GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA — LETO XV ŠT. 4 — APRIL 1973 Ob prazniku Pravimo, da smo vsi delavci, ki živimo od svojega dela in smo v delovnem razmerju. Vsi imamo enake pravice in vsi smo po ustavi upravljalci. Skupaj praznujemo prvi maj — praznik dela, praznik, ki so ga delavci posvetili v spomin na ubite stavkajoče tovariše leta 1886, ko so se borili za 8-urni delavnik. Nam ni treba na ulice, da bi si z demonstracijami izsiljevali večje pravice. Pravic imamo, vsaj zapisanih, toliko kot noben delavski razred sveta. Bojujemo se lahko v svojem prostoru, v svojih organizacijah in bojevati se moramo za vse tisto, kar imamo zapisano, pa v resnici nimamo — ali pa še natančneje »nimajo«! Zakaj, kajti če smo vsi delavci, ki delamo, smo si hudo različni po tem, koliko kdo dobi za svoje delo. No, pa pošteno bi bilo in dobro bi se razumeli, ko bi imeli le toliko, kolikor z delom zaslužimo. Tako pa nekaterem gre vse po maslu in ti nimajo skrbi, pa naj karkoli pride, reforma tako ali drugače. Drugim pa je težje. Valovi reforme jih dan za dnem neusmiljeno krešejo ob čereh življenja. Mislimo prav na plast delavcev, ki je najbolj številna, ki predstavlja največjo udarno moč delovne organizacije, ki dela najbolj disciplinirano in najbolj produktivno. To so tisti delavci, ki odhajajo domov s krivdo v sebi, če ne naredijo zaradi kakršnihkoli težav toliko kot bi morali, kot so navajeni. To so tisti, ki ne povzročajo skrbi z astronomsko visokim fondom nadur — njim jih nobeden ne napiše več kot jih naredijo. Ne zapuščajo svojih delovnih mest zaradi vseh mogočih opravkov — zvesti so stroju in ne prenesejo njegovega mirovanja. Z njimi je na vseh področjih najmanj težav. Ne zahtevajo višje zgornje meje kreditov za stanovanja, ker je za odplačevati že ta daleč previsoka. Ne ustvarjajo problema majhnih zmogljivosti počitniških domov, saj ti ne hodijo na dopust, na morje ali v Kranjsko goro. Ti delavci se tudi ne drenjajo v samoupravnih organih — tam kjer se odloča. Zanje lahko rečemo, da so še vedno s popkovino povezani s tistimi, čistimi proletarci, ki so se proti koncu devetnajstega stoletja borili za 8-urni delavnik in druge pravice. Njim najbolj gre ta praznik, vsem pa skupno opozorilo na dolžnost, na solidarnost, na spoznanje, da tudi trdno samoupravno družbo lahko gradimo le iz temeljev, ta delavec pa je naš temelj. Ob ptazniku deta, eSem elanom kolektiva iSkcene čestitke cfamoupzaoni ožgani, Mudi kat, Q}JtO in uzedniStoo Srednjeročni program stanovanjske graditve v občini Samoupravna in*j politična ^■aktivnost V ponedeljek 26. III. je Občinska skupščina Moste-Polje sklicala sestanek predstavnikov vseh delovnih organizacij na območju občine, da bi se pogovorili o možnostih izvajanja srednjeročnega programa stanovanjske graditve s posebnim poudarkom na konkretne možnosti graditve in financiranja, s sredstvi solidarnostnega sklada in združevanja sredstev delovnih organizacij. Vse dosedanje razprave o graditvi in financiranju stanovanjske graditve datirajo že od leta 1970 in je bil na osnovi vseh dosedanjih pomanjkljivosti uzakonjen nov sistem stanovanjske graditve, ki bo v marsičem spremenil dosedanjo prakso. Komercialni interes, ki se je uveljavljal in to zelo neovirano, je pripeljal do velikih podražitev stanovanj in s tem k manjšemu številu zgrajenih stanovanj tako, da je primanjkljaj stanovanj grozeče naraščal. Delavci, ki ustvarjajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, niso imeli dovolj možnosti, da bi prišli do stanovanj, še manj so pa imeli možnost direktnega vpliva na stanovanjsko politiko. Skrb za stanovanja je povsem točno opredelilo XXXIII. ustavno določilo, kjer je zapisano, da delovni ljudje in občani uresničujejo svoje cilje v stanovanjski izgradnji v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Konkretno so se že izdali odloki, ki vsebujejo: — določitev odstotka za gradnjo stanovanj in družbeno pomoč v graditvi le-teh. Pri nas znaša ta prispevek 6 % od bruto OD, — obvezno je združevanje sredstev pri poslovni banki, ki znaša 1,50 % od bruto OD, —- obvezno združevanje v solidarnostni sklad, ki je 1,8 odstotka od bruto OD, — za prosto razpolaganje v podjetju pa ostane 2,7 %. Tudi naše podjetje je že podpisalo samoupravni sporazum o izločanju sredstev (6 %) za stanovanjsko izgradnjo in (30 % od 6 %) za solidarnostni sklad ter družbeni dogovor o vezavi sredstev v poslovni banki (25 % od 6 %). V okviru občine pa je bil sprejet srednjeročni program stanovanjske graditve, izdelan na osnovi podatkov iz programov delovnih organizacij in družbenih služb. Ker smo pa tudi pri nas zelo zainteresirani za razvoj stanovanjske graditve v naši občini, podajam izvleček iz plana graditve do leta 1977. 1. Štepanjsko naselje 2906 stanovanj, od tega 800 stanovanj v letu 1973 800 stanovanj v letu 1974 800 stanovanj v letu 1975 506 stanovanj v letu 1976 2. Slape 920 stanovanj, od tega 200 stanovanj v letu 1973 200 stanovanj v letu 1974 200 stanovanj v letu 1975 120 stanovanj v letu 1976 200 stanovanj v letu 1977 3. Slape — južni del 910 stanovanj, od tega 400 stanovanj v letu 1976 510 stanovanj v letu 1977 4. Zgornji Kašelj 190 stanovanj v letu 1974 5. Zajčja dobrava 32 stanovanj v letu 1973 6. Zalog — samski dom 700 stanovanj do I. 1975 7. Nove Jarše 600 stanovanj, od tega 300 stanovanj v letu 1974 300 stanovanj v letu 1975 8. Nove Jarše — severni del 1200 stanovanj, od tega 500 stanovanj v letu 1974 500 stanovanj v letu 1976 200 stanovanj v letu 1977 9. Sneberje 110 stanovanj, od tega 50 stanovanj v letu 1974 60 stanovanj v letu 1975 Iz tega sledi, se bo v naši občini, kjer so lokacije že določene, zgradilo v obdobju 1973/1977 — 7568 stanovanj. Vsekakor je to številka, ki vpliva upanje, da bo rešeno stanovanjsko vprašanje tudi tistih iz nizkih dohodkovnih skupin, ki so bili v dosedanjem sistemu gradnje brez vsakršnih možnosti in perspektiv, da si bodo lahko uresničili svojo največjo željo. Seveda pa ob tem ni treba pozabiti, da bo morala tudi naša delovna organizacija krpeko sodelovati s finančnimi sredstvi, ne samo, kar dajemo v