Štajerski Ptuj, četrtek, 17. aprila 2003 letnik LVI . št. 15 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 PTUJ 40 dni za Gajke Stran 8 GORIŠNICA Pogovor z J. Kokotom Stran 4 PRAZNUJEMO Velika noč Stran 11 LJUBLJANA Izbrisani dosegli svoje Stran 3 LESKOVEC Kako razrešiti obmejne težave Stran 2 Glasovalni kupon na strani 17 Ptuj . 27 obtoženih Proces stoletja Na Okrožnem sodišču v Ptuju je po prvem neuspelem poizkusu pred tednom dni v ponedeljek, 14. aprila, potekala glavna obravnava zoper 27 oseb, precej z obmo~ja ptujske regije, ki so jim o~itana kazniva dejanja organiziranega ilegalnega prevoza tujcev čez državno mejo. Glede na število obtoženih gre za doslej najobsežnejši sodni proces na Ptujskem, morda tudi v Sloveniji. Razpravna dvorana na Okrožnem sodišču v Ptuju je bila skoraj pretesna, saj je poleg obdolžencev v njej gnetlo tudi 26 odvetnikov, ki jim jih je dodelila država po službeni dolžnosti, ter kakih 15 policistov, kajti nekaj obdolžencev je že priprtih. Ker se dva ključna osumljenca zaradi domnevnih zdravstvenih in psihičnih težav razprave nista udeležila, je na zahtevo okrožnih držav- nih tožilk skupine tožilcev za posebne zadeve Branke Zobec Hrastar ter Maje Ulčar petčlanski senat pod predsedstvom Okrožne sodnice Marjane Kosi odredil prisilno privedbo. Glavno obravnavo so zato prekinili in jo nadaljevali po 13. uri, ko so proces pričeli z branjem povzetka obtožnice. Ta obsega kar 107 strani, sodni spisi z dokaznim gradivom dodatnih 5000 listov, poleg tega pa je bilo na mizi okrožnih tožilk še 24 map prepisov prisluškovanj telefonskih pogovorov. Neuradno smo izvedeli, da je za kazniva dejanja, ki so očitana obdolžencem, zagrožena kazen od 1 do 8 let zapora. Proces se bo glede na število obdolžencev in različna očitana kazniva dejanja zagotovo zavlekel nekaj mesecev. -OM foto: viki klemenčič ivanusa Do praznikov bo treba postoriti se to in ono, med drugim pobarvati pisanke. Če se nimate ideje, kako, si poglejte, kako so to storili otroci in vzgojiteljice vrtca Kog, ki so jih letos okrasili zares lepo. Ormož . Ali je policije preveč? S policijo varnejši? Danes če hočete razjeziti prebivalce občine Ormož, jih vprašajte, ali imajo na njihovem območju dovolj policije. To usodno napako sem naredila, ko sem po burni razpravi na minuli seji občinskega sveta želela izmeriti pulz ormoškega javnega mnenja. Naključni sogovorniki so se razburjali v vseh mogočih intonacijah in jakostih, zanimivo pa je, da nobeden ni želel o tem javno povedati svojega mnenja s sliko in besedo. Vedno je bil izgovor:" potem pa me bodo imeli na piki ... " Izkušnje s policijo so tako kot z vsemi drugimi službami različne. Zato sem zbrala nekaj mnenj in podatkov, ki bodo iz različnih zornih kotov prikazale naš vsakdan. Za mnenje sem povprašala komandirja postaje mejne policije Mirana Horvata, zakaj je na naših cestah toliko policije in kakšna je njihova naloga pa je pojasnil Jožef Grah, vodja oddelka za mejne zadeve in tujce v Mariboru, kar nekaj pikrih na delo in močno prisotnost policije pa so izrekli na minuli seji sve- tniki občinskega sveta. Zbrane podatke bomo objavili v naslednji številki Štajerskega tednika. viki klemenčič ivanusa Ta gospod se pritožuje, ker je bil ustavljen v križišču. Podobne pripombe je imelo še nekaj občanov. POZOR! AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE •7* VMBTirCVB TDi"B NEPOSREDNA PLAČILA 2003! ZiA IvMClIJjlvC IKuC iN RAZVOJ PODEŽELJA Čimprej oddajte vlogo! Rok za oddajo je 30. april! Dunajska 160, Ljubljana VLOGA JE DENAR. Foto: vki 9770040197060 Doma Zupani o varstvu pred nesrečami Ig - Predstavniki ministrstva za obrambo in župani slovenskih občin so se v torek v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu sestali na rednem letnem posvetu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na posvetu so obrambni minister Anton Grizold, poveljnik štaba Civilne zaščite Miran Bogataj in direktor uprave za zaščito in reševanje Bojan Žmavc s sodelavci župane seznanili s pomembnimi nalogami varstva pred nesrečami. 35 let slovenskega TV dnevnika Ljubljana - V torek je minilo natančno 35 let, odkar je slovensko občinstvo lahko gledalo prvi televizijski dnevnik v slovenščini, od tedaj pa se jih je na nacionalni televiziji zvrstilo kar 12.779. Dnevnik se je ob tej priložnosti že v ponedeljek predstavil z novo podobo. Februarja nižje plače kot januarja Ljubljana - V Sloveniji je neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah februarja v povprečju znašala 153.521 tolarjev. S tem je bila za 1,5 odstotka nižja kot januarja in za 8,6 odstotka višja kot februarja lani. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji je februarja dosegla 241.505 tolarjev, kar je 2,3 odstotka manj kot mesec prej in 8,2 odstotka več kot pred letom dni. Realno so se bruto plače februarja glede na januar znižale za 2,8 odstotka, glede na lanski februar pa porasle za 1,9 odstotka. Drnovsek in Rop v Grčiji Atene - Slovenski predsednik Janez Drnovšek in premier Anton Rop sta včeraj v Atenah z EU podpisala pogodbo o pristopu Slovenije v povezavo ter s tem potrdila uresničitev enega osrednjih strateških ciljev, ki si jih je država zastavila že kmalu po osamosvojitvi leta 1991. Slovenija bo po načrtih skupaj s še devetimi drugimi državami v unijo dejansko sicer vstopila leto kasneje, 1. maja 2004, ko bo sklenjena ratifikacija pogodbe v sedanjih in prihodnjih članicah povezave. Voditelji sedanjih in prihodnjih članic EU so se včeraj dopoldne še pred podpisom pristopne pogodbe v Atenah sestali na neformalnem vrhunskem zasedanju, na katerem so skupaj s predsednikom konvencije o prihodnosti EU Valeryjem Giscardom dEstaingom skušali poiskati soglasje o prihodnjem institucionalnem ustroju povezave. Da bi 25 držav pri tem poenotilo svoje poglede, sicer ni pričakovati, vendarle pa naj bi iz razprave konvencija dobila vsaj okvirne smernice o tem osrednjem vprašanju prihodnje reforme. Dijaki proti vojni Ljubljana - Slovenski dijaki so se v torek pridružili pro-tivojnim pobudam za mir v projektu Aktivna mirovna območja (AMO) na srednjih šolah. Na šolah, ki so vključene v AMO, bodo pripravili umetniške programe z likovnimi in literarnimi delavnicami, predavanji, videoprojekcijami in podpisovanje Neodvisne dijaške deklaracije, so sporočili iz Dijaške protivojne pobude in Protivojne koalicije, ki združuje t. i. globalne protifašistične, protirasistične in proti-vojne mreže. Po svetu Po Iraku Sirija? London - Bela hiša je utišala pobude, po katerih naj bi ZDA po vojaških uspehih v Iraku šle v vojno proti Siriji, in ustavila predhodne načrte za tovrstno kampanjo v Pentagonu, na svoji spletni strani poroča britanski časnik Guardian, ki se sklicuje na obveščevalne vire v Washingtonu. Guardian piše, da je ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfled v preteklih tednih odredil preučitev načrtov za morebitno vojno v Siriji, ki bi sledila padcu Bagdada. A ameriški predsednik George Bush, ki se bo prihodnje leto z volitvami soočil sredi obnove dveh držav - Afganistana in Iraka, je po navedbah Guardiana ustavil razprave svojih svetovalcev v zvezi s to možnostjo, to je "vojno proti terorizmů v Siriji. Iraska opozicija z Američani o prihodnosti države BAGDAD - Na srečanju v mestu Nasirija na jugu Iraka naj bi se kakih 100predstavnikov iraške opozicije iz Iraka pa tudi iz tujine z ameriškimi predstavniki posvetovalo o prihodnosti države. Srečanje naj bi vodil prihodnji ameriški vodja prehodne uprave v Iraku Jay Garner. Vodja Iraškega narodnega sveta in najvidnejši predstavnik iraške opozicije v tujini Ahmed Šalabi, ki velja za prvo izbiro State Departementa za vodilno vlogo v Iraku, je na srečanje poslal le svojega predstavnika, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vrhovni svet islamske revolucije v Iraku, glavna šiitska opozicijska skupina, pa je v ponedeljek dala vedeti, da na srečanju v Nasiriji ne bo sodelovala. Sicer je v ponedeljek več tisoč Iračanov, večinoma šiitov, v mestu protestiralo proti srečanju, poroča dopisnik francoske tiskovne agencije AFP. Upokojeni ameriški general Jay Garner pa je za časnik New York Times dejal, da bo njegova misija vzpostavitve političnega sistema po koncu režima Sadama Hu-seina težavna. (sta) Leskovec v Halozah • Posvet o meji SOPS je namenjen reševanju obmejnih težav Meja med Slovenijo in Hrvaško usodno posegla v življenjski utrip tamkajšnjega prebivalstva. Meje, vsaj take, ki bi fizično ovirala nemoteno gibanje ljudi, na tem obmo~ju ne pomnijo, razen nekaj let med drugo svetovno vojno. Kjer ni meje, tudi ni ovir za nastajanje prijateljskih, sosedskih in sorodstvenih vezi. Toliko bolj so ljudje prizadeti, ko v ustaljene odnose nenadoma poseže državna meja, kot se je zgodilo leta 1991. Toda ves ta čas je bila to razmeroma prijazna razmejitev ozemlja dveh novonastalih držav. Bolj ko se bliža čas schen-genske meje, bolj obremenjujoče postajajo razmere za tam živeče ljudi. Tako je tudi na območju KS Leskovec v občini Videm. Župan Friderik Bračič je zato konec prejšnjega tedna sklical posvet o obmejni problematiki z namenom, da predstavniki pristojnih služb ljudem pojasnijo, kaj se dogaja in kaj se bo dogajalo v naslednjih letih na južni slovenski meji. Posveta so se udeležili Anton Butolen, poslanec v državnem zboru in župan občine Žetale, Jože Grah iz Policijske uprave Maribor, Darko Ve-selič, predstavnik Carinarnice, in Mojmir Šimunič, komandir Mejne policijske postaje Podlehnik. Polna dvorana gasilskega doma v Le-skovcu je bila svojevrsten dokaz, da je problematika pereča, ljudje pa s sedanjim režimom ob meji nezadovoljni. Slovenija se pripravlja na uvedbo schengenske meje, zato je na vseh mejnih policijskih postajah povečala število policistov. Ti postopoma uvajajo režim, kot bo veljal po uveljavitvi schengenskega sporazuma na južni meji Slovenije, ki bo istočasno južna meja Evropske unije. To naj bi se zgodilo v letih 2006 ali 2007. Takrat bo režim ob meji zelo strog, saj bo takšnega zahtevala Evropa. Še pred začetkom uvajanja novega, strožjega obmejnega policijskega in carinskega nadzora sta Slovenija in Hrvaška podpisali poseben sporazum (SOPS), ki naj bi olajšal življenje in gibanje v maloobmejnem območju. Gre za 10-kilometrski pas na obeh straneh meje, na tem območju živeči ljudje pa so upravičeni do maloobmejnih prepustnic. S tem dokumentom lahko prečkajo mejo tam, kjer jim to dovoljuje prepustnica, tudi izven območja mejnih prehodov. Prepustnice izdajajo Upravne enote državljanom, ki imajo na drugi strani meje kmetijsko ali drugo premoženje, sorodnike ali imajo drug tehten razlog, da često prečkajo mejno črto. Obmejne prepustnice so pravzaprav obvezen dokument za vse državljane, ki se dnevno gibljejo ob meji, ob tem pa ne potrebujejo ne osebnih izkaznic ne potnih listov. Kot je popudaril poslanec Anton Butolen, je sporazum s sosednjo državo namenjen reševanju obmejne problematike, ne pa oteževanju življenja ob meji. V praksi zaenkrat kaže, da je obmejnim prebivalcem krepko otežil življenje, tudi zaradi tega, ker se na njegovo izvajanje niso pripravili. Mnogi namreč še nimajo omenjenih prepustnic, mnogi nimajo vanje dodanih kmetijskih vložkov, kar vse otežuje njihovo gibanje ob in čez mejo. Udeleženci posveta so se strinjali v ugotovitvi, da je država premalo naredila pri obveščanju obmejnih prebivalcev, ki še danes, ko SOPS že velja, ne vedo natančno, kaj jim nalaga in kakšne pravice jim prinaša. POLICISTI NAJ SE NE IZZIVLJAJO Obmejni sporazum in carinski predpisi so zahtevno čtivo, ki bi ga morali obmejni prebivalci poznati, da bi se lahko ognili vsakodnevnim nevšečnostim in nesoglasjem s predstavniki državnih organov, torej policisti in cariniki. Lastnikom kmetijskih zemljišč na drugi strani meje je sicer omogočeno tako rekoč nemoteno obdelovanje zemlje, vendar se lahko zaplete pri spravilu pridelka. Gre za vrsto različnih postopkov, ki jih bodo ljudje obvladali šele, ko se bodo nekaj časa izvajali v praksi. Ni namreč vseeno, ali gre za čezmejni Foto:jb Maloobmejni prehod Leskovec trenutno še v funkciji meddržavnega mejnega prehoda. prevoz rastlin, živali, ali gre za kmetijski pridelek v osnovni ali pridelani obliki in tako naprej. Težave imajo obmejni prebivalci tudi v primeru, da jih želijo obiskati sorodniki ali znanci, ki nimajo maloobmejnih prepustnic. Te je potrebno predhodno najaviti mejni policiji, najbolj kar policijam obeh držav. V primeru slovensko-hrvaške meje na območju Haloz, od Zavrča do Podlehnika, poteka tako imenovana greben-ska cesta, ki vijuga po ozemlju obeh držav. Obiskovalec lahko torej nevede prestopi mejno črto in povzroči prekšek ter se sooči s po-stokom slovenske ali hrvaške policije. Udeleženci posveta so opozorili na po njihovem mnenju neprimerno postopanje policistov. Predvsem mladi policisti so mnogokrat preveč dosledni in ukrepajo proti domačinom za malenkosti, ki jih bi bilo mogoče prezreti in nimajo s kršitvijo mejnega režima nobene povezave. Predstavniki policije so se strinjali, da je povečana prisotnost policije za domačine moteča, vendar so menili, da se bodo policisti in prebivalci ob meji sčasoma spoznali in vzpostavili medsebojno zaupanje, zato bo problemov bistveno manj. Sp. Polskava • Regijski posvet o devetletki Jeseni v vseh šolah Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je v sodelovanju z Zavodom za šolstvo v petek, 4. aprila, na osnovni šoli Antona Ingoliča na Spodnji Polskavi sklicalo regijski posvet o izvajanju programa devetletne osnovne šole. Poleg ministra dr. Slavka Gabra, sekretarke za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Judite Kež-man Počkaj, državnega sekretarja za investicije Hermana Tomažiča, Boruta Chwatala, svetovalca vlade, in Vlada Milekšiča iz Zavoda za šolstvo Republike Slovenije ter njihovih sodelavcev so se posveta udeležili še župani sosednjih občin ter ravnateljice in ravnatelji vrtcev, osnovnih šol in šol s prilagojenim programom. O ciljih posvetov, petkov je bil četrti v nizu enajstih, je na skupnem zasedanju govorila državna sekretarka za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Judita Kežman Počkaj in povedala, da so cilji, ki jih želi z metodologijo doseči šolsko ministrstvo, predvsem zagotavljanje sredstev za programe vrtcev v skladu s predpisi predšolske vzgoje, določene ustrezne podlage za plačila staršev in subvencije občin, določanje realnih razmerij različnih programov in primerljivost cen podobnih programov v vrtcih po Sloveniji. Druga tema na posvetih pa je devetletka. Minister dr. Slavko Gaber je povedal, da je bilo na tem področju od začetkov l. 1999 doslej že veliko narejenega, v tem šolskem letu gre za četrti krog vključevanja, prvega septembra letos pa bodo devetletni program uvedle vse osnovne šole. Država se je po njegovih besedah odločila, da bo prevzela pri uvajanju de-vetletke del finančnih bremen na svoja ramena; tako bo bolje poskrbela za pokrivanje materialnih stroškov, sredstva za nabavo učil bodo povečali za deset odstotkov, posebno pozornost pa bodo povečali izobraževanju strokovnih delavcev. V letošnjem letu bodo nabavili tudi 6000 novih računalnikov in to bo največji nakup doslej, popolnjevali pa bodo tudi učbeniški sklad. Pri uvajanju devetletne osnovne šole bo potrebno poskrbeti še za vsebinske poudarke, prav tako pa bo potrebno razmisliti, kako pristopiti k ocenjevanju učencev, saj lahko postane rutina nevarna. Velik pomen ima tudi kadrovsko načrtovanje. Sestavni del te reforme je prostorsko-materialna plat, je omenil državni sekretar, zadolžen za naložbe v šolstvu, Herman To-mažič. Omenil je, da je v program sofinanciranja šolskih naložb za MEJNI PREHOD NAJ OSTANE MEDDRZAVEN Mejni prehod Leskovec je opredeljen kot maloobmejni, čeprav se na njem izvaja režim medržavne-ga mejnega prehoda. Jože Grah iz Policijske uprave Maribor je izrazil upanje, da bo takšen režim na prehodu tudi ostal, za to pa ne more jamčiti, saj je odločitev v rokah države. Predstavniki občine Videm in krajevne skupnosti Leskovec so zato "svojemu" poslancu Antonu Butolenu in županu Frideriku Bračiču naložili, da storita vse, da bo režim na prehodu takšen tudi ostal, da se njegov meddržavni pomen uredi tudi na nivoju države. Ob tem pa so poudarili tudi že ničkolikokrat izrečeno zahtevo, da naj se jih država poleg tega, da jim povzroča same neprijetnosti, spomni tudi s kakšno konkretno pomočjo. Takšno, ki bo omogočila obmejnim, haloš-kih prebivalcem priti do vodovoda, boljših cest, in naj jim izpolni druge pogoje za normalno življenje. Le poseljena zelena meja bo varna meja in obenem zagotovilo, da bo Slovenija zmogla izvajati stroge schengenske predpise in bo spoštovana članica skupine 25 evropskih držav. J. Bračič leti 2003 — 04 vključenih 65 šol, od tega jih je 26 končanih ali v gradnji, in 11 vrtcev, od tega jih je 5 končanih ali v gradnji, v skupnem znesku 3 milijarde 189 milijonov tolarjev proračunskih sofinancerskih sredstev v letošnjem letu. V nadaljevanju je napovedanih še 21 šol in štirje vrtci z začetkom sofinanciranja v letu 2004, skupaj torej 101 investicija v osnovno šolstvo in predšolsko vzgojo. V letošnjem letu bodo pričeli na bistriškem območju gradnjo dveh, za krajane tako težko pričakovanih telovadnic, adaptacijo starih zgradb in novih učilnic za potrebe devetletne osnovne šole na Zgornji Polskavi in Zgornji Ložnici. O posameznih problemih, od kadrovskih, nivojskega pouka, šolskih okolišev, prostorskih problemih, številu učencev, prevozih, izmenskem pouku v devetletki, mentorski mreži, pomislekih pri starših, do zunanjega preverjanja in še o čem, kar tare vrtce in šole pa tudi občine, so se ravnatelji in predstavniki občin, razdeljeni v pet skupin, pogovarjali s prisotnimi iz šolskega ministrstva ter zavoda za šolstvo. Vida Topolovec Zgodba z vrha države Kmetijski svetovalci brez plače? Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je na javnost naslovila informacijo, da so javne službe v kmetijstvu že četrti mesec brez sredstev. To se dogaja kljub številnim obljubam in dogovorom z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Javne službe, ki delujejo v sestavi Kmetijsko-gozdarske zbornice, so že četrti mesec brez sredstev za izplačevanje plač zaposlenim in za pokrivanje osnovnih materialnih stroškov. Gre za kmetijsko svetovalno službo, službo za selekcijo in kontrolo v živinoreji in sadjarsko - vinogradniške centre. Po odhodu teh služb iz okrilja Ministrstva so se morali v letih 2001 in 2002 Kmetijsko-gozdarska zbornica in območni zavodi zadolževati tudi po pet mesecev na leto, da so lahko pokrivali stroške svojega de- lovanja. Vsakič je šlo za okoli milijardo in pol SIT dolgov. Letos kljub dogovorom, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravočasno posredovalo izhodišča za pripravo programov, teh tudi v mesecu februarju še ni bilo, zaradi česar službe ponovno ne prejemajo nujnih sredstev za delovanje. To se dogaja v času, ko kmetijski svetovalci zaradi pomoči kmetom pri pridobivanju subvencij delajo tudi ob sobotah in nedeljah, cele dneve in včasih tudi ob večerih. Ob vsem tem delu pa vse kaže, da za mesec april ne bodo dobili plače, saj banke ne želijo odobriti dodatnih kreditov. Kmetijsko-gozdarska zbornica je zato javno pozvala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike Slovenije, naj reši nastalo problematiko in omogoči sprostitev sredstev, nujno potrebnih za nemoteno delovanje služb, saj lahko v nasprotnem primeru pride do zastoja pri izpolnjevanju obrazcev za dodelitev subvencij. Poudarjajo, da je v času, ko se vedno bolj približujemo vstopu v Evropsko unijo, takšen odnos države do Kmetijsko - gozdarske zbornice skrajno neprimeren. Države kandidatke, ki se bodo v zadnjem širitvenem krogu pridružile Evropski uniji, so še bolj okrepile javne službe v kmetijstvu, kar se jim je večrat obrestovalo. Tudi Slovenija bi se morala zavedati, da je sedanje stanje v javnih službah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije vse prej kot "evropsko", zato je že skrajni čas, da ga država preseže in odpravi. J. Bračič Ljubljana • Ustavno sodišče dalo prav izbrisanim Slovenija postala pravna država Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustanovnosti, pobudo je dalo Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, ugotovilo, da je zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednica nekdanje SFRJ v nekaterih točkah neskladen z ustavo. Po mnenju sodišča zakon med drugim ni skladen z ustavo, ker državljanom drugih držav naslednic SFRJ, ki so bili leta februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivališča, ne priznava stalnega prebivališča za čas od dneva izbrisa in ker ne ureja možnosti pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje izbrisanim prebivalcem. Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je kot pobudnik presoje ustavnosti zakona menilo, da bi zakon moral vsem državljanom drugih republik, ki so bili 26. februarja leta 1992 izbrisani iz evidence stalnega prebivalstva, omogočiti ponoven vpis stalnega prebivališča od dneva izbrisa. Rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti je šest mesecev. Notranjemu ministrstvu je naloženo, naj izbrisanim državljanom izda dopolnilne odločbe o ugotovitvi stalnega prebivališča za nazaj, od februarja leta 1992, ko so bili izbrisani. Če tega ne bo storilo, se bodo iz- brisani ponovno obrnili na ustavno sodišče. Predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Aleksander Todorovic je po odločitvi ustavnega sodišča povedal: "Po letu dni izčrpajoče borbe nam je uspelo dokazati, da je država ravnala nezakonito in tudi neustavno. To bo imelo posledice za življenje izbrisanih in vseh državljanov Slovenije. Moram opozoriti, da nismo krvosesi. To je bil edini način, da dokažemo svoj prav. Odškodnine ne bodo šle iz žepov davkoplačevalcev, samo se bodo vrnile nazaj, ker je država veliko pokasirala od nas. Bivši minister za notranje zadeve Slovenije Andrej [ter je izračunal, da bodo odškodnine dosegle vrtoglavih 850 milijard tolarjev. Politiki bodo morali zagotoviti njihovo izplačilo, moralno in materialno pa bodo odgovarjali pred svojim ljudstvom. Moj cilj je sedaj ustanoviti odvetniško skupino, s katero bodo poskušali ublažiti nastalo Foto: Črtomir Goznik Aleksander Todorovic, predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije: »Zgodilo se je tisto, kar se je moralo zgoditi ...« škodo. Del denarja iz poplačila bomo namenili za to, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo, kot varovalo banalni politi- ki. Slovenija je končno postala pravna država. Pravo je zmagalo nad ideologijo!" MG [ ] Kako ocenjujete prvih sto dni dela ptujskega župana? Odlično - Dobro - Slabo ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednik.si Odgovori na zadnje vprašanje: Bodo ljudje z uvedbo BIBLIOBUSA več braU? Ta teden Revni ponovno dajejo Vladni svet za visoko šolstvo je 11. aprila sprejel soglasje za ustanovitev medicinske fakultete Univerze Maribor. V Sloveniji primanjkuje 700 zdravnikov, zato je druga medicinska fakulteta već kot potrebna. Za njeno ustanovitev so bili najprej politiki, šele nato seje omehčala tudi stroka. Pri zagotavljanju pogojev za njeno delo pa se je najprej dokazala stroka, tudi program s prvo fakulteto v Ljubljani bodo kmalu uskladili, da bo možna izmenjava študentov. Zdaj je ponovno na vrsti politika, da bo zagotovila denar za njeno delovanje. Ob šolskem Ministrstvu bo svoj delež moralo primakniti tudi Ministrstvo za zdravje. Okolje se je na ustanovitev druge medicinske fakultete v Mariboru izredno pozitivno odzvalo. V regiji bodo zagotovili neprora-ćunska sredstva, potrebna za začetek delovanja fakultete, ki bo prve študente vpisala v šolskem letu 2004/2005. Podpisali so pismo o nameri o zagotavljanju materialnih virov. Do leta 2005 naj bi zbrali 220 milijonov neproraćunskih sredstev, da bi dušebrižnike v Ljubljani prepričali, da mislijo resno. Na prebivalca bodo za novo fakulteto prispevali po en evro. Za Mestno obćino Ptuj znaša ta prispevek v treh letih 24 tisoć evrov. Ni prav veliko, je pa veliko glede na ekonomsko stanje tega okolja, ki ga pestijo številni socialni, zdravstveni in okoljski problemi. Za mlade tega okolja pa nova priložnost, da se jim s približevanjem študijskih možnosti, ne samo študija medicine, popolna univerza v Mariboru jim odpira še druge možnosti, zagotovijo krajše in cenejše poti do študija. "Revni' so še enkrat pokazali, da kjer je volja, je tudi moć. Lokalne skupnosti SV Slovenije bodo v bodoče morale finančno podpreti še kakšen projekt, če se bodo želele razvijati, pa će tudi bodo z njim reševale državni problem: pomanjkanje zdravnikov to je. Majda Goznik Nova Rina ze v prodaji! življenje in kilogrami .Uspešno hujšanje^ ' Ze prvi teden Intervainà Zdravje in vitalnost W A Z bogato velikonočno ponudbo vas pričakujemo v vseh Mercatorjevih prodajalnah z živili. Gorišnica • Pogovor z županom Delam po šestnajst ur na dan Jože Kokot je podjetnik, predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj in župan občine Gorišnica. Je eden tistih, ki so za občinsko krmilo prijeli po zadnjih lokalnih volitvah. V županovanju torej novinec, v lokalni samoupravi pa je delal že v prejšnjem mandatu, ko je vodil odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. "Razlika med prejšnjim in sedanjim delom v lokalni samoupravi je v tem, da sem se prej ukvarjal predvsem s področjem gospodarstva, sedaj pa kar z vso problematiko v občini," pojasnjuje Jože Kokot, "predvsem v teh prvih mesecih mojega župa-novanja je zato ogromno dela in na občini preživim vsaj po pet ur na dan. Potrebno je bilo konstituirati občinski svet, imenovati odbore, sprejeti proračun. Veliko dela je bilo v tem času z meddržavnim mejnim prehodom Meje in z novimi razmerami ob meji nasploh. Obmejni sporazum s sosednjo Hrvaško (SOPS) in približevanje časa, ko bo na delu naše občine tudi evropska - schengen-ska meja, korenito spreminjajo življenjske razmere na našem območju, pri tem pa mora imeti svoj vpliv tudi občina. V to področje sovpada tudi povečano število policistov in delitev sedanje mejne policijske postaje na dve postaji, eno v Zavrču in drugo pri nas, v Gorišnici. Veliko dela je bilo prve mesece županova-nja tudi z nadgradnjo nedavno sprejetega prostorskega plana, skratka, vodenje občine zahteva celega človeka." Pri tem bi vam lahko pomagal podžupan, ki ga se niste imenovali. "Res je. O njem tudi aktivno razmišljam. Lahko povem, da bo imenovan na eni naslednjih sej občinskega sveta. O imenu zaenkrat še ne morem govoriti, lahko rečem le to, da bo s haloškega dela občine." Kako bi po stirih mesecih ocenili sodelovanje z občinskim svetom? Svet občine Gorišnica je glede na zastopanost političnih strank sestavljen dokaj pisano. Moram pa poudariti, da sem doslej z vsemi strankami našel skupni jezik in pri sprejemanju za celotno občino pomembnih odločitev ne pričakujem posebnih težav. Pričakujem kooperativno delo in dobro sodelovanje svetnikov, v dobro naših občanov. Pri tem moram povedati, da sem zelo zadovoljen tudi z delom in sodelovanjem občinske uprave, z direktorjem Matevžem Cestnikom na čelu." Katere so najpomembnejše naloge občine v letu 2003? "Najprej moramo finančno "pokriti" v letu 2002 izvedene investicije, predvem v osnovno šolo Gorišnica in v gradnjo kanalizacije v Cirkulanah. Naši novi projekti so modernizacija cest na območju Haloz v dolžini okoli 4.800 metrov. Na cestnem področju nas čaka tudi preplastitev Župan občine Gorišnica, Jože Kokot Foto: jb ceste v Forminu. Čaka nas izdelava projektne dokumentacije za gradnjo kanalizacije na celotnem ravninskem delu občine, torej na celotnem območju občine Gorišnica na levem bregu Drave. Naša občina se pri tem vključuje v velik projekt, skupaj z nekaterimi drugimi občinami Ptujskega in Dravskega polja. Projekt bo sofinanciran s sredstvi Evropske unije, na papirju bo izdelan v začetku prihodnjega leta, izvedba v naravi pa je predvidena v več letih, z začetkom v letu 2005. Letos bomo nadaljevali tudi gradnjo kanalizacije v Cirkulanah, izdelali bomo projektno dokumentacijo za obnovo večnamenske dvorane v Cirkulanah ter Ormož • Tajnice zelo uspešne Mirjana Ivanuša iz Contactu-ma, ki je izobraževanje izvajal, je povedala, da so slušateljice izobraževanje opravile v rekordnem času, manj kot mesec dni. Zaželela je, da bi pridobljeno s pridom uporabljale, sploh pa v prihodnjem letu, ko jim bodo vrata v Evropo s tem spričevalom še širše odprta. Slušateljice so opravile izpite iz štirih modulov in dosegle 89-odstotni uspeh. Pri tem pa je treba upoštevati, da so kriteriji pridobitve licence zelo ostri. Gre za mednarodni projekt, Tečaji Banke Slovenije Tečaji veljajo od 9. aprila 2003 od 00.00 ure dalje. nakupni srednji prodajni EUR 231.5755 232.2723 232.9691 AUD 130.3035 130.6956 131.0877 CAD 146.8642 147.3061 147.7480 HRK 30.8480 30.9408 31.0336 CZK 7.3493 7.3714 7.3935 DKK 31.1840 31.2778 31.3716 HUF 0.9468 0.9496 0.9524 JPY 1.8112 1.8166 1.8220 NOK 29.8238 29.9135 30.0032 SKK 5.6283 5.6452 5.6621 SEK 25.25// 25.3337 25.4097 CHF 155.9326 156.4018 156.8710 GBP 336.6412 337.6542 338.6672 USD 217.0342 217.6873 218.3404 PLN 53.4508 53.6116 53.7724 ki že presega meje Evrope in se bo najverjetneje kmalu moral preimenovati iz evropskega v internacionalni. Izpitni centri so razpršeni po vsem svetu in so pod mednarodno kontrolo, za pozitiven rezultat pa morajo slušatelji doseči kar 80 odstotkov. Podpredsednica kluba Jožica Bogša je ob tej svečani priložnosti povedala, da je tajnica oziroma poslovna sekretarka del tima, zato sprejema izzive stroke, se izobražuje in lahko stopa v korak s kolegi. Prav zato so se tudi odločile za to, sicer drago izobraževanje, ki je za vsako posameznico stalo 100.000 tolarjev. Skupno so bile deležne 72 ur izobraževanja in vseh deset slušateljic je test odlično opravilo. Novi pridobitvi so nazdravile s kozarčkom, zelo pa so bile vesele pozornosti predsednice kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice Zore Pliberšek, ki je vsaki udeleženki namenila prekrasen cvet. Iz te lepe geste, je najlepše videti, da društvi zelo tesno in dobro sodelujeta. viki klemen~i~ ivanu{a za obnovo vrtcev v Gorišnici in Cirkulanah. To so letošnje najzahtevnejše naloge, seveda pa vzporedno z njimi teče realizacija vrste manjših, vendar za naše občane zelo pomembnih pridobitev." V občini Gorišnica načrtujete tudi novo, že drugo industrijsko oziroma obrtno cono. "Tako je, potrditev prostorsko ureditvnega plana je prinesla tudi možnost, da obrtnikom in podjetnikom ponudimo urejeno, zaokroženo zemljišče. Ta trenutek smo v fazi podpisovanja pogodb z lastniki zemljišč na območju bodoče industrijske cone. Ta bo v Moškanjcih, ob železniški progi, v bližini postaje. Razprostira- Pripravljene na Evropo Na izpitnem centru za pridobitev ECDL (Evropskega računalniškega spričevala) na Ptuju je skupina ormoških tajnic prejela licence o opravljenem izobraževanju, ki bo kmalu nepogrešljiv dokument pri opravljanju številnih poklicev. Gorenje je postalo 99,05-odstotni lastnik opekarne, ki je bila doslej v lasti družbe Petrol. Po besedah direktorja Marjana Piška bosta glavni dejavnosti ostali še naprej izdelovanje opečnih izdelkov in storitvena dejavnost. V slednjo se uvršča tudi sežig odpadnih olj, ki pa, kot zatrjuje Marjan Pišek, poteka v skladu z evropskimi normativi. V prihodnje naj bi to dejavnost še posodobili, saj imajo v načrtu zamenjavo dotrajane kotlovnice na trdo gorivo s plinsko. Letos naj bi ustvarili 343 milijonov tolarjev prihod- la se bo na okoli petih hektarjih, njeno komunalno ureditev pa načrtujemo za prihodnje leto. Menimo, da bo med obrtniki in podjetniki dovolj zanimanja in da bo za gospodarski razvoj rezervirano zemljišče kmalu izkoriščeno." V pogovoru z vami ne morem mimo dejstva, da ste tudi predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj in samostojni podjetnik. Kako je mogoče usklajevati delo na treh področjih in najti predvsem dovolj časa. Dan ima vendarle samo 24 ur? ^"Včasih res ni enostavno. Toda imam srečo: tudi v upravi Obrtne zbornici sem našel dobre sodelavce, tako skupaj z njimi zmorem tudi to funkcijo. Za dobro delo in sodelovanje sem hvaležen upravnemu odboru zbornice. Potem pa je seveda še moja obrtna dejavnost, ki je nikakor ne smem zapostavljati. Je pa res, da je del podjetniškega bremena prevzel sin Boštjan. Dosti delam v popoldanskem času, velikokrat ponoči pišem ponudbe in delam predračune; v povprečju delam vsaj šestnajst ur na dan. Ko se človek navadi na tak tempo dela in življenja, je vse skupaj lažje, kot je videti na prvi pogled. Zavedam se odgovornosti do soljudi in organizacij. Ker so mi ljudje izkazali zaupanje, moram sedaj storiti vse, kar je v moji moči, da njihovo zaupanje opravičim." J. Bra~i~ Deset članic kluba tajnic in poslovnih sekretark Ormoža in okolice je v petek zadovoljno prejelo evropsko računalniško spričevalo. Ptuj • Novi lastnik opekarne Gorenje - večinski lastnik Opte Opekarna OPTE Ptuj ima od skupščine, ki je bila v ponedeljek, 7. aprila, novega lastnika. To je Gorenje iz Velenja. kov, podjetje pa mora potem, ko so pred spremembo lastništva opravili revizijo in sprejeli poročilo o poslovanju v lanskem letu ter delno tudi poslovni načrt, najprej pripraviti sanacijski program. Rok je 15. junij. V OPTE Ptuj nameravajo v tem času zgladiti tudi odnose z občino Destrnik glede glino-kopov v Janežovcih. Že kmalu naj bi podjetje obiskala tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski in predsednik uprave Gorenja Jože Stanič. ak Spet skromen promet Na slovenskem borznem trgu je prišlo do rahlega premika navzdol. Slovenski borzni indeks, SBI20, je tako skoraj ves pretekli teden padal, vrednost pa se je znižala za malo več kot 50 indeksnih točk in pristala na dobrih 3.180 točkah. Tudi vrednost indeksa pooblaščenih investicijskih družb, PIX, se je zmanjšala. Tokrat za dobrih 30 indeksnih točk in pristala pri vrednosti 2.650 indeksnih točk. Skupni promet tudi prejšnji teden ni dosegal kakšnih vznemirljivejših ravni. Toda tega so vlagatelji v letu 2003 tako ali tako že vajeni. Na borznem trgu se je največ trgovalo z delnicami Krke, Emone Obale Koper, Gorenja in Intereurope. Živila Kranj so pridobila 4,58 % vrednosti, Pivovarna Union dobra 2 odstotka, Te-hnounion 1,66 % in Radenska nekaj čez en odstotek. Žal pa kaj podobnega ne moremo reči za delnice Term Čatež, ki so izgubile 2,45 % svoje vrednosti, prav tako pa to ne velja za ljubljanski Mercator, z 2,16 % padcem tečaja in novomeško Krko, pri kateri smo zabeležili 1,7 % padec tečaja. Na prostem trgu je bila najprometnejša Heliosova delnica, sledila ji je delnica Saturnus embalaža ter delnica Infond holdinga in Triglav finančne družbe. Največjo vrednost jepridobila delnica Lesnine Emmi, pri kateri se je enotni tečaj povečal za 17,5 %, sledila ji je delnica Zdravilišč Rogaška z 17,07 %o ter delnica Mer-cate holdinga 1 z dobrimi 14 odstotki. Med obveznicami so vlagatelji največ trgovali z obveznico Slovenskega odškodninskega sklada SOS2E, s katero so ustvarili za skoraj pol milijarde tolarjev prometa. Sledile so ji, kot ponavadi, republiške obveznice 39., 29. in 43. izdaje. Uprava Dela je v sklicu skupščine predlagala sklep, po katerem je delničarjem namenjeno 666 milijonov tolarjev dividend oziroma tisoč tolarjev na delnico. Pivovarna Laško se bo potegovala za nakup 51,3-odstotnega deleža Beograjske industrije piva, ki je drugi proizvajalec piva v Srbiji. Aerodrom Ljubljana in Pošta sta kupila špedicijskopodjetje Feniksšped. Delničarji KDpid bodo na majski skupščini odločali o preoblikovanju pida v redno delniško družbo KD Naložbe. Jaka Binter Ilirika BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si Evropsko leto invalidov Za enakopravno vključevanje Položaj slepih in slabovidnih v Sloveniji je po oceni predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije dokaj dober, čeprav nekatera v nebo vpijoča vprašanja še vedno niso zadovoljivo rešena. Brane But, predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, pri tem še posebej opozarja na neurejenost rehabilitacije kasneje oslepelih. "Leto 2003 je Evropsko leto invalidov. Tudi Slovenija je s sklepom vlade pristopila k obe-ležitvi tega leta, v okviru katerega smo si na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije zadali naloge, med katerimi je tudi priprava na sooblikovanje novega zakona o izenačevanju možnosti. S tem zakonom naj bi uredili potrebe in interese invalidov, ki izhajajo iz invalidnosti, a v drugih zakonih niso urejene. Izhajali bomo iz standardnih pravil Združenih narodov o izenačevanju možnosti invalidov. Ti govorijo, kaj mora družba, država, zagotavljati invalidom na najrazličnejših področjih, da se lahko čim ena-kopravneje vključujejo v življenje in delo," je o nekaterih letošnjih aktivnostih v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije povedal predsednik Brane But. [t. tednik: Kakšen je vas standardni programu? B. But: "Dejavnost Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter vseh devetih medobčinskih društev je izredno razvejana. Skupaj izvajamo preko 50 različnih posebnih socialnih programov, ki so namenjeni vsem slepim in slabovidnim v Sloveniji, ne samo članom naših društev. Med prednostnimi programi bi izpostavil potrebo po informiranosti slepih in slabovidnih, dostopnost do informacij s tehniko, ki je dostopna našim članom. V naši specialni knjižnici v Ljubljani so članom na voljo leposlovna in strokovna dela, informacije pa je možno pridobiti tudi preko sredstev obveščanja, v okviru zveze izdajamo sedem različnih časopisov. Prednostne naloge so tudi delo z mladimi in otroki. Na tem področju imamo vrsto posebnih socialnih programov." [t. tednik: Kaj pa va{o zvezo čaka na področju evropskih integracij? B. But: "Tudi na tem področju smo aktivni, se povezujemo in iščemo izkušnje. Obiskali smo že Bruselj in Pariz, letos bomo obiskali Kraljevi inštitut za slepe in slabovidne v Londonu. Lahko pa rečem, da imamo, kar zadeve slepe in slabovidne v Sloveniji, marsikaj zelo dobro urejeno v primerjavi z drugimi državami. Ne samo da se lahko naučimo marsikaj od Evrope, tudi Evropa se lahko marsikaj nauči od nas." [t. tednik: Kaj pa možnosti za zaposlovanje slepih in slabovidnih, na tem področju so problemi še veliki? B. But: "Razmere so se z uveljavitvijo novega zakona o delovnih razmerjih še bolj zaostrile, saj je s sprejemom tega zakona prenehal veljati zakon o prednostnem zaposlovanju slepih telefonistov, ki je bil sprejet leta 1970 in ki je veliko pomagal pri zaposlovanju slepih. Nujno bi bilo sprejeti novi zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, ki bi vnesel t. i. kvotni sistem, v okviru katerega bodo podjetja v določenem odstotku od števila zaposlenih morala zaposlovati Foto: MG Brane But, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije invalide. Če jih bodo zaposlile manj, bodo morala plačati določene penale, če pa jih bodo zaposlila več, bodo lahko uveljavila bonitete. Kvotni sistem je edina možnost, da pride do zaposlovanja invalidov." [t. tednik: Kakšne pa so možnosti za izobraževanje slepih in slabovidnih v Sloveniji? B. But: "Te so zelo odprte. Že v predšolskem obdobju je prisotna večja integracija slepih in slabovidnih otrok v redne vrtce, tu je še zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, pa zakon o osnovni šoli. Veliko bolj je prisotna integracija otrok v redne osnovne šole, tudi v srednje šole so slepi in slabovidni mladostniki vedno bolj vključeni, prav tako v študij. V Sloveniji je trenutno študentov invalidov nekaj čez 100, od tega slepih in slabovidnih kar ena tretjina. Vedno trdim, da slepi in slabovidni zmoremo vse, če imamo za to ustrezne možnosti." MG Kidričevo • S seje občinskega sveta Kdo bo podžupan Tretja seja sveta občine Kidričevo je bila kljub enajstim točkam dnevnega reda napeta in zanimiva, predvsem v prvem delu, saj so porabili kar dve uri in pol za sprejem prve točke. Po neuspelem glasovanju so dobri dve uri padali navzkrižni očitki opozicije in pozicije, tako da so sejo prekinili in sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb sprejeli šele po usklajevanju vodij poslanskih skupin. Boj za mesto podžupana ter nekatere ključne kadre v komisijah in delovnih telesih očitno še ni končan. Čeprav je razmerje političnih sil v svetu občine Kidričevo že nekaj časa tesno, je vendarle jasno, da ima pozicija s svetniki LDS na čelu 9 glasov, opozicija, na čelu katere so svetniki SDS, pa 8. To tesno razmerje se je znova potrdilo tudi na tretji redni seji v četrtek, 10. aprila. Zataknilo se je že pri prvi točki dnevnega reda, ko so glasovali o začasnem financiranju proračunskih potreb občine za letošnje leto, saj so svetniki vladajoče koalicije z Vladimirjem Forbicijem na čelu očitali županu Zvonimirju Holcu, da seje ni dobro pripravil, kajti v mesecu in pol ni povabil na razgovor predstavnikov svetniških skupin, da bi uskladili dogovor o imenovanju podžupana ter kadrovsko sestavo posameznih odborov in komisij. Opozicija s svetniki SDS pa je krivdo za takšno stanje pripisovala nasprotni strani. Najglasnejši pri tem je bil Anton Leskovar, ki je župana odkrito vprašal, ali je res, da je vladajoča koalicija izsiljevala sprejem sklepa o začasnem financiranju z imenovanjem Vladimirja Forbicija za podžupana. Očitke je v repliki odločno zavrnil kar sam For-bici, ki je poudaril, da v nobenem primeru ni kandidat za podžupana, češ da bi bilo "v taki situaciji to celo nehigieni-čno". Župan Holc se s tem ni povsem strinjal, saj "naj bi bilo nekaj malega o pogojevanju" celo res. Kleveto je dokončno zavrnil svetnik Zoran Žunko, ki naj bi bil skupaj z Jožetom Mur-kom eden od dejanskih kandidatov LDS za podžupansko funkcijo. To, da pripada pod- župansko mesto LDS, naj bi bilo po mnenju vladajoče koalicije jasno in v skladu z volilnimi rezultati, saj je župan Holc iz vrst SDS. Plaz medsebojnih očitkov pa se v boju za sprejem ene od ključnih točk, brez katere bi bilo delo občinske uprave in občine popolnoma ohromlje-no, s tem še ni ustavil. Opozicija je še naprej očitala poziciji, "da se gre oblast in da je preveč vzvišena". Da bi pranje umazanega perila končali, je svetnik Anton Babšek (LDS) predlagal, da bi, če to dopušča poslovnik, sklep o financiranju sprejeli za določen čas in v tem času uskladili vsa kadrovska in druga nerešena vprašanja. Po dobri dve uri trajajočem navzkrižnem podajanju žogice odgovornosti so na zahtevo Vladimirja Forbicija in nato še Slavka Feguša, ki je ugotovil, da so "ga zasrali eni in drugi" ter da se mu zdi pranje perila pred javnostjo že otročje, sejo prekinili. Po daljšem posvetu vodij sve- tniških skupin so v nadaljevanju seje prvotni negativni sklep razveljavili in v drugo sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb občine vendarle sprejeli - pod pogojem, da se v tednu dni sestanejo vodje vseh 9 poslanskih skupin ter da se v 30 dneh dogovorijo o zasedbi ključnih kadrov. Seja pa s tem še ni bila končana, ob obravnavi preostalih točk do hujših zapletov in nasprotovanj sicer ni prišlo, zaradi pomembnosti pa se je zavlekla skoraj tja do polnoči. M. Ozmec IMaročite v Štajerski z brezplačno prilogo Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAKOCLNICAZA štajersUT\ Vsak naročnik dobi: - popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Podravski gospodarski kompas. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Markovci • Občinski praznik Obrtna cona, Silak Marko in še kaj V občini Markovci je že vse nared za pričetek prireditev ob 4. občinskem prazniku. Kot je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal župan Franc Kekec, so v zadnjem času na celotnem območju občine Markovci dosegli viden napredek na vseh področjih. Ena najpomembnejših pridobitev, ki na 9 hektarjih komunalno urejenih površin odpira nove možnosti obrti in podjetništvu pa je obrtna cona Novi Jork. Prve obratovalnice so že zgrajene, v teku pa je druga faza. S programom prireditev ob 4. občinskem prazniku bodo pričeli v četrtek, 24. aprila, ko se bodo ob 17. uri sestali na slavnostni seji sveta občine Markovci. Nadaljevali bodo v soboto, 26. aprila, ob 18. uri s slavnostnim pevskim koncertom v telovadnici osnovne šole, kjer se bodo pevcem domačega moškega pevskega zbora Markovci pod vodstvom Srečka Zavca pridružili še njihovi gostje, pevci državnega pevskega zbora madžarske policije in carine iz Budimpešte. Osrednje prireditve pa se bodo zvrstile na Markovo nedeljo, 27. aprila ko se bodo ob 10. uri zbrali v farni cerkvi na slovesni maši, ki jo bo vodil župnik Janez Maučec. Ob 11. uri bo na dvorišču za občinsko stavbo zanimiva prireditev z naslovom Silak Marko, na kateri bodo izbirali najmočnejšega občana. Osrednja in sklepna slovesnost pa se bo pričela ob 16. uri v prenovljeni dvorani v Markovcih, kjer bodo podelili tudi letošnja najvišja občinska priznanja. Častnega občana za letošnje leto ne bodo proglasili, podelili pa bodo priznanja za najspominek občine Marko-vci. -OM Ptuj • Klub menedžerjev Za večjo prisotnost ptujskih podjetij v Ljubljani Po dveh letih mirovanja ponovno oživlja svoje delo ptujski klub menedžerjev. Ustanovljen je bil leta 1991. 8. aprila so se v restavraciji Ribič zbrali vsi, ki imajo interes za tovrstno sodelovanje in povezovanje, med njimi je bilo tudi precej mladih. Po besedah kandidata za novega predsednika kluba Mirana Sen-čarja je namen oživitve kluba tudi skupna pripravljenost, da si medsebojno pomagajo v tem izredno zahtevnem času vstopanja v gospodarske tokove EU. Ob tem si bodo prizadevali za večjo veljavo ptujskih in regijskih podjetij na državni in regijski ravni. Skupne interese regije v državi bodo skušali uveljavljati s pomočjo spretnega lobiranja na gospodarskem in političnem področju, čeprav sam klub ne bo politično deloval. Ker se 80 odstotkov investicij izvaja v Ljubljani, je pomembno, da se ptujska podjetja najdemo tam, sicer na uspeh ne morejo računati. Ena od pomembnih nalog kluba bo tudi stalna skrb za permanentno izobraževanje, ki je eden izmed pogojev za strokovno napredovanje mened-žerjev. Za mlade podjetnike, ki šele stopajo v podjetniške vode, pa bodo dobrodošli tudi nasveti starejših gospodarstvenikov, ki jih po izkušnjah Mirana Senčarja, ki se s podjetništvom ukvarja deset let, Na srečanju ptujskega kluba menedžerjev so 8. aprila izvolili novega organe. V upravni odbor so bili imenovani dosedanji predsednik Drago Vobner, Ferdo Weingerl, Vise-njak Franc, Tone Ceh, Samo Gorjup, Branko Mayr, Peter Vesenjak, Evelin Makoter Jabločnik in Miran Senčar, kandidat za novega predsednika. V nazdornem odboru bodo delovali Vilko Pešec, Martin Turk in Marijana Olstrak, v častnem razsodišču pa Slavko Visenjak in Nataša Vuk. krvavo potrebujejo vsi mladi podjetniki. Ko je on začel, tega ni bilo, v okviru oživljenega delovanja ptujskega kluba menedžer pa si bodo za strokovno pomoč izkušenih podjetnikov še kako prizadevali. Ptujski klub menedžerjev bo skušal biti tudi posvetovalni organ župana in mestne občine Ptuj. Tudi v novem obdobju delovanja klub ohranja uveljavljene oblike dela, kot so strokovnja srečanja. O tem, kaj pomeni vstop Slovenije v EU za slovensko gospodarsko in kakšen bo režim poslovanja s podjetji bivše Jugoslavije v bodoče, je članom podrobneje predstavila Marta Kos Marko, podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije, odgovorna za med- Za novega predsednika ptujskega kluba menedžerjev so predlagali Mirana Senčarja, direktorja in solastnika mladega hitro rastočega ptujskega podjetja. Na sliki v pogovoru s podpredsednico Gospodarske zbornice Slovenije Marto Kos Marko. narodno sodelovanje. Slovensko gospodarstvo je lani poslovalo s kar 217 državami sveta. V letu 2002 ja okrog 60 odstotkov zunanjetrgovinskih blagovnih tokov ustvarilo v državah EU, z državami bivše skupne države 18 odstotkov, v Cefti pa devet. Čeprav nekateri menijo, da je izvoz na bivši jugoslovanski trg znak nesposobnosti gospodarstva, temu ni tako. Na tem trgu se da izjemno dobro zaslužiti. Deficit iz menjave z EU so slovenska podjetja uspela nadomestiti s prese- žkom na bivšem jugoslovanskem trgu. Slovenija se je na vstop v EU pričela pripravljati že leta 1996 z uvedbo EU prilagojene kombinirane nomenklature. Najmanj so v tem trenutku na vstop v EU pripravljena mala in srednja podjetja, najbolj pa panoge z najvišjo dodano vrednostjo. Zaradi večje konkurenčnosti naj bi se ob vstopu v EU povečala konkurenčna sposobnost slovenskih podjetij, izboljšal naj bi se dostop do kapitala, opreme, znanja in tehnologije. Nastali pa bodo problemi pri ure- sničevanju prostotrgovinskih sporazumov, kjer bodo potencialno prizadete nekatere panoge, kot so: kmetijstvo, živilska industrija, lesarstvo in kakšna gospodarska panoga, podobno. Na hrvaškem, srbskem in bosanskem trgu se bodo v prihodnjih letih zgodile največje spremembe v trgovski menjavi, bilateralne trgovinske sporazume bodo menjali evropski, ki pa bodo manj ugodni. Veljalo pa bo prehodno obdobje, v katerem naj bi podjetja našla nove trge. MG Ptuj • Ob stoletnici rojstva dr. Jožeta Potrča Potrčeve misli še žive in aktualne Ob stoletnici rojstva velikega zdravnika in humanista dr. Jožeta Potrča - rodil se je 3. aprila leta 1903 - so 2. aprila v ptujski bolnišnici, ki nosi že od leta 1965 njegovo ime, pripravili spominsko slovesnost. Ob tej priložnosti so iz parka ob bolnišnici pred osrednjo zgradbo premestili njegov doprsni kip, da bi zdravstvenemu osebju ptujske bolnišnice, še posebej zdravnikom, bile še bližje njegove misli, ki so še danes izredno žive in vključene v kodeks slovenske zdravniške etike in deontologije, katerega duhovni oče je. To pa so moralne norme, mazaštvo, evta-nazija in podobno. Kodeks je temeljni akt, ki opredeljuje odnos med bolnikom in zdravnikom in zdravstvenim delavcem zapoveduje, da storijo vse, da ohranijo zdravje in življenje bolnih in da po drugi strani storijo samo tisto, kar je v korist bolniku. V imenu Zdravniškega druš- tva Slovenije je govoril njegov predsednik prof. dr. Pavel Po-redoš, ki je poudaril, da je bil dr. Jože Potrč velik humanist in zdravnik. Po ravnanju in duši socialist, ki si je vse življenje prizadeval za uveljavitev načel socialistične etike in morale. Znano je, da je dr. Potrč nudil zdravstvene usluge, ne da bi za to zahteval plačilo, še več, neredko je bolniku, ki je bil podhranjen, namesto recepta, podaril denar za nakup hrane. Eno temeljnih načel opravljanja zdravniškega poklica, ki ga je opredelil že dr. Jože Potrč in ga povzema tudi naš Zakon o zdravniški službi je, da je zdravnik svoboden v izbiri metod in načinov zdravljenja. "Toda prav to načelo, ki je splošno veljavno, je neredko težko dosledno uveljaviti, kajti medicinska znanost in sodobna tehnologija ponujata mnogo več, kot je zaradi bolj ali manj omejenih finančnih sredstev možno uresničiti. Zaradi tega razkoraka in predvsem gmotnih omejitev, zdravnik ne more vedno zagotoviti vsem bolnikom storitev na najvišji možni ravni. Na prvi pogled se lahko zdi, da takšno ravnanje ni skladno z etičnimi normami. Toda če upoštevamo etično normo, da mora biti zdravnik lojalen do vseh bolnikov v danem okolju oziroma državi, potem je zdravnikova naloga, da zdravstvene storitve razporeja čim bolj pravično in da z dodeljenimi javnimi sredstvi ravna skrajno preudarno. Zdravnik, kot temeljni nosilec zdravstvene dejavnosti, lahko namreč s svojim ravnanjem pomembno vpliva na razporejanje obstoječih materialnih možnosti in tudi na stroške zdravstvenih storitev. Njegova naloga pa ni le nudenje zdravstvenih storitev, temveč ima dolžnost, da opozarja nosilce družbenih funkcij na morebitno finančno podhranjenost medicine kot celote in posameznih strok." Predsednik zdravniškega društva Slovenije dr. Poredoš je še Ptujčane pozval, da naj sledijo Potrčevemu zgledu, s tem se bodo svojemu velikemu rojaku tudi najbolje oddolžili. V ptujski bolnišnici so ponosni, da nosi njihova ustanova ime Prof. dr. Pavel Poredoš: »Trenutni družbeni položaj in ugled slovenskih zdravnikov kljub ugodnim gmotnim razmeram nista na zavidljivi ravni.« tako velikega človeka, kot je bil dr. Jože Potrč, je povedal direktor Lojze Arko. Pomen njegovega dela so v ptujski bolnišnici spoznali že zelo zgodaj. Tudi zato so že dve leti po njegovi smrti prevzeli njegovo ime, da bi na ta način simbolično nadaljevali udejanjanje njegovih misli in idej, ki so bile vseskozi namenjene malemu človeku, človeku na obrobju. V njegov spomin so zapele Spominčice, v jedilnici bolnišnice pa so odprli priložnostno razstavo o njegovem življenju in delu, ki so jo pripravili v Zgodovinskem arhivu Ptuj, pokrajinske slike iz Slovenskih goric, rojstnega kraja dr. Jožeta Potrča je predstavila doc. dr. Ljubica [uligoj in avtor - zaslužni prof. Bojan Golija, akademski slikar. Slovesnosti ob doprsnem kipu so se udeležili številni gostje. Med njimi sin in hči dr. Jožeta Potrča, tudi žena je bila v mislih na Ptuju, a se slovesnosti zaradi bolezni ni mogla udeležiti, ptujski župan dr. Štefan Čelan, župan Destrnika Franc Pukšič in številni zdravniki. MG Orehmn potica [pakiniiaei^7D0g] MlinotBst, jydovščiiis SASAO Čokoladna maka Piitar's 200g,Sorini Randi Trend, Nova Borica Baivazapiriio več vKt, cena za kos Beičon, lilija PoiMfBiiče, cena za ky od 14.4. do 21.4.2003 Akcijsl^ ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 14. 4. do 21. 4. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107,1000 Ljubljana. Brez dvoma Mcnuitoi*. 'najboljši sosed Foto: MG Spremembe na zdravstveni kartici Na kartici vedno več podatkov Potem ko je uvedba zapisa medicinsko-tehničnih pripomočkov na kartico zdravstvenega zavarovanja lani od 15. aprila do 15. junija poskusno potekala v gorenjski regiji, kjer je bilo vključenih 250.000 zavarovancev, od letošnjega marca Zavod za zdravstveno zavarovanje nadaljuje uvedbo v celoten slovenski prostor. Nacionalna uvedba se je pričela v treh delih v okviru posameznih območnih enot zavoda, v mariborski 8. aprila. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ob zaključku uvedbe kartice zdravstvenega zavarovanja oktobra 2000 napovedal postopno širjenje funkcij kartice z dodatnimi zavarovalniškimi ter izbranimi medicinskimi podatki, ki bodo omogočali celovito podatkovno in postopkovno podporo poslovnim procesom v zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu. V okviru prve širitve nabora podat- kov sedaj poteka uvedba zapisa medicinsko-tehničnih pripomočkov na kartico zdravstvenega zavarovanja, do katerih so upravičene zavarovane osebe na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zapis o izdanih pripomočkih bo zaradi boljše medsebojne obveščenosti koristen za zavarovance, zdravnike, ki pripomočke predpisujejo, njihove dobavitelje in tudi za zdravstveno zavarovalnico kot plačnico. V pripravi pa so še podlage za zapise alergij, cepljenj in dejavnikov zdravstvenega tveganja. Potekajo pa tudi že aktivnosti za izvedbo zapisa prostovoljne odločitve o darovanju organov in tkiv na kartico. Pravica do medicinsko - tehničnih pripomočkov določata zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovancu pripomoček predpiše pooblaščeni zdravnik na naročilnico, prejme ga pri pooblaščenem dobavitelju (lekarni, specializirani trgovini ali pri optiku), nekatere pripomočke pa dobi v začasno uporabo pri pooblaščeni izposojevalnici. Pri tem mora predložiti tako naročilni- co kot veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja. Izdajo pripomočka oziroma izposojo bodo farmacevti v lekarnah, drugi pooblaščeni dobavitelji in izposojevalnice po novem zabeležili tudi na kartico zdravstvenega zavarovanja. Na njej bodo zapisani vsi pripomočki, ki jih bo prejel zavarovanec na naročilnico na račun zdravstvenega zavarovanja. Izdatki za medicinsko - tehnične pripomočke iz leta v leto naraščajo, predvsem zaradi staranja prebivalstva in vedno boljših, bolj izpopolnjenih ter tako tudi dražjih pripomo- čkov. Lani so zdravniki zavarovancem skupno izdali 604.715 naročilnic za medicinsko - tehnične pripomočke. Vrednost pripomočkov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je v letu 2002 znašala 8,7 milijarde tolarjev. Največji delež so predstavljali pripomočki pri težavah z odvajanjem seča in pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni, ki so dosegli skupaj že 56% vseh stroškov za medicinsko-tehnične pripomočke v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v letu 2002. MG Vivina akcija Moj zdravnik 2003 Trije naslovi "Moj zdravnik" v Slovensko Bistrico Prvič se je slišalo za slovenjebistriške zdravnike v širšem slovenskem krogu leta 2001. Med pediatri in ginekoligi sta v sam slovenski vrh zdravnikov prišli "Bistričanki", Višnja Zorko in Dušanka Bandelj - Klančar. V lanskem letu je »Moja zdravnica 2002Mirko Jovič, ki ima ordinacijo v Slovenski Bistrici. Vsi trije živijo in delajo v občini Slovenska Bistrica. Letos pa so vsa priznanja, ponovno odnesle Bistričanke: naslov splošne zdravnice leta je že drugo leto zapovrstjo odnesla iz ljubljanskega gradu Sil-vana Popov, ki je zaposlena v makolski enoti slovenjebistriš-kega Zdravstvenega doma, naslov pediatrinje je že tretjič prejela Višnja Zorko, ravno tako zaposlena v Zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici, naslov ginekologinje leta pa je prejela Dušanka Bandelj — Klančar, ki dela v Zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici. KAMORKOLI PRIDEŠ, DOBIŠ TOLIKO TOPLOTE, KOT JE IMAŠ V SEBI V ordinaciji Silvane Popov je bilo nekaj zgovornih pacientov, ki niso skrivali zadovoljstva nad uspehom zdravnice. Pravzaprav so krajani veliko pripomogli k osvojitvi tega naslova, saj je ravno njihova zdravnica nekaj posebnega, so zagotavljali vsi po vrsti in seveda vsi pridno izpolnjevali glasovnice. Na koncu je en priznal: čeprav je prijazna, Haložani ne hodimo radi k njej v ordinacijo. Raje jo srečamo na cesti in poklepetamo. Silvana Popov, ki službuje v Makolah že tretje leto, pravi, da je našla stik s pacienti. "Moj temperament je njim pisan na kožo. Oni so neposredni pa tudi jaz. Komunikacija je temelj vsakega odnosa, ne samo odnosa zdravnik — pacient, tudi drugih. Kjerkoli ste. Nekdo ti lahko z lepo besedo ali nasmehom polepša dan. Poskušam jim povedati, da je lahko lepa beseda in nasmeh tudi način življenja," pravi vedno nasmejana Silvana Popov. V lanskem letu so jo ob osvojitvi naslova "Moj zdravnik 2002" klicali nekdanji pacienti iz Velenja in ji čestitali. Tudi letos je bilo tako. Povedali so ji celo, da so iskali Makole na zemljevidu. Tako Popova dodaja, da so Makolčani promovirali njo, istočasno pa tudi sebe, saj pred letom dni velika večina ljudi ni vedela, kje Makole sploh so. "Delala sem v štirih državah, povsod imam paciente, in povsod imam odprta vrata. Kamorkoli prideš, dobiš toliko toplote, kot jo imaš v sebi, to je moj moto. Morda kdo ne bo razumel, ampak jaz z veseljem pridem v Makole in sem ponosna na to, da sem zdravnica v Makolah," razlaga Silvana Popov. LJUDJE ZNAJO CENITI NAŠE DELO Usoda ordinacije ginekologinje Dušanke Bandelj — Klan-čar je bila v Slovenski Bistrici pred letom dni še negotova. V svoji evidenci je imela premalo Foto: Nataša Pogorevc Če je nekdo dobre volje in nasmejan, se lahko tudi slaba novica pove na način, ki bo človeka manj prizadel, pravi Silvana Popov. Foto: Nataša Pogorevc "Vse kaže na to, da ljudje znajo ceniti nase delo, kajti odziv na akcijo je iz leta v leto večji. Mislim, da nam je vsem delavcem Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica to vzpodbuda, da delamo dobro se naprej," je dejala Dusanka Bandelj-Klančar. pacientk. Takrat ji je pomagal tudi slovenjebistriški ginekolog Mirko Jovič, pravi Bandeljeva. Danes zahaja v njeno ordinacijo več kot 6000 pacient. Znana je kot umirjena zdravnica, ki zna prisluhniti. Zaradi svoje skromnosti pa se ne pojavlja rada v medijih. Komaj smo izprosili za intervju in fotografijo. Ko nanese beseda na njen letošnji prestižni naslov, vse skupaj posploši na naslov Zdravstvenega doma: "Vse kaže na to, da so ljudje v naši občini povezani z delom Zdravstvenega doma. Da znajo ceniti naše delo pa tudi delo splošnih zdravnikov in pediatrov, kajti odziv na akcijo je iz leta v leto večji. Mislim, da nam je vsem delavcem Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica to vzpodbuda, da delamo dobro še naprej," pravi Du-šanka Bandelj — Klančar. Pacientke prihajajo iz širše okolice, zdaj je ambulanta Du-šanke Bandelj - Klančar nad slovenskim povprečjem, tako da mora mnoge pacientke odkloniti, saj tako velikega obsega dela več ne more zagotoviti. Ženskem pa pomaga tudi na področju preventive. "Istočasno z mojim rednim delom potekajo izven ordinacije tudi vse preventivne akcije. Ženskam pomagamo pri samopregledo-vanju in ugotavljanju raka na dojkah. Zdravstveni dom Slovenska Bistrica se je v okviru programa Cindy letos vključil v vse preventivne akcije. V slovenskem merilu smo na tem področju nad povprečjem. To akcijo Cindy smo zajeli zelo široko in odzivi ljudi so dobri," dodaja Dušanka Bandelj — Klančar. Pediatrinja leta 2003 pa je skromna, umirjena in polna optimizma Višnja Zorko. Pred leti je bila predsednica društva duševno prizadetih otrok Sožitje v Slovenski Bistrici. Z njo se žal nismo pogovorili, ker je v bolniškem staležu. Ja, tudi zdravnikom se to dogaja. Vse tri pa imajo nekaj skupnega: to kar v življenju počnejo, počnejo s srcem. Ljubijo svoj poklic in delo, ki ga ta prinaša. Nataša Pogorevc Marketing Propagandna vojna 2. del Vojna v Iraku se počasi izteka, nadaljuje pa se propagandna vojna, s katero želijo predvsem ZDA pokazati, da so si Iračani želeli osvoboditev. Med vojno sta obe strani imeli kontrolo nad večino medijev, ki so služili kot vir infomacij (pritisk oblasti in moč kapitala) in obasti pa so podajale tudi veliko izkrivljenih informacij, ki so prihajale od "kredibilnih" virov. ZDA so skušale (in še vedno skušajo) z različnimi načini prikazati, da so le del velike koalicije za rešitev Iraka — pri tem pa se poslužujejo različnih načinov. En način je delitev izrednih denarnih sredstev državam, ki so na njihovi strani (Slovenija bo recimo prejela 5 mio. USD). S tem kažejo, da jih podpira veliko držav in v bistvu poskušajo legitimizirati svoja dejanja. Tudi generalPowell potuje po svetu in se pred kamerami srečuje z državniki iz držav zaveznic (srečal se je tudi s predstavniki vilenske skupine, ki je velika podpornica vojne v Iraku — prisoten je bil tudi naš zunanji minister). ZDA se tudi glasno zahvaljujejo vsem zaveznicam za podporo v vojni (zahvale je bila deležna tudi Slovenija). Posebni problem v tej vojni so bili mediji, ki jim je bilo onemogočeno nemoteno in samostojno poročanje. Vsi vpleteni so medijem ovirali dostop do informacij (tudi z orožjem, če je bilo potrebno). Moramo se vprašati, ali lahko verjamo novinarjem, ki 24 ur na dan živijo z ameriškimi vojaki, potujejo v konvoju z njimi in imajo informacije samo z ene strani. Ti novinarji zavedno ali nezavedno prinašajo v naš dom napačne in izkrivljene informacije, saj so tudi sami tarča manipulacije. Na podlagi takšnih informaciji tudi mi oblikujemo svoje mnenje, za katerega pa obstaja velika nevarnost, da je zaradi pomanjkanja resničnih informacij popačeno. Žal pa dandanes ne moremo več vedeti, katera novica je resnična in katera del propagande oz. posledica napačnih informacij. In s tem se moramo sprijazniti. Ali pa ne! Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fideljorever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog Ormož • Tiskovna konferenca Razmišljamo Težave ob prehajanju meje V ponedeljek, 7. aprila, je ormoški župan Vili Trofenik sklical tiskovno konferenco, na kateri je želel pojasniti kronologijo aktivnosti v zvezi z določitvijo prehodnih mest na območju občine, saj naj bi bilo nekaj nejasnosti. Postopki so se pričeli v januarju lani z izvolitvijo Stanka Ivanu-siča kot koordinatorja 6. skupine obmejnih ob~in. Njemu so občine posredovale dopis s težavami, ki jih najbolj pestijo in evidenco mest za prehajanje meje izven uradno določenih prehodov Krajevne skupnosti so bile pred tem pozvane, da predlagajo možne prehode na naših 40 kilometrih meje. Podali so 17 predlogov, od tega jih je bilo 6 posredovanih Stalni mešani komisiji (SMK) za izvajanje SOPSA. Kriterijem so ustrezala štiri mesta - Godeninci, Jastrebci, Gomila in Presika. Januarja letos pa je na občini Ormož potekal sestanek o izvajanju SOPSA. Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki KS, UE Ormož, Postaje mejne policije Ormož, in Policijske up- rave Maribor je bilo ugotovljeno, da jim niso bila posredovana prehodna mesta, ki bi jih lahko vpisali v obmejne prepustnice oziroma kmetijske vložke. O tem so obvestili kabinet Ministra za notranje zadeve. Konec februarja se je v vseh dogovorih prvič pojavil termin ""prehodna točka." Prehodno mesto je opredeljeno s stalnim bivališčem v območju obmejnega pasu, dokazili o zaposlitvi ali šolanju v tem območju, dokazilo o nezmožnosti prestopa meje preko svoje države do želenega cilja in večja oddaljenost do najbližjega mejnega prehoda. Prehodna točka pa je edina cestna povezava do nepremičnine na sosednji strani obmejnega območja, ki pomeni edino možno cestno povezavo do te nepremičnine. Za to pa Ker veljajo na prehodnih točkah in prehodnih mestih različni režimi, je najbolje, da se upravičenci s svojim konkretnim primerom obrnejo na Upravno enoto, kjer so na voljo zloženke o omenjeni problematiki. Na UE so do 4. aprila izdali 639 obmejnih prepustnic in 166 kmetijskih vložkov. je seveda potrebna natančna evidenca, komisija je zahtevala, da se dostavijo hišne številke upravičencev in člen, po katerem želijo prehajati mejo. Težave so se pojavile pri zbiranju podatkov. Občina Ormož se je kot edina v Sloveniji odločila za anketni vprašalnik in ga razposlala 1462 gospodinjstvom. Nanj se je odzvalo 113 gospodinjstev. Na osnovi anketnega vprašalnika so bila predlagana tri prehodna mesta Mlinarič na Gomili, Pukšič v Jas- trebcih in Godeninci, prej pa je že bilo določeno prehodno mesto za potrebe družine Magdič, je povedal Boštjan Najžar, svetovalec za prostor in varstvo okolja. Na tiskovni konferenci je predsednica občinske volilne komisije Mateja Zemljak prisotne seznanila tudi s sodbo v zvezi s spodbijanjem legitimnosti mandatov NEL v občinskem svetu, kjer je sodišče razsodilo v prid odločitvi občinskega sveta. viki klemenčič ivanuša Ptuj • V Gajkah pričeli graditi Do prvega julija preselitev bal V Mestni hiši so v torek podpisali pogodbo o gradnji Centra za ravnanje z odpadki Gajke. V prvi A fazi, vredni 323 milijonov tolarjev, bodo uredili dovozno cesto s tehtnico in zbirni center ter I/c odlagalno polje s pripadajočo infrastrukturo. Vrednost del je 323 milijonov tolarjev, v proračunu za letos je za gradnjo novega centra za ravna- nje z odpadki predvidenih 715 milijonov tolarjev, kolikor tudi znašajo dela celotne prve faze. Država bo v okviru letošnjih del prispevala dvesto milijonov tolarjev, še šeststo pa v naslednjih treh fazah. Dela po v torek podpisani pogodbi bodo izva- ■oto: MG Pogodbo o izgradnji I/A faze deponije Gajke so v torek v Mestni hiši na Ptuju podpisali: (od leve proti desni) Ferdo Vein-gerl, Drago Klobučar, dr. Štefan Čelan in Ljubo Cimerman. jala tri ptujska podjetja: Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Cestno podjetje Ptuj in Gra-dis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj. Razpisno dokumentacijo je prevzelo 16 potencialnih izvajalcev, po opravljeni izbiri pa ni bilo pritožb. Rok za oddajo pritožb se je iztekel 14. aprila. Izvajalci del, gre za podjetja z ustreznimi referencami, bodo dela dokončali do 10. junija. V Mestni občini Ptuj si skupaj z izvajalci del prizadevajo, da bi do prvega julija preselili bale v novi center za ravnanje z odpadki, to jim na-redkuje tudi podpisana pogodba z MC Jezero, sicer se bodo mesečni stroški za odškodnine občanom povečali z zdajšnjih pet na deset milijonov tolarjev. Ptujski župan dr. Štefan Celan po podpisu pogodbe ni skrival zadovoljstva. Vesel je, je povedal, da bodo dela izvajala tri ptujska podjetja, ki so združeno nastopi- Središče ob Dravi • 49. krajevni praznik Številne zanimive prireditve V Središču ob Dravi so svoj 49. krajevni praznik proslavljali že od 5. aprila pa vse do minule nedelje, ko se je vrsta zanimivih prireditev zaključila s skupno gasilsko vajo PGD Središče in PGD Obrež. Na osrednji proslavi krajevnega praznika so podelili priznanja KS. Zlato plaketo so predali Avgustu Culeku, dolgoletnemu predsedniku KS, za prispevek k razvoju KS iz Središča in Dragici Cvetko iz Središča, za dolgoletno organizacijo in sodelovanje na kulturnih prireditvah in proslavah v KS. Priznanje je prejela Davorina Vajd iz Grab, za dol- goletno požrtvovalno delo na področju rekreacijske vadbe za predšolske otroke. Posebno priznanje pa sta prejela tudi Alojz Korez iz Obreža, za dolgoletno požrtvovalno in aktivno delo v gasilskem društvu in Branko Ra-kuša iz Obreža, za aktivno delo na področju operativnega vključevanja in za prostovoljno delo pri adaptaciji gasilskega doma. Kulturni program sta prispevali godba in osnovna šola. V okviru praznika so se poklonili tudi spominu žrtvam NOV, ob tej priložnosti pa so otvorili tudi obnovljeno zgodovinsko zbirko NOV, ki jo je pripravila or- moška enota pokrajinskega muzeja Ptuj. V avli KS so odprli tudi razstavo o središkem rojaku, kulturnem pedagogu, filozofu in mislecu prof. dr. Karlu Ozvaldu ob njegovi 130. obletnici rojstva. Zbrane sorodnike in goste je s pesmijo pozdravila skupina Credo, nato pa jih je nagovorila Zdenka Plejnšek iz pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je povedala, da je pripravljena razstava nastala na pobudo Zgodovinskega društva Ormož. Predvsem Franc Krnjak je s svojim vztrajnim delom in zanimanjem za preteklo omogočil postavitev razsta- la na javnem razpisu. Denar bo ostal doma, pomembna inženirska znanja, ki jih bodo podjetja pridobila v okviru tega projekta, bodo s pridom lahko uporabila pri podobnih poslih drugje. Direktor VGP Drava Ptuj Drago Klobučar je v imenu izvajalcev povedal, da gre za zelo težak in kompleksen projekt v tehničnem in rokovnem pogledu, ki bo zahteval maksimalno angažiranje. Prepričani so, da bodo dela končali v 40 delovnih dni, do začetka junija. VGP Drava Ptuj bo zgradilo osnovni deponijski prostor z vsemi vgradnjami zaščite podtalnice in okolja, Cestno podjetje bo uredilo okolje in dostopne poti, Gradis - Gradnje Ptuj pa bo zgradil potrebne objekte. V realizacijo projekta bodo združeni izvajalci povabili tudi druga podjetja s Ptujskega. Upajo na najboljše - da bodo dela opravili v roku in kvalitetno. MG ve. Odprl jo je doc. dr. Stane Granda, ki je z zanosnim nagovorom in navdušenjem prepričal obiskovalce o veličini zamolčanega rojaka, ki je najplodnejši slovenski znanstveni pisatelj. Njegova bibliografija obsega 250 enot. Zanj je bila vzgoja pomembnejša od znanja. Odklanjal je fahidiote in spoštoval zdravo pamet. Imel je jasno katoliško prepričanje, verstva pa je videl kot vir medsebojnega bogatenja. Zanj nasprotovanje ni bilo enako sovraštvu, bil je mnenja, da je sobivanje različno mislečih temelj demokracije. Po osamosvojitvi doživljajo Ozvaldova dela renesanso. Doc. dr. Granda se je zato začudil, da ga je zamolčal slovenski krajevni leksikon, v Središču pa si "velik znanstvenik in človek" prof. dr. Karel Ozvald zasluži vsaj ploščo ali ulico. vk Mati narava, pomagaj nam! v današnji kolumni se bomo pomaknili više, na skrajni rob naše države in spoznali nekaj o zdravilnih energetskih točkah v Po-murju. "Inteligenca narave" je tamkaj ustvarila tri zdravilna območja, na katera ljudje množično zahajajo in verjamejo, da jim postajanje na zdravilnih energetskih točkah pomaga k boljšemu zdravju, jizičnemu in psihičnemu počutju. Dejstvo je, da so ljudje zmeraj živeli z naravo, a nikoli niso znali ceniti njenih danosti. Danes, v dobi večanja ozonske luknje in vse večje onesnaženosti zraka, se vračamo nazaj k naravi in ponovno odkrivamo njeno zdravilno moč. Pomurje se v celotni Sloveniji predstavlja v luči energij, ki so bile odkrite v tem prostoru in jih ljudje s pridom uporabljajo. Tu so izvedli prvi sistematični pristop pri ugotavljanju zdravilnih mest v Sloveniji, pri čemer gre zahvala lokalnim radiestezistom, ki so dali pobudo za tovrstne raziskave. Zdravilne energetske točke so odkrili v Bukovniškem jezeru, Gradu na Goričkem in v Razkriškem kotu. Te energije človek, ki se jim odpre, čuti kot pikanje, gomazenje, toploto ali hlad različne intenzitete in na različnih razdaljah. Ko radiesteziramo, odpremo energetski kanal od izvira do nas, po katerem pa ne pritekajo samo tiste vibracije, ki smo jih želeli dobiti, pač pa so med njimi lahko tudi negativne in škodljive vibracije, ki znajo povzročiti tudi neljube posledice in zato je zelo pomembno področje radiestezije lociranje škodljivih mest, ki neugodno vplivajo na človeka in po daljšem zadrževanju na njih celo povzročajo bolezni. Ravno zaradi tega je potrebna velika previdnost, saj vsako sevanje ni nujno dobro. In kot bomo kasneje videli, so vse tri energetske točke v Pomurju označene s številkami in na vsaki je natančno določeno, koliko časa se lahko na njej zadržujemo, da ne dosežemo obratnega učinka od želenega. Na zdravilnih točkah se sicer pojavljajo valovanja z določeno frekvenco in valovno dolžino. Ce je frekvenca in valovna dolžina valovanja taka, kot je frekvenca in valovna dolžina zdravega organa (pri bolezni namreč frekvenca in valovna dolžina energetskega polja obolelega organa odstopata od vrednosti pri zdravem organu), zaradi resonance energetsko polje začne ponovno vibrirati na pravilen način in to počasi povzroči ozdravljenje na celični ravni oziroma fizičnega telesa. Potrebno je tudi zapisati, da je to še zmeraj^ "zdravljenje s pomočjo narave", vsrkavanje energij zemlje. Ce pa je pri določeni osebi bolezen močno napredovala, potem je včasih na ta način sploh ni več mogoče pozdraviti. Pri tej obliki terapije namreč — podobno kot pri bioenergiji — vera v učinek oziroma avtosugestija ne vpliva na rezultat zdravljenja, kajti te energije zdravijo neodvisno od vseh naših prepričanj. V sproščenem stanju smo zanje le bolj dovzetni in zaradi posledične večje intenzivnosti takrat hitreje prihaja do rezultatov. Večina ljudi v sproščenem stanju na energetski točki že v zelo kratkem času občuti mravljince, toploto ali kak drug učinek. Nekaterim se celo pri terapiji stanje sprva poslabša, šele potem pa sledi izboljšanje. Priporočljivo pa je, da eno energetsko točko obiščemo približno šestkrat, vendar ne vsak dan, temveč v razmiku dan ali dva. Bukovniško jezero je najbolj znano po kapelici in studencu Sv. Vida. Ravno ta studenec je daleč naokrog znan kot studenec blagodejnih in zdravilnih učinkov. Tamkajšnji okoliški prebivalci, pa tudi bolj oddaljeni, že vrsto let hodijo po vodo k temu studencu, ki je baje celo čudežen, predvsem za ljudi, ki verjamejo v njegove zdravilne učinke, še posebej pa za tiste, ki se tem energijam znajo odpreti. Nekateri celo pripovedujejo, da se jim je s pitjem vode iz izvira izboljšal vid, spet drugi jo pijejo kar tako, za boljše počutje. V območju Bukov-niškega jezera je 26 zdravilnih točk, ki zdravijo vse od mentalnih težav, revme, bolezni ožilja, glavobol, astmo, migrene, sladkorno bolezen, bolečine v križu in hrbtenici, luskavico, krčne žile, želodca, celo odvajanja od kajenja in alkohola. Občina Grad na Goričkem se ponaša z največjim, če ne tudi z enim najstarejših gradov na Slovenskem. V območju gradu so radiestezisti odkrili pet zdravilnih mest. Prvo je namenjeno zdravljenju bolezni srca, ožilja in dihalnih poti. Drugo zdravljenju bolezni sečil in spolnih organov, tretje je za bolezni oči in izboljšanje vida, četrto je namenjeno zdravljenju kožnih bolezni, peto pa boleznim prebavil. V okolici gradu, v premeru okoli 200 metrov, je še 15 do 20 zdravilnih mest, ki jih je še potrebno raziskati. Razkriški kot se ponaša z 21 zdravilnimi točkami in predvsem z Ivanovim izvirom, za katerega že dolgo velja, da je zdravilen, zaradi česar so pot ob Ščavnici tudi poimenovali Čudežna pot ob zmajevi črti moči. Sam izvir že vrsto let velja za magičnega, prispeval bi naj k izboljšanju vida in splošnemu dobremu počutju, oz-dravljalpa naj bi celo golšavost. Pripovedi, ki so vsa ta dolga leta — k izviru naj bi zaradi njegove zdravilne moči zahajali že pred postavitvijo tamkajšnje cerkve, še pred davnim letom 1700 — širile od ust do ust, govorijo o slepi deklici, ki se ji je pri izviru povrnil vid, ter o pastirju, ki naj bi mu v letih po 1. svetovni vojni izvir odpravil trahom, in podobnem. Tovrstne energije so na vseh treh območjih nekaj posebnega, ne delujejo na vsakega bolnika enako, niti ne na vsako bolezen, ki jo zdravi posamezna točka. Nekaterim bodo te energije čudežno pomagale do ozdravitve, drugim bodo olajšale težave, tretjim pa sploh ne bodo koristile. Kakorkoli že, če boste odšli tja, boste zagotovo deležni prečudovite narave in svežega zraka. In kako že pravi tisti rek: "Če verjameš, pomaga!' Bronja Habjanič Ud in tam Kog • Težave s cestami V krajevni skupnosti Kog se ukvarjajo s perećo problematiko rednega vzdrževanja cest. V prvi vrsti se trudijo ohraniti prevoznost, nato se bodo lotili čiščenja jarkov, propustov pod cestami, poskušali pa bodo povečati preglednost na cestah. Zato bodo ob sofinanciranju v bližini stanujočih krajanov uredili nekaj škarp, kmalu pa bo aktualna tudi košnja ban-kin. KS Kog je bila edina KS v občini Ormož, ki je pravočasno sprejela sklep o podaljšanju začasnega financiranja, je še povedal predsednik Slavko Perc. (vki) Sv. Tomaž • Tablo v vsako vas člani turističnega društva Sv. Tomaž so se na svojem občnem zboru dogovorili o načrtu dela za tekoče leto. Poleg več izletov in pohodov si bodo letos prizadevali v vsaki vasi svoje KS namestiti tablo z grbom posamezne vasi. (vki) Vinski Vrh • Mladi in kmetijstvo Društvo podeželske mladine Ormož in KSS Ormož sta na turistični kmetiji Kolarič organizirali kviz Mladi in kmetijstvo. Ekipe so pokazale izjemno pripravljenost in dobro znanje. Ekipi A in D sta imeli ob koncu tekmovanja enako število točk in kljub 22 dodatnim vprašanjem, niso mogli dobiti zmagovalca, zato sta si prvo mesto delili. (vki) Kog • Diplome vinarjem Na ocenjevanju vin Kog 2003 je komisija ocenila 43 vzorcev, ki so bili v kakovostnem razredu od 16 naprej. Predsednica komisije Lidija Ruška je povedala, da gre za zelo dober letnik lepo kletar-jenih vin, izločili so le en vzorec, pa še tega zaradi slabega zamaška. Zelo dobri so bili renski rizlingi, najvišjo oceno 19,84 pa je dobil šardo-ne, suhi jagodni izbor 2001, čurin-Prapotnik. Ob podelitvi diplom je zapel pevski zbor društva upokojencev Zarja in s skeči so nastopili učenci OŠ Kog. Ogledati pa si je bilo mogoče tudi razstavo pisank in ročnih del, ki jo je pripravil aktiv kmečkih žena, šola in vrtec. (vki) Ljutomer • Podelili priznanja krvodajalcem V ljutomerskem Domu kulture so ob 50. obletnici organiziranega krvodajalstva na Slovenskem pripravili slovesnost, na kateri so podelili številna priznanja. Največkrat je kri daroval 76-letni Franc Šau-perl iz Ljutomera (od leta 1954 kar 109-krat). Zaradi starosti Šauperl od leta 1993 krvi ne daje več, kljub vsemu pa je še vedno rekorder na območju občine Ljutomer. Izmed aktivnih krvodajalcev je največkrat kri daroval 59-letni Vinko Kle-menčič iz Ljutomera - doslej 62-krat. Več kot 30-krat so na območju občine Ljutomer kri darovali še: Milan Senčar, Jakob Kosi (oba po 50-krat), Silvo črešnjovnjak, Jože Panič, Zdenko Vrbančič (vsi po 35-krat), Dušan Babič, Milan Bratinščak, Nevenka Brumen, Srečko Centrih, Ivan Hozjan, Stanislav Rubin, Boris Rudolf, Drago Škrlec in Alojz Zorec (vsipo 30-krat). (MS) Ormož • Plačilna nedisciplina D Vrtcu dolžni dober milijon S precejšnjo plačilno nedisciplino se srečujejo tudi v ormoškem vrtcu, kjer imajo trenutno za dober milijon tožb, v času praznikov pa dolgovi neplačnikov narastejo tudi na dva milijona. Pravzaprav sem se z ravnateljico Marjeto Meško nameravala pogovarjati o bolj prijetnih temah, a ko sem vstopila v njeno pisarno, je bila zakopana med papirje. Pred njo je bilo kak{nih 40 opominov za neporavnane račune v mesecu februarju, v posebni mapi so čakali tisti, ki jim bodo poslali drugi opomin in so pred tožbo, ta trenutek pa imajo na sodišču tožb zaradi neporavnanih računov v skupni vrednosti 1,141.341 SIT. Zanimivo je, da starši, ki nimajo prihodkov oziroma minimalne, so plačila vrtca tako ali tako oproščeni. Od skupno 542 otrok, vpisanih v vrtec, jih 56 ne plača nič, veliko pa minimalne zneske, ki pokrijejo le stroške prehrane. Opažajo celo, da vrtca ne plačujejo tisti, ki na pogled niso v težkem socialnem položaju. Čeprav stroški s tožbo narašča- jo, da starši na koncu morajo plačati, da se ti stroški povz-pnejo tudi do 200 ali 300 tisoč SIT, nekateri starši niso