V ponedeljek, 9. februarja, je bila za Kamnitnikom v Škofji Loki žalna komemoracija v spomin petdesetim ustreljenim talcem med zadnjo vojno. Povorka proti Kamnitniku je krenila s škofjeloškega Mestnega trga. Na svečanosti je govoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka Jože Stanonik, v kulturnem programu pa so sodelovali dijaki škofjeloške gimnazije, Pihalni orkester iz Škofje Loke, igralec Jure Svoljšak ter vojaki garnizije iz Škofje Loke. Komemoraciji je prisostvovalo izredno veliko število Škofjeločanov in okoličanov, (-jg) - Foto: F. Perdan
Leto XXIX. Številka 12
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
glasilo soci
Kranj, petek, 13. 2. 1976 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
za gorenjsko
Boris Ziherl
Nenadoma je sredi ustvarjalnega dela, načrtov in nalog v sredo umrl v Ljubljani veliki mislec, revolucionar in teoretik Boris Ziherl. Bil je član sveta federacije, član CK ZKJ, podpredsednik akademije znanosti in umetnosti in redni profesor na FSPN. Poleg teh je opravljal še vrsto drugih dolžnosti v republiki in federaciji. Bil je tudi častni občan občine Škofja Loka.
Boris Ziherl je bil rojen 25. oktobra 1910. leta v Trstu. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki, gimnazijo v Ljubljani, na pravni fakulteti v Ljubljani pa je diplomiral leta 1941. Že kot mladinec se je pridružil naprednim gibanjem in je bil leta 1929 sprejet v SKOJ, že naslednje leto pa je postal član KPJ. Od leta 1932 je bil član pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Zaradi političnega delovanja je bil leta 1933 obsojen na štiri leta zapora, ki jih je preživel v Sremski Mitrovici. Po prestani kazni je delal v partijskih komisijah za agitacijo in propagando ter s svojimi prispevki sodeloval v ilegalnem partijskem tisku in v legalnih naprednih časopisih Književnost in sodobnost.
V času narodnoosvobodilne borbe je delal v okupirani Ljubljani in je bil med ustanovitelji Osvobodilne fronte. Urejeval je Slovenski poročevalec in tudi Delo in Ljudsko pravico, ki ju je izdajal CK ZKS. Bil je načelnik agitacijsko-propagandne komisije pri CK KPS, vodja partijske politične šole na Rogu, nekaj mesecev pred osvoboditvijo, pa je postal član propagandnega oddelka Vrhovnega štaba NOV Jugoslavije.
Tudi po vojni je opravljal odgovorne funkcije. Bil je član propagandne komisje pri CK KPJ, kasneje pa predstavnik CK ZKJ pri CK VKP (b) v Moskvi. Po vrnitvi iz Moskve je bil do junija 1947 predsednik
komiteja za šolstvo in znanost pri vladi SFRJ, leta 1949 in 1950 pa direktor Inštituta družbenih znanosti v Beogradu.
Ob koncu leta 1950 je postal minister za prosveto in kulturo vlade LR Slovenije, kasneje je bil predsednik ideološke komisije pri CK ZKS in direktor Inštituta za sociologijo v Ljubljani in redni profesor FSPN in na filozofski fakulteti. Leta 1958 je bil izvoljen za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, večkrat pa je bil izvoljen tudi za poslanca zvezne skupščine.
Vsa leta po vojni je opravljal tudi pomembne partijske funkcije. Za člana CK je bil izvoljen na VI., VIL, VIII. in X. kongresu ZKJ. Za člana CK ZKS pa na II., III., IV. in V. kongresu ZKS. Leta 1963 je postal član sveta federacije.
Nič manj pomembno kot politično, je njegovo znanstveno publicistično delo na področju teorije in zgodovine marksizma, marksističnega razumevanja zgodovine, na področju marksistične teorije kulture in umetnosti ter na drugih področjih znanstvenega dela. Za svoje izredno široko razvejano in pomembno delo na področju politike in znanosti je bil odlikovan z številnimi visokimi odlikovanji. Lani, ko je praznoval 65-letnico rojstva, ga je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval z najvišjim jugoslovanskim odlikovanjem junakom socialističnega dela. Bil je tudi nosilec partizanske spomenice iz leta 1941.
Ančki Ziherl, ženi Borisa Ziherla, sta ob smrti moža poslala sožalno brzojavko predsednik republike Josip Broz-Tito in Jovanka Broz. Sožalno brzojavko z izrazi najglobljega sožalja sta ji poslala tudi član predsedstva CK ZKJ in član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj z ženo Pepco in sekretar izvršnega komiteja predsedstva C K ZKJ Stane Dolanc. V sredo pa so vdovo obiskali Sergej Kraigher, Lidija Šentjure, France Popit, Mitja Ribičič in Marijan Brecelj in ji osebno izrazili sožalje. Sožalje je soprogi in družini umrlega Borisa Ziherla izrazil tudi Janko Rudolf in številni drugi družbenopolitični delavci iz Slovenije in drugih socialističnih republik.
