Po poitl prsjsntan:
ta
tf lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — tetrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
tf upravniitvu" prejemaš:
za
rtlo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , Setrt , , o „ - , mesec , 1 ,70,
Zd pošiljanje na dom 20 ta ua mesec.
CNf 1
Političen list za slovenski narod.
Naročnin* in [ inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ce vračajo, uefrankovaua pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo jo v Seme-niskih ulicah St. 2.1., 17
Izhaja vsak dan. uvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 126.
V Ljubljani, v torek 4. junija 1901.
Letnik XXIX.
Efijaltstvo.
Med najbolj črne strani slovenske zgodovine bo vsikdar spadala zveza slovenskih liberalcev z liberalnimi Vsenemci. To ne-moško, da naravnost sramotno dejstvo, da liberalni Slovenci podajejo materijal Vse-nemcem za besne napade v zbornici na slovensko ljudstvo, ker liberalci tega sami ne morejo storiti — to nečuveno dejstvo, ki je podobno elijaltstvu ob Termopilah, osvetljuje jasno vso demoralizacijo tega, kar se imenuje liberalno. A liberalci so v svoji podlosti še večji: Ko izvrše izdajsko dejanje, pa ga pred celim svetom taje, da še celo one, ki so jih napadli, delajo odgovorne za škodo, ki jo trpi od tega slovenski narod.
Že takrat, ko so o č i v i d 11 o napadi na dr. Susteršiča bili vzeti iz »Slov. Naroda«, in ko je vsakdo videl, da nemški nacionalec ni mogel materiala dobiti od drugod, kakor od kranjskega liberalca, so vsi skupaj, naši liberalci poštenjaki in nemškonacionalni hei-lovci to zvezo soglasno tajili. S tem nam pač niso pokazali nič druzega, nego to, da vemo, koliko jim imamo verjtti za naprej.
Sedaj je pa slovensko nemškoradikalna zveza storila novo dejanje, ki je naperjeno zoper naj vitalne jše interese gorenjskih živinorejcev : Preprečiti hočejo, da ne bi bohinjski kmetje dobili gozdov, ki jih ima sedaj verski zaklad ; cd tega je odvisna njih živinoreja in vse njihovo blagostanje. Sovražniki ljudstva pa nočejo, da si opomore bohinjski kmet, ker — ni liberalen. To je edini vzrok, da gretjo proti njemu slovenski in nemški radikalci.
Isti Schalk, ki je že enkrat pomagal slov. liberalni stranki udrihati po dr. Šuster-šiču in po slov. ljudstvu, isti Schalk, ki dobiva tako točne inlormacije iz »Slov. Naroda«, isti Schalk, kateremu so slov. libe-raci dali celo zbirko ekscerptov iz psovk »Slov. Naroda« na katoliško narodne poslance, da jih ob priliki porabi v zbornici — isti Schalk je napadel poljedelskega ministra zaradi bohinjskih gozdov in ostro zahteva od vlade, da gozdov ne sme dati kmetom ! Kaj Schalku mari bohinjski gozdovi ? Kaj Nemcu mari bohinjski kmetje ? To je mogel storiti le v sporazumu s slo-
venskimi liberalci, ki so mu zopet dali material za napade.
Interpelacija je taka, kot bi bila prestavljena iz »Naroda«. V nji se zabavlja čez »Gospodarsko zvezo«, v nji se napada kmetijsko društvo v Srednji vasi, ta »klerikalni konsum«, v nji se kar naravnost pravi, da se zato ne sme podpirati bohinjsko ljudstvo, ker je — »klerikalno«. To je vsakdanji žargon »Narodov«.
Zakaj pa so to storili slovenski liberalci? Edino zaradi tega, kar naglaša Schalk: ker je ljudstvo katoliško-narodno, zato se mu ne sme dati nič. Poslanec Pogačnik se je mnogo trudil za bohinjske gozdo, neštete korake je storil v tej zadevi in srečno je prišlo tako daleč, da se vsa stvar ljudstvu ugodno izvrši. Zaslugo za to bi seveda zopet imel — »klerikalec« in s tem bi se liberalcem pot v Bohinj še bolj zaprlo. Zato pa je šla efi-jaltska slovenska duša in je naprosila Schalka, naj razdere to, kar je z velikim trudom storil Pogačnik.
Tako stoji stvar v resnici. Objavili smo suho dejstvo. Zato pa nam je »Narod« dal sledeče priimke in psovke: »lopovski obre-kovalci«, perfidnost«, »lažnjivcst«^ »lopovščina«, in sklepa: »iej, žegnanim obreko-valcem«.
Kdor še ni bil prej prepričan, da so »Narodovci« res dali Schalku gradivo za napade na bohinjsko ljudstvo, lahko iz teh psovk spozna, da je res, kar smo trdili. Tako surovo psuje samo oni, ki ima slabo vest.
V	tem pa se kažo največja grdobija liberalne stranke, da najprej izdaja interese slovenskega ljudstva, se združuje ž njegovimi sovražniki, a potem vse utajuje in psuje one, ki ji resnico povedo. To je efijaltstvo, ki se mora maščevati nad onimi, ki ga uganjajo
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. junija.
Parlamentarni poslovni program.
V	soboto, kot smo že omenili, so se sošli k posvetu načelniki parlamentarnih skupin, katerega 8e je udeležil tudi mini-sterski predsednik dr. Korber. Razgovor je bil o delu, ki naj ga dovrši zbornica v zad
njem tednu sedanje sesijske dobe. Pri tej priliki je ministerski predsednik neprikrito izjavil, da bodo morali sedaj ljudski zastopniki, ko so povžili sladorčke (?) kanalske predloge in investicij, zavžiti tudi marsikatere grenke praške. Kazal je na to, da ima vlada pripravljene predloge, ki so potrebne iz državnih ozirov in se kot take morajo rešiti, da se vzdrži navadna uprava. Mej temi so zakonski načrti o prodaji državne lastnine v raznih mestih, zakon o kotiranju na borzah v Pragi in Trstu, o kirurgičnih gremijih, zakon o štetju poljedelskih in obrtnih obratih, o reviziji obrtnih in poljedelskih zadrug. Tudi zakon o kvoti ne more ostati popolno nerešen, ako hoče parlament oftati zvefet svoji ustavni prerogativi. Vsleg tega je potrebno, da se ta predloga odkaže takoj odseku po prvem branju ali brez njega. Parlament mora rešiti to vprašanje, ker sicer mora zopet odločiti krona. Neizvršitev te dolžnosti bi mogla imeti dalekosežne posledice. Vlada bi morala' konečno odločitev v zbornici sklenjenih zakonov tako dolgo zadrževati, dokler niso rešene državne potrebe. Aut-aut! — Tem ministrovim izvajanjem so ugovarjali le nekateri navzočniki, potem pa je pl. Korber izjavil, da poslancem noče nastaviti samokresa na prsa, a povedati je hotel, da treba poleg obrtne novele in zakona o lokalnih železnicah rešiti tudi kvoto. Zakonu o lokalnih železnicah noče vlada pro-vzročati nikakih težkoč in je tudi voljna izvesti vso priprave za odpravo mitnic, ako pride v odsek načrt o davku za vožne karte in se bo vlada iz teka razprave prepričala, da ima upanje na zmago. — Klu-bovi načelniki so so potem posvetovali o določitvi programa. Ker je zastopnik socijal-nih demokratov odločno zahteval, da se o kvoti mora vršiti prvo branje, so se načelniki zjedinili na predlogu, da pride na dnevni red najprej obrtna novela, zatem pa takoj prvo branje kvotne predloge ter proračuna in konečno drugo branje načrta o lokalnih železnicah.
Volitve v španski senat so so izvršile minulo nedeljo na vsi črti Z izidom vlada ni popolno zadovoljna. K včeraj objavljeni brzojavki o izidu teh volitev moramo dodati v popolnilo še sledeče podatke. Izvoljenih je bilo v nedeljo 117 li-
beralcev, 56 konservativcev, 7 somišljenikov vojvode Tetuanskega, 4 Gamazovi pristaši, 2 republikanca, 1 pristaš Romera in 1 neodvisen kandidat. Mej izvoljenimi je devet nadškolov in škofov. V Madridu so prodrli trije ministerijalni in jeden Gamazov kandidat. Celoten senat obstoji sedaj, vštevši stalne njegove člane, iz 163 liberalcev, 112 konservativcev, 24 somišljenikov vojvode Tetuanskega, 10 neodvisnih, 4 neodvisnih liberalcev, 7 pristašev Gamazovih, 3 demokratov, 2 karlistov, 2 Romerovih pristašev 2 republikancev, 2 članov narodne unije in 2 divjakov. Skupno je v senatu 18 škofov. 11 mandatov jo nepopolnjenih. Vladni list »Correo« sam priznava, da je večina liberalne vlade slaba, vendar pravi, da se bodo potom discipline dale premagati vse težkoče. Kakšno disciplino meni tu vlada, se bo seveda še le pozneje pokazalo.