pripravljeni sodelovati. Vrtec ima sedem enot s skupno 88 zaposlenimi. Otroci so v 32 oddelkih, letos pa še zadnjič vključuje osem oddelkov male šole. Starši mesečno s plačilom položnic plačajo okoli 6 milijonov tolarjev, kar je le približno 10 odstotkov denarja, potrebnega za delovanje vrtca. Ostanek se krije iz občinskega proračuna. Jeseni se bo z devetletko za vrtec pričelo novo obdobje. Ravnateljica je v skrbeh, kako ohraniti vsa delovna mesta, saj vseh oddelkov najverjetneje ne bodo mogli obnoviti. Od jeseni bodo po novi zakonodaji otroci razporejeni v oddelke od 1. do 3. in od 3. leta do vstopa v šolo. Če bo dovolj vpisanih iste Ravnateljica Marjeta Mesko zagovarja kombinirane oddelke, saj naj bi se življenje v vrtcu čimbolj približalo življenju v družini. Ormož • S četrte seje sveta starosti bodo homogene skupine, drugače pa kombinirane. Meškova zagovarja takšno možnost, saj naj bi se življenje v vrtcu poskušalo čimbolj približati življenju v družini. Po starem zakonu je bila obvezna enoletna priprava na šolo. Po novem se otrok lahko vpiše direktno v šolo, ne da bi prej obiskoval kakšno obliko skupinskega varstva. To bo nekaterim otrokom povzročalo težave, kajti prehod v vrtec je mehek, čeprav tudi tukaj veljajo določena pravila, pa ta še zdaleč niso tako zahtevna kot tista v šoli. Otrok, ki ne obiskuje vrtca, zamuja socializacijo, ko se mora odtrgati od matere in stopiti v svet v odnose z drugimi otroci in odraslimi, se naučiti pogovarjati, dogovarjati, deliti, počakati. Ravnateljica pravi, da je vrtec pomemben tudi za govorni razvoj, saj nekateri otroci po vstopu v institucijo potrebujejo tudi mesec ali več, da spregovorijo, se odprejo. Nov način dela pa zahteva, da govorijo predvsem otroci, vzgojitelji jih morajo do tega le pripraviti. Zgradbe vrtcev VVZ Ormož so stare med 25 in 32 let. Vsi razen ormoškega so montažni. Ravnateljica ne pričakuje, da bi lahko v doglednem času zgradili nove, treba pa bo zadostiti novim predpisom, zato so v plan do leta 2007 zapisali zamenjavo opreme v vseh vrtcih. Marsikakšnemu predpisu pa bi se najbrž dalo zadostiti tudi z adaptacijami. vki Foto: vki Otroci ne vedo, da se ukvarjajo s fiziko in kemijo, za njih je vse to prijetna zabava, ki pa jim bo nedvomno ostala v spominu do takrat, ko se bodo o teh rečeh učili. Dnevi odprtih vrat so minuli teden posekali v Veliki Nedelji in Ivanjkovcih, med 14. in 18. aprilom bodo za obiskovalce odprta vrata vrtcev v Ormožu, Miklavžu in na Kogu, Središče ob Dravi in Podgorci pa bodo s svojo dejavnostjo seznanili zainteresirane med 22. in 25. aprilom. V teh terminih bo mogoč tudi vpis otrok v vrtce. V teh dneh potekajo v vrtcih različne dejavnosti. Obiskala sem skupino Malih raziskovalcev v vrtcu Velika Nedelja, ki jo vodi zunanja sodelavka Maja Botolin Vaupotič iz OZ RK Ormož. V svoje delo zajema vsebine iz najrazličnejših področij kemije, fizike, živalstva, ekologije. Zanimivo dejavnost obiskuje 28 otrok, ki skozi igro in s pomočjo zgodbic, pogovorov in z izvajanjem preprostih poizkusov najdejo razlage za različna dogajanja okoli nas. Kaj se zgodi z vodo pozimi, kaj lahko povzroči pecilni prašek (ogljikov dioksid), kako se lahko znajde ribica v akvariju (optika), kako okrasimo balon (statična elektrika) in podobno. S tem raste njihovo zanimanje za naravoslovje, Maja Botolin Vaupotič pa pravi, da si ni zadala za cilj poučevati otroke, zadovoljna je, če se pri krožku dobro počutijo in zabavajo. Razvojna agencija dobila direktorico Ormoški svetniki so se na ponedeljkovi seji končno poenotili in izmed sedmih kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje, izbrali za direktorico javne razvojne agencije edino žensko kandidatko — dr. mag. Ano Rihtar iz Sejancev pri Sv. Tomažu. V programski svet javnega zavoda za informiranje Ormož so imenovali pet članov zainteresirane javnosti, ker pa svet šteje devet članov, bodo svoje predloge morale podati še politične stranke in župan. Kljub temu svet lahko deluje tudi že v takšni sestavi. Na seji je predsednica občinske volilne komisije Mateja Zemljak obvestila svetnike s sodbo upravnega sodišča v zvezi s tožbo in spodbijanjem legalnosti mandatov predstavnikov nestrankarske enotne liste, ki je potrdila pravilnost odločitve občinskega sveta. Komandir postaje mejne policije Miran Horvat je podal informacijo o trendih varnostnih pojavov na območju občine Ormož v lanskem letu. Opozoril je na povprečno stopnjo alkoholiziranosti povzro- čiteljev prometnih nesreč, ki na našem območju znaša 1,86 grama alkohola v krvi na kilogram. Spregovoril je tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, svetniki pa so izrazili svojo zaskrbljenost nad tako velikim številom policistov in policijskih kontrol. Slišati je bilo različna mnenja, Anton Luskovič pa je ocenil, da je problem, ker ljudje niso bili pripravljeni na tako veliko koncentracijo policije na našem območju. Obe strani si bosta morali prizadevati za sožitje, da bo prisotnost policije dajala občutek varnosti, ne pa ogroženosti zaradi nenehnega ustavljanja. Sicer malo pozno, a vendar bolje kot nikoli, so svetniki sprejeli sklep o podaljšanju začasnega financiranja potreb iz proračuna občine v obdobju april-maj 2003. S tem bodo lahko dobili plače tisti porabniki sredstev, ki bi jih morali že konec prejšnjega tedna. Po skrajšanem postopku so spremenili odlok o gospodarskih javnih službah, sprejeli osnutek odloka o avto-taksi prevozih v občini ter sprejeli poročilo faze preverjanja razvojnega programa podeželja Po vinskih cestah in dediščini Pr-lekije. Potrdili so spremembo cene najemnin za grobove — v Mihalovcih znaša sedaj kvadratni meter 2000, v Podgorcih pa 1.672 SIT. Soglašali so tudi s ceno za vzdrževanje plinome-rov, ki po novem za gospodinjstva znaša 250 SIT na mesec, za obrt in industrijo pa 1,25 SIT na kubik porabljenega plina. viki klemenčič ivanusa Radenci Končno imenovana delovna telesa Osrednja točka 6. redne seje občinskega sveta Radenci je bil predlog sklepa o imenovanju kandidatov za odbore in komisije ter članov svetov zavodov občinskega sveta. Ob tej točki je Mihael Petek komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja očital, da so pri sestavi komisij in odborov očitne sorodstvene vezi, komisija pa sije pri svojem delu vzela pristojnosti, ki pripadajo izključno županu. Sam se je zato odločil, da predlaganih funkcij v Svetu za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter v Svetu Ljudske univerze Gornja Radgona ne sprejme. Med odmorom so člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na mesti, namenjeni Petku predlagali nova kandidata, nakar so svetniki sestavo 12 delovnih teles potrdili, o sestavi Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin pa bodo odločali na naslednji seji. Sicer pa so svetniki potrdili tudi predlog o imenovanju Silve Marinkovič na mesto ravnateljice Srednje gostinske šole v Radencih. Natalija Škrlec V spomin Ob smrti Franca Stiplovška Ko je stari cesar naročil svojim ministrom, naj mu napišejo zgodovino človeštva, je dobil številne in obsežne dopise. Ni bil zadovoljen, dokler mu ni asketski filozof prinesel zapisa: "Človek se rodi, živi in umre." V tem je dejansko zajeto bistvo vsakega človeka oz. človeštva. Vendar del nesporne resnice, da človek živi, zapiše vsak posameznik s svojim življenjem. Tudi stara ptujska sodniško—odvetniška garda se srečuje s tem neizogibnim dejstvom. Odhajajo odvetniki, sodniki in pravniške vrste se redčijo; seveda se z novimi močmi tudi pomlajujejo. Prihajajoči preprosto ne morejo verjeti, kako smo se včasih dobro in lepo imeli na sodniji. Več kot štirideset let je tega, kar je Stipo kot mlad sodnik s polno energije in elana začel s preiskavo na ptujskem sodišču. Široko izobražen, razgledan iz izjemno študiozen sodnik je kaj hitro prestopil na drugo stran sodniške mize, med odvetnike. Užitek je bilo prisostvovati obravnavam v civilnih zadevah, kjer je blestel njegov um. Mnenje vseh, ki so ga poznali, je soglasno: bil je eden najboljših ""civilistov" daleč naokoli. Skoraj poldrugo desetletje je njegova odvetniška pisarna nudila izjemno pravno varnost vsem, ki so kdaj koli vstopili vanjo — in teh je bilo veliko —zelo veliko hvaležnih strank. Marsikdo je bil razočaran ob njegovem ponovnem vstopu v sodniške vrste. Mi na sodniji pa smo seveda bili veseli; bil je dober vodja in izjemna opora za hitro reševanje pravnih problemov. Prijetno vzdušje, ki ga je ustvarjal pri vodstvu sodnije, je prekinila normalna človeška želja — iti navzgor. Pospremili smo ga na Višje sodišče v Maribor ter spremljali njegovo vrhunsko pravniško znanje in pronicljive odločitve v instanč-nih sodbah. Vse dokler mu bolezen ni preprečila nadaljnjega dela. Pravijo, da je bil užitek z njim sodelovati na sejah senata, saj je bila vsaka njegova Sedem (ne)pomembnih dni Kam "leti" vlada? Naročeno, a še nedobavlje-no protokolarno letalo nenadoma postaja simbol vladnega varčevanja in - najnovejših demagoških iger. Predsednik vlade Anton Rop je na POP TV napovedal "možnost" prodaje novega letala in to naj bi bil kronski dokaz, kako resno misli vlada z varčevanjem in kako je treba za vsako ceno zmanjšati proračunsko porabo. V vladi se jim očitno zelo mudi, saj se niso uspeli uskladiti niti glede tega, kdo naj bi bil najbolj zaslužen za takšno odločitev. Po premieru Ropu se je namreč z "informacijo" v zvezi z letalom oglasil tudi finančni minister Mramor in celotno zamisel nekako prikazal kot svojo. Nova stara vlada bo vsekakor potrebovala vsaj nekaj medijske spretnosti, da bo taisto javnost, ki jo je še pred nekaj meseci ob navalu kritik zaradi domnevnega razsipniš-tva pri nakupu letala zasipala s podatki in izjavami, da gre za nujno in premišljeno naložbo, zdaj "prepričala", da je to pravzaprav zares čisto nepotreben in pretirano drag nakup. ZDRUŽENI DEMAGOGI V tem primeru bi vsekakor težko govorili o kakšni posebni kredibilnosti in pokončnosti vlade. Novo državno letalo je bilo dolgo priročno sredstvo za najrazličnejše medijske in politične obtožbe in obračune. V "argumentaciji" za in proti je bilo mnogo demagogije na obeh straneh. Pri vladi, ko je dokazovala, da bo letalo služilo tudi za prevoze (vojaških) ranjencev in ne samo predsednikov (države, parlamenta, vlade ...), na drugi strani pa v poenostavljenih "sanjah" in sklepanjih, da bi namesto letala lahko zgradili nove šole, otroško kliniko ali še kaj ... Vsekakor bi bilo zanimivo izvedeti, kaj je tokrat spod- budilo vlado oziroma predsednika Ropa k ponovni oživitvi in aktualizaciji "letalskega problema". So nasedli kakšnemu "strokovnjaku" za javno mnenje in propagando ali pa je morda novi premier presodil, da je to najboljši način za dokazovanje, da je bolj varčen predsednik, kot pa sta bila denimo Drnovšek ali Kučan!? Sicer pa je imel Rop že kot nekdanji finančni minister vse možnosti, da znotraj vlade in javno pove, da je novo letalo prevelik in nedopusten zalogaj, če res tako zelo ogroža javne finance, kot se to poskuša dokazati zdaj ... KAKŠNO LETALO Da ne bo nesporazuma: o vsakem, še posebej velikem državnem izdatku je mogoče in je tudi treba razpravljati. Treba je računati na zainteresiranost in občutljivost javnosti. Vlada je to pred časom pri sprejemanju odločitve o nakupu novega letala povsem spregledala, zadoščali so ji nekakšni dogovori med vsemi neposredno zainteresiranimi, tudi opozicijskimi politiki, kar pa se je pokazalo kot dvorezno. Zaradi tega se je nakup spremenil v prvorazredno politično temo, v licitiranje o tem, ali je letalo predrago in preveč razkošno, posledica tega pa je bila preusmeritev od prvotno dražjega, razkošnejšega modela k nekoliko cenejšemu. Lahko bi rekli tudi drugače: dražje in popolnejše letalo je bilo zamenjano s cenejšim, slabšim. Sicer pa vlada spet ni postregla s podrobnejšimi (in prepričljivejšimi) podatki, ki bi vsaj poskušali dokazati, da (prvotna) opredelitev za dražje letalo vendarle ni bila čisti nesmisel. Ali pač? Vsekakor je že vseskozi slabo, ker vlada očitno ni sposobna prepričati javnosti in vse bolj očitno tudi same sebe, da je nakup letala nujen, da je takšno letalo sestavni del "državnosti". Gre preprosto za to, kako si zamišljamo funkcioniranje države in njenih najviš-nih predstavništev. Po mojem mnenju dobro (in dovolj ugledno) državno letalo in nujno zgolj nekakšen nepotreben luksuz, ampak sestavni del uspešnega funkcioniranja oblasti in tudi ugleda države. Če smo se odločili za samostojno državo in če smo v tej državi predvideli možnost in pravico najvišjih oblastnih predstavnikov, da uporabljajo posebno letalo, potem je prav, da to zagotovimo tako, da ne bo prevelikih odstopanj od siceršnjih standardov v Evropi in po svetu na tem področju. Vsekakor ne more biti nobenega dvoma, da je sedanje državno letalo iztrošeno, zasta- odločitev skrbno pretehtana in podkrepljena s širokimi dognanji pravne stroke. Žal, prehitro mu je bolezen onemogočila nadaljnje soustvarjanje pravne prakse, čeprav si je to nadvse želel. Moral se je sprijazniti s krutim dejstvom, da so želje eno, naše možnosti pa nekaj povsem drugega. Vendar njegov intelekt ni miroval. Obdan z izjemno knjižnico in vrhunskimi umetniškimi deli, ki sem jih tako rada občudova- la v njuni hiši, se je pod varnim Vidinim okriljem sprehodil po letih drugačnega, mirnega življenja do konca, ki pomeni zadnji del modrega zapisa: ""Človek se rodi, živi in umre". Ptujski odvetniki in sodniki, predvsem tisti, ki smo lahko občudovali izjemnost Stipoto-ve pravne misli, in vsi, ki so kdaj koli z njim sodelovali, smo hvaležni za dar, da smo v določenem trenutku svojega življenja bili tudi njegovi sopotniki. Božena Čačkovič d Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj sta darovali namesto cvetja ob smrti g. Franca Stiplovška: Štefka Zupanc in Metka Krajnc 10.000,00 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-6030278670pri UfP Urad Slovenska Bistrica. relo in v marsičem neustrezno za funkcijo, ki jo opravlja. Vlada, ki tega ne zna dokazati in utemeljiti nakupa novega letala, je slaba vlada. Ponovno pogrevanje razprav o letalu, tokrat celo v režiji vlade, pravzaprav dokazuje, da je zdaj tudi sama postala žrtev svojevrstne slovenske demagoške atmosfere, v kateri postajajo v bistvu obrobne teme "dogodek dneva". Zagotovo ni naključje, da je novica o vladnih pomislekih glede nakupa novega letala dobila pomembnejše in vidnejše mesto kot pa vojna v Iraku ali druge (zagotovo pomembnejše) razprave v zvezi z rebalansom državnega proračuna in zmanševanjem proračunske porabe. Če poskuša vlada zgolj z letalom dokazovati, da misli z varčevanjem tokrat zares, je seveda premalo in preveč naivno. Če se ni sposobna upreti in ubraniti pred različnimi de-magoškimi očitki v zvezi z letalom, mora logično računati, da bo imela že jutri opravek z novimi kritikami in zahtevami, naj se odpove tudi drugim oblikam "razkošja", ki so povezane z opravljanjem državljanskih funkcij - vse od (pre)dragih avtomobilov, do sprejemov, policijskih spremstev itd. Če pa gre vladi pri celotni zgodbi o letalu zares zgolj za načelnost in uvajanje povsem novega reda pri opravljanju državnih poslov, pa ima seveda vse možnosti, da temeljito spremeni vse doslej uveljavljene navade - funkcionarji se lahko začnejo voziti zgolj z rednimi letalskimi linijami, za prevoze po tleh pa lahko uporabljajo zgolj taksije ... Obstaja pa seveda še ena možnost: kaj pa, če se vlada odreka svojemu novemu letalu zares zgolj zato, ker smo v večjih proračunskih (torej denarnih) težavah, kot pa si kdorkoli lahko predstavlja? V tem primeru pa je treba seveda začeti resno govoriti o čem drugem, denimo o tem, kakšno je bilo dosedanje vodenje države, in ne (predvsem) o letalu!? Jak Koprive Sv. Trojica • Ustanovili Rotary klub Predsednik Karl Vogrinčič želja po ustanovitvi Rotary cluba v Lenartu je stara že kar nekaj časa. Pobudniki za ustanovitev so se sestali 22. januarja letos, v sredo, 9. aprila, pa je potekal ustanovni zbor. Rotary klub Lenart — Slovenske gorice šteje 26 članov, na ustanovnem zboru pa so izvolili organe kluba. Upravni odbor sestavljajo: predsednik Karl Vogrinčič, podpredsednik društva Nikolaj Šiško, sekretarka Marija Vogrin Bračič, zakladnik društva Bojan Mažgon, klubski mojster Franc Krivec in bodoči predsednik Jožef Kramberger. Nadzorni odbor sestavljajo: Janez Kramberger, Anton Letnik in Davorin Konrad. Častno razsodišče pa sestavljajo: Ludvik Počivavšek, Silvo Lešnik in Branko Tantegel. Zbor je potekal v Gostilni na griču pri Sv. Trojici, ki bo tudi sedež kluba. Prisotni člani so sprejeli še statut kluba, pravilnik o postopku izvolitve novih čla- nov in pravilnik o navzočnosti. Na zboru so potrdili še štampi-ljko in znak Rotary kluba Lenart - Slovenske gorice. Predsednik kluba Karl Vogrinčič pa je predložil tudi program dela, ki so ga prisotni sprejeli, v njem pa so zapisali, da bodo najprej registrirali klub pri upravni enoti, sledila bo mednarodna registracija, stalno organiziranje predavanj, zaznavanje pomoči potrebnim v našem okolju in ukrepanje in pomoč mladim (dodatno poučevanje za doseganje pozitivnih rezultatov). Ustanovnega zbora pa so se udeležili tudi gostje botrskega kluba Rotary klub Maribor Grad Gregor Pivec in Davorin Kralj ter Olga Jančar, ki so zraven pri- peljali gosta Nikola Perkoviča iz Rotary kluba Podgorica iz Črne gore. Zmago Šalamun :mago Šalamun Predsednik Rotary kluba Lenart - Slovenske gorice Karl Vogrinčič. in tam Dr. Aleš Gacnik • novi predsednik Slovenskega etnološkega društva V Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil 9. aprila redni občni zbor članov in članic Slovenskega etnološkega društva. Ob tej priložnosti je bil za mesto novega predsednika soglasno izvoljen Ptujčan, doc. dr. Aleš Gačnik, sicer v.d. direktorja ZRS Bistra Ptuj, ki je zamenjal dosedanjo predsednico dr. Bredo Čebulj Sajko iz ZRS SAZU. (ur) Ljutomer • Predsednik še naprej Ivo Šumak Na letnem zboru krajevnega odbora Zveze združenj borcev v Ljutomeru je prevladala splošna ocena, da so bile zastavljene naloge v minulem obdobju uspešno uresničene. Žal jim ni uspelo pritegniti novih članov, saj bi želeli organizacijo pomladiti. Zato bodo to delo nadaljevali, saj je cilj organizacije ohraniti ter varovati naravno in kulturno dediščino NOB. Največ aktivnostijepotekalo napo-dročju spomeniškega varstva. Obnovljeno je bilo spominsko obeležje Joška Berdena v Ba-bincih, preurejeni napisi na osrednjem spomeniku padlim in spomeniku Nandeta Magdiča na pokopališču v Ljutomeru. Tudi spominska plošča na zgradbi ljutomerskega hotela Jeruzalem je potrebnaprenove. Tudi v naslednjem mandatnem obdobju bo funkcijo predsednika opravljal Ivo Šumak. (MS) Križevci • Kolar predsednik GZ Gasilska zveza Križevci, v katero je vključenih 13prostovoljnih gasilskih društev iz območja občine Križevci pri Ljutomeru, je bila ustanovljena lansko leto, na tokratnem občnem zboru pa so med drugim izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika Gasilske zveze Križevci je bil soglasno potrjen Marjan Kolar, za poveljnika pa Milan Antolin. Za pomočnika poveljnika so delegati izvolili Mirana Rosa in Slavka Ostrca. Gasilsko zvezo Križevci v letošnjem letu čakajo številne aktivnosti, na tokratnem občnem zboru pa so predsednika zveze Marjana Kolara in poveljnika Milana Antolina potrdili kot delegata Gasilske zveze Križevci na 14. Kongresu Gasilske zveze Slovenije, ki bo maja na Bledu. (MS) Jurovski Dol • Predsednik Stanko Šteinbauer V petek, 4. aprila, so se na Turistični kmetiji Škrlec v Zg. Partinju zbrali delegati na 48. gasilskem občnem zboru Gasilske zveze Lenart, v katero je vključenih deset prostovoljnih gasilskih društev. Od 46 delegatov je bilo prisotnih 44. Po podanih poročilih so te sprejeli, in tudi zaključni račun. O gasilstvu so spregovorili številni gostje predstavnik občine Lenart Avgust Zavrnik, župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj, predsednik sveta Podravske regije Franc Simeonov in predstavniki gasilskih zvez Videm, Ptuj, Dornava in Maribor. Delegati so z javnim glasovanjem za predsednika GZ Lenart ponovno izvolili Stanka Štein-bauerja, za poveljnika pa dosedanjega poveljnika Leopolda Omerzuja, predsedstvo pa sestavlja vseh deset predsednikov gasilskih društev in Kamilo Kir-biš