Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl Te čaj XII. 3 fl pol leta 2 fl. po pošti 1 fl. 30 kr Ljubljani v sredo 22. februara 1854. List lo Obertnijska razstava v Monakovem na Parskem Komiij so dobro potihnMi popisi velike razstave blaga v Londonu na Angležkem in v Novem Jorku . ki bo letos Vodila dobrega gospodarstva pri kmetovanju (Dalje.) 2. Kako kmetijske dohodko zboljšati. Znano je, če se prideluje dosto klaje, če se v Ameriki, se že spet oklicuj druga od 15. julia do 15. oktobra v M onako v em (Mun chen) na Parskem. Namen tacih razstav je zvediti : kaj in kako se to in uno blago tu in tam po svetu izdeluje, in po taista prav rabi, če se dosto gnoja pridobi in gnoj dobro oberne, da se s tem doneski polja zvikšajo. Vémo, da 40 centov povžitega sena in 10 centov slame okoli 100 centov gnoja da, * kteri se na leto za 1 oral polja potřebuje, da se toliko sena zvedbi pospe sit 1 t 1 • V . b e r t n i ] s t i n k d elst kupčij beno narodovnost boljsih izgledih , . t • « v r. in t in slame na oralu polja pridela, da se iz klaje od oralov polja eno govedo ali 10 ovác od tu , zakaj kupcii ni mar za no 5 kup čije dna dusa je do biček. Lični šali, ki jih Turk izdeluje, so gospem našim ravno tako ljubi, kakor svilno blago iz fran cozkega Lvona. centov žive vage celo leto v hlevu redi, — s pašo pa 10 do 13 ovác, in da ta živina, ako je dobro rejena, toliko gnoja da, da ta dva orala na pol s Velike obertnijske razstave so tedaj iabrikan tom, obertnikom in rokodelcem lepe prilike svetu na ogled postaviti svoje blago in svoje izdelke, in si tako privabiti kupca včasih celo iz daljnih krajev. T klajo, na pol pa z žitom obdelovana, dajeta vsako leto dober pridelk. ; , . [j Ako je polje v slabém stanu, je treba dve tr ej tin i, tedaj od 2 oralov lJ/3 oral s klajo ob-delovati, ker le na tako vižo se bo pridobilo toliko klaje, da se potrebni gnoj dobi, brez kterega ni misliti na zboljšanje kmetijstva. Zavoljo tega pa ne zadnjih-,,No vícalr' je nasa kupčijska zbor- bo slame manjkalo, ker slame se potřebuje nica razglasila povabilo za vdeležbo pri ti razstavi te rt i del ? od sena, na priliko ce na 10 funtov sena krajnskim obertnikom. Kar ta razglas naznanja za ali tolikošne senéne tečnosti se potřebuje 2 funta in krajnsko deželo , je veljavno tudi za vsako drugo pol slame. Boljšijepa živini le samo dobrega sena pokladati, slamo pa le za steljo porabiti. Previđen kmetovavec mora vedno skerbeti svoje premoženje množiti, in si kapital za slabe letine skupej spravljati, da sile ne terpi in da ni pri deželo našega cesarstva, samo s tem razločkom, da se naznanila tega, kar kdo misli v napovedano razstavo poslati, pošljejo zbornici dotične de žele: tako štajarski obertniki v Gradec, teržaški v Terst, koroški v Celovec, horvaški v Za- siljen zavoljo pomanjkanja zanemariti svoje kme greb itd. tije. Gotov pomoček za zboljšanje svojega gospo Kakosno blago se bode jemalo v razstavo, darstva je, si več klaje za živino, in boljsi žetev je povedano v omenjenem oklicu, kjer je razločno in pridelke preskerbeti v i i 1 • i y^ It i i • t i • v t • • i • • t i rečeno, da tuđi borno (ordinar) blago naj se po-silja, ako je take baže, da se gaza vsakđanjo rabo veliko potřebuje in ima to lastnost, da je dobro ? vec V. . > živine