Slovenska posadka v Spielfeldu. Spielfeld, 26. nov. Zasedeaje Spiellelda po jagoslovaaskih čstafc je vzbudilo precejšaje razbarjeaje med Neaici. Objavljamo kratek popi3, kako se je izvr~ilo zasedenje V noči od nedelje na pondeljek, dae 25. nov. se je močaa srbska četa pripeljala s posebaim vlakom v ŠL Ilj, odkoder je odkor&kala peS proti Spielfeldu. Malo pred Spielfeldom se je razdelila v tri dele. Eaa koloaa je prodirala v rojai Crti po državni cesti, droga je šla čez Obeg mimo pokopališča na hrib nad postajo ia tretja ob železniški progi. Nemška posadka v Soielfe'dn je bila najbrž >po prijazaoati« železniških aradnikov že iz Maribor*obveSčera o prihodu Jugoslovaaov. Ko so s& približali Spieifelda na kake četrt ure, je oddala nemška po3adka vefi siga&laii1! strelov. Bila je to rej oCividaa po svojih >prijateljih< iz Št. I!ja pouCeaa o preteč5 nevaraosti. Na Obegu je naš odde-lek razpostavil strojae puške, a se je kmalazopet pomaknil naprej. Srbi so brez obotavljaaja prodirali proti severa in prvi je dospel v vas oddelekr ki je hitel po državni cesti. Kot dragi so prišli na kolodvor Srbi, ki so korakali ob progi. Tretji oddelek je zasedel visino nad kolodvorom, ki obvladuje vso okoiico. Nemci so pred begom Se spastili v zrak raketo, ki bi naj razsvetila ozračje, pa ni hotela razpočiti. Nemška posadica, bilo je kakih 50—70 mož, je pobegnila deloma čez most na nemško stran Mare, del.oma pa po žele^aici proti Ernovža. Ko so Srbi dospeli na kolodvor, so naši in srbski častaiki stopili v kolcdvorskeuradne prostore in s» slovesao proglasili, da je Spielfeld zasedea od Jugoslovaaov in eatente. To je bilo v poaedeljek, dae 25. nov. 1918, okoli 5. ure zjntraj. Uradaištvo je sicer vse preplašeao, toda popolnoroa adaao v sfojo usodo. Izj&vilo )*, da hoCe tudi naprej zvesto opravljati svojo službo. K» je doSel poštai nradaik t urad in je izvedel, da so JagosloTani zasedli Spielfeld, ae je razjokal — od jese. Nemci, ki go korajžao zbežaU na drogo »traii Mure, »o krog Va^- ure zJutrai z»C3li krepko aifljati proti Spi«lf»ldu, a krogl« so naaravile t« lak- nje v zrak. Sfbi so se mozali, Ceš: >Svaba ne zna pucati< Tudi oni Memci, ki so zbežali ob želczniški progi, oiso prav nič zadeli. Zavzetje Spiel felda se je torej Jugoslovanom posrečilo brez prelivauja krvi. Ko so si naši vse potrebno uredili, so se ogledali po vasi Poiskali so si stanovanja. Nemšk« oficirji so zbežali ponofii iz toplih pernic tako naglo, da so naši fattje našli popolnoma arejenaležišča z vsemi ndobnostnri. Spielfeiilčani so večinoma prijazni z našimi janaki. Ia kar je najbolj čodno: Nemški Spiel feldčani znajo kar naenkrat vsi sloveasko. • Samo gostilaifar Stelzer in gostilDičarka Scbafzahl se ne rroreta oživeti v misel, da soJq goslovani lastniki Spielfelda. V ponedeSjtk dojoldne je naenkrat padlo iz bližniega trga Strass preerj slrelov proti Spielfeldu Srbi so se takoj razvrstili v rojno črto in — hajd nad straškegs švaba. Patiul a 16 Srbov je prodrla v Strass in je tržane razorožila. Nemci v Strassu so bili v grcznem strahu pred srbsko patruljo in 80 molče oddali