every minute looked after fflftself things all went to the strong,1 . dy cared just a little for you "ob/idy thought about me, '*6 stood all alone to the battle <* life, a dreary old world it would be. !■?i sweet just, because of the friends ■ have made ’he things which in common we share; *&nt to live on not because of Reives j^Cause of the people who care; joy of this world, when you’ve >med it all up in the making of friends. hltik kindly of one another is iOOd; j^eak kindly of one another is »etter; ^ kindly of one another is best au, i Jennie Zupin FARREL, PA. J*1 Editor: k , • I *s my second letter to the Nova j I enjoy reading all the stories liters sent in, so I'm sending in part of a story. I hope the ,rs Will enjoy my story, which is et*: Into the Land Beyond. ™ung man, very shabbily dressed, Pacing the streets in one of our » cities. Not unnaturally, he was ^ for a job. His search for the ^°nth had been fruitless. , Panderings led him to a nearby He sat down on a bench and I® Up the morning paper which X 0(1e had discarded. Looking through ads, he discovered one that t ee», in, J,he newspaper »tin? . day , • It read, “Wanted: A man with ®ftiily connections, to be helper L ^tist on a jungle expedition.” * ad referred him to a house in y respectable residential section I w® city. The young man, known Marshall, started out for the It ; u aPproached the house rather , ar>d rang the doorbell. The door g and a very distinguished look-IjJ'tlemen came to the door. 'thi °U*‘ waiting for David to say the man said: “Well, I you’re looking for the job? come in.” ,lt* came into the house. The ^°r beckoned. i,1"6 into the laboratory for your Jation.” ** followed him into a huge. Quipped research laboratory t>r lhe scientist introduced himself (lessor Henderson. He told David J^tch out on a long, bed-like It that looked like an operating did so_ and being weary, he !tai e^es for a minut;e' He heard 1, clinks and clicks and suddenly *5 ankles and wrists securely II He tried to get up, but the » rackets were fastened securely. 1 c^r°fessor’s benign countenance ar>ged into a mask of fiendish do you think you’re trying asked David. ! her mind struggling now,” snarled lessor. tinned away and began setting ^ er of wicked looking instru , ning to the table he said, “I’n ^.0 have deceived you, but I’n W0 exPeriment on you, I’m going \h°Ve your brain and Rut 11 in a V so that it will live forever.” P j. can’t use me for a human (Ve avid burst out. “I’ll punish you 'X , *f I have to crawl out of m: \ d0 it." 6 continued. Anne Lucid" No. 174, SSCT ELY, MINN Editor: !tLa 'ong time since I last wrote \ Nova Doba. Why don’t all the lumbers get to write a letter V °va Doba. !|ti . I am submitting a Sloven 'Hit?* reprinting in Our paper. It tlec>: October. / |5>161o OKTOBER \ Pomladno je cvetje dišeči kletje opojno duhteče. Sh S j? Je delo dobrotljive zemlje, Poletja utrujena jemlje. dot Se v hal-*° sneženo zagrne ‘Serhu spanju za zimo obrne, ec smehlja se in blaženo sanj: MLADINSKI DOPISI °ntrihnti«>ns From Our Junior Members on wondering what made them so carefree that now there is nothing to harvest. That is the way our summer flew by. Some children made the most of the three months vacation, some just wasted that time and have nothing to show for it. I made an' effort to learn more of music this summer. I took my lessons twice a week steady and drilled myself on music outside of my lessons. I kept up my scout work and choir practise. Still I had lots of free time on my hands and wanted to do many a thing that could not be given me, for it takes money every way you turn to carry things through. I must truthfully say I could have done lots of home studying that does not take money to do. Our school troop had a candy sale last Friday, I was one of the sellers. We have a new scout teacher Miss Guitar. The scout work is being carried out a little differently under our new leader. She has more adult leaders to help her carry out the work more thoroughly. Our girls’ choir had a picnic at Lozar’s cabin at White Iron. We certr.inly had a wonderful time and enough to eat. Miss Mary Hutar cooked the dinner. She certainly can cook. Everything tasted so good. Is it any wonder that we girls all over ate. Justine Korent was there also. Justine Korent is Ely's number one musician girl. She belongs to the Ely high school orchestra and the Ely symphony orchestra where only the advance players are. Besides, she is in Ely's city band. She is certainly going up the ladder with her music talents and has a very fine chance of getting to the very top of the ladder, and let us all hope that she does. She should play for the next juvenile convention here. Good-bye girls and boys until next month. Florence Dorothy Startz (Age: 13) No. 129, SSCU STRABANE, PA. DEAR EDITOR: First of all I want to thank you very much for awarding a dollar prize for my article. Summer is gone and winter will be here soon. I hope that many of you enjoyed the summer days. No need for a fire in the stove during summer, but in winter it means buying coal. Work *ut here is scarce. Some folks work and some don’t. My father and two brothers haven’t worked for about eight months. The last time the Westland mine worked was on March 14. However, work is picking up. Within the last three weeks they were called back to work. The boss takes their names and puts them on paper—a sort of waiting list. One day I was watching the kids kick a football on our school yard. A big boy kicked the ball, but at the same time his shoe came off and went higher than the football. Some of the kids mlsteok his shoe for the ball and ran after it. Wljen the shoe came down they realized their mistake. Did we laugh. In the Nova Doba, regular English section, I like to read the articles written by Stan Progar, under the heading “Rambling Along-” I like to read his articles because it seems to me that he and I are about the only ones who write in the Nova Doba. Keep it up Stan, you are doing fine. I hope to see more letters from Strabane. Come op Frances Zele, Agnes Koklich and Helen Kress, let’s see your letters next month and months to come. Hedvi Sterle No. 149, SSCU said, “Why don’t you go upstairs and find something to do, Rose Marie.” Unwillingly, Rose Marie went upstairs and started to play with dolls but got tired of that soon. Then she started to play school. Rose Marie did not play this long when she thought of something. So far, she had won prizes for her beautiful drawing. She got out her paint box and began sketching herself looking through the window at the rain. She made many beautiful pictures. Soon her mother called her for dinner. After dinner it stopped raining, but Rose Marie wanted to keep on playing. When she was older she was a very good artist. Florence Prosen (Age 10) Lodge No. 173. PITTSBURGH, PA. DEAR EDITOR: I was very happy to receive the dollar check for my previous article to the Nova Doba. Thank you ever so much for it. September sixth found me back at Peabody High School,' a Sophomore. I will tell you of an interesting assembly that we had recently in the school auditorium. The guest speaker of the assembly was none other than Pittsburgh’s Ace baseball commentator for the Pittsburgh Pirates, Rosey Rosewell. In his brief but most enjoyable address to the students, he congratulated Peabody's baseball team who won the city’s high school baseball championship; gave a short and amusing biography of his life, and recited a clever poem. Incidentally, the school’s track team also won the city’s high school track team championship. The modified and varsity letters were then presented by the principal, D. C. Miller, to the members of the baseball team amid the vigourous applause of the students present. I’d like to announce the presentation of a concert to be given by the Prešeren Junior and Senior Singing Societies. The concert will be held on Sunday, October 23 in the Slovene Auditorium on 57th St. I hope you like the following poem which I have composed, it is called: THE MASQUERADE PARTY When the leaves have turned to red And brown and golden yellow, Along comes gay Hallowe’en Bringing joy for every fellow. Everybody is so gay; How the children run and play, For isn’t Hallowe'en night The most thrilling and eerie sight. A pirate suit has Dion While Joe is a huge lion. Wouldn’t you guess if you could That Jane is Little Red Riding Hood? There is Dick as a black cat. With the broom on which the witch sat. Is Dolly a witch so mean. And there is Jean, a little queen. How they like the Pumpkin Pie. They laugh at the twinkle in The bright Jack-o-Lantem eye, Which sends a shiver through your skin. Goblins screech all through the night, Scared? well then, turn on the light. But as you already know. This is but a Hallowe’en joke. Best regards to all the members of this grand SSCU. Mary Zugell (Age 14) No. 26 SSCU. PITTSBURGH, PA. DEAR EDITOR: Although I haven't written for a long time, I am a constant reader of the Nova Doba juvenile section. I have been kept quite busy with school and social activities lately. The Junior Singing Society "Prešeren,” of which I am a member, is holding its second annual concert on October 23, 1938 in the Slovene Hall. This club consists of seventy boys and girls who are interested in singing. It is easy to see how rapidly this club grew, for when it was organized there were only fourteen members. We cordially invite all our friends to attend this concert and hope they will enjoy it. Several listed on the program are: Vocal quartet: Mary Thomas, Mary-jane Mehelcic, Rose Cudvat, Albena Butkovec. Piano solo: Edward Rupnik. Vocal duet: Frank Bahor and Edward Bahor. Piano accordion solo: Rose Cudvat. Vocal solo: Caroline Bizjak. Nightingales: Anna Kunic, Grace Bizjak, Wilma Valenčič, Evelyn Vidina, Theresa Klun, Jean Zupančič, Rudy Zupančič. Piano duet: Helen Hall and Dorothy Jergel. Vocal duet: Elsie Klun and Josephine Klun. Banjo and piano accordion: Gilbert Hrvatin and Josephine Hrvatin. Vocal trio: Josephine Klun, Mary Zugell, Elsie Klun. Violin solo by Edward Milcic, accompanied by Evelyn Milcic, pianist. Junior Singing Society “Prešeren.” Piano accordion duet: William Sker-long and Louis Stanisha. The main features of the program is the singing societies of West Newton, Library, Canonsburg and Pittsburgh. A good time will be had by all who attend this concert. Well, hallowe’en is just around the corner. The very sound of the name is mysterious, but at the same time jolly. Each year as it approaches we begin to think of some prank to help us celebrate it. And yet, Hallowe’en is not, strictly speaking, a holiday. It is supposed to begin after sundown, and one always gets that part of the day as a holiday anyhow. The story of Hallowe’en dates away back hundreds of years ago. Because the name is Shortened from All Hallow's Eve, or the Eve of All Saints’ Day, many people think that it is, or was, a church festival, but this is not true. In the days of long ago superstition was very common, and one of the widespread beliefs was that on Hallowe’en night the spirits of the dead were allowed to return and visit their families and friends. On that night great fires were kindled on the hills, and men stood in circles waving aloft blazing straw on pitchforks for the purpose of warding off the attacks of the witches. And they fully believed that this was necessary, too! In America, but not in all countries, we have all the fun of Hallowe’en night without losing much sleep over its superstition. Hallowe’en parties are among our most popular gatherings, and range from the simplest celebration to the most expensive entertainment. I hope that all my friends who write to and read the juvenile section of the Nova Doba have a successful Hallowe’en celebration. Elsie Klun (Age 15) No. 26, SSCU. OAK CREEK, COLO. DEAR EDITOR: My surprise was too great for words when I received the dollar check as an award for my last articte. I want to take this opportunity to tnank you for it. School days always demand some extra money for a few small items, so the extra help is appreciated. And speaking of school days, I have quite a bit to tell. During this past month our town officials, teachers and others have been planning and estimating the cost of installing lights on our football field, so that we can enjoy football games at night. It was finally worked out. The people in this town were enthused over the first football game this season, in which Oak Creek came on top with flying colors. I am a sophomore this year, which seems to put me on a plane a little higher than I ever expected to be. We had a delightful evening recently for the purpose of initiating the freshmen. A person really doesn’t know the pleasure of initiation until one undergoes the process. Isn’t that right, sophomores? This is my closing sentence. I hope to find time to write again when next month rolls around. Anna Bell Chadez No. 21, SSCU. ves mesec se k nebu vsa zlata naslanja. I am sending my best regards and good wishes to all members of the Nova Doba and to the editor. Annie Margaret Zupin (Age: 14) ELY, MINN. HARVEST When the Harvest is all brought in, Father fills the potato bin. Full of potatoes, big and round Freshly dug up from the ground. Mother makes some jellies and jams, Big brother smokes some big red hams, Grandmother has to knit and