Primorski nevnik ^pžaVsS?111 Cena 70 lir DRPGI DAN OBISKA CESARJA HA1LEJA SELASIEJA V ITALIJI Enotnost pogledov zlasti glede vprašanj o miru ^ razgovoru s Saragatom so se dogovorili o stalnih zunanjepolitičnih posveto-va«iih - Razprava o dvostranskih odnosih z E. Colombom in A. Morom TRST, nedelja, 8. novembra 1970 Leto XXVI - Št. 253 (7747) l°ij| * — Etiopski cesar Haile Selasie je danes dopoldne po- ji L..Venec na Sjrob neznanega vojaka v Rimu. Tudi ta svečanost mi | .Pr‘r*iena z velikim zunanjim poudarkom in najvižjimi čast-)e cesar najprej pregledal častne čete in to karabinjerjev na Sih in Jelkov. v svečani uniformi, čete suličarjev in drugih vojaških |, zatem se je cesar Hal->»lasie vrnil v Kvirinal, kjer , ,e vršili zaključni razgovori Predsednikom republike Sara-d»l m' prisotnosti številne rjKij.. medtem ko sta imela Dukn Preclsednik italijanske re-h "Re in etiopski cesar daljši >«v dvoje. (J^jašhji razgovor je trajal do-j^dve uri in je med njim Sa-2?? najprej podčrtal, da topel italijanskega javnega J2®Ja, odraža čustva italijan-5« K ^U(^tva in odlične odno-i ■> obstajajo med obema dr- —Dejal je_ ^ ga bodo j^.v Rotovo prav tako toplo spregaj ^novi. Turinu, Milanu in ki jih bo obiskal med Hol?,, Potovanjem, saj hoče de-^aticna Italija odkritosrčno ^‘"teljstvo z etiopskim ljudstvom . bila hvaležna etiopskemu jurišu za njegov odnos do Ita-ki žive v njegovi do- cesar se je zahvalil Vfc Iv?™511 republike za njego-rji in je dejal, da Italija- nom ■Zive v Eti°piji, s svojim ,n s svojimi sposobnostmi tju j®10 Prispevajo k gospodarske-M ? socdalnemu razvoju dežele, bjjia° ^bjanska stran obraz- . osnovne linije italijanske ^politike, ki temelji na Vojni na®elih ustave: zavračanje tuj«. 26 reševanja sporov in pri-»leorivH VSak«nu narodu njegovo ti rilsn'1st. Tudi z etiopske stra-njjf, _ ^»razložili osnovna načela ke neuvrščenosti v blo- Med bor^>e za niir na svetu. C1*** da razgovorom so ugotovili, cnotS1*3 razlikam obstaja tudi litijjj08, Ppgl®dov v zunanji post^ i5ast® glede miru in var- !?viru TT žaj ~vSo Preučili predvsem polo-^odu r ^ m Srednjem bilo k/ .kazili so mnenje, da bi ti*"** da bi se redno po-tjih “« o mednarodnih vpraša- ^to ska obravnavali dvostran-^ani •asan^a ki so z etiopske jk> posebej podčrtali žeti r0w •britev kreditov za dalj-ra?,11? ol) ugodnejših pogojih Justi : ,°J njih kmetijstva in in-^ovor ■ “nogljivostd v državi. Jtoči n6 bil o tehnični po-*°viiiat moznosti pošiljanja stro-tioči 0v ki o drugih oblikah po- H 0 0 splošnih političnih kot akoj postranskih vprašanjih so tetn govorili tudi na seji PrpHtTK^ etiopsko delegacijo ^ ColnS^kom italijanske vla- h8tvovSnb?nV kateremu ^ Pri' “•Oro jri hidd zunanji minister J* PorimPiSi funkcdonarji. Zla-uneje so obravnavah ne-tan^pJecifična vprašanja, ki dr,,_,0*)e državi in so se spr* , Ogovorili, da se bo-Jparj minister za zaklad "ggradi z ministrom za ittaopije, da se dogovore V "nančne pomoči v okvi-. 'km ru obstoječih italijanskih zmogljivosti. Med obiskom etiopskega cesarja se ni govorilo in se ne bo govorilo o vrnitvi obeliska iz Axu-ma, ker obe strani menita, da ne gre za politično, temveč za tehnično vprašanje. Reševanje tega vprašanja je v pristojnosti mešane komisije, v kateri sta tudi arhitekt in arheolog. Predsednik vlade Colombo je nato priredil etiopskemu cesarju svečano kosilo. Sestanek med Volkspartei in tirolsko vlado BRIKSEN, 7. - Danes je bil reden sestanek «odbora za stike o Južni Tirolski*, ki so ga ustanovili pred nekaj meseci med Sued-tiroler Volkspartei in med deželno tirolsko vlado, da se posvetujejo o razvoju položaja v sveži z italijansko - avstrijsko pogodbo o avtonomiji za bocensko pokrajino, odnosno o izvajanju znanega »paketa*. Med sestankom so obravnavali razna vprašanja in med njimi možnost sprejemanja avstrijskih televizijskih programov v bocenski pokrajini in načrt o ustanovitvi univerze v Bocnu. Delegacija Volkspartei je povedala, da čaka zaključke komisije strokovnjakov, predno se bo izrekla za ali proti univerzi. Izrazili so željo, da se prizna evropski dogovor o priznanju raznih diplom- Končno so obravnavali delo »komisije devetih* in delo italijanskega parlamenta o »paketu*. V odboru so predstavniki Volkspartei, ki jih vodi predsednik Magnago ter delegacija Tirolske, v kateri so voditelji vseh trdi strank in ki jo vodi deželni glavar Wallhoefer. Orkester Glasbene matice, ki je sinoči nastopil v mali dvorani Kulturnega vodstvom prof. Oskarja Kjudra doma v Trstu pod uri v Prosvetnem Moški pevski zbor »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, ki bo nastopil drevi ob 17. domu na Opčinah oiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinvniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuivniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii Vponedeljek razpravlja zbornica o vladnem dekretu in razporoki Ostra trenja v vrstah PSU in napad na desničarsko politiko tajnika stranke Ferrija PRIZORIŠČE SPOPADOV NA SREDNJEM VZHODU OSMSM «MMS Uril* °«i.i m f Hill \*“u* . » jJJJJJ ottntll JORDANIJA Ohnk •NMAI »(LMAItIC NAJBOLJ »VROČE PODROČJE NA SVETU. Podaljšanje premirja med Arabci in Izraelom je še vedno problematično. Če ne bo prišlo kmalu do obnovitve mirovnih pogajanj s posredovanjem zastopnika Združenih narodov veleposlanika Jarringa preti nevarnost zaostritve položaja in grožnja za mir na svetu niiiiii um ||||||||,|,||,|l||,,||,,,,,|l||,,|„„| mul,,,,||„|„„|||||||||,„,„„|||„,|,|,||||||,|„m||||,„ ,„„1,11,,,l||V||||„„||||„ S!®? ROGERS-EBAN Moše Dajan za pogajanja 0 iniru z Arabci pri Jarringu »ašnjimi izjavami je izraelski obrambni minister popravil včerajšnje grožnje ISr 2Da^d 7' ~ Zunanji miri" dališi Rogers je imel da-Razgovor z izraelskim StN Jetrom Ebanom. ltaz-Zn.86 udeileiih tudi za-m 0ZN Yost'izrael* OtS £r°rien'k v Washingtonu Mi ^eiJfael8lk‘ zastopnik pri S • Kot * ^avil 0'a-v ministrstva, je bil <1Nri^rU n^Tstcn in se je odvijal i^a^evanja dialoga med o(ri®b «1 . Vtma. V diplomatskih V zvedelo, da je Eban ’%!^ava0ge?'sa* da bo mora-Aijri «vou v*ada na novo pro-Počil ^abšče glede mtrov- ai . -Bv, - Pri veleposlaniku tL" tw.,i lu*i novega položaja, »Iflu® Rfe*. z odobritvijo resalu-^ vzhoc'u v glavni J® ta rij;' P° mnenju Izrae-1 rt!,t>,'ašari?8o*uclja sprožila no-^ "l80 v skladu lri^ai^ Jakostnega sveta od 1967- ^ 24 urah je izraelski obrambni minister Moše Dajan danes drugič govoril o vprašanju pogajanj z Arabci. V govoru, ki ga je imel v Hifi, je izjavil, da je naklonjen obnoviti pogajanja pri veleposlaniku Jarringu, ker predstavljajo ta pogajanja edino pot za dosego miru. Iz te izjave je razvidno, da je Dajan hotel popraviti svoje včerajšnje resne groži\je, ki niso obetale nič dobrega v pogledu bodočih pogajanj z Arabci. Dajan je poudaril, da čeprav dobro pozna nasprotno stran in ve, kaj misli o Izraelcih, hoče Izrael nadaljevati razgovore z A-rabci za dosego dokončne rešitve vojnega spopada. »Kljub naši vroči želji po miru, pa ne pomeni — je nadaljeval Dajan — da bomo molčali, če nas bo kdo hotel s silo izgnati z ozemlja, ki ga zasedamo. Čeprav je sedaj izraelska črta o prekinitvi ognja ob Sueškem prekopu, pred Jordanijo in na gričevju Golan, se Izrael noče naprej ozemeljsko širiti, kakor tudi ne želi nadaljevati vojno.* Dajan je še poudaril, »da vsi tisti, ki mislijo, da je za dosego miru potrebno zasesti Kairo, Damask in Aman, grešijo, ker je prav podobno stališče eden o-snovnih vzrokov za nadaljevanje vojne. Izrael hoče mir ne samo zase, marveč tudi zato, ker ga zahteva ves svet.* V posrednem odgovoru na včerajšnji govor Dajana je današnji egiptovski tednik »Akhbar El Yon» napisal, da si Egipt pridržuje pravico preklicati pravkar sprejeto podaljšanje prekinitve ognja. Ust ugotavlja, da pristanek Egipta na priporočilo Združenih narodov za podaljšanje ognja ne obvezuje Egipta, ki ima zato pravico, da to odločitev prekliče v katerem koli trenutku. Hkrati list poudarja, da bo Egipt še iiaprej iskal politično rešitev na bližnjem vzhodu. RIM, 7. — V ponedeljek bo poslanska zbornica pričela razpravljati o dveh ključnih zakonih: o zakonu o razporoki in istočasno tudi o vladnem zakonskem dekretu o konjunkturi. V obeh primerih gre za zapletene odnose sil, ki so seveda v vsakem primeru bistveno drugačni, vendar pa gre za povezanost razprave in za možnosti raznih presenečenj, ki jih je tudi danes napovedal predlagatelj zakona o razporoki Fortuna, ko je dejal, da se skuša s strani KD ob podpori fašistov in monarhistov ponovno odložite razprava o razporoki, tako da bi ponovno izsilili kakšen popravek. Politični položaj pa se je zapletel v zvezi z včerajšnjim zasedanjem vodstva socialdemokratov, ki je bilo sklicano kot priprava za kongres, ki bo februarja. Tednik »Panorama* je zbral različne izjave, iz katerih izhaja, da je na včerajšnji seji prišlo do zelo ostrega napada na sedanjega tajnika PSU Penija v korist kadidature Tanassija, ki naj bd ga nadomestil na tajniškem mestu. Najostrejši je bil napad Orlan-dija, ki načeluje socialdemokratski skupini v poslanski zbornici in ki ni bil na seji prisoten, ker je bil v Parizu. Govori se, da naj bi Tanassi prepustil mesto obrambnega ministra Ferriju, odnosno da bi šlo za zamenjavo mest s pomembnimi političnimi posledicami. Ferrija so napadli Orlandi, A-verardi, Ariosto, Mezza in nekateri drugi, medtem ko ga brani Preti, ki pravi, da mora ostati na svojem mestu. Po pisanju omenjene revije Je Orlandi dejal, da stranke ne more voditi nekdo, ki je naredil preveč napak in ld ne pušča ob strani »skrajnosti*. Pri tem gre tudi za intervju, ki ga je dal Fer-ri lansko zimo, ko je govoril o možnosti sodelovanja z liberalci, kar seveda ni prispevalo h krepitvi socialdemokratov. Orlandi nadaljuje, da je absurdno, da se socialdemokratski ministri vsak dan razgovarjajo s socialističnimi, kot je tudi on vzpostavil stike z načelnikom socialistične skupine v poslanski zbornici Bertoldi jem, Ferri pa se noče pogovarjati s tajnikom PSI Mancinijem. Orlandi nadaljuje, da je bil Tanassi vedno človek stranke in da jo mora nadalje vodite ter da bi se to že naredilo, kolikor bi F etri pristal na mesto obrambnega ministra. Averardi je mnenja, da so PSU izključili iz številnih odborov zaradi politike tajništva, ki jo bremeni sovraštvo do starih tovarišev. Ariosto pa pravi, da je stranka brez odločnosti, Feni nima nobene nove zamisli in »žolčni antikomunizem* grozi stranki, da se bo zaprla v geto. Kot je razvidno Iz teh kratkih citatov, gre za Izredno ostre napade in vse kaže, da se bo polemika nadaljevala in verjetno zaostrila, VČERAJ V MONTREALU Aretiran ugrabitelj ministra Laporta MONTREAL, 7. — Policija je včeraj aretirala 19-letnega študenta Bernarda Lortieja, enega od 5 oseb, ki so jih v Kanadi iskali v zvezi z ugrabitvijo in umorom ministra za delo Pierra Laporta. Lortie je priznal, da se je 10. oktobra udeležil ugrabitve ministra. Hkrati je izjavil, da so bili z njim pri ugrabitvi Francis Simar in brata Paul in Jacques Rose, proti katerim je policija že izdala tiralico. Aretirani mladenič je izjavil policijskemu poveljniku, da so se dogovorili za ugrabitev in da so končno sklenili, da ugrabijo ministra Laporta Hkrati je pojasnil, da so Laporta ugrabili pred njegovo hišo z avto- mobilom, v 'katerem so potem našli v prtljažniku ubitega ministra. Poleg tega je Lorije pojasnil, da so bili vsi štirje oboroženi z brzostrelkami. , Atentat v Phnom Penhu: štirinajst mrtvih PHNOM PENH, 7. — Neznanci so vrgli bombo v kinematografski dvorani v središču mesta. Eksplozija je ubila najmanj 14 gledalcev in 18 ranila. V dvorani je bilo okrog 1.000 ljudi, ki so prisostvovali filmu »Pekel na Filipinih*. Priznanje Kitajske pomeni pričetek nove politike Neki dnevnik Je povsem odkritosrčno, toda tudi zelo naivno, naslovil uvodnik o priznanju Ljudske republike Kitajske: «Kitajska je v ospredju mednarodne javnosta». Gre seveda za določeno mero pro-vtacdalizma. Vendar pa tudi ni prav, da bd se govorilo samo o zapoznelosti italijanske pobude: kritika je točna, toda politično abstraktna. Petkov sklep zaključuje skoro dve leti trajajoča pogajanja, ki so nedvomno pozitivna in ki jih je treba ocenjevati kot pomembno mednarodno politično izbiro z daljnosežnimi posledicami. Gre za pomen, ki je še toliko večji, če upoštevamo, da je bdila Italija do sedaj v mednarodnih odnosih malo prisotna. AM točneje, šele sedaj in to sramežljivo, se Italija otresa atlantske pasivnosti, pa čeprav sledeč stopinjam drugih. Po drugi strani pa je tudi res, da je mnogo vode preteklo od časov ostre hladne vojne in da je bilo priznanje Kitajske «v stvari sami», kot je rekel Nemni in da ta sklep ni zahteval nekega posebnega poguma. Res pa je tudi, da nihče ni silil Italije, da sklep sprejme in da je šlo za svobodno odločitev, ki jo je treba priznati. Ni tudi slučajno, da je italijanski sklep povzročil med določenimi ameriškimi krogi slabo skrito nejevoljo, ki je podobna nejevolji zkrajnežev v lastni hiši. Sedaj pa je pomembno, da se italijanska zunanja politika kreta v skladu z izbiro, ki je bila narejena, ko se je priznal Peking in to so tudi podčrtali politično najbolj napredni krogi. Nesmiselno bi bilo, da bi se ustavili na starih stališčih, odnosno bd se priznanje Kitajske pretvorilo v nekaj konvencionalnega, ali še slabše v «prefriganost» onega, ki obrača plašč po vetru. Prva preizkušnja bo v četrtek, ko se bo v Združenih narodih ponovno pričela obravnavati zahteva o vključitvi Kitajske in pri čemer skoro ni dvoma, da bo Italija glasovala za vključitev, saj je priznala Pekingu suverenost nad celotnim ozemljem. Drugače pa so stvari glede ameriške zahteve, da se glasuje z dvotretjinsko večino, s čimer se hoče preprečiti vstop Kitajske v OZN in se nadaljuje politični in zgodovinski absurd, da Formoza zastopa Kitajsko. Obstajajo resne možnosti, da bo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiun Z VOJAŠKO PARADO IN SPREJEMOM V KREMLJU Tradicionalna proslava obletnice oktobrske revolucije v Moskvi Parade in sprejema se ni udeležil veleposlanik ZDA iz protesta, ker niso izpustili generalov MOSKVA, 7. - Danes je bila na Rdečem trgu v Moskvi tradicionalna vojaška parada ob 53. obletnici oktobrske revolucije, na kateri so bili prisotni najvišji partijski ter državni predstavniki z vodilno »trojko* Brežnjevom, Kosiginom in Podgomim na čelu. Parada je potekala točno po predvidenem programu ob prisotnosti množice Moskovčanov kljub temu, da je močno snežilo. Med parado niso pokazali kakih posebnih vojaških novosti, vendar pa so tuji vojaški opazovalci dejali, da so bile zlasti opazne čete hitre intervencije kot so padalci, mornariška pehota, amfibijska sredstva in letalske čete. Pokazali so protiletalske rakete topa »SAM-2» in »SAM-3*. ki jih uporabljajo v Egiptu, raketo «S-9», ki je sposobna nositi bombo 25 megaton in šest drugih vrst raket, ki so predmet razprav na pagajanjih SALT v Helsinkih. Tudi tokrat niso pokazali rakete *SS 11», ki je največja sovjetska raketa. Obrambni minister Grečko je pred pričetkom parade imel tradicionalni pozdravni govor, v katerem je ponovil stališče, ki jih je že večkrat izrekel Suslov. Grečko je govoril o obrambni sposobnosti Sovjetske zveze in dejal, da morajo upoštevati imperialistične agresivne sile, ki nadaljujejo z oboroževalno tekmo, krepijo napadalne bloke in širijo borbo prod socialističnim državam ter osvobodilnemu boju narodov. Dejal je, da prihaja do 06trih mednarodnih spopadov po krivdi imperialistov. Tako na paradi, kot na popoldanskem sprejemu v Kremlju, ni bilo ameriških predstavnikov, kar je Bela hiša že v naprej na oster in neobičajen način sporočila kot protest, ker še vedno niso izpusti- li ameriških generalov, ki sta pomotoma preletela sovjetsko ozemlje. Istočasno so iz ZDA izgnali 28-let-nega dopisnika TASS Leonida Ze-galova in to kot represalijo, ker je SZ 26. oktobra izgnala ameriškega dopisnika revije «News-week». V obeh primerih gre za zunanji znak zaostrovanja odnosov med ZDA in SZ. Na paradi je bil prisoten odpravnik poslov Ljudske republike Kitajske in ni bilo med gesli niti med govori nobene kritične ocene na račun Kitajske. Pogajanja med Poljsko in Zahodno Nemčijo VARŠAVA, 7. - Tu se je danes nadaljevalo delo komisije izvedencev poljske in zahodnonemške delegacije, ki pripravlja osnutek po- godbe med obema državama za normalizacijo odnosov. Danes je namestnik zahodnonemške delegacije Paul Frank sprejel veleposlanike ZDA, Velike Britanije in Francije v Varšavi in jih obvestil o poteku pogajanja, kot predstavnike držav, ki skupno s Sovjetsko zvezo odgovarjajo za Nemčijo. ŽENEVA, 7. — V Baslu so se nocoj sestali ravnatelji glavnih svetovnih osrednjih bank, da se posvetujejo o delu Banke za mednarodno povezavo, ki ima sedež v Baslu. Ker je položaj na svetovnem monetarnem področju precej miren, so guvernerji proučili predvsem stanje dolarja in šter-linga, ki sta v zadnjih časih nekoliko popustila, ter francoskega franka in italijanske lire, ki sta se v zadnjih mesecih, po nekaterih znakih popuščanja v preteklem poletju, ponovno okrepila. iiiitimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii Umrl je univ. prof. Bruno Meriggi Iz Milam je včeraj prišla žalostna vest, da je umrl, star komaj 43 let, univ. prof. Bruno Meriggi. V Trstu so ga dobro pozm-li in cenili zlasti slovenski profesorji in dijaki. Bil je mmreč večkrat predsednik izpitnih komisij pri zrelostnih izpitih m slovenskih višjih srednjih šolah in predsednik komisij za profesorske izpite. Bil je zelo vljuden in široko razgledan človek ter velik ljubitelj slovanskih jezikov in slovstev. Rodil se je leta 1927 v Orvietu, od leta 1956 do leta 1959 je bil m univerzi v Firencah docent za slovansko filologijo, od leta 1959 do 1960 je poučeval m univerzi v Pizi češko in slovaško literaturo, od leta 1960 pa je bil redni profesor m univerzi v Milanu za slovansko filologijo. Objavil je: tStoria detla lette-ratura slo vena (Zgodovim slovenskega slovstva), tStoria detla letteratura ceca e slovacca» (Zgodovina češkega in slovaškega slovstva), »Le piš belle poesie della letteratura ceca e slovacca» (Najlepše strani iz češkega in slovaškega slovstva), letos pa Še »Le letterature della Jugoslavia» (Slovstva Jugoslavije). Amerikancem uspel njih manever in da bo Kitajska sicer prejela večino glasov (zadnje glasovanje je dalo naslednji rezultat 48 da, 56 ne, In 31 vzdržanih) toda, nikakor ne dvotretjinske večine. Gre za igračkanje s postopkom, ki pa ima resen politični značaj in tu se bo izkazalo italijansko stališče, saj je pravno možno glasovati tako za predlog o vključitvi Kitajske v OZN, kot tudi za ameriški predlog o dvotretjinski večini, politično pa gre seveda za absurd. Vlada dosedaj še ni sprejela nobenega sklepa in drži vse v strogi tajnosti. Prav lahko pa se predvideva, da bo prišlo do pritiskov pro-ameri-ških krogov, da bi se priključili ameriškemu stališču. V tej zvezi je značilno hrupno stališče socialdemokratov in republikancev ob italijanskem vBdržanju pri glasovanju o afro-azajski resoluciji o premirju na Srednjem vzhodu. Gre pač za, zavore, da bd se premaknila politična os s stroge atlantske politike in je predsednik komisije za zunanje zadeve PSU Cariglia ocenil priznanje Kitajske kot «nuj-nost« in ne torej kot izbiro. Priznanje Kitajske ni torej konec, temveč začetek neke politike, je lahko temelj za bolj učinkovito zunanjo politiko, za bolj originalno politiko, za takšno politiko, ki bo bolj v skladu z interesi Italije. Pomembna so tudi gospodarska vprašanja. S priznanjem Kitajske se potencialno odpira ogromno tržišče. Dosedaj je trgovinska povezava med Kitajsko in ostalim svetom smešno nizka, saj Kitajska uvaža za nekaj več kot 1.100 milijard lir in torej približno toliko kot Italija uvaža samo živil. Vendar pa je že sedaj Itar lija v zunanje trgovinski kitajski izmenjavi na četrtem mestu takoj za Japonsko, Zvezno Nemčijo in Veliko Britanijo. Gre za majhne številke 67 milijard lir izmenjave v letu 1969 in 82 milijard Idr v letu 1967, ko je izmenjava dosegla najvišji obseg. To so sedanje številke, jutrišnje pa so lahko mnogo višje, že v oddaljenem 1958. letu je Enrico Matted ugotovil, kako pomembno je lahko kitajsko tržišče. Predsednik ENI je sklenil prvo trgovsko pogodbo s Kitajsko in je ponudil kemijske izdelke. Na Kitajskem obstaja prava «lakota» po gnojilih in je ponudbo takoj sprejela. Danes so te možnosti še večje, ko so deželo zapustili sovjetski tehniki. Prav gotovo so pri prizna^ nju Kitajske odigrali pomembno vlogo gospodarski in industrijski čindtelji. Pral kratkim so ustanovili v Milanu italijansko - kitajsko mešano trgovinsko zbornico, ki zahteva predvsem kredite s strani italijanske vlade za olajšanje nakupov in prekinitev omejitev uvoza na Kitajsko. Značilno je tudi, da je prav v teh dneh minister za zunanjo trgovino Zagari v Hong Kongu, kjer se skupaj z načelnikom instituta za zunanjo trgovino ICE razgovarj as trgovinsko delegacijo, ki je bila ustanovljena v Pekingu 1965. leta. Prihodnjega januarja pa bo Zagari predsedoval študijskemu zasedanju, ki bo obravnavalo možnosti, ki jih nudi kitajski trg italijanski industriji. M. D. Uradno zanikana vest o koleri v Jugoslaviji BEOGRAD, 7 . — Zastopnik zveznega tajništva za zdravstvo in socialno politiko je na vprašanje Tanjuga izjavil nocoj, da v Jugoslaviji doslej ni bil zabeležen niti en primer oboljenja za kolero. S tem je bila uradno zanikana vest turške časopisne agencije »Anadolia*, češ da se je v Jugoslaviji pojavila kolera. Netočnost te vesti je bila potrjena tudi v Skopju. Odgovor grškega RK na protest SZ ATENE, 7. — Na protest sovjetskega Rdečega križa mednarodnemu odboru je grška vlada sporočila predstavnikom mednarodnega RK, naj ostanejo v Grčji. Dodala pa .je, da »ni primerno*, da bi obnovili pred enim letom sklenjeni sporazum glede obiskov političnih jetnikov, ali dali sklenili nov sporazum. Državni tajnik za zunanje zadeve Xanthopoulos - Palamas je poudaril, da «sicer Grčija nima kaj skrivati, da pa tudi ne sme njena suverenost biti pod tujo kontrolo*. TRŽAŠKI DNEVNIK S PETKOVE SEJE SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Pred ponovno demonstracijo slovenskih šolnikov v Rimu? Vzrok: kljub vsemu še vedno zelo težaven položaj profesorjev - Nedopustno zavlačevanje objave predsedniškega dekreta o habilitacijah m odobritve zakonskega osnutka Belci-Škerk V petek je bil v Gregorčičevi dvorani članski sestanek Sindikata slovenske šole. Tajnik sindikata prof. Franc Škerlj .je seznanil članstvo s ponovnim zavlačevanjem še nerešenih vprašanj slovenske šole, zlasti še nerešenega in skrajno težkega položaja, v katerem so še danes srednješolski profesorji, kljub ponovnim in svečanim zagotovilom vladnih in političnih oblasti ob manifestaciji slovenskih šolnikov v Rimu. Članstvo se je zgražalo nad brez brižnostjo oblasti za sprejete ot> veznosti do slovenskih šolnikov in je z ogorčenjem predlagalo, naj bi se slovenski šolniki zopet podali v bližnji bodočnosti na protestno manifestacijo v Rim. Slovenski šolniki upravičeno obsojajo skrajno neobčutljivost oblasti za probleme slovenskih šolnikov. Preteklo je namreč zopet zaman že nekaj mesecev po manifestaciji v Rimu in po zagotovilih oblasti, da bodo čimprej resno pristopile h globalni rešitvi vprašanj slovenske šole in položaja slovenskih šolnikov. Zaradi tega ne bi nikogar začudilo, če bi šli slovenski šolniki zopet v Rim in tokrat še bolj odločno nastopili. V svojih nadaljnjih izvajanjih je tajnik sindikata še omenil zakonske osnutke poslancev Belči-Škerk in pripombe sindikata tema osnutkoma ter dodal, da .je zadeva trenutno zaspala, kljub zagotovilom predsednika poslanske zbornice, da se bo za stvar zanimal in kljub zagotovilom, da bo prosvetna parlamentarna ko misija upoštevala pripombe sindikata slovenske šole. Nato je prof. Škerlj še poudaril, da slovenski šolniki zahtevalo globalno rešitev vseh še nerešenih vprašanj brez vsakega slepomišenja, zlasti zahtevajo posebno rešitev zapletenega položaja slovenskih profesorjev, ki ne nosijo nobene krivde, če so po toliko letih službovanja še vedno začetniki. Slovenski solniki odločno odklanjajo vsako delno rešitev in zahtevajo za vse slovenske šole vseh stopenj in vrst (od otroških vrtcev do višjih šol) slovenskega funkcionarja — vice-prroveditorja — ki bi vodil in usmerjal vse slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Le taka rešitev bi namreč koristila slovenski šoli in ne zadnje tudi ugledu oblasti, fei se nikakor ne morejo otresti starega načina reševanja vpra- šanj narodnostnih manjših. O zadnjem zasedanju mešane ju goslovansko - italijanske komisije v Rimu .je prof. Škerlj sporočil, da je bilo naročeno izvedencem te komisije, naj bi zbrali podatke o položaju posameznih šolnikov in jih posredovali komisiji v rešitev; zaradi tega je tajnik sindikata povabil šolnike, naj bi cimprej podatke o svojem službenem položaju izročili tajništvu sindikata. Načelnik osnovnošolskega odseka učiteljica Minka Pahorjeva je poročala o razpisu rednega učiteljskega natečaja ter povabila morebitne kandidate, naj se zglasijo na tajni štvu sindikata, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila; prof. Elza Anto- načeva, načelnik pedagoškega od seka, p« .je spregovorila o prihodnjem seminarju za slovenske šolnike. Tajnik sindikata je še povedal, da ga je sprejel v petek šolski skrbnik prof. Giuliano Angioletti in mu sporočil, da je na vidiku neka delna rešitev za habilitacije slovenskih profesorjev. Prof. Škerlj je zaključil članski sestanek s priporočilom šolnikom, naj se v večji meri vključujejo v prosvetno - kulturno in gospodarsko življenje tukajšnje slovenske narodnosti, ker slovensko javno mnenje, zahteva od slovenskih šolnikov večjo zavzetost in sodelovanje pri reševanju raznih na rodnostnih vprašanj. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Danes, 8. novembra ob 16. uri L. N TOLSTOJ MOC TEME drama v petih dejanjih Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacija na telef. 734265. ii um milim im n ii iiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii*iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimsm!iis''uiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii»iiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiin VČERAJ DOPOLDNE PRI NOTARJU FROGLII Podpisane uradne listine družbe Autostazione diFernettiS. p: A.» Dr. Caidassi je predsednik upravnega sveta nove družbe - Tržaško pokrajino in repentabrsko občino bodo povabili k sodelovanju pozneje V pisarni tržaškega notarja Froglje so predstavniki trgovinske zbornice, družbe SIFT (Tržaška hranilnica) in družbe «Societa Finanzia-ria Assicurativa* (RAS) včeraj podpisali uradne akte o ustanovitvi družbe »Autostazione di Femetti S.p.A* Za trgovinsko zbornico je akte podpisal predsednik dr. Romano Caidassi, za družbo SIFT dr. Leo Paschi in za družbo Societa Finanziaria Assicurativa dr. Giulio Frausin. Sledil je občni zbor članov nove gospodarske formacije, na katerem so izbrali iz svoje srede predsednika upravnega sveta nove družbe. Za predsednika je bil imenovan dr. Caidassi. V poročilu, ki ga je sinoči objavila o tem dogodku trgovinska zbornica, se poudarja, da bodo k novoustanovljeni družbi pozneje povabili tržaško pokrajinsko upravo in repentabrsko občino. Med prvimi nalogami, s katerimi se bo spoprijela nova družba, se nahaja problem uporabe že na- resničijev tovornega postajališča pri i priložnosti se je zbralo v lepo o- kazanih finančnih sredstev za ' U-iHiiiimnniiiiiiiiiiiiHiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHuiiiinnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmiiiiiiiiiMHiiiM Umrla je Anica Kalanova Fernetičih. Gre kakor znano za vsoto 700 milijonov lir, ki sta jo doslej dala na razpolago dežela Furlanija - Julijska krajina in generalni vladni komisariat. Predvsem bo treba pripraviti dokončen izvršni načrt za začetek gradnje postajališča, in ga predložiti v pretres in odobritev deželnemu urbanistične mu načrtu. Nato bodo začeli s prvo tranšo predvidenih del. Na obširnem področju pri Fernetičih bo tako nastala nova prometna infrastiuktura, ki bo posebnega pomena za tržaško luko, in kjer se bo osredotočil ves blagovni promet češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo, kakor tudi promet med Italijo in drugimi članicami Evropske gospodarske skupnosti na eni ter obdonavskimi in balkanskimi deželami na drugi strani. Pri Fernetičih se bodo nadalje opravljale vse carin >ke operacije pred vstopom raznega blaga rja ozidje ( EGS ter po potrebi, tudi spravljalo blago v uvozu in izvozu. S tem tjo tudi mestno središče močno razbremenjeno kar zadeva težak blagovni promet s tovornjaki. I V noči od petka na soboto je v tržaški bolnišnici dotrpela Anica Kalanova. Vest o njeni smrti, ki se Je včeraj dopoldne razširila med njenimi tovariši in znanci, je vzbudila iskreno sožalje. Kajti Anica je imela širok krog znancev, ki so ji bili bolj kot so jo poznali, bolj iskreni prijatelji. Njen miren, mil značaj, njena komunikativnost z vsakomer, njena skromnost, zaradi katere ni rinila v ospredje, so lastnosti, ki so ji utrli pot do splošne priljubljenosti. Anica Kalanova se je rodila 6. aprila 1894 na Katina« v učiteljski družini Čok. Oče je bil nadučitelj na rojanski šoli, tudi sestre so bile učiteljice. Anica je dovršila učiteljišče v Gorici leta 1913. Prvo njeno službeno mesto je bilo na Cirilmetodovi šoli na Acque-dottu. Tu je učila od 1913/14 do 1915/16. Za eno leto se je vrnila na šolo v domačem kraju, nakar je službovala od 1917/18 do 1920/21 v Rojanu. Naslednja leta je učila v Padričah - Gropadi. Tedaj se je že razvijal fašistični pritisk na slovensko učiteljstvo in s šolskim letom 1924/25 jo najdemo na Ostrožnem brdu, toda ne za dolgo. Februarja je bila premeščena na meščansko šolo v Postojno, a še isto šolsko leto na osnovno šolo pri Korošcih (Sv. Barbara). Tu je ostala še celo šolsko leto 1925/26, nakar se je v avgustu 1926 poročila s Kobaridcem, didaktičnim ravnateljem Emilom Kalanom, se preselila k njemu v Tolmin in opustila učiteljsko službo. Njem mož je bil leta 1932 premeščen v notranjost Italije, tam se je družina zaradi premestitev večkrat selila. Na zadnji postaji izgnanstva v Gussagu (pokrajina Brescia) ji je 19. februarja 1946 umrl mož. Z otrokoma se je nato vrnila v svoj rodni kraj in zvesta jeziku in čustvu, ki ga je znala tudi v tujem okolju vcepiti v svoj zarod, se je vključila v naše delo ki napore za dvig našega ljudstva. Nameščena je bila na domači šoli na Katinari, kjer je ostala do svoja upokojitve ,(1963). Kot močna pedagoška osebnost je katinarski šoli vtisnila svoj »osebni* koncept in zares tovariških odnosov, ki jih je znala ustvariti do svojih kolegov, so tudi ostali učitelji pritegnili, da je na šoli nastal zavidljiv harmonični kolektiv. Toda Anica Kalanova ni bila poznana le kot vzorna učiteljica, temveč tudi kot sposobna kulturna delavka. Bila je odlična pevka, saj je v nekdanjem učiteljskem pevskem zboru nastopala kot solistka. Tudi igralske talente je izpričala ko je večkrat nastopala pri dramskih prireditvah v Marijinem domu in tudi v Narodnem domu pod Skrbinškovo režijo. Svojim umetniškim nagnjenjem je ostala zvesta še potem kot pevovodka in kot režiserka. Prireditve, ki jih je ona pripravljala so bile vedno na zodovoljivi ravni. Svoje izkušnje in znanje pa je posredovala kot odbornica Prosvetnega društva Lonjer - Ka-tinara tudi drugim. Tudi ko je stopila v pokoj ni mirovala. Svoje sile, ki jih je kot vzorna mati delila med družinami svojih otrok, je žrtvovala tudi mladinski reviji »Galeb*. Pet let je vodila upravo tega lista in zadnje čase je celo sama razvažala poverjenikom vsako izšlo številko. Kot da bi hotela obdržati vsaj posreden stik šolo. Danes se bomo poslovili od Anice Kalanove, ljudske učiteljice starega kova, ki je vse do zadnjega nosila prižgano svojo lučko idealizma in žrtvovanja skozi neprijazne današnje zmaterializira-ne dobe. Naj bi bilo njeno plodno življenje vsem generacijam v spomin in opomin. D. P. premljeni dvoranici škedenjskega prosvetnega društva izredno število domačinov, prijateljev in znancev slikarjev ter umetnikov, prisotna pa sta bila tudi občinski odbornik Dušan Hreščak ter poslanka Marina Bemetič. Potem ko je preasednik Skedenj-skega društva Sergij Cerkvenič n-radno odprl razstavo in povedal, da si društvo šteje v oosebno čast spre leti v svoje prostore mlade likovnike. katerih razstavljena dela jasno izpričujejo, da je slovenska kulturna dejavnost v Skednju še vedno živa, je povabil prisotne k ogledu razstave. Na priložnostno postavljenih panojih je razobešenih skupno 33 de! in sicer po devet Žerjalovih abstraktnih grafik, Zulianovih in Rozmanovih krajinskih oli ter šest Vec-chietovih polimateričnih platen. Razstava, katere ogled toplo priporočamo vsem ljubiteljem likovne umetnosti, bo odprtg od 7. do 15. novembra; ob delAmifeih od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. V Slovenskem v Ul. Geppa 9 bo v torek, 10. t. m. ob 20.30 predaval PETAR STRC1C 61an Severno jadranskega inštituta z Reke o temi: POLITIČNA GIBANJA ISTRSKIH HRVATOV V LETIH 60.70 Slovenski klub vabi vse svoje člane in prijatelje, da se zanimivega predavanja udeležijo v čim več jem številu ! V KULTURNEM DOMU je odprta SPOMINSKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH 2RTEV VERDI Operna sezona gledališča Verdi 1970-7l se bo — kot smo že poročali — začela v torek, 10. t. m. ob 20.30 z gala predstavo Verdijeve opere »Don Carlos«, ki je bila poslednjič na sporedu v Trstu v sezoni 1962-63. Opero v štirih dejanjih bo dirigiral Oliviero de Fabritiis v režiji Ala Mirabelle Vassalla. V glavnih vlogah bodo nastopili že preizkušeni izvajalci Verdijevih del: basist Bonaldo Giaiotti (Filip II.), tenorist Karlo Cossutta (Don Carlos), baritonist Renato Bruson (Rodrigo), basist Antonio Zerbinl (Veliki inkvi. zitor), sopranistka Rita Orlandini Ma. laspina (Elisabeta) in mezzosopranist. ka Luisa Bordin Nave (princesa E-boli). Nastopili bodo še Vito Susca, Laura Cavalieri, Mario Sartl, Raimondo Ritteghelli, Marisa Zotti, Enzo Via. ro, Silvio Maionica, Eno Mocchiuttl, Dario Zerial, Ivan Sancin in Renato Leban. Sceno je zasnoval Lorenzo Ghiglia Fernanda Succo pa je poskrbela za koreografijo. Torkova predstava velja za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih. Prt blagajni gledališča (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETT1 Razstava ostane odprta do 22. novembra t. 1. vsak delavnik razen sobote od 18. do 20. ure. Dr. Pericle Fidonzi novi šolski skrbnik na Tržaškim Minister za javno vzgojo je odredil, da bo od 9. t.m. dalje prof. Giuliano Angioletti ohranil funkcijo šolskega skrbnika za deželo Furlani jo - Julijsko krajino, ne pa tudi funkcijo šolskega skrbnika v Trstu. V tem svojstvu ga bo zamenjal dr. Pericle Fidenzi, ki prihaja s šolskega skrbništva v Vidmu. Protest občinskega odbora v Zgoniku Občinski odbor v Zgoniku je včeraj na svoji redni seji razpravljal o zadnjem podvigu fašističnih pobalinov proti spomeniku padlim v Sa-ležu. Občinski odbor izraža ogorčenje v imenu vseh občanov zaradi skrunitve spomenikov padlim in zahteva, da preiskovalni organi končno le odkrijejo krivce ter jih prijavijo sodišču, izraža priznanje vaščanom iz Saleža in potiva vse občane na stalno budnost. Sino« v PD «1. Grbec* Otvoritev razstavo mladih slikarjev Sinoči so v društvenih prostorih F. D. tlvan Grbec» v Skednju odprli kolektivno slikarsko razstavo mladih tržaških slikarjev Borisa Žulja-na, Edvarda Žerjala, Roberta Rozmana in Franka Vecchieta. Od tej • Valerija in mož Cvetko Grgič čestitata novemu doktorju iz ekonomskih ved KARLU MEZGECU Te dni je praznoval svoj 50. rojstni dan NARDO KRALJ, odbornik športnega društva Primorec in trener nogometne ekipe. Člani športnega društva, posebno nogometaši, mu iskreno čestitajo in želijo mnogo let zdravja in zadovoljstva. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira od 26.12.1970 do 2. 1 1971 v Zg zimovanje Gorjah pri Bledu Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul Geppa 9/II. Danes zadnja predstava komedije «Le Maldobrie«, ob 16.30. AVDITORIJ Čarodej Furlan Denis Moros’ 1 je postal slaven v Parizu, doseg eli. ke uspehe od enega konca Sre^. .-etnija do drugega, ter osvojil Veliko nagrado mednarodnega kongresa čarode. jev (rokohitrcov) v Ženevi, bo danes pcpoldne ob 17. uri ponovil svoj nastop na odru Avditorija, Abonenti na sezono Stalnega gleda, lišča bodo imeli znaten popust na vstopnini. Vstopnice so v prodaji v pasaži Protti (tel. 36372 . 38547). «PIay Strindberg« Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Tr. stu obvešča, da bo tečaj srbohrvaščine ob sredah in petkih od 19. in 21. ure Pričetek tečaja je v sredo 11, t.m. Razstave PD «IVAN GRBEC« SKEDENJ RAZSTAVA MLADIH SLIKARJEV je odprta do 15. novembra ob delamniildh od 17. do 20. ure, v nedeljah od 10. do 13. ure v prosvetnem društvu «Ivan Grbec« v Skednju, Skedenjska ulica 124. ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih 'vre zih 9očutja ob izgubi naše drage * nepozabne Frančiške Hrovatin vd. Malalan na se zahvaljujemo vsem, ki so kakršen koli način žalovali z nat®- Družina Občinski pogrebni zavod V umetnostni dvorani »Cesare So-fianopulo« na Trgu Papa Glovanni 6-1 je odprta osebna razstava slikar, ke Giuliane Griselli di Lena, ki jo prireja Sindikat lepih umetnosti dežele Furlanije-Jul. krajine, ki je včlanjen v CCdL. Razstava bo odprta od 18. do 20. ure ob delavnikih ln od 10.30 do 12 ure ob nedeljah In praz-nikih, do vključno 14. nov. V umetnostni galeriji »II Tribbioa v Ul. Piccardi 68 bo razstavljala od 7. do 21. t. m. olja In barvne risbe Gianna Marini iz Gorice. Otvoritev bo v soboto 7. nov. ob 18.30. ZAHVALA a Toplo se zahvaljujemo vsem. so z nami sočustvovali ob izg111* naše drage Ane Caharije vd. Spacal Prisrčna zahvala g. župniku, V> sorodnikom, darovalcem cvetja vsem, ki so jo spremili na za® poti. .. i Žalujoči nečaki z družin"’1’ Nabrežina, 8. novembra 1970. V umetnostni galeriji Mignon na Korzu Italla 9.F bo od 11. do 20. t. m. razstavljal Emidio Eredita. Odprtje razstave bo v sredo 11. ob 18.30. Darovi in prispevki sati BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA TRST - Ulica P. Filzi St 10 fal 38101/38045 opravlja vse bančna posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar Kanadski dolar Brit šterling Švic. frank Franc, frank Belg. frank Hol. flor in* Nemška marka Avst. šiling Dinar 619,— 590,— 1480,— 142,— 110,— 12,— 172,— 170- 23.80 42,50 DUrreirunattov v Avdiotriju V torek, 10. t.m. ob 20.30, bo Avditoriju enkratna predstava nemščini DUrremmattovega dela «Play Strindberg«. Predstava bo pod pokroviteljstvom Nemškega kulturnega inštituta in Italijansko-švicarskega kulturnega združenja v izvedbi skupine »Zimmertheateni iz Ttibingena v okviru nastopov i-gralskih skupin iz inozemstva, ki so v programu dramskega gledališča Teatro Stabile. Komedija «Play Strindberg« je ironična interpretacija temačne drame »Mrtvaški ples«, ki sta jo lani v Politeama Rossetti izvajala Ldlla Brignone in Gianni Santuccio. Ta predstava v nemščini se povezuje tudi s skorajšnjo abonmajsko predstavo Teatra Stabile Strindbergove drame «Oče» v Politeama Rossetti. Za predstavo «Play Strindberg« velja 50 odst. popusta za abonente Teatra Stabile, za gojence Nemškega kulturnega Inštituta in člane Italijansko - švicarskega kulturnega združenja. VstblpntCe so v prodaji v PasaH Protti (tel 36372 in 38547). Mali oglasi 5. novembra je na tržaški univerzi nostrificiral iz ekonomskih ved dr. JOŽKO BASA Čestitajo mu domači, prijatelji in znanci. REVOLUCIONARNO tiho električno ogrevanje za stanovanje, vile in weekemde. Preizkušeno in narejeno na Švedskem. Visoka kvaliteta, modema oblika in 5-letna garancija.. Brez problemov in nevarnosti. Mala potrošnja elektrike. Enostavna montaža. Obiščite nas ali nam pišite. DOBRINJA, TRST, Via Contl 4-6, tel. 93-870, 72-46-36 Tudi v našem uredniatvu uprojemuroo priupovke za noio-apomenik v Cerknem ■CITROEN* — mehanična delavnica Samarittanl In Mlceo In prodaja nadomeitnlb delov. Ul. H!ttmeyer 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA/ Ste osamljeni, pogrešate toplih besed in družine? Se želite izogniti avanturam, neresnic, m Izkoriščanju, neuglednemu spoznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam, ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSKEUOVALN1CA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Hle-teršnlkova 24 a. Lesna industrija s Proseka išče vajence iz zgornje tržaške okolice. Tele fonlratl na. 225-241 ali 225-378. Pomembna tvrdka Išče uradnika — Prva služba. Prošnje s currlculum vltae poslati pod slglo XY na upravo Primorskega dnevnika. Trst, Ul. Mon. tecchi 6. Vajenko Uče cvetličarna v Trstu, Ul. S. Gtusto 3. Zglasiti se na navedenem naslovu. Kotle za žganjekuho v vseh izved. bab ln velikostih Izdeluje najkvalitet. neje že preko 40 let KAPELJ V. bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — Šiška. Vino lz goric - Trevlsa. Dobro na. mizno vino 11 stopinj po 180 lir, boljše namizno vino po 200 Ur. Servis na dom. Telefonirati na št. 75S-4I7. Unlonturlst, sekcija SZ UNION za propagando in širjenje ljudskega turizma, prireja v nedeljo 15. nov. iz. let na sneg v Sappado. Cena izleta 2.000 lir; odhod iz Podlonjerja ob 6. url, s Foro Ulplano ob 6.15. Prijave pri »Unlonturlst* v Ul. sv. Frančiška 30-III. nad, vsak dan od 18. do 20. ure In v gostilni Zupan v Lonjerju. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 11. do 16. ure) Danes, NEDELJA, I. novembra BOGOMIR Sonce vzide ob 6.54 ln zatone ob 16.43 — Dolžina dneva 9.59 — Lu. na vzide ob 14.14 In zatone ob 0.41. jutri, PONEDELJEK, *. novambra NEVENKA Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,7, najnižja 9,6, ob 1». url 12,6 stopinje, zračni tlak 1017,2 stanovi, ten, veter 4 km jugovzhodnik, vlaga 50 odst., nebo 7 desetink pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 1X1-301 Visle XX Setteradre 16/HI ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 7. novembra 1970 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 12 oseb. Umrli so: 64-letnl Francesco Apol-lonlo, 64-letnl Oluseppe Krivic, 59-letni Vlttore Rlgon, 67.1etna Maria Sa. mec 56-letnl Gtusto Glusto, 58-letnt Manilo Cappelll, 76-letna Anna Cok vd. Kalan, 69-letni Glovanni Cauccl, 80-Ietnt Glovanni Di Candla, 72-letna Glusepplna Catalan Luzzatto vd. de Guarrlnl, 82.1etna Eugenta Morgut. 