I 1 ! | \ | ! | 1 \ \ \ Razne novice.! ! Imenovanje. Cesar je imenoval namestniškega ; svetnika in yodjo okrajnega glavarstVa Maribor groia \ Marija Attems-a za dvornega svetnika ad personam jgri namestništvn v TrMiu — Na njegovo mesto pride baje celjski okrajni glavar baron Miiller, v Celje pa ptujski glavar pl« Sohleussenburg, Iz da»€ne službe. Davčni olicial riinko Drofenik v Mariboru in davčni asistent Franc BikoSek v ¦ Konjicafa' sta medsebojno prestavljena. • CJpravnlštvo spodnje štajerske jubilejske usta- . nove v Celju razpisuje rok za podelitev podpor za šolsko leto 1909—10 za slovenske dijake in učence. ProSnjam morajo biti priložena: 1. domovnica, 2. ubožno spričevalo, 3. spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalni red. Nekolekovane prognje vložiti-je do 1. septembra 1909 pri upravništvu spodnje gtajerske jubiljske ustanove v roke gospoda Lovro BaŠ-a, c. lqr. notarja v Celju, * Južnoštajerska hranilnica v Celju razpisuje t* *Za PoileIitev podpor iz ustanav cesarja Franca Jozeia i, za slovenske dijake in ulfience Katere koli šole ali učnegai zavoda, ki so pristoini y. okraj goštanj, Gornjigradr Vransko, Sevuica ali Smarje pri Jelšab. do clne 25.. aygusta 19091. D.osedanji &tipeudisti morajo oa no.v.o prositi, Prošnjam morajo biti priložena: l.domovnica;, 2, ubožno spričevalo, 3.. spričeyalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalui red^ Na prošuike iz drugih. kot tu Jn.vedenih petib. sadaih okrajev. se ne sme ozirati. Nekolekovane prošnje naj se ylože pri Južnoštajerski hranilnici v Celju* * DežeM odbornik g- Fraao Eobič aam poroča, da je od 15. t. m. do 1. septembra n& uopusta. * S. K. S. Z. Vkljub mnogim raznim opravilom je bila seja odbora S, K.: S. Z, dobro obistana. Storilo se |e mnogo važnib. sklepov,. posebna se je odbor pečal zi delav&kim yprašaniem, Posebno o vprašanju glede slovenskih delavcev v; nemškili krajih se je razpravljalo muogo važnega. Določilo se je tudi ve5 gavornikov. aa razna predavanja po izobraževalnih društvih, kakor tudi ve^ mladeniškili shodov, ki se naj !vrš,e ta m prihodnji mesec. Organizacija v obmejnih kraiih se bo niadaljevftla vldljut) napadom od raznili 6ti'ani, Ugodno se je rešilo več prošenj obmejnib. društev. za denarno podporo, knjige in Časnike, Odobril je sklep odseka ^Orel", da se isti udeleži dne 8. avgusta iavne telovadbe v Kamniku in dne 22. avgusta šentiljskega dneva v Jarenmi. Odobri se tudi ustanovitev pevskega odseka S. K. S. Z. * DijaM kat, nar, prepričanja na noge! Kakor smo že zadnjič poročali, se vr§i ustanovni shod pododbora Slov* dij, zveze 22, avg. predpoldap, Tovariši, ki se peljejo skozi Grobelno, lahko pridejo Se isto jutro pravofiasno y. Smarje. Diiaiki pat ki sodelujejo pri yeselici, naj se pripeljejo v, Smarje že 21. avg. Zborovanje se pri5ne ob 10. uk-i predpoldan. Zvečer pa vozi vlak skozi Smarje po 8, uri, Torej na svidenje y, Smarju! Itomanje. Slovenska krSfiatosko-socialna zveza ie priredila tri vlake k Marijl Pomagaj na Brezje ir te dni je priredila jeden vlaJk y Marijino Celje, Nih6e se ne srili k romanju, vsak s© lahko prosto in svobodno brez upiivanja odloči, ali roma ali ne roma. Vkljub temu celjaki listi na grd način napadajo letoišnje romanje, češ, da ni treba ljudi po svetu goniti, ker se s tem denar izdaje. Ponavljamo, da denar za romanje izda vsak prostovoljno. Brfizabra|z,na nesramnost pa je, 5e se našemu Ijudstvu od liberalcev oči> ta vsako potovanje kot potrata časa. Liberalni odvetniki, ti sevfeida smejo potovati po svetu in se zabavati po kopališjCib. in fcdraviljjšičih, da si nekoliiko počijejo od odiranja slovenskega ljudstva, a kmet ne sme nareditil niti kratke potd v 'Majijino Brezje ali Mjarijino CeJje. Liberalini profesior sme dva meseca laziti po svetu, to jtnu pristbja, la ubog kmečki| človek si ne sme počiti niti par dnj od napornega dela. Vsak liberalkii Skric sme potovati, lumpati, se zar bavati,: le priden slovenski kmet bi morail samo delati an se guliti, da tem lažje Hodijo z njpgovim denarjem liberalni izsesevalci po potovlanjili, letoviŠčih in kopaliŠfiih. * Splošnl avstrijski katoliški shod in iSlovenci. Pripravljalni odbor za splošni avptrijskj katoliški shod na Dunaju je povabil dr. Lampeta, jda vatopi y pripravljalni odbor kot tainiki« Na to je odgovaril dr. Lampe s BledeCim pismom:. ,,Na VaSe prijazno vabilo, da bi vstopil v; pripravljalni, odbor za sploŠni avstrijski katoliški shod, moram žaJ. odklonilno odgovoriti.. Ker jia nemško katoliški strani dosledno osebno sumničijo in obrekujejo voditelje katoliških Slovencev, ki so ravno zaradi svojega Evestega katoliškega mi&ljenia bili že dovolj zasramotvani od cerkvenih sovražnikov, se ne more letos noben katoliški Slovenec udeležiti skupnega katoliškega shoda. Prepustiti moramo žasu, da zaceli rane, ki jih je vsekala iz politi&nega nasprotstva nastala gonja proti voditeljem katoliških Slovencev. Z odličnim epoštovanjem Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik." — ,,Slovenec" omenja k temu:i fTa odgovor je v. sedanjih razmerah edino mogoč. Gonja, ki se zdaj vrši brez prestanka po vsem nemškem časopisju, je turdi potegnila neruške fcatoliSane za1' seboj, ki so postavili v tej borbi narodno in politifino nasprotstvo na prvo mesto. Osebni napadi na dr. ŠušterSiča in na dr. Kreka so bili tako grdi, da mi tega ne moremo pre^ naSati. Zdaj je 8a8, da pokažemo pred vso javnostio: katoliški Slovenci ne puste grditi in obrekovati mož, ki so jih izbrali, da v ttej težavni borbi branijo pravice nagega ljudstva. Tudi nemški katoliSani naše države moiraio pnznati pred vsem, da emo jim mi Slovenci ravnopravni in da zahtevamo, da se nam ta ravnopraviiost tirdi javno prizna v vsem političnem Sivljenju, NaSi požrtvovalnih voditeljev pa Žaliti od nikogar ne pvrslimo! Hofrat PloJ bo kmalu zaslovel zaradi svojih neresnio, ki jilh spravlja v svet. Imel je celo drzno Celo, da je spravil že o'd nas ovrženo laž, 5e§, da mn je nezaupnico v St. LovTencu na Drav. polju izrekel mlade(niški shod ne pai politiški aliod njegovih volilcev, tudi v dunajski ,,JVatorland." Sedaj je nanizal v zadnji ,,Slogi" celo vrgto nereanic o poiitičnih zadevah' in sicer z naravnosf izmišljenimi razlogi. Zjnatao ie, da je priSel JPlo] do ctelegaoKjskega maind:ata ne potom pismeno dblofi^nih dagovorov, veljavnih za Šest let, ampak vsled! krivih inlormacij in hujakanja, M ;ga je uprisjonil pri kršč.-sociaVnih poslancih proti katoliško-narodnim poslancem. Poslaneo Schoiswohl je pred volitvijo delegatov, kakor so nas poslanci svojefiasno informirali, po kuloarjih pripovedoval, da so, kakor mu je poročal Ploj, Sloyenoi določili Ploja za delegata, v resnici pa so dolofiili dr. Benkoviča. Pri Morse(yju je operiral, kakor smo inlormixanit di$ni Ploj a krivo imfoririiaoijo, da sedaj |nglasom dogovorov"' pridejo liberalni sloveoski posianci do delegaaijskega mandata. Morsey pisanili dogovorov ni videl in je verjel Ploju. Pri HagenihQlerju ae vlekia obgtrukcijat s katero je argumentiral Ploj. Da je Ploj koroške Slov&nce pri volilni reformi oškodoval, o tem se je ravno na shodu v mariborsl^em ,,Narodnem domu" vsakdo lahko uveril, ikajU po sploŠni sodbi je prišel Ploj takrat v Maribor kot tožitelj, a odšel j\e kot obtožieineo^ Ptoj je prev|zel in zahteval za-se pri volilni reformi zastopstvo koroških, Slovencev, a se za n|e ni potegnil tako, ka(kor bi bilo treba. Potem je hoteli odvaliti krivdo na dr. Susteršiča, kojega je med akcijo konsekvientno odrival. * MEdlnost" proti liberainim razdlralcem. Ploji in Hribarii ter njihovi obože^atelji neprestano napadajo dr. Šusteršiča in mu očitajo, daje njega terorizem vzrok razbitju »Narodne Zveze", Kako pa sodijo o tem trezni ljudje, ki so sicer nasprotniki dr. Susteršiča, vendar pa dofvolj pogumni, da se ne uklonijo slepo Vseslovanu Hrabarju in liolratu Ploju, pri6a tržažka ^,Edinost", ki piše v svoji petkovi Številki pod naslovom ,,Kje je resnica glede »Narodnezveze?" med drugim sledeče: ,,Naše globoko uverjenje je, da je nam Jugoslovanom — Hrvatom, Srbom in Slovencem — neobhodno potrebno, da Bmo složni na zunaj. Gotavo je, da imamo mnogo stVari, ki so nam ysem skupne. So traši narodni postulati, na katerih uresniČenju mora biti enako ležeče toliko liberalou, kakor klerikaJcu. Dokler se torej ne uresničijo ti postulati, nam je sloga neobhodno potrebna. In naj ge nam iu ne prthaja z nikakimi izgovori, da ho5e dr. Susteršič terorizirati ostale poslapce.; — V ,,Narodni zvezi" sta združena ,,Slovenski dn Susteršigev klub" In ,,Zveza južnili Slovanov". Ker je pa slednji klub močneji od prvega. je naravnost nesmisel govoriti o kakem terorizmu dr. Susteršiča. Seveda — Be pasejo člani h,Zveze južnili Slovianov"1 doana lenobo, mesto da bi bili na Dunaju, potem je gotovo, da bodo imeli pristaši dr. ŠusterSiča vefiino, iA! nai tem zadevlje krivda le one poslance, ki ne spolnjujejo svoiih dolžnosti. S takimi poslanci bi torej morali obraSumati volilci ali pa — klub!. Splob. se narn yidi, da bi mogel biti vspeh vse sedanje gonje, katero bo vprizorili nekateri jugoslovanski listi proti di\ Šuster&iču, ki je, — kar povdarjamo ponovno — naš politiški nasprotnik", le pomaganje idi*. Bienertliu. Kdor pa pomaga in podpira, bodisi direktno, bodisi indirektno, vlado dr. Bienertlia, 3ela proti celokupnim narodnim interesom." Urednik ,,Narodnega Lista" in vNarodmega Dnevnika" Vekoslav Spindler je flosegel rekord častikraje in drugih prestopkov zoper kazenski zakon. Pri sodiščih v Celju vise zoper njega te-le k&zenske zadeve: 1. radi prestopka kolportaže (radi katierega liberaJci taKo radi ovajajo naŠe ljudi), 2. radi prestopka zoper zborovalni zaikon, 3. ^radi žalfjve okr. glavarstva v Brežicah, 4. radi p"restopka zoper varnost časti g. Fr. iTramSek, S. radi prestopka zopei varnost 6asti g. Ivana Roškar (vi tem slučaju je tožen tudi g. dr. Kukovec), 6. radi1 prestopka zoper varnost easti g. Rudolfa Cvetko (tožen je tudi g. dr. Kukovec), 7. radi pregreška zoper varnost 5asti g» dr. Benkovič, 8. radi pregreška zoper varnost časti 8. g. Skamlec. Res lep rekord! Oziri na dolofibe kazenskega zak(6na( nam prepovedujejo poročati o podrobnostih, ker preiskaye Se niso končane. * Nnjno opozarjamo vse ,,SlovenčeTe" naročnike, n»j se takoj poslužijo položBic, katere je BSloveBeca razposlal za Babiranje v sklad obmeJBih SloveBcer. Nobena položnica aaj ae ostaae aeporabljeBa. Kdor sam ne zmore 20 K, aabere Baj jih med zaaaci ia prijatelji. Vse sloveaske žnpBije, vse sloveBske občiae aa aoge! * Prilepljanje narodnega kolka na dopisnice fn razglfidnice. Zadnji čas je bilo čnti mnogo pritožb radi poStnega postopaaja z dopisnieami, na katerih je bil pr lepljtB Barodea kolek. Treba je bilo Bamreč doplačaii pristojbiao aa pisma. Sedaj se pojasajuje z merodaJBe strani, da je to postopaaje poštaih nradov popolaoma pravilBO, kajti določbe za BOtraaji kakor tudi za iflozemski poštai promet predpisajejo, da ima desBa naslovaa stran slnšiti iikljačao le poštBim evrham, t. j. za poštao zaamkon aaslor ia druge poStae opreme. Dotičai prostor je itak pičel, ia ako se preleplja z narodnimi ia dobrodolnimi kolki, ali se pišejo kake drnge stvari, je nradovaflje otež kočeao ia oviraBO. V iflteresu občiflstva je torej, da se ravBa po poštBih predpisih ia prileplja kolka aa levo aabIovbo ali pa aa zadajo straa. * Pozor rojaki! Ameriška drožba nSr. Rtfaela" je poslala sloveBski podraŽBici nSv. Rafaela" v Labljaai poziv p»d goreajim aaslovom s prošajo, da se priohči v vseh sloveBskih listih ia s svarilom, aaj Be ljndje sedaj bo izseljnjejo. V dopisn pravi ameriška Rafaelova dražba: BSilao žalostno je gled&ti, kako sirote na Ellis Islaudu zdihnjejo ia jokajo, ko vidijo, da je vse ajih apaaje zastonj, da morajo nazaj v domoviBO, še predao so stopili Ba ameriška tla. DoJg so Baredili, da so plažali pot — z npom, da si tukaj kaj zaslažijo, a aazaj morajo v revščiBO. Te postave (ki jih aavaja oglas) se izvržajejo do črke aataBČBO. Zatorej prosimo, da Bemadoma opozorite rojake n& te Baredbe, da ae bodo hodiii z»maa semu. Priobčnjemo oglas, obeaem pa prosimo vse sloveaske liste — brez razlike — da ga v iateresa dobre stvari priobčijo v prihodnji številki: Oglaa slove: nEllis Islaad (Kastolgardea) v New Yorku je dobil aovega zapovedaika, komi- :sarja W, Williamsa, mosto bivSega Eoberta Watchoi> na, Z novim komisarjem so je izdatno izpremenilo tudi poslovanje nasolniške oblasti. Novi komisar je izdal naredbe strogo po državnili uaseljeniiikih zaJvOniii, Rojaki naj paiijo: 1. Vsak izseljenec mora pokazati nadzornikom pred vstopoiu v. 'Ameriko. najinaiii 125 kron ali 25 dolarjev in pai plačan mora imeti poleg tega vožni listek prav, do svojega cilja. 2, Ako bi ne imel te svote, inora na Ellis Islaaidu toliko časa .čakati, da dobi to svoto. Toda kar je sedaj drugače in strožje: mu sme to vsoto poslati le oče, mati, inož, -žena, sin, h&i, morda včasili svak, nečak, stric, teta, 1. j. taki, ki so že postavno dolžni zanj skrbeti, V. ivseh drugib. Blučajih. mora pa vlada. "določiti, ali se dovoli izseljencu, da sprejme denar ali ne* Postava namreS prepoveduje, da se reveži {pauperes) ne smejo pustiti na suho, ker bodo najbržje morali biti za breme javnemu usmiljenju, ali usmiljenju kbJcega posameznika. Ako pa izseljenec nima že dovolj denarja, lda bi mogel na sulio, in torei prosi prijatelja ali znanca, cla mu da to vsoto, je že breme zasebnemu usmiljenju, torej je zopen izseljeniško postavo in ne eme na suho» V takih. slučajih eicer izseljeniški misijonarji izposlujejo od parobTodnih družb, da jim yrnejo donar, kolikor so pla&ali za železnico do kraja, kamor so bili namenjeni, da jim poiščejo v mestu gotovo delo. In ako je izselj&nec č^rst in krepak, se tem prizivom tudi ugodi.. Vendar resno svarimo rojake, da gotovo vzamejo seboj tolikb denarja, da bodo v New York prinesli ysaj Łe 123 K, t j. 25 dolarjev. Dalje naj se nikar ne zanašajo, da jim bo priJatelj ali sorodnik j>oslal y iNew iYork potrebno vsoto, ko bode že tukai. Akjo ne, so že v nevarnosti, da bo dolga pot do Nevz iYorka zastoni. Glede slabotuih, nad 45 let starih, pohabljenih nerazvitih. je pa sedaj še strožje. Takini prav resna odsvetujemo, naj nikar poizkušajo priti sem, ker