Stev. 70. o Ljubljani, v sredo, dne 27 marca 1907. Velja po pošti: lna krščanska misel ni bila podlaga njegovim idejam; kar njega označuje, ie okrutni in neblagi pesimizem. To je bila njegova filozofija, njegov evangelij. Zapadne ideje je sovražil, svobodoljubje ie smatral za zmoto, v napredek ni veroval, duha ljubezni in odpuščanja ni poznal. Bigoten je bili Ves ruski narod in vse človeštvo naj bi bik) suženj, »rab božji«, ponižen, skromen, fatalističen narod brez poleta in iniciative. Neki nemški list se ie ob smrti Pobjedonosceva vprašal, ali je ta mož res bil sam tako gkiboko uverjen o pravoslavju. Nekaj upravičenosti je gotovo v tem vprašanju m strinja se z besedo »bigotni ateist«, katero »Novva Reforma« kliče Pobjedonoscevu, krutemu sovražniku Poljakov, v grob. Pobjedonoscev ie o gnjilobi zapadnih modernih idej govoril tako strastno, da ie semtertja res težko verjeti, da je ta srd bil čisto naraven in neprisiljen. Mož se ic zelo pečal z modernim znanstvom in ni verojetno, da bi se ga ne biki nekoliko prijelo. Poznal jc Hegla, Strau-ssa, Herbert Spencerja, Emersona, Renatia. Vsrkaval jc vase ta strup in potem oznanjal Rusiji z nenavadno sovražnostjo, da je vse to gnjiloba in ničemurnost. Po svoji pravi natori skeptik, sc ie oprijel bizantinskega misticizma in v njem miril svojo in svojega naroda dušo. ln kakor vsi veliki duhovi, je zašel v najhujši ekstrem. Tako je iKilagoma postal pravi zli duh Rusije — »zli duh v velikem stilu«. (»N. Reforma«.) Skromni profesor civilnega prava je postal odgojitelj poznejšega carja Aleksandra III. Na dvoru Aleksandra II. jc Pobjedonoscev svojo dušo popolnoma prodal reakciji. Kadarkoli je zavela ali v krogih Aleksandra II. ali Aleksandra III. kaka svobodomiselna sapica ali želja po ustavnih reformah, takoj jo jc Pobjedonoscev znal v hipu zadušiti s svojo izredno zgovornostjo in mrzlo dosled- nostjo. Leta 1880 jc bil imenovan za nadpro-kuratorja svetega sinoda in odtedaj jc določeval tudi vso smer v pravoslavni cerkvi, ki je bila vsa njegova sužnja. Njegovo najusodnejše deki je bilo preprečitev ustave, katero je Aleksander II. kratko pred atentatom, ki je končal njegovo blago življenje, sestavil in ki jo je hotel Aleksander 111, podpisati, da ni prišla vmes vsemogoča roka Pobjedonosceva. Dne I. novembra leta 1905 se je Pobjedonoscev moral umakniti iz službe, ki je Rusiji prizadela toliko gorja in krvi — uklonil se pa 80-letni starček ni; do konca svojega življenja jc izkušal podreti, kar so zadnja leta v Rusiji s težavo zgradila. S Pobjedonoscevom ie leglo v grob tudi vse njegovo delo. Se dolgo se bodo čutile posledice njegovih idej, toda to bodo lc odmevi. Bizantinska in absoiutistiška Rusija nc vstane več iz mrtvila. Pobjedonoscev jc premagan. V svetem sinodu, ki ga jc toliko let vodil, se uveljavlja boljinbolj reformno gibanje in duma, katero ie pokojni tako globoko sovražil, gre svojo težko, a zmagovito pot naprej. Eno pa bo ostalo od njega: morda se še kdaj vresniči, kar je vedno pisal in povdarjal z vso vnemo: »razpad«, ki ga nuino povzročajo dosledno izpeljane moderne, »zapadne« ideje. Tu ic njegov fanatični pesimizem imel morda prav. Katoliško šolsko društuo. Avstrijski nemški katoličani niso tako izborno združeni, kakor oni v Nemčiji. Sicer spali tudi niso avstrijski katoliški Nemci, a glede na urejeno združeno svojo moč za boje n nastope zaostajajo za katoličani v Nemčiji. Do zadnjega časa je bilo glavno središče avstrijskih katoliških Nemcev »Katoliško šolsko društvo.« Zdaj delajo na to, da osredotočijo vse moči avstrijskih nemških katoličanov v »Pijevem društvu«, a ne zanemarjajo svojega »Katoliškega šolskega društva.« V ponedeljek dne 25. marca t. 1. se je vr-šii občni zbor »Katoliškega šolskega društva.« Udeležili so se zborovanja vsi sloji. Navzoči so bih plemiči, svetna in redovna duhovščina, meščani in obrtniki, katoliške učiteljske in dijaške organizacije, kmetje in delavci: moški in ženske. Shod je pozdravil tudi papež Pij X., ki jc podelil zborovavcem svoj apostolski blagoslov. Shoda je priredilo ob svojem glavnem zborovanju »Katoliško šolsko društvo« dva. Dr. pl. Baechle je izvajal: Dolžni smo, da nastopimo za svetinje, ki so v nevarnosti. »Svobodno šolo so ustanovili, da preprečijo uspehe »Šolskega društva katoličanov.« Boj proti krščanstvu ie namen svobodne šole.« V naših časih ni dovolj boj idej. odloči se marveč po moči organizacij. Hebski katehet Magerl naglaša, da so ravno svobodotniselci po svoji »Svobodni šoli« razgibali mogočno gibanje med avstrijskimi katoličani. Celo zaspance je zdramila »Svobodna šola«. Izhaja dvakrat na teden list. Nasproti številnim krajevnim skupinam »Svobodne šole« se ustanavljajo farne skupine »Katoliškega šolskega društva.« Šolsko vprašanje je središče socialnih vprašanj. Čim glasneje se zahteva »Svobodna šola«, tim glasnejše morajo odmevati klici po verski šoli. Baron Walterskirchcn je naglašal, da morata skupno delovati šolsko in pa Pijevo društvo. Le tako jc mogoče, da zmaga krščansko svetovno naziranje. Shodi in časopisje morajo vplivati na javno mnenje. Ob večernem shodu je poročal dunajski podžupan dr. Porzer o delovanju »Katoliškega šol. društva« leta 1906. Pristopili so 9003 novi člani in ima društvo zdai 69.738 članov. Zdaj ima društvo 502 farnih skupin, lani jih je bilo 429. Shodov jc priredilo društvo približno tisoč. Okrepilo sc je tudi društveno časopisje. Stari društveni zavodi cveto, pridružujejo se jim novi. V nadaljnjem svojem govoru označi govornik tudi razmere na Francoskem. Teptajo kulturo. Izgnali so zaslužne redovnike. Cerkve in pokopališča so onečastili. Oropali cerkve ne da bi se pomnožilo ljudsko blagostanje. Hočejo versko ločitev in kakor kakega hudodelca so izgnali papeževega poslanika. Hvalil ie slogo francoske duhovščine in uda-nost škofov nasproti Rimu. Armada 69.738 združenih nemških avstrijskih katoličanov nam jamči, da katoliška zavest napreduje. Ni nas strah bodočnosti! NAliODBENO VPRAŠANJE. Budimpešta. 20. marca. Ogrski ministri so sc zopet posvetovali o položaju. ogodbe med judi in kmeti, ako so v njih pogoji, ki škodujejo kmečkim interesom. Nobena pogodba ne velja več kot za dobo petili let. Noben najemnik — to je naperjeno proti judom, ki od bojarjev veleposestnikov najemajo posestva in jih dajo zopet s petdesetodstot-nim dobičkom v najem kmetom - nc sme vzeti v najem več kot dve posestvi. Tisti najemniki, ki niso rumunski državljani, morajo plačati 50odstotni zemljiški davek. — Ministra Haret in Mortzun odpotujeta sama med kmete, da iih če mogoče pomirita. Kralj Karol je 24. t. m. sprejel zastopnike dijaštva v Jassyju. Dejal jim je, da ga veseli, da se potegujejo za kmeta in da bo vlada še \ kratkem izdala zakone v varstvo ubogega kmetiča. Istih misli je tudi blaga kraljica Elizabeta. »N. Fr. Pr.« sc laže, da do neba smrdi. Na posebno rafiniran način ščuva avstrijsko zunanjo vlado, da naj poseže vmes v imenu kulture in civilizacije. XXX Najnovejša poročila so sledeča: Č e r n o v i c e , 26. marca. V Oalacu se je razvil med kmeti, ki so trikrat naskočili mesto in plenili po predmestju, in med vojaki Ijut boj. Kmetje so na vojake streljali in se šele umaknili, ko je prišlo topništvo. Na obeh straneh je 60 mrtvih in 300 ranjenih. Enak boj l vojaki se jc vršil v Aleksandri. Bukarešt, 26. marca. 2000 kmetov je naskočilo mesto Petrescu in zapodilo vojake v beg. Vojakom sc je posrečilo zapoditi kmete nazaj šele, ko jc poročnik .lonescu z eno kom-panijo v diru naskočil ustaše. Na obeh straneh je mnogo mrtvecev. B u k a r e š t, 26. marca. Tu se bojijo, da iMido kmetje poizkušali napasti mesto. Zato je vlada izročila Bukarešt v varstvo generaloma Corniccanu in Georgu. General Iell v Mol-davi je izdal na vojake proklamacijo. kjer jih poživlja, da naj odslej streljajo na upornike ostro; konjeništvo naj se brani s sabljami. NOVA AKCIJA PROTI MAROKU. Pariz. 