Leto L — Stev. 31.
Celje,, dne 2. oktobra 1948.
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
TEKMUJMO
za II. kongres KPS, za I. kongres ESJ
in za IV. kongres SKOJ-a
Masovni pokret za izboljšanje obratnili naprav,
udeležbo pri prostovoljnem delu in preseganju
plana kaže, da se železarii v Storah dostojno
pripravljajo na I. kongres ESJ
Delavski kolek^v Železarne Store \
ima dobre borce /-a plan, borce, ki so !
do sedaj sprejemali težke obveze, po-
sebno še v predkongresnem in med-
kongresnem tekmovanju, ko se je vr-
šil V. kongres naše slave Partije, ki pa
so te obveze tudi častno izpolnjevali.
Ko so delavci zvedeli za I. kongres
ESJ, so takoj čutili, kaj je njiho^*
dolžnost. S tekmovalnimi obvezami
dokazati svojo delavsko zavest in s
požrtvovalnim izpolnjevanjem obvez
pokazati, da so- pravi člani sindikalne
organizacije.' Seveda je bilo treba do-
bro premisliti kakšne obveze je pre-
vzeti, da se bodo tudi lahko izpolnile. '
Kdor jih je prečital v časopisih, je
uvidel, da so v tekmovanje, vključeni
vsi obrati in vse delavnice. In če vpra-
šamo danes mojstra iz martinarne, ka-
ko izpolnjujejo obvezo, bo s ponosom
odgovoril, da obvezo do sedaj prese-
gajo, saj so za 4,1% nad planom; va-
Ijarna je 21% nad planom, livarna se
bori, da dosega plan, bodo pa zastavili
vse sile, da izpolnijo obvezo. Upošte-
vati je treba, da je štorovska železar-
nad sto let star obrat, nemehaniziran,
da martinarna še vedno dela z ročnim
zakladanjem, kar pomeni za delavce
velikanski fizični napor.
Zi,darji in tesarji so že postavili skla-
dišče za o^njevzdržni material, zdaj je
na vrsti kotalni mlin v samotami. Tov.
Strnadu boda v kratkem dogotovili
grafikon za šamotamo, težko ga že pri-
čakujejo, saj samotama še nikoli ni do-
segla take produkcije, kot jo dosega
zadnja dva meseca. Do sedaj niso do-
segali plana, zdaj pa ga presegajo, če-
prav imajo vprav za ta dva meseca
zelo visoko postavljen plan. Ko bo tudi
nova sušilnica začela obratovati, ko
bodo izpolnili obvezo in izpeljali indu-
strijski tir od železarne v šamotamo in
če bodo postavili k mlinu elevator, za
kar pa še ni pravega zanimanja, se bo
tudi stanje za delavce v samotami iz-
boljšalo, poznalo pa se bo tudi v po-
rastu produkcije.
Električarji se borijo za material,
mehanična je že odposlala v Majdan-
pek 30 košev od obveznih 50. Higiena
se izboljšuje, vendar bi se dalo z več
pozornosti in dobre volje še več do-
seči. Disciplinski grafikon, ki ga je iz-
delal tov. Voga, nam kaže, da je bilo v
poletnih mesecih preveč sezonskih bol-
nikov, dočim so plavkarji popustili.
Delavcem še ni dovolj jasno prikazana
škoda, ki jo povzročajo sezonski bol-
niki.
Z otvoritvijo Doma igre in dela je
dana ženam-materam možnost, da se v
čim večjem številu vključijo v proiz-
vodnjo. Materam je pravilno prikazan
pomen Doma igre in dela in vpisanih
je že 47 otrok, kar je dokaz, da je
gradnja novega Doma res nujna, ker
so sedanji prostori premajhni.
Če bo uprava železarne in ^sindikalni
funkcionarji pravilno pristopili k iz-
gradnji delavskega kluba, bo tudi
vprašanje kulturno-prosvetnega dela
ugodno rešeno. Na množičnem sestaja,-
ku 7. septembra t. 1. se je delovni ko-
lektiv obvezal, da bo vsak prispeval
8 prostovoljnih ur pri gradnji kultur-
no-prosvetnega doma, ki naj bi nosil
naziv Delavski - klub Zelezane Store.
gončke in stroj potegne po 30 ton na-j
enkrat do kupolke. Preračunano je, daj
bo proga pomenila do 700.000 din pri-]
hrankov do konca leta. Le samotarji šej
morajo potegniti progo do svojega
obrata in po obratu. Caka jih še veli-
ko dela, izboljšali si bodo pa položaj
pri razvažanju materiala po obratu,
kar je posebno ob deževju obupno de-
lo. Nad 60OO prostovoljnih ur so žrtvo-
vali delavci in nameščenci za progo.
Uprava jih je tudi primerno nagradila.
Ko bodo sindikalni pododbori in sin-
dikalne grupe bolj aktivne, se bo sta-
nje v tovarni še izboljšalo. Se mladino
bo treba bolj razgibati, kaže pa. da se
je stanje v mladinskih vrstah začelo
boljšati, kar je vsekakor razveseljiv
pojav.
Prvi mesec tekmovanja pred f. kongresom
ESJ so v Cinkarni predčasno dosegli plan
Cinkamiški kolektiv v Cei j u je pre-
vzel v čast I. kongresa Enotnih sindi-
katov Jugoslavije težke obveznosti in
napovedal tekmovanje vsem rudnikom
Generalne direkcije svetlih metalov.
Sedaj, ko se bliža konec prvega me-
seca tekmovanja, s ponosom zremo na
ta kolektiv, ki je s svojim delom in
požrtvovalnostjo dokazal, da ne pušča
obveznosti samo na papirju, temveč
jih zgledno uresničuje. Pred ostale to-
čke tekmovanja so stavili poziv: Kdo
i bo maj višje prekoračil mesečni  plan
za september in oktober. Sami so v
septembru že dosegli razveseljive uspe-
he. Mesečni plan v proizvodnji finega
cinka so izpolnili že 21. septembra s
101,8%, cikovega prahu dne 22. 9. 1948
z 100,2%, avtotipijskih plošč dne 25. 9.
š 101,3%, plan proizvodnje cinkovega
belila pa so izpolnili dne 28. septembra.
Kolektiv si je zadal nalogo, da bo
v drugem mesecu tekmovanja pokćizal
še lepše številke, da je strnjen z na-
šo Partijo, s tov. Titom na čelu.
Mladina Tovarne emajlirane posode si \e
povišala tekmovalne obveznosti
Mladina Tovarne emajlirane posode
si je pred kratkim zadala več raznih
obve.^nosti v tekmovanju na čast IV.
kongresu SKOJ-a. Sedaj so pa podalj-
šali tekmovanje do 15. decembra, to-
rej do skupnega Kongresa SKOJ-a in
LMJ.
Svoje obveznosti so še bolj razširili
in jih precizirali. Tako so sklenili, da
bodo dvignili število mladine, vklju-
čene v proizvodne brigade od 160 na
190. Vse mladinske brigade bodo pre-
segalo norme za 5% več kot meseca
avgusta. Vsi člani LMS-a bodo preštu-
dirali celotno gradivo V. kongresa KPJ
do 1. decembra. Mladinski pevski zbor
bodo povečali od 24 na 30 članov.
Folklorna skupina, ki šteje sedaj 8
mladincev, bo štela do kongresa 16,
ter dala dve prireditvi. Pri tovarniški
godbi sodeluje 16 mladincev, do kon-
gresa jih bo 20. Vseh 151 mladincev,
ki tekmujejo za značko fizkulturnika,
bo do kongresa položilo vse norme. Na
jesenskem krosu bo sodelovalo 200
mladincev. Do kongresa bodo ustanovili
samostojno nogometno sekcijo TD »Ko-
vinar«. Šahovski krožek bo odigral tri
turnirje z drugimi mladinskimi aktivi.
Do kongresa bodo mladinci dvakrat
očistili vso tovarno, poleg tega pa opra-
vili še 1500 prostovoljnih ur na gradbi-
ščih zadružnih domov. Vsak teden se
bodo sestajali po grupah ter pregledali
uspehe tekmovanja in proglasili naj-
boljšo grupo za pretekli teden.
Z rožnimi izboljšavami obratnih naprav so že
iemeljiio izpremenili Hce tovarne
Veliko prizadevanje je opaziti za ra-
cionalizacijo in mehanizacijo naprav v
podjetju. Na predlog tov. ing. Heriča
so izdelali načrt mehanične naprave za
zvijanje betonskega železa. S to napra-
vo so dosegli boljšo in hitrejšo adju-
stažo in sprostili dva delavca na iz-
meno. Naprava je bila izdelana v last-
ni režiji po zamisli lov. ing. Heriča.
Stroški naprave znašajo 250.000 din,
letni prihranek pa se ceni na okoli
500.000 din.
Tov. ing. Herič je skonstruiral ele-.
vatorsko napravo, ki je bila izdelana
v podjetju in služi za dviganje premo-
ga za pogon generatorjev, kjer so se do
sedaj uporabljala nesigurna Demag
dvigala. Naprava je stala 800.000 din,
letni prihranek pa bo znašal okoli
300.000 din.
Tov. ing. Lavrič in mojster tov. Kal-
čic Matija sta izvedla priključek napa-
jalne vode za kotlarno iz generatorjev
in s tem izkoristila hladilno vodo iz
valjev generatorjev za napajanje kot-
lov, katera se je prej odvajala na pro-
sto. Na ta način dobiva kotlarna že se-
greto vodo na 45° C, kar pomeni letni
prihranek 190.000 din. Prav tako pa se
je na predlog tov. ing. Heriča izvedel
priključek te odpadne vode za sani-
tarne naprave v martinami in valjami.
Poraba vode, ki jo izkoriščamo pri teh
napravah znaša dnevno 6 kub. metrov.
Obratovodja valjarne tov. Stegu Mi-
lan je izdelal načrte za vgraditev ven-
tilatorja pri potisni peči in se je pri
tem zvišala kapaciteta peči za 30% ali
450 ton mesečno. Razen tega je izvedel
racionalizacijo grobe proge, ki bo omo-
gočila izkoriščanje povišane kapacitete
potisne peči. j
Modelna mojster tov. Logar Gabrijel
in mojster strojne livarne tov. Turn-
šek Slavko sta preuredila modelne plo-
100% pri zaposlitvi dveh delavcev. —
šče za izdelavo zrnikov tako. da je
omogočena njihova uporaba na kalu-
parskih strojih. S tem smo dosegli
strojno kaluparjenje in zamenjali do-
sedanje ročno oblikovanje. Na ta na-
čin se je produkcija zvišala za 100% v
primeri z ročnim oblikovanjem z istim
številom delavcev.
Na predlog tesarskega mojstra Mast-
nak Ivana, so doma izdelali rezkarje
za lesni rezkalni stroj in s tem dosegli
serijsko izdelavo okenskih okvirjev in
vrat. Pri tem se zviša produkcija za
Lesni rezkalni stroj je bil dobavljen
od UNRRE toda brez ustrezaj očih rez-
karjev.
Da bi bilo možno izkoriščati odpadni
samotni material sta tovariša tehnika
Hajnšek in Voga — na predlog tov. ing.
Eržena Pavla — izdelala načrte za
mlevsko napravo, ki je bila nato iz-
delana v lastni režiji iz starih delov.
Samotna moka se uporablja v podjetju
za produkcijo v samotni tovarni. S to
napravo se predvideva letni prihranek
550.000 din, stroški izdelave pa znašajo
300.000 din.
Tovariša Stojan in Pečar se kaj često
mudita na kupu odpadkov samotne ope-
ke, zbirala še v poštev prihajajoče ko-
made, ki se potem zmeljejo in s pri-
mesjo ostalih surovin predelajo v novo
samotno opeko. Nekdaj sm.o take ko-
made odmetavali z odpadki, pojasnjuje
tov. Stojan, danes pa je vsak tak ko-
mad še vreden 2 din po kg.
