I 
4 
1969 
LEGENDA 
MEJA ARHEOL. REGIJE 
• ARHEOL. OIIM OČJE 
e ARHEOL. OBJEKT 
............ OBRAMBNI ZID (LI MES) 
ANT I ČNA CESTA 
15 ŠTEV. SPOMENIKA PO SEZNAMU 
21 ŠTEV. ARHEOL. REG I JE 
v 
ZV ZE GEODETSKIH INZENIRJEV 
IN GEOMETROV SR SLOVENIJE 
· · R I ·L. T EN 
ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV. SIDVENIJE 
Leto 1969 Ljubljana,decembra 1969 Številka 4 
V s e b i n a STRAN 
1. ODGOVOAA DIREKTORJEV GEODETSKE UPRAVE SRS IN 
GEODETSKEGA ZAVODA SRS O OBISKU NA ŠVEDSKEM 1 
3 
8 
9 
2. POSVETOVANJE O INVENTARIZACISI PROSTORA V MARIBORU 
3, DEID SEKRETARIATA ZVEZE GIG SLOVENIJE 
4. OBČNI ZBOR DRUŠTVA GIG MARIBOR . 
5. REDNA SKUPŠČINA ZVEZE GIG S10VENIJE 
6, OBČNI ZBOR DRUŠTVA GIG LJUBLJANA 
11 
12 
7. KAJ PRAVIJO O URBANSKEM ATLASU JESENIC KORISTNIKI 
IN IZDELOVALCI ATLASA? 
8. Bmnko I<:orošec: KARTA ARHEOLOŠKIH SPOMENIKOV I.KATEGORIJE 
V SR SLOVENIJI 17 
9. Ivan Golorej ~ GEODETSKE PRIREDITVE OB 20-LETNICI 
NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE 19 
10. Ivan Golorej: FOTOGRAMETRIČNI TEDNI V KARLSRUHE V 
ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI . 22 
11. Janez Kobilica: GEODETSKI OBISK V SZEKESFEHERVARU 26 
12. Matija Klarič: GEODETSKA DEJAVNOST V ZDA 29 
13„ 'Stanko Majcen: VTISI S ČEŠKOSIDVAŠKE 32 
14. Ivan Gaber: V SPOMIN ,JURIJU ADAMU 35 
15. NOVI PREDPISI: Pravilnik o metodah in načinu dela pri . 
i-zr:1ori tvi podzemnih inštalacij. in objektov 36 
- Pravilnik o katastrski klasifikaciji in bo-
nitiranj·t..1 zemljišč 37 
~ Pravilnik o razgrnitvi podatkov izmeritve 
in katastrske klasifikacije zemljišč 38 
16. INFORMACIJEB - Novi direktor geodetske uprave SRS 39 
- Poslovno sodelovanje geodetskih delovnih 
organizacij Jugoslavije 39 
... Po svet o vanj e "Jugo slovanski prost o r in 
mesta 2000" 39 
- Vojaški geografski inštitut slavi 25-letnioo 40 
STRJ\.N 
- Pregled geod,,t sldh akcij in mnnifestacij v 
socialističnih državah v letu 1970 40 
- Uporaba elektronskega računalnika v geodet-
ski službi 41 
- Konforenca mest Jugoslavije in mehanografska 
obdelava podatkov z,emljiškega katustl'a 42 
- III. Mednarodna izložba geodezije 42 
- Razstava Kernovih instr.umentov ,42 
V:lAvstriji .so pričeli z naložitvijo mejnega 
lcatastra 43 
Kontrola izdelaJJ:ii.1} ;_ načrtov :in kart na Mad-
žarskem 
- Gauss se je zmotil, 
17. OBVESTILA: Obvestilo kolektivnim članom Biltena 
_18. NOVOltETJ\TE ČE~TITKE 
Izdala: zveza geodetskih inžen:irj ev in geometrov Slovenije 
'43 
'43 
43 
Uredniški odbor: Tomaž Banovec, Lojze Gorenc, Janez Kokolj, Stanko Majcen, 
Fmnc Pakiž, Marjan Smrekar, Peter Svetik, Peter Šivic. 
Razmnožil: Inštitut za geodezijo in fotogmmetrijo FAGG v Ljublj~i• 
Prispevke pošiljajte na naslov: stnnko Majcen, Geodetska uprava SRS 
Ljubljana, Cankarjeva 5/III, 
- 1 -
ODGOVORA DIREKTORJ.EV. GEODETSKE UPRAVE SRS IJ.IT 
GEODETSKEG/1 ZAVODA SRS O OBISIZU NA ŠVEDSKEM 
V mosecu oktobru t .1. sta dirokt;orjo, g8odetE:ke upravo SRS in Geodetskega 
zo.voda. SK:3 · o1Jislrnla noku,tore c;eod,1t skc) in druge inštitucij o v Stockholmu 
na Švedskem, Zaprosili smo ju, da podata nekaj značilnost;;. in spoznanj 
s tega potovanja tudi- za Bilten, Oba sta se naši prošnji lju1)eznivo od-
zvala in nnm poslala nar:lodnj e priE:pevke, 
Milan Naprudnik, direktor gnodetskG t?prnve SRS: 
1. Geodetsko, opcrativn. Vrm goodotska ope:rntivo. je koncentrirana v cen-
tralni inštituciji 11 RAK1Y, ki je i.stočasho upravna in operativna inštitu-
cija za izdelavo natdov, kart in ostalih elaboratov. Zaposlujejo 500 
osob, imajo lastno snemalno :Jlužbo s petimi avioni in so najbolj sodob-
no opremljuni. Letno vlagajo v realizacijo tkzv, osnovnih geodetskih 
del, izdelavo karto 1:10,000 in 1:100,000 preko 6 miljo,rd SD (25 milijo-
nov švedskih kron), Njihovo politiko usmorja komisija, ki jo •je imenovala 
vlo,da iz predstaV11ikov '.:'.~eouet ske-katnstrske uprave, uprave za ceste, vode, 
geologijo itd. 
2. Geodetsko, katastrska uprav8 je centralna upravna inštitli.dija za pod-
ročje zemljiškega kato,strn, li:zmer mest, lwrr:iunalnega katastrn in ,pravne--
ga urejnnja zeml~jišč. Uprava ima tudi poseben oddelek za razvoj. Zapos-
luje 113 oseb na centralni upravi in preko 2,000 oseb v njihovih uradih 
v 24 provincah (primerjava: katastrski uradi) ter vršijo nadzor nad 
geodetskimi biroji v posameznih mestih ki zaposlujejo' skupno 1,800 oseb, 
Njihov program je osredotočen na združitev z zemljiško knjigo ter hkrati 
mehanografsko obde.lavo ter obnovo celotnega zemljiškega katastra, to pa 
že v povezavi z do.kumentacij skin1 centrom za Švedsko. 
3. Dokumentacijski center (CFD) je ustanova v razvoju in jo bila usta-
novljena pred dobrim le'tom; v nj oj dela preko 100 oseb z nalogo, dn pri-
pravijo do lota 1972 telmične osnove za poslovanje centra: skupaj z geo-
detsko službo koordinatni raster za vsako posestvo in skupaj s statistič­
no službo oštevilčenje vsega prebivalstva. Končni cilj centra je vzposta-
vitev "Banke podatkov", ki bo vsebovala skupaj z resornimi evidencami (npr,, 
kataster cest, itd.) približno 80 podatkov ekonomskega, sociološkega ali 
fizičnega pomena. 
4. Cestna uprava to je centralna upravna in operativna inštitucija za pla-
niranje, programiranje in projektiranje celotnega cestnega omrežja na 
Švedskem, Zaposluje preko 5e,)g strokovnjakov, izdelava programov in pro-
jektov poteka z n2jsodobnojšimi sredstvi aerofotogrametrije ter elektro-
nike. Ves procus dela so pokazali s filmom. vsa sodobna oprema vključno 
z elektronskim računalnikom je locirana pri sami upravi. 
- 2 -
5 Kmetijstvo - Splošni podatki - Švedska ima 8 milijonov prebivalcev, 
• .:.=;.._-':'---:::-- --------------- v / 400,000 km2, 8 % kmetijskih povrsin, 57 % gozdov ter .35 % voda oziroma 
močvirij, Kmečkega probivD.lstva je 5 %, ki živi največji dol v vasicah, 
ki obsegajo .3 „ 6 kmetij. 
Komasacije - v prvi polovici 19. stolotjo, so izvedli prvo komasacijo in 
tako je tudi no,sto,l njihov zemljiški lrn,taster. Sedaj pripravljajo nov za-
kon o komasacijah in grodo tudi v. ponovno izvedbo, Delitev parcele ali 
posestva je možna samo z d·ovolj enj em pooblaščenega "deželnega geometra". 
Pri gradnji cest je komasacija obvezna in z zakonom predpisana; to pomeni, 
da načrtno preprečujejo razdrobljenost zemljišč, ki ga povzroča novograd-
nj 11 cest in po uo bno; hlcra ti pa je manj cestnih priključkov, nadvozov itd. 
Intervoncijsld sklad - Država ima svoj tkzv, intervencijski kmetijski 
ŠklacCtei,-n;,crtno-0dkupuj e zemljišča, ki so naprodaj_ zeradi preselitve 
v mesto ali iz kakšnega drur;ega razloga, Pri t9m uveljavlja z zakonom 
določeno prednostno pravico nnlmpa zemljišč. z intervencijskim skladom 
podpira formiranje dnlŽbenega gospodarstva v lcmotijstvu oziroma inter-
venira pri izvedbi lcomasacij. · 
Vrednotonjo ?Jemljišč - vsa njihovo. zemljišča so uradno ovrednotena in 
znaša npr. vrednost 1 ha gozda 2. 500, njive .3. 500 švedskih kron it:d. 
Teobald Belec, direktor Geodetskega zavoda SRS: 
· Ocena pravilnosti in stopnje našega razvoja je mogoča samo s pl;'imerjanjem 
enake dejavnosti v enako ali bolj razvitih µeželah. To spoznanje je povz-
ročilo, da sem skupaj z ing. Naprudnikom. obiskal najvažnejše geodetske 
institucije na Švedskem. 
Razumljivo je, da me je kot 11 operativca 11 .zanimala predvsem geodetska ope-, 
rativna opremljenost, m':itode dela, organizac:Ljl",,itd. Res je, da je bilo 
petdnevno bivanje na Švedskem prekratko in talca ni dopustilo poglablj.anja 
in razglabljanja v :detajle, omogočilo pa mi je, da sem dobil splošen vtis 
o stanju in snovanju švedske operativne službe. 
Glavne zapaženo značilnosti so; 
1. Visoka stopnja avtomaoije pri geodetskih delih. 
2. Odlična organizacija dela. 
3. Sistematično in ekonomično izvajanje del, 
4, Družbena vrednost in ugled geodetske dejavnosti. 
5. Študij slco - rnziskovalna dejavnost je sestavni del· operativne dejavnosti, 
- .3 -
Švedske, jo prva ovropskn. dežoln, ki se je sisteme:tiČrn;l lotila uvo,jnnja 
avtomacij e v go cpocbrstvo po amerikonskem vzorcu :in ta oclloč:itov je 
opazna tudi v c;uodetski operativni dejavnocti, 
In še nekaj jecJ znnčilno za geodetsko dej1:,;vnost na Švedskem: 
spoznanje, c1a goodutske dejavno~:ti ni mogoče vrednotiti po principih 
ozke rontabili teto vlc.goxi.j n v goodot sko dejavnost, ker se investicij o 
v to cloj o:vnoot ovic1untno stoturokrat v1°ač1:1,j o v obliki gospodarskih 
rezultntov celotne državo. 
Tnki'ino c;lodn.nj o na co0det :oko rJejm'Ylo st seveda omogoča Ši:eok razmah te 
dejaV11osti in neobremenjena z lažnimi o..li samo na .videz 11 ekonomičnimi" 
iz.računi ta dejavnost sebi utira pot k osve,janju popolne avtomacije •. 
Tako je razumljivo, da sem videl v vseh operativnih organizacijah elek-
tronske računalnike raznih zmogljivosti, elektronsko· kartiranje, moderno 
fotogrametrijo z uporabo ortofoto-postopkov, DTM metode pri proj elctiranju, 
velika vlagJnja v raziskovalno in pripravljalno delo, ekonomsko tretiranje 
natanonotrbi v geodeziji, samo neobhodno potrebni minimum geodetskih teh-
. ničnih predpisov, dostop geodetskih izdelkov (tudi aerosne.manj), vzorno 
organizacij o nero sn~riwnj a, itd. 
Opis vsega videnega bi me pripelj c,lopredalec, zato predlagam: v kolikor 
so bomo kdaj pri nas začeli znvedati, da z našo geodetsko dejavnostjo 
ni nekaj v redu, se obrnimo na švedske kolege, ki nam bodo rade volje 
pomagali pri razjasnitvi mnoc;ih pojmov in gledanj, ·istofosno pa nam 
argumentirano prilmzali važnost i_n vlogo geodetske dejavnosti v nacio-
nalni ekonomiji. 
S.M. 
POSVETOVANJI:: O INVEN'TARIZACIJI PROSTORI\. V.MARIBORU 
zvezo, geodetsldh inženirjev in geometrov Slovenije je skupaj z maribor-
sl:im društvom orgnniziraln. v dneh 26, in 27. novembra 1969 posvotovanje 
o inventarizaciji. prostora, }'okrovitelj posv,;tovnnja je bil član izvrš-.. 
nei;o, sveto. sk:J.pŠČ::J.1(: :3R ;Jlovonije tov, Boris Vadnjal, gostitelj posveto-
vanja p,'7_ pred,Jednik skupščino obč;Lne Maribor tov. Mirko 7.lender. 
Po svetovanja se je udeležilo lmkih 150 . Jt rolrnvnj akov različnih poklicev, 
in sioJr: nc;ronomi, 2,rhitokti, 1)ioloci, dokumentaristi, ekonomisti, geo-
grafi, c;eologi, 1podoti, gozJarj i, gradbeniki, met?orologi, pravniki 
in rudarji, ki so zc,,posloni v delovnih orGonizaci~nh, upravnih organih, 
- 4 -
šolskih in drugih inr1ti'tucijo.h naslodnjih panog gospodarstva oziroma 
upravnih služb: geodezija, regionalno planiranje, kmetijstvo, gozdars-
tvo, stanovanjsko-komunalno gospodarstvo, spomeniško varstvo, urbanizem, 
vodno· GOspodnrstvo ,· hidrometcorologija 1 cestno gospodarstvb, elektro.:.. 
gospodarstvo, 1°L1darstvo in (e:eolor:ijn. Nekaj m 11 polovico udeležencev jo 
bilo geodetskih strolwvnj alwv, od tega pr:il:iližno dve trotj ini iz geo-
det sldh delovnih orga.nic:acij in upraV11ih organov, 
Razen pokrovitelja in gor,titeljn posvetovanje so kot gosti prisostvo-
vali posvUtovnnj u t·udi 1·epubliški poslanci jn predsto.vniki skupščine 
SRS in republiških upravnih organov kot tud:i. kolegi iz republik Bosne 
in He1t?0·egovine, Hrvat ske in Srbije ter Zve.ze GIG Jugoslavije• 
Posvetovanje: je odprl predsodnik zvezu GIG Sloven:i.je tov. Iva::1. Golorej, 
ki jo no,jprej pozdravil vse goste in udeležence posvetovanja. Nato je 
tudi povedal, da želi s tem posvetovanjem geodet slm služba navezati 
neposreden stik z uporabniki geodetskih evidenc, katastrov in drugih 
podatkov, še posebej zaradi izdelave srodnjeročnega in dolgoročnega 
programa geodetsldh del. Omenil je tudi, da delež geodetskih dejavno-
sti pri inventarizaciji pro::Jtoa7a ni sicer edini, je pa velik, Pri ses-
tavi zamisli za to posvetovanje je sodeloval tudi pokojni Marko Šlajmer, 
diroktor Biroja za 1°egionalno prostorsko planiranje, ki je tudi prevzel 
obvezo zo, osnovni roferat toga posvetovanja. Žal pa mu je kruta smrt 
to onemogočila. Njegov spomin so udeleženci posvetovanja počastili z 
enominutnim molkom. Predsednik je tudi obrazložil, da je namen posve-
tovanja pogovoriti se o izdelavi posameznih katastrov, evidenc, načrtov 
in kart, ki jih naj izdeluje in vodi geodetska služba, ki so potrebni 
pri inventarizaciji prostora ter o poenotenju teh in drugih evidenc 
o prostoruo 
V imenu Društva GIG Mariborjje pozdravil vse udeležence posvetovanja 
tov. Stanko Jecelj in zaželel, da bi posvetovanje popolnoma uspelo, 
Poudaril je, da se pred geodetsko službo postavljajo nove naloge v zve-
zi· z izdelavo dokumentacije v prost9ru za potrebe inventarizacije pros-
tora. 
Pokrovitelj pasvetovanj,;i, tov. Boris Vadnjal, član izvršnega sveta skup-
ščine SRS in predsednik komisije izvršnega sveta za vprašanja regional-
nega prostorskegn, planiranja, jo govoril o izdelavi regionalnega prostor-
skega plana in konceptu dolgo:i:očnega ekonomsk·o-političnega razYoja SR 
Slovenije, V zvezi s tem j ~ poudaril, da je tako za e:ho kot drugo akcij o 
potrebno poznati stnnje v prostoru. Dejal je, da pa sama inventarizacija 
še ni dovolj, nujno je opraviti tudi valorizacijo prostora. Tov. Vadnjal 
je o vlogi geodeta pri teh nalogah dejal, da le-ta ne more biti samo 
merilec, temveč jG nujno, da postane regionalno-prostorski analitik ter 
koordinator pri izvedbi celotne inventarizacijo prostora, ki jo je po-
trebno izvesti v sodelovanju z raznimi prostorskimi panoi:;ami, kar obe-
nem zagatavlja najcenejšo izvedbo te naloge. 
Predsednik skupščine oboine Maribor tov. Mirko Žlender je pozdravil pos ... 
vetovru1je kot gostitelj. V svojem f;OVoru jo tudi pozdravil iniciativo 
Zve~e GillG Slovenije, da se je lotila tako važne naloge, Poudaril je, da 
- 5 -
i- t . . k t l v • t v • v, v, 
·1,0 poove ovanJe ni oz o s rornvnega znacaJa, eravec ima sirsi pomen. 
Opozoril je, da za načrtno razpolaganje s prostorom do sedaj nismo 
imeli zadostnih dispozicij o vrednooti prostora. Nujno jo imeti .čimvoč 
in čimpopolhejše podatke v p:i:ostoru, da se bo s konfrontacijo različnih 
potreb in interesov sprejela najboljša. Zaž.elEJl je .posvetovanju, da naj 
da praktične nasvete o lrnordine.ciji pla11ir11nja s prostorom in izvedbi 
invontar·izacij e in valoriZEJ.cij e prostora, kar bo omogočilo novo kvali-
teto pri· zaflecJbi prosto:ra, 
V iqpm1. Zveze GIG JU,'.'o:c:lo.vi;j e j c če:c,htal k uspešno prip1·avlj enemu pos-
vetovanju tov. Ivan Bu.der •. Dejal je tudi, da jo problematika tega pos-
vetovanja 0Jctuali1:::i. tudj za cruce republilrn in zn.tq organizira zveza 
GIG Jugoslavije skupno z zvezo GIG Slovcmij e aprila 1970 na BledLl sim-
pozij o vlogigeodetslrn službr:i pri inventri.l'izaciji prostora. 