26. marca. V ministrskem svetu so sklenili, da bodo francoske čete zasedle mesto Udja v Maroku, dokler maroška vlada nc da zadoščenja za umor zdravnika Mau-champa. Nemčija proti tei akciii intrigirn I o u I o n , 25. marca. Odtu sta odpluli dve križarki. »Jeanne d'Arc« in »Lalande« proti Maroku. Pariz. 26. marca. Vojni minister Pi-quard je zaukazal generalu Siantetu, poveljniku divizije v Ain-Sefri. naj takoj zasede mesto Udja. T a n g e r, 26. marca. Oblasti se prav nič ne pripravljajo, da bi dale Francoski zadoščenje. Baje nameravajo Maročani ob prihodu francosko-španske policije planiti na vse Evropejce in jih poklati. Sultanova armada je čisto pasivna. Volit/ni bo]. (Shod v Smledniku.) V nedeljo je imel kandidat Demšar popoldne volivni shod v Smledniku. Shod je otvoril župnik sniledn.ški, predsednik je bil župan Burger, ki je dal besedo kandidatu. Kandidat je razvijal program S. L. S. Shod je soglasno sprejel kandidaturo Demšarjevo. (Na Lužah) pri Šenčurju je imel S. L. S. kandidat Demšar v ponedeljek popoldne jako lepo vspel shod volivcev, ki se jih je zbralo do 200. Razvil je svoj program in povdarjal zlasti točke, ki so važne za kmetski stan. Profesor Jarc iz Kranja pa je označil v svojem govorit posamezne stranke, ki stopajo v volivni boj in opozarjal na pomen stanovskih zvez. g. kaplan Kmet je govoril o gonji zoper vero in duhovnike. Shodu jc predsedoval šen-čurski župan Barlč. (V Preddvoru) je bil shod S. L. S. tudi v ponedeljek popoldne. Kandidat Demšar je govoril o raznih nujnih kmečkih vprašanjih, zlasti o trgovskih pogodbah, o lovskem zakonu in o zboljšanju planin, kar je za ta krai jako važno. Profesor Jarc pa jc naslikal politični položaj sploh posebno z ozirom na svobodno šolo in razporoko. Tudi volivci, ki jih je prišlo nad 200, so izrazili svoie želje in odobrili z navdušenjem kandidaturo g. Demšarja. (Volivni shod v Rakitni.) V Rakitni se je vršil v nedeljo, dne 24. t. tn. volivni shod ob obilni udeležbi. Poročal je Gostinčar, katerega kandidatura ie bila enoglasno in z navdušenjem sprejeta. (Shod v Polhovem gradcu.) Predvčerajšnjim 25. t. m. vršil sc je v Polhovem gradcu vol. shod ob udeležbi 200 volivcev. Poročal je Gostinčar. Kandidatura je bila sprejeta enoglasno z navdušenimi živio-klici. Govoril je tudi g. župan Stanonik iz Horjula tn sicer o značaju S. L. S. (Shod v Knežaku.) Na praznik Matere Božje so priredili v prostorih vrlega odbornika novoustanovljene »Kmečke zveze« g. Pr. Urbančiča v Knežaku prav dobro obiskan shod. na katerem je g. kaplan \. Orehek govoril o razvoju političnih strank na Kranjskem. Pripravljeno p.eduvatije g. obč. tajnika Jankota Eržena sc je po dveurnem zborovanju moralo odložiti za drugop.it vsled neznosne sepu'ce. ki je mi tolikem številu navzočm ■i- dr. a \ sicer obVrmh prostorih /\ ram mo- *<» enoglasno d,'i bi erv\ > smer li- ,! ne politike. - Pi j s i i .lan v ; rieljo so imeli baje tudi liberalci v Knežaku nekakšen shod ali kali, a kje so ga pravzaprav imeli, pri Cesniku ali pri Zemaneu, se z gotovostjo ne ve povedati. No, pač je moral biti to imeniten shod, da se pri najbolši volji ne more zvedeti niti to, ali je shod bil ali ne! Baje je na tem shodu govoril Domiceljev »riavček« iz Zagorja o pristnosti Arkotovega kravjega zvonca, ki ga je v St. Petru med hrupnim smehom zborovalcev pokazal g. dr. Susteršič Živeli liberalci! Njih strahopetnost je najboljša agitacija za S. L. S. (Shod v Dolenjem Zemoiiu.) V ponedeljek so napravili shod bistriški liberalci na Dolenjem Zemonu pri Trnovem. Pogoreli grozovito. Govoril je »Babčev fantek«. Shod liberalcev sijajna manifestacija za dr. Žitnika. Po-klaplieni so odšli iz čisto mirne vasi. (Iz Zirov.) Dne 25. t. m. popoldne je prišel Kristan iz Idrije predstavit kandidata Kopača. Shod se ie vršil v Novi vasi pri Kam-šku. Vseh je bilo 72, volivcev kakih 50. med temi kakih 10 naših. Culi smo staro pesem o cerkvenem bogastvu in bogatih duhovnikih, o Kristusovi zapovedi ljubezni in o nebesih na tej zemlji. Vzel je govornik na piko Gostin-čarja in pa Grudna. O Grudnu se je izrazil: »Gruden e ničla, ki niti javno nastopiti nc zna in vendar jc med vami nekaj takih, ki bodo šli za Grudna v ogenj.« Dobro jc povedal. Nekaj tistih, ki je hotelo Grudna voliti., je poslušalo, odgovoril ni nihče. Naš Tinik je sedel ob strani in včasih kako modro rekel vmes in tako skrbel za zabavo. Sicer pa je bil shod čisto miren in je dokazal le to, da ima socialna demokracija pri nas malo zanesljivih pristašev. (S Prežganja pri Litiji.) Dne 1. aprila, na velikonočni ponedeljek, oopoldne ob 3. uri, imel bo gospod vodja Fran Povše volivni shod na Prežganjem za volivce cele občine Trebeljevo. Volivci vsi na shod, da bodete slišali odličnega strokovnjaka v kmetijskih zadevah. ki žrtvuje vse svoje moči slovenski domovini in svojemu ožjemu rojstnemu okraju. (Knez Karol Anersperg — kandidat losvonroniovcev.) Da, tako jc! Sicer pravi »vojvoda Kočevski« v svojem volivnem oklicu, da hoče ohraniti vero, v kateri je rojen, a to je vendar čudno, da je ta oklic izšel v graškem glasilu verskih odpadnikov. Ljudje VVolfove in Schonererjevc vrste so dvignili kneza Aucrsperga na svoj ščit, da bi ž njim izpodnesli tla krščansko-socialnemu kandidatu. Ta družba dovolj označuje knežjo kandidaturo, in mi lahko rečemo, da sc ni nikomur sanjalo doslej, da se bo našel kak član najvišje aristokracije, ki bo šel v družbo onih elementov, ki jih je označil član cesarske hiše za izdajavce domovine, ter da bo pri kočevskih kmetih in krošniariih osebno beračil in pritiskal nanje za glasove. Knežji ugled se s tem gotovo ne povečuje, to naj nam verjame agrarni vojvoda, ki je postal vreden drug takozvauih »neodvisnih kmetov« v fraku. (Š'.iri volivne shode) je priredil dne 24. in 25. t. m. kandidatka celjsko-vranski okraj, in sicer prvi dan v Št. Jurju ob južni železnici in Dramljah, drugi dan v Teharjih in Kolobju. Vsi shodi so bili dobro obiskani in so zborovalci povsod odobravali program »Kmečke zveze« in njenega kandidata dr. Povaleja, katerega bodo vsi volili. (Št. Lovrenc nad Mariborom.) Katoliško delavsko društvo je tukaj sklicalo shod 24. t. tn. ob 3. popoldne v gostilni gospe Pernat. Ze ob dveh so bili vsi prostori zasedeni. G. Jakob Pavlič je predsedoval, otvoril shod s srčnimi besedami pozdravil volivce in predstavil kandidata g. F. Pišeka, ki je v enournem govoru kmečke potrebe temei ito opisal in umno načrta! program, po katerem bi se moglo kmetu pomagati, da bi s tem, če bi kmet dobro gmotno stal, bili delavci zadovoljni tn se radi spet iz mest vračali na deželo. Vsi zborovalci so celi govor z največjim zanimanjem poslušali in vsi izjavili, da hočejo kmeta Pišeka voliti, in težko nam jc bilo slovo od kandidata jemati, kateri nam je obljubil, da hoče vse moči za kmetski stan. delavce in obrt sploh ter za katoliške postave sploh posvetiti. Občna želja je, da vsi delamo in volimo gosp. Pišeka. (Puščava pri sv. Lovrencu nad Mariborom.) Katoliško delavsko društvo je sklicalo shod 24, t. m. po službi božji v gostilni gosp. Eichholzerja. Shod je bil sijajen. Kmetje in delavci so prišli od daleč ter govor kandidata g. F. Pišeka burno odobravali in soglasno sklenili, da volijo vsi njega. Ta shod ostane vsem udeležencem v najlepšem spominu. Upamo, da naši poslanci priborijo kmetu in delavcu koristne postave. (V Cadramu) sklicalo je predstoiništvo katoliškega političnega društva »Sloga« za 25. t. m. volivni shod in se je k tistemu iz domače, kebeljske in št. jungerske župnije zbralo blizu 400 volilcev, katerim se ie predstavil kandidat Fr. Pišek. Razložil je v svojem govoru potrebe kmečkega vprašanja in kmečke zveze ter bil od zborovalcev soglasno proglašen kandidatom. Po predlogu društvenega predstojnika so zborovanje vodili: Anton Golcer, Anton Le-skovar, oba iz Oplotnic, I. Potnik iz Sv. Kuni-gunde, Jakob Leskovar iz okoške občine in Fr. Golcer iz Čadratna. Bilo je tudi nekaj narodnih nasprotnikov navzočih, a vse se je vršilo v najlepšem redu. Navdušenje veliko. (V Mariboru) niso nič kaj posebno zadovoljni z svojim poslanccm NVastianom, ker se ie šele v zadnjem trenotku spomnil in govoril za železnico Maribor-Travnik; prej se pa za njo ni nič brigal, čeravno bi bil gotovo kaj dosegel, če bi bil ob pravem času krepko posegel vmes. To bo izvrstno agitactjsko sredstvo zoper n.iega pri prihodnjih državnozbor-skih volitvah. (Dr. Rosinova pisarna) se je korporativno udeležila shoda »Narodne stranke« v Mariboru, na čelu gospod šef. Njegov koncipijent je delal honerje. Resnici na liubo pa moramo pripomniti, da tudi druge pisarne niso zaostale.. Menda v zahvalo zato je postal dr. Ro-sina drugi dan starosta »Mariborskega Sokola«, čeprav so ga še pred enim letom »So-količi« na grd način blatili po listih. (Iz goriške okolice) sc nam piše: »Edinost piše o kandidaturi nadsvetnika Gabrije!