165
Etnolog 26 (2016)
»MENI JE TA MOJA POT KOT DNEVNA SOBA«
Teka~i v Ljubljani in njihove poti kot povezava  
med mestom in naravo
Bla` Baji~
IZVLE^EK 
Prispevek obravnava teka~e in »njihove« poti v Ljubljani, pri ~emer izpostavlja za mnoge 
teka~e in teka~ice klju~no razliko med mestom in naravo. Glede vsebine obeh domen se 
akterji velikokrat ne strinjajo, a razlike same, ki se jim ka`e kot dana, ne postavljajo pod 
vpra{aj. Prakti~no in narativno delovanje v zvezi z naravo nastaja v kontekstu zgodovinsko 
dalj{e produkcije in ideologije narave ter rekreativnega teka v poznem kapitalizmu. 
Izku{nje teka po izbranih poteh delujejo kot avtenti~na, ~utno bogata izku{nja oziroma 
na~in prehoda iz mesta »nazaj v naravo«, a pri tem prikrivajo kompleksno dru`beno-
ekonomsko mre`o, ki je pogoj sodobnega rekreativnega teka.
Klju~ne besede: tek, poti, krajina, urbana antropologija, Ljubljana
ABSTRACT 
The article addresses joggers and “their” routes in and out of Ljubljana, emphasizing the 
difference between the city and nature that is of essential importance to many joggers. 
They often do not agree on the contents of these two domains, but do not question the 
difference itself, which they take as a given. Their practices and narratives about nature 
emerge in the context of the historically longer production and ideology of nature and 
jogging in late capitalism. Jogging along chosen routes proviedes what joggers deem as 
an authentic, rich sensorial experience or transition from the city “back to nature”, but 
behind their experiences is a complex socio-economic network on which contemporary 
jogging depends.
Keywords: jogging, routes, landscape, urban anthropology, Ljubljana
Za ogrevanje
Zadnjih petnajst let lahko v Ljubljani, pa tudi drugod v Sloveniji, opazujemo 
izjemen porast priljubljenosti rekreativnega teka ter z njim povezanih spletnih 
in revialnih publikacij. Velik del le-teh je namenjen predstavljanju teka{ke 
opreme; od teka{kih copat za najrazli~nej{e namene in prilo`nosti do napravic 
za merjenje in usmerjanje telesnih oziroma fiziolo{kih odzivov na tek, preteklih 
in prihajajo~ih teka{kih prireditev, pa telesnih tehnik, kakr{nih naj se teka~i in 
teka~ice nau~ijo, da bodo najbolje tekli. Narava ima zelo pomembno vlogo v teh 
naracijah. Preve~ enostavno bi bilo tovrstno naracijo odmisliti kot zgolj tr`enjsko 
166
Bla` Baji~
strategijo (~eprav je tudi to!), saj mnogi, morda kar ve~ina teka~ev in teka~ic 
naravo dojema kot osrednji pozitiven dejavnik v svojih vsakdanjih `ivljenjih, tako 
v smislu prostora za tek kot tudi na~ina telesnega gibanja. Omenjene publikacije, 
praviloma opremljene s fotografijami s teka{ko `anrsko motiviko (posameznik in/
ali posameznica, redkeje skupina med tekom ~ez travnik, »v akciji« v gozdu,  ipd.), 
spodbujajo, kaj in kako dojemati kot narav(n)o (Green 1995). To je sicer polje, 
na katerem se akterji ob~asno medsebojno izpodbijajo in spreminjajo »pomene« 
narave, a glede ne~esa so si edini. Narava je nasprotna in kurativ sodobnemu, 
mestnemu `ivljenju. Slednje je vsaj deloma za{lo zaradi premajhne koli~ine 
telesnega gibanja in umetne hrane, ki sta pripomogla k epidemiji debelosti, menijo 
sogovorniki. V teh naracijah je mesto konstruirano kot dan, stvaren, reguliran kraj, 
narava pa kot odprt, bolj svoboden prostor mo`nosti. Razmerje med mestom in 
naravo, utele{eno v izbranih fizi~nih »sestavinah« prostora, tvori teka{ko krajino 
oziroma osebne teka{ke krajine Ljubljane, o kateri(h) razpravljam v nadaljevanju.
Menim, da lahko zaradi »narave« sodobnega rekreativnega teka teka{ko 
krajino Ljubljane razumemo zgolj v kontekstu poznega kapitalizma, na logiki 
katerega temelji sodobni rekreativni tek. Povedano druga~e, akterji z obravnavanega 
podro~ja v mnogo~em delujejo skladno z omenjeno logiko. Spremembe v 
produkciji, kot so fleksibilizacija, internacionalizacija, pove~anje hitrosti ban~nih 
storitev, poudarek na medijskih produktih in njihova povezava z razvojem 
tehni~nih zmo`nosti in zunajekonomsko »pomo~jo« ameri{kega voja{kega aparata, 
ki so se pri~ele po drugi svetovni vojni in se vse bolj stopnjevale, so v {estdesetih 
letih 20. stoletja ustvarile pogoje, v katerih sta ekonomija in kultura postali »speti« 
v »povratno zanko« (Jameson 1991: xv; Harvey 1990). Po Jamesonu se omenjene 
spremembe simptomatsko ka`ejo kot izbris distinkcije med visoko in nizko kulturo, 
povr{inskost kulturnih produktov in prostorska logika simulakra (glej Baudrillard 
1999), spremenjen osnovni ~ustveni karakter izdelkov in slabenje zgodovinskosti 
in zmo`nosti kognitivnega kartiranja oziroma preslikavanja (cognitve mapping), 
tj. zmo`nosti povezovanja navidezno vase zaprtih, medsebojno lo~enih podro~ij 
dru`bene in prostorske prakse ter situiranja posameznika v tej kompleksni celoti 
oziroma strukturi. Primere tovrstnih simptomov Jameson izbira na podro~ju 
umetni{kih praks, toda ti se lahko ka`ejo tudi v rekreativnih praksah.
Razkol med fenomenolo{ko izku{njo posameznika in strukturnimi pogoji 
te izku{nje se je zaostroval skozi razvoj kapitalizma od 19. stoletja do danes. V 
tem procesu produciran prostor zaznamuje zatrtje avreati~ne distance in zasi~enje 
preostalih praznih krajev (Jameson 1991: 410–413). Zato je telo poznega 
kapitalizma izpostavljeno neposrednemu ~utnemu obstreljevanju (glej Lowe 
1995; Howes 2004). V kontekstu posameznikove vstavitve v »ve~dimenzionalni 
zbir radikalno prekinjenih resni~nosti« (Jameson 1991: 413), kot sta resni~nost 
mesta in resni~nost narave, dobiva posameznikova izku{nja videz neodtujljivosti 
in pristnosti, ki prav s tem prikriva pogoje svojega nastanka – nezamisljivo 
razsredi{~enost globalnega kapitala. Poleg tega dolo~en del kapitala oziroma 
njegovi predstavniki, tudi s podro~ja rekreacije, na~rtno, zaradi spodbujanja 
potro{nje dejavno gojijo predstavo, da izkustveno, sploh telesno zares je pristno 
167
»Meni je ta moja pot kot dnevna soba«
oziroma da vra~a pristno (Paluch 1999), kar je opazno tudi v teka{kih naracijah 
o naravi.
O pojmu »narava« in njegovi zgodovini je bilo v etnologiji in kulturni/
socialni antropologiji, kot bolj splo{no v dru`boslovju in humanistiki, iz razli~nih 
teoretskih izhodi{~ in v razli~nih dru`benih kontekstih napisano nepregledno 
veliko, mnogokrat medsebojno nasprotujo~ih si razprav (Descola in Palsson 
1996; Urry in MacNagahan 2001). Sam se bom v navezavi na Hirschovo (1995) 
koncepcijo krajine kot odnosa med krajem in prostorom, danim in mogo~im, 
poslu`il teorije produkcije narave (in spremljajo~e ideologije narave; o tej v 
nadaljevanju) antropologa in geografa Neila Smitha (Smith 2008). Smith, ~e na 
kratko povzamem, pravi, da kapitalisti~ni produkcijski na~in proizvaja naravo kot 
prostor onkraj dru`be in ga kot takega porablja. Povedano druga~e, vedno znova 
predpostavlja in proizvaja strukturne dru`bene in geografske neenakosti, ki se tako 
na ravni mest kot celotnega planeta ka`ejo kot narava »tam zunaj« in »`e tam«. Tako 
proizvedena, kapitalu oziroma njegovim predstavnikom vedno znova predstavlja 
mo`nost (novega) kapitaliziranja (glej tudi Harvey 1996; Lefebvre 2013).1 
Vpra{anje, na katero odgovarjam v nadaljevanju prispevka, je, kako v danem 
zgodovinskem obdobju v Ljubljani, kjer smo v zadnjih letih pri~a intenziviranemu 
procesu produkcije narave,2 izku{nje sodobnega rekreativnega teka v fizi~nem in 
dru`benem prostoru in z njim povezane naracije teka~em in teka~icam slu`ijo 
kot na~in iskanja »svojega mesta v svetu«.3 Na zastavljeno vpra{anje odgovarjam 
najprej s kratko predstavitvijo najbolj relevantnih paradigem rekreativnega 
teka, jogginga in trima. Nadalje o~rtam nekatere glavne reprezentacije in na~ine 
reprezentiranja narave. Na koncu pa predstavim tri etnografske vinjete o teku v 
1 Pomanjkljivost tega pristopa je sicer v tem, da ne upo{teva (dovolj) specifik, ki izvirajo iz razlik 
med spoloma, etni~nimi in narodnimi skupinami, subkulturami itd., in se tudi prek krajin v teh razlikah 
reproducirajo (Ekers in Loftus 2013), osredoto~a pa se predvsem na fazo t. i. tr`nega kapitalizma. Ima 
pa odliko, da izpostavlja »bole~e«: ne~love{ko logiko delovanja kapitala, ki oblikuje pogoje (ne)mo`nosti 
delovanja skupnosti in posameznikov (Jameson 1991: 408–409) in na katero je prevladujo~i tok 
antropologije »pozabil« oziroma jo nevede slavil (Carrier 2012).
2 Pomislimo, denimo, na dejavnosti, povezane z Zeleno prestolnico Evrope, postavitvijo novih parkov 
na obrobju Ljubljane, prenovo nekaterih teka{kih in sprehajalnih poti itd. 