Tov • Dušan Fntur jo pozc::,·avil poSV('tovanj l· v imenu Urbanističnego. društ-
va :Jlovenij e O OmohiJ j c, da je :r·e.zii.,'. d:ilemo o p:ro siJoru možno zu.dovolj i vo 
rešiti le ob sodelovm~u geodetske službe, 
Na posvetovanju .so 1)ili pre1)r8Yli i;rij e osnovni referati, in sicer: 
- Milan Napri.1dnik, dipl, inr;, geod., direktor Biroja za regionalno-
prosto10slw planiranje: Prostorsko plcnir,J_1ij ,~ - koncept dolgoroč­
nega ekonomsko-političnega razvoja Slovenije; 
Ivan Urh, c1ipl.inG,t';e;ud, načelnik odc1Dlka ,geodetske dokumentacije pri 
geodetski upravi SRS: Raziskovanje in inventarizacija prostora -
Širše t elmične in organizacijske osnove; · 
- Janez Kobilica, dipl.ing.geod., pomočnik načelnika uprave za iz-
mero in kataster zemljišč Maribor: Geodetska prosto'rslm 'inventa-
rizacija ..:. geodetske osnove in tehnika, · 
Razen osnovnih referatov so na. posvetov8.llj u preb:b::i,li tudi vrsto kore-
feratov o: problemati.ld v zvezi z inventarizacj.j o prostora po .posameznih 
prostor~kih panogah, in sicer: 
- Slavko Papler, dipl.ing. 6U(d,, direktor Geološkega zavoda SRS, L,jub-,. 
ljana: O pomenu geologijo, za prostorsko planiranje; , . · 
. ' . 
-'. Lado Gorišek, dipl. ing.gradb,, direktor zavoda za vodno gospodarstvo· 
SRS, Ljubljana: Nekaj misli o vlogi vodnega gospodarstva v sklopu 
, inventarizacije prostora in regionalnega planii0anja; 
- Franj 6 Jurhar, dipl. ing •gozdar. , .Po s lovno zdrušenj e za gozdarstvo~ 
Gozdovi v sloVBnskem prostoru; 
- Marjan Škrbine, dipl.ing,arh,, · direktor Zavoda za urban1zern Maribori 
Inventarizacija pr0stora kot osnova za urbanizacijo; 
- Dr. Bogdan Vovk,dipl,ing,agron,, profesor biotehnično fakultete: 
Tla kot pr:iroclno bogastvo; 
- Martin Mastnak, dipl. ing. agron., direktor Kmetijskega inštituta !'ms 
· Ljubljamn OhrMitev in vrednotenje kmetijskih zemljišč; 
- 6 -
- Stanl~o Peterlin, prof,biol., .Zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana: 
Varstvo narave in l}~jd;u,j3kp oblikovonje kot prostorska komponenta; 
- Miroslav Črnivec, dipl.ing.geod., direktor geodetske uprave SRS, Ljub-
ljana: Pomen in bodoče naloge geodetske službe pri inventarizaciji · 
prostora; 
- Dr. D::milo Furlan, dipl.c;eogn:if, načelnik klimatološko službe Hidro-
meteorološkega zavoda SRS, Ljubljana: Prostorska inventarizacija in 
problemi klimatološke dokumentacije; 
o v 
RoKo1man Zibrih, dipl.ing.gradb., načelnik hidrološke službe Hidrometeo-
rološkego, zavoda SRS, Ljubljana:' Regionalni pro·storski plan in hidrološ-
ke osnovo; , 
- Dr. Tone Klemenčič, prof'osor fakultete AGG geodet sko-komunaJnega od-
delka, direktor inštituta za komunnlno gospodarstvo pri fakulteti 
AGG: Inventarizacija prostora in komunalno gospodarstvo. 
V okviru razpro,ve so bili podani naslednji prispevki: 
- Marjan Podobnilmr, dipl.kom.ing., in Peter Svetik, geometer, Geodetski 
zavod SRS Ljubljana: Sistem dokumentacij o prosto,ru; 
- Dr. P. Habič, Inštitut zo, raziskovonj e krasa Slovensko alcndemij e znanosti 
in umetnosti, Postojna: Irr:vontarizacija kraških površinskih in pod-
zemeljskih pojavov; 
Marjan Šolar,dipl.ing.gozcl., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 
biotehniške falmltoto,Ljubljana: O poškodbah gozdne vegetacije; 
- Dr. Alojz Podpečan, dipl.ing.geod., profesor fakultete AGG, geodetsko-
komunalni oddelek, Ljubljana; O .termimHogiji, učnem programu na fakul-
teti v zvezi z inventarizo,cijo prostora; 
- Bogdan Pestotnik, dipl.ing,geod. ,Cestni sklad SRS, Ljubljana: Kataster 
cest; 
- Mirko Šoštarič, Zavod za spomeniško varstvo Maribor: Problemi naravno-
varstvene službe in regionalno planiranje. 
Na posvetovo,nju so bili spr0Jjeti naslednje smernico oziroma zaključki, ki 
jih je pripravilo, posebna komisijo,: 
1/ Na osnovi referatov in koreforatov posvetovanja ugotavljamo, da inten-
zihvnost planiranja uporabu slovenskega ·prostora, izražena v izdelavi 
programov posameznih prostorskih panog, v urbanističnih programih občin, 
izdelavi regio;nalnega prostorskega plana za podro.čj o Slovenije ter iz-
d(ilavi konceptcJ, dolc;oročnega ekonomsko-političneca razvoja Slovenije, 
zahteva inventarizacijo prostora, to je popolno in organizirano obvlada-
nje naravnih in antropogenih danosti slovenskega prostora. 
o 
2/ Inventarizacija slovenskega prostra mora biti skladno orc;anizirana dol-
goročna akcija vseh prostorskih panog in mora biti izvedena :tmko, da bo 
tvoriln, integralni sestavni del kompleksne registracije sodobnih druž-
benih in ekonomskih stanj in pojavov, 
- 7 -
3/ Posvetovanje ugotavlja, da mora biti biro za regionalno-prostorsko 
planiranje organizator in usmerjevalec izvedbe inventarizacije slo-
venskega prostora, ki se izv3,ja preko posameznih prostorskih panog. 
4/ Posvetovanje ugotavlja,, . da morajo vse prosto 0 .'ske panoge izdelati dol-
goročnej Še ·aelovne programe. Za uskladitev delovnih programov naj 
skrbi biro za regionalno prosto1"slrn planiranje, 
5/ Biro za regionalno prostorsko planiranje naj prevzame iniciativp, 
da se bodo k zakonskim predpisom, ki obravnavajo:prostor~ sprejeli 
telmični I ekonomski in pravni normah vi, prilagojeni funkciji pros~ 
tarskega p:I.aniranja, 
6/ Za prevzem navedenih D.aloc; naj biro za rec;ionalno prostorsko plani-
ranje formira posebno delovno skupino .iz vrst področnih prostorskih 
panog. 
7 / Osnova realizaciji vseh nalog iz področja i:µvent a:rizacij e slovens-
kega prostora je grafična in analitična geodet slca inventarizacija 
prostora. Zato naj geodetska upY'1:"va SRS takoj izdela srednjeročni 
in dolgorooni procsrnm geodetskih del. · 
8/ Zaklju'Čke je treba poslati: 
Kom;Lsij i izvršnega sveta slrnpšcdne SRS za vprašanja regionalnega 
prostorskega planiranja, 
- kom:j__teju ·izvršnega· sveta skupščine SRS za kmetijstvo in gozdm:I'stvo, 
- komiteju izvršnega sveta skupščine SRS za turizem, 
- ~@omskemu svetu izvršnega sveta skupščine SRS, 
- odboru za urbanizem ter sto.novanjsko in komunalno gospodarstvo 
skupščine SRS, 
- odboru za družbeno-ekonomske odnose gospodarskega zbora skupščine 
SRS, . 
vsem republiškim sekretariatom oz, republiškim upravnim organom, 
- zasedanju delegatov občin SRS, 
- Gospodarski zbornici SRS, 
.... zvezi GIG Jugoslavije, 
... komisiji zvezne slrupščine ·za urbanizem in prostorslto planira.njo. 
Komisija je bila pooblaščena? da zaključke po potrebi stilistično dopolni 
oziroma popravi. 
Osnovni referati so bili že pred posvetovanjem :razmnoženi in .so ga ude-
leženci dobili pred posvetovanjem ali pa na njem, Vsi referati, korefe-
rati•in razprava bodo publicirani v posebnem zvezku do konca decembra 
t.l. in jih bodo .dobili udeleženci, ki so plačali kotiia.acijo. Tudi vsi 
drugi i1·,teresenti lob.ko dobijo materiale s posvetovanja proti plačilu, 
in sicer: de.lovne organizacije za 200 din in posamezniki za 100 din. 
Znesok je treba nakazati na račun zve'za GIG Slovenije štev, 501-8-11 -
materiali o inventarizaciji prostora. 
' . 
S.M. 
1 DELO SEIIBEI'ARIATA ZVEZE GIG SLOVENIJE 
Dnevni red 9.redne seje sekretariata Zvoze GIG Slovenijo, ki je bila 
28.lo.1969, je bil: 
peglod skLpov zadnje sejo in pregl0d dosedrt11deg1:1, dola, 
•· posvetovanj 0 Zveze GIG Slovenije v Mariboru, 
- skupščina zveze GIG Slovonij e v Ljubljani, 
- S'impozij zveze GIG Jugoslavije na Bledu, 
- razno. 
Ugotovljeno je bilo, da je bila večino nalog opravljenih, mod drugim 
so bili poslani tudi mo..toriali za sestanek predsedništva ZGIG Jugosla-
vije za katere je bila zadoH,eno, zveza GIG Slovenije (mehaniz,acija in 
modernizacija v geodezi,ji, revizija in dopolnitev zakonodaje), 
V zvezi s posvetovanjem v Mariboru·, o inventarizaciji prostora, ki ga 
orgnnizira zveza GIG /Jlovenij o s sodelovanjem društva GIG Vi Mariboru 
je bilo ugotovljeno, da so osnovni trije referati pripravljeni, nadalje 
je bilo sklenjeno o datmnu posvetovanja, o kotizaciji za cl.elovno organi-
zacijo tor o drugih organizacijskih vprašanjih. 
Glede skupščino zveze GIG Slovenije, ki bo 5,decembra v Ljubljani, je 
bil sestavljen dnevni red tor proc;ram strokovnih pred0 v8Jlj, Razprav:Onlo 
se je tudi o kandidatih za novi sekretariat, nadzorni odbor in predse d ... 
nike posebnih komisij Zveze za produktivnost, šolstvo, tisk, zakonodajo 
in znanost. 
Simpozij o inventarizaciji prostora, ki bo aprila 1970 na Bledu organi-
zira Zveza GIG Slovenije skupaj z zvezo GIG Jugoslavije. Ve.vozi s tem 
je oskrbeti prostore za posvetovanje in za prenočišča. Skrbeti jo, da 
bodo referati izdelani pravočasno, kot tudi za oglase v Biltenu, 
Razpravl3.alo se 'je tudi o potrebnosti skupne slovenske geodetske knjiž-
nice, ki bi naj bila pri geodetsko-komunalnem oddelku fakulteto J\GG .• V 
zvezi s tem je bilo sklenjeno, da p1rovzame sekretariat potrebno inicia--
tivo, Za boljše dolo zveze GIG Slovenije bi nujno potrebovali prostor za 
tajništvo. V zvezi s tem je naprositi geodetsko-komunalni oddelek, če bi 
lahko v novi zgradbi odstopil on prostor zvezi za te namono, Prav tako 
pa bi bil potreben honorarni tajnik, da bi se posamezni člani sekrota-
riata razbremenili vrste manipulativnih opravil. Predlaga se, da se ta 
problem reši s honorarnim študentom. 
S,M. 
- 9 -
OBČNI ZBOR DRUŠTVA GIG MARIBOR 
Dne 1.maroa 1969 je bil v Radencih občni zbor društva GIG Maribor, Z 
dnevnim redom so FJe vsi prisotni člemi v celoti strinjali, Poleg obi-
čajnih točk so posebno pozornost vzbudili poročilo do sedanj or:~a pred-
sednilrn. društva tov, Kobilice in prispevki gostov občnega zbora direk-
torv~: geodetske upravc-, :~RS tov, Milmm Naprudnika ter predsednika 
zveze GIG Slovenije tov., Ivana Goloreja. Med gosti pa je bil tudi naš 
stalni obiskovalec tov. Dvoržak Rado, ki s svojimi duhovitimi pripombami 
vedno razgiba delo zbora in bo tudi v bodoče vedno naš dragi gost. 
Delo občneg1;1, zbora je bilo zelo razgi'bano in je bila obdelana skoraj 
vsa preblematika, ki se dandanes pojavlja v geodetski strold zlasti 
v povezavi z delovanjem društev GIG. Rezultati razp1'av so naj bolje iz-
raženi v sldepih o·bčnega zbC'm, ki j:ih v 9eloti navajamo, ker so tudi 
odraz delovanja di'uštva GIG Maribor doslej in v bodoče: 
l. Geodetska stroka v svetu dandanes tehnično in organizacijsko zelo 
l1itr<? napreduje„ T·udi v Jugoslaviji; zlasti v Sloveniji, smo priča 
velikemu skoku v geodetski tehnologij i. Istočasno se večajo tudi. 
zal1teve, ki jih postavljata pred našo stroko zlasti gospodarstvo in_ 
družba, Tu ne 13re več za enkratne akcije, ampak za permanenten pro-
ces, hi ga je sprožila zl:::.sti gospodarska reforma, V tem dogajanju 
ima tudi društvo važno vlogo, zJ.asti zaradi svojih organizacij slcih 
zmožnosti. Treba je neprestanoma prilagajati delo društva zlasti 
potrebam Članstva na eni strani in razvoju stroke na drugi strani, 
2, Treba jo izboljšati povezavo med delom odbora društva in med članst-. 
vom. Izboljšati• je treba obveščenost članov o delu odbora pa tudi 
aktivirati Člane za pomoč pr-i delu. 
3, Društvo mora slrrbeti za strokovno izpopolnjevanje Članov. V ta namen 
je treba organizirati predvsem predavanja in ekskurzije pa tudi 
razne druge oblike medsebojnega izmenjavanja izkušenj, 
4, Treba je izboljšati tudj_ povezavo med društvom in zvezo GIG Slovenije 
kar edino daje možnosti, zlasti za organizacijo kvalitetnega strokov-
nega izpopolnjevanja. Taka kompaktnost dajr;: možnosti tudi za večji 
vpliv geodetov pri raznih gofJpodarskih, upravnil1 in telmičnih odločit­
vah v naši družbi, ker je mnogokrat edino s sodelovanjem geodetov možna 
racionalna rešitev problemov, 
5, Društvo mora posvečati več skrbi problemom geodetov v izven-geodetskih 
organizacij ah, Mnogokrat je vloga geodetov nasploh odvisna ravno od 
geodetov, ki delajo izven geodetskih organizacij in predstavljajo tam 
ambasadorje stroke, vendar pn. so mnogokrat osamljeni in izolirani od 
lastnih strokovnih kolegov, Imajo težje stališče pri zagovarjanju 
geodetskih' delovnih konceptov, pri s:brokovn.diu izij,<jifolnj ovanju pa tudi 
pri uveljavljanju svojih strokovnih pravic, Zatd7mora društvo posve-
čati svojo posebno skrb, 
~ 10 ,. 
6. Troba je urediti pravno stanje našega društva v smislu nove zakono-
daje. 
No,čet je bil tudi problem~ in perspektive GoodetskJg~vod~,1aribor 
v zvezi z novo obliko organizacije geodetske službe predvideno v osnut-
ku zakona o geodetski službi. V razpravi so posamezni diskutanti izrazili 
dvom, da politika združevanja geodetske službe in organizacijske oblike 
niso še dovolj premišljeno in organizirane. Za geodetski zavod smatramo, 
da bi ga bilo treba rešiti v povezavi z republiko zlasti v območju regije 
in' da je g;I.avni problem njegov delokrog in ga je treba reš.iti v okviru 
vseh geodetskih služb na območju bivšega mariborskega ol~raj a. 
Delovanje GIG Mariboi' v mandatnem obdobju 1967-68 lahko razdelimo na 
dve obdobji. V prvem obdobju je društvo delovalo bolj rutinsko, brez 
večjega sodelovanja odbora s članstvom. V drugmm obdobju pa jo bilo 
delo društva nedvomno učinkovitejše. Deloma je bil to rezultat že bolj 
izkušenega upravnega odbora, veliko pa je k temu pripomogla zlasti velika 
aktivnost novega upravnega odbora republiškeczveze GIG, ki je zlasti z 
Biltenom in organizacijo geodetskega dneva v LjtJ.bljani mobilizirala šir-
ši krog Članstva. Med drugim je v tem času tudi društvo GIG Maribor or-
ganiziralo ekskurzijo v Celovec z ogledom r!],zstave ob 150-letnici ka-
tastra in s sodolovanjem zveze GIG Slovenije organiziralo višji geodet-
ski študij s svojim centrom v Mariboru. Povečalo pa se je tudi sodelo ... 
vanj o z društvom DIT-a v riariboru. Urejena je bila tudi evidenca o 
iSlanstvu ip pobiranje Članarine. 
Ob koncu občnega zbora so bile izvedene viliiliitve novega upmynega odbora 
in bil prebran in sprejet, novi sto:tut društvn. 
V upravni odbor so· bili izvoljeni: predsednik Mrzlekar Dušan, tajnik 
Kos-Grabar Jože 1 pl'o,gajnik Gergek Lojze in elani Jecelj Stanlco, Samobor 
Bogdan, Troiber Karel, Holc Franjo. 
V na<;lzorni odbor so bili izvoljeni: Fric Ignacij, Rus Anton., Kobilica 
Janez. 
Po zaključku občnega zbora društva GIG Maribor je bil organiziranvpi:av 
tako v Radencih družabni geodetski večer, ki ima poleg zabavnega zanra 
prav tako tudi organizacij slco strokovni pomen, Ob pru;t priliki se zbere 
vedno večina našega Članstva in ob dobri kapljici in dobri volji se 
razčistijo še marsH:atera neizrečena mnenja, ki so prej ostala samo , 
. v mislih nekaterih tovarišev. zato bomo ta tradicionalni zbor naših 
članov še na:r1m:lj e ohranili in up\amo, da bo vedno tako uspešen kot dos-
lej• 
D,M. 