Kubanska ustava.
Zastop od Amerikanov okupiranega otoka Kube sa je minule dni pečal z načrtom ustave, kakoršno hoče otoku usiliti vlada v \Vashingtonu. Razprava pa je pokazala, da se Kubanci nočejo popolnoma podvreči volji Amerikanov, kajti vsprejeli so sicer načrt, a dodali več novih dolofb in izjavo vojnoga tajnika Rotha. Washingtonska vlada se je takoj izjavila, da s tako ustavo ni zadovoljna ter da ostane Kuba tako dolgo pod neomejeno oblastjo severo ameriških zveznih držav, dokler kubanski zastop v polnem obsegu ne vsprejme Plattovega načrta. Kakor se razvidi, bo potreba še precej bojev, dokler se doseže popolno sporazum-ljenje mej Kubo in Ameriko.
Dopisi.
Z Dolenjskega. (Most čez Savo pri C a t e ž u.j Z velikim zanimanjem pregledujemo tudi mi Dolenjci vsako leto državni proračun, čitamo dotične zbornične debate, ter zasledujemo skrbno, — ne zamerite nase radovednosti! — v katera žrela se pogre-zujejo naši premnogi davčni grošiči. Letos je videti, da veliko tega bodo povzela občila in prometne naprave. Prav je, in potrebno je, da so prometna sredstva v dobrem stanu. Iz srca privoščimo našim severnim bratom tudi še mnoge projektirane kanale in vodna
LISTEK.
„Štrajk".
Slika iz naSih dnij. Spisal Anton Kopač.
(Konec.)
Prihodnost je vstajala pred njim temna in strašna, da se je stresel, kadar je pomi-Blil nanjo .... Vsi oni krasni novi nauki, vse tiste svetle sanje o drugem svetu razkošja in brezskrbnosti, — vse je minilo tako hitro in nenavadno, kakor je prišlo, — in pustilo je za seboj grenek sled ke-sanja in osramočenja ....
Zgodilo se je, kakor se ni moglo drugače pričakovati. V ponedeljek na vse zgodaj so se vrnili vsi delavci razen Perotnika v opekarno. Oskrbnik jih je pozdravil s svojim navadnim smehljajem.
»Torej naposled ste prišli k pameti. Bil je zares že skrajni čas. Sicer pa je dobro, da vas je nekoliko izučilo .... Perotnika ni tukaj? — Recite mu, da naj le za zrni-rom ostankoma, — da ga ne potrebu-
bujemo več limo . . . .«
Tacih ljudij si ne že-
Perotnikova žena je stopila v pisarno gospe Gruberice in jokala in prosila.
»Vzemite ga nazaj, usmilite se našega uboštva. Kaj bo z nami, če nas zapustite . . .«
Gruberica je nejevoljno zmajala z rameni.
»Povedali bi svojemu možu, da naj bo pameten in naj ne dela nikakih neumnostij . . . Zdaj ima samo, kar je sam hotel . . .«
»Zapeljali so ga, — prej je bil ves drugačen . . . Tisti nesrečni shod ga je premotil. In Vi sami veste, gospa, da je bil priden in pošten delavec . . .«
V sobo je prišel oskrbnik z nekimi papirji v rokah.
»No, kaj počne Vaš mož? Kako mu ugaja svoboda in samostojnost? Ali 80 je še ni naveličal?«
»Vzemite ga v tovarno nazaj . . . Tako ne moremo živeti, — moj Bog! Otroci nam poginejo . . .«
»Ah glejte, glejte . . .« nasmehljal se
je Gruber, »torej on prost? Tako glasen in brezobziren upornik prosi ? Kako je to Čudno ... Ali da govorimo resno: povejte svojemu možu, da naj bo drugikrat bolj previden in naj ne verjame vsaki budalosti, ki jo sliši od kakšnega pritepenca . . . Povejte mu to in če hoče, naj Be vrne . . .«
Gruberica je pokimala z glavo in se obrnila zopet k papirjem, raztresenim po vsi mizi.....
Drugo jutro je vstala Perotnikova žena še pred zoro in skuhala kavo, ki si jo je sposodila od sosede. Prinesla jo je v sobo in vzbudila moža.
»Danes pojdeš, ali ne? . . . Sinoči sem bila pri Gruberici in vsprejmejo te zopet. Napravi se in pojdi . . .«
Perotnik se je obrnil od nje in gledal skozi okno.
»Jaz ne morem; pusti me . . .«
Žena je obstala in strmela nekaj časa molče vanj.
»Otroci! Vstanite ! . . .«
Male, drobne postavice so se dvigale izza odej v samih srajčkah, z zaspanimi pogledi in zmršenimi laski. Gledali so krog
sebe in kromžili usta na jok. Zdelo se jim je se prezgodaj, da bi bilo že treba zapustiti gorke blazine.
»Tukaj jih imaš . . . Ali naj umiramo od lakote počasi, dan za dnem? . . Ubij nas rajši takoj . . . Tukaj smo pred tabo vsi . . . Ubij nas, ti krutnež !«
Otroci so se začeli glasno jokati, Perotnik pa jo slonel ob oknu, ne da bi zinil besedico. V prsih mu je vrelo in srce mu je stiskalo, kakor z mrzlimi, jeklenimi rokami ....
Vrata so se odprla in na pragu se je prikazal Dragar. Videl je na prvi pogled, kaj se godi, in stopil je k Perotniku. v
»Človek, ali nimaš nikakega srca? Vstani in pojdi z mano! Delat! . . . Dajte mu suknjo! ... Tu imaš kruha, da ga vzameš seboj in — ne bodi otrok, saj si skusil dovolj!«
Perotnik je odšel z njim, prej pa je stisnil svoji ženi roko in pobožal najmlajšega sinčka po rdečih, zaspanih licih. In bilo mu je hipoma lahko in prijetno pri srcu, da niti ni čutil hladno jutranje sape, ko jo stopal po prašni cesti proti tovarni.
* ota, akoravno so njih dežele ie kar prepletene z gosto mrežo raznovrstnih malih in velikih železnih cest. Ali želimo pa, naj bi se tudi nam Dolenjcem ob hrvaški meji sem-tertje kaj vrglo z bogato državne mize.
Danes hočem omeniti le ene same prav kričeče potrebe, to je m o s t m e d Čatežem ob Savi in Brežicami. Vsak gotovi okraj ima nekako trgovinsko središče, v katerem si more prebivalstvo potrebne reči nabaviti, ali pa tudi lastne pridelke oddati. Tako središče za dve županiji: Čatež in Veliko Dolino, ki štejete do 4000 ljudi, so ravno Brežic e. Tje se hodi na trg, tje tudi, ako se hoče priti na južno že' leznico. Todi se vozi tudi vse vino, kar se ga doma ne porabi, in baš iz brežkega kolodvora nam je voziti vse po železnici dobljene stvari. Koliko občenja je tukaj s štajersko stranjo, kaže okoliščina, da imajo obilo opraviti v razdaljini 2 kilometrov trije bro dovi. Pri tolikem obestranskem občenju pa imamo torej še uprav tisto primitivno občilo, kakor so ga imeli pred blizo 3000 leti. ko je jadral grški junak Jazon todi po oavi proti Ljubljani in Vrhniki, — imamo bro d in č o l n. Ako Sava naraste, brod ne more voziti, in ves promet z vozom poneha. Ako nekoliko vpade, vozi sicer, ali ker ne more čisto do kraja zavoljo proda, mora živina od broda pa do brega večkrat globoko po vodi gaziti, tako, da pride v časih v nevarnost voznik, živina in voz. Za pešce naredijo neko prav vratolomno brv tako, da pomečejo ozke deske od piiota do pilota. Ženske in deca sa ne upajo vselej po taki brvi, in brodniki je morajo prenašati. Ob povodnji, ko se z brodom ne more, vozi se samo s čolnom za najbolj silni osebni promet. Pri tej vožnji je vselej življenje v nevarnosti. Vozil sem se pred leti po noči. Deroči valovi so čoln premetavati, kakor lupino. Sredi Save me brodnik vpraša, če sem še notri in naj sedim mirno. Čez nekoliko časa me prime za roko, in me vleče po neki strmini, proseč me, naj se držim nagnjen na desno proti bregu, ker na levo je šumela dereča voda. Ena kriva stopinja, in po nama bi bilo. Ko sem potem po dnevu videl ono vratolomno stezo iz čolna, stresla me je groza. Nedavno je pri taki vožnji 201e!ni mladenič omahnil iz čolna in utonil.