-čiča proti tajniku Foiui v goriški okolici ter pristavi a, da se za Gabrijelčičevo kandidaturo posebno potegujejo kanalski volivci. Tista reva, ki nadleguje »Edinost« s takimi čenčami, niti ne ve. da Kanal sploh nc spada v volivni okraj goriška okolica. (Soča) se je z vso silo zagnala sedaj v »Sloginega« kandidata za goriško okolico sodnega tajnika Fona ter mu očita, da on nekdanji predsednik »Triglava« kandidira v »dn-hovski stranki«. E.i, tiho, tiho! Poznamo liberalne voditelje, ki bi bili radi sprejeli mandat v »klerikalni« stranki, pa iih ni hotela. Med seboj naj iščejo časti, ugleda in dobrega imena! Težko ga nadejo! Sicer pa »Sočino« sklicevanje na spoved in maše kaj čudno doni. Kadar ji kaže je tudi »klerikalna.« (Profesor Masaryk) je v Rožnanu na Moravskem, kjer kandidira kol kandidat združenih svobodomiselnih strank, govoril o nagod-benem vprašanju. Izjavil je, da je iz polit.ških, nacionalnih in gospodarsko-socialnih razlogov sicer proti popolni ločitvi od Ogrske. Ogri so le navidezno za ločitev, Avstri a naj torej z vso svojo gospodarsko premočjo pritisne na Ogre, da jih ukloni. Na lažje bo, če Avstrija prekine bančni privilegij žc leta 1910, to je še pred ustanovitvijo samostojnega ogrskega carinskega ozemlja. Na noben način pa ne smemo Ogrom dovoliti kake politiške koncesije. Avstrija ima dobro orožje proti Ogrom v roki Hrvate. Torej načelno moramo biti za dolgotrajno nagodbo do 1. 1927. Ce to ne gre, pa nc smemo skupnosti z Ogri odkupiti s kakimi politiškimi koncesijami, kajti predvsem moramo zabraniti, da bi Ogri nas ločili od Balkana. Potem nistno več velemoč. Dnevne novice. (Štupa s hribov.) »Domoljub« »Učiteljskemu Tovarišu« ne da miru. Ker je parkrat odkrito povedal, kar misli naše ljudstvo o liberalnih učiteljih, se krega nad njim in nad dr. Žitnikom, da ga mora že vse boleti. V zadnji številki ponuja nekdo >s hribov« v uvodniku novo štupico proti »Domoljubu«. Takole pravi: »Domoljub« je ravno v sedanjem času takorekoč podivjal. Grize in grize okrog sebe kakor kako onemoglo, steklo ščcnc. In premnoge naše tovariše tako počenjanje in blatenje vznemirja in razburja, da dajejo duška svoji nevolji po raznih zborovanjih, oziroma da odgovarjalo v naprednih listih na izbruhe te onemogle jeze. Nas pa, to povemo vsemu svetu, tako blaten e prav nič nc vznemirja, temveč pušča nas hladne do dna srca. Za nas ta list sploh ne eksistira.« — Ta srčni hlad se nič kaj posebno ne čuti iz teh vrstic. Ves dolgovezni dopis se peča v prvi vrsti z »Domoljubom«, ki ne eksistira. Čudna ta! Nam se pa zdi. da bi moral razširjevavcem »Naroda« in »Gorenjca« »Domoljub« narne-šati še malo hujše štupe. kakor jo je dozdaj. Mrčesu brez pardona boj! Premembe v državni službi. Skupno ministrstvo je izdalo naredbo, s kojo na podlagi dovoljenega kredita poviša vsemu pomožnemu uradništvu državnih uradov plače, ter obenem spremeni naslove sedanjih stalno nameščenih pisarniških pomočnikov obojega spola za pisarniške olicijante, vse drugo provizorično osobje, katero se je dozdaj nazivalo pisarniški pomožni delavci, pa za pisarniške pomočnike. — To je bil vspeh boja stanovske organizacije, kateri bo pa gotovo imel kmalu lepše vspehe, ker se bo opiral sedaj na ljudski parlament, v katerem bo našim ljudskim zastopnikom marsikaj lažje doseči, kot jim je bilo mogoče doslej. Zahteve pomožnega uradništva državnih uradov mso velike, saj ne zahtevajo druzega, kot dosti kruha. + Občinske volitve v Tunjicah pri Kamniku so se vršile dne 24. marca 1907. Kakor je jasno, je tudi tu zmagala S. L. S. + Pri sv. Lenartu nad Škofjo Loko sta predavala v ondotnem izobraževalnem društvu v nedeljo popoldne gg. Luka Smolnikar »o nalogah izobraževalnih društev« in Ivan Podlesnik »o delu naših organizacij«. Predavanje je bilo izvrstno obiskano in mnogoštevilni slušatelji so z zanimanjem sledili izva a-njetn predavateljev. Dopoludne je blagoslovil g. Smolnikar lepo novo zastavo ondotne dekliške Marijine družbe ter imel lep cerkven govor. + Nevarno bolan leži v »Leonišču« v Ljubljani gospod Jernej Bernard, kaplan v Trebnjem. Bodi priporočen gospodom sobra-tom. + Osebne vesti. K sodnijski praksi pri graški deželni nadsodniji je vstopil absolvi-rani pravnik gospod Peter Medveščck, goriški rojak. V Cerknem je umrla v noči 24. t. mes. gospa Katarina Jtirman, soproga gospoda Petra Jurmana, stara šele 45 let. i Splošna organizacija zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gospodarskih interesov. Dne 21. marca je bil v mali dvorani »Uniona« ustanovni shod splošne organizacije zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gospodarskih interesov. Shoda se jc udeležilo nad polovico vseh zdravnikov na Kranjskem. Sklicatelj, g. dr. Defranceschi, ki si .ie v kratki dobi svojega organizatoričnega dela pridobil nevenljivih zaslug za zdravniški stan, jc otvoril zborovanje ter v temeljitem govoru očrtal zgodovinski razvoj in zunanje vzroke zdravniških organizacij in s konkretnimi razlogi utemeljil veliko važnost in nujno potrebo splošne zdravniške organizacije. Zborovalci so navdušeno odobravali njegova izvajanja ter soglasno sklenili, da se ima isto izvršiti v smislu že potrjenih pravil. Svoj pristop so tako.i prijavili vsi navzoči ljubljanski zdravniki, pristopila je kot član tudi prosta organizacija okrožnih zdravnikov. Nato so se vršile volitve z vsklikom. Načelnikom je izvoljen gospod dr. Ivan Oražen, v odbor pa sledeči gospodje: dr. Ivan Zajec, dr. Otmar Krajec, dr. Josip Stoje, dr. Fran Dolšak, dr. Emil Bock, dr. Julij Schuster. Na predlog dr. Defranceschija pristopi organizacija k državni zvezi avstrijskih zdravniških organizacij na Dunaju. Splošna zdravniška organizacija je velepomcmbna za gospodarski razvoj zdravniškega stanu. Noben zdravnik naj ne zamudi, pristopiti čimpreje k organizaciji, ki se hoče vztrajno in požrtvovalno boriti za boljšo bodočnost zdravniškega stanu. + Iz beneške Šlovenije. Poročajo nam: Novo mašo je daroval v Prosnidu na Beneškem g. J. Šknrja. Slovesnosti se ic udeležilo vkljub temu, da je post in vkljub slabemu vremenu nad 3000 ljudi. Profesor dr. Trinko je zložil novomašnikii lepo pesem v desetih kiticah, ki je bila tiskana v Vidmu. Novotnašnik pojde službovat na Starogoro, odkoder bo upravljal tudi duhovnijo Celo pod Starogoro. Beneškim Slovencem sc za prihodnje obeta več slovenskih duhovnikov. Za kamniško dekanijo bo shod Sodal. Ss. Cordis v Mengšu, 3. aprila t. 1., v sredo po Veliki noči ob pol 11. uri Semiška dekanija ima svoj sestanek sodalitatis ss. Cordis Jesu velikonočni torek v Črnomlju. Začetek točno ob pol 11. uri dopoldne, Svet agentu. Le vedno resnico naj govori agent, pa ne bo prišel v škripce. Zavarovalnemu agentu, ki je hodil v tem snegu po Vojskem, bi tudi ne bilo treba lagati o ,.Vzajemni zavarovalnici". Ljudje so že precej povedali o tem človeku, kako je grdil „Vza-jemno zavarovalnico" — če bodo pa ljudje do pravega časa vse povedali — hočemo pa videti, kako bode dokazoval svoje neslane besede ! — Premlkalni jezi. Trgovinsko ministrstvo in deželni komisiji za regulacijo rek na Češkem in v Galiciji sta razpisali meseca julija 1906 nagrado za premikalnc rečne