Poplačano usmiljenje. V reševanje priobči! />. Seiski. Opomba: Kakor v prvi številki letošnjega tetnika ne zahtevamo tudi sedaj, da bi se reSitev pri vseh rešilcih enako glasiia, temveč da razloži pričujočo sliko vsak rešilec po svoje ter to kot režitev pošlje naSemu uredniStvu. Uganka. Priobčil Fr, Rojec, Pet črk in zloga dva beseda !ma, začetnico in zopet drugo tja zapiše, vsem Ijubega je praznika ime; omenjena je majhna, ostra reč, ko ga obbajamo, je vselej zima, ki tudi otročičem je kaj všeč, in v noči v cerkve verniki hit^. a vendar se jim mora skrbno skriti, Ce prvo črko z drugo se zamenja, ker rnogli bi se z njo hud6 raniti, "* beseda potlej južen sad pomenja, če bt dobili jo v rokč -^T . ki lc mladini z zdravimi zobmi in pazni bi ne znali biti. -i je v tisVib, a za stare ni Ijudi. Zdaj pa povej, kdor bistre je glavž,"* Če pa se zdaj Se tej besedi zbriše kako te tri besede se glasč! :i/ ^ Itešitev in imena rešilcev pniobčimo v prihodnji številki. ~* 195 -s- Koliko je vredno ptičje gnezdo? Potapič« se je ujel v past. Videl sem, kako so se zobje pasti zajedli kožuharju v šapo. V ptijjcm gnezdu je n. pr. pet mladičev. n0, sem si mlslil, sedaj si moj! Nastavil Vsak izmcd teh mladičev potrebuje na dan sem pujko, a prvič se mi nj hotela iz- povprečno 50 gosenic in drugih zuželk, ki proi!iti. Ko scm drugič izprožil petelina, st jih donašata stara dva; to jc torej na dan je zafl)| strahm'it pok. Medved se je stresel, 250 gosenic. Dokler so mladiCi godni, mine nevoljno zamrmral in se s silnim naporom 4 ali 5 tednov, ali recimo okroglo 30 dni. svojjt, mofj oprostil iz pasti. V tem tre- Za hrano v teh tridesetih dneti je torej nutku sem že dobil silno zaušnico, da sem treba 5 mladičem v enem gnezdu 7500 go- izgubil vid in sluh in se mi je iz nosa in senic. - Vsaka gosenica požre na dan ušes pocedila kri. Precej sem vedel, da ne toliko težo cvetja in listja, kolikor tehta stOje stvari dobro, in dejal sem: »Dobro je, sama. Vzemimo, da je treba gosenici tudi Mihailo, to pot sem jaz izgubil; pusti me 30 dni žrtja in da pozre vsak dan samo sedaj in ne delaj neumnosti, saj 2e grem.« 1 cvet, iz katerega bi se razvil 1 sad; torej Medved mc je pogledal, ne morem po- pokonča vsaka gosenica v tridesetih dneh vedati, kako, ali sram me je bilo in mirno 30 sadov že v cvetju. in tistih 7500 gosenic sem Sel stran. Stoj, sem si mislil, ako jc skupaj 225.000 takih cvetov. Eno ptiEje stvar takSna, ne bom te poljubljal, kos- gnezdo nam torej očuva 225.000 jaboienih, matincc! Še enkrat setn izprozil puško — hruSevih, črešnjevih ali slivnih cvetov. Kako baf! Zopct se jc zibal medved proti meni, je torej prav in konstno, da čuvamo ptičja sedaj 2e resno jezen. Izprevidel sem, da gnezda, in kako nespameten je oni, kdor ni medveduvefdo šale. »Golobček, Mihailo«, jih razdira! S tem odganja ptice — naše setn dejal naglo, »saj sem ti Ze rekel, da Ijube in tako koristne prijateljicc. sem to pot jaz zaigral. Pusti me, dagrem!« Ker sem ga tako vljudno prosil, me je se- Koliko oasa siie solnoe? veda Pustil medved i mirom, me pogledal s tistim čudnim pogledom, pljunil pred me Najbolj solnčna dežela v Evropi je in jo odkuril, ne da bi se 5e enkrat ozrl Spanska, kjer sije solnce na leto več kot name. A sedaj sem prišel k vam, da me 3000 ur. Za Špansko pride na vrsto Italija, ozdravite. Pravzaprav pa se moram pokoriti kjer sije solnce na leto 2300 ur, potem za grehe, ki sem jih zakrivil medvedu na- Francoska, kjer sije 2100 ur, potem Av- sproti . . . strijska-Ogrska, kjer uživamo solnčno luč 1900 ur, v Nemčiji sije solnce 1700 ur in na Angleškem 1400 ur. Na Angleškem, kjer Koliko jo od zemlje do meseoa? sijc solnce najmanj Jasa, pade največ dezja Pod vašk M razgovarjali, kakor ve/S ne™"v ZSu <"' ' * t0 že navada P° kmetih v n'delJ° P0" veC cfežja nego v Panzu. ,dne mo2jc in mladeniLj 0 (,,„, jn Onem. Pogovor nanese med drugim tudi na solnce, List za berače. luno in zvezde. O tem je vedel posebno veliko povedati mladenič, ki je pohajal Nemara ga ni stanu na svetu, ki bi mestne šole. Razlagal jim je, kolika so ta tie imel svojega strokovnega lista. Tako nebeška telesa, kakšna so in kako daleč ga imajo tudi — berači. V Parizu izhaja s0 od naše zemlje. Pripovedoval jitn je, da narnreč list, ki priobčuje samo tržna po- je meSec najblizji naši zemlji, pa da on ročila in doživijaje raznifi beračev. Najza- natanko ve, kako daleč je od zemlje, in ¦nimivejši pa so v tetn listu oglasi, katerih naposled vpraša: »Kaj bi rekli, koliko vrvi je vedno veliko število. Glase se pa ti bi bilo treba od zemlje do meseca?