Ker mi torej še najpotrebnejših občil nimamo, a moramo prispevati, cb si drugi
občila — kakor za luksus — kar izbirajo, vidi se nam to krivo. Torej naši zastopniki v raznih zbornicah ! — m ost čez Savo pri Čatežu na dnevni red!
Od Gornje Pol;skave, 31. maja. Včeraj smo se poslovili od župnika, g. Antona Borsečnika, spremili smo ga do hladnega groba. Zadevo sem včeraj s Pragar-skega naznanil potom brzojavnim, toda gospod urednik je črtal poročilo o dveh zanimivostih cb smrti imenovanega župnika. Brzojavka je namreč povedala, da je ime-novanec umrl na dan obletnice svojega prihoda na Poljskavo, a pogreb da se vrši na dan obletnice njegovega rojstva. Ta posebnost se je gospodu uredniku pač menda zdela neverojetna, in torej proč z dotičnim stavkom. Pa poročilo poročalo je dejstvo.*)
Zadnjo pot je g. Borsečniku posodilo 41 duhovnih sobratov, župljani so opustili svoje domače gospodarstvene opravke ter pohiteli v čedno cerkev, ki ne razodeva, da bi bila postavljena že leta 1619; po znotra-njosti bi človek sodil, da je poslopje še popolnoma novo. Torej tukaj smo se zbrali okoli krste, ki varuje telesne ostanke vrlega moža.
Po opravljenih molitvah - zadušnicah je na govorniški oder stopil preč. gosp. stolni župnik kanonik Bohinc. Ta je sedanjemu pokojniku bil proiesor v bogoslovnici, potem še predstojnik dvakrat, namreč v Bra-slovčah, kjer je župnikoval skoz petnajst let, odkoder se je pred jednajstletjem preselil v Maribor za kanonika in obenem za župnika pri stolnici. Iz govora bodi povzeto, da ji" sedanji pokojnik luč belega dneva zagledal v Ljubnu, v prijazni Savinjski dolini, dne 30. maja 1859, in nekaj posebnega je slučaj, da ga ravno na obletnico njegovega rojstva izročamo materi-zemlji; vzredili so ga pa v Mozirji, iz domače šole tamošnje podal se je v Celje na gimnazij; za duhovnika
posvečen bil je v Mariboru dne 25. julija 1875 kot bogoslovec • tretjeletnik ter je v dušno pastirstvo stopil šo le sledeče leto dne 1. avgusta, in sicer v Hrasiovčah, pa tu je ostal samo dva meseca, potem je odšel na vseučilišče v Inomost, odtod so ga Čez leto dnij nepovoljne razmero denarstvene privabile nazaj v dušeskrbje, prišel je za kape lana v Žalec, odtod k Sv. Magdaleni v Maribor, a dne 14. aprila 1S82 se je preselil k cerkvi stolnici in tam deloval po vrsti kot komi vikarij, kapelan, vikarij in vmes nekaj časa tudi provizor. V Mariboru pa je, to pristavlja dopisnik, Borsečnik deloval tudi »zvunaj cerkve« z besedo in pismom. Gospod pridigar nam jo naznanil še drugo posebnost, namreč, da jo dne 28. maja 1893 sedanji pokojnik nastopil kot župnik službo na Gornji Poljskavi, torej na obletnico inštalacijo ali vmeščenja v službo mu je nemila smrt odvzela dušnopastirsko službo, po mučnej bolezni (rak v sapniku) previden s svetstvi za umirajočo je dragi nam Anton izdihnil blago dušo svojo, dovr šivši ravno osem let svojega župnikovanja.
Sveto mašo popeval je prečast gospod kanonik Hajšek, dekan v Slovenjibistrici. Tudi o tem gospodu se mora zabeležiti neka posebnost. Toti je zaporedoma izgubil tri župnike-sulragane: Na Tinjah je dne litega maja umrl gospod župnik Brglez; sledečega dne 12. maja je oči zatisnil gospod Mlasko, župnik v Poljičanah, sedaj se je od sveta poslovil gospod Borsečnik. Torej trije župniki v jednej dekanovini.
To bi bilo tudi nekaj izrednega. Pri sveti maši sta gospodu kanoniku stregla dva bivša sošolca pokojnikova, gospoda župnika Presečnik in Podhostnik, prvi je rojak iz Mozirja, a drugi je kapelanoval v Mozirju. Izmed jedenajstero tovarišev, ki so istočasno vstopili v dušeskrbje, so sedaj v večnosti že štirje : Obran, kapelan v Rtičji; Živortnik, ta je kot kapelan v Soštanji bil klican v hribo sprevidovat, a pri hiši se je dal preprositi, da je počakal, dokler bodo v sobi pripravili, in pri tem si je nalezel bolezen, vne-tica pijuč mu je čez tri dni prerezala nit mladega življenja; potem Mlasko in Borsečnik. Izmed ostalih sedmero sošolcev se jih je sedaj na kraj žalosti zbralo pet, a dvema so razmere, neodložljivo delo in pri tem še bolehavost, zabranile udeležbo.
Petje in orgije vodil je gospod Trop, kapelan v Slivnici, v družbi gg. učiteljev in duhovnikov-pevcev.
Z gospodom BorseČnikom je v grob šla učena glava in dobro srce. Svetila mu večna luč!
pri »Matici" mlajši pisatelji in da so tudi. starejši ostali „Matici" zvesti. Konečno je g predsednik izrekel zahvalo vsem, ki so odbor podpirali v preteklem pBslovnem letu, in zahvali tudi gosp. župana za brezplačno prepustitev zborovalnih prostorov v „Mestnem domu".
„Matični" tajnik g. L a h
je v svojem
Občni zbor „Slov. Matic&".
9
Včeraj popoludne se je vršil v dvorani »Mestnega doma« redni občni zbor „Slov. Matice« ob izredni vdeležbi članov.
Občni zbor je otvoril društveni predsednik g. Fran. Leveč. Konstatiral je, da število društvenikov ni tako naraslo kakor prejšnja leta. Dočim je število udov narastlo druga leta od 150 do 300 članov, se je letos število članov pomnožilo samo za 8 udov. (Vseh članov je lani „Matica" štela 3152.) Premoženje društveno se je radi tega pomnožilo le za 106 K. Vzrok temu je politični razkol, ki se je pojavil tudi mej nekaterimi „Matičarji". Nekateri člani so preko poverjenikov pošiljali svoje doneske „Matici", ali pa zahtevali druzega poverjenika. Tako se je delo oviralo. Delavnost nekaterih poverjenikov je otrpnila. Zanesljivi poverjeniki so življeneka moč društva ! Predsednik apelira na rodoljubje članov, naj nestrankarski posvečujejo svoje delo „Slov. Matici", naj opuste osebno mržnje in naj imajo pred očmi le korist in blagor našega društva „Slov. Matica" se ne peča s politiko ; društveno delovanje je tako obsežno, da lahko najde pri „Slov. Matici" vsak delo brez ozira na stranko. G. predsednik je naznanil, da je dobila „Matica" od ministerstva triletno podporo in sicer na leto 1000 K, kar je „Matici" sosebno dobro došlo, ker bi se sicer obseg društvenih publikacij moral skrčiti. Zaslug za to podporo si je posebno pridobil društveni častni član dvorni svetnik g. dr. V. J a g i <5 , kateremu občni zbor izreče zahvalo.
V nadaljnjem govoru g. predsednik veseljem pozdravlja, da so pričeli sodelovati
poročilu omenjal, da so se „Matični" do-godljaji omenjali že po raznih slovenskih časopisih, zato omenja le nekaj stvarij, ki doslej še niso bile znane. Iz društvenega odbora je odstopil č. g. Kržič. Odbor je imel tri sejo, književni odsek eno sejo. Društvenih šestero knjig obsega 58 tiskanih pol. „Slov. bibliografija" se bode letos zopet nadaljevala. Za letošnje leto izda „Slovenska Matica" zopet šestero knjig, ki bodo večinoma nadaljevanja. Izidejo : „Zbornik", „Letopis", „Knezova knjižnica", „Zabavna knjižnica", dr. Štrekljeva zbirka narodnih pesmi O r o ž n o v opis Kranjsko v prirodo-slovnem, statističnem in kulturnem oziru ter en prevod iz poljščine.
