GEOLOGIJA 49/1, 61–67, Ljubljana 2006 Oligocenski morski datelj iz potoka Plaznica pri Polj{ici Oligocene marine Date Mussel from Plaznica brook near Polj{ica, West Slovenia Vasja MIKU@ Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Privoz 11, 1000 Ljubljana, Slovenija vasja.mikuz@ff.uni-lj.si Klju~ne besede: {koljke, kamnovrti, datelji, Lithophaga, oligocen, Plaznica, Slovenija Key words: bivalves, rock-borers, Date Mussels, Lithophaga, Oligocene, Plaznica, West Slovenia Kratka vsebina V ~lanku je obravnavana {koljka vrste Lithophaga ornatissima (Mayer-Eymar, 1886) iz koralita, najdenega v oligocenskih kamninah potoka Plaznica blizu Polj{ice pri Pod-nartu. Omenjena vrsta litofage je v Sloveniji najdena prvikrat. V starej{i literaturi dosedaj niso bile omenjane najdbe fosilnih morskih dateljev iz bli‘nje okolice Polj{ice na Gorenjskem. Abstract In paper the bivalve of species Lithophaga ornatissima (Mayer-Eymar, 1886) is described, found in a corallite in Oligocene beds of the Plaznica creek at Polj{ica near Podnart. This is the first find of this litophaga species in Slovenia. In literature no finds of fossil date mussels are mentioned from surroundings of Polj{ica in Upper Carniola. Uvod Spomladi 2006 je znani zbiralec in ljubitelj fosilov in mineralov z dolgoletnim sta-‘em gospod Vili Rakovc iz Kranja, pregledoval ‘e velikokrat obiskana nahajali{~a fosilov in mineralov v potoku Plaznica pri Polj{ici na Gorenjskem (slika 1). Pri iskanju mineralov v oligocenskih koralitih je naletel tudi na izredno lepo ohranjeno oligocensko {koljko rodu Lithophaga oziroma na “ka-mnovrta”, ki je predmet predstavitve tega prispevka. [koljka je ohranjena v celoti, to- rej z obema lupinama, kar je velika redkost. Najve~krat njihove tanke lupinice propadejo, so razlomljene ali pa se povsem raztopijo. Navadno se ohranijo le njihova kamena jedra, pogostokrat pa ostanejo samo njihove izvrtanine v razli~nih in razli~no starih kamninah. Po oblikovanosti izvrtanin v kamninah lahko sklepamo na: prisotnost lito-fag in drugih kamnovrtov, na nekdanjo obalo ter plitvo morsko okolje in na njihovo rodovno pripadnost, predvsem po pre~nem preseku obeh lupin ali njihovih bivalnih prostorov. 62 Vasja Mikuž Sl. 1 Polo‘aj najdi{~a oligocenske litofage pri Polj{ici Fig. 1 The position of finding-place of Oligocene Date Mussel near Polj{ica Dosedanje raziskave oligocenskih mehku‘cev Polj{ice iz Polj{ice pri Podnartu na{teva 14 razli~nih {koljk, v seznamu ni litofag. M iku‘ (2002) prvikrat s slikami predstavlja 21 razli~nih “polj{i{kih” oligocenskih pol‘ev, vsi so bili najdeni na ozemlju med ^e{njico na severozahodu in Polj{ico na jugovzhodu. Najlep{i primerki “polj{i{kih pol‘ev” so v zbirki Vi-lija Rakovca v Kranju. Polj{i{ko makrofav-no so {e raziskovali: Barta-Calmus (1973) korale, M iku‘ (2000) dva morska je‘ka in M iku‘ & ^vorovi} (2001) velike krasatele. Vse do za~etkov 21. stoletja, so bile polj{i-{ke {koljke samo omenjane ali na{tevane, nih-~e jih ni sistemati~no zbiral, prepariral, dolo-~eval in jih predstavil z opisi in slikami. Ker je ‘e zbranih precej raznolikih {koljk, predvsem v zbirki Vilija Rakovca in drugih, nameravamo v bodo~e prikazati tudi oligocenske {kolj-ke Polj{ice in njene okolice in jih primerjati z ‘e znanimi najdi{~i doma in v tujini. Fosilne ostanke iz okolice Polj{ice med prvimi omenja Lipold (1857), ki med {kolj-kami