- 11 -
REDNA SKUPŠČINA ZVEZE GIG SLOVENIJE 
Dn.e 6. decembra 1969 je bilki, v prostorih FAGG redna skupščina zveze 
geodetskih inžen:i..rjev in geometrov Slovenije. Del?vno predsedstvo je 
vodil tov. Vladislav Zima, 
.Predsednik Ivan Golorej 1 je v svojem poročilu na kratko, mogoče celo 
. 'preveč skrorrmo opozoril na uspehe· pri delu predsedstva in sekretariata 
'v preteklih dveh letih, PoselJej se je dotalmil kadrovsksga stanja in 
kadrovske politike v stroki, Pri tem je opozoril na že znane .težave v 
katE)re smo zarad::_ slabo premišljenih akcij geodeti že zabredli~ 
Dalj časa je namenil tudi programu dela ter posebej posvetovanju, ki je 
bilo v vllciriboru in tistemu, ki šele bo 23. in 24.IV,1970, na Bledu, 
Tajnik Tomaž Banovec je v svojem poročilu ocenil predvsem stanje orga-
niziranosti in možnosti za boljše kontaktiranje s Člani, Glede dela 
lrnmisij je bilo odlično ocenjeno delo komisije za tisk in Bilten, ki 
jo je vodil tov. Stanko Majcen. 
Delovala je še komisija za zakonodajo. Ostale komisije se niso mogle 
pohvaliti z večjimi uspehi. 
Blagajnik Peter Svetik je podal blagajniško poročilo, Po dolgem času ob 
pomoči strokovnih geodetskih organizacij in ob močni društveni iniciati-
vi je uspelo sanirnti finančno stanje zveze. Tako imamo trenutno še celo 
sredstva za tri številke Biltena v naprej• 
Nadzorni odbor, ki ga je zastopal J-ožo Senčar je pohvalil delo društva 
ter ugotovil, da je blagajna popolnoma v redu. 
Diskusija po poročilih je bila dokaj živalma tor zanimiva. 
O problemu uveljavitve novega profilagoodetskega pomočnika je govorilo 
precej diskutantov (Banovec, Gorenc, Kobilica, Rasinger). Sklenjeno je 
bilo, da naj se s problGmom ukvarja komisija za šolstvo, ki naj bi bila 
v tem primeru nekoliko močnejša, 
Slw.pščino so v diskusiji pozdravj_li tov. ing, Rudi Jančar kot predstavnik 
ZIT Slovenije in tov. Dragiša Niko lic kot preclst2,vnik srbskih geodetskih 
strolrnvnj akov. 
Sledili so še 11azgovori o· Biltenu ter o eventuelnih dopolnitvah (Kobilica). 
Spli!išno rrmenjo v razpravi.je bilo, da je Bilten odlično odigral svojo vlo-
go in da j0 društvo dolžno posebno zahvalo tov. Stanlm Majcnu za tako dobro 
opravljeno delo. 
Tov. Rasingor je predlagal, da dnlŠtvo naredi seznam vseh članov s točnimi 
naslovi, da bi lahko šo bolje Po delovali med fJeboj. 
V diskusiji (Banovec, Smrekar) je prišla ponovno do iz.raza misel, da je 
društvo na dobri poti, da postane tribuna vseh geodetskih strokovnjakov 
SRS ter neke vrste strokovnLrninillihkat. V zvezi s tem je padel predlog, 
da bi pomagali z društveno intervencijo tam, kjer je delo geodetskega 
strokovnjaka materialno in moralne, slabo priznano. · 
- 12 -
Po razrešnici so delegati izvolili z javnim glasovanjem novi odbor: 
Sekretariat: predseclnik: Ivan Golorej; odborniki: Jože Senčar, Tomaž 
Banovec, Peter Svetik, Bogdan Rihar, Peter Šivic, zmago Čermelj; 
Nadzorni odbor: Marjan Smrelmr, Jože Vovk, Slavica z ,bec; 
Komisije (predsedniki): Založništvo in tisk (Bilten) i Boris Kren; 
Kadri in Šolstvo·: Janez Kifnar; Znanstveno delo: Miro Črnivec ml,; 
Produktivnost: Lado Zima; Zakonodaja in predpisi: Janez Obreza. 
Vsi člani sekretariata skupaj s člani nadzornega odbora in predsedniki 
komisij tvorijo predsedstvo Zveze GIG, -ki je najvišji organ med skupšči­
nama. 
T.B. 
OBČNI ZBOR DRUŠTVA GIG IJUBLJAN./\. 
Društvo GIG Ljubljana je imelo svoj oboni zbor"5.decempra v prostorih 
nove fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dnevni red 
občnega zbora, ki se je začel s polurno zamudo ZEJ.radi premajhne udelež-
be je _bil naslednji: 
1, Poročilo predsednika, 
2. Poročilo bl~gajnika, 
J. Poročilo nadzornega odbora, 
4. Volitve lrn.ndidacijske in volilne komisije, 
5~ Sprejem novega statuta, 
6, Volitve novega predsednika in odbora, 
7. Imenovanje d0legatov za republiško ·skupščino ZGIGS, 
8, Razno·. 
V svojem poročilu je predsednik tov. Peter Šivic poudaril, da je odbor 
imel najboljši namen poživiti delo društva, da pa iz objektivnih in sub .... 
jektivnih razlogov ni v celoti uspE:il, V primerjavi z delom društva prej-
šnjih let pa je bil le narejen korak naprej. z ozirom na izboljšanje po-
ložaja geodetske službe, modernizacije in avtomatizacije pri izvedbi geo-
detskih del se je predsednik zahvalil vsem tistim, ki imajo pri tem naj-
večji delež, 
Delo, ki ga jo društvo opravilo je bilo še posebej uspešno: 
- pri organizaciji višjega študija, 
- urejena je evi.d~nca članstva, 
sofinancironje'izdajanja Biltena, 
- organiziran je bil obisk razstave avstrij sk;:::ga katastra v Celovcu, 
- predelan in pripravljen je nov statut društva pri čemer je predlagano 
novo ime: Ljubljansko geodetsko društvo, 
- orgenizacija geodetskega dneva skupaj z brucovanjem, 
- 13 -
V bodoče je troba opraviti predvsem naslednja dola: 
- urediti status komunalcev v društvu, 
- spremeniti in urediti nekatero stvari v šolstvl1, 
- doseči čim širše sodelovanje vsega članstva. 
Blagajnik tov. Gostič Emil je podal kratko blagajniško poročilo. V po-
ročilu nav,s,ja 1 da so ŠE' vedno težave pri pobiranju čl1:J.11arine v ekspo-
ziturah društev izven Ljubljano (Novo mesto, Kranj, Nova Gorica). 
Tov. Rado Dvoržak je v imenu nadzomega odborR podal poročilo; poudaril 
je da je bilo blagajniško poslov3.11je v redu, da ,je društvo poslovalo v 
skladu s EJtatutom in je predlagal razr1:1Šnico staremu or!l;oru. 
Ker se je ra-zformin.:.lo pruj ::inj e okrajno društvo GIG za c;,,rč.,,j Ljubljana 
je bil predelan tudi statut in v glavnem .prilagojen statutu z'cJ.IGS. Sta-
tut je predelal stari odbor in j Ei tudi predlag2,l ;, do, doseže novi odbor 
potrditev novega statuta. Istooasno ·je predlagal, da se iz prejšnjega 
okrajnega društva GIG spremeni v Ljubljansko geodetsko društvo, Predla-
gro10 je bilo, ·da lahko popta11ej o. Člani tudi študentje - slušatelji viŠ-
j ih in visokih geodetskih. šol. V večjih krajih izven Ljubljane se naj 
ustanovijo aktivi, Predsedniki teh alctivov naj bodo avtomatično po 
svojem polož,1,ju člani upravnega odbora društvn. 
Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Alojz Gorenc, za ola11e nove-
ga odbora pa: Tomo Bizjak, zvonko Gorjup, Emil Gostič, Jože Rotar, 
Ciril Sluga, Miloš Šustaršio. Tričlanski nadzorni odbor sestavljajo: 
Filip Doboljak, _Rado Dvoržak, Jože Hauko. 
Na občnem zboru je bilo imenovano 22 delegatov za skupščino GIG_ Slove-
nije za 6 0 december t .1. 
po občnem zboru sta bili dve zanimivi strokovni predavanji: 
· Tov; Marjan Robolj iz Guodetskega zavoda sns, Ljubljana je govoril o 
izdelavi geodetskih načrtov 1:1000 na osnovi fotogrametričnega izvred-
notonja. Prikazal ju cGlotm1 postopek izdelave teh načrtov na Geodetskem 
zavodu SRS ob uporabi najnovejših po$topkov in instrumentov. 
Tudi drugi predavatelj je bil iz Geodetskega .zavoda.SRS,Ljublja11a. Tov. 
Riha_r Bogdan jo s svojim p:rispevkorn prikazal kakšenyl:lelež geodezije pri 
projelctiranjL1in gradnji hitrih cest. Obravrmvc1l je izdelavo geodetskih 
podlog 1:5000, projektiranje ob uporabi fotogrametrijo in elektronike, 
račun tras, nivolot, p:ročnih j_n pouo.lžnih profilov tor kubatur z elek-
:~ronskim računalnikom, kot jih izvaja njjJ10v zavod. · 
zvečer jo bil družabn_i večer z brucovanj em v hotelu Slon. 
I,G. 
K/\.J PR./\.VIJO O URBANSKEM ATLASU JESENIC KORISTNIKI. 
IN IZDELOVALCI ATLAS./\.? 
Geodetski zo,vod SRS Ljubljono, je koncom [Wgusta t,1. iz-,delal prvi tako-
zvani urbru1Ski atlas v Sloveniji za mostno območje Jesenic, V bistvu 
gre za roprodukcijo urb31rnko dokumentacij o, Z(i, izdelavo in vzdrževanje 
katero bi naj b:i.J.a zgdolz01:1a geodot ska služba kot je to določeno v osnut-
lrn zalcona o geodetski službi, V atlasu jo tekstualno in grafično na os-
novni državni karti 1:5000, ki je tiskana v sivi barvi upodobljena nas-
lednja vsebina: georuehonika; osončenje; hišne. številke; ulice, ceste 
in trgi; kategorizacija cest in ulic; komLmalni vodi (vodovod, kanali-
zacija; elektrika, javno. razsvetljava).; namembnost in etažnost zgradb; 
varstvo naravo; kulturni spomeniki; dejavnosti; samostojni obrtniki; 
varstvo prod hudimi nosrofomj. in invcmt.nrizacij a načrtnih posegov. 
P11 i izdelavi urbanslrnga atlasa Je.sanic je sodeloval team strokovnjakov 
iz rEJ,'.zličnih dojaV110sti, podat'ke pa je prispevalo več delovnih organi-
zacij in organov. Normalno jo, posebej še1 kor gre za pionirsko delo, da 
je pri izdelavi atlasa prišlo dci ra,zličnih problemov, vprašanj in dilem, 
ki pa so:bila uspešno rešena kot naril to dokazuje končni izdelek; to jo 
urbanski atlas, ki vsebuje razen teksta v formatu 38 x 54 cm še 20 gra-
fičnih kart formata 38 x 162 cm. 
Naprosili smo nekatere sodelo,vco pri izdelavi urbanskega atlasa Jesenic; 
kot tudi koristnike izdelanega atlasa, da nas seznanijo s svojim m,nenjom 
o vsebini, obliki, uporabnosti oziroma pomenu in vzdrževa11ju tega atla.sa. 
Posamezniki so nam v zvezi s tem povedali: 
Tov.Žiga Drinovec, dipl.ing,geod. šef katastrskega urada Jesenice: 
"Uporabnost atlasa je nmogostranska, kar je razvidno žo iz vsebine same. 
že danes vprašujejo po njem razni programerji in planerji, s pridom pa 
se ga poslužuje tudi stanovanjsko podjetje, Oblika je zelo primerna ter 
dopušča poleg uporabe celega atlasa tudi uporabo posameznih tematskih 
kart. Te bo lahko po naročilu izdeloval sam katastrski urad za posamez-
ne vrste interesentov, Merilo 1: 5000 je primemo, enako sivi tislc geodet-
skih podlog, ki ni vsiljiv in kliub temu dovolj jasen. 
vsebina atlasa ustreza, zahtevam,. ki so bile postavljene pred začetkom 
dela. Koristno pa bi bilo vsebino razoiriti še na druge temo. Pogrešamo 
prikaz telefonskega omrežja, toplovodnih napeljav, zelenih oziroma sploh 
vseh komLU1alnih površin itd. Zelo koristen bi bil prikaz hudourniškega, 
poplavnega in plazovitega območja, ki so pomembni faktorji posebno na 
Jesenicah. Tudi navedba potresne cone Jesenic bi spadala v tematsko karto 
o varstvu pred hudimi nesrečami, ki sedaj vsebuje le prikaz lesenih objek-
tov. 
Zaželjen bi bil dalje prikaz vseh rezervatov za regionalno objekte, kot 
so hitra cesta, industrija, železnica itd, Ravno na Jesenicah tangirajo 
vse te bodooo gradnjo direktno mesto samo. Prikaz geodetskih izmeritev 
- 15 -
na območju ,Josenic naj bi vseboval poleg nnčrtov modln 1: 1000 tudi vsa 
ostala merila in vse meritve I ki jih je izvršil kat tJr:iJwli organ, ne 
samo Geodetski :3nvod SRS. TL.j_ mislim no. geodet slce skupino pri projektant-
skih organiza.cijah. 
Da pa bi bilo možno urbanski ati~s :razširiti še 118, VSEJ 111:1vede11e teme, 
smatram za potrebno sprejeti v obči:riskom merilu poseben odlok o splošni 
evidenci, . ki naj. bi bil tirnklo.j en z bodočim republiškim zakonom o geodet-
ski službi in z. zakonom o katastru komunalnih naprav. Ta odlok naj bi 
predpisal ka,j naj se ovidontjra v ui0 ban:::kem atlasu, kdo je dolžan 
v ---•~ ustrezno podatl~e rodno javljati' geodetsl(i slu7Jbi ir1 v kal{Šneri1 
rolrn, kdo. je dolžim vzdrževati urbans}d r/t1as itd. Predhodno pa bo po-
trebno izdelati katastre tudi za one naprave in napeljave, ki še niso 
izdelani. Posebno VRŽen je kataster ptt naprav ter kataster cest, ulic 
in drugih komunalnih površin, toplovodnih naprtw itd • Brez osnovnega lrn-
tastra vseh naprav, ki jih želimo evidentirati v urbanslrnm atlasu, si ne, 
moremo predstavljati nj ogov.e popolnosti. Saj bi moral tak atlas grafično 
prikazati v idealnem smislu vse posoge v prostoru na območju mesta oziro.-
ma naselja, 11 · · 
Žirovnice 
Tov, Viktor Pogačar, ,vodjo. distributivrie enote/Elektro Kranj: 
11 Urbanslci atlas mesta Jesenice podaja za elektrodistribucij sko podj et-
j e nelmtere zelo koristne podatke in načrte, z vrisanimi vodovodi, lm-
nalizacijo, kablovodi visoke in nizke napetosti, se nam situacija na te-
renu odkriva že v sami karti. Kako idealno bi bilo, da so vrisani še 
telefonski kabli? 
Gotovo jo, da ~o nam za praktično dolo dragoceni tudi podatki o .ulicah, 
cestah, trgih in kategorizacijah cest, kakor tudi označevanje zgradb s 
hišnimi številkamio 
Za popblni pregled komunalnih in drugih naprav nam koristi tudi karta s 
prostorsko dokumentacijo. 
Mnenja smo, da jo urbanski &tlas za vsak večji kraj nujno potreben in 
koristen, Pri tem pa bo vsekakor treba skrbeti, da se dopolni z· manjka.;. 
j.ooo karto telefonskih napeljav in pa, da se bodo vse spremembe na t-erenu 
stalno vnašale v at1ns. 11 
Tov. Marjan PodobnH:ar, dipl.kom ing., Geodetslci zavod SRS, Ljubljana: 
"Morda je bil najtežji problem izdelava projekta ,vsebine atlasa in to 
kljub dej_stvu, da j 0 bil že: pY.'edhodno izdoln.p osnutek vsebine dokumenta-
cij. Vsebin.a dokumentacij o pa ne.j bo -to urbMska ali regionalna je v os-
nutku dokaj toono dol~čena. Tefovn je sedaj določiti vsebino atlasa glede 
na ·obstoječe možnosti, to je glede na dosegljivost materiala, ki ni bil, 
razen v izjemnih primerih, še nikjer obdelan kot temeljno. dokumentacija 
vsaj v obliki najpreprostejšega registra, kaj šele kot popoln in ažuren 
kataster. 
Drugo vprašanje je nastopilo, ko je bil material zbran: to je smiselna 
selekcija in nato kartografska obdelava inprezmtacija dokumentacije. 
Tukaj začnemo lahko naštevati pri obl~.ki in formatu končnega elaborata 
- 16 -
in nadaljujemo 2, osnovno barvo karte, barvami in znaki za naloženo vse-
bino itd. ter to vse skupaj pogojujemo z načinom reprodukcije. 
Vzdrževanje elaborata zahteva tehnično organizacijsk~ rešitev. Tehnično 
je zadeva lahko razmeroma hitro rešljiva, saj pri •sodobni tehnologiji 
to .ne sme predstavljati nerešljivega problema. Vprašanje pa je, če bo 
vzdrževanje funkciontralo, če bodo podatki sprememb in dopolnitev pravo-
časno prihajali in v pravilni zahtuvani obliki inčo bodo podatki sploh. 
prihajali" Vondar se tudi prod zadnjim vprašanjem ne smemo ustaviti; 
treba jo samo dajalce podatkov prepričati, da se mu bo danos vložen po-
datek lahko jutri bogato obrestoval v obliki izerpne informacijo, ki mu 
bo· omogočila nadaljnje' učinkovito gospodarjenje s prostorom •. 
že m?d izdelav~ atl0,sa in še posebno, ko je bil izdelan; nam je postalo 
jasno, d.a bo atlas že v začetnem obdobju svoj ega obstoja lahko doživel 
·Fudi korenito spromenibe. Nastale ne bodo zaradi telmi~ne in vsebinske· 
obdelmi'e temveč zaradi stanja v prostoru samem, to je: zaradi do sedaj 
nehomogenega in nenačrtnega izgrajevanja prostora. P1•av obstoj atlasa 
·in njegova vsebina terjata rešitev nekaterih vprašanj: 
- določitev in uskladitev mej statističnih okolišev, katastrskih občin 
in mestnega območja; · 
- kategorizacija mestnih cest in ulic; 
- imenovanje oziroma preimenovanje mestnih cest in ulic; 
- določit ov ·območij ulic; 
ošteviičenje hiš; · 
- itd. . . 
o Urbanskem atlasu mesta Jesenic sem že nekaj napisal (Bilten 1/69: 
Urbanski atlas mesta Jecenic), Ob tej priliki bi rad še prikazal mesto 
urbanskEiga atlasa v vrsti prostorskih dokumentacij, ki smo jih primora:-
ni iz.delati pred izdelavo kakršnegakoli planerskega dokumenta: 
Temeljna dokumentacija se izdeluje in vzdržuje za me sta, naselja za ob-
močja določena za posebne namene ali pa celo Zi..l območje vse republike. 