crochet, She has no time for children who play. So when winter comes, we’re all stored up * No empty plate, no empty cup. Submitted by Margaret Peshel No. 120, SSCU CLEVELAND, O. DEAR EDITOR: Vacation days are over and I spent two weeks at the country. I fed the small chickens, horses and cows. Not forgetting the mother cat and her baby kittens. One bright morning I went to the creek. Trees, flowers, and rocks, the water running swiftly downstream. I tried to think of a poem to write, but my mind wouldn't work. It was on a Saturday morning and I was sitting in the back yard. The dog, Teddy, ran to its master, buj as the master was busy mowing the lawn he chased the dog away. Soon I heard a faint “yip-yip”. Here the lawn mower had passed over the dog’s hind foot. Quickly we cleaned his foot and applied antiseptics. The dog was a spitz and very lively. I won’t forget the accident. All you read about in the newspapers is Germany, Hitler, Czechoslovakia. Nobody knows if there’s going to be a war. Isn’t it terrible. When I just think of what Hitler did to Austria. Took it! All the world is wondering what's going to happen next. Wasn’t | it terrible enough twenty years ago. I : hope that, if anything happens to the U. S. A. our young American will do their part as proud citizens of this country. Juveniles! Don’t stop reading this letter, I am sending something for i you to read. There are about ten letters a month on the average. Now j give this a serious thought. How many juveniles belong to your lodge? City? State? I should think that there would be more than ten juveniles in one lodge. How many lodges are there? Don’t you think it is about "time that you would let us know about yourselves and your surroundings? Why not send a letter to the Nova Doba | and let us know about yourself. I received from my dear correspondent, none other than Florence Startz, a beautiful postcard of the new SSCU home office building in Ely, Minn. I think it is a very nice building. Thanks Florence. Elsie Mary Desmond (Age: 14) No. 173, SSCU I’m I’m my AURORA, MINN. DEAR EDITOR: I have written to Nova Doba a few times and decided to write again. The stories I’ve read in the Nova Doba are very interesting and I hope you’ll think the same of my story. Since football is the talk of the season I will attempt to write a story of football. The title of it is “The Gold Brick.” In Meadora High School everybody was excited about who was to win the gold brick. On the range Meadora and Motron had teams of equal strength. Meadora had won five games and lost two and Motroft had the same number of games won and lost. This game between Meadora and Motron would not only decide the best team but also the winner would be presented with the gold brick. This would be a high honor for the school of either town. At 2:30 on Saturday the boys were in the dressing rooms. All were in good shape and feeling fine. Johnny Dilks, the captain of Mea-dora’s team encouraged the boys. “Boys”, said he, “go out there and fight hard. We’ve got a chance and I want you to make use of it.” The boys marched out on the field quite determined to win. Slim Movich of Motron and the captain with the boys marched to their position and showed that they would fight hard also. * The first half of the game was evenly played. Neither team made any scoVe. Motron made a field goal in the third quarter which made the score 3 to 0 in favor of Motron. Johnny Dilks of Meadora intercepted a pass inteded for Motron on the 25 yard line and ran fifty yards which brought them into Motrons territory. Meadora went into a huddle, then to a single line formation where Johnny Dilks passed to Spike Dale. Spike caught the pass and had a hard time eluding the strong Motron team but he got through for a touch down. The crowd roared and Meadora won the game. The gold brick was put in the glass show case and still can be seen there. Ann Kocyon (Age: 13) No. 85, SSCU ELY, MINN. DEAR EDITOR AND JUVENILES: Fall is here again. You can see the leaves falling one by one. The grounds are covered with falling leaves. What a beautiful time of the year, everything so picturesque, so wonderful to behold. Everywhere are ripe crops. Only the good workers are reaping ! now. The lazy ones are sadly looking business people live. Their homes are the latest in design, surrounded by lawns of velvety grass. We passed one estate that boasted a large fish pond. Looking into the clear water, we could see schools of gold fish. Nearby, on the large veranda, we saw an old man sitting in a deck chair, his face toward the sun. Beside him, standing so still we thought it a statue, was a huge gray dog. He looked so fierce that my friend and I decided to move on. A little later we came to the municipal airport. What a thrill it was to watch the pilots do stunts in their planes high above us. We went away from the field, half resolving to become pilots ourselves. When we arrived home we considered the sightseeing trip a success. I will close now wishing the juveniles a happy school term. Dorothy Brezovec (Age 15) No. 36, SSCU. CLE ELUM, WASH. DEAR EDITOR AND JUVENILES: I wan to thank the Nova Doba for the dollar check I received. We have sucji hot weather in Cle Elum that sometimes you don’t know what to do with yourself, especially in school. We would like Editor-Manager Mr. A. J. Terbovec to come to Cle Elum again on his next visit. I wish everyone a successful year in school. Elsie Lemshek No. 167 SSCU EVELETH, MINN. DEAR EDITOR: Now is the time for me to say goodbye to you and all the juvenile readers because I am now sixteen years old and ready for the adult department. I have been a juvenile member for about fifteen years, although I haven’t written many stories during that time I feel that I should have written more. Now I realize how much I have neglected Nova Doba. I have made up a little poem which is sincere and from the bottom of my heart. It is entitled: “Good-bye.” I am sorry to say, On this fine day, ■ Good-bye to all of you. I hope that you, too, Enjoy the stories as I do. Frances Fister No. 25, SSCU. NAGRADE Za dopise, priobčene na mladinski strani Nove Dobe v mesecu septembru 1938, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsaki sledečim mladinskim dopisovalkam: Florence D. Startz, društvo št. 129, Ely, Minn.; Anna Bell Chadez, društvo št. 21, Denver, Colo.; Iledvi Sterle, društvo št. 149, Canonsburg, Pa.; Dorothy Brezovec, društvo št. 36, Conemaugh, Pa.; Selma Hrvatin, društvo št. 173, Cleveland, O.; Mary Zugell, društvo št. 26, Pittsburgh, Pa. Stana Vinšek: ŠALJIVKA Doma okrog poglejmo in malo še čez plot , pripravimo si vrečo in hajdimo na pot! Jajce da nam jajčke, Slivnica pa sliv, Zaječar da zajčke, Koprivnica kopriv. Kozje da kozličke in Koriba rib , konjičke da Konjice in Šibenik da šib. Črešnjevec da črešnje to pač ve že vsak , Hrušica da hruške in Makole da mak. V Račjem, tam so račke, v Leskovcu je les, v Mačkovcih so mačke, v Kresnicah pa je kres. V Kostjanjevici kostanj za dinar je in pol, na Polževem so polžki, v Solinu pa je sol. Na Vranskem ,tam so vrane in v Mednem, tam je med,' mi gremo čez Poljčane si Sladko goro vzet! Sedaj pa dobro srečo, še pojdemo drugam, ko izpraznimo vrečo pa pridemo spet k vam. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV STARE KORENINE Nenavaden jubilej sta nedavno praznovali sestri Urša in Zef-ka Turk v Gomilskem v Savinjski dolini. Obhajali sta namreč 50-letnico, odkar obe služita pri družini Hočevarjevi; prva služi tam 51, druga pa 50 let. Pri Hočevarjevih živita kot pravi članici družine. VISOKA STAROST Pri Somboru je umrla v starosti 104 let vdova obrtnika Engelmana, ki je bila najstarejša prebivalka Bačkef Vdova je postala že v 50. letu starosti in mož ji je zapustil 16 otrok. Od teh otrok živi samo še hčerka, ki je vdova nekega kmeta. Starka je živela v zadnjem času pri svojih vnukih v Baji. Zapustila je veliko sorodstvo: 65 vnukov, 34 pravnukov in 8 prapravnukov. ODMEV ZGODOVINE V Begovi džamiji v Sarajevu so se 18. avgusta letos vršile spominske svečanosti za upornike, ki so se branili avstrijske zasedbe pred 60 leti. Spominske i svečanosti je vodil Ali Agano-vič, čigar stari oče je padel kot branilec Sarajeva. Letos 19. avgusta je preteklo 60 let odkar so Avstrijci zasedli Sarajevo, giavno mesto Bosne. Leta 1914 to je 36 let pozneje, pa je tam počil strel, ki je ubil avstrijskega prestolonaslednika in zanetil iskro svetovnega požara, ki je štiri leta pozneje uničil staro Avstrijo. Zadnji ostanek Av-! strije pa je pobasala Nemčija | pred nekaj meseci. CONEMAUGH, PA. dišeče,! CLEVELAND, OHIO DEAR EDITOR: At our school we have a paper which is called “St. Christine’s Flash.” It has club news, sport news, grade news, housekeeper’s page, stories and poems, puzzles and a comic page. The jokes on the comic page will keep you laughing. For instance, “Stop!” thundered the man in the barber’s chair, who was having his hair trimmed. “Why do you insist upon telling me these horrible bloodcurdling stories?” ‘I’m sorry, sir,” said the barber. “But when I tell stories like that, the hair stands up on end, and makes it much easier to cut, sir.” I can just see “Little Stan” holding his stomach and laughing. For our first paper our teacher told us each to write a story or poem. A boy’s story and mine were prihted in the paper. It was picked from the rest of the children in our room which consisted of 49 pupils. I am sending you the story and I hope the juveniles will enjoy it as much as the children at our school. A RAINY DAY A long time ago there lived a little girl named Rose Marie. One morning when she awoke she did not see the shining sun but gray clouds. Rose Marie felt very sad for she knew that she could not go outside to play, but would have to stay in the house. When Rose Marie was through dressing the rain started to come down. She felt sadder than ever and almost cried. Rose Marie did not eat much of her breakfast. Her mother noticed it and DEAR EDITOR: I want to express my appreciation for the dollar prize awarded me for my last contribution to the Nova Doba. It certainly came in handy for the purchase of some school supplies. September marks the end of summer vacation. Most schools begin their fall terms in that month. Conemaugh high school opened its doors on September 5. So many more students enrolled than was expected, that the school authorities are planning to build a new school. Being juniors, our class hopes that the new school will be completed by the end of the next school term, and that we will be the first group to graduate from the new school. When we returned to school we found a lot of work waiting for us. In the first place we must raise money for the junior prom to be held in May. At this time the Seniors are treated to a party at the expense of the juniors. Beside the various club activities, we have to attend to our studies. Some of them are difficult, bu,t I enjoy the typing and shorthand lessons. In English we are studying about some of the earliest authors and their style of writing stories. Their stories are so interesting that we don’t consider it work to read them. In all classes silence is the rule which must be obeyed. But there is one class in which we are permitted to exercise our vocal cords. This is the gym period. Right now we are being taught social dances by Miss Tweed, the girls’ instructor. She is well liked by us girls because she is so pleasant and friendly. We try to imitate her because when she walks or dances she does it gracefully. Plenty of practice makes one graceful in dancing. This year we have a new shop instructor. He is also assistant to our regular coach. Through their efforts, they have made our football team one of the best in these parts. We have won three cohsecutive games but lost the fourth one to a hard hitting team from Windber. This didn’t discourage the team, which expects to beat Franklin, our old rival. The whole school backs up the team for we hope to be the champions in this district. I think that the third year is the most interesting of all the years in high school. For we juniors now enjoy a new dignity that we didn't have when we were sophomores. We classify ourselves with the seniors. When any question arises, they get the preference because it is their last year in school. Recently a friend and I took a long walk for the purpose of sightseeing. Our wish was fulfilled for we found ourselves in the district where the successful KUPLET “VANDROVCA” ki sta ga pela Joe Fajfar in Anton Krapenc na proslavi IfO-let-nice JSKJ dne 2. oktobra, 1938 v Chicagu, 111. Preromala skoraj ves sva svet, In rečeva vam tako, Da skušenj nabrala sva velik In modra sva zelo. Repa in zelje so dobre stvari, Okusna pečenka še bolje diši, A tudi je voda prav cenjena stvar: Ljubila'jo nisva nikdar. Ko čudne vam poveva reči, Verjeti nama nikdar, Ker lačna večkrat sva bila, A trezna še nikdar. Ne moreva vam reči, da sva bogata, Lahko pa vsi vidite, da sva kosmata, Ne moreva reči, da pijeva vodo, Ker nos naju Izdaja močno. Ko sem v Chicago sva prišla, Sva zvedela tako, Skupna da društva obhajajo, štiridesetletnico. Ko zvedla veselo novico sva to, Tako sva sklenila: brez naju ne bo, Zatorej naju vidite tukaj oba, Lepo vam častitava. Jugoslovanska Jednota močno slovi, Pa vsi vemo zakaj, Ker boljših odbornikov najti ni, Kot jih ima Jednota sedaj. če malo pohvaliva, to nič ne de, Resnica povedati vedno se sme, če eden sem pride, ne ustrašiva se, če več, pa skrijeva se. Chikaški pa moški zdaj, pa zdaj, So bolj v spodnem “štuk”, Prešajo, stiskajo, mešajo Ta presladki vinski sok. če malo ga pijejo, saj to nič ne de, Saj vince ustvarjeno je za može, Zenice pa naše naj imajo kofe, Ker ta je pač boljši za nje. Ko srečala sva mlade deklice, Spoznala sva takoj, Da kratka kiklja, mal klobuk V modi je sedaj. če malo ga pokava, to nič ne de, Zameriti nama nobena ne sme, če ena sem pride, ne ustrašiva se, če več, pa skrijeva se. Povedat imava veliko še, Ko žejna bi ne b’la, Bova raje k bari šla, Kofe bova pila. Saj malo kofeta ne škodi nikol’, Se bolj nama vince teče navzdol, Zatorej pozdravljeni bodite vsi, Bog živi vse luštne ljudi. HUDA LJUBEZEN I * j V Mariboru je bil obsojen na dve leti strogega zapora neki 25-letni trgovski pomočnik, ki je gospodarju, pri katerem je stanoval, v presledkih izmaknil 40 tisočakov. Na sodniji je svoje dejanje priznal in je povedal, da je kradel, da se je mogel poročiti. Za poroko da je bilo treba denarja in da brez svoje sedanje žene ni mogel živeti. Ženo mu je sodišče pustilo, toda ukraden denar mora vrniti. j STRELA UDARJA V Bohovi pri Mariboru je udarila strela skozi okno Ver-I nikove domačije. Gospodinja je sedela pri oknu in šivala, ko je strela udarila skozi okno ter jo oplazila. Obležala je nezavestna ter izgubila dar govora. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico. Zdravniki upajo, da ji bodo dar govora vrnili. — Strela je udarila tudi^ domačijo posestnika Franca Sterna v Morju na Dravskem polju in povzročila škode nad 40.000 din. POVOŽENI SVETOVNI POTNIK Pri Slovenskih Konjicah sta srečala svetovna popotnika Alfred W. Beer iz Loraine, 111., v Zedinjenih državah, in Noel Adolf Vogt iz Freiburga neki tovorni avto in nesreča je hotela, da je Beer prišel pod vozilo, ki mu je šlo preko leve noge. Poškodovanega svetovnega potnika so odpeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Oba svetovna potnika sta pristojna v San Francisco in bosta svojo turo lahko nadaljevala šele potem, ko bo Beer okreval. ŠTUDIRA ZADRUGE V Splitu se mudi vseučiliški profesor Mosely iz New Yorka, ki proučuje kmečke rodbinske zadruge. Obhodil je že vasi na otoku Braču, in ko bo uredil zbrano gradivo, bo iz Splita odpotoval v Bosno. Prof. Mosely se je že pred nekaj leti dalje časa mudil v jugoslovanskih krajih in v neki ameriški reviji je napisal obširno studijo o Ljudevitu Gaju. Ameriški znanstvenik pozna dobro narodno zgodovino Jugoslavije. NOVA DOBA GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SKEDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for member$ $.7% per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. NOVA DOBA i co. Veliko število poslancev pa i se je glasovanja vzdržalo. O . kakšnem razoroževanju v Fran-: | ciji tudi ni nič slišati, niti ni bilo poročano kolikšen del armade je bil demobiliziran. Rusija, ki je tekom krize več-I krat odločno poudarila, da je pripravljena priti na pomoč'pri ob-; rambi Češkoslovaške, če to ste- j j ri tudi Francija, je zdaj izjavila, da je Francija sama pogazi-la pogodbo med Francijo in Rusijo, ker je v soglasju z Anglijo na svojo roko privolila v raz-kosanje Češkoslovaške. Rusija) ni bila nič vprašana in ni bila povabljena na konferenco v [ Monakovo. Francija in Anglija sta zdaj osamljeni. Ako bo v j J bližnji bodočnosti Hitler zahte-j val od Francije nazaj Alzacijo in Loreno ali cd Anglije nekda-I nje nemške kolonije, se bosta j morali sami pogovoriti z Nem-i čijo. Rusija ju ne bo branila in j cd malih držav v srednji Evropi ne bosta mogli pričakovati pomoči. Kdo pa naj še veruje obljubam Francije in Anglije po njunem izdajstvu nad Češkoslovaško! Tudi na Poljskem morda pri-! de do iztreznjenja. V mejah j Poljske je mnogo več Nemcev kot jih je bilo v Češkoslovaški. Poleg tega Nemce zelo boli tako ! zvani poljski koridor, ki veže Poljsko z morjem. Nemci trdijo, da gre ta ozki koridor pc njihovem ozemlju. Med mnogimi diplomati prevladuje mnenje, da je bila evropska vojna odložena samo do prihodnjega poletja. Da se bo j Nemčija z dosedanjimi pridobitvami zadovoljila, menda nihče ne veruje. Vse dosedanje miroljubne obljube je Hitler prelomil, kadar se mu je zdelo, da je čas za to. Ako bo mogel še nadaljna ozemlja dobiti z grožnjami, ne bo vojne, toda kakor hitro se bo kdo njegovirfl , zahtevam postavil po robu, bo govorilo orožje. Kako blizu ali kako daleč je ta čas, nihče ne ve. Diktator Hitler jc v svojem govoru v Saarbrueckenu preteklo nedeljo izjavil, da ne zaupa takozvanim demokratičnim državam in da se bo Nemčija v?led tega še nadalje oborože-jvala. S tem je dovolj jasno povedano, . da Hitler ne misli na mir, ampak na nadaljna “odre-j šen j a” pokrajin, ki si jih bo poželel. Ako tega ne bo mogel doseči z grožnjo, kakor v primeru Češkosloveške, se bo pcslužil sile, kar more pomeniti Je vojno. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) pušča soproga, štiri otroke in brata. Rojena je bila v Stranjah pri Kamniku. * Mladinski pevski zbor “Prešeren” v Pittsburghu, Pa., priredi v nedeljo 23. oktobra popoldne jesenski koncert. Sodeluje odrasli pevski zbor “Prešeren” in še tri druga slovenska pevska društva iz okolice. Koncert se bo vršil v Slovenskem domu na 57. cesti in se prične ob dveh popoldne. LEPOTA V DREVESIH (Nadaljevanje s l. strani) mogoče zgraditi pol ducata precej velikih stanovanjskih hiš. Drevesa^seveda ne bodo posekali, ampak bo lahko raslo še tisočletja, če ga kakšna naravna sila ne uniči. Sploh so pa sekvoje ze-lotrdoživa drevesa. To najbolje dokazuje dejstvo, da so take vrste drevesa rastla na svetu že pred milijoni let, kar je razvidno iz okamenim. Vse druge drevesne vrste, ki zdaj rasto v raznih delih sveta, so novejšega izvira. Da je prej omenjeno drevo največje na svetu, so pronašli eksperti zveznega gozdarskega urada ,ki so proučevali drevje v vseh znanih delih sveta. Pri teh svojih raziskovanjih so našli tu- VOL. XIV. NO. 40 MEDSEB9JHA ODVISNOST Popolnoma neodvisnega človeka ni na svetu, z morebitno izjemo kakšnega puščavnika, ki si v samoti sam prideluje, nabira ali lovi živež, ki si sam zgradi bajto, si sam dela obleko itd. Pa še on je bil v svoji mladosti odvisen od staršev ali rednikov, da so ga spravili na noge. Največji bpgatin je odvisen za hrano, stanovanje, obleko, transportacijo in stotere druge potrebščine ali udobnosti od velike skupine drugih ljudi. Ves njegov denar ne bi mu nič pomagal, če bi bil, recimo, sam :ers "'her leiii£ lcqui fven chief tiom fhic; “°un ‘gai l'ofm *eek “nou Phio ‘ear( !eam f th ‘enpi th S ate jft'ls ut £ > f o /. Jfctu 1 di najbolj visoko drevo na svetu, ■jCast najvišjega drevesa pripa- - da nekemu evkaliptu (eucalyp-1 tus), ki raste v Avstraliji in je - visok 325 čevljev. To je približno - toliko kot višina 30-nadstrop- • nega poslopja. 1 V Zedinjenih državah je razširjena navada, da se v spomin važnih dogodkov, važnih oblet-, nic in znamenitih oseb sadijo spominska drevesa. Ta navada menda ni nikjer tako razširjena kot v Ameriki. Največ spominskih dreves raste v spomin pred-! sednika Washingtona, na dru-{ gem mestu pa je v tem oziru predsednik Lincoln. Pesniku J. Kilmerju, ki je opeval drevesa, pa je posvečen cel, štiri tisoč j a krov obsegajoč gozd v narodni , rezervaciji Nantahala v North Carolini. 1 V parku okrog Bele hiše v Washingtonu raste tudi lepo šte-■ vilo spominskih dreves. Med ta - drevesa spada tudi “rusko-ame- • ! riški” hrast, ki je “vnuk” hrasta, kateri senči grob predsednika Washingtona. Pred več kot sto leti je ruska vlada dobila v dar en želod omenjenega Wash-ingtonovega hrasta. Ta želod je bil posajen v Peterhofu, Rusija, in je zrastel v veliko drevo. Pred nekako 50 leti je ruska vlada to “posojilo” vrnila v obliki želoda, ki je zrastel na hrastu v Peterhofu. Takratni predsednik Theodore Roosevelt je posadil ta želod v parku pri Beli hiši in iz istega je zrastel hrast, ki spada danes med naj lepša drevesa v našem glavnem mestu. TUDI ODRASLI SE UČE (Nadaljevanje s 1. strani) naj zboljša njihov položaj, da je dolžnost človeške družbe nuditi prilike za izobrazbo, tako da se odrasli naučijo uporabljati svoj prosti čas na modrejsi m I)3y naj odrasli imajo P'-*'1 ^ i! , čiti se po svojih zmožn0^ z ^ da končno šolske pril°^110 gJ.e( ^ £ odrasle tvorijo zaščitni ja ^ stvo za demokratično obl.k° Vere de. - FLIS. bers ODMEVI IZ ROl^lH V*e KRAJEV j (Nadaljevanje s 1- stran PROTI ŠMARNIC1^,; both Radikalna odredba P„ fs šmarnici ali “direktoUu ,^j( obmejni kraji Medmur.)^^^ , svoje vinograde že od ne j-tljo; di na oni strani veli* he ^ imajo zdaj mejaši po vet1^ del svojih vinogradov A ^n0 i žarskem področju. ^njc9 ^ gradih je zasajena šmai: _ j< “direktor,” proti kate* ^ L0] zdaj madžarska vlada s 1 ^0beI j 'k i stopila, da bi obvarov^ sloves madžarskega v^.a’-z j^ia nica se mora odstrani 1 vinogradov v dobi treh le • v,»-bo to sam storil, bsj d° 1 f — -------------------------- a Nagode’s -place in Avon Park, ml Girard. From the Supreme Judiciary Committee 57-309. Appeal of brother Frank Na-goda, a member of lodge Sv. Alojzija, No. 57 in Export, Pennsylvania, wherein he complains that his claim for sick benefit, from May 7, 1938 to May 31, 1938 was unjustly disallowed. The claim was disallowed by our executive committee after it was informed that the lodge did not recommend the payment of same, because it was reported at its meeting that the appelant erased a word from the report of his physician and that his illness was the result of his fighting. The appelant denies the charge, saying that he made no erasure and that he was not fighting but was attacked by two men. On request from the supreme judiciary comnrittee, names of several eye witnesses to the alleged fighting were submitted but o nly one witness testified and his testimony was • that the appelant was attacked by two men. For some reason J other witnesses could not or were - unwilling to testify. As for the - erasure it was not proved that f the appelant made it. The su- a preme judiciary committee de- ■ cided that the above named ap- ® pelant is entitled to a sick bene- e fit for the above stated period A and the decision of our executive ^ committee is hereby reversed. .. Anton Okolish, John Schutte, d Frank Mikec, Rose Svetich, Val- ie entin Orehek, judiciaries of SS- lg PTT ie j yj U. Current Thought On Bowling . Several of our SSCU lodges are contemplating the i Ot'mation of bowling teams within their own lodge jl'tt'ing the 1938-9 season. They plan to form their own eagues and hold regular weekly bowling sessions on one < ^the local alleys. M Not only in th» SSCU, but in other fraternals, in-Ming denominations other than Jugoslav, have mem-**8 discovered that bowling as a sport has few peers, j lvhen the entire lodge, consisting of senior and junior ! Ambers, is considered. , . Let it be tenpins or duckpins, the fundamentals ieing the same, the game of bowling is most easily Squired by young men and women, middle aged, and Jen those in the sixties, if physically fit. For that reason ^iefly, bowling as a sport among our lodges is gaining Momentum. During the long winter days and evenings, when "'embers are compelled to stay indoors, a diversion in fhich a group of members can jointly participate is tound to create followers. And once the league has been lrganized, and the lodge teams have developed their Urinal strength, the spirit .of competition prevents the : ^ekly participation in the sport from becoming monot-Ollous. In our SSCU lodges, the states of Pennsylvania, ' !]hi0, Illinois, Minnesota, New York, are frequently ..feard from in connection with SSCU lodge bowling ^'earns. Th6 remaining states either lack bowling alleys, ^ the members are not interested in the art of kegling A leHpins or duckpins. u , Perhaps the greatest advantage offered by bowling n 18 the fact that both men and womeri, boys and girls, u !fay participate, in separate groups, or together; on a I(j( »atemal co-ed basis, if such an expression is permissible. fgd T!do often, sports in our lodges fail to include the firls and ladies, many of whom are not only members, j^t active, wide awake and full of the determined spirit I forge the lodge ahead. They are left out of the sports /lecture. ' ]> Such a situation iš'decidedly unfair to the ladies. , J'jTntil recently, the ladies left this ill-'arrangement unchallenged, but lately, especially since they read about ,Jfis and that girl athlete doing as well as some of the b°y athletes, the idea struck home and they asked chis -"pestion: Why not include the ladies in the lodges '> phletic program? 1 .J Hence, when members discussed sports, at the lodge h,lutings, the ladies asked to be included. In some lodges ' e girls organized basketball teams, but in most of oui SCU units, the girls appeared to be statisfied when they rei-e included in either tenpins or duckpins. |i Sometimes members lament that the younger mem-j prš d0 not care to mix in with the senior members, and pee versa Be that as it may, for entertainment alone P many occasions fails to meet either the anticipatior J.f the younger group, or the senior group, and some I ll*ies it disappoints both. . I Bowling appears to be a happy medium m whiqlr otf°th groups can play side by side, and both groups Vspem to be equally satisfied. Rolling tenpins or duckpins offers an opportunity to mix socially, between rolls j that item alone perhaps is responsible for the success t^JJjjeyed by many of our lodges when they indulge n .