Društvo je s 45 društvi v književni zvezi in je po toj poti v preteklem letu dobilo 487 knjig. Zadeva o zemljepisu je stopila v ugoden stadij vsled truda gosp. prof. Orožna. Poverjeništev „Slov. Matice" je sedaj 159. Tajniško poročilo je še omenjalo raznih narodnih slavnostij, katerih se je udeležila »Matica« po odposlancih.
V zadnji seji je odbor „Slov. Matice" določil skupno z odborom „Slov. Pravnika" in zdravniške zbornice odbornike za prire ditev javnih predavanj prihodnjo jesen. G. tajnik je zaključil svoje poročilo z željo, naj ras najde delovanje za „Slov. Matico" edine in složne ter vnete za blage namene!
G. predsednik Fr. Leveč se je nato v ginljivih besidah spominjal prerano umrlega g. dr. Fr. L a m p e t a. Povdarjal je gospod predsednik, da je bil dr. Fr. L a m p e oden najdelavnejših odbornikov, ki je pri ocenjevanju rokopisov kazal temeljito znanje, zmerno mišljenje in blagohotnost proti ui sateljem. Zboro«alci so v znak sožalja vstali s sedežev.
Iz blagajniškega poročila, katero jo podal blagajnik g. dr. Stare, posnemamo :
Dohodki so v preteklem letu znašali skupno 32.982-90 K, izdatki 33 376*40 K, skupno premoženje 112.432.70 K, depozita 11.587 96 K, narodne ustanove 68.898-48 K. Proračun izkazuje 21.144 K dohodkov in 20.78017 K stroškov. Blagajniško poročilo je bilo istotako kakor tajniško poročilo soglasno odobreno, revizorjem računov pa so se izvolili gg.: J- D;mmk, K. Žagar in F, Bradaška.
Preddopolnilnovolitvijo od bora se oglasi g. predsednik, ter izjavi : Do lani je izdajal odbor neko oficielno listo, ki je bila navadno soglasno sprejeta. Lansko leto je neki list radi volitve jako osorno napadel mene osebno, dasi se ni dotična lista nikomur usiljevala za volitev, a vkljub temu so bili dotični gospodje z ogromno večino voljeni od vseh strank z malimi izjemami. Letos je odbor opustil izdati oficielno listo ter prepušča članom, da volijo po svojem prepričanju.
Vršila se je na to dopolnilna volitev v odbor ter sta bila za skutinatorja izvoljena gg. dr. Požar in Al. Stroj.
Pri slučajnostih se je vnela dolga debata v predlogu nekaterih članov „Slov. Matice", naj se izvrši ožja književna zveza mej „II r v a t s k o M a -t i c o" in „Slovensko Matico". O tem predlogu se je že posvetoval poseben odbor in potem je tudi „Matični" odbor pri-poznal važnost tega predloga, vendar se pa ni strinjal s tem, da bi člani obeh „Matic" dobivali vse knjige obeh društev, ker bi bilo to združene z raznimi težkočami; izreklo se je mnenje, naj bi si člani izbrali od vsakega društva za zameno kako knjigo, kar bi potem društvoma poročali poverjeniki ter bi tako obe društvi vedeli, kolikor natiska ene ali druge knjige bi jima bilo treba prirediti. To bi se sevo moralo izvršiti brez stroškov enega ali druzega društva, in tudi noben član bi se v take zameno ne smel siliti.
G. dr. P o ž a r je bil mnonja, naj bi se izdala skupno z „Matico Hrvatsko" knjiga v
obliki letošnjega »Spomen-cvicea«, pri kateri bi sodelovali pisatelji obeh narodnosti, bar pa bi bilo težavno z ozirom na različne ho-norarske razmere obeh »Mittic".
G. predsednik Leveč je izrazil pomisleke glede izmenjave knjig mej člani obeh društev, ker § 1 pravil »Slov. Matice« govori, da ima »Slov. Matica« svoj sedež v Ljubljani in da je njen namen izdajati slovenskemu narodu slovenske knjige in pod pirati založnike, da izdajajo take knjige. G. predsednik je mnenja, da bi bila najjedno-stavnejša zveza obeh bratskih književnih drušlev, ako kolikor mogoče veliko slovenskih članov pristopi k »Matici Hrvatski« in obratno; tudi bi utegnile nastati komplikacijo radi zveze z inozemskim društvom
Nap-sled sta bila s-.irejeta predloga g. Grassellija in g. dr. E. L a m p e t a da se občni zbor »Matice Slovenske« v principu izreka za zvezo z »Matico Hrvatsko«, da pa prepušča odboroma obeh društev, da dobita dotični modus.
G. dekan Koblar je priporočal, naj bi udje obeh »Matic« dobivali v zameno knjige za polovično ceno in naj bi si določilo število hrvatskih in slovenskih dijakov, katerim bi društvi dajali knjige brezplačno.
Po končanem občnem zboru se je izvršil skrutimj, ki je pokazal naslednji izid dopolnilnih volitev v odbor »Slovenske Matice« za 1. 1901:
Oddanih je bilo 416 veljavnih volivnih listkov s 500 veljavnimi glasovi. Soglasno so bili izvoljeni gg. S. Rutar, dr. J. Stare in L. Svetec; po 499 glasov sta prejela gg. P. Grasseli in Alojzij Tavčar; po 498 gg. dr. M. Murko in I. Vavru; 485 g. dr. J. Lesar, 4S2 g. Fr. Finžgar in 47S g. A. Zupančič. Vsi doslej navedeni so v smisiu § 12 društvenih pravil izvoljeni za dobo štirih let. Na mesto g. lvr-žiča je za dobo treh let izvoljen g. dr. M. Opeka s 472, na mesto pokojnega dr. Fr. Lamptta pa na dobo enega leta g. Srečko S t eg n ar s 427 glasovi.
Razven teh so šo prejeli gg. dr. Z baš-nik 85 glasov, I. Vrhov ni k 27, dr. F r. Ilešič 26, J. Kostanievec 11, A. Aškerc 7, dr. J. Gruden 3, T. Zupan 2, Fr. Govekar in dr. I. Svetina po 1 glas. Petnajst glasovnic je bilo po § 10 društvenih pravil neveljavnih, ker so bile brez podpisa.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. junija.
Pozor pred liberalnimi spletkami!
Iz Boštania ima »Narod« dopis, ki poroča, da se v St. Janžu ustanovi »Osrednja pisarna za deželnozborske volitve« za volilne okraje Radeče, Litija, Mokronog, Trebnje, Žužemberk, ki nai ima pod svojim vodstvom razne odseke. Odsek I k osrednji pisarni za deželnozborske volitve v Boštanju je že pričel svoje delovanje. — Somišljeniki, bodite na straži!
Ustanova dr. E. H Coste in „Slov. Matica " „Slov. Matica" hrani odseku za nabiranje doneskov za dr. E. H. Coste spomenik 3857 K 80 v. Na včerajšnjem obč. zboru „Slov. Matice" je predsednik g. Frančišek Leveč naznanil, da so sorodniki pokojnega dr. E. H. Coste prosili „Matičin" odbor, naj sc iz te svote naloži dijaška ustanova. Do tega pa odbor „Slov. Matice" nima sam pravice, ker je od že pokojnega gosp. Robiča- sprejel glavnico samo z opazko, naj jo hrani. Doslej se ni moglo poizvedeti, ali je še pri življenju kateri tistih gospodov, ki so bili v odboru za nabiranje doneskov za dr. E. H. Coste spomenik. Želeti bi bilo, da bi se kdo še živečih odbornikov oglasil in povedal, ako se sme ugoditi želji sorodnikov dr. E. H. Goste.
Deželni predsednik baron Hein se je danes zjutraj vrnil z Dunaja v Ljubljano.
Tržaiki Slovenci in procesija sv. Rešnjega Telesa. „Edinost" poroča: „Letos je prvič na programu upisana „bratovščina sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu" in tik nje slov. Marijina družba. S tem so uničene vse spletke naših nasprotnikov in slov. delavci pojdejo v velikem številu na procesijo pod svojo slovensko cerkveno zastavo!"