Urbanska dokumentacija pokriva območje mesta ali naselja, to je ureditvi:l-
no območje, ki je podrejeno neposredno urbanskim razmeram nekega mesta ali 
naselja, 
Urbanski atlas jo zbrana in izbrana urbanska dokumentacija o_bdelana_ na bqlj 
reprezentativen način. Njegova vsebina se približuje. vsebini, ki bi jo morala 
imeti urbanska dokumentacija. To bi morala biti generalizacija najrazlič~ 
nej ših temeljnih dokumentacij, ki pa zaradi različnih več ali manj·. znanih-
razlogov še niso formirane. 
Dokumentacija občino se zbira, vodi in vzdržuje za vso območje občine. 
Regionalna dokumentacija je namenjo:ua izdelavi regionalnega prostorskega 
plana in je izcielana oziroma se izdeluje in vzdržuje za območje vse republike." 
Za izčrpne odgovore vsem najlepša hvala, 
S,M. 
Branko Korošec 
- 17 -
· KART,\ ARHEOLOŠKIH SPOMENIKOV I.Kil.TEGORIJE 
V SR S ID VENI JI 
PosvetovMjo o problemih invento.rizacije prostora pri prostorskem plo.ni-
ranju v Mariboru je znova dovolj na:wrno nakazalo in potrdilo nujnost 
kompleksno inventarizacije slovenskega prostora, Dejstva, da pomeni spo-
meniško varstvo prav gotovo enega izmed važnejši.ll omejitvenih prostorskih 
faktorjev ·v tej nalogi, nam ni potreba znovR poudnrjRti. Dosedanje sodelo-
vanje Biroja za regionalno .prostorsko planiranje z Zavodom za spomeniško 
varstvo SRS, odnosno Geodet slcega zavoda i~RS s slednjim, se ~e odraža v 
konkretni realizaciji gornjo trditve v J,tJ,asu regionalne prostorske doku-
mentacije (RPD) za leto 1969 tor v na daljnih dotaj lnej Ših skupnih obdela-
vah spomeniškovarstvenega gradiiva. Izmed spomeniškovarstvenih resorjev sta 
bila doslej znanstveno kompleksno in za potrebe regionalnega prostorskega 
planirDnja (RPP) obdelona le naravovarstveno tor arheološko spomeniško 
gradivo, I<0r jo registrirruw, dejanskim zahtevam RPP prilagojeno ter pred-
vsem pravilno locirano spomeniško gradivo - da ne omenjam istočasne njegove 
kulturne vrednosti in no nazadnje zm1imivosti - interesantno tudi geodet-
skemu strokovnjaku,.smo se odločili vsaj bežno orisati dosedanje rezultor 
te oboj o stranske obdtllave enega od resorjov spomeniške službe, arheološ-
kih spomenikov v Sloveniji. 
V preteklem poletju je oddelek zh arheologijo zavoda za spomeniško varst-
vo SRS v: Ljubljani pripravil in izročil Biroju za RPP prvi kompletni re-
gistor arhoološldh objektov, najdišč in spomenikov Slovenije• Regist ·,,.·':,, 
je. bil obdelan po kriterijih, ki jih določa repu.blioki zakon o varovanju 
in oskrbovanju 1ml turnih spomenikov. 
V registru, ki zajema ca 3000 arheoloških objektov, so navedeni vsi ar-
he-ološki tereni in lokalitete ter še danes ohrnnj eni objekti kot obzidja, 
okopi, gomilo, posamezn2,
0
grobišča in kompleksne nekropole,posamezne arhi-
. tekturo, ostanki antičnih n:J.selij , poti, vodovodov, term, in podobno, p0 
·· svoji spomeniški vrodnosti so vsi ti arheološki objekti razvrščeni v tri 
lrntegorij0, ki bi jih na kr:J.tko lahko opisali kot: 
a) kategorijo spomenikov eminentnega mednaro.dnega pomena (I.kategorija), v 
katero sodijo vsi arheološld spomeniki prazgodovinskega in antičnega 
(rimskega) obdobja, locirani v ·vzhodnih Alpah in severnem Balkanu ter 
pomembni za celotno zapadnoevropsko kulturno in polit;Lčno zgodovino ne 
glede na da:našnj o politično razmejitev; . 
b) II-., kategorija zajema vse arheološke spomenike in najdišča, ki vsebujejo 
podatke, za širši ::;lovenski prostor. Sem so uvrščeni vsi kompleksni spo-
. menild, no.dalj o vsi, ki so važni. za zgodovino ekonomike tor tudi vsi do-
bro ohranjeni spomeniki man,j š0 arheološke vrednosti; 
o) v III. kategorijo so zajeti spomeniki lokalne vrednosti, 
Hltratj_ je bil vsaken1u registrir8.11emu spomenilru določe11 tudi varstveni režim, 
ki upošteva poleg vrednosti spomenika tudi njegovo ohranjenost in mesto v pros-
. toru. 
r.varstveni rožim ohranja spomenik 11 in situn nespremenjen ali raziskan in ga 
prozentira bodisi na prostem, bodi- s _primernim oblikovanjem okolja, ali v 
sklopu sodobnih stavb ali prostorskih ureditev, Vso detaj l:e sproti komisij s-
ko določa pristojna spomeniška Glu~ba. 
- 1n -
II. varstovni rožim znhtova pred vsakim posegom na spomeniku sistema ... 
tična razislrnvanja, ki spomeniku .določijo nadaljno usodo: ali so rošijo 
le najdbo in dolmmontacija, objekt pa se sprosti v drugo namene, ali po, 
so pripravi obj okt za prozontacijo. To komisijsko določa pristojna spo-
meniška služba, 
III. varstveni režim zahtlWa strokovno nadzorstvo nnd posegi zaradi more-
bitnih najdb ali izpopolnitev dolmmontaci,jo. Nadzor določa pristojna spo-
meniška službo,. 
Prozontaoija in urojovanje arheoloških spomenikov sta že drugotna doj8.v-
nost varstva spomenikov ter jih tl1 ne bomo razčlenjevali. 
Register arheoloških spomenikov Slovenijo,kakršneganam jo izročil Zavod 
za spomeniško varstvo SRS, odnosno Biro za RPP, je nujno zahteval kartno 
obdelavo ter redukcijo samih podatkov o posameznih objektih na obliko tako-
imenovane informacijo o objektu,informacije,ki pove o spomeniku vse,lmr je 
urejovalcu prostora nujnega vedeti(nahajališče.,opis objekta, prostorska 
vrednost,stopnja ohranjenosti in raziskavo,ogroženost,vrednostna lmtegori-
ja in stopnja varstvenega režima),saj so mu nadaljni strokovni podatki o 
spomeniku na razpolago v osnovnem regiilstru zavoda. Potrebna je bila tudi 
razvrstitev arheoloških spomenikov v sezname območij posameznih občinskih 
slrnpščin,saj je razdelitev objektov po arheoloških regijah, kot jih upo-
rablja Zavocl. za spomeniško varstvo SRS skorajda nouporabha takoj ,ko prič­
nemo obravnavati spomenike z območja posamezne občine, Strokovno določene 
mejo arheoloških regij se namreq no ujemajo z :današnjimi teritorialnimi 
oboinskimi območji. 
Oddelek regionalne dokumentncije•pri Geodotskom zavodu SRS jo po omenje-
nem registru izdelal knrto arheoloških spomenikov SRS v merilu 1:200,000 
ter vanjo vnosol vso registrirano objekte v legendi,ki hlcri,mii:jjo izkazuje 
spomenikovo vredno.st in stopnjo varstvenega režima, ki jo določen zanj. 
Vsporedno s seznami objektov, razdeljenimi po območjih posameznih občin 
so bile izdolane tudi pregledne karto posameznih območij .občin z enako 
legendo v morilu 1:50.000, sicer v unikatu, vendar zatinilb(ll'GEd:/t;ondrnuvdJ;i,-,rilu 
:Sogljive na BirojLJ. za RPP • 
. prvokatogorični nrhoolciški spomeniki, torej arheološki obj okti in spomeni-
ki mednarodnega pomena in vrednosti, so bili na pobudo Biroja za RPP obde-
lani še posebej v obliki predloga za u.zakonitev zavarovanja le-teh v smislu 
republiškega zakona, ki bo v kratkem predložen IS SRS v potrditev, Temu pred-
logu za uzakonitev zavarovanjn je poleg detajlnega soznnma priložena tudi 
pregledna karta Arheološki spomeniki I.katcgorije v SR Sloveniji v merilu 
1:750.000 - uporabili smo jo tudi kot ovitek te številke Biltena- na kateri 
so polog oštevilčenih arheoloških regij natisnjeni vsi prv:oAkategorični ar-
heološki spomeniki v skladu s seznru:nom le-ten v predlogu samem.Informativ-
nost karto, ki naj bi ponazorilo, gostoto tor prostorsko lokali teto vseh 
najpomembnejših arheoloških vrednosti na naših tleh, je dosegla svoj namen, 
pričakujemo pa, da bi nam bilo omogočeno - vsaj v enaki obliki in v enakem 
spontanem sodelovanju - obdelati še ostala področja spomeniškovarstvene služ-
be, predvsem otnogrufsko in kulturno-zgodovinske spomenike naše dežele. 
Naslednjo fazo našega dolapredstavlj8. korektura dosedanje registracije ar-
heoloških objektov v Atlasu RPD, ki še ni upoštevala današnjega spomeniške-
ga ovrednotenja in stopenj varstvenega režima, Popolno in vsestransko upo-
rabnost p::.i bodo današnji registri in v Atlas RPD zajeta registracija arheo-
loških objektov dosegli šoJ.u takrat, ko bomo vsakemu registriranemu in ovred-
notenemu arheološkemu objektu lahko dodali šo parcialne in posestniško loka-
cijslrn podatke, ki so'danes šo·nepopolni, To delo pa zahteva nadaljnjo spon-
tano sodelovanja obeh dejavnosti. 
- 19 -
IV8l1 Golorej 
GEODETSIIB PRIREDITVE OB 20-LETNICI NEMŠKE DEMO-
•lillATIČNE REPUBLIKE 
zveza .2Ja geodezijo in km~tografijo ter Društvo za fotogrametrijo organi-
zaciji, ki sta vključeni v· vsedržavno tellnično zvezo NDR, sta priredili 
v dneh od 18, do 20. septembra 1969 v mestu Weimar svečano zasedanje v 
počastitev 20-letnice Nemške demokratične republike, · 
Na svečanost so bila povabljena zastopstva geodet sldh strokovn;i.hkorga-
nizacij iz vseh socialističnih dežel in tako so prisostvovali tem zase ... 
danj u zastopniki iz Sovjetske zveze, Poljske,· Češkoslova,Ške, Madžarske, 
· Bolgarije in Jugoslavije. 
Svečano zasedanje, kateremu je prisostvovalo okoli 120 geodetskill stro-
kovanjakov NDR je otvoril dipl,ing. Kaschke, predsednik zveze za geode-
zijo in kartografijo, zatem je pozdrayil navzoče ing. Pateisert, direk-
·tor glavne geodetske uprave NDR. 
Pozdravne nagovore so imeli tudi vo5e vseh inozemskih delegacij. Popre-
čitanjU: pozdravnih brzojavk posameznih vzhodnonemških delovnih organi-
zacij in posameznih geodetskih strokovnjakov je dipl,ing, Schtlller, 
znanstveni sodelavec firme Carl Zeiss Jena, ki je vodil svečano zase-
danje dal besedo tov. ing. Schill_ingu iz Berlina, kateri je _imel svoj, 
sveČanj_ referat z naslovom: Položaj inženirja v socialistični družbi. 
_Za njim je prebral svoj svečani referat dipl.ing. Schiller iz Berlina 
z naslovom: Stanje in razvoj socialističnega množičnega dela v zadevah 
izmeritve nepremičnin in kartografije v NDR. 
Referati strokovnega značaja so bili s;J,edeči: 
1, Dr,ing.H. Lmig iz, Leipziga: Zakoličba ravninskih in prostorskih projek-
tov, Obdelal je postopke zakoličb: z ortogonalno metodo, s pola:n:m.o me-
todo in ortogonalno lrnntrolo 1 s polarno metodo in kotno lcontrolo in 
z tlrezovalno metodo. 
Zakoličbe projektov v ravnini je obdelal z vidikov točnosti in ekono-
mično.sti. 
Dalje je obravnaval zakoličbe projektov v prostoru: s polarno metodo 
in s polarno-linearno metodo. 
2, Dipl.ing.H.Nisch'.Jn iz Potsdama: Tematske karte so pripomoček pri pla-
niranju in vodenju. narodnega gospodarstya, Referat je obr13,vnayal vpra-
šanja definicije in ureditve tematskill kart (po vsebini, merilih, me-
todah prikazovanja). 
Kartografsko obdelavo tematskih kart raziskujejo po sledečih kompi-ek-
sih: 
- 20 -
- obdolava osnovnih kart, 
- obdelava avtorskih originalov, 
- redakcijska in termološlrn priprava izdelave kart, 
- sestavljalna in izdajateljska dejavnost. 
Prednosti tematskih kart. vidijo v tem~ ker vsebujejo ogromno infor-
macij, v prostoru razprostrto in pregledno, v nasprotju z drugimi 
nosilci podatkov. 
J. Dr. Wolf iz Eberswalde:jn; Vlog,=1, in pomen fotointerpretacije za narod-
no gospoclar::Jtvo NDR. Uporaba fotointerpretacij skih metod v geologiji, 
pri melioro,cijah pri inženirsko,~tGlmičnih delih se uveljavlja kot 
pril:mun pripomoček. Ho:vno v socialističnem gospodarstvu v NDR obstoje 
možnosti za uvedbo fotointerpretacije zaradi obsežnejših področij, ki 
jih je potrebno komasirati in meliorirati. Tvrdlrn, Carl Zeiss iz Jene 
je za ta dela konstruirala že potrebne naprave. 
4. Dipl.ing,H 0Richter i:z, Jene je pJ~Um2',al in opisal nove izdelke tvrdke 
Carl Zeiss iz Jene: EOK 2000, Dah1ta 010; UIVJI(. 
a) EOK 2000, Novi elektrooptični razdaljemer za razdalje do 2000 m. 
Naprava bo popolnoma trnnzisto1°izirana in je po vključitvi takoj 
pripravljena za delo, Ji\fJrj enj e dolžj_ne se opravi s J frekvencami, 
Uporabljena je valovna, dolžina svetlobe od 910 1mn. 
b) Dahltn 010~ Pričali bodo s proizvodnjo instrumenta Dahlta 010, še 
poleg dosedanje Dahl'i:;a 020;, 
c) Pričeli boclo pravtako izdelovati Lmj verzalno mersko kamero (foto-
toodoli t) · UMK, to 1Jo fotot0odolH formata, 13/18 in s slikovno raz-
daljo okoli 10 cm. UMK bo prav posebno dobro uporabna za arhitek-
turne pometke (fasade itd.) Ostrina slike bo zagotovljena že pri 
razdalji 2.5 mod objekta - opravila se bo z malim premikom nega-
tivne ravnine k ravnini objektiva.; 
5. 5, Dipl,iur.ing, Strau.b iz Berlina: Razvoj katastra nepremičnin do in-
strumenta državnega vodenja pri izkoriščanju prcisto:m. 
Zahteve razvHega družbenega sistema v socialistični ureditvi določu­
jejo naloge 1 kako razviti kataster nepremičnin v.vsestranski in uspeš-
ni instrument državnega vodenja, kateri naj aktivno doprinese: 
- k prognoziranj u,· planiranju in raqionalni ustvaritvi naselitvenih·· 
območij v republiki, · 
.. k znanstvenemu planiranju in vodenju kmetijske proizvodnjo, 
- k čim večjemu varstvu. kmetijskega in gozdarskega zemljiškega fonda 
pred uničevanjem in zmanjševanjem, 
- za dokaz in varstvo lastninskih odnosov na zemlji8Čil1 in zgradbah, 
še posebno na pravicah socialistične lastnine, 
- kakor tti.di za uresničenje osnovnib pravil socialistične~politike 
z zemljiškimi kompleksi. 
Da bo pa mogoče to closeči je potrebno, da izkazuje tudi vedno naj-
novejše stanje in da se redno vzdržuje. 
6. Dipl.ing,Berger iz Berlina: Fotogrametrija pri izdelavi kart in načrtov v 
velikih merilih. 
- 21 -
V NDR upon1bl,j aj o aerofotogrametrične metode za izdelavo načrtov v 
velikih meril:i,.h že 10 let. D1:ines dosežene točnosti in ekonomičnosti 
s to metodo dqsegajo stanje v ostalem svetu. Na to ugodno stanje so 
vplivali predvsem: 
- izboljšavo, kvalitete aeroposnetkov; pri tem so lahko zmanjšali 
merila snimanja za ca 20 %, 
prihranek pri klasičnem odrejo,nju 6slonilnih točk s prehodom na 
onalitično blokovno uerotriangulacijo, 
... pravočasen prehod na gravurna postopke in prehod na delo z enim res-
tit utorj em pri sterokartirnil1 aparatih, 
stalna izboljšava a,erofotogrametričnega i,wrednotenja višinske pred:-
stave. 
Ugotavljajo, d~ obstoje ugodni in realni pogoji za še močnejše uvajanje 
elektronskih računskii1 in kartirnih naprav in za spros~itev modernih · · · 
visokoproduktivnih naprav in sistemov avtomatov samo v velikih združe-
nih geodotsko~fotogrametričnih centrih. 
7. Prof ,dr.ing„W. 'nUger iz Dresdena: Od samcatega:dnstrumenta do sistema 
naprav. Nanizal je razvojno pot izdelave instrumentov, pripomočkov in 
priborov za aerofotogrametrijo v NDR, to je .bilE1, rast proizvodnje fo-
togrametrionega instrumentarija tvrdke Carl zeiss iz Jene za potrebe 
terestrične in aerofotogrametrije. 
Zaslužnim kolekti vnm in zaslužnim st rolrnvnj akom so podelili zatem odli-
kovanja in pri znanja. 
V Jeni smo si ogledali stalno razstavo instrumentarija in optike pri 
tvrdki Carl Zeiss, Ogledali smo si tudi dva strokovna filma: 
- Proizvod11i proces izdelave geodetskih in fotogrametričnih instrumentov. 
. . 
~ Izdelava in montaža astronomskega reflektorja (premer zrcala 2 m), ki 
je bil postavljen na Kavkazu v SZ, 
Vzhodnonqmški kologi so no,s sprejeli zelo gostoljubno tako jo bilo naše 
bivanje nadvse prijetno, Geodetski strokovnjaki NDR so nam .z vso paz-
ljivostjo in prijaznostjo nudili različno strokovne infonriacije. 