•el*l ^ game of bowling. My Trip Across ^ ,i ------------------- i- j i)»| Wain, O. — After years of s ,0^1» and months of preparation, o niiii'4 safely standing on the Vul- e looking at the sunset on ;(do!j 6 Atlantic. This .boat is really nice now and that . I can my way around. I’ll never W^’et the day I sailed, a beauti-ll? j.j^ kut hot day in New York, _ rv^Pne 25th; people everywhere^ flu'll1! and off the boat, so that when ‘ttally had my passport exam-my cabin verified, and got < I?1 the boat> 1 thought I would : find my cabin. Someone 1 |o “get your dining room 1 ljts first,” so I stood in line * j my sister and friends 1 frantically looking for me. ;tf ^ seat gotten, I asked every iid1 LeWard in sight where 370 was ^ hq one macje an attempt to ff to what? I had not the faint- < sst idea what to expect. I Finally away from the docks, the skyscrapers of New ^ork made as beautiful an effect in the background as children’s blocks built so closely together and so high “they nearly reach the sky.” We passed the Statue of Liberty which seemed to wish us Bon Voyage, and then, into the deep blue Atlantic before anyone made a move to leave his post on deck. A gong* was sounded, yes, that meant lunch time, so everyone went to meet his first companions. Mrs. L. Barnhart and her two boys Kenneth and Russel were mine and so the conversation began: Where do you live? Where are you going? For how long? How are you coming back? First trip? They all ask the same questions yet no one minds repeating the answers. Vida A. Kumse. 8 KOVA POBA., OCTOBER 12th, 3938 Sport Flashbacks jjf Bn Stan Progar Blawnox, Pa. — Back in Springdale stands a one room building, now somewhat depleted because of a year’s idleness and lack of proper care. Its one window facing Main Street proudly displays a neat sign (partially covered with dirt and Hallowe’en soap) proclaiming to the world that here.is the-office of the “Sport Flashbacks,” But to the left of the wiildow and across the only door, a conspicuous notice can be seen from about one - hundred feet down street. On it is inscribed the following, “Closed until the Pirates win the National League Flag.” Coming up the street we can see a dejected and very forlorn figure walking as if accompanied by a funeral march.'His • feet drag with every step, hands are thrust deep in his trouser pockets and the once high held head is now resting wearily on his sagging chest. As he ap proaches the Flashback office and notices the window sign, an adoring gleam appears in his eyes and a broad smile spreads happily across his face. For a simple fleeting second, tender memories disperse all traces of gloom and peace settles over his tired frame. But a glance at the door returns the mounting disgust with a surging rush. At one jump and a determined jerk, the broadside is ripped from the door and smashed to a million pieces. With a snarl curling around his mouth, he shoots a hand in one of the many pockets and it emerges with a key, long since forgotten and just recently retrived from its hiding place. Into the lock goes the key and the battle begins. A few seconds of twisting and turning and pushing and cursing and the weather-beaten lock refused to budge. J ust as patience was about to be exhausted, the rust-eaten lock gave away and the door, protesting loudly, began opening slowly. Inside, dust was everywhere. Over the d(esk, chair, floor, shelves and even the old records were submerged in a sea of dust and webs. Still seething with mixed emotions, his sweeping glance “took-in” the room and then stepped in. Every step raised a swerling cloud of dust that helped to choke back any utterances he might have attempted. He stopped in the center and looked about. A hand raises and is run through hair fast thinning. Then he stops over and stands in front of his long neglected desk as happy memories flutter back. He reaches over and gives the battered old typewriter an affectionate pat as huge tears welt in his eyes. Then suddenly he remembers why he was separated from his best pals. He throws back his head and breaks in a half-hysterical laugh. Outside, passers-by stopped and stared in amazement. Yes, the sound came from the small, long forgotten building. Those venturing to look in, saw a solitary figure hanging on the back of an office chair and rocking with crazy laughters. After one look, they continue on their way, making funny little motions with their fingers alongside the head. Explanation To most of you, this may seem a crazy way to explain why Sport Flashbacks failed to appear during the last year but you will find the reason just as crazy as the attempted explanation. You see, this department had the nutty idea that he was a jinx to the Pirates in their pennant race by printing boast£ul statements of the Birate’s success before the season was over. This year, he was resolved not to write one single word about the Pirates untjl they met their World Series opponent. My fingers were crossed all season but something went wrong. May- MY TRIP TO THE MEDITERRANEAN BY Doris Marie Birtic, Lodge 180 Final Installment Almost before we realized.it, we docked in the American harbor of Boston, Massachusetts, our last stop before New York. After a brief search by customs officials we were permitted to go ashore. There was a party ready to make the rounds of the city in sight-seeing cars, but I had had quite enough of that for the time being, so I struclf out for town on foot with one goal in mind—a good 12-inch American hot dog. Strange, but that was what I had missed most during my trip. Well, I got it and it certainly was a treat! I topped it off with two ice cream cones, bought a Cleveland newspaper and then walked back to the dock. The following morning we pulled into New York! The cheery young lady from the Bro-pellor Club, a genial man from the American Export Corporation and a news reporter were there to meet me. My baggage was quickly whisked over to the customs house by the steward. One by one my fellow-travelers walked down the gangway. Gone —out of my world forever. I swallowed hard, and turned my face aside to hide the tears that were falling in quick succession. I excused myself and hurried back to my stateroom, dashed a bit of cold water over my tear-stained face and immediately felt better. I gave one fond glance at the room that had been “home” to me for the past six and a half weeks #nd then walked quickly down the hall. As I said “Goodbye” to the officers and thanked them for seeing to it that I had had such a nice sea voyage, I even managed to smile a bit, although I will confess it was a rather wistful attempt. It took all the will power I had to maintain the appearance of a poised young lady when I walked down the gangway for the last time. However, the thought of coming home to my family and friends and telling them all about my trip soon cheered me and I could hardly wait until my train sped homeward. In a seemingly short time we were passing through the suburbs of Cleveland and finally the long drawn out puffs of the locomotive could be heard as we came to a stop—East Cleveland station! Familiar faces greeted me as I stepped from the platform. Smiles, teafs, embraces, eager questions! What a conglamora-tion of things! It was good to be back! After having traveled over 12,000 miles by land and sea, and visited seven countries, three continents other than our own, I had arrived home healthy, happy, with a treasure of memories, a keen desire to go back again sometime, and the satisfaction of knowing that, after all, America, my home sweet home is best! Lodge 70 Chicago, 111. — Members of lodge Zvon, No. 70, SSCU are hereby notified to attend in full numbers our next meeting, which will be held October 15, in the usual quarters. The quarterly financial report will be read at this meeting. Those members who had admission tickets for the October 2 dance are requested to settle for the sold tickets and to return the unsold tickets to the meeting. I must make a report to the entertainment committee immediately after the meeting. Members who become in arrears with their assessments are cautioned to pay their obligations on time, and whoever fails to pay his assessment by the last day of the month will be suspended without a letter from the secretary to that effect. The by-laws are clear on this point. Those members-who pay two or three months assessments at one time for obligations past due should pay for so many months in advance, not in arrears. During the month of September less than 30 members paid their assessments on time, and the treasurer had to take around 40 dollars out of his own.pocket in order to send a remittance to the supreme treasurer on time. This cannot go in the future. No one is indebted to pay the assessments of another, not even the lodge treasury. Andrew Bavetz, Sec’y. “As A Secretary Sees It” be because I forgot mjfself and placed a bet on “My Bucs,” another thing that is taboo. But anyhow they came close. They almost were the National League winners. But the heck of it, “almost” only counts in horseshoe pitching as the Bucs found out, much to .the general sorrow to all of us in and around Pittsburgh. Now, the only thing we can do is' to cheer for the Cubs and wait for next year for the Pittsburgh - Detroit World Series. Oh, oh, there I go again. How the heck can the Bucs win if I start that all over again. Blawnox, Ba. — The opening wedge into this column, to our local and “near distant” followers, is just a repetition, nevertheless we serve it as a reminder and as a possibility that to some it may be news. . . There is also the fact that there are those who look forward to such eleventh hour broadsides. . . There are those who rely on every ounce of ballyhoo and view other attempts thru similar lenses. . . We hope to avoid such an outlook and present the final announcement with thoughts that the climax of the affair will speak for itself. This column appreciates very much the fitting tribute paid by Larry Boberg to Frank Rebar-nik’s display of what is in store for those who help commemorate the SSCU 40th anniversary at Harwick. This vicinity likewise expressed grand approval of our choice for the evening’s entertainment. Which this column wishes to avoid being too optimistic, it is pleased with the attitude adopted by our regular patrons and many “first timers.” That they are looking forward with anticipation to our affair, is to ours as well as their good fortune. Frank’s style of play, not to forget the fine qualities of his orchestra, is certain to find satisfaction among both the elders and American music lovers. That you attended, we know you will not be sorry. And to some fortunate person in attendance will go a beautiful canary and cage. This certainly cannot be overlooked. Likewise there is some rumor of a novelty surprise to be produced. I wonder whether it will materialize? Lastly, for a grand evening’s entertainment attend Electrons 3rd and SSCU’s 40th Anniversary at Harwick Union Hall, in Harwick; Sat., Oct. 15th; commencing at 8 until 12. Admission to all 25c. Be seie-in-ya! F. J. Progar. Did You Know That... By Anna Prosen, Lodge 173 ■ ^ ^ *- *- A Safety Message to all Cleveland People Tit For Tat Wife — How do you like my new gown? I got it for a ridiculous price. Hubby — You mean you got it for an absurd figure. York village, Maine was the first chartered city in America and the King’s Prison, or old York goal, built in 1657 is the oldest public building in New England? The King’s Prison is now a museum and the sheriff’s quarters are furnished in the style of the 1600’s? Geometry, a deductive science which treats of the properties of space, is supposed to have had its origin in land surveying in Egypt? Oliver Goldsmith, who died in London in 1744, was buried on the north side of Temple Church, where a stone marks his grave? Portland, Oregon, known as the “City of Roses”, has some of the world’s prettiest roses. Everywhere the city appears to be one big bed of colorful roses? i Crown Point on the Colunmbia River is a high, bare rock that juts out and is more than 700 feet high. At the top of this rock'a stone and concrete building, the “Vista House”, was built as a memorial to the pioneers who developed the surrounding regions? Mount Rainer, snowy sentinel of the western skies, seems to change color — one minute snowy white, the rosy pink — when the light strikes its massive dome, partly veiled in the clouds. Its snow fields, waterfalls, and glaciers add to its beauty and grandeur? Tacoma, Washington manufactures many lumber products such as: doors, panels, wooden columns and boxes, furniture. It is often called “Lumber Capital of America.”