orožje. Ko so Srbi izvršili svcjo nalogo, so se zopet podaii nazaj v Spielfeld. Po Spielfeldu se sedaj glssijo slovenske, hrvatske in srbske pesmi. Nemcem posebno dopada pozdrav >2ivijo< in živa trcbojna bsrva jugoslov. kokard. Rasm# politlcm# w*mt&, Nedeljski sfaodi, ki so jih priredili daai Narodnega sseta, so se izborno obnesli. V SloTeaski B strici so govcrili na dobroobiskanem shodu, ki 86 je vrSil v dvorani dosedaj neimške okrajae Sparkase, stotnik KoTaCič, dr. Vladimir Sernec iz Maribora, dr. Reisman, dr. Goričan ia Peter Novak. Pc shodu se je v Narodnem doma rszvila nepri siljeaa zabava s p«tjem in g*Yori. — V Goraji Radgoni in v RadeDcih i« aa dobroob'skan'h zbo rovanjih govoril podpredsedaik itajarskega Narod nega sveta dr. Hcbnjec. Sheda v Radencih 8» se odeležili tadi ograki SloTenci v vel kem števila. — V Kammci in Selnici pri Maribora sta se shoda lepo obneala. Gevorila sta dr. Koderman in pro fessr Voglar. — Pri St. Barbari v Halozah je govoril nadrevizor PaSenjak. — 0 slavaosti v Št. Iljn poročamo na drsgem mestu. Na vseb pnreditvah je ijadstve ogorčeno proteitirato proti na silnenao in simovoljntraa postop&eja Italijanov v jugoslovaaskih krajia. Naši shodi prihodnjo nedeljo Naroajai sret v Maribora priredi v neseljo, dae 1. nosembra aa slednje shod«: v SveCini dr. Mohojec pV-veCer nicah pri Šerbinek-Kuštrn; na Mati ob koroški iel. dr. Kodermaa v C ril Metodovi šoli po dragi sv. maši; pri Sv. Lovrencu nad Msriborom pri Skacejn po pozai službi božji dr. Leskovar; pri Mariji Snežni po pozni s?. m%ši pred cerkvijo aredaik Zebot; pri Sv. Marjeti ob Pesaict pa Bložbi božji predpoldce dt. Vladimr Seraec; v Vuzenici po» rani s*. maši pri MravljaKu profeBor Voglar; r Framu pri Miribora v torek dae 8. dec. ob 3 nri popoldne pn Taroerja dva Clana NS iz Maribora. — V Hočah ne bo zborovanje dne 1., ampak 15. decembra. Ustanavljanje Jugoslavije se tudi vTrbovljah ni vršilo populuoma giadfeo m mirao.' Nirodai praz nik 28. okt. se je višil še popolaoma mirao in 9 zaamenju sloge, 31. okt zvečer, oz. ponoči pa s'> začeli >tistiti«. Atetirali so vojaškega po?elmika, podpolkovnifia Faschinga. radarskega nadzoraika Hubra ia denuncij|iBta iz 1. 1914 Petra MikUvčiča, jih zaprii na >ciglarao< in jib na Vsea sve tih dia odp^ljali v Ljobijano. Ito noč ao zihte vali odstop radaiškeg - ravnatelja Heinricha in po stavili nameato g. Vodnšeka za načelnika Narolnemn odborn J. Kramarja. Vojaško poveljstvo je prevzel nadporoC. Latrič. Isti daa je zahtevala mlacia socijfelistična struja zase 5 mandatov v Nar. odbora in odstop dosedaujega voditelja socijalde mokrata Sittcja, od podpred3edaištva v Nar. odboru in hotela delavca aa ajegovo mesto. Nasledajetdai se je dosegel sporazum, da imajo socijalisti mladi in stari pet maadatov ljadska stranka 3, naprei na 3. predsedoje pa trgovec J. Kramar. U/edla se je Narodaa straža. ki se pa ni obne^la, zlasti pri mimo se voze^ih vojafikih transportih, zato 8o nam posiali 100 Srbov, ki dhb varujejo pred domačimi in tajimi negodniki. V nedelje 17. t m. je bil zelo Stevilno obiskan delavaki sbod, na katerem