Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje Št. 11 PTUJ, dne 20. marca 1964 •Tednfk« Izhaja pod tem »kraiSa-niro Imenom od 24 nov IflSl dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj tn Ormoi - Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj — Odgovorni, urednik: Anton Baurnan — Uredništvo in uprava Ptuj Lackova 8 — Tel. 156 - St tek računa: NB Ptui 604-19-603-72 — Tiska Jasopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000, Zd inozemstvo 2000 dftl Letnik XVII. VLOGA SUBJEKTIVNIH SIL V KRAJEVNI SKUPNOSTI Ob razpravah o statutih krajevnih skupnosti, ki so se začele v naši občini s posvetovanji začasnih svetov krajevnih skupnosti, ne moremo mimo vprašanja, kakšno vlogo bodo morale imeti subjektivne sile tako člani Zveze komunistov, še bolj pa širok krog članov SZDL. Doslej namreč nismo zasledili, da bi se zavestne socialistične sile načrtno usmerile v obravnavo konkretnih problemov krajevne skupnosti, čeprav bi morali biti tako člani Zveze komunistov kot člani Socialistične zveze, Zveze mladine in člani sindikata gibalo in glavna opora dejavnosti, ki se razvijajo v okviru krajevne skupnosti. Na sestankih političnih in družbenih organizacij in na zborih volilcev prihajajo popolnoma stihijsko do izraza želje posameznih članov in občanov, da bi bilo koristno in nujno urediti določeno vprašanje komunale, socialnega varstva, zdravstva, kulture ali prosvete ali pa po ureditvi določenega problema s področja kmetijstva in gozdarstva ter organizacije servisov za pomoč občanom. Običajno se želje, v katerih smo skoraj enotni, izoblikujejo v apel na proračun občinske skupščine, da naj se v njem zagotovijo potrebna sredstva. Pri tem ne kažemo dovolj razumevanja za to, da občinski proračun ni dovolj velik, zato da bi se pokrile vse zahteve valilcev in ne pomislimo na to, da je prav krajevna skupnost tista, v kateri se lahko »ečina- koristnih predlogov občanov uresniči, če znamo usmeriti pripravljenost občanov, da s swojim delom tvorno pomagajo pri reševanju njihovih skupnih zadev in potreb. Subjektivne sile bi v večji meri lahko okrepile svojo mobilizacijsko vlogo in bi se lahko zavzemale močneje za to, da bi se sredstva, s katerimi krajevna skupnost razpolaga, in delo občanov ter njihovi prispevki izkoristili za to, da se zadovoljijo njihove skupne potrebe ter da se doseže hitrejši napredek določene dejavnosti v okviru krajevne skupnosti. Precej bi lahko storili tudi glede seznanjanja občanov z nalogami, ki jih ima krajevna skupnost. Znano je, da še veliko občanov pristojnosti krajevne skupnosti ne pozna ter se za urejanje drobnih lokalnih problemov obračajo mimo krajevne skupnosti naravnost na občinsko skupščino. Prav tako je potrebna pomoč subjektivnih sil svetom krajevnih skupnosti, ki bi se na podlagi tehtnejših razmišljanj o vseh potrebah na svojem območju lahko bolj posvetil reševanju tistih problemov, ki so najnujnejši. Člani SZDL in člani Zveze komunistov, ki morajo biti v središču življenja in družbenega dogajanja, moramo imeti bolj izostren posluh za želje slehernega občana in za potrebe svo- jega okolja, da se bomo na vsakem mestu lahko zavzemali za najboljše in najnaprednejše rešitve. Pri tem pa nam mora pomagati analitično raziskovalno, delo v družbenih in političnih organizacijah, ki nam odkriva potrebe občana, tako da se bomo v krajevni skupnosti zavzemali za rešitev najbolj perečega vprašanja. Ne smemo in ne moremo se zapirati v ozke okvire svoje organizacije in reševati samo notranjih organizacijskih problemov. Delovanje v okviru krajevne skupnosti in za krajevno skupnost, ki terja sicer precej naporov, je za delo družbenih in političnih organizacij zaradi jasnosti in nujnosti akcije tudi najbolj hvaležno in mora dobiti v programih dela teh organizacij svoje mesto. Smatramo, da bo za obravnavo in reševanje vprašanj kratfevnte skupnosti potrebno organizirati in aktivirati vse družbeno aktivne občane, ne glede na to, v kateri organizaciji so sicer povezani, zlasti pa tudi tiste, ki so zaposleni izven sedeža krajevne skupnosti v delovni organizaciji, ki ima svoj sedež v drugi krajevni skupnosti. Krajevna skupnost je tista, ki povezuje interese slehernega občana in zaradi tega mora biti interes talko članov Zveze komunistov kot članov Socialistične zveze in drugih subjektivnih sil, da bo delo krajevne skupnosti uspešno in da bodo krajevne skupnosti polno zaživele. Sprejet družbeni plan in proračun občine Ormož Osnova za sestavo letošnjega družbenega plana občine Ormož je bila analiza razvoja v občini v letih 1961—1963 in splošna težnja po večjem napredku, ki daje objektivne možnosti za prehod, iz zaostalejšega načina proizvodnje na ekonomsko zboljšanje. Tako je moč postopoma odpravljati zaostalo gospodarstvo občine in se približati naprednejšim območjem mariborskega okraja. Čeprav se ni v lanskem letu gospodarstvo razvijalo v predvidenem obsegu in mejah, zasledimo v okrajnem in republiškem merilu porast proizvodnje od 10 do 10,7 odst. Pri tem pa ni moč trditi, da je na to vplival tudi gospodarski napredek občine Ormoč. Ce primerjamo, da je narodni dohodek po cenah iz leta 1963, ki je kot osnova za novo ustvarjeno vrednost, ugotovimo, da je dosežena proizvodnja ostala na ravni leta 1962. Na tako stanje so vplivali razni činitelji, in sicer: prilagajanje gospodarskih organizacij novemu gospo- 0 metodah družbeno politične dejavnosti KRAJEVNA SKUPNOST Krajevna skupnost je vaška samouprava in po svoji organizacijski strukturi in vsebini dela predstavlja korak naprej glede na krajevne ljudske odbore. S krajevno skupnostjo smo samoupravljanju občanov dali