91 Razne reči. * Močno krvavenje iz kake rane ustaviš najhitreje, ako položiš na rano košček vate, pomočene v vročo vodo. Sama vata, če je tudi v mrzlo vodo pomočena, ne koristi nič. * Kilava žrebeta, t. j. taka, ki imajo ob popku počen trebuh, pridejo navadno uže na svet taka. Ta napaka je sicer brez pomena, utegne pa vendar postati tudi nevarna. Kilavost se pokaže ob popku, v podobi okrogle, hruški podobne otekline, debele skoraj za en oreh ali eno pest, ne dela bolečin in je navadne toplote. Kilavost se redkokedaj sama od sebe ozdravi. Priporočajo precej pričeti zdraviti žrebe. Najpreprostejše zdravilo je zmes od enega dela žveplene kisline (hudičevega olja) in treh delov vode ali špirita, s katero je teden dni vsak dan po dvakrat oteklino mazati. Oteklina se skrči in slednjič izgine. Veče otekline je pa podvezati ali odšiti, kar naj pa vselej opravi izkušen živinski zdravnic. * Železo pritrdiš v kamen najceneje in najtrdneje s kitom od smole in opeke. V ta namen raztopi nad ognjem čiste smole in ji primešaj toliko presejane opečne moke, da je smola še vedno tekoča. Kadar vliješ tega kita med kamen in železo, deni potem vmesšezgretih koščekov opeke. Ta kit se izvrstno spoji s kamenom in železom, v vodi se ne raztopi, ne škoduje železu ni drugi kovini, po ceni je in vsekakor boljši nego žveplo, katero navadno za to reč rabi. * Okus po lesu odpraviš novim sodom, ako jih napolniš z apneno vodo, kateri dodeneš na vsak hektoliter 36 do 40 gr. solitra (potašla). Cez 6 do 8 dni izprazni sod, izmivaj ga toliko časa, dokler ne teče iz njega popolnoma čista voda, in delo je dovršeno. Tak sod ne daje v njem spravljenemu vinu nobenega okusa. * Deset zapovedi poljedelcem. 1. Sejte in sadite le to, kar se najbolj prilega podnebju in legi; vašega kraja in njivi, katero obdelujete; potem ste si gotovi dobrega pridelka in največega dobička, ki vam ga more donašati polje. 2. Seme morate sejati le zdravo, težko, kaljivo in dobro očiščeno, tudi je morate večkrat premenjati: potem bo setev bogato plenjala in obvarovana bode mnogovrstnih bolezni in uim. 3. Ne sejte in ne saditi zmerom iste reči na isti njivi, temveč menjavajte žito, okopavino, klajo in druge rastline; potem le použiva zemlja enakomerno gnoj, in njivi se enostransko ne izpije rodovitnost. 4. Na nepodelan (frišen) gnoj ne sejte in ne sadite ničesar, potem ne boste plevela imeli na njivi, in gnoj se bode lahko razkrojil pod zemljo ter setvi dajal dobro pripravljenega živeža. 5. Ne skoparite s preoravanjem in okopavanjem, da postane njiva rahla in da morejo zemljo prešiniti zrak, dež, gorkota in mraz; tako obdelana zemlja pospešuje rast sejanih rastlin. 6. Ne zamujajte ob pravem času setve, da ne bo-dete škode trpeli s pičlimi pridelki. 7. Seme spravite, kakor treba, bolj ali manj globoko pod zemljo, kadar pa je rastline začela kaliti, oskrbujte jo marljivo: to ji pospešuje rast in zagotavlja njivi dober pridelek. 92 8. Ne zamujajte ob pravem času žeti, da ne boste škode trpeli po manjšem ali slabejšem pridelku. 9. To, kar ste pridelali, skrbno pospravite in shranite, da se vam pridelek ne pokvari, predno ga začnete rabiti. 10. Ne zabite, da njiva po vsakem pridelku izgubi redilnih snovi, in da jej morate povrniti z gnojenjem, kar ste jej vzeli; le potem ostane leto za letom rodovitna, in vi in vaši otroci boste veseli njenih pridelkov.