Z industrijskim tirom, ki so ga zgradili prostovoljno
bodo prihranili letno najmanj 700.000 din
Največ prihranka pa pomeni za pod-
jetje izgradnja industrijskega tira po
vsej tovarni. Zato je bil ves delbvni
kolektiv na sestankih po obratih po-
učen, kaj pomeni izgradnja industrij-
skega tira in je ves delovni kolektiv
delal prostovoljno pri izgradnji. De-
lavci in nameščenci so po delovnem
času prijeli krampe in lopate v roke in
kopali, odvažali, nasipavali in izravna-
vali traso, polagali tračnice, dovažali
prage in vezali tračnice, da se je
delo hitreje odvijalo. Vsi obrati so so-
delovali, v mehanični delavnici so se-
stavljali in varili kretnice in rezal'
ploščice in z varilnimi aparati odha-
jali na samo progo; iz dneva v dan si
videl na progi martinarje, livarje, va-
ljarje, samotarje, tehnike, inženirje,
prostorne delavce, statističarje, knji-
govodkinje, pač zastopnike vseh oddel-
kov in obratov. Največ obvez pa je
prevzela Svetkova desetina in jih tudi
izvršila. Tovariš direktor je bil s svo-
jo desetino prve dni vsak dan na progi,
potem pa vsak drugi dan. pri kopanju,
trasiranjt», dovozu pragov, polaganju
in vezanju tračnic, povsod si ga videl,
tov. Kalčič pa je spajal, zabijal žeblje,
varil in vodil tehnična dela, posebno,
če je bil tov. Svetek kje nujno zadr-
žan. Tov. Vodeb je svoj dopust dal za
progo. S progo so dosegli razbremenitev
garaže in občutno znižanje režijskih^
stroškov voznega parka. Proga je pre-
vzela od garaže ves interni promet^
odnosno transport materiala. Delovna
sila se bo lahko drugje koristnejše za-^
poslila, t. j. na drugem delovnem me-
stu. Po progi se odslej odvažajo vsi od-
padki generatorjev, kotlarne, Id vame
do vzpenjače, odvažajo se gotovi iz-
delki na postajo. Poprej se je po 10
delavcev iz livarske čistilnice mučilo
okoli voza, s katerim so prevažali iz-
delke livarne na postajo. Ves ta čas so
bili iztrgani produkoiji. Zdaj se vse to
opravi z progo. Prej se je tov. Pešut
pošteno najezil in z njim šoferji in
traktoristi, če so hoteli prepeljati po
4 tone materiala iz razbijalnice do ku-
polke. Zdaj se material naloži na va-
V Bregu-Locica je bil otvorien tretji
zadružni dom v okraju Celje-okolica
Začeli so v maju. Od takrat, ko so
zasadili prve lopate v zemljo, da skop-
Ijejo temelje, pa do otvoritve doma,
ni delo pri njih niti za dan obstalo. Po-
pravili so poljsko opekarno, v kateri
so izdelali 100.000 komadov opeke. Pri
delu so se naslonili na lastne sile. Edi-
nole tisti piaterial jim je določila
okrajna gradbena uprava, katerega
res niso mogli sami nabaviti. Tempo
gradnje res ni bil tak kot v Seščah, bil
pa je vztrajen in uspešen.
V nedeljo 26. t. m. so slavili otvoritev
doma. Ko bodo opravili vsa notranja
dela se bodo vselili v novo poslopje.
I Trgovino s skladišči, čitalnico in knjiž-
; nico. Tudi stanovanje za upravnika bo
i pripravljeno, dvorana pa bo brez od-
I ra, kajti v bližini imajo dvoran z odri
I dovolj. Ta dela bodo z vztrajnim de-
j lom lahko kmalu dokončali, glavno je,
i da je dom pod streho.
i Otvoritvi j6 prisostvovalo nad 1000
I ljudi. Pevci in recitatorji so priredili
kulturno prireditev, medtem ko so ga-
silci merili svojo hitrost v tekmovanju.
Najvažnejša točka te otvoritve pa je
bila nagraditev vseh graditeljev za-
družnega doma. Okrajna uprava za
gradnjo zadružnih domov je podarila
radijski aparat. Najpožrtvovalnejši gra-
ditelj in organizator pri gradnji tov.
Fonda pa je dobil blago za obleko. Tov.
Fonda je bil tajnik gradbene uprave.
Njegova prva skrb je bila gradnja za-
družnega doma, pri katerem je naredil
. približno 180 delovnih prostovoljnih
; dni. Tov. Fonda je oficir JA. Kot v
i borbi se je tudi pri izgradnji socializ-
ma postavil v prve vrste. Poleg njega
j je treba pohvaliti vso gradbeno upravo,
i ki je ostala nezamenjana od začetka
■ do konca in vestno izvrševala svojo
• dolžnost. Za uspeh in požrtvovalno de-
( lo so prejeli zlate značke tovariši: Fon-
! da Avgust za 1360 prostovoljnih ur,
( Fonda Miha za 320, Vrbnak za 265,
: Drinjak Mato za 620, Tvačar Matevž
j (voznik) za 122, Hribar Matija za 210
\ prostovoljnih ur. Pionirji so tudi pre-
[ jeli zlato značko za preko 1000 skupno
I opravljenih ur.
\ Srebrne značke so prejeli: Kregar
i Srečko za 140 prostovoljnih ur, Pose-
1 del Franc za 120. Radoš Anka za 104,
\ Pencelj Ivan za 106, Podlonšek Jakob
i (voznik) Za 105 in Kolenc Vinko za 85
i prostovoljnih ur.
Bronaste pa je dobilo 16 tovarišev in
tovarišic, ki so zaslužili priznanje za
svoje delo.
Po otvoritvi so si gostje ogledali nov
zadružni    dom,    nakar se je pričelo
ljudsko rajanje v znak veselja nad no-
vo zmago, katero so izvojevali kmetje.
V okraju mora biti zgrajenih 21 za-
1 družnih domov. Breg-Ločica je na tret-
! jem mestu, to^ je vendar lepo in po-
i snemanja vredno mesto.
Odkup belih žit v okraju
Ceije-okoiica zaključen
I
I     v začetku odkupne kampanje belih
I žit je Uprava za odkup pri Okrajnem
; ljudskem odboru Celje-okolica napo-
I vedala tekmovanje vsem okrajem Slo-
j venije. Izmed točk. navedenih v tekstvi
! za tekmovanje, je bila ena izmed naj-,
i važnejših, kateri izmed okrajev bo pr-
vi zaključil oddajo belih žit.
!     Tekmovalni polet kakor tudi slabe
izkušnje iz lanskega leta, da se odkup
ne bi zavlekel na škodo predstoječih
jesenskih odkupov, kar bi demoralizi-
ralo tudi poštene kmetovalce, ki so ob-
vezi prvi zadostili — so silili odgovorne
organe pri odkupnem aparatu, da od-
kup belih žit čim prej zaključijo.
Tako je dne 27. t. m. ravno na dan,
ko se prične nič manj važen odkup,
krompirja, sestavljen končni obračun
belih žit na podlagi podatkov Krajev-
nih ljudskih odborov in zaključenih
obračunov Kmetijskih zadrug. Te po-
datke in obračune so osebno izvlekli in
prekontrolirali uslužbenci okraja in po-
slovne zveze, ki so se mudili na terenu
zaradi kontrahaže krompirja in koru-
ze. Obenem so se tudi pribavili sezna-
mi zamudnikov, ki bodo ali upraviče-
ni oddaje zaradi elementarnih nezgod
in nepravilnega razreza, ali pa se bo-
do kaznovali po čl. 19 Uredbe o odku-
pu žitaric. Plan odkupa je presežen ter
je izražen v odstotkih takole:
oddano obvezne oddaje in kon-
trahirano........92,7%
oddano prostih viškov    .   .   .    1,8%
odpisano zaradi elementarnih ne-
zgod v teku odkupa ....    1,1%
oddano semensko žito, za katero
še ni poročil    ......0,9%
opravičeni  zamudniki,  ki bodo
oproščeni........3',1%
neopravičeni zamudniki, ki bodo
kaznovani.....■   .   .    2,2%
Skupaj 101,8%
Po planu odkupa belih žit bi se od-
kup moral zaključiti že 31. avgusta.
Vendar je radi deževnega poletja žetev
ovsa v višinskih predelih nekoliko za-
kasnila, tako da se je moral rok odda-
je ovsa podaljšati za nekaj časa. V ne-
deljo dne 12. t. m. so bili vsi zmudniki
obveščeni, da pripeljejo še dolgujoče
količine v zbiralnice dne 14. t. m. Oni
pa, ki po iztečenem roku obvezi še niso
zadostili, se smatrajo, da namenoma za-
vlačujejo 7. oddajo, kajti izgovori, da
oves ni omlačen, ne drže več.
Odkup je potekel v znaku diferenci-
acije na vasi. Mali in srednji kmetje so
se tudi tu dobro izkazali. Veliki kmet-
je so se pa skušali na vse načine iz-
ogniti oddaji, zato so se v času odkupa
vršila skoraj po vseh krajevnih ljud-
skih odborih merjenja žitnih površin
pri sumljivih primerih ter je bilo za-
radi utaje žitnih površin kaznovano
75 kmetovalcev, večji del velikih kme-
tov. Med zamudniki je največ takih, ki
niso oddali še ovsa, izgovarjajoč se, da
ga še niso omlatili, misleč pri tem, da
se bo zaradi zavlačevanja pozabilo na-
nje in da se bodo tako izognili svojim
obvezam.
Kot najboljši v teku kotrahiranja in
odkupa belih žit so se izkazale sledeče
KZ: Sv. Peter v Savinjski dolini, Voj-
nik, Dobrna, Vitanje. Sv. Jurij ob Ta-
boru, Sv. Vid pri Grobelnem in Griže.
Te naj služijo kot svetel primer pra-
vilnega, vestnega in požrtvovalnega
dela v korist izgradnje zadružništva na
vasi ter naj bodo za zgled vsem osta-
lim zadrugam v okraju, tako da bo
prihodnje leto odkup žit izvršen še
hitreje, do določenega roka po časov-
nem planu.
Kmetovalcem pa naj služi letošnji
odkup žit kot dobra šola za prihodnje
odkupe, tako da se ne bodo prihodnje
leto pripetili več primeri utajenih po-
vršin in prikrivanja tržnih viškov.
Tistim pa, ki bodo še vnaprej sku-
^^-^V pri odkupih špekulirati na škodo
delovnih ljudi, naj letošnji odkup žit
velja kot resen opomin, kajti tem za-
gotavljamo, da se jim ne bo posrečilo,
ker bodo pravočasno razkrinkani in
kaznovani.
Otresti se morajo stare nazadnjaške
miselnosti, čimprej spoznati socialistič-
no stvarnost ter pod geslom »Delavec
— kmetu, kmet — delavcu« pomagati
graditi socializem na vasi, kar bo v
dobrobit vseh nas.
Delovni kolektiv Uprave za ceste - Celje ima
v svojih vrstah dosti zaslužnih delavcev
Delovni kolektiv Uprave za ceste se
dobro zaveda, da je pot v socializem
trda. da je potreba zastaviti vse sile,
da jo pravočasno dovršimo.
Pretekli teden je imela njih sindi-
kalna podružnica množični sestanek,
na katerem so obravnavali poleg notra-
nje in zunanjepolitičnega položaja, tu-
di proglasitev udarnikov. Soglasno
mnenje vseh je bilo. da zasluži v polni
meri ime udarnika tov. Lukanc Martin,
brigadir asfaltne skupine. Tov. Lukanc
Martin je s svojo požrtvovalnostjo, s
svojo predanostjo delu že v prvem me-
secu asfaltnih del prekoračil plan in s
tem tudi normo in so ga postavili za
vzgled, kako mora delati danes vsak
izmed njih in kakšni morajo biti.
V njegovi brigadni skupini je še
precej delavcev, ki ga posnemajo, toda
premalo borbene volje imajo, da bi za-
služili ime udarnika. Upamo pa, da ne
bo dolgo, ko bodo tudi proglašeni za
udarnike. 2e danes pa zaslužita poseb-
no pohvalo tov. Grah Ivan in Funkelj
Ivan.
Pri zakopavanju asfaltnega cestišča v
območju Uprave za ceste je bilo v le-
tošnjem letu predvideno okoli 50.000
kv. metrov. Po zaslugi asfaltne skupine
je bilo po planu predvidena površina
presežena in dosega 116% ter se bo do
konca sezone še znatno zvišala.
V naši sindikalni podružnici imajo
Se precej delovnih skupin kot so cest-
no vzdrževalna in kamnolomska itd.,
ki zaslužijo s svojim delom vso pozor-
nost. Potrebno bo tudi izmed teh iz-
brati najix)žrtvovalnejše in najuspeš-
nejše ter jim dati priznanje, ki so ga
zaslužili s svojim delom. T. V.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto L — Stev. 31.
Rajonlzacifa okraja Celje-ofioKca vodi
naše kmetilsivo h vsestranskemu napredku
Nikjer/na svetu se kmetijstvo ne
more tako hitro in tako dobro razvijati,
kot v državah napredne socialistične
smeri. V državah kapitalističnih reži-
mov imajo razvoj le velika kmetijska
gospodarstva, katerih lastniki so kapi-
talisti, o celotnem razvoju kmetijstva
v teh državah pa ni mogoče govoriti.
V naši državi, ki stopa z hitrimi ko-
raki v socializem, imamo za vse naše
delo plan. V tem planu je še posebej
naznačena rekonstrukcija našega kme-
tijstva. Ta rekonstrukcija je nujna, saj
se je v preteklosti, v nizu mnogih let
razvijalo kmetijstvo le individualno,
to je, kmetje so za svojo potrebo go-
jili nešteto poljskih pridelkov, razbi-
jali z njimi hektarske površine, ne gle-
de na to, da ima vsak kraj svoje po-
sebne lastnosti, da v vsakem kraju ta
ali ona vrsta kmetskih pridelkov naj-
JdoIj uspeva. Ce v Savinjski dolini hmelj
uspeva izredno dobro, zakaj bi torej
sadili in sejali druge pridelke, kateri
bi na drugem kraju veliko boljše in
lepše uspevali.
Zategadelj je poverjeništvo za kme-
tijstvo pri OLO Celje-okolica s pomoč-
jo najboljših kmetovajcev-borcev za
večji hektarski donos, izdelalo petlet-
ni plan za razvoj kmetijstva. Po vaseh
so kmetje sami predlagali svoje miš-
ljenje in tako je na koncu prišlo do
skupnega plana, ki bo poljedelstvo, ži-
vinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo
v veliki meri poboljšal in preuredil.