je zelo dvpmliivo, Se bodo sploh pripušCeni. Le žena k možu, mož k ženi, otroci k staršem. ali starši k otrokpm, le v teh slučaiih je dovoljen vstop. V drugih slučajih pa je skoro gotovo, da ee ne bo dalo dobiti dovoljenje za vstop. Zatorej, rojaki, bodite premišljeni in oprezni, ako Be izselite v sedaniem 6asu. Naselniške postave se sedaj strogo izvr&ujejo. Ako vam tiidi morda kak ,,A'merik!anec" drugače pove, ali ako lqdo iz Amerike piSe, da ui tato, nikar ne verjemite, da ne boste bridko varani, Samo danes je bilo na Ellis Islandu pridržanih nad 2000 izseljencev in jih je bilo poslainili nazaj nad 400. In to gre dan za dnem, Družbai sv. Rafaela izpolnuje svojo dolžnost in resno svari: ,,Ne v Amerikb!" Zlasti sedaj ne. Ako pa že mora biti, pa naj vsakdo prejo dobro premisli, (vse uredi, yzame dovolj denarja seboj in potem šele naj poizkusi. Najbolje pa naredijo naši rojaki, 6e se obrnejo na ^Družbo sv. Ralaela" y New iYorku za svet. Tudi iiružba sv. Rafaela v Ljubljani daje vsaktera pismena pojasnila. Pripomnimo še, da sta bila prvi teden meseca julija zavrnjena v domovino tudi dva Slovenca. — Družba &v. Ralaela. . Iz šolske službe. Profesorja Ivan Kavšek in Anton 'Jošt v Celju sta pomaikjnjana v osmi činovni razred. — Na petrazreftinicah y St. Lovrencu nad Mariborom in St. Lenartu v Slov. gor. je izpopolniti d.efinit4\ino, oziroma provizori^no pa efio učno mesto djrug&ga plačlln&ga razreda. ProŠinje je vložiti do 31. avgu&ta krajnemu Solskemu svetu v St. Lovrencu nad Mariborom, oziroma onemu v St.> Lenartu v Slov. gor. * Družba st. Clrila in Metoda je imela v aedeljo občai zbor aa JesenicaL DruŠtvo ima 10.000 člaaov, šest Ijudskih šol z 25 razredi, 18 otroSkih vrtcev. ObČaizborje na Hribarjev predlog odobril stališče odbora napram BSlov. šolskema drnštru" na Koroškem. Razprave so se adeležili tndi gg. Ražon, dr. Araejo, dr. Rostohar, Smodej, Treiber. Na dr. Araejca so tako npili, da aekaj časa ni mogel dalje govoriti. Rastohar je tako razžalil žapnika Ražnaa, da je žnpaik Ražaa vstal ia raižiljea zapastil zbororališče. Dohodkov je društvo imelo 136 268 kroa 69 vin., BtroSkov 93.483 kroa 72 via. Riboikar je predlagal v odbor aotarja Hadoveraika, g. župnlka Vrhovaika ia prof. Vajdo, ki so bili izvoljeai; v aadzoretvo: prof. dr. IleSič, dr. Mttller, dr. Eavaihar, Mat. Prosekar, Miloš fitibler, v razsodišče aotar Kogej, ces. svetaik Savaik, dr. Tokavčič, dr. Triller, dr. Hadolist. Dr. Žerjav je pri baaketn predlagal astaaovitev Bgospodarskega narodao-obrambaega društva", aakar je bil izvoljea pripravljalai odbor za tako drnštvo: Hribar, dr. Slavik, Gabršček, dr. Kukovec, Stibler, Seaekovič, Hudoveraik, dr. Žerjav, dr. Mttller. Dr. Svetina se je odpovedal rsaki iivolitvi. Mariborsld okr«J. Iz pred mariborskega spdišča. Gim. 2 razreda, J. Wampel, je bil obtožea, da je akradel 24. maja gimaa zijca Eraestu Kramer pl. Dranberg kolo vredao 120 K. Ko so ga zasačili, je 8traža;ku prizaal tatviao, pred preiskovalaim sodaikom je pa zopet tajil. K obravaavi Wampel ni prišel, pač pa ajegov oče. Obsojen je bil na 6 tedaov težke je<5e. — Med Nežo Lakaer ia ajeaim zetoai Aatoaom Bukovec je aastal prepir, med katorim je Lnkaer dala BukoTca zaašaico. To je pa sledajega tako razjarilo, da je pričel pretepati svojo taščo ia ji pri tem zlomil dve rebri. Pokoril se bo »ato šest tedaov v težki ječi. Mater hotel zadaviti. 381etni, glahoaomi slikarski pomočaik Friderik Maleg je aevarea filovek. Svojo svakinjo je že večkrat pretepal ia raail. V sredo se je pa spravil aad svojo mater ia je pričel daviti toliko časa, da je že omedlila. K sredi jo opazila ta prizor aeka gospa, ki je pričela kridati ia klicati na pomod. Ko je Maleg to videl, je spatebl mater. Maleg je vdaa pijaačeranja in jo bil radi tega že večkratkaiaovaa. Ko so ga pnredli r policijske zapore, je pričel tako razgrajati ia razbijati, da so ga morali zrezati. m Zlmlca. Umrla je dne 5. t, m. po kratki bolezni Apolonija Krepek v sta/rosti S4 let. Rajnka jo bila od mladih let delavna gospodinja, dobra mati in kar je 6e najvec vredno, tudi pobožna, V nila|jših letih je biia izvrstna pevka, v zakonskem stanu je izkusila marsikaj hudega, a ie Be yedno lada popevala, je nairajši zapela kako pobožno pesmico Bvojim. Se dan pred smrtjo je zapela celo pesmico: wLepa si lepa, roža Marija'-, s Cudovito lepim glasom. Upamo, da bo tudi po smrti molila in prepevala y rajskih višavah. Svoje otroke je yzgajala w strogo krščanskem duhu, Citala je rada dobre knjige in tudi otroci niso smoli kaj slabega brati. Učakala je menda najvišjo etarost v celi župniji. Bog daj dosti takih mamik! N. v m. p. m Na Šentiljski dan v Jarenini dne 22. t. m, pride tudi S. K« S. Z. iz Maribora, ki se istega udeleži po svojib. odposlancih; Tudi vrli telovadei nOrli" pridejo. Ker leži Jarenina le piSle pol ure od železniške postaje Pesnice, ali pa poldrugo uro severno od Maribora, zato se prifcakuje tudi od oddaljenih krajev obilna udeležba. Gornja Poliskava. V nedeljo dne 15. avgusta priredi gospod državni in deželni poslaneo Pišek na Gornji Poljskavi shod po prvi božji službi pri gosp. Petru Urainjeku. Opozarjamo vse somišljenikte na ta važen shod! ,,Na& dan". Na Jeraejevo t. j. dae 22. avgasta t. 1. prirede zdražeaa aarodaa draštva v Sloveaski BiBtrioi velikaBsko aarodao veselioo v obširaih prostorih hotela BAvBtrijeu. Polovica čistega dohodka te aarodae veselice odmeajeaa je za draštvcni dom v iit. Ilju. S to veaelioo pod imeaom »Naš daa" hočemo sloveajebiBtrižki Sloveaoi pokazati našim narodaim aasprotaikom osobito sloreajebistri&kim aemškatarjem, da je ia mora postati v doglednem časa Sloveaska Bistrica — sloveaska ia mi vabimo Łe sodaj vse narodno misleče prebiralstvo sloveajebistriSkega okraja brez razlike aa inišljenje, staa in spol na to aarodao Bvečaaost. Phčakajomo pa dalje, da BNaš daa" poseti t obilaem števila tadi narodao občiastvo iz Koajio, Maribora, Ptaja, Celja itd. ter z aami maaifestira v težavaem bojn, ki ga bijemo z našimi narodaimi nasprotniki. Torej 22. avgasta vsi na BNaš daa" v Slovensko Bistrico. ni Slovenska Blstrica. Slovensko izobraževalno društvo naznanja, da se je preselilo od g. Novaka v; kaplanijo.; Udje dru^tva naj pridejo Citati in po knjige v. kaplanijo. Odbor. m Slovenska Bistrlca., iTakajš|nje olepSevalno društvo jo pri seji Bklenilo, da se od sedaj naprej ne sme nobeden lepak natisniti v mestu na zid. Vsak mora prositi olepšovalno društvo za dovoljenje; 5e društvo dovoli, tedaj se sme. Radovedni smo le, kaj ima olepševalno društvo tukaj sploh za Tioniandirati. Ali nimamo občinskega zastopa? Slavno c. kr. okraj- no glavarstvo v Mariboru pa pozivljemo, naj se v tej stvari potrebno ukrene. n Na Devlnl je blagoslovil bistriški g. dekan lepo Marijino kapelo, katero so dali eezidati Obrsne, DvorSe in Leskovar, m Ustanovni tobčni zbor ,,Slovenskega draimatiSnega društva v Mariboru" se vrši v soboto 14, avgusta ob 8. uri zvečer v Narodnem Domu. Za obilno udeležbo prosi pnpravljalni odbor. ptujskl okra|. C. kr. namestnik t ptnj^kem in ormoškem okr^ju. Na osebno posredovanje državnega in deželnega poslanca dr. Korošca se je vozil z avtomobilom v četrtek dne 5.