jeze. Drugo darilo za 25 m široki jez v višini 5000 kron se ic prisod.lo moravskemu deželnemu stavbnemu svetniku Jožefu NVolfschiitzu. Za jeze široke 15 m se ie prisodilo prvo darilo 6000 K praški tvrdki Praštl, drugo darilo 3000 K sc je prisodilo dr. Hromasu v Pragi. Osrednja zveza avstrijskih trgovcev. V seji sekci.ic za splošne stanovske konsti gretnija dunajskih trgovcev sc Jc sklenilo, da se ustanovi osrednja zveza trgovskih gremi-)cv, zadrug in trgovskih društev. Poročal }e dr. Brichta, ki je naglašal nujno potrebo take zveze. Osobito se je pokazala potreba take zveze ob rešitvi vprašanj glede na pokojninsko zavarovanje in o brzojavnem in telefonskem vprašanju. Po splošni in enaki volivni pravici se morajo trgovci tesneje spojiti, da branijo svoje koristi. Izvolili so odsek, ki izvrši pripravljalna dela za zvezo. — Železnica Sv. Lucija—Idrija ln Ivan Hribar. V ponedeljek popoldne je bil v Vu-govem salonu pri Sv. Luciji shod, na katerem je sladkega obraza, kakor je vajen, govoril naš župan Ivan Hribar, o železnici Idrija— Sv. Lucija. Shodu, na katerem se je zbralo kakih 100 oseb, je predsedoval deželni odbornik Berbuč. Zupan je govoril o dosedanjih korakih glede železnice. Bilo je vse skupaj nekako predavanje, ki ni zadovol ilo navzočih. Iz Gorice se je pripeljal ves liberalni generalni štab. — Nova slovenska Inženirja. Gospoda Oskar Jitrati in Josip Skoberne sta zapustila kot inženirja dne 23. t. nt. graško tehniko. — Rdeči križ, deželno in gospejno pomočilo društvo za Kranjsko, vabi krednemu občnemu zboru, kateri bo dne 10. aprila 1907 ob 6. uri zvečer v knjižnici c. kr. deželne vlade (11. nadstropje), Bleiucisova cesta. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Gospodar-stveno poročilo in račun za leto 1906. 3. Dopolnilna volitev treh društvenih odbornikov gospodov odsek). 4. Dopolnilna volitev dveh računskih preglednikov. — V Ljubljani dne 12. marca 1907. Društveno vodstvo. — Živinorejci, pozor! Prejeli smo naslednje svarilo: Po litijskih hribih prodaja neki agent, kakor sam trdi, redilno moko za živino in dela, kakor se sliši, prav dobro kupčijo. Kmetovalci, bodite vendar pametni in od agentov nikdar nobene reči ne kupujte, saj ste bili že dostikrat osleparjeni. Take moke ni varno dajati živini. Saj je v Ljubljani »Gospodarska zveza« in »Kmetijska družba«, ki pre-skrbljujeta kmetovalcem za živino res redilne snovi in mnogo cenejše. — Regulacija plač poštnim uslužbencem. Današnja številka odredb trgovinskega ministrstva obsega določila o regulaciji plač onih poštnih uslužbencev, ki nimajo uradniškega značaja. — Iz Doba. Redek in imeniten dar za zastavo »Katoliškega slovet.skega izobraževalnega društva« nam je došel iz Rima od papeževega hišnega prelata protonotarija dr. J Lohninger. Po Veliki noči se nam obeta prelepo siavije blagoslovljenja društvene zastave. — V zadnjem poročilu o našem občnem zboru .ie tiskal tiskarski škrat, da srno prebrali toliko knjig, kolikor duš šteje cela »delavska« župnija, namesto da bi pisal: kolikor duš šteje cela dobovska župnija. Sicer nam je delo ljubo in častno, a resnica ostane, da smo dobovska župnija. — Vojaške priprave ob meji. Novo strelišče za vojake v Gradišču ob Soči napravijo v Foljanu. V Gradišču postavijo novo vojašnico. — Obenem zidajo v obmejni Palmanovi v Italiji novo vojašnico za kavalerijo; v Palmanovi bo šest kompanij infanterije in trije eskadroni kavalerije. Novice iz Amerike. K Luteršku, izdelovalcu slamnikov v Ne\vyorku je prišlo več prijateljev, ki jim je postregel s solato. Kmalu nato je vse začel trebuh boleti. Ko so jim v bolnišnici izčistili želodce, so dognali, da so v prodajalni dobili mesto laškega ribje olje. V Chisholmu jc 28. p. m. padel v rudniku velik kos rude na Sedalšeka Franca iz Luč na Štajerskem ter ga ubil na mestu. — V Wau-keganu jc padel 35 do 40 let stari Jožef Ran-kar v jamo polno živega apna in umrl v groznih bolečinah. V rudniku št. 7 \Vestern Coal & Mining je padla skala na Jož. Nogra-ška in Filipa Podbevška. Nograšek se je pod njo zadušil, predno je prišla pomoč. Podbevška so tešili. Nograšek je bil doma nekje od Zatičine, star približno 34 let. — Ravnotam in ob istem času se je v globočini 1500 metrov utrgal nad J. Mesecem precejšen kamen in padel nanj. Poškodbe so nevarne, vendar je upanje, da okreva. V Ely. Minn. je umrl 25. m. m. Franc Cirnžar za ranami, ki mu jih jc prizadejal kos železa, padši mu na glavo. — V Yale (Cravvford) je v rudniku zasula plast premoga Franc Zupančiča in ga takoi ubila. Rajnik zapušča soprogo in štiri nedorasle otroke. — V ameriških tvornicah in livarnah sc ponesreči vsako leto 225.000 ljudi, na železnicah 94.000, v rudnikih 12.000. pri poljedelstvu in lesni industriji 9.000, pri zgradbi hiš, kanalov, prekopov, predorov 235.000. Povprečno se računa, da je v Ameriki vsak 16. človek žrtev dela, bodisi, da je ubit ali pa da ie nesposoben za delo. — V Clevelandu se je omračil duh gospej Franji Zurc; prepeljali so jo v blaznico. Istotam je umrl Franc Romar iz Dolenje vasi pri Ribnici, star 74 let. — 5. t. ni. sta padla J. Šimik in J. Sobcsky z 91 čevljev visokega elevatorja in bila seveda na mestu mrtva. — Gosposka ulica v Gorici se bo odslej imenovala Cardttccijeva ulica. Tako je sklenil v soboto občinski svet na predlog župana dr. Maranija. Menda hočejo s tem varovati laški značaj mesta._ Štajerske novice. š. Divji lovec v Brežicah. Na velikonočni pondeljek prirede ljubljanski diletantje v Brežicah narodno igro „Divji lovec". Ker sta zadnji dve narodni igri, kateri so isti diletantje uprizorili na brežiškem odru zelo dobro uspeli, je upati, da ta narodna igra tudi to pot ne bo zaostajala za prejšnjima in bo gotovo še bolje uspela, kakor prejšnji dve. Vstopnice se dobivajo v trgovini gospoda Umeka in zvečer pri blagajni. Ker so cene zelo nizke, se preplačila hvaležno sprejemajo. S Umor v Studencih. Zdravniki sedaj skušajo dokazati, da se je Sloček sam umoril. Zadal si je globoko rano v trebuh in petindvajset udarcev s sekiro po glavi. Eden udarcev mu je popolnoma preklal glavo. Ljudstvo pa tega noče verjeti in tudi državno pravdništvo ne, ker išče pridno naprej morilca. Sločekova konkubina vztra a pri svoji prvi izpovedi, da ga ni umorila. Priče tudi pravijo, da je Mlinaric bežala iz hiše in da je on za njo letel, kar bi pa z takšnimi ranami gotovo ne mogel. š Mrtvo truplo novorojenega deteta so našli minoio nedeljo otroci pri Melju v Mariboru. Otrok je imel zadaj na glavi in v trebuhu rani, ki sta bili zadelani z vato. Iz tega se sklepa. da je bil otrok umorjen. š Mrtvega so našli dninarja Janeza Hauc p. d. Dorner pred hlevom posestnika Franca Flucher v St. Iliu v Slov. goricah. Hauc je šele pred par dnevi prišel iz bolnišnice. Zadela ga je srčna kap. š Požar. —- Sv. Urban pri Ptuju. —Dne 22. t. m. ponoči je pogorela viničarija Jožefa Rajšp. Sumi se, da je v okraju kak požigalec, ker je to že peti požar v par mesecih. V vi-ničariii ni nihče stanoval. š Samoumor. Poštni sluga Mih. Tojneker v Kurčovini pri Mariboru se je dne 22. t. m. ustrelil. Pognal si jc tri kroglje v prsi. Težko-ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Domači prepiri so ba.e vzrok samoumora. š Umrla K' v Zrečah pri Konjicah posestnikov.! soproga gospa Ana Preskcr, rojena Ogriseg. Koroške nouice. k Slovenske barve jih bodejo. Županstvo občine Bistrica pri Pliberku je poslalo imenik volivcev v dveh izvodih c. kr. okr. glavarstvu v Velikovcu. Listi tega imenika pa so bili sešiti s nitjo slovenskih barv. Glavarstvo je županstvu vrnilo imenik z dostavkom v nemškem jeziku: »Sukanec v slovenskih narodnih barvah ni umesten za šivanje uradnih listin, ker te listine ne pridejo v roke le Slovencem, ampak tudi drugim ljudem. Zato se je takoj odstranil ta sukanec in nadomestil z drugim.