solidarnostni sklad in obvezno oročujemo v poslovno banko, temveč bomo morali tudi del sredstev, ki nam ostanejo za pros to razpolaganje, namensko usmerjati v izgradnjo najemniških stanovanj. Istočasno pa je treba povečati vpliv in kontrolo nad trošenjem teh sredstev, kjer se morajo znajti tudi bodoči koristniki družbenih stanovanj. Kot nadaljnje je važno omeniti, da si pridobijo pravico stanovanjskega kredita iz obvezno oročenih sredstev tiste delovne organizacije, ki gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve, ki imajo nižji dohodek na zaposlenega delavca kot znaša povprečni OD na zaposlenega v Ljubljani. Na žalost tega podatka še ne moremo posredovati, sem pa prepričan, da smo pod povprečjem. Glede nadomestitve stanarin in drugi družbeni pomoči iz solidarnostnega sklada so pa določeni pogoji kot, da prosilec nima stanovanja, da osebni dohodek prosilca in članov gospodinjstva ne presega 900 din na člana mesečno, da prosilec še ni imel rešenega stanovanjskega problema. Pri izgradnji najemnih stanovanj iz solidarnostnega sklada imajo prednostno pravico prosilci, ki že dalj časa žive na območju mesta Ljubljane. Zakonodajalec ob tem ni pozabil na mlade družine in upokojence in se je po daljših javnih razpravah predlagala rešitev: Mladim družinam se lahko odajajo v najem stanovanja iz solidarnostnega sklada za dobo največ 5 let, ob tem pa mora mlada družina izpolnjevati pogoje: — da namensko varčuje pri poslovni banki za stanovanje, predložiti mora pogodbo o namenskem varčevanju, — da gospodarska organizacija, pri kateri je zaposlen, jamči, da bo skupno z delavcem rešila stanovanjski problem v 5 letih. Za mlado družino se štejeta zakonca, če: — od sklenitve zakonske zveze in do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot 5 let, — skupna delovna doba obeh zakoncev ob dnevu sklenitve zakonske zveze ne presega 6 let, — nihče od zakoncev ni starejši kot 30 let. To so pogoji, ki vsebujejo še precej nejasnosti, bodo pa tekom dela upravljalcev solidarnostnega sklada razčiščeni kot tudi podana varnost, da bo solidarnostni sklad resnično dobil vložena sredstva za stanovanje po 5 letih nazaj. Upokojenec pa lahko dobi stanovanje iz istega naslova le v primeru, če del sredstev Na koncu lahko ugotovimo, da je bil sklic tega posvetovanja zelo uspel kot tudi najbolje zaseden. Vsekakor se odpirajo svetlejša obzorja v naši stanovanjski graditvi. Ljubljana, 29. 3. 1973. Janez DEISINGER ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA IN IZOBRAŽEVANJE # 9. 2. 1973 — je imel 1. redno sejo, na kateri so se dogovorili za metode dela in o programu dela odbora za leto 1973, reševali pa so tudi tekočo problematiko s tega področja. • 13. 2. 1973 — je bila 2. seja oz. nadaljevanje prve seje ter dopolnili so predloge, ki so bili podani na prvi seji odbora. KOMISIJA ZA REKREACIJO: S 12. 3. 1973 — komisija za rekreacijo je imela svoj prvi sestanek, na katerem so prisotni člani razpravljali o nalogah in dolžnostih komisije, medtem ko v dveh točkah dnevnega reda niso prišli do zaključkov, ker ni bilo pripravljeno gradivo oz. ker na sestanku niso bili prisotni vsi člani te nove komisije. S Komisija za norme — člani omenjene komisije so se sestali na svoji redni seji. na kateri so določili glede na finančen rezultat podjetja vrednost točke za premijo. Omenjena seja je bila 5. 4. 1973. • 2. 4. 73 se je sestala na 2. seji na kateri so soglasno izvolili tov. Jeklič Bogomirja. Na tej seji so tudi že poskusili določiti nove cene pen-zionskih dni v naših počitniških domovih, vendar so sklenili, da se naj za rešitev tega problema narede ustrezni predlogi. • Odbor za gospodarska vprašanja je imel 26. 3. 1973 skupno sejo z operativnim vodstvom podjetja, na kateri se je obravnavala situacija podjetja, v kateri se je znašel naš delovni kolektiv po devalvaciji dinarja, povečanih carinskih stopnjah in po podražitvi pločevine, ter v zvezi s tem sprejel določene sklepe. • 3. 4. 73 je bila 7. letošnja seja odbora za gospodarska vprašanja, na kateri so določili vrednost obračunske točke za mesec marec, ki je bila 11,00 din. • Delavski svet podjetja je imel 28. 3. 73 izredno sejo, na kateri so člani delavskega sveta podjetja sprejeli na predlog posebne komisije, ki je bila sestavljena iz članov DSP, sklep, da s 1. 4. 73 povečajo cene obrokom malic in kosil. • Odbor za delovna razmerja in izobraževanje se je 4. \ 73 sestal na svoji 2. rednj seji, na kateri so obravnavali prisotni člani problematiko oz. poročilo o dopustih za leto 1972 ter predlog za dopuste v letu 73. Obdelali so tudi tekočo problematiko 5 tega področja. • 10. 4. 73 so se ponovno sestali in obravnavali le predloge za določitev penzion-skih dni v naših domovih, ker pa so predlagane cene vs? višje kot bi jih zmogel nas neposredni proizvajalec, so sklenili, da se ponovno pregleda vse možnosti, da b bile cene penzionskih dn' res cenejše in s tem dostopnejše delavcem. ZADNJA VEST Delavski svet je 19. aprila med drugimi pomembnimi točkami dnevnega reda obravnaval tudi možnost izplačila letnega regresa za člane kolektiva. Ker člani DSP niso imeli gradiva o izračunih in predlaganih cenah letovanja v počitniških domovih niso mogli sprejeti dokončnega sklepa o višini regresa. Sprejeli so sklep, da se regres izplača v višini 400,00 dinarjev vsem, ki so v rednem delovnem razmerju in imajo pravico do rednega letnega dopusta. Regres se izplača kot akontacija, na prihodnji seji DSP pa se bo razpravljalo o dokončni višini regresa. Komisija za rekreacijo pri odboru za družbeni standard pa naj pripravi temeljit predlog cen letovanja v naših domovih, katerega naj se objavi v Biltenu in o njem razpravlja v delovnih enotah nakar bo dokončni sklep sprejel DSP skupaj z višino regresa. SATURNUS V POKROVITELJSKEM ODBORU Zveza slepih je sklenila, da bo ob 25-letnici ustanovitve osnovnih organizacij pripravila I. tabor slepih Slovenije. V ta namen je bil osnovan 15 članski pokroviteljski odbor sestavljen iz predstavnikov republiških političnih in upravnih vodstev. V odboru pa sta tudi dve delovni organizaciji in to ISKRA in SATURNUS. To je znak