navaja samo dve vrsti, med katerima pa ni litofage. Nekoliko kasneje se je znova ukvarjal z dolo~itvami polj{i{kih mehku‘-cev Fuchs (1874) in ugotovil sedem razli~-nih {koljk in devet pol‘ev. V njegovem popisu {koljk tudi ni litofag. Naslednji raziskovalec makrofosilov iz okolice Polj{i-ce je bil O ppenheim (1896), ki je opisal veliko razli~nih koral, manj mehku‘cev, vendar med {koljkami ne navaja litofag. R a -kovec (1933), ki je povzel podatke od Fuchsa (1874) in Oppenheima (1896), Paleontolo{ki del Sistematika po: Cox et al., 1969 Classis Bivalvia Linné, 1758 (Buonanni, 1681) Subclassis Pteriomorphia Beurlen, 1944 Ordo Mytiloida Férussac, 1822 Superfamilia Mytilacea Rafinesque, 1815 Familia Mytilidae Rafinesque, 1815 Subfamilia Lithophaginae Adams & Adams, 1857 Genus Lithophaga Röding, 1798 Tabla 1 – Plate 1 1a Lithophaga ornatissima (Mayer-Eymar, 1886), desna lupina, potok Plaznica, zbirka V. Rakovca, x 1,4 Lithophaga ornatissima (Mayer-Eymar, 1886), right valve, Plaznica brook, collection of V. Rakovc, x 1,4 1b Isti primerek s spodnje strani, x 1,4 Ventral side of the same specimen, x 1,4 1c Isti primerek z zgornje strani, x 1,4 Dorsal side of the same specimen, x 1,4 1d Leva lupina istega primerka, x 1,4 Left valve of the same specimen, x 1,4 Oligocenski morski datelj iz potoka Plaznica pri Polj{ici 63 64 Vasja Miku` Po podatkih C o x a et al. (1969, N276) so se prvi primerki rodu Lithophaga pojavili ‘e v mlaj{em paleozoiku in se obdr‘ali vse do danes. Po na{em mnenju, je v geolo{kem smislu ta dolga pojavnost najverjetneje povezana tudi z njihovimi trdnimi kamnitimi pre-bivali{~i, tako so bili dobro za{~iteni pred morebitnimi predatorji. Z ei (1956, 192) {koljke tega rodu imenuje prstaki in pi{e:”svojevrstne {koljke najdemo v trdni skali, kamor so si zvrtale domove; po barvi, obliki in velikosti pa so podobni dateljem”. V monografiji M ili{i}a (1991, 36-37) izvemo, da ima ta {koljka v svetu veliko razli~nih poimenovanj in da prebiva tudi po celotni kamniti obali vzdol‘ Jadrana na globinah od 0 do 20 m in ve~. Nadalje {e pi{e, da z izlo~anjem kisline delajo gladke poglobitve v apnencih v katerih prebivajo. @ivijo v skupinah na obmo~jih ve~je cirkulacije morske vode. Hranijo se s planktonom. Abbott & Dance (1991, 299) predstavljata ve~ razli~nih vrst rodu Lithophaga, ki ‘ivijo na razli~nih koncih sveta. Ve~ina ‘ivi v plitvi vodi (subtidalu), mehkih kamninah, nekatere tudi v koralnih grebenih. Dol-‘ina njihovih lupinic variira med 3,5 in 10 cm. P a v { i ~ (1995, 80) je litofage poimenoval kameno‘rke in navaja, da so sledovi vrtanja teh {koljk pogosti na starih obalah terciarnih kadunj pri nas. Na{li pa so jih v Zasavju in na [tajerskem, povsod pa so zanesljive pri~e nekdanje skalne obale. Lithophaga ornatissima (Mayer-Eymar, 1886) Tab. 1, sl. 1a-1d, tab. 2, sl. 1-2 1900-01 Lithodomus Zignoi n. sp. – Oppenheim, 148, Taf. 18, Figs. 7-7a 1911 Lithodomus ornatissimus Mayer Eymar – Boussac, 151, Pl. 7, Figs. 7, 9 1915 Lithodomus Zignoi Opp. – Dainelli, 451 1990 Lithophaga zignoi (Oppenheim, 1900-01) – Baglioni Mavros, 251 Material: En primerek, skoraj v celoti ima ohranjeni obe lupini. Litofago je na{el Vili Rakovc iz Kranja, shranjena je v njegovi privatni zbirki. Nahajali{~e: Oligocenski skladi potoka Plaznica pri Polj{ici oziroma Podnartu na Gorenjskem. Litofaga je najdena v ve~jem kosu koralnega apnenca ali