Na osnovi predlogov je bil okraj Ce-
lje-okolica razdeljen na štiri kmetij-
ske rajone. V teh rajonih bodo gojili
tiste panoge kmetijstva, ki so tam naj-
bolj razvite in prinašajo največ dohod-
kov kmetovalcem samim, na drugi
strani pa preskrbijo državi tako važne
sirovine.
V prvem rajonu bodo skrbeli za čim večji uspeh hmeljarstva
V glavnem zajema prva rajon Savinj-
sko dolino, kjer je že sedaj nad 20%
ornih površin zasajenih z najboljšimi
vrstami hmelja. Hmeljarstvo bodo za-
radi dobrih pogojev zemlje, padavin
in lege pospešili tako, da bo ena tre-
tjina vseh njiv hmeljskih nasadov.
Predvsem bodo povečali hmelj ske po-
vršine mali in srednji kmetje. Delno
bo povečanje hmeljskih nasadov šlo na
račun žitnih površin, te pa bodo z
boljšo obdelavo in agrotehničnimi
sredstvi dale večje pridelke. Vsem pri-
delovalcem, ki bodo gojili predpisane
količine hmelja, bo zagotovljena pre-,
skrba z žitom in koruzo. 2e prihodnjo
pomlad bodo povečali hmeljske nasa-
de za 400 ha. Izrazito hmeljarski pre-
deli so: Sentpeter, Gomilsko, Gotovlje,
Žalec, Polzela, Petrovce, Braslovče, Le-
tuš in drugi. Ker bi zaradi razširitve
površin hmeljevih nasadov nastalo po-
manjkanje sušilnic za hmelj, bodo v
okviru zadrug zgradili 20 novih sušil-
nic z zmogljivostjo 700 do 1000 kg na
dan.
Kot stranska panoga ostane v prvem
rajonu — živinoreja in krompir. Krom-
pir pa le najboljše semenslie vrste.
Pridelovanje boljše krme za živino bo-
do pospešili s selekcijo krmskih ra-
stlin. '
V drugem rajonu bodo dvignili živinorejo in povečali hmeljski donos
Glavna kmetijska panoga v tem ra-
jonu bo živinoreja. V zvezi s tem bo
treba zboljšati travnike s peskanjem in
osuševanjem, meliorirati predele okoli
St. Jurija in posejati še več krmskih
rastlin in uvesti najboljše gnojenje.
Najvažnejša bo reja plem.enske živine,
in to sivo-pšenične pomurske pasme,
ki je v tem rajonu že udomačena. Ti-
pični živinorejski KLO v tem rajonu
so: Škof j a vas, Vojnik, Višnja vas. No-
va cerkev in pa Št. Jurij. Zlasti v St.
Juriju je že od nekdaj središče za vzre-
jo plemenskih bikov. Z izboljšavami
travnikov-, krmskih rastlin in z uved-
bo plemenske živine se bo proizvodnja
živinoreje dvignila kakovostno za 30
odstotkov. Spričo povečanja živinoreje
bodo v okviru zadrug zgrajeni zadruž-
ni hlevi, v vseh zadrugah pa živino-
rejski odseki, ki že skoraj povsod v
tem rajonu delajo. Za dvig prašičereje,
ki bo povečana za 50%, bodo zgradili
svinjake. Perutninarstvo bo z uvedbo
enotne štajerske kokoši strnjeno v ko-
košjih fannah v St. Juriju in drugod.   '
V ostalih krajih-tega rajona, kjer so
dane možnosti za gojenje hmelja, bo-
do gojili tudi hmelj, vendar v manjši
meri, ker kakovost tukajšnjega hme-
lja ne ustreza kvaliteti hm.elja v prvem
rajonu.
V tretjem rajonu bo glavna panoga kmetijstva vinogradništvo in sadjarstvo
Že zdaj obsega ta rajon več kot 450
ha vinogradov. Površino 200 ha, kjer
so zasajene samorodnice (izabela in
šmarnica), bedo odstranili in zasadili
nove žlahtne trte. Celotna povečava
vino.^radov bo za 20%. Ustvarili bodo
večje in skupne nasade izbranih trt,
kjer bo mogoča tudi sodobna strojna
obdelava. Gi-ozdje bo za domačo upo-
rabo in za izvoz. Z vinogradništvom v
zve:4 je tudi kle'^arstvo. Za pridelova-
nje in sortiranje vin bodo sjužile za-
družne kleti pri zadrugah.
Prav tako zavzema sadjarstvo važno
mesto v tem rajonu. Stare sadovnjake
bo treba, s precepljanjem in pomlaje-
vanjem "preurediti, zmanjšati število
sadnih sort in gojiti predvsem mošan-
carje, ontario, jonatan, bobovec in ka-
nadko. Pospeševali bodo predvsem niž-
je oblike dreves, ker je pri nizkodebel-
nem drevju borba proti sadnim škod-
ljivcem uspešnejša. Za 30% bodo ob-
novili sedanje sadovnjake. Obvezno bo
uvedeno čiščenje in škropljenje proti
kaparju San Jose. Okrajna drevesnica
v Založah pri Polzeli bo z novimi sadi-
kami krila potrebe vsega okraja. Se-
daj so cepili že 12,000 sadik, letno pa
bodo morali povečati to do 20,000 sadik.
Povečan pridelek sadja bo zahteval
zgraditev sadnih shramb, sušilnic in
skladišč, vse v okviru kmetijskih za-
drug. Se več bodo sadili tudi orehovih
dreves. V drameljskem okolišu, kjer je
lega za gojenje breskev, bo treba za
100% povečati breskove nasade. Izko-
ristiti bo treba tudi prostor za nove
I nasade v okviru špalirnega gojenja
I breskev, kjer bo mogoče sodobno stroj-
i no obdelovanje.
i Izraziti kraji 3. rajona so: Dramlje,
i Slivnica, Kalobje, Sv. Štefan, St. Vid,
j Prevorje, Drensko rebro. Kozje, Lisič-
i no in Buče. Marsikje bo potrebno stare,
] nedonosne vinograde spremeniti v sa-
! dovnjake.
!
y četrtem »planskem« rajonu pa bodo
polagali glavno pažnjo živinoreji.
t    Obsegal bo le višje perdele, kjer že
i prevladuje živinoreja ter so dane tudi
I razvojne možnosti za razširitev. Redili
! bodo sivo-pšenično pomursko pasmo.
, Stalna plemenilna postaja v živinorej-
sko-obdelovalni zadrugi bo na Planini.
Zaradi splošnega dviga živinoreje, zla-
mlado živino in plemenskih bikov, bo
potrebno izboljšati s peskanjem travi-
šča in pašnike. S porastom stanja živi-
ne bo tudi proizvodnja mleka narasla
i za 100 odstotkov. Ker pa je prevoz mle-
I ka s planinskih predelov težji, bodo
mleko predelavah v maslo in sir, po-
i sneto mleko pa bo za krmljenje praši-
i čev. Predvidene so tudi gradnje silo-
i .sov za svežo krmo ter izboljšanje gno-
i jišč. Četrti rajon obsega predvsem kra-
; je: Št. Vid, Dobje, Jurklošter, St.„ Le-
i nart, Marof, Št. Rupert nad Laškim in
; Marija Gradec.
i *
j S lem, da so določeni rajoni, še ni
•' rečeno, da se ne bo dalo vnesti vanje
I druge panoge. Kmetje, ki bodo te veli-
j ke naloge v preobrazbi kmetijstva iz-
i vajali, bodo še nadalje predlagali svo-
I ja mišljenja in izpopolnjevali svoj plan.
i Prva naloga je z rajonizacijo okraja
j že rešena. Druga nič manj važna pa
I preide na množične organizacije in
Kmetijske zadruge, ki bodo ljudi na
svojem področju seznanile s planom;
po geografskem položaju KLO-jev in
vasi pa prilagodili plan stvarnosti.
Brez dvoma bodo kmetje plan z ve-
seljem sprejeli, ko bodo videli v njem
ne le napredek celotnega gospodarstva,
ampak tudi svojo lastno korist, saj jim
bo nov način obdelovanja prinesel več
uspehov z veliko manjšimi napori. U-
speh ali neuspeh bo slika pravilnega
ali nepravilnega prikazovanja, bo sli-
ka kako se naši vaški aktivisti znajo
vživeti v to veliko delo, ki bo naše
kmetijstvo z velikanskimi koraki po-
gnalo naprej.
na gradiliščih združenih domov
Zadružni dom v Šeščah bo v kratkem popolnoma
gotov
Vsi prostori v zadružnem domu Se-
šče so razen dvorane že gotovi. Trgo-
vina se je že vselila v nove prostore.
Skladišča že sprejemajo poljske pri-
delke. Prostori za gostilno, čitalnico in
mladinski klub že tudi čakajo priprav-
ljeni za vselitev. Edino dvorano je tre-
ba še ometati in postaviti v njej oder.
Do pričetka zime bodo opravili vsa no-
tranja dela, tako da bo ob zimskih
časih zadružni dom že v polni meri
služil svojemu namenu. Dvorana bo
sprejela lahko 200 obiskovalcev. Od-
kar obstaja trgovina v domu, je za-
sedeno tudi stanovanje za upravnika.
Šeščani se niso zadovoljili s tem, da
je bil dom pokrit in slavnostno otvor-
jen. Čutili so potrebo, da dom čim prej
začne služiti svojim graditeljem, med
tem ko
zadružni dom v Libojah že od otvo-
ritve čaka na končno dograditev.
Otvorili so ga, ko je bil še v suro-
vem stanju. Graditelji so se res trudili,
da so ga čim prej dozidali in postavili
nanj streho. Od tistega časa stoji zgrad-
ba v istem stanju. Oken in vrat ni,
notranji prostori so neometani in na
pol izdelani. Čudno je, da graditelji za-
družnega doma ne čutijo potrebe, da
■ bi dom. izgotovili. Ce so že enkrat tako
daleč, da imajo dom pod streho, bi se
; vendar zavzeli še za ostala dela. Povrh
i vsega pa je dom' že nujno potreben,
posebno trgovina in prostori za KLO.
Izgovarjajo se sicer, da nimajo zidar-
jev. Res je, da je težavno najti zidarje,
a vendar ni nemogoče. Pobrigati bi se
bilo treba. Z jesenjo nastopajo hladni
dnevi, z vsakim dnem, ki bo v tem po-
gledu zapravljen, bo nadaljnje delo za-
radi vremena otežkočeno.
Z zavestjo, da ni glavna naloga do-
graditi dom, temveč da se glavno delo
, na vasi začenja šele po njegovi zgra-
I ditvi, bi se morali graditelji ponovno
j podati na delo.
Zadružni dom v Vrbju bodo dogradili do lO« X.
Zadružni dom v Vrbju se je že ne-
kajkrat bližal dograditvi. Vendar je ;
vselej, ko bi bilo treba v resnici za-
grabiti in delo organizirati, elan gradi-
teljev upadel. Glavni vzrok temu je ■
bila slaba organizacija. Brez dvoma bi
z delovnimi brigadami imeli večje
uspehe.
Na enem od svojih zadnjih sestan-
kov so graditelji sprejeli obveznost, da ■
bodo dom dogradili do 10. oktobra. Ta
sklep je brez dvoma razveseljiv, bo pa
po drugi strani zahteval od graditeljev
večjih naporov, predvsem pa boljše or-
ganizacije dela. Predvsem od planske-
ga in organiziranega dela zavise vsi
uspehi. Drugo resno vprašanje, ki se
postavlja pred nje, je les. Les imajo
sicer že posekan, samo" spraviti ga je
treba do gradilišča in ga obtesati. Ne-
rodno bi bilo, da bi dozidana stavba
morala čakati na streho. Opeka sicer ni
tak problem, dobili jo bodo iz Ložnice.
V dosedanjem delu sta se med dru-
gimi najbolj izkazala tov. Reberšak
Rado in Šmajdel Stane.
Graditelji zadružnega doma v Klancu pri Dobrni
imajo zelo trdo delo
Graditelji zadružnega doma v Klancu
pri Dobrni morajo z gradnjo zadruž-
nega doma streti trd oreh. Zadružni
dom bo stal v kamnitem svetu. Vse
temelje morajo razstreliti in izklesati.
Do gradbišča nimajo vozne poti, kar
znatno otežuje delo. Vendar so gradi-
telji vztrajni. Edina napaka je slaba
organizacija. Včasih dela več ljudi, kot
je potrebno. Na ta način se izgubljajo
ure brez uspeha. Treba je tudi pri njih
narediti plan za delovno silo in masov-
no udeležbo koristiti takrat, ko bo naj-
bolj potrebna.
Zadružni dom v Klancu bo dom
manjšega tipa, pač pa se bo odlikoval
po^lSvoji lepoti. Klane je obenem tudi
turistična točka, zato bodo v zadruž-
nem, domu uredili tudi nekaj tujskih
sobic. Dom bo grajen v glavnem iz ka-
menja. Z zidanjem so že nad pritličjem.
Kakor izgleda, bo zadružni dom T
Klancu med prvimi dor»iOvi, ki bodo
zgrajeni po prvih treh domovih v okra-
ju Celje-okolica.