? Anaconda, Montana is the rich copper country of Mountana. At the copper smelters of Anaconda is an enormous smokestack — the largest and tallest in the world, so large that the Washington Monument, 555 feet high, could be hidden within it. This large stack helps to keep the poisonous fumes which come from the smelters, from killing the vegetation near by? On the steps of the capitol at Denver, Colorado, a bronze plate states that the elevation is exactly 5,280 feet above sea level. This explains why, Denver is known as the “mile high city”. Denver, with its homes, parks, public buildings, fine • office buildings, is a popular summer and winter vacation resort? Near Pikes Peak is the Garden of the Gods, a scenic wonder of Colorado. Here the visitor sees a large number of strange shapely red and white sandstone formations? The first flour mill in Minneapolis, Minnesota, was built in 1854? The many huge grain elevators along the Buffalo harbor have caused the city to be called the “Elevator City.” Here millions of bushels of wheat are stored ? Niagara Falls are divided into two ,sections by Goat Island, which marks the boundary between U. S. and Canada. The American falls, 160 feet high, have a span of 1000 feet, the Canadian, or Horseshoe Falls, about 150 feet high, a span of 2500 feet? Rochester, New York, on the southern shore of Lake Ontario, is a city noted for its flour mills, manufacture of cameras, optical goods, surgical instruments, motion-picture film, nursery products, office supplies and many other products? At the foot of Beacon Hill is a patch of oblong ground known as Boston Common, the oldest public park in the U. S. Here, where the early settlers once grazed their cows, the Boston- From the beginning of 1938 until mid-September Cleveland had watched with satisfaction a steady increase in safety activities, and a decline of traffic mishaps upon our streets. We have enjoyed greater safety, and our safety record has climbed to a point where Cleveland has achieved the best per capita rate of fatal accidents in the past ten years. Then abruptly into this rec ord there has come a sudden increase in accidents, that at least temporarily, reversed our trend. By September 15 we had recorded twelve fatal accidents compared with eleven during the same fortnight of last year. This marked the first instance in which 1938 accidents have increased over accidents in 1937 Records of these mishaps show that in eight instances it has been a pedestrian struck down rather than collision between automobiles. This same ratio was held in the last fifteen accidents in which eleven pedestrians have suffered as compared with only four driver fatalities. In all the pedestrian cases a study by our traffic force has brought out one principle factor that is the same in each accident. It is a fact that the pedestrians have been thinking of other things at the time, and became unaware or forgetful of traffic hazards. This is comparable to the problem of child safety where children forget safety when their minds are engaged with their school problems or their play. By our increased safety activities we believe we have improved traffic conditions in Cleveland. Through enforcement of laws we have reached out to curb the unsafe drivers. However, the pedestrians must be guided almost solely by their own wills and the help we can give them through corner traffic post men and traffic signals. And we must appeal to the will and the intelligence of the people who walk on the streets to remember the vital part they take in safety. We want Cleveland’s traffic accidents barometer to continue downward. We believe that this can be best achieved through cooperation expressed in a renewed pledge to make safety conduct part of our attention while on the streets. — Eliot Ness, Director of Bublic Safety. Blood and Battle Field A World War Chronicle By IVAN MATIČIČ), From the Slovene by VALENTINE OREHEK Busy Stork The doctor was visiting Ras-tus’ wife to deliver her twelfth offspring. While riding along with Rastus he saw a duck in the road near Rastus’ house. Doctor — “Whose duck is that?” Rastus — “Dat ain’t no duck. Dat’s a stork wit his legs wore off.” — Highway Traveler. ians of today come for rest and amusement? So many insurance companies (over 40) have their headquarters in Hartford, Connecticut, that it is called the “Insurance City”. This business began here in 1794? New York City is thč largest city in the western hemisphere and the second largest in the world? Wall Street, the heart of America’s financial world, is often called the “pocketbook of the world”. Here are located some of the world’s greatest banks and investment houses? More than one-third of all our women’s clothing is made in New York by foreigners of Little Italy, Ghetto, Bowery and Chinatown? (Continuation) A German regiment is sent against the rebels. It marches into the town four men abreast and our gunners do not open fire on them until they have proceeded some ways in. A devastating volley greets them then from doorways and windows. When it becomes known that there are many Magyars in this regiment, Gyla commander of the 8th Company, who is a Magyar by birth, assembles his company and deserting us marches away to rejoin the 21st Regiment. By morning all Codroipo lies surrounded by German troops. They enter the town in armoured cars. After a brief resistance our regiment surrenders. As a result of this conflict seven of our men are dead, sixteen wounded and above two hundred taken prisoners. Thus for the time being the uprising is quelled. The prisoners have tasted the joys of rebellion and wink at one another covertly as they enter the drill grounds where they are further relieved of their guns and other weapons. But on the Piava it thunders out again and the military authorities reconsider their decision. The upshot of it is that they return the guns to us. The occasion is marked by impressive rites designed to put us in mind of the magnanimous nature of this act. The division general himself is present and he speaks at length on the “foolhardiness” of our regiment. He urges us to be steadfast for our own good and not to be so easily moved by instigators who wish only to bring ruin on the nation. He avers that everyone of these will suffer the extreme penalty; that all the others who had unthinkingly followed will be forgiven all if they return to fight with sincere endeavor for Austria. When at the end of his speech he asks the regiment whether 4it wishes to heed his advice the men are silent. However, the guns and ammunition are given out nevertheless. One troop which is deemed exceptionally untrustworthy receives guns with the breeches removed until such time as it proves itself reliable. The command of the regiment is given to our friend from the 1st Offensive, good old Mostl, who has until recently been a brigadier general; this since Montjoj has been called away to Vid to answer for the conduct of his regiment. Wurm and his attendant staff 'ia ^ destroyed all the maps and plans an_ have fled San Vita. Their small pr® ing outfit has been kept going to last clicking out manifestos to the S vene regiments urging them to ie\L to their places now when the coun needs them most and that this one time for them to display celebrated heroism. Needless to say th pleas go unheeded. The Austrian and the nation as a whole are disrupt ™ and there is no power in heaven °r hell to sjay the process. Fear is IB hearts of our generals but ours filled with joy, for the fetters of b011^ age are bursting. The stink of ^ powder lifts and we begin to bre®. the fresh air of freedom. Freedom ■ it boils in otfr breasts while an exuIB whoop bubbles on our lips. At last ^ are rising out of the slough of where we nave died so many timeSp so many years. Life which has been doubtful gamble for so long now on a different hue and seems to ret . in full. And then memories of those days of horror come pouring back the lash .whistled 'over us, when revolver pressed at our back, when brothers were sent to death °n.he[r gibbet with scurrilous tablets on 1 breasts. We still remember the the scoffs and contempt, we stUJ ^ member the cuffings sustained hands of beastly superiors, and years wasted in an ungrateful But today the heads of the overlords who have been out are bowed in defeat and strangely/11 is a softening in our hearts for we feel lighter than we have for On Livenzi the caissons rumble we know that the cannons no 1° --blaze for us, that their vomit can reach us more. _ -up lonS Our regiment goes back over tn« „ road past Palmanov and the Aust . cockades are snapped from our i°ry caps. The civilians we meet are with the way things have turne« and they are active in stealing Aust supplies on the sly. The rows on - ^ of trains loaded with our goods fa" ^ the hands of the Italian army The bridges begun in Livenzo and T> ment and over the important rivers fer a like fate together with a ,heir. building material intended for 1 1 construction. All this we are cefta^ eS pays the enemy nation a hundred t j over for the wine we have consumed for every pig and chicken lifted. W' of timber and materials worth a f°r we leave behind to these people. As ,we move through Furlan, ea«io0 I each pull a pair of pants from afficer r.T piled in a storage train. A young 01 s detects us and jumping down *r(0 car up ahead blazes after us vic ^irl with his carbine. Startled, we and Jože shakes his fist at the intr as we break into a run. The people here are loud in thetf nunciation of Italy and they asse'L,|ai' (Mo • that they will never live under ^ . yji 111 rule. Many of them even go as far make preparations to follow us (( their belongings, but one after an they cool off and stay where they It is during this journey that ^ ^ hear Col. Mostl issue a comma11 ^ the Slovene tongue; it is when'116 us that the Army Command has pg tioned the withdrawal of the * across the border. He speaks a*'.'-'1 length and tells us that it is of us to continue fighting as V> jie there is hope to fend the enemy 0 jitf goes on to say that he deploy ttle drunkenness and intemperance 0' jje men, especially the terrible sPe( ^ they made of themselves at Casars' ed he says that he has never expe’ 5 ^ i11 again. They cover lots of terr ^ Pennsylvania. What do you thin Minnesota team this year boys lesSf' Whoa— not all at the same tim1e pit Heh Heh! Little Stan thinks ■ Panthers will be tamed this y jjii*1' he has to grab them by the ta ge self! But it’s nice ,work if y°u lt_ Those Rockdale and Joliet reign supreme! A letter from L s9ys . is behind schedule, but a hear0ll,, • will be answered very very s° it’-j much work, so little time t° epiies ( that’s how it goes— and remember Hallowe’en, Tha . Day, and Christmas are jus th1-f that corner... keep sending j yo articles to the juvenile section« ^ jflV fine work will be rewarded- ■■ e? Stan says so... and keep » t th peeled on the plans for theJletic c^,o juvenile Convention and ath ference— and don’t miss Litt* much until next week... is the their >!' first when the tneih' lo»8’ tut .,ng«r , never ro*s On October 29th we march to Ca-sarsi with our ultimate destination in Montello where a fierce battle is raging. A whisper passes through our ranks, “Don’t fire a single shot when you meet the enemy. Throw away your arms and surrender before any blood is spilt.” On our way we meet a Czech regiment. Its men are very happy and gay and they shout to us that they are on their way home and that war is over for them. This night our men rebel openly and their protesting yells fill the night. “This is as far as we go; they can’t make us budge another step!” 'There’s nothing in it for us even if we should grab up a mess of Italian ground!” “Let’s go back to the Soča!” '‘We’ll be damned if we’ll croak for Austria) We don’t want to be slaves to Italy neither where living Turks still are chained to dungeon walls since the wars with Tripoli!” “Too much Slavic blood’s been spilled for Teutons! Our people have been drained dry; our blood mingles with the soil; our people have martyred themselves for an empty cause!” “Seven hundred men rot within Monte Sisemol in a single grave!” (This hap pened in January during the French and English drive. A reserve force lay encamped in a narrow pass. During the night the French flooded it with poison gas and then blew up both entrances with dynamite, burying the men under a mountain of sand and stone.) When the officers see that nothing can get the men to continue they consult among themselves. They then call on several of the men who reiterate that none of them care to continue as cannon-fodder for a hated country. The officers consider awhile and then ask them to try to persuade the other men to go at least as far as Casarsi so that they will not stand in the rain and slush all night. At first the men stubbornly refuse to hear even this proposal but eventually they give in and go. In Casarsi we come upon the men of a Croatian battalion busy plundering a train loaded with food and large quantities of rum. Our men immediately5 join themselves to the milling throng and soon they and everyone else is drunk. With morning comes the news of the Austrian disaster. Whole divisions have surrendered passively and the enemy has crashed through at Livenzo. Boreo-vič has lead his army to the old line along the Soča where Jie intends to stick until the conclusion of peace. During this time the army command is to move into Postojn and Ljubljana. The marshal instructs the troops against taking anything that belongs to the Italians and to guard against harming them in any way. He wants to impress the orderliness of his army on the enemy. From this time on not another shot is fired by Austrian troops. Most of them are in flight or giving themselves up. This does not influence the conduct of the enemy, who instead of ceasing increases his firs. *10? 