Nova podružnica „Slomšekeve
zveze". »Slovenski Učitelj« poroča, da mu
jo ravnokar prišla iz Gorice vesela vest, da se je ondi osnoval pripravljavni odbor za ustanovljenje podružnice •Slomšekove zveze«.
—	Le pogumno naprej!
Ljubljansko veteransko druitvo je imelo preteklo nedeljo svoj občni zbor. Iz društvenega poročila posnemamo, da je 37 obolelih članov prejelo 800 K 52 v. bol niške podpore, devet članov se je podpori na korist blagajne odreklo. Pogrebni stroški in podpore vdovam so znašali 114 K. Društveno premoženje znaša 14.141 K 61 vin. Društvo je imelo koncem 1. 1900 29 častnih ¿lanov, tri podporne in 229 rednih članov. Gg. Francu Škofu in Petru Ilabitu se je izrekla zahvala na požrtvovalnem delu povodom društvonih slavnostij. Sklenilo so je na predlog g. predsednika M i h a 1 i č a spremenili pravila. Za Prešernov spomenik se je dovolilo 40 K, ter je društvo pristopilo kot član k meščanski godbi. Revizorjem so bili izvoljeni gg. : Rožič, G o r u p, G o-stič. Zborovanje se je zaključilo s »Slava« klici na cesarja.
Tovarniška restavracija v Vevčah so je z današnjim dnem opustila.
Na Brezijah je bilo 2. junija društvo častilcev sv. R Telesa iz Zagorja. Došli so lepo pevajoč za banderom, ki ga je krasno vezenega izvršila dornbirška Osiandrova tvrdka. Sprevod je štel krog 3C0 glav.
Novo kmetijsko društvo so osnovali v Vel. Laščah, ki je že vpisano v za družni register. Nje prvi načelnik je g. Jan. Ivane, posestnik v Vel. Laščah, namestnik pa g. Jak. Ramovš, ondotni kaplan.
Nov slovenski glasbeni list začne meseca julija izhajati v Ljubljani. Listu bode ime „Novi akord i". Zalagal ga bo L. Schvventner, urejal pa dr. Gojmir Krek.
Utopljenca je našel kajžar Franc Strekel v bavi pri Sevnici. Utopljenec je 6 let stari kajžarjov sin Fran Verčič iz Mavčič.
Tržaška »Čitalnica« je izvolila svojim častnim članom g. An te Trudna povodom njegove 251etniee odborništva
• Ljubljanske novice. Zadruga ljubljanskih izvoščkov je soglasno izvolila svojim predsednikom posestnika, izvoščka in gostilničarja gosp. Ivana M a r o u t a. — Metelkovih ulic letos še nobenkrat niso poškropili. Enkrat so prišli uslužbenci, ki opravljajo škropljenje, a niso našli — hidrantov. Ali naj bodo radi tega Metelkove ulice brez vode? Magistrat naj se nujno potrudi, da dobi v Metelkovih ulicah hidrante ! — P a v e 1 W i s j a n — umrl. Poročali smo, da so Pavla Wisjana, ki je izvršil v Ivcmenskega ulicah ntpad na Terezijo Ivoščak, prepeljali v blaznico. Pavel "VVisjan je v blaznici iztrgal iz metlje roč, nastavil ostri konec ter se zaletel vanj. Smrinonevarno ranjenega Pavla \Visjana so prepeljali v bolnico, kjer je umrl. — Ljubljančan umorjen na Dunaju. Na Dunaju jo po noči v Meidlingu na cesti na-pal nek neznan človek vdovca Franca P o d-borška, b katerim so je prepiral, in mu konečno zadal tri rane z nožem. Podboršek se jo ves krvav zgrudil na tla, napadalec je pa ušel. Podboršek, ki je bil rojen Ljubljančan, je tri ure po napadu umrl vsled dobljenih ran.
Iz Novega mesta se nam poroča: Znani Rozmanov Karo! bil je pri drugi vsklicni obravnavi dne 3. t. m. obsojen na globo 300 kron ali trideset dnij zapora ter povrnenje vseh ogromnih pravdnih stroškov. Slo se je za kruto razžaljenje, s katerim je Rozman napadel v zadnjem volivnem boju mil. gospoda prosta dr. Elberta in meščana gospoda Frančiška Košičeka. Vse razne ma-hinacije in prizadevanja niso nič pomagala. Rozmanov zagovornik gospod dr. Žitek je po prvi vzklicni obravnavi odstopil od za-govomištva, a ga je vkljub temu — čudno
—	pri drugi zopet zagovarjal. Rozman bil je to pot reci in beri že petič obsojen radi žaljenja časti. Da ni prišel v zapor, vzrok so le domače razmere, ker nima nikogar pri hiši, ki bi ga v tem oziru mogel nadome-stovati v njegovem gospodarstvu. Guspod prošt ponudil je Rozmanu pred vzklicno obravnavo pretečeni teden spravo, za katero se pa ta niti zmenil ni Morda ga bo sedaj Bre-čala pamet — in res, želeti mu je to — da se bo v bodoče ob volitvah posluževal po-štenejših sredstev. In ta mož je poleg dr. Slanca voditelj novomeške »Narodove« »in-
toligence«. Mil. g. prošta in g. Košičeka je zaBtopal g. dr. Brejc iz Ljubljane.
C, o. Abel, sloveči jezuut z Dunaja, je od Kristusovega vnebohoda do binkoštij prepovedoval v Beljaku, kakor jo »Slov.« že na kratko omenil. Pridige so bile v novi, prekrasni cerkvi oo. lrančiškanov vsak večer. Dan na dan je bila zelo prostorna cerkev natlačeno polna. Udeleževalo se je temeljitih pridig zlasti tudi mnogo čast nikov ter mož iz vseh slojev beljaškega prebivalstva. Izborni govori slovečoga pro-povednika so pri poslušalcih napravili zelo glob k utis, nasprotnikom pa za nekaj časa kar zaprli usta. Tem bolj polni so zdaj njihovi listi neslanih dovtipov, zavijanj in očitanj zoper o. Abla. Tudi lutrovski vikar beljaski, Hein zel in an, je bil večkrat pri pridigah navzoč. Najbolj pa je o. Abel vznemiril socijalne demokrate, ki so skli cali na binkoštno saboto velik shod, da »ugovarjajo zoper napade o. Abla«. S scci-jalnimi demokrati so so združili tudi Vse-Nemoi in tako je bil shod dobro obiskan, ker se je na njem zbrala iz Beljaka in okolice vsa tista famozna družba, katero druži nasprotstvo in sovraštvo zoper katoliško cerkev. Povabili so pismeno tudi o. Abla, a ta je dotično pismo na prižnici prebral in povedal tudi razloge, zakaj ne gre na shod: društvo »Vorwärts«, ki je sklicalo shod, je politično, a na politične shode on kot redovnik ne smo iti. Seve soc. demokratom ni bilo za stvaren razgovor, ampak samo za to, da bi učenega propovedriika prav osmešili, oziroma tudi inzultirali. Glavno besedo na shodu je imel sodrug, črevljar Eich, ki je po soc.-dem. načinu pobijal »klerikalizem« v obče in p. Abla posebej Privlekel je na dan vse tiste že stokrat ovr-žene zgodovinske laži in napade zoper katoliško cerkev ter duhovščino, s katerimi razni listi, govorniki itd. še vedno pitajo višjo in nižjo »inteligenco«. Odgovarjal mu je prav korenito katehet S e y b a 1 d. Socijalni demokratje so ga ves čas motili z medklici in divjim vpitjem. Kmalu so ga nploh ni več pustilo govoriti. Segel je namreč kar naravnost v sršenovo gnjezdo, soc. demokratom kazoč čudno početje njihovih voditeljev. Na vabilih so soc. demokratje obltu bovali prosto besedo vsakemu, v dejanju pa protigovorov niso dopustili. Veliki Nemec P o 11 n i k je kot a p o s t a t napadal »klerikalce« in divjal zoper »bogastvo« katoliške cerkve. — Sodrugu B i e r k o p I so trn v peti zlasti procesije, katerih ao udeležuje tudi vojaštvo, dalje veronauk v šoli itd. — Shod je med drugim zopet jasno pokazal dvoje: Koliko je vredno soc.-demo-kratično geslo, tla »vera ni zasebna reč« in njih nauk o — svobodi, katero pridigujejo — drugim!