3 Ob vsem do sedaj povedanem velja poudariti razliko med mesti, kot so Boston, Jersey City in 
Los Angeles, ki jih, apropos analize (ne)zmo`nosti orientacije v mestih urbanista Kevina Lyncha, Jameson 
(1991: 51–52) opisuje kot zgrajene tako, da posamezniku mo~no ote`ujejo dolo~itev lastne pozicije v urbani 
celoti, tj. onemogo~ajo kognitivno preslikavo (v o`jem smislu). V tak{nih mestih ljudem umanjkajo to~ke, 
s pomo~jo katerih bi se lahko pozicionirali v prostoru, ~esar pa glede Ljubljane, tako zaradi njene velikosti 
kot opaznosti nekaterih geografskih in urbanisti~nih potez, gotovo ne moremo trditi. Te`avo pozicioniranja 
znotraj (fizi~nega) mesta pa Jameson razume tudi v konvergenci (in kot alegorijo) te`av pozicioniranja v 
dru`beni celoti (~eprav pojem karte oz. na~rta zaradi svoje vizualno-prostorske konotacije ote`uje povsem 
konceptualno mi{ljenje socialne strukture), tj. kognitivnega preslikavanja (v {ir{em smislu). Jameson (1991: 
417–418) na samem koncu Postmodernizma zapi{e, da je kognitivno preslikavanje zgolj psevdonim za 
razredno zavest in da sodobno globalno stanje zahteva popolnoma nov na~in artikulacije na{ega razmerja 
do teh pogojev delovanja. Zato moram poudariti, da ne gre me{ati teka in spremljajo~ih reprezentacij kot 
sredstva pozicioniranja v neko konkretno, »vsebinsko«, dru`beno-kulturno skupino (kar tek nedvomno je; 
npr. dru`bena skupina mladih, uspe{nih, (samo)produktivnih ljudi ipd.), s sredstvom pozicioniranja na 
strukturno, »brezvsebinsko« mesto. Vpra{anje je torej, kako prakticiranje sodobnega rekreativnega teka in 
asociiranih reprezentacij in pomenov, predvsem tistih povezanih z naravo, v specifi~ni krajini Ljubljane 
o(ne)mogo~a pozicioniranje v fizi~nem in dru`benem prostoru (v drugem smislu).
168
Bla` Baji~
naravi, ki ilustrirajo predkartografsko, »stezosledsko« (Ingold 2007; 2011) po~etje 
teka~ev in teka~ic. 
Metodolo{ko je moje raziskovanje temeljilo na opazovanju z udele`bo 
(prim. Sands 2002), oziroma izku{nji skupnega gibanja (Lee in Ingold 2006; 
Pink 2007; Howes 2013; Spinney 2015) in rednih neformalnih pogovorih s 
pribli`no petintridesetimi ~lani in ~lanicami skupine Urbani teka~i. Vendar pa 
se distanciram od predstave, da je neposredna ~utna ali afektivna izku{nja tudi 
`e ustrezna in zadostna osnova interpretacije rekreativnega teka. Ker pa je tek, 
kot ugotavlja Robert Sands (2002: 29), pogosto precej samotno po~etje, sem z 
dvanajstimi ljubljanskimi teka~i in teka~icami, tudi tistimi, ki niso del nobene 
izmed skupin, opravil polstrukturirane intervjuje, v katerih sem jih spra{eval o 
njihovih teka{kih navadah in izku{njah, o dojemanju poti in narave.
Od superg do ~lankov o supergah 
Primer akterja, ki paradigmatsko utele{a pozni kapitalizem, najdemo v 
proizvajalcu teka{ke obutve (in {e marsi~esa drugega), podjetju Nike. Zadnjih 
nekaj let to podjetje, tako kot mnogi drugi akterji na podro~ju sodobnega teka, 
intenzivneje »prisega na naravo«. Delno tudi zaradi najvplivnej{e poljudne 
publikacije na podro~ju rekreativnega teka v zadnjih petintridesetih letih 
McDougallove Rojeni za tek (2011) (Whelan 2012: 114; o omenjeni knjigi ve~ 
v nadaljevanju). Ustanovitelj podjetja Nike, trener atletike in nekdanji voja{ki 
~astnik Bill Bowerman je skupaj s Philom Knightom leta 1964 ustanovil podjetje 
Blue Ribbon Sports, ki je sprva uva`alo {portne copate japonskega proizvajalca 
Onitsuka Tiger, danes znanega pod imenom Asics. Nekaj let kasneje, leta 1971, po 
izteku pogodbe z Onitsuko, pa sta ustanovitelja Blue Ribbon Sports preimenovala v 
Nike. Vmes, natan~neje leta 1966, pa je Bowerman, s sodelavcem W. E. Harrisem, 
napisal knji`ico Jogging. Knji`ica je verjetno najvplivnej{e delo na podro~ju 
rekreativnega teka sploh, po njeni zaslugi se je tudi v {ir{i javnosti »prijelo« 
poimenovanje za lahkoten, rekreativen tek, s kakr{nim se dandanes ukvarja na 
sto tiso~e, morda na milijone ljudi. Formiranje jogginga se {e zdale~ ni zgodilo 
spontano, bilo je povezano tudi, ali predvsem, z ekonomskimi okoli{~inami in 
vzgibi. Klju~en del teh so bili produkti, ki so tekom naslednjih desetletij s pomo~jo 
intenzivnega ogla{evanja postopoma postajali predvsem nosilci dolo~ene morale 
in estetike (glej Gillick 1984),4 spreminjali telesa in identitete (Hockey et al. 2015). 
4 Ena~ba »morala = zdravje = estetika« (Starc 2003: 104) ima na podro~ju rekreativnega {porta sicer 
zgodovino, ki sega v 18. stoletje, in mno`i~no »uporabnost«, tudi v izrecno nacionalno in internacionalno 
zastavljenih gibanjih, denimo sokolskem in olimpijskem (Starc 2003: 101–116); v kontekstu jogginga pa 
je klju~no, da se »odgovornost«, kot se temu re~e v neoliberalnem `argonu, prena{a na posameznike oz. 
potro{nike. Da je ta paradigma postala del »zdrave pameti« (Harvey 2007: 40–41), pa ka`eta emska izraza 
»delati zase« oz. »narediti nekaj zase«, tj. »po~eti« {portanje/rekreacijo kot nekaj dobrega za tistega posameznika, 
ki pa~ »{porta«, posebej v smislu zdravja, po~utja, telesnih mo~i, ki so dojeti kot neodtujljivi (za rekreativce so 
pozitivni u~inki na dru`bo ve~inoma sekundarnega pomena, a jim v njihovih o~eh prina{ajo dolo~en presti`). 
Podobno ugotavlja tudi Starc (2003: 108), ko pravi, da »se ljudje vse bolj nagibajo k pojmovanju {porta za 
zdravje kot intimne in nedotakljive stvari, ki se ne ti~e nikogar drugega«. Podobno individualizacijo, ki ohranja 
pravkar navedeno ena~bo, bomo videli v nadaljevanju glede teka{kih dojemanj poti, lokacij ob poteh, krajin.
169
»Meni je ta moja pot kot dnevna soba«
Samo dejstvo, da so bili ~evlji izdelani prete`no v sweatshopih t. i. »Tretjega sveta« 
(Klein 2005), pa je bilo potisnjeno na stran. @e od samih za~etkov jogginga, za~en{i s 
t. i. Liebermanovim dirom in Lytoardovim tekanjem v zgodnjih {estdesetih na Novi 
Zelandiji in v ZDA, so njegovi tvorci, kljub deklarativni primernosti za »slehernika«, 
»ciljali« na svetlopolte pripadnike in pripadnice srednjega razreda (Latham 2015). 
Zagovorniki in promotorji jogginga so tako lahko vseskozi vztrajali na njegovem 
demokrati~nem zna~aju poudarjajo~, da ne zahteva posebnih predznanj, da ni 
drag ali zamuden, da lahko te~emo kjer koli. ̂ etudi je v praksi kve~jemu prispeval 
k izra`anju (in reprodukciji) dru`benih razlik, kar je, vsaj v ZDA, postalo o~itno 
od druge polovice sedemdesetih let 20. stoletja.5 Takrat so mno`i~ni mediji 
jogging povezali z imaginarijem sodobne urbane krajine japijev (zastekljeni 
neboti~niki, gladke asfaltne povr{ine, ble{~e~e opremljeni vadbeni studii ipd.) in 
speli s so~asno modno industrijo (Qvinstrom 2015). Ob uspehih afri{kih teka~ev 
pa dodali novo epizodo v rasisti~ni konstrukciji naravnega Drugega, h kateri {e 
danes prispevajo tudi slovenski mediji (Bale in Sang 1996; Li~en 2013). Kot ka`e 
primer podjetja Nike, ki stoji za za~etki jogginga kot kulturnega pojava, so se meje 
med proizvajalci, ki vseskozi ponujajo nove, bolj{e {portne copate, s katerimi naj 
bi tekli bolje in tako postajali bolj{i posamezniki, z ogla{evanjem, ki v zadnjih 
letih posebej poudarja naravnost, zabrisale. Znotraj tak{ne konstelacije delujejo 
tudi osebni trenerji in pisci razli~nih priro~nikov (Rohe 2000; Robbilard 2010; 
Steffny 2013), ki se zaradi na~ina funkcioniranja tega polja nagibajo k razgla{anju 
(vsak svoje) Resnice. Nadaljnje tehnolo{ke inovacije, predvsem razmah spleta 
in razvoj najrazli~nej{ih napravic, »gadgetov«, ter poglabljanje financializacije 
in prekarizacije so {e poudarile to kulturno in prostorsko simptomatiko. V teh 
pogojih so tudi delujo~i na podro~ju rekreacije postali »podjetniki sebstva« 
(Lazzarato 2012), katerih klju~ni kapital so »naravna«, »{portna« telesa. Pri tem 
ne gre le za nove pogoje discipliniranja oziroma normiranja teles (Foucault 1984; 
2015), kjer diskurz rekreacije bolj kot »golo« telesno dejavnost poudarja predstavo 
o tem, kak{ni so njeni u~inki in v kak{en dru`beni polo`aj postavlja posameznika 
(Starc 2003: 129–130), temve~ gre tudi za »u`iva{ko« in celo misti~no izku{njo 
(Thrift 2001) »vra~anja k naravi«,6 pome{ano s spektakelskimi reprezentacijami 
profesionalnih {portnikov v naravi (Magdalinski 2004). Jogging kot kulturna 
oblika funkcionira skladno z logiko poznega kapitalizma. Je vsakodnevna variacija 
na isto temo, kot so mno`i~ni mestni maratoni, kakr{ne je Jean Baudrillard (1989; 
prim. Bale 2004: 70) imel za emblem tega zgodovinskega obdobja.
»Brati« in »pisati« naravo
Nove razse`nosti v produkciji, reprodukciji, formi in {irjenju reprezentacij 
teka in narave so se pojavile z vsakodnevno rabo svetovnega spleta, ki je, kot 
5 Za ve~ o izjemnem porastu priljubljenosti jogginga v navedenem obdobju glej npr. Gotaas 2013: 
240–261.
6 Zgodovina »vra~anja k naravi« nikakor ni kratka, niti v povezavi na tek (Bale 2004: 41–76), niti 
v Sloveniji ([aver 2005), a opa`am, da mnogi teka~i in teka~ice menijo, da s tekom opravljajo pionirsko 
nalogo na podro~ju boja proti negativnim u~inkom, ki jih je prinesla civilizacija. 
170
Bla` Baji~
se zdi, pripomogel k demokratizaciji in individualizaciji predstav o naravi. Toda 
(tudi) znotraj tega polja se pojavljajo hegemone naracije, tako glede natan~nej{ega 
»pomena« izbranih tem kot tudi tega, katere teme sploh so relevantne. Med slednje 
spadajo telo, izkustvo in narava, predvsem pa njihova nelo~ljivost med tekom. 