bolj trdno in stalno obliko ter večje pravne in materialne možnosti za reševanje krajevnih zadev. Ze prvi sestanki svetov skupnosti v naši občini so pokazali, da se je okvir zanimanja novih samoupravnih organov razširil vse probleme, ki neposredno tangirajo občane. Problemov je seveda izredno veliko, materialna sredstva, ki jih lahko nudi občinska skupščina, pa so skromna. Treba je torej iskati skrite rezerve v krajevnih razmerah. Glavna rezerva, ki omogoča uspešno delovanje skupnosti, so občani sami. Kako aktivirati te ogromne možnosti v krajevni skupnosti, je osnovno vprašanje metodike družbeno političnega dela. Občani imajo občutljiv posluh za krajevne probleme, ki smo jih pravilno in razumljivo obrazložili. Izredno veliko je primerov, da so s prostovoljnim delom, prispevki itd. pomagali zgraditi šolo, kulturni dom, most ali kaj podobnega. Njihova aktivnost je bila vedno zadovoljiva, kadai- so razumeli, da rešujejo svoje probleme. Skupnost bo aktivirala vse notranje sile le takrat, če se bo približala slehernemu občanu s permanentnim političnim vplivom. »Približati se občanu« ni fraza, ampak pomembna zahte- 10 %>. Ne zastavljamo si resno va. Zelo smo zadovoljni, če od 1500 pride na zbor volilcev 150 občanov, čeprav s tem udeležba doseže le zakoniti minimum — vprašanja, kaj je s tistimi 1350 občani, ki ne prihajajo na zbore volilcev. Koristno bi bilo razmisliti o vaških tribunah, na katerih bi lahko razpravljali o »drobni«, a zelo pomembni vaški problematiki. Gotovo je, da bi se s tem število občanov, ki bi jih pritegnili k aktivnemu družbenemu udejstvovanju znatno povečalo. Točno je, da nimamo sejnih dvoran v vsaki vasi. Vendar so dvorane potrebne le v zimskem času. V drugih letnih časih lahko sejno dvorano zelo uspešno nadomesti vaška trata, sadovnjak ali podobno. V času vojne so naši ljudje sodelovali v ljudski revoluciji na različne načine, čeprav so se s tem izpostavljali smrtni nevar-no_sti. Zakaj? Bili smo med njimi, jim jasno obrazložili ciljc našega boja. Kaže, da se iz revolucionarne prakse da še marsikaj naučiti. Vaške tribune so tudi oblika neposrednega sodelovanja krajevnega političnega aktiva z občani, ker le z družbeno angažiranostjo naših ljudi postaja politični aktiv stvarno vodilna sila. Priprava vaških sestankov ni torej naloga samo organov krajevne skupnosti, ampak vseh družbeno političnih organizacij, ki morajo imeti tenek posluh za potrebe občanov in sposobnost mobilizatorja ljudi v reševanju družbenih problemov. Vlado Ožbolt darskemu sistemu, fizična iztro-šenost osnovnih sredstev, nizka investicijska vlaganja in neugodne vremenske razmere. Vsekakor pa so nekatere gospodarske dejavnosti dosegle določen napredek. Med te štejemo industrijsko proizvodnjo, gradbeništvo, trgovino in obrt. Družbeni sektor proizvodnje je lani dosegel napram letu 1962 dvig narodnega dohodka za 5 odst., zasebna proizvodnja pa je stag-nirala, kar pa ni edinstven pojav v naši komuni. Tudi predvidene investicijske naložbe niso bile realizirane. Na znižanje teh so vplivali objektivni in subjektivni činitelji, predvsem pa nepripravljenost investitorjev, pomanjkljivost investicijskih elaboratov, nepravočasna odobritev kreditov in drugo. To je povzročilo, da so bile lani gospodarske investicije realizirane samo 40 odstotno. Omembe vredno je, da so investicije v negospodarski dejavnosti v celoti dosegle svoj namen. Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Letos bo napram lani družbeni bruto proizvod vsega gospodarstva občine Ormož porastel za 757 milijonov dinarjev in bo znašal 5 milijard 859 milijonov. Od tega odpade 2 milijardi 981 milijonov dinarjev na zasebni sektor, ali za 16 milijonov dinarjev več od družbenega bruto proizvoda iz družbenega sektorja. Ker je občina Ormož kmetijska občina, tudi kmetijstvo daje največ bruto proizvoda — 3 milijarde 842 milijonov dinarjev^ Od tega odpade na zasebno kmetijstvo 2 milijardi 747 milijonov din. Toda ne glede na to je v občini opaziti v zadnjem obdobju občuten porast družbene proizvodnje. Občuten dvig družbenega proizvoda bo letos napram lani predvsem zabeležen v gradbeništvu, trgovini in v gozdarstvu. Nekoliko manj pa bo družbeni proizvod porastel v družbenem sektorju obrti in gostinstva. Skoraj enkratno pa bo letos porastel družbeni bruto proizvod. napram lani v industriji in znašal 808 milijonov dinarjev. Tako je družbeni proizvod na prebivalca znašal lani 148.302 dinarjev, letos pa bo za 23.868 dinarjev večji, narodni dohodek pa bo letos na prebivalca za 22.855 dinarjev večji od lani. Občutno povečanje narodnega dohodka bo letos v industriji, v kmetijstvu in v gradbeništvu. Nekoliko manj pa v gozdarstvu, trgovini in v gostinstvu. Tako bo letos narodni dohodek iz gospodarstva v občini znašal 2 milijardi 975 milijonov dinarjev. Ta se bo povečal za 16 odst. po tekočih cenah. Investicije Hitrejši razvoj gospodarstva v občini zahteva iz dneva v dan vedno večje investicije. Prav za- to pa ima letošnji družbeni plan občine Ormož v zgodovini njenega obstoja največji poudarek v vlaganju precejšnjih investicij v razvoj in novogradnje. Tako bo po letošnjem družbenem planu občine vloženo v osnovna sredstva 2 milijardi 349 milijonov dinarjev ali trikrat več kot lani. Od tega zneska odpade na aospodarske investicije 1 milijarda 842 milijonov din, na negospodarske investicije pa 507 milijonov dinarjev. Letos bodo vložene največje investicije v kmetijstvo — v višini 1 milijarde 648 milijonov dinarjev za dograditev nove vinske kleti v Ormožu, za gradnjo goveje farme v Središču, za gradnjo skladišč, strojnih lop, za nabavo mehanizacije in drugo. V