^ t. m., 3a si ogleda grozno Skodo po toči, c. kr. namestnik ,grof Clary v spreniBtvu deželnega glaviarja grofai tAttemsa |od Ptuja črez Polenšak, mimo Sv. Tomaža, Velike Nedelje v Ormož. Vi Ormožu ga je pozdravil poleg okrajnega načelnika dr, Omuleca tudi deželni poslanec Ozmec, ki je yisokega gospoda naprosil, da se je vpačal Crez Zavr6 in mimo Borla, ter si ogledal tamoSnjo poškodbo po tofii, ki je y torek dne 3. t. m. ta(mkaj strašno poklestila, zlasti črez Hrastovec, Belski, Gorenski, Veliki jvrii In dalje Črez igv. Barbaro v Ha^ozaii. C. ' kr. nameatnik je kazal pri ogledovanju grozne ne- : sreče veliko sočutjo ter obljuboval Ijudem kmalu in zdatno pomoč. j Resnlca holratu Ploju ni hčerka božja, katero bi ljubil. Cepravi ve, fla sta bila zadnjo nedeljo dva (Sasovno ločena shoda v St. Lovrencu na Dravskem, polju, jedien političen, drugi mladeniški, in da mu je ' političen sliod izrekel nezaupnico, vendar se je drz- j nil pisati y nemški nVolksblatt",, da se mu je zaupnioa izrekla na mladeniškem shodu. Slovenski voliloi naj sodijo, kako težko je na Dujiaju eedeti ,s človekom skupaii, ki so z rgsnioo tako igra, inf koliko ie sploh verjeti liofratu Ploju. p Ptujska gora. Zopet nas jja letos suša, tupatarn iodi tofia obiskala in uničila popolnoma ali \saj deioma naSe pridelke. Gg. poslanci že nastopajo, kakor se sliši, in prosijo podpore oSkodovanim. Ali fce se premisli natanko, te podpoire 6isto malo koristijo in sejejo le prepir, preklinjevanje in sovraStyo. Država daruje ogromne svote za podpore, ali kor liko.od tega dobijo obSine! Zategadelj se sedaj zavzemajo tukajšaje obCine, naj bi se s podporo, kate- ro država Baruje, podaril davek popobaoma ali ysaj deloina. za, dotični kraj, in tako tudi okrajne in občinsko doklade, da ne bi tudi oaie bile oškodovane. S tem, in to bila bi najlepša podpora za, naše Ijudstvo. Vsakemu bilo bi dače odpuŠČene po iijegovem premoženju, (Ubogi in kateri niso posestuiki, pa itak niso podpor, deležni in iii. tako mora občina podpirati« Občine, storite korake do svojib. za vse dobro ynetih poslancev, zdaj je še fias, oni vam bodo gotovo šli na roko in milijoni, katere država daruje, bodo mnogo ve8 ljudstva koristili, in to brez vsakoršnih stroškov.. .Torej vse občine, oglasite se pri svojih gg. poslancib. in pomagano vam bo, Kmet iz ptujske okolice. p Velika nodolja. Izginil je dne 31, julij& po noči nek mož srednje postave star 53 let, slaboumen po imenu Franc Rajh doma iz Tergovišča pri Veliki nedelji. Nosil je srajco, hlačo iz domačega platna ter imel predpasnikj iAko ga je kedo morebiti kjer videl, naj blagovoli naznaniti Ivanu Rajh-u, posestniku y, Tergovišču pri Veliki nedelji. p Vellka nedelja. V preteklem tednu so se zedinili za dobro stvar yneti farani pri Sv. BoHenku in so nabrali prav veliko milili darov za po grozni toči poškodovane prebivalee. Pripeljali so s tremi konji velik, težko naložen voz v nedeljo 8. avgusta t. 1. po rani sv. maši k iVeliki nedelji, murke, grah, iižole, tikve, krompir, Sebulo, peteržil, zelje, salato, žito m koruzo. Kaj takega &e ni bilo nikoli \ideti pri Vel, nedelji. Res žalosten in vesel je bil ta sluftaj, zato pa se je tudi marsikatero oko solzilo^ Kaj se tudi ne bi, ako Clovek premisli to grozno nesreBo in revščiT no, in da je pnšlo kmečko ljudstvo takb daleč do spoznainja, da je zafiel ubogi Mmet revnemu kjnetu gomagati.: To je prava kriščainska ljubezen; kajti kdor v sili pozna prijatelja in žrtvuje zanj, ta jo pravi prijatelj. Zelimo iz dna svojih src, da bi dobili Bolfenčani v tem oziru posnemovalce. Izrekamo pa jim tirdi pri tem najprisrSnejŠo zahvalo za prejete dobrote in prosimo ljubega Boga, naj jih' varuje ta"ke grozne nezgode. Bog vam povrni tisočkrat vaše mile dare. p Ložno pri Rogatcu. Castilcem Matere BoŽje Loženske se s tem naznanja, da bo prihodnji praznik Marijineiga Vuebovzetja na Ložnem dvojno sv. opravilo, rano ob" (5. in pozno ob 10 uri. Ob enem se pa tudi naznacja, da je postalo c. kr. ptujsko glavarstvo ,.Stajerčevega" mnenja, SeŠ, da se svinjska kuga le na Ložncin Ičuha in je izdalo prepoved, da se odslej na Ložnem praseta ne smejo ne Bprejemati ne prodajati. — Siaroflavne navade se odpravljajo, 2asi pa prihaia}© vedno slabSi. Ljiifomerski okraj. 1 Ljutomer. ,,iNTar. Dnevnik" od zadnje sobote je raztrobil po svelu razne nesramne yesti, na katere se čutim dolžuega vsaj nekolikoi odgovoriti. On piše: Odvezovali so po noči konje voznikom, ki so vozili udeleženco 6okolske slavnosti; kradli so z vozov biče, sedla in drugo, ter pristavHja zraven: To vse so sadovi Vašiii naukov, g^ Skamlec. 1. Iz gotOr ve strani sem izvedel, da je zadeva o izpuSčenih konjih — nerespična. 2. .Takega čina bi bil zmožen le kak pijanec, katerih pa žalibog na sokolski veselici ni manjkalo. 3. Mi katoliško-slovenski mladeniči smo žo na višku take izobrazbe, da ne bomo delali gkode nikomur, tudi ne liberalcu. Najnesramnejše pa je, da S8 tako stvari pripisujejo g- Skamlecu z zlobno opazko: To je sad Vaših naukovl Taka podtikanja, kakoi* tudi nas krajo dolžiti, Se^ bodo gotovo lunkcijonarji Murs^ega, Sokola, s katerih vednostjo so se to nesramne laži tiosile po svetu, obžalovali. To je moj odpovor v imunu svojih tatvine obdolženih in obrekovanai tovarišev. Mladenič ljut. okolice. 1 Ključarovci. Zaviedni kajjetje! z! nekaterimi gospodi iz Ljutomera so tukaj postavili veliko opekarno, katera ima najnovejše stroje za izdelavo zidne, posebno pa še strešne opeke raznih najnoveiših vrst in katera vse to že pridno izdeluje. Ker so pa to podjetje postavili Slovenci, je to grozna hudobija v ofieh raših nasprotnik'ov, radgonskih mešCanov, ki zidajo v bližini enakb Dpekarno. NaSa opekarna že lepo napreduje, kar gospoda delovodjo, ali kakor ga bolj častno imenirjejo, g. betrieb^leiterja nemške opekarne silno boli. Ta gospod pa vam je menda tako velik, kakor oni Filistejec Goljat, druga6e bi ne hodil po tirkajšnjih gostilnah mirnih Slovencev zasmehovat. Tako je n. pr. pred kratkim. y gostilni g. Vrbnjaka v Ključarovcih Slovence grozno sramotil. 'Ali se bo§ slovensko ljudstvo od takih privandrancev dalo zasramovati ? Tukajšnji muropolsM Slovenci se gotovo zavedate svoje narodnosti in potem tudi svoje dolžnosti, Slovenjjraikl okraj. Sbod S. K. Z. na Paki pri Velenju. V nedeljo dne 8. avigusta je bil shod pri Lahovniku na Paki. Sklical ga je deželni* poslajnec dr. VerstovŠek. Shod je vodll prav spretno velenjski župan gospod -3|. Skaza. Deželni poslaneo dr. Verstovšek je pojasnil delovanjo državnih poslancev Slov. kmečke zveze in Slovenskega kluba, oznafiil odlo6ilni boj Slovanov nasproti vladi, nadalje govoril o olK stru,kciji in ./spletka.riji nelaaterili libenalniib. ^lovenskib. poslancev. Nato je razpravljal o bodočem delovanju v deželnem zboru Štajerakem.. jPoslušalci so z zanimafcijem sledili govoru, po katerem pred^aga gospod župan Skaza deželnemu poslanou dr. Versto\š&ku zahvalo in popolno zaup&rije, kar se ie z navdušenjem sprejelo. Casiiti goapod župnik Cizej predlaga nato več resolucij, jih temeljito poja&niin razloži ljudem. Vse resolucije so bile soglasno sprejete. Zlasti smo shŠali ogorčenje, ko je gospod predlagatelj ee cžigosal' postopanje liberalnih. poslajiicev in posebno hofrata dr. Ploja. iResolucije se glasiio: 1. Dne ,8. avgusta na Paki pri Vjelenju zbranj volilci izražajo poslancem jSlovenskega kluba popolno zaupanje za njihov odločen nastop proti vladi, volilci odobravajo obstrukcijo in pozivljajo svoje poslance, da vistrajajo odločno v bpju proti nam nasprotni vladi. 