delu koralita. Tabela 1. Primerjava velikosti litofag iz Slovenije, Italije in [vice (dimenzije v mm) Table 1. Comparison of dimensions of Date Mussels from Slovenia, Italia and Helvetia (Dimensions in mm) Primerek dol‘ina vi{ina debelina najdi{~e Specimen Length Height Thickness Find. place Tab. 1, sl. 1a-1d Oppenheim (1900-01) 62 Boussac (1911) 67 58 16,5 14 Plaznica 17 13 Brendola 14 - Ralligstöcke Tabla 2 – Plate 2 Odtis leve lupine morskega datlja vrste Lithophaga ornatissima (Mayer-Eymar, 1886) v oligocenskem koralnem apnencu, potok Plaznica, x 1 The impression of left Date Mussel in Oligocene coral limestone, Plaznica brook, x 1 Lithophaga ornatissima (Mayer-Eymar, 1886) v oligocenskem koralnem apnencu, x 1,1 Lithophaga ornatissima (Mayer-Eymar, 1886) in Oligocene coral limestone, x 1,1 Oligocenske korale iz potoka Plaznica pod zaselkom Polj{ica pri Podnartu, x 1,1 Oligocene corals from Plaznica brook below village Polj{ica near Podnart, x 1,1 Fotografije (Photos): Marijan Grm i 2 3 Oligocenski morski datelj iz potoka Plaznica pri Polj{ici 65 66 Opis: [koljka ima obliko dateljev, v pre~-nem preseku obeh lupin je ovalna, kar je zna~ilno za litofage. Lupini sta svetlo do temnorjavi, dolgi in nizki z neizrazitim vrhom ob dorzalnem delu lupin in blizu ante-riornega roba. Anteriorni del {koljke je kratek, nizek in zaokro‘en, posteriorni pa dolg, {irok, vi{ji in razmeroma ozek. Ob ravnem anteriorno-dorzalnem robu je sklepna povr-{ina, ventralni rob je rahlo izbo~en. Na po-vr{ini lupin so blizu vrha zelo tanke ovalne prirastnice, proti ventralnemu in posterior-nemu robu lupin postajajo prirastnice debe-lej{e in izraziteje{e. Ista povr{ina obeh lupin v obmo~ju debelej{ih prirastnic je prekrita s {tevilnimi pre~nimi rebrci, ki potekajo v dor-zalno-ventralni smeri. Odtisi teh reber se vidijo celo na povr{ini izvrtanine oziroma na stenah sedimenta, ki je ostal med nekdanjim bivalnim prostorom in litofago. Primerjava: Na{ primerek po velikosti (tabela 1) skoraj povsem ustreza dimenzijam italijanskega primerka vrste Lithophaga zi-gnoi, ~eprav {koljkina velikost nima odlo~il-nega pomena. Oblika na{e litofage se prav tako zelo dobro ujema z italijansko (Op -penheim, 1900-01, Tav. 18, Figs. 7-7a), le da posteriorni rob na{ega primerka ni ohranjen v celoti in ga ne moremo povsem primerjati. Boussac (1911, 151) opisuje vrsto Lithophaga ornatissima (Mayer Eymar, 1886) iz zgornjeeocenskih skladov [vice. Na njegovi 7. tabli , je na sliki 7 prikazan primerek, ki je po velikosti in obliki zelo podoben na{emu, {e bolj pa sta si podobna po pestri ornamentaciji lupin. Stratigrafska in geografska raz{irjenost: Oppenheim (1900-01) vrsto Lithophaga zignoi opisuje iz oligocenskih plasti najdi{~a Brendola. Opisano vrsto L. ornatissima (Ma-yer-Eymar, 1886) omenja Boussac (1911, 151) iz priabonijskih plasti najdi{~a Ral-ligstöcke v [vici. D a i n e l l i (1915, 451) samo omenja opisano litofago iz priabonijskih plasti Veneta. Coletti et al. (1973, 7, Tab. 2) jo uvr{~ajo med nove oblike v skladih Castelgomberta in prikazujejo njeno strati-grafsko raz{irjenost od zgornjega eocena do spodnjega oligocena. V okviru paleoekologi-je pa omenjajo (Coletti et al., 1973, 14), da so litofage ‘ivele v coni bibavice in v globinah od 1 do 28 m, so morske ‘ivali, prebivajo pa lahko v subtropskih, zmernih in hladnih klimatskih pasovih. Baglioni Mavros (1990, 251) opisano vrsto omenja Vasja Miku` iz rupelijskih skladov Veneta, najdena je bila v najdi{~ih S. Trinita in Castelgomberto v Italiji. Zaklju~ki Polj{i{ki primerek vrste Lithophaga or-natissima (Mayer Eymar, 1886) je najden v kosu oligocenskega koralita (tab. 2, sl. 1-3) in ima obe lupini skoraj v celoti ohranjeni. Primerek litofage iz potoka Plaznica je na ozemlju Slovenije edinstven. Tudi na{a lito-faga ima na povr{inah lupin zelo fino in zelo pestro okrasje (tab. 1, sl. 1a-1d) kar ustreza vrstnemu poimenovanju predstavljene pa-leogenske {koljke. Odtisi njenega okrasja ali njene filigranske ornamentacije se vidijo celo na povr{inah kasnej{e zapolnitve v izvr-tanini oziroma so odtisi ohranjeni na okol-nem sedimentu, ki je zapolnil prostor med nekdanjim bivalnim prostorom {koljke in njenima lupinama (tab. 2, sl. 1). Mo‘no je, da je O p penheim (1900-01) ‘e dolo~eno litofago vrste Lithophaga orna-tissima spregledal, ko je dolo~eval novo vrsto L. zignoi iz italijanskega najdi{~a Bren-dola. Njegov opis nove vrste tudi ni prepri~ljiv in italijanske litofage sploh ne primerja z vrsto L. ornatissima. Ker ji Co -l e t t i et al. (1973) pripisujejo stratigrafski razpon od zgornjega eocena do spodnjega oligocena smo prepri~ani, da gre za isto vrsto L. ornatissima, ki je bila ‘e dolo~ena leta 1886 ter najdena v priabonijskih skladih {vi-carskega najdi{~a Ralligstöcke. Oligocene marine Date Mussel from Plaznica brook near Polj{ica, West Slovenia Conclusions The individual of species Lithophaga or-natissima (Mayer Eymar, 1886) from Polj{i-ca was found in a piece of Oligocene coralli-te (pl. 2, fig. 1-3). Its two valves are almost entirely preserved. The specimen of lithop-haga from the Plaznica creek is unique in the Slovenian territory. The valve surfaces of our lithophaga are very finely and imagi-nativelly ornamented (pl. 1, fig. 1a-1d), appropriate to the species denomination of this Oligocenski morski datelj iz potoka Plaznica pri Polj{ici 67 Paleogene bivalve. Impressions of the filigree ornamentation are visible even on surfaces of the later filling, and are preserved on the surrounding sediment that filled up the space between the original living area of the bivalve and its valves (pl. 2, fig. 1). It is possible that Oppenheim (1900-01) overlooked the already recognized lithopha-gous bivalve of species Lithophaga ornatis-sima when he determined the new species L. zignoi from the Italian locality of Brendola. In addition, his description of the new species is not convincing, and he did not compare the Italian lithophagas with the species L. ornatissima. Since Coletti et al. (1973) attribute to it the stratigraphic range from Upper Eocene to Lower Oligocene, we are convinced that the same species L. ornatis-sima is concerned as it was determined already in 1886, found in Priabonian beds of the Swiss locality Ralligstöcke. Zahvala Gospodu Viliju Rakovcu se najlep{e zahvaljujem za posredovani fosilni ostanek, prof. dr. Simonu Pircu za prevode v angle-{~ino in Marijanu Grmu za foto in ostalo dokumentacijo. Literatura - References Abbott, R. T. & Dance, S. P. 1991: Compendium of Seashells. A Color Guide to More than 4, 200 of the World Marine Shells. - Charles Letts & Co. Ltd., (London). B a g l i o n i M a v r o s , A. R. 1990: Molluschi marini poco frequenti del Cenozoico Veneto, Tren-tino, Friulano e