gozdarstvu bodo vložili 60 milijonov dinarjev, v gostinstvu pa 55 milijonov. Precejšnja sredstva bodo tudi letos vložena v industrijo, v trgovino in obrt Gostinske investicije 90 namenjene za gradnjo sodobnega gostišča v Ormožu, industrija pa bo nabavila potrebne stroje. Letos so tudi precejšnje investicije namenjene za družbeni standard občanov. Družbeni standard Hitro naraščanje potreb občanov narekuje pospešeno gradnjo komunalnih naprav v občini. Glede na to bo potrebno v tekočem letu vložiti v komunalno dejavnost 383 milijonov investicij. Glede na zastarelo cestno omrežje bo potrebno nadaljevati začeta dela na rekonstrukciji ceste Zerovinci—Ormož in Ormož—Središče. Z delom investicij se bo del ceste na odseku Zerovinci—Ivanjkovci asfaltiral v dolžini 4200 metrov in 5000 metrov na odseku ceste Središče— Ormož. Na trasi ceste Ivanjkovci—Ormož pa se bo nadaljevalo z zemeljskimi deli. Začeli bodo tudi graditi kopališče, ki bo kot rekreacijski center služil predvsem povečanemu turističnemu prometu. V zdravstvene namene bo letos porabljenega precej denarja, saij bodo kupili potrebno zdravniško opremo in instrumente za novozgrajeni zdravstveni paviljon v Ormožu, uredili bodo zdravstveno dejavnost v Ivanjkovcih in ambulanto pri Tomažu. V stanovanjsko izgradnjo v občini bo letos vloženo 81 milijonov dinarjev ali skoraj 40 odst. več kot lani, za potrebe zdravstva in socialnega zavarovanja pa 37 milijonov dinarjev. Letos se bo zaposlilo na novo 141 ljudi Za predvideno povečanje proizvodnje se bo letos zaposlilo v občini novih 141 ljudi ali 8.9 •/« več od lani. Tako bo letos v občini zaposlenih 2115 ljudi, od tega v gospodarskih dejavnostih 1721, v negospodarskih pa 394 (Nadaljevanje na 2. strani, .............................. . . : WMm Revija fičov na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju T 'E DNI PO SVETU De Gaullov obisk v Mehiki Novice o prihodu francoskega predsednika de Gaiulla v mehiško glavno mesto Ciudad Meksi-co so naravnost senzacionalne. Takega sprejema ni še doslej doživel noben zahodni državnik Francoski predsednik pa je to tudi znal izkoristiti. Z balkona predsedniške palače je govoril večsto tdsočgiavi množici v španščini z značilnim francoskim na- Očiitno je, da je mehiška javnost s tem pokazala, da se v bistvu strinja s francosko kritiko svojega velikega zaveznika onstran oceana, z ZDA, četudi ne ravno natančno v tistih okvirih, kot to dela francoska diplomacija. Vse tisto, kar Latinska Amerika lahko oči'ta severnemu sosedu, je našlo svoj dušek v manifestacijah za de Gaulla, za osebnost, ki je v razmeroma kratkem času močno ranila ameriške strateške in gospodarske težnje tako v Evropi (vzemimo samo problem sprejema Velike Britanije v zahodnoevropsko gospodarsko skupnost) kakor v Aziji (priznanje LR Kitajske, predlog o nevtrafeaciji Južnega Vietnama). Latinska Amerika lahko s številkami dokaže, da je bila dolga desetletja samo izkoriščana ameriška surovinska baza. Režimi, ki so vladali v laitinsko-ameriških deželah, so bili najboljši zavezniki Washingtona takrat, kadar so bili skrajno reakcionarno obarvani. Ameriški kapital je lahko pod izredno ugodnimi pogoji prodiral povsod tam, kjer mu je bil nagel dobiček zagotovljen. Za tako imenovane negospodarske investicije, ki jih zaostali narodi potrebujejo prav tako kakor gospodarske, pa seveda niso imeli posluha. Mlada nacionalna buržoazija ter delavske stranke pa skušajo narediti takemu položaju konec. In prav zaradi tega govore te dni v Latinski Ameriki vse bolj o okrepitvi nacionalnega gospodarstva in o gospodarski osamosvojitvi. Taka Južna Amerika išče sedaj svoje gospodarske partnerje drugod po svetu, da bi se znebila ameriškega vpliva. In prav v času, ko se mora ameriški vpliv umikati s te celine, skuša Francija znova razširiti svoj vpliv tod, kakor ga skuša razširjati v južni Aziji in Afriki. Kajti vise, kar je naperjeno proti ameriškim interesom, pozdravljajo v Latinski Ameriki in podpirajo. Nič čudnega ni, če ameriški komentatorji te dni opozarjajo na novo degaullovsko protiame-riško ofenzivo na območju, ki je Američanom najbližje in zato tudi hudo pri srcu. Kaže, da so Kubo, ki je postala po revoluciji Fidela Castra največja nevarnost za »ameriški način življenja«, sedaj potisnili v ozadje. Seveda pričakujejo, da se utegne de Gaiulle na svorjih prihodnjih obiskih v Latinski Ameriki morda znajti celo na tem tako osovraženem otoku. Ne pozabljajo tudi omeniti, da je francoska vlada pred dnevi izredno prijazno sprejela sovjetsko skupščinsko delegacijo in da je vodja te delegacije Podgorni celo posredno povabil predsednika de Gaulla, naj obišče SZ. V bistvu je ponovil vabilo, ki mu ga je že svoj čas izročil sam premier Hruščov. In nikjer ni jamstva, da de Gaulle zares ne bi krenil v svoji ofenzivi za večji ugled Francije po svetu. ne glede, na dosedanje obljube zahodnim zaveznikom tudi v Moskvo ... Medtem ko svetovna javnost še vedno upira svoje oči na nemimi sredozemski otok Ciper, se komentatorji raje ustavljajo na potovanju francoskega predsednika de Gaulla v Mehiko, saj gre za pričetek že dolgo napovedane latinskoamerišike turneje. Jugoslovani smo se poslovili od predsednika alžirske republike Ben Bele po obisku, ki je dovolj prepričljivo dokazal simpatije naše javnosti z republiko, porojeno v odločnem narodnoosvobodilnem boju zoper kolonialne sile. • BRIONSKI RAZGOVORI Alžirsko-jugoslovanski razgovori na Brionih so- se zaključili prejšnji četrtek po razmeroma kratkem obisku alžirskega predsednika Ben .Bele nekaterim mestom SR Srbije, SR Bosne in Hercegovine in SR Hrvatske. Kakor so državljani naše