2. VoUljci obsojajo needijno ppatoppjnje slovanskih in sJovtenskih poslanoev, zlasti pa obsojajo postopanje in spletkarije dvornega svetnika dr. Ploja, liberalcev ^n njjiIhQ.viija listov. y taka yažnem trenufc. ku za Slovanstvo v iAvstriji; pozivljajokmet e v o 111 c e p t u j s k e g a o k r aj a, da veud a r o d 1 o ft n q poatopajoproti hofratu d r. P 1 o i u. 3< Volilci zahtevajo od ylade slovensklh urad. nikovr za slovenske pokrajine. 4. Voliloi pozivljajo vse poslanoe, ida ne odnohajo od1 zahteve glede sloveoiskega vseučaliS&a; v Ljubljani. 10 kron, Be B8 ne zavežejo, da boda dali ciroke tudi v nemško šolo, Tega pa iie storijo radi stariši, ker yedo, da ni iaič s to žolo. s Velenje. Pri uas je bilo 2. in 3, avgusta izpraševauje šolskili otrok iz veronaulka, katero je vodil preč, g, dekan Eotner iz Skal. Otroci slovenske šole eo prav odgovarjali; otroci neniške šole, katero o Sv. Yid i— Grobelno. Zahyaljujem B6 dopisniku MNar, lista" v št. 34, ki me s podpisom ,,Kmet" od začetka do konca dopisa pr^av prija^no hvali, seveda kakor zna liberaleo, polivaliti pristaša Kniečke zveze. Ker dopisnik ni bil navzpč, zatorej ne zamerim, — pa& pa iziavljam, da ga;, dokler mi svojega obrekovanja ne dokaže, ter se podpiše s polnim ime- vzdržujejo judeževi groši nem&kutarjev:, pa niso ve- nom, ne smatram za vrednega, da bi mu stvarno od- liko znali, Saj se temu tudi ni Čuditi; zdaj že sedijo ti otroci dve do tri leta y tej šoli, pa ne znajo čisto nič, ne pisati ne brati, ne računati.. ikemški se niso ničesar nauGjli, le toliko so si zapomnilii da kričijo po trgu ,,,GruB Gott". Ker ne znajo nemški, se ae morejo tudi učiti uemškega katekizma, ki se zahtova. Stariši si nai dobro premislijo in preudarijo, kaj bode iz takih otrok, ki Še naipriprosteiših yerskih resnic ne poznajo. s St. Audraž. V nedeljo 8. avgusta je prišel k nam dež, poslanec dr. K. Verstovšek, da nam je razložil nameji izobraževalniJi drušitev^ Zbrania, je bila pri županu skoro cela župnija; zborovanje je otvor ril sTajnšek Ivan, pozdravljaio<i dež, poslanca, ki je govarjal. Vem pa dobro, kaj te ljudi pefie, zatorej si bodem dopisnika — ,,Kmet" — dobro zapomiiil in tur di njegovega porofievalca. .Valentin Metličer. c Sv. .Vid pr? Grobelnem. Dopisnik »,Narodnega Lista" v štev. 34. se je javno osmešil, misleč, da ne ve nihSe drugi o županovi volitvi, kakor oa, — Z resnico na dan! — »Narodni List" zmerja Metlifierja, da je zagrizen klerikalec. VpraŠamo te, ^nezagrizeni1* dopisnik, ali si že kedaj slišal iz njegovii. ust ali bral v njeg&vih dopisib. surove razžaljivke, kakršnib. se ti posluiujeŠ.-.Metličer je sploh miroljubnega značaja ter priliubljen v. celi tukajšnji kaioliškonarodni stranki. Dopisnik ga hoče nadalje Bramotiti, da so se mu ob zadnji občinski voliM sline ce- ysestranski pojasnil delovanje izobraževalnib. društev j dile po župauskem stolu, "na kar ti podpisani odgoin na primerih iz j-azličnih stanov dokazoval, kako ]vorimo resnico, da on Še na naše prigovarjanje ui ja potrebno tudi kmečkemut stanu izobrazbe, 5e hoče l hotel glasoyati. Komu se torej sline cede po župannapredovaU y gospodarstvu. Izvolili emo nato odbor, ! skem stolu, - tistemu, kateri pri volitvi župana sam Ja ima naJoga osnovati izobraževalno društvo. Za po- =-^* J n— -1= — i:~* ^ -:t; -" ~i~™i*-> iai; učne besede se g, poslanou iskreno zahvaljuiema.  s Saleška dolina. Sreča za naže ljudstvo je, da  smo dobili v IVelenje svojega trgovoa Valenftaka. Po- 5, Volilci za^atevajo od poslancev, da ne dopu-  prej so določali nemškutarji cene, kakor so hoteli. ste raznih. pogodb z drugimi državami v Skodo in  Zdaj pa ta m gre ve6. Valenčak, ki je na Lagerjekvar kmečkega etanu.  yem, je jako po&ten in priden trgovec, ki prav uljud- 6, Volilci pozivajo deželne poslance, da vae  no postreže vsem ljudem. Zato pa je njegova Štaoumoči zastavijo, da se Škodljiva lovska postava spre-  na tudi vedno polna. Kmečko ljudstva rado zahaja k meni kmetu v korist. 7. Država naj gprejme 50 odstotkov šolskib bremenv Gjovorili so Se kmetje o raznih težnjali gosppdarsMh, zlasti V. Germ, ki je Dznačil slabe a.traai lova^ Po Bhodu so ee zbrali Se najuplivnej&i možjo s svojim poslanoem, gospodom župnikom Cizejem in županom Skazo pri vrlem kmetu Ktorenu v prijateij- ski družbi. Govorov in petja ni bllo ne kouca ne kraja. Shod ostane Pafianom v trajnem spominu. s Soštani. iVeliko novico Bmo zvedeli. Okoliški župan je vendar odslovil mogoCnega gospoda Gorše- ka, skateriin je razbijai klerikalaemu zmaju glavo. Ce §e celo ta največji prjstuš, kakor je župan Ko- šan, ne more delovati z Goršekom, je pa^ značilno. ,Tem bolj se pa moramo Cuditi, dagajepustila avanzirati Velenjska posoiilnica; ker mu je liberalni žu» pan v Soštanju odpovedal službo, mu pa da Velenj- ska posojilnica zato zvišano plaSo 60 kron na mesec. D.ela pa tudi tukaj nima dosti kaj. fTe razmere Jas- no kažejo, da so nctar Kolšek, Ježovnik Še vefiji li- beralci kot pa Goršek sam. Kaj ima vendar notar Kolšek opr,aviti pri Velejnjska ppso|i]}nici, naj raje spravi ono iv; Soštanju y red? Poiasnili bodemo Še njemu kupovat, ker ve, da je Valenčak Sloveaeo in ne podpira, kakor drugi trgovoi, Stajerea, Siidmarka in židovskega Sohulvereina, Ktaetje^ tržani, zapomnite si, da je vaSa sveta dolžnost, da podpirate svojega Cloveka, ia ta ja trgoveo Valen6ak! C«*J*Jd okr«i. Stirldesetletnlco mature so obhajali abiturijanti celjske gjmnazije iz leta 1869 v CeJju. .Od 45 abiturijentov se je udeležilo 401etnioe 15, med njimj sledeči Slovenoi: dr. Bergma»nQ, ^Edravjnik v Žalcu; dr. Dernjač, bibliotekar na akademiji mnetnosti na Duuaju; Matija Freče, župjoiki V p. v 2alcu; Anton Fischer, župnik v Mozirju; dr. Ivan Ko&irnik, primarij y Zagrobu; dr. Ferduiaad Sluga, zdravnik v Karlovcu; «urij Sporn, nadzornik; drž. žel. v p. v Vipaivi. c Sllvnica prl Celiu. Dopisnik N. L. se nuduje, da se ge nekdo najda v lari, ki si upa zag»n yarjati v Gospodariu g, Župnika zoper napade v U. hd G, dopisnik, ki ga dobro poznamo, bi pač moral vedeti. da toliko so še nam vredni naši dobovnijd kakor on s Kumercom in celo drUjgp tovaršijo. V do- bi kislLh kumerc, ko urednikom, zlasti celjskim slrir f ^ w ^^ bo prede, razprede zagovornik sladkega Kumerea ! mandi, nam"je"ugaiika*"GTlRatai samna^sebTje po- sebi da iglas, ali pa tlstemu, ki niti ne glasuje? iAli ni približae pred štirimi leti Fl. Goleš sam sebi dal glas in pri letošnji županovi volitvi zapet, kjer se |e hotel že s Šestimi glasovi j?ri dvanajsterih navzočih odboroikib. vsiliti za župana, in sicer s pritrditviio pet odbornikov in enega ne v odboru zastopanega, g. M. Sumer-ja? Morali smo jih opozoriti na postavo o Dramlje. Naša podruSnioa Marija Dobje bo te dni Blikana in vsa znotrai prenovljena.. Na Veliko Gospojnico bo blagoslovljena, Ob desetih bo procesija in slovesno opravilo. c Goiollsko. Dalje Časa sa že eUši, da najneravajo lantia iz Savinske dolinei prirediti tukaj shod, ki ga bodo sami sklioali, sami vodili iu na njem tudi sami govorili. Shod se vrši 22^ avgusta, Nanj so prijazno povabljeni tudi stariši in drugi, da se prepričajo, kakšne namene imajo in za kakšnimi cilji hodijo njiliovi einovi« Mledanii&it ki imate govoo-niSko zmožnost, pridite iu povejte na shodu svoje mMi. Pridite tudi vi, ki ste ukaželjni,. V bratskem krogu se bomo pogovonli in izvedli marsikai zanimivega in koristnega, o Sr. JuriJ ob Jož. žel. Evala, lepa >,Narodnemu Dnevniku" in ^Narodnemu Listu" za Mlepe priimke" in «lepe po/arave". Ce še yeste kaj, le oglasite se še kaj!