rediti zmiraj ali po ceni. nj majhnega truda vredno, da se posije na ogled tako blago, od kterega kdo misli, da bi se utegnilo pri kupiti kupeom. na Iver je vožnja po železnicah tje in sem za in v razstavi ni nič štantníne plaćati, je pač ona potřebuje. On mora boljsi gnojiti in si tako marsikteri goldinar pri dobiti. I)a bo pa vse to prav storil, se ima po tem ravnati: Vsak dober kmetovavec mora svojo zem lj o tanko poznati, in tako obdelovati, kakor 5 ako 5 je le moč, senožeti močiti, močirne sušiti, zemljo večkrat orati me za obilno gnoja skerbeti, torej ne cestnega sati blata v nemar pušati gnoJ ali pa gnojnico mora Kako se blago pošilja, in kaj se ima zraven kakor zlato jamo ceniti. Kadar seje ali sadi, mora pripisati, vse to povejo kupčijske zbornice (Han- skerben biti, da je seme dobro, da je za tišti kraj nar bolj vgodno, zemlji primerno, in to saditi ali delskammern), kdor jih prasa o pravém casu. Komur pa težko ne stane, tudi o gledat iti sejati kar nar rajši in dobro rodi in se lahko tudi tako razstavo, ima pa se drug dobiček: viditi raz- v dnar spravlja. — Potreba je seme večkrat pre stavljeno blago in se marsikaj naučiti. meniti in že pozimski čas nar bolji zernje za seme To priporočilo pošlejo „Novice" po vsem slo- izbrati, od eno leto starega semena, ktero boljsi * « i • • tt • IP a ii # • i • 1 • v i i venskem svetu, kamor one zahajajo, s prijaznim povabilom: naj se tudi naši fabrikantje, obertniki m rokodelci vdeležijo razstave v Monakovem, ako bojo zbornice spoznale, da je blago njih vredno potovati na Parsko. ii ii i rodi, za drugo leto, in pol leta naprej pripravljeno imeti. celo svojo hisno potrebo za Kdor hoće vediti, koliko gnoja sploh smé od svoje iivin& priča* naj suho klaj in slamo) z nasteljo vred na Dobro srećo ! me izrajtano pošteva (multiplicira) e kaže gospodarju znesek gnoja. 3 znesek te • w i fjm i IHIC V Zv 2 /IO > Ce pa poklada « i ^oeno, sirovo (frišno) klaj t Uici'.'ati) vrednost in mora ta naj prej prenesti znesek potem poštevati 1 znesek pošteve je znesek gnoja Vred Nikoli ne smé priden gospodar svoje setve v nemar pušati, torej mora plevel marljivo zatirati in vse dobro oskerbovati. Da si pa v slabih in hudih letih kakšin doho Po večerji se delijo „kolaci". Dražica vstane • V« J, I * I , » f V I « . . in, omenivsi delenja kolačev, ogovori ženina in celo veselo družbo v prid neveste takole : „Novic pet petic!" „Stara šina 5 r ---'--------* v dva cekina!" itd. kolikorji je pri ženski sramožljivosti dek pridobú ima beti 5 kmetovavec za take sadeže sker- mogoče. Ženinu predloži pervemu kolača in navada je s kterimi kupcevati zamore. Pri tem pa ima da ji en tolar verže v kolace voluknjo; in tako se premika y na to gledati, da take sadeže prideluje, kteri se spremljevana od neveste, ki ji iz jerbaščeka vselej po nar boljši prodajo; ni pametno, ako take drevesa dva kolaca na okroznik pokládá, od svata do svata, HHHH|H^HHHH in vzame le ima, ktere slabi sad ali clo nic ne rodé; ravno tako se mora pri vinski terti ravnati, ker dober sadež enega: tako veli sposobnost, po kteri se vedejo saj ta se tudi dobro prodá. Dalje smé kmetovavec le tako živino imeti, ktera koristna, torej dan. Nekdaj je tudi godec denarje pobiral y potem ko je za njegovo gospodarstvo nar bolj le