priznanja za vsestransko razumevanje do slepih, obenem želijo s tem dati poudarek povezanosti našega gospodarstva z Zvezo slepih na področju vključevanja slepih in slabovidnih v delovni proces. Tako srečanje večjega števila slepih je bila dolgoletna želja družbeno političnih organizacij in članov Zveze. Program srečanja, ki bo 2. in 3. junija v Ljutomeru, obsega politične, družbene, kulturne, športne in manifestativne aktivnosti slepih. Posebno za drugi dan je želja za čim večjo udeležbo slepih in slabovidnih, zato jim bodo sindikalna vodstva podjetij, kjer so zaposleni po dogovoru z osnovnimi organizacijami omogočila odhod na tabor s prispevkom k potnim stroškom. Tako računamo, da se bo tabora udeležilo blizu 1000 slepih, slabovidnih in njihovih spremljevalcev. Miloš Mikolič ___________________________________________________S Položaj podjetja glede na zunanje vplive Že tretje leto zapored se srečujemo s podobnimi težavami. Leta 1971 sta nas doletela devalvacija dinarja in dvig cen beli pločevini, leta 1972 devalvacija dinarja in dvig cen beli pločevini, leta 1973 zopet isto. Če bi hkrati sledilo takoj tudi odobrenje prodajnih cen izdelkov iz te pločevine, bi bilo še v redu, toda prodajne cene so vedno do nadaljnja zamrznjene. Da bi bila težava še večja, smo morali od začetka tega leta plačevati na belo pločevino za 16,5 % višje carinske dajatve, kot lani. Zadnjikrat smo z odobren-jem Zveznega izvršnega sveta povišali cene izdelkom iz bele pločevine v juniju lani. Ud tedaj naprej so se cene bele pločevine postopoma ovigale na svetovnem trgu ob naših neizpremenjenih cenah izdelkov iz nje in to naj-preJ že julija lanskega leta ?a, 8 /o. januarja 73 za 1,3 %, februarja letos zaradi mone-!arnih'.sprememb za 11,1%, -a lunj je napovedano povi-sanje še za približno 6,5 %; . U julija 1972 do danes to-l'e) skupno za 21,5% in do '• Jfllja 1973 za 29,4%. Prav-ar smo dobili sporočilo, da -e s 1- oktobrom pričakuje e nadaljne povišanje cen bele pločevine. Višje carinske dajatve sm orali plačevati po odlok : vezne9a izvršnega sveta, I * ooredil ukinitev veljavne k ' Predpisov o carinski , ,ntlagentih, ki praviloma dc i?;ajo za nekatero uvozn in ^°l nizie carinske dajatv i.r ahteval od Zveznega se kretanata za finance, da StoinlV,anju z drugimi pr 15 friLl zveznimi organi d nem,, bma.rja Predloži Zve; u lzvršnemu svetu preč log o novih carinskih kontingentih. Sedaj smo obveščeni iz uradnih virov, da je Zvezni izvršni svet 4. aprila sprejel sklep, da od 1. januarja tega leta dalje veljajo za belo pločevino ponovno enake carinske dajatve, kakor so veljale v lanskem letu. Na podlagi te odločitve nam bo v celoti povrnjena razlika preveč plačanih carinskih dajatev. Ni mala stvar, če se v razdobju enega leta podražijo surovine za skoraj 30%, še posebno, če je v proizvodni ceni izdelkov 60% te surovine. Posledica takega povišanja stroškov proizvodnje je nujno povišanje prodajne cene izdelkov, če naj obrati za proizvodnjo embalaže poslujejo še nadalje rentabilno. Tako velikih vrednosti ni mogoče pokriti le s povečanjem produktivnosti in ekonomičnosti proizvodnje. Proizvodni načrt za leto 1973 predvideva porabo 17.965 ton bele pločevine v vrednosti okoli 5,800.000 dolarjev oziroma skupaj s carinskimi in drugimi dajatvami okoli 113 milijonov dinarjev. Omenimo naj še, da je povpraševanje po beli pločevini v svetu v letošnjem letu izredno naraslo, tako, da sedanje proizvodne zmogljivosti ne morejo zadostiti povpraševanju. Lahko rečemo, da smo naše potrebe še pravočasno zabeležili pri naših dobaviteljih in ni bojazni, da bi zaradi pomanjkanja pločevine ne izpolnili proizvodnega načrta. Ne bi pa mogli trditi, da je to uspelo v tolikšni meri tudi drugim jugoslovanskim proizvajalcem embalaže, kar lahko povzroči močan pritisk kupcev te embalaže na naše podjetje, še posebno, če bo letina poljedelskih in sadjarskih pridelkov dobra. Pripomniti je treba, da je pri ostalih uvoznih materialih, ki jih uporabljamo za proizvodnjo embalaže (laki, tesnilne mase in drugo) stanje nekoliko drugačno. Tem izdelkom so se nabavne cene povišale le zaradi devalvacije dinarja in to v višini od 3—10° 'o, odvisno iz katere države jih uvažamo. Prodajne cene pri dobaviteljih so še nadalje ostale nespremenjene. Miloš čopič Povečati moramo delovne napore črtteS*avo gospodarskega na-za*Lr*a let0 1978 so že od knt ‘ka spremljale težave, neP°znavanje vseh ele-sti t0j’- ^ določajo obvezno-ne do širše družbe- skupnosti, neznana izvoz-žim- uv°zna določila in re-liz»!.’"SPreiemanie mer stabi-rajoč'ie ‘n_iz vsega tega izvi-njll'je težave pri oceni ko-ne Lture na tržišču. Osnovan- „ ,akteristike sprejetega I97?°darskega načrta za leto i'M„ So bile v primerjavi z 01 1972 naslednje: Se~~ Povečanje fizičnega ob-14 a Proizvodnje podjetja za h „17 Povečanje osebnih domkov za ca. 10 %, slenihPzae4%ie Št6Vila ZaP°" 4 ^7, Povečanje skladov za hoT" Plan je tudi predvideval ,p Katere minimalne investici-fj’..ki so pogoj za izvršitev ln obsega proizvodnje v r~ dalje je plan predvideli r,a?en. notranjih ukrepov za oljsanje gospodarjenja tudi zaJf Prodajne cene, kjer to la 11 te vaj o podražitve materia- gospodarskega načrta leto 1973 ogrožajo poznej-n akropi in predpisi, ki jih 9 spodarski načrt vseh ne uPosteva; x„~T Povečanje cen bele plo- oevine s r 7 1972 za 6 o/o- n_ n. sicer upošteva, vendar temu ustrezno še nismo Spel' zvišati cen izdelkov, — s 1. 1. 1973 povečanje cen bele pločevine za 1,3%, — s 14. 2. 1972 so se povečale cene vseh uvoznih materialov za ca. 11,1 %, — v zvezi z devalvacijo se podraže tudi vsa odplačila inozemskih kreditov, — s 1. 1. 1973 so bili ukinjeni carinski kontingenti za uvoz bele pločevine, to pa pomeni, da so se carine in druge uvozne dajatve povečale od 13 % na 29,5 %, kar podraži belo pločevino za 16,5 odstotka, — s 1. 1. 