Eden izmed teka{kih trenerjev, ki redno objavlja svoja mnenja in ugotovitve o 
tej tematiki, pravi, da se nahajamo v naravi, ~e »te~emo po gozdnih in poljskih 
stezicah, kjer se sre~ujemo s koreninami, skalami, kamenjem, jarki, kanali, 
lu`ami, padlimi drevesi, vodo in v~asih blatom«. Tam, nadaljuje avtor, »se teren 
ves ~as nekoliko spreminja, mi pa se mu s korakom prilagajamo«, in poudarja, 
da je, kljub vsaj sprva nekoliko manj stabilnemu koraku, prednost v tem, da »je 
~lovek �…� {e bli`je naravi, {e bolj v njo gre, {e bolj jo ~uti. Zares do`ivi. Drevesa, 
nebo, zvoki narave, ptice. Tu se du{a spo~ije« (Kali{nik 2015). Z navedenim 
opisom bi se velika ve~ina teka~ev br`~as strinjala, nekateri, tudi sogovornica 
Andreja,7 ki jo bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju, v naravo ume{~ajo 
tudi mnogo bolj urejene poti, kakr{ne drugi razumejo, nasprotno, kot mestne. 
A tudi Andreja je, ko je reflektirala o teku po svoji priljubljeni poti, nazadnje v 
njeno naravnost podvomila in dejala, da »seveda, ~e malo pomisli{, to ni narava 
narava, ker so �vidni, prisotni� avti, sli{i se avtocesta«. »Narava narava« je, kot je 
pripovedovala v nadaljevanju pogovora, prostor miru in ti{ine, sve`ega zraka in 
»prave« atmosfere, kakr{no najde v nekoliko bolj odro~nih krajih, npr. »na morju«, 
ki v svoji »fizi~nosti«, kot se je izrazila, ustvarjajo »pravi ob~utek«. »Andrejino« pot, 
Pot spominov in tovari{tva (PST v nadaljevanju), bi tudi pisec naslednjih vrstic, 
verjetno uvrstil »v mesto«: 
Tek v naravi ima svoj ~ar, svojo mo~, ki jo za~utite {ele, ko se tudi z »glavo« 
preselite v naravo. /…/ Tek v naravi lahko imenujemo tudi trail tek, kar izvorno 
pomeni tek in hojo po brezpotjih v hribih oziroma gorah. V resnici pa lahko vsak 
tek, ki ni po urbanih povr{inah (sem lahko {tejemo tudi parke in urejene poti za 
hojo ali tek), imenujemo trail tek. (Lauren~ak 2015)
Skozi tovrstne diskusije, ki so praviloma opremljene s fotografijami teka~ev »v 
akciji« v neki bolj ali manj »naravni« krajini, akterji vzpostavljajo kulturne razlike 
do zunanjosti »ljudstva teka~ev« – ~e uporabim poimenovanje teka{ke »zami{ljene 
skupnosti« (Anderson 1998), skovano na istoimenskem spletnem portalu – kot 
tudi znotraj »ljudstva« (prim. Jarvie in Maguire 2000: 200–204). Med teka~i in 
teka~icami, tako laiki kot strokovnjaki, in v prispevkih, ki jih najdemo v medijih 
vseh vrst, se mnenja o morebitni naravnosti posameznega elementa – bodisi glede 
poti in povr{in, po katerih te~ejo, bodisi na~inov gibanja in `ivil – razlikujejo, so 
si nemalokrat tudi nasprotujo~a, kar pa ne zamaje okvira, znotraj katerega jih 
presojajo. Povedano druga~e, teka~i gojijo skepso do posameznih (potencialno) 
naravnih elementov, do narave kot take pa ne; v zvezi z naravo med teka~i ni 
splo{nega skepticizma, je le posebni skepticizem (glej Evans-Pritchard 1976: 
107–119; Goody 1993: 86–87). Narava pa je (tudi) v teka{kih razumevanjih po 
definiciji nasprotna mestu kot takemu. 
7 Imena vseh sogovornikov so izmi{ljena.
171
»Meni je ta moja pot kot dnevna soba«
V zadnjem ~asu najbolj raz{irjena in vplivna teka{ka naracija o naravi 
konstruira preteklost kot serijo korakov, v katerih je »~lovek« postopoma izgubljal 
stik z naravo, tako »tam zunaj« kot »v sebi«. Njen glavni zagovornik, publicist 
Christopher McDougall (2011), je s povedno naslovljeno knjigo Rojeni za tek 
populariziral delo evolucijskega antropologa Daniela Liebermana (Bramble in 
Lieberman 2004; Lieberman et al. 2010; Lieberman 2015) in z njim povezano 
hipotezo o vzdr`ljivostnem teku. Ta pravi, da je (bil) tek klju~en dejavnik v 
~love{ki biolo{ki evoluciji, McDougall pa jo dopolnjuje z njeno spreobrnitvijo v 
nauk, katerega logika gre v grobem takole. Ker se je telo homo sapiens sapiensa, 
»na{e telo«, razvilo skozi evolucijo, naravni proces par excellence, tek pa je bil 
v njej klju~ni dejavnik, in ker je »na{e telo« {e danes evolucijsko »narejeno« za 
tek, je naravno in dobro, da te~emo, saj »na{e telo« to potrebuje. V svojem nauku 
predpostavlja, da so pre`iveli in se uspe{no razvili le tisti, ki so dobro tekli.
McDougallov nauk, ~e ga lahko tako poimenujem, je glede prostora, 
v katerem je »tekla evolucija«, precej specifi~en: to je bila narava, polna 
porajajo~ih se `ivahnih oblik `ivljenja, obdarjena in obdarjajo~a z energijo, 
hranili itd. S poljedelsko revolucijo se je »~lovek«, gledano s stali{~a evolucije 
po McDougallovem nauku, zna{el v mestu nenadoma, `ive~ na~in `ivljenja, za 
katerega se ni razvil. Bivanje je postalo mnogo bolj sedentarno, prostor, v katerem 
je `ivel, pa nenaraven. »^lovek« se je v tej zgodbi, skratka, iztrgal iz narave – 
prenehal je te~i po savani ali gozdu in vstopil v mesta – naravo pa delno iztrgal iz 
sebe oziroma jo potla~il – u`ivanje divjega mesa in rastlin je zamenjal za »umetna« 
`ita. Zgodba je dobila svoje tragi~no nadaljevanje v dveh analognih revolucijah, 
industrijski in digitalni, ki sta ~lovekovo odtujenost od zunanje in notranje narave 
z nadaljnjim zmanj{evanjem {tevila ur gibanja ter poslab{evanjem kakovosti hrane 
le {e poglobili. ^e strnem pripoved, smo se danes zna{li v situaciji, ko ne te~emo, 
ampak v »betonski d`ungli« ure in ure sedimo strme~ v ra~unalni{ke zaslone, ob 
tem pa se »ba{emo« z nekakovostno, skorajda strupeno hrano. V tej pripovedi, 
ki jo spremlja moralna panika glede »epidemije debelosti«, sladkorja, glutena in 
drugih tu izrazito negativno ozna~enih snovi in predmetov, je teka{ki korak, sploh 
~e ga naredimo v gozdu in ob izbrani dieti, korak »nazaj k naravi«. Kot pravi 
uvodnik v nedavno tematsko izdajo slovenske revije Teka~, naslovljene ABC teka 
v naravi: »Prisluhnite torej klicu narave, zategnite vezalke, izpulite slu{alke iz 
uhljev, ugasnite telefon in pobegnite od vsakdanjega `ivljenja v okolje, kjer {e 
vladajo naravni zakoni mo~nej{ega. Narave sicer ne boste premagali, lahko pa z 
mo~no voljo zmagate v boju s samimi seboj.« (Zalar 2016) 
Kljub ne{tetim dopolnitvam in variacijam te zgodbe, ki jih sli{imo na javnih 
predavanjih o teku ali najdemo na spletu in v tiskanih publikacijah, tudi tak{nih, 
ki pretendirajo na znanstvenost, ohranja isto osnovo kot me{~anske naracije o 
naravi, ki jih je Neil Smith (2008: 10–48) imenoval ideologija narave. Po Smithu 
ta slika avtonomno, neokrnjeno, od »~loveka« neodvisno »naravo«, a s pojmom 
»~love{ke narave« tudi »~loveka« vklju~i v »univerzalno naravo«. Ideologija narave 
nenehno »spominja« na neki domnevno arkadijski, pred-civilizacijski svet, s ~imer 
sistemati~no zabrisuje procese pozunanjenja, zaradi katerih in v katerih je ta 
172
Bla` Baji~
ideologija sploh smiselna.8 Pri tem je klju~no, da je kapitalisti~ni produkcijski 
proces, v katerem je narava poblagovljena in pozunanjena, prikrit. 
V tem kontekstu je potrebno razumeti tudi sodobna prizadevanja mestnih 
oblasti, ki `elijo z razli~nimi prijemi ustvariti ~im bolj{e pogoje za realizacijo 
monopolne rente (Kozorog 2013). V povezavi s tekom temu slu`ijo ne le mestni 
maratoni in podobne prireditve, ampak tudi gradnja in prenova teka{kih stez, 
saj `elijo z izgradnjo »zdravega okolja« privabiti »~love{ki kapital« (prim. Baji~ 
2015a). V Ljubljani so mestne oblasti od leta 2010 prenovile trimske steze 
v Tivoliju in (delno) v Mostecu, na Grajskem gri~u, v Murglah, na Golovcu, v 
bli`ini @al, Pod turnom v Tivoliju, ob Kose{kem bajerju, ob PST ter v Mostecu 
postavile t. i. trim otoke, tj. prostore z napravami za telesno vadbo. Ve~ina teh 
poti je po skandinavskem vzoru (glej Qvinstrom 2013) nastajala v sedemdesetih 
letih preteklega stoletja, v sklopu gibanja TRIM – {port za vsakogar (glej Ber~i~ 
1980; Ber~i~ in Petrovi~ 1974). Namen je bil spodbujati skupnostne vrednote, 
sodelovanje, medgeneracijsko povezanost itd. Steze so `e v osemdesetih za~ele 
propadati, sredi devetdesetih pa so ve~inoma bile `e v precej slabem stanju. 
Kre{imir Petrovi} je takrat z ob`alovanjem ugotavljal, da so bile trimske steze »prej 
okras in simbol te`nje, da bi dr`avljani Slovenije postali {porten narod, podoba teh 
stez danes je dokaz hipokrizije odnosa do rekreativnega {porta« (1996: 43). 
Petrovi}ev zapis nas pripelje do obdobja, ko se je zgodila dolo~ena temeljna 
transformacija pomenskih oziroma interpretativnih okvirov, znotraj katerih je tudi 
rekreacija dobila precej druga~en smisel od tistega, o ~emer govori omenjeni avtor. 