seje stavil oltiroatuiti radniskemi rav. Heinricha, vLsjeflaa nadzorniku Haittnana ia Hibrn vodji radniikega konzama Jorejo, župana VodoSka ia 8ocija!demokra5kema voditeljn Silterja, prrim trem radi oarodnaiti, nestrpnoBti in nasUaoiti, ostalim radi ilabib prabjranjaraliiih razaur. Zab- tevam se bo ngodiio; ker je obSuski zastop itak nesklepčen, bo prisel na občino vladai komisar. Res, kolo 8re*8 se čodno 'saSs in demokratifiea tok Casa vse preobrafia, ladi ni Cuda, da mssd soešjaiisti vre. Nj h vodje hočejo biti daae^ aicer nžibolj navdašeni JcgosloTani, kakcr se je izrazil Silter na shodu; že od 1. 1889, a so pomagali Nemcem t obč. zastop bili so proti podpisom za deklaracijo, ko bi o Binkoštih irael biti tsbor za Jugo3!avijo, so mn nasprotovali, posebao pa ie sloTesnemo sprejemo dc. Korošca, Sele par dni pred svodom so s<s valed pritiska delavcev samih izjavili za sknp^n nastop Ia ti Ijudje ao daaes oz. hočejo bti JagO3lovani na;čistejSega kova, mis-tet da bodo s hajskanjem Tse dosegli, kaljor nekdaj. A Jjudem se cdprajo oči ia vedao ye3 pristašev si pridobiva nova vladaa s.ruja, ki hoče biti res naroda* in hoCe cdstavit tadi do33daajega vodjo Sitterja Kaj prine^e Ča3, bomo še poroSali. Vojska je nekatere Nemce na Muti ob kor. žel. napravila ielo ošabae, to pa meada zato, ker so od Slovencev obogateli in ker so bili večinsma Tsi ves ča? vojae doma. Sedaj že hajskajo ljudi proti Jugoslaviji, Ceš, sedaj pa imats Jagojlavijo, ko boste morali zopet v vojsko proti ltaliji. Drugi Kopet pametujejo, da pride Jagoslavija pod Srbijo itd. Svetujeaio našim ljadam, da aaj takih govoric ne poslnšajo ia naj mirao zaopajo na§iai voditel jem, ker irnajo ti paC nekoliio veft pameti, kalcor pa BGutski Nennci, Mi prav dobro vemo, da iraajo ti ljndje straa pred Jagoslaviio, ker nas oe bodo mogli več naprej strah>vati. Da, resaicije, da|itn je za Tedao odklen?ralo ia *ža bod? morali biti a Slovenci bolj poaižai, Da bi bila Drava meja, to misel naj si le izbijejo iz g'ate. Majo bomo doloCili mi sami A«ro feodo mirni, se jim med nami ne bo slabo godilo, Ce nas bodo pa izzivsli, pa labko poberejo šila ia kopita ter greio med nem ske brstce. Nova jugoslovanska vas v mariborski okolici. V Stadetcih pn Maribora so že skoro vsi trgovci in obrtniki zbrissli nemške napise. Nado*ne8čajo j h s slovengkimi, Ali je morda dr. Jarič izdal to poveije! Radoreden in razburjen KodoiiČ. Radgoaski žapan Kodolič ie bil silao radoveden in razburiea, ko je izvedel, da je Spielfeld zasedea po Jugoslovaaih in da je 9 tera Radgoaa odreziaa od Nen 8ke Arstrije. Telefoniral je v Spielfeld ia iska! poveljaika jagoslovaaske posadie. Na vsak aatfa bi bil rad izvedd, kakšaa usoda Caka »aemško< Rad go io ia kakšno Ctiurek. Kedaj pridejo Srbi, ali bodo pobijali. ali bo življeaje radgoaskih Neaicev varno pred Ja?oslavaai, vs« to je žslel izeedeti razbnrjeai Kodolič, kar po telefona A z odgivarom ni bil nifi zadovoljea. Radgonski Slovenci so i\ Nemško Avstrijo, tako trd: žapau Kodolic. Izjavii je: 3000 Soveucev je v radgoaskem okraja, a vsi sj se izjavili, da hoCejo b)li pod