domovine povsod nadvse toplo in prisrčno sprejeli visokega alžirskega gosta, tako so potekali tudi uradni razgovori v znamenju medsebojnega razumevanja in prijateljstva. Obe delegaciji sta dosegli popolno soglasje v vseh vprašanjih, o katerih sta se menili. O tem sta predsednik Tito in Ben Bela tudi govorila na tiskovni konferenci. Alžirski visoki gost je med drugim omenil, da so jugoslovanske izkušnje zelo dragocene za novo Alžirijo. Alžirska vlada se bo tako lahko izognila nekaterim napakam, hkrati pa bo okrepila akcije, kjer bo to potrebno in pravilno. Se posebej pa je treba omeniti enake poglede v vprašanjih miru in glede napovedane konference nevezanih dežel. Jugoslovanski predsednik je opozoril, da sta obe delegaciji posebno obširno govorili o konferenci nevezanih dežel, ki mora biti širša od beograjske. • BOLJŠE PERSPEKTIVE Tako bi lahko dejali za položaj na Cipru od trenutka, ko so stopili na otok prvi vojaki v okviru Združenih narodov. V Ostali dogodki nedeljo je namreč prispela prva skupina kanadskih vojakov, v kratkem pa bodo sledile še švedske, finske in brazilske enote. To je pravzaprav tudi uvod v umik britanskih »dopolnilnih« vojaških sil, ki so jih poslali pred nedavnim na otok, ter grških in turških čet Pravijo, da so spopadi od nedelje dalje ponehali. Turčija je opustila zamisel, da bd s pomočjo ladjevja in kopenske vojske »posredovala«, čeprav ne moremo trditi, da se sami odnosi med Ankaro in Atenami ne bi še bolj zaostrili. O tem govore tudi protiturške demonstracije v grškem glavnem mestu in obratno. Ta napetost se seveda mora hočeš-nočeš odražati tudi v atlantskem paktu, katerega članici sta obe državi. Očitki grških krogov Veliki Britaniji, češ da je na Cipru podpirala bolj Turke kakor Grke in tako povzročila, da so turškim teroristom zrasle peroti, seveda tudi spodkopavajo bri-tansko-grško prijateljstvo Prav imajo tisti, ki pravijo, da bi pomiritev na Cipru pod varstvom čet OZN lahko tudi zboljšala vse zgoraj navedene odnose. • DALLAŠK1 ZAKLJUČKI Posebna porota dallaškega sodišča je priznala Jacka Rubyja, morilca Leeja Oswailda, po izkazih policije edinega krivca za atentat na predsednika Kenne-dyja, za krivega in ga obsodila na smrt na električnem stolu. Seveda si bo obramba prizadevala, da usmrtitev dolgo zavleče (to lahko traja več kot eno leto). Poročajo, da je guverner Teksasa Connolly pričel prejemati grozilna pisma, ker so Rubyja obsodili na "smrt. Ta pojav pa nam poleg stoterih dsugih okoliščin, ki so jih ugotovili mnogi izvedenci, dokazuje, da je bila pri atentatu na predsednika Kennedyja vmešana določena skupina, ki je izkoristila gangsterske vrste za neposredno de-(Nadaljevanje na 4. strani, Cas je za začetek priprav na w Trgatev** Za obsežne jesenske prireditve v Ptuju, za »TRGATEV«, ki bi jih naj pripravil za letošnji september odbor Zavoda za folklorne in karnevalske prireditve v Ptuju, je začel teči z marcem kritičen čas, ki je potreben za ogromne priprave. V septembru 1964 bi naj bile v Ptuju jesenske prireditve pod imenom »TRGATEV«, ki bi naj na različne, prijetne in vabljive načine seznanile več deset-tisoč obiskovalcev Ptuja z vsem dolgoletnim materialnim in kulturnim bogastvom v zvezi z vinogradništvom kot važnim gospodarskim faktorjem naših in okoliških predelov ter vseh vinorodnih predelov v Jugoslaviji. Vse skupaj bi naj predstavljalo posebno, novo in dobro pripravljeno turistično zanimivost, ki bi naj privabila v Ptuj domače in tuje turiste iz vseh bližnjih in oddaljenejših dežel. Vinogradništvo in kletarstvo v okolici Ptuja, Vinarski muzej v Ptuju in sposobnost Ptuja za organizacijo obsežnih jesenskih prireditev »TRGATEV« bi naj predstavljalo jedro, okrog katerega bi noj zbral odbor Zavoda za folklorne in karnevalske prireditve v Ptuju folklorne skupine i/, vseh vinorodnih predelov Jugoslavije in gospodarske organizacije, ki se havijo z vinogradništvom in kletarstvom, ki bi bile pripravljene poslati na ptujske prireditve nekaj zanimivih razstavnih predmetov in ki bi bile pripravljene, in skupine, ki bi nastopile s petjem, pesmi o trtj in vinski kapliici ter s plesi. Tako bi bil Ptui razstavišče raznega vinogradniškega zgodovinskega in sodobnega orodja ter kletarskih izdelkov, z domačega območja pa tndi raznih stiskalnic iz nekdanjih vi-ničarij iz Haloz in Slovenskih goric. Tokrat bi bila v Ptuju revija pesmi o trti in vinu in tndi razstavišče klopotcev raznih velikosti, ter klopotca velikana, ki bi se oglašal z grajskega hriba in bi vabil na prireditve. Prireditve »TRGATEV« V Ptuju bi naj obsegale tri dele. Po mestu bi bila razstava posode, orodja, naiprav in klopotcev. Sestavni del razstave bi bile tudi avtobusne krožne vožnje v Haloze in Slovenske gorice, v vinorodne predele, na katerih bi seznanili obiskovalce z razsežnostjo in posebnostjo haloškega in slovenjegori-škega vinogradništva. V začetku prireditev bi bil sprevod skupin iz vinogradniških predelov in godb skozi Ptuj in začetek razstave, kulturnih prireditev, nastopov pevskih zborov iin petje folklornih skupin iz vinorodnih predelov. Vse dni prireditev bi bilo. kot tretje, udeležencem med drugim na razpolago prvovrstno grozdje, razni spominčki, specialitete. večerne zabavne prireditve in nastopi zabavnih skupin. Vse skupaj odvisno od iznajdljivosti in organ izacijskih sposobno-srti odbora in sodelujočih ptujskih podjetij, ka.ko se bodo pripravila na prireditve in kaj vse bodo hotela nuditi obiskovalcem v spomin na ptujske jesenske prireditve. Organizatorji prireditev bodo morali pridobiti za sodelovanje gospodarske organizacije in folklorne skupine z vinorodnih območir iz