S trimom so naslavljali ljudstvo, z joggingom pa posameznika.9 Ta transformacija 
je sledila odprtemu sprejemu tr`ne ekonomije in so jo rekreativci o~itno vzeli 
resneje kot dr`ava. Ta je v devetdesetih sofinancirala in organizirala akcije – 
Razgibajmo `ivljenje, Teden {porta – {port za zdravje, @ivimo zdravo za zabavo, 
Slovenija te~e za zdravje – s katerimi so oblasti `elele spodbuditi posameznike k 
rekreativni vadbi, zdravemu in odgovornemu na~inu `ivljenja(sic), vendar zaradi 
nizke udele`be ti niso popolnoma »za`iveli«. Isto~asno pa se je {tevilo ljudi, ki 
se je redno rekreiralo, »skrbelo zase«, pove~alo (Starc 2003: 108). Z dana{nje 
perspektive se glede na z joggingom povezane predstave zdi, kot da je bilo samo {e 
vpra{anje ~asa, kdaj se bo v tak{nem kontekstu zgodil »slovenski teka{ki boom«, 
katerega akterji dandanes v veliki meri povzemajo moralo in estetiko jogginga, 
nove evolucionisti~no obarvane naracije o naravi, ki se utele{ajo (tudi) v zgoraj 
navedenih poteh in ji dajejo specifi~en, lokalen priokus. 
Produkcija narave »implicira produkcijo pomena, zamisli in zavesti o prostoru« 
(Smith 2008: 107), kar lahko v zvezi z urejanjem (teka{kih) poti in drugih elementov 
8 Posledi~no deluje zunanja narava tudi kot sredstvo naturalizacije in legitimacije razredne, spolne, 
rasne in drugih oblik dru`bene neenakosti, saj so dojete kot naravne in ne dru`bene. ^e je v obdobju, ki ga 
analizira Smith, ideologija narave predvsem naturalizirala izkori{~anje resursov, je danes predvsem v funkciji 
naturalizacije potro{ni{tva (»vrednot«), tek pa v funkciji krepitve krotkih in spro{~enih, a produktivnih teles. 
9 Nedvoumno moram poudariti deloma shemati~no zasnovo gornjega zapisa, saj so, denimo, besedo 
»jogging« uporabljali `e pred letom 1990 (glej Belan 1986), obstajale pa so tudi druge, dru`beno manj 
pomembne teka{ke »struje«.
173
»Meni je ta moja pot kot dnevna soba«
Krajinskega parka (KP v nadaljevanju) Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, pa »zelenih 
obmo~ij« nasploh, opazujemo (tudi) na svetovnem spletu.10 Vedno ve~ spletnih strani 
predstavlja, tj. konstruira, poti, primerne za tek, podaja osnovne informacije glede 
konfiguracije terena in zahtevnosti, dol`ine, dostopnosti, morebitne prisotnosti prometa 
ipd. in jih opremlja s slikovnim, ob~asno tudi video ali interaktivnim gradivom (glej 
Gremo na pot 2016). Vzporedno s temi, a po enakem vzorcu, nastaja mno`ica navodil 
in nasvetov tudi glede opreme, kako naj te~emo v naravi, kako naj polagamo noge, 
dr`imo trup, na kaj in kako naj bomo pri teku pozorni. V ta namen akterji pripravljajo 
izobra`evanja, prakti~ne delavnice, tudi ve~dnevne tabore in skupinske treninge 
(prim. Baji~ 2014). Kjer koli `e teka~i potegnejo mejo narave in kar koli `e v njej 
odkrijejo, naj na spletu in/ali v »klasi~ni« publicistiki o tem {e toliko razpravljajo, pa 
sta dejanska telesna dejavnost in participacija tisto, kar vodi v verjetje in ga »pripne«. 
Prenovljena trim steza v Tivoliju na delu med Pod turnom in Drenikovim vrhom (foto: Bla` Baji~, 2016)
»Moje mesto je tam, v naravi«
Kak{en prostor se odpira teka~em onkraj meja mesta? Kaj po~no tam in 
kako? V Ljubljani je v preteklih letih nastalo ve~ formalno razli~no organiziranih 
teka{kih skupin, katerih ~lani in ~lanice se sre~ujejo bolj ali manj redno. Ena 
prvih in med teka~i bolj znanih je (pla~ljiva) skupina Urbani teka~i. S ~lani in 
~lanicami sem sedem mesecev redno, dvakrat tedensko, treniral ter se z njimi tudi 
po zaklju~enem osrednjem delu etnografske raziskave (del katere predstavljam v 
nadaljevanju) udele`il nekaj teka{kih popotovanj, tj. dalj{ih, celodnevnih tekov, 
npr. teka iz Ljubljane na goro Krim, pa po PST okoli mesta, tekmovanj v drugih 
krajih po Sloveniji in teka{kih delavnic. 
10 Ne smemo pa pozabiti, da imata obe komponenti, tj. materialna produkcija in ideologija narave, 
tudi v zvezi s {portom, rekreacijo in dru`abnostjo, na obravnavanem podro~ju mnogo dalj{o zgodovino (glej 
Pavlin 2007; [terbenc Svetina 2007).
174
Bla` Baji~
Vsakokratni »ritual« teka je imel praviloma naslednji vrstni red »opravil«. 
Z Urbanimi sem se sre~eval pri bazenu Tivoli, kjer smo prisotni med ~akanjem, 
da se vsi zberemo, obi~ajno poklepetali, nekateri pa so, vsaj ob~asno, za~eli z 
izvajanjem ogrevalnih vaj, kakr{nih smo se naposled, ko je pobudo dal vodja 
skupine, teka{ki trener U. P., lotili vsi. Primerno »ogreti« smo teke vselej za~enjali 
lahkotno, `e po nekaj sto metrih upo~asnili, prehodili nekaj metrov, dokler se 
nismo naposled ustavili in opravili nadaljnjih nekaj vaj, zopet pod U.-jevim 
vodstvom. Ob izvajanju vaj za krepitev ali raztezanje izbranih mi{i~nih skupin 
so teka~i in teka~ice skupine praviloma klepetali, izmenjevali zgodbe z obiska 
teka{ke prireditve ob koncu tedna, si izmenjevali {ale in podobno. Najpogosteje 
se je prvi tovrstni postanek zgodil ob podhodu, pri katerem se kon~uje Jakopi~evo 
sprehajali{~e oziroma se kot Ple~nikova promenada razteza v sredi{~e mesta in od 
koder smo mnogokrat opravili nekaj dol`in hopsanja, skippinga in podobnih vaj11 
ter naposled razporejeni vse naokoli vodnjaka De~ka z ribo z opiranjem in stanjem 
na njem raztegnili pravkar obremenjene mi{ice nog. Ve~krat smo po stopni{~u, ki 
vodi h gradu Tivoli, nekajkrat zaporedoma tekli na eni strani navzgor, na drugi 
navzdol. Po minuti predaha se je uvodni del mnogih treningov kon~al, od tod pa 
se je na{a vsakokratna trasa nadaljevala vedno nekoliko druga~e. Nekateri treningi 
so zavili skozi sredi{~e mesta do Fu`inskega gradu in nazaj ali pa na Grajski gri~, 
kjer Urbani opravijo ve~ vzponov po razli~nih stezah ali cestah. 
Sabina, ena izmed teka~ic, ki se je skupini pridru`ila nekaj mesecev pred 
menoj, je dejala, da je takrat »prvi~ {la po tisti poti, ki {tarta pri Gornjem trgu, 
pa eni od teh, ki cikcakajo gor. /.../ �Na vrhu� smo delali osmice, tam, ve{, pri 
anteni. /.../ Mi je bilo kul, ker sem videla neke nove lepe ko{~ke«. U. se pona{a s 
prizadevanji, da skupino popelje skozi mnoge »lepe ko{~ke« – tudi take, katerih 
voden postanek te`i k »temnemu turizmu«, denimo v ~asu raziskave propadajo~ih 
stavb hotela Bellevue in [vicarije, ki zaradi tovrstnih obiskov v imaginaciji 
skupine zaseda posebno mesto. Poleg tega pa je tja na plese zahajala ena izmed 
»ikon« rekreativnih teka~ev, Helena @igon, o njej pa je pisala ena izmed Urbanih 
teka~ic (glej Kozina Praprotnik 2014). A v veliki ve~ini primerov postanke, ki so 
primarno namenjeni izvajanju vaj, teka~i opravijo v »lepih ko{~kih« narave. Gre 
za slikovite, gozdnate ali travnate, tako ravninske kot »razgibane« predele in kraje, 
praviloma zaznamovane z neko izstopajo~o potezo, na primer ve~jim drevesom ali 
jezerom. Mimo mnogih takih to~ko vodi tudi trasa K-Ro`nik,12 ki »ima svojo«, prek 
spletnega foruma samoorganizrano teka{ko skupino. To, med teka~i razmeroma 
priljubljeno pot sem, ~etudi se nismo vselej dr`ali »uradne« trase, ampak dolo~ene 
dele poti izpustili, jih zamenjali z drugimi, z Urbanimi pretekel ve~krat. 
11 Gre za vaje, ki na razli~ne na~ine kombinirajo tek s poskoki in/ali »normalen« teka{ki korak modificirajo 
v hitrej{e stopicljanje, dol`ina pa je zamejena, navadno premo~rtna razdalja, na kateri izvajamo vaje.
12 Obstajata pravzaprav dve trasi K-Ro`nik, ki se razlikujeta po dol`ini in zahtevnosti. Kraj{i krog, za 
ilustracijo, na spletnem portalu Tekac.si opi{ejo takole: »Kraj{a trasa, t.i. 'K-Ro`nik klasika' (9,3km – 192 
v. m.) – poteka od parkiri{~a pred ZOO-jem proti gostilni ^ad do Cankarjevega vrha do cerkvice, mimo 
gostilne proti vzhodu do Drenikovega vrha, nato po cesti spust proti Tivoliju, nad Cekinovim gradom po 
Trim stezi proti severu po t. i. poti mosti~kov, nad Bellevuejem do stare skakalnice, spust v Mostec, mimo 
gostilne in nato po sprehajalni poti vzporedno z Ve~no potjo nazaj do ZOO-ja.« (Buh 2012)
175
»Meni je ta moja pot kot dnevna soba«
Naj opi{em enega izmed »krogov«, ki smo ga pretekli v »vremensko 
preperelem svetu« (Ingold 2011: 126–135) februarja leta 2015. Spodaj opisani 
trening pravzaprav v ni~emer ne odstopa od drugih in tudi med tem smo pre~ili »lep 
ko{~ek« pri Kose{kem bajerju, ki je bil takrat pomrznjen, bregovi zasne`eni, vse 
skupaj pa zavito v meglo, iz katere je izstopalo le nekaj golih dreves. Po kon~anem 
ogrevanju smo se z vrha Jakopi~evega sprehajali{~a (ob Tivolskem gradu) spustili 
do neimenovane poti, ki v jugovzhodni smeri vodi proti Ro`ni dolini, zavili ob 
Tivolskem ribniku in ob Rastlinjaku Tivoli stekli po Cesti 27. aprila ter nadaljevali 
po Ve~ni poti do mesta, na katerem se od nedavno asfaltirane kombinirane steze 
za pe{ce in kolesarje odcepi samostojna kolesarska steza in spusti proti potoku 
Glin{~ica. Do tu smo tekli precej brez te`av, saj so bile poti splu`ene in posute s 
peskom ali pa je bil sneg dodobra shojen, mrak in megla pa {e ne posebej gosta, 
predvsem pa so bile ve~ji del poti osvetljene, kar, mimogrede re~eno, ni vpra{ljivo 
v poletnih mesecih, ko zaradi dalj{ih dni sre~anja potekajo v svetlobi in je, ob vi{jih 
temperaturah in bujnej{em rastju, izku{nja teka v KP Tivoli, Ro`nik in [i{enski 
hrib precej druga~na, ta sprememba je za teka~e {e kako pomembna (Edensor in 
Lorimer 2015). Malo pred spustom smo hitrost, »tempo« teka upo~asnjevali, vse 
dokler nismo hodili in se naposled ustavili. Teka~i in teka~ice do tega trenutka 
nekoliko razvle~ene in razdrobljene skupine smo se tu zopet zbrali ter na povelje 
posami~no in v parih izvedli nekaj vaj, medtem pa so nekateri pripovedovali {aljive 
zgodbe, pri ~emer je svetloba mimovoze~ih avtomobilov vedno znova osvetlila 
kondenzirajo~o sapo zasoplih teka~ev. Po kolesarski stezi smo se zaradi zdaj `e 
trde teme, ki so jo sicer prebadale opasane lu~i nekaterih teka~ev oziroma teka~ic, 
in spolzkih, poledenelih tal spustili zelo previdno, ob vzno`ju pa se zopet pognali 
v tek na trasi, na kateri je med letoma 1948 in 1954 stala Pionirska `eleznica, 
od leta 1970 pa prva (Thaler 2013) kolesarska steza v Sloveniji (Pleterski 1984). 