NemSijo fn ne marap biti pod Jagaslavijo. Gospod Kofolii, katare Slo?eac3 pa ste vprašali? S kako pravicD se vi izjavijate za zastopnik* ra-is!oa?kih S!ov-?ace/? Staro ime za Spiilfeld. V sta-ej5ih listiaah sa kraj n^ Ktieiuie U<o, marvač Eileabsrg t j Sovji breg aliSiirjik. Kakor cela ŠUierKa, ?e tadi oko lica spieifaldjka bila nekdaj papalaoma -ilo^ea^ka in netnSko iona Eileaberg js ie pre3tava s'oveastegi Ine Speifeld taii ai od be^ede Sp'el (i.gr*), marvrdfi od šp lj", da^iiaa, kakorJaia je bil * v oadotaem hriba dovalj ia so se v njih skrivala sovs. Sjielfelii tott) pomeii ravaa, poljo ob hriba z niaogimi S-uljanfti. Nenšk^ kultara. V aemškeTti trgn Stra« pri Sp'elfeiia sa uem^si m955aa3<i JcaHiroaos^i prad netcaj teiai ooaiii aapidii staaovinje piveija;lc5i strašice kadeta.ce ko ist« ni b'.i ditii. Sraawaije s.) rau pop^laomi orooali. Kar se ni dalo oiaesti, 83 raibili ,a uaiiili. Ko ja prišel po7a!ja;lc domv, je našel svoje staaonraaie pjpMiirm or^paao ia demaliriao. Pri te.n Cedaern dela 30 bili adeleležesii celo Claai >adličaih« nen^ih rjdo;a iz Stra«a ia Saielfshite kateri saiii obioui^eii svoj čia v graških kazafaicah. — štra3ini si sanili, »da ;e pove!jn'k« — S ovaa Nemški državnl svet je dae 26 novembra dobil poroe io, »da že vnorakajo Srni prako L'paice proti Gradca«. V aem5keai Bibiloaa je na3tala grozna zmaS ljava. Ia aemSki »Stidtrat« ss braai >prodiraaja Srbov proti Grad';a« s papiraattmi prote3ti ker nimi ne vojaštva, ae orožja, da bi sa nprl z ob!>rožeao silo. alovenci oa pota v Bslfrad. Uel sloreaikimi politiki, ki so dji pjti v B?i^r*i da ae poaja ato z belgradiko Tlaio o prehodiena a3troja Ja$;o3U >ije, sta tadi povurjea k uarodae rlade r Ljabljaai za notraaje zader« d<. B.-ijc ia areaaik S )?tae» it. IzHot Ciakitr Bivši cesar Karel balao. B --«¦. uas <;s^*f (V4re| ja na S7ojem grada Eckartsau du^evao moCar* zbol lel. Pri sfojt piialoi Mizi aedi aspreinčai p:> ce le are ia zre preise. K njemu aa sms aihč* Viljem hahenzolleraski pred sodišče. A&srika, zlasti Aagiija zaaterata, d\ N ^ozstt^a nerauio-  ma izroči birSega nemik-^a cssarja Vilierna, ka<  teri oaira priti pre.i siciišie. Ao^tiia je že določila  sodaiste, ki boio sodili Viijen^. bv. Oče aaj oosreduje. Mjaakovski aadškof dr. Fntiihaber se je onrau s proSajo di sv. Oieta za posr.»d)vaaj8 pri Wilsoia, da čet7ero3porazam oaiili trdi pogaj premirja, vsied tcat-rega bi se do skleajeaega sairu ne soaelo u^ažati - Nemfiijo aobeaih živd. Nadalje je zaprosil sv. Očeta za posredevanje da stradajoča N-Jmčija dobi čimpreja živil iz Arnsfiie. St. 0!e je spDročil nad5«cofa, da j« že nk^nil vss potrebie tozaievae korake. Nemci k'ičejo Italijine aa Koroško. Ge!ovškiobčiaski zistop je zapro^il Itahjaae, da zasedejo tiste slovaast« deieK)raSS3. katere Njtnct izprasnijo. VabJa so se Icalijaai takjj oizrali, za3edii Vrata, MeJgorje nad Podkloštfom v Zljgkt aouai ter Beljafc. Italijanora je na jufnem Tirolskem pri anaikaaju av3tnjsfce af.nid8 prtsia v roK3 400 ragoaor sladkorja. Ententa ns dovoli združenja Netn>ke Avstrije 1 NsmJi^o. ii Š/iciHke poročaj^, da eatenta nikakor ne priTOli v zdražeaje Nemške A^strije z nemJko repablilto Ako bi se hotela Neai5ka Avstrija zdrnžiti z JJemSijo, b eataata poojstrila mirovae pogoje. ! vj38 M -M ': Ag'tacija teleno-belih. I2 zaassljivegi vira sma izvsieii, da se msi čtni biv3« aiinb^fske zeSeaobele garde agitira z\ vstop v armado NemSke Afstrije. Kakib. 