80-letni Giuseppe Kuzma. Oklici: agent Javne varnosti Roberto Menguccl In gospodinja Rosalla Se-ravallo, natakar Antonio Caretto In gospodinja Marisa Battata, karoserlst Ultano Mlllo In delavka Grazlella Bonettl, karabinjer Raffaele Glamma. rini In delavka Bruna Petruz, trgov, skl Inšpektor Mlchele Tolve In študentka Maria Rosaria Mezzlno, nata. kar Mario Robinson In delavka Na-dia Klemen, Inženir Bruno Baldl ln učiteljica Giulia Stajano, pom. kapitan Claudlo Angelini In delavka Nives Gasparini, reprezentant Flavlo Mo. celin ln uradnica Altda Schlavtnato, fiziolog Riccardo Argano ln uradnica Elvezia Bleccl, karoserlst Alberto Manzutto In prodajalka Luciana Beltrame, uradnik Attllio Stanese ln u-radnlca Rosa Belbosco, uradnik Mau-rizlo Lombardo In univ, študentka An. na Trento, upokojenec Giulio Chleppa In gospodinja Natalla Bandel, zavarovalni Inšpektor Dario Verdelll In gospodinja Emllla Fornasarls, risar Serglo Ramant In gospodinja Grazlella Fontanot, Industrijski vodja Ralmon-do Meak ln gospodinja Laura Messorl. SKBOFI,KX V8& ZA KINU [N FOTOGRAFSKI MATERIAL Trat, UL Manini 53 Tel. 733-36) Prijatelje id aoino* naprošamo da nas obiščejo Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26 Rossetti . Emili, Ul. Combl 19, Al Sammarttano, Trg Ospedale 8, Tamaro jt Nori, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.39 do 1.11) Godina, Čampo S. Glacocmo 1, Grl. golon, Trg Vlrgilto Giotti 1, Al Due Mori, Trg Unltž 4, Al S. Lorenzo, Ul. Sonetni 179 (Skedenj). LOTERIJA BARI 14 8 64 55 8 CAGLIARI 47 12 51 62 81 FIRENCE 24 61 48 52 71 GENOVA 65 87 82 16 49 MILAN 36 32 15 76 58 NEAPELJ 40 4 63 6 84 PALERMO 51 59 2 65 52 RIM 35 70 16 71 12 TURIN 53 29 24 18 49 BENETKE 11 66 81 54 68 ENALOTTO 1 X 1 2 XXX X X 1 I 2 Kvote: 12 — 8.263.000 lir, 11 — 167.500 Ur, 10 — 15.200 lir. Nazlonale 14.30 «Waterloo», Rod Stel. ger, Cristopher Plummer, Orson V spomin na nepozabno Ivahko Puntar daruje Mara 2.000 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku. Minka in Drago Pahor darujeta v počastitev spomina Anice Kalanove 2.000 lir za prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju. V počastitev spomina svo-je bivše sodelavke Mery Samec daruje Drago Pahor 2.000 lir za Rod modrega vala. Družina Maks Spetič da ruje v počastitev spomina pok. Anice Kalan 3.000 lir za Dijaško matico. Godina Silvester daruje za mladin-ski sklad p. d. Ivan Grbec v Skednju 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Franja Kodriča daruje družina Ferjančič 3.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Anice Kalan darujeta Bijanka in Vilko Ba. tič 1.000 lir za Prosvetno društvo Lo-nje-r Katinara. Namesto cvetja na grob pokojne A-niče Kalanove daruje družina Lukeš 2.000 l)r za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pokojne A- nice Kalan, daruje družina Orel Katinare 1.500 lir za Dijaško matico in 1.500 lir za SZ Bor. Namesto cvetja na grob pok. Anice Kalanove darujeta Elči in Lojze A-bram 2.000 lir za mladinsko revijo «Galeb». V isti namen darujeta Albin Bubnič 2.000 lir in Stojan Spetič 1.000 l(r za mladinsko: revijo »Galebni Namesto cvetja na grob pok. Ivane ln Rudolfa Ražma darujeta Zofka in Aldo Križmančič 2.000 lir za športno društvo Zarja. Namesto cvetja na grob Anice Ka-lanove daruje družina Sergija Pečar, ja 3.000 lir za Dijaško matico. ZAHVALA so Zahvaljujemo se vsem, Ki spremili na zadnji poti našo čsV mamo Ivano Metlika vd. Ražem Posebna zahvala č. g. žujffl^ darovalcem cvetja to vsem, K* počastili njen spomin. in So*« Družini Stopar Bazovica, Opčine, 8. XI. 1970- SINDIKAT SLOVENSKE sporoča, da nas je zapustila dolgoletna članica, zvesta sta*1*« ška tovarišica in vzorna vzgoji ljica Anica Kalanova Ohranili jo bomo v lepem sp0. Svojcem žalje. izrekamo iskreno SOŽALJE KAI>* Ob smrti mame ANICE 0( izrekamo sinu Odu in dru^njjt'i ceni iskreno sožalje. — in uprava Primorskega valec Pavel Colja je izjavil, da ,Je Proračun tehnično dobro sestav-da pa imajo občinske uprave v današnjem italijanskem sistemu Pnnmalo avtonomije. . Proračun repentabrske občine za ‘ato 1971 predvideva skupno 34.084 Zveznih izdatkov. 1.089.000 neob-Veznih izdatkov, 3.100.000 izdatkov račun kapitala, 553.602 stroškov a Povrnitev posojil in 437.000 lir v Sobnem računovodstvu. Med iz-. *ki so največje postavke za pla-stalnemu osebju (10.750.000), pla-^ nestalnemu osebju (1.830.000), sat^ki za pisarniške potrebščine, elefon itd. (1 milijon), prispevek tehnični konzorcij (926.500), priimek za trošarinski konzorcij >»•260.000), stroški za športno igri- šče » (1.600.000), stroški za javno 2**vetljavo (1.600.000), prispevek kraški vodovod (1.850.0007, pri-za šagro terana in pršuta J7OOO) prispevek za razstavo go-* živino (300.000) itd. V[ ,u repentabrska občina ima naj-dohodnine od trošarine. Tako ^videvajo za prihodnje leto od ™?rine 6,1 milj. lir dohodkov, od J^ležbe na davke na poslovni ^et 2.736.000, od družinskega 1.574.190, od soudeležbe na Ijj 1-770.000, od davka na bencin čin,000, od najemnine za oblake kamnolome 581.000, itd. drugim .je župan sporočil, da . na sodelovala pri organizaciji inskega tedna in v zvezi s tem lnw mana in v /.vezi s lcu ^‘a 360.000 lir izdatkov. Na po st! k^hetijskega nadzomištva so po-Se 1,1 tehtnico za javno živino m Janimali pri pokrajinski upravi za popravilo ceste, ki pelje od Fer-netičev na Col. ObčmsV odbor je i proučil tudi popravek k splošnemu regulacijskemu načrtu in gradbeni pravilnik. O tem bo še razpravljal in sklepal občinski svet. Na petkovi seji je repen tabrski občinski svet med dragim tudi imenoval revizorje računov za leto 1969 (Karel Guštin, Egidij Bais, Edvard Guštin), zastopnika občine v šolskem patronatu (Radivoj Turk), ob činsko komisijo za izdajanje trgovskih dovoljenj (Rudolf Guštin, Ivan Škabar, Lodovico Zenic in Karel Grgič), gradbeno komisijo (župan Mihael Guštin, inž. Fulvio Uxa, dr. Carlo Delami, Euro Pasqualini. Dominik Bizjak, Romano Škabar in E-mil Škabar), občinske zastopnike v konzorcij za nabiranje davkov (Karl Guštin in Jože Doljak), zastopnike v tehnično - zdravstveno - živino-zdravniškem konzorciju (Karel Guštin) in v konzorciju za kraški vodovod (Karl Guštin, Jože Doljak). Svetovalec Egidij Bais je v diskusiji med drugim predlagal, naj bi se ustanovila komisija za turizem, ki bi preučevala vprašanja turističnega razvoja v repentabrski občini ter dajala občinskemu svetu raz- ne predloge. Omenili so pri tem tudi potrebo po ustanovitvi turističnega društva »Pro Loco», svetovalec Karel Guštin pa je predlagal, naj bi za prihodnjo sejo vključil v dnevni red vprašanje pokopališča. Pred zaključkom seje so govorili o prošnji prosvetnega društva »Kraški dom*, ki je začelo razvijati precejšnjo dejavnost. Vodstvo posebnega društva bi želelo vzeti v najem stavbo stare osnovne šole, ko bo zgrajena nova šola. Župan .je obljubil, da bo vsekakor imelo prednost prosvetno društvo, da pa bo o tem občinski svet še sklepal, ko bo prišla zadeva na dnevni red. S fiatom 124 v pešca Med prečkanjem Ulice Brigata Casale nedaleč od doma, kjer stanuje na št. 104, je 40-letni Miroslav Gregocri postal včeraj proti večeru žrtev prometne nesreče. Vanj se je namreč zaletel s fiatom 124 Romano Paoluzzi Iz Ul, Fosoa na Opčinah. Hudo ranjenega Gregorija so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi dvojnega zloma desne noge sprejeti s prognozo okrevanja v 3 mesecih na ortopedskem oddelku. Člani novoizvoljenega odbora p. d. »Slavko Škamperle* Za predsedniško mizo obč. zbora p. d. »Slavko Škamperle* iiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiioiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiua SEJA DEŽELNE KOMISIJE ZA STANOVANJSKA VPRAŠANJA VAZNA VLOGA SINDIKALNIH PREDSTAVNIKOV PRI DOLOČANJU NOVE STANOVANJSKE POLITIKE Z REDNEGA 21. OBČNEGA ZBORA P. D. «SLA VKO ŠKAMPERLE» Mlade sile naj poživijo dejavnost svetoivanskega prosvetnega društva Vprašanje povrnitve Narodnega doma je bila osrednja tema živahne razprave - Izvoljen nov odbor Drage stanarine so posledica podražitve zazidalnih površin in gradbenih stroškov, ki so se v 20 letih povečali za 300 odstotkov Te dni je deželno odbomištvo za javna dela na sestanku komisije za stanovanjska vprašanja načelo vprašanje stanarin. Kot je znano, so to komisijo ustanovili pred kratkim na pobudo deželnega odbora ter so v njej predsedniki IACP iz Trsta, Vidma, Pordenona in Gorice kakor tudi sindikalni predstavniki CGIL, CISL in UIL. Sestanku je predsedoval odbornik dr. Masutto in so na njem izčrpno proučili to važno zadevo, ki se tiče stotin družin, katere bi rade prišle do ljudskega stanovanja. Odbornik Masutto je priznal kočljivi položaj, ki .je nastal zaradi stalnega naraščanja gradbenih stroškov in kreditnih težav, ki .jih ima IACP. Zato je odbornik sklenil, da je treba dati vprašanju stanarin absolutno prednost pri obravnavanju stanovanjskih vprašanj v komisiji in poveril gradbeni službi odborništva, naj opravi poglobljeno raziskavo o sedanjem položaju. O izsledkih te raziskave je podrobno poročal v začetku sestanka deželni ravnatelj od-bomištva inž. Gaetano Cola. Najprej je analiziral postavke, na podlagi katerih se določajo stanarine. Zatem je obravnaval gradbene stroške, ki so v zadnjih dvaj- setih letih stalno naraščali in se zvi šali od leta 1950 do sedaj nad 300 odstotkov. Na to zvišanje je pred razne infrastrukture, to je za na-1 tudi nakažejo sedanje zakonodajne peljave, ceste itd., za urbanizacijo periferičnih površin. Govoril je tu- vsem vplivala podražitev gradbene-Idi o sedanjem položaju, kar se ti- ga materiala, pri čemer pa se ni dovolj razvila gradbena tehnika. Po vsej deželi so namreč morali uporabljati v glavnem staro tehniko, saj niso bili gradbeni programi tako obširni , da bi lahko uporabljali bol; industrializirane sisteme. Konec leta bodo znani rezultati razpisa natečaja, ki ga pripravlja IACP v Trstu za zgraditev velikega gradbenega kompleksa, pri čemer bo izkoristil deželni prispevek. Ker bo razpis' natečaja upošteval razne vrste gradbene tehnike, bodo lahko iz odgovorov ponudnikov ugo-tovili, kakšne posledice bo to imelo. Dobro bi bilo, da bi zavod IACP pripravil standardne načrte, zlasti kar se tiče nekaterih gradbenih e-lementov, kot so strukture v že-lezobetonu, okna in vrata itd.. Poročevalec .je obravnaval tudi vprašanje zazidalnih površin, zlasti v večjih mestih v zvezi z uveljavljanjem zakona štev. 167. Na gradbišča namreč odpade najmanj od 8 do 10 odst. do največ 20 odst. vseh gradbenih izdatkov. Pri tem pa je treba tudi upoštevati izdatke za *(l|| Javna zahvala Odbor za postavitev spome-J"a Padlim v NOB ir. občine j/^in-Nabrežina, vzhičen nad i1r?sio uspelo proslavo ob od-j-iu veličastnega spominske-°bjekta, razumevanjem raz-Jl, ustanov in številnega ,1 c,*istva, ki je obenem pro-®',*jalo 25. obletnico zmage nacifašizmom, se ■ ™v*Ijuje vsem, ki si iskreno kakor- ^ prispevali k uresničenju eKa načrta, šteje si v čast 'soinost delegacij iz Slove-j**> Goriške in Furlanije, biv-™1' Poveljniku IX. korpusa Borštnarju in nekda- ,Hu Su (fnu poveljniku garibaldin-|lv Mariu Lizzeru pa naj ve-Zahvala bivših borcev. Zasujemo se vsem predstav-civilne in vojaške obla-K. župniku Srečku Rejcu *a blagoslovitev in ple- Da h.,.""' besede, s katerimi je ^s*il spomin padlih. ^.Punieniški odbor izreka po-* zahvalo arh. Dariu Jatah" ,z Trsta in Mparju Sto-t,"u Batiču iz I.jubljane, ka- ^il sta svoje Idealne zamisli v rcsn'7'n°st, kot tudi ^ vui zvezi borcev Slovenije 1il ^Ukodušnl poklon plame-> *• Občinski upravi na čelu .aPanom dr. Dragomirom kot tudi poslancu tov. Alh [ifjŠkerku za vsa njegova taj/Mfevanja, smo iskreno hva-I),. '1 za gmotno In moralno lw‘»gmotno ’ ki so jo nudili ves čas (J, "uje spomenika. Naj ne bo-fet Rabljeni kamnoseški pod-talli h prevozniki in dobavi-du materiala, ki so neseblč-s°delovali na delovišču in Varčno ge zahvaljujemo bočnim delavcem, saj so d4 ®vall marsikatero uro za V«** Potek del. Vsem daro-.'m denarnih prispevkov, ki O bodo še podprli našo na-stvj1’0 akcijo In vsemu občln- šm '.navzočemu pri odkritju, v Imenu vdov, mater In tonikov padlih in žrtev, Iz- USi !|1* najtoplejša zahvala! SPOMENIŠKI ODBOR NABREŽINA Nekaj misli ob sprehodu po nabrežinskem pokopališču Na dan vseh svetih sem z znanci obiskal zadnja domovanja Nabre-žincev in ostalih priseljencev, ki na žalost tudi tej njivi mrtvih odvzemajo prejšnje skoraj izključno slovensko lice. V mojih mladih letih so na nagrobnikih prevladovali domači priimki, kot: Pertot, Caha-rija, Gruden ln Radovič v enakem razmerju z živečo Nabrežino Izmed priseljenih Kraševcev, si Je pokojni mlinar • original Martin O-kretič dovolil na grobišču svojo poslednjo duhovitost, ki Jo kot posebnost navedem ob zaključku. Zraven njega počivajo člani znane nabrežinske družine Caharija. Pok. Ivan, župan in poznejši in-dustrijec Je ponesel v svet odlike našega kamna, njegova številna družina pa Je bila zatočišče narodne zavesti. Neprijetno me je dlmli napis na nagrobniku, ki ni ne slovenski niti italijanski: ZA-HAR1A. Grobišče Je lepo negovano, opaža se, da skrbne roke čistijo tudi nagrobnik, toda popolnoma tuj priimek res ni primeren na grobu tega uglednega moža. Nekatera popačena Imena pa še kažejo šovinistično samopašnost fašističnega podestata. Ko človek vidi, kako Je ta nasilnik bil brez vsake pletete celo na pokopališču, sl želi, naj bi v bodoče spet bili grobovi označeni z našimi priimki. Iz tega razmišljanja me je zdramilo vabilo znancev na ogled novega dela pokopališča, katero je šele pred dvema letoma sprejelo prvega mrliča. Stari del, povečan leta 1904 vsled naraščajočega števila prebivalstva, kaže lepo podobo cvetočega vrta krizantem, obsijanih z lučkami. Ko pa stopiš iz prejšnjega grobišča na novo, te neprijetno prevzame puščoba tega podaljška. Sredi te zanemarjenosti samevajo skrotovičene ciprese, ld sUtfjo prej na udarce burje, kot na spokojnost zemljišča. Po dovozu furlanske zemlje je bilo vsajeno nekaj teh dreves, značilnih za pokopališča, ki pa so bila kmalu prepuščena sama sebi. Ce ne bo kaj kmalu občinski tehnični urad poskrbel za pravilno oporo drevesom za pokončno rast, bo vetfer upognil njihove vrhove na vse strani. Vaščani so mnenja, da je potrebno tudi na strani proti mostom zasaditi vsaj dve cipresi, če pride tujec od te strani ne ve, ali ima pred seboj športno igrišče ali njivo mrtvih. Tudi prehod lz starega na novo pokopališče je treba čimprej urediti. Stari del ima v svojem območju mrtvašnico, vodno napeljavo ln osrednji križ, kar pa je vse brez direktnih stikov z novo parcelo. Z nekaj dobre volje in neveJikimi stroški bi navedene pomanjkljivosti kmalu odpravili. Naj bi bil prst ln opomin na Okretičevem grobu: »Tudi ti boš umrous veljaven obenem pa priključeni del naših zadnjih domovanj ln odgovornim za njihovo nego! Vaščan če kreditne politike, in zatem prešel na vzdrževanje poslopij in zadevne izdatke. Predvsem bi morali spremeniti sedanje kriterije za določevanje kvot v breme tistim, ki jim dodelijo stanovanja, za redne in izredno vzdrževanje nepremičnin. Poudaril je, da zaradi naraščanja izdatkov za delovno silo in za material ni mogoče dobro vzdrževati hiš, ki so stare nad deset let. V zvezi s tem je poročevalec dal nekaj predlogov, ki jih bo lahko komisija proučila na prihodnjem sestanku. Odbornik Masutto je zatem pozval udeležence sestanka naj izrečejo svoja mnenja o obravnavanih vprašanjih, pri čemer pa je dodal, da bodo morali vprašanje stanarin na vsak način proučiti na prihodnji seji, ko bodo na razpolago podatki iz že omenjene študije. Sindikalni predstavniki so vzeli na znanje raziskavo o razliki pri stanarinah in so si pridržali pravita, da bodo poglobili proučevanje metod in rezultatov. Na vsak način so zahtevali, naj dežela predloži takšne rešitve, ki bodo poprečno znižale stanarine v stanovanjih, zgrajenih z javnim denarjem, pri čemer .je smoter, ki ga je treba doseči, pravična stanarina oziroma tako imenovana socialna stanarina. V imenu vseh sindikatov je sindi-kalist Gerli poudaril, da bodo predstavniki delavcev sodelovali, v kolikor bodo predstavniki dežele pokazali, da sprejemajo zahteve delavcev, katere so predložili v pogajanjih z deželnim odborom. Sindikat ne bo sprejel nobenega tolmačenja, pri čemer bi se pomen njegove udeležbe zmanjšal. Na predlog predstavnikov delavcev so se sporazumeli, da bodo na deželni ravni proučili to, o čemer so se sporazumeli na vsedržavni ravni sindikati in vlada glede nove stanovanjske politike. Po kratkih govorih predsednikov IACP je odbornik Masutto odgovoril na opazke sindikalnih predstavnikov in zagotovil, da bo dežela z odprto razpravo v komisiji nakazala nove elemente, ki bodo ugodni za učinkovito stanovanjsko politiko. Pritrdil .je, da je prispevek sindikata v komisiji velikega pomena in da ga bodo zato zelo cenili. Ravno zaradi tega je hotel deželni odbor z ustanovitvijo komisije začeti odgovoren dialog z upravljavci ustanov, ki se ukvarjajo z vprašanjem ljudskih hiš in s predstavniki de lavcev. Čeprav je sedanji položaj zelo kočljiv in še traja na vsedržavni ravni med vlado in sindikati razprava o možnih rešitvah stanovanjskega vprašanja in čeprav so deželne pristojnosti na tem torišču omejene, pa ni nobenega opravičila za to, da bi dežela zanemarjala ta vprašanja, marveč mora delati na tem, da se izčrpno prouči položaj in pomanjkljivosti. Take bodo tudi na krajevni ravni našli najbolj primerne rešitve, da bodo lahko sodelovali z vlado za sprejetje zahtev, ki so ji jih že postavili sindikati. Odbornik je sprejel zahteve sindikalnih predstavnikov in rekel, da bodo na prihodnjem sestanku komisije proučili možnosti uveljavljanja sporazumov med sindikati in vlado na deželni ravni. V ta namen je pozval sindikalne zastopnike, naj orišejo na prihodnjem sestanku te sporazume. Nesreča zidarja iz Trebč na delu Ob 14. uri so sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh na otorinolo-šketn oddelku 21-letnega zidarja Stojana Milkoviča te Trebč 746, kateremu so zdravniki ugotovili rano na nosu s kostnim zlomom, odrgnine na zgornji ustnici In zlom zoba. Milkovič, ki se je v bolnišnico zatekel z zasebnim vozilom, je pojasnil, da je med delom v stanovanju Attilia Callija v Ul. BAdlschini stopil na desko, pri čemer je izgubil ravnotežje in padel z višine 3 m na tla. V društvenih prostorih na stadionu »Prvi maj» je bilo v petek zvečer 21. redni občni zbor svetoivanskega prosvetnega društva »Slavko Škamperle*, katerega se je udeležilo kar lepo število članov. »Podati poročilo o delovanju vsestransko agilnega društva, ni nobena težava. Težave nastopijo, ko je treba sestaviti poročilo delovanja društva, ki že nekaj let priživlja krizo, iz katere ne more najti izhoda. Še težavnejše je analizirati vzroke tega mrtvila in nedelavnost v društvu, kot je svetoivansko prosvetno društvo »S. Škamperle*, ki bi moralo pravzaprav biti trdnjava slovenske kulture in prosvete in zlasti središče mladinskega izživljanja v tem mestnem predelu, ki se postopoma utaplja v vedno večje italijansko morje*. Takale je začel svoje poročilo predsednik društva Lojze Abram. »Nekoč je bil Sv. Ivan*, je nadaljeval Abram «izrazito slovensko predmestje, toda modemi razvoj, napredek, množitev prebivalstva in pretežna zaposlitev naših ljudi v tovarnah in uradih, so naredili svoje. Minila je namreč ro-matika mandrjerjev ir okoličanov. Minili so patetični časi, ki jih v svojih pesmih opeva Marija Mijot, ko so se ljudje pri Sv. Ivanu kljub vsakodnevnim težavam ponašali s številnimi organizacijami, krožki in društvi... Ta vsestranski razvoj prosvetnega delovanja pri nas je trajal do nastopa fašizma, ki nam je vse uničil in razdejal. Mogoče bi bil naš razvoj drugačen, če v zgodovini človeštva ne bi bilo nasto-■ pilo petindvajsetletno obdobje črnega terorja, zaradi katerega je moral naš človek pretrpeti toliko gorja, ko so mu bile odvzete narodnostne pravice, ko je prišel ob svoje kulturne in politične organizacije ter d) denarne zavode, Mogoče bi bil potekel razvoj v našo korist, mogoče tudi ne, vsekakor ne bi imeli tako velikih izgub*. Nato je predsednik Abram v svojem poročilu analiziral še vzroke mrtvila v prosvetnem društvu in se vprašal, ali so se odborniki in člani znali spoprijeti z vsemi problemi, ki se pojavljajo v tem okraju in če so jih vsaj skušali načeti ali morda celo delno reševati. Zaključil je svoje poročilo, da je nujno potreben stik odbora s članstvom, da je nujno potrebna zlasti gojitev odnosov prosvetnega društva s šolo, ki predstavlja bodočnost naših društev. I-stočastno so potrebni novi, mladi ljudje, sveže moči, ki bodo' z do prinosom novih idej lahko poživile dejavnost svetoivanskega prosvetnega društva. Zatem je Lojze ‘' Abram' prebral pismo, ki ga je SYetoivančanom, zbranim na občnem' zboru, poslal Milko Škrap, prvi predsednik svetoivanskega prosvetnega društva, ki se žal zaradi bolezni ni mogel udeležiti občnega zbora. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podala tajnica Ksenija Nibrandt in v katerem je naštela razna predavanja, proslave, komemoracije, družabne večere, izlete in drugo, ki jih je društvo priredilo v tem letu. Tajnica je zaključila svoje poročilo z željo, da bi prihodnje poslovno leto bilo uspešnejše, k čemer bo seveda največ doprineslo aktivno so- delovanje med odborom in članstvom.. Blagajnik Albert Urdih je zelo natančno podal blagajniško poročilo, nato pa je sledila diskusija, ki je bila včasih živahna. Vrtela se je skoraj ves čas okrog vprašanj vrnitve svetoivanskega Narodnega doma, ki ga je fašizem ukradel in katerega Svetoivančani upravičeno zahtevajo, da sem jim ga vrne. V diskusijo so poleg članov posegli tudi tajnik SPZ Edvin Švab, ki je objubil, da bo SPZ pomagala reševati ta pereči problem. Edvin Švab je tudi pozdravil občni zbor v imenu SPZ. Prav tako sta pozdravila 21. občni zbor Mario Magajna v imenu PD »I. Cankar* in Karlo Gustinčič v imenu ŠZ «Bor». Po diskusiji so sledile volitve novega odbora, v katerega so bili izvo-ljeni: predsednik Niko Škamperle, podpredsednica Neda Mijot, tajnica Ksenija Nibrandt, blagajnik Albert Urdih, knjižničarka Pavla Kolerič, gospodar Marino Dovgan. Ostali odborniki, pa so: Ferdinand Mihac, Marjan šušelj, Pia Hmeljak, Mili- ca Kravos, J^adja Švab, Jože Je- larčič, Toni Dovgan, Dario Žiberna, Sava Kolerič, Marko Kravos, Anton Koršič in Silvio Colombin. V nadzornem odboru pa so dr. Stanko Vuga, Antonia Kolerič in Lojze Abram. M. M. Umrla j« Marija Samec dolgoletna kuharica v Dijaškem domu v Trstu Smrt je kruta in pobere človeka takrat, ko si je po trudapolnem in poštenem delu želel vsaj malo zasluženega uživanja in počitka. Tako je bilo tudi z Marijo Samec. Štiriindvajset let je kuhala gojencem Slovenskega dijaškega doma v Trstu s pravo materinsko skrbjo da bi s hrano zadovoljila študirajočo mladino. Ko je ob koncu lanskega šolskega leta dajala slovo dijaškemu domu in ga zapuščala, so ji igrale solze v očeh kot materi, ki za daljšo dobo zapušča svoj dom in otroke. Samo tisti, ki je poznal njeno dušo, je vedel, kako zelo je bila navezana na dijaški dom in kako rada je imela gojence. Od jutranjih pa do poznih večernih ur se je vrtela po kuhinji, v shrambi za živila in v vrtu, ne da bi kdaj dovolj pomislila nase in na svojih skoraj 68 let (rojena je bila namreč 10.XI.1902), samo, da bi bili gojenci zadovoljni. o ni bilo večjega veselja kot gledati gojence, kako radi jedo, kar jim je skuhala, kakor tudi ni bilo zanjo večje žalosti takrat, če je opazila, da gojencem taka hrana ne gre. Za zadnja leta si je uredila majhno in skromno stanovanje, da bi v njem preživela zasluženi pokoj, pa ji je kruta smrt odmerila še '"njše in bolj skromno. 1532 gojencev je jedlo hrano, ki so jo pripravile njene skrbne roke, 1532 gojencev se je bo samo s hvaležnostjo spominjalo. Hvala, draga Marija Samec, kar ste storila za našo mladino! Naj Vam bo slovenska zemlja lahka. Ko izraža Slovenski dijaški dom v Trstu svoje iskreno in globoko sožalje vsem njenim sorodnikom, prosi vse nekdanje gojence in gojenke, da se po možnosti udeležijo njenega pogreba. OB POPISU KMETIJSTVA Navodila Kmečke zveze Kot je bilo že objavljeno tudi z javnimi lepaki, je od 25. oktobra do 30. novembra po vsej državi drugi popis kmetijstva in hkrati, po predpisih Skupnega evropskega trga, tudi zbiranje podatkov za ustanovitev trtnega katastva. V ta namen že hodijo pooblaščeni osrednjega statističnega zavoda, oziroma trgovinskih zbornic, kot njegovih perifernih organov, od hiše do hiše na kmetih, da zbirajo potrebne podatke in popisujejo stanje kmetijskih obratov. V ta namen so bile tudi v naši pokrajini ustanovljene posebne komisije, pokrajinska in v vsaki občini občinska, v katerih so tudi predstavniki Kmečke zveze. Ker so se začeli po naših domačijah že oglašati popisovalci, smatra Kmečka zveza, da je našim kmetom potrebnih nekaj navodil in pojasnil: 1. Vsak lahko zahteva, da mu popisovalec izpolni popisno polo v slovenščini. Take pole morajo biti na razpolago in je zato ne samo pravica, a rekli bi tudi dolžnost vsakega slovenskega kmeta ali pol-kmeta, da zahteva, da ga popisovalec vprašuje in izpolni polo v njegovem jeziku, da bi ne bilo nesporazumov. 2. Ker je namen popisa zgolj statističen, to se pravi ugotovitev dejanskega stanja našega kmetijstva, in nima zato nobene zveze s kakšnimi davki ali čim podobnim, naj vsak da čimtočnejše podatke o svojem posestvu. Prav gotovo ni v interesu tržaških kmetov, da bi skuu-ni podatki o našem kmeti istvu ori-kazovali stanje, ki bi bilo slahf» od dejanskega. To bi namreč zr ' i neugodno vplivati na dodelv javnih prispevkov za našo r no in na gledanje deželne o’ naše potrebe. 3. V naših krajih je mnogo obratov «polkmečkih», to se pravi, da je poglavar ali drug član družine tudi v službi, ali kljub temu jih lahko smatramo za dobre kmetije. Treba je, da so tudi ti obrati primemo upoštevani pri popisu in po njem. 4. Za gospodarje, ki bi ne dali točnih podatkov so predvidene precejšnje globe. Vsi podatki so pa po zakonu vezani na najstrožjo uradno tajnost in se ne smejo uporabiti v noben drug namen razen za statistiko. Tajništvo Kmečke zveze mutmiiiiimiH PO PODATKIH STATISTIČNE SLUŽBE MESTNIH REDARJE0 Za par navadnih modnih čevljev v izložbi listek s ceno 18.000 lir Tržaški mesarji čakajo na brezcarinski uvoz mesa iz Jugoslavije ■ Na Tržaškem le še 30 mesnic s konjskim mesom Mesec za mesecem na tem mestu krajša poročila o gibanju oen raznega blaga v prodaji na drobno na Tržaškem in mesec za mesecem začenjamo pisanje z ugotovitvijo, da so se cene «spet dvignile*, da se je «draginja povečala:* ln da so se življenjski stroški «ponovno povzpeti» za nekaj točk više. Statistična služba mestnih redarjev, kd zbira podatke, na osnovi katerih pišemo ta poro, čila, nam je sinoči dostavila svoj mesečni pregled za oktober in lz primerjave s stanjem v preteklih mesecih ponovno ugotavljamo isto, da se je namreč tudi . to pot življenje krepko podražilo. Ce so sploh kje nastale kakšne spremembe v smislu pocenitve, so to tako nepomembne, da v ničemer ne morejo spremeniti splošne slike, za katero je značilna nova splošna podražitev. Za oktober se navajajo naslednji razlogi podražitve: gospodarska konjunktura, višji stroški za delovno silo, sezonski pojavi, itd. Zaradi pomanjkanja prostora naj danes iniDsiMiosKma, Tekoče gorivo ze ogrevenje KEROSHELL objavljamo iz pregleda povzamemo samo naslednji podatek: par navadnih modnih čevljev je oktobra dosegel v tržaških trgovinah ceno 18.000 lir. In prav na tem področju, to je na trgu z obutvijo in oblačili, se obetajo v kratkem novi poviški v razmerju 10—12 od sto. Na gibanje cen pri posameznih vrstah blaga se bomo torej še povrnili prihodnje dni. Danes pa naj kratko zabeležimo še razvoj, ki ga je oktober prinesel na tržaškem trgu z mesom. Cene govedini se niso bistveno spremenile, poslovni krogi pa živijo v pričakovanju, da bo zakonski načrt o razširitvi trgo. vinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo sprejet, s čimer bo stopil v veljavo tudi sporazum o širšem kontingentu govejega mesa jugoslovanskega izvora za brezcarinski u-voz na Tržaško. Pred kratkim, ko se Je razširila vest, da bo kontingent razširjen, so nekateri opazovalci izrazili mnenje, da se bo po novem oena govejemu mesu na Tržaškem lahko znižala za 400 lir pri 'kilogramu. Na to olajšavo pa seveda čakajo ne le potrošniki, ampak tudi grosisti, prekupčevalci in detajlistd ter se že čutijo odmevi tihega boja, kdo bo od nove olajša ve odnesel več koristi. Bojimo se, da zmagovalec ne bo ravno tržaška gospodinja. Teletina v prodaji Petrolej za ogrevanje doma ‘telefonirajte nas 811-304 — 812-318 LA NAFTA dl FURLAN GIU8EPPE - Rio Prlmarlo 2 - TR8T na drobno Je v oktobru ohranila prejšnje kotači je In tudi oena perutnine se ni spremenila, čeprav poročajo, da so se kotadje temu blagu v prodaji na debelo pocenite za 20—40 lir pri kilogramu. Kar zadeva cene svind-ni, niso na viru proizvodnje zabeležili nobene večje spremembe, cene v tržaških masni oah pa so v glavnem nihale za nekaj točk više ali niže ter se do konca meseca nekako kompenzirate. Konjsko meso se je nasprotno podražilo, specializiranih mesnic za prodajo tega blaga pa je na Tržaškem čedalje manj. Mesarji se pritožujejo, da zaslužijo premalo in da so prisiljeni zapirati svoje obrate zaradi neizprosno naraščajočega deficita. Tako sta v oktobru prenehali poslovati še dve mesnici s konjskim mesom: obrat na Proseški cesti na Opčinah tn mesnica na Trgu Bel-vedere. Tako je danes na Tržaškem le še 30 mesnic s konjskim mesom. 11111111111111111111111111111111111(11111111111,1,„„„„|||||||B TtidhtO- Ubzdltidt' v odprla vrata Zalet Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz občine Devin-Nabrežim je na seji dne 2. t. m. obravnoml vprašanje 24 podpisnikov. priobčeno v P. d. dne 28. oktobra. Odborniki imajo za svojo dolžnost, da se zahvaHjo velikemu delu navzočega občinstva, ki je z upravičenim negodovanjem opazilo grobo netaktnost napram zastavi, pod katero so naši najboljši sinovi, krvaveli. Večina odbornikov, bivših partizanov in aktivistov, katerim je bila, je in bo rdeča zvezda simbol demokracije, pa je mnenja, da je bilo to vprašanje naslovljeno na napačni naslov, če je bil kdo moralno prizadet pri tem neljubem dogodku, je bil to ravno spomeniški odbor, ki je imel v načrtu razobešenje zastave bližnje federalne republike obenem z državno, kot je bilo tudi poudarjeno v vlogi na tukajšnje oblasti. Želimo prekiniti nadaljnjo polemiko ter se popolnoma strinjamo s podpisniki vprašanja, katerim priporočamo, naj bi še v bodoče tako brani’i zastavo, pod katero smo korakali na poti k boljšemu življenju. Spomeniški odbor Partizani ln aktivisti NOB: spomnite se Cerknega ! Slovenski impresionisti S to knjigo, ki liha 212 strani velikega formata 25 x 29 5 am, so slovenski impresionisti prvič v celoti predstavljeni Po leg uvodne študije akademika prof. dr. Franceta Steleta so objavljene barvne reprodukcije najpomembnejših del IVANA GROHARJA RIHARDA JAKOPIČA MATIJE JAME MATEJA STERNENA Barvne reprodukcije so bile tiskane pri «Arti grafiche Hl-oordt* v Milanu, ki ponatisne «Slovenske impresioniste* v več svetovnih jezikih. Knjiga je vezana v platnu, platnice vatirame in prevlečene s plastičnim mate rialom. ZGLASITE SE V Uiailti khiig&Uu TRST - Ulica *v. Frančiška 20 - Tel. 61-792 L GORIŠKI DNEVNIK NEDELJA, 8. NOVEMBRA RONEDEUEK, 9. NOVEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za kitaro; 10.00 Godalni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska drama; 16.20 Ljudske pesmi; 16.40 Parada orkestrov; 17.30 Zborovsko petje; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Melodije iz filmov; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji in ljudje; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodoboa glasba; KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.00 Melodije velikih mojstrov; 10.45 Orkester CaraveUi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Fu-morama; 12.05 Pomenek s poslušalci; 12.15, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.10 Godba Boruta Lesjaka; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Glasba za godala; 9.30 Maša; 10.45 Hat Line; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 12.28 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 17.35 Spored s Paolom Vil-laggiam; 18.30 Nedeljski koncert; 19.30 Glasbena medigra; 20.25 Spored z Ginom Bramierijem; šee; 21.50 Radijska igra; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.00 Dan po Canzonissimi; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Neapeljske pesmi; 16.00 Glasbena fantazija; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Operetna glasba; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.10 Beethoven; 21.30 Nove plo- III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.05 Nabožna glasba; 12.20 Ravelove klavirske skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Folk. glasba; -14.05 Simfonične skladbe; 15.30 Radijska igra; 18.00 Knjižna oddaja; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 25-letnica OZN; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Drobne skladbe; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z ansambli po Sloveniji; 14.06 Pihalni orkester; 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Orgle v ritmu; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra; 18.34 Klavirske skladbe; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Plesna glasba; ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Risanke; 12.55 Dan po Canzonissimi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 športno popoldne; 16.45 Spored za otroke; 17.45 Nogomet; 17.55 Kvizi; 18.10 P. De Filippo: «La carretta dei comici*; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Un certo Harry Brent* — TV nadalj.; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročala; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Elektronske orgle; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji; 18.50 Orkester Winterhalt;r; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko petje; 19.35 Revija glasbil; 20.00 Špoi\na tribuna; 20.35 Pesmi od vsepovsod; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti; KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Poje Petula Clark; 8.45 Otroški kotiček; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.05 Juke box; 11.00 Znani pevci; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Orkestri lahke glasbe; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Lepe pesmi so prepe vali; 16.40 Naši solisti; 17.10 Vaša pevci, vaše melodije; 17.30 Otroški kotiček; 18.30 Simfonična glasba; 19.30 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.20 Film '70. 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Hit Parade; 13.45 Spored s Clau-diom Villo; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 Nove plošče; 19.00 Kulturna oddaja; 19.30 Luna park; 20.00 Sestanek petih; 21.45 XX. stoletje, 22.15 Dvestoletnica Beethovnovega rojstva. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Baritonist G. Evans; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Kolesa in motorji; 15.55 a .-poJdauska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; i 19.00 Rimska srečanja; 20.10 Glas- I ba po željah; 21.20 Orkestri lahke glasbe; 21.45 Ital. nove pesmi; 22.00 Kvizi narobe; lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Schumann; 21.30 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Simfonična glasba; 15.30 J. Rjert: «Angelique»; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Radijska priredba; 21.30 Melodrama. SLOVENIJA 7.00, 8.00. UhOO. 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Popevke; 10.15 Pri vas doma: 12.10 Iz opusa L. M. Škerjanca; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Valčki Johanna Straussa; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Koroški akademski oktet; 16.40 Iz opereti nega sveta; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.35 «Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Fantje treh dolin; 20.00 Ste-reofonski operni koncert; 21.00 Igor Ozim: Beethovnove violinske sonate; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešite z nami. ITAL. TELEVIZIJA 12 30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih: geometer; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Senso* — film; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV razprava; 22.15 Dvestoletnica Beethovnovega rojstva. JUG. TELEVIZIJA OD 8.00 14. NOVEMBRA 1070 NEDELJA, 8. novembra 20.00, 22.25 Poročila; 9.25 Pet minut po domače; 9.30 Kmetijski razgledi; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.55 Ouroška matineja: Bratovščina Sinjega galjloa; 1150 TV kažipot; 13.15 in 15.15 Test z glasbo: 13.30 Radost Evrope, 15.30 Boks NDR:Jugoslavija; 16.50 24 ur Ljubljane; 17.15 Nove melodije; 18 30 »Mestece Peyton» — ser. film; 20.35 »Mejaši* — humor, odd.; 21.35 Godala v ritmu; 21.55 Športni pregled; 22.30 Glasbena m?digra; 23.00 Hokej: Medveščak-Olimpija. PONEDELJEK. 9. novembra 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina- 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 14.45 'TV v šoli — ponovitev; 16.10 Francoščina: 18.00 »Zgodbe o Tuktuju*; 13.15 Obzornik: 18.30 Pa sleda n napredka: 19.05 Diapa-zen — glasb odd., 20.35 H. Kip-chard: Primer Oppenheimer — drama; 22.05 Stop. TOREK, 10. novembra 20.00, 23.10 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev: 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.15 L. van Beethoven: I. simfonija; 18.00 »Zakaj imajo čuki velike oči*; 18.15 Obzornik; 18.30 Torkov večer z J. Kampičem; 18.50 Rezerviran čas; 19.05 Temni angeli — iz cikla V temnem onkraju; 19.30 Nega obraza; 20 35 »Hamlet* — angl. film. SREDA, 11. novembra 20.00, 22.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; OB PRISOTNOSTI 80 COSTOV IZ ŠESTIH DRŽAV Čez teden dni pričetek srednjeevropskih srečanj Posvečena bodo urbanistiki - Vodil jih bo prof. Piccinato ■ Kakovostno zastopstvo Slovenije in Hrvaške - Srečanja bodo v palači Attems na Kornu v Gorici Od 14. do 17. novembra bodo v Gorici peta srednjeevropska kulturna srečanja. Posvečena bodo urbanistiki, udeleževalo pa se jih bo nekaj nad 80 predstavnikov iz petih srednjeevropskih držav, in sicer iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Zah. Nemčije, češkoslovaške in Madžarske. Prireditev prireja revija «Ini-ziativa isontina* pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine ter UNESCO. Ker gre za posebno zanimivo tematiko, bo dPželni odbor za urbanistiko poskrbel za dve razstavi, in sicer bo prikazal izvide o zgodovinskem središču Gradeža ter o deželnem urbanističnem načrtu v okviru evropskega urbanističnega snovanja, ki zadeva Koroško, Slovenijo, Hrvaško ter našo deželo Vrhu tega prireja Politehnika iz Vidma razstavo o avstrijskih zgodovinskih središčih. Slovenije*, dr. Zvonko Petrinovič iz Zagreba, inž. Branko Petrovič iz Zagreba, diplomirani jurist Miro Saje, pomočnik sekretarja za urbanizem v Ljubljani, predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi šimae bo govoril o temi: »Obravnavanje obmejnega prostora kot posebne kategorije*, inž. Marijan Tepina, direktor Urbanističnega inštituta SR Slovenije v Ljubljani, časnikar Marijan Drobež, sodelavec revije »Srečanja* in dopisnik RTV Ljubljana. Shod bo vodil arhitekt profesor Luigi Piccinato, izdelovalec urbanističnega načrta iz Gorice ter sestavljavec urbanističnega načrta za občino Tržič. Poglavitno vprašanje, okoli katerega bodo ugledni urbanisti, ekonomisti in sociologi srednjeevropskih držav razpravljali v Attemsovi palači na Kornu, bo človek in njegovi problemi, ki izhajajo iz njegovega življenjskega prostora. Na vseh dosedanjih shodih so razpravljali o dokaj obsežnih tematikah kot so bile poezija, proza, folklora itd. Letos pp se bodo bavili z aktualnimi in specifičnimi vprašanji, kar pomeni, da se Po vsej priliki bodo na srečanjih čez teden dni zbrali materiale ter jih v naslednjem razdobju do spomladi temeljito proučili, na spomlad pa bi se urbanisti ponovno sestali ter v sklepnem srečanju povzeli poglavitne zaključke in napotke za nadaljnje načrtovanje izgradnje našega življenjskega prostora. Protestna povorka PSI v Gorici Včeraj pod večer so socialisti u-prizorild po gorištarh ulicah protestno povorko s transparenti s katerimi so izrazili zahtevo po rešitvi krize na gospodarskem področju s posebnim ozirom na tekstilno krizo v Podgani in Sovodnjah ter na neurejene razmere v transportnih podjetjih in zadržanju vodstva pri podjetju Rabi do svojih uslužbencev in -njihovih zahtev. Danes dopoldne ob 10. uri pa bo na mestnem sedežu PSI v Gorici, . ^k Korzu Italija zborovanje članov , pripomočkov. Kmetijska zborovanja pokrajinskega nadzorništva Pokrajiinslfco kmetijsko nadizarni-štvo za Goriško bo v prihodnjih dneh in tednih organiziralo po raznih občinah zborovanja, na katerih bodo kmetijski strokovnjaki poučili kmetovalce o n-ovem načinu nakupa in uporabe kmetijskih pripomočkov, znatnih pod skupnim imenom «fltofarmaci». Ta zborovat nja se bodlo vršila po naslednjem redu in sicer v krajevnih osnovnih šolah: Dne 9. in 10. novembra ob 18. uri: V Kaminu, Dolenjah in Mirniku. Dne 13. in 19. novembra ob 18. uri: V Gorici (šola pri kapucinih), Pevma, štandrež, Lečnik in štever-jan. Dne 17. in 18. novembra v Sovodnjah (na županstvu). Dne 19. in 20. t. m.: V Martdnšči-ni, Doberdobu. Dne 23. in 24. t .m.: V Tržiču (Aris); Romke (CAP). Kmetovalci so vabljeni, da pridejo v čim večjem številu na sestanek v svojem okolišu, da se seznanijo z novimi predpisi glede kupovanja in uporabe omenjenih SINDIKALNI VESTI JUTRI DVEURNA STAVKA DELAVCEV TOVARNE NSG Pismo občinskih uslužbencev goričkemu županu in simpatizerjev, na katerem bodo podrobneje razpravljali o teh sin- | ddkainih in drugih goriškdh problemih. Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! ....................i......m..minil.. OB RAZPRAVI O DEŽELNEM URBANISTIČNEM NAČRTU Tri metalurške sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so izdale na delavoe tovarne NSG v Straži-cah proglas, v katerem ugotavljajo ponovno prekinitev pogajanj, ker je vodstvo tovarne onemogočilo možen sporazum z delavci, na osnovi predlogov z zadnjega zborovanja de lavcev. V proglasu je rečeno, da vodstvo noče upoštevati, da delavci ne marajo postati moderni sužnji ob proizvodni verigi*, ampak so od- Gospodarski razlogi za večjo povezanost med goriško in tržaško pokrajino Tržič naj bi postal vmesni člen verige Gorica-Trst - V Tržiču že nastajajo tovarne, ki bi se morale graditi na Tržaškem - Nekatere furlanske občine pa težijo na področja v videmski pokrajini 17.50 Ras tirno — odd. za otroke; 18.30 Obzornik; 18.35 Obrežje; 19.05 Zabavno-glasbena odd.; 19.20 Korenine in krošnje — reportaža; 20.35 Teh naših petdeset let; 21.45 Jazz festival v Ljubljani; 22.25 Nogomet NDR : Nizozemska. ČETRTEK, 12. novembra 20 00, 22.45 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazbe; 17.50 G. Bizet: pričenjajo «srečanja» poglabljati naš življenjski prostor. »Tako kapitalistični kot socialistični razvoj — je dejal dr. Rocco Rocco, ugledni predstavnik prirediti venega odbora na tiskovni konferenci v Taverni na gradu — pri našata celo vrsto neskladnosti \ urbanističnem razvoju in je zato docela prav, če se z njimi soočamo ter jim želimo najti ustrezne rešitve ter pri tem upoštevati tudi izkušnje v enotnem oblikovanju bi-vališčnega prostora v okviru «Mit-teleurope*. Osnovne podatke o poteku prihodnjega srednjeevropskega kulturnega sre5aWJa"3č na tiskovni konferenci posredoval župan občine Gorica Michele Martina, ki je poudaril, kako bo-teMšhje srečanje prav zavoljo posredovanja prof. Picd-nata ter uglednih gostov uspelo postaviti naše mesto v žarišče tako pomembnega dogajanja na mednarodni ravan, kar bo ponovno poudarilo njegov mednarodni značaj in željo njenih predstavnikov, da bi morda prav v urbanistiki bila Gorici ali morda naši deželi odkaza-na posebna vloga tudi v prihodnosti. Ker je razglabljanje o urbanistiki najtesneje povezano s človekom, bodo zasedanja nesporno pritegnila tudi zanimanje in večjo prisotnost meščanov. Urbanistična vprašanja namreč v Gorici že nekaj časa poglobljeno obravnavamo pri nas, odkar je občinska uprava lani po daljšem proučevanju odobrila regulacijski načrt ter smo imeli o-koii tega vprašanja tudi precejšnje možnosti poglobljenega študija v zvezi s pokojnim prof. Maksom Fabianijem, znanim urbanistom, ki je večji del svojega življenja tik pred smrtjo preživel v Gorici ter je bila o njem napisana tudi zajetna in dokumentirana knjiga. Jugoslovanska delegacija bo pre cej številna: sestavljali jo bodo Marjan Kolarič, direktor zavoda za spomeniško varstvo, ki bo govoril o temi; »Varstvo kulturne dediščine ter prostorsko in družbenoekonomsko planiranje*, Josip Krpan, predsednik odbora za urbanizem SR Hrvatske, diplomirani ekonomist Vinko Mlakar, svetovalec direktorja Biroja za regionalno prostorsko planiranje iz Ljubljane, ki bo govoril o temi: »Urbani sistem in urbana kultura*, inž. Milan Na-prudnik iz Ljubljane, direktor Biroja za regionalno prostorsko planiranje, ki bo govoril o »Regionalnem ozemeljskem načrtu republike Otroške tare; 18.05 GLasbeiji Cici- ■‘»M r............... ban; 18.15 Obzornik; 18.30 Izbrali smo v Kranju; 19.06 Enkrat v tednu; 19.20 Doktor v hiši — seff. odd.; 20.35 A. J. Cronin: Prime« dr. Finlaya; 21.25 Večer z Bratkom Kreftom; 22.00 L. van Beethoven: IV. simfonija. PETEK, 13. novembra 20.00, 22.55 Poročila: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TVv šoli — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazbe; 17.50 Bratovščina Sinjega galeba; 18.15 Obzornik; 18.30 Trio Bil!yja Evansa; 19.05 V središču pozornosti; 20.35 »Enooki Jack* — amer. film. SOBOTA, 14. novembra 20.00, 24.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osn, splošne izobrazbe; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 16.55 Obzornik; 17.00 Ansambel Toneta Kmetca; 17.25 »Ivan-hoe* — ser. film; 17.50 in 18.35 Državno prvenstvo v košarki; 19.20 Po poti slovenske državnosti; 20.35 Skopje 70 — festival zab. glasbe; 22.10 V svetu gora; 22.50 »Nepremagljivi* — ser. film; 23.40 'TV kažipot. V kratkem bodo pričeli z razpravo o osnutku deželnega urbanističnega načrta, ki bo v neposredni zvezi z deželnim gospodarskim programom. Medtem ko je gospodarski ančrt omejen na petletno delovanje bo imel urbanistični načrt daljnosežne posledice, kapti po njegovih smernicah bodo v prihodnjih letih urejevali tako zasebne kot gospodarske gradnje na področju naše dežele. Goriška pokrajina je premajhna, da bi zavzela samostojno mesto v deželnem merilu, istočasno pa imamo še eno drugo pokrajino, tržaško, kjer imajo enake probleme kot pri nas na Goriškem. Zaradi tega je popolnoma razumljivo, da se najde skupni jezik med Trstom in Gorico, ki bi lahko to področje, ki bi zavzemalo dve pokrajini, u-spešno konkuriralo strnjenim gospodarskim področjem Vidma in Pordenona. V Trstu imajo danes veliko problemov z zemljišči za nove gradnje. Zemljišč pri Trstu ni več na razpolago, na Krasu ne bodo gradili tovarn, v okolici Tržiča pa je na razpolago veliko gradbenega prostora in zaradi tega bo v prihodnjih letih postalo nujno, da se tržaška industrija prične širiti na tr-žiško področje. To ni sicer nič novega, kajti okrog Tržiča že gradijo nekatere tovarne, katerih lokacija je bila najprej predvidena na Tržaškem. Tudi tovarno »Grandi Motori* so v določenem trenutku nameravali graditi v tržiški o-kolici, politični faktorji tržaških političnih krogov pa so narekovali, da bi to tovarno zgradili, z večjimi stroški, na področju dolinske občine na Tržaškem. Voditelji industrijske cone v Tržiču se tega prav dobro zavedajo in si prizadevajo, da bi se na njih področju »ustavilo* čimveč tovarnarjev. Tržič naj bd tako postal vmesni člen tržaško • goriške verige in morda ni več daleč dan, ko bo do tega zares prišlo. Tržaško in goriško pokrajino veže vrsta drugih skupnih problemov. Poleg industrije o kateri smo že govorili je tu problem pristanišč, je problem skupne zaščite go-riškega in tržaškega Krasa in bedasto bi bilo te probleme obravnavati ločeno. Področja na Goriškem, bodisi na Krasu kot v Brdih, so naravno turistično zaledje za tako veliko mesto kot je Trst. Dodajmo še, da imamo vrsto skupnih problemov tudi kot nacionalna manjšina. Tako na Goriškem kot na Tržaškem živimo Slovenci in problemi so za ene kot druge skupni. Povezava na gospodarskem področju bi bala koristna tudi za proučevanje in reševanje skupnih problemov naše manjšine, čeprav ne smemo pri tem pozabljati na Slovence v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini. Imamo pa tudi nekatera področja na Goriškem, ki ne bi bila s socialno - gospodarskega vidika vezana na to novo tržaško - goriško «superpokrajino». To je Gradež, ki se dandanes gospodarsko veže na Červinjan, torej na področje, ki spada dandanes pod videmsko pokrajino, ter na Krmin, ki je bolj navezan na Manzano in na Čedad. Morda lahko sem prištejemo še kako obrobno furlansko občino. To ločitev Gradeža in Krmina od go-riškega področja so nekako že pri- čeli izvajati na zdravstvenem področju, ko so v delokrog bolnišnic v Gradežu in v Krminu vključili tudi nekatere sosedne občine videmske pokrajine. Izplačevanje pokojnin INPS v Pevmi ločeni se boriti za pravično plačo in bolj človeški postopek in delovni ritem. Z besedičenjem o proizvodnih stroških jih ne bodo več spravili na limanice. Zato delavci napovedujejo poostritev svoje borbe in bodo jutri, 9. t.m., proglasili dveumo stavko, ki bo za tumiste in dnevne delavce od 9. do 10. ure in zadnjo uro, za druge tumiste pa popoldne od 14. do 15. ure in zadnjo uro. Med stavko bo ob 9. uri zborovanje delavcev v tovarniški menzi, na katerem bodo obravnavali svoje probleme. Dne 3. t.m. so imeli občinski uslužbenci iz Gorice zborovanje, na katerem so ponovno potrdili nadaljevanje svojega stavkovnega gibanja z odpovedjo nadurnega dela. Izvzeti so le kurjači, pogrebniki za nujne primere in drugi, ki opravljajo nujne posle. Ob tej priliki so poslali županu Mariani tudi pismo, v katerem ugotavljajo, da je njegovo pismo od 15. oktobra premalo jasno. Zato predlagajo ponoven sestanek, na katerem naj bi župan in odbornik za osebje pojasnila nekatere nejasne točke, predvsem kar se tiče rokov za dokončno tehnično ureditev položaja uslužbencev. Ob koncu napovedujejo ponovno stavko občinskih uslužbencev, ki bo po obliki in trajanju odvisna od tega, kaj bo odgovoril oziroma obljubil župan in občinska uprava. posebnem vozu; obrnem bo domači dekan blagoslovil tudi traktorje in druga vozila. Po tej slovesnosti bo v župnijskem demu zakuska za povabljence, med katerimi so tudi predstavniki drugih domačih društev. V Steverjanu in v Sovodnjah pa bodo im ali zahvalni obred prihodnjo nedeljo 15. t. m. V Sovodnjah bodo po 10. masi člani domačega društva direktnih obdelovalcev zemlje pripeljali na trg poleg cerkve svoje traktorje in druge stroje ter razstavili vzor ce svojih letošnjih pridelkov, vključno domač kruh in vino, ki bo P° blagoslovu domačega župnika na razpolago vsem prisotnim. Ob tej priliki so povabili tudi godbo na pihala iz Farre ki bo na trgu zaigrala nekaj veselih, če je ne motilo deževno vreme. V torek seja pokrajinskega sveta V torek zvečer ob 20.30 bo ponovno seja pokraj inskega sveta. Na tej seji bodo razpravljati skoro izključno o petletnem delovnem programu levosredinskega odbora. Govoriti morajo še nekateri svetovalci, drugi pa so govorili že na dveh prejšnjih sejah. Upati je, da bodo s to debato v torek ksoaičald, kaj« v zelo kratkem času se bo moral pokrajinski svet spoprijeti s proračunom za leto 1971. Na dnevnem redu torkove sej« so tudi nekatere točke upravneg* značaja, ki jih niso utegnili reši« na prejšnji seji. Izvoliti morajo tudi nekatere pokrajinske predstavnike v razne organe in kamistJ®- Danes in prihodnjo nedeljo Zahvalna nedelja kmetov v Štandrežu in v Sovodnjah Poštni urad iz Pevme sporoča vsem prizadetim, da bodo ta mesec izplačevali pokojnine socialnega skrbstva (INPS) cine 13. in 14. Priporočamo vsem prizadetim upokojencem naj se v navedenih dnevih zglasijo na poštnem uradu v Pevmi. V okviru bonomijanskih »Coitiva-tori diretti* bodo tudi letos priredili direktni obdelovalci zemlje iz Štandreža zahvalni dan, ki bo jutri 8. t, m. Po maši, ki bo ob 10. uri, bo sledila na trgu pred cerkvijo blagoslovitev poljskih pridelkov, ki bodo skupaj z vinom in domačim kruhom razstavljeni na ............ ................................i...................i..............mm,.mm....... OBČINSKI ODBOR V GORICI Nad 264 milijonov lir bodo potrošili za razna javna dela in uslužbence Med javnimi deli so: peč za sežiganje odpadkov mestne klavnice, železniški podvoz, telovadnica v Ločniku in industrijsko področje V petek zvečer je bila v Gorici običajna tedenska seja občinskega odbora, ki jo je zaradi odsotnosti župana vodil podžupan cav. Rovis. Na seji so proučili m odobrili številne upravne zadeve, s posebnim ozirom na občinske uslužbence, finance in na .javna dela. Odbornik za personal Paulin je poročal o sindikalnem sporu občinske uprave s svojimi uslužbenci (o čemer poročamo tudi v posebnem članku) ter .je predložil v odobritev povišek dopolnilne doklade za leto 1971. Povišek velja za občinske delavce in upokojence. Strošek v ta namen naj bi znašal 17.150.000 lir. Prav tako naj bi aplicirali vse-aržavno delovno pogodbo kategorije tudi za nameščence pri občinskih podjetjih, kar bo zahtevalo nadaljnjih 27 milijonov lir. Na seji so nato odobrili več natečajev: za tri službena mesta u-pravnega tajnika, (v poštev pride jo prosilci z akademskim študijem); za eno službeno mesto zdravstvene asistentke za obiske na domu, za katero je pogoj popolno znanje slovenščine ter za eno mesto socialnega asistenta ali asistentke. Občinskemu svetu bodo nadalje predložili v odobritev izid natečaja za štiri uradnike trošarinskega urada. Odbornik Ciuffarin je predložil v potrditev nekatere trošarinske zade- . ..........................................................................mi.. iii.i.ii.......n, ..»mm S SEJE TRGOVINSKE ZBORNICE ve, odbornik Moise pa podelitev ko lajn in plaket za razne športne in kulturne manifestacije, ter neka tere šolske zadeve. Odbornik za javna dela Agati je predlagal v odobritev 2.470.000 lir stroškov za ureditev lokalov pri kondercu na Solkanskem polju, kjer bodo postavili peč za sežiganje živalskih kosti za potrebe mestne klavnice. Nekaj nad dva milijona bodo potrošili za asfaltiranje cestišča in dvorišč pri mestni klavnici, ter stroške za ureditev pokopališč. Občinski svet bo moral odobriti tudi nekatere spremembe za 57 milijonov lir ki se tičejo projektiranih del za ureditev cestnega podvoza v Ul. Aquileia ter še 14 milijonov lir za mestna kanalizacijska dela. Odbornik za finance De Simone jc predložil v odobritev stroške za revne oskrbovance v bolnišnici in za zdravila za skupnih 33 milijonov lir. Odobrili so nadalje več prispevkov raznim ustanovam med drugim Zvezi slepih in Kemijskemu preizkuševalnemu zavodu ter nekaterim šolam in 4 milijone za otroške vrtce. Na prihodnji seji občinskega sveta bo odbornik za finance predlagal tudi najem treh posojil: za 25 mi lijonov kot dopolnilno finansiranje 1. odseka industrijske cone, drugo 57 milijonov hr za gradnjo telovadnice v Ločniku in tretje 23 milijonov za dopolnilna dela pri poslopju šole za umetno obrt. Tehnično sodelovanje ob meji je treba še bolj povečati Začeli bodo z gradnjo še zadnjega odseka avtoceste V petek zvečer Je imel upravni odbor trgovinske zbornice običajno tedensko sejo, ki jo je vodil predsednik Lupi eri. Najprej je predsednik poročal o obisku slovenskih inženirjev in tehnikov, ki so imeli v četrtek zborovanje svoje republiške z veze v Novi Gorici, pa so popolAie istega dne prišli na obisk v Gorico. O tem smo obširneje pisali že v naši petkovi številki. Povedal je, da so se gostje živo zanimali o poteku cestnih in drugih del na goriškem mejnem področju, posebno glede na avto cesto in na avtoporto ter novi mejni prehod pri Tržaški cesti. Po predsednikovem poročilu so odborniki posegli v debato In vsi so izrazih željo, naj se taki obmejni stiki obdržijo in razširijo ter okrepijo tudi v prihodnje, ker so v obojestranako korist. Pri nadšljnjem delu so odborniki odobrili vrsto ukrepov upravnega značaja, tudi glede kontingentov blaga proste cone. Ker smo že omenili pri javnih delih tudi avto cesto naj dodamo, da je deželni odbor v Trstu te dni odobril še nadaljnja dva odseka te ceste, ki je že dosegla Farro. Gre za 3. in 4. odsek od Farre pa do Tržaške ceste v bližini glavnega mestnega pokopališča, kjer doseže državno cesto, ki pelje proti Trstu. Ta odsek meri 5.8 lun ter je predviden strošek zanj 1300 milijonov lir (za prvi odsek do Farre so po-trogili 1700 milijonov). Ta 3. m 4. odsek zanima predvsem Sovodnje, ker bo šel skozi vas. Kot smo že pisali, so se sporazumeli, da bodo cesti) skozi vsekali in Jo pokrili ter na ta način rešili športno igrišče in ves središčni del vasi. V ta cestni odsek spada tudi gradnja mostu čez Sočo, ki bo meril v dolžino 208 metre ter bo imel 7 nosilnih stebrov v razdalji po 28 metrov drug od drugega. Celotno cesto in vzporedne objekte naj bi zgradili do konca leta 1971. 26. leta. Za vsa podrobnejša pojasnila se lahko prizadeti obrnejo do sedeža INAM in njenih teritorialnih podružnic. Včeraj-danes VVERDI 15.15: «C’e Sartana- vendi la pištola e comprati la &ar ra», H. Hilton in E. Blank; lW' lljanski kinemaskopski film " barvah. CORSO 15.00—22.00: «Mash», D. S* perlanth m F. Goult; kine®* skopski film v barvah, mladi® pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 15.30: «A do? pia faccia«, K. Kanski in_____ Lee; italijanski kinemaskop®' film v barvah; mladini pod 111 letom prepovedan. V1TTORIA 15.15: «SatyricoO»> U. Tognazzi in T. Aumont; SZ tijanski kinemaskopski film barvah, mladini pod 18. le40® prepovedan. CENTRALE 15.00—21.30 «Gli s0** calli del comandante Strasse®' S. Whitman; ameriški fil® barvah. S. MICHELE 14—22: «La čarov®* da fuoco«, J. Wayne in K. glas; film je v barvah. Sledi b*r*’ na slikanica «Tom e Jerry»- Tržič AZZUKRO 14.00: «L'inafferra^ invisibile, invinribile«, I. S° ^ ner in G. Moschin; film J® barvah. ^ EXCELSIOR 14.00: «OmiciddO * neon per 1’ispettore Tibbs*. s' Podtler; film je v barvah. PRINCIPE -14.00: «Una estate COA rojstva, smrti in poroke V _jriški občini se je od 2. do 7. novembra rodilo 18 otrok, umrlo 12 oseb, poročil se je en par in 9 so jih oklicali. ROJSTVA: Antonio Lardo, Massi-mo Zaleteu, Michele Cagmone, Mar-cello Cagnone, Paolo Lamberti, Mai-ra Bressani, Leonilda Gandotti, Debora Dean, Gianluca Gnatton, A-lesser.dra Mariani, Massiimiliano Ceri, Sabrina Oeschia, Luura Zuppet, Anarea Vicohi, Giorgio Gon, Carla sentimento«, S. Sandrelll h1 Philip; film Je v barvah. 8- Nova Gorica SOČA »Gospodar podzemlja«, Ir cosko-italijanski barvni til® ob 16., 18., 20. SVOBODA «Remek dela Walt ® sneya», ameriški barvni fta0 °b 16' Itaie DESKLE «2ene vladajo«, "'"TJiO, skl barvni film — ob 17. in 1 ' t. Obvestilo INAM za upokojence Vodstvo bolniške blagajne INAM opozarja upokojence pri INPS, da njihova bolniška izkaznica, ki je bila vidirana in veljavtia do konca leta 1970, ostane veljavna do konca leta 1971. Zato prizadeti u-pokojend niso dolžni skrbeti za njeno obnovo ob koncu letošnjega leta. Obenem opozarjajo, da veljajo za družinske člane upokojenih zavarovancev enaki predpisi kot za tiste, ki so še v delovnem razmerju. Po teh pravilih imajo pravico do bolniške in zdravniške pomoči družinski člani - dijaki do svojega 21. leta, akademiki p« do "Violina. SMRTI: upokojenka 81-letna Maria Cavagna vd. Colobini, upokojenka 79-letna Rosalia Cevdek vd. Delpin, invalid 72-letni Antonio Černe, gospodinja 70-leana Teresa Mer-molja vd. Dorni, uradnik 58 letni Bruno Rosolen, upokojenec 80-letni Eugenio Delchin, upokojenec 47-letni Vittorio Stocco, radiotehnik 50-letni Raffaele Chiaromonte, upokojenec 87-letni Giacomo Cechet, e-no uro stara Carla Macor upokojenec 76-letni Valentino Spessot in u-pokojenec 78 letni Giacomo De Ros. POROKE: delavec Franco Bonut-ti in delavka Masa Miklus. OKLICI: orožnik Raffaele Giam-marini in delavka Bruna Petruz; bolničar Marzio Bainat in uradnica Maddalena Morselli; elektrova-rilec Bruno Ometto L gospodinja Mariagrazla Zuttioni; industrijski izvedenec Ludano Verzegnassi in geometra Elisabetta Gallo; študent Aifredo Poian ki prodajalka Rosa Stritolo, uradnik Giorgio Zini in u-radnica Tarrisia Fonda; odvetnik Silvano Missi in gospodinja Ida Trink; znanstveni sodelavec Mirjan Bregant in uradnica Elda Monta-bone; gasilec Giuseppe Petelin in delavka Vida Lavrenčič. SEMPAS ((Operacija Lisabon«, ^ merlškl barvni film — ob l6, 19.30. Mf KANAL ((Krvava bajka«, JlU^|[fi vanski barvni film — ob 16, 19.30. v PRVACINA ((Normanove bipP^ ^ vanture«, amerUki barvni ob 16. In 19.30. RENČE «Tepepa», italijansko-®^ skl barvni film — ob 16. ih DE2DKN1 LEKARNI V GORICI ti V Gorici je danes ves “"jjjtfi ponoči dežurna lekarna D’UP Trg sv. Frančiška 5, tel. V TR2ICU V Tržiču Je ves dan ln dežurna lekarna ALLA SALUTjjH Fabbris, Ul. Cosulich 117; tel- DE2URNA CVETLICARN^j, Danes Je v Gorici odprta^Vjf. čarna BANDELJ J02EF, T48 tel. 54-42. Razna obvestila P.d. »Skala* iz Gabrij va1^ jv vaščane na prireditev, ki »ek 10. t. m. ob 19.30 v - .M cd v šoli v Gabrjah. Ob, „0 liki bodo vrteli fil n »Kaplah^ tin Čedermac*, ki je napra™'^ istoimenskem romanu pok. L Bevka ter prikazuje trpljenje ških Slovencev. Mali oglasi POMOČNICO-VAJENKO išče zobozdravnik v Gorici za ambulanto. Mlajše deklti. Naslov: Ul. Carduc d 17 — tel. 29-09, PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA . UL Unca d’Aoet» Mt - Del at-48 - uOBI*3* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAU* POGOVOR S SKLADATELJEM IN MUZIKOLOGOM Merkujeva dela na «Jugoslavenski muzički tribini v Opatiji K/e so bile doslej izvajane skladbe prof. Pavleta Merkuja ■ Je v načrtu tudi opera? - Etnografsko in muzikološko raziskovanje Beneške Slovenijo ■ Ureditev Grbčeve in Jakončičeve zapuščine Danes se v Opatiji zaključi »Ju-&*lavenska muzička tribina>, ki je pričela v tem lepem obmor-mestu v sredo 4. t. m. Kot !*Wstavnik naše tržaške radijske ?®taje je šel v Opatijo skladatelj pavle Merku, ki pa se je letos 'jjjeležil festivala tudi kot skladali- Zato smo profesorja Merkuja, Pfebno je odpotoval v Opatijo, za-PPOsili, naj nas nekoliko pobliže ^ani s tem festivalom. Obenem s®o izkoristili priložnost in mu za-stavili še nekaj vprašanj o njego-J'em vsestranskem in bogatem dejanju, tako na skladateljskem zadnje čase še posebno na et-n°®‘afskem in etnomuzikološkem Wročju. ^ prijetnem pogovoru nam je j*0/- Merku rade volje ustregel ^ nam povedal marsikaj zanimira, najprej o tem ,kaj je rJu-®°*^venska muzička tribina*. . Jugoslovanska glasbena tribuna * vsakoletna prireditev, za kate-Poskrbijo vsa društva jugoslovanskih skladateljev ob podpori Za-ffebškega bienala in opatijske ob-Letošnja je že sedma prire-in te so nastale predvsem da bi lahko vsako leto bilo ^stavljeno celoletno delovanje pRoslovanskih skladateljev ne to-r* občinstvu — tega je običajno ?*i malo — ampak predvsem račkim in televizijskim urednikom ?? samo iz Jugoslavije, ampak tu-? tujih radijskih postaj — med rSŠ so najbolj znane angleška JS francoska ORTV, avstrijska /j*, italijanska RAI in številne J^ke radijske postaje — ter šte-jujlm glasbenim založnikom (med L?k so zelo številni nemški za-j^uiki). Ob zaključku festivala si r “ zagotovijo številne posnetke za ®?'jsko in televizijsko oddajanje levoma za izdajo. Festival se iz r.a.v leto vedno bolj utrjuje in ^Irja, saj se zbere vedno večje S^jfetavništvo najrazličnejših ra-m^kih postaj in založnikov. Po-"l^nost tega festivala je torej S®54* v tem, da si je tako jugo-avansko glasbeno delovanje utrlo jT v vse evropske in druge dr-^M- ^ orkestrom RTV Ljub-1^°? Pod vodstvom Sama Hubada sjD 5$ solist nastopil violinist Jo-L prvi violinist Zagrebač- t^8,a kvarteta. Že sedaj pa se za (k^ucert zanimata violinista Igor tj 'n Franco Gulli, in priznati arn, da me to zelo veseli, ker cet, °d komponiranju tega konti^ ' velikokrat mislil prav na vse Cenjene violiniste*. 