kot tajnik, Marica Ajlec, kot blagajničarka, in Frančiška Lešnik kot referentka za članice. Nadzorni odbor pa sestavljajo Franc Fekonja, Leopold Zimič in MarijaJančič. (ZS) Velika noč • Največji krščanski praznik Prebuja se novo življenje Velika noč je najstarejši in največji krščanski praznik. Vselej je na prvo nedeljo, po prvi pomladni luni. Cerkev ga kot spomin na Kristusovo vstajenje praznuje že od 4. stoletja dalje. To je tudi čas, ko čarodejna moč svetlobe, toplote in novega zelenja daje življenju novo upanje. V pobožni zatopljenosti velike noči je mogoče zaznati radost prvobitnega človeka zaradi narave, ponovno odete v svatovsko spomladansko oblačilo. Priprave na ta največji krščanski praznik, duhovne in posvetne, se pri~nejo že veliko prej. Sejmi na cvetni petek so po naših krajih vedno nekaj posebnega in imajo kljub modernemu času še vedno pridih preteklosti. Svoj čas so bili pomemben družabni dogodek, saj so se ljudje v tem zgodnje pomladnem času po dolgi in mrzli zimi lahko končno napotili od doma. Ker pa velja za veliko noč navada, da mora vsakdo ob tem prazniku dobiti kaj novega, četudi samo robec, nogavice ali ruto, so to opravili na sejmu. Ob že omenjenem so kupili še vse tisto, kar so po- trebovali pri hiši, tudi semena, orodje in druge potrebne reči za gospodarstvo. Cvetna nedelja, kot del velikonočnega cikla, je tisti del praznika, ki je najbolj povezan z davno pogansko preteklostjo. Ta praznični dan še danes praznujejo vsi, mestni in vaški ljudje in nosijo k blagoslovu v butare ali presmece povezano spomladansko zelenje v spomin na palmove veje, ki so jih, po evangelijskem poročilu, v Jeruzalemu lomili in polagali pred prihajajočim Kristusom. Vsak sestavni del šopka je imel svoj simbolični pomen in nalogo. Presmeci imajo tudi statu- sni pomen, vse je odvisno od velikosti in tudi tistega, s čimer jih še dodatno okrasijo. Svoj čas so imeli za posebno imenitno, če so nanje obesili ob jabolkih še oranže. Ponekod še vedno tekmujejo, kdo je uspel narediti tistega največjega. V večini primerov pa so cvetno-nedeljske butare skromne in lepe. Največ ljudi ima ob tej priložnosti v rokah samo oljčno vejico, ki je ob drugem tudi simbol miru, tega pa človeštvo še kako potrebuje. Po cvetni nedelji se začne veliki teden. Prvi trije dnevi so še delovno obarvani, od četrtka dalje pa se življenje tudi na podeželju prične umirjati. Vse je podrejeno pripravam na veliko noč. To je čas čiščenja hiše in okolice, kajti za veliko noč mora biti vse lepo urejeno, proč mora vsa navlaka, ki se je nabrala v dolgi in mrzli zimi. Nato se prične peka velikonočnih jedi. Ob sredah popoldne postavijo v cerkvah pri stranskem oltarju božji grob in na veliki četrtek za tri dni povsod utihnejo zvonovi. Velikonočne šege se na veliko soboto pričnejo tisti trenutek, ko se z zvonika oglasijo zvonovi, ki so se po ljudskem verovanju vrnili iz Rima. Na veliko soboto zjutraj blagoslovi- Voličina • Društvo Presmec iz Dolgih Njiv člani društva so leta 2000 izdelali najdaljši presmec, dolg 303,4 metra, ki je zabeležen v Guinessovi knjigi rekordov. Pred leti so 47 metrov visok presmec postavili s pomočjo helikopterja. Leta 2001 pa so izdelali 2001 majhni presmec in te prenesli pred cerkev Sv. Ruperta k blagoslovu. Letos so se tako ob 9. uri s starimi kolesi iz Dolgih Njiv odpravili v Vo-ličino pred cerkev Sv. Ruperta. [est presmecev pa so v Voliči no prinesli padalci iz Moškanj cev. Vse presmece so postavili pred cerkvijo Sv. Ruperta v Vo ličini, kjer je bil ob 10. uri bla- goslov, sledila pa je slovesna sv. maša, ki jo je daroval domači župnik Tonček Fras. Po končani maši so si obiskovalci lahko ogledali še nastop športnega akrobatskega pilota Toma Poljanca, državnega prvaka v akrobatskem letenju v prostem stilu, ki je obiskovalcem ob pogledu v nebo dvignil kar nekaj adrenalina. Celotni program so popestrili še člani slovenskogoriške godbe na pihala MOL iz Lenarta in dekleta iz Twirling klu- Dornava • Za lep{e praznike jo v cerkvi še ogenj in vodo. Med pomembna dela tega dne spada tudi priprava jedi, ki jih bodo odnesli k »žegnu«. Posebno opravilo, tega imajo že od nekdaj nadvse radi otroci, ne odrečejo se mu tudi odrasli, je barvanje pirhov ali velikončnih pisank, pisanic, re-menic, remenk, rumenic in še kakšno ime bi se našli v našem izrazoslovju. V zadnjem času je postalo barvanje in izdelava velikonočnih pirhov že prava umetnost. Na veliko soboto zjutraj pa ob mesu, klobasah in drugih tovrstnih dobrotah gospodinja skuha jajca za »žegen«, ki pa jih otroci barvajo s poljubnimi barvami. Z njimi največkrat obdarijo najbližje, veseli obarvanih jajc so tudi tisti, ki pridejo v tem času na obisk. Sedaj smo že pri pripravi prazničnih jedi. Sestavine »žegna«, še ne tako dolgo nazaj so ga skrbno polagali v posebni jer-bas, imajo že iz zgodovine svoj simbolni pomen. To je zapisal v drugi polovici 17. stoletja že Valvazor. Tako predstavlja kos mesa Jezusovo telo, pirhi vstajenje ali ponekod kaplje Kris- tusove krvi in hren Kristusovo trpljenje ter žeblje na križu. Nesti jedila k žegnu je bilo čisto žensko opravilo, sočasno pa vsesplošno tekmovanje, katera ima lepši jerbas, lepšo obleko in podobno. Ko je na veliko soboto tudi to opravljeno, se prične tisti nadvse prijetni praznični sobotni popoldan, ves v veselem pričakovanju. Končno je nastopilo praznično jutro. Od jutranje maše hitijo ljudje domov, kajti doma je potrebno pripraviti vse za velikonočni zajtrk, da se pod dobrotami šibi miza. Ko se z žegnom nahrani družina, so ga deležne še domače živali, tudi pes, le mački ga ne dajo. Ker je velika noč tako velik praznik, je ta dan dovoljeno iti samo v cerkev ali na polje, blagosloviti posevke. Veliki noči sledi velikonočni ponedeljek in to je dan sprostitve. če gre kdo na izlet, reče, da gre v Emavs, kdor je bil namenjen na obisk, pa pove, da gre po pisanko. Z belo nedeljo, teden dni kasneje, je velikonočni ciklus - prične se na pepelnično sredo - sklenjen in prične se čas med letom. Vida Topolovec Novembra v Vatikan V nedeljo, 13. aprila, je društvo Presmec iz Dolgih Njiv že osmič zapored organiziralo prireditev, povezano s presmecem na cvetno nedeljo. Foto: Zmago Šalamun Butare so člani društva k blagoslovu pripeljali s kolesi. ba lenarških mažoretk. Lepa spomladanska nedelja pa je v Voličino privabila tudi veliko obiskovalcev od blizu in daleč, med gosti pa je bil tudi poslanec DZRS Lojze Peterle. Predsednik društva Presmec Jože Vogrin pa je povedal, da bodo poleti organizirali tradicionalno žetev, v mesecu novembru pa se bodo odpravili v Vatikan, kjer nameravajo na trgu sv. Petra postaviti adventni venec. Zmago Šalamun Foto: Marija Slodnjak Na razstavi smo lahko videli veliko domiselnih izdelkov. Turistično-etnografsko društvo Lukari- sekcija za aranžiranje, ki jo vodi Zvonko Mikša, je letos že drugič pripravila razstavo ob veliki noči. V prodajni razstavi so prikazali različne vrste pisank, aranžmaje iz doma izdelanega cvetja in velikon-čnih aranžmajev ter veliko drugih izdelkov, ki simbolizirajo velikonočni čas. Tudi tokrat so prikazali veliko domiselnih rešitev, ki popestrijo dom in naredijo prijetnejše praznike. (Marija Slodnjak) Razmišljanje Krščanski praznik ali vojna? Bliža se velika noč, pomemben krščanski praznik, ki ga spremlja tudi običaj pokanja. Običaj, ki že od nekdaj spremlja slovesnost žegnanja, na velikonočno jutro pa v mnogih krajih po tradiciji »zapojejo« možnarji, ki poudarijo slovesnot dneva. Zal pa se je slavnostno pokanje s pomočjo sodobnih sredstev spremenilo v prave vojne detonacije. Posamezniki tekmujejo, kdo bo glasnejši, oglušujoče pokanje morajo ljudje prenašati takorekoč vse dneve okoli velikonočnih praznikov, nemalokrat tudi pozno v noč. Ze lani, kmalu po veliki noči, so se oglasili krajani Pobrežja v občini Videm, ki se s silovitim pokanjem ne strinjajo. »V času velikonočnih inpromajskihpraznikov se naše življenje spremeni« so zapisali, »a ne na bolje, kot bi v času praznikov pričakovali, ampak v pravo vojno stanje. Par vaščanov prične s pokanjem, ne s petardami ali biči, temveč s pravimi »topovi«, ki so domače proizvodnje društva Koranti iz Pobrežja in posameznika, ki s svojimi »dolgoletnimi izkušnjami« zvari 200, 400 in 600 litrske sode. S temi topovi »streljajo« v bližini hiš in te močne eksplozije ljudje težko prenašamo. Posledica rušilnih pokov je tresenje hiš, marsikje poči šipa v oknu. Kljub večkratnim opozorilom številnih vaščanov s pokanjem ne prenehajo niti ponoči...« Podobne probleme imajo seveda tudi v drugih vaseh. Ponekod so izvajalci pokanja bolj, drugod manj uvidevni do soljudi, marsikje pa prav nesramni in moteči. Silovito pokanje načenja živce in kvari razpoloženje ljudi, marsikomu popolnoma skazi praznovanje velikonočnih praznikov. Povzemamo vprašanja, ki se ob tem zastavljajo Po-brežanom: »Ste kdaj pomislili, da pokanje ni všeč vašim najbližjim, ste se vprašali, kako se počutijo bolni in ostareli, mamice in njihovi malčki, ki ne morejo razumeti tresenja zibk in posteljic? Ste pomislili na svoje žene, otroke, matere in očete, ki bi radi imeli mirne in spokojne praznike?« Dodajmo, da silovito pokanje zelo vznemirja domače živali, ki so še dneve zatem prestrašene in zbegane. Tudi njih pred trpinčenjem ščiti zakon, zakonsko zagotovljen mir in počitek imamo tudi ljudje. Naj bo pripomba Po-brežanov, ki se jim zagotovo pridružujejo vaščanih številnih vasi, vzpodbuda organom pregona, ki so dolžni preprečiti vsakovrstno nasilje. V primeru silovitega pokanja, podobnega eksplozijam na fronti, gre za množično nasilje, ki naj bo toliko večja obveza omenjenim organom, da storilce izženejo iz vasi. Če se že morajo, naj se izživljajo daleč od naseljenih krajev. S čaščenjem velike noči ekplozije res nimajo nič skupnega! J. Bračič Hajdina • Premiera članov dramske sekcije Vedno za akcijo člani dramske sekcije KPD Stane Petrovič Hajdina so 22. marca premierno uprizorili letošnjo predstavo - komedijo v treh dejanjih Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo. Predstava je nastala pod režijskim vodstvom Ide Markež. Po nedeljski ponovitvi predstave, obakrat je bila prosvetna dvorana na Hajdini do konca polna, sem se pogovarjala s člani igralske ekipe in režiserko. Predstava je bila ognjeni krst tako za nekatere igralce kot za režiserko Ido Markež. Predlani je po tragični smrti dolgoletnega režiserja hajdinskih igro-kazov Maksa Fridla pomagala Foto: Matija Brodnjak Igrali so:Miha Senear, Urška Štumberger, Nataša Štumberger, Maja Metličar, David Veronek, Mitja Ogrinc, Cvetka Vratič, Hinko Strmšek in Jernej Vreg, prišepetavala je Katja Markež. dokončati predstavo, tokrat pa je prvič v celoti režijo opravila sama. Že prej pa je kot slavistka sodelovala pri jezikovni podobi predstav. Da bi laže in strokovno začela z delom, se je udeležila izobraževanja za ljubiteljske režiserje. Kot začetnica je bila sprva nekoliko nesigurna, a interpretacija teksta in priredba, ki jo je sama opravila, sta ji kot slavistki tudi poklicno blizu. Igralce si je bilo potrebno prek prijateljskih vezi izposoditi tudi drugod, težave so imeli z zasedbo moških vlog. Glede na to, da v skupini prevladujejo mladi neizkušeni igralci, trije so študentje, trije maturantje, je bili potrebno njihovo znanje uskladiti. Za začetek so se odpravili v gledališče v Maribor, na strokovno ekskurzijo. Konec novembra so pričeli z vajami na odru prosvetne dvorane. Sprva so tudi s pomočjo vaj sproščanja in improvizacijami razdelili vloge, ki so bile igralcem na kožo pisane. Ker so si izbrali starejši tekst iz leta 1961, ga je režiserka Ida Markež kot slavistka kar sama posodobila in priredila. Tudi na gibanje na odru se je bilo potrebno navaditi. Nekateri niso znali dovolj globoko in glasno dihati, drugim je primanjkovalo časa za vaje. Režiserka in igralci pa so ob nastajanju predstave imeli tudi nekaj težav. 280 tisočakov, ki jih skupina dobi iz občinskega proračuna, ni zadoščalo, zato so morali sceno postaviti s pomočjo sponzorjev. Soočali pa so se tudi z drugimi težavami, na majhen oder je težko spraviti ustrezno sceno, pa tudi garderobe so tako majhne, da nimajo kam odložiti stvari. Težave so prebrodili in v marcu je bila predstava na-red. Pred prvo uprizoritvijo so se - kot je med igralci navada -simbolično popljuvali za srečo in predstava se je začela. Premiera je dokazala da so dosegli svoj glavni cilj - ljudi v dvorani so spravili do smeha. Večer po premieri pa so se ljubitelji haj-dinskega odra po trdem delu odpravili na zaključek na Šva-bovo, pravijo, da je bilo nepozabno. Sodelovanje v predstavi je bilo dobra izkušnja za vse, iz predstave pa so se med drugim naučili, da se ni potrebno sekirati za male stvari, saj je življenje prekratko. Majda Fridl Ptuj • Leon Zakrajšek v Galeriji Tenzor Umetnik svetovnega formata Enajstega aprila so v Galeriji Tenzor, ki v aprilu praznuje prvo leto delovanja na lokaciji v Prešernovi, odprli razstavo v svetu vse bolj uveljavljenega akademskega slikarja in grafika Leona Zakrajška. Akademski slikar in grafik Leon Zakrajšek razstavlja na Ptuju Likovno umetnost je Leon Zakrajšek študiral na ljubljanski akademiji, zatem se je izpopolnjeval v Španiji in kot štipendist japonske vlade v Tokiu v zasebnih ateljejih za grafiko in pri mojstrih lesoreza. Njegov razstavni opus je izredno bogat, doslej je sodeloval na več kot 150 razstavah po svetu, njegova dela se nahajajo v javnih in zasebnih zbirkah v Avstraliji, Aziji, Evropi in ZDA. Ponaša se z več domačimi in tujimi priznanji. Svojo umet- Srebrna plaketa iz mednarodnega tekmovanja Pevski uspeh v Veroni Na mednarodnem festivalu pevskih zborov — Concorso Interna-zionale di Canto Corale - v prostorih Teatro Nuovo v Veroni, je 36 pevcev mešanega pevskega zbora KUD Štefana Romiha v kategoriji "od renesanse do moderne" osvojilo srebrno plaketo. ^"Vsako leto gremo s pevci kam na izlet in že tekmovanje v Pragi pred dvema letoma smo vzeli bolj kot izlet in ne tekmovanje. Čeprav smo pesmi zmeraj zelo dobro naštudirali. Že leta 2001 smo v Pragi na evropskem tekmovanju pevskih zborov prejeli dve zlati plaketi, eno za celoten program, dru- go za najbolje odpeto narodno pesem. Letos pa je bila konkurenca veliko večja in če bi vedeli, da bo v Veroni na odru pelo toliko odličnih pevcev, si verjetno ne bi upali na tekmovanje," razlaga še zmeraj poln vtisov predsednik KUD Štefana Romiha Jože Štunf. V njihovi kategoriji je nastopilo devet mešanih pevskih zborov, iz Avstralije, Združenih držav Amerike, Italije, Nemčije, Avstrije, Češke, Hrvaške in Slovenije. Na odru se je zvrstilo 1400 pevcev, vsak pevski zbor pa je imel na razpolago dvajset minut, da odpoje svoj program. Črešnjevčani so pripravili sedem pesmi, od tega so zapeli niško žilico izpopolnjuje tudi z organizacijo likovnih projektov in razstav. Čeprav od leta 1998 v glavnem živi in dela v Ljubljani, s svojim delom še vedno združuje daljne kulturne in umetniške bregove. Gre za dela, ki prinašajo sporočilo, sestavljeno iz simbolnih znakov nadvse občutljive grafične in slikarske umetnosti. Razstava bo na ogled do 28. aprila. MG pesem Case (hiše) avtorja Mitje Reichenbergra premierno ravno v Veroni. Zborovodkinja Darja Belič pa je dodala: »Zelo sem zadovoljna. Do zlate plakete, sta nam zmanjkali dve točki, verjetno zato, ker nismo navajeni takšnih tekmovalnih prostorov, kjer ni akustike in se pevci ne slišijo med seboj. Drugače pa smo pričakovali takšno konkurenco kot pred leti v Pragi, vendar smo se malce opekli. To tekmovanje je bilo mnogo težje in zahtevnejše, saj so se prijavili izredno kvalitetni zbori, ki imajo toliko pevcev, da lahko izbirajo člane, v zborih so peli tudi poklicni pevci in zdaj, ko gledamo vse skupaj nazaj, pravim, da smo si kar dosti upali." Nataša Pogorevc Tednikova knjigarnica TITA@boginja.smole.in.težav.si Ups, kakšen naslov pa je to?! Jo je zagodel tiskarski {krat? Ali se huje? Je avtorica zapisa, grda in lena knjižničarka, brez ustvarjalnega duha, nasprotnica razvoja knjižničarstva, delavka knjižnice, ki čez vse ljubi komo-dnost in si menda že desetletje za lepo uro dnevno krajša delovni čas ter se zoperstavlja zaposlovanju mladih, izobraženih kadrov, kakor je slišati in brati v medijih ali v pismih, ki romajo tja do Ljubljane, je avtorica zapisa le lenobno poklamfala nek mišmaš naslov na računalniško tipkovnico? Ali je morebiti zadremala, ko je nemarno prekladala nedejavne ude po čudovitem delovnem okolju knjižnice na Ptuju? Kako pa sploh gredo skupaj ti in ta pa afna? Kaj imajo skupnega afna in boginja in smola in težave? Ooo, v ptujski knjižnici veliko! V drugih knjižnicah pa še več, saj so lahko kupili spodobnejše število knjig z resnično takšnim naslovom, kot je zapisan na vrhu knjigarnice. Tisti, ki jim posedanje pred računalnikom ni španska vas in tudi ne porabijo tolarja za poštne znamke, saj jim pisma frčijo elektronsko, so v knjižnem naslovu prepoznali afno in pike iz elektronskega naslova. Tako, z imenom glavne junakinje Tite in s ključnimi besedami romana, ki govori o smoli in težavah najstnice, je avtorica Neli Kodrič naslovila svojo drugo knjigo za mlade bralce. Za prvenec, Lov na zvezde (1996), je prejela Levstikovo nagrado, s to, drugo, je potrdila svojo nadarjenost in vešče pisanje. Skoraj tristo strani debela knjiga je pravi roman, z zgodbo glavne junakinje in vzporednimi liki, ki rešujejo svoje male in velike stiske. Kodričevi tečejo besede gladko, brez odvečnega nakladanja, jezikovno je dovolj blizu mlademu in odraslemu bralcu. Avtorica riše mladostniške probleme korektno in pronicljivo ter ponuja mlademu bralcu izhod iz stiske. Vendar ne olepšuje težav, marveč skozi zgodbo poudarja aktivno soočanje s problemi, četudi odrasli niso sami zmožni ponuditi roke mladim v pomoč. Tita je uspešna osmošolka, sicer nekoliko samosvoja, a prima punca, četudi ji življenje ni naklonjeno. Zarana je izgubila mamo, očeta ni nikoli poznala, živi s samsko teto, bančno uslužbenko. V tolažbo ji je oranžni maček Gaston, teta Marta pa velja za čudakinjo. Deklici je v veliko veselje računalnik in ircanje. Spozna internetega prijatelja, tako rekoč se zaljubi vanj, a nekega dne ji neznanci izpred nosa odnesejo domači računalnik. Tita se razbesni in hoče tetino pojasnilo, a ga ne dobi. Skozi roman se počasi, v prvoosebni pripovedi, izkaže Titina in tetina preteklost. Le-ta je na moč skrivnostna, tudi bridka, mestoma pa ima primesi kriminalke, saj je teta Marta (po življenjskem stilu nekolikanj spominja na slavno teto Magdo Svetlane Makarovič) zasvojena s kvartopir-stvom, kar ju spravi skoraj na boben. V zgodbi ne manjka šolskih in ljubezenskih težav. Tita povsem popusti v prvem letniku gimnazije, še posebej matematika ji dela težave. Pravzaprav profesorica matematike, ki Tite očitno ne mara. Tita, ki je brihtno dekletce, ima na srečo dobrega prijatelja in svetovalca. Ta ji pomaga osvojiti matematiko tako dobro, da mora profesorica kloniti pred Titinim odličnim znanjem. Z ljubeznijo ima težave tudi teta, ki jo teži breme mrtve sestre in laži, ki jih je spletla okoli nje. Zgodba, kjer dekletovi skrbnici preti kazen za denarno poneverbo, se razplete srečno, ko se laži pojasnijo in se teta odloči za zdravljenje odvisnosti. Kodričeva je spretno zajela še prvo pravo ljubezensko izkušnjo, bralno napetost pa vzdržuje z fantom, ki ga je Tita spoznala s pomočjo računalnika. Knjigo priporočam mladim knjigoljubom za počitniško branje, za premislek in razvedrilo. Tita@boginja.smole.in.težav.si (No, ja, internetni naslovi ne poznajo strešic.) je izšla pri založbi Mladinska knjiga, kot tristo osma knjige zbirke Knjižnica Sinjega galeba urednika Vasje Cerarja. Liljana Klemenčič Ptuj • Srečanje šolskih knjižničarjev ^■B ■ ■■ ■ hbV HV ■ Živahen april knjižničarjev Ob mednarodnem dnevu otroških knjig, ki mu je namenjen 2. april (poslanico in zapis ste lahko prebrali v knjigarnici prejšnjega Štajerskega tednika), je bilo v mladinskem oddelku srečanje šolskih knjižničarjev. Knjižničarji, ki vodijo šolske knjižnice (Ptuj, Cirkulane, Cir-kovce, Destrnik, Dornava, Hajdina, Kidri~evo, Ivanjkovci, Markovci, Miklavž pri Ormožu, Podlehnik, Velika Nedelja, Videm, Tomaž pri Ormožu, Trnovska vas, Zavrč, Žetale), so tako skupaj z mladinskimi poudarili pomembnost knjig in