1973 je bil uvoz bele pločevine prenešen iz uvoznega režima blagovnih kontingentov pod uvozni režim prostega uvoza. Za naše podjetje to pomeni, da mora v slučaju najemanja inozemskih kreditov 66 % njegove dinarske vrednosti položiti ob uvozu blaga in 34 % pred zapadlostjo inozemskega kredita. Prej pa smo lahko plačali vsa dinarska vredstva 30 dni pred zapadlostjo inozemskega kredita. Najemanje teh kreditov ni več rentabilno, pomeni pa to slabšo preskrbo kupcev, kar pa ima zopet negativen vpliv na finančni rezultat našega podjetja, — s samoupravnim sporazumom med proizvajalci in potrošniki embalaže iz bele pločevine je dogovorjeno na osnovi povečanj cen bele pločevine v letu 1972 8 % povečanje cen embalaže iz bele pločevine. Ta sporazum predvideva tudi avtomatizem pri povečanju cen bele pločevine in ostalih materialov. Sporazum pa je neveljaven po odločbi SIV o maksimiranih cenah, — s 1. 7. 1973 je napovedano ponovno povečanje cen bele pločevine za 5—8 %, — vse gornje navedbe preprečujejo realizacijo investicijskega plana, kar zopet negativno vpliva na izvrševanje nalog, postavljenih v gospodarskem načrtu. Vsi zgoraj navedeni ukrepi, ki negativno vplivajo na poslovanje našega podjetja, znesejo v absolutnem znesku ca. 40,000.000 din. Tako visoko povečanje stroškov pa praktično onemogoča vsako rentabilno poslovanje. Nemogoče je tako visoko povečanje stroškov prekriti z notranjimi rezervami. Teža celotnega problema kaže tudi dejstvo, da je v podjetjih: Saturnus, M KG Reka, LIM Zagreb in Limprodukt Novi Sad v letu 1972 znašal skupaj ostanek dohodka (skladi) v vseh naštetih podjetjih samo 14 milijonov 320.000 dinarjev. Na osnovi vseh zgornjih navedb lahko zaključimo, da trenutno poslujemo z izgubo. Res je, da se v prvih treh mesecih to še ni v celoti izrazilo, ker smo uporabljali v glavnem material, ki smo ga nabavili še po starih pogojih. Delno izboljšuje celotno stanje tudi proizvodnja v obratu avtoopreme, ki jo je podražitev materiala najmanj prizadela. Nerentabilnost poslovanja bomo najbolj neposredno občutili na osebnih dohodkih. Osebni dohodki so trenutno višji, kot jih dopušča renbta-bilnost poslovanja. Gospodarski odbor in operativno vodstvo sta predvidela za odpravo kritične situacije naslednje ukrepe znotraj podjetja, kakor tudi zunaj podjetja: — organiziranje TOZD — kot faktor boljše notranje organizacije za delovne uspehe, — doslednejša izvozna orientacija podjetja, — štednja z materialom, — nabava cenejših repro-materialov, — selekcija asortimana proizvodov. Vsi ukrepi znotraj podjetja pa seveda te situacije ne morejo rešiti sami, zato so predvideni tudi ukrepi zunaj podjetja: — preko upravnih in političnih predstavnikov doseči znižanje carinske stopnje za belo pločevino, ki je nenormalno visoka, — nadaljevati delo na uveljavitvi samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o pogojih dobave in cenah embalaže iz bele pločevine, — če hočemo ohraniti sedanjo stopnjo akumulativno-sti, je treba doseči, da bo ZIS priznal naslednje povečanje cen izdelkov iz bele pločevine: — za podražitve v I. 1972 4,79 %, — za monetarne spremembe 7,19 %, — za povečanje carine — 11,86%. S to zahtevo so seznanjeni tudi slovenski izvršni svet in ostali gospodarski činitelji. — pripraviti vse potrebno, da bi podjetje lahko prešlo iz predmeta poslovanja izdelave pločevinaste embalaže na uslužnostno predelavo. To pomeni, da bi Saturnus več ne kupoval bele pločevine, temveč bi mu jo dobavljali naročniki embalaže. Namen tega ukrepa ni samo reševanje situacije v Saturnusu, temveč tudi pri naročnikih embalaže, da ne bi v sezoni ostali brez embalaže. To je smatrati kot začasen in zasilen ukrep. MGK Reka je postavil zahtevo, da bi ta ukrep uveljavili s 1. 5. 1973, vendar se gospodarski odbor kot tudi operativno vodstvo s tem nista strinjala, Kritična situacija ne bi smela v kolektivu negativno vplivati in s tem še poslabšati situacijo, ampak nasprotno povečati notranje delovne napore za izboljševanje gospodarjenja v podjetju. Na notranie ukrepe vplivamo neposredno sami, pri predvidenih zunanjih ukrepih pa upravičeno pričakujemo pomoč političnih in družbenih organov. Ivan Primožič VEST PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE Zvezni izvršni svet je ukinil povečanje carine za 16,5 %, ki jo je uveljavil s 1. 1. 1973. Carino, ki smo jo že plačali, dobimo vrnjeno. Ta ukrep znatno izboljšuje položaj našega podjetja, čeprav ga v celoti ne rešuje. Živeti pomeni, bojevati se. To je dobra misel, škoda le, da izgubljajo vedno le eni in isti Predsedstvo sindikata o zaključkih občnega zbora Petnajstega marca je še stari predsednik osnovne organizacije sindikata sklical prvo sejo novoizvoljenih članov konference na kateri so izvolili devetčlansko predsedstvo in predsednika. Za predsednika so izvolili Viktorja Zemljaka, ostali člani predsedstva pa so: Aleš Jaklič, Nada Ban, inž. Matjaž Kušar, Marjan Jakop, Jože Jamšek, Betka Malič, Marjan Bajc, Ančka Vidrih, Mojca Bavec, Emil Hočevar, Jure Vabšek. Na tej seji so izvolili še komisiji: komisija za socialne podpore: Mara Rovanšek, Francka Pintar, Vili Delalut Edo Kukovec, Ivanka Stamejčič, Anka Kranjc. in komisija za nabave: Slavko Verzel, Jože Zadnikar, Jože Stanjko, Peter Strniša, Malči Demšar, Milka Kepic. Delo tajnika je prevzel Jure Vabšek. 12. 4. 1973 se je predsedstvo sestalo na drugo sejo z namenom, da z razpravo oblikuje predlagane sklepe z občnega zbora in jih take predlaga konferenci v potrditev kot program nadaljnega dela in prvih nalog sindikata. Seji so prisostvovali tudi glavni direktor, predsednik mladine in namestnik sekretarja OOZK, škoda, da ni bilo še drugih povabljenih, saj je bila seja zelo pomembna, ker je poglobljeno obravnavala zaključke občnega zbora in tako izoblikovala smernice dela vodstva naše sindikalne organizacije. Razprava o predlaganih sklepih Prvi sklep govori, da mora biti vodenje v kolektivu demokratično z dogovarjanjem pred odločitvami s kolektivom in da morajo samoupravni organi razviti javnost dela in v ta namen zagotoviti tudi redne delovne sestanke po oddelkih. Ob tem sklepu se je razvila živahna razprava, ki je še posebno poudarila pomembnost rednih mesečnih sestankov v delovnih enotah ter pomembnost tesnejšega sodelovanja vodstva obrata ali delovne enote s oddelkovod-ji, preddelavci, česar sedaj ni v vseh delovnih enotah in se to močno odraža v razpoloženju