Izvlečke strokovnih referatov so nam posredovD,li V' n@mšlrnm in ruskem 
jeziku. Nekaj rnforatov je že natisnjenih v njihovem strokovnem glasilu 
nvormossungstochnik 11 zv. 9 v rn.,mškem jeziku, ostale bodo priobčili v nas-
lednji 10.,številki, 
- 22 -
Ivrui Golorej 
FOTOGRAMETRIČNI TEDNI V KARLSRUHE V ZVEZNI REPUBLIKI 
NEMČIJ.I 
Tvrdka OFTON iz Oberkochena in Institut za ~ot og:ramet rij o in topografij o 
na Lmivorzi v Karlsruhe ZRN .sta organizirala v ča::m od 29.9,1969 do 
lo.16,1969 11 fofogrnmetrična teclna 1; 1 '.?, namenom prikazati geodetskim stro-
kovanjakom z vsega sveta najnovejše dosežke instrumentalne tohriike, naj-
modernejšo postopke in metode s področja fotogrametrije. Še posebej je 
bilo zborovanje namenjeno strokovnemu dv:Lgu sodelujočih in ·izmenjavi iz-
lrnšenj med strokovnjaki s toga področjn kar potrjujeta osnovni gesl:L 
zborovanja11nadaljnj e izobraževanj o fotogram{;)trov, ki delajo v tem pokli-
cu ti in 11mednarodna izmenjava izkušenj in imienj", pod katerimi je pote-
kalo to:,zborovanj r:J. 
Materija referatov kater-e so imeli domači in tuji strokovnjaki je bila 
razporejena po sledečih skupinah: 
~ planirnnje i'.:omer_itcv zn obf:oina rod.coČj8., 
- osnove in aktualna poglavja iz avtomacije, 
- osnove in uporaba fotointcrpretacije, 
- izbrana poglavja :Lz instrumentalne telmike. 
Zborovanj e je ob segalo tudi: 
prikazovanj~ in praktične veje na fotogrametričnih instrumentih firme 
OFTON; . 
.,. razgovo·re in razprave; 
- ogled fotogrametričnih inst±t.I!lo:mji],, razstav in firme OFTON; 
- med('Jebojne stike med udeleženci - strokovnjaki. 
Zborovanje je otvoril prof. dr. K. Schwidefsl{Y, ki je.povedal, da je 
na zasedanju okoli 210 udeležencev iz 36-dežel, 
Predavanja so bila v nemšlrnm, francoskem, španskem in angleškem jeziku. 
Organizirano je bilo simultano prevajanje, 
V prostorih pred predavalnicami je bila razstava, ki je obsegaja med 
drugim: barvne aeroposnetke posnete z Apolla 11, primere ortofotokart 
v M= l:lOoOOO in 1:5000, primere vzdrževanja topografskih kart z orto-
fotometodo, orto!Dotoposnetke v velikih merilih itd. 
Na univerzi v Karlsruhe smo si ogledali: 
Geodetski institut s potresno opsi,zovalnico in 
- Institut za fotogrametrijo in topografijo. 
- 2.3 -
Prikazali so nam delo na elektronskih računalnikih, delo z modernimi' 
elektrooptičnimi razdaljemeri, astronomska opazovanja, satelitska merje-
nja, seizmični center s seizmografi, aerofotogrametrične instrumente, 
raziskave glode velikosti, oblike in barve fotosignalov itd. ' 
Na zborovanju so 'bila nnslednja predavanja: 
R.W. Underwood, Houston, NASA, ZDA: Fotografije :i;z vesoljskih ladij. 
z barvnimi diapozitivi je pokazal površino meseca iz najrazličnejših 
položajev in višin ter našo zemljo iz najrazličnejših višin s poletov 
vesoljskih ladij Gemini in Apollo, Predavatelj je prikazal številne' 
prednosti posnetlrnv iz vsemiraj a z ozirom na aeroposnetke in poudaril 
pomen slik iz vsemirja in nakazal možno uporabo teh slik za različne 
znanstvene disci,pline. Opisal je tudi razvoj "Hasse.lblad kamoren od 
Mercury-ja do Apolla 11 in tolmiko razvijanja filmov. 
Dr. H. G. Jerie, Delft, Holandija: Problemi načrtovanja fotogrametrič­
nih projektov. Predavatelj je obdelal - na podlagi tehnionih spec:ifika-
ciJ zahtevanega izdelka - tiste projektne parametre, ki jih je pri načr­
tovanju potrebno izbrati in tiste faktorje (področje projektiranja, oP.. 
ganizacija, ki bo izvajala dela), ki jih je potrebno upoštevati. Izva-
janje je bilo dopolnjeno z raznimi diagrami, .Obdelal je tudi pomembnost 
točnosti pri takih načrtovanjih. Opozoril je na nekatere napake in Ško-
de pri planiranj:iJh kot: 
kopirajo se prejšnje nekvalitetne izkušnje, 
- postavljajo se zahteve po pretirani točnosti, 
- dopustna odstopanja zastarevajo, ker so postavljena po tedaj upo-
rabljivih instrwnentih in ne upoštevajo izboljšav, 
- niso analizirane potrebe, 
- obstoj o tendence popolnoFJti; lepi načrti athi karte namesto veliko· 
načrtov ali kart, 
fotogrametrična dela so lahko precizna samo, če so negativi izdelani 
na steklu, 
- neodvisno planiranje stranskih obratov. 
Dr.ing. w. Brucklacher, Oborkochel_;l Zill\f je podal novitete na instrumen-
tih: dvojni projektor 1, dvojni projektor 2 in orto-3-projektor. 
Dipl. ing. D. Hobbie, Oberlrnchen, ZRN je obrazložil spremembe in dopol-
nitve na ortoproj ektorju (1''61: 
- optična interpolacijska naprava za odstran:i,tov zamikov, dvojnega'pre-
slikavanja ali izgube detajla; stekleni obroč - Čigar zgornja ploskev 
vsebuje vse nae;ibe,· so obrne vedno v položaj, kot ga ~renutni nagib 
zahteva; , · 
- elek~ronski risalnik plastnic; naprava riše namesto 11višinsldh šraf11 
(Ht1honschraffon) direktno zveznice teh višinskih šraf - plastnice. Obe 
napravi pri izdolavi ortofotokarte 1:5000 zmanjšata stroške še za okoli 
45 %. 
- 24 -
Dr.ing. R,, Schwebel, :Oberko~heD;, ~.RN: Balistična merska kamera BlVlK 
46/181; 2, Uporablja se pri: satelitski triangulaciji, dinamični sate-
litski goodezij:L, merjenjih ::cmeri z LASER-jem. 
Dr. Y, Mt Zarzycki? OTTAWA, I(anada: Izkušnje z instrnmontom AERODIST 
pri izmeritvDll v Gvajani. O:r:gi:J..nizacija izvedbe izmeritev obsežnih, ne-
prehodnih in divjih področij Gvajane je zahtevala uporabo najmodemej!! 
Ših prometnih sredstev (letµio DC 3, 14 helikopterjev, terensl{a verižna 
vor.hla), postavitev cent:r·alnih baz in najmodernejšega instrumentarija · 
(aerokamere - Wild RC: 9, horizontalna kamera, Statoskop itd,) 
Dr.i11g. H. Ziemwm, OTTAWA, I(anada: Priprave in izvedba nerosnimanja 
severnega dola kanadske province Britanska Kolumbija. Topografska katj;a 
Kanade v M:::: 1:250.000 je izdelana~ Kot osnovni kartni material jim bo 
služila topografska karta merila 1:50.000, ki se sedaj izdeluje •. V pro-
vinci Britanske Kolumbije, ki meri cca 70.000 km2 jo 65.000km2 že ob-
·delanih0 
·B. P. Iambert, Canbera, Avstmlija: Plani:l'anje kartiranja obsežnih pod-
ročij (geodetska in kartografska dela v Avstraliji, bodoča geodetska in 
topografska dela v .Novi Gvineji). 
V referatu je podan zgodovinski razvoj geodetskih (osnovnih) del, kateri 
je b:Ll zaključen v letu 1966 s postavitvijo kontinentalne mreeie. Nadalju-
jejo se dela na izboljšavi te mreže in na priključitvi na svetovni sistem. 
Za vso deželo je izdelana karta v M= 1:250,000 brez višinske predstave, 
Sedaj že delajo na izdelavi topografske karte v M= 1:100.000, 
Dr. ing. J. Albertz, Karlsruhe, ZRN: Opazovanje in dojemanje pri foto..: 
interpretaciji. Referat obravnava osnove fi?,ioloških in psiholoških pro-
cesov pri fotointerpretaciji, · 
Pr<>f. Dr. Ir, A,P • .A VINK, Amsterdam, Holancija: Delovne metode pri foto-
interpretaciji prikazane na primeru tloznanstvn. 
pr. s. Schneider, Bad Godesberg, ZRN: Prirodna in gospodarsko prostorska 
razvrstitev kot pripomoček pri sklepanju in planiranju, 
Dr, Mart en s, Hamburg, ZffilT: Prirodno ... zemlj episrie združene analize aero-
posnetkov il1' njihova uporaba pri inženirskih delih, 
w. Schlager,.Washington, ZDA: Interpretacija fotoposnetkov z meseca. 
E, Kitzch, Berlin, Zlli'f:• Geološka interpretacija fotoposnetkov Severne 
Afrike posnete z Gemimi. 
J. Bodechtol, Mtinchen; ZRN: Možnosti tektonskega izvrednotenja fotopos-
n'etkov s satelit0v. 
H,G.Hildebro.ndt, Freiburg, ZRN: Spoznlwru1ja rastlinskih okvar na aero-
posnetkih, 
Dr. P. Meienberg, Mlliwhon, ZRN: K praksi fotointerprotacij e s primeri in 
uporabnosti kartiranja zemljišč, 
;.,. 25 -
Prof. Dr, c. Voute, Delft, Holandija; Infrardeče področje fotografiranja 
in uporaba v geologiji in hidrologiji. 
Prof,dr.ing. K. Schwidefsky, Karlsruhe, ZRN: Kaj je in kako ooenjujemo 
informacije. 
Dr. ing, H,K, Meier, Ob:eorkoohcm 1 ZRN: Največji slikovni kot pri snemal ... 
nih aerolmmeraho 
Di', ing~ M. Dthlor, Karlsruhe:, ZRJ\J, _KaJ.il;dranje širokokotnih fotoka-
mer· in navadnih fotoapsratovo 
Dr. ing. F • .Aclcerm..wn, Stuttgart, ZRN: Razmišljanja o gospodarnosti 
avtomatizirane aerotriMgL~lacij o, 
J.W. Hardy„ J~exington, Anglija: Avtomatsko stereokartiranje z lcorelator-
j e1n Ec '. 5. 
Di'pl,,ing~ .Ho Sclm0.ideT, :Jtuttga:i0 ·t; 1 ZRI\T~ Kataster cest z elektronsko 
k:bi:nilj eno bari ko· po <J.al lrnv ., 
Dipl 0 ing. Gc Konecny i Frede:i·icton, Kanada; Dialogna tehnika - ·prikazana 
na sistemu IBM J 60/ 150 " 
Ko· Linkwitz~ Stuttgart 1 ::'.RN:: Izlmšnje z digitalnim prostor.tildm modelom. 
C.M.A; vru1 de)l1 Hont in D,, Eckhart, 'Jelft, Holandija: Die;italno kartiranje 
situacije v velikih merilih, 
E. Pape, ]3ad Godesberg, ZPN:: Izdelava fotokart M '" 1;5000 v pokrajini 
Nord:rhein - Wesffalen, 
R, Kersting; Mainz; ZRN: rzkušnje z ortofoto-metodo v deželni upravi 
Rhei.nland ... Pfalzo 
E. Strobel, Stuttgart,·: ZRN~ Izkušnje· z ortofoto metodo pri VzdrževE1J1ju 
topografsldh kart 1: 25,000, 
Razpravo - za in proti ortofofografiji je vodil prof. dr, ing. K. Sch-
widofsk;;r, 
Če pode,m no. koncu spiošsm vtis 9 tem zborovo.nju moro,m poudo,riti izrodno, 
prevlndnnje ortofoto •ID!=Jtode. in prehod ne.. čimvečjo o,vtomectizironje pos-
topkov, pri ,čemer je tistc,ro,, do~ro.," stereofotogro.metrij[', biln.lmr nekoli-
ko potisnjeno, ob stran. Knžejo se obrisi ogronmego, rµ;2,vojo, in uporo.be 
fotointerpreto.cij e, velik razvoj barvne fotogrametrije, psevdob-.,rvne 
fotogrnmetrije 7 zo,?.navnjo se po, že tudi postopki termofotogro.metrije in 
radar fotogrnmetrije. Izdelavo grafičnih načrtov bodo oprnvljo.li v bodoč­
nosti celi sistemi kompliciranih in dragih no.prav. 
- 26 -
Kobilica Jono z 1 
GEODETSKI OBISK V SZEKESFEHERVAR(J 
Szekesfehervar je malo mestece z okrog 50.000 prebivalci in le~i na pol 
pota med Blatnim jezerom ih Budimpešto. V zgodnjem srednjem veku je 
bilo dolgo časa glavno mesto Madžarske. Še nekaj let in slavilo bo 
tisočletnico svojega obstoja, Tu je bil poleg ostalih kulturnih, turis-
tičnih in znanstvenih prireditev v okviru festivala "Alba Regia 11 skli-
can od 19,5 do 22,5.1969 uudi kongres madžarskega geodetskega in kar-
tografskega društva. 
Žal so bila vsa predavanja in diskusije izključno v madžarščini in 
brez prevodov. Tujim delegatom so bili na razpolago le kratki povzetki 
v nemščini in rui':ičini, Nihče' od tujih delegatov ni znal madearsko, -zato 
smo bili glede informacij odvisni le od direktnih razgovorov z madžar,-, 
skimi lrnlegi in od kratkega informativnega predavanja, ki so nam ga po ... 
sebej pripravili na našo željo. Poleg tega smo si ogledali arhiv katas ... 
trske uprave v Szekesfehervaru in ekspozituro geodetskega podjetja iz 
Budimpešte, ki vrši novo izmero mesta Szekesfehervara. 
Oba s kolegom iz Sarajeva sva dobila vtis, da se tehnični nivo geodetske 
dejavnosti na Madžarskem ne razlikuje mnogo od našega, Osnovna geodetska 
evidenca so za večji del Madžarske še vedno katastrski načrti v 
M "' 1: 2880. Tudi ažurnost in natančnost teh načrtov sta marsikje bolj 
slabi. Madžarska je izvršila kolektivizacijo vse zemlje in je pustila 
posameznemu kmetu le po o,5 ha ohišnice, te ohišnice pa zdaj koncentrira 
v tako imenovane zaprte vrtove ali pa ·v notranja območja vasi. vse te 
izpremembe so izpeljevali pod pritiskom naglice in na osnovi že takrat 
bolj slabo clopolnj ene katastrske evidence. Tako je kvaliteta katastr,-, 
sldh načrtov še bolj padla in so prisiljeni pri urejevanju privatne' 
lastnine (ohišnic) kar je trenutno zelo aktualen problem reambulirati 
ali pa tudi na novo izmeriti mnogo vasi. To novo izmero vršijo v glavnem 
fotogrametrično v merilu 1:2000. rolog tega se izven mest merijo le še 
kompleksi za potrebe večjih regulacijskih in ureditvenih del za državna 
posestva in zadruge 1 
Več skrbi posvečajo na Madžarskem izmeri mest. Stare načrte v merilih 
1:720 in 1:1440 zamenjujejo z novimi katastrskimi načrti v M== l:looo. 
yočina teh načrtov priltazuj e samo katastrsko s:b.anj e, v zadnjem času 
pa jih vse bolj dopolnjujejo tudi z višinsko predstavo po naročilu 
uprav za gradbeništvo. Po dolgoročnem planu morajo do leta 1980 izmeri--
ti 128 mest s skupno površino 168.000 ha. Do sedaj je i2wršeno okoli· 35 
procentov te naloge. · 
- 27 -
Način dela pri mestni izmeri so nam prikazali na primer Szehesfehervara. 
Najprej je bila razvita mestna centralna triangulacijska mreža z 2o9 
točkami, ki je bila po izravnanju preračunana v deželni (no državni!) 
stereografski projekcijski sistem. Za center mesta je bila nato razvita 
še poligonome-trična mreža. Z detajlno izmero so začeli leta 1966, končali 
so že izmero centra to jo 165 ha, nadaljnjih 325 ha bo izmerjenih do kon-
ca letošnjega leta, iz,mero predmestij - 836 ha - pa bodo končali do leta 
1972. Metoda dela je kombinirana. Glavne ulice merijo klasično, notranjost 
blokov. in vmesne predele pe, fotogrametrično. Za potrebe vzdrževanja izmere 
so zgošoevali poligonsko mrežo deloma klasično, deloma pa so določali male 
in poligonske tooke fotog1°ametriono. V bodooe nameravajo vse bolj preha-
jati na določanje koordinat poligonskih, malih in tudi detajlnih točk 
po fotogrametrioni metodi, Pisarniška obdelava elaboratov je večinoma 
še klasična, Triangulacijo, poligonometrij o in še ne.katere druge operacije 
so že zaoeli 1°ačuna;bi na elektronskem račtmalniku izdelanem na Poljskem, 
ki je last budimpeštanskega geodetskega podjetja, To podjetje se priprav-
lja tudi na modernizacijo svoje opreme, želijo modornej ši elektronski raču­
nalnik s priključki in s povezavo z autografom in kartirno mizo, Dosedanji 
inštrumentnrij, terenski in pisarniški, je v glavnem madžarske in vzhodno-
nemške izdelave, · 
Vsa evidenca zemljišč je tradicionalna avstroogrska, obstojata kataster 
in 11 zomljišlm lmjiga 11 ·• Kataster je še popolnoma klasičen, urejen na isti 
način kot naš stari avstroogrski kataster. Tudi zemljiška knjiga je ure-
jena ri:a isti način kot pri nas, zanimivo je, da kljub kompleksni socia-
lizad) i zemlj"išč zadnje čase spet posvečaj o več skrbi zemljiški lmj igi. 
Koordinacija med ka·bastrom in zemljiško knjigo je slaba in ravno na tem 
kongresu so bilo vnovič postavljene zahteve po uskladitvi poslovanja obeh 
služb, po istočasni izdelavi obeh elaboratov in končno po združ:i.tvi obeh 
služb,. )B:o,t.e;tto:1Js'Ždi~d.ofh0-1'.Ji:\l.rn'.L0ilra'.1l.1Ll10m;ttnvdri.j b:r;.r:ifimc p(l]ipJJm:v:/Li."tm;iprohod 
na 8trojni sistem evidenc, Zemljišča so sicer združeno, vočinor.2~l v volike 
kor.o.ploksf; ro.zen ·v vaseh in zap:ri__tih vrtovih ohišnic, kjer so pa parcele 
z.elo razdrobljene. Davek na obdolovalno zemljišče plačujejo vsi, torej 
privatniki, zadn1ge in podjetja 1 po katastrslrnE1 dohodku, zato pritiskajo 
katast.rsko in davčne uprave, c1a bi ,widenca čimyrej prešla na strojni 
sistem. 