Na mnogih gradiliščih so že prebili led
Izkušnje pri gradnji zadružnih do-
mov so dokazale, da je najtežje obdob-
je pri gradnji ravno začetek. Ko pa
enkrat iz tal zrastejo temelji, postaja
zainteresiranost množic vse večja. V
glavnem so z začetkom del strti tudi
vsi protiljudski elementi, ki so na ta
ali oni način skušali gradnjo zadruž-
nih domov onemogočiti.
V Skofji vasi imajo za betoniranje
vse pripravljeno, le tesarjev ne mo-
rejo dobiti, da bi jim napravili opaž
za ploščo. Zaprosili so sicer i>odjetje
»Beton«, ki pa njihovi prošnji ni ugo-
dilo. Skoda je, da se zaradi tega pri-
pravljenost kmetov za delo ne more v
dovoljni meri izkoristiti.
Tudi na mnogih drugih gradiliščih
se dela povoljno .razvijajo. Temelje so
zabstonirali ali jih betoniraj o v na-
slednjih krajih: Skofja vas, La+kova
vas. Kaplja vas in v Grižah. Dobro
napredujejo dela tudi v Marofu. Sv.
Jederti in na Planini, medtem If.o v
Dram: j ah in Lisičnem gradnja zadruž-
nega doma z upravo vred trdno spi.
(Nadaljevanje)
Uin06RRDHlŠTU0
IH KLETPlRSTUa
V. Dietze je delal preizkuse na bclern
in črnem vinu, dognal je, da delujeta
oba vina nJl različne bakterije.
Učinek vina je preizkusil na Bakte-
riuni coli (povzročevalcu bolezni na
črevesju), Eacterium tyipi (povzročite-
lju Tegarja), Eact. paratifus, Eact. dy-
sinlerare (griže), kakor tudi proti gno-
jenju.
Proti bakterijam deluje belo vino
boljše od črnega. Vina, na katerih so
so vršili poskusi so imela od 8.3 do 13,3
alkohola. Preizkusi so dognali, da je
vino imelo 3krat večji učinek za uni-
čevanje bakterij, kakor v isti stopnji
alkohola, alkoholizirana voda.
Po vseh opisanih uspehih je dokaza-
no, da jakost alkohola ne odloča na
uničevanje bacilov, ampak druge se-
stavine v vinu.
Dobro je že rnano, da alkohol, ši^-
rit in drugo močno žganje uničuje
drobna nevidna živa bitja, glivice in
bakterije.
Naše navadno žganje ima okoli 40%
alkohola, močnejša imajo do polovice
50 cdst., žganje, katero vsebuje nad
55se smatra za špirit. Močnejše je
žganje, tem "boljše je za razkuževanje.
Vino je slaba alkoholna raztopina, vse-
buje povprečno desetino alkoho'.a. Po-
izl:usi so pa dokazali, da so povzroči-
telji (bakterije) tifusa uničeni v vinu
v 15 minutah. Ze v najstarejši dobi
do danes so rane izpirali z vinom ter
jih, na ta način desinficirali. Tessalos
— ustanovitelj tako imenovane klasič-
ne medicine Hipokratesa (450 let pred
Kristusom) je zdravil vojne ranjence
z vinom, kljub temu, da v tej dobi ni-
so po.-^.nali bakterij, pač pa so vedeli za
zdravilno moč vina. Učenec Hipokra-
tesa, zdravnik Asklepijad, je zdravil z
vinom različne bolezni.
Alkohol iz vina so znali destilirati
že več stoletij pred našim štetjem. V
tem des'ilatu so se nabrale najboljše
in najjačje sestavine iz vina, to so ime-
novali stari alkimisti duh vina. Duh se
imenuje po latinsko spiritus in na ta
način je dobilo to močno vinsko žganje
ime špirit. ' '
Danes je alkohol neobhodno potre-
ben v medicini, ne samo zaradi desln-
fekcije, upoMblja se tudi za različne
medikamente in tinkture. Rafinirani
alkohol proti ranam kot desinfekcija
zbira vodo iz najbližje okolice, ko pride
ta tekočina do živih stanic, jim odvza-
me vodo, poleg tega prodne alkohol v
notranjost slanic in napada živo pro- j
toplazmo, zaradi tega prepreči žive pro-
cese. Zanimivo je, da je za desinfek- I
cijo boljši špirit 70%, kakor absolutni, '
to   je   stoodstotni   uktificirani   čisti
alkohol.
Z vodo razredčeni do 70% alkohol,
ki prodre do stanic, omehča pridejana
voda stanične stene in mu omogoči
lažje prodiranje v notranjost stanic.
Za desinfekcijo inštrumentov (kovin
nožev) Za roke in ko:čo, kakor za rane
prav dobro služi dom.ače žganje. Neiz-
podbitno je, ne ozirajoč se na staro
zgodovino in metodo takratnega zdrav-
ljenja, da je vino samo kot tako nepo-
grešljiv medikament v medicini.
Posebno važno je dejstvo, da se iz
vina proizvaja in spreminja potom de-
stilata jačji alkohol, brez katerega bi
bila medicina nemogoča.
Kakor , vsak medikament, katerega
nam- napiše zdravnik, je zdravilo, ako
ga vzam.emo v predpisani količini, ka-
kor, je odredil zdravnik, če ga vzame-
m6 več, je strup.
Dobro vino napravi razpoloženje v
družbi, človek je veselo razpoložen,
medtem, ko hibridno vino človeka po-
divja, ne zaveda se, kaj dela. Zaradi
pijančevanja je toliko nesreč, umorov,
ubojev, nesrečne so družine, blaznice
se pa po večini polnijo od alkoholi-
stov.
Upoštevajmo velikansko gospodarsko
škodo, zaradi hibride se vsak posten
kupec boji kraja, kjer se to vino pri-
deluje, inozemstvo zahteva sama izbra-
na vina, vsaka mešanica škoduje ugledu
našim dobrim vinogradom, škoduje
gospodarstvu in zdravju. Imamo tudi
me-^.ane vinograde s plemenitimi in hi-
bridnimi nasadi. To je največja ovi-
ra za vinsko trgovino in za izvoz, ker se
boi.iše vrste režejo s samorodnico.
V.bodoče bo ta špekulacija zelo ne-
varna, ker se po zakonu, ako analiza
pokaže n. pr. med sortnim vinom me-
šanico samorodnice, vino zapleni, po'eg
tega pa strogo kaznuje. Naša ljudska
oblast se bo morala poslužiti najstrož-
jih postopkov proti špekulantom, to pa
v zaščito poštenih vinogradnikov, v
korist gospodarstvu, kakor tudi konzu-
,mentoY._ ......,... .-Sledi nadaljevanje
Priprave za kontrahiranje in odkup vina
v okraju Celje-okolica
Dne 29. septembra se je vršila na tu-
kajšnjem okraju konferenca, na kateri
se je razpravljalo o načinu kontrahi-
ranja in odkupa letošnjega pridelka
vina, tako da se bodo zajeli vsi tržni
viški.
Tudi v našem okraju so bili na pod-
lagi odločbe Ministrstva za trgovino in
preskrbo določeni krajevni ljudski od-
bori, v katerih območju se bo vino ku-
povalo po vezanih cenah. To so pred-
vsem območja, v katerih je vinograd-
ništvo edina kmetijska panoga in ki
gojijo kvalitetna vina. Ti KLO so:
CreSnjice, Buče, Drensko rebro, Dram-
lje, Kozje, Lesično. Sv. Štefan in Pri-
stava. Ker v tej odločbi nista zajeta
KLO Prevorje in Zusem, v katerih vino
preds-avlja edini vir dokcdkov, je po-
slan predlog ministrstvu, da se tudi ta
dva okoliša priznata za območje veza-
ne trgovine z vinom.
Da .bi se izvedla diferenciacija tudi
pri odkupu vina, katera malemu kme-
tu nudi 100% stimulacijo v bonih, čim
se pa gospodarska moč posestva veča,
se istočasno progresivno zmanjšuje od-
stotek stimulacije v bonih od proda-
nega vina. Ta lestvica je dostavljena
ministrstvu v odobritev. To je nov do-
kaz, kakšno skrb se posveča malemu
in srednjemu kmetu v cilju, da se mu
zagotovi boljši življenjski standard,
istočasno pa omeje špekulacije vaških
mogbtcev na račun malega kn^eta.
Da bi se zagotovil plan odkupa vi-
na, je sklenjeno, da bodo izvršile skle-
panje pogodb kmetijske zadruge same,
ker se čutijo že tako močne, da bodo
to halogo izvršile z istim poletom in
uspehom kot ostala kontrahiranja. Ta-
ko bodo pri tej akciji nastopili zopet
mladi, predani ljudje, namesto lansko-
le'^nih nakupovalcev, kar bo brez dvo-
ma rodilo dober uspeh. Tehnični od-
kup vina bo pa vršilo podje+je »Vino«
v Celju. Nobeno drugo podjetje, niti
ustanova z bilo kakšnimi pooblastili se
ne bo smelo pojaviti na terenu. K temu
so nas izučile izkušnje iz lanskega let«,
I ko  so vino nakupovali najrazličnejši
nakupovalci iz vseh krajev, plan pa ni
bil dosežen. Seveda s tem pade na od-
' kupno podjetje^ »Vino« težka in odgo-
i vorna naloga ter bo letošnji odkup za
i podjetje zares velika preizkušnja, kajti
; zajeti bo treba teren tako, da mimc
podjetja iz okraja ne bo šla niti naj-
; manjša količina vina. V ta namen je
, bil sprejet tudi sklep, da se bo v letoš-
i njem letu podvojila kontrola nad ne-
•   dopustnim prevozom vin.
■k
Tudi podjetje »Vino« se na vse na-'
čine trudi, da dočaka letošnji odkup'
popolnoma pripravljeno, da ne bo pri i
odkupih nobenih motenj. V teku polet-j
ja si je nabavilo dovolj sodov, tako dal
bo vskladiščenje vin osigurano, v koli-|
kor se ne bo sproti izvažalo. Poleg te-,
ga se je podjetje okrepilo tudi s skla-i
diščem in sodi, ki jih je prevzelo od,
podržavljenega podjetja F. Lukas v Ce-
lju. Podjetje razpolaga tudi z lastno de-,
lavnico za popravilo sodov. Da se ne^
bodo sodi pri manipulaciji kvarili in;
da se bo pri tem delo olajšalo, bo de-:
lovni kolektiv podjetja s prostovoljk]
nim, delom in s pomočjo okraja izdelal:
v najkrajšem času po dvorišču cement-j
ni tir, namesto dosedanjega kamenitega
terena. To požrtvovalno akcijo je tre-;
ba pohvaliti. \
Ker so se pojavili primeri, da se ž©
ponekod,v vinoro±aih okoliših prodaja
novo vino ter v ta namen trga še ne-
zrelo grozdje^ kar gre le na škodo pla-;
na odkupa, je bilo sklenjeno, da se ob--
javi prepoved trganja grozdja po vsel^
vinorodnih krajih do 15. oktobra.      *
Da bi se zagotovilo čim uspešnejše'
kontrahiranje vina, je bilo sklenjeno^
da se bo pri odmeri davkov opozorilo
vse vinogradnike na koristnost sklepa-
nja pogodb za vino, ker se bo tistim,
ki sklenejo pogodbe odmeril davek po
razme.\'oma nižji lestvici kot pa onim,
ki ne bodo mogli dokazati, da so svoj
presežek vina prodali državi.
Vsekakor se ne sme več dovoliti, da
je tisti, ki je ves svoj presežek v vinu
prodal državi, bil pri davkih znatno
bolj obremenjen od onega, ki tp ni sto-
ril, kar nam iz lanskoletne izkušnje pri-
ča sledeči primer: v Dramljah je kmet
Mastnak Ignac prodal ves svoj prese-
žek državi po državnih cenah, ter je
bil na podlagi tega tudi obremenjen
pri davkih, njegov sosed Jakopin Ja-
ne::, namesto, da bi prodal svoj prese-
žek državi, ga je prodal na črno po
dokaj višjih cenah, obdavčen za pro-
dano količino pa ni bil. Tako je ta špe-
kulant, ki se že ves čas po osvoboditvi
odteguje, da bi.prodajal svoj pridelek
državi, dvakratno profitiral, prvič, ko
je prodal vino po zelo visokih cenah,
drugič, ker za prodano vino sploh ni
bil obdavčen.- Tako je bil prvi kmet-
poštenjak primoran, da si je za, izpla-
čilo davkov izposodil še nekaj denarja
pri svojemu sosedu-špekuiantu, ki je
na lahek in nepošten način prišel do
denarja.
Takšni primeri se ne smejo več do-
_ gajati!      _     _    _ M. A.
mora cSoseci plon
Okraj Celje-okolica je znan po kva-
liteti sadja in tudi po količini zasaje-
nega d-evja. Iz te količine je bilo vsako
leto oddana taka količina kot je v te-
mu kraju primerna. Tudi letošnje leto
smo si zadali nalogo, da vse viške sa-
dja zberemo v naših Kmetijskih zadru-
gah.