in odnosih na posameznih oddelkih (WF, referendum). Pomembno funkcijo morajo na tem področju odigrati sindikalni pododbori in dajati pobude ali pa celo sami sklicati sestanke ob potrebni situaciji, če ravno so zato zadolženi direktorji. Ob sklepu, ki govori o uresničevanju ustavnih dopolnil in konkretno o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela, so člani predsedstva ugotovili, da je kolektiv o poteku ustanavljanja premalo seznanjen in obenem izrazili strah, da se bo z organiziranjem TOZD ko- lektiv kot gospodarska organizacija preveč razbil. Glavni direktor je pojasnil, da delo na področju TOZD še vedno poteka bolj na tehničnem področju in še ni prišlo do javnih razprav. Politične organizacije in samoupravni organi pa so že tudi v prvem delu priprav imele diskusije. V Biltenu je bila obširna informacija o delu na tem področju in podani tudi dve varianti organiziranja. Delo poteka in kolektiv bo še dovolj seznanjen. Ob izraženem strahu za razbitje kolektiva je glavni direktor pojasnil, da bomo sedanjo organiziranost res »razbili«, toda ne zato, da bi kolektiv osiromašili, ampak, da ga bomo kot celoto še bolj obogatili. Pri sklepu, ki govori o situaciji, ki nas sili v uveljavitev principov osebne odgovornosti in nujnosti klicanja na odgovornost posameznikov ob kršenju delovnih dolžnosti, se je razvila diskusija s porazno skupno ugotovitvijo, da od ukrepov za boljši red v kolektivu ni dosti obveljalo. Glavni direktor je poročal, da podatki kažejo, da se izhodi niso zmanjšali, da se je vidno zmanjšalo število nadur v tiskarni in embalaži, da se delavke resnično držijo ukrepov, da pa vsi drugi vozijo naprej po starih tirih. To kaže, da so vse splošne zahteve po boljši disciplini in po varčevanju ob realnosti, ko bi jih bilo treba izpolnjevati, opozarjati, in dajati vzgled, padle v vodo. Treba je nenehno prikazovati neupravičene nadure kot prekršek, ki močno zmanjšuje redni osebni dohodek vsem. Vodstvo sindikalne organizacije z vsemi pododbori ima prav na tem področju svojo veliko nalogo, da z organiziranimi akcijami uresniči sklepe političnega aktiva in ukrepe operativnega vodstva. 2e tolikokrat sproženo vprašanje pretiranega števila nadur in večkratne ostre zahteve po zmanjšanju, so tu v predsedstvu izzvenele kot nezaupnica organizatorjem dela in vsem, ki nadurne naloge podpisujejo. Nezaupnica tistim, ki niso izpolnjevali ukrepov in števila nadur v tem času niso zmanjšali. Ob sklepu, ki govori za višje nagrajevanje delavcev z nižjimi grupami in o potrebi zmanjšanja režijskega dela je prišlo do ugotovitve, da mora naš sindikat dati najprej predlog podpisnicam samoupravnega sporazuma o delitvi osebnega dohodka, da se dvigne višina meje najnižjih osebnih dohodkov na 1200 dinarjev sicer jih sami ne smemo dvigovati, ker so za kršenje določil sporazuma zelo velike kazni. Za zmanjšanje režijskega dela pa je treba dokončati opise in sistematizacijo delovnih mest. Pri sklepih s posameznih področij družbenega standar- da so se člani predsedstva in vabljeni člani dlje pomudili. Izoblikovali so temeljno pravilo, ki naj bo vodilo na vseh področjih dela družbenega standarda, ki je povezano s trošenjem sredstev v obliki regresiranja: »Regresirati stvari, ki jih lahko koristijo vsi člani kolektiva« to se pravi, da se je treba vedno držati cilja, da z regresi- Predsednik sindikata — Viktor Zemljak, kontrolor orodij v obratu embalaže, v Saturnusu je od leta 1957. Je član ZK in je opravljal že vrsto družbeno-političnih funkcij ranjem omogočamo koristili ali uživati dobrine vsem članom kolektiva. O sredstvih, ki jih namenjamo za dotacijo oblik, ki niso namenjena vsem članom kolektiva pa se je treba dobro dogovoriti koliko regresirati! Družbeni standard mora svoj osnovni namen, ki je zmanjševanje razlik, ki jih ustvarja osebni standard v sedanjem času boja proti socialnemu razlikovanju še posebno povdar-jeno izpolnjevati. Na področju stanovanjskega kreditiranja naj bi se vneslo spremembe tako, da bi člani z višjimi osebnimi dohodki po nekaj letih (npr. 5) odplačevali večje vsote (hitrejše vračanje) s tem bi bilo hitrejše obračanje sredstev in več rešenih vprašanj. Za poživitev kulturne dejavnosti v kolektivu bo predsedstvo imenovalo komisijo, ki bo delala na tem. Treba bo tudi zainteresirati širši krog članov kolektiva za koriščenje brezplačnih abonmajev v gledališčih za katere kolektiv plača precejšnja sredstva. Delavska kontrola Kar naenkrat slišimo vsepovsod »delavska kontrola«. Beremo o razpravah v organizacijah ZK in sindikatu, pa tudi o ustatnavljanju in že o prvih rezultatih organov notranje kontrole. KAJ JE DELAVSKA KONTROLA? Delavska kontrola v delovnih kolektivih ni čarobna palica. Zlasti ne, če si jo zamišljamo izključno kot organ, ki bo namesto vseh nas vedno, povsod in vse nadzoroval. Že sedaj smo imeli kopico težav, ker številni samoupravni organi niso preverjali, kako so se izpolnjevali njihovi sklepi, če mislimo, da bo vse to sedaj opravil specialni samoupravni kontrolni organ, potem preveč pričakujemo. Pričakujemo morda tudi, da se bo delavska kontrola v začetku in tudi sicer ukvarjala z odkrivanjem grabeža, poneverb, tatvin in zatiranjem samopašništva. To naj ne bi bil njen v naprej določen namen, temveč bi naj bilo njeno delo in njena prizadevanja usmerjena v celoto družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov. Kontrola mora biti organizirana kot sestavina samoupravljanja, ki ima svoje organe postavljene od delovnega kolektiva. Njena bistvena pomembnost pa je, da prihaja od delavcev, ki so spoznali, da ne bodo resnično gospodarili s presežnim delom, če celoten samoupravni sistem ne bo obogaten z enako samoupravnim in enako delavskim sistemom kontrole. Ni pa treba posebej poudarjati, kolikšen pomen za učinkovitost notranje kontrole imata informiranost in javnost dela. Enako pomembna je vloga družbenopolitičnih organizacij zlasti Zveze komunistov in sindikata. Ustavna teza o notranji kontroli ali delavski kontroli, kot ji pravijo, je šele na začetku razprav. Učinek razprav ni le v skupno dogovorjeni končni formulaciji, temveč je