Knjižica za mesec junij, naslovljena »Obljube presvetega Srca Je z u s o v e g a «, se ravnokar pripravlja. Zaradi praznikov se je nekoliko zakasnila. V treh dneh se bode razposlala. Druga izdaja bode pomnožena za osem stranij in bo štela 32 stranij. Oblika in okrasba ostaneta, kakor ste bili pri prvi izdaji. Druga izdaja so bode gotovo še bolj prikupila, kakor prva, ker bo obsegala krasne himno in molitvice iz dnevnic presvetega Srca Jezusovega. Pridejana je tudi molitev, s katero se je vesoljni svet posvetil presvetemu Srcu. Na koncu so tudi dolžnosti in odpustki bratovščine presvetega Srca Jezusovega. Druga izdaja se torej prav lahko rabi tudi kot spre-jemnica za imenovano bratovščino. Knjižico prav toplo priporočamo vsem čcstilcem presvetega Srca, posebno pa gospodom katehe-tom, da jo razširijo med mladino. Priporoča jo že to, da se je prvih dva tisoč izvodov v desetih dneh popolnoma razprodalo in je že od nove izdaje dozdaj naročenih čez dva tisoč izvodov. Cena druge, za osem strani pomnožene izdaje je ista, kakor prvi. Vsak komad posebej Btano 10 vin., po pošti 14 v. Sto komadov skupaj pa stane 8 K s poštnino vred. Mali zneski se naj pošiljajo v znamkah.
Umrla je v Celovcu grofica Labia v 96 letu svojo starosti.
Mrtvega so našli minulo soboto na vrtu posestnice Urš. Bernik v Puštalu pod drevesom mizarskega pomočnika Fran. Po-ljanca. Povžil je bržkone preveč žganja in in na solncu zaspal za vedno.
Velik požar v Trstu. O požaru
lesnih skladišč pri sv. Andreju se dodatno poroča, da ima tvrdka Laurič škode kakih 85 tisoč kron, tvrdka Stagni 100 tisoč kron in tvrdka Mareo kakih 15 tisoč kron.
Park v Miramaru je od 1. jun. cb-čistvu zopet odprt.
Pobegnil je iz šole v Gorici 12", letni Ludovik Egon Eckel.
Gradec v dolgeh. Občinska uprava v Gradcu potrebuje najetja novih — dolgov v znesku 20 milijonov kron in hoče naložiti davkoplačevalcem novih davkov v znesku skoro jed nega milijona. Včeraj je bila radi tega izredna seja graškega obč. sveta, ka tero so pa socijalnodemokraški svetniki tako motili, da je moral župan s>-jo zaključiti. Galerija je strahovito kričala in nemško nn-cijonalni večini upila : »Pakažala »Roparji!« »Gesindel!«
*
* *
Operacija predsednika hrvaškega sabora. V osbški bolnici je dr. Wickerhau-ser odre7P.l predsedniku hrvaškega sabora Gjurgjev č i l.-vo noofo nad gležnjem.
Srbska kraljeva dvojica na ruskem dvoru h BMyradu se poroča, da je ruski cur povabil srbsko kraljevsko dvojico, naj pride na obisk v Petrograd. ^ Kraljevska dvojica se bo »z veseljem« odzvala carjevi želji ter prido skoro v Petrograd, od koder so kraljica Draga poda v neke kavkaške toplic»1.
Obtoženi ministri Srbsko sobranje ie navrglo obtožbo proti bivšim ministrom Načovicii. Pesevu in Vačevu.
Maksim Gorki obolel Znani ruski pisatelj Maksim Gorki ki je bil nedavno are-tovan radi dijaških izgredov, je težko obolel na jetiki.
Mascagni hoče priti z 80 glav broječo družbo konc>:rtovat v ameriška združene države Pravijo, da mu združene države ne bodo dovolilo tega koncertovanja.
Učitelje za ruščino so nastavili po nekaterih šolah v ameriških združenih državah.
200 kron za umazan papir. V
Pragi ne smejo mislati papiria po ulicah. Mestni magistrat praški ravnokar opominja na odlok z 1 18SS, po katerimi je prepovedano metati na ulicah proč papir. Ta odlok določa za kazen tistemu, ki bi naredbo ne upošteval, globo od 2 do 200 kron. ti stemu, kdor bi globe ne mogel plačati, pa določa zapor od 6 ur do 20 dnij.
Car Nation obsojena. Znamenito protiaikohobstinjo, ki je v srdu do alkohola šla tako daleč, da jo s pri|ateljicami razbijala salone in je napravila uvojcčasno veliko škodo s svojim »delovanjem« zopi r piian-čevanje, so spoznali ameriški porotniki krivo. Nič ji ni pomagalo, da je prosila milosti, nič ji niso pomagale ra/.ne obljubo, porotniki so rekli, da ni Nation bo obsojena. Znano je še, kako se je ta žena svoječasno hvalila, da ga ni zakona in postave v Kan-sasu, po katerem bi bilo možno njo zapreti. Ameriški porotniki so gostilničarjeir in alko-holistom preskrbeli zadoščenje.
Kongres pesnikov sklicujejo francoski pesniki. Na kongresu se bode razpravljalo o naslednjih točkah: o centralizaciji pesništva pesniška vzgoja naroda, svoboda pesmi. Ali bodo razpravljali tudi o ustanovitvi svobodnih jahalnih šol za Pegazo?
Krugerjeva knjiga Kriiger piše knjigo, v kateri bo razkrinkal delovanje raznih znanih angleški „rodoljubov". Priobčil bode tudi razna njihova pisma.
Ibsen je nevarno obolel. Govoriti ne more več. Zdravnikih se boje, da bode živel samo še par mesecev.
Ladija v zrak je zletela v Missi-sipi. Na ladiji »Laurin«, ki je vozila seboj 21 centov ilinamita, se je vnel ogenj, ki je dosegel dinamit. Lidija je bila razstreljena v atome.
Brze železnice Mej tem, ko na Angleškem proučujejo zgradbo železnice m o -n o r a i l , to je železnice z jedno šino mej L ndonom in Liverpoolom s hitrost|o 200 kilometrov na uro, je neki ameriški inženir iznašel še čudovitejši predlog On hoče zgraditi železnico, ki bi prevozila 400 km na uro. Tako bi «e iz New Yorka v San Francisko prišlo v 24 urah.
Kaj pa »inteligenca«? Vse liber. glave so bile doslej za trdno prepričane, da je ljubljanski Hribar nekaj nadnaravnega. V včerajšnjem „Narodu" so liberalci v tem še bolj potrjeni. Sinočnji „Narod" je namreč odkril naprednemu svetu, da hoče „ciničen doktor teologije v „Slovencu" kratiti zasluge tako veleodličnega rodoljuba, kakor je župan Hribar, in ga v svoji b 1 a s f c m i j i primerjati celo z dr. busteršičem." Potemtakem še-lc sedaj vemo, kaj je prav za prav Hribar v liberalnih očeh. Doslej je bila b 1 a s fern i j a vedno le to, ako je kdo primerjal človeka z B o g o m ali svetniki. Sedaj je blasfemija mogoča tudi zoper liber. agente.
Nitruduo goMj»odar*tvo.
Pomen zadrug za kmetijstvo na Slovenskem.
(Narodno-gospodarska Črtic j.) i Konec.)
Slednjič vemo vsi, koliko tisočakov pustimo ležati vsako leto po naših gozdih in pašnikih, ne da bi se za nje pobrinili. Vsak ima po. leti rad jagode, borovnice, brusnice, malinje, gobi'. Kako okusne se nam zde, kako različno se dajo pripraviti in tudi za zimski čas shraniti in vendar koliko tega blaga pustimo — zgniti neporabljenega iz same brezbrižnosti in ravno najrevnejši sloji našega prebivalstva bi si zumogli z nabiranjem teh pridelkov prav mnogo zaslužiti! In taktično se v nekaterih krajih to tudi zgodi. Kako bi se to povzdignilo, ako bi se združili v zadrugo !
O tem, koliko koristi donaša sadjarstvo in kako se je to v zadnjih 40 letih na Kranjskem povzdignilo in kako prihodnjost ima, popisuje članek v uradnem listu : sadjarstvo na Kranjskem — tu omenim le, da je sadjarstvo za nekatero kraje na Spodnjem Štajerskem postalo pravi blagoslov in vir blagostanj». Za mnoge kraje na Kranjskem na pr. za Belokranjsko, za' nekatere kraje na Gorenjskem in na Koroškem za tamošnje proti jugu obrnjene doline boda to gotovo tudi postalo. Ni dvoma, da bode napredujoča veda v kmetijstvu i tu svojo storila! Kako bi se sadjarstvo š« le povzdignilo, ako bi i tu zadruge nastopile, si lahko mislimo!