branja v šolskih klopeh. Srečanje, ki je znova napolnilo pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, je potekalo v živahnem ozračju, saj knjižničarska tematika ponuja mnoge iztočnice sodelovanja med šolami in splošno knjižnico. V skladu z zdaj že dolgoletno tradicijo je navzoče z izborom protivojne poezije pozdravila vodja mladinskega oddelka in pravljičarka Liljana Klemenčič, ki je pred poldrugim desetletjem tudi zastavila sodelovanje med mladinsko knjižnico in šolami. Enako tradicionalna je bila predstavitev SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA, ki je letos posvečen Mišku Kranjcu in Prekmurju, ter ga te dni začenjajo reševati osnovnošolci širom Slovenije. O tekmovanju, ki ga pripravlja Pionirska knjižnica Otona Župančiča Ljubljana, je spregovorila Melita Zmazek, višja knjižničarka, ki je posredovala še informacije o izboru MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA. Zmazkova, ki vodi omenjeni akciji, se je posebej zahvalila šolskim knjižničarjem za sodelovanje. Le-to bo doseglo vrhunec 15. in 16. aprila, ko bo izveden 9. medobčinski knjižni kviz in bo svoje znanje pokazalo kar 19 osnovnošolski ekip. Kviz 2003 nosi naslov DEŽELE IN LJUDJE, gmotno ga od vsega začetka podpira NKB Maribor -Podružnica Ptuj, s knjižnimi prispevki pa tudi založba Mladinska knjiga, za njegovo izvedbo pa skrbi celotna ekipa mladinskih knjižničarjev Knjižnice Ivana Potrča (Andrej Frangež, Andreja Rimele, Leonida Mesa-rič, Melita Zmazek in Liljana Klemenčič, slednji sta tudi avtorici letošnjega tekmovanja). Na srečanju so bile predstavljene še knjižne novosti, stekli so dogovori o zaključku BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE, podane so bile informacije o Društvu bibliotekarjev Maribor ter o PRAVLJIČNEM DNEVU 29. maja v Mariboru. Navzoče je nagovoril tudi Vladimir Kajzovar, vodja Potujoče knjižnice in nekoč mladinski knjižničar. Na kratko je predstavil bibliobus in poudaril njegov pomen za šolarje. Knjižničarji so še izmenjali mnenja o splošnem stanju v knjižnicah. Tako v splošnih in šolskih knjižnicah je prvi problem pomanjkanje denarja za strokovno, knjižničnim standardom zadoščujočo nabavo gradiva. Mnoge pestijo prostorske težave in preobremenjenost ob številnih nalogah učnovzgojne-ga in knjižničarskega značaja (npr. uvajanje devetletke, razkorak med izposojo in internim delom, permanentno izobraževanje, dobro podprta računalniško - informacijska mreža). L. K. Ptuj • Na območni reviji 200 plesalcev Množičnost na račun kakovosti V organizaciji JSKD - Območne izpostave Ptuj ter v sodelovanju z Gledališčem in Zvezo kulturnih društev je bila 26. marca območna revija plesnih skupin. Nastopilo je 20 skupin, 10 več kot lani, vendar je bilo, kot je ugotovila strokovna spremljevalka revije Mojca Kasjak iz Maribora, letos kar preveč skupin, ki so plesale zgolj zaradi veselja do plesa, to pa je za predstavitev na reviji premalo. Tudi program je bil vse preveč »komercialen«, to pomeni, da so največ plesali na popularne popevke v stilu hiphopa. »Pri plesu naj bi zasledovali obvladovanje telesa, giba, pa naj gre za katerokoli zvrst plesa. Mnoge koreografije bi bile lahko krajše, kar bi zagotovilo pestrost giba in dalo možnost gi-balnoustvarjalnemu pristopu,« je po nastopu ocenila Mojca Kajsak. Revija je pokazala na izreden interes predvsem osnovnošolskih otrok do plesa, prvič se je predstavila skupina Arabella, ki pleše orientalski ples z všečnim nastopom, izstopali sta plesalki plesne družine Gea, ki goji izrazni ples, in skupine Plesnega centra Mambo. Oder ptujskega gledališča ponuja skupinam dovolj kvaliteten prostor in spremljajočo tehniko, žal pa seveda ni mogoče zagotoviti, da bi si revijo lahko ogledali vsi zainteresirani, saj je bilo še za nastopajoče komaj dovolj prostora, garderobe pa so tako ali tako vedno problem pri takem številu nastopajočih. Publika je bila tokrat v dvorani zelo nemirna, kar je seveda, kljub dobri organizaciji in razumevanju mentorjev za prostorsko stisko, motilo nastope. Na reviji so plesali: Ritmična skupina OŠ dr. Ljudevita Pivka (koreografija Dragica Emeršič), Plesna skupina Vrtca Ptuj (koreografija Ivanka Jurgec), Hi-pice OŠ Lovrenc na Dravskem polju (koreografija Ankica Logar s plesno skupino), Mlajša ritmična skupina OŠ Gorišnica (koreografija Irena Forštnarič in plesalke), Godesseš OŠ Borisa Kidriča Kidričevo (koreografija Petra Novak), Dirty Angels OŠ Borisa Kidriča Kidričevo (koreografija Petra Novak), Na-vihanke Dijaškega doma Ptuj (koreografija Vesna Zagoran-ski), No names OŠ Borisa Kidriča Kidričevo (koreografija Petra Novak), Power pop Girls OŠ Borisa Kidriča Kidričevo (koreografija Petra Novak),Black Womens OŠ Destrnik (koreografija Natalija Hauptman), Crazy Teens OŠ Destrnik (koreografija plesalke), Sošolci OŠ Martina Koresa Podlehnik (koreografija Zdenka Golub), Otroška plesna skupina OŠ Boris Kidrič Kidričevo (koreografija Metka Gumilar in plesalke), Avše OŠ Olge Meglič (koreografija Božena Krivec), Plesni krožek OŠ Mladika Ptuj (koreografija Ivan Mijačevič), Mladinski džez 2, Plesni center Mambo (koreografija Božena Krivec), Članski džez 2, Plesni center Mambo (koreografija Božena Krivec), Pionirski trio Plesnega centra Mambo (koreografija Božena Krivec), Plesni studio Arabela DPD Svoboda Ptuj (koreografija plesna skupina) in Plesna družina Gea DPD Svoboda Ptuj (koreografija Majda Fridl, Renata Merc, Martina Korošec). Nataša Petrovič Ptuj • Evropski matemati~ni kenguru Odlično znanje Ptujčanov Zadnjo soboto v marcu je na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru potekalo regijsko tekmovanje v znanju matematike. Sodelovali so dijaki srednjih tehniških in strokovnih šol iz okolice Radencev, Murske Sobote, Lendave, Ljutomera in Ptuja. ■ V Na tekmovanje se je uvrstilo kar sedemindvajset dijakov Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj in prav ti so se v celotni regiji najbolje odrezali. Dosegli so prvo mesto v prvem, drugem in tretjem letniku. Ptujčani so se najbolje uvrstili v kategoriji prvih letnikov, saj so zasedli kar prva tri mesta, in sicer so bili najboljši Sandi Babič, Gregor Miložič in Gregor Drevenšek. Med dijaki drugih letnikov je bil daleč najboljši Peter Kaučevič, sledil mu je Niko Stipetič. Prvo mesto med dijaki tretjih letnikov je zasedel bodoči elektronik Kristijan Krajnc, tretje mesto pa si je prislužil njegov sošolec Uroš Auer. V četrtem letniku sta bila med najuspešnejšimi Zoran Kolednik (2. mesto) in Matej Polajžer (3. mesto). Istega dne so na Srednji kmetijski šoli Rakičan tekmovali tudi dijaki poklicnih šol naše regije. Med dijaki prvih letnikov sta dosegla prvo in drugo mesto dijaka ptujske šole Alojz Vajda in Denis Zavec, med dijaki tretjih letnikov pa je bil izvrsten tretji Andrej Gajser. Z uspehom svojih dijakov so profesorji ptujskih srednjih šol izjemno zadovoljni. Šola je na sobotnem tekmovanju prejela kar sedemnajst srebrnih priznanj in dvanajstega aprila se bo osem dijakov pomerilo na državnem tekmovanju v Ljubljani, je povedala profesorica matematike Nataša Granda. Ur Hermenevtični problem Pasti nujnih različnih razlag V svetu se zadnje čase ne dogaja nič kaj dobrega. Seveda je to stališče, ki ga ne zastopajo nujno vsi. S tega vidika je torej popolnoma mogoče, da obstaja več različnih interpretacij svetovnega dogajanja. Po eni strani je to nadvse dobrodošlo, saj kaže na neko pluralnost in vsaj zametek demokratičnosti. Po drugi strani pa se v pričo več razlag pojavijo naravnost čudovite razmere za manipuliranje z resnico, no, bolje rečeno, z neko objektivno podobo. Za kaj gre? Ko gre za trenutno globalno stanje, smo priča več razlagam, zakaj so stvari take, kot so. Podani so nam različni pogledi na situacijo, različne variante tega, zakaj je do te situacije sploh moralo priti in zakaj jo sedaj reševati s takimi sredstvi, kot jo rešujejo. Se več, priča smo lahko diametralno nasprotnim razlagam in argumentom že o samem dejstvu, ali se to situacijo dejansko sploh rešuje, se pravi, ali bi dejanja globalnega dejavnika sploh lahko označili za reševanje. Nekateri, in teh nikakor ni malo, so prepričani, da akcije Združenih držav Amerike (z nekaj zavezniki) sploh niso reševanje, ampak dodatno zapletanje problema. Precej je tudi takih, ki nikakor nočejo sprejeti ameriške verzije tega, kaj naj bi problem sploh bil. Problema ne vidijo tam, kjer ga vidijo Američani. No, v redu, tukaj ne bomo na dolgo in široko razpravljali o tem, kdo ima prav glede tega in trenutnega zdravstvenega stanja sveta ter edine preostale velesile, ampak bomo ostali še naprej pri osnovni temi, se pravi pri dejstvu, da je množica različnih interpretacij sicer zaželena stvar, a da v sebi nosi tudi seme nevarnosti ter težav, ki bi lahko nastopile, če se ta mehanizem različnih argumentov, mnenj, interpretacij ter celokupnih teorij in pogledov na svet začne podrejati določenim interesom in tako postane zgolj sredstvo za dosego določenega cilja. V takem primeru se lahko kar takoj lepo poslovimo od objektivnosti, prizadevanja za resnično videnje ter občutenje realnosti in v končni fazi tudi pravičnosti, legitimnosti ter čisto na koncu naposled tudi legalnosti. Seveda ni nujno, da se ta kolaps dogodi vsakič, kadar lahko glede neke stvari in dogodka zasledimo več različnih, celo nasprotujočih si razlag, saj bi potemtakem sploh ne bilo mogoče živeti, kajti z množico različnih razlag se srečujemo tako rekoč na vsakem koraku in vsak dan, kar hočemo poudariti, je, da ta možnost vedno obstaja. In bolj kot je stvar kompleksna ter večplastna, večja je možnost, da se bodo dejstva pričela, mogoče ne ravno poneverjati, ampak vsaj, recimo temu, ekskluzivistično tolmačiti — morda niti ne z namenom, koga zavesti, a dovolj je že, da nas zanese tista večno prisotna in v podzavesti fiksirana želja vedno imeti prav. Kar je torej vedno potrebno imeti pred očmi, oziroma bolje rečeno, na umu, je, da je v primerih, ko do kresanja mnenj dejansko pride, tako na mikro- kot tudi na makro-ravni, v kar nekaj primerih prva žrtev objektivnost oziroma, če hočete, resnica. Ti dve stvari pa bi morali biti v interesu vsakega etično odraslega in odgovornega človeka. Se pravi, da se je potrebno vedno zavedati, da za skoraj vsako stvar ali dogodek na svetu obstajata najmanj dve razlagi, dva pogleda. In pri tem seveda trezno, racionalno in brez predsodkov pretresti tudi tistega drugega, ki je nasproten vašemu pogledu, ter svoj pogled ter verzijo dogodkov temu primerno tudi spremeniti, če uvidite, da so dejstva in boljši argumenti na strani nasprotne verzije. Seveda pa je največkrat tako, da nikakor ne moremo reči, da je katera razlaga in tolmačenje dogodkov popolnoma pravilno, drugo pa popolnoma zgrešeno. V takem primeru se zahteva po toleranci, objektivnosti, razumnosti ter trezni percepciji realnosti le še poveča. In mi, ki baje živimo v najboljši izmed vseh slabih ureditev, demokraciji, bi se tega morali krepko zavedati. Ni dovolj, da se nekdo, kaka vlada, razglaša za demokratično (to počnejo tudi najhujši diktatorji), ampak se mora ta demokratičnost odražati tudi v praksi, in zavedanje, da ekskluzivistične razlage (svetovnih) dogodkov ne prispevajo ravno kaj prida k demokraciji, sodi v samo bistvo demokracije. Pa da ne bomo samo teoretizirali, majhen primer za to, kar smo imeli v mislih. Ob vkorakanju ameriške vojske v Bagdad smo na televiziji lahko videli množico, ki se veseli in pleše ob ritmu bobnov. Vprašanje, kako številno je bilo to veselje v resnici, bomo pustili ob strani. Vprašajmo pa se nekaj drugega. Ali ni mogoče, da so se Iračani v resnici veselili svobode, ne pa tudi, kot so nam to hoteli prikazati po teveju, samih osvoboditeljev, torej Američanov? Ali ni mogoča razlaga, ki pravi, da je treba ti dve stvari v osnovi ločiti in ju ne enačiti, saj je popolnoma možno, da je nasmejane iraške obraze bolj kredibilno pojasnjevati in pripisovati dejstvu, da so končno svobodni, ne pa dejstvu, da so navdušeni nad ameriškimi vojaki? Ob tehtnem premisleku ter poznavanju situacije se namreč razlaga, da so Iračani veseli zaradi svobode, ob tem pa nič kaj naklonjeni in navdušeni nad Američani, se pravi, da teh dveh stvari ne gre enačiti v iraškem čustvu veselja, se torej te razlaga ne zdi niti najmanj za lase privlečena. Vsekakor pa dovolj resna, da še enkrat premislite, česa se pravzaprav res veselijo Iračani. Gregor Alič Dornava • Prva pomlad v prenovljeni šoli Zaslužili ste si novo šolo v četrtek, 10. aprila, je v OŠ Dornava potekal dan šole z naslovom Prva pomlad v prenovljeni šoli. Učenci so si ogledali slovenski mladinski film Pozabljeni zaklad, sledil je spominska ura o pedagogu dr. Franju Žgeču, po katerem se šola imenuje. V okviru šolskega radia so pripravili spominsko uro z naslovom Doktor Franjo Žgec napredni pedagog in iskreni prijatelj mladine. V spominski uri so predstavili življenjsko pot domačina, rodoljuba, velikega učitelja, borca za boljši jutri, doktorja znanosti in pionirja pedagoških ved med obema vojnama dr. Franja Žgeča. Sledila je osrednja slovesnost, ko je prisotne pozdravila ravnateljica OŠ Dornava Zdenka Kostanjevec, ki je poudarila, da šola deluje dobro, saj ima 98-odstotni uspeh, učenci pa dosegajo tudi vidne rezultate na raznih tekmovanjih, skupaj z občino, Ministrstvom za šolstvo pa jim je uspelo zagotoviti tudi sodobne prostorske pogoje, v katerih ustvarjajo že dobro leto in dodala: "Pomlad. Nasmejani otroški obrazi, veselje razigranost in iskrice v očeh Opazujem jih. Razmišljam. Za služili ste si novo šolo." Slavno stni govornik je bil mag. Slavko Širec, glavni inšpektor Inšpektorata RS za šolstvo in šport, in nekdanji ravnatelj OŠ Dor-nava, ki je v govoril o vzporednicah šole nekoč in danes ter o argumentih, zakaj na prelomu tisočletja v Sloveniji uvajamo devetletno šolo. V imenu občine Dornava je zbranim spregovoril podžupan občine Franc Zagoršak, ki je povedal, da so ponosni na to šolo, nikar pa ni dokončno dograjena, saj jo morajo učitelji, skupaj z starši, z znanjem še nadgraditi. Ob koncu prireditve pa so ravnateljici Zdenki Kostanjevec v imenu kolektiva izročili priznanje za 21-letno zvestobo. Zraven omenjenih so se prireditve udeležili občinski svetniki, predsedniki društev, bivši učitelji in ravnatelji, ravnatelji sosednjih šol in veliko staršev, kar dokazuje, da šola deluje in živi s krajem. Zmago Šalamun Foto: Zmago Šalamun V kulturnem programu so nastopili otroci in učenci vseh enot (vrtca, podružnice Polenšak in matične šole) in učenci glasbene šole Nokturno. Nasmejani otroški obrazi pa so govorili o pomladi in prenovljeni šoli. Ormož • Medobmocna revija lutkarjev Bogata lutkovna produkcija Na medobmočni reviji se je predstavilo kar enajst lutkovnih skupin, ki so navdušile. Nastopili so otroci različnih starostnih skupin, vsem pa je skupno zanimanje za čaroben svet lutk. Prvi so nastopili mlajši lutkarji OŠ Ormož. Pod vodstvom Ljube Fišer so zaigrali Polžek v šoli. Na cesti nisi sam, je opozarjala igrica LS Lutka lutkica iz OŠ Martina Koresa Podlehnik, z mentorico Zdenko Golub. LS OŠ Ormož pod mentorstvom Mateje Meško s somentorico Nado Novak je predstavila igrico Morski ježek. Zakaj je volk užaljen? — Lutkarji OŠ Ljudski vrt Ptuj LS Korenjaki OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki deluje pod vodstvom Marije Arnuš, je zaigrala Katera torba je najboljša? Mesto cvetja je bil naslov predstave LS Žabice OŠ Gustava Šiliha Laporje, ki jih vodi Aleksandra Jesenek. Mavrično ribico smo lahko videli kar dvakrat. V izvedbi Lutkovnega krožka OŠ Cirkovce z mentorico Polono Dolenc in LS OŠ Sveti Jurij, ki jo vodi Jožica Andrejč. Zakaj je volk užaljen je razložila LS Zvezdice OŠ Ljudski vrt Ptuj pod mentorstvom Karmen Pulko. Zanimiva pa je bila tudi igrica Kako si je sneženi mož iskal sneženo ženo?, ki so jo pripravili lutkovni ustvarjalci OŠ Sveta Ana z mentorico Lidijo Kocbek. LS OŠ Središče ob Dravi je zaigrala igrico Trdoglavček, vodi pa jih Sonja Kosi. Muca in tri muce pa je naslov igrice, ki jo je skupaj z Zvonko Lalič prip- ravila LS OŠ Tomaž pri Ormožu. Strokovna spremljevalka revije je bila Petra Stare, ki je povedala da je bilo srečanje zelo pestro, predstavljenih je bilo veliko različnih tehnologij. Nekateri mentorji se lotevajo lutkarstva zelo smelo, drugi delajo tako, kot je bilo to običajno pred 20 leti. Svetovala je, da bi bilo morda dobro poseči po starih tekstih, ki nudijo več zapleta kot lepe nove slikanice. Poudarila je tudi, da bi lokalne skupnosti morale nuditi vsaj moralno podporo mentorjem, saj je pogosto od malih reči odvisno, ali bo neka dejavnost, ki otrokom veliko pomeni, jih navaja na socialne stike, igranje in jim daje pogum za naprej, preživela ali pa bo zamrla. viki klemenčič ivanusa Cirkovce • Ekodan v šoli V lanskem šolskem letu so se v OS Cirkovce odločili za sodelovanje v projektu Ekošola kot način življenja. Eko-šola je mednaroden projekt, v Sloveniji pa v njem sodeluje preko sto osnovnih in srednjih šol. Na cirkovški šoli je koordinatorica projekta profesorica Ivanka Ceh. V projekt so se vključili šola kot celota (učenci in vsi delavci šole), delujejo pa tudi izven šolskega dvorišča, saj sodelujejo s svetom staršev, lokalno oblastjo ter z društvi. Njihov osnovni namen je spremeniti miselnost in odnos do narave ter razviti odgovoren odnos do ravnanja z okoljem. Pomemben del delovanja je tudi graditev medsebojnih odnosov in povečanje skrbi za človeka, vključno z varovanjem zdravja. V petek, 28. marca, pa so imeli v oS Cirkovce ekodan. Učenci razredne in predmetne stopnje so predstavili dosedanje aktivnosti v okviru ekošole: svoje ekokotičke (1. r, 3. r), projekte farnost za vse - 4. r.), raziskovalne naloge (5. in 7. r). Sledil je slavnostni podpis ekolistine. Da se bodo v šoli, doma in v celotnem kraju potrudili za lepše okolje in čim boljše medsebojne odnose, so s svojimi podpisi potrdili: predstavnica učencev Anita Medved, ravnateljica OS Cirkovce Ivanka Korez ter predstavniki sveta staršev Marjan Krajnc, Občine Kidričevo Igor Premužič, lovske družine Milan Munda in KO Rdečega križa Cirko-vce Pavla Veler. Na tak način so tudi potrdili dobro sodelovanje šole z lokalno skupnostjo.Po podpisu ekolistine se jim je predstavila še OS Ormož, ki kot ekošola deluje že več let. Po malici so od besed in obljub prešli k dejanjem. Učenci in vsi delavci šole so se udeležili čistilne akcije po bližnjih vaseh, ki so jo organizirali v sodelovanju z občino Kidričevo in lovsko družino Cirkovce. (Ivan Kojc) Voli~ina • Revija odraslih lutkovnih skupin Nastopilo pet skupin V četrtek, 3. aprila, je v kulturnem domu v Volici-ni potekala medobmočna revija odraslih lutkovnih skupin. Revijo so organizirali JSKD Lenart in OS Voličina v sodelovanju z ZKD občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, s KD Gili Lenart, Občino Lenart ter OI JSKD Ptuj in Slovenska Bistrica. Na njej je nastopilo pet skupin: lutkovna skupina CIK-CAK DPD Slovenska Bistrica s predstavo Piščanček Pik v režiji Igorja Somraka, lutkovna skupina Detel iz lenarškega vrtca s Crnim Copkom v režiji Danila Muršca, lutkovna skupina PD Ruda Sever iz Gorišnice s Kosovirjem na leteči ponvici v režiji Bernarda Kolarja, lutkovna skupina Kurja lojtra iz KD Trojica s predstavo Rojstvo, ljubezen, dom, prijateljstvo in lutkovno gledališče Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice s predstavo Sencolucija v režiji K. Zrnovica. Predstave sta strokovno spremljala državna selektorja Andrej Stular in Petra Stare. Zmago Šalamun Ptuj • Razstava v CID-u Humana umetnost V četrtek, 27. marca, je bila v prostorih Centra interesnih dejavnosti otvoritev razstave z neobičajnim naslovom Humana umetnost. Do srede aprila bo razstavljenih 9 od 10 ptujskih vedut, ki so jih znani slikarji naslikali lani poleti na pobudo Darka Ferlin- ca. Dela so ponudili v odkup desetim podjetjem, z izkupičkom pa so omogočili breplač-no letovanje 35 otrokom. Slikarka Huiqin Wang pri slikanju, junij 2002 Foto stojan Kerbler Organizator je slikarjem določil motiv — pogled na mesto Ptuj. Ustvarjalci so svoja platna večinoma postavili na desnem bregu Drave. Močna sončna pripeka je oteževala delo, a je nekaterim udeležencem pomenila tudi izziv. Izziv pa so bile tudi številne ptujske vedute iz bogate