Predsedstvo centralnega komiteja ZKS in predsedstvo SR Slovenije sta ob boleči izgubi velikega revolucionarja, znanega družbenopolitičnega delavca, predvojnega komunista in znanstvenika Borisa Ziherla sklicala žalno sejo, ki bo danes ob 11. uri v prostorih CK ZKS. Od pokojnika pa se bomo poslovili danes popoldne ob 15. uri na ljubljanskih Žalah.
tlS^ce — V četrtek, 12. februarja, je obiskal jeseniško občino predsednik ■J*'**8ed8tva SRS Sergej Kraigher in se dopoldne pogovarjal s predstavniki g uzbenopolitičnih organizacij jeseniške občine in s predstavniki jeseniške g tezarne o reorganizaciji samoupravljanja v Železarni. Jeseniška arna se pripravlja na to, da bi namesto sedanjih štirih temeljnih j^šunizacij združenega dela uvedla 26 TOZD. Popoldne pa se je Sergej
paiSher pogovarjal s širšim političnim aktivom jeseniške občine. (D. S.) —
foto: F. Perdan
Pomembna seja sveta Visoke šole za organizacijo dela
KrKranJ - Pretekli teden je bila v uaif.nJu st'ja sveta Visoke šole za or-R| aciJo dela Kranj, ki ga sestav-^oj10 delegati gospodarstva, družbe-vjt ?!'tičnih organizacij in ustano-ia\{k eV' delegati učiteljev-delavcev Mi * delegati študentov. Svetu Vi-ledH- za organizacijo dela pivd-tho . Jože Gačnik z Gospodarske n^ "dce Slovenije in je bil izvoljen S2j)?redl°g   republiške konference
N»     ..... . ,
a zadnji seji sveta je bil za de-
kana Visoke šole za organizacijo dela imenovan diplomirani ekonomist Štefan Kadoič, profesor višje šole. Za to odgovorno dolžnost je Štefana Kadoiča predlagala republiška konferenca SZDL. Šola ima dva prodekana. Prvega so izbrali med učitelji šole, drugega pa bodo do konca februarja izbrali študentje. Prodekan iz učiteljskih vrst je postal na predlog republiške konference SZDL izredni profesor dr. Leon Žlebnik. -jk
Glas bo deležen vse podpore OK SZDL
Jubilejna, meša. niča
Kranj, 11. februar — Na današnjem posvetu predsednikov in sekretarjev OK SZDL gorenjskih občin pri predsedniku medobčinskega sveta SZDL -Janezu Varlu so v prvi točki obravnavali vlogo in položaj pokrajinskega časopisa Glas, katerega ustanoviteljice so vse gorenjske občinske konference SZDL. V razpravi, ki je bila dovolj zavzeta in angažirana, so se izkristalizirale nekako naslednje ugotovitve in sklepi: OK SZDL so ustanoviteljice časopisa Glas, zato bodo skrbele za njegovo družbenopolitično usmeritev ter podpirale napote kolektiva C P Glas za dosego večje lastne kvalitete, za razširitev časopisa v večino gospodinjstev na Gorenjskem in za razširitev rubrik (s posebnim poudarkom na problematiki delegatskega siste-
ma samoupravljanja). Na posvetu so ugotovili, da je za tako usmeritev časopisa nujno potrebno okrepiti novinarski kolektiv, zato bodo OK storile vse, da se v posameznih gorenjskih občinah predvidijo zadostna sredstva za dotacijo Glasu v letu 1976.
Osvojen je bil tudi pretilog, da se za vsakoletni prispevek v obliki dotacije pripravi »sistemska rešitev« v obliki medobčinskega dogovora o financiranju Glasa.
V nadaljevanju seje so predstavniki OK ZSDL podprli politične priprave za ustanovitev PTT samoupravne interesne skupnosti za Gorenjsko, o čemer že teče javna razprava, ki naj bi bila zaključena 29. februarja. I. S.
I
M
specEraa
Najboljši smučarji na Starem vrhu
Tretje mednarodno FIS tekmovanje za alpske smučarje — mlajše pionirke in pionirje ter starejše pionirke in pionirje — bo na Starem vrhu. To je v tem trenutku že popolnoma jasno, saj jestarovrške strmine v noči s srede na četrtek prekrilo najmanj pol metra snega.
Za tekmovanje, ki bo v soboto in nedeljo, 14. in 15. februarja, so že prijavljene reprezentance Avstrije, ZR Nemčije, Švice, Italije in Bolgarije, prireditelji pa pričakujejo tudi tekmovalce iz Poljske, Romunije in Francije. Kot kaže se bo mednarodnega tekmovanja pionirjev na Starem vrhu udeležilo 150 tekmovalcev iz osmih evropskih držav.
Jugoslavija bo na Starem vrhu zastopana z dvema reprezentancama. V ekipi mlajših pionirjev so, Oblak, Jakopin, Erbežnik, Cizman in Cesar, v ekipi mlajših pionirk bodo smučale Benedičič, Porenta in Veseli, pri starejših pionirjih Franko, Ribnikar, Benedik, Dekleva in Karničar ter pri starejših pionirkah Klanjšček, Pintar in Likozar.
FIS delegat na mednarodnem prvenstvu pionirjev na Starem vrhu je Švicar Heinz Steger.
Pokrovitelji tekmovanja na Starem vrhu so Ljubljanske mlekarne, Mercator in Žito iz Ljubljane. Častni predsednik prireditvenega odbora pa je zvezni sekretar za pravosodje in občo upravo Ivan Franko-Iztok.
Slovesna otvoritev tekmovanja bo v petek, 13. februarja, ob 17.30 uri na Mestnem trgu v Škofji Loki, v soboto ob 10. uri bo tekmovanje v slalomu, v nedeljo ob 10. uri tekmovanje v veleslalomu, popoldne ob 10. uri pa razglasitev rezultatov in zaključek tekmovanja na škofjeloškem Mestnem trgu. J. Govekar
Naročnik:
Titovo sožalje ob potresu
l*redsednik republike Josip Broz-Tito je predsedniku republike Gvatemale Kjellu Eugeniu Lauderrudu Garcii ob gvatema/ski nacionalni katastrofi poslal sožalno brzojavko. V njej je zapisal, da ob rušilnem potresu, ki je povzročil nenadomestljive človeške žrtve in prizadejal ogromno materialno škodo, izraža gvatemalskemu ljudstvu globoko sožalje v svojem imenu in imenu jugoslovanskih narodov.
Bijedić