Razumljivo je in zavedamo se, da
moramo kvalitetno sadje nuditi pred-
vsem našemu delovnemu človeku, zato
bo tudi naša največja skrb, da bomo
tej potrebi zadostili, kakor p>ri osta-
lem kontrahiranju, bo tudi tu naše ge-
slo »Kmet delavcu — delavec kmetu«.
l7. poročil, ki smo jih prejeli iz tere-
na, kmetovalci v našem okraju prede-
lujejo precej kvalitetnega sadja v sad-
jevec. Zaradi tega bi bilo treba naj-
prej opozoriti kmetovalce, da je večja
nujnost in dolžnost, da zberemo sveže
sadje, to je naloga predvsem krajev-
nih oblasti in KZ, da pojasnijo kme-
tu važnost odkupa sadja, predvsem
jabolk in to kvalitetnih vrst, po kate-
rih slovi okraj Celje-okolica. ^
Po vsem OLO-ju se vrši kontrahira-
nje zdravega, zrelega sadja, nakar se
bo izvršil odkup.
Za plansko gospodarstvo je ta od-
kup velike varnosti, jasno je, da se bo
prostovoljni odkup sadja oziroma kon-
trahiranje upoštevalo pri odmeri dav-
ka. Prepričani smo obenem, da'se bodo
naši špekulanti, ki bodo skušali plan
odkupa zavirati ali pa s prekupčeva-
njem cene v prosti prodaji tako dvig-
niti, da bi bil s tem odkup otežkočen.
Kmetje, ki bi sami špekulirali ali pa
nasedali špekulantom, bodo sami na
svoji koži občutili svojo zaslepljenost
pri odmeri davka. Zato pozivamo vse
kmete, da iščejo vsa pojasnila pri kra-
jevnih oblas'eh in Kmetijskih^ zadru-
gah, ter takoj pristopijo h kontrahira-
nju vsake količine sadja, tudi naj-
manjše.
Prepričani smo, da bo dobra organi-
zacija na terenu povezanost kmetijskih
zadrug ter KLO-jev in krajevnih akti-
vistov pri tej važni kampanji storila
vse. da bo z odkupom sadja dosežen
plan.
Leto L — Stev. 31.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
Mesfni Liudshi magazin in L ceitt sta ^
na\ho\\ii skupini pri odpravljanju ruševin
Plan prostovoljnega dela, ki ga je
izdelal Štab delovnih brigad, je imel
namen poživeti in razviti organizirano
delo na ruševinah in pri gradnji za-
družnih domov. Uspeh prostovoljnega
dela bi bil sedaj lahko že veliko večji,
če' bi se vse sindikalne podružnice dr-
, Žale plana. Le nekaj podružnic lahko
j omenimo, ki se plana 'drže, in to so:
i Mestna klavnica,  Gostinska podjetja,
I Ljudski magazin, DOZ, Tovarna emaj-
' lirane posode in Narodna banka. Med
• temi podružnicami pa je največje uspe-
; he žela podružnica  Ljudskega maga-
\ zina.
SindiScsIna podružnica Ljudskega magazina Je letos
naredila 5243 prostovoljnih ur
in je s tem že visoko prekorači'! svojo
obveznost. V začetku letošnjega leta
so se obvezali, da bodo naredili 3600
prostovoljnih ur. V januarju so nare-
dili 401 uro, v februarju 195, v marcu
552, v aprilu 222, v maju 214, v juniju
149, juliju 538, v avgustu pa 872 ur.
Največji delovni uspeh pa so imeli v
septembru, ko so naredili skupno 2100
prostovoljnih ur. Od tega so v gozdar-
skem tednu naredili 1220 prostovoljnih
ur na delu v gozdovih. Svoje uspehe
l^hko pripisujejo množični udeležbi pri
prostovoljnem delu in izredni požrtvo-
valnosti posameznikov, saj je med nji-
mi nosilka zlate značke na rdečem po-
lju tov. Cilenškova.
V gozdarskem tednu so se večkrat
udelešili akcije. Tako so se 15. septem-
bra odpeljali v Solčavo na sečnjo lesa.
Akcije se je udeležilo 21 članov po-
družnice. Vsi skupaj so delali od jutra
do noči in naredili vsak po 15 prosto-
voljnih ur.
Ni potem čudno, da žanje sindikalna
podružnica Ljudskega magazina take
uspehe, če je članstvo tako požrtvoval-
no in če se striktno drže plana, kate-
rega vedno prekoračijo.
Med skupinami, ki so prevzele odstranitev posameznih
ruSevIn, je najboljša i. ietrt
Ruševine, ki jih je prevzela prva če-
trt na Slomškovem trgu, iz dneva v
dan bolj izginjajo. Ne bo dolgo, ko bo-
do z vsemi deli končali. Od prevzema
pa do danes, to se pravi od 19. avgusta,'
so odstranili 350 kub. metrov ruševin.
Peska, ki so ga pri tem presejali, so pri-
pravili 20 kub. metrov. Očistili so
5800 komadov opeke. Ves ta pesek in
opeko so naložili in prepeljali na gra-
dilišče zadružnih domov v Babnem in
Zg. Hudinji. Pri tem delu so opravili
888 prostovoljnih ur.
Med vsemi prostovoljci so nekateri
tovariši in tovarišice, katere je vsak
dan videti na ruševinah. To so: Pauno-
vič Cvetozar, Zakmajster Lucija, Kuk-
man Drago in Roza, Maček Avgust in
Marija, Rebevšek Fridrik, Petrič Kon-
rad in mladinec Pibrovc Jože. Vsi ti
tovai-iši imajo že od 100 do 200 prosto-
voljnih ur.
Na dokončnih delth v zadružnem domu Medlog je
slaba udeležba presto^olicev
Obveza množičnih organizacij pri
otvoritvi zadružnega doma v Medlogu
je bila, da se notranja dela čim prej
dovrše. Dela se sicer nadaljujejo, ven-
dar ne v takem tempu kot je bilo pri-
čakovati. Primanjkuje predvsem pro-
stovoljcev. Sindikalne podružnice se z
nevoljo odpravljajo v Medlog, češ, da
s tem izgube čas na poti. Res je, da je
pot precej dolga, vendar je treba mi-
sliti na to, da zadružni dom ni postav-
ljen zaradi lepšega, temveč mora čim
prej služiti svojemu namenu. Zato je
Štab delovnih brigad odločil, da se bo
prostovoljcem, ki bodo šli v Medlog
priznal tudi tisti čas, ki ga rabijo za
pot, kot prostovoljni delovni čas.
Poleg zadružnega doma v Medlogu
je delo zaspalo tudi na ruševinah, ki
jih imajo odstraniti tretja in četrta če-
trt, prav tako pa ni videti posebnih
uspehov na ruševinah v Kocbekovi
ulici, katerih odstranitev je prevzela
sindikalna podružnica Pošta.
Knjiga in vas v okraiu Celfe-okolica
»Knjiga uči in vzgaja« je bilo napi-
sano na značkah, ki so jih Ijudsko-pro-
svetni sveti prodajali v Tednu napred-
ne knjige.
Koliko se naši aktivisti zavedajo vse-
bine te parole, nam je naravno poka-
zal sam Teden napredne knjige (mimo-'
grede omenjeno je bil zelo slabo izve-
den) še bolj pa nam to pokaže bežen
pogled v delo raznih knjižnic.
V okraju je sedaj 79 knjižnic. Razen
krajevnih ljudskih odborov Grobelno
in Stranice, v območju vsakega KLO
vsaj ena knjižnica (le Vransko in Sv.
Jeronim irnaca zaradi objektivnih vzro-
kov skupno knjižnico) in končno —
pazite — knjižnice Drensko rebro, ki
se nahaja na OLO Celje-okolica. Prav
Za prav se temu ni čuditi, če poznamo
delo funkcionarjev množičnih organi-
zacij v tem kraju. V tekmovanju pred
V. kongresom KPJ je bila KLO Dren-
sko rebro darovana serija knjig, ki bi
jih odgovorni tovariš moral dvigniti
na OLPS-u, kar pa kljub trem pisme-
nim pozivom še do danes ni storil
Knjiga dela človeka kulturnega — ali
je morda tov. Humski Martin, pover-
jenik za presveto" pri KLO Drensko
rebro, prepričan o nasprotnem?
In vendar ljudje radi čitaj o, dnevno
povprašujejo posebno po novih knji-
gah, takih, ki izražajo duh novega ča-
sa. Naš petletni plan se he odi^aža sa-
mo v tovarnah, železnicah, cestah,
elektrarnah in drugih novih objektih,
ki jih je z vsakim dnem več: tudi v
notranjosti delovnc_ga človeka se gradi
nekaj novega — to novo je socialistič-
na morala, plemenit značaj. Ta pa se
lahko poraja le ob trdi borbi s starim,
z vso kapitalistično navlakb v našem
mišljenju. Napredna knjiga je najboljši
tovariš v tej borbi, ona pomaga do hi-
tre in trajne zmage. IMa vasi opaziš;
kjer ljudje segajo' po napredni knjigi
— in segajo, če jim je na razpolago —
tam jo delo množičnih organizacij raz-
gibano, tam potekajo gladko tCidi go-
spodarske in druge akcije. Kjer se
aktivisti tega zavedajo, tam je knjiž-
nica lepo urejena, vedno posluje, prite-
guje vedno nove in nove bralce in ra-
ste iz lastnih sredstev.
V okraju pa imamo tudi precej do-
brih knjižnic, posebno v večjih krajih,
n. pr. 2alec, Laško, Šentpavel, Vran-
sko, Petrovce, Ljubečna itd. V teh kra-
jih je tudi mnogo naročnikov Prešer-
nove knjižnice. Vse to kaže, da v tak-
šnih krajih tovariši-^ knjižničarji ki so
večinoma učitelji, dobro razumejo po-
men knjige. Iz knjižnic so odstranjene'
skoraj vse vsebinsko slabe knjige, ki
človeku ne morejo plemenititi čustevj
t. zv. »šunt«-romani itd. Imamo pa tudi'
svetlo primere, ko je preprost kmečki^
mladinec, postal ob knjigi dober knjiž-'
ničar. Napredna knjiga ga je gradila^
'Eden takih je tov. Brišnik Anton id
Gomilskega, ki je vodil mladinsko
knjižnico, tako da je dobil od lOLPS
Za knjižnico in zase nagrado in pri-
znanje. Zakaj ne bi bil to primer po--
vsod tam, kjer ljudje še ne morejo ob-:'
čutiti tistega neizmernega bogastva, kt
ga nudi dobra, napredna knjiga. Na to
naj pomislijo tovariši aktivisti iz Do-
bra, Višnje vasi, Galicije itd. Ali ne bi
mogli tudi ti poiskati primernega mla-
dinca ali mladinko za knjižničarski te-
čaj po navodilih, ki so jih prejeli vsi
krajevni ljudski odbori? Tu bi lahko
pohvalili KLPS Petrovce, ki je zelo
dobro razumel pomen knjižničarskega
kadra in poslal tri predloge. Na knjiž-
ničarskem tečaju, ki bo v mesecu no-
vembru, bo tovarišem odprta pot v za-
klade naše in svetovne literature. S
svojim, v tečaju nabranim znanjem,
bodo gotovo znali voditi knjižnice ta-
ko, kot bodo to zahtevale potrebe' in
želje ljudstva, katerih realen odraz ne.
more biti število 12.410 knjig, ki jih
trenutno posedujejo knjižnice ■ na-
šega okraja. Pred nami je II. kongres
Komunistične partije Siovenije, velik
zgodovinski dan, ki ga vse naše delov-
no ljudstvo nestrpno pričakuje in na
katerega čast dosega vedno nove in
nove velike delovne zmage. Na čast
II. kongresa KPS dvignimo tudi mi
število knjig v naših knjižnicah, kajti
s tenl bomo izpolnili linijo Partije, da
mora biti kulturna last ljudstva.    -s.
Člani Zveze borcev v Med-
logu temujejo v časi
IJ. hongfesu KPS
Na množičnem sestanku krajevne or-
ganizacije Zveze borcev v Medlogu, dne
29. 9. 1948 so člani borci sklenili, da v
čast II. kongresa KPS dogradijo v Za-
družnem domu v Medlogu dva pro-
stora, izmed katerih bi eden služil kul-
turno prosvetnim namenom — knjiž-
nici, drugi pa za sejno sobo krajevnih
organizacij. Krajevna organizacija zve-
ze borcev bo to svojo obvezo izpolnila
do 1. novembra 1948. Do tega dne na-
merava povečati tudi število članstva
ter izpolniti vrsto organizacijskih na-
log z namenom pojačati borbo za so-
cializem kot edino in najuspešnejše
sredstvo v odgovor izmišljotinam in
klevetam, ki jih nekatere države na
nesramen način iznašajo o FLRJ in
njenem vodstvu. Borci v Medlogu so
na sestanku jasno pokazali, da svoje
delo izza časa NOB nadaljujejo danes
na .gospodarskem in političnem polju,
pokazati hočejo, da se borijo za boljši
življenjski standard delovnega člove-
ka, za socializem. .
Na mladinskem
študijskem
kiožku pii
DOZ-u pre-
delavajo
referat tov.
Tita na V.
kongresu
KPJI
Po vseh naših mladinskih organiza-
cijah študirajo predvideno gradivo za
ideološko vzgojo članov. Med ta, po
planu določena predavanja vpletajo še
predelavo gradiva iz V. kongresa KPJ.