Sloveniie 17 sosednje Hrvatske. Vojvodine. Srbije, Makedonije in Dalmacije. Zelo obsežno delo bo zahtevalo vsaj 40-elanski širši odbor im vsaj 10-članski ožji odbor, ki se bo moral zelo pogosto sestajati in hitro delati po izdelanem načrtu ter si zagotoviti, da ne bo nikjer ostalo samo pri obljubah. Tako si bo Ptuj Zagotovil uspeh, ki naj tudi potrdi, da je sposoben presenetiti javnost, pa čeprav gre za gospodarske razstave, za kuren-tovanje ali za trgatev. Vse kaže, da ne bo težko najti pokrovitelja za jesenske prireditve. Z njegovo pomočjo in sodelovanjem se bo odbor takoj lotil dela. V odboru bo prav gotovo nekaj odbornikov, ki ze imajo izkušnje iz ptujskih prireditev Iz prejšnjih let, poleg njih pa več ptujskih gospodarstvenikov, ki bodo radi pomagali in sodelovali. Kmetijski kombinat Ptuj in kmetijske zadruge 7. območja ptujske občine bodo p^av gotovo prevzele na svoja ramena del skrbi, ki' jih bodo same tudi najlažje izpeljale. Od gostinstva tudi lahko pričakujemo izdatno pomoč In sodelovanje, predvsem pa lastno prizadevnost, da se bo predstavilo javnosti na dostojni ravni. Celotni Ptuj prevzema s temi prireditvami skrbi in odgovornost, saj bodo gospodarske organizacije pa tudi vse družine vabile na prireditev svojce, znance ali prijatelje in bodo tako po svoje vplivale na propagando za prireditve v Ptuju. Propagandni aparat odbora pri dosedanjih prireditvah ni odrekel. To se je videlo po dobri informiranosti javnosti in po izrednem obisku Ptuja, zato tudi za sedaj ni bojazni, da ne bi opravil svojih nalog. V 6 mesecih bo potrebno krepko nljuniti v roke In se takoj lotiti dela. ki mnogo zahteva In mnoco obeta, da bo teden ptitlskih tesenskih prireditev »TRGATEV« na nivoju, za katerega Se bo Ptuj sknpno z vsemi sodelujočimi pošteno potrudil in si bo odprl vrata k novim uspelim prireditvam, ki na i ohranijo zgodovinskemu in sodobnemu »Petovlii« svojstveno privlačnost ob Vsakem letnem času. To si je mogoče pridobiti le z načrtnim pospeševanjem turizma. Gradnja vinsbe kleti v Ormožu čeprav Je letošnja muhasta zima v .gradbeništvu povzročila precej težav, gradnja vinske kleti v Ormožu ni bila za dolgo prekinjena. Letošnji pridelek grozdja bo že predelala nova vinska klet, katere predelava bo zasnovana na sodobnem tehnološkem postopku. Poleg novozgrajene vinske kleti v Ormožu bo letos v Središču zgrajena goveja farma za 2500 goved, v Ormožu pa skladišče za reprodukcijski material. Majšperk dobil nov trgovski paviljon 11. marca so v Majšperku predali svojemu namenu nov trgovski paviljon, njegovo otvoritev VJ. »o predvidevali že za 29. nov. Ob občnem zboru RK Ptuj Krvodajalcev je še vedno premalo Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od nedelje, 22. marca, do nedelje, 29. marca 1964 Prvi krajec bo v petek, dne 20. marca, ob 21.40. Napoved: od nedelje, 22. marca, do petka, 27. marca, bo lepo vreme, vendar prave otoplitve še ne bo. Okrog 28. marca se bo vreme poslabšalo, tako da bodo v raznih krajih severne in srednje Evrope nastopili snežni viharji. V zapadni in južni Evropi bo nastopilo močnejše deževje, ki bo držalo do konca meseca marca. Izgledi vremena za mesec april 1964. Do okrog 20. aprila bo še nestalno vreme. Bo pogosto vetrovno in plohe, vmes pa obdobja sončnega vremena. Okrog 20. aprila bo nastopilo vsaj tritedensko obdobje lepega in toplega vremena. Alojz Cestnik V minulih zimskih večerih je bilo na raznih sestankih, sejah in zborih raznih društev ter organizacij, ponekod z bolj drugod z manj toplim srcem obravnavanih več važnih problemov z območja Ptuja in iz okolice, ob katerih je vedno nekaj enotnih občutkov, mnenj in stališč z namenom, da bi ponudili roko ljudem, ki si obetajo od soljudi v stiski vsaj toliko sočutja in toliko dobronamerne pomoči, da bi si ob njej opomogli in občutili, da le niso osamljeni, da nekdo misli nanje in jih ne zapusti niti v najtežji stiski. Ob pogledu, 16. 3. 1964, zvečer na občnem zboru ptujske organizacije Rdečega križa na vse navzoče člane, delegate in goste in ob vsem, kar je bilo na tem zboru izrečenega, bi lahko vsak opazovalec z veseljem ugotovil, da je imel zbor resen namen ogreti srca vseh Ptujčanov za probleme vseh soljudi, ki jim ima organizacija RK voljo in namen pomagati. Predsednica izvršnega odbora Mariea Vogrinčeva in tajnik Alojz Kostanjevec sta pohvalila v svojih poročilih vse, ki so bili tudi v 1963. letu naklonjeni organizaciji RK in po njej ljudem, ki jim organizacija RK največ pomaga, na drugi strani pa sta apelirala na vse srečne in človekoljubne, mlajše in odrasle Ptujčane, naj pomagajo organizaciji RK, da bo lahko tudi v letu 1964 izpolnila vse naloge in obveznosti do soljudi, ki jim je l pomoč RK najbolj potrebna. Lansko leto so prizadele ljudi po svetu rame težke nesreče. Sodržavljane iz Skopja je prizadel potres, marsikoga prometna nesreča, bolezen in podobno. Organizacije RK so zbirale pomoč raznih oblik in najdragocenejšo pomoč — kri ter so z njo pomagale, kjer je bilo potrebno. Razne nepfllike in nesreče nas še vedno presenečajo in najdejo nepripravljene. Ob takšnih prilikah najbolj občutimo, da še ne sloni prepotrebna preventivna dejavnost na tako širokem krogu občanov, članstva RK in aktivistov RK, kot bi morala, da bi pravočasno in v potrebnem obsegu opravili naloge in dosegli primerne uspehe. Zlasti mlad, zdrav in srčen svet bi moral imeti zlasti za preventivno delo več veselja, volje in smisla. Zdravstveno prosvetljevanje, delo s podmladkarji RK (2300), zbiranje prijav za odvzem krvi, boj proti 'tbc in proti alkoholizmu, zbiranje pomoči za prizadete v raznih nesrečah, skrb za izvajanje raznih