100 ilaribarčaao^ se je Ž8 rpisilo v graške polke. - ,s| - * ¦$ Jujoslo/anske čete so za^elle ves jažai del Koroške do Drave. Te Ceta stojijo pod Traeraini poveljgtvom geaerala Maiatra. S.bske čete zasedejo Rožno doltno. Branbai oi sek začasae korožke nemžse vlade nazaaaja. da bodo v bltžajih daeh zasedl« srbske č«te Rjžao doliat) do reke Drave. Braaabai odse\ je sfcieail, da naiakne vse svoje čete, aahajajoče se aa jalnem br#»gii Drave, na sererni breg. Podkbšter zasedli Italijani. B^ljaSki Ne:nci so priSli v PodkloSter prostt Itatijaae, aaj zasedejo 3e Beljak, da ne pride v roke Jagoslovaaom. Faiotsko soTrašt^o Nenacev napram Sloveacem' Italijaiska nasilstva. 0 aasilstrik, ki jib agaa jajo ltiltjdiii v zaseieaia jngasiovaaskib ozernljik, p-iha.ajo vsak daa nova poročila. Miaalo sobato so v Trsta odredili bres povoda, d* se razpa^ti NS. Zapečatili so tudi proitorg N3 v Narodaem domu. i .;'%$ ^J ¦_:$Ł #& 'Si& Tržaškt Halijani proti zdraženja z Italijo. TržaSka trgO7Sifca ia obrtui zboraica, v kateri aede sarni Italijaai, je skleaila skoro sogla3ao, da bo zahte vala, da mora Tr3t pa3tati samostojao me.sto. Torej tudi Itaiijaai aočejo aič sliSaii^o It^liji. Danska zahtm pskrajiaD Šlezvik, Severaa polovica poKrajiae 5iez/iK, v katen bivajo Daaci in katero je Daaska morali leta 1866 odstopiti Nem 4iji, se )d izrekla, da ss odcepi od Nemfiije ia pridraži k Di-wxi. Tadi Dia3ta zahteva, da ji Nemčija vrae 1. 1866 ji agrabijeao pokraiiao Šlezvik. Rnmuai zasedii Bukoviao ia del vthodae Galicije. Ramaa s> .^assdii vsj Bilcoviuo ia a«t vzriviaae  GaiiCije. Rjmuai nimalo s^verao reke Pmt spioh aiče?4r iskati, &et so ta aarni Malorasi. Toda Rnmuai sj kaior naši Labi. Nido sicer z* iiič, a imajo ve!ifca usta ia veliki apetit po tuji sanalji. Kij pa okrajni /astop? Slovea^ki okolifiau nam piše: 0<riijaetnu zastopa §8 vedao gospodajejo samo ti3 i, ki so hodili aa Dnuaj pratestirat prati  JagO3laviji. Vuradas^sma go/oriti sanv) aemSko, uradae se sam) v tem jezika. Tegi ne bomo dolgo trpe'i. ;;^ _ ^ Sbvenski napisi na koiodvarih jažne železnice sn že pjvajj apet)aai. Sinao Alftri^or. Pedaioajiu Št. Lj v Sl. gor. 89 š3 poaaša.o z aemSKioaii des kami. Afhriborski slovenski trgovcl In obrtniki Se do daaea mso spreiaeuui ae(aš<ia n?ipuov v sbTen st«. Ni3protao stno opažalt, d* obaSa aek trgovec V3ak d«a s/eže saaioaemste napi8t: »Saaer!craat<. >S'iaerriibaa« ltd Cikili bomo še sauu nekaj dai, potetn pa pridemo z imeai!  Ni poslopfa šulferajnske Šole v Št. Lenartn v  SIot. gor. piap >la aloveassa trobojaica   Deaiobili«icija češke armade ČeSka" Tlada )e  odredila, da se uaajo do 20 decemora 19 lž* oi  puittti vai 18 ia 19 letat ter vai nad 36 iet»!  Craorojniki Siužiti pa morajo 80 oadalje rsi to jaki ea 20 do 3» leU.