Večina mladinskih in SKOJ-evskih. or-
ganizacij je sklenila, da bodo preštu-
dirali referate ali do IV. kongresa
SKOJ-a ali pa do I. kongresa KPS.
Tako se bodo mladinci tudi z razširja-
njem političnega znanja dostojno pri-
pravili na ta dva velika zgodovinska
dneva.
Gasilska Četa v Laškem ob Gasilskem tednu
Tudi v Laškem se je gasilska četa za-
vedala važnosti Gasilskega tedna. Ves
teden je aktivno sodelovala pri čišče-
nju cest in podstrešij. Dne 25. t. m. so
priredili kulturno-prosvetno priredi-
tev v domu Ljudske presvete. Nastopali
so pevci, večinoma člani gasilske čete,
ki so zapeli gasilsko himno in še ne-
kaj pesmi. Sodelovala je tudi mladina
in igralska družina z odlomkom iz
Cankarjevega »Hlapca Jerneja«.
Med tednom so imeli večkrat vaje.
Enkrat so napadli tekstilno tovarno.
Kljub temu, da je tovarna v bregu, so
v petih minutah brizgalne že delovale.
Drugič pa so šli »gasit« postajo. S svojo
spretnostjo so dokazali, kako dobro je
imeti v vsakem kraju tako četo, ki s
hitro intervencijo prepreči lahko ogrom-
no škodo, ki bi zaradi požarov in dru-
gih elementarnih nesreč lahko nastala.
V poslopju zadružne poslovalnice so
prirediti izložbo, kjer so razstavili med
gasilskimi pripravami tudi historijat
gasilske čete, ki v Laškem obstoja že iz
Avstrije, danes pa okrepljena služi bolj
kot kdaj prej interesom množic. Gasil-
ska četa Laško, ki je prostovoljno zgra-
dila nov dom, množi svoje vrste z no-
vimi člani, da bo lahko še bolj služUa
svojemu namenu.
Mladina v Tovarni tehtnic se bo v predkon-
gresnih dneh še boli strokovno usposobila
Mladinci v Tovarni tehtnic v Celju
bodo v tekmovanju pred skupnim kon-
gresom SKOJ-a in LMJ izpolnili vrsto
obveznosti, ki so jih prevzeli. Tekmu-
jejo na vseh popriščih mladinskega de-
la. Za znižanje proizvodnih stroškov
bodo uvedli komisijo, ki bo vodila in
kontrolirala delo mladincev. V želji, da
bi se strokovno čim bolj izpopolnili, bo-
do vsi obiskovali strokovni tečaj krož-
ka tehničarjev v okviru kluba »Ljud-
ske tehnike«.
Kako je s prostovoljnim delom v Tovarni
sadnih sokov
2e nekajkrat je bila stavljena za pri-
mer vzornega dela sindikalna podruž-
nica Tovarne sadnih sokov. To je bilo
pred nekaj meseci.
Operativni plan prostovoljnega dela
določa, da se masovnih delovnih akcij
udeležujejo skupno člani podružnice
tovarne barvil »Aero« in podružnice
Tovarne sadnih sokov.
V nedeljo 26. septembra smo bili' do-
ločeni za delo v gozdu. Prostovoljci iz
tovarne AERO smo se zbrali že pred
6. uro zjutraj pred ,Sodinovo žago. Po
enournem čakanju ni bilo nikogar, pa
hočeš nočeš, smo se ra^^šli. Nas je bilo
malo in zato niti vredno, da nas pre-
važajo s kamioni.
Vprašujemo se, ali je delovni polet
v Tovarni sadnih sokov tako hitro
splahnel ali pa se odgovorni voditelji
niso pobrigali, da bi zainteresirali čla-
ne podružnice za tako važno delovno
akcijo. K. F.
Zadobrava
Pred kratkim so si v Zadobrovi na-
peljali elektriko. Prebivalci sami so se
odločili za to in tudi največ dela so
opravili sami.
Zelo aktivno so se udeleževale dela
članice AF2 in so nekajkrat tudi od-
ločno vplivale na to, da so z delom
nadaljevali in končno uspeli. Pri delu
so se najbolj izkazale Vodovnik Štefka,
Kukovič Zofija, Pergamoč Rozika,3re-
celj Antonija pa tudi druge.
V načrtu imajo, da si bodo v svoje
prostore nabavile radio, da bodo lahko
še uspešneje povezane z vsem dogaja-
njem pri nas in v svetu.
vitanje
Sindikalna podružnica lesne indu-
strije v Vitanju je zelo aktivna. Kijub
temu, da so delavci raztreseni po go-
zdovih daleč vsak sebi, so si uredili
sindikalno delo zelo vzorno. Tudi pri
prostovoljnem delu so najboljši med
podružnicami lesne industrije.
Prejšnjo nedeljo je majhna posada
polnojarm.enika v Rakovcu z žagovodjo
in obratnim miličarjem vred delala
skupno 90 ur. To je sicer lep, a vse-
eno neredek primer. Uspeh, ki so ga
pa dosegli v tem času je pa edinstven.
Prevozili in sortirali So 165 kub. metrov
hlodovine. Žagar Brode j Franc pa je
medtem sam zrezal 2.37 kub. m hlodo-
vine. Lahko so vzgled marsikaterim
prostovoljcem, kako je treba gledati
tudi na delovni učinek.
Teharje
Pred kratkim je imel kolektiv lesne
industrije v Teharjah prav lepo sve-
čanost. Proglasili so prve udarnike.
Tovariša Rozman Zdenko in Bizjak
Ignac sta za svoje požrtvovalno delo
zaslužila ta visoki naslov. Pa tudi 10
drugih vestnih delavcev je bilo nagra-
jenih.
Nedavno so tudi razvili sindikalni
prapor. Tudi na kulturno-prosvetnem
polju se pridno udejstvujejo in so pred
kratkim gostovali v Šmarju pri Jelšah
in v Storah.
polzela
V tovarni nogavic na Polzeli dela
Kelc Milena, ki je doma tam nekje pri
Ptuju. Do sedaj je stanovala pri kmetu
Cimpermanu v Podvinu. Oglejmo si v
kakšnih razmerah je živela in kako
brezčutno jo je izkoriščal stanodajalec.
Vsako jutro je morala vstati že ob 4.
uri zjutraj, da je nakrmila živino in
opravila druga dela. Od 6. do 14. ure
je delala v tovarni. Ko se je pa vrnila
iz službe, je z delom nadaljevala pof-
navadi pozno v noč. Za vse trdo delo
pa ni dobivala nikakršne nagrade, še
več, za hrano in stanovanje je morala
plačevati naprej po 600 din na mesec.
To brezvestno izkoriščevanje je -za-
sledila uprava Tovarne nogavic, ki je
preprečila nadaljevanje s tem, da je
tovarišici preskrbela stanovanje v sin-
dikalnem domu, hrano pa v tovarniški
menzi.
Prav in nujno potrebno je, da se
uprava tovarne, še bolj pa sindikalne
podružnice takole pobrigajo za svoje
delavce, ki še živijo v takih ali še bolj
nevzdržnih okoliščinah.
Tal^i ljudje ne spadajo v naš
0Clspoclćlr^ RO'-'upravni aparat
Okrajni gozdar za Celje-okolico, Mu-
šič Aiojž, je kaznovan z 10 meseci pri-
silnega dela z odvzemom prostosti.
Tako nečastno kazen si je prislužil
na več načinov. Predvsem je^lu njegov'
odnos do sečnega plana: določanje seč-
nje v nedostopnih predelih, večme-
sečno zavlačevanje pregledov v pre-
delih, določenih za izpolnitev sečnega
plana za leto 1948, n. pr. v rajonu No-
ve Cerkve, profitarsko postavljanje po-'
gojev istolam: pripravite mi jabolka,
pa pridem pregledovat — otipljivo do-
kazuje, kako malo mu je bilo ležeče
na stvarni izvedbi plana. Sicer pa je
tuđili na razpravi odločno izjavil, da je
njegova skrb le predpis sečnje; mani-
pulacija z lesom ga že več ne briga,
ker da ne bo podpiral lenobe pri uspo-
sabljanju komunikacij...
Potem njegovo razmerje z gozdnimi
posestniki. Osebno je pregledoval le
gozdove večjih kmetov, kjer je priča-
koval nagrade. Nepomembnejše je pre-
puščal gozdnim čuvajem. Taka njego-
va računica se je pokazala koristna:
po pregledu gozfJa pri Rošerju iz Voj-
nika je prejel 20 kg pšenice in jabol-
ča iz Blagovne 25 kg pšenice in jabol-
ka, potem po jim je samovoljno zni-
žal obvezno oddajo lesa.
Sam. Mušič se sklicuje, da je taka da-1
reriljivost napram gozdnim strokovnja-
kom star kmečki običaj  še iz časov-
prodaprilske Jugoslavije, ki ga on se-j
veda ni mogel kršiti. j
Nasprotno, vrieto je prikazoval na te-^'
renu svoj  bridek  življenjski   položaj
tako v hram, ker prejema samo TD in j
ne karto gozdnih delavcev, kot v pla-
či, ki da je sramotno nizka — 4.200 j
din bruto in 1000 din mesečnega pot-
nega pavšala.
Ob tako neznosnih življenjskih pri-
likah se je čutil povsem upravičenega,
zaračunavati kmetom za preglede go-
zdov potnine še posebej, po 200 ali 300
din za en pregled, a brez kakršne koli
predhodne odobritve okrajnega Izvršil-
nega odbora. S to prakso je nadaljeval
tudi po izrecni prepovedi takšnega iz-
koriščanja kmetov, kar je utemeljil,
da njegovo, kasiranje potnin utrjuje
državni kredit ^j^^^.i^ .
Značilnost njegovega odnosa kot na-
meščenca do ljudske oblasti se je ka-
zala v vztrajnem odklanjanju kontrole
s strani njegovih nadrejenih, ker jih
ni smatral za primerne strokovnjake,
v poudarjanju, da je njegovo delovno
področje le strokovna plat, razredno pa
naj rešuje politični forum, v licemernih
trditvah, da čuva gozdne površine
pred izkoriščanjem s strani »ujed in
operative«, ki imajo prekomeren ape-
tit po lesu, s čemer je tudi opravičeval
svoje nagrajeno zniževanje sečnih na-
logov velikim posestnikom.
Ko je zaradi manjše operacije na roki
po povratku iz bolnice prejel urgenco
Ministrstva za gozdarstvo zaradi izde-
lave plana jesenskega^ pogozdovanja,
je žolčno primerjal naš plan Himmler-
jevemu policijskemu planu uničevanja,
češ, da prav tako izkorišča in trapi
ljudi.
Novi čas in novi ljudje so danes pre-
gazili take in slične okorele tipe. Na-
šli pa bomo tudi tiste, ki se še kjer
koli prikrivajo in poizkušajo po siste-
mu raznih Mušičev minirati naše ve-
like pridobitve.
Tedsn Rdečega
križa Slovenije
Teden RKS, ki bo od 1. do 8. okto-
bra, ima namen, da ponese idejo RK
med najširše ljudske plasti. Njegov
namen pa je tudi, da nam prikaže vso
pot, ki jo je prehodil RK od ustano-
vitve do danes, vse delo in uspehe in
da nam da novih opornic in pobud za
nadaljnje delo.
Dan ustanovitve RK pada v dobo
1.1944. Dne 18. junija je bil namreč
ustanovljen na slovenskem osvoboje-
nem ozemlju RK Slovenije s sedežem
v Semiču.
S tem dnem se začenja pot in delo
množične ljudske organizacije RK v
Sloveniji. Med osvobodilno borbo se je
RKS prilagodil osnovni nalogi, ki jo
ima ta organizacija v vojni, to je po-
moč saniteti NOV in pozneje JA. De-
lež RKS v skupnih nadčloveških na-
porih našega ljudstva pri reševanju in
oskrbi, prevozu in prehrani ranjencev,
zbiranje zdravil, obvez, žganja za raz-
kuževanje, priboljškov za ranjence,
odej, perila in oblek, je velik. Vzpo-
redno s to skrbjo in s tem delom se je
RKS v tej dobi lotil še težje naloge,
kako pomagati žrtvam okupatorjevih
zločinstev, otrokom brez staršev, ma-
teram, dojenčkom brez plenic, mleka,
beguncem iz Hrvatske pred ustaškim
nasiljem — skratka, vsem pomoči po-
trebnim. V tem je bilo treba pomagati
ljudski oblasti, treba je bilo večkrat v
celoti prevzeti take naloge nase, si po-
magati z iznajdljivostjo, o kakršni go-
vorijo zapiski o plenicah iz padal, mle-
čni akciji za dojenčke, sladkorni akciji
in podobno. Vse delo RK se je v tej
dobi odvijalo pod borbo ali vsaj pod
nevarnostjo sovražnikovih vdorov. Te-
čaji za bolničarke so bili večkrat raz-
biti, arhivi zaplenjeni ali uničeni, od-
borniki in aktivisti pobiti aH ujeti.