malih asanacij itd. so razna delovna področja. Potreb je ogromno, pomoči pa premalo, da bi lahko občutno intervenirali. Najbolj pereče je vprašanje krvodajalstva. Bolnišnica v Ptuju potrebuje vsak dan kri. V enem letu porabijo krvi vsaj 3000 do 3500 krvodajalcev, v akcijah pa ji je bilo lani mogoče zbrati le majhen del. Prometne in druge nesreče, pri delu in doma, razne operacije itd. nareku jam in aktivistom RK stalen j a RK Ptuj potreben pregled stik s članstvom in stalno (hiranje prijav za prostovoljno dajatev krvi. Nikdo nima aago-tovila, da ne bo potreboval pomoči sočloveka, da mu ne bo potrebna kri v nesreči. Žalostno pa je, da vsi skupaj premalo mislimo na to, da smo lahko danes darovalci, jutri že prejemniki krvi. Premalo je še hvaležnosti za rešitev življenja s krvjo. Premalo je še osebnih zahval ljudem, ki so temu ali dragemu v stiski s krvjo podaljšali življenje. Močnejšo oporo članstva RK in sploh soljudi potrebuje tudi boj proti tuberkulozi in proti alkoholizmu. Ne gre toliko za samo zdravljenje alkoholizma kot za preventivo, da se ne bi mladina navajala uživati alkoholnih pijač ii* na brutalnost, ki jih prinaša s seboj alkoholizem. Po vsem nakazanem Čaka novoizvoljeni odbor RK Ptuj skupno z vsemi komisijami predvsem'naloga, vzbuditi v javnosti več občutka in smisla za vsakdanje težave ljudi, ki si lz njih sami ne morejo pomagati, zato pričakujejo od skupnosti vsaj toliko razumevanja in opore, da bi se izkopali zopet iz stiske In si potem zopet sami pomagali. S stalnim delom odbora in komisij bo imela organizaci- nad stanjem pomoči potrebnih ljudi, ob katerem bo pomoč hitrejša in učinkovitejša. Srčnost prebivalstvu iz Ptuja in njegove okolice nikdar ni manjkala, včasih le iznajdljivost organizacij RK in informiranost o najbolj perečih problemih in o tekočih akcijah. Zanje imajo mnogi naši delovni ljudje, zdaj ti, zdaj drugi, vedno toplo srce in bodo tudi v bodoče pomagali, če bodo le vedeli komu, zakaj in kako, ko je to potrebno. Sicer pa bodo radi podpirali vse preventivne akcije, ki lahko obvarujejo pred nevarnostjo zdaj tega, jutri drugega, kar je vsekakor lažje in ceneje kot ob večji škodi in nesreči. Udeležencem zbora RK Ptuj je bilo tokrat prikazano delo lastne kinoaparature. Z njo si lahko pomagajo aktivisti in predavatelji ob raznih zdravstvenih ln drugih predavanjih. Njena vrednost bo vse večja glede na vse zdravstveno in socialno prosvetljevanje kot na eno izmed glavnih nalog RK v Ptuju in v okolici. Obširen program bodočega dela obsega le najnujnejše potrebe in realne možnosti za učinkovito poseganje v tiste strani življenja, ki so se jim posvetile organizacije RK. preteklega leta, toda z delom so se zakasnili, tako da so morali počakati do marca, v paviljonu imajo svoje prostore »Zarja« špe-cerija, »Zarja« tekstil, mesnica ter frizerski salon. Vsi prostori so sodobno urejeni in ustrezajo higiensko tehničnim pogoj'em. Denarna sredstva so prispevali: tovarna volnenih izdelkov 5 milijonov, tovarna »Strojil« 5 milijonov, trgovsko podjetje »Panonija« 10 milijonov ter Občinska skupščina Ptuj 10 milijonov. Velika pridobitev za prebivalce Majšperka sta nova sodobna mesnica in frizerski salon. Prostori stare mesnice sploh niso ustrezali zahtevam modernega časa. Prebivalci Majšperka so navdušeni nad moderno in okusno urejenimi prostori. Promet v trgovini je bil zelo živahen, saj Je marsikdo prišel le, da si ogleda in pri tem kupil kakšno stvar. Ob otvoritvi so poskrbeli tudi za majhno presenečenje potrošnikov, takoje prejel prvi obiskovalec v trgovini čokolado, v frizerskem salonu so prvemu obiskovalcu (obeh spolov) zastonj uredili pričesko. Trgovski paviljon stoji nasproti Tovarne Strojil. Se dve stvari sta v Majšperku nujno potrebni in to asfaltirana cesta skozi naselje ln krojaška delavnica. V začetku so obljubili, da bodo cesto asfaltirali, ko bo paviljon zgrajen, toda, kot kaže, ne bo nič. Nov trgovski paviljon se lahko primerja po zunanjosti in neurejenosti prostorov s tovrstnimi trgovinami v mestu. K. K. Prihodnje dni predvaja 20. marca t. 1. francoski (cin°mascODe) film »JULES IN JIM« 21. in 22. marca t. U sovjetski film »TAHIR IN ZU-HRA«, 25. , 26. in 27. marca t. L slovenski film »SREČNO KE-KEC«, 28. marca t. 1. ameriški barvni film »LEDOVI DOŽIVLJAJI«. Kino Ormož predvaja 21. in 22. marca t. L jugoslovanski film »MEDALJON S TREMI SRCI«, 25. in 26. marca t. 1. nemški film »SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI« Kino Središče predvaja 21. in 22. marca t. L sovjetski film »VLAK PELJE NA VZHOD« Kino Zavri predvaja 22. marca t. 1. jugoslovanski film »RDEČI CVET«. IZ SLOVENJE VASI USPELA PREDSTAVA ZA DAN 2ENA V soboto, 14. marca, je mladinski aktiv v Slovenji vasi pripravil poslovilni večer svojim članom — mladincem, ki odhajajo na odsluženje vojaškega roka. Po govoru, ki ga je imel predsednik mladinskega aktiva, se je razvil prijeten družabni večer, ki bo rekrutom iz Slovenje vasi ostal še dolgo v lepem spominu. Iz Slovenje vasi tokrat odhaja 7 mladincev na odsluženje vojaškega roka. Vsi člani mladinskega aktiva v Slovenji vasi želijo svojim, pa tudi drugim mladincem, ki odhajajo na odsluženje vojaškega roka, da bi se med novimi tovariši prijetno počutili in da bi se vsi srečno vrnili. Za vsakega mladinca je največja čast in sreča, če lahko služi domovini! Pred nekaj dnevi je imela sejo podružnica SZDL Hajdoše, ki vključuje člane iz Slovenje vasi, Gerečje vasi in Hajdoš. Izvolili so novo vodstvo in si zadali nov program dela. T. Z. Oglašujte v Tedniku Sprejet družbeni plan občine Ormož ljudi. Največje povečanje bo v socialni dejavnosti, v