Giuliano. - Mem. Sci. Geol., Mem. Ist. Geol. Min. Univ. Padova, 42, 227-269, Tav. 1-2, Padova. B a r t a -C a l m u s , S. 1973: Revision de collections de Madreporaires provenant du Nummuli-tique du sud-est de la France, de l’Italie et de la Yougoslavie Septentrionales. These de doctorat d’etat es-sciences naturelles présentée a l’Univer-site de Paris VI. - C. N. R. S., 694 p., Pl.1-59, Paris. B o u s s a c , J. 1911: Études paléontologiques sur le Nummulitique Alpin. Mémoires carte géol. dét. France. - Impr. nationale, Texte, 1-437, Atlas Pl. 1-22, Paris. C o l e t t i , F., P i c c o l i , G., S a m b u g a r , B. & Vendemiati Dei Medici, M. C. 1973: I molluschi fossili di Castelgomberto e il loro signifi-cato nella paleoecologia dell‘Oligocene veneto. -Mem. Ist. Geol. Min. Univ. Padova, 28, 1-31, Tav. 1-4, Padova. C o x , L. R. ,N e w e l l , N. D., B o y d , D. W., B r a n s o n , C. C., C a s e y , R., C h a v a n , A., C o -o g a n , A. H., D e c h a s e a u x , C., F l e m i n g , C. A., H a a s , F., H e r t l e i n , L. G., Kauffman, E. G., Myra Keen, A., La Rocque, A., Mc Ale-ster, A. L., Moore , R. C., N u t t a l l , C. P., Perk i n s , B. F., Puri, H. S., S m i t h , L. A., Soot -R y e n , T., S t e n z e l , H. B., T r u e m a n , E. R., T u r n e r , R. D. & W e i r , J. 1969:.Mollusca 6, Bi-valvia, Part N, 1 of 3. - In: R. C. Moore (Editor), Treatise on Invertebrate Paleontology. - The Geological Society of America and The University of Kansas, (Lawrence): N1-N489. D a i n e l l i , G. 1915: L’Eocene Friulano. Mo-nografia geologica e paleontologica. - “Memorie geografiche”, 1-721, Tav. 1-55, Firenze. F u c h s , T. 1874: Versteinerungen aus den oli-gocänen Nummulitenschichten von Polschitza in Krain. - Verh. Geol. R. A., 129-130, Wien. L i p o l d , M. V. 1857: Bericht über die geologischen Aufnahmen in Ober-Krain im Jahre 1856. - Jb. Geol. B. A., 8: 205-234, Wien. M i k u ‘ , V. 2000: Morska je‘ka iz oligocenskih plasti pri ^e{njici blizu Polj{ice. (Sea-urchins from Oligocene beds at ^e{njica near Polj{ica, W-Slo-venia). - Geologija, 42, 117-122, (1999), Ljubljana. M i k u ‘ , V. 2002: Oligocenski pol‘i slovenskega dela Paratetide. (Oligocene gastropods from the Slovenian part of Paratethys). - Razprave 4. razreda SAZU, 43/1, 43-79, Ljubljana. M i k u ‘ , V. & ^ v o r o v i } , B. 2001: Velike kra-satele (Crassatellidae, Bivalvia) iz oligocenskih plasti pri Polj{ici. (The large crassatellas (Crassa-tellidae, Bivalvia) from Oligocene beds near Polj-{ica). - Geologija, 44/1, 107-114, Ljubljana. M i l i { i } , N. 1991: [koljke i pu‘evi Jadrana. -Logos, 302 str., Split. Oppenheim, P. 1896: Die oligocäne Fauna von Polschitza in Krain. - Bericht Senckenberg. Naturforsch. Ges. Frankfurt a/M., Jg. 1896, 259-283, Berlin. Oppenheim, P. 1900-1901: Die Priabonasc-hichten und ihre Fauna, im Zusammenhange mit gleichalterigen und analogen Ablagerungen vergleichend betrachtet. – Palaeontographica, 47/1-6, 1-344, Taf. 1-21, Stuttgart. P a v { i ~ , J. 1995: Fosili. Zanimive okamnine iz Slovenije. - Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, 139 str., Ljubljana. R a k o v e c , I. 1933: Geolo{ko - paleontolo{ki oddelek. - V: Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, Prirodopisni del, 119-185, Ljubljana. Z e i , M. 1956: Morski svet. - Mladinska knjiga, 245 str., Ljubljana. (Iz ‘ivljenja ‘ivali)