Kljub vsemu pa so se ljudske množi-
ce zgrinjale okrog Rdečega križa in
dne 9. maja 1945 ob dokončni osvobo-
ditvi vsega slovenskega ozemlja, je
imel Rdeči' križ Slovenije 418 krajev-
nih enot s 25.273 člani. Ob koncu leta
1945 je imel že 1714 osnovnih enot s
170.408 člani, do leta 1948 pa je nara-
slo število članstva že na 269,309. Če k
temu prištejemo še člane Podmladka
RK, katerih je bilo ob osvoboditvi na
96 šolah 8583, a katerih število se je
do leta 1948 dvignilo na 131.523 na
1,120 šolah, vidimo, kolik razmah je
doživel RKS v dobi po osvoboditvi. Da-
nes je RKS čvrsta in urejena množična
organizacija, ki zajema v svojih vrstah
več kot četrtino vseh Slovencev.
Z osvoboditvijo pa je bilo delo RKS
preusmerjeno in vsi njegovi napori so
šli za tem, da v sodelovanju z ljudsko
oblastjo ublaži rane^^ ki jih je zadal
okupator, da zagotovi zdravo rast in
razvoj otrokom, socialno šibki mladi-
ni, da pomaga sploh vsem pomoči po-
trebnim. _
Zelo važno in pomembno je delo RK
v zdravstvu in v pomoči zdravstvenim
ustanovam v sanitetnem materialu. Se
važnejša kakor ta pomoč pa je delo RK
v zdravstveni presveti. RK mora vzgo-
jiti telesno in duševno zdrave in krep-
ke ljudi, da bodo kos nalogam, ki jih
stavi pred nas nov čas. RK je v raz-
dobju po osvoboditvi na 99 tečajih za
prvo pomoč usposobil 2.400 bolničar-
jev in bolničark in 430 tovarniških hi-
gienikov. Jasno je, da delo s tem ni
zaključeno, kajti RK bo nadaljeval s
tečaji za prvo pomoč tako dolgo, da bo
vsak državljan znal sočloveku v ne-
sreči zanesljivo in strokovno nuditi
prvo pomoč.
stran 4.
>CELJSKI TEDNIK«
Leto I. — Stev. U.
Razstava in skupščina ^Lfudske tehnike^*
Minula nedelja je v Celju pretekla
v dnevu Ljudske tehnike. Program
dneva je bil pričet z otvoritvijo bogate
razstave v Domu OF. Razstavljajo vsa
društva in klubi okrajnega odbora
Ljudske tehnike. Nad izdelki celjskih
modelarjev samozavestno razprostira
svoja krila jadralno letalo tipa »Cau-
ka«, nagrada ,ki jo je prejel letalski
klub iz Maribora. Med manjšimi izdelki
vzbuja veliko zanimanje med ljubitelji
sinjega športa model »Ckalov« z diesel-
motorčkom. Posebnost je tudi veliko
tovorno padalo in kajak-čoln. Model
hangerja ki so ga izdelali člani Ljud-
ske tehnike pri podjetju »Beton« po
idejni skici hangerja, ki bo zgrajen v
Celju prihodnje leto, pa je že prava
umetnina. Klub »Betona«, ki ga se-
stavlja 70 odstotkov mladincev in je
obenem najboljši klub v Celju, je izlo-
žil tudi vrsto načrtov iz gradbene teh-
nike. Radioamaterski krožek je izložil
superje, model oddajnega stolpa in se-
stavne dele radio aparat. Avto-moto
krožek je izložil ogrodje motornega ko-
lesa, ki so ga člani sestavili iz starega
železa, modele diferenciala, menjalnika,
in drugih sestavnih delov. Telefonsko-
telegrafski center razstavlja domače iz-
delke: induktivno telefonsko centralo,
v dele razstavljen telefonski aparat,
daljnopisec, morzejev aparat itd. To-
varna emajlirane posode, ki ima naj-
boljši foto-krožek, je razen posnetkov
izločila povečevalnik in aparat za ko-
piranje. Cinkarniški klub je izložil do-
ma izdelan model štiritaktnega ben-
cinskega motorja, menjalnik, bat itd.
Vsi klubi so pokazali svoje dosedanje
uspehe: Od avto-moto društva, ki je
izložilo tudi pohvalo in priznanja, ka-
tero je prejelo kot najbolj ešdruštvo v
Sloveniji, do najmlajših članov Ljud-
ske tehnike, tako zvanega razreda »Ko-
librijev«, ki razstavlja modele jadrnic.
Za pionirje je posebno privlačna izlo-
žena železnica v miniaturi, po kateri
po vključitvi toka zdrsi vlak po veli-
kih zavojih skozi predore, pod podvozi
mimo zapornic, ki se ob prihodu vlaka
zapro in potem zopet dvignejo. Kar
ne morejo se ločiti od železnice. Prvi
dan razstave si je to posebnost ogleda-
lo preko tisoč pionirjev.
Dopoldne se je vršila tudi usta-
novna skupščina Okrajnega odbora
ljudske tehnike, na kateri je predsed-
nik tov. Zgomba Ferdo podal pregled
dosedanjega dela, nakazal nalogo Ljud-
ske tehnike in poudaril važnost poli-
tičnega dela vzporedno s strokovnim
usposabljanjem. Diskusija po referatu
je pokazala, da je organizacija Ljud-
ske tehnike v Celju na pravilni poti, da
se utrjuje in razširja. Točasno je v
Celju 7 iniciativnih odborov, ki bodo
v kratkem izvedli občne zbore, ter dve
društvi: avto-moto društvo »Slavko
Slander« in letalsko društvo »Ckalov«.
V izpolnjevanju svojih planov so vsi
klubi dosegli lepe uspehe, le letalsko
društvo ni bilo dovolj delovno in ima
le 30% izpolnjenega plana. Na skupšči-
ni so letalci sprejeli obvezo, da bodo
nadoknadili zamujeno in do konca le-
ta stoodstotno izpolnili svoje naloge.
Med ostalimi sprejetimi sklepi so naj-
važnejši: tesno sodelovanje z masov-
nimi organizacijami in JA. V zvezi s
tekmovanjem, ki ga je napovedala
okrajna konferenca LT iz Prizrena, ki
traja do 1. januarja 1949, bodo celjske
organizacije Ljudske tehnike izpolnile
svoje plane za leto 1948 vsaj stood-
stotno. Organizacije LT bodo pomno-
nah in 2 v šolah. Do 1. januarja bo
žile svoje vrste. Formirano bo 8 novih
klubov, od tega 3 na vasi, 3 v tovar-
ustanovljena »stanica mladih tehničar-
jev«, ki bo namenjena izključno pio-
nirjem. Ustanovili bodo brodarsko dru-
štvo, foto-amaterji pa bodo postavili
svoj iniciativni odbor. Iz vrst ljudskih
tehnikov bodo izločili vse škodljive
elemente in pojačali propagandno de-
lo pri okrajnem odboru in osnovnih
organizacijah.
V nov odbor je skupščina izvolila
predsednika Zgomba Ferda in Peperko
Rudita. V resoluciji CK KPS, Glavne-
mu odboru LT in predsedniku vlade
Mihi Marinku so se zborovale! obve-
zali da se bodo s poglabljanjem zna-
nja še aktivneje, vključili v borbo za
izpolnitev petletnega plana in stopnje-
vali svojo sposobnost branilcev držav-
ne neodvisnosti.
Popoldne je priredilo avto-moto
društvo s sodelovanje JA propagandne
moto-dirke, na katerih je sodelovalo
okoli 50 vozačev. Dirke so si ogledale
množice Celjanov, ki so ta dan dobili
popolnejšo sliko o aktivnosti celjskih
klubov Ljudske tehnike, P. J.
Koncertna poslovalnica v Celju
razpisuje
za sezono 1948-49
Vabimo vse sindikate in množične
organizacije, kakor tudi vse ljubitelje
glasbene umetnosti, da si pravočasno
oskrbijo vstopnice za koncerte v abon-
maju.
Koncerti se bodo vršili ob sredah
vsak mesec enkrat od oktobra 1948 do
maja 1949, tako, da bo vseh abonma
koncertov v sezoni 8.
Predvideni so: 1 simfonični koncert
in 1 operni večer v veliki dvorani
Doma OF (kino »Metropol«), nadalje
6 komornih večerov v Domu ljudske
prosvete. Sodelovali bodo naši najboljši
umetniki (čelist Antonio Janigro, pia-
nist Anton Trost, violinist Dermelj in
drugi).
Abonente za koncerte bomo vpisovali:
v torek, 5. oktobra.
ABONMA KONCERTE
v sredo, 6. oktobra in
v četrtek. 7. oktobra
pri gledališki blagajni od 4 do 6 po-
poldne.
Abonenti plačajo prvi obrok za 4
koncerte vnaprej. Cene za prvi obrok
za abonente so: 105, 85 in 65 din.
Vse informacije'dobite pri gledališki
blagajni in v Glasbeni šoli v Celju.
Abonirajte se na koncerte, ker boste
8 tem doprinesli svoj delež k dviganju
naše kulture!
I. ABONMA KONCERT
IS. oktobra ob 18.30 v Domu OF
Simfonični orkester Slovenske
filharmonije
Dirigent: Jakob Cipci
Koncertna poslovalnica
pri Glasbeni šoli
v Celju
BUKOVE PLOHE
V gozdu za približno 12 kubičnih me-
trov drv. prodam. Naslov v upravi li-
sta.
lonCeno PEC
za manjšo sobo, ovalno mizo iz trdega
lesa, umivalno školjko, 3 pare zunanjih
in notranjih oken, aparat za elektrizi-
ranje z več izmenami, divan, marmor-
no ploščo za umivalnik, takoj prodam.
Naslov v uredništvu. /
PROFESOR
ekonomskega tehnikuma išče oprem-
ljeno sobo pod »Takoj«. 'j
ELEKTRIČNI ALI PLINSKI
štedilnik, kupim. Plačam dobro. Naslov
v upravi lista.
Od kolodvora do Kajuhovega doma
sem izgubil 29. septembra od 17—18
ure zvečer ročno uro. Poštenega najdi-
telja naprošam, da mi jo proti nagradi
vrne. J. Vreze, Kocbekova 1. 1
FIZKULTURA
IN SPORT
V lahkoatletskem tekmovanju se je Kladivar
plasiral v fmale
v soboto in nedeljo se je na stadionu
na Glaziji vršil polfinalni atletski tro-
boj Za mnoštveno prvenstvo FLRJ med
moškimi ekipami ljubljanske Enotno-
sti, celjskega Kladi var j a in maribor-
skega Železničarja, ter med ženskima
ekipama Kladivar j a in Železničarja.
Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in
je privabilo precejšnje število gledal-
cev, ki so z navdušenjem spremljali
potek.
Atleti Kladi var j a so s precejšnjim
naskokom zasedli prvo mesto v moških
in ženskih disciplinah in sicer je konč-
no stanje točk:
MoSki:
Kladivar 18.812
Enotnost (Lj.) 16.378
Železničar (Mrb)       16.157
ženske:
Kladivar 11,092
Železničar (Mbr) 7.394
S svojo zmago je Kladivar dokazal,
da ima najmočnejšo atletsko ekipo v
Sloveniji, ter se s to zmago plasiral v
finalno tekmovanje, ki bo prihodnjo
nedeljo v Zagrebu.
SŠD Kladivar :  Sindikalna reprezentanca Celje
6:1 (2:0)
Ker je garnizija Kranj odpovedala
nadaljevanje prekinjene pokalne tek-
me, se je odigrala prijateljska tekma
Kladivar j a proti 'Sind. reprezentanci.
Moštvo Kladivar j a, ki je nastopilo
v kompletni postavi je nudilo v prvem
polčasu dokaj raztrgano igro, dočim je
I v drugem polčasu povezalo svoje vrste
I in je izvedlo nekaj lepih potez. Rezul-
1 tat bi bil lahko večji, če ne bilo istega
starega nabivanja na gol.
Sindikalna reprezentanca je predstav-
ljala precej dobrega nasprotnika ter
pokazala dobro igro. Ce bi nastopila v
kompletni postavi bi nudila trd oreh
Kladi var ju. Vratar je zakrivil nekaj
golov. Tekma je potekala v prijatelj-
skem tempu in bi priporočali moštvu
Kladivar j a, naj večkrat igra take tre-
ning tekme med tednom.
Gledalcev se je zbralo okrog 40O. So-
dil je dobro tov. Dervarič iz Celja.
Odbojka
v LAŠKEM
Dne 24. septembra je FD Laško pri-
redilo tekmovanje v odbojki. Odigrali
so dve tekmi. Prvo med moštvom di-
jakov in moštvom združenih sindika-
tov, ki se je končala z rezultatom 2 :1
(15 : 9, 6 :15, 15 : 7) v korist dijakov.
Drugo med A in B moštvom društva,
ki se je končala z zmago B moštva 2 :0
16 :14, 15 :8). Število gledalcev je bi-
lo zadovoljivo. K. J,
Prvenstvena nogometna tekma Kla-
divar : Železničar (Ljubljana), ki bi se
morala odigrati v nedeljo 26. t. m. pa
^e zaradi nerazumevanja odgovornih
funkcionarjev Železničarja odpadla, in
se bo verjetno odigrala v sredo, 6. ok-
tobra 1948.