industriji, v gradbeništvu, nato v obrti, v trgovini in v gostinstvu. Izvoz Po letošnjem družbenem planu bo tovarna »Jože Kerenčič« Ormož izvozila 17,5 ton svojih izdelkov ali dvainpolkrat več od lani. 2aga, ki je obrat »Mar-lesa«, bo letos izvozila prav toliko kot lani žaganega lesa, in sicer 350 kubičnih metrov. D. R. JSelcaf domačega drobiža V Ptuju, sredi marca 1964. Za Ptuj, prleško metropolo, turistično središče, mesto mu-zealij, panonskega humorja in še številnih drugih, debelih in drobnih mikavnosti, naslov tega sestavka ni primeren. Vendar naj ostane, ker se bomo dotaknili tvarine le bežno, bolj z miniaturne strani. V stari hiši na Slovenskem trgu sem obiskal znanca in prijatelja izpred tridesetih let, upokojenca, vinarsko kletarskega veščaka starega kova, a zelo sodobnih pogledov na življenje in njegove potrebe. Precej s trto obraščenih Haloz je obnovil po osvoboditvi, na kar je upravičeno ponosen. Medtem ko ml v svoji gostoljubnosti pripravlja in servira dehtečo »turško«, analizira družbo, njene materialne osnove in duhovne težnje. Strog do sebe, je objektiven tudi do družbe; užitek ga je poslušati. »Pa se še kaj oglasi, zmeraj boš dobrodošel,« mi je prizadevno in toplo stisnil roko ob slovesu. V kavarni edinega iji zato zares vodilnega ptujskega hotela »PETOVIO« posedim od časa do časa. Razumljivo: zaradi družbe in časopisov, da čas, ki ga imam tu in tam na pretek, hitreje mine. V Trstenjakovi ulici, blizu pravkar omenjene kavarne, mi udari v nos vonj po alkoholnih iiia, i ai.iit , in ogljikovem dvokisu jejo iz dneva v dan organizaci- mladlh vm- Usrem naP's »Slo- venske gorice, nakup in prodaja vin«, zdaj ima tu Kmetijski kombinat Ptuj svoj osrednji kletarski obrat. Sodi vseh velikosti, zaboji s polnimi in praznimi buteljkami in vrvež pridnih rok delavcev v kleteh, laboratorijih in skladiščih - ali ni vse to magnet, mimo katerega ne moreš!? Pa n$ vstopim toliko zaradi izborne vinske kapljice, ampak v svojstvu vedno radovednega reporterja, pa še zato, da pozdravim dva izmed vodilnih funkcionarjev obrata. Kupica rujnega za poskušnjo je dovolj, da steče jezik hitro, lagodno in prijetno. Vstopi kmečki očanec. »Vzorec sen pr-nesa,« pravi. Koliko ga pa imate, ga pobarajo. »Okoli 1000 litrov«. Vstopi v laboratorij", pre-iskaVa vzorca in kupčija je bila sklenjena. Precej prometa ima ta kletarski obrat. Čudno to nI: dobra, kvalitetna kapljica, ki jo vkleti-jo in šolajo, stara tradicija, strokovnost in komercialnost upravljavcev. Kmetijski kombinat v Ptuju izvaža vino tudi v inozemstvo. Ravno te dni je šlo več vagonov v vzhodno Nemčijo. Kombinat gre menda v korak s SLOVENIJA VINOM in z mariborskim VINAGOM, kar precej pomeni, in k čemer si v Ptuj gravitirajoči vinski okoliši lahko čestitajo Pisec teh vrstic želi, da bi pri tem ostalo; saj- bo rast domačega podjetja pomagala prebroditi razne težave do splošne blaginje v vinarskem oziroma kmečkem podeželju. Za danes samo še nekaj. Ker ima sestavek gostinski oziroma vinski .nadih, je treba vztrajati premočrtno do konca. Preden zavijem na Ljutomersko in nato v znani drevored, ki nosi melodično ime primorskega slavčka — še na »šentjanževec« »Pri Ro-zifci«. Reproducirana godba vabi, ambient domačnosti v notranjosti. pozorna in kulturna postrežba tudi in še celo prekrasna kapljica, od katere se slednjič — čeprav je apotekar-sko draga — nerad in težko ločim. II. Muhasto zimsko vreme in še nekatere nevšečnosti so mi moj ptujski program v marsičem okrnile. Ob lepem vremenu bi si bil rad ogledal bližja izletišča, tako zlasti Hajdino, Bori, Statenberg, Mestni vrh ter morebiti še kaj, pa sta me destimulirala sneg in mraz. Tako sem se hočeš —"nočeš omeji na notranje podvige, o katerih sem spregovoril bežno že v objavljenem prvem delu, za konec pa bi se pomudil še pri kulturnih atributih Ptuja, muzejih. Sem kos turističnega muzealca, pa je naravno, da se za to — v Ptuju prioritetno — zanimam. tS: V Turističnem biroju me postre- žejo z ustnimi in tiskanimi informacijami in itinerer ogleda je hitro sestavljen: Ptujski grad s svojimi velikimi zbirkami iz etno-grafije in NOB — Vinarska zbirka v nekdanjem obrambnem stolpu zoper Turke ob Dravi; žal je odpadel Arheološki muzej, ker ga preurejajo in zato prehodno ni dostopen. * Ne bom se ustavljal pri posameznostih teh kulturnih objektov ali celo pri eksponatih v njih; to bi vodilo predaleč in nemara bi mi tov. urednik celo odklonil svojo gostoljubnost zaradi stiske za prostor. Če naj z enim zamahom zajamem vse, kar sem videl, priznam, da me je obisk z ogledom zelo navdušil. Tu je nakopičenega neverjetno mnogo kulturnega bogastva, ki spričuje že od daleč ne-le visoko znanje in strokovnost v upravljanju in vzdrževanju razstavljenega gradiva, ampak tudi skrajno takten in pozoren odnos do obiskovalcev med sprejemom, razkazovanjem in tolmačenjem — skratka, tu se lahko vsakdo — izobraženec kakor preprost človek — vsestransko veliko nauči, in sicer tako, da lahko brez težave vse tudi dojema. Silno interesantna, dejal )»i edinstvena je bogata in pestra zbirka v Vinarskem muzeju (kletarski inventar s prešami, posod-je iz lesa, porcelana, stekla in keramike, precej slik. med drugimi Kazimirove Haloze, orodje za sodarsko obrt itd. Po lokaciji pa se mi Vinarski muzej ne zdi posrečen. Menim tudi, da bi spadala ta zbirka v sklop kake višje kmetijsko-znanstvene ali Drosvet-ne institucije. (Nadaljevanje na 4. stran:) FRANC FIDERSEK Enkrat drugače Včasih čitaimo v časopisih, še pogosteje pa slišimo od starejših ljudi kritiko na račun nas mladih. Največ opazk slišimo tam, kamor mi mladi najraje in najpogosteje zahajamo, to