take krave, ktere so za molžo dobre, si je bil s šaljivim ogovorom svate prikupil in k rado darnosti spodbodel; dan današnji pa skušajo zvediti. ko in take liko se bo godcom plaćalo, in toliko zložijo berž sami ovce, ktere imajo dobro volno. Da bo pa živina možki pri mizi. Ravno tako se tudi zgublja navada imenovane lastnosti imela, je pa tudi treba, trebne dobre piće dajati, da nikoli ne strada. po Ako da si kuharica s kuhavnico pri gostih pobira svoje pla čilo in na dolgo in na debelo od strašne nesreće pripo > ob moč pride, se nedá tako hitro popraviti in zre- veduje, ki jo je vihar na loncih napravil. Za njo skla diti: le dobro rejena živina je kmetovavcu v prid. dajo pa tudi ženske. Da se pa živina prav redi, je potreba pri Po vecerji se gré zopet plesat in pleše se skor m erne piče, in veditije: koliko je potřebuje vsaka do jutra. v • • TI • i • i V • v't • /SJ , živina. Prerajtano je na vsaki cent žive živine za Stroške za večerjo morate obé hiši terpeti; zatega 365 dní (ali za leto) 13T/10 centov klaje vred) — pri toliki piči se živina dobro ohřáni nič ne delà. paso voljo ali vse reci vkup skupujete, ali pa nevestini sta 5 ce Pri del a v ni živini je potreba nekoliko več, nevesta za vse svate skerbeti risi svoj del placajo. Po starem, ko so zenitnine po dva dni terpele, je pervi dan, zvun zajterka, mogla drugi dan pa ravno tako y vendar ne preveč, ker delavna živina ne smé se ženin, debeliti; pri tem bi se porabilo dosti klaje brez po trebe in bi bilo kmetovavcu v škodo. k maši. Tudi drugi dan so sli To so ženitovanske šege v okolici gor i š k i » nočem pa terditi, da po vsih vaséh z vsi mi tukaj po- Ako se pa živina pita, na priliko, za pro- pisanimi okolišinami in malenkostmi, ker je vsakteremu dajo mesarjem ali za meso doma y se mora obilo dobro znano, da ne le vsaka vas, temuč keciaj vsaka klaje dajati, dav kratkemčasu debela postane; ako se živina le počasi redi, se zopet preveč klaje v govorjenji in naglasu posa hiša ima ali v obleki ali mesnih besedi svoje nepomenljive posebnosti, ki pa zgubi. Kmetovavec mora zadnjič na zdravje svoje živine gledati, torej živino in hleve vselej snažne imeti in živini potrebne soli dajati saj včasih. (Dalje sledi.) splošnega narodskega značaja kraju ali vasi nič ne kra tijo. Ravno taka je tukaj. Lahi v goriških predmestjih posnemajo tudi te sio Domače šege venske navade. Dragi bravci pa si morajo premožnega kmeta (kmeta v pravem pomenu besede) misliti, ne pa tacega, kte- remu pri obhajanji ženitnine revšina předpisuje postave* Zenitvanske šege Slovencov Goriške doline. (Konec.) Da bi se jim pa usta po poti ne posušile preveč Bilo bi še morebiti marsikaj povedati, od zenit van skega in vsakdanjega oblačila, y ki previdijo se že domá z vinom v zalih majolikah, morajo biti v vsaki boljši kmečki hiši. Znancov in pri jatlov med potoma ne prezirjejo. Domaći fantje imajo šegi umikuje in bolj in bolj značaj narodovnosti zatiruje. _ ^ __ « v . v A -m -v» V # «-"T V • n • • • f f n * • # • ali ker se to z golo besedo brez podob težko jasno in razumljivo popisati da naj bo tukaj le toliko rečeno, da, kar sedanji rod pomne je po francozkih vojskah tista noša obveljala, ktera se še le od osem in štiridesetesra leta sèm novi oblačilni j y navado jim kak drog ali hram