« — Drugi sukanec je črno-rmen. k »Kartner VVochenblatt« ki je od 1. ja-f nuar.ia t. I. last vsenemške stranke (Freiall-deutschen), je postal dnevnik. liiiBlJansRe nouice. i; »O prazgodovinskem človeku na Kranjskem« je predaval včeraj v »Krščansko-socialni zvezi« dr. Gruden, znani izvrstni poznavalec naše domače zgodovine. Najprej je pojasnil pojem prazgodovinskega človeka, potem pa obravnaval o času, v katerem nastopa prazgodovinski človek na Kranjskem, o njegovem življenju, bivanju in nizki kulturni stopnji. Pojasnjeval je na podlagi izkopin ka-meneno dobo, prebivališča na kolih, potem kovinsko dobo, v kateri jc človek prebival na gradiščih. Vse ic predavatelj razjasnjeval s krasnimi skioptičnimi slikami. V halstatski dobi nam je za merilo tedanjega kulturnega stanja ohranjeno mnogo posod in orodja s posebno ornamentiko, ki kaže začetek tvornega umetniškega nagiba in duha človekovega. To nam je eden izmed najboljših dokazov za su-perioriteto človeka nad živalijo. Občinstvo jc predavanju sledilo z velikim zanimanjem. Ij Opozarjamo na današnji inserat domačega podobar.ia gospoda Pengova. Obiskoval je štiri leta obrtno šolo, deset let je posloval pri rajnem umetniku g. Rovšku, kateremu ie bil osobito ob njegovi bolezni prava desna roka. Gospoda Pengova toplo priporočamo! Ij Ljubljanskega učiteljskega društva šesti večer ic bil med vsemi najlepši in najboljše obiskan: salon v restavraciji »Južni kolodvor« je bil do zadnjega kotička napolnjen. Vleklo je topot še posebič ime predavateljevo dr. llešičevo, ki je govoril o »Našem jeziku in kulturi«. Uživa se našega llešiča le, čc se ga posluša in vidi vnemo, s katero podaja svoje misli v neki posebni, le njemu lastni zvezi. To ie njegova prednost in njegova hiba. Ou je poet in mislec, esajist, ki vrže tu eno frapant-no misel, tam drugo in jih spoji včasih po zelo zamotanem mišljenjskem procesu. Sistema Pri njeni ni, on svojih idej ne ume brzdati, povsod mu uhaja kaka misel, katere do polovice izpelje in potem nenadoma preneha ter zavozi na čisto drugo pot, da da duška drugi ideji, ki v svo.ii bogatosti pri njem povsod silijo na dan. Ali kakor vsak poet zna tudi on spojiti vse pod eno ravnajočo silo pri njem je to misel slovensko-hrvatskega bratstva, ki mu je pridobila ime drugega Vraza. Toda to je Vraz, ki je hodil v šolo k modernim. Na kratko so misli njegovega predavanja sledeče: Med jezikom in kulturo je tesna zveza. Jezik organizira mišljenje, drugič pa razodeva različno sestavo mišljenjskega procesa, ki ie deloval pri zaznamovanju kakega predmeta. To slednje je to, kar imenujemo duha jezika, njegovo barvitost. Posamezne jezikovne oblike so na ta način najlepše nazorne slike predstav. To dokazuje predavatelj na slovanskih imenih. Ce se'ohrani tak jezik, ki je nekak reflektor narodne posebnosti v mišljenju, se ohrani tudi posebna narodova kultura. V slovenščini se mnogo tc prvotnosti v jeziku ni ohranilo, vsled severnega germanskega vphva smo marsikateri besedi podtaknili pomen, izposojen od tujih elementov in tako je polagoma prišlo do tega, da duha našega pravega jezika nismo razumeli in doumeli. Še danes je tako in to škoduje tudi zlasti enemu kulturnemu pojavu — znanosti. Proti temu Pokvarjanju jezika, potujčenju naše kulture in demoralizaciji treba nastopiti in ji odpomoči. lotem bomo res svoboden narod, ki ga bo Uubil Bog. Navzoči so predavatelju živahno aklamirali. li Na Južnem kolodvoru jc dovolil, kakor čujemo. višji nadzornik gospod Evg. Gutt- mann, da se tudi od aprila dalje prične delo v skladišču ne več od 6. ure zjutraj, ampak od 7. ure naprej. Delavstvo je gospodu višjemu nadzorniku jako hvaležno za ta res človekoljubni odlok. Kakor čujemo. dobe posredovanjem višjega inšpektorja g. Guttmanna uslužbenci tukajšnjega Južnega kolodvora od generalnega ravnateljstva Južne železnice na leto skupno 22.000 K poboljška, dasi je socialni demokrat Kopač govoril, da Ljubljana ne sme dobiti nič. ij Medvedja pojedina. Rihard Loser. trgovec iz Trsta, je ustrelil 2. t. m. med Gotenico in Grčaricami na Kočevskem medveda sanica. Medved tehta osnažen brez droba 170 kil; dolg je bi! 1:82 metrov, star 20 let. Veliki ponedeljek se vrši medvedja pojedina v restavraciji Marčana na Rimski cesti. Vabijo sc vsi prijatelji medvedjega mesa. Ij Vabilo na občni zbor društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani, dne 4. aprila 1907 ob 6. uri zvečer, v mali dvorani »Rokodelskega društva«, Komenskega ulice štev. 12. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika prejšnje seje; 2. poročilo tajnikovo; 3. Poročilo prcsojevavcev računov; 4. Volitve: 1 odbornika, 2 revizorev, .3 članov razsodišča. lj. 14 letni deček je bil krščen včeraj v šentpeterski cerkvi. Bil je to sin trgovskega potnika Alberta Tivoli Ar on Tivoli; rojen je bil v Buenos Ayres v Južni Ameriki dne 6. marca 1893. I. Slovesen krst je izvršil domači g. župnik, kumoval je g. Alojzij Lindt-ner, nadoficijal c. kr. dež. sodnije. Navzoč je bil poleg ninogobrojnega ljudstva tudi katehet dečkov g. J. Smrekar. — 10. marca pa je v šentpeterski cerkvi prestopila iz protest, h katoliški veri gospa Margareta Kepelj, rojena Brugger. — 30. marca pa bo prestopil iz prot. v katoliško cerkev Val ter P r i s t o v. Za Ciril Metodovo družbo so darovali šentpeterski Mohorjani 85 kron. lj Aretacije. Aretovalo jc orožništvo v Mostah nekega brezposelnega mizarskega pomočnika, ker je sumljiv tatvine kokoši železniškemu oficijalu v pok. g. Svetku. — Na Glincah je pa prijelo orožništvo dninarja Rudolfa Mandiča, ki je našel v družbi svojega prijatelja 331etirega Valentina Marinko v župnišču v Št. Petru na Notranjskem denarnico, v kateri je bilo 100 K denarja in ga pridržal. Marinkota, ki je že predkaznovan, je areto-vala pa mestna policija in ga izročila sodišču. lj Mestna policija je včeraj zjutraj areto-vata KS91 1. v Idriji rojenega delavca Anton Šcmerla, ki je hotel prodati pri starinarjih neko kukalo. Aretovanec pravi, da je kukalo ukradel meseca decembra 1. I. s poštnega voza, s katerim se je peljal iz Logatca v Idrijo. lj Tatvine. Dijaku Antonu Kokalju jc v soboto popoldne nekdo na Gradu ukradel 36 kron vredno suknjo s črno svilnato podlogo. - Gospe Mariji Dosterjevi je na sv. Petra cesti št. 7 ukradel nek tujec, ki je govoril nemško, 14 K vredne rumene črevlje. Črev-Ijarskemu mojstru g. Antonu Ravnikarju je bilo ukradenih par čižem, vrednih 16 K. — Najemščcku Frančišku Hodeju, je bilo včeraj izpod hleva ukradeno »Torpedo-kolo, vredno 200 K. lj Gospa Danilova bo prihodnji teden gostovala na hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu v Hauptmannovi igri »Bobrov kožuh« in v Brieu.Kovem »Rdečem talarju«. Ij Radi vel&onočnih praznikov so na železnicah velike zamude. Danes zjutraj je imel vlak z Dunaja skoro eno uro zaini de. Zvečer gresta dva brzovlaka z Dunaja v Trst. V Opatiji ni mogoče več dobiti stanovanj. lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 45 Slovencev in 42 Makedoncev. Razne stuari. Grof Sternberg v zrakoplovu skozi Saharo. Bivši državni poslanec grof Sternberg je dospel v Constantine v Alžiru, da se udeleži plovitve skozi Saharo z zrakoplovom znanega avstrijskega zrakoplovitelja nadpo-ročnika Hoca. Novo žensko opravilo. V Parizu imajo ženske kočijaže, v Londonu ženske brivce. Nedavno je tam umrla 21 letna deklica, ki jci je bil malokdo izmed brivcev kos, kajti bila je nenavadno spretna. Ze v osmem letu se jc kosala s približno 100 brivci in dobila je prvo nagrado. Le njej se jc posrečilo, da je mogla v 21. minutah obriti 21 moških in to brez najmanjšega pogreška. Iz slovanskega sveta. sl Pravoslovna predavanja za delavce v Moskvi. Moskovski odbor za prirejanje izobraževalnih predavanj za tovarniške delavce je sklenil prirejati za delavce predavanja tudi iz stroke prava. Nekoliko predavanj je žc bilo; predavanja se tiskajo in potem dcli.io brezplačno delavcem. sl Na Hrvaškem je občutno pomanjkanje zdravnikov. So kraji z 10.000 prebivalcev, a nobenega zdravnika. Često se dogodi, da morajo ponj 30—40 km daleč. Zlasti občutno je to pomanjkan c za reveže, ki ne morejo zmagovati ogromnih stroškov. sl Velikoruski