Ccsar - pušCavnlh. Minulo je 125 let, odkar je umrl na legarju v Tagarogu v južni Rusiji car Aleksander I. Pokopali so ga, pa že na dan pogreba je bilo slišati, da niso izročili večnemu počitku v šentpeterski cerkvi na praznik sv. Pavla carjevo truplo, ker je ta še živ in popoliioma zdrav. V naslednjih letih so ga domnevali sedaj tukaj, pa zopet tamkaj. Večina je bila prepričana, da so ga videli v Rusiji kot potujočega meniha. Le nekateri so trdili, da se je preselil na Angleško. Eden od njego'vih življenjepiscev trdi z vso resnostjo, da je preživel car Aleksander svoj prvotni pogreb za dobrih 40 let. V poznejših letih se je širilo mnenje, da ne more biti puščavnik Kusmich nikdo drugi nego za mrtvega proglašeni car. Ta-le zadnja domneva je v zadnjem času najbrž dokazana. Ko je pustila sovjetska vlada odpreti carsko grobnico, da bi našla dragocenosti, so naleteli v Aleksandrovem grobu na krsto iz svinca, a nobenega dragulja — da, nitl kacega preostanka kosti niso našli. Po tem odkritju poskuša knez Vladimir Bariatinsky dokazati, da je car z imenovanim puščavnikorn, ista oseba. Kot glavni vzrok za to trditev navaja dejstvo, da je Aleksander I. sam izjavil večkrat, da se bo odrekel pre-' stolu. Veliki kneginji Aleksandri je zatrdil: Odlofil sem se, da se odrečem prestolu. Evropa potrebuje mlade vladarje, ki so pri polni delavni moči. Nigem več to, kar sem bil, lepega dne bo moja dolžnost, napraviti prostor močnejšemu možu.« Knez Bariatinsky navaja dalje, da si uporekajo v izjavah oni zdravniki, ki so zdravili carja v Taganrogu. Eden od njih ni hotel podpisati carjevega mrtvaškega lista. Osem dnl pred carjevo smrtjo konča caričin dnevnik, v katerega je celo beležila, tedaj, ko je bila sama hudo bolna. Še bolj čudno Be glasijo pisma dvornih uslužbencev, v katerih namigavajo na nekaj, o čemur morajo strogo molčati. Danes so mnenja, da je porabil car za skrivnoBtno izginutje kak drug samoten kraj in nikakor ne carske prestolice Petrograd. Carica, zdravnik, eden od najboljših prijateljev in sluga so bili vpeljani v to skrivnost, vendar je ni omenil poslej nobeden, vsaj jasno ne. Pisma carlce na mater so prepletena z namigavanji na skrivnostne dogodke na dvoru. V krsto so položili mesto carja truplo vojaka od polka Semenovsky, ki je umrl dan poprej v Taganrogu, ki je bil carju zelo podoben. Ko je ležalo truplo v krsti, so jo prepeljali v glavno mesto. Proti dotedajnim navadam niso položili umrlega javno na mrtvaIki oder. Pokropilo je mrliča le nekaj višjih uradnikov, ki so se vsi čudili, da se je car tako spremenil po smrti. Enajst let po pokopu carja se je po- javil puščavnik Fedor Kusmich. Zgle- dal je kakor kak potepuh, obnašal se je pa tako dostojanstveno, da so ga osumili prevare in zaprli. Na vpraša- nje, kaj da je in s čim se peča, je od- govoril, da se le potepa okrog. Oblast ga je obsodila na 20 udarcev in na pro- gnanstvo v Sibirijo. Vest o čudnem po- tepuhu je prodrla tudi v Petrograd, odkoder so poslali za njim brzosela, ki bi naj celo zadevo pojasnil. S Kus- michom kot prognancem so postopali z vso obzirnostjo. Škof iz Irkutska je padel pred njega na kolena. N-e-k prej- šnji vojak in še tri osebe so prepoznale carja in se onesvestile, ker so bile pre- pričane, da gledajo prikazen. Od časa do časa so prihajali k pu- ščavniku odposlanci s carskega dvo- ra, ki so imeli pri njem tajne seje. Mrio- go drugih obiskovalcev, ki so se zgla- i-šali pri njem, je videlo nakupičenih cele kupe listin. Ker so začeli k njemu |vreti kmetje, se je preselil samotar v'drug kraj, kjer ni bil poznan. Ko se ie že postaral, je pripovedoval o nekdanjem življenju sijaja. Simeon Chromo\v, trgovec v Tomsku, je vzlju- bil starca, postavil mu je kočo in ga povabil, naj prebiva tamkaj do smrti. iChromow poroCa, da je nekofi brskal|po mizi puščavnika, ko ta ni bil nav- jzoč in je naletel na pergament in to je bil poročni list carja Aleksandra I. Trgovec je začel okrog pripovedovati, kdo bi naj bil njegov puščavnik. Dne 20. Januarja 1846 je umrl Fedor Kus- mich v svoji koči pri sibirskem mestu.Tomsk. Na smrtni postelji je baje pri-:znal, da je car Aleksander I. Nad nje-govim grobom so pozidali kapelo, ki je jpostala kmalu obiskana božja pot.