Od ostalih geodetskih del precej truda vlagaj o še v. topografske karte 
in sicer je že izdelanih v J\/1 :C, 1: 10,000 okrog JO % površine Madžarske, 
v M"" 1:5000 pa samo 10 % površine, Način izde:lave je v glavnem fotogra-
metričen, vsebina je ista kot pri naši osnovni državni karti, Izdelava kart 
v srednjih morilih pa spada v pristojnost vojne geodetske službe. 
Kataster komunalnih naprav je Šelq na začetku. Obstojajo lo manjši detajli 
izd.elani zlasti za potrebe večjih industrijskih kompleksov, Drugih, vse-
binsko komplelmnej šib evidenc in prikazov geodetska slLlž"ba ne daje, ampak 
je to razdrobljeno na naj raznovrstne;_, še službe od katerih vs~lrn izdeluje 
ev:Ldence in pregledne karte· za svo-j e potrebe, · 
Organizacijsko jo geodotska dejavnost razdeljena med državno upravo in 
podjetja, Vrhovni geodetski organ je glavna geodetska uprava za geodezijo, 
l~ataster in zemljiške zadeve v Budimpešti, ki je del ministrstva za polje-
- 28 -
doljstvo. To ministrstvo združuje pod svojo upravo 45 % vseh državnih 
uprav na Madžarskem. 
Glavnigeodotski upravi je podrejenih 19 pokrajinskih geodetskih uprav 
in kot dvaj se-ba geodetslm uprava mesta Budimp 1=:lŠte, vsaki deželni upravi 
je pod.rej ono ocii 4 do 12 okrajinih geodetskih uprav, p.ri katerih je tudi 
lrntast.rska evidenca, Glavna geodetska uprava .in pokrajinske geodetslrn 
uprave imajo samo upravne naloge in to planiranje, koordinac'ij o, nadzor 
in up1°avno odločanje. 
Okrajne geodetske uprave imajo tudi operativne grupe, ki izvršujejo manj-
ša geodetska operativna dela, kot so deli'tve, določanje mej, arondacija 
in tekoče spremljanje sprememb na zemljišču, Poleg tega odločajo te 
uprave tu.d.i po upravni liniji o lastništv:u zemljišč, Njihova.sedanja 
naloga· je planiranje geodetskih del, koordinacija med različnimi naroč­
niki (podjetj;i) ter naročanje geodetskih del, ki jih plačuje država. 
Geodetska d(;)la, ki jih vršijo geodetska pod;jetja, teruprave kontroli-
rajo in prevzamejo. z ukrepi decentralizacije v zadnjih letih so se 
vloge in kompetence okrajnih geodetskih uprav močno povečale na račun 
deželnih in glavne geodetske uprave. 
Posebno mesto. pripada po novih organizacijskih ukrepih Inštitutu za geo-
dezijo v Budimpešti, Tu opravljajo precizne meritve predvsem t riangula-
cijo 1, reda in astronomska opažanj.s,, vršijo 1"azne raziskave ter arhivi-
rajo originalne elaborate vseh geoqetskih del, ki jih naroča država. 
Poleg tega gredo vsa naročila za geodetska dela, ki jih plača država, 
preko že omenjenega inštituta, ki lcoordinira naročila in določa vrstni 
red med naročili, ki jih pošiljajo okrajne geodetske uprave. večji del 
geodetskih moritev plača država centralno, najnujnejša geodetska dela, 
lci jih sofinancirajo tudi dežele ali okraji pa imajo pred1~ost. 
Geodetska podjetja poslujejo kot samottojne gospodarske organizacije 
in si v načulu med seboj ·konlmrirajo. Do konkurence pride seveda le 
redko, kor imajo• delo razdeljeno teritorialno in po vs~bini, 
Obstojajo t:ri geodetska podjetja. Vodijo jih direktorji, ki jih postavlja 
ministr$tvo za poljedoljstvo. 
Podjetje za gobdezi;jo in fotogrametrijo v Budimpešti je največje in ima 
preko 1000 zaposlenih, Opravlja vsa. ge.odei:; ska dela in ima oddelke za·· 
triangulacijo, fotogrametrijo, inženirsko geodezijo, detajlno izmero 
ter oddelelc za elektronsko računanje, ki opravlja dela tudi za druga 
podjetja, poleg tega ima še tehnični oddelek, ki gradi p±ramide, vzdr-
žuj o in popravlja instrmnentarij in izdeluje enostavnejše geodetske 
potrebščine-. Tu iz,delujojo lcarte in načrte v merilih 1:1000 do 1:lo.ooo, 
·. katastrske oporate, razne geodetske elaborate in opravljajo vsa geodetska 
inženirska dala. Njihove grupe za detajlno izmero delajo na- večjih delo-
viščih v raznih mestih 1\/ladžarske in tam osnujejo nekakšno ekspozituro z 
vso terensko in pisarniško opremo. Ekspozitura deluje dokler delo ni do-
končano in na samem deloviŠČLl izvrši vsa terenska in večino pisarniškega 
dela. 
- 29 -
Isti delokrog in enak način dela ima tudi Podjetje za geodezijo in foto-
grametrijo v Pessu, le.da je precej manjše saj ima manj kot 300 zaposle-
nih. To podjetje deluje v glavnem na južnem delu Madžarske. Obe podjetji 
dobita okrog 55 % naročil od ril:ržave prelca Inštituta za geodezijo, 45 % 
pa direktno od raznih podjetij. 
Tretje geodetsko podjetje je Podjetje za kartografijo, topografijo in 
fotogrametrijo v Budimpešti. To podjetje s8 ukvarja v glavnem s karto ... 
grafijo in reprodukcijo knrt in načrtov. Izdelujejo karte v malih meri-
lih, atlase, turiotičnc in drur;e toruQtskr3 karte in vršijo reprodukcijo 
tudi za druga podjetja, 
Geodetska dela izvajajo deloma še razne geodetske grupe v negeodetskih 
podjetjih, zlasti pri nizkih in visokih gradnjc1h in deloma v industriji. 
Opis Blatnega jezera, Budimpešte, ciganske muzike in drugih madžarsldh 
posebnosti pa ne spada več v to poročilo, najbolje je, da si to ogleda 
vsak sam. 
Matija Klarič 
GEODETSKA DEJAVNOST V ZDA 
O geodetski dejavnosti v Združenih• drž~vah Ameriko nimamo na voljo toč­
nih podatkov,kakor bi bilo sicer pričakovati glede na splošno vodilno 
vlogo teh držav na področju znanosti in tehnike. 
V tem sestavku podajam kratek izvleček iz 11 Poroclila s študijskega poto-
vanja v Združene države Amer:i:lrn.11, ki ga ;je objavil gospod Hans-Gllitlter 
Neumann v. strokovnem glasilu 11MittcJilungsblatt 11 ( december 1964). 
Osnovna geo.de:t ska dela. Kakor drugod tako so imela tudi v ZDA odločilen 
vpliv na. razvoj geodotske izmer:Ltvene tehnike z,godovinska družbena doga-
janja, od katerih je verjetno najvažnejša postopna naselitev Združenih 
držav •. Iz Evrope. so se naseljevali leto za letom novi prebivalci, na 
vzhodni obali Amerike se je razvila zelo živahna morska plovba, formirali 
so se velil;i centri preseljevanja, trgovinska izmenjnva z Evropo je pos-
tala ži vil;J onu sko pomembna zadeva• 
Zaradi pomanjkanja kart je bil na začetlrn 19,stoletja ustanovaljen Zvezni 
urad za obalsko izmero (U,S, Coast and Geodetic Survey) kot oddelek Zvez-
nega ministrstva za ·trgovino (Department of Commeroe), katerega področje 
- 30 -
se je pozneje razeirilo tudi na :izvajanje triangulacije 1. in 2. reda 
na celotnem območju.ZDA. Na ta način je bila izmeritveno povezana vzhod-
na obala Atlantskega z obalo Tihega oceana. 
Triangulacija 1. reda s stranicami 16 do 24 km, ki je danes v glavnem 
zaključena, ne pokriva celotnega teritorija kot mreža, temveč je bila 
razvita le v ozkih verigah, ki potelmjo v smeri zahod - vzhod in sever 
- jug, Praznine med tako postavljenim mrežnim križem l. reda so zapolnjene 
z mrežo triangulacije .2. reda s stranicami 6 do 16 ¼:m. 
Metode merjenja na mreži se v marsičem razlikujejo od prakse pri nas. 
Merjenja na triangulacijski mreži opravljajo moone delovne. skupine 39 
strokovnjakov na ta način, da se merjenja opravljajo no, 3 .t3tališčih is-
točasno. Taka delovmi, skupina je opremljena z 22 jeklenimi stolpi, 20 
tovornimi vozili, v težjih terenskih razmerah pa imajo na voljo tudi 
heJ:ikoptereje. Delo poteka nekako po "potujočem· tekočem traku, pri kate-
. rem spr.ednj i del skupine signalizira točke, srednji del opravlja opazo-
vanje, zadnji del pa pospravlja nepotrebne signale. Na tem 11 izmeritve-
nem pohodu" so skupinam na voljo zE!llje in za člane družine, ki jih jem-
ljejo s seboj, tudi posebni stanovanjski vozovi. 
Razumljivo je, da pri takem razkošnenl načim1 dela in ker se signali spro-
ti odstranijo, poskrbijo že med merjenjem s primernimi računskimi kontro-
lami, da ne pride do napak, ki bi zahtevale ponoven odhod na teren. 
Triangulacijska mreža je osnova za deželno izmeritev, ne glede na to, če 
gre za katastrsko izmeritev ali ne, Gostota mreže je odvisna od namena 1 
za katerega se rabi mreža. Za gradbena dela v industrijskih predelih in za 
druge specialne potrebe se triangulacijska mreža ustrezno zgosti. Mrežo 
tretjega reda je razvila ob obali služba 11 Coast and Geodetic Survey11 , 
v notranjosti pa služba "Geological Survey~ katere glavna naloga je bila 
klasifikacija in bonitirE!llje zemljišč, pozneje pa tudi izdaja topograf-
skih kart• 
Za opravljanje računskih operaciJ ima služba 11Coast and Geodetic Survey11 
po stanju konec leta 1964 v centrali v Washingtonu med drugim dva IBM 
elektronska računalnika, katerih kapaciteta pa ni več zadostna. 
Ta.,služba op:ravlja tudi specialna najzahtevnejša merjenja, kot np,p. pos-
tavitev tlt:reže za raziskovalne namene pri raketnih izstrelkih, kjer je 
bila postavljena zahtevona nntančnost z maksimalnim srednjim pogreškom 
1:300.000, praktično pa jo bila dosežena natančnost čez 1:1.00O.000, Pri 
tem je bilo s kombinacijo triangulacije in trilateracije (ob uporabi, 
geodimetra) postavljeno 63 stališč, 400 horizontalnih smeri, 3 Laplaceove 
točke in 43 dolžin s 446 enačbami nD,pak pri izriltVUanju, Raziskovalna pro ... 
ga je dolga 79 kilometrov in je obremenjena s pogreškom ±. 5,5,cm. 
Podobno zahteve natončnosti so bile postavljene tudi pri ustvarjanju 
Telstar - projekta. Satelit Telstar mora ostro osnoplJ,ene ultrakratke 
radijsko valove, ld so širijo kot svetlobni valovi, tako odbijati, da 
se v Ameriki izžarevani televizijski in radijski programi lahko spreje-
- 31 .. 
majo v Evropi. Pot satelita glede na oddajr10 postajo mora biti zelo 
natančno znana. Posebna mreža je povezana z mrežo službe 11Coast and 
Geodetic Survey 11 , ker so oddajne antene postavljene v državi Maine v 
severovzhodnem delu ZDA, med tem ko je pil satelit izstrelejn na jugu. 
Izmera zemljiških detajlov in kataster, V ZDA je izmeritvena dokumenta-
cija nasta:jala povsem drugače kot pri nas, Medtem ko se je v Evropi 
opravila'upraY1a in lastninska delitev zemljišč že dolgo prsd izmerit--
vijo za potrebe zemljiškega katastra, je bila v Ameriki, z nekaj izje-
marni, izme;dtvena dokumentacija uporabljena kot osnova za naseljevanje. 
Izmeritev in projektiranje delitve nf.l, upravne in htstninske zemljiške 
enote je bilo opravljeno torej pred naselitvijo, amerikanska posebnost 
te delitve pa je nastanek držav in drugih z·emlj'iŠkih enot z značilnimi 
povsem ravnimi mejami in komunikacijami, ne gleq.e na, možne in primer-
nejše naravno meje. Edino na vzhodni obali in v Texasu je bila dovršena 
delitev zemljišča že prej in nenačrtno, 
Načrtno riasolj evonj e ( od vzhoda proti zahodu) si je centralna viada zago--
tovila z izdajo ukaza z dne 20,maja 1785, Ta ukaz je vseboval naslednja, 
za amerikanski kataster značilna določila: 
1, "Izmera pred naselitvijo 11 , Dežela se mora najprej izmeriti in zame-
jičiti in nato šole zemljišča oddati naseljencem, 
2. nazdolitev se opravi na čisto matematični osnovi in prenese v naravo 
ne glede na topog1°0,fske danosti. 
3, Temeljna ploščinska enota je kvadrat (sekcija) s stranico 1,6 km, 
Izmeritev se je opravljala na ta način, da, je dobila vsaka država svoj 
koordinatni sistem, večje države pa so bile po potrelJi razdeljena na dva 
ali več ravninskih koordinatnih sistemov. 
Katastrska izmera še ni izvršena za cca 25 % teritorija. Omembe vredno je 
dejstvo, dr, ni katastra nepremičnin v' državtith na vzhodni Clbali in v 
Texasu. Ker so bi),a tLJ. zemljišča že prvotno razdeljena, so meni, da ni 
pot robe za t.istanavalj 1:tnj e zomljiškoga katastra, V primeru spora med dvema 
sosedoma so jim na voljo sodišče, odvetniški in civilni geometri, 
So tudi ustanovo, ki so podobno naši zemljiški knjigi. V njih se hranijo 
vsi dolrnmenti in spisi glede pravic na zemljiških, vendar se pri tem. ne 
zahtevajo točne izmeritvene podloge. To povzroča silne težkočo pri identi-
filmciji posameznih zemljišč, ob prenosu pravic na zemljiščih, 
Ka'rto so izdelujejo v merilu 1:24,QOO (1 palec na karti ustreza 2,000 
čevljem v naravi), je pa občuten primanjkljaj v kartnem materialu, Iz-
dolujojo so po aerofotogrametrični metodi, merska miza skoraj ne pride 
vač v poštov. Za namene izdelave karte se uporablja kot osnova tudi ana-
litična triangulacija. 
- 32 -
Geodetski strokovni lmde:r. V ZDA je zelo čutiti prizadevanja, da se 
strokovni nivo kadra dvigne, 
Sta dvo vrsti. 8t:r·okovnjakov: · geodGti (geodesist), ki se ~olajo na unive:r-
zj_ v Ohio (Ohio Stnte Unive:rsity) predvsem za naloge iz višje geodezije, 
in pa zemljemerci (surVeyo1"), ki študirajo na več L111iverzah in se usiri:re-
jajo v lmtastrsko inženirje (cadastral engineer) ali 9ivilne inženirje 
(oivil ongineor). V svojih učnih programih imajo poleg višje geodezije 
ustrezno usmeritvi tudi izgradnjo mest, načrtovanje mest, cestne gradnje, 
civilno pravo ipd, 
Zaključni povzetek značilnosti amerikanskih razmer. 
- Vi Boka razvita zasebna iniciativa~ 
Državnn uprava ima majhna pooblastilµ in zaupnnje. Celo strokovno teh-
nične norme se predpisujejo z zakonom in ne_ z upravnim aktom. 
- Nezadostna finančna sredstva za izmeritev, slabo, koordinacija dela in 
izlcoriščenost meritvenih podatlcov, ki jih izdelajo pmvii:r;rilira0enirji. 
Izmoritev pred naselitvijo. 
- Visoka stopnja avtomaoije in mehanizacije. 
Kljub temu da je ta izvleček napravljen iz poročila, starega 4 leta, 
upam, da je vsaj v elementih zgodovinskega znnčaja, ki se ne spreminjajo 
zaradi naglega razvoja tehnike, kot površna-informacija zanimiv in upo-
rabljiv„ 
Stonko Majcen 
VTISI S ČEŠKOSLOVAŠKE 
V času od 15. do 16. oktobra t,l.je bil v Pragi simpozij o· novih metodah 
vodenja in njonoga uveljavljanja v geodeziji, katerega je organiziralo 
Čošlco slovašlco znanstveno-tehniško društvo. Na simpoziju na katerega so bili 
vabljeni tudi geodeti- iz_ drugih držav so bili prebrani naslednji referati: 
- Razvoj vodenja gospodarstvo, v socialističnih državah, 
- Delovni proces in uoinlcovitost orgnnizacije, 
- Analiza in strategija določanja cen, . 
- Medpodročni odnosi j_n njihov vpliv na izvo.jBnjo geodetskih del, 
- Avtomatiza,cija ekonomskih informacij, · _ 
Izkušnjo in perspektive vodenja geodetskih organizacij, 
- Avtomatizacija geodetskih dol, priprave in stanje v Češkoslovaški. 
- JJ -
Kot zanimivost velja omeniti precejšnjo udeležbo ekonomistov, saj so 
splošne referate imeli ekonomisti, nekatere strokovne referate pa stro-
kov-anjaki z ekonomsko in geodetsko izobrazbo, · 
V ~lošnih :referatih je bilo poudarjeno, da je ggrancija za hitrejši 
razoj· r;ospoda;cstva v usposabljanjll visokostrokov:c1ih kadrov, v prevzemu 
pozitivnih izkušenj iz inozemstva in v uvedbi avtomatizacije na vseh 
področjih gospodarstva, Govora je bilo tudi o o:rganizacijskih problemih 
vode11ja gospodarstva v sociaiističnih d:cžavah, pri čemer je bil dobržen 
delež posvečen tudi načelom jugoslovanskega samoupro,vnega sistema, kot 
tudi drugim zadevam v zvezi z modernizacijo, produktivnostjo našega gos--
podat stva itd. 
Glede vsebine strokovno geodetskih prispevkov na simpoziJu je možno vse ... 
kakor ugotoviti, da geodetska služba na Češkoslovaškem išče novo vsebino 
dela kot tudi nove postopke v tehniki dela in v organizacijskih prijemih. 