« Vsi oglasi n. pr. tako-le: »IšCo se hromca za pomislijo, potem pa se oglasi nekdo izmed dobro obiskano letoviSče«. Ali pa: »Išče se njih, doeim se drugi za ušesi praskajo: slepca, ki igra nekoliko na piščal«. V Pa- ,,v5e vrvi in vsa preja in sploh vse, iz rizu je baje več nego dvaiset posredovalnic, Lesar bi se dala napraviti vrv, ne bi zado- ki preskrbe vsako leto kopališča m leto- stovalo, Cetudi bi bila ta vrv potem še višča z berači in katerih strokovni list je tisoikrat tako dolga... - »Tako misliš ti«, omenjeni časopis. odgovori učeni mladenič, »a jaz pravim, da bi bilo dovolj, če bi se samo vrvi vsega Zabava z - medvedom. sveta dru8a za dru8° zvezale.< »Jaz pa pravim, da ne!« reče zopet oni. »In jaz Nekateri ruski kmetje mislijo še dan- zopet pravim, da!« vpije učeni mladenič. danes, da je medved zver s človešktm »Jaz pa zopet trdim, da ne bi!« deje pre- razumom. To nam kaže ta-te dogodek: prosti mjadenič. »Kaj ti veš!« ga zavra- V neko rusko bolnisčnico je prišel kmet, čajo tnožje. »Hajd, pa stavimo!« pravi neuki proseč, naj mu obvežejo zdravniki rane, mladenič. ki jih je dobil v boju z medvedom. Ko so In stavili so. mu zdravniki obvezali ranc, je začel kmetif »Kaj bo§ ti dokazoval!« govori samo- to-le pripovedovati: Nekega dne sem se zavcstno mladi modrijan, »ti, ki nisi po- odpravil na medvedji lov, in glej: »Mihailo hajal mestnih 5ol kakor jaz!« ¦ ¦* 196 *¦ I 4 »Zato pa imam zdravo pamet, pa dobro Nihče ne ve, kdaj in kako e, ai\\oH I premislim, preden kaj trdim. Nič nl lažje s sveta mu vzeti bo slovo, ' dokazati kakor to!« zato naj uro vsako vsak »Torej kako, povej hitro!« pripravljen bo na ta korak. »Poslušaj! Ako bi bil ti na luni, pa bi od zgoraj dol spuščal vrv, bi morda * dosegel zemljo. Ali ti si vpraSal, koliko Nj ,. ,. . . .. , ,. . vrvi bi trebalo od zemljftdo lune. In sedaj ™ tist tvoj Pnj«telj prav , te vpraSam, kako napeljeS to vrv od zemlje kl v zlu tc same8a ostavi. do lune? Govori!« , « »Dobro si jo pogodil!« se oglasč možje, mladi modrijan pa ne ve, kaj bi odgovoril. Zaupaj tistemu, ki hodi han Podgornik, ob strani zvesto ti v nezgodi. ¦ Pamotnice. Kdor |e za s M ^^ Užitkov dosti, dela malo še to, kar (ma, izgubi. le malim je življenje dalo. ^ * Človeku Bog je moi! podaril, « L. G. E. Rešitev demanta in računske naloge v osmi številki. Demant: Računska naloga: I s I Kmetica je imela 7 kokoši. i—| l—- Prva gospa je kupila 3% + '/„ 4, I E | I | a | druga gospa 1', + ', - 2 kokoši. pT r [o | p a |______ |t| r|a|«[n;i|k| Obojt j<; prJV re!1I. ^^ F=,j>na;L| uje. ^^i T i i \ . l I ¦ nec v MubljaTii, prep«1l I C- a I Samo dcm.o. ,o relili: M*k8 RCpiL, uCen« r—-----------¦-----------------\—r-----i-----—~(~l v 1**!"»™«; Lcojeienc, dijnk v LjuhlJMii; Franjo, Otes in U 'l»lvl«l"l«i° I»I iM KS^^STf^r" 'n Minta ***¦ HshHil«H*i">.r ; | n | a | r I o i s | a ^ ^jj^ Slovenec aeml ----^g^ » Aaznamio. » "^j*---- Orf jr^rf^ tega meseca dalje je poUljati vse urcdniike stvari na naslov: MSmgetbert ftmmgt, uHtelj v Ljubljam, Turjaški trg sttv. 4.. ^Ev»ne«k" Uhaja 1. dnc vsakcga mestca ter «oji vse l«o 5 K. ppt !«» *ENh, Le(rt lct> | K 90 h. — bdajatelj, upravnik in odgovomi urcdnik je Lak» Jelene, utitelj v Ljubtjuit, Rimska cm it 7. — RflfcapUe je polilj«ri na nasiot-: Eng«lh«rt «onyi. ^fcciilca (Dotenj^lto^.________________ Lul in nloUm »Znete mtr. tugoilovuukih utittljtkih druhev>. — Tbka •Narodna tiakinu« v LjuUjanT