je — v kino. Prav o tem želimo napisati nekaj vrstic, ki naj pokažejo, koliko nerazumevanja imajo po drugi strani starejši do nas mladih in kako neupravičeno nas včasih kritizirajo. Kot vsak drug kino obiskovalec moramo tudi mi najprej priti do vstopnic. Starejši in nekaj otrok, ki še niso dovolj samostojni, se navadno postavljajo v vrsto. — To se starejšim seveda zdi prav in jim tudi mi tega ne zamerimo. Vemo, da so odraščali med vojno in v letih garantirane preskrbe, ko so repi bili povsod redni pojav. Toda mi odraščamo v drugačnih okoliščinah in nam je tako čakanje v repu skrajno zoprna zadeva. Zato se raje dre-njamo in od strani vrivamo pred blagajniško okence. Starejši seveda ne kažejo za to našo navado prav nobenega razumevanja, streljajo po nas s sovražnimi pogledi, obmetavajo s kritičnimi besedami — in celo ukazovali bi nam' radi! Kakšna krivica, ko vendar mladi kažemo polno razumevanje za njihovo navado — stanje v repu! Drug problem je za nas, kje prebiti tiste četrt ure pred vstopam v kino dvorano? Nekateri, ki čakajo na kolega ali punco, ih oni siromaki — pod oznako »karto odveč«, se navadno postavljajo na stopnišču pred vhodom. Tu so siromaki izpostavljeni brezobzirnemu suvanju starejših, ki si na vsak način hočejo utreti vstop v zgradbo, čeprav do začetka predstave man jka še celih deset minut... Pravi reveži so tudi tisti, ki se pogovarjajo s puncami na hodniku in pred vhodom v dvorano. Ti so šele izpostavljeni komolcem starejših! Toda, kje naj drugače čakamo, da ne zamudimo predstave, če smo že navajeni, da vstopamo v dvorano najraje takrat, ko začnejo ugašati luči? Nekateri mladi optimisti včasih tudi stojijo pred blagajno v upanju, da bo kakšen obiskovalec, ki je vstopnico rezerviral, pozabil priti. Navadno se zgodi, da tak »rezervist« pride po vstopnico šele zadnji trenutek in tako je bil ves optimizem zaman ... Zato ni čudno, če se takšen optimizem spremeni v pesimizem in kot taki skupinsko odhajajo. Kaj odhajajo — prebijati se morajo po hodniku, kot plavalci po deroči reki navzgor! Morda bo kdo rekel, da se lahko vsemu temu izognemo s tem, da prej vstopimo v kino dvorano? To nekateri tudi delajo, toda tam so prav tako izpostavljeni samovolji in nerazumevanju starejših. To dokazujejo naslednji primeri: Eden naših gre prej v dvorano, i poišče sedež in mirno sedi. Kmalu pride nekoliko obilnejša gospa (gospod, gospa pravimo mladi starejšim zato, ker smo se tega od njih naučili) in se s težavo zrine mimo njegovih kolen. Pri tem ga tako sovražno pogleda, kot da bi bil on kriv njene debelosti! Drugega našega opazi njegov kolega, ki je sedel nekaj vrst pred njim. Ker sta imela zaupen razgovor — je prisedel k njemu. Toda starejši obiskovalec, ki je prišel kmalu zatem, ni pokazal razumevanja in je na vsak način hotel sedeti na sedežu, za katerega je plačal vstopnico. Zato je kolegov kolega moral nazaj na svoje mesto. Ubral je, kot je to tudi moderno, najkrajšo pot do cilja, — kar prek vrst in sedežev, čemu bi se le drenjal okrog? Pri tem se mu je zgodila mala nerodnost, ne sicer po njegovi krivdi, da je z nogo zadel starejšo gospo v nos. Sicer se ji je z običajnim »par-don« opravičil, toda gospa ni pokazala nobenega razumevanja in ga je na prav nekulturen način ozmerjala. Ni pa pomislila, da si je bila tega kriva sama, zakaj je prav takrat obrnila glavo, ko je tisti kolega dvignil nogo? Starejšim tudi ni prav, če se mladi drug drugega (mislim fantje — punce) zadevamo s kroglicami iz papirčkov od bonbonov. To res ni nič takega in je za čistilko čisto vseeno, če pometa papirnate kroglice alt" papirčke, ki jih starejši skrivaj spuščajo na tla! Zadnjič je eden naših iz balkona napravil per-fekten štos. Mislil je pogoditi neko znanko, pa je bomba zadela neko plešo — last starejšega gosp i»fcw šemj. ooooooooooooooooocoooo RAZPIS več trgovskih pomočnikov za betvzinskl Ptuju takoj sprejme PETR0L, postavna enota Ptaf Obrat Turnišče, KK Ptnj, prodaja na javni licitaciji novo kmečko šupo-kolarnico v fa-meri 12 X 9 m z opeko krito. Licitacija bo dne 25 t. m. ob 10. uri v uipravi obrata v Tumišču. tekmovanje. Občinsko »zlato puščico« je pričakovano in zasluženo osvojil Stamko Pulko (SD Turnišče). Nastreljal je 270 krogov od 300 možnih. Normo za okrajno tekmovanje pa je doseglo vsega 11 strelcev. Okrajno tekmovanje za »zlato puščico« bo v nedeljo, 22. t. m., na okrajnem zračnem strelišču v Mariboru. Vsem našim udeležencem želimo čim več uspeha, zlasti pa tov. Pulku, ki ima največ možnosti, da prekriža račune favoritom Maribora. KA ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, tete in sestre Marije Vidovie iz Ptuja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in za cvetje ter za spremstvo na zadnji poti na ptujsko mestno pokopališče. Posebno se zahvaljujemo kolektivu podjetja »Olga Meglfč« v Ptuju za vso pomqč in pozornost ter pevskemu zboru ter godbi »Svobode«, Ptuj, za žalo-stinke ob odprtem grobu. Ptuj, 14. marca 1964. Žalujoči: sin Ivan, Alojz z družino in drugo sorodstvo Kmetijska zadruga Hajdina bo prodajala na javni dražbi rabljene kmetijske stroje dne 23. marca 1964 ob 8. uri za socialistični inob 9. uri za privatni sektoT Avto-moto društvo Ptuj raapisuje delovno mesto MEHANIKA Pogoj: kvalificiran mehanik, odslužen vojaški rok. Pismene -ponudbe pošljite na naslov: Avto-moto društvo Ptuj, Cvetkov trg št. 3. Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj razpisuje prosto delovno mesto traktorista s orakso na nakladalcu Pešci. Nastop službe takoj. Moped Golibri ZA VOŽNJO V SLUŽBO, NA IZLET DOBITE V TRGOVINI »NOVI DOM«, ZADRUŽNI TRG ST. 1. Dopisujte v Tednik