Skozi gozd Kose{ke gmajne smo vse do kri`i{~a s Potjo Roberta Blinca, kjer smo 
»ponovili vajo« v raztezanju, tekli v dalj{i koloni. Vla`en, z meglo prepojen zrak in 
zasne`ena okolica sta ustvarjala, kot mi je med tekom dejal Sre~o, »kar misteriozno 
{timungo«, steza pa je bila ponekod zasne`ena, drugod poledenela, le tu in tam 
kopna, zaradi ~esar so na{e o~i »tavale med stvarmi, i{~o~ pot naprej, niso pa ciljale 
v nepremi~no tar~o« (Ingold 2011: 132), saj se je zaradi na{ega gibanja zdelo, da 
se premika vse okoli nas. Med tekom je nekaj Urbanih nadaljevalo »ve~no debato 
o supergah«, drugi pa smo klepetali v parih ali osredoto~eni na »korak« in »svoje 
zadeve« tekli v ti{ini. Ponovno smo se ustavili na urejenem obre`ju Kose{kega 
bajerja, na tamkaj{njih klopeh in stojalih za kolesa naredili nekaj vaj ter se po 
tak{nem kraj{em odmoru po Poti pod Ro`nikom odpravili proti Tivoliju. Med 
zadnjo etapo sem se zaklepetal s teka~ico Ma{o, ki je razlagala o svojem intimnem 
poznavanju poti K-Ro`nik in nekaterih drugih trasah, ki jih je ve~krat pretekla z 
Urbanimi teka~i, reko~, da bom tudi sam s~asoma tako spoznal poti. Toda preden 
je lahko kon~ala svojo pripoved, je na{e teka{ke poti, vsaj za tisti dan zmanjkalo, 
saj smo pritekli do parkiri{~a ob Lattermanovem drevoredu, kjer se je ve~ina, po 
»ritualni« skupinski masa`i in klepetu, usedla v svoje avtomobile, nekateri pa smo 
se proti »mestu« odpravili s kolesom ali – nadaljevali s tekom. 
176
Bla` Baji~
Teka{ka steza, del priljubljene trase K-Ro`nik, na severovzhodnem robu KP Tivoli, Ro`nik in [i{enski 
hrib; v ozadju ~etrt Spodnja [i{ka (foto: Bla` Baji~, 2016)
Med takrat prisotnimi je veljal tihi konsenz, da smo, kot tolikokrat prej in 
potem, tekli v naravi. Sogovorniki so ob tisti in drugih prilo`nostih podro~je skoraj 
brez izjeme opisovali kot naravo. In ~etudi se kdo s tem nemara ne strinja (ve~) ali 
odlo~no nasprotuje in bi naravo postavil nekam »drugam«, pa je nazadnje bistveno, 
da je tek uspel in je kot niz medsebojno povezanih fizi~nih dejavnosti tvoril »krajino 
nalog« �taskscape�, ta pa se je stapljal s krajino, v kateri smo tekli (Ingold 2000: 
189–208). Po Timu Ingoldu dejavnosti, ki prispevajo k preoblikovanju krajin(e), 
potekajo v medsebojnem prilagajanju in interakciji z dejavnostmi drugih ljudi pa 
tudi `ivali, rastlin, vremenskih in geolo{kih pojavov. Ingoldovi opisi telesnega 
gibanja, percepcije in na~inov preoblikovanja krajine, v kateri neka skupina 
ljudi »gradi« svojo eksistenco, so za tukaj{njo temo relevantni, ~etudi le delno 
uporabni za razumevanje teka{kega odnosa do narave, saj njegovo pojmovanje 
zanika lo~evanje narave in dru`be. Ingold poudarja, da »krajine nalog« ne smemo 
postavljati nasproti krajini, kot sta si nasproti dru`ba in narava, za katero pravi, da 
ima ontolo{ki temelj v »izmi{ljeni lo~itvi med ~love{kim opazovalcem in svetom« 
(2000: 191). Nasprotno, gre za vidika istega procesa, v katerem nastaja vselej 
za~asen izdelek, krajina, njegove oblike pa se ustvarjajo skozi telesno gibanje in 
druge telesne dejavnosti (Ingold 2000: 197–199). V lu~i tovrstnega pojmovanja 
je bil opisani tek, tako kot kateri koli drug, tudi drobno, komaj zaznavno 
preoblikovanje krajine in ne samo teka~em pomembna ~utna, telesna izku{nja 
gibanja in v gibanju. Ni pa bil produkcija narave, kot jo razume Neil Smith.13 Z 
Ingoldovo krajino izgubimo za nas klju~no emsko pojmovanje in, kot bomo prav 
13 David Howe in Carol Morris (2009), slede~ Ingoldu (2000) in Bourdieu (1977), v etnografski raziskavi 
profesionalnih teka~ev govorita, zanimivo, o soprodukciji narave in ljudi. Pravita pa tudi, da v primeru 
rekreativnih teka~ev ne moremo govoriti o »krajini nalog«, saj v nasprotju s profesionalci, rekreativci ne delajo. 
Ker pa Ingold govori o dejavnostih, ne delu, lahko s pojmom »krajine nalog« interpretiramo vsakr{no delovanje.
177
»Meni je ta moja pot kot dnevna soba«
kmalu jasneje videli, dojemanje narave, po katerem ~love{ka dejanja bistva narave 
v ni~emer ne spreminjajo, saj je ta, kot ugotavlja Smith, vedno znova pozunanjena. 
Bolj pomembno kot majhne fizi~ne spremembe, ki jih s svojimi telesi povzro~ajo 
teka~i in ki so verjetno najbolj opazne kot »bli`njice«14 ter sami telesni prisotnosti, 
odsotnosti in gibanju, je dejstvo, da ljudje med tekom, podobno kot med hojo (de 
Certeau 2007: 179–204; Lefebvre 2013: 226–256), oblikujejo prostor, »prostorijo« 
(Mur{i~ 2006), ga izkustveno predelujejo, predvsem pa ga dojemajo skozi svojo 
telesno izku{njo. Izku{nja teka, ko gredo ven iz mesta in v naravo, pa, kot so mi 
teka~i radi povedali, spremeni njih, saj je ~lovek nastal v naravi in za naravo, 
ta pa ima svojo »mo~« in »ve«, kaj je dobro. To je zopet skladno s Smithovimi 
ugotovitvami in z McDougallovim naukom. Tako tudi ~e smo »civilizirani« vednost 
narave prete`no izgubili ali se ne strinjamo, nas bo fizi~no udejstvovanje v njej 
izpopolnilo telesno in umsko/du{evno. 
Odhodi na tek zaradi preprostega dejstva, da treningi trajajo omejen ~as, 
v izbranem delu dneva, tedna, meseca, leta, soustvarjajo in so ustvarjeni v 
~asovno-prostorskih ritmih mesta (Lefebvre 2004; Edensor 2010). Termine oz. 
obdobja treningov rekreativni teka~i in teka~ice izbirajo glede na mno`ico drugih 
obveznosti, predvsem razporeditve {olanja, dela, dru`enja z dru`ino in prijatelji 
(~eprav se ti, kot smo videli, ne izklju~ujejo vselej), ter dejavnikov, kot so razli~na 
teka{ka tekmovanja, po~itnice, vremenski pogoji. Nekateri venomer te~ejo po 
eni sami stezi, ki, kot pravijo, ostaja od obiska do obiska ista, a vseeno vedno 
druga~na, ker je, praviloma, pot, ki se vije v naravi. Mnogi se `elijo od »kaosa« 
mesta umakniti, zato izbirajo ~as in kraj oz. pot svojih treningov tako, da so kar 
najbolj sami – s seboj in z naravo. 
Tovrstna ob~utja podrobno ka`e pripoved mlade zgodovinarke Andreje, ki ̀ e 
nekaj manj kot deset let skoraj vsakodnevno te~e po PST oz. Kme~ki poti na delu 
med Kose{kim bajerjem in sosesko Brdo, proti izhodi{~u pa se obrne pri stavbi 
Oddelka za biologijo Biotehni{ke fakultete, a zavije k parkiri{~u ljubljanskega 
@ivalskega vrta in nadaljuje po sprehajalni poti ob vzno`ju Malega Ro`nika, poti, ki 
so jo leta 2012 na dolo~enem delu s postavitvijo telovadnih naprav in spremljajo~ih 
tabel preoblikovali v trim stezo (glej Utenkar 2015). Andreja je pripovedovala, da 
nikakor ne more te~i »v mestu«, reko~, da ji vrve`, avtomobili, morebitni »rde~i 
semaforji« onemogo~ajo, da bi tekla »v svojem ritmu«, tj. s hitrostjo, ki ji najbolj 
ustreza, in jo silijo v prestopanje, manevre, da se izogne tr~enju z drugimi ljudmi, 
asfaltirana tla pa so po njenem pripovedovanju pretrda za »u`iva{ki tek«, tudi 
{kodljiva za kolena in sploh »ne~love{ka«. Podobno, oziroma zaradi hitrosti 
premikanja {e toliko bolj, kot hoja tudi tek po mestnih ulicah zahteva specifi~no 
telesno uve{~injenje, nenehno odzivanje na spremembe v okolici (Vergunst 2010). 
Toda po Andrejinem pripovedovanju mesto ni zgolj »neprakti~no« za tek, ampak 
se po mestnih ulicah tudi ne spodobi te~i, ~e{ da je to prostor za posedanje in 
14 Nena~rtovane steze, navadno brez upravljalcev, ki jih glede na konfiguracijo terena in elementov v 
njem, s ponavljajo~o hojo ali tekom spontano utrejo ljudje. Nekateri jih razumejo kot izraz spontanih `elja 
ljudstva, drugi kot majhno dejanje upora sistemu ali vandalizem (odvisno od vsakokratnega prostora), dolo~eni 
urbanisti jih vidijo kot pomagalo v gradnji mest »po meri ~loveka«, {tevilni teka~i pa v njih vidijo tudi dokaz 
vitalnosti narave, saj »se poti zarastejo«, tj. jih prekrije rastlinje, ~e jih dalj ~asa ne obnavljamo s hojo ali tekom.