Vsak začetek je pač težak ! Zadružništvo se nahaja pri nas še v povojih; pod¡iirajmo razvoj zadružništva in sicer dejansko s tem, da snujemo povsod na deželi krajem primerno zadruge. Poklicani faktorji store pa zopet ie svo|o dolžnost, če Hiiovaii|e in raz širjenje zadrug ne le materijelno podpirajo, ampak da pazijo, da one ostajajo v svojem pravem del krogu in da si ohranijo zaupanje v svojem poslovanju. Vendar nekaj je, kar bi rad posebno povdarjal. Akoravno imamo v deželi žo precejšnje število mlekarskih zadrug, ki delujejo v napredek živinoreje, nimamo pa še nobene živinorejske, prašičje, vinarske, sadjarske zadruge; snovanje teh zadrjg ne moremo prepustiti ne času in no posameznikom, izvršiti tako delo, zato so poklicani v prvi vrsti večje in merodajne moči in ti sta država in dežela.
Zato: Nova doba je prinesla našim kmetovalcem prostost, ona jim podaja omiko, vzela jim je poprejšnji zaslužek, naložila nova bremena ; za našega slovenskega ora-tarja je nastopila trda doba nejirotrgane delavnosti v boju za obstanek. Konkurenca inozemskih pridelkov obtežuje mu ta boj. Zato storimo le svojo domovinsko dolžnost, ako po zgledu drugih v napredku višje stoječih dežel pri nas na Slovenskem, od Sočo do Mure in od Kolpe do Drave, snujemo vsakovrstno krajevnim razmeram in napredku in kmetijstvu ugajajoče zadruge. Samo v zadružništvu bo našel naš slovenski oratar svojo rešitev in obstanek. Da pa se bo zadružništvo moglo krepko razvijati, treba bode ne lo velikih denarnih žrtev od strani državo in dežele, treba bode zato sposobnih ljudi, ki bodo snovali, vodili in nadzorovali zadruge. V tej zadevi storili bi morodajni faktorji le prav, ako bi se z višjega mesta z besedo in dejanjem na to delovalo, da bi se naše ljudstvo za zadružne idoje unernalo in da bi se ta ideja med njim širila. Imeli bi dvojen hasek : narodno blagostanje bi se množilo in vedno večajoče nasprotstvo v verskih in stanovskih vprašanjih bi nekoliko otemnelo in se ublažilo.
Kakor se je pri nas v zadnjih 20 letih posojilništvo v občni blagor začolo lopo razvijati. ter je naš slovenski kmetovalec postal prost oderuštva in preganjanja, čemur se imamo zahvaliti le navdušenemu delovanju nekaterih naših slovenskih rodoljubov, ki so pa želi za svoj trud bodisi od naroda, bodisi od višjih gosposk le nehvaležnost, da ne rečem več, — tako upajmo, da se bodo naš žilavi slovenski narod z isto vnemo oklenil ideje zadružništva, ter bode v teku prihodnjih 20 let nastalo morda ravno toliko vsakovrstnih zadrug kakor je dosedaj posojilnic, kajti posojilnice in zadruge se druga druge oklepata in izpopolnujeta. Zato sklepam s citatom, iz katerega je razvidno, da jednake ideje prešinjsjo ves kmetovalčov stan naše Evrope: „Samo v združevanju je moč. In
vkljub žalostnim prikaznim, ki jih vidimo danes v kmetijstvu, moremo veselo reči: Zavest skupnosti se mogočno pojavlja nad evropskimi poljedelci, na vse strani se širijo ^ijonirji zadružniške ideje, v vse dežele se nosi orožje za gospodarski boi, stanovska zavest se je zopet vzbudila, skupna potrt ba vodi do skupnega dela in po deželah odmeva klic : E linost daje moč.
Iz propada toliko gospodarskih posameznikov, iz zemlje, ki je po tako kratkem času gospodarskega okrepčanja morala občutiti vso težo napak, ki so jih naredili proti njej, iz hude bude, v kateri so se doslej posamezniki zastonj bor.li v svoji zapušče-nosti, ostaja nada na prihodnost, brsti kakor spomlad radostno in zmagoslavno, raznoliko in nepremagljivo, vstaja novo, samozavestno, vstvarjajoče življenje : Zadružništv o". (Das landvv. Genosenschaitsvvescn in Deutsch-land — Dr. M. Ertl in Dr. St. Licht.)
In tak pomen inej zadružništvo i pri nas na Slovenskem, potem bode dobil naš oratar obstanek in tudi napredek na domaČi grudi, jo bode rad in vztrajno obdeloval, rad bode dajal svoje najboljše moči državi in deželi. Z .to naj storita i država in dežela proti kmetovalcu svojo dolžnost, podpirajta in krepdajta ga v težavnem poklicu in laj-šajta mu itak trdi jarem!	—a—
Telefonska m fcrzcjavna poročite.
Ormož, 4. junija. Občinski svet ormoški je sprejel resolucijo proti sodniku dr. Preskerju, v kateri se mu na nečuven način kot rojenemu Slovencu predbaciva narod, mišljenje in izreka nezaupanje. Proti tej resoluciji protestirajo občine: Središče, Obriž, Cvetkovci, Hardek, Ru-neč, Litmerk, Ivanjkovci in Pušinci. Občina Obriž je imenovala dr. Pre-skerja častnim članom.
Dunaj, 4. maja. Nasproti vesti „Slovenskega Naroda" konstatujemo, da je pri glasovanju g kanalski predlogi manjkalo 14 Mladočehov, med njimi dr. Herolda, Gregra in Stranskega.
Dunaj, 4. junija. Poslanska zbornica je razpravljala v sinočni večerni seji o proračunskem provizo-rij u. Ministerski predsednik dr. pl. Koerber je izjavil, da vlada ne bo vladala proti nobenemu ljudstvu v Avstriji in uvidi v tem svojo politiško nalogo. Glede „Los von Kom" gibanja je izjavil, da je izključeno, da bi bila katoliška cerkev v Avstriji v nevarnosti ali da bi se ji moglo le pretiti: njena moč nad srci prebivalstva je velikanska; mirno se lahko zanese na svojo moč. — Ko je še apeloval na patriotiški čut, je končal: Dosedanji odmor v boju je pokazal, da je boljše delo nego prepir, da bo sprava mej narodnostmi produktivnega nego boj. Ljudski zastop, ki ima dovolj življenske sile za gospodarski povzdig države, bo znal ceniti tudi politiški red. — Zatem je govorilo več poslancev. Konec seje ob 1. uri zjutraj.
Dunaj, 4. junija. (C. B.) V poslanski zbornici je posl. Kubr najprej našteval razne želje v zadevi državnih podpor vsled uim ponesrečenim krajem, ter zahteval, naj bi se te kakor tudi še druge važne zadeve
| rešile še v tej sesiji. Potem je zbornica nadaljevala razpravo o proračunskem provizoriju in ga vsprejela v vseh treh branjih.
Dunaj, 4. junija. (C. B.) Poslanska zbornica je vsprejela dalje predlogo o žganj a rini, kakor jo je sprejela gosposka zbornica. — Nato se je pričela razprava o premembi paragrafov 59. in 60. obrtne novele. Poročal je posl. Weisskirchner. Debata je bila ob 3" 15 uri prekinjena in se nadaljuje ob S. uri zvečer.
Dunaj, 4. junija. Železniški odsek je sinoči vsprejel nepremenjeno vladno predlogo o 1 o k a 1 n i h železnicah.
Dunaj, 4. junija. Posl. Povše je danes nujno predlagal, naj se da državna pomoč po toči poškodovanim prebivalcem v Tre b einem. — Mej govorom posl. Hrubana povodom debate o budgetnem provizoriju je prišlo do burnih prizorov mej Cehi in Nemci.
Dunaj, 4. junija. O stalnem bivanju jednega avstrijskega nadvojvode v Pragi se čuje, da bo to nadvojvoda Oton s svojo soprogo.
Dunaj, 4. junija. (C. B.) Ogerska delegacija je danes v plenumu razpravljala o proračunu zunanjega mi-nisterstva ter ga vsprejela z zaupnico ministru grofu Goluchovskemu.
Dunaj. 4. junija. Obravnave vlade z Rotschildi glede investicijskega posojila so v toliko vspele, da potrebujejo le še podpisov.