dijaki v Černovicah so sc na shodu izrekli proti ustanovitvi maloruske-ga vseučilišča, ki ga je zahteval dijaški shod v Pragi. Zahtevajo velikorusko vseučilišče, češ, da bi se z gojenjem maloruščine podpiral samo separatizem med Slovani. si Za Zide. Več kavkaških mest je naročilo svojim poslancem, naj se v dumi zavzemajo za to, da dovolijo Zidom naseljevati se po vseh zdraviščih. sl Schulvereinovcl — ne znajo nemški. V Novem Jičinu so stali pred sodiščem razni člani Schuivereina, obtoženi, da so razžalili Cehe. Obravnavati se je začelo nemško, a Schulvereinovci so sami prosili, da se naj obravnava češko, ker so priznali, da ne znajo nemško. sl Politično življenje v Črni gori. Izmed poslancev jih je 40 osnovalo narodno stranko po demokratskih načelih. Sodijo, da nastane v kratkem več drugih strank. sl Hrvaška tekstilna industrija. Razstavo Bergerjevih brv. tekstilnih proizvodov je obiskalo do 13. marca 3076 oseb, vstopnino je plačalo 1716 oseb in znaša 342 kron, od katerih dobi polovico zaklad za Strossmayerjev spomenik, polovico pa družba sv. Cirila in Metoda. sl Poljaki v dumi. Poljski poslanci iz Litve in Rusije tvorijo v dumi posebno skupino »Kolo polskie«; predsednik skupine je g. \VcsIawski. K ti skupini so dozdaj pristopili vsi poljski poslanci iz teh krajev. »Kolo bode solidarno nastopalo s poslanci iz poljskega kraljestva v vseh zadevah, ki se tičejo narodnosti. sl Kazaška stranka v dumi. V ruski dumi se je ustanovila posebna kazaška stranka zložena iz 18. kazaških poslancev. Naloga stranke bode braniti kazaško ljudstvo. Kar zadene politično mišljenje, stranka se strin a z mišljenjem kadetov. Predsednik je Ščerbin. sl Hrvatsko naravoslovsko društvo je ot-vorilo v Zagrebu na Popovem stolpu zvez-darno. Določeni so posebni predmeti za opazovanje, ki jih vodi Oton Szlavik. SESTANEK NEMŠKEGA DRŽAVNEGA KANCLERJA S TITTONIJEM. R i m , 27. marca. »Tribuna« piše, da se bosta nemški državni kancler Biilovv in italijanski minister za zunanje zadeve Tittoni se-šla v Rapallu prihodnji četrtek. SESTANEK MED AVSTRIJSKIM IN NEMŠKIM CESARJEM. L i p s k o , 27. marca. »Lcipziger Neueste Nachrichten« poročajo iz Draždan, da se bosta avstrijski in nemški cesar sešla v kratkem v Tešinu. " REAKCIJA V BOLGARIJI. Sofija, 25. marca. Vsled reakcionarnih zakonskih načrtov nove vlade narašča opo-zicionalno gibanje. Ko jc vlada predložila dne 25. t. m. v sobranju izpremembo tiskovnega zakona, .ie prišlo med vladnimi iu opozicional-nitni poslanci do pretepa, tako da se je seja morala prekiniti. Sofija, 25. marca. Vlada jc predložila sobranju zakonski načrt, ki je naperjen proti anarhistom in zarotnikom. Osebe, ki bodo skušale izvršiti atentate na kneza, prestolonaslednika, minstre, državne pravdnike, sodnij-ske uradnike in poveljnike vojaških oddelkov, bodo prišle pred vojaško sodišče. Sofija, 26. marca. Sobranje je med protestom opozicije sprejelo novi tiskovni zakon. TeiefonsKa ln DrzoSauna poročila. NOV CESARSKI NAMESNIK NA ČEŠKEM. Praga, 27. marca. Čuje se, da je imenovanje grofa Maksa Coudenhove za cesarskega namestnika na Češkem že gotova stvar. Imenovanje, ki Cehom ui nič kai prijetno, se izvrši o velikonočnih praznikih. STAVKE NA DUNAJU. Dunaj. 27. marca. Stavka krojačic se je končala. RUMUNI PROTI NOVI OGRSKI ŠOLSKI POSTAVI. Budimpešta, 27. marca. V Sv. Mi-kloczu se ie vršil shod ogrskih Ruinuuov. na katerem je poročal poslanec Mihali. Sklenilo se je zahtevati sekularizacijo cerkvenega posestva in pozvaii škofe, da skličejo shod vseh ogrskih Rumunov, da protestira proti novemu ogrskemu šolskemu zakonu. OČE UMORIL OTROKA. KER SE JE BAL. DA GA NE IZDA. Budimpešta, 27. marca. Tu je policija prijela deset tatov, ki so kradli iz skladišča državne železnice razna živila. Načelnik te tatinske družbe je malo prej umoril svojega pet let starega otroka, ker je otrok vedel za tatvine in se je oče bal, da ga otrok izda. AGRARNO GIBANJE V SREMU. O s e k , 27. marca. Agrarni pokret v Sre-iiiu se širi. Vršilo se je več bojev med orožniki in kmeti. Mnogo oseb je aretiranih in oddanih sodišču. PROTI JUDOVSKIM PIJAVKAM V RUMUNIJI. Bukarešt, 27. marca. Laško judovsko časopisje poroča: Kmetje korakajo v velikih trumah proti Bukareštu. Kraljevo palačo straži topništvo. Okolico mesta straži general Corniceanu z 10.000 možmi, mesto samo pa general Georgiu s 6000 možmi. Bukarešt, 27. marca. V zbornici je provzročil poslanec Voitelescu, ki je pridrl v dvorano v narodni noši, s krikom: »Domovina ie v nevarnosti! Naše žene se onečašča-jo. vse naše vasi gorijo!« tako zmešnjavo in krik, da sc je morala seja prekiniti. Bukarešt, 27. marca. V Pojeni so kmetie zažgali kraljeva posestva. Vlado je to silno presenetilo. Ker so ondi resni nemiri, sta odposlana tia dva bataljona 27. pešpolka. Bukarešt. 27. marca. Izšel je kraljev manifest, ki opozarja kmete, da se sklenejo nove postave, poziva jih k miru. v nasprotnem slučaju pa grozi z brezobzirno vojaško silo. ANGLEŠKI IN ŠPANSKI KRALJ. Pariz. 27. marca. Sestanek med angleškim kraljem Fdvardom in španskim kraljem Alfonzom se bo vršil •). aprila v Cartageni. Sestanek se bo vršil izvaurcdno slovesno. FRANCOSKA AKCIJA PROTI MAROKU. Pariz, 27. marca. Poslanska zbornica je odobrila sklep ministrskega sveta, zasesd Ujdo v Maroku in izvoievati si zadoščenje za umor zdravnika Matichampa. Minister za zunanje zadeve. Pichon, je izjavil, da Je sedanji položai v Maroku nevzdržljiv. —- Angleška ho Francosko vseskozi podp rala. London, 27. marca. »Eveuing Standard« poroča, da so francoske čete pod poveljstvom generala Liauteya že zasedlo Ujdo. C a d 1 x , 27. marca. Špansko brodovje je dobilo povelje pripraviti se. da v najkrajšem času odplove proti Maroku. Meteorologično poročilo. Višina n.morjem *06'2m, srednji zračni tlak 7 <6-0 mm a * a Oaa opazovanja Stanje barometra t mro Temperatura po Celtijn Ve.tr.iri Neb. s a e >3s "S s ► £ 26 9 zveč. 41 2 60 sr. jzah. obl. 27 7. zjutr- 744 1 1 6 sr. vzhod del. jasno 1 3 U7 2. pop. 7)33 84 p. m.vzh. jasno Srednja včeiajšnla temp. — ir4<>, norm. - 6 6» Zahvala, Za mn^ge izraze odkritosrčnega sočutja, izkazanega podpi-anemu ob bolezni in smrti liubljene matere Uršule Lavrič izrekam tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vstm prijateltem in znancem od blizu in daleč, osobito milemu sosedu in pr jatelju č. g Štefanu Iti harju, žuomku v Planini, ter čast. g. Alojziju jarcu, Jupniku v H itedršici, da sta spremila dra«o rajnict k zadnjemu počitku; domačemu č. gosp kaplanu Ign. Zaplotniku za lepe to-lažilne besede umirajoči; p, n go>p. okr. glavarju Jinku Kremenšeku in njegovi blagorodnl gospej soproui, p. n. g. dr. Štef Krautu, c kr. okr. sodniku in blagorodni gospej soprogi, p. n. g. Viktorju Grabneriu. c, kr. lin. tajniku, c kr davkanu Fr. Predaliču. c. kr. rotarju Ant. Gallč-tu, blagirodnemu gosp županu Jul. Le-nasiju in vsem p. n. g( spodom in go-*pem za izkazano sočutje in spremstvo, zlasti pa se srčno zahvaljujtm dobrim 1. gtškim faranom, ki so tako pobožno za rajnico molih ter jo v obilnem številu spremili k zadnjemu pi čitku. Kir me je pa še prav posebno tolažilo, n-ij še prav posebno povdarjam zahvaljujoč se p. n. gosp. nadučitelju Leopoldu Puniuhu in vsemu učite jskemu osobju, da so se tudi nedolžni otroci udeležili pogreba. Vsem in vsakemu torej: hvala stotera ! Logatec, 23. marca 1907. 691 J. Lavrič župnik. Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujojo posojila na o-ebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. 1'uNrediivalcl »o Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodst vo Uradniškega diu8t»n nu Dunaju. Mlpplinger-strasKti 25. 720 39-39 Zlate svetinje: Berlin, Pariz. Rim itd. „ >; i-»»„ r/i/ln. ___* -r Najbolj, kosm. Zobo- eistil. sred- • stvo - P * OJ. 0%;/dl -—^Ljubljana, Spital -Stritar. nI 7 V pf- rlisa se proda iz proste roke — Vpraša se v Ljubljani, Hrenove ulice št. IO, I. nadstropje._^ 3-1 Poskusite ir? priporočite = izdelke = I! Tiidrope toparne hranil v Pragi VIII. tontofonj. Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854. -- ■ =--»-■=--= »■■ -■ *---- •■__. ... --- v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 z priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno Štev. telefona 210. 2469 J60 3; marčno t v« f wo • ogr.cen.dei.hr »7.7. . r, , hip. banke 4l/.7. obl- ogr. lokalnih žel. d. dr 47,7. obl. češke ind. banke . . 47, prior. Trst-Poreč lok. . 47, prior. dol. žel...... 37. a Ju*. kup. 7//, • 4 /.7. avstr. pos. u iel. p. o. Uršik«. grečke od 1. 18607, .... » a . 5364..... „ tizake ...... sem. kreditne I. emisije II , , ogr. hip. banke . . . . arbske i frs. 1.00 ~ . . . turške...... . Sasilika Kreditne (nomoške Krakovske Ljubljanske ivstr. rud. križa Og'- . * Kudolfove Vlcburike Dunajske kom. srečke D .lnl ... južne železnice ...... Državne železnice . . . . . Avstr. ogrske bančne delnic« Avstr. kreditne banke . . , Ogrske „ „ . . . Zivnostenskc „ . . . Premogokop v Mostu (Brttx) A-lpinskc montan..... Praške žel. indr. druibe . . Rima-Murinyl...... Trbovljske premog, druibe . Avstr. orožne tovr. druibe Češke sladkorne druibe . . ▼ •Int., C kr. cekin ....... 10 franki........ 10 marke........ Severeigns ....... Marke......... Laški bankovci..... Kublji......... Dolarji . . . •..... D« .ar 9R 40 99 90 984 0 11« 35 93 75 111-70 9? 1 ( 1133) 98 90 9915 99 60 9)20 luO— 106 8) ino 9975 100 -100-— 100-25 99-90 9950 3 3-9J 60 150 15 2'0 Ai .— 270- -248 -97 -181 fO 1 15 436 50 83 — 8 "S -56 -46 50 26i5 66 84 60 482 — 142 - 660--1766 Hfi9 26 789-26 2 2 50 710 — i! 8« 76 2448 -642'-2R8-60 <•25 -138— 9 iS 1914 23-H HA 15 117 95 96*60 2-6." 4-114 Blago 58-30 100-10 U86o 116 55 93 J{i 111 9o 100 80 113 40 100 86 100 15 9970 99 ?0 1( 0 70 lt 6 80 101 -100-26 1C0 20 101--101-26 306 — 1C0C0 16215 264 -150--2761-280 -268 -105'— 192 60 i3 15 145 6i) 90 -96-i0-47 6o 28.2E 60--90 50-492- 143' — 661 •-1775 -670 2 b 7.0- tt 212 9J 717 — 637-75 2457'--t44-— 270--633--140'— 19 16 19 1 5 23 59 24 22 118 .5 96*70 2-635* 5- Jasna glava t Močni živci ! 2070 7-4 a Zdravo spanje ' se dobe po stalnem uživanju brezalkoholnega Nova trgatev znatno cenejša I Najfinejša in najprijetnejše osveževalna pijač« na zabaviščih. JURIJ SCHICHT A.-G. oddelek „CERESWERRE". Ustje n. L 426 40-8 F. P. U i ti i c & Komp., Ljubljana opekarna In tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih •v zarezanih stresnikou »Sistem MARZOLfl" (stransfalzzlejel) Mm HflRZOLfl" Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. NajličnejSe, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. ':,vyK te '--* •>.'•, SlouensKo gledališče. Konec gledališke sezone ! — Kot zadnja predstava se je pela sinoči opera „Pikova dama": bil je obenem častni večer opernega režiserja Raneka, ki se mu ne more odrekati zaslug; pod danimi razmerami je storil za slovensko opero, kolikor je pač mogel. Včerajšnja vprizoritev ni bila baš napačna in številno občinstvo je bilo zadovoljno. Glede opere same nimamo ničesar novega povedati, ker jo poznamo že od lani in letos. Glasba je slovanska in krasna Potrudili so se vsi, solisti in zbor, da je bil vsaj zadnji večer primerno dostojen. Kdo ve, kaj nam prinese prihodnja sezona? Mi čakamo z mirno vestjo, ker smo v zavesti, da jc bilo naše stališče vseskoz pravo. Za provokacije pa smo morali včasih vzeti v roke bič. —• Bili smo pač preoptimistični ob početku sezone in preveč prizanesljivi. — Vzroka vsevprek hvaliti nismo imeli ne mi ne občinstvo, ki je simpatizovalo z nami. Sicer pa morda izpregovorimo še — če se nam bode namreč zdelo vredno. Po svetu. Za nemški državni jezik niti Nemci več ne marajo. Vsaj tešinjski nemški list »Silesia«, pečajoč se z vprašanjem, zakaj naj bo nemščina razglašena kot državni jezik, pravi: »Imeli bi mi Nemci kaj od tega? Ali bi nam to kaj koristilo? K večjemu, da bi nam ne bilo treba sc učiti drugega deželnega jezika. Ali ako kateri Nemec biva več let v češkem kraju ali pa na Poljskem, lahko se nauči tujega jezika. Za nas Nemce bi nemški državni jezik ne imel nobene narodne koristi. S tem bi nc ponemčili niti Cehov niti Poljakov. Samo zveza in trgovina bi bila lažja, za Slovane in za Nemce. Toda radi tega bi se ne govorilo v čeških krajih niti za besedico manj češki, v poljskih krajih niti za besedico manj poljsko.« Gotovo bode minulo še mnogo let, predno le-to prepričanje vobče med Nemci se vdo-mači. A že ta okolnost, da to prepričanje ima vsaj eden nemških listov, je dokaz, da polagoma tudi drugi Nemci bodo prišli do tega prepričanja. Roparski umor. Pred dvema letoma je izginil v Monakovem sin komercijal. svetnika Hantschelna. Isti dan je dvignil v nekej banki 28.000 mark in jih je nosil seboj. Sedaj so dognali, da jc 14 dni po umoru ravnatelj cirkusa Niederhofer pri nekej švicarski banki vložil 28.000 mark. Sum je padel že preje na Nic-derhofcr.ia, vsled česar so ga aretirali, toda umora 11111 niso mogli dokazati. Ko so mu pa javili ta dokaz krivde, se ie zgrudil na tla, ne odgovarja pa na nobeno vprašanje. Občinska galerija slik v Lvovu. Slike ruskega plemiča Jakowicza hoče kupiti lvov-ski občinski svet. Slike so dragocene. Ena Rafaelova slika je vredna milijon kron. Jako-\vicz pa zahteva za vse slike samo 200.000 kron s pogojeni, da imenujejo mestno galerijo po njem. Pokroviteljstvo praške jubilejske razstave 1. 1908 je prevzel nadvojvoda Fran Ferdinand. Požar v jami. Iz Katovic sc poroča, da so v Ludvikovein rovu Ferdinandovih rudnikov strupeni plini omotili štiri rudarje. Eden ie mrtev, tri so rešili. Tudi profesor. Na neki peterburški gimnaziji je glasbeni profesor, mesto da bi poučeval o glasbi, neko uro učencem razlagal lia-zardne igre in pripovedoval svoje doživljaje po beznicah. S tem je tako razvnel učence, da so 11111 predlagali, naj tudi praktično poskusijo njegovo teorijo o hazardni igri. Profesor je pritrdil in šlo je krasno, dokler se niso odprla vrata 111 v sobo stopil — ravnatelj. V svojem ognju niso slišali šolskega zvona. Stvar so potlačili. Samoumor 831etnega kavalirja. 8. t. m. se je na Dunaju obesil na oknu Spletni pod-maršal v pokoju Edvard Pilsak pl. Wellenau, upokojen žc leta 1879. Zadnji čas ie večkrat izjavil, da ga življenje več ne veseli in da kaj prida tako nc more pričakovati od njega. »Drang nach Osten« se je zopet ojačil z novo, mirno napravo. Nemške hranilnice in denarni zavodi v Sremu in Slavoniji nameravajo ustanoviti osrednji denarni zavod v Osjeku. Ponarejene bankovce so zasledili v nem-škej državni banki. Falzifikati so tako izvrstni da jih skoro v blagajni sami niso spoznali kot take. Ponarejalec ie faktor bančne ti skarne Griinenthal, škoda pa znaša en četrt miljona mark. Tatvina na razstavi. V londonski južnoafriški razstavi je bilo 12. t. 111. ukradeno zlato vredno 1600 funtov štcrlingov. Organizacija vojske v Zedinjenih državah Sev. Amerike. Po načrtu generalnega štaba se bo vojska delila v redno vojsko, milico in prostovoljce. Zadnji se skličejo le, ako dovoli kongres in siccr s posebno proklamacijo pred sednika. Škandal v deželi milijonarjev. V živcu spominu je vsem špansko-amerikanska vojna, \ kateri je bila Španska premagana. Sedaj so prišle na dan zanimive umazanosti in ostudni škandali. Izkazalo se je, da so uprizorili vojno podkupljeni amerikanski senatorji. 1897 je dobil senat od Estrada Palme nakazanih 185 milijonov, ki se izplačajo, ko bo Kuba sa mostalna. 1899 pa je sledil zopet dogovor za drugih 130 milijonov. Posamezni senatorji so dobili do 5 milijonov. Vse to »čedno« delo amerikanskih politikov, ravnajočih se po Monroe-doktrini, ie razvidno iz aktov. f ■///v./'*, V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod obrtnega pomožnega društva registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, Židovske ulice Stev. 