11 *tva ,s je !iek( ^nen *Cle\ fo, d; *b0\ fse ( 'at b< 'žane J|i in ■ativn ;Ki 'klen Slavni eva-ite vs 'site j laki 1)0 ski drui i tej *a b tne; do]gt dot suhfi za: Sftlo bili ] •In 16. iv; J: lbt,t iva g nja 'sklen °dra ■zredr !ecu ol •i to aH pi m< fav' era* »If; <>S:\ ®1*G \ 0 izb Co. hž h So p ter P>olr im; WiT, tai. ] I t'ovo K di I'1 bo] ga j p Hi ; feu t>rei d rebei a r jp Njej, bi ' on * Clo C; lJ?£t Hi, Np Na , LSv° j e }k\1 ,’Wi 111 vsi Vov iJ pr te ■ s' L v S' iffec 7' Cl ! i i w 6ž‘)o, l»i> mente in se s tem izognejo sus-1 ] pendacijam. Take suspendacije . napravljajo mnogo dela društ- . venim tajnikom in tajnicam in 1 glavnemu uradu, obenem pa iz- i postavljajo suspendirane člane 1 izgubi podpore. Torej, vsak naj s bo točen s plačevanjem asesmen- I tov, pa bo prav na vse strani. ■ 1 Sestrski pozdrav! — Za društvo[< št. 99 JSKJ: 1 Frances Koritnik, tajnica. < ( Salida, Colo. — članom dru- 1 štva Sv. Alojzija, št. 78 JSKJ,! naznanjam ,da je bilo na seji 18. septembra sklenjeno, da se j j spremeni čas oziroma pričetek [, društvenih sej. Seje se bodo še v nadalje vršile vsako tretjo nede-! ljo v mesecu, toda pričenjale se ne bodo ob deseti uri dopoldne, kakor dosedaj, ampak ob ČETRTI URI POPOLDNE. Na ta na- ' čin smemo upati, da bo seje po- 1 sečalo več članov, da ne bodo navzoči samo uradniki, z dvema j' ali tremi člani za nameček. Naše seje so kratke in mirne, torej ni vzroka,- da bi se jih člani iz-j' ogibali. Vsi člani so torej vabljeni na prihodnjo redno sejo, ki se bo vršila tretjo nedeljo v oktobru in se bo pričela ob 4. uri popoldne. Tiste člane, ki so navadno vedno pozni s plačevanjem ases-mentov, opozarjam, da naj bodo previdni, da jih ne doleti suspen-dacija zaradi neplačanega ases-j-menta. Vsaki ve ali bi moral vedeti, da član, ki je suspendiran, ne dobi podpore, ako zboli ali je poškodovan. Zato naj se nihče! ne izpostavlja nevarnosti suspendacije. Asesment je itak treba plačati prej ali pozneje, torej je najboljše, da se ga plača ob pravem času. — Za društvo! št. 78 JSKJ: Anton Gaber, tajnik. Chicago, III. — V nedeljo dne 2. oktobra ob devetih zjutraj jej bila sklicana druga konferenca j naše Federacije društev JSKJ. Delegate so poslala društva, poleg lokalnih društev, še iz sle-j dečih naselbin : Milwaukee, J Waukegan, Joliet, Rockdale, La Salle in De Pue. Zbornica je štela 22 delegatov in delegatin.j, zastopajoča skupno deset društev. To je celotno število do-J zdaj priključenih društev v naši mladi Federaciji. Jc pa še nekaj društev JSKJ v našem okrožju, za katera upamo in pričakujemo, da se nam bodo v bližnji bodočnosti pridružila. Pod robne j še bo ob j avl j en potek zborovanja v zapisniku, katerega- bom objavil v Novi Dobi enkrat pozneje. Omenim naj mimogrede samo to, kot je bilo že prej poročano, da s pristopom v Federacijo društvo nima nobenih finančnih obligacij. Seveda, za sedaj je zunanje delegate voznina nekaj stala; govorili -cmo pa že, da ko se bo blagajna Federacije malo opomogla, bodo zunanji delegatje primerno plačani vozne stroške iz centralne blagajne. O tem bo definitivno sklepala prihodnja konferenca, ki se bo vršila enkrat v mesecu januarju 1939 v Jolietu, 111. Kljub temu je priporočljivo, da se nam pridružijo še osfala društva do prihodnje konference. Če katero društvo skl čajno ne bo moglo poslati vsaj enega delegata na januarsko sejo, naj pa pošlje pismeno poročilo in svoja ,priporočila zbornici, ki jih bo po zmožnosti upoštevala. Vse, kar je potrebno [za pristop, je, da vsako društvo uradno pismenim potom sporoči tajniku Federacije, da želi pri-: stopiti. Njegov naslov je-: Anton Krapcnc, 1636 W. 21 st Place, . Chicago, 111. Popoldne se je pa vršil bogat , in pester program v proslave ! štiridesetletnice JSKJ, na kate-, rem sta nastopila kot govorni-i ka dva gl.-odbornika; gl. pred-■ sednik Paul Bartel, ter gl. nad-i zornik Frank E. Vranichar. Oba l sta bila pozdravljena od dvet ; malih članic mladinskega oddel > ka, ki sta jima podarili vsakemi s šopek rož. V precejšen smeh sta spravi - la avdijenco brat Anton Kra us jef' rei> *0* e? yin ft in*; sf fS ‘ ’ $0 it y M A h' K c°f' 10 bo objavil tajnik federacija, kakor hitro bodo vrnjene oziroma plačane vstopnice. Zatorej se prosite vsi, ki ste vzeli vstopnice v prodajo, da jih takoj vrnete; oziroma plačate, da se bodo lahko računi čimpreje zaključili. O programu ne bom pisal, to kritiko prepuščam drugim, po-sebno zunanjim gostom, priložim le prepis kupleta, ki sta ga pela Joe Fajfar in Anton Kra-penc in upam, da ga bo urednik ob priliki priobčil. Kot predsednika veseličnega odbora me vpže dolžnost, da se v imenu chicaškega odseka federacije JSKJ prav lepo zahvalim vsem, ki so na eden ali drugi način pripomogli do lepega uspeha. Lepa hvala vsem odbornikom in odbornicam za složno delo. Ta prireditev je pokazala, kako resničen je pregovor “V slogi je moč.” Lepa hvala vsem delavcem in delavkam za pomoč. Lepa hvala vsem, ki ste nabirali oglase in prodajali vstopnice. Lepa hvala vsem i-gralcem in igralkam igre “Trojčki,” lepa hvala tudi igrovodji, Antonu Krapencu za njegov trud, lepa hvala Jennie Zorko in Jennie Šimenc za deklamaciji, lepa hvala pevskemu zboru , “France Prešeren” in njegovemu kvartetu za lepo petje, ki je zelo povzdignilo celo prireditev, lepa hvala Franku Sustarichu za igranje na harmoniko, lepa hvala Joe Fajfarju in Antonu Krapencu za kuplet “Vandrov-ca,” lepa hvala Joe Gomilarju za spremijevanje na harmoniko, lepa hvala glavnemu predsedniku Paulu Bartelu in gl. nadzorniku Franku E. Vranichar ju za krasne besede, lepa hvala Louisu Zefranu in Antonu Wencelu za kazanje slik, lepa hvala vsem oglaševalcem v programu in končno prav lepa hvala vsem udeležencem, bodisi iz Chicaga, Waukegana, Joliet-Rockdale, La Salle, De Pue, Milwaukee, kakor tudi iz drugih na- ° jselbin, kajti slišal sem, da so bili na prireditvi tudi udeleženci iz sosednih držav, posebno iz Indiane. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat—lepa hvala! Končnp pa opozarjam članstvo društva Zvon, št. 70 JSKJ, da se bo vršila redna seja ta mesec že to soboto, to je 15. oktobra. Udeležite se vsi, ker so važne točke na dnevnem redu. Ne pozabite na vstopnice. Bratski pozdrav! John Gottlieb. Euclid, O. — člane in članice ' društva Napredek, št. 132 JSKJ, pozivam, da še v kar mogo- ■ če obilem številu udeležijo na-‘ še prihodnje seje, ki še bo vrši-' la v petek 14. oktobra ob 7.30 ■ zvečer v navadnih prostorih. Na ' tej seji bodo za' rešiti razne važ-' ne točke. Na septemberski seji je bilo sklenjeno, da meseca no-' verhbra priredimo malo zabavo, 1 in riser takoj po društveni seji. " O tem se bomo na prihodnji sefi ' pogovorili. Prečitani bodo tudi ' devetmesečni računi. Mislim, ' da bi se moral vsak član zanima-" ti l?ako društvo finančno obsto- 3 ji-. Na prihodnji seji bomo tudi 5 vzeli v pretres iniciativni pred-' log društva št. 37, ki želi spre-" meniti nekatere točke pravil. ' Glede te zadeve naj bo od moje 3(Strani omenjeno, da naša seda-‘ n ja pravila so dobra za člane ■ JSKJ; samo ravnajo naj se po • njih, pa bo prav na obe strani. " Res je v sedanjih slabih časih v težko za denar, toda to ni glavni ' vzrok suspendacij. Tudi ko so bili tako zvani dobri časi in do-^ [ volj dela povsod, niso nekateri 11 člani nikdar mogli svojih ases-'• mentov plačati pravočasno. Ka-a kor danes, tako so imeli tiste ča-: se društveni tajniki sitnosti s ti- stimi člani, katerim j e,»kakor s:? zdi, prav vseeno, če imajo ases-u,ment plačan ali ne. Nič jih ne e j skrbi in menda si mislijo, da bo 0 že kako. Drugi pa naj skrbi jo ajzanje! Seveda, taki so samo ne-a kateri, k sreči zelo redki člani. Naj povem, da smo imeli pri na-i- (Daljo na 8. str.) sti, da so društva tega okrožja II stopila skupaj za boljše medse- 1 bojno sodelovanje. Od tega bo- r do imela koristi posamezna dru- s štva sama, obenem pa bo delež- i na reklame in koristi celokupna i organizacija. Dela nam ne bo < nikoli zmanjkalo. , |l Tudi slavnost 40-letnice JSKJ, kalero so priredila društva' 1 JSKJ v Chicagu v nedeljo 2. ok- > tobra popoldne, je zelo lepo iz- i padla. Naši chicaški bratje in!] sestre so pokazali, da znajo res ] nekaj imenitnega napraviti, če[( skupaj primejo. Ni dvoma, da je cela prireditev povzročila < mnogo truda, skrbi in dela, to- j da vse je bilo izborno izvršeno. I] Občinstvo se je odzvalo priredit-11 vi v res obilnem številu in po- , vsod je. bilo videti samo vesele ] obraze. Bili smo pa tudi vse-;] stransko prav prijazno in brat-[< ško postreženi. Priznanje zašlu-!] žijovsi: voditelji, igralci, pevci,j; kuharice, muzikanti, strežajke L in nešteti drugi, ki so vsaki po j svojem poslu in prilikah pripo- ] mogli, da je vsa slavnost tako -lepo izpadla. Kot govornika sta j nastopila sobrat glavni pred- , sednik Paul Bartel v slovenskem jeziku, sobrat glavni nadzornik • Frank E. Vranichar pa v angle- j ščini in nekoliko tudi v slovenskem jeziku. Upam, da so njune besede padle na rodovitna tla. še posebej se zahvalim so- : bratu Vranicharju, ki me je vozil po Chicagu in me pravočasno odpremil do mesta, kjer sem dobil bus za v La Salle. Iz take vaši kot je Chicago ni tako lahko ven priti kot iz našega La iSalia, posebno ne tujcu. Dober vodnik je torej res dober prija-’ j tel j v takih primerih. Pri tej priliki naj opozorim tiste tri sobrate pri chičaških društvih* ki so od mene vzeli za prodajo vstopnice za našo slavnost 40-letnice 30. oktobra, da je na j vstopnicah mala pomanjkl ji-I vost. Na vstopnicah namreč ni označeno kdaj oziroma ob kate-; ri uri se slavnost prične. Torej, da ne bodo v dvomu tisti, ki bodo vstopnice kupili, naj bo na tem mestu povedano, da se na-jša slavnost prične točno ob 2. uri popoldne v nedeljo 30. oktobra. Vršila se bo v Slovenskefti domu. Naše društvo Danica, št. 121 JSKJ se pridno pripravlja na to slavnost, na kateri sc bo praznovala društvena 20-letnica in jednotina 40-letnica. Upamo seveda tudi, da nam bodo bratska društva1 šla na roke in pri-' pompgla k večjemu uspehu. Mi od naše strani se bomo pa potrudili, da bomo zadovoljili do-rtiače in zunanje udeležence. Od društev iz Chicaga, Jolieta, Koskdaia, Waukegana itd., bi želeli par dni prej izved’etii, koliko udeleženčev približno moremo pričakovati, da In vedeli vsč potrebno ukreniti in pripravili. Člane in članico društva Danica, št. 124 JSKJ, pozivam, da šfe gotovo-vsi udeležijo naše prihodnji redhc se je, ki še bo vrši-; la v nedeljo 16.. oktobra. To bo j zadnja še j a pred slavnostjo na-' ,1 še 20-letnice in jednotine 40-1 et-|nice, in na tej seji bo treba še! i! marsikaj odločiti in ukreniti. - Društveni uradniki ne morejo , izvršiti vsega dela, ampak po- > trebujejo k temu pomoč ostale-. .ga članstva, čim več članov ak- > tivno sodeluje, tem večji more - biti uspeh. Vsaj zdaj za to pri- - liko bi morali vsi člani in člani- - ce skupaj prijeti kot en mož. - Saj je jednotina 40-letnica ša-i mo enkrat v zgodovini, in prav - tako se obhaja društvena 20-let- > niča samo enkrat. Torej, odlo-j čimo še, da bomo za to izredno . prireditev vsi sodelovali in vsi ) pridimo na sejo v nedeljo 16. oktobra! Bratski pozdrav — Za .; društvo Danica, št. 124 JSKJ : Matt Vogrich, predsednik. - Cliicago, III. — Proslava 40- - letžnice JSKJ, ki še je vršila dne - 2. oktobra, letos, je uspela zelo ti dobro. Cela prireditev je bila e bolj-v reklamo Jednoti, kot pa o za dobiček, pa vseeno bo lep fi-i- naneni uspeh. Natančno poroči- [ta in bi vas društveni tajnik su-!s spendiral, pa bi vas zadela takaLc nesreča, kot Člana pri našem l društvu, kateremu so odrezali c obe nogi! Pa bi prišli k tajniku j £ se bolnega javiti in bi vam on i povedal, da za tisto bolezen ali < jpoškodbo niste deležni nikakej ! podpore, ker ste bili suspendirani v času, ko vas je doletela ne- 1 sreča! Jaz mislim, da bi izgubili vse zaupanje v društvo in Jed- t noto. Po mojem mnenju nima ] nobena druga slična organizaci-j s ja tako ostre točke za bolniško ? podporo kot naša Jednota. Ko t smo se vpisali v Jednoto, smo j se vpisali zato, da bi v slučaju ; bolezni ali* poškodbe dobili bol- ( niško podporo in da bi v sluča- ( ju naše smrti dobili dediči smrt-h nino, ne pa zato, da bi zgradili \ milijardsko organizacijo in da < bi morali plačevati takse od de-! f narja. Zato priporočam čenje- s nim članom naše Jednote, da ; glasujejo za naš predlog, ker ti- 1 ste točke so slabe za člane, ki i ■nimajo rednih mesečnih dohod-kov. In takih nas je največ pri i naši Jednoti. Seveda, onim ni- 1 so nevarne, ki imajo stalne mesečne dohodke, oni lahko plaču- ; jejo svoje asesmente. Jaz vidim, . kako nekateri člani poberejo |zadnje cente, da plačajo ases-[i ment. Se je že zgodilo, da je : član, ko je plačal asesment, povedal, da nima toliko, da bi plačal voznino na kari cestne želez-jnice, da bi se odpeljal domov. : Seveda, tisti, ki redno delajo, ne vidijo tega. Da bi pa te točke kaj pomagale, da bi člani bolj' ; točno plačevali svoje asesmente, [ ne drži, čeprav imajo točke o-j i stre zobe. Pri našem društvu! I [včasih založim do $200 na mesec za člane, ki nimajo plačanega asesmenta. Pa sem govoril s članom, ki j e bil pri našem dru- ' i štvu za tajnika leta 1928, in se ■ je izrazil, da je bilo samo enkrat i tekom njegovega triletnega taj-j -| nikovanja. da deset članov Mi i-i melo plačanega asesmenta; to . je bilo v decembru 1928. In ta-> krat še nismo imeli v pravilih (točke, ki bi imela tako ostre zo-. be. Kljub temu so člani redno plačevali asesmente. Ako zdaj .'ne plačujejo tako redno, je po - mojem mnenju kriva' brezposel-i nost, kajti če ni dolarja, s6 n6 - more plačati. Članom priporo--;čam, da še enkrat pazljivo pre-i čitajo točko 506, pa bodo videli, i v kakšnem položaju bodo, če bo-. do suspendirani in v času sus-ijpendacije zbolijo ter ne bodo li-^ pravičeni do bolniško podpore 1 za dotično bolezen. Bratski po-) zdrav! Joseph Rudolf, I tajnik društva št. 37 JSKJ. S pola. — Dne 1. oktobra se je vrnila domQv v Chisholm, Minn., Mrs. Smoltz, ki je bila' na obisku v starem kraju. S seboj je prinesla razne izdelke iz Jugoslavije, posebno ribniško suhO robo', in njena hiša je zdaj kot nekak rnitzej. Rojaki in drugorodci prihajajo in ogledujejo jugoslovanske produkte. — Vreme irrtamo še vedno lepo in primeroma gorko. Pozdrav! Matija Pogorelc. Pitlfiburuh, Pa. — Tem potom [vabim vše člane in članice društva' Sv. Štefana, št. 26 JSKJ, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo Vršila v nedeljo 16. ; oktobra. Na omenjeni sej i bo treba odločiti, da-li naše društvo tudi letos priredi svojo običajno letno veselico na Štefanovo, in če se priredi, na kakšen način naj se to izvrši. Važno je, da so pri določanju tega kar mogoče vsi članT navzoči, da bodo sklepi in zaključki kar najbolj v soglasju z željami članstva. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 2(5 JSKJ: John Jurgel, tajnik. La Salte, iti. — Naj spet napravim nekoliko dela sobratu u-redniku. V prvi vrsti bi želel nekoliko omeniti zborovanje federacije društev JSKJ v državah i Illinois in Wisconsin, ki se jt » vršilo 2. oktobra v Chicagu. Pc • mojem mnenju je velike važno- ga uspeha proslave štirideset- j t letnice JSKJ in s tem seveda tu-!f di blagajni na.še nove Federaci- i j e! < Joseph Oblak. < _ “ i < Chicago, lil. — člane in čla- ] nice društva Zvon, št. 70 JSKJ ] pozivam, da se polnoštevilno u- ] deležijo naše prihodnje seje, ki i se bo vršila 15. oktobra v na- s vadnih prostorih. Na tej seji bo- 1 do prečitani trimesečni računi, i Tisti oiani in članice, ki so imeli i vstopnice za skupno veselico 2. , oktobra, naj prav gotovo prine- : sejo denar za prodane vstopnice t ali pa neprodane vstopnico na s to sejo. Jaz moram dati račun 1 veseličnemu odboru takoj po se- i ji. člane, ki zaostajajo s svojimi asesmenti, opozarjam, da kdor j v bodoče ne bo imel svojega a-sesmenta plačanega do zadnjega dne v mesecu, bo suspendiran, ne da bi ga tajnik pismeno ‘ opozarjal na to. Pravila so v! tem oziru dovolj jasna. Tisti člani, ki plačujejo asesmente za dva ali tri mesece skupaj, naj plačajo za toliko mesecev za na- ! prej, ne pa za nazaj. Meseca septembra ni 30 članov pravočasno plačalo svojih asesmentov in je moral blagajnik okoli 40 dolarjev založiti iz lastnega žepa, da je mogel asesment pravočasno odposlati glavnemu blagajniku. Tako seveda ne mo-! re iti naprej. Nihče ni dolžan, da bi zakladal za koga drugega, tudi društveni blagajnik ne. j Vsak naj skrbi, da bo imel asesment plačan pravočasno, pa bo prav na vse strani,—Za društvo Zvon, št. 70 JŠKJ: ’ Andrew Bav.etz, tajnik. Brooklyn, N. Y. — člane in članice društva Sv. petra št. 50 JSKJ, vabim, da se.polnoštevil-no udeležijo četrtiseje, ki se ho vršila tretjo siobpto v mesecu, to je 15. oktobra ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu. Bratski pozdrav!—Za društvo št. 50 JSKJ: Valentine Orehek, tajnik. Cleveland, O. —• Dne 14. sep-! tembra je bil v Novi Dobi priobčen iniciativni predlog, katerega je stavilo naše društvo Sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ. Na-[še društvo je imelo dober namen [za v splošno korist članstva in ne v škodo jednotine blagajne. [Sa.j itak pravi glavni tajnik, da zaradi te točke ni bil še nikak član prizadet. Ne vem, ali je bil ali ne, vem pa, da bi bila lahko prizadeta dva člana našega društva pred kratkim. Prvi ni imel plačanega aresmenta za junij, dne 23. julija pa,se je prišel .javit bolnega. Drugi ni imel pla-jčanega asesmenta za julij, bolnega pa se .je javil 16. avgusta. Prvi je bil na bolniški podpori od 23. julija do 6. avgusta, dru-! gi pa bo morda na bolniški pod-[ pori šest mesecev ali več. In če bi ne bilo društvo za oba založilo asesmenta, bi bila izgubila vso bolniško pod noro. Za prvega ne bi bilo še tako hudo, toda i hujše bi bilo za drugega, ki bi bil izgubil bolniško podporo za i dalje časa, dasi je elan že 30 ■ let. Iz tega se vidi, da je bil do- - ber plačnik, ker sicer ne bi bil l 30 let v društvu. Pač. pa se zgo-, di. da član ne more plačati ases- ' menta, ker ni denarja pri hiši., i; Na.j navedem slučaj iz leta .1935. - Neki član ni imel plačanega a-; sesmenta do 25. julija, bolnega l pa se je prišel javit 1. avgusta. - Tista bolezen se je vlekla, na-. prej, da so revežu končno mora- - li odrezati obe nogi. Kaj bi bilo, i da ni društvo založilo asesmenta za tega člana! On bi bil iz- , gubil vso bolniško. podporo in i odškodnino, čeprav je bik član - društva in Jednote 33 let. Kaj - pravite, ali bi bilo.to bratsko? / Da je pa naše društvo, iniciati-/ ralo predlog za sprejnembo d.o- - tičnih točk, ni samo mislilo na korist društva št. 37, ampak za -splošno članstvo Jednote. In še eno vprašanje, člani in o članice JSKJ. Kaj pravite, ko - bi vi ne mogli plačati asesmen- penc in Mr. Jožef Fajfer s svo-|g jim šaljivim kupletom. Njima! 1 je sledila gospodična Zorko z de-[ d klamacijo v počast štiridesetlet- .j nice JSKJ. Potem pa je nastopilo pevsko društvo “France Prešeren,” ki je zapelo tri pesmi. Zboru je sledil Prešernov kvar- r tet, ter žel precej odobravanja \ od navdušenega, občinstva. Za c temi je nastopila članica mla- s dinskega oddelka, gdč. Jennie \ Simec, ki je podala sledečo de- c klamacijo: 1 K ŠTIRIDESETLETNICI JSKJ v Štirideset let je že preteklo, odkar nastala naša je Jednota. ^ Temelj nje je kakor trdo jeklo, m bratska vlada v nji enota. \ Nasi vrli pionirji, ki nji so temelj položili, so bratstva pravi kavalirji; i 0 delu niso nikdar potožili. j \ ' Zdaj bratska dolžnost jc . tudi j .t naša, j r da nadaljujemo njih delo. < Star ali mlad, se ne vpraša— i na agitacijo koražno, smelo. < c In če bomo izvršili to delo, 1 ter dobili mnogo novih članov, 1 bo naših ustanoviteljev lice velo 6 zopet žarelo vecelja puritanov. c i Če hočemo biti prave hčere in ( sinovi, , 1 jednotinih ciljev zvesti stebri, 1 opore, ' naj nas ne zadržujejo šege in 1 nazori 1 na naši njivi ni prostora razdore. . . Agitirajmo za oba diččVca v ] bratski slogi, da. nas bo ob petdesetletnici — čez deset let, dvakrat toliko v jednotinerh krogi, i krepkih, zdravih, lojalnih fan- , tov in deklet. j Nato .je sledila šaljiva tride- ; j janka “Trojčki,” katero je reži- ■ siral ter v nji igral eno izmed glavnih vlog brat Anton Kra-jpenc, ki j e'tudi tajnik Federaci- !je- Program je vodil podpredsednik Federacije brat John Gottlieb. S tem je bil popoldanski program izčrpan, in. kot smo čuli [pozneje, se je občinstvu še pre-[ ce.j dopadel. Zvečer ob sedmih, to je-po'] večerji, -je brat Louis J. Ze|ran kazal premikajoče slike, posnete v starem kraju in v Ameriki, j Temu je sledila šal>iva posta, [ ples in raznovrstna prošta žaba-! va. Dvorana jč bila popoldne in 1 Zvečer nabito polna. K temu u-j spehu so precej pomagali zunanji udeleženci iz Milwaukee-ja, La Salla, De Pueja, Jolieta, j Rockdala in posebno še iz.Wa'u-i kegana, ki so poleg privatnih [avtomobilov imeli še poseben bus za svoje udeležence. Naša proslava štiridesetletni-! [ce JSKJ’ ,j‘e bila torej dober moralni in finančni uspeh. Natančnejše objavimo pozneje; reče sej pa lahko, da bo federaci jska blagajna dobila za začetek dobro [ finančno podlago. Dne 30. oktobra bo Driredilo! društvo “Danica,” št. 124 JSKJ v La Salle, 111., svojo štiri-! J desetletnico JSKJ, ter vabi vša ! okoliška društva na udeležbo. Ker je to društvo včlanjeno Vi naši Federaciji, .je dolžnost nas ;vseh, da jih po možnosti poselimo. Njih predsednik sobrat iMatt Vogrich mi je izročil'cel ■ [ paket vstopnic, katere bom sku-!šal prodati med našimi ljudmi. ; Imeli bodo veseloigro “županova Micika,” zakar je vstopnina ;: samo 25 centov, i Nadalje vam tudi priporočam, ■ j da se udeležite veselice društva ■ “Združeni Slovani,” št. 225 JS-• KJ v Milwaukee.ju, dne 5. no- - vembra, ki je tudi včlanjeno v i naši Federaciji. Vstopnice v i! predprodaji so istotako 25 cen- - tov. i Končno se lepo zahvalim članstvu in občinstvu našega okrOž- - ja za obilno udeležbo, s katero - so nam pripomogli do splošne- DOPISI 1 j i. , i ni°ntown, Pa. — Nu sg j i \ : ®tva sv. Roka, št. 55 JSKJ,;j } Je vršila 18. septembra, ] 11 ^koliko razpravljali o ini-; i ijkfflu predlogu društva št.'l 1 ^ Clevelandu, O. Bilo je skle- t , ^°’ ^a se na prihodnjo sej o, £ J , bo vršila 16. oktobra, pozo- š ,1 člane našega društva; ■ bomo za spremembo pri-; s. ane točke ponovno razmo-il' in bomo glasovali, da-li s ; lvni predlog podpiramo i I e- Kakor • e bo takrat z veči- 1 penilo, tako bo poročano1 s | . avni urad; manjšina mora [c j Eeyati skle]D večine. Torej, i ter Vs^1111 se-’° ^tobra in 1 i Rt glede tega svoje mne- i ’^kar bomo glasovali. Kar I s, sklenilo, to bo držalo za r ! :društvo. h i ,j priliki tudi prosim čla-,6 ia bi bolj točno plačevali i i JJg . ° 1 < j Mesečne asesmente. Neka- i ! |°‘£ujejo že po več mesecev. £ j j, dobro ve^ da je blagajna i ‘ in se ne more iz iste ( L0 Skladati. Močno izpraz- 1 j jo meseca aprila, ko l lile asesment za vse < ; |6, ne pozabite vsi priti na ] |;j oktobra! Bratski po-— Za društvo št. 55 ] M; Joseph Prah, tajnik, j j , '''I ' ( j i1Wrl, Minn. — članicam i - [ pa Sv. Ane, št. '133 JSKJ, < ; nJam, da smo na zadnji i i I P^nilQ, da plača vsaka čla- ; |0drasleg9. oddelka 25 cen- ,j ^2redne društvene naklade v , oktobru 1938. Vse člani- ! H p’;,t° upoštevajo, ko prina- i ' j pošiljajo svoje asesmen- - i ‘l 'Tiesec oktober. Sestrski s i>,av! —■ Za društvo št. 133 j W: Frances Lopp, tajnica. ' It an, Pa. — Delavske I i ij, ei’e v te.j naselbini šo se ne-1 i,° boljšale. Pri Pittsburgh r j ^°- je začelo delati kakih i °z in tudi mali farmerski - ■' I Of\ . s I j**b ^rice z obratovanjem, 'ju temu .je še mnogo ljudi i :j,Sfiaih pri WPA na cestah. ; Kjbolniški listi društva št. 99 J i lrtlamo dva člana; to sta 1 j|fSTroha in Joseph Matijaš h| • Prvi je bil od avtomo- * ^ov°žen 3. aprila tako ne-s :c °’ da se je zdravil tri me-j j bolnišnici v Pittsburghu, s ^ kra pa je zadela nesreča 15. e Pri delu v premogovem e !^“er tretji chyi, odkar e delati. Vsula se je nanj i * t^emoga, ki mu je zlomila J 11:1 dveh mestih in polomila 0 ijOba omenjena sta ' Poti okrevanja in pripo- k ’ ^a j-u rojaki in člani ! tla . Cenjena primera kaže-j L človek nikoli ne ve kje in i čaka nesreča. Iz tega iz- * : t ’ a naj bi bil vsak član do-||fe P°rne organizacije, kot ; .JSKJ, obenem pa, da IV °ie prispevke točno pla- !hL°J Priliki naj omenim, da 1 'L,tl-'lSn-ii Gospodinjski klub t . ^ Petletnico svojega ob-11 1w, z vinsko trgatvijo, ki jo J ^ 1 v soboto 22. oktobra. Za-,e r j ^’’ireditve bo ob 7. uri zve- * Vstopnina za osebo bo le 'j tPrireditve tukajšhje-lf ^6d in skega kluba so r Priljubljene, torej upa- bo tudi ta dobro obiska-i . ^aiho od domačinov, ain-l J* °d rojakov iz Cliff it ’nperial, Sygan, Canons- 0 \i( .Pittsburgh itd. članice ^ : starostne pokojnine na P°^. ^ datuma, katerega ste nave nabavo državljanskega ^‘l1]l0,st Ne izpostavljajte se neV‘l'ana kioče kakšnih sitnosti z ozirom n *ntru bavo državljanskega Pa^J 'jev8 ®>nitl Član, San Francisco: je precej komplicirana 1,1 £ novejše tovrstne določbe e.'S7 1 a tV>)0 nam niso znane. Svetuj«1 a , •> i , , , »,nqvet ‘‘dri da se obrnete za naj tio* 4inie “Foreign Language Ini° ^ L ’ ’ Service, 222 Fourth Ave*’ cle ' 11 , York, N. Y.” Pišete lalik° 1 ško ali slovensko. .. za -r, Katerih se tiče: Kar nl^e Q ^ ist bav (card parties) se n0*, pi 1 glašati 'v listu, ki se L pošti. Kartne zabave sp ^ jj po mnenju poštnih °^as 'j0te ' sto prepovedano vrsto k° rije in žrebanja. . . i ZANIMIVA 11 AST ^ H ,-azi* Panamdriška držba za ]ia kovanje tropskih krajev ^ ^ šla v Južni Ameriki rast 1 ’ rb ^ tero domačini imenujeJ0 ^ ^ de la Pulga,” ki ima za čese tako neprijeten !’eVlj*| okrožju 20 kvadratnih ^ ob rastlini ne vzdrži sko> ^ mrčes. Dotična družba sl skrbela znatno množin0 ^ (|< dotične rastline in bo V^el'- lala eksperimente vtejJ^^- Važno za vsafc0^ KADAR pošiljate denar v * KADAR ste namenjeni v stari * „ t KADAK želite koga Iz starega * pllrnl ,1 . KAKI t prodajamo za vse DOU (Udl najnižji ceni lu seveda •zlete- <1 nleifl It Potniki so 2 nalim posredov g 0$l;i zadovoljni. j0 tV° jfc^. Denarne pošiljke izvršuje*",* 1S..J zanesljivo po dnevnem 'tero V JUGOSLAVIJO J V,;l.Tr^L $ Za J *.55 100 Din 7.a * l2 25 r> j Za 5.00 200 Din Za L ;,n '»jo ' Za 7.20 300 Din Za 1.