9 omenjenih izvedb Vaših sto*®1“> izmed katerih smo *Epi-lik° Lojzetu Lebiču* že imeli pri-Pia .Poslušati v Trstu v izvedbi Fredga Doška na koncertu t« yU Arte Viva, so predvidene ij ?ru0e izvedbe Vaših del, in to 1 ° k vsekakor zelo razveseljivo \ ”as seveda zadoščenje; kje 'Šbe?S° Me ie izvedene Vaše ^t^n° že sam ne vem vsega, BKvUfckrat zgodi, da čisto slušen zvem za izvedbe mojih del, ) gu P° tujih radijskih postajah. sVhi Uetn pa so bila moja dela v več kot dvajsetih drža-^ je'' evropskih in ameriških — P^šlo že do preko več de-u(tUdi sto) radijskih izvedb •'ih V? na najrazličnejših radij- ^tajah*. ši ne govoril. Veliko dela je v programu, ker imam veliko naročil in povpraševanja, vendar odloča o tem veliko faktorjev in je torej bolje o tem bolj malo govoriti vnaprej*. Najin pogovor se zato zasuče na področje drugih skladateljevih dejavnosti. Dolgo let se je bavil s publicistiko in kritično esejistiko, v zadnjih letih pa se je lotil spet estarega konjička» jezikoslovja, a največ ga zaposluje etnografsko in etnomuzikološko delo. Od kdaj pa se bavite s tem? »Pravzaprav mi je bilo to delo vedno pri srcu, le da imam zadnja leta kolikor toliko več časa, ki mu ga lahko posvetim. Nabiranje in urejevanje etnografskega gradiva vzame namreč veliko časa, a nudi istočasno veliko zadoščenja. V tem svojem delu sem uspel zbrati zelo bogato etnofonsko gradivo, ki vsebuje danes že skoraj 580 tekstov in predstavlja najbogatejšo regionalno etnofonsko zbirko v vsej Italiji in je tudi vzbudila veliko pozornosti pri številnih italijanskih glasbenih revijah in krogih. Pri zbiranju tega gradiva sem prišel v ožji stik z Beneško Slovenijo, ki me je še posebno pritegnila in vpeljala v moje delo zbiranje, uglasbitev in priredbe ljudskih, predvsem beneških pesmi. Ker me je vedno mikalo jezikoslovje in dialektologija, me je posebno pritegnilo tersko območje, ki je izmed vseh najmanj raziskano. Žal pa moram pri tem dodati, da sem edino priznanje za to delo prejel iz — Italije. Za sodelovanje in objavljanje prispevkov skem dialektu me je prosilo vodstvo Italijanskega lingvističnega atlasa, poleg tega pa so se za moje tovrstne prispevke pozanimale razne druge italijanske revije. Priznati moram, da se sicer tudi v Ljubljani zanimajo za podobne moje prispevke, le da največji del teh leži še vedno v raznih predalih neobjavljenih. Res je škoda, da se za Beneško Slovenijo posebno slovenski krogi tako malo, ali nič, ne zanimajo*. In še eno vprašanje o urejeva- Razgovor vodila DANIJELA NEDOH Prof. Pavla Marku (Nadaljevanje na 6. strani) PREGLED NOVIH MLADINSKIH KNJIG Dr. Fran Jurlševič govori mladim obiskovalcem razstave v Kulturnem domu ........... DR, FRANE JLRIŠEV1Č 0 SVOJI RAZSTAVI V KULTURNEM DOM!) Filatelija kot zbiranje in preučevanje vseh dokumentov, ki so šli skozi pošto Juriševičeva zbirka «Naša zgodovina na pošti do požiga Narodnega doma», je odraz avtorjeve zavzetosti, da bi tudi po tej plati osvetlil našo narodno preteklost V vhodnem foyerju Kulturnega dotna je že nekaj časa odprta razstava z naslovom «Naša zgodovina na pošti do požiga Narodnega doma«, ki je defo znanega primorskega javnega delavca in filatelista dr. Fram Juriševiča iz Kopra. Tovarišu Juriševlfeu smo ob tej priložnosti zastavili nekaj vprašanj, ki se nanašajo na to razstavo, oziroma na filatelijo v širšem pomenu besede, ki ga odraža razstava sama. šli skozi urade v stoletjih obstoja ene največjih in najvažnejših ustanov vseh časov — poštne službe. Znamke zbiram že več desetletij, vendar sem iz leta v leto vse manj navdušen za ta hobby, M postaja vse bolj špekulativnega značaja. — Kdaj si se začel baviti s filatelijo, katera — kot je razvidno iz Tvoje razstave — ni le »hobby» zbiranja znamk temveč nekaj svojstvenega, rekel bi zgodovinskega? — Predvsem si moramo biti na jasnem in razlikovati pojem klasične filatelije, ki danes še povsod prevladuje, od širšega te-matičnega pojmovanja filatelije. Gre namreč za žbiranje in preučevanje vseh dokumentov, ki so liiiiiiniiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiutMimnMiN iiiiiimimmiimmiHHiininiiiimiiiiimiiiii ifiEVKOVA KNJIGA» v knjižni zbirki Jadranskega koledarja 1971 h®Q*eIjskt opus tržaškega skla-if? ie zelo obširen, saj kom-HlJ*of. Merku ie dolgo vrsto niegovimi skladbami smo i. W najrazličnejše vrste skladb ,0 ie. katera zvrst S »r«?Qpra,; njemu samemu bolj km želeli pa smo tudi ve-ai ni med njegovimi šte-to Vadbami — orkestralna j?Jo£razUčne sestave orkestra, f?*'čne inštrumente in orke-SH^IJorna dela (od klavirja, ZM?hal P° do kitare), vokal % (prav tako za najrazlfč- Naročniki in čitatelji Jadranskega koledarja bodo v knjižni zbirki, priloženi koledarju za leto 1971, poleg drugih prejeli tudi dragoceno knjigo, ki je ob izidu zbudila po vsej Sloveniji izredno pozornost po svoji vsebinski plati in zaradi zares lepe opreme. To je knjiga, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga za 8lMetnico pisatelja Franceta Bevka, a ki je postala tudi njegova zadnja knjiga, pri kateri je še sam sodeloval in se je veselil. Založbi nase Knjižne zbirke je uspelo, da je dobila od izdajateljice to knjigo za ceno, ki je omogočila, da smo knjigo uvi-suu v naš redni knjižni dar. To je BLVKovrt tusuiGA, o kateri je napisal izčrpno oceno znani kritik Božidar Borno v Delu od 14. oktobra t. 1. Vse prijatelje in naročnike Jadranskega koledarja seznanjamo s to oceno knjige, kateri smo uodaii nekaj manjših pripomb. Mladinska knjiga je hotela počastiti osemdesetletnico pisatelja Franceta Bevka z zares reprezentativno jubilejno publikacijo, z «Bevkovo knjigo». Freden pa je mogla knjiga iziti, je smrt ugrabila življenje tega veterana slovenske književnosti. Dobrih štirinajst dni po njegovi smrti je knjiga prispeta t> roke tistim, ki so jo prizadevno pripravljali. Založba je mogla samo še na koncu knjige označiti datum Bevkove smrti, posvetilo in uvodna beseda pa sta kajpada v znamenju pisateljevega življenjskega jubileja. Tako sta se pred to publikacijo, ki tepo predstavlja pisatelja Franceta Bevka kot umetniškega ustvarjalca, srečala življenje in smrt. Vzlic temu, da je pisateljevo truplo sprejela vase domača primorska zemlja, je zmagalo življenje, zakaj prav Bevkova knjiga je polna življenja in iz nje se krepko oglaša pisateljeva človeška osebnost, Ki ji je ustvarjalno delo zagotovilo častno trajanje med predstavniki slovenske kulture. Bevkovo knjigo je s temeljito razgledanostjo po izredno obsežnem pisateljevem delu prtpravil in uredil Bogomil Gerlanc. Njegov izbor upošteva več zvrsti Bevkove literarne dejavnosti: poezijo, pripovedno prozo, memoarske spise, mladinske povesti in publicistične sestavke. Pri Gerlančevem izboru, ki se je začel še v času, ko je krepki Bevk še koračil po ljubljanskih ali goriških ulicah svoji 80-lelnici naproti, je nekoliko sodeloval tudi sam avtor in lahko verjamemo, da je s posebnim zadoščenjem pričakoval ta izbor svojega dela — izbor, ki je tem bolj privlačen, ker v eni sami knjigi predstavlja nekatere vrhove tega opusa. Mimo tega se je mogel Bogomil Gerlanc pri tem delu posvetovati z urednikom 12 knjig obsegajočih Bevkovih Izbranih spisov, prof. dr. Francetom Koblarjem, že to pričuje, da pri nastajanju Bevkove knjige ni šlo za improvizirano delo, kakor pri marsikateri priložnostni publikaciji te vrste, temveč za smotrno in preudarno pripravo. Prav zato so se obsežna «bevk-iana» obogatila s knjigo, ki utegne približati Bevkovo ustvarjalno osebo tudi tistim bralcem, ki iz teh ali onih vzrokov ne morejo seči po izborih v več knjigah. Sicer pa bo ta izbor na 216 straneh velikega formata marsikaterega bralca pripeljal k izdajam, ki odpirajo še večje in še širše razglede po Bevkovem literarnem svetu. Pri Bevkovi knjigi sta vabljivi ie sama oprema in tehnična ureditev, delo ing. arq. Edite Kobe. Na naslovni strani ovojnega lista vidimo v koloriranem posnetku Bevkov portret iz leta 1967, ki ga je odlično naslikal žal pokojni goriški rojak. prof. akademik Gojmir Anton Kos. Na zadnji strani ovitka najdemo Bevkov rokopis črtice *Moja prva knjiga». Uvodne besede iz peresa glavnega urednika založbe. pisatelja Ivana Potrča, namenjene pisateljevemu jubileju, toplo odmevajo v bralcu zlasti sedaj, ko je legla na to izpoved simpatije in priznanja (Prav tako za najrazlič- ko je legla na to izpovea simpuue m pnznanja Snovne sestave in z različ- 1 senca smrti. Kronološki pregled Bevkovega življenja (1890 - 1970) je skupaj z lepim uvodnim zapisom prispeval France Dobrovoljc. Nato sledi šest razdelkov. Vsakega uvaja Gerlančeva spremna beseda, ki tudi utemeljuje izbor, saj vemo, s kakšno preudarnostjo je bilo treba v tako obsežnem opusu izbirati najznačilnejše tekste ali njih odlomke, da v obsegu ene same knjige ne begajo bralca z neprimerno fragmentarnostjo. Prvi razdelek ima naslov rPisatelj o sebi in svojem delu*. Tu imamo tekste v vezani besedi in v prozi, ki pričujejo o Bevkovem domačem kraju, domači hiši, o njegovi mladosti; tu sta tudi izpovedna pesem »O tem, kako pišem in še kaj*, dalje tPisatelj in občinstvo*, ob koncu pa so tri kratke izjave iz lanskega leta. Drugi razdelek z naslovom tNaš veliki mladinski pisatelj*, obsega poleg krajših proz in verzov povest tPestrna*. Ta sodi med posebno značilne Bevkove pripovedne dosežke. Tretji razdelek se imenuje sPovesti iz domačijskih korenin* — v njem je šest povesti in nekaj pesmi. Nadaljnji razdelek z naslovom cZnamenja na nebu» vsebuje odlomke povesti tKrvavi jezdeci*, *Črni bratje in sestre* ter «Škorpijoni zemlje*, ki so imele ob izidu širok odmev zlasti med primorskim občinstvom. Peti razdelek je dobil naslov po Bevkovi pesmi iz leta 1923 vLajajmo, moji otroci* in v njem je pisatelj najbolj prikazan kot epik zatiranega primorskega ljudstva, ki je pod fašizmom izgubilo vse svoje narodnostne pravice. Odlomek iz znamenitega Bevkovega dela »Zadnja pridiga kaplana Čedermaca* živo izpričuje Bevkovo poslanstvo v tem razdobju ponižanja in bolečine. Pisateljevo trpljenje pa odseva zlasti iz odlomkov iz memoarskega spisa. tMrak za rešetkami*. Tem spisom se pridružuje še prvi svit svobode: partizanska povest *Kraški pionirji*. Naposled imamo v zadnjem razdelku nekaj krajših sestavkov, ki jih dovolj označuje naslov tega razdelka: »Dozorela je naša prar vica*, ki ga je uredil in izbral urednik iz rokopisne ostaline, za zaključek poslanico o miru, tudi danes tako aktualnem problemu, ki jo je Bevk naslovil eSoli Otona Župančiča* v Beli krajini in s tem vsej mladini Slovenije in Jugoslavije: »Če so otroci za ljubezen med narodi in proti vojni, bodo istih. misli tudi ko dorastejo. In prišel bo dan, ko bosta mir in ljubezen na svetu ne samo naša vroča želja, ampak resnica. V ta čas verujem . . ■* Tako smo pri koncu tega zares dostojnega literarnega spomenika pisatelju Francetu Bevku. Knjigo končuje kronološko sestavljena bibliografija Bevkovih izvirnih knjižnih izdaj s pregledom vsebine njegovega Izbranega dela pri DZS in izbranih mladinskih spisov pri Mladinski knjigi; nato spoznamo Bevka kot urednika in navsezadnje se vrsti še pregled prevodov Bevkovih spisov v šestnajst jezikov. Tudi za to tehtno izpopolnitev knjige gre hvala prizadevnemu trudu Bogomila Gerlanca. Ob kratkem: Bevkova knjiga je hvale vredno pričevanje o Francetu Bevku kot pisatelju in zdi se kar samo ob sebi umevno, da je takšno reprezentativno knjigo poslala na naš knjižni trg prav MK. saj gre za pisatelja, ki je — kakor pravi v uvodu Ivan Potrč — dal otrokom najlepše in najvrednejše, kar je nosil v sebi. In ne samo otroku, tudi nam vsem, ki se z veseljem gibljemo na lepo obdelanih njivah slovenske besedne umetnosti. Samo ta BEVKOVA KNJIGA je vredna nizke naročnine, saj šteje kar 216 strani velikega formata (24,5 x 18 cm) ln je tiskana na lepem belem papirju s prilogo navedene slike, v večbarvnem tisku, ki bo sama na sebi lahko lep okras naših domov in vseh, ki tudi na tej strani naše slo venske zemlje ljubijo Bevkovo besedo. Zaradi te knjige in drugih si že sedai zagotovite zbirko Jadranskega koledarja za 1. 1971. — Potemtakem je zate pojem filatelije zelo širok in prehaja celo na področje zelo važnega zgodovinskega, kulturnega in celo estetičnega ter etnološkega raziskovanja. Saj je to lepo razvidno iz Tvoje izredno zanimive razstave v Kulturnem domu »Naša zgodovina na pošti do požiga Narodnega doma«. — OdtaritosTčno povedano, ko sem se lotil brez nobenih zgledov v zgodovini filatelije, zbiranja in sistematičnega urejevanja starih primorskih pisem, razglednic, dopisnic in žigov, ki so bili v uporabi na naših poštah skioea ves čas obstoja poštnih u-redov, si nisem mislil, da bodo «vigjtb» filatelistični krogi mojo zbirko sploh upoštevali in uvrstili v področje filatelije. Zakaj? Zato ker na filatelističnih razstavah raastavljajo le znamke. Ocenjevalne komisije gledajo vse le z vidika če je zbirka znamk kompletna, če so znamke redke in seveda kot taike tudi vrednostno močne. — No, in kako je filatelistična kritika ocenila Tvoje delo, saj je znano, da si baje dobil tudi priznanja in kolajne? Ljudje, obiskovalci razstav — vem da d razstavljal že v Kopru, Pazinu, Pulju in na Reki — so znali oceniti Tvoje delo? — Na medrepubliški razstavi v Pulju ob obletnici priključitve I-stre Jugoslaviji moja zbirka ni imela tekmecev. Drugod sem nastopal samostojno. Dobil sem za knjigo in razstavo najvdšja priznanja FM. zveze Slovenije in Fil. saveza Hrvatske. Najbolj pa sem zadovoljen, da najde na moji razstavi vsakdo, tudi najbolj preprost človek, košček zgodovine svojega kraja in slike več desetletij naše težke, borbene la vendar tudi ponosne preteklosti. — Koliko časa sl pripravljal svojo zbirko In ali se Ti je njen koncept rojeval sproti ali je bil načrtno zasnovan od samega začetka? — Bil sem ljubitelj naših lepih krajevnih razglednic že od mladih let. Pozneje sem pri i-skarnju znamk našel na pismih naših krajev na žigih tuja imena. Tedaj sem prišel na misel, da se da lepo prikazati sliko naše preteklosti tudi v luči skromnih žigov, pisem, razglednic, dopisnic tudi če je te večkrat razjedel zob časa. Tako sem spoznal, da so ne samo znamke, temveč ves o-staii poštni material vendarle slika, ki vemo odseva narodni in politični razvoj na našem ozemlju skozi dolga stoletja zgodovine in da vsi tl dokumenti zaslužijo našo največjo pozornost. Te mo- iitiiniiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiimiiaimrtnimmiutmiiiiiitMiiiiiiuii Riko Debenjak in Zdenko Kalin sta razstavljala v Novi Gorici ramo zato ceniti, moramo jih pojasnjevati, in po neki določeni znanstveni metodi urejevati in preučevati. Zbirko sem pripravljal že takoj od začetka po nekem načrtu. Vedel sem, da bo delo težko, ker se je na naših podstrešjih ohranilo zelo malo tega materiala. — Kot vse si iskal posamezne primerke in misliš, da je zbrano vse, kar se je dalo zbrati? — Težko je povedati kje vse sem dobil vse te moje drobnarije. Pomagali so mi prijatelji, ki zbirajo podobne stvari (stare razglednice, znamke, žige itd.). Vprašan)a j. k. (Nadaljevanje na 6. strani) Grafik Riko Debenjak in kipar Zdenko Kalin sta sinoči zaključila skupno razstavo činski razstavni nekaj portreti, a predvsem z majhnimi skupinskimi kipci: to so o-svojih del v ob- j troške igre, ki so po ritmičnem dvorani v Novi pregibanju v prostoru •_ -•__7 _ t;j. __ • __________.. Gorici. Razstava je imela velik odmev ne samo pri domačinih, pač pa tudi pri sosedih. Oba domačina, sta torej po dolgem času prišla spet tpokukat domov» tn z novimi stvaritvami pokazala svojo novejšo fiziognomijo. Riko Debenjak nam je znan kot neumoren barvni raziskovalec. Na tej razstavi nam je pokazal antologijo grafičnega ustvarjanja od tlstrank* pa do danes. V štiridesetih razstavljenih grafikah imamo hkrati pred seboj tako pestro podobo, da si laže razložimo tudi njegovo dotlej prehojeno pot: edinstveno je namreč pri Debenjaku to, da se neprestano prenavlja, skoro kot da bi se bal, da se bo zaležal; v neprestanem strahu, da izraz še ni dovolj prečiščen. Najstarejše razstavljeno delo »Kraševke* je iz leta 1953, to je iz dobe, ko ga je zamikala domača - kraška in istrska motivika. Pa se je iz one suhe in la-pidame enobarvne akvatinte ponovno tbarvno* zamaknil drugam: kot nekoč v morske globine, tako sedaj v razmišljanje o brezmejnosti prostora in časa. Tako nam v zadnjih delih takorekoč »šteje kozmična leta*. Vmes je poglavje o pop artu, ki je po odnosu do tvarine, a še ibno po barvnih tonih, posebno mikavno. Zdenko Kalin je bil prisoten z čarljive, in pa novejše «male bron-ce», ki pomenijo odločilen prelom s prejšnjim snovanjem, pa so ,uo temu po svoji ritmičnosti in prostorskem razmahu tvsebinsko* sorodne prejšnji mali figuraliki. Prisoten je bil torej v «neuradni vlogi*, se pravi ne kot oblikovalec javnih spomenikov, pač pa v vsej svoji intimnosti, kjer je brez dvorna bolj prijazen in prozoren. To, kar zadeva vsebino razstave. Mislim pa, da je pomenila razstava še nekaj več: pomenila je prijazno in toplo srečanje z domačima umetnikoma, ki ju do povojnih let skoraj niti poznali nismo, saj nam zaradi razmer ni bilo mogoče slediti njunemu vzponu. Razstavo sta priredili Zveza kultumo-prosvetnih organizacij ti pa Skupščina občine Nova Gorica, ki sta se izkazali letos v podobnih manifestacijah še posebno aktivni, saj je bila razstavna dvorana neprestano zasedena. To je še posebej hvalevredno in daje upati, da se bo kulturna tradicija v Novi Gorici vedno bolj krepila. Uvodne besede h katalogu je napisal Zoran Kržišnik: te besede so tehtne in dragocene: napisal jih je namreč globok poznavalec obeh umetnikov in ki jih že leta spremlja pri njunem ustvarjanju. M. R. TOVE JANSSON ČARODEJEV KLOBUK Pred nami je dokaj nenavadna mladinska knjiga, vsaj za standardne pojme o tem, kako in o čem naj piše pisec za mladino. Ni pravljica in ni pustolovska zgodna, pa tudi med povesuce o dogodivščinah dečkov in deklic v današnji družbi bi je ne mogli u-vrstiti. In vendar je ta v mnoge jezike prevedena in nadvse originalna nordijska pisateljica v svoji knjigi znala ujeti nekaj od vsake izmed nastetin tipov mladinskih zgodb, 'iaao je sicer po svoji neukrotljivi fantazijski domiselnosti odlična moderna pravljica, hkrati pa njeni docela izmišljeni junaki, (neka ljubka in živahna bitja iz živalskega sveta, kakršnih sicer nikjer m, a bi lahko bila), mislijo, govorijo in uganjajo norčije prav tako kot pravd pravcati današnji otroci, ln tu se pravljica sreča in zlije s pustolovsko zgodbo, ta pa spet prehaja na področje odlične povesti o napetih dogodivščinah iz življenja današnjih otrok. Kaj ta knjižica lahko nudi današnjemu otroku in kakšna je njena vsebina? Dejstvo, da je izšel Čarodejev klobuk v Cicibanovi knjižnici, ne omejuje kroga njegove privlačnosti za bralce raznih starostnih stopenj. Majhen o-trok bo namreč užival ob pravljičnih elementih, katerih ne manjka in so prav nordijsko fantastični. Ker pade v čarodejev klobuk, je podvrženo čudovitim preobrazbam, obenem pa nikoli ne veš, kaj se bo klobuku zahotela; ali da ustvari n. pr. ogromen, čudovito bleščeč rubin, ali pa, da ti zagode kakšno hudobijo in te spremeni v grdega spačka. Pisateljici se zdijo mogoče najbolj nenavadne stvari, auar pa gjen svet vseeno ves vonja po letnih časih in vremenskih menjavah in je celo sočnejši in poetičnejši kot v kakšni poprečni sodobni mladinski knjigi, ki si je zadala za nalogo vzbujati ljubezen do narave. Toda Janssonova nas začara z lepoto svoje nordijske narave, tako rekoč mimogrede, kakor, da bi to sploh ne bil njen namen; poleg tega so njeni junaki tako otroško prisrčni, navihani, različni po svojih značajih in nenehno na oprezu, kje bi bila še kakšna dogodivščina in s kakšnim junaštvom naj bi se še izkazali, da bi se postavili drug pred drugim, da v njih brez težave najde vsak otrok sebe in svoje tovariše. Posebno pa je vabljivo to, da je junačkom v knjigi pravzaprav dovoljeno vse in počenjajo tudi vse tisto, česar si otroci pri nas želijo, pa jim zaradi dolžnosti in ujetVti v današnje prilike seveda vse to ni mogoče. Zato se lahko povese lijo in poletijo z junaki te knjige, kamor jim srce poželi. Tu je vse mogoče, vse je doorovoljno, starh niso nikoli slabe volje in tudi nobena neprilika ne spravi nikogar v slabo voljo. Ta radostni svet domišljije pa je obenem realen, ker so vsi junaki kot značaji točno izrisani da bi ne mogli biti bolje v nobeni realistični zgodbici. Samo tarski Samuh, potepinski Njuhee, godrnjavi Pižmovec, vragolij nikoli sit Mumintrolek, pa še dobrodušna mamica in oče - pisatelj, ki vsako reč opazi zadnji. Pa še ljubka deklica kot je Smrkljica, pa vrsta dni gih, tja do neznansko majhniti dvojčkov, ki imata svojo posebno govorico, vsi se bodo prikupili ne samo majhnim osnovnošolcem, marveč tudi nižješolcem. Celo odrasli se zabavajo bodisi ob neizčrpni in nenavadni pisateljičini fantaziji, bo diši, da uživajo ob odličnem pre vodu, ki .je gotovo po sočnosti jezika enakovreden originalu. Zato knjigo vsestransko priporočamo. Z. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluiiiitmiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinuiitiiiiiiHiiMiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim ZAGREBŠKO KULTURNO PISMO m PROKOFJEV IN KRLEŽA Na začetku letošnje zagrebške gledališke seeone sta s svojo močno umetniško poustvarjalnostjo izstopili dve izjemni gledališki uprizoritvi, ki se po svoji dognani umetniški prepričljivosti brezdvomno uvrščata v sam vrh jugoslovanske sodobne gledališke tvornosti. To sta Prokofjeva opera »Zaljubljen v tri oranže«, ki Jo Je zagrebška Opera v okviru proslave stoletnice hrvaške Opere izvedla na svojem odru in pa krstna izvedba Krleževe odrske freske »Kraljevo« ob slovesnosti preimenovanja Zagrebškega dramskega gledališča v Dramsko gledališče Gavella. Zanimivo, da se Je zagrebška I Opera lotila Prokofjeve opere »Zaljubljen v tri oranže« šele po devetintridesetih letih izvedbe v Chicagu leta 1921 in po triinšti ridesetih letih izve ibe v ljubljanski Operi, ki je kot prva v Ju- goslaviji leta 1927 uprizorila to delo že šest let po njegovem nastanku. Izjemna režijska postavitev Ko-ste Spajiča je družno s tenkočutnim dirigentom Nikšo Barezo, v hoteno preprosti a v izredno učinkoviti scenografiji Berislava Deželiča in z iznajdljivimi kostumi Inge Kostinčer ustvarila predstavo, ki Je nudila izredno gledališko doživetje. 