deržati cez cesto in jim zapirati jo. Popřed jim fantje napivajo, potem jim še le svatje povračajo; posebno velja to, ako se jim dekle ukrade in iz vasi odpelje. Ko so pa nazadnje vendar, vkljub vsim epodtikle-jem s temo, srečno dospěli domu in so s strašnim střelem Nasi Krasevci y Brici y Gorjani in Bovcani imajo gotovo tudi svoje lepe stare narodske šege ; zato mislim da bi bravcom ^Novie*4 dobro vstreženo bilo y ako bi kak z ondotnimi navadami soznanjen domorodec jih nam na-znaniti hotel. Ako slavno vredništvo želi, bom skušal včasih še in vriskom naznanili svoj prihod, stopi mati (velika mati) na hišni prag z ——o - bokaletico v rokah. Sta- popisavati. tašča druge navade in narodske posebnosti goriških Slovencov y'i. rašina ji z gorečimi priporočili in voščili predstavi ne vesto, kteri ona trikrat napiva, nevesta pa s tim razo deva svojo hvaležnost, da tišti tolar ? ki ga je přejela Domaće slovstvo y v bokaleto verže. Potem jo peljajo v kuhinjo, in ko se na pripravljeni stol vsede, ji podajo lepo oblečenega otroka, da ga eno malo popestva ; otroku pravijo „p o k o-lenček". Kuharica jo spremi k ognjišću in ji skoraj od vsih jedi ponudi v pokus. Archiv fůr die Landesgeschichte des Herzogthums Krain. (Konec.) Velike velike hvale vreden donesek k 2. in 3. zvezku tega „arhiva" so nadalje spisi našega učene ga gosp Hicingerja. Ce kdo zasluzi imé neutr ud-Med tem je pa že ženin s pomočjo tovarša in dru- ljivega domoljuba, ga zasluži Hicinger. Živa priča zih možkih balo spravil na svojo mesto, in bilo bi ne spametno se zoperstavljati prijaznemu vabljenju lepo po gernjene mize in iz kuhinje puhtečega duha. tega sta spet njegova sostavka, ki ju je izrocil temu arhivu, kterih eden popisuje cerkveno razdeljenje krajnske dežele od perve vpeljave kristjan- TÙ se še le začne pravo ženitninsko veselje. Ve- stva noter do današnjega casa ? drugo pa cerje mi ni treba na široko popisovati, ker se obnašajo kakor je sploh ob tacih veselicah navadno. y povestnico kartajzerskega samostana v Bi Nam bo drago. Vred. 59 a st ri (Freudenthal). K pervemu spisa je izrisal gosp. novega „arhiva" s serčno željo, da bi si ga omislil vsak Hicinger tudi zemljovid krajnske de žele v sred- domoljub, ki se vé da razume jezik nemški.—Tudi od te njem veku, in pa zemljovid krajnske dežele strani želimo, da bi se „arhiv" vès pokupil, ker v so po o s d o v i skofijstev od leta 1462 do 1787. skupšino po poplaćanih tiskarnih stroskihje verli do- Kolikšno delo, spraviti vse to skupej, in vrediti tako moljub namenil d narnici zgodo vinskoga d ruzt va izverstno ! Svesti smo si 9 ■H da vsak zgodovinoslovec bode ktera brez vsih druzih pripomočkov životariti mora y ÎZ hvali! ta donesek, in da tudi naši duhovni gospodje, tega, kar ji podarujejo družtveniki njeni. kterim je količkaj mar bolj natanko poznati domaćo zemljo, na kteri se trudijo v nogradu Gospodovem, Obsirno delo z mnogimi podobami veljá le 1 fl. ne 30 kr., in se dobi v Ljubljani pri Kleinmaier-ju in bojo le z veseljem brali teh spisov temuć bojo hotli ta Lercher-ju, v Gradcu pri Damian-u in Sorgu, vTer-zvezek svoj lasten imeti. ki ga stu pri Schimpfu inMunsteru, na Dunaji pri Geroldu. Neprecenljiv zaklad za povestnico domaco najdemo na koncu tega arhiva, je obširna vina mesta 1 j ub 1 j a