UREDNIKOVA UVODNA OPOMBA
Sim pozij z italijanskim i strokovnim i p rijatelji je bil zam išljen kot p ri­
spevek k sporazum evanju m ed narodom a, ki ju m nogokaj ločuje; znanost, 
predvsem historična pa nedvom no zbližuje. P ri štu d iju historičnih spom eni­
kov, p ri ohranjevanju teh p re d neizprosnim zobom časa, p ri raziskovalnem 
delu sam em ne gre dobro b rez p rijateljstv a in sodelovanja. K jerkoli so do­
slej poskušali drugače —• žal m nogokrat — je šlo n a škodo ne samo človeških 
odnosov, am pak predvsem vede, ki je ena in ena sam a.
V obdobju, ki smo ga želeli s p rispevki osvetliti, sta Oglej in R avena še 
vedno1 m atični izhodišči kulturno-prosvetne dejavnosti za vzhodno-alpski in 
severno-jadranski prostor. Z ato je p ri organizaciji in strokovnih ogledih te­
žišče nujn o padlo nanju. Odsev teh dveh m ogočnih duhovnih in političnih 
središč p a je seval do istrsk ih m est zahodne obale polotoka, k je r so se b li­
skala p r a e t o r i a lo n g e l a t e q u e l u c e n t i a i n m a r g a r i t a r u m s p e c i e m d i s p o s i t a 
(kakor piše sočasni K asijođor). Zato je bilo prav p o staviti sekundarno težišče 
na ta prostor. Da pa je življenje v tem toplem , lepem in prijetnem zaledju 
norm alno uspevalo, so omogočale trd n jav e v Ju lijsk ih A lpah in tu d i tedanje 
trd n jav sk o m esto Em ona. Torej je bil tre tji del sim pozija posvečen tem po­
stojankam , h k rati pa je bilo ob tem potrebno dotak n iti se prodirajočih novih 
rodov, ki so se po n aselitvi bolj ali m anj naglo je li asim ilirati in k u ltiv irati 
v starem pozno-antičnem in bizantinskem okviru.
N i treb a poudarjati, da so bile težnje p rired iteljev razm erom a široko 
p odprte s stran i obeh držav, da so se udeleženci tega zavedali in da so v 
k o n tak tu s političnim i in cerkvenim i kulturnim i eksponenti ponovno izražali 
svoje zadoščenje in veselje n a d tem .
S trokovne ekskurzije in ogledi so tekli skozi naslednje k raje: R avenna, 
Venezia, Concordia, Grado, A quileia, Cividale, T rieste, Poreč, Pula, Sorna, 
K loštar, Dvograd, L jubljana, H rušica ( A d P ir u m ) , N ova Gorica.
P red av atelji so si siedili po vrsti: G. De A ngelis D ’Ossat, G. A. M ansu- 
elli, M. Cagiano de Azevedo, G. V. G entili, G. B erm ond M ontanari, R. Oli­
vieri Farioli, P. A ngiolini M artinelli, M. Fagiolo, R. P iran i in R. Mozzetti, 
M. M irabella R oberti, L. B ertacchi, G. B ravar, S. Tavano, M. Prelog, B. M a-

rušić, A. Šonje, J. Kastelic, Z. Vinski, D. Rendić-Miočević, M. Suić, L. P etri- 
cioli, P. Mijović, B. G rafenauer, P. Petru, L. Plesničar, I. Curk, V. Šribar, E. 
Cevc.
Predavanja, ki jih objavljam o, so avtorji dostavljali v teku let 1971 in 1972; 
naslednji pa jih vkljub ponovno izraženi želji, zaradi službene prezaposlenosti 
niso utegnili prip rav iti za tisk: D. Rendić-Miočević, M. Suič, Z. Vinski, J. K a­
stelic, B. G rafenauer, R. M irabella Roberti.
Profesor S. B rodar, ted an ji načelnik sekcije za arheologijo je ljubeznivo 
odobril natisk tega ne povsem uglašenega študijskega m ateriala na straneh 
tega glasila.
J. Šašel