2e zamisel, da se sodelujoči zbirajo na odru med prihajanjem občinstva na predstavo povsem zasebno, tudi is dvorane, se pogovarjajo med seboj kot bi bili pred začetkom vaje, pogledujejo po avditoriju in pozdravljajo znance med občinstvom, j« takoj ustvarila vzdušje, Id ga Je Prokofjev naznačil v svoji osvežujoči izvirni glasbi s finim občutkom za glasbeno grotesko in humor. Ni zgolj naključje, da se je v hotenju, po- šaliti se s stereotipnostjo opere, posluždi libreta po istoimenski komediji Carla Gozzija, ki je pravzaprav nekakšen pamflet na tedanje Goldonijeve realistične in tekstovno dokončno izdelane komedije. Goazijeva komedija ima namreč tekstovno osnovo, ki so jo tisti čas na predstavah dopolnjevali igralci s svojo improvizacijo. Svoječasno je prav ruski režiser Majerhold uporabil Goz-zijevo komedijo za nekakšno u-vodno diskusijo o gledališču na odrski rampi med pristaši komedije, tragedije in poezije. Na to predelavo se Je naslonil tudi komponist Sergej Prokofjev in ustvaril opero, osvobojeno sentimentalnih melodij, ki včasih kar nasilno krase standardna operna dela Takšen Je bil tudi začetek predstave v zagrebški Operi, Id se Je iz nekakšne zasebnosti posamez- nikov razvil v spektakularni gledališki dogodek, ki ga ne bo zlahka pozabiti. Na skoraj praznem odru, podobnem zaodrišču, oblepljenem s časopisi in prepraženem z latami, oevniml in svetlobnimi telesi, na katerem fantastično deluje v svoji brezhibnosti sodobna tehnična mašinerija s krožnim odrom, pogrezalnlca-ml in s spuščanjem in dviganjem železnih tramov z neštetimi reflektorji pred očmi gledalcev, Je ob duhovito rogajoči se glasbi resnično razbilo iluzijo klasičnega opernega gledališča in predstavilo tip nekonvencionalnega totalnega glasbenega gledališča. Prav v tem je bil režiser Spajlč Izvrsten mojster s pomočjo odtočnih zagrebških protagonistov, med katerimi so atesti hrilJtraU EMIL FRELIH (Nad ičvanje na t. strani) RAZUMEM TE, JOAQUIN, -r^r\A kii ri iki n* or i/ CtrrTKl V MESTU DE MNOGO NEVAR NIH LJUDI. PAZITI MORAM NATE, ROS ITA! ME RAZU • MES* - TODA MISLIM. DA SE VSEENO PREVEC BOOlS.. DA SE 31 LE NE BI KA3 PRIPETILO... ČIMPRE3 SE VRNI. rosita..; ZJUTRAJ ODMAJAL NA PELO K SV03I .nito.' > x^i!u, w ***» , "VB rwn'®*. 30AQUIN 3E VEDNO BOL3 ZASKRBLJEN... TOKRAT MU DELO NI ŽLO OD ROK... NEPRESTANO 3E NENADOMA JE VSTAL, MISLIL NA ROSITO, S TESNOBO SE JE PRIBLllAL TRENUTEK P0ZNE3E 3AVILA ROSITA... 4^4'- Dr. Juriševič o svoji razstavi (Nadaljevanje s 5. strani) Koncentracija raznega materiala je bii koprski «Odpad«, razglednice sem kupil v Trstu, Beogradu. Zagrebu in drugod ali sem jih dobil na naših starih podstrešjih bolj naprednih slovenskih družin. Zbirka ni in niti ne bo nikdar popolna, ker nekaterih stvari sploh ni mogoče dobiti. — Se zanimivo vprašanje bolj ekonomičnega značaja. Vrednost Tvoje zbirke? Imajo mogoče tudi žigi podobno kot znamke ali stari denar svoje kataloge in cene? Bi mi vedel povedati cene naših najbolj redkih in zato najbolj iskanih žigov? — Naši najbolj skromni podolgovati žigi «zb»mih pošt« iz začetka tega stoletja, kot n. pr. poštni žig «RODIK», LEVADE / LIVODE, S. LUCIA / PIRANO/, TRIBANO Dl BUJE in podobni so dosegli na zadnji filatelistični razstavi na izklicu v Miljah ceno do 5.000 lir, predfila teli stične žige (žige, ki so jih uporabljali na poštah preden so imeli znamke, t. j. pred letom 1850), naših podeželskih poštnih uradov kot n. pr. MATTARIA, CZERNIZA, LIPPA In COMEN, je danes težko dobiti izpod 20 in celo 30.000 lir. Vsi žigi avstro-ogrske monarhije so vnešerri v Miiherjev kar talog z natančnim opisom in cenami, kot za poštne znamke. Vrednost moje zbirke je težko oceniti v denarni vrednosti iz več vzrokov. Eden glavnih je, da nisem pri sestavljanju eksponatov sledil nekemu predpisanemu filatelističnemu kriteriju, temveč sem iskal le to, da bo eksponat razumljiv in da bo služil svojemu namenu. — Imaš mogoče v načrtu še kakšne druge zbirke, ki bi izstopale iz okvira tradicionalne filatelije, ki bi bila sama sebi namen? — Lahko bi pripravil posebno zbirko starih razglednic naših krajev. V tem primeru ne bi šlo za kraje, kjer so bili poštni u-radi, temveč bi zajel vse vasi naše ožje domovine Primorske. Mogoče bd ta svojstvena zbirka in razstava bila še bolj zanimiva kot sedanja ((Zgodovina pošte«. Vendar bi to delo zahtevalo le nekaj več priprav in pisanega tolmačenja. — Bi hotel ob tej priložnosti priporočiti kaj posebnega našim mladim filatelistom? — Hotel bi, da bi tudi naši mladi filatelisti iskali in našli svojo pot v filateliji. Marsikaj je še neobdelanega. Ideje lahko dobijo v knjigi ((Primorska pošta skozi zgodovino'«.' Za to knjigo je prinesla ((FILATELIJA«, glasilo Filaitelistdičkog Saveza Hrvait-ske sledečo oceno: ((Knjiga od strani do strani nespodbitno dokumentira, da je filatelija prav to, kar sl že leta prizadevamo da bi dokazali: da je vir spoznanja, vir dokumentov in argumentov, skratka, važen konservator vrednot, katerim je vsak nar rod dolžan posvetiti potrebno pozornost«. začetku 20. stoletja. Vsebino ln dogodke ne predstavljajo In o-življajo posamezni ljudje, čeprav je nekaj tudi teh individuov. Dinamična množica barv, oblik ln znakov, ki jo povzroča sam sejem zbranih ljudi, dopolnjuje ritem vidljive ln slušne kompozicije množice, ki je tako postala glavni tolmač odrskih dogodkov. Beseda je potisnjena v ozadje, pomeša se v vik in krik ln ko se dvigne zavesa, ki so jo tokrat imitirala groteskna duhovito poslikana bandera, se Je pognal direndaj sejemskega vrvenja v silni intenzivnosti govora, plesa, krikov in glasbe kot bd bučal vrtiljak. V tem kičastem sejemskem barvilu In slušnem kaosu se gledalec komajda spozna. Krleža je v «Kraljevu« popolnoma razbil iluzijo štirioglatega okvira neoromantičnega gledališča psihološke konverzacije, in kar je za današnje moderno gledališko obdobje antidrame še bolj značilno, je že ob nastanku ((Kraljeva« prehitel naš čas s simbolično kombinacijo realnega in irealnega v sožitju zanesenega naturalizma. S temi oznakami je bila prikazana tudi prva uprizoritev «Kraijeva», ki jo je režiser Dino Radojevič impulzivno vodil od vznemirljivega začetka do odmirajočega konca z iznajdljivostjo in tudi drznostjo, ki je režiserju pri predstavitvi takšnega dela še kako potrebna. Fantastična podoba sejma je v Radojevičev ih rokah zadobila tisto mogočno odrsko obliko, ki ji rečemo nadgradnja gledališkega teksta. S celokupnostjo ansambla izvrstnih igralcev, ki so se vsi podredili ideji dela, in kljub temu bili vsak zase velik protagonist je zgradil predstavo, ki je v obliki pisanega mozaika ves čas upodobitve Uvela s tisto intenzivnostjo, ki je pogosto ni videti celo na renomiranih gledaliških deskah. Vsekakor je bila predstava «Kraljevo» velik, smel in uspešen gledališki dogodek Dramskega gledališča Gavella. Merku jeva dela (Nadaljevale s 5. strani) nju narodne glasbe. Pred kratkim je izšel v Ljubljani v izdaji OSS II. zvezek Samospevov škedenjske-\ga skladatelja Ivana Grbca, ki je bil tudi Vaš profesor harmonije. Znano nam je, da ste prav Vi zbral in uredil ter pripravil za tisk oba zvezka samospevov. Ali ] bo izšel še kak zvezek? «V omenjenih dveh zvezkih sem I zbral tiste samospeve, za katere mislim, da jih mora slovenska javnost spoznati. Za tisk pa je sedaj pripravljena »Zbirke narodnih pesmi*, o kateri sem že precej obširno pisal v tržaški reviji »Zaliv* (štev. 16-17 iz leta 1969) in predstavlja ta eno izmed najbogatejših tržaških etnografskih zbirk — preko 200 tekstov (od teh je žal le tretjina uglasbenih) in veliko »dro-| biža* (metafor, rečenic, ipd.)* Skladatelj Merku nam je še po-I vedal, da je začel z zbiranj, m zapuščine še enega skoraj nepoznanega slovenskega skladatelja, go- rw _____i »i__ •_____ \nsrcega skladatelja jaKoncica, ku- LagreOSKO pismo Iterega violinske skladbe so bile pr- itič predstavljene občinstvu lani na (Nadaljevale s 5. strani) \iavnem koncertu tržaške slovenske odlični in nenadomestljivi Franjo Paultk v izredno težki vlogi Truf-faldina, ki je bil elastični spiri-tus agens predstave, nadalje Drago Bemardič kot kralj Tret, Zvonimir Prelčec kot Princ, ki so se jim pridružili še priznani operni umetniki Marjana Radev, Ivan Stefanov, Janja Hanžek in zlasti še Mirka Klarič kot impresivna Fata Morgana, Nada Putar - Gold kot Morganina pomočnica Sme-raldtna ln ne nazadnje basist Gregor Radev v izvrstno podani ženski karakterni vlogi Kuharice. Predstava Prokofjeve opere ((Zaljubljen v tri oranže« pomeni nekakšno prelomnico v delovanju stoletne hrvaške operne hiše. Čeprav verjetno vse občinstvo ne bo povsem doumelo novega dela brez popularnih melodioznih arij, vendar bo odlična izvedba v duhoviti režiji, ki tako frapantno ironizira gledališko iluzijo z vsem svojim prikazom zanimala tudi šir.^5 občinstvo, ki se počasi, vendar zanesljivo privaja na sodobnejše oblike gledališke umetnosti. Skoraj nenavadna a izredno impresivna je bila uprizoritev Krleževega mladostnega dela »Kraljevo« v dramskem gledališču Ga-vella v izvedbi ansambla, ki ga sestavljajo izključno Gavellovl u-čenci ln učenci njegovih učencev. Nenavadna zato, ker se dogaja v dozdevno stvarnem družbenem okolju, a se vsa dramatičnost razvija v svobodni oblikovani fantaziji, ko se v poetični obliki vračajo mrliči med žive a so živi ljudje - mrliči. 2e v sami zasnovi so zaznavne oblike današnjega absurdnega gledališča, ki jih je v svoji, takrat še nerazumevajoči dobi oživljal mladi Krleža v bujni fantaziji že pred petinpetdesetimi leti. Vse doslej je večina hrvaških literarnih zgodovinarjev in teoretikov smatrala Krleževe mladostne »Legende« in »Kraljevo« za neuprizorljivi, prav zaradi zaostale miselnosti tedanjega in še poznejšega realističnega gledališkega obravnavanja. Sele režiser Branko Gavella je odkril to delo, kot je nekoč zapisal »stilsko tipično za vsega Krležo.) in smatral »Kraljevo« za možno uprizorljivo v sedanjem času vse bolj svobodnega gledališkega razvoja. In te naloge so se prav v njegov spomin lotili njegovi učenci. »Kraljevo« je odrski prikaz Kraljevskega sejma v Zagrebu v radijske postaje. Zanimiv in prijeten pogovor s skladateljem Pavletom Merkujem je pri kraju. Seda bi ga želeli vprašati še marsikaj, a je že tako, da se tega spomnimo šele tedaj, ko smo se že poslovili. Prepričani smo, da je na festivalu t) Opatiji doživel ugoden sprejem tako s svojo klavirsko skladbo, kakor še posebno s praizvedbo violinskega koncerta, za katerega upamo, da ga bomo v kratkem lahko poslušali tudi v Trstu, kot smo že imeli priliko poslušati njegov Koncert za klarinet in orkester (v gledališču Verdi in v Avditoriju); ob tem želimo še izraziti željo, da bi tako na skladateljskem kot na etnografskem in etnomuzikološkem področju doživel kar največja priznanja in uspehe, in to ne samo z italijanske strani. KO JE PRED 140 LETI V NAŠIH KRAJIH RAZSAJALA KOLERA «Vsaki dan sashgat brinjov les, oknja naj bodo takrat odperte» Kako »o tedanje avstrijske oblasti v tedanji slovenščini pojasnile slo-venskemu delu državljanov, kaj je kolera in kako naj se pred njo varuje PREBIVAVZAM SHTAJERJSKE DESHELE. 13 vT~ 15 16 \T 18 19 2T 21 | 22 23 j 2r~ 2§"* 26 27 r y 28 29 30 31 1 ,, j 32 33 34 35 36 38 40 41 iT 43 44 45 lT n ■ 48 50 r ■151 h 5T _____ r 53 r KRIŽANKA VODORAVNO: 1. del pisalnega stroja, 6. namenilnik, 11. znan ansambel črnskih pevk, sester, 12. najvišji oficirski čin, 14. družina znamenitih izdelovalcev gosli iz Cremone, 15. plašna gozdna žival, 16. pristanišče v Izraelu, 17. mlado govedo, 18. reka v ČSSR in Nemčiji, dolga 1144 km, 19. drobiž v Indiji in Pakistanu, 20. pomemben španski pisatelj (Pedro Antonio de, 1833-1891), 22. industrijsko mesto v severni Italiji, 24. nedeljiva soglas-niška skupina, 25. Estonci, 27. bio loška skupina ljudi z raznimi značilnostmi, 28. steblo. 30. veletok v Sibiriji, 31. uradni spis, 32. ožji so rodnik, 33. francoska romantična pisateljica (Georg), 35. začetnici naj večjega slovenskega epskega pesnika (»Mejnik*), 37. gorovje v zahodni Burmi, 39. najtrši in najdražji kamen, 42. zaostala hrvatska pokrajina, 43. zemeljski plin, 45 odličen italijanski nogometaš, 46. geometrijski pojem, 47. vrsta ženskega nakita, 48. utežna in denar na enota pri starih Babiloncih, 49. vrsta besedne uganke, 51. najsvet lejši planet v sončnem sistemu, 52. redka kovina, ki lahko oksidira, 53. hipnozi podobno stanje. NAVPIČNO: 1. podlaga, osnova, baza, 2. prvi latinsKi prevod Biblije, 3. moško ime, 4 življenjska tekočina, 5. igralna karta, 6. sodni zbor, 7. reka na Hrvatskem in v Bosni, 8. avtomobilska oznaka Pe- ruja, 9. strokovnjak za iranski 'P zik in književnost, 10. naklep, 11' mera, 11. mesto v Nepalu Katmandu>a, 12. poseben znak ple® stva, mesta ali stanu, 13. l°v?r zanka kavbojev, 15. velika braz ska luka za izvoz kave. 18. seve™1 jelen, 19. riževo žganje, 21. P‘ metna žila, 23. okusna morska n 1 26. veliko črnsko mesto v NigenN 26. mednarodna pogodba, 29. gr? niča, 32. otočje v severnem J dranu, 34. staro mestece v Dalri ciji, 35. drugo ime Antwerpna, • roman francoskega pisatelja teaubrianda, 37. sinjska viteška 38. glasbeni znak (pavza), 40. t® ka kožica, opna, 41. sodobni ari riški književnik (Conrad), 44. ® riborska tovarna avtomobilov, ' prakanton v Švici, 48. vrsta h'"' tega orla, 50. kratica za »gospod®* sko razstavišče*. 51. avtomobil oznaka Virovitice. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANK* (1. 11. 1970) VODORAVNO: 1. Albert. 7. nult, 13. Mailer, 14. Koren, 15-16. pega, 17. Garson, 19. Ana, . era, 21. norost, 22. klas, 23. rt, * kovine, 25. trate, -e, 26. Mal** 27. pionir 28. lupina. 29. tab** sirena, 31. naslon, —g, 33. rtV «7 34. Nantes, 35. LR, 36. manj, ■ masker, 38. Pio, 39. oro, ™- ij mait, 41. konj, 42. TN, 43. 44. Aniene, 46. Aalborg, 47. raz*®. NAVPIČNO: 10. A(ifred) N(obei' 000 ..........................................mini.........................................iiiiiiiiiiiiii.ii...i......................minil......mm..........................................................n......mu.......mimim«| CIRIL GALE DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA «■* DOBRO! JUTRI P0JDE5 .SPE (V MESTO... IN I BA3 SE SUMLJIVIH TlP°v IN ZLASTI GOSTILN../ . NEMIR GA NI ZAPUSTIL NITI TEDAJ,KO J£ ~ MORAM SF VRNI* Tl... POGLEDAL BOM, KAKO JE l N00-* ms AS ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŽAMA V MOŠKI D LICI Po skrbnih in dolgih pripravah čez teden dni prvi nastop Bora V predprvenstveni sezoni so «plavi» odigrali kar 24 srečanj tej teden dni, v nedeljo, 15. no-^bra, se bo začelo košarkarsko Prvenstvo D lige, na katerem na-j*''® tudi članska ekipa ŠZ Bor. £Wso se naši košarkarji le za las 2*9 izpada. Po katastrofalnem rve® delu prvenstva (izgubili so kar deset tekem zaporedo-so si popolnoma opomogli in * tako z vrsto presenetljivo uspeš-srečanj tudi rešili izpada. J-a bi se moštvo letos čim bolje javilo, je odigralo vrsto pred-*vtostvenih tekem in je nastopilo J* Mnogih turnirjih. Vsega skupaj borovci odigrali kar 24 prija-tekem, in sicer od 6. avgu-ko so se pomerili z jugoslovan-7° 'riiverzite.no reprezentanco, pa *. Prijateljske tekme z Domžalami. J**® predprvenstvenih tekem: Ju-*Mavija — Bor 122:59, Salonit :51, Servolana —59:54, Ohare Saratoga +60:51, Sežana Domžale -73:63, Zagorje .j'42, Jesenice —65:61, Salonit J.^-35, Servolana +66:43, Ciano-—55:41, AET Tolmin +64:57, >1 -62:43, Lloyd -52:41, Ma-+ 68:56, Italsider (jr) +70: ,'Cianocolori -62:58, Žalec-64:49, —63:56, Novo mesto —74:68, P**toe +77:69, Italcantieri —72: 'Domžale -53:47. '«>ak + pomeni Borovo zmago, — pa poraz). Bor je skupno riSral 24 tekem, od katerih je 11-®»gal, tokrat pa je bil pora- Jjjflepša izkušnja za borovce v gP*Vensfcvu je bila gotovo tek-Padričah z jugoslovansko j^entanco. V Borovih vrstah sta S®1 igrala Marter in svetovni pr-Žorga. Naj omenimo še lepo tj10 na turnirju za pokal mesta l" proti Lloydu Adriaticu (52:41) 55 Prestižni zmagi proti Mariboru Ptns Jes€,licarn- Neprijetni porazi: L+ Servolani, Cianocdoriju in u*eantieriju. k SEZNAM IGRALCEV pj0*1 v letošnjem prvenstvu nasto-aLj naslednjo postavo: TUJAN ZAVADLAL, 1,80 m, 73 % 22 let, krilo, univerzitetni talent. r® SANCIN. 1,84 m, 72 kg, 19 branilec, univerzitetni štu- RUDES, 1,86 m, 81 kg, VJ*t, branilec, univerzitetni štu- bQe''t. 'P* FABJAN, 1,87 m, 83 kg, 23 krilo, univerzitetni študent. jjJKO LAKOVIČ, 1,86 m,, 84 kg, režiser, uradnik. STARC, 1,93 m, 82 kg, 1? 4(2’»tudent. j£KSANDER SIRK, 1,95 -m, 89 27 let, center, učitelj. j/AN AMBROŽIČ. 1,99 m. 98 kg, center, univerzitetni štu- SblD KRALJ, 2,01 m, 90 kg, j. *®t, center, univerzitetni štu- >fe klL^>0. študent. !jDEN ŠKERLJ, 1,86 m, 77 krilo, študent, prof. Mario Mari. Milan Pahor. NA VIŠINA- 1,902 m. STAROST: 21,5 leta. L EKIPE D LIGE CtJ5. bodo nasprotniki »plavih: tj« Mobili — Thiene, Italcan-^' Mcpfalcone — Tržič, Pro Pa-gadova, Pol. Friulana — Vi-h.1# ^Occheri — Bologna, Pol. Ca-W>co Venete, BOR - TRST, Vini Canella, Don Bosco 1 Pipa — Rovigo, Novellara bj+T51- Pallacanestro Treviso in l ^ch - Gorica. .0LO (15. U. 70) 3. KOLO (29. 11. 70) Siloplast — Friulana Pro Pace — Thiene Zuccheri — Treviso San Dona — Castelfranco Bor — Dukcevic (17.30) Dan Bosco — Italcantieri 4. KOLO (6. 12. 70) Dukcevic —San Dank Zuccheri — Bor (11.00) Thiene — Dan Bosco Itailcantderi — Friulana Treviso — Pro Pace Castelfranco — Siloplast 5. KOLO (13. 12. 70) Siloplast — Italcantieri Bor — Treviso (17.30) Dan Bosco — Castelfranco Friulana — Thiene Pro Pace — Dukcevic San Dank — Zuccheri 6. KOLO (20 12. 70) Bor — Don Bosco (17.30) Thiene — San Donk Zuccheri — Italcantieri Pro Pace — Siloplast Dukcevic — Castelfranco Treviso — Friulana 7. KOLO (3. 1. 71) Siloplast — San Dank Don Bosco — Zuccheri Thiene — Bor (17.30) Friulana — Dukcevic Italcantieri — Treviso Castelfranco — Pro Pace 8. KOLO (10. 1. 71) Bor — Siloplast (17.30) Zuccheri — Pro Pace Dukcevic — Italcantieri San Donk — Don Bosco Treviso — Ttiene Castedfranco — Friulana 9. KOLO (17 1. 71) Thiene — Zuccheri Friulana — San Donk ® PERTOT, 1,85 m, 72 kg, 18 kg, K* 1________________ VJ?8®® — Friulana kod'®1'1 — Castelfranco to " San Donk (17.30) V Bosco — Siloplast 1. — Dukcevic (22. 11. 70) 8(WVlc — Thiene — Zuccheri HC** ~ Treviso ~ 1)0111 Bosco C^Meri _ pro Pace Franco — Bor (17.00) SPDT sporoča, da bo PREDSMUCARSKA TELOVADBA za odrasle v ponedeljek, 9.11. ob 20.30 v telovadnici šole F. Prešeren na Lonjerski cesti. Tečaj vodi prof. Franko Drasič. Pro Pace — Bor (17.30) Italcantieri — Castelfranco Dukcevic — Don Bosco Siloplast — Treviso 10. KOLO (24. 1. 71) Siloplast — Thiene Bor — Friulana (17.30) Don Bosco — Pro Pace Zuccheri — Dukcevic San Donk — Italcantieri Treviso — Castelfranco 11. KOLO (31. 1. 71) Friulana — Zuccheri Castelfranco — Thiene Pro Pace — San Donk Italcantieri — Bor (17.00 Dukcevic — Siloplast Don Bosco — Treviso Bor bo Igral v Trstu v občinski telovadnici v Ulici detla Valle. b. 1. NA MEMORIALU M. FILEJA V GORICI Na sporedu še košarka in «med dvema ognjema Zaključna slovesnost bo verjetno 22. novembra Letošnji memorial M. Fileja v Gorici, ki se je začel 16. oktobra, se bliža h koncu. Odbojka, kolesarstvo, namizni tenis, balinanje, streljanje in atletika so že zale ju čeni, na vrsti pa bosta še košarka in igra «med dvema ognjema*. Končno bo sledilo še slovesno nagrajevanje. NAGRADE Doslej je darovalo pokale in plakete za najboljše udeležence že več ustanov in sicer: gorislu prefekt, goriška občina, Turistična u-stanova, Slovenska ku turno-gospodarska zveza, Primorski dnevnik, Katoliški glas, gor iški CONI, trža ška Mladika, tvrdka Koren-Leban, urama Vižintin, trgovina Manera in tvrdka Tren. Vse te nagrade so razstavljene v izložbi trgovine Beltrame na Korzu v Goriri. miMiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimimiiiiiiiHiiuiiiiiiitiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiimii NA KROSU DELA Ruzzier in Grgič danes v Ljubljani Krosa se bo udeležilo še nad 100 mladincev iz vse Slovenije KOŠARKA Tekmovanje v košarki bo v prihodnjih dneh. Verjetno se bo odvijalo ma igrišču v Štandmežu (morda pa tudi v telovadnid CONI na Rojcah). Vsa moštva, ki so se prifaivila, morajo potrdita svojo udeležbo do danes zvečer na sedežu 01yropie, ali pa na naslov Igorja Pavlina v Štandrežu. MED DVEMA OGNJEMA Prijave za nagiop v tem športu je treba poslati do torka, 10. novembra, na sedež 01ympie. Vsako moštvo mora imeti 8 (osem) igralcev. Nastopajo lahko igralci rojeni leta 1958 ali mlajša. Tekme bodo prihodnji teden (v četrtek in soboto popoldne) na igrišču Oiympie v Gorici. ZAKLJUČNA SLOVESNOST Točnejšj datum zaključne slovesnosti in nagrajevanja bodo organizatorji objavili kasneje. Verjetno pa bodo nagrade razdelili najboljšim udeležencem letošnjega memoriala M. Fileja v nede’jo, 22. novembra. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 8. NOVEMBRA 1970 NOGOMET 1. amaterska liga 14.30 v Križu Vesna — Pro Remans 2. amaterska liga 10.30 v Trstu, Ul. Flavia S. Anna — Primorje A 3. amaterska liga 14.30 na Proseku Libertas Prosek — Breg Danes dopoldne bo po stezah lepega ljubljanskega parka »Tivoli* na vrsti 5. tradicionalni jesenski kros. V organizadji atletske zveze Slovenije se bo v dveh ženskih in prav tolikih moških konkurencah pomerilo nad 360 atletov za pokal dnevnika »Delo*. S tem tekmovanjem se bo uradno zaključila letošnja atletska sezona v Sloveniji. Za to prireditev, ki bj morala biti na sporedu že 25. oktobra, a organizator jo je preložil na današnji dan zaradi svetovnega prvenstva v gimnastiki,, vlada izredno zanimanje. Prijave v posameznih kategorijah so izredno številne ter zahtevajo od organizatorjev maksimalen napor. Poleg 28 prijav iz 91ovenije in Hrvatske bo ta kros dobil mednarodno obeležje s prisotnostjo tekačev Postsport- AL1GA 5. kolo BOLOGNA - LAZIO Trono CAGLIARI - FOGGIA Gussoni CATANIA - VARESE Bernardi* MILAN - INTER Goneila NAPOLI - JUVENTUS Lo Bello ROMA - SAMPDORIA Branzoni TORINO - FIORENTINA Monti H. VERONA - LR VICENZA Acemese BI.1GA 8. kolo AREZZO - MONZA Barbaresco ATALANTA - CATANZARO Picasso CESENA - MANTOVA Riccairdo Lattanzi COMO - BRESCIA Porcelli NOVARA - CASERTANA Ciacci PALERMO - MODENA Panzino PERUGIA - TERNANA Mascali PIŠA - BARI Vacchini REGGINA - MASSESE Pieroni TARANTO — %$ORNO Michelotti A SKUPINA CLIGE 9. kolo ALESSANDRIA — SEREGNO Vannuccbi PADOVA - TREVISO Chiapponi PIACENZA - PARMA Cali PRO PATRIA - MONFALCONE Borghesi REGGINA - SOTTOMARINA Frasso SOLBIATESE - ROVERETO Testuzza TRENTO - DERTHONA Alberti TRIESTINA - UDINESE Viitorio Lattanzi ENEZIA VEJ Sanso VERBANIA Campanini LEGNANO - LECCO vereina iz Gradca, Polizeispartve-reina iz Leobna, športnega združenja Bar iz Trsta in verjetno a-tletov iz Padove. Tekmovanje bo ekipno in posamezno. Vsako ekipo sestavljajo trije tekači in po pro-pozicijah tekmovanja lahko branijo samo barve posameznih občin. Ker je pri članih prijavljenih več kot polovica pripadnikov jugoslovanske armade, bodo le-ti tekmovali v posebni kategoriji in bodo najboljši nagrajeni z zlato, srebrno in bronasto medaljo. Vse ostale občinske ekipe pa se bodo potegovale za pokale »Dela*. Posamezne kategorije bodo tako zastopane: najprej bodo štartale ob 11. mladinke: deset eiciip, 81 tekmovalk. Ob 11.15 se bo podalo na 2500 m dolgo progo nič manj kot 116 mladincev: 13 kompletnih ekip in veliko posameznikov. V tej kategoriji bosta tekmovala tudi borovca Ruzzier in Grgič. Kaiko se bosta odrezala v tako močni konkurenci je- težko reči, toda oba naša fanta sta pripravljena častno braniti barve svojega združenja. ..Mladincem bodo sledile članice: najmanj štiri ekipe in 23 tekačic. Deset minut predpoldne pa bo štartalo na 5000 m dolgi progi rekordno število 142 članov. Organizator in številni prijatelji kraljice športov si želijo videti na startu tudi letos najboljšega jugoslovanskega atleta Daneta Konico. G. F. KOŠARKA Prvenstvo mlajših mladincev Danes Bor-Don Bosco Danes bodo Borovi košarkarji odigrali prvo tekmo prvenstva mlajših mladincev proti ekipi Don Bo-soo, z začetkom ob 9.45, na odprtem igrišču Istrske ulice. Bor bo nastopil z naslednjo postavo: Martin Kralj, Valter Hrvatič, Mladen Šare, Stojan Hrvatič, Adam Kapic, Aleksander Podobnik, Pavel Barazzutti, Mauro Francia, Borut Deško, Marjan Nadlišek. Verjetno ne bo igral kapetan Danijel Zavad-lal, ker je zbolel. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira v PETEK, 13. nov., od 16. do 18. ure v prostorih PD Cankar v Ul. Montecchi 6/IV. SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME Kdor bi rad prodal svojo opremo, naj jo prinese istega dne najkasneje do 15.30 zaradi oštevilčenja. KOŠARKA Vodstvo ganskega Spliigen Braua je sporočilo ceno vstopnic za letošnje prvenstvo B lige, v katerem bo nastopal ta košarkarski klub. Za nečlane bo znašala vstopnina 800 lir, za člane 600, za vojake in otroke 400, abonmaji za vse prvenstvo pa bodo stali od 12.500 do 15.000 lir. 11.45 v Trstu, stadion «1. maj* Union — Primorec • * • 10.30 v Križu Vesna B — Devin * * # 10.00 na Opčinah Roianese — Primorje B # * • 14.30 v Bazovici Zarja — Esperia • « • 10.30 na Proseku Olimpija — Virtus • » • 14.30 v Sovodnjah Sovodnje — Libertas Montesanto • • • Mladinsko prvenstvo 12.30 v Nabrežini G. Viani - Gaja NAMIZNI TENIS Deželni turnir 09.00 v Trstu, zavod ENAOLI Sodeluje tudi Sokol KOŠARKA Prvenstvo mlajših mladincev 09.45 v Trstu, Istrska ul. Don Bosco — Bor »«»»* (%CA*nir 'tCtlč<7L'RoieMcL OPATIJA ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE FER >u\> JČJ-UiaOiL/Us; O. . *K d*’®'- Ultlf ODPRT VSE LETO •■>voqT->q + o ‘»ir- PALAČE HOTEL PORTOROŽ ‘ ' VABLJENI! VAM NUDI KOPANJE IN RAZVEDRILO PO IZREDNO NIZKIH CENAH. POSLUŽI-TE SE POKRITEGA PLAVALNEGA BAZENA 25 x 12,5 M - SAUN - TERMALNIH KOPELI IN NOČNEGA BARA TER IGRALNICE. Restavracija Marinella Trot, V.la Miramara 323 v bližini miramarskega dvorca, tal. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila oblet niče. poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni oopust Vsak večer godba s plesom. RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago Izbrane jedi s domačimi ■peci ali tetami pristen krati ki pršut In talame tet izbrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* - Piran, Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu Telexl: 341 22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 Q Hotel LEV V tjuhijana VOŠNJAKOVA 1 TE LEP 310 555 Telegram LEVHOTE1 Telex 31350 KATEGORIJA »Ar Sodobno opremljene sohe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan clng kavarna Zabavni in artistični program ples na glasba Aperitiv t>ai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne ivorane C) talnica Frizerski salon Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor Pristajal išče za nellkoptt le Boksi za pse M'a djlnlca za dtvlačino PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER baccahA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprto vse leto [ i I £ ii 11 la iP i i n m li’ RESTAVRACIJA <3R B 1.114 A LB E R B 0 AJŠEVICA (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru iiiiiii i:\uit iei. 21605 l;I.SUVII.\( IJ\ it) HA •’ 21182 I5ES1.UK \( |J\ IMUNA •• 21322 KAVARNA Ul/\ - 21189 IIIFI-IILSIAVRAITJA SUHIMA KOPER Obitčlte POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. hotel PIRj4 /V IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE "Gam-mm POPTOPO? Moderne sobe, moderna kuhinja. ■GIRl BAR* i modernim programom odprt vso noč Hotel «SOČA» mV\Ž Moderno urejen hotel Pristna k utiinja s specialitetami na žaru Domača postrv - Lep vrt - Glasba in ples ob sobotah - Boala nje nhnlovnic od I 4 do 31 l() MLADEN OLJAČAi KOIARA v- Prevedel: Severin Šali Jo Skender govoril svojo pesnitev, niso vedeli, kaj po-^0; pesem ali prekletstvo ali klic po maščevanju: Maščuj se, sestra, o maščuje Maščuj mi sina Srdjana, maščuj mi sina Mrdjana, maščuj mi sina Mladjena... ^^•lušali so ln Ihteli, se spraševali, kaj je to: pesem al prekletstvo ali klic po maščevanju? N Sjk Pomeni, Lazar? Zakaj molčiš? Kdaj Je onemel tvoj SljjlUhiškii gias? Kje si padel, kje izpustil o.ožje? Od kdaj i k* krvavi nosilnici. Mar Je to poslavljanje? prizor: srečanje z bratom: »Cks °- Djurdja, zdravo, nesreča...* ^ kod sd Jo primahal?* Začne se zgodba o grabljah. Kaj so grablje? Vrste sovražnih vojakov, tako goete, da so jih ljudje okrstili za grablje. Od K ozare do Une je spet pom and rana vsaka pot, vsak sadovnjak, vsak grm. Grablje so čistile, lovile, česale, teple, odganjale v sužnost. Enega so zagrabile pred hišo, na vrtu ali v senu, druge so našle na podstrešju, v kleteh, v kadi, pod pokrovom, ali v zaklonišču pod zemljo, kjer so jih zavohali pel. Vojaki so prekopavali njive, v malinovje metali bombe, obračali brazde, odpirali votline, prebijali votle klade, razme tavali listje... «DJurdja, še ml pripoveduj...« «Ko so grablje prišle,« nadaljuje Djurdja, «sem ravno kosil. Navalili so od Marina, po hribih. Vojak pri vojaku: črne lese prek njiv. Gredo počasi, ml pa čakamo in trpimo ko božja martra. Kaj naj naredim, kam se skrijem? če se skrijem v seno, ga bodo zažgali, če splezam na drevo, me bodo zagledali, če pobegnem v gozdiček, me bodo našli, če zbežim proti Uni, me bodo utopili v vodi, ko pridem do brega. Grem v jarek. Iščem kakšno jamo, toda jame nobene, črna truma pa že vdira v naselje. Grem nazaj, k našim hišam. Kaj naj naredim, mati nebeška? Vojska Je vse obkolila, ne vem, kam bi se potuhnil. Nimam ne časa ne pameti. Skril sem se v živo mejo zraven ceste, med trnje, vojska pa lomasti mimo ln bobni, vzdigujejo prah. Pritisnil sem se ob tla, se spre menil v makovo zrno: stegnil roke zvil noge In potegnil glavo med rame, po nogah pa me pečejo koprive. Gredo mimo me ne, prav zraven. Kot mravelj Jih Je. Vlečejo kanone, jaz pa sem postal še manjši kot makovo zmo. Ne bi spregovoril tudi če me na raženj nataknejo. Ampak vojska se je ustavila. Eni so posedli v travi, drugi se razkropili po sadovnjaku, tretji stekli po vasi. Eni so vdrli v hišo, vpijejo in razgrajajo. Videl sem vojaka, ki Jo Je ucvrl za petelinom, tistim z rdečim grebenom, ki nas Je zmeraj budil. Vojak za petelinčkom, ta ubožec pa zbeži naravnost proti meni, v živo mejo. Spoznal me je, skočil name In začel vreščati. «Vš, vš!» ga podim, toda petelinček vrešči kar naprej in kikirika. Vojak pa proti živi meji, Išče petelina. Vidim, da gre zares, zgrabim mojega petelinčka za vrat in ga vržem pred vojaka, zraven pa molim, naj ga mrha vojaška zagleda ln odnese. Res ga je zgrabil za repetnlco, toda petelinček se mu je Iztrgal in pobegnil, sovražniku pa je ostalo v roki le prgišče perja. Ubogi pete’ llnček pa spet k meni. drhti ln plahuta, kakor da me prosi za pomoč. Pa ga zgrabim z zobmi za greben: če ga ugriznem, ne bo več rinil k meni, si mislim! Ugriznem ga torej, toda petelinček se ni niti zdrznil, le glavo je nagnil, kakor malo začuden, toda umaknil se ni, ampak se še bolj pritisnil k meni. Tedaj pa tisti vojak: bum — predme! Začne razgrinjati mejo, jo razgrne in...« «Bogme, ali te je opazil?« «Opazil, opazil! Pograbil mene in petelina. Petelinu zavil vrat, mene pa odgnal dol na progo, k drugim. In koliko nas je bilo, bratec moj! Ljudje umirajo od žeje in vročine. Eden Je znorel, svoje otroke kliče in Joka, potlej pa v vagon in naprej, proti Kostajnici. V vagonu je tesno, glava buta ob deske. Vso božjo noč so nas vozili, ob zori pa smo se ustavili na neki ravnini ob progi. Kar mrgolelo je ljudi, dragi moj! Ležijo po tleh, govedo muka, ženske tarnajo. Okrog pa vojska: tepe in nas peha v krdelo. Ves božji dan smo čmrleli na soncu, lačni ln žejni. Jezik suh, nikjer sence, nobene vode. Na poljani pa človek pri človeku. Ločili so moške od žensk, otroke od staršev (otroke, pravijo, bodo poslali v Sisek, v taborišče). Otroci vreščijo, matere tožijo, ampak vseeno so jih razdvojili, bog se nas usmili... Nas so nagnali pred neko veliko Jamo tn začeli pobijati kar po vrsti. Ves dan so streljali ljudi, mene in še nekatere pa prisilili, da smo zagrebali mrliče. Ko je bila jama polna, mi po mrličih prst. V jami ni več prostora, nas pa je še veliko. Nagnali so nas v neko cerkvico ln začeli pobijati v nji. Ene so pobili s puškami, druge s U Stasmli smo se ob zid — ne zganemo se, ti hudiči oa s reljajo. Ko ustrelijo, pade cela vrsta pobitih. Cigani od v to J mrlače, mi pa gledamo, pritisnjeni ob zid. Gledamo brez da b0™ na vrsti, umiramo. Na vso srečo se je zmračilo, nas pa še niso pobili. Vojaki streliaio z bateriir ZMSlr? 0b^ldu in zijajo preostale. ecJiaini pa SaC Saj o mrliče m mečejo na kamione: slišimo motorje in slišimo ^iltoPKPJOrna ^ V0jalU kričij°' * smejejo, raz-^Jajo' 80 ClSam odnašali mrliče, sem izrabil mrak padel med mrtve, se zlekni] m potajil, kot de sem mrtev ^Tza^to1 vo"T r£°gr^blU; °dnesU in Vrgli na karnion - > «Za božjo voljo, Djurdja, je to vse res?« ((Vrgli so me na kamton med mrliče, m ko je bil kamion natovorjen, so nas nekam odpeljali. Sedijo zgoraj na nas Eden sedi na meni, prižgal sl je cigaro. Ce pade' ogorek name rmslim se bom zganil, če pa se zganem, bo videl, da sem Mv, potlej pa adijo in zbogom. Bil sem čisto pn miru te dihal nisem, vojak pa sedi na meni kot na blazini, in si Špel pnžge cigaro. Vsa sreča, da m goreče vžigalice vrgel name Talto so me pripeljali, in spet mi je bila sreča mila: jama v katero so metali mrliče, je bila že polna, Cigani so Jo zasuli tf-nrlf1 5UStl!Lna ledlni' Potem Je rekel neki ustaš: «HeJ Cigam, zdaj bomo pa še vas pobili!,, cigani jokajo, prosijo usmiljenja, vendar so jih pobili...« H J «Kako si se rešil?« «Ej, ljudje božji, kaj je človek! Dva dni nisem zaužil nobene stvari, ne kruha, ne vode. Gledal sem pobijanje in se mi je zdelo, da sem že zdavnaj crknil, da sem ubdt. Toda ko so me sovražniki pustili med tistimi Cigani in šli počivat in ko sem slišal, da se vrnejo zjutraj, se mi Je zazdelo da sem se znova rodil in dobil repetnice: skočil sem na noče in jo ucvrl proč, potlej se pa le spomnil, da lahko trčdnTob patruljo, zato sem se ulegel na tla ln začel plaziti ko pijavka. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 , . Ul. sv. Frančižka 20 Telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2170/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 222U/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski ' finančno - up. avni 300, legalni 400. osmrtnice 150 lir «Mah oglasi* 50 I beseda Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upr>v Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš ltaliena Stran 8 8. novembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja m tiska ZTT ■ T'** PO NAVEZAVI DIPLOMATSKIH STIKOV Z ITALIJO Po vsej zahodni polobli raste ugled LR Kitajske Blizu priznanje Avstrije in Belgije • Čile bo glasoval za sprejem LR Kitajske v OZN NEW YORK, 7. — Prvi dve državi, ifcl bosta po Kanadi in Italiji verjetno priznali uradno LR Kitajsko sta Avstrija in Belgija. Namero za navezavo diplomatskih stikov s to državo sta prizadeti vladi že sporočili ameriškemu zunanjemu ministrstvu. Stališče avstrijske vlade do tega vprašanja je posredoval Williamu Rogersu avstrijski zunanji minister Kirschschlager na srečanju 19. oktobra na zasedanju generalne skupščine OZN. Ameriško zunanje ministrstvo je nadalje obveščeno, da bosta tudi Luksemburg in Etiopija navezala diplomatske stike z LR Kitajsko. Prepričanje, da je treba urediti diplomatske odnose z veliko azijsko državo pa prodira tudi v Latinsko Ameriko. Do sedaj je vsaj na jugu zahodne poloble priznavala LR Kitajsko samo Kuba. Sedaj pa je čilski zunanji minister Clo-domiro Aimeyda potrdil na tiskovni konferenci, da bo Čile glasoval za sprejem Kitajske v OZN. To pomeni, da sta blizu priznanje in navezava diplomatskih stikov s Kitajsko. Politični opazovalci so zabeležili ob ustaličemju predsednika AUendeja edinstven primer v sodobnem svetu, da sta se slovesnosti udeležili predstavnika LR Kitajske in Tajvana (Pormoza). Plaz priznanj in navezave diplomatskih stihov s Kitajsko, pa bo verjetno prej aftl slej povlekel s seboj tudi Bolivijo in Peru. Ameriški politiki se zavedajo, da se časi spreminjajo in da se ne bodo mogli več trmoglavo upirat, sprejemu Kitajske v OZN, Govoriči se že, da bo moralo ameriško zunanje ministrstvo spremeniti svojo politično linijo do tega vprašanja. Za «ameriške» interese ni menda več bistveno vprašanje priznanj LR Kitajske (te so sicer skušali zavirati, tudi z grobim pritiskom), direktno jih prizadeva le vprašanje statusa te države v okviru organizacije OZN. «Ne bi hoteti spodmakniti preproge izpod nog tajvan- skim predstavnikom« je izjavil ne- ki visoki funkcimomar ameriškega zunanjega ministrstva. Iz tega je razvidno, da bodo ZDA vsaj trenutno nadaljevale boj proti sprejemu LR Kitajske v OZN. Politični opazovalci menijo, da ZDA lahko računajo še na kako prooedurailno možnost, da bi preprečile sprejem LR Kitajske v OZN kot državo, Id bi zamenjala tajvanskega predstavnika v Varnostnem svetu kot stalna članica. Kot je znano so stalne članice Varnostnega sveta ZDA, Sovjetska zveza, Anglija, Francija in Kitajska (Tajvan). da bo morala Nixonova vlada v Američanom se bo morda še letos posrečlo, da preprečijo sprejem LR Kiitajške v OZN, toda tudi v Ameriki prevladuje mnenje, najkrajšem času popolnoma spremeniti svojo politično usmeritev v tem pogledu. ATENE, 7. - Grška vlada je danes prepovedala katerokoli obliko politične satire v gledaliških delih ir. predstavah. Ukaz so sporočili z uradnim poročilom vsem grškim glediškim upravam. Posebni odbor bo od sedaj dalje pregledoval vse gledališke osnutke. Freteklo noč je v Atenah policija prekinila predstavo «Se bodo vrnili, se ne bodo vrnili«, ki .je cikala na nekatere člane vlade in na eventualen povratek kralja Kostantina ter bivšega ministrskega predsednika Caramanli-sa. Predstava .je žela veliko uspe ha že šest mesecev, ne da bi jo kdorkoli prepovedal. V britanskem delu Berlina Atentat na sovjetskega vojaka, ki je stražil pred spomenikom padlim BERLIN (Zahodna Nemčija), 7. — Sovjetskega vojaka, ki je stražil pred spomenikom padlim v britanskem delu Berlina, so s strelam ranili v roko in želodec. Ni slučaj, da je prišlo do Incidenta ob 53. obletnici oktobrske revolucije. Sklepajo, da so krivci skrajni desničarji, ki gledajo brez vsakega zadovoljstva na nemško - sovjetska pogajanja. ŠPORT ŠPORT ŠPORT SINOČI V RIMU Jasno je da so sovjetske oblasti odločno protestirale in zahtevale, naj se krivci strogo kaznujejo, za-hodmanemške oblasti so zagotovile, da se bo to zgodilo. LIMA, 7. — Neznanci so ugrabili predvčerajšnjim štiriletnega sina bivšega perujskega ministra za kmetijstvo Orlanda Olceseja. Danes je neki mimoidoči opazil malega Paola, ko se je ta igral skupaj z drugimi dečki v nekem predmestju prestolnice. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimjiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiia ZELO < PLODOVIT» VLOM V ANGLEŠKO BANKO Vlomilci so izpraznili 95 predalov izkupiček znaša nad milijardo lir LONDON, 7, — Skupina spretnih vlomilcev je v noči med četrtkom in petkom vlomila v neko banko v Lutonu v pokrajini Badfordshire in izpraznila 95 varnostnih predalov, v katerih so klienti banke hranili dragulje in vrednostne papirje za vrednost približno enega milijona funtov šterlingov ali nad milijardo lir. Približni znesek je določila policija po prvem pregledu, vendar so bančni funkcionarji prepričani, da izkupiček vloma presega milijardo lir. Ne policija ne bančni funkcionarji pa niso razumeli in si ne znajo razlagati, kako je roparjem uspelo zvrtati luknjo v debelih zidovih in opraviti svoje «delo», ne da bi sprožili modeme alarmne naprave. Bančni uradniki skušajo sedaj s pomočjo oškodovanih klientov ugotoviti, kaj vse je bilo shranjeno v predalih. Nekateri so že prijavili dragulje, vrednostne papirje, dragocene zbirke znamk in tudi nekaj denarja v gotovini. Policija je med pregledovanjem mestne četrti, v kateri je filialka «Lloyd’s Bank«, našla furgon bele barve vrste «ford», s katerim so vlomilci verjetno dospeli do banke. To odkritje pa jim ni pomagalo, da bi tudi izsledili zlikovce. Tatvino v banki so odkrili včeraj zjutraj, vendar so uradniki potre- bovali ves dan, da so lahko stopili v blindirano sobo, ker so roparji pokvarili napravo, ki je avtomatično odpirala in zapirala vrata. Šele sinoči so funkcionarji in ob njih policija lahko točneje ocenili «delo» spretnežev. Agenti sklepajo, da so vlomilci potrebovali osem ur, da so lahko predrli zid, vendar so skrbno izbrali tudi dan. Bil je namreč «Guy Fawkes day» ali veda tudi začetek upešnejš® stopov. u (• Igralci seveda računajo dl®: (i podporo svo.jega občinstva, mu bila zelo dobrodošla. Tel ob 10. uri v Trstu, v telo'® Zandonai. NOGOMET V naraščajniškem prveO Breg-S. Sergio A 1:1 (rf i'f BREG: Sancin, Ota, Slave*« ^ jal, Samec, Glavina, Soynč. ^ danzani (Strajn), Kocjančič, da, Strnad. S. SERGIO: Perti, Dorich, Perossa, Curri, Jj Susich, Giacopd, Cadel, Bastiani. STRELCA: Kocjančič » - .p, p.p. in Scherlich v 11. min- ^ Začetni udarec je pripadal p (j| ki se je takoj pognal v naP8°,-'a vina .je s sredine igrišča * podajami dobro zalagal svoj j/ Danes bodo sestavljali moštvo: R. Tomasin, B. Dužman, B. Malič, S. Gruden, L. Mozetič, E. Vodopivec, I. Batistič, E. Tomšič, B. Marson, B. Kuzmin, P. Florenin, S. Flore-min, F. Odino, L. Tomšič. Vsi ti Igralci naj se zbero danes ob 13.45 na igrišču v Sovodnjah. Mladinci danes ne bodo odigrali nobene tekme. Zato pa bodo imeli ob 10. uri trening v Sovodnjah. D. uporabnimi žogami. V T- gflJ .je Saksida zadel po podaji . da prečko. Igra se je nato C ffl umirila, po 15. minuti pa ^ zopet pritisnil. Strnad je v. j# podal Saksidi. Ta .je preig*8^ ga nasprotnika, podal na sred%i' .je Kocjančič mimo ustavil z^j|i» neubranljivo streljal v vrat8- N * ^ to pred koncem p.p. je prisl* d zenskem prostoru S. Sergia CHt če. Sledil je kazenski strel. .je poslal žogo preko «zidu»« .jj r je uspel le toliko preusm®** go, da se .je odbila od Odbila se .je na igrišče, P01*; Jr S s s Ž !• i: s s $ s k * z delitvijo točk. K streljal Sovič, toda vratar i® „ nil v izrednem slogu. cM. V d.p. je v 11. min. S. ^ j gg prišel do izenačenja. Schy* M močno streljal, Sancin n' .M v zadržati žoge, Id je sko***^ t kft mreži. P Igra se je nato ustalila, f v* bili obe ekipi utrujeni, A CJJ tudi zato, ker so se gostje« t|£>i nutno vodijo na lestvici, z8°^ t