n s ke ga od naj starejših ča sov noter do osnove škofijstva ljubi jan zgodo V • Novičar iz austrianskih lz Berna. J. T. Slišali ste. da na Marskem ima skega v letu 1461 9 z 47 pervopisi (Urkunden). mo govejo kug in da je že veliko glav poginilo po nji Spisal je to povestnico slavni gosp. dr. Fr. Richt er, Važno se mi pa zdi svojim rojakom na Slovenskem, ktero dosluženi c. k. profesor občne povestnice v Ljubljani, naj mili Bog vsigdar obvarje te nesreće, gotov pomo-pozneje c. k. bibliotekar vseučilišne knjižnice v Olomucu ček zoper to hudo ptujko povedati. Znano je, da go- ■^■MMBMIIMMHMHi ^^H^H^^H^^^I^H^H in da i. t. d. Visokoućeni gospod dohtar je spisal to zgodo veda dobé to kužno bolezin le po vino, ki je za razjašnjenje srednodobne povestnice druge zdravila krajnske dragocena, že leta 1829, ko je bila v leto pisu „ • V pomagajo i nalezb kakor to: t va t da živina od nobene strani ne naleze te ku Archiv fiir Geschichte, Staatenkunde, Literatur Očiten izgled je le-ta: V Slavkovem (Austerlitz) je i veliko škodo napravila, 119 goved je und Kunst" natisnjena, — al gosp. dr. Klun je prav sto-ril, da nam jo je sedaj podal v domaćem ..arhivu", kjer kug goveja poginilo. Grof K pristava v Slavkovem je jo bo več domoljubov priložnost imelo prebirati. Slavni okol in koli terd pert da gosp. Richter ni mož enostranosti, ampak on daje po- priti ne more. In to pomaga,—nobeno kug živinče n v njo zbolelo šteno Slovanom, kar Slovanom gre. Popisuje pa zgo- na ti zaperti pristavi, v ktero nobena ziva stvar ne sme dovino sedanje Ljubljane prav mično v več razdelkih. iti Zanimivo je, kar od imena Lublana in Laibach ob ? hlapci in dekle so ločeni od vsih druzih. Iz zlatnega Praga. (O pesniški zapuščini Stanko i um času Karina velicega pravi na strani, 179 rekoč: „Staro ime Em o na je med tem se pogubilo; poglavnomestoKrajn- Vrazovimi rokopisi nahaja celo d Vrazovi Dalje.) Za tretji dokaz 9 9 to je kte 9 skega seje zdaj imenovalo Lublana, iz kterega imena let 1848 měnil ^ «jw j v ««^J .IMVMV f jl^mm.mum^ I m ni/VI v^m nuviiw i t t u JL UXU Ji U 111 V 111 1 Ř £A \ so Franki (čujte! čujte!) Laibach ponaredíli ali od gija sveslavenska obsegaj dat to je 9 mala da se med » j e r a j ni a n t h o 1 o- najkrasnejše cvetlice pe reke, ki nikdar ne zmerzuje (Laubach), ali da so sla- eništva slavenskega, ki jih je Y pritaknili gališki „ach" (voda), vert přesadil: naj nam služi „D izverstno v domači veoski korenini liub lir sk Ker Tisti cas je utegnilo tudi latinsko imé dežele krajnske sedaj » Danice" pri roci nimam, nemorem točno kazati 9 99 Karniolia", to je, mala Karnia, navadno postati. Tista na kteri strani in v kterem listu se najdejo tište be , od Vraza samega pisane, ktere mi bodo za d Karniolia ali mala Karnia pa menda ni druzega kakor današnje Go rensko". bila nič sede kaz in to za veržljivi dokaz. Kdor veruje m o Kar koli tedaj pogledamo v tem zvezku arhiva, vse jim besedám, naj poišče v „Danici" od leta 1848 9 IU je vazno 9 mikavno, hvale vredno. kmalo bode našel na čélu jednega lista stiri pesme iz Hvala tedaj gospodu Klu nu, da si je tako pridno te anthologije Vrazove, in ako se nemotim, so vse štiri 9 lepega blaga dokaj nakupiciti v tem zvezku, ruskega izvora dvé od Jazykova, dvé pa od Homja pozorni čitatelj berž vgle