/ Bom imel vsaj Še ve6 zabaye. S sp&« Stovanjem VaS Mstari znaneo" Ferdinand Žgank. o Sv. Jurij ob juž. žel. Zvedel sem, da plge «Narodni Dnevaik" v 160. štey, med drugim sledeče; flZa župana y oboini okolica sv» Jurij ob juž. Žel. je bil y Cetrtek 15. t» ra. izvolien — po slavasni maši, pri kateri so si dali ču.stiti odborniki razsvetliti pamet <— g.i Jože Eataj iz bpoštovana napredne Zikošekova rodbine; da se je mož brazpogojno udal Zgankovi ko- vefikrat to lepo razmerje. _  s SoStanJ. Kadar pridem iz So&tanja y Velen-  svoj opis tako na dolgo, mi pa ne bi smeli dati poja- J gteniak.",V etarešiifstvo so izvoiieni skozinskor neje, se moraiu nadmejati. Vediio zapazim sloneti in oniiQ na ivnrairM H^™a -.r xt t \j«» <,« ««,,^i; /i^ i  „ . .. ,. ... _ _ . . ....,.., podpirati yogle pred Golovo hišo močnega Wutija. Kako neki ta^ trgovec živi, Bem si mislil, ker ni dosti ljudi vidati v njegovi trgovini. Ce bode on lutriSfilavek pcstal, kakor je grozil, bodo pa mogoče slovenski kmetje kar leteli k njemu,, Naj poskusi ! Mi mu želimo najveC sreče. snila na izziyajo6 dopis y, N» L. Mož se frudi, &* | Zmožni Ijiidje.., itd.a iTemu podobno piše tudi ^,Napobija naSe besede to5ko za točko, a izpodbil ni nife, ^odoi List" v 34» fetev. Na ta in 6e na druige St. Jurkar je povedal Gospodar* Ho5e pripomagati k zani-ske dopi3e w hNaa\ Dnevniktf" in «Nar, Listu" našim mivosK evoiega glasila s tem, da po yzorcu najntrgj. jurskim libertucem eamo kratek odgovor: Pred strpnejših eovražnikov duh.ovskega stanu napada ose- be, katerih največja napaka je to» da skrbijo za iio- bro ime in dobrobit ljudstva, katerega hoč^jo obvar s Skorno pri Šoštanju. No yolitev dne 7. maja  rovati pred pogubami liberalizma. je prignal po glavarstvu postavljen komisar Goršek za zapisnikarja, seboj znanega Volka iz Soštanja. Km&tje so bili tako razburjeni radi tega, dai so nekoliko razbijali. GorŠek je yse ovadil sodniji in radi teh dveh fclovekov niora sedaj sedeti 8 po&tenih kmetov, ki so bili obsojeni v Celju^ Nekaj krivde ima pri tej stvari tudi glavarstvo, da imenuje komisarjem takšne ljudi, hjaterih. voliici ne mrarajjoi vidteti, tem manj pa, da bi jim kaj zaupali. ZnaSilno pa ]e, kako dela liberalna stranka, celiskLb doktorjev; 6e se ob volitvah kak kmet le kolibkaj pregreSi, takoj ga tOr Žijo, mii delaio stroške, ga tirajo v iečo itd. Volilci, zapomnite ai te liberalne prijatelje ljudstva:1. Plačilo jih Bakal; c Pri]atelii poštena zabave! Ne zabite priti 22. avg. v Smarje h g. Habjanu, kjer se vrši ob treh popoldan veselica, prirejena od katoliško-narodnega dijaštva. Pridite od blizu in dalefi in pokažite, da imate smisel za dijaško gibanje. Zlasti dekleta in lantje, pridite in veselite se y ivrstah onih piladih prijateljev, katere ja usoda zanesla v mestne Bole. Na veselo svidenje! q Od sv. Eme. Tudi mi Bentemski lantjb nočemo zaostati in se gotovo v. Castnem gtevilus udeležimo veselice y Smarju. Saj ža flolgo nismo lmeli prilike veseliti se v eredi naših tovarišev-dijaikov, Upamo pa tudi, da se vidimo. tamloaj s _fanti drugib. Jar. l Na§e ,,Mlad. zveze* na avidenje 22. avg. v Smarju! s Skale. Posojilnica v Skalah kaj lepo napre- c Sv. Ema. Tažko smo čakali 6ent Emski žup- duje; Ijudje imajo mnogo zaupanja v njo; zlasti pri- i ljaiu, da bi ae podružnica sv« Vida, katera je bila našajo iz drugih posojilnic vloge, Opozarjanio posest- t veS let zapuščeaa, popravila; posebno Sent Vidski nike iz Velenjske obfiine, da posojilnica v Skalah tu- \ okoličaiii smo to posebno želeli, Po velikem prizadedi konvertira dolgove, to se pravi, Ha prevzame dol- i .vanju g. 2upnika se je vendar enkrat prenovila. Pre- gove drugih denarnih zavodov, kar ne povzroSa mnogo stroSkov« Gospodarji, držite se svojih denafnib. zayodov! s Velenje. Za tukajšno nemškutarsko šolo bo vsako letd! nemSkutarji lovili otroke, ida je bilo skoro jgrdo^ Posebno so zvabljali stariše, da so pošiljali deeo v otroški vrtec. Obljubljali so starišem slikal jo j& znani slikar in rezbar, Blovenski rojak, Janez Wergles iz Desinifta. Dne 11. julija je ob posebni slovesnosti biagoslovil oltarje in vsebino doma6i g, Župnik iJ^ Plepelec. Bog plaCaj na priprošnjo sv. Vida obilno vsem dobrim faranom dobrotnikom, tudi posebno cerkvenima kljufta+rjema sv. Vida in njuni rodbini. r— Druga velepomembna slovesnost se najlepše gradove m blaženi raj za otroke, ki bodo I je obhajala pri Sv. Emi ravno dne 1. avgusta pri hodili v to narodnjaSko šolo. Žal, da so jim šli ne- ¦ blagoslovljenju kapele LurŠke Device, katero je tudi kateri slovenski Btariši na limanice. iToda zdaj uvi-j blagoslovil domači g, župnik vpričo mnogoga ljuddevajo, da se na naugijo kaj mnoga, ker ne znajo| stva. Kapela je bila postavljena leta 1905. V rainunemški in Se učitelja ne razumejo. Posebno boli ne-j lem mesecu jo je pa dala Mladeniška in Dekliška katere stariše, ki vidijo, tta se iveronauka ni5 ne na-¦ zveza pri Sv. Emi na novo preslikati Sn popolnoma učijo. StariSi, tega ni kriv gospod katehet, ampak| obnoviti v spomin sreCne zmage pri letoSnjih ideželnošola poneumnevalnica. Le mislite si, če bi vam kdo! zborskih volitvah na Stajerskem, in pa da bi LurŠka kaj razlagal v angleSSini, katere še nikdar nisteI Mati Božja izprosila, da bi MladeniSke zveze na Stasiisaii, gotovo se ne bodete tudi ničesar nauCili. Za-| jerskem vedno uspešnejše delovale za Boga in Maeetkoma so rekli, da je ni treba ni6 plaCati; zdaj pa\ rijo in za slovensko domovino. že tirjajo od BtariSev, ki pošaljajo otroka v. vrtec poj MladeniŠka zveza pri Sv. Emi ysem zavračam hvalc BNar. Dnevnika" in MN^r. Lieta" na mojo osebo, ker jaz ne potrebujem in iudi ne maram nobene hvale teb. dveh listov« Ce ,pa lmenujeta ta dva lista moje svetovalce skozinskoz cezmožne ljudi, se ne bora prepiral z njima. Samo to refeem, da sem ponosen, da imam take svetovalce. Šicer bodeta pa itak spoznali, kako so ti možje rskoz in skoz nezmožni ljudje". Javno pa protestiram, da bi se imenovalo mojo rojstuo hišo (Zikovšekovo) «napradno", to je drugača rečeno liberalno, ker moj oSe so oili dolgoletni naročnik *,Slov. Gospodarja" in obonem več let do smrti cerkveni ključar. — SlednjiS tudj pišete, da Vam Mje uganjka, da sem se brezpcgojno ndal Žgankovi komandi." Kedo se Vam ne bi smeial! Jaz sem samostojbn mož in ne potrebujem noben& komande< Ce sem pa zvest pristaS -rfSlov. kme6ke zveze" ia fee ne črtim g. kaplana, kakor nekateri naši liberalci, ki imajo bajo 10 kg smodnika pripravljenega za njegopo odhodnico, ampak z njim rad obfiujem, zato mi pa yendar m more nihče oCitati, da sem pod nekako ,,njegovo komando", kakor piše «Narodni Dnavnik." Nazadnje pa svetujem vsem naSim St. Jurskim liberalcem, naj tudi oni za&nejo pridno prihajati vsak ob nedeljah in pmznikih k službi božji, potem B6 bo morda ludi njim razsvatlila pamet, da ne bodo pisali ,takih npumnosti. — Sv. Jurij ob juž., žeL 8. avgusta 1909. JoŽef Raitaj, Župan. c Gornjigrad. Vemo, liberalci, kje vas Cevelj žuli, pa vam ni pomagati. Hinavoi, rajši bi pred svojim pragom pometali. iVpraŠajte za podatk<e ^vzgojitelje" Kocbeka, Sijanca, Korbana, Kelca, Zemljifa, rarliške^a ogleda KoneCnika in druge. Ko bo nNar. List" izbruhal, bomo pa mi nastopili an bliskalo in grmelo bo od Mafekovega kota do Tira. fTedaj bodo irčali razni paragrafi okoli Škricov te yisoke inteligence! Razumeli? o Gornilgrad., Drugtvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodnji okraj Gornjigrad vabi vse p. n. fclane na društveni oMni zbor, kateri se vrši dne 15. avgusta i. 1. to&no ob 4. uri popoldne v pisarni okrajnega zsstopa v Gornjemgracdir s sledečim sporedom: 1, Citaaj^ in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora» Z*. Foročilo, tajnika* 3, Poročilo blagajnika* L Volite^ Sveb. preglednikov raSuna. 6. iNaaomestne yolitve v odbor, 6. Slufcajnosti. c Krlž pri Gornjemgradu. Liberalci streljajo take kozle v evojih časnikih, da se ne bomo nič fcuflili, ako bo črez par dni N. L. pisal, da: je Gornjegrajski g. kaplan napadel Beparja y Mariboru, in ne Kocbekov einček. c Gotovlje. Mi že imaino zopet župana. Ni nam sicer naklonjen, ker je napredniak, a yseiedno ee obrnemo javno do njega in ga prijazno pozivljemo, naj nam raztolmači sledečo volilno ekrivnost. iTam v šempeterskem Zalogu živi omožena Marija Zagoričnik), ki ima kot posestnica v naSi ob&ni tudi pri nas volilno pravico. Za občinske volitve se pa ni ne njej ne njenemu možu niCesar doatavilo. Ob dnevu yolitve pa je prinesel Gregor iGolčer od Marije Zagoričnik, ki pisati ne zna, in o pooblastilu niCesar ni vedela, in od Franca Malgaj in ,Gregorja Vipotnik kot prič podpisano pooblastilo in je ysled fiovollenja komisije, Materi |e župant iAntlpga predsedoval, iveljavno pa seveda naprednp <!) volil. Oče Župan, povejte, kako je> kaj takega postavno mogoče. Kateri paragraf obfcinskega yolilnega reda priznava Gregor .Golčarju pravico, (ia ivoli za omoženo Zagoričnik, za katero ima po našem vedenju voliti le njen mož. Ofce župan, govorite — potem bodemo pa mi! o Vrbje pri Zalcu. Za lažnjiva obrekovanja, katera je dopisnik Narodnega Lista* dne Ł9, julijav Stevilki 34 si od mene izmislil, pošiljam za druStveni dom v St. Ilju fi K< Vsem došlim gledalcem pa izrekam zahvalo posebno onim iz Žaloav Ne bojim se obrekovanja teh naprednjakov od) nobene strani. Do z3aj Be ni bil nihfie poSkodovan zaradi meni Ijubih povabljenih gostov, y Rast si Btejem, ako pridejo in kakor do zdaj, jim Je tudi za naprej vedno odprta moja hiša. Anton, Kač. c Teater v Vrbiih prl Zalcu. Pod tem naslovom dovolU si je znani dopisnik skrpucati nesramen dopis vj JNarpdni List". V. odgotvor naj sl6tii:= Dopisun pravi, da se j6 on fc ^vrlimi" naprednimS, Vrbenčani na okTaSenem yozu vozil Jc veselici na LoŽnioo, Na tem mestu mu bodi povedano, da je grd lažniki, ker se on ni vozil na tem vozu, ampalks je samo y©z .videl. V itel zmedeni strainkardki BreSi,, da je Oes niCno prišlo nekaj zasleplienih takbzvanih vrbenskih wnaprednjakbv", na komando na enem vozu na Ložnico, vozil se ja, seveda v 'duhu, tudi ta dopisun poleg. Kar se ti8a veselice na Ložnici, Dagovorim prihoiinjiS, kjen bbdfem oznafiil \» iasni iuči z dokazi, kakšen uspeh' je imela ta slajvnost y moraljnem oziru. — Seda] se ]e spustil dopisun na pj-ed3tayo v tVrbji. TeŽko mu dene, da se je zbralg) res ogromna množioa ljudi, na aa bi bili lepakS, razliftne osebne agitaciie i. t, 3., kakor Je pri liberalcih navada, oznanjevaii, kedaj sa bode vrgila ta yeselioa. Vsa čast ogromnl množicf za ta časten poset, ker se ni ustra&ila psovanja in groženj 2al5anov in njihavih priganjaSev iz okolice, ter je s tem pokazala, dat se ne da komandirati več od liberalcev. Dopisnik navaja zunanje goste imenoma, kateril so mu trn ,v peti. No, grozejn strah imaš ti mazač Se celo pred n e ž n i m s p o 1 o m , kateri ti je od zadnjih volitev v dobrem spominu ter bi po tvojem mnenju ne smela oenj. gd5. nikamor ve6 na svetlo. Patebe se nikdo ne boii, tem manj naše znažajne gd5., — »ako sa bodeg dopisun5e potrudil, bodeS je 8e lahko velikokrafe videl. Toda ti ostaneS doma^ kakor si prib5I peftat laži s lo izjayo. Ti stifteS okoli, kakor lovski pes, za( klerikalci, in ko katerega zagledag, cviliS po umazani cvmji N. L. kakor norci v blaznici, mogoče doibttSl ktaalu proetor v kakšni celici pri Gradcu, Kar s& liBai kritike, nam je pa8 vseeno, ali omenja, 'den j& Šlo gladko v zadovoljstvo zbranih, ali ne. iTq sodi liudstvo samo, katero pafi ima znabiti veC pojiaa Kakor dopisun, posebno one osebe, katere dopisniM navaja Ker se zaganjaS v hiSnega gospodarja in njega1 hSerke, pač nisi vreden, da bi ti odgovarjali' Kdor pozna znaBajnega moža g. rA'ntona Ka5 in njegove hCerka in sinovo, ta vd ceniti to obitelj. Dal Bog nam ve6, tako značajnih in noustrašenih rodbin. Da bi bil o5e svojo hčerko okloiutal, je najnosramneiš'_a laž, ini to je e3ai tvoja kloluta, katero dobro pomni, da sx lažnik. — Veselioa vrSila se je y, taHem redu, 'dai se pri nasprotnikih nikdartako ne vrgijo. Kar, se pa ti5o pretepa, kateri je po polnoSi nastal, osvetlila bode razprava. To bodi za sedaj povedano, "da so pretep zaErlvili UBeralni napreanjaH, kateri so KriKali po vasi: ^Danes mora leči klerikMna Kri, aTrf* i. t. d. Z brutalno silo so se vrgli liberalci nad vrbenske mladeniče, da bi jih iztrgali iz našegja tabora, toda ti so preveč značajni. Med pfiovkami in Kameniem na nas smo se morali vaditi gledaliSke predstave. Kakor zverina na svoj plen 6akajo5, skrivali ste se po deteljah ležeč na trebuhu, da bi slišali nage zasebne) pogovore. Niti tire nismo bili varni pred o'd vas najetirai razgrajači. Med predstavo ste si najeli nekega Meha iz Zalca, 'da je pri§el razburjat ljudi Vat ognjevarstveni nadzornik, ne vemo ali po naročihi naCelnika požarne brambe v 2alcu, ali njemu podrejenih oseb. Nad tem ravnajijera so se zgražali ne samo domaCini, ampak tudi tu-jci, kateri so to pofietje obsojali. ter rekli: ,,Sedaj vidimo, da je res, kar sei piKe o liberalcih v Žalcu." Kar je bilo pri boju, bodemo, imenoma navedli vse tiste razgrajačeT kateri so prišli izzivat iz tujih vasi na§e mirne fante. To bbdi resnici na ljubo povedano, da g. Ka5 ni bil pri nobenem pre- tepu ter tudi nima nikakšnih telesnib. poSkodb, ker mož ni bil drugje, kakor doma. Gospodine dopisun, dokler ne poznaš dobro naSih ljudj, ne obsojaj, Bicer seji zna zgoditi, da bodes ppzvan na odgovor, kjer te ne bode zastopal dr. KukoJvec _(že: veS zakaj},, ampak bodeš moral še dr. Kodermana Micat na pomoB. Nam ne bode od damačega zgodovinarja zapeti ,,sla¦vospev" veljal, ampak ta je Ž6 zapel: ,,Sramota za takozvano napredno stranko." Zakaj se upag 'dopisun na svetlo, ker iinaš toliko masla naj glavi, da se ti še v temi cedi. Našo delo pa bode tudi za naprej, da gremo med ljudstvo ter bodemo. delovali za izobrazbo neustraSeno naprej, fienavno meCete vi kaanenje na^nas, a ljudstvo bode t& napada samo vedelo obsojati. Crno Vrbje, kakor ga imenuja dopisnikv izpregleduje vedno bolj, ter ee pri tem uSi,/da moramo tem trdneje, stati, da nas ti liberalni tvitiarji ne omajajo, kakor so nekatere, katerim pa kličemo: MPriditQ tudi vi v naS tabor, veselite in Izobrazujte se z nami, ne meneč se za to, dai nas imenujejo firne; boljše je biti Črn v o5eh liberaloa, kakor smo mi Vrbenfiani, kakor pa rudeč, (kakor so Ložničani) kakor nazivajo 2aljgani. Več prihodnjiS. — Opomba: Sramata pa za urednika, da nima toliko Basnikarskega duha, dai napada nežni spol brez vsakega vzroka, z dopisnikom yred, nad Semur sa marsikateri liberalec zgraža. Vesfnik mladinske orjanizacije. Orll v Kamniku. K aolnou naibližje orel hiti, Križ na trobojnem se traku blesti! Mlada je Se krSžanska telovadna organizacija, a je Že tnoBna. Ne le po Številu, ampak; tudi po zmožnostih se lahko meri sploh z vsakb podobno organizaoija. To je v polni meri pokazala aadnjo nadeljo na svojem arugem zletu v Kamuiku. Ko se je pred leti za&ela snovati kr&eanska telovadna organizacija, t. j. v Balsu, ko je ^Sokol" krenil na liberalno polje, smo s strahom zrli, ali bo iz te moke kaj kruha ali ne? Na$a bojazen pa je bila neutemeljena. Novni organizacija se je krasno razvilala in lansko leto je bilo ob priliki zborovanja S. K, S. Z. v Skolji Loki 2e rxktoli 400 telovadcev te organizacije. In letos? Cez 800 telovadcev, izmed katerih je črez 400 proizvajalo javno telovadbo. To je naprešek, katerega ja zmožna edino le naša mladina. Veliko veselje je zavladalo y vrstah nX)rla", katero ime so si dali naši katoliškb-narodni telovadci, ko so zvedeli, fla bo dne 8. avgnsta polet y Kamnik, kjer se naj pokaže delavnost in zmožnost telovadcev ne glede na to, iz katere dežele da so. iTudi iz Stajerske je poletelo lepo število (Maribor 11, Celje 113, Trbovlje 9) Orlov, da se navduSijo še bolj za to organizacijo ter to navdušenje tudi po svoji domovini raztrosijo. Ze to, kar smo tam vidteli, tega ne bomo nikdar pozabilj. Naj ohranimo v spominu med drugimi le sledeče: V nedeljo zjuttraj so se v prostorih hotela Union začele zbirati prve teloyadne eete. Ko jih je pokTfcal rog na prostorno dvoriŠCe, da se postavijo v vrsto za odhod na kolodivor y Ljubljani, je postalo veliko dvorišče takoj premaihno, Kmalu nato so se vile Holge vrste krepkih mladeniBev proti kolodvoru, kjer 80 Ljubljanfiani z občudovanjem zrli na te vrste. Dolgi vlak, ki je vozil v Kamnik, je razen telovadcev vozil tudi veliko Stevilo drugih izletnikov, ki so se enkrat hoteli navžiti prijetne, neprisiljene zabave. Na kamniSkem kolodvoru se je hitro uredil velikanski izprevod. Na $elu 19 raznih zastav, med njimi zastava ljubljanske S. K. S. Z., 37 trobentaiBev, telovadoi na konjih, preds&dstvo Z. T. O., za načelnikom JeloBnikom stotine traifonniranih in neuniformiranih ^Orlov", ki so se v najlepSem redu pomikali proti kamniŠM župni cerkrvd, kjer so prisostvoyali sv. maši. Po službi božji bo se zopet y najlepgem redu podali pred ^Kamniški dom". Iz vseh oken so sipale kamniške gospice kite cvetk na telovadce in tudi malodane vse hiše so bile okragene s trobojnicami. Ko so se zbrali telovadci na prostoru pred ,,Kamniškim domom", se je Sele videlo, kake sadove je rodilo dveletno, sicer naporno, a hvaležnoi delo. Velikanska armada je navdušila ne le mlade, ampak tudi yse starejSe može-voditelje, kl so y tej Seti videli svojo krepko pomoč, videli delavce, ^aterim lahkb brez premišljevanja položijo svojeBasno vajeti ,v roke. Tn izlili so svoje navduSenje v lepih pozdravih deželni poslanec UavrenMS, deželni odbornik Lampe, državni in deželni poslanec Povše, v imenu bratov Hrvatov g. Karol Pollak, državni poslaneo dr. Koro5eo, župan Mejaf, vittar Smolnikar, visokoSolec St.' MasiS in uSitelj Strukelj. Vsem se je zahvaljeval v 5menu ^Orla" brat Podlesnik. Nas najbolje zaniraa pozdrav obmejnih Slovencev, izraženih po dr. Koro§cu, ki je me'd 'drugim flejal tudi: Mi, Štajerslri Slovenci imamo krepke eveze, a najkrepkejga zveza meo! teml Je telovadsTča, k'i yeže našo mladino. Obmejnim Slovencem je ta zveza najljubSa, katere ne more nobena, tudi Se tafcb nam soyražna ylada prepregiti ali uničiti. Iin zato jo pozdrayljamo. Velikansko navduSenje Je sle'dilo njegovim besedam. Po pozdravnem delu so korakali telovadci nazaj po mestu, naEar so 86 razSli K obe3u. Popoldne so se začele na prostem pred goatilno Rodo zbirati yelikanske množice obfiinstva, med njimi tudi zela mnogo inteligence. Prišel je sam pre.vzvišeni g. knozoSkol ljubljanski, da vidi sad svojih Ijubib. sinov — Orlov. Ob 4, uri popoldne se je pričela javna telovadba, katero so telovadci naravnost Krasno iz^ajali. Kakor prosta, tako ie tudi telovadba na orod.ju in končno precizno izvajano sabljanje vzbujala oblake navjiugenja in plosKania. Občinstvo je telovadce % živahno pohvalo nagradilo za velik trud, a telovadci Bo pa svojemu načelniku v znak priznanja in ljubezni istotako podarili lepo darilo: lavorov tVeneo In srebrno opravo za pisalno mizo. Vreden je brat Jeločnik1 tega darila, a %& boljše darilo mu naj bodo hvaležna srca vseh bratov telovaidcev. Lep je bil kamniški dan slovenske mladine. K lepj izvršitvi ]e mnogo pripomoglo tudi vreme, ki je bilo tokrat zelo naklonjeno. Sedaj pa na Helotli Pd vbbH Crajifi naj vzdigne visoko svojo glava »Orel" ter pokaža ysemu svetu svojo čilo in mlado moč, Na zdariL Mladenlški shod pri Sv. K>ižu na Planini. Vsi mladoniči kozjansleega, sevniškega, oeljskega in Smarskega okraja se prijazno vabijo, da se v največjem Stevilu udeležijo zborovanjaj H B6 (vrH na angeljskb nedeljo t. j. 29. t. m. pri sv. Križu na Planini. SluŽ« ba božja se zažne ob pol 10. Govorl dr. KoroSee. Pridite mladeniči, pa1 tudi dmgi, M se za naše gibanje zanimate. Najnovtjš® novtco. Pri St. Vidu niže Ptuja bode r poadeljek 16. avgusta velik živiaski »ejem. Dijak umrl, na potovanju. Nagle smrti je umrl dijak celjske gimnazije Jožel Podgorgek, doma v Slivnioi pri Celju. PriSedSi v Kamnik, poslal je prijateljem Sest razglednic, Pri pisanju ga ia priiel želodČni kr5 in je bil v pol ure mrtev. Kot legitimaeijo je imel ,jPotovaino listino Slov. dijaške zveze". Njegovi sošblci ga toodo ohranili ,v blagem spom)nn; N. v mj. p. St. Ili v Slov goricah. iNovoizvoljeni občinsld odbor v Selnici ob Muri je na predlog naSega 2ebotai sklenil, da se naroSi dov dvojeziSni občinskl pečat namesto dos&dajnega samjonemškega. Tudi Slovenci ob Muri se zavedajo! Umrl je v Radgoni Frano 2©mlii5, knjigotržec in lastnik tiskarne v 38, letu starosti.