pomemben odziv delavcev že na tej stopnji razprav, ker kaže na željo in pripravljenost, da se njen osnovni namen, vzporedno z nastajanjem nove ustave, odsvita že tudi na naših medsebojnih odnosih. Z NOVO USTAVO BO OBVEZNA Po končani vojni smo imeli državno organizirano kontrolo (ljudski tožilci, ljudski inšpektorji, delavski poverjeniki itd.)' to je bila prva družbena kontrola. Ustava iz leta 1963 določa, da lahko delavci ustatnovijo konrolne organe, kar pomeni, da je bila to neobvezna obveznost. Nekatere delovne organizacije so koristile to ustavno določilo in druge predpise, ki so to omogočali. Kjer je bil močan tehnokratizem je bilo to nemogoče. Pri nas naprimer je bil leta 1967 pravi vik in krik ob predlogu, da bi imeli grupo, ki bi delala na iskanju možnosti zboljšanja delovanja samoupravnega mehanizma. češ, da je to nezaupnica samoupravljanju in podobno-O kaki doslednejši delavski kontroli se takrat ni dalo misliti-Delavec je bil samoupravljalec na papirju, dejansko pa mu je bil dohodek odtujen in so z njim upravljali drugi. S ponovnim oživljanjem delavske kontrole se predvsem želi tatko konrolo, da bo dohodek vrnila pod oblast delavcev. To s« pravi, nadzor v prvi vrsti nad presežnim delom, nad tistim delom dohodka, ki kroži znotraj delovne organizacije, šel6 nato nad vsem drugim. Še posebno si velja zapomniti, da je bila sedaj kontrol6 neobvezna, z novo ustavo pa bo to ustavno obvezna. KAJ NAJ BI BILA DELAVSKA KONTROLA PRI NAS? Pri nas še ni bilo razprave o delavski kontroli in zato tudi nič določenega kaj naj bi bila, razen to, da je operativo6 vodstvo sklenilo, da se objavi osebne dohodke v letu 19?2 stanovanja in posojila do leta 1962 nazaj, in da se objavil6 tudi za letos najvišje, srednje in najnižje dosežene OD v posameznih plačilnih grupah. V nekaterih delovnih organizacijah kjer so take razprav6 že imeli so sklenili (ZK in sindikat) da naj delavska kontrol6 obseže redne in občasne informacije: — o osebnih dohodkih za redno in nadurno delo, o višiU1 osebnih dohodkov po enotah ipd., ~ 0 porabi srdestev skupne porabe: razna posojila, vi-6, canje anuitet, razne pomoči, itd., — o drugih osebnih izdatkih: kilometrine, dnevnice, P0.1' m stroski, terenski dodatki, dodatki za ločeno življenje it*6" " 0 drugih materialnih izdatkih: reprezentance, reklam6' sodni stroški, — o uporabi družbenih sredstev: razne pogodbe, zapadi terjatve ipd. Mladinski seminar Sedemindvajsetega in 28. marca je bil Ob Ljubljanici 42. mladinski seminar, ki ga je na našo pobudo organizirala kadrovska služba. Seminarja so se udeležili mJadinci iz predsedstva ter odbori obratov avtoopreme. embalaže in Zaloga. Namen seminarja je bil seznaniti mladince v tovarni, s tem da se bi znali vključevati v družbeno, politično in Kulturno življenje. Predavate-'P seminarja so bili naslednji: ~~ Lovro inž. Verčko, je Predaval o dosedanjem razvoju tovarne in njeni perspektivi za prihodnost. Ta tema je bila zelo pestra, aJti marsikdo ni vedel o razvoju tovarne do danes ničesar ali pa samo malo. Pre-oj zanimanja pa je bilo tu-1 o razširitvi tovarne. : lvan Primožič pa nam j 9°voril o osnovnih pojmih ■ Politične ekonomike. Tu 1: * 0 9ovora o sedanjem istemu v tovarni in delno tudi o TOZD. Janez Jakše nam je Predaval o ustvarjanju in de-"tvi dohodka. Predavatelj nam je s shemo nazorno pokazal, kako se ustvari celotni dohodek podjetja in iz tega osebni dohodek. To temo smo z zanimanjem poslušali, ker marsikdo med nami ni 01I o tem prej nič seznanjen. •7- Peter Bekeš, predavata1] iz republiške konference 2M nam je predaval o samoupravljanju kot družbeni si-tov-m -n ° samouPravlianju v —~ Karla Novak, nam je Predavala o pravicah in dolž nostih članov kolektiva, interni zakonodaji, o sodelova-1Ju mladih v tovarni. Na predavanju smo ugoto-vui. da so mladi zelo malo oznanjeni z interno zakonodajo. Janez Herzog pa je go- voril o življenjskih razmerah mladih, predvsem pa o stanovanjski problematiki. Stanovanjska problematika je najbolj pereč problem mladih, zato je bila ta tema tudi najbolj prediskutirana. Udeleženci seminarja so dali tudi predlog, da se zmanjša doba za odobritev posojila iz pet let na 3. leta. Drugi predlog pa je bil, da bi stanovanjska komisija, pri reševanju prošenj upoštevala vse člane kolektiva enako, ne glede na izobrazbo. — Anton Žabjek je govoril o družbeno političnih organizacijah in o samoupravnih organih v podjetju. Predavanje se je v glavnem nanašalo na delo sindikata in delavskega sveta in premajhno vključevanje mladih v te organizacije. — Predavatelj iz mestne konference ZK Borut Černe nam je govoril o vlogi druž-beno-političnih organizacij in njihov vpliv na mlade, ter vlogi subjektivnih sil. Način tega predavanja je bil zelo zanimiv, ker smo prvo napisali vprašanja na temo, potem pa nam je predavatelj na njih odgovarjal. Zanimivo je tudi to, da se je na to temo zelo veliko diskutiralo. Vodja seminarja Slobodan Kitič nam je dal na koncu seminarja anketne liste, na katere smo odgovorili o poteku seminarja in temah o katerih smo poslušali predavanja. S tem seminarjem smo mladi pridobili znanje o pomembnih stvareh, s katerimi do sedaj nismo bili toliko seznanjeni. V bodoče bo kadrovski sektor organiziral še nekaj takih seminarjev, katere bo obiskalo 150 mladincev iz naše tovarne. Tomaž Jurejevčič Mladi so zavzeto sodelovali na seminarju in si z njim še mnogo bolj približali problematiko delovne organizacije ter si povečali sposobnost za delovanje Spremembe v mladinskih vodstvih mesta in republike V mesecu aprilu so bile volilne konference Mestne organizacije ZM Ljubljana in Republiške konference ZMS Oba mladinska vodstva sta precej spremenjena v nov sestavi. Predvsem je bil po udarek na vključevanju mla dih aktivistov iz delovnih or ganizacij, saj so bili do seda na vodilnih mestih in foru mih večinoma študentje al zaposleni v negospodarstvu V predsedstvu MK Ljubija na je sedaj 24 članov, od te ga 10 iz delovnih organiza cij. Predsednik MK je postal Ham Miha, 26 let star, do sedaj zaposlen v nabavi podjetja Žito, sekretar pa Fileš Josip 22 let, do sedaj kon-strukter v Litostroju. Predsednik Republiške konference je postal Jasnič Ljubo, metalurški tehnik iz Železarne Jesenice, sekretar pa Zdenko Mali (24) elektrotehnik Iskre iz Kranja. Predsed- stvo šteje 40 članov od tega 13 iz podjetij in 3 iz kmetijstva. 