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3. do 51/2- ure popoldne s 22 26—it- 412 °l obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K iRez( perje m puh oprano in očiščeno Vs kilograma od 85 kr. višje C. J. Najcenejše domačega izdelka priporoča u r a d n i š k i m rodbinam JOSBP VIDMAR ===== v Ljubljani == Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4. Prešernove ulice štev. 4. 163 52-11 I M Popravila točno in ceno. mm Razpis. Za zgradbo okrajne ceste Čatež - Moravče v ccstnih okrajih Litija in Trebnje, na 23 860 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 15. aprila t. I., ob IZ. uri opoldne podpisanemu okrajno-cestnemu odboru litijskemu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: ,,Ponudba za prevzetje gradbe okrajne ceste Čatež - Moravče." V Ponudbi mora biti izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Cestni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v pisarni okrajnega cestnega odbora litijskega v hiši g. Franc Slane-a v Litiji. Okrajna cestna odbora litijski m trebanjski. 633 3—3 Litija, dne 20. sušca 1907. za moške po 7 gld. prej 20 gld • o O 657 6-3 I----- • za otroke I 1 Največja j /po 1 50 „.| j 1 izbera. 1 j J°gi 'konfekcije I za dame "m j JZ'd- f ' gospode M« rL O. Bernatovič j, angleško LjuDljm, i trg 5. Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev ™ vseh tesarskih del, kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 440 9 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. Največji vspeh nove dobe I je sloviti 0fmr>M Vpisana varstvena znamka. Da snežno belo in popolno brez duha perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, •sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko. 2218 10—11 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg „ „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom. Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju. I. Molherbastei 3. mffff!im!»???mm!f!nfmmmmmm Važno za zasebnike! Dovoljujem si svoje častite odjemalce in slavno občinstvo mesta Ljubljane vljudno opozarjati, da pošiljam priljubljeno Mengeško dvojno-marčno in : bavarsko pivo s (zadnje je temno) v zabojih po 25 polliterskih steklenic s patent, ali probkovimzatvorom,zaboj po 4-50 K razen nedelj in praznikov, vsak dan na dom. Prijazna naročila sprejemajo se v moji trgovini Špitalske ulice št. 9 (tudi telefonično, štev. telefona 138). Proseč mnogobrojnih naročil bi-lježim z odličjm spoštovanjem I J. BUZZOLINI, izdelovateli salam in kranjskih klobas na par in trgovec z jestvinani. Istodobno priporočam svojo veliko zalogo izbornih šunk za Velikonoč praške, graške in domače kakovosti po najnižjih cenah. 615 4—3 Prodaja na debelo in drobno. F i r 11 e i le lz kranjskega lanenega olja 161Q 100-67 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih bara ftrnežev, lakov ia steklarskega ki*. ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. Podružnica s v Spljetu, s Delniška glavnica: i i K 2.000.000. t i lintnjonsiin Kreditno Urniku u Ljubljani ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in droge vrednostne papirje. Zamenjava valute In novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v laikih lirah. Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4'2° .j Rentni davek U plača banka sama. Podružnica : v Celovcu, s : Rezervni fond t i i i i K 200.000. c i a H Smrekove in črnega borovca sadike v visoki legi zrastle, močne, 3 letne, po 5 K za tisoč kosov: dalje enkrat in večkrat preSolane močne smrekove sadike do 60 cm visoke po 10—25 K za tisoč kosov. — Za parke se oddajo večkrat prešolana smrekova in mecesnova drevesca po 1-15 m visoka s prstjo pri koreninah vred kos po 2—3 K Vsa naročila se izvršujejo dokler kaj zaloge z zavojem vred loko Trbovlje, železniška postaja. 640 6—2 Naročila na M. Kirchschlager v Ljubljani. mm IMnun St. 1283. Razglas. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v pokritje potrebnih desek za leto 1907 % konkurenčno razpravo Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono in opremljene s pobotnico, v pri kaki c. kr. blagajni vloženi 10% varščini, zaračunjeni po^zasluženi svoti te dobave, naj imajo na zunanji strani kuverte napis: ,,Ponudba za dobavo desek k številki 1283 ex 1907" in se morajo najdalje do 10. aprila 1907, 11. ure dopoldne pri podpisani c. kr. tobačni tovarni vložiti. Potrebujejo se sledeče množine in sicer: 4/n dolge, 14 mm debele mehke deske: 4 m dolge, 20 mm debele mehke deske: 1.0CO kosov 19 cm široke l.OiiO kosov 19 cm široke l.OUO » 21 n n 1.000 n 21 n i? 4.000 23 n » 2.0U0 23 ?? 3.000 » 25 n » 1.000 » 25 >j ?? 2.000 n 27 » » 1.000 » 27 » n 2.000 n 29 h n 1.000 a 29 v JJ l.OUO n 31 » » 1.000 » 31 n » 1.000 » 33 » » 1.000 JJ 33 j? j? 1.000 35 » n 1.000 jj 35 » j? 1.000 » 37 » 1.000 j? 37 j; 1.000 n 39 n v 1.000 n 39 n n 18.000 kosov. 12 000 kosov. Zahtevana kakovost desek, oddajalni termini itd. razvidijo se iz priloženih posebnih, dobavnih pogojev in morajo ponudniki v svojih ponudbah izrečno izjaviti, da se z istimi strinjajo Cene staviti je loko c kr. tobačna tovarna v številkah in črkah. Na ponudbe, katere se vlože prepozno in r,a take, katere se naslanjajo na ponudbe drugih, kakor tudi na konkretualne ponudbe se ne bode oziralo. Sicer pa veljajo za to dobavo splošni pogoji za dobavo gospodarskih stvari, gl. r. št. 6363 ex 1899. kateri so med navadnimi uradnimi urami pri podpisani c. kr. tobačni tovarni vsakemu na vpogled, in morajo ponudniki v svojih ponudbah sporazumljenje z istimi potrditi. Razsodbo o vloženih ponudbah pridržuje si c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju in ima isto tudi pravico, oddati dobavo ločeno po posameznih dimenzijah. Vsak ponudnik se zaveže s svojo ponudbo do končne odločitve c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave na Dunaji in se tako odpove določbam § 862 a. b. drž. zak. in članov 318 in 319 trgov, zakona, glede ! na rok objavljenja razsodbe v svoji ponudbi. C« kr. tobačna tovarna Ljubljana, dne 18. sušca 1907. 632 3-3 Moller, c. kr. ravnatelj. Slaščičarna, kavarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Stari trg št. 21. Sl. občinstvu priporočam ob priliki . velikonočnih. ... praznikov... svojo veliko zalogo različnih cukrenin, kakor tudi galanterijskih pirhov. V zalogi imam v veliki izberi domača in inozemska vina v steklenicah, najfinejše likerje, pravi maraskin iz Zadra, benediktinec, alaA in drugo. Vsak dan sveži : Sarklji, pince in titole.: Sveže blago! Po naročilu izgotavljam tudi' raznovrstna jSšL potice mandeljnove, rozinove, medene orehove itd. V kavarni se dobi bela in črna kava, čaj, fini likerji itd. Točna postrežba! Filijalki: ti® Mestnem triu št. 6 s«. Petra cesta it. 26. JA MAZE/A SVOJE ^ ČIŽME SA \r\OGU CIO DAN POVODI HODATI BEZ DA SUMI Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje " -.ad 2947 32- i 6 ^ ^ S® Prospekte pošilja Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šeienburg. nI. 4. Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Va>5im Heveaxom sem jako zadovoljeni, ker jo to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K a mil o Morgan, lovski pisatelj 'častni predsed. „kl'iba strelcev" na Dunaju.) UDEli nrar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve. Častiti ii. ženini in neueste[ Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd. Lepe stenske ure en budilke, jako lepe in nove oblike. Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki. | Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za Ctaina-srebro tudi po pošti franko in zastonj. Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr- tinke in ure gld. 75. ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, ■™8"ia 11 '"■■■■»'"i»■ ««"■■ dni in luno gld. 230. Vabi in se priporoča za obilni obisk 131-21 Fr. Čuden, urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frs»nčišk$cnske cerkve. Gričar i Ljubljana, Prešernove ulice štev. 9 vljudno naznanjata, da jt ZOlOiC Z& SpOfnMansRO SCZOHO tako v oblekah zst gospode in dečke, kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen posel zagotavljajoč točno in solidno posirežSo. 56 \ 6 1