178
Bla` Baji~
dru`enje ob pija~i, morda sprehod. Ker stanuje v sredi{~u Ljubljane, ob vzno`ju 
Grajskega gri~a, je zaradi bli`ine poskusila te~i tudi »na Gradu« in parku Tivoli, a 
se na ta »oto~ka narave sredi mesta«, kot se je izrazila, nikakor ni mogla navaditi, 
saj so tamkaj{nje steze preve~ ovinkaste, razbrazdane ali strme. Na Grajskem gri~u 
jo je motilo, denimo, da so poti precej kratke, zaradi ~esar je, da bi dosegla `eleno 
kilometrino, pretekla ne{teto krogov, ob~asno obrnila smer, a neprijeten ob~utek, 
da se ne premika nikamor, je ostal. V parku Tivoli in na ju`nem pobo~ju Ro`nika 
je tekla po razli~nih, po ve~ini makadamskih poteh z zmernim naklonom, a je 
obljudenost, tudi z drugimi teka~i, ni navdu{ila. Manjkalo je »nekaj njenega«. 
Kot je skozi pogovor in refleksijo ugotavljala Andreja, med navedenimi 
stezami ni pomembnih fizi~nih razlik, razen morda v dol`inah. Vse so makadamske, 
prete`no polo`ne, v senci dreves, bolj ali manj odmaknjene od prometa, zna~ilnosti, 
ki jih Andreja ceni tako kot mnogi drugi teka~i in teka~ice. Vendar pa sogovornica 
opa`a, da se je v zadnjih letih povsod {tevilo ljudi – {e najbolj prav na PST, ki je bil, 
ko je za~enjala te~i, najmanj obljuden – pove~alo predvsem zaradi velikega {tevila 
teka~ic in teka~ev, ki, kot pravi, nekoliko spreminjajo »atmosfero« PST-ja. Kljub 
nekaterim mote~im dejavnikom, kot npr. hrup z bli`nje obveznice in pa vedno ve~ 
drugih teka~ev, Andreja pravi, da v teku po PST u`iva, ker je stezo vzela za svojo 
in se v gibanju tam po~uti doma~e. Toda kaj natanko dela PST Andreji doma~e? 
Ko je pred slabim desetletjem za~ela z rekreativnim tekom, je stanovala v [i{ki, 
izhodi{~e teka{ke trase pa je bilo oddaljeno le kratek sprehod, medtem ko danes 
vstaja nekoliko bolj zgodaj in se z avtomobilom odpelje do Kose{kega bajerja ter 
{e pred slu`bo opravi svoj »krog«. Med pogovorom je ve~krat poudarila, da do 
tistega trenutka ni podrobneje razmi{ljala, zakaj se ji je PST tako priljubil, da ga 
ne zamenja niti sedaj, ko tek tam zanjo ni ve~ prakti~en; vedno je, je zatrdila, »le« 
mo~no ~utila, da je zanjo prav, da tam te~e. V letih (skoraj) vsakodnevnega teka 
na PST se je tako navadila na tamkaj{njo »atmosfero«, kot je dejala, »sestavljeno« 
iz pogleda na drevje in polja, ki se raztezajo pred njo, ob~utenja vetra, ki zapiha, jo 
osve`i in ohladi izpostavljene dele telesa, iz igre son~ne svetlobe, ki v prehajanju 
skozi drevesne kro{nje ustvarja tiso~ in en odtenek zelene, umirjenosti, ki preveva 
podro~je, poto~ka, ki nekaj sto metrov te~e vzporedno z njo, in vzpetin, ki se 
dvigajo na obzorju, na »atmosfero«, glede katere pa ni bila povsem prepri~ana, 
ali je »v njeni glavi ali pa je resni~na«. Integralen del »atmosfere« je, seveda, samo 
gibanje, propriocepcija, ritem korakov in, kot je posebej poudarila, »{kripanje 
kamen~kov« ob vsakem koraku, kakr{nega ni mo~ najti nikjer drugje. »Meni 
je ta moja pot kot dnevna soba,« je na kratko opisala svoje do`ivljanje PST in 
sprehajalne steze ob Ve~ni poti, »sem na komot.« V izku{nji teka »spojeni« elementi 
tvorijo njeno pot (Bachelard 1994; Lefebvre 2013: 199–200), ji dajejo ob~utek 
doma~nosti, poznanega v ravnote`ju z ob~utenjem novega, razburljivega, ki ga 
skozi leto »poganja« prehajanje letnih ~asov in spreminjanje vremena ter s tem 
povezane spremembe v okolici; o`gane polj{~ine, lu`e in narasel potok Pr`anec, 
porumenelo listje dreves v jeseni, cvetenje in svetlozeleni poganjki na pomlad, 
brazde, ki nastanejo v teksturi tal med de`jem, vonj in vlaga gozda, pot, ki jo pozna 
»na korenino« natan~no. Odhod na tek po PST in sprehajalno pot med @ivalskim 
179
»Meni je ta moja pot kot dnevna soba«
vrtom in Mostecem je, kot je dejala Andreja, nujna dnevna doza narave, odklop 
od obveznosti; je odhod onkraj mesta, kjer se v »atmosferski uglasitvi« (Stewart 
2011), klju~en del katere je tek in kakr{na po njenih izku{njah ni mogo~a na 
mestnih ulicah, »sprosti, zbistri in prezra~i«. Tak{nega ~utenja »atmosfere« med 
tekom pa se je potrebno priu~iti, je del teka{kega uve{~injenja, samega odvisnega 
od dru`benih in medijskih reprezentacij in na~inov dojemanja, ki poteka skozi 
dalj ~asa trajajo~o in ponavljajo~o telesno dejavnost v (fizi~nem) prostoru (Baji~ 
2014; za primer »atmosfere« pri vadbi fitnesa glej Baji~ 2015b). 
Podobnih misli kot Andreja je bila tudi Bojana, {tiriintridesetletna uradnica, 
ki prav tako »prisega« na tek v samoti, s katerim, kot se je izrazila, kompenzira 
sedenje v slu`bi. Nad tekom se je navdu{ila med {tudijem in se ga lotila, kot se 
ga loteva {e danes, studiozno; prebira knjige o teku, na spletu »sledi« nekaterim 
piscem in novostim na tem podro~ju. V tem se mo~no razlikuje od Andreje, ki 
pa, kot bomo videli, »spontano« reproducira isto naracijo o teku, naravi in njuni 
nelo~ljivi povezanosti v vsakdanjem `ivljenju. Ker se `eli mestnim ulicam izogniti, 
vselej, pozno popoldne, ko se vrne iz slu`be, te~e od svojega stanovanja v sredi{~u 
Ljubljane po najkraj{i mo`ni poti proti parku Tivoli in na Ro`nik, povezava do 
katerih je zaradi urbanisti~nih sprememb postala nekoliko bolj »prijazna«, saj »je 
brez semaforja, zdaj so mi ga ukinili {e pri �veleblagovnici� Nami in to je zame 
poezija«. Po izbrani stezi `e pribli`no deset let te~e vsak drugi dan in jo pozna 
tako dobro, da med tekom ni »pozorna na okolico, ne vem, te`ko je ubesedit; noge 
`e vejo, kje je kak{en korak. Meni se zdi, da ~e bi nekdo meril �bi ugotovil�, da 
vedno na istem mestu z nogo dol stopim. Telo `e v naprej ve, kaj bo, noga `e, da 
bo treba bolj dvignit /…/ Vse je res avtomatizirano. Tako sem navajena na ta 
enakomeren napor oziroma nenapor«. ^eprav del iste trase, pa avtomatiziran tek, 
kot ga je opisovala sogovornica, zanjo ni mo`en v mestu, saj, kot je nadaljevala, 
je tam »stres�no�, zaradi avtov in biciklov, pa gu`ve �gne~e�, semaforjev«, temve~ 
le v naravi, kjer se poznana hribovska steza udoma~i v mi{i~ni zavesti (Bachelard 
1994: 11). »Pravi« tek se tako za~ne, {ele ko preide podhod pod Bleiweisovo cesto 
in se ji med vzpenjanjem po stopni{~u odpre pogled na Jakopi~evo sprehajali{~e, 
park Tivoli in »zeleno« pobo~je Ro`nika: 
Tek po mestu me ne �zanima, navdu{uje�, narava je zame relax �sprostitev�, v 
betonu, v asfaltu zame ni pozitivne energije. /…/ Narava definitivno, zelo pomembno 
mi je, kje sem, ni samo to, da moram �trenirat� noge, pa mi{ice, to telesno, pri meni 
je fifty-fifty �pol-pol�. Okolica je pomembna, lih toliko, kot da laufam. 
In kaj, pravzaprav, je za sogovornico narava? 
Dom; ja! Jaz sem del narave, jaz spadam tja, jaz se tam hranim. Del narave se 
po~utim, da pa{em tja. Dom, definitivno. Moje mesto je tam, v naravi. Ob~utek 
imam, da sodim tja med drevesa, med zelenje, med zemljo, ja, tja sodim, tam je 
moje mesto. /…/ Energijo dobivam tam, napaja me, motivira me, smisel daje. 
V desetletju ponavljanj treningov na isti trasi, ki pa, kot je navdu{eno 
poudarjala tudi Bojana, »nikoli ni ista, ker se narava spreminja, nikoli ni ista 
/…/ in tudi jaz sem danes druga~na kot sem bila v~eraj«, je svoje »domovanje« 
180
Bla` Baji~
»opremila« s prenekaterim spominom na pretekle dogodke ob poti. »Joj! En prizor 
je bil krasen, /…/, kako je vrana sedela na klopci, mela je v kljunu eno hrano in 
srnica prilaufa dol, se ustavi, pogleda in gre naprej. To mi je pravlji~ni prizor in 
zdaj dostikrat recimo, ko prilaufam do tega mesta, se tega prizora spomnim.« 
Skozi ne{tete treninge se za teka~e in teka~ice »poti in poteke, mre`e in steze 
razgibajo s pripovedmi, z miti~nimi 'prisotnostmi', /…/ za katere verjamejo, da 
konkretno obstajajo« (Lefebvre 2013: 149), narava postane »skladi{~e« intimnih 
izku{enj in spominov, geografsko blizu, pa vendar »oddaljena regija, �kjer�spomini 
in domi{ljija ostanejo povezani ter se medsebojno poglabljajo« (Bachelard 1994: 5).
Iztek
Na videz trivialna praksa rekreativnega teka je v o~eh (in nogah) mnogih 
teka~ev vse prej kot to. Je na~in vra~anja k naravi in »ukoreninjanja«, ~etudi 
popolnega soglasja o lokaciji, lastnostih in delovanju narave med teka~i ni. 