12 članov predsedstva so delegati mladinskih specializiranih organizacij in organizacij, ki vključujejo mladino — verjetno bodo večinoma tudi iz delovnih organizacij. Jeseni bo republiški kongres mladine in do tedaj imajo nova vodstva pred- vsem nalogo izvesti čim širše razprave v aktivih o novi organiziranosti mladine in pripraviti do Kongresa nov statut in pravila. Obsežne naloge jih čakajo tudi v mesecu maju za Dan mladosti, ko bo veliko akcij preko celega meseca v okviru njegovega praznovanja. Miloš Mikolič Delo novoizvoljenega predsedstva ZM Ljubljana - Moste - Polje vift mesecu marcu se je pr-ic po volitvah sestalo novo Predsedstvo, sestavljeno iz 71- članov — voljenih prednikov mladinskih aktivov bcine Ljubljana-Moste-Polje, njimi tudi predstavnik , iadinskega aktiva Saturnus, Janko Inglič. Program seje je bil: 1- Formiranje komisij nove-9a sestava, skfe *'*resn'Pevanie sprejetih 3 Priprave na programsko konferenco. , Najprej je bila imenovana “misija za splošni ljudski dpor, za vodjo je bil izvo- Ijen tov. Andrej Rožmane. On je aktivno sodeloval in vodil to komisijo že preteklo leto. Za vodjo komisije za informiranje je bil izvoljen Ivo Gajič. Nadalje je bila ustanovljena komisija za družbe-no-ekonomske odnose in delo z mladinskimi aktivi v naši občini. Izvolili smo tudi vodjo komisije za kulturo katere naloga bo pripravljati prireditve in njihove programe. Andrej Tiran je prevzel mesto vodje komisije za politični sistem. Formirana je bila komisija, ki naj bi povezovala občinsko predsedstvo in krajevne skupnosti. Nadalje sta bili sestavljeni še: komisija za vzgojo in Izobraževanje ter komisija za kadrovska vprašanja. Vse komisije bodo do naslednje seje sestavile akcijske programe katere bodo prejeli tudi mladinski aktivi. V večini mladinskih aktivov je vedno bolj pereč problem mladih, kako dobiti stanovanje, zato je bila izražena želja, naj bi imel vsak mladinski aktiv v naši občini ustanovljeno stanovanjsko komisijo. Komisija naj bi se ukvarjala predvsem s stanovanjsko in socialno problematiko mladine v delovnih kolektivih. Janko Inglič ✓'✓vwvsa/,^vww y\/>ww'yv'y'r^v^s/,ywwwwwwwww\) s ? \ Pokažimo, kaj znamo! 1 Prve odgovore na vprašanja iz prejšnje številke smo že prejeli, vendar je njihovo število zelo majhno. Nihče od tistih, ki so odgovorili na vprašanja, ni zbral maksimalno število točk — 10. Mladinci, še vedno imate čas, da nadoknadite zamujeno, zato urno na delo. Odgovore oddajte v nabiralnike našega glasila, najkasneje do 10. maja. Vsi pokažimo kaj znamo, saj bo tekmovanje bolj zanimivo, če nas bo več sodelovalo! 1. KATERI JE NAJVIŠJI ORGAN SINDIKALNE ORGANIZACIJE V TOVARNI? 2. S KATERIM AKTOM DELOVNE ORGANIZACIJE SO DOLOČENE PRISTOJNOSTI DELAVSKEGA SVETA? 3. S KATERIM PRAVILNIKOM SO UREJENE DOLŽNOSTI IN PRAVICE DELAVCEV? 4. ŽE MLAD ČLOVEK SE V NAŠI DRUŽBI LAHKO SEZNANI IN VKLJUČI V KULTURNE DEJAVNOSTI Z RAZLIČNIH PODROČIJ — NAŠTEJTE VSAJ DVE PODROČJI KULTURNE DEJAVNOSTI! 5. NAŠTEJTE GLAVNA SLOVENSKA KULTURNA SREDIŠČA — VSAJ TRI! 6. NAŠTEJTE VSAJ DVE FOLKLORNI SKUPINI V SLOVENIJI! 7. KATERI ZNAN SMUČARSKI SKAKALEC DELA V SATURNUSU? 8. KATERI JUGOSLOVAN JE BIL LETOS NA EVROPSKEM DVORANSKEM PRVENSTVU V ATLETIKI PRVI? 9. KATERI SO BILI JUGOSLOVANI NA SVETOVNEM PRVENSTVU V HOKEJU? 10. KDO JE BIL NAJBOLJŠI IGRALEC NA OLIMPIJSKEM ROKOMETNEM TURNIRJU? 4aa*&a>a * saa^sa saa^oDasa * &aa*&a>a saa^sasa Osebne samoupravne pravice delavcev v TOZD Že v lanskem letu smo v našem glasilu večkrat pisali o ustavnih dopolnilih in vsebinskih načelih organiziranja temeljnih organizacij združenega dela. Sredi marca pa je informativna služba izdala tudi Bilten na 6. straneh, ki je v celoti vseboval informacijo o delu komisije za organiziranje TOZD v Saturnusu. Tedaj so bili tudi shematsko prikazani dve predlagani varianti organiziranja TOZD. Člani ZK so v svojih osnovnih organizacijah imeli razprave otem, tudi sindikat, mladina in delavski sveti delovnih enot so imeli razprave. Sedaj pa komisija s pomočjo predlogov iz vseh teh sestankov dela naprej in kmalu bo prišlo do še širših razprav kolektiva. Danes nadaljujemo s pojasnjevanjem vsebinskih principov, ki smo jih začeli v letošnji prvi številki na 7. strani. Pisali smo o samoupravnih pravicah delavca v TOZD. Opredelili smo osnovne pojme in ugotovili, kako postane delavec nosilec samoupravnih pravic in dolžnosti, danes pa poglejmo, katere so neodtujljive samoupravne pravice delavcev v TOZD. Take škode se bodo pri osebnih dohodkih drugače občutile, ko bomo organizirani v TOZD in ne bo skupnega »Žaklja« Dopolnitev pravilnika o stanovanjih Med osebne samoupravne pravice delavca štejemo pravico na osebni dohodek, pravico na zaščito pri delu, pravico voliti in biti voljen v organe upravljanja na vseh ravneh, pravico do informiranja, pravico udeležbe na sejah organov upravljanja, ko odločajo o delavčevih pravicah, pravico do izražanja mnenja o zadevah skupnega interesa, pravico do socialne varnosti. Pravica na osebni dohodek Pravica na osebni dohodek je osnovna pravica delavca, ki izhaja iz dela z družbenimi sredstvi. Z ustvarjanjem osebnega dohodka zadovoljuje delavec svoje osebne in družbene potrebe. Delavcu pripada osebni dohodek sorazmerno z rezultati njegovega dela, z njegovim prispevkom k uspehu in razvoju organizacije, ki ga je dal s svojim skupnim, sedanjim in minulim delom v njej. Pravica do zaščite pri delu Pravica do zaščite pri delu pomeni, da mora biti delo v TOZD organizirano tako, da lahko delavec s potrebnimi delovnimi izkušnjami in ob običajni pazljivosti, dela na delovnem mestu brez nevarnosti za svoje življenje, za zdravje in življenje delavcev v svoji okolici, kakor tudi brez nevarnosti za obstoj delovnih priprav, s katerimi dela. Pravica vključuje poleg zdravstvene zaščite in HTV tudi zaščito mladine do 18 let, žen in invalidov. Pravica voliti in biti voljen Pravica