V nadaljevanju pokalne tekme, dolo-
čenem za sredo 29. septembra Kladivar
: Garnizija (Kranj) slednja ni nasto-
pila in je tekma registrirana s 3:0
za Kladivar.
Okrajni odbor Rdečega križa v Ce-
lju priredi v Tednu RKS v soboto,
2. oktobra t. 1. zabavni večer v OF do-
mu zabavni večer s plesom.
Naslednjo soboto, 9. oktobra pa bo
slavnostna akademija v Ljudskem gle-
dališču ob zaključku Tedna RKS.
Ker se bo čisti dobiček porabil zgolj
za humanitarne namene, vljudno Vabi-
mo občinstvo, da naši prireditvi polno-
številno poseti.
SINGER
živalni stroj, po grozljiv, prodam. Na-
slov v upravi lista.
11 m BLAGA
za moške srajce, prodam. Naslov v
upravi lista.
smuCke
dobro ohranjene, prodam. Naslov v
upravi lista.
' ENOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami, v Zagrebu, zamenjam
za enako v Celju. V poštev pride tudi
okolica Celja. Rajh Stanko, Zagreb,
Šestin j ski dol 7._
OPOZORILO!
Vsem množičnim organizacijam
na področju mesta Celja
Opažamo, da množične organizacije
pri prireditvah, ki jih prirejajo, pro-
dajajo jedila in pijače po pretirano vi-
sokih cenah.
Po nalogu Urada za cene pri pred-
sedstvu Vlade LRS, IX. št. 155-7 od
17. septembra 1948., Mestni ljudski od-
bor, poverjeništvo za trgovino in pre-
skrbo, opozarja vse množične organiza-
cije, če nameravajo pri prireditvah, ki
jih prirejajo, prodajati jedila in pijače,
morajo predhodno prijaviti MLO, Ura-
I du za cene. višino cen vseh jedil in pi-
jač, ki jih bodo na prireditvah proda-
jale in jih morajo tudi po teh, od Ura-
da za cene pri MLO potrjenih in odo-
brenih cenah, prodajati.
Vsako opuščanje in nepridržavanje
teh navodil se bo strogo kaznovalo.
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo
KINO LASKO
Francoski film: Matična luka
Cas predvajanja kot običajno.
KINO METROPOL
od 2. do 6. oktobra: sovjetski film
Sinova
KINO DOM
od 1. do 4. oktobra:
Lov na kite in Sovjetska baškirija
HOASKO PRVENSTVO
V NAMIZNEM TENISU
V soboto, dne 25. in v nedeljo dne
26. septembra je gostovala moška ekipa
celjskega Kladi var j a na Jesenicah, Kra-
nju in v Ljubljani. Naši igralci so s
temi zmagami dokazali, da so v Slo-
veniji najmočnejši in so se trdno po-
stavili na čelu tabele.
Rez ultati:
Kladivar : Gregorčič (Jesenice) 5 : t
Rebevšek : Jeram 1 :2, Bogataj :
Ažman 2 : O, Božič M. : Strumbl 2:1,
Bogataj : Jeram 2 : O, Rebevšek :
Strumbl O : 2, Božič : Ažman 2 : O, Bo-
gataj : Strumbl 2 : 0.
Kladivar : Udarnik (Kranj)   5 :0
Rebevšek : Petrovič 2 :0, Bogataj :
Rebolj i • 1, Božič : Modrijan 2 : O, Bo-
gataj : Petrovič 2 :0, Rebevšek : Mo-
drijan 2 :1.
Kladivar : Železničar (Ljubljana) 5:8
Rebevšek : Scagmeti O : 2, Bogataj :
Tušar 2 : O, Božič : Vesel 2 : O, Bogataj
: Scagmeti 2 : O, Rebevšek : Vesel 2 : O,
Božič : Tušar 2 : O, Bogataj : Vesel 2 : 0.
Zal se zaradi tehničnih zaprek nismo
udeležili tekmovanj z žensko ekipo in
mladinci ter smo bili primorani pre-
pustiti zmage Jesenicam  in Kranju.
V soboto 2. oktobra letos se vrši v te-
lovadnici fizkulturnega doma v Gaber-
ju srečanje ligaškega prvenstva z Enot-
nostjo iz Ljubljane. Vabimo vse prija-
telje namiznega tenisa, da s svojo pri-
sotnostjo podprejo naše igralce v tem
važnem srečanju. Pričetek ob 19. uri.
Sah_
Šahovska partija z živimi figurami!
Okrožni šahovski odbor Celje priredi
v soboto 2. oktobra ob pol 8 zvečer na
Glaziji šahovsko partijo z živimi fi-
gurami. Igro bodo izvajali člani ša-
hovske sekcije iz St. Petra. Prireditev,
ki je edinstvenega primera, bo gotovo
zelo zanimiva in bo nudila gledalcem
veliko umetniškega užitka.
V primeru slabega vremena bo pri-
reditev preložena na nedeljo 3. oktobra
ob isti uri.
Krašovec Jurček:
LOGARJKVI OBRA'
ČUNAJO S KRIVICO
(Novela)
— Ne morem pomagati. Saj sem jo
opozoril. Pa kakor vidiš, mlad tudi ni-
sem več. Moja beseda ne zaleže več
toliko. Se bo ja spametovala, potem
ko...
...ko bodo Nemci šli, kaj? Takrat
se bo vsak spametoval. No, Gaber, ne
misli, da smo te samo kregat prišli,
obmimo besede v drugo smer. O par-
tizanih, kakor vem. že veš nekaj. To
je ljudska vojska in ima v ljudstvu
veliko podporo, saj drugače se ne bi
mogla že tri leta boriti. Do sedaj so
nam pomagali hribovci. Kaj praviš,
Gaber, kako bi to zgledalo, če bi ljud-
ska oblast mogla ugotoviti ob koncu
vojne, da vi dolinci niste z ničemer
pomagali? Prišli smo torej k tebi v
imenu Osvobodilne fronte, z upanjem,
da nam tudi ti pomagaš.
Martin je govoril počasi in preudar-
no. V njegovem .glasu ni bilo ne zapo-
vedovanja niti prošnje.
Čeprav Gabru ni bil po godu Mar-
tinov nagovor, je vendar imel toliko
presodnosti. da je morala njegova tr-
ma in oholost populiti.
— Prav rad, — je dejal Gaber, —
saj jaz bi vam že sam kaj poslal, pa
je bolje tako, da sami odpeljete. Ge
pridejo Nemci, jim povem, da ste si
sami vzeli. Me vendar razumeš, Mar-
tin, drugače bi mi slaba predla... Kar
se hribovcev tiče, njim je lahko dati.
njim Nemci ne morejo kontrolirati
hlevov in zalog, ker jih vi ne spustite
gor.
Martin mu je samo pokimal, tedaj pa
je Gaber nadaljeval:
— V hlevu si vzemite tisto telico ob
vratih, darujem vam jo.
— Nam ni treba nič darovati, — ga
je zavračal Martin, — plačamo ti jo
lahko...
— Ni treba. Res ne, — je hitel Ga-
ber. — Želel bi pa, da mi boste mojo
žrtev v dobro šteli, če boste zmagali.
Martin je spet pokimal. Odšli so v
hlev, kjer je ležalo najmanj dvajset
glav živine. Odvezali so telico in jo
odpeljali iz vasi.
— Dobro smo opravili, je prišepnil
Martinu mlad partizan. — Sem mislil,
da bomo morali rekvirirati, ko si pra-
vil, da je velik kmet.
— Stiskač je, — je zamahnil z roko
Martin. — Si videl, koliko živine ima.
Ta telica, pravi, da je njegova žrtev
Za partizane! — ravno takrat se je
spomnil stare ženice, ki jim je prejšnji
dan prignala na planino zadnjo kra-
vice, pa ni govorila o nobeni žrtvi.
Gaber pa je oprezoval še nekaj časa
za njimi. Dve stvari mu niso šle v ra-
čun. Ni mu bilo prav, da je Martin,
nekdanji hlapec, komandir in tudi
Ljudska oblast mu ni šla v račun. Če-
prav ni vedel, kako bo ta ljudska ob-
last izgledala. Martin mu tega ni raz-
ložil, je vendar čutil, da bo tam njega
manjkalo. Poiskusiti bo treba, si je de-
jal in legel zlovoljen spat.
Ko pa so zjutraj zbledele na nebu
zvezde, je že hitel na žandarmerijo, češ^
da so mu partizani vzeli telico. 1
Težko je opisati dogajanja v duši, kjer
se kosa veselje z žalostjo in skrbjo, po-
nos z užaljenostjo. Huda je borba srca,
v katerem se kosata dve ljubezni, ka-
tera bo nadkrilila drugo, saj nekatera
človeška srca so tako majhna, tako
nagnjena k lastnemu jaz, včasih pa
tako slepo vdana besedici ti. Tako du-
ševno krizo je doživljala tudi Vida.
Svoboda je bila tik pred vrati, morila
pa jo je skrb za dva človeka, ki sta
pred dvemi leti odšla v planino. Ta
skrb ji je kratila veselje nad polomom
Nemčije. Ljubezen do brata in Tonča
je v njenem srcu zahtevala prvo mesto,
a to je žalilo njeno drugo ljubezen, lju-
bezen do domovine. Najsrečnejši človek
bi bila, če bi se obe ljubezni zlili v
eno samo. Ni torej čudno, da je tisto
jutro, ko je v dolini zaslišala igrati
godbo, letela bosa in kot na perotih
do ceste. Po cesti so prikorakali par-
tizani. Oči, ki so izražale zahvalnost,
so objemale vse pojoče borce, iskale pa
so dem njimi dveh. Nagnila se je na
ograjo in kar pozabila metati cvetje
v borce, kot so to delala druga dekle-
ta, tako zaverovana je bila v mimo-
idoče obraze. Tedaj pa je začutila na
svojih očeh roke, a na uho ji je ne-
kdo šepnil:
Vida!
— Ugani kdo je!
j    Vida je bila presenečena. Čutila je
j v dno duše — za njo stoji eden izmed
obeh. Mogoče celć oba. V srcu sta se
zopet sprli dve ljubezni. Kaj naj od-
govori? Ce ne ugane, bo od sramu
. močno zardela, kajti morala bi po-
vedati ime tistega, ki ga je najbolj
pričakovala. Možgani so se napeli. Tone
ji ni nikoli rekel Vida, temveč vedno
Vidica. Vzkliknila je:
— Mirko, ti si!
Objeta sta se vrnila domov. Po dolini
je igrala godba, ljudje so vpili in go-
vorili, ko da bi imeli jezike že leta
privezane, onadva pa nista našla be-
sed, le gledala sta se.
Gaber je slonel na oknu. Veselje ob
cesti se je njemu zdelo tuje. Zelja za
oblastjo je polnila njegovo srce do
zadnjega kotička, da ni bilo niti za
žarek veselja tisočev več prostora v
njem.
Vsi ljudje od osemnajstih let naprej,
moški in ženske, so se zbrali pred
Krajevnim osvobodilnim odborom na
predvolivnem sestanku. V nedeljo sp
bile volitve za krajevni narodni od-
bor.
— Saj pravim, kdaj bodo kure hodile
na malo potrebo in ženske na volišče,
bomo mi počasi začeli slačiti hlače, —
je bolj v šali kot zares dejal Knez.
— Boga zahvali, da je tako, — se
je vmešal Pižmoh, saj si ti tudi kan-
didat za predsednika, te bo vsaj žena
volila, če drugi ne.
— Ti, Pižmoh, ga že ne boš, če ti le
Gaber ponudi golaž! — ga je zbodla
suhljata Jamnica.
— Ti, hudič jezični — se je kregal
prizadeti, — to je bilo včasih. Včasih
je bilo tako vseeno, vsi kandidati so
bili lumpi.
Sestanek se je pričel. Martin je go-
voril. Lepo počasi je povedal, naj lju-
dje volijo tiste, katerim bo v interesu
predvsem ljudski blagor, ki bodo skr-
beli za to, da se krivice starih reži-
mov brž poravnajo.
— Volitve so svobodne, — je dejal,
— nihče ne bo nikogar snubil, naj da
glas zanj. Vse se bo izvršilo tajno. Pi-
jače ne sme dvanajst ur pred volitva-
mi, med volitvami, in dvanajst ur po
volitvah nikomur izdajati.
Ženske so od strani pogledovale mo-
že in se muzale.
— Vidiš, stari, — je dregnila Ko-
renka svojega moža. — Včasih si bil
ob volitvah pijan ko čep, vselej se je
juha zaradi vaše politike ohladila.
Koren jo je je ošvignil z očmi:
— Kaj misliš, da res ne morem dva
dni prebiti brez gostilne. Doma si ga
vendarle smem natočiti.
— Tvoj jabolčnik je za solato, ne za
goltanec, — ga je pičil Pižmoh, ki j«
imel jezik vselej tam, kjer ga ni bilo
treba. ^
V nedeljo so bile volitve. Predsednik
je postal Knez. tajnika pa so izvolili
Podjamnikovega Stefa. Gaber, ki je bil
zadnje čase na moč prijazen, je pogo-
rel, a le na pol. Izvoljen je bil v go-
spodarski odsek. Kmetijsko šolo ima,
bolj je pameten kot mi, so menili lju-
dje.
(Se nadaljuje)
Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.