Nasprotno, glede teh vpra{anj se akterji ve~krat ne strinjajo, ob~asno si dejavno 
nasprotujejo in izpodbijajo trditve nasprotne strani. Vendar pa, kolikor sem uspel 
opaziti, vsi predpostavljajo oziroma imajo za samoumevno, da narava obstaja sama 
po sebi, da »ve«, kaj in kako je dobro in prav za »~loveka«, poleg tega pa tudi, da 
narava le`i onkraj mest(a). Razmerje med mestom in naravo standardizirajo z 
ne{tetimi besedili tako v elektronskih kot tiskanih medijih, katerih glavni namen 
je predstaviti prednosti teka v naravi in telesne tehnike, s katerimi naj se takega 
podviga lotimo. V tovrstnih naracijah je klju~en del prednosti teka v naravi kar 
narava sama, saj je, ne glede na specifike trditve posameznega teka~a ali teka~ice, 
ozna~ena izrazito pozitivno. Mesto kot kve~jemu negativno, predvsem pa kot kraj 
(in ~as) dela; naracija o naravi kot prostoru prostega ~asa in intimnega nabiranja 
mo~i v njeni »pristnosti« tako gotovo izvira iz materialnih praks in reflektira 
materialne prakse, ki jo »poganjajo«. Zagovorniki teka v naravi pravzaprav nimajo 
kaj dosti (dobrega) povedati v zvezi s tekom v mestih – »v betonski d`ungli« ni 
mo~ »pognati korenin«.
Najpriro~nej{i kandidati za prostor narave so gozdnata ali travnata podro~ja, 
idealno na razgibanem terenu. V Ljubljani izstopa tudi tu obravnavano podro~je 
KP Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, saj ponujajo raznolike teksture in strukture 
tal ter s tem ob~utja, kot tudi samega teka. Ta pa so, kot ugotavlja tudi John Bale 
(2004: 74) za teka~e {e kako pomembna, saj se s telesnim gibanjem »vpletajo« v 
zemljo, makadam, odpadlo drevesno listje in iglice, med korenine in skale te pa 
v njih (Ingold 2011).15 Po letih teka teka~i svoje poti spoznajo tako podrobno, 
da imajo, kot je dejal so-teka~ v skupini Urbani teka~i med enim izmed tekov 
na Cankarjev vrh, ob~utek, da bi traso lahko pretekel mi`e. No, verjetno bi se 
vsakr{en tovrsten poskus slej ko prej kon~al z nerodnim padcem, a to ne spremeni 
dejstva, da teka~i in teka~ice izjemno natan~no poznajo okolico, skozi katero 
te~ejo, ~etudi se, kot so poudarjali sogovorniki, zaradi hitrosti gibanja ne zavedajo 
15 Mnogi teka~i prisegajo na »lahek korak«, ideal katerega je, da ne pu{~ajo sledi (Baji~ 2014: 19; 
Ryan 2002) 
181
»Meni je ta moja pot kot dnevna soba«
vseh podrobnosti. Zmo`nost, da »napol mi`e« uspe{no premagujejo zahtevne trase, 
le ka`e na habituiranost gibanja (Bourdieu 1977). 
Habituirana je tudi prej omenjena razlika med mestom in naravo, utele{enih 
v betonu, asfaltu, gne~i, prometu, slabem zraku, semaforjih, itd. oz. drevju, zelenju, 
sve`em zraku, atmosferi, pti~jem petju, raznolikih teksturah tal itd., a jo preme{~ajo 
s tekom po izbranih poteh. Izku{nja teka kot ponosno poudarjajo teka~i in teka~ice, 
je vselej ista, zmeraj nekoliko druga~na, popolnoma individualna, tak{na pa je tudi 
meja med mestom in naravo. S samoumevno lo~nico ustvarjajo, v dolgi zgodovini 
produkcije in ideologije narave utemeljeno, krajino kot dialekti~no razmerje med 
krajem in prostorom (Hirsch 1995). Toda ljubljanska teka{ka krajina je nadvse 
dvoumna, monolitna in hkrati razdrobljena, prepredena s potmi, po eni strani 
kolektivna, javna, po drugi individualna, intimna, pa zopet, vsaj za~asno, vzajemno 
deljena z, vsaj nekaterimi, pripadniki in pripadnicami »ljudstva teka~ev«, a pogosto 
pod vplivom mnenjskih voditeljev, kot so teka{ki trenerji in/ali pisci v relevantnih 
medijih, pa spremenjena z novo teka{ko prireditvijo ali skupino …
Kljub dolo~enim nejasnostim in spornostim glede pojmovanj narave, ali pa 
prav zaradi njih, ostaja razmerje med mestom in naravo, danim in mogo~im, ki 
se preobra`a v pravilno, za teka~e in teka~ice na~in kognitivnega preslikavanja. 
Razmerje, utele{eno v teka{ki krajini, slu`i kot sredstvo pozicioniranja v 
neizmerno kompleksni dru`beni celoti poznega kapitalizma, ki, kot smo videli, 
podpira tudi najbolj lokal(izirane)ne teka{ke prakse in izku{nje. Toda rekreativni 
tek kot (dokon~no) utele{enje McDougallovega nauka, samodejna »naturalizacija« 
v »ljudstvo teka~ev«, »~loveka« postavlja v naravo, ne v mesto, niti ne v dru`beno 
celoto poznega kapitalizma. [e ve~, to strukturno resnico prikrije in (tako) 
posamezniku omogo~i in ponudi avtenti~no ~utno izku{njo (prim. Jameson 1991: 
410–411). Z »naravo« zaradi njene »ve~nosti in univerzalnosti« (Smith 2008: 10–
48), seveda, sodobnosti ustrezno kognitivno preslikavanje ni mogo~e, saj »narava« 
deluje kot predstava imaginarnega razmerja med posamezniki in njihovimi realnimi 
(globalnimi) pogoji obstoja in delovanja (prim. Althusser 2000: 87), pri kateri 
slednji izginejo z obzorja. Z »naravo«, ki se teka~em ka`e kot zunaj dru`ben(eg)a, 
sodobni rekreativni tek kot alternativo ponudi prvoosebne, predkartografske 
popotni{ke diagrame (prim. Jameson 1991: 51–52), ne tako zelo druga~nih od 
Ingoldovih plete`ev in stezosledcev, neizbe`no zatopljenih v svoje plete`e (glej 
2007: 72–103; 2011: 67–94, 145–164), ki posameznika povezujejo s predstavo 
~love{tva kot »naravne celote« in ne nekim strukturnim mestom v globalni dru`bi. 
 
LITERATURA IN VIRI
ALTHUSSER, Louis
2000 Izbrani spisi. Ljubljana: Zalo`ba *cf.
ANDERSON, Benedict
1998 Zami{ljene skupnosti: o izvoru in {irjenju nacionalizma. Ljubljana: SH – Zavod za zalo`ni{ko 
dejavnost.
BACHELARD, Gaston
1994 The poetics of space. Boston: Beacon Press.
182
Bla` Baji~
BAJI^, Bla`
2014 Running as nature intended: barefoot running as enskillment and a way of becoming. Anthropological 
Notebooks 26, {t. 2, str. 5–26.
2015a Ustvarjanje prostorov ustvarjalnosti: sodobni rokodelski sejmi kot produkcija lokalnosti. Traditiones 
44, {t. 3, str. 149–170.
2015b »Ho~e{ {e naprej, ho~e{ {e naprej!«: interpretacija trenutkov ekstaze v vadbi fitnesa. Glasnik 
Slovenskega etnolo{kega dru{tva 55, {t. 3–4, str. 38–48. 
BALE, John
2004 Running cultures: racing in time and space. London, New York: Frank Cass Publishers. 
BALE, John; SANG, Joe 
1996 Kenyan running: movement culture, geography, and global change. London, Portland: Frank Cass 
Publishers. 
BAUDRILLARD, Jean
1989 America. London, New York: Verso. 
1999 Simulaker in simulacija; Popoln zlo~in. Ljubljana: [tudentska zalo`ba.
BELAN, Ivo
1986 Jogging. Ljubljana: Delavska enotnost.
BER^I^, Herman 
1980 Vabilo na trim. Ljubljana: [olski center za telesno vzgojo.
BER^I^, Herman; PETROVI], Kre{imir
1974 Trim-72. Ljubljana: Institut za kineziologijo.
BOURDIEU, Pierre
1977 Outline of a theory of practice. Cambridge: Cambridge University Press. 
BRAMBLE, Dennis M.; LIEBERMAN, Daniel E.
2004 Endurance running and the evolution of homo. Nature 432, str. 345–352. 
BUH, Uro{
2012 K-Ro`nik. <http://www.tekac.si/novice/7094/k_roznik_.html> �31.5.2016�.
CARRIER, James G.
2012 Anthropology after the crisis. Focaal – Journal of Global and Historical Anthropology 64, str. 115–128.
CERTEAU, Michel de
2007 Iznajdba vsakdanjosti: umetnost delovanja. Ljubljana: Studia humanitatis. 
DESCOLA, Phillipe; Gisli PALSSON
1996 Nature and society: anthropological perspectives. London, New York: Routledge.
EDENSOR, Tim (ur.)
2010 Geographies of rhythm: nature, place, mobilities and bodies. Surrey: Ashgate.
EDENSOR, Tim; LORIMER, Hayden
2015 �Landscapism’ at the speed of light: darkness and illumination in motion. Geografiska Annaler: 
Series B 97, {t. 1, str. 1–16.
EKERS, Michale; LOFTUS, Alex
2012 Revitalizing the production of nature thesis: a Gramscian turn? Progress in Human Geography 37, {t. 
2, str. 234–252.
EVANS-PRITCHARD, Edward Evan
1976 Witchcraft, oracles and magic among the Azande. Oxford: Clarendon Press.
FOUCAULT, Michel
1984 Nadzorovanje in kaznovanje: nastanek zapora. Ljubljana: Delavska enotnost.
2015 Rojstvo biopolitike: kurz na College de France, 1978–1979. Ljubljana: Krtina.
GILLICK, Muriel
1984 Health promotion, jogging, and the pursuit of the moral life. Journal of Health Politics, Policy and 
Law 9, {t. 3, str. 369–387. 
183
»Meni je ta moja pot kot dnevna soba«
GOODY, Jack
1993 Med pisnim in ustnim: {tudije o pisnosti, dru`ini, kulturi in dr`avi. Ljubljana: [KUC, Filozofska 
fakulteta. 
GOTAAS, Thor
2012 Running: a global history. London: Reaktion.
GREEN, Nicholas
1995 Looking at the landscape: class formation and the visual. V: E. Hirsch, M. O'Hanlon (ur.), The 
anthropology of landscape: perspectives on place and space. Oxford: Clarendon Press. Str. 31–41.
GREMO NA POT
2016 Gremo na pot – tek. Ljubljana: RRA LUR. <http://www.gremonapot.si/tek/> �6.7.2016�.
HARVEY, David
1989 The condition of postmodernity: an enquiry into the origins of cultural change. Cambridge, Oxford: 
Blackwell.
1996 Justice, nature and the geography of difference. Cambridge, Oxford: Blackwell Publishers.
2007 A brief history of neoliberalism. Oxford: Oxford University Press.
HIRSCH, Eric
1995 Landscape: between place and space. V: E. Hirsch, M. O'Hanlon (ur.), The anthropology of landscape: 
perspectives on place and space. Oxford: Clarendon Press. Str. 1–30.
HOCKEY, Jenny �et al.�
2015 �There’s not just trainers or non-trainers, there’s like degrees of trainers’: commoditisation, 
singularisation and identity. Journal of Material Culture 20, {t. 1. str. 21–42. 
HOWES, David
2004 Hyperaesthesia, or the sensual logic of late capitalism. V: D. Howes (ur.), Empire of the senses. 
Oxford: Berg. Str. 281–303.