prizadeval ki nam je, kakor smo že rekli, vesel porok zmiraj ve- kova. Pod temi pesmami bode íjavnišega postopanja na polju zgodovine domaće. S pre- dal bilježko, podpisano „St. Vraz", in akoravno tudi serćnim veseljem smo slišali, da tudi naš slavni gosp. nemorem cele te bilježke natanko in od besede do besede dostaviti, vendar to vém, da Vraz v nji naznanja, Terstenjak se bo vstopil v versto hi v u delavcov za „ar in da z lučjo svojih prevažnih preiskav bo po- da ima v rokopi • 1 i • i V li ▼ i « fa ..v.«.«« 55 vec u takih prevodov, kakoršni so světil v povestnico staro naših očetov. Veselilo nas priobčeni štiri, in da misli svojo zbirko prestavljenih je toraj slišati, da zgodovinska krajnska družba je v slavenskih pesem v posebni knjižici izdati pod naslovom poslednjem zbora počastila gosp. prof. Terstenjaka z di plomom svojim in tako stopila v ožjo zvezo z možem 55 9 Cvietnik si Da se ta 55 ki". To je Vraz pisal leta 1848. tnik si ovin ski" zares najde v ki žertuje vse življenje svoje domaćemu slovstvu. Gosp. Vrazovi zapuščini, prepričal eem se sam, pregledavajoc Terstenjaku pa pošljemo pri ti priliki sledečih šestero ga v sobi lanskega g. tajnika matice, in dakle zginil verstic, ki nam jih je prijatel naš gosp. Dežman te dni ni hvala Bogu! Kdo more A X• reci 9 da ta cvetnik je že po podal iz „pregovora" preslavnega Jakoba Grimm-ak kje natisnjen bil (razun omenjenih 4 za poskušnj serbski slovnici Y7uka Štefanoviča 1824, in ki se danih pesem) ? Tudi sem prepričal se, da je ta cvet na str. II. takole glasé : „Lastna imena (nomina pro- nik celo po polen, d in soversen. pria), ki se najdejo na rimskih spominkih v Ilirii Prašam tedaj ali je podobno, da se v javnem in Sarmacii, kritično vkup spravljati in pretresovati, bilo književnem listu, kteri izhaja (kar je naj strahovitejše) bi delo vredno truda kakošnega uceaega slavista 9 za po posredovanji mat 9 tište matica, za ktero si je kaj mogoce je in skor gotovo, da tisti nekdanji Ilirci Vraz premnoge zasluge pridobil, tako neprevdarjeno doveršenega in Sarmati bili so že zares Slovani". Naprej tedaj slavni gosp. profesor ! na tej iskreno začeti poti. Da se rudokopu, terdi t V ni c da ni v Vrazovi zapuščini 9 nič s e t iskaneg Pa to 9 čujemo, postop ki koplje dragoceno zlato, pritakne včasih kaka ruda, celo mož javno kazati, kteri se šteje sam med „učene" ki jo pozneje zaverže, to ne dé nič, „errare humanum est", Horvate! mož 9 sonce ostane vendar le sonce, ako ga tudi včasih poslove matice oblaki zakrivajo. ščino kteri je sam upravljat nekoliko casa mož, kteri je dakle Vrazovo zapu- 5 tandem! Sklenemo pa naznanilo 2. in 3. zvezka gosp. Klu pregledal in kteri jo pozna Quosqu Mili pesoik naš, čigar duša stoji nad strastjo cio Teško 9 odpusti ma, saj ne vé kaj delà! Braniteljev ima deželna dačna gosposka takrat oblast odpustit^ J. kadar zastali dolg ne preseže polovice davka, ki se slave Tvoje imaš na svetu slovenskem nebrojn Jaz bi še več novin in raznih domaćih in inostra- je imei tisto leto odrajtati; odpust večjih dolgov zamore nih knjig imenovati mogel, v kterih se govori o novih le dnarstvino ministerstvo dovoliti. delih Vrazovih. Ce so korporali V % « v njegovi zapuscim Vender mislim, da in feldvebeljni s pohvalo prestali celo kapitulacijo, se bode