Karlovi vari, 4. junija. Čehi bodo kupili hotel „Monopol", ki bo shajališče Cehov. Nemški listi so besni.
Berolin, 4. junija. Tu se govori, da pride nemški cesar k ruskim cesarskim manevrom.
Rim, 4. junija. Neki turški paša se je tu izjavil uredniku lista „Patria", da bo moral turški sultan ugoditi želji Mladoturkov, ali pa bo moral slediti svojemu očetu. Mera je polna.
Madrid, 4. junija. Položaj v Co-runni postaja jako resen. Vojaške posadke v bližnjih krajih se po-množe.
Kapstadt, 4. junija. Za kugo je dosedaj obolelo 684 oseb, umrlo pa 318.
Kolin. 4. junija. „Kölnische Ztg." javlja iz Londona, da sta tje došla dva odposlanca Burov.
London, 4. junija. Klici, naj se vojska v Južni Afriki konča, so vedno številnejši. Celo v parlamentarnih krogih so pridobile te želje večino. Kakor se zagotavlja, je rešitev južnoafriškega vprašanja pred durmi in že za prihodnje dni se pričakuje važen odlok vlade.
London, 4. junija. Tu se ne veruje vestem, da je Dickson odbil napad burskega generala Delareya. Tej vesti Kitchenerjevi se tem manj veruje, ker Kitchener zahteva zopet 30.000 novih jezdecev. Domneva se, da je Delarey Dicksona z velikimi izgubami vrgel nazaj proti Wentel sdorpu. Med Kitchenerjem in kolonijalnim uradom vlada velika napetost, ker Kitchener hoče Burom dati mile mirovne pogoje, Milner in Chamberlain pa temu nasprotujeta.
Umrli no:
2.	junija. Makso Kavčič, uradnika sin, 4 lota, Turjaški trg 1, lumor cerebri. — llilarij Henišek, ka-peluika sin, 2'/, leta, Žabjak 3, Skarlatica.
3.	junija. Frančiška llerren, zasebnica, 49 let, Cerkvene ulice b, diabetes.
V bolnišnici:
1. junija. Ana Nagode, črevljarja vdova, 56 let, plučnica.
^ i i 11 e cene
dne 3. junija 1901.
(Termin.) Na dunajski borzi:
Za 51) kilogramov.
Pšenica za junij.......	K	8-05	do	807
„ „ jesen. . . i . . .		8 44		8 45
		7-70		7-V5
		7-19		7-20
Turšica za junij.......	»	562		5-63
, , julii-avgust.....		5-71		6-72
„ „ september-oktober . .		5-91		5 92
		7-80		7-85
„ , lesen.......	»	6-39	n	6 40
Na budimpeštanski borzi:				
Pšenica za junij.......	K	7-90	do	7-92
		8-24		8-25
		6 83		6-84
Oves za oktober......	>	6-03		6-04
	V	5-40	»	5 51
(Effektiv.)				
Dunajski trg.				
Pšenica banaška.......	K	8-00	do	8-55
		—		—
Rž „ „......		7-70		7 95
Ječmen , .......		7-30		8 25
ob Tisi.......		720		8-25
Koruza ogerska.......		575		5+5
Cinkvant „ .......		6-90		7-20
Oves srednji........		7-70		7-85
		8-00	„	10-00
Meteorologiöno porodilo.
fiáina uad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736'Ui
1	Orb opa-zoTanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura po Celziju	Vctr.Ti	Nebo	«•3 c e |:î «t», 0» ►
	9 zveè.	734-2 ¡ 21-4		sl. sz»h.	ja6no	0-0
4	7. zjutr. 2. popol.	735 1 733 6	1? 9 28-5	si. jjvzli. sr. jug	pol oblač. del oblač.	
Srednja vče-nišnia temoeratnra 23 0 normale' 16'3
Zahvala.
579 1-1
V	neizrekljivi žalosti o prebridki izgubi ptedrage najiue matere
Pavline Pajkove
nama je bilo v nemalo tolažbo ginljivo sočutje, ki ga nama je izkazalo cenjeno ljubljansko občinstvo v toliki meri. Posebno zalivalo izrekava zastopnikom raznih Šolskih in drugih drživnih oblastev, odbornikom „Slovenskegi pisateljskega društva", ki so spremili pokojnico do zadnjega počivališča; nadalje vodstvu „Marijanišča", čigar gojenci so se udeležili pogreba, in slavnemu pevskemu društvu „Ljubljana", ki je s pretresu-j oči m i žalostinkami proslavilo spomin blage preminule.
Milan in Teodor Fajk.
V	Ljubljani, dnč 4. junija 1901.
580 1-1
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat in stric, gospod
Pavel Wisjan
sedlarski pomočnik
po kratki, mučni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, v 34. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika bode v torek, dne 4. t. m., ob 7. uri zvečer iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Spodnja ŠiSka, dne 3. junija 1901.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
578 1—1
Za mnogoštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom bolezni, smili in pogreba nepozabnega soproga in najboljšega očeta, gospoda
Ljudevita Treo
o. kr. poštarj a
izrekajo tem potom najiskrenejo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi preč. duhovščini, uradnim kolegom, pri-liitečiin od blizu in daleč, slav. uradništvu, slav. litijskemu in Smartinskemu gasilnemu društvu, vsem darovateljem vencev, osobito pa litijskim in Smartinskim pevcem za ginljivo pelje
žalujoči ostali.
Litija, dne 2. junija 1901.
rVliliVv' za sllltarJei pleskarje, zidarje in za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. Frančiškanskuhce.	228 16 11—11 Vnanja naročila proti povzetju.
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden 95 cm. visok, velja gld. 65'—, drugi 150 cm. visok, velja gld. 250' —
pri	552 12-4
Fli. TOMAN-u,
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št.
Razpis službe
občinskega sluga
oziroma redarja
pri županstvu v Spodnji Šiški-
Plača po dogovoru, prošnje do 8. junija t. 1. in nastop službe takoj.
Orožniki v pokoju imajo prednost. Županstvo S p. Šiška 1. junija 1901.
575 2-2
I. Vodnik,
župan.
Yoznjekarte
in
'tovorni listi
A1I13KIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik	N
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovaua od visoke c. kr. avstrijske vlade-Pojasnila daje: _■««»«■_ Nts«
Dunaj, IV., Wiedenergürtel 20,
ali pa	127 25—17
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * * tinkturo
lekarnarja Plccoll
v Lijubljanl
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot želodec k rep kujoče in tek vzbujajoče. dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navad nem telesnem za-prtju.
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničic. 591 50—37
Sli Dunajska borza.
Dni 4. junija.
Bküvni '.rtavui dolg v notab.....98-fO
«kupni rtriarni dolg v srebra......98 10
A»stn;«ka zista renta 4.......117-95
áv»¡")»ka kn-tiska renta 4•/„ 200 kron . .	96-35
Oyen** zifii« renta 4°/0........117 90
Ojerak» kronska renta 4°/0, 200 ..........92 90
A7»tro o/e.-ske delnice, 600 gld. . .	1672'—
Kredjiut- deimce. 160 /Id..............689 75
Loti ion vi»la ..............240 35
»inuiilt dr*. hanKOvci t» 100 m. nem.drt.velj.	117-50
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dni 3. junija. 3'2°/0 državne srečke 1. 186-1. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rodolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gid......
Dunavske vravnavne srečke 6°'0
23-52 ! Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 19-09 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	» južne železnice 3°/0 » » južne železnice 5°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 6 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfov« srečke, 10 gld.....
90-60 11-32
181-171-—
94-75 143-75 258-50
106-50 94 25 423- -344 50 122-50
400--390 -4950 25 20 16-50 68--
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijsko banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev.žolez., 1000 gl. »t-v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . SploSna avstrijska atavbinski družba . .
Moritanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba. 70 gld. Papirnih rubljev 100......
200 -234'-393 50 60 -278 — 6030 — 885 -101 75 160-— 472 75 445-— 263-25
»&.>; b»* p tn prodaja
rnakcvrstnih dri&vnib papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja zit zgui.e pr< žrebanjih, pri izžrebanju naiirian.išeii* dobitka. Promue za vsako žrebanje. K n I a n > n s t z v * i t t v narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„Jfl K II C IT
l„ Wollzeilt 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgassi 2.
66
• Pojasnila IS v vseh gospodarskih in In^ninlh stvareh, potem o knrsnih vrednostih vseh ipekulaoljfkih vradsostilh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga ohrestovanja pri popolni varnosti naloženih (j !. a r n i o.