voliti in biti voljen v organe upravljanja na vseh ravneh vsebuje predlaganje kandidatov, glasovanje o izvolitvi ter odpoklicu ter pravico biti izvoljen v organe upravljanja TOZD, podjetja, interesnih skupnosti, vse iz naslova dela v TOZD. Pravica do informiranja Pravica do informiranja predstavlja enega predpogojev za opravljanje vseh samoupravnih pravic. Vključuje informiranost o materialnem in finančnem stanju, o izpolnjevanju planov, o delu upravnih in izvršilnih organov TOZD in podjetja. Pravica do informiranja prinaša tudi dolžnost čuvanja poslovne tajnosti. TOZD je tista organizacijska oblika, ki mora sama zagotoviti informiranje delavcev. Z drugimi besedami, delavci se morajo dogovoriti za postopek, seveda ob upoštevanju predpisov, kdo, kdaj, o čem in kako hitro je dolžan komu posredovati informacijo. Neinformiranost ovira delavca pri izpolnjevanju njegovih samoupravnih pravic in mu onemogoča vsestransko zavzetost pri pri delu. Pravica udeležbe na sejah Pravica udeležbe na sejah organov upravljanja, ko odločajo o delavčevih pravicah, zagotavlja delavcu čim objek- tivnejšo odločitev o njegovih pravicah oziroma v nasprotnem primeru, možnost ugovora na organe ali zahtevo sodne zaščite pravic, ki izhajajo iz dela. Pravica do izražanja mnenja Pravica do izražanja mnenja v zadevah skupnega interesa, pooblašča delavca dajati predloge za delo TOZD in podjetja, pa tudi kritizirati organe upravljanja in njihove izvršilne organe v zvezi s samoupravljanjem in poslovanjem. Zaradi izrečenih mnenj in predlogov, ki jih je delavec podal na zborih delovnih ljudi, pred organi upravljanja v TOZD ali podjetju ter pred drugimi organi in organizaci-zami, ki so poklicane razpravljati o samoupravljanju in o drugih vprašanjih TOZD in podjetja, delavec ne more biti klican na odgovornost, niti na kakršenkoli način po-stavtljen v neugodnejši položaj, razen, če gre za kaznivo dejanje. Pravica do socialne varnosti Pravica do socialne varnosti vsebuje pravico na, s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom ter na podlagi zakona zajamčeni, osebni dohodek, nadalje pravico do omenjenega delovnega časa v povezavi s pravico na dnevni, tedenski in letni odmor, posebno zaščito mladine, žena in invalidov ter druge pravice. Pred letom dni je delavski svet podjetja potrdil »Pravilnik o odobritvi posojil za stanovanjsko izgradnjo in o oddajanju stanovanj v uporabo delavcem«. Pri sestavljanju predloga pravilnika smo upali, da bodo določila tega pravilnika držala vsaj nekaj let, pa je bilo vendar nujno dopolniti nekaj členov ter se na ta način prilagoditi stanju na stanovanjskem tržišču. Izkazalo se je, da v posameznih primerih ne zadošča za nakup stanovanjske enote maksimalno posojilo določeno s »Pravilnikom« v višini 120.000.— din. To velja za primere, ko je posameznik pri sklepanju kupoprodajne pogodbe vložil poleg posojila, ki ga je dobil v naši delovni organizaciji, še vsa svoja razpoložljiva sredstva, pa mu gradbeno podjetje tik pred prevzemom stanovanjske enote občutno podraži stanovanje. Gradbena podjetja podražijo v časovnem razdobju ca. 1 leto stanovanjsko enoto za 30 in celo več odstotkov, ki pa jih kupec-član našega kolektiva ni več sposoben plačati. V kupoprodajnih pogodbah so določila, ki kupca obvezujejo pod grožnjo visokih zamudnih obresti za točno plačevanje posameznih miljonskih obrokov, prodajalec pa ima vse možnosti spreminjati že dogovorjene cene. Za take primere smo morali predlagati delavskemu svetu podjetja spremembo členov 4., 5. in 14. našega »Pravilnika«, ki se glasijo kot sledi: Člen 4. ostane v celoti, doda se peti odstavek: Poleg maksimalne višine posojila lahko dobi posamezen prosilec še poseben kratkoročni kredit vendar le za nakup primernega stanovanja, če je prodajalec podražil dogovorjeno kupnino za več kot 5%. Člen 5. se glasi: Kratkoročna posojila s8 lahko dajejo največ v višini din 40.000.— din in to za dobo največ 7 let. Določilo tega člena lahko koristijo le tisti člani kolektiva, ki kupujejo stanovanja in jim je prodajalec dvignil dogovorjeno ceno za več kot 5%. Prosijo lahko za kritje podražitve v celoti vendar do maksimalne višine 40.000.-^ din. Pri tem pa mora biti tak prosilec brez avtomobila' brez vikenda, brez motornega čolna, dodatnega zaslužka ali druge dobrine, ki presega normalen standard. Kratkoročno posojilo in vsa druga posojila ne smejo presegati 1/3 prosilčeve plače- Člen 14. se dopolni: Prvi odstavek ostane. Posojilojemalec mora p0-leg tega dati še izjavo v zvezi s 3. odstavkom 5. člen9 o svojem imovinskem stani1* ter se obvezati, da se to sta' nje ne bo spremenilo pred polovičnim rokom vračanj8 posojila. V kolikor prekrši t8 obvezo, mora kratkoročno p0" sojilo vrniti takoj. Zgornja določila veljajo lz' ključno za tiste člane našeg8 kolektiva, ki kupujejo stan8’ vanja in so že sklenili pogo8' bo z določeno ceno. Dvig cene tik pred vselitvijo bi na88' reč onemogočil smotrno up8' rabo že vloženih sredste^ ki bi jih sicer lahko upor8' bili pri kreditiranju drug*8 prosilcev. Pri taki situaciji na stan^ vanjskem tržišču pa je nuj8| povdariti dejstvo, da je Pr' takem nepredvidenem nar8 ščanju oz. dvigovanju cen n*J mogoče planirati uporabo z. tako pičlih sredstev za daS še obdobje. Nujno je, da k stabilizaciji prispevala tu8 gradbena podjetja, ker bi ^ trdnimi cenami v pogodb8 olajšala planiranje nakupi delovnim organizacijam posameznikom. J. Hercog Pripravniki imajo besedo Ko smo se odločali, da pričnemo sistematično štipendirati slušatelje različnih šol, vendar le na tistih, ki izobražujejo mlade strokovnjake, ki jih v naši tovarni primanjkuje, smo hkrati že pričeli pripravljati pravilnik o pripravnikih. Imeli smo več razgovorov, kako zastaviti nalogo, da bo pripravništvo potekalo organizirano in učinkovito. V začetku ni šlo vse gladko, toda iz leta v leto je boljše. Marsikaj vpliva na delo in uspeh pripravnika ter sam potek pripravniške dobe, ki traja za kadre s srednjo šolo šest mesecev, z višjo in visoko šolo pa eno leto. Sprejet je bil pravilnik o pripravnikih, ki ureja od sprejema pripravnika v delovno razmerja o0 za.*