ptujske likovne preteklosti. Mesto Ptuj se ponaša z eno najplemenitejših urbanističnih zasnov pri nas. Posebej v pogledu z juga se mestne in grajske stavbe razporejajo v obliko ena-kostraničnega trikotnika, kar je privabljalo mnoge slikarje. V času modernizma in po-stmodernizma realistično kra- jinsko slikarstvo nima več prave veljave. Ptujska mestna zasnova pa je za slikarje še vedno vznemirljiva, saj v sebi skriva mnogo več kot zgolj likovno dovršenost. V tem smislu so opazovali mesto tudi slikarji, ki so bili na Ptuju v gosteh z željo, da bi pomagali otrokom. To so bili: Mojca Zlokarnik, Dušan Fišer, Huiqin Wang, Natalija Šeruga, Jurij Kalan, Lucija Močnik, Žarko Vrezec, Andrej Brumen Čop, Tomaž Plavec in Viktor Rebernak. Humantiarno zastavljena likovna kolonija je obogatila vrsto ljudi. Ustvarjalcem je ponudila svojevrsten likovni izziv, verjetno pa jim je tudi prijetno ob misli, da so skupini otrok omogočili brezskrbne počitnice. Sponzorji so svoje delovne prostore opremili s kvalitetnimi slikami, ki jih bodo opominjale, da mora tudi v neizprosnem poslovnem svetu ostati dovolj prostora za humanost duha in toplino srca. Marjeta Cigleneeki FOtO VKI PREJELI SMO Dopis enega od lenuhov ptujske knjižnice Res je nerodno, da se pogovarjamo preko časopisov. Vendar so ti naša skupna zadeva. Državljani imamo pravico izvedeti vse, kar se dogaja, in sodelovati v vseh razpravah ter na tak ali drugačen način soodločati o vsem. Toda v primeru KNJIŽNICE IVANA POTRČA to ne drži. Kajti pri nas vlada diktatura laži, močnejšega, tega, ki ima boljše zveze in poznanstva. Morda je bila napaka, da smo se ravnali po vseh "reglcih". Dolgo smo opozarjali direktorico Tjašo Mrgole Jukič, a zaman, saj ni niti za ped spremenila načina svojega dela, nasprotno, iskala je v predsedniku Sveta knjižnice in v sindikatu tista dva grešna kozla, ki jo motita v njeni viziji. Zato smo o napakah opozorili ministrstvo za kulturo, NUK, pa tudi na probleme, ki so ostali nedorečeni ob nabavi bi-bliobusa. Njene fraze, da bomo s tem dobili tri nove delavce, saj je knjižnico kadrovsko slabo zasedena, so se skrčile le na šoferja. Če je dobil predsednik na seji nalogo, da o tem obvesti javnost, je postal to naenkrat glavni greh, ker je šla zadeva mimo nje. Vendar je bil to le začetek. Z ministrstva je prišla inšpektorica. Na seji Sveta knjižnice, katere član sem, sem zahteval ob njenem mahanju s papirjem, s katerim nas je ta inšpektorica okrcala na čisto enak način, kot so to storili malo pozneje župani SLS na čelu s Francem Pukšičem, o zadevi dopolnilna pojasnila. Zvedeli smo od nje in njenega navzočega advokata Resnika, da je konec samoupravljanja ter da o ničemer ne odločamo, saj je to naloga direktorja. Ob vseh grožnjah, ki jih je naslavljala na vse delavce knjižnice, si upam zapisati kot najstarejši uslužbenec ustanove, kjer sem zapustil 36 let dela, kot pisec številnih člankov in študij o zgodovini, podobi, pa tudi perspektivi knjižničarstva, da smo oziroma vsaj jaz, sedaj tudi osebno proti njej. Zakaj? Ko se je pred dvema letoma prijavila za direktorico, smo bili skeptični do njene strokovnosti, saj zahteva vodilno mesto v knjižnici specifično poznavanje problemov, finančne situacije, kulturne in prosvetne vlogo, zgodovinsko mesto in pomen... Odločili smo se za dobrega bibliotekarja iz UKM, sama pa je dobila od 21 le 2 glasova. Na občini so se odločili za politično izbiro. Kljub očitnemu nezaupanje v knjižničarje smo se s tem sprijaznili in upali, da se bo pač uvedla in dobro vodila to barko, saj je bila polna velikih načrtov, a kmalu sprevideli, da je le govorila, ob-ljubovala, a nič izpolnila. Ko smo lani ugotavljali celotno problematiko in spremljali agonijo murskosoboške knjižnice, smo načrtno zahtevali od nje, da se v probleme poglobi, jih skuša pravočasno reševati: njeno nonšalantno obnašanje, govorjenje, da je naša knjižnica najboljša v Sloveniji, pa čeprav so številke govorile drugače, poleg tega pa se je nakup novih knjig strahovito skrčil oziroma smo nekaj časa sploh nehali kupovati. To je bil vzrok naše in zahteve po odpoklicu (za to je glasovalo 20 delavcev in pozneje podpisalo vseh 21!). S tem smo sprožili plaz, ki se je obrnil proti nam. Višek traparije pa je prav pismo, ki o ga napisali omenjeni župani. Najprej sprelet po tej cvetki: 1) Razglašajo se za soustanovitelje knjižnice, pa zaenkrat še niso podpisali ustanoviteljskega akta niti dali sredstev, ne samo za bibliobus, ali od ministrstva sprejetih 830 SIT po osebi za nabavo knjig - kaj pa vzdrževanje uslužbencev in drugih materialnih stroškov? 2) Cinično poudarjanje, da smo slišali samo eno plat s strani delavcev, toda če ste, župani in županja oziroma tisti, ki vam je to sestavil, pismeni, bi prebrali tako v lokalnem tedniku kot v Ptujčanu njen direktni odgovor, naš pa le preko novinarjev, ki tudi niso vsega napisali, čeprav so poročali objektivno; 3) Javno imenujejo intriganta predsednika Sveta, kar je skregano z normami vnaprejšnjega obsojanja, če se pa zadeve zavoda, ki bi naj bil javni zavod, povejo nazven od "nekompetentnih", je to že "blatenje ugleda zavoda"; 4) Sklicevanje na delo inšpektorice pa je posebno poglavje!!! 5) Država ne daje samo 50% za bibliobus, temveč tudi za nabavo knjig, in če ni knjig, se bodo mar za pusta v bibliobusu prevažali muzikan-tje? 7) Glavni očitek županov pa je "komoditeta zaposlenih, ki so tako prisiljeni delati več in bolje", ali z drugimi besedami: direktorica je najboljša, najdelavnejša, delavci pa lenuhi! 8) Višek te "demokracije" je sklicevanje na zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, kjer po njihovem zapisu v Svetu zavoda ni potrebno imeti predstavnika delavcev, temveč le ustanoviteljev! Dopis je prišel z Destrnika, nosi pečate in podpise županov občin Kidričevo, Hajdina, Majš-perk, Destrnik, Trnovska vas, Dornava, Markovci in Gorišnica. Ponovim, da med tistimi, ki "rovarijo", nista samo predsednik sveta g. Filipič in sindikalistka B. Friedl Kmetec, temveč vseh 21! Razumljivo pa je, da smo se morali obrniti direktno na medije, če smo hoteli, da bo zadeva sploh stekla. Osebno bi dodal, da sem kot "veliki lenuh" večkrat na svoje stroške delal in iskal ob raznih kulturnih prireditvah material ali pripravljal razstave, ponekod sodeloval na simpozijih in v zbornikih (v vseh podpisanih občinah idr.). Ne sramujem se svojega dela, pač pa vulgarnosti županskega dopisa. Tudi kolega iz potujoče knjižnice ni hodil na teren spat, kajti "bibliobus kovčkov, kolesa, kombija ..." deluje vsaj že 40 let. Mladinski oddelek se razdaja tako v knjižnici kot v pisanju, izposoja v študijskem oddelku zahteva večkrat tak psihični napor, ki se lahko primerja z učitelji in profesorji... Zaradi pomanjkanja ljudi ne moremo poglobiti v delo ter smo vsak dan po službi kot izžete cunje, zraven še veliko pomanjkanje gradiva. Tako v obdelavi in izposoji delajo po drugih knjižnica vsaj 2 do 3 ljudje več, v ptujskem domoznanstvu le eden, po enako velikih drugih mestnih knjižnicah pa po 3 ali celo 4. Zato smo ob primerjavi z drugimi slovenskimi knjižnicami na zavidljivo nizki ravni! In potem pišejo ali podpisujejo o naši komoditeti! Ob vsem tem orkestru direktorice, advokata, inšpektorice ter določenih županov: ta njihov poudarek, da ni več samoupravljanja, da vse odloča samo direktor in ustanovitelj, kar pa pomeni, da delavci čisto nič ne pomenijo in da so tudi fraze o demokraciji, človekovih pravicah, soodločanju le pesek v oči. Vem, da delam(o) napake, toda ali je njeno delo idealno in se sprašujem, ali si bomo smeli prignati na seje zavoda, če sploh bodo kakšne, svoje advokate, kot si ga je ga. direktorica? Jakob Emeršič, v. bibl. Delavsko ustavo na police ptujske knjižnice! Socialdemokratska mladina Ptuj je presenečena nad mlačnim odzivom političnih strank, zastopanih v ptujskem mestnem svetu, glede dogodkov v javnem zavodu Knjižnice Ivana Potrča. Mestna občina Ptuj je namreč ustanoviteljica omenjene ustanove in za njeno delovanje namenja dobrih 120 milijonov SIT proračunskega denarja letno, zato bi bilo pričakovati, da občine ne zanima zgolj finančno poslovanje knjižnice, ampak tudi medsebojni delovni odnosi ter predvsem zaostajanje na strokovnem področju, ki se kaže na velikem deficitu knjižničnega gradiva in izredno dolgi čakalni dobi za izposojo določene literature. Da problematika v knjižnici zadeva tudi in predvsem mlade, ni potrebno posebej poudarjati, zato bo socialdemokratska mladina predlagala razpravo o tem na naslednji seji Mladinskega sveta MO Ptuj, ki združuje preko tri tisoč mladih. Zupanom nekaterih sosednjih občin, ki so izrekli podporo direktorici, pa odrekamo legitimnost njihovih dejanj zaradi dejstva, da ne sofinancirajo delovanje knjižnice, čeprav je to njihova dolžnost. Ministrica za kulturo jih je celo opozorila, da je bila knjižnica lani oškodovana za nakup gradiva, ker se občine niso prijavile na razpis oziromaprispevale sredstev za nakup gradiva, ki bi jih država oplemenitila s svojo polovico sredstev. Tako naj bi bilo izgubljenih kar 29 milijonov tolarjev za nakup knjižničnega gradiva. Zaradi evidentnih kršitev pravic zaposlenih pa smo se odločili, da direktorici pošljemo izvod Zakona o delovnih razmerjih. Zupanu MO Ptuj zato predlagamo, da problematiko uvrsti na dnevni red naslednje seje Mestnega sveta, hkrati pa ga pozivamo, da odstopi od obnove prostorov javnega zavoda ZRS Bistra, ki naj bi znašala kar 17 milijonov SIT, ter predlagamo obnovo katere ob obstoječih stavb v mestu in predajo le teh stanovanjskim potrebam mladih družin. Za dvanajst socialnih stanovanj, ki naj bi jih predali namenu letos se namreč poteguje preko 70 prosilcev, vsak s svojo žalostno zgodbo. za Socialdemokratsko mladino, Boštjan Kolari~ Kulturna scena Vitomarci • To imamo(jo) v družini Ljubiteljsko gledališče v Vi-tomarcih se lahko pohvali z več kot 100-letno tradicijo, ki stavo svojih fotografij, ki kažejo lepoto narave. Razstavo je odprla ravnateljica Ekonomske šole Branka Kampl in je na ogled v knjižnici Šolskega centra Ptuj. Ob otvoritvi je med drugim dejala: "S fotografskim aparatom je Ustvarjalci letošnje predstave iz Vitomarcev jo nadaljuje mlada gledališka ekia. Po dveh sezonah ljudskih predstav - igrali so v predstavi Miciki je treba moža in Davek na samce - so se letos odločili za bolj sodobno komedijo Raya Cooneya To imamo v družini. Zgodba (delo je nastalo v letu 1987) se odvija v času pred božičem , dogajanje samo pa je postavljeno v "peto" nadstropje londonske bolnišnice sv. Andreja in v središče ene od tamkajšnjih zdravniških sob. Vi-tomarčanom je prinesla letošnja komedija že velik uspeh, saj so igro na cvetno nedeljo na Hajdini odigrali že 25-ič. S predstavo To imamo v družini je vitomarška gledališka skupina nastopila na mnogih ljubiteljskih odrih na širšem Ptujskem, jutri, ko bo na Ptuju medobmočno srečanje ljubiteljskih gledališč, pa se bo skupina predstavila še na ptujskem odru. V komediji igrajo: Milan Čer-nel, ki je tudi režiser predstave, Nataša in Marija Kocuvan, Tadej Horvat, Andreja Čuček, Milan Žvarc, Petra Kocuvan, Nina in Daniel Žvarc in Primož Re-brec. V vlogi šepetalca se je tokrat najbolje znašel Davorin Gomzi. TM Ptuj • Fotografska razstava Mirana Horvata Miran Horvat, učitelj informatike na Ekonomski šoli Ptuj, je nedavno pripravil prvo raz- Miran Horvat ujel trenutke življenja, ki bi morda zašli v pozabo. Z vsemi temi slikami je razkril svoj pogled na svet, svojo dušo in nekaj lepega podelil z nami." Milan Krajnc Pavlica KD Podlehnik • Premiera Linhartove Županove Micke V Podlehniku je po 22 letih zatišja spet zaživela dramska dejavnost, ki je bila nekoč v našem kraju zelo dejavna, saj se je pod vodstvom gospe Mare Jeza odigralo več iger. Na pobudo KD se je ustanovi- delajo z du{o in srcem, v delu pa najdejo tudi svoje zadovoljstvo. Igralci, ki jim svetujeta in pomagata Danica Kurež in Milica Jeza, so se odločili, da bodo za začetek odigrali priredbo Linhartove veseloigre Županova Micka. Delo je namreč zelo primerno za va{ke odre. Z intenzivnim vajamo so začeli v decembru, 6. aprila pa so imeli premirno predstavo za domačo publiko. Še prej pa so igro odigrali za učence {ole Podlehnik, predstavo so jim podarili. Dvorana, ki je bila nabito polna, je dokaz, da si ljudje želijo takih prireditev, obenem pa je bilo to za igralce in ustvarjalce največje priznanje in vzpodbuda za nadaljnje delo. Igrali so: Jaka, župan - Alojz Grabrovec, Micka, njegova hči - Darja Trafela, Anže, njen ženin - Marko Žerak, Tulpen-heim, žlahtni plemič - Peter Fegu{, Šternfeldovka, njegova zaročenka in bogata vdova -Barnarda Trafela, Monkof, Tul-penheimov prijatelj - Stanko Vaupotič, Glažek, zapiti pisar -Stanko Sakel{ek. Igra je uspela, zadovoljni so bili tako gledalci kot igralci, ki obljubljajo, da to delo ni zadnje. KD Podlehnik Cerkvenjak • Območna revija folklornih skupin V petek, 11. aprila, je v Kulturnem domu v Cerkvenjaku potekala območna revija otro-{kih in odraslih folklornih sku- Podlehnik - Županova Micka la dramska skupina. V njej se je zbralo nekaj navdu{encev, ki imajo dovolj volje in elana, ni pa jim tudi žal nobene proste ure, ki jo preživijo na vajah. Skratka, to so ljudje, ki Foto: Brodnjak Od leve: ena od pobudnic razstave Silvestra Brodnjak, mama avtorja Anica Horvat, avtor Miran Horvat in ravnateljica Branka Kampl pin iz občin Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, ki ga je organiziral JSKD, Območna izpostava Lenart in kulturno dru{tvo "Jože Lacko" iz Cerkvenjaka. Nastopile so tri otro{ke in tri odrasle folklorne skupine, in sicer: otro{ke (folklorna skupina OŠ Sv. Jurij, folklorna skupina OŠ Sv. Trojica in folklorna skupina OŠ Lenart), odrasle (folklorna skupina kulturnega dru{tva Sv. Ana, folklorna skupina kuiltur-nega dru{tva Sveta Trojica iz Svete Trojice in folklorna skupina kulturnega dru{tva Jože Lacko iz Cerkvenjaka). Revijo sta strokovno spremljala Metod Špur (odrasle skupine) in Nevenka Kovačič (otro{ke skupine). Pred revijo pa je nastopil domači mladinski pevski zbor, ki ga vodi Mateja Damanjko. Zmago Šalamun Foto: TM £a ôtrôke dô 10 let 17 maleaB. ra^te velikô kôr vêircujôm §ô dmrilô kmke d&him LA v na^r^nem ^rehmju Sôdôlvjôm Poteka V vseh enotah Nove KBM do 15. decembra 2003. Več o Sitkovem varčevanju lahko izveš v najbližji enoti Nove KBM ali na spletni strani wv/w.nkbm.si. .Nova KBMd pomoč pri vzdrževanju stika z vrhunsko svetovno medicino, zato bomo Onkološkemu inštitutu Ljubljana podarili dragoceno napravo za zdravljenje ginekoloških rakov in rakov obsečnice. Zato, da bo zdravljenje teh težkih bolezni uspešnejše, znosnejše, sodobnejše. Zato, da se ne bomo ustavljali pred ovirami in si zatiskali oči pred bolečino in strahom. Zato, ker gre za življenje. moje življenje prednost Je v sistemu Hiše so kot ljudje. Samo nečesa ne morejo - zamenjati svojih obiačil, kot to narekujejo vremenske spremembe. Zato je tu Baumit, ki s svojimi fasadnimi sistemi skozi vse leto skrbi za vaše dobro počutje in odlično izolacijo. ■ toplotno izolacijski ometi in malte ■ strojni ometi in malte ■ sanacijski fasadni sistemi ■ zaključni plemeniti ometi in malte ■ gradbena lepila ■ toplotno izolacijski fasadni sistemi III Baumit Baumit Gradbeni materiaii d.o.o., Zagrebšl^a uiica 1,1000 LJubljana, tei.: 01/236-37-55, www.baumit.si žerak T MESO'IZDELKI podlehnik Haloz, prekajeno meso brez kosti 899,00 SIT/kg prekajeno pleče s kostjo in kožo 749,00 SIT/kg velikonočna šunka v mreži 999,00 SIT/kg domača šunka brez kosti 999,00 SIT/kg prekajen svinjski vrat 999,00 SIT/kg velikonočne klobase in salame 949,00 SIT/kg Vabijo marketi in mesnice iVIeso Izdelitov Žeralt. »ZNIZANE CENE SVEŽEGA SVINJSKEGA IN MLADEGA GOVEJEGA MESA« Tednikova akcija v Štajerski Leon - natakar v Teater kamri V okviru Tednikove akcije izbire najbolj priljubljenega natakarja 2003 vam predstavljamo prijaznega natakarja iz Teater kamra caffeju Leona Galuna. Leon je star 21 let, in kot pravi, je s svojim poklicem zelo zadovoljen, saj je tudi sam dru žaben človek in rad dela z ljud mi. V prostem času se ukvarja tekom, različnimi barskimi tečaji in degustacijami vin. Prejšnji teden je v sodelovanju z Go- ranom Golubom ter Danijem Grubernikom organiziral barski tečaj za mlade barmane. Koliko si star in kaj si po horoskopu? "Star sem 21 let, avgusta pa bom 22, kar pomeni, da sem po horoskopu devica.« S kakšnimi lastnostmi bi opisal samega sebe? "Trudim se biti vedno nasmejan in prijazen do vseh ljudi. Rad imam goste, ki ~utijo pozitivno energijo tega sveta." Katero šolo si kon~al? "Kon~al sem poklicno kuharsko {olo, sedaj pa se {olam za gostinskega tehnika. Zraven tega delam tudi barski te~aj ter razli~ne degustacije vin. Skratka, vse v gostinski smeri. Ko gre{ namre~ po svetu in vidi{, na kak{ni stopnji razvoja je gostinstvo tam, se zave{, da razcvet gostinstva v Sloveniji {ele prihaja. Pred dvema tednoma sem bil na Če{kem in se na lastne o~i prepri~al, da bomo tukaj morali {e veliko storiti, da bo na{e gostinstvo tako pozitivno kot tamkaj{nje. In ravno ta izku{nja mi je dala energijo in mo~ za to, da se bom trudil in vztrajal v gostinstvu kljub vsem pomanjkljivostih." Si bil na Češkem službeno ali zasebno? ^"V prvi vrsti sem {el tja službeno. Želel sem namre~ preveriti, kako se razvija gostinstvo po svetu. Moram pa priznati, da je bilo hkrati tudi zelo zanimivo." Zakaj si se odločil prav za gostinstvo? "Za ta poklic sem se odlo~il, ker sem zelo družaben ~lovek in rad delam z ljudmi. Po drugi strani pa tudi zato, ker vidim v njem perspektivo. Potrebno bo vložiti {e veliko truda, predvsem na turisti~nem podro~ju. lzbolj{anje turizma bi pomenilo ve~ji obisk tujcev in s tem tudi ve~ dela za gostinske lokale. Moram priznati, da sam veliko raje delam v lokalu, ki je dobro obiskan. Pa tudi zaslužek bi bil ve~ji, ~e bi se izbolj{al turizem." Ali dobiš kdaj kakšne neprijazne goste? "Seveda, zgodi se, da kdaj kdo ni ravno popolna stranka, vendar se mi zdi, da so tak{ne stvari prisotne v vseh poklicih. Trudim pa se lepo pogovarjati z vsemi gosti. Natakarji smo neke vrste psihologi, saj mora{ prepoznati vsakega gosta in raz-lo~iti, kak{ne vrste ~lovek je. Pomembno pa se mi zdi, da natakar pokaže gostu, da ga ceni in da se zaveda, da je natakar tu zaradi njega in ne obratno. Razumem pa tudi to, da ima v~asih kdo slab dan in takrat tak{ne stranke raje pustim pri miru." Si kdaj obžaloval, da si se odločil za ta poklic? "Nikoli nisem obžaloval svoje odlo~itve. Žal mi je edino, da nisem ostal v kuharskem poklicu." Kje vse si že delal? Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega natakarja 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj. Glasujem za:_ Naziv in nasiov ioiraia: Ime in priimeic giasovaica:_ Nasiov: Teiefonsica števiiica: "Svojo gostinsko pot sem za-~el v Bo calïeju. Tja sem {el delat brez kakr{nih koli izku{enj. ln moram priznati, da ni bilo ravno lahko. Bil sem dokaj po-~asen, vendar pa {e vedno menim, da je bolje pija~o postre~i po~asi, a tako kot se spodobi, kot pa hiteti in vse narediti po-lovi~no. Nato pa sem delal v diskoteki Wieni ter v hotelu Ro-{kar in sedaj sem že leto dni v Teater kamri" Prejšnji teden ste v Teater kamri organizirali tečaj za barmane. Kako je potekal in kdo se je tega domislil? "Kot pravijo: ve~ glav, ve~ naredi. In tako smo se jaz, Goran Čebul in Dani Grubernik dogovorili, da bomo organizirali neke vrste trening center za barmane. Vsak je imel svojo nalogo. Jaz sem skrbel za to, da je javnost ~im ve~ zvedela o tem seminarju. ln moram priznati, da je bila stvar dobro izpeljana in da je bil udeležba dokaj visoka." Kolikšna je cena takšnega seminarja? "Tak{ni seminarji so ponavadi dragi. Mi smo pa imeli promocijsko ceno, za tridnevni te~aj je bilo treba od{teti le 25.000,00 SlT." Glede na to, da si tako zaposlen, me zanima, če ti sploh ostane kaj prostega časa in kako ga izkoristiš? "Prostega ~asa mi res ostane malo. Prej sem se ukvarjal z boksom, vendar sem se s tem {portom nehal ukvarjati, in sicer zaradi po{kodbe. Sedaj pa rekreativno tekam. Ve~ino prostega ~asa pa posve~am svoji punci Nata{i." Dženana Beéirovié Slomškova ulica 3, Ptuj NICIWII Nil PfUjyi Delovni čas: od ponedeljka do petka : 9.00 -19.00, v soboto: 8.30 -12.00 ure s I ■a C a. >