2013 The social life of the senses. Ars Vivendi Journal 3, str. 4–23.
HOWE, P. David; MORRIS, Carol
2009 An exploration of the co-production of performance running bodies and natures within running 
taskscapes. Journal of Sport and Social Issues 33, {t. 3, str. 308–330.
INGOLD, Tim
2000 The perception of the environment: essays in livelihood, dwelling and skill. London: Routledge.
2007 Lines: a brief history. London, New York: Routledge.
2011 Being alive: essays on movement, knowledge, and description. London: Routledge. 
JAMESON, Fredric
1991 Postmodernism, or, the cultural logic of late capitalism. Durham: Duke University Press.
JARVIE, Grant; MAGUIRE, Joseph
2000 Sport and leisure in social thought. London: Routledge.
KALI[NIK, Primo`
2015 Trail, tek v naravi. Polet O2 (22.6.2015) �spletna razli~ica�. <http://www.polet.si/na-kisiku/trail-tek-
v-naravi> �31.5.2016�.
KLEIN, Naomi
2005 No logo. Ljubljana: Maska.
KOZINA PRAPROTNIK, Jasmina
2014 Bela dama: `ivljenje teka~ice Helene @igon: roman v 42 tiso~ korakih. Ljubljana: UMco.
KOZOROG, Miha 
2013 Predstave o mestu kraja, monopolna renta in geografija lokalnih razlik na primeru Strumice v 
Makedoniji. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 54, {t. 1–2, str. 88–95.
LATHAM, Alan
2015 The history of a habit: jogging as a palliative to sedentariness in 1960 America. Cultural Geography 
22, str. 103–126.
184
Bla` Baji~
LAUREN^AK, Klemen
2015 »Trail« tek za bolj{o pripravljenost. Polet O2 (22.5.2015) �spletna razli~ica�. <http://www.polet.si/
na-kisiku/trail-tek-za-boljso-pripravljenost> �31.5.2016�.
LAZZARATO, Maurizio
2012 The making of the indebted man: essay on the neoliberal condition. Los Angeles: Semiotext(e).
LEE, Jo; INGOLD, Tim 
2006 Fieldwork on foot: perceiving, routing, socializing. V: S. Coleman, P. Collins (ur.), Locating the field: 
space, place and context in anthropology. Oxford: Berg. Str. 67–86.
LEFEBVRE, Henri
2004 Rhythmanalysis: space, time and everyday life. London, New York: Continuum. 
2013 Produkcija prostora. Ljubljana: Studia humanitatis.
LI^EN, Simon
2013 �Black as Kenenisa Bekele in a tunnel’: representation of african athletes in Slovenian olympic 
broadcasting. Ecquid Novi: African Journalism Studies 34, {t. 2, str. 93–108.
LIEBERMAN, Daniel E.
2015 Zgodba o ~love{kem telesu: evolucija, zdravje in bolezen. Ljubljana: UMco.
LIEBERMAN, Daniel E. �et al.� 
2010 Foot strike patterns and collision forces in habitually barefoot versus shod runners. Nature, {t. 463, 
str. 531–535. 
LOWE, Donald M.
1995 The body in late capitalist USA. Durham, London: Duke University Press.
MAGDALINSKI, Tara
2004 Homebush: site of the clean/sed and natural Australian athlete. V: P. Vertinsky, J. Bale (ur.), Sites of 
sport: space, place, experience. London, New York: Routledge. Str. 101–114. 
McDOUGALL, Christopher 
2011 Rojeni za tek: skrito pleme, ultrateka~i in najve~ja tekma, ki je svet ni videl. Ljubljana: Sanje.
MUR[I^, Rajko
2006 Nova paradigma antropologije prostora: prostorjenje in ~love{ka tvornost. Glasnik Slovenskega 
etnolo{kega dru{tva 46, {t. 3–4, str. 48–54.
PALUCH, Adam
1999 Irresolution's the body of post-modernism: goodlooking. V: R. Mur{i~, B. Brumen (ur.), Cultural 
processes and transformations in transition of the Central and Eastern European post-communist 
countires. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta. Str. 25–29.
PAVLIN, Toma`
2007 [port v 'Kozlerjevem vrtu': razvoj {portnih igri{~ pod Cekinovim gradom in ob njem. Kronika: 
~asopis za slovensko krajevno zgodovino 55, {t. 3, str. 469–484. 
PETROVI], Kre{imir
1996 Namesto zaklju~ka – spoznanja preteklosti kot dele` izhodi{~em prakse sedanjosti in politike 
preteklosti. V: K. Petrovi} �et al.� (ur.), [portnorekreativna dejavnost v Sloveniji 1996. Ljubljana: 
Fakulteta za {port. Str. 41–44. 
PINK, Sarah
2007 Sensing Cittàslow: slow living and the constitution of the sensory city. Senses & Society 2, {t. 1, str. 
59–78.
PLETERSKI, Maru{a
1984 Pionirska proga. Kronika: ~asopis za slovensko krajevno zgodovino 32, {t. 1, str. 44–56.
QVINSTROM, Mattias
2013 Landscapes with a heartbeat: tracing a portable landscape for jogging in Sweden (1958–1971). 
Environmental Planning 45, str. 312–328.
2015 Running in the forest: landscape ideals and running practices in the Swedish welfare society. Referat 
na konferenci: Running & Landscape, Alnarp, 7. maj 2015. Department of Landscape Architecture, 
Planning and Management, Swedish University of Agricultural Sciences.
185
»Meni je ta moja pot kot dnevna soba«
2016 The nature of running: on embedded landscape ideals in leisure planning. Urban Forestry & Urban 
Greening 17, {t. 1, str. 202–210. 
ROBBILARD, Jason 
2010 The barefoot running book: a practical guide to the art and science of barefoot and minimalist shoe 
running. Allendale: Barefoot Running Universtiy.
ROHE, Fred
2000 The zen of running. Middletown: Organic Marketing. 
RYAN, Sean
2002 Cyborgs in the woods. Leisure Studies 21, str. 265–284.
SANDS, Robert R.
2002 Sport ethnography. Champaign: Human Kinetics.
SMITH, Neil 
2008 Uneven development: nature, capital, and the production of space. Athens: The University of Georgia 
Press.
SPINNEY, Justin
2015 Close encounters?: mobile methods, (post)phenomenology and affect. Cultural Geographies 22, {t. 2, 
str. 231–246.
STARC, Gregor
2003 Discipliniranje teles v {portu. Ljubljana: Fakulteta za {port, In{titut za kineziologinjo. 
STEFFNY, Herbert
2013 Velika teka{ka knjiga: vse, kar morate vedeti o teku. Ljubljana: Sanje.
STEWART, Kathleen
2011 Atmospheric attunements. Environmental Planning 29, {t. 3, str. 445–453.
[AVER, Bo{tjan
2005 Nazaj v planinski raj: alpska kultura slovenstva in mitologija Triglava. Ljubljana: Fakulteta za 
dru`bene vede. 
[TERBENC SVETINA, Barbara 
2007 Ljubljanski mestni park Tivoli v 20. stoletju: pre`ivljanje prostega ~asa in dru`abno `ivljenje v parku 
do druge svetovne vojne: magistrsko delo. Ljubljana: �B. [terbenc Svetina�. 
THALER, Ven~eslav
2013 Pionirska proga danes. <http://www.zeleznica.net/pionirska-proga> �31.5.2016�.
THRIFT, Nigel
2001 Still life in nearly present time: the object of nature. V: P. Macnaghten, J. Urry (ur.), Bodies of nature. 
London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications. Str. 107–126.
URRY, John; MACNAGHTEN, Phil (ur.)
2001 Bodies of nature. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications. 
UTENKAR, Gorazd
2015 Trim steza Mostec: telesna vadba pod kro{njami. Nedelo (22.7.2015) �spletna razli~ica�. <http://
www.delo.si/nedelo/trim-steza-mostec-telesna-vadba-pod-krosnjami.html> �31.5.2016�.
VERGUNST, Jo
2010 Rhythms of walking: history and presence in a city street. Space and Culture 13, {t. 4, str. 376–388.
WHELAN, Gregg
2012 Running through a field. Performance Research: A Journal of the Performing Arts 17, {t 2, str. 110–
120.
ZALAR, Matej
2016 Stezice na stezice. Tekac.si – ABC teka v naravi 2, {t. 1, str. 5. 
186
Bla` Baji~
BESEDA O AVTORJU
Bla` Baji~, univ. dipl. etnolog in kulturni 
antropolog, je {tudent interdisciplinarnega dok-
torskega {tudija Humanistika in dru`boslovje; 
smer Etnologija, kulturna in socialna antro-
pologija na Oddelku za etnologijo in kulturno 
antropologijo Filozofske fakultete Univerze v 
Ljubljani. Njegova podro~ja zanimanja so an-
tropologija prostora in kraja, antropologija tele-
sa in popularna kultura. V doktorski disertaciji 
raziskuje rekreativne teka~e in teka~ice v Lju-
bljani z vidika antropologije prostora. 
ABOUT THE AUTHOR 
Bla` Baji~, B.Sc. in ethnology and cul-
tural anthropology, is a student of interdisci-
plinary doctoral studies in ethnology, cultural 
and social anthropology at the Department 
of Ethnology and Cultural Anthropology, 
Faculty of Arts, University of Ljubljana. His 
principal fields of interest are the anthropol-
ogy of space and place, anthropology of the 
body, and popular culture. His doctoral dis-
sertation researches joggers in Ljubljana from 
the viewpoint of the anthropology of space. 
SUMMARY 
“This route feels like home to me”. Joggers in Ljubljana and their routes as 
links between the city and nature
The article addresses joggers in Ljubljana, especially in the Tivoli, Ro`nik and [i{ka Hills 
Landscape Park, and analyzes their use and perception of the routes, paths and streets they jog 
on. In the past fifteen years the number of joggers in Slovenia has increased exceptionally fast; 
some of them write about jogging on the internet and/or in popular publications, jogging groups 
of different organisational nature have emerged, while towns either lay out new jogging routes 
or renew existing ones, and together with the jogging fans organize competitions and similar 
events. Several hundreds of people jog every day in Ljubljana and their activities contribute 
to the creation of space and the cultural landscape of the city. The article reveals that the key 
spatial division the joggers create, even though they take it as a given, is that between the city 
and nature. Although they have different views on where the border between the two is, and on 
the exact “contents” of the city and nature as well, they agree on the basic matrix: the city is 
“here”, it is a given, and at least in part unfriendly to “man”, while nature is “there”, open, and 
friendly. These processes take place in the context of the much longer history of the production 
and ideology of nature (Smith 2008), and in their principal directions operate according to 
the logic of late capitalism. After all, modern jogging is mediated through a complex network 
of producers of sportswear and footwear, personal trainers, advertising, popular literature etc., 
which all contribute to the ideas joggers have about “their place in the world”. On the one hand, 
the ideology of nature of the joggers refers to a return to nature and, on the other hand, modern 
jogging in practice offers an authentic sensorial experience of moving “in nature”, but behind 
its is a network of socio-economic relationships on which the experience depends. The intimacy 
and familiarity of the routes which link the city and nature is enhanced by mainly individual 
memories of events when jogging, weather conditions and the like, which emerge in the course 
of years of jogging along chosen routes.