% M w Za 11.or, 500 Din Za .,V2.r,0 |'«00 >" UVa Za 23.00 1,000 Din »a •- 50 u Za 45.00 2,000 Din Za ^ l-aiC(; Ker se cenfc sedaj hitro n'«" hlSf ne cene podvržene spreme'i>“ It '^t\ Pošiljamo tudi denar l)r™? r1iii. .»»e °® 'i 5. izplačila v dolarjin- ^ fbU V Vašem lastnem Interesu J«. a ce»° W predno »e drugje poslužlte, Q pojasnila. Q0, ^ Slovenic Publisn^eau) ^ (Glas Naroda—Travelo M jv. 21G West 18 St. ^ August Kollanjf G419 ST. CLAIB A „ Cleveland, °" „,11 ,,eU v Slovenskem Nar- ^ $ a PRODAJA parobrodne jj^. aj, vse prekomorske P Mil POŠILJA denar v °1 'v0. vino točno in P° nah’ sl«- OPRAVLJA notarske P0^ jfl-Hollander ima v gosiovanske zn —Za društvo Napredek, št. 132 JSKJ: John Tanko, tajnik. Pittsburgh, Pa. — Tukajšnje mladinsko pevsko društvo “Prešeren” bo s pomočjo 'odraslega pevskega zbora “Prešerna” priredilo prvi skupni koncert v nedeljo 23. oktobra. Ta koncert se bo vršil v Slovenskem domu na 57. cesti in se bo pričel ob 2, uri popoldne. Na koncertu bo nastopilo tudi več drugih pevskih zborov, in sicer pevski zbor “Danica” iz West Newtona," “Ilii’i-ja” iz Canonsburga in “Bled” iz Library. Rojaki in rojakinje v Pittsburghu in okolici so vabljeni, da v obilem številu posetijo to pevsko prireditev, ter tako dajo mladim pevcem pobudo za na-daljno gojitev slovenske pesmi, kar bo podaljšalo naše slovensko življenje v tej deželi. Mladi pevci in pevke so člani različnih društev, zato naj bi bila ta društva naklonjena gojitvi slovenske pesmi, ker to je tudi v njihovem interesu. Torej, na svidenje v Slovenskem domu v ne- , deljo 23. oktobra! John Jurgel. Cleveland, (). — Da me čas ne[ prehiti, moram hitro napisati, kar mi je na srcu. Najprej vabim članice društva Marije Vne-bovzete, št. 103 JSKJ, da se v obilem številu udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 16. oktobra ob 1.30 popoldne v^navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih zadev v korist društva. Podani bodo tudi trimešečni računi za društvo, še to moram povedati članicam, naj ne pozabijo, da bo tudi ta mesec zadnji dan v mesecu zadnji čas za plačanje asesmentov. Težko operacijo je nedavno prestala naša sosestra Lazar; zdaj se zdravi na domu. Resno bolna je tudi sosestra Mustar, ki se nahaja že dalje časa na bolniški listi. Bolna na svojem domu je sestra Aucin. Ako kateri članici čas dopušča, naj obi-l-šče naše bolne sosestre; bolni-! cam pa želim skorajšnjega o-:krevanja. Dne 5. oktobra je za vedno za-jtisnila oči sosestra Mary Šimenc. Za njo žalujejo štirje o-tročiči in soprog. Pač je težko za družino, ki izgubi mater in gospodinjo. Naj bo pokojnici o-j hranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa bodi izraženo soža-jlje. Pri tej priliki naj omenim tudi, da je nesreča zadela našo so-! sestro Jakoš, da je namreč izgubila svojega ljubljenega sina v avtomobilski nesreči. Tudi njej iskreno sožalje nad težko izgubo. Sestrski pozdrav!—Za društvo št. m JSKJ : Mary Walter, blagajničarka. Milwaukee, Wts. — članom in članicam društva Združeni Slovani, št. 225 JSKJ naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila v nedeljo 16. oktobra. To bo zadnja seja pred našo proslavo jednotine 40-letnice in društvene petletnice, ki se bo vršila 5. novembra. Zato bo treba na tej seji še marsikaj ukreniti z czirom ,na to prireditev. Saj je samo še tri kratke tedne do veselice. Upam, da bo pripravljalni odbor, ki je bil izvoljen v to svrho, izvedel vse v zadovoljstvo posetnikov. Vsi ostali člani pa naj gredo pripravljalnemu odboru pri njegovem delu na roke. V nedeljo 2. cktobra sem se udeležila zborovanja federacije JSKJ društev za Illinois in Wisconsin, ki se je vršilo v Chicagu. Bila sem kar vesela, da je bila ta seja tako dobro obiskana od zastopnikov raznih društev. Mislim, da bo ta federacija velikega pomena za našo kampanje, ki bo otvorjena v letu 1939. Federacija ima dobre u-radnike, ki vršijo svoje delo brezplačno, samo ker jih delo za JSKJ veseli. Sobrat Anton Krapenc, tajnik federacije, je ves čas zborovanja Katra se je nekoliko umirila.ii Popravlja si ruto, iznova zavezuje isto pod brado, da bi izgle-1* dala bolj praznično. Popravi si . tudi praznični predpasnik in i kikljo. Naravna se na stolu ter s prično s svojo zgodbo, katero je i menda ponavljala že par dni. š “Veste,” pričenja, “moj brat; Jernej mi ne piše dosti. Včasih 1 pripiše kako vrstico v pismo nje-11 govega prijatelja. Veste, dajte ' mi povedati, če je Jernej še kaj i vesel v Ameriki. Oh, kako bi ga jaz še enkrat rada videla . .” j Jok jo posili, briše si solzne oči. } “Pa jaz ga ne bom več videla. < Domov ga ne bo. če bi mu vi po-, 1 vedali, da imam še vedno ves ji njegov denar ,ki ga je poslal, naj,] banki. Vse ga še čaka,-samo do- I mov naj pride. Veste, jaz sem še 1 vedno sama. Skupaj bi živela v i hiši, bi bila saj brat in sestra ji skupaj na stara leta.” Katra se je privadila. Spo- . znala je, da se bo lahko govorilo 1 z menoj. Korajžna postaja ter i si upa tudi pogledati v oči. Zato < nadaljuje: “Ali je kaj naročil? i Kako kaj živi? Ali se vidita J kdaj ? Kakšen je:.Ali je suh, ker • ne dela in je bil bolan? Vidite, kako sem se jaz bala priti do vas. i Danes popoldan kar nisem mo- ’ gla teč delati na polju. Kar čez 1 polje sem mahnila proti vaši hiši. Pa če bi tudi gospodar videl, ( jaz sem morala iti. že toliko no-či ne morem spati, vedno sem ; mislila, kako bi prišla do vas in ‘ če bi hoteli govoriti z menoj. Da- ( nes, proti večeru pa sem rekla ( gospodarju, da naj krave poča- ; kajo, jaz grem na Primskovo, jaz hočem vedeti, kaj dela moj j, brat Jernej v Ameriki. Dajte no j povedati, kaj je ž njim? Pride domov? Ali sta daleč drug od 'drugega? Oh, ta Jernej, nič mi ’ ne piše. Bogve, kako hudo se mu 1 godi, pa si ne upa pisati, ker i slabega ne mara sporočati. Ta i Jernej je bil vedno tak, da je 1 bil tih in ni rad pripovedoval, ' če mu je bilo hudo. še danes je 1 tak . . ., oh, da bi saj pisal, kako mu je?” Še le sedaj mi je dana prilika, 1 da morem izpregovoriti. Prive-dujem ji, da sva z Jernejem prijatelja v Clevelandu, da živiva skoro skupaj v bližini, kakor bi živela v domači vasi. Opišem brata Jerneja kot ga poznam že deset let in več, povem ji, da je! on preskrbljen in da se bo že j, preživel, če prav se je ponesrečil in je moral ostati v bolnišnici dolgo časa. To jo potolaži. Sigurna je, da brat ne trpi v Ameriki. Nekako) odleže ji, kakor bi odložila precejšno butaro iz svojih ramen, j Toda nekaj se je pojavilo v njenih očeh. Utihnila je trenotno. j V njeni duši je zagorelo. Pet in j dvajset let je nosila s seboj pogled na odhajajočega brata Jerneja, ki se je odpravljal v Ameriko. Ves ta prizor je obstal v njeni domišliji, kot bi ustavil' stensko uro. Do tu je prenesla j bolestno domislijo vaškega dekleta, potem se je zatemnilo pred njenimi očmi. Brat Jernej je odšel v daljno Ameriko, a ona je ostala sama. Za njo še živi vas, polje in gozd, za njo še stoji Storžič, Sv. Jošt in šmarjet-na gora, toda za brata Jerneja j ni več tega čistega in svetega življenja. Tam v daljni Ameriki ne misli več o tem, kar je nji sve-j tega in domačega. Zato sta po-j stala tujca, zato on več ne piše j tako pogosto. Odkar je Jernej odšel v Ameriko, je ona ostala po svojem mišljenju nespremenjena. Njena misel je omejena, njeno obzor-. !je je malo, njeno delo je enolično in njeno dnevno življenje > ima tri mejnike: Dom, cerkev in polje. Toda njena misel je či- . sta, nobenega hudobnega name- > na ni v tej misli. Rekel bi ji, da 11 je svetnica, ki je pozabila na pot jv nebesa. »I Zato ji je brat Jernej še ved-. no tak, kot je bil pred pet in i dvajsetimi leti. Kako težko ga . čaka, da bi prišel domov. Pove-i dala bi mu rada, kaj vse se je j zgodilo in završilo po njegovem [odhodu. Vse to ona čuva in hra- [na uro gledal in nam sugestiral, j da naj bomo kratki s poročili, ker je že ena ura, in pridne članice chicaških društev da že i-majc pripravljeno kosilo za zborovalce. Sosestri Jurečič in Kovačič sta vedno vstajali s svojih sedežev ter tekali v kuhinjo in nazaj; mislila sem, da imata kakšne važne vloge pri igri. Še- ; le potem, ko smo posedli okoli mize, obložene z vsemi mogočimi dobrotami, mi je postalo jasno, zakaj sta omenjeni sosestri tako pogosto tekali v kuhinjo. ■ Pripravljenega je bilo toliko, kot da so pridne članice pričakovale armado beguncev iz Su- ■ detev. ■ j Še predno smo končali s kosi- 1 lom, so začeli prihajati ljudje v ': dvorano. Prihajali so v celih skupinah, da je bila dvorana kmalu več kot napolnjena in še i notri niso mogli vsi. Kar vese- j lje je bilo pogledati nazaj po dvorani, kjer šo bili vsi sedeži zasedeni. Veselilo me je videti : več bratoV in sester z zadnje; konvencije. Vsi so bili veseli in zadovoljni. Program slavnosti je bil lep, da se mi je zdel kar prekratek. Sobrat Paul Bartel, glavni predsednik, je nastopil s pomemljivim govorom v slovenščini. Za njim je prav vzpodbudno govoril glavni nadzornik sobrat Frank E. Vranichar v angleščini, ter pojasnjeval poseb-s no naši mladini prednosti in u-godnosti naše Jednote. Nastop pevskega zbora “Prešerna” jej tako ugajal, da je moral na silen aplavz kar tri pesmi ponoviti. Odbor, ki je aranžiral to prireditev, je gotovo imel na ro- j kah velikansko delo, katero je j častno in v korist Jednoti izvršil. Čast temu odboru, čast pa tudi vsem, ki so mu pomagali, in tudi čast občinstvu, ki se jet j odzvalo v tako lepem številu. Tem potom prosim društva JSKJ v Chicagu in v okolici, naj ne pozabijo naše proslave 5. novembra. Chicaška društva imajo z našim mestom zelo dobre zveze. Saj gre iz Chicaga v Milwaukee vsako uro vlak na North Shore progi; in ti vlaki se ustavljajo samo en blok oddaljeno od dvorane, kjer se bo vršila naša slavnost. Sobrat Ži-vetz iz Jolieta mi je nekako obljubil, da se jih bo več udeležilo od tam. Z Waukeganom pa smo skoro sosedje, tako da bi j se skoro lahko peš obiskali. So- i brat glavni predsednik je obljubil, da pride, in upam, da se mu več'drugih članov in prijateljev pridruži. Tistim, ki bodo želeli tukaj premočiti, bo naše društvo preskrbelo prenočišča. Sobrat Yeray, tajnik društva št- 82 J. S. K. J. v Shebcyganu, Wis., mi je tudi nekako obljubil večjo u-deležbo od tam, ko mi je vrnil “stubs” prodanih listkov. Upam, da pride tudi tisti rojak iz Chi-■ caga (seveda v velikem spremstvu), katerega ime sem pozabila in ki se je ponudil za prodajo listkov. In malo se mi zdi, da bo za to priliko tudi naš sobrat urednik v Clevelandu potegnil svojo Lizo iz garaže in vzel na “ride” v Milwaukee na-j šega 1. glavnega nadzornika J. N. Roglja. Vsem že v naprej kličem: dobrodošli na naši prireditvi 5. novembra! Predno zaključim, še enkrat pozivam člane in članice našega društva, da se gotovo udeležijo seje v nedeljo 16. oktobra. Ne pozabijo naj, da bo to zadnja seja pred našo prireditvijo in da bo treba še marsikaj urediti v to svrho. Jaz sama ne zmorem vsega in tudi sam društveni odbor ne more vsega izvesti, ampak potrebuje pomoči ostalega članstva. Saj se gre za ugled S in korist vsega društva, torej za korist vseh članov in članic. Sestrski pozdrav! — Za društvo Združeni Slovani, št. 225 JSKJ: Pa,uline Vc jri^l:, tajnica i Herminie, Pa. — člane in čla-i nice društva “Veseli slavček,” št. 154 JSKJ, pozivam, da se ; polnoštevilno udeležijo prihod-. nje seje, ki se bo vršila v nede- *nst Ijo 16. oktobra ob 2. uri popoldne. Na tej seji se bo razpravljalo o plesni veselici in vinski trgatvi, ki se bo v korist društvene blagajne vršila v Slovenskem domu v soboto 29. oktobra. Člane tudi opozarjam, da naj točno plačujejo svoje asesmen-te. Kdor le more, naj plača prej in naj ne čaka zadnjega dne v mesecu. In vsak naj pomni, da kdor ne bo konci meseca imel plačanega asesmenta, bo suspendiran. Posledice pa naj sam sebi pripiše. Sestrski pozdrav! —Za društvo št. 154 JSKJ: Ida Klančišar, tajnica. Tiaggaleij, Pa.—POPRAVEK. —K zadnjemu poročilu o naši domači veselici ali zabavi, katera se bo vršila v soboto 15. oktobra zvečer, je treba nekoliko pojasnila oziroma popravka. Pravilno* naj se glasi, da vsi enakopravni člani plačajo za to priliko po 50 centov v društveno blagajno; neenakopravni člani pa in vse članice plačajo po 25 centov. To se ta-; ko razume, da vse članice, enakopravne in neenakopravne, j plačajo po 25 centov. Toliko ! vsem v pojasnilo. — Za društvo Sv. Alojzija, št. 13 JSKJ: „ Joseph, Debelak, tajnik. Braddock, Pa. — Podpisani kot začasni ali nadomestni tajnik društva sv. Alojzija, št. 31 j J.SKJ, za časa bolezni mojega očeta, pozivam članstvo tega društva, da se polnoštevilno u-deleži prihodnje seje, ki se bo i vršila v nedeljo 16. oktobra, j Tajnik, oziroma moj oče, je že ludi toliko okreval, da bo prišel na prihodnjo sejo, in bo po-j pravil kakšne morebitne napa-I ke, ki sem jih tekom mojega ; tajnikovanja napravil. Torej, vsi na sejo v nedeljo 16. oktobra! Pri tej priliki naj tudi omenim, da je naše društvo razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št. 37, ter je -istega odklonilo. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 31 JSKJ: Edward Hudale, začasni tajnik. Delmont, Pa. — Na septem-berski seji društva št. 116 JSKJ smo precej temeljito pretresali pozicijo naše društvene bla-j gajne, in končno smo prišli do * prepričanja, da je njena edina rešitev v nakladi. Vsem je znano, da je obstanek društvene blagajne odvisen od članov. Bili so časi, ko je par prireditev oziroma zabav prineslo društveni blagajni toliko, da se je iz iste lahko pokrivalo vse upravne stroške. Toda slabe delavske j razmere so to vse izpremenile. Tako mora menda velika večina , društev vzdrževati svoje blagajne na površju z nakladami ali ■ izrednimi asesmenti. Med, temi društvi je tudi naše. LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE, INC. 302 EAST 72nd STREET NEW YORK, N. Y. j. Potniška pisarna, zastopstvo ~ parobrodnih družb. Notarski in drugi posli v zvezi s starim krajem. Cene denarnih pošiljk: | z za $ 5.00 200 Din za/ $ 6.35 50 Lir za 11.6^ 500 Din za 12.25 100 Lir , za 23.00 1000 Din za 29.50 500 Lir za 45.00 2000 Din za 57.00 1000 Lir Pošiljamo tudi v U. S. dolarjih. — V c slučaju nujnosti izvršujemo nakazila po brzojavnem pismu in direktnem kablu. VLO^ v tej P°s5