Iz prispevka medpodročni odnosi in njihov vpliv na vodenje geodetskih in 
kartografskih del je možno povzeti, da je v geodetskih in kartografskih 
izdelkih vrsta informacij, ki so v stalnem porastu in katere se uporab-
ljajo v različne namene, Glede na najnovejše možnosti avtomatske obdela-
ve vseh vrst podatkov jo možno in potrebno obdelati celoten sistem teh-
n::i-čnih in socialno-ekonomskih informacij, pri tem pa služijo za osnovo 
geodetski podatki, karte in katastri. Pri celotnem sistemu informacij 
nastopajo kot glavne tri informacije in sicer: o.prebivalstvu, o podjet-
jih in o nepremičninah, Pri tem sistemu postajajo geodetski in kartograf-
ski podatki skupno s podatki o nepremičninah temelj na katerem je možno 
graditi celoten sistem informacij in določiti položaj vseh ostalih infor'."" 
macij. Pred uveljavitvijo tega sistema pa je potrebno odpraviti nekatere 
pomanjkljivosti geodet ski.h in kartografskih informacij , kot so: neaž~mo 
vzdrževanja, nepopolna tehnika obdelave podatkov, neu13trezne pravne norme, 
ki no dopuščajo izvedbo novega sistema v celoti. Izdelati je princip pove-
zave s celotnim sistemom informacij, S ciljem koordinirati bodoči dolgoroč­
ni razvoj c;ospodarstva države je bil izdelan idejni predlog za informacijski 
sistem geodezije in kartografije, ki bi se naj realiziral postopoma po nas-
lednjih načolih1 
- informacijski sistem geodezije in kartografije bo zgraj ol:1 l{ot del celotne 
mreže informacij, 
- vsebino informacijskega sistema geodezije in kartografije jo potrebno 
:r:azširiti in iz,popolni ti glede na aktualnost in popolnost, 
- s pomočjo· geodet sldh podatkov bo določena lega drugih informacij, 
- pr~dlagana bo obnovitev pravnih norm "V! zvezi s povečanjem pravic geo-
detskih organov in po eno stavlj anj em regj_ stracij e lastniških in uživalnih 
odnosov, kot tudi telmičnib horm in predpisov glede na zahteve ekonomike, 
- zgraditev sistema permanentnega vzdrževanja geodetskih in kartografskih 
· informacij v potrebnih obdobjib, 
- glavni Člen v tem sistemu je banka podatkov (zbiranje, obdelava in posre-
dovanje informacij) s snmodejavnim računalnikom, 
· realizacijn nov~ga sistema vpliva na karakter in organizacijo geodetskih 
in kartografskih del (dokumenti v tekstualni obliki bodo nadomeščeni z 
zapisom na magnetnem traku) 1 kot izbodiščna oblika banke podatkov bodo tis-
koni registri in karte, 
- 34 -
celoten sistem bo rešen tako, da se bo po potrebi razvijal in dopol ... 
njeval glede na vsakokratne zahteve družbe, tehnione in ekonomske mo~-
nosti .in razvoj geodezije in kartografije. 
pri realizaciji celotnega sistema informacij je oden glavnih problemov 
združiti in spravi ti 118 isti imenovalec različno sisteme izviirnih podatkov. 
v večih roforatih so obravnavani problemi organizacije delovnih organiza-
cij, metode ter tehnologija dela, sistem nagrajevanja po ,učinku in podobno. 
Močno je bila poudarjena potreba po avtomatizaciji geodetskih tehnično ... 
strokovnih, kot tudi upravnih opravil. Verjetno so želeli to podkrepiti 
tudi s tam, da so kolegi iz Avstrije in Znpadne Neočije zelo obširno in 
detajlno prikazali uporabo elektronskih računalnikov in drugih elektron-
skih avtomatičnih naprav, ki jih le ti L1porabljajo pri izvedbi različnih 
geodetsldh dEJl, kot tudi pri izdelavi in vzdrževanju zemljiškega katastra, 
Na Češkoslovaškem jo trenutno tudi aktualen problem viška geodetskih kad--
rov, Rešitev toga iroblema iščejo v dveh smereh in sicer v prodoru na ino ... 
zemska tri'iišča in z;viebino dela geodetsko službe, Drugo, pot so jim zdi 
realnejša in proj rešljiva. 
Tudi problem migracije kadrov je tako aktualen, da so mu posvetili pre-
cejšnjo važnost na simpoziju. Zavzemajo se za to, da bi preprečili mi ... 
gracijo, predvsem boljših kadrov z ustreznimi osebnim~ dohodki. 
Simpozija v Pragi so se udeležili razen Jugoslovo.nov še predstavniki Bol-
gnrije, Madžarsko, Poljske, V:z,hodno in' Zahodne Nemčije tor Avstrije. 
·Jugoslovani, ki smo se simpozija udoležlLli v precejšnjem številu smo si 
želeli oglodati tudi geodetske institucije v Pragi. Ne glede na pismeno 
izraženo željo ob prijavi udoležb0 zo, simpozij in osebnim prošnjam nam 
to žal ni u.spelo, .Obisk geodetskih inštitucij so nam sicer ob{iubili, toda 
ostalo je samo pri obljubah, saj so organizirali namesto ogloda geodetskih 
inštitucij samo ogled mosta Prage, ki pa zaradi zelo goste meglo ni mogel 
nuditi še tako skronmenu turistu najmanjšega zadovoljstva. 
zaradi navedenega; ne ro.vno prijo.teljskoga sprejema, mm uspel v nekaterih 
razgovorih dobiti lo nekaj skromnih podatkov o organizaciji geodetske 
službe tor njeni dejaV11osti, katero zaradi zanimivosti kl,jub nepopolnosti 
navajam. 
V skladu z najnovejšim razvojem v ČoiJkoslovaški je prišlo do določenih 
sprot10mb tudi v organizaciji geodetske službo, Tako n.pr, ni več central-
ne goodotsko up11 avo za celotno državo, tomveč obstojnto. uro.do. za geodezijo 
in ko.rtografijo v Pragi za republiko Češko in v Bratislavi za Slovaško. 
Ta urada sprojomo:-ta prodpiso ločeno ZA. območje svojo republiko po predhod-
ni koordinaciji, s tem de: osnutke predpisov pripravlja raziskovalni inšti-
tut v Pragi. Pripravo osnutkov predpisov plačata polovico stroškov inštitutu 
·. oba uroda,, drugo polovico izdatkov pa pokrije sam inštitut iz svojih sred,.. 
stev, V okviru vsake republike obstojajo nato kot upravni organi še zavodi 
~inšpektorati) in katastrski uradi (centri za geodezijo), Tako sta v 
Ceški dva zavoda ( v Pragi in Bmu); ki imata upravno inšpekcij cslrn funkcije. 
- .35 -
Na obnoČjLl celotne države pa je olrrog 100 katastrskih uradov oziramo. 
centrov za geodezijo. Razen rnwedonih znanstvenih in upravnih inštitu-
cij pa obstojajo na Češkem še naslednje geodetske in kartografske de-
lovne organizacij o• 
- zavod za kart ogro,fij o v Pragi, katerega naloga je izdelava in repro-
dukcija kart, 
- geodetski inštitut v :l?ragi, ki razvija trigonometrično in nivelmansko 
mrežo, 
- 7 opeTativnih goodotskih delovnih organizacij za zadeve izmero in 
inženirske geodezije v večjih mestih (Praga, Plzen, Budjevico, Liberoc, 
Brno, 0pava, Pardubice); pri organizaciji v Pragi je šo posebno podjet-
j o, katerega naloga in pristojnost je delo v inozemstvu (Geoplan) • 
Goodotslce načrte in karte, ki so izdelujejo v merilu 1:500 - 1;5000 
finnnciro, proračun republike, dooim druga geodetska dola plačaj o naroč­
niki, Tudi kataster se financira- .iz proračuna. V zvezi s financiranjem 
ge9dotskih dol na koncu še to zanimivost~ pro1°ačun je mnogo boljši 
plačnik kot drL1gi naročniki, tako da proračun v bistvu pokriva primanj-
kljaje, ki nastajajo pri delih drugih-naročnikov. 
V S P0NITN JUR!JU ADAMU 
Boleče jo odjolmila vest v Colju in okolici, med prijatelji in sodelav-
ci ter med vsend., ki so JLireta poznali, da se mu jo mGd nGdeljskim viken-
dom.zgodila nosroča, ki je terjala njegovo mli'l,do, načrtov polno ~ivljenjo. 
Polrnjni Jurij Adam se je rodil Jl.1,19.38 v Novem mestu. Kasneje so se 
Adamovi preselili v Zido.ni most, kjor prebivajo še donos. 
Po končani nižji ginm.azij i se ju Juro foto, 1953 vpisal na Gn:idbeno sred-
njo šolo v Ljubljani - geodetski oddelek - in jo leta 1957 tudi uspešno 
končal. 
Prva ·cruretova služba je bila na katastru ·v Celju, kasnoj e na katastru v 
Žalcu, od lota 1962 pa jo bil zaposlen pri Zavodu za napredek gospodarstva 
v Celj.u •. 
že v internatskem žive1jonju smo Jureta vsi, ki smo bili v njogovi bližini 
izredno cenili kot dobrega tovariša. Njegova sproščenost in odkritosrčnost 
tor 110usahljivi smisel za humor so mu dali svoj pečat, tako da je bilo 
z JurGtom vedno prijetno dolati ali se zabavati. 
Jure je postal elan zveze komLmistov že leta 1955 in je tudi na tem 
področju prispeval dol svojega kratkega življenja. Aktivno je sodeloval 
pri rGzervnih oficirjih 1rnt poročnik artilerije. Zadnje leto svoj ega 
- 36 -
življenja je delal večinoma na trasi novo žičnice na Golte in vse geo-
det slce operacije za to zahtevno gradnj b uspešno opravil. 
V krogu prijateljev je ostala praznina in lep spomin na vzornega sode':"' 
lavca iri odličnega tovariša. 
Ivan Gaber 
NOVI PREDPISI 
Pravilnik o metodah in naOinu dela pri izmeritvi podzemskih inštalacij 
in objektov, V Uradnem listu SFRJ št. 48 z dne 13/11-1969 je objavljen 
Pravilnik o motodnh in načinu dela pri j_znwri tvi podzemskih inštalacij 
in objektov, ki go, jo izdal direktor zvezne geodetslrn upravo, 
Pravilnik se ne onojuje ne. komunalne naprave,ampak obravnava izmero vseh 
podzemskih inštalacij in objektov, Za načrte, ki vsebujejo poleg drugih 
detajlov tudi podzemske inštalacije in objekte se uvaja nov naziv in 
sicer "geodetski situacijski načrt 11 • 
V posameznih poglavjih pravilnika so podrobno opisana pripravljalna dela, 
geodetsko snemanje in kartiranje podzemskih inštalacij in objektov. 
V "Jp;r'Q.V;bčhniku je tudi med drugim določeno, da se za naseljeno, območja iz-
dela tudi splošni pregledni načrt podzemskih inštalacij v približnem meri-
lu 1;2000 do l;lo~ooo. Za potrebe delovnih orr;anizacij, ki skrbijo za po-
samezna omrežja, se izdelajo pregledni načrti za posamezna omrežja. 
Geodetski situacij sle± načrti se 18hlrn izdelajo tudi za posamezna omrežja. 
Sestavni del pravilnika so tudi označbe za podzemslrn inštalacij o in 
obj okte. 
Po končni določbi nehajo veljati tisti topografski znaki topografske-
ga ključa (Ur,l, FLB.J št. 2/56), ki so v nasprotju z označbami za pod ... 
zemske inštalacije in objekte, ki so predpisane s tem pravilnikom. 
... 37 - · 
Pravilnik o katastrski klasifikaciji in bonitiranju zemljišč. V Uradnem 
listu SFRJ st. 37/69 je objavljen hov Pravilnik o katastrski klasifika..., 
ciji in bonitiranju zemljišč, ki ga je izdala zvezna geodetska uprava. 
Pravilnik je v osnovah enak pravilniku iz leta 1961, 
V kratlrnn: navajamo glavno značilnosti pravilnika: 
S katastrsko klasii'H.:ncijo z·emlj.išč določi komisija za katastrsko klasi-
fikacijo razred poprej ugotovljene kulturo vsake parcele rodovitncgtt 
·zemijišča, Vsaka kultura se uvrsti po njenih naravnih in gospodarskih 
pogojih za proizvodnjo v onega izmed Osmih razredov, 
Katastrsko klasifikacijo opravi komisija po lmtastrskih občinah in sicer 
po enotnih mEi:vilih, ki so določajo z osnovami za vsak katastrski okraj. 
Osnovo za klasifikacijo sestavljajo oclbrn..na vzorno. zemljišča na območju 
katastrskega okraja za vsako kulturo in za vse razrede- in njihove raz-
redne variacije (okrajna vzorna zePJljišča). Pri izdelavi osnov se tudi 
za območja posameznih katastrskih občin ugotovi za vsako kulturo, kateri 
:razredi in katere njihove variacije so zastopan.o. 
Ko so končana terenska dela, ki dajejo osnovo za katastrsko klasifikacijo 
·uredi komisija, ki jo pripravila osnovo vse· podatke ter izdela elaborat 
osnove za klasifikacijo, Elo.borat mora vsebovati: 
a) značilnosti katastrskega okraja, ki so važne za pravilno raivrstitev 
kultur v razrede, kot je podn0bje, konfiguracija terena, hidrografija, 
·pedološke lastnosti zemljišča, primernost zemljišč za gojitev kmetijs-
kih kultur, strulctura kmetijske proizvodnje, .intenzivnost proizvodnje, 
prometne zveze in tržišče• · · · 
b) seznam okrajnih vzornih zemljišč; 
c) pregled obstoječih kultur in razredov z njihovimi variacijami, izdelan 
po katastrskih občinah. 
Komisija, ki izvaja detajlno klasifilrncijo zemljišč v katastrski občini 
so mora, da bi pravilno izbrala občinska vzorna zemljišča in dosegla ena-
komerno 'katastrsko klasifikac:i,jo poprej seznaniti z elaboratom osnove za 
katastrsko klasifikacijo za clotični katastrski okraj, 
Za oboinsko vzorno zemljišče posameznega razreda oziroma razredne varia-
cije določi tisto parcelo, ki po svojih naravnih in gospodarskih pogojih 
za r,roizvodnjo pri običajnem načinu obdelovanja najbolj ustreza okrajnemu 
vzornemu zemljišču tega razreda oziroma te-;,' razredno variacije. Za občins­
ka vzorna zemljišča se izdela poseben seznam, Po določitvi občinslcih vzor-
nih zemljišč komisija opravlja klasifikacijo tako, da dobi vsaka parcela 
rodovitnega zemljišča označbo razreda tistega občinskega vzornega zemljišča, 
k'i mu po svojih naravnih in gospodarskih pogojih za proizvodnjo najbolj 
ustreza. 
Katastrsko klasifilmcij ci podpiifo (detajlne skice, kopije načrtov ali po ... 
sebne sezname), l,:metijski strokovnjak, ki je član komisije, komisija pa 
sestavi tudi zaključno poročilo, ki'ga podpišejo vsi člani komisije. 
- 38 -
Katastrsko. klo.sifikacija s poprej šno osnovo za klasifikacijo so opravi: 
- kndar so opravi nova izmeritev ali obn1.vi izmeritov vsoga ali večjega 
dela katastrskega okraja; 
- zo. vso.ko novo nastnlo kulturo v katastrskem okro,ju. · 
Kato,2-trska klasifikacija se· .lahko opravi brez prej izdelane osnove pri 
reviziji izmeritvo ali katastrskuga klasiranja manjšega dola katastr-
skega okraja• 
V tom pTimeru po, se katc:1,strslm klasifikacija prilagodi obsto·j ečim me-
rilom za katastrsko klasifikacijo zemljišč v katastrskem okraju, 
Bonitiranje zemljišč se opravlja s katastrsko k1as,ifikacijo ter obsega 
vsa zemljišča, ki so primerna za kmetijsko proizvodnjo~ Z bonitiranjem 
zemljišč se vsa kmetijska zemljišča v republiki uvrstijo po svoji rodo-
vitnosti. v osem bonitetnih razredov. 
Rodovitnost zemljišča pa se ugotovi po njihovih morfoloških, fizikalnih 
in kemičnih lastnostih, po po.dnebju, legi in vodnem režimu na zemljišču. 
Po končani katastrski klasifikaciji in bonitiranju zemljišč se v okviru 
katastrskega okraja izdela elaborat o pogojih za kmetijsko proizvodnjo 
na podlagi podatkov, ki so rabili za katar:itrcko klasifikacijo in boni-
tiranje zemljišč. 
Izdelani elaborat služi tudi kot dokutnentaQija opravljene kavastrske 
klasifikacije in bonitiranja zemljišč. 
Po določilih pravilnika vsako parcelo rodovitnega zemlji.šča uvršča ko-
misijo, v eno od l{atastrskih kultur. Kulture, se ugotavljajo na podlagi 
določenih znakov, ki so navedeni .v s.členu pravilnika. 
Pravilnik o razgrnitvi podntkov izmerHve in katastrske klasifikacije 
zemljišč, Direktor zvezne geodetske uprave jo izdal pravilnik o razgr-
nitvi podatkov izmeritve in katastrske klasifikacije zemljišč, ki je ob-
javljen v Uradnem listu SPRJ št. 47/69, 
V poglavju splošnih določb je določeno kateri podatki izmeritve in lrntas-
trske klasifilrn0ije zemljišč ne razgrnejo javnosti na vpogled., kaj se s tem 
želi doseči, !{je inkakšna komisija opravi razgrnitev, 
V drugem poglavju pod nnslovom pripravljalna dela je detajlno obravnavana 
izdelava popisnega lista ter ureditev, oštevilčenje in registracija popis-
nih listov. 
Tretje poglavjo obdeluje predhodne, dela pred razgrnitvijo, sam razgrnitveni 
postopek ter reševanje ugovorov in pritožb zoper podatke izmeritve in ka-
tastrske klasifikacijo zemljišč kot tudi.dopolnilna snemanja pri razgrnit-
vi. 
S.M, 
- 39 -
I N F O R M A C I J E 
Novi direktor geodet skE:' uprave SRS. Z odločbo predsednika izvršnega 
svet o, skupščine SR Slovenije je bil imenovan za direktorj o, geodet slrn 
uprave SRS tov. Miroslav Črnivoc m;J.,. dipl.ing.geodezije, ki je nastopil 
novo dolžnost s 1.12.1969. Dosedanjega direktorja Trprave tov. Milana 
Naprudnika, je izvršni svet imenoval za direktorja biroja za regional-
. no prostorsko plapiranj e. 
Tov. Miroslo,v Črnivec se ~j8 rodil 22.ll,1930 v Bjelovnru. Na tehnični 
fakulteti jo diplomiral na r;oodetskem oddelku leta 1957 • Po diplomi se 
je zaposlil na .Inštitu.tu za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani. · 
Leta- 1959 jo bil imcnovru1 za asistenta za kartografijo in izdelavo 
• načrtov na goodetsko-komunalnom oddelku fakulteto AGG v Ljubljani. To 
dolžnost jo opravljal do leta 1965, ko je odšel v Tanzanijo v Afriko, 
kjer je kot predstavnik tehnično pomoči Jugoslavije nerazvitim državam 
v Dar es Salamu vodil sekcijo zo. fotogrametrijo, ki je v sestavi mi-
nistrstva za razvoj zemljišč, naselij in vodnega režima. 
S.M. 
Poslovno sodelovanj-e geodetskih delovnih organizacij Jugoslavije. Dne 
12 • decembra 1969 je bila sveoano podpisana pogodba o poslovno-tehničnem . 
sodelovanju geodetskih delovnih organizacij. 
Za to obliko sodelovanja se je odločilo sedemnajst organizacij, med nji-
mi t1,1di Goodotsld zavod SRS, Ljubljana, 
Čeravno je sama pogodba splošen akt, pomeni pristop omenjenega števila 
orgo.nizacij (mod njimi so vsi republiški zavodi) znak ·crl;J'vieščanja geodet-
ske proizvodno sfere, katero tarejo ne ozirajo se na razvitost in naloge 
po republikah težave, ki so odraz zaostajajočega razvoja. Sevedo, pa sam 
podpis pogodbe no roši še ničesar, :?otrobno bo vztrajno in sistematsko 
delo s ciljem, cb bo naša operativa res kos vse bolj znb.tevnim nalogam, 
ki jih pr·ed njo postavlja celotna družba. 
Na po svetovanju "Jugoslovanski prostor in mt,sta 2000" jo sodeloval tudi 
Geodetski zavod SRS, Urbanistična zveza Jugor:::lavij e je organizirala 
svoje XV. posvetovonje, ki je bilo v Mostarju od 16. do 17,X.1969 pod 
nasl.ovom "Jugoslovanski prostor in mesta 2000 11 • Na tem posvd0vanju je 
· sodeloval tudi Geodetski z,avocl SRS iz Ljubljane s prispevkom; Regionalna 
in urbanska inventarizacija prostora eden izmed pogojev za uspešno regio-
, nal:rio in urbanistično planira.rije. V t ern materialu je zavod prikazal kakšna 
dokumentacija o prosto1°u je noobhodna za smotrno in uspešno• planiranje na 
. vseh nivojih, kot tLldi stanje izdelave dokumentacije o prostoru v SR 
Sloveniji; ter potrebo o organizaciji sodobnega dokumentacijskega in-
formativnega centra~ 
Vojaški geografski inštitut slavi 25-letnico obstoja. Vojaški geograf-
ski inštitut v Beogradu praznujo letos 25-letnico obstoja. Ta inštitut 
se ukvarja predvsem z geodotskimi in kartografsldrni deli. važne. pa so 
tucE druge dejavnosti, kot so astronomija, racliometeorologija. Ta inš-
titut opravlja aerosnemanj e iz zraka tudi za potrebe geodetske službe 
na območju celotne države. Ob visokem jubiloju je inštitut odlikoval 
predsednik republiko Josip Broz Tito. Z delom voja?'lkega-geografskega 
inštituta je sezn2.nil novinarje na posebni tiskovni konferenci p,acolnik 
inštituta generalpodpolkovnik Drago slav Potrovic. Po.udarj'ono je. bilo, 
da je eden nc\jvečjih uspehov inštitutu nova topografska karta 1:25.000, 
ki je predvsem no.menjena za vojaške potrebe 1 ld je pa istočasno tudi 
izrednego, gospodarskega pomena. 
S,M. 
Pregled akcij in m2nifestacij geodetskih dn1štev socialističnih držav 
v letu 1970. V letu 19'fo bo v socia.lif:tičnih državah vrstn strokovnih 
akcij in manifestacij, ki jih organizirajo geodetska dr1,1štva, katerih 
se luhlco udeležijo tLldi geodE:ti iz drugill držav in sicor: 
BolgarijQ: 
DR Nemčija: 
Poljska: 
- Konferenca o vertikalnih premikih\ 
- Znanstveno-tehnična konferenca o ~notnem katastru. 
- Kartografija v narodni ekonomiki DRl'f ... 24 - 26. 9.; 
Optinalizacija projektiranja pri izgradnji komunikacij 
- 4, t;omesečj e - Drescl,en;. . 
Sistem dviga kvalifikacijske strukture geodetskih in 
kartografskih strokovnjakov ;.. 4. tromesečje. 
- Znanstveno zborovanje o ;rezultatih poJj sko geodezije v 
poslednjih 25-letih.:.. februar; 
. , . 
- Mednarodna konferenca o inženirski geodez,iji - oktober; 
- Znanstveno-tehnična konferenca o katastru podzemnih. na-
prav - druga polovica leta. 
Češirnslovaška: - Mednarodni simpozij o šolstvu, terminologiji in zgodovi-
ni geodezije, Bratislava 9 - 12,9. 
Madžarska: Mednarodna kon:frerenca o zgoščevanju geodetskih mrež -
avgust; 
- Mednarodna izložba kart v Budimpešti - september. 
Sovjetska zveza:- Jubilejna geodetska konferenca ob stolo_tnici rojstva 
V,I.Lenina - april; 
- Kongres vsezveznega ast ronomslco-geo det skega društva -
4. tromesečje; 
- Kongrns geografskega društva SZ v Leningradu - septem-
ber, 
Jugoslavija: - Simpozij o inventarizaciji prostora - Bled aprila. 
M.S. 
Upor2,ba oloktronslrnga računalnilm v geodetski službi, znano je, da je 
bil lansko jesen odprt v Ljubljani republiški elektronski računski cen-
ter, kjer je instaliran elektronskLračunalnik CDC 3300, ki je po svojih 
kapacitetah in tehničnih lastnostih med največjimi v Jugoslaviji.·sofi-
nancer tega centra oziroma računalnika je tudi izvršni svet skupščine 
· SR Glovenij e ter je svoj solastniški del namenil državni upravi in druž-. 
benim službam. V te namene je možno letno lrnristiti kakšnih 2,000 ur. 
Tako želi izvršni svet pospešiti modernizacijo javne uprave in družbenih 
služb. V zvezi z omenjenimi prizadevanji po uvedbi elektronike v državno 
upravo in družbene službe je list ttObČan" v svoji letošnji 20.številld 
objavil razgovor z republiškim sekretarjem za pravosodje in občo upravo, 
dr. Viktorjem Damjanom. Zaradi aktualnosti in zanimivosti njegovih od-. 
govorov tudi za geodetsko ,službo, objavljamo v celoti tisti del odgovora, 
ki se nanaša na, zemijiški kataster, kot del odgovora na vprašanje kakšen 
je akcijski program za uvedbo elektronske računalniške tehnike v javni 
upravi in c1ružbenih službah. Odgovor sekretarja v zvezi z zemljiškim ka-
tastrom se glasi: 
"Naj prej naj omenim področj ej'emljiškega katastra. Tu ne mislimo samo in-
ventBro zemljiškega katastra v dveh dimenzijah, ki izvira še iz časov 
Marije Terezije, ampak gre za vsebinslrn obogatitev podatkov o zemljišču, 
njegovi sestavi in vrednosti, o :instalacijah in zgradbah pod in nad zem-
ljiščem, o katastru komunalnih naprav, prometnih zvez, cest, o vodnem ka-
tastru itd. Tako zbrani in vsebinsko obogateni podatki o konfiguraciji in 
opremljenosti zemljišča pomenijo Ž& pravo banko informacij , ki ne. bi slu-. 
Žili samo administrativni evidenci o posesti in pa fiskalnim interesom. · 
davčne službe, ampak bi bili solidna podlaga za sleherno regionalno pla.;.. 
nir·anj e, za investicijske graditve velikih komunikacijskih in prometnih 
transverzal, planiranju industrijskih kapacitet in kmetijske proizvodnje 
itd. . 
Bodoči prenos zemljiškega lrn,tastra na računalnik velikih kapacitet pa 
odpira vrsto novih možnosti, med temi: reorganiziranje katastrske služ-
be predvsem v tem smislu, da občinam ne bo treba vzdrževati obsežnega 
administrativno-tehničnega kadra za ročne obdelave. Modernizacija v po-
vedanem f?mislu bo tL1di .načela vprašanje koncentracije geodetske in )mtas-:. 
trske službe,: kar bi lahko pomenilo znatno pocenitev poslovanja~'.' 
V zvezi z uporabo elektronskega računalnika CDC 3300 pri obdelavi podat-
kov zemljišlrngp, katastra, kot, tudi drugih geodetskih evidencah in delih, 
naj dodamo še to, da Geodetski zavod SRS Ljubljana skupaj z geodetsko upra-
vo SRS intenzivno dela na tem,(pripravlja programe, opravlja organizacijske 
priprave), da predvideni projekt modernizacije zemlji~kega katastra začne 
čim preje izvajati na novem računalniku. 
S .M. 
- 42 -
Konferenca mest Jugoslavije in mehanografska obdelava podatkov zemljiš-
kega katastra. Stalna kon~erenca mest Jugoslavije je organizirala dne 
1.3. 11, t. l. v Zagrebu posebno razpravo o avtomatski. obdelayi· podatkov v 
zernljiškem katastru. V zvezi s tem sta b:Lla rlva referata in sicer: 
- Srbski republiški zavod za javno upravo, je predložil posebno publika--
cijo, ki jo je izdelal aprila 1967 1 leta, ki ima naslov "Izdelava in 
:•v2.1dr,,ževanje katastrskega operata s pomočjo avtomatizaci·jett, · 
- Skupščina občine Osijek, služba za dvig organizacije dela in elektron-
sko obdelavo podatkov, pa je izdelala informacijo o poteku p'.tiprav 
na avtoma,tičrii obdelavi katastrskega operata v zavodt1 za kataster in 
g~od~tska dela Osijek. 
Čas za razpravo, v kateri so sodelovali predstavniki geodetskih upravnih 
organov iz Bosne in Hercegovine, H:rvatske, Slovenije in Srbije, je bil 
prekratek, da bi lahko prikazali vso problematiko obravnavane materije 
in da bi rešili vsa nejasna in tudi protislovna si mišljenja o izdelavi 
in vzdrževanju operata zemljiškega katastra na mehanografski način. 
V oasu od 10, do 16, novembra t.1~ je bila tudi na zagrebškem velesejmu 
prva mednarodna izložba ·pisarniške opr0me in sredstev. V olcviru te· razs-
tave so bili razstavljeni tudi elektronski računalniki vseh pomembnejših 
svetovnih tovarn, ki proizvajajo te naprave. 
S .M. 
III. Mednarodna izložba geodezije. Na spomladanskem velesejmu od 18. do 
26.apr:i.la 1970 bo v okviru mednarodnega sejma gradbeništva III. mednarod-
na iiložba geodezije. Ta razstava bo organizirana ob 50-letnici ustano-
vitve geodetske fakultete v Zagrebu, Istočasno bo organizirana vrsta pre.-
davanj s področja geodezije, katera bodo ime1i eminentni strokovnjaki iz 
Jugoslavije in inozemstva. Sama izložba na kateri bodo prikazani najnovej-
ši in najsodobnejši instrumenti in naprave ter druga oprema za potrebe 
geodezije ·bo imela izrazito komercialni značaj. 
S.M. 
Razstave Kernovih instrumentov. Švicarska 'tovarna "Kern", ki je razstav-
ljala na jesenskem zagrebškem vole sej mu tudi geodetske instrumente, je 
organizirala po končanem velesejmu demonstracije teh instrumentov po 
c.eli Jugo slavij ;i., V Sloveniji so si geodetski strokovnjaki lahko ogle-
dali kemove geo.det ske instrumente v Ljubljani, Celju in Mariboru. • 
S.M. 
- 43 ... 
V Avstriji so pričeli z naložitvijo mejnega katastra. V sosednji Avs-
triji so pol leta intenzivnih tehničnih in organizacijskih priprav za 
naložitev mejnega katastra storjeni tudi že konkretni ukrepi. V skladu 
z zakonom o izmeri je predsednik državnega uradn za izmero izdal v me-
secu juniju odredbo o delni novi naložitvi mejnega katastra za prvo 
katastrsk.o občino no. vzhodu Avr=:trije, v avgLlstu pa odredbo o splošni 
novi naložitvi za prvo katar=itrsko občino na skrajnem zahodu Avstrije. 
Navedene odredbe so bile uvcčuno podpisane·ob navzočnosti predsednikov 
deželnih skL1pščin in zastopnikov deželnih vlad, občin in clrugih, 
S.M, 
Kontrola izdelanil'i načrtov in kart na Madžarskem. Na Madžarskem oprav-
ljaj o terenska in pisarniška dela izdelave geodetskih načrtov posebna 
geodetska podjetja. V zvezi s tem je posebej zanimivo kakšno važnost 
posvečajo kontroli izdelanih načrtov in kart, Razen običajne kontrole 
v inšpekcijski obliki, ki jo opravljajo okrajne geodetske uprave, se 10% 
vseh del ponovi v celoti od terena do pisarne. Odveč je omeniti, da je 
tak način kontrole zelo drag in verjetno nekaj edinstvenega v kontroli 
geodetskih izdelkov. 
S ,M. 
Gauss se je zmotil. Če lahko verja,memo časopmsu nDelu. 11 oziroma beograj-
ski Ekspres politiki, po kateri je Delo povzelo vest, je dosedanji način 
določanja in izravnave geodetskih -točk premalo natančen, Dr.inž.Krunoslav 
Mihajlovic, docent na katedrali za geodezijo pri geodetskem oddelku grad-
bene fakultete v Beogradu je namreč ugotovil, da dosedanji način določa­
nja in račm1anja koordinat geode-bsldh točk ni ustrezen in dovolj natančen. 
Z metodo dela, ki jo predlaga Mihajlovic, bo potrebno manj terenskega 
dela, to pa istočasno pomeni pocenitev -boh del, razen tega pa bodo koor-
1:dinate tako določenih točk bolj natančne, kot so po dosedanjih gausovih 
metodah. K doseženemu uspehu kolege Mihajlovica veljajo tudi naše iskre-
ne Čestitke. 
S.M, 
O B V E S T I L O 
Obvestilo kolektivnim nnročnH:om "Biltena" zveze GIG Slovenije. zveza GIG 
Slovenije bo tudi v lotu. 1970 nadaljevala z izdaj8.lljGrn svojega informativ-
no-strokovnega glasila 11 Bilten 11 • Le-bno bodo izšle š-bi:ri številke v dose-
d8.lljem obsegu. Po vsebini bomo skušali Bilten še bolj popestriti z aktu-
alno problematiko geodetske dejavnosti. 
Naročnina za delovne organizacije, ki znaša 100 din ostane nespremenjena. 
Vsem dosedanjim naročnikom bomo dostavljali "Bilten" tudi v letu 1970. 
- 44 -
v kolikor posa1nozne delovne organizaciJ.e ne želijo biti več naročniki 
"Biltena", prosimo, da to sporočijo do konca januarja 1970 na naslov: 
zveza GIG Slovenije, Ljubljana, Cankarjeva 5/III. 
Vse tiste delovne organizacije, ki zaposlujejo geodetske strokovnjake, 
ki še niso no,ročniki glasila HBilten 11 prosimo, da to storijo čimprej e. 
S povečanim številom naročnikov so tudi• večje možnosti, da bo 11 Bilten11 . 
po vsebini, obliki in obsegu čim popolnejši, · 
- 45 -
NOVOLErNE ČESTITKE 
vsem članom zveze geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije, 0eli 
mnogo uspehov v letu 1970 
SEKRETARIAT ZVEZE GIG SLOVENIJE 
in 
UREDNIŠKI ODBOR BIImENA 
Mnogo uspehov v novem letu 1970 želi vsem občinskim geodetskim uprav-
nim organom, geodetskim delovnim organizacijam ter vsem geodetskim 
strokovnjakom 
GEODErSKI ZAVOD SRS 
LJUBLJANA 
Šaranoviče'Va 12 
GEODETSKA UPRAVA SRS 
~ opravlja s sodobnimi tehničnimi pripomočki vsa geodetska dela na 
terenu in v biroju; , 
~ organizira aerosnimanjej 
izdeluje vse vrste topografskih in specialnih kart in načrtov 
v različnih merilih; 
... mehanografsko izdeluje katastrske operate; 
- projektira in trasira nizke gradnje (ceste) s pripadajočimi 
objekti; 
- izvaja specialne meritve v industriji in gradbeništvu; 
- obdeluje ,regionalno in urbansko dokumentacijo; 
... izdeluje lcataster komunalnih naprav. 
V letu 1970 želimo geodetskim delovnim organizacijam, poslovnim 
partnerjem in vsem geodetskim strokovnjakom mnogo uspehov. 
- 48 -
Veliko delovnih uspehov v letu 1970 želi vsem geodetskim strokovnjakom, 
geodetskim delovnim organizacijnrn in upravnim organom 
GEODETSKI ZAVOD CEIJE 
Uspeha polno novo leto želi vsem geodetskim stTokovnjakom, geodetskim 
upravnim organom in geodetskim delovnim organizacijam 
GEODETSKI ZAVOD MARIBOR 
vsem prijateljem, poslovnim sodelavcem ter članom iveze geodetskih 
inženirjev in geometrov želimo uspešno novo leto 1970 
INŠTITUT ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMETRIJO 
FAGG V IJUBLJANI 
poslovnim sodelavcem, geodetskim strokovnjakom in geodetskim organi-
zacijam želi uspešno novo leto-1970 
LJUBLJ ANSICT GEODETSKI BIRO, 
LJUBLJANA 
Cankarjeva l/III-tel,20-833 
ZAVOD ZA UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 
LJUBLJANA 
želi v Novem letu 1970 vsem stonovskim inštitucijam, posameznikom, 
kakor tudi vsem svojim poslovnim sodelavcem vso srečo in še večje 
uspehe. 
Ob čestitki naj še navedemo, da biro izdeluje: 
- za potrebe lokacijske dokumentacije geodetske načrte sedanjega 
stanja terena, objektov in komunalnih naprav, 
- parcelacije zemljišč po zazidalnem načrtu, 
- delitve parcel po naprej določenih pogojih, 
- geodetske načrte novega stanja novozgrajenih oz, rekonstruiranih 
komunalnih naprav itd. 
Biro se priporoča za nadaljne sodelovanje in naročila. 
Vsem geodetskim strokovnjakom in organizacijam,želita srečno in uspehov 
polno novo leto 1970 
SKUPŠČINA OBČINE MARIBOR 
in 
UPRAVA ZA IZMERO IN KATASTER Nmm;mo:e 
- 47 -
Vsem upravnim organom v Sloveniji, geodetskim strokovnjakom in geodet-
skim delovnim organizacijam, želi uspešno in zadovoljno novo leto 1970 
UPRAVA ZA IZMERO IN KATASTER 
PRI SKUPŠČINI MESTA LJUBLJANA 
Veliko delovnih ·uspehov v letu 1970 želi vsem geodetskim strokovnjakom 
in geodetskim delovnim organizacijam. 
ZAVOD ZA IZMERO IN KATASTER ZEMIJIŠČ 
SLOVENSKA BISTRICA 
Sreono uspehov polno novo leto 1970 želi vsem geodetskim strokovnjakom 
in geodetskim organom in organizacijam 
BIRO ZA REGIONAINO PROSTORSKO PLANI-
RANJE SLOVENIJE 
o 
) r~ \ - 1 _,--\ " ,---i ~-- --~-~"X---,/ 
/ 1\ t KNJI2NICA FGG 
_;~,~ ,f\ --r J R i ~ 
"' ) BIL TEN l "' / 1- 1969 • 
~ / E9LO ~ ' l\l~~~~~lj\~~1,11~1111111111111111 COBJSS ,
1 
e 
_JV~ s-, v " ... , .. ,JI J)? - / - / 
\ ( P~~dn rt ,1) 
( 
.. ~ {.)'~ __ ,_ 
~---<I\~ ,-,-----~