zadosto to, kar sem dozdaj govoril, da se nazočni smejo kot višji nadgledniki (Oberaufseher) v dnarstveno moj článek preveč v dolgo ne potegne. Morebiti pride stražo jemati, ako so sicer za to službo pripravni. cas in se primeri zgoda, da bodem še vec o tem ob Naj važniši reč o ruscvsko-turški vojski, od ktere žiru odkril (Dalj sledi,) se je te dni naj bolj govorilo, je pismo, ki ga je ce Dopis iz Loike doline Í5. sveć. Z veseljem ear Napoleon caru Nikolajů pisal in ga v vradnem naznanjam, da vceraj popoldne pri nasi kmetijsk družnici, ki dosihmal šteje še le 10 družbenikov, pobila listu „Moniteur" natisniti dal. V tem pismu razklada Napoleon celo zgodovino te vojske in pripomoći angležko- je volitev predsednika in dveh odbornikov; predsednik francozkih bark, ktera se je djansko še le takrat začela, je bil izvoljen gosp. Jožef Bevk, duhovni oskerbnik „ko so rusovske barke napadle turške, ko so na tur- Križnigori nad Podloženi, izveden kmetovavec in iskren skem morju in v turski luk i mirno stale" 9 s za blagor obcinstva. Odbornika sta bila izvoljena : gosp F Verb > posestnik in c. k. poštar v starem tem napadom, ki se je zgodil zoper zagotovljeno besedou poli— pravi Nopoleon Tergu, in pa gosp. J K ni bila razžaljena le naša > krajni c. k. sod- tika, temuč tudi naša vojaška čast" 9 dalje pravi :,,če nik v Lozu. Nadjamo se, da po veeh teh mozeh bo je Vašemu veličanstvu zares mir sveta tako pri sercu kmetijska družba v naši okrajni dobro nadomestovana. kakor meni: gr este Vi s svojo ar m ado iz tur 9 V ravno tem zboru smo se tudi pomenkovali za- ških dežel domu, mi pa s svojimi barkami 5 m etran dopisa vis. dezelnega poglavarstva, ki ga je přejela potem kmetijska družba z naukazom, naj svoje misli razodene : stran. se bojo začele pogodbe, da bojo prav na vsako Če bi pa ? kar mi je tezko verjeti, Vi tega ne kako bi bilo mogoče, da bi si vsak kmetova v > 9 raztresene in odaljene zemljisa bolj vkup spraviti (arondirati) zamogel svoje posestvo ki ima hotli storiti, bode francozka in angležka vlada prisiljena, po vojski razsoditi. kar bi scer pa- Sklep teg posveta met in pravica mirno razsodila. 17. januara lani ste mi ee boj čili. v kmalo glavnemu odboru kmetijske družbe izro- pisali sledeče: „naša zveza mora biti odkritoserčna in Zeleti je, da bi se ta važna rec, ktere korist je se opirati na edine namene, namrec, da branimo red vsakemu kmetovavcu jasna kot bel tijskih družb z ozirom na okolj natanko pretresla, da si. vlada dan od bo lag potem post h kme- in mir, da spoštujemo stare pogodbe, in da smo si eden vsake dežele tako druzemu dobri". Te vodila so vredne vladarja, ki mi imogla iz teh pod- jih je pisal, in jez zamorem pošteno reči: jez sem jim ati, ktera bo v prid kmetijstvu. zvěst ostal". Podpisal se je Napoleon v tem veliko po- menljivem pismu preprosto; Vašega veličanstva dober Pariza od 19. t. m. odffovor D n. Dolenskega se trošite po svetu dve pustne novici, ktere taki Ijudje verjamejo, kterim je vsaka Petroirrada in gospod fajmošter mu dovolij 9 ali sleparija resnica. Nekod je přisel berač v fai pravi pravlica k njih mizi prisesti in ž njimi jesti. Za to posebn jaznost začne berač fajmoštru prerokovati, da v 3 mes- med Rusi od ene, in med Turki, Francozi in y pri prija tel. Ravno prinese telegraf iz sila važno novico, da je včeraj iz na to pismo v Pariz přišel, v kterem car Nikolaj pravi da se ne udá temu, kar je Napoleon od njega terjal Padla je tedaj po tem takém osodna beseda za vojsko strani, za ktero se že Francozi in Angleži na Angleži druge cih bo vse dober kup, pšenica po 5 dvajsetic vagan itd Fajmošter se vé da ne verjamejo preroku; on pa se VSo moč pripravljajo pošiljaje vojake in barke na Tursko. priduša in pravi: tako resnično je to, kakor da njih Ker pa angležka vlada misli, da vojska se ne bo ome kuharica sedaj mert leží v kuhinji. In ko grej v kuhinjo o* ts ledat je zares kuhar mertva ležala, kakor je berač prerokoval N se le to čudno di kako da se tak prerok z berašk ho okoli klati, in da jila le na Tursko, pripravlja veliko vojnih bark z 2110 topovi za bal tiš ko morje (izhodnjo jezero), ktero se štikuje s severnim jezerom in leží med Dansko, Švedsko, Rusovsko in Prusko. — Od druge strani se sliši ze dolgo si ni bogastva napreročil? Morebiti je ta berač da le strah za žitarje : naj bi hitro spečali žito, če ne 1 bo zguba v 3 mescih velika, ee pripoveduje, da ondi st se po Turškem pripravlja zmiraj več spoznovavcov ger-ške vere za vstajo zoper Turke. Okoli Ka lafa ta stoji Od druzega kraja St. K. nek 65 000 Rusov z 210 topovi; Turki imajo ukaz, po * V • I II*. ' _ - „ t 9 nek tak duh, da skoz pride ta strah je nobeni ceni pustiti Kalafata, Rusi pa, na vsako â 1 • V - vizo perte oknja in vrata v hiso Turkom Kalafat vzeti ? potèm pa razsaja noter, ropoce 9 mizo bije itd i to bo strašna moritev! S u I da je joj. Dozdaj ga se niso mogli zaslediti 1 kd je ta slep Nekteri babj res verjamejo ? da mora duh biti, ki skoz zapeřte oknja in vrata v izbe hod tan se bo podal sred mesca sušca (tišti dan, ko so pred 400 leti Turki Carigrad premagali in v svojo last dobili) na vojsko v Adrianopel. drugim pametnim 9 pa nikakor ne gre v glavo, da bi C nadavk mesec sušec znese po naznanilu c. k duh tako moč imel, da zamore ob mizo biti. kakor i kdaj štempihar. Naj se le varje ta duh iz človeškega že marsikteremu ministerstva 25 '/2 fl. na 100 fl. Stan kursa na Dunaji 20. februaria 1854 mesa da se mu ne zgodi, kakor je strahu zgodilo, da zasacenega so V . m « kozjo molitev! Obligacije deržavnega dolga i Novičar iz mnogih Tudi za Dalmacijo je poterjena nova osnova po-litično-sodijskih vradnij; razdeljena bo dežela po ti vredbi v 4 kresije, in te v več okrajin (pretúr); sedeži kresij In sodij perve stopnje bojo v Zadru, Spletu, Dobrovniku in Kotoru. — C. k. dnarstveno ministerstvo je določilo, ki se iztirjati ne dajo, 5 4 4 3 2 Y 0/ 0 2 11 Î? » 2 11 88'y. 78 V4 to y2 55 45 fl. I Esterhaz. srećke po 40 ( 20 20 10 Oblig. 5% od leta 1851 B 113 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 87 '/, 11 r> u n u Windisgrac Waldštein. Keglevičeve Cesarski cekini » Y) V) 91 r> w r> v u 81 27V fl 19 29'/ IO3/ 6 fl. 2 7) 19 4 Napoleondor (20frankov) 10 fl. 13 Zajemi od leta 1834 li li 1839 221 131 2 11 11 2 11 Suverendor ...... Nadavk (agio) srebra na 100 fl. 28 3A fl na Dunaju v Gradcu Loterijne srećke 18. januaria 1854 : 8. 85. 71. 7. 12. 23. 79. 33. 9. 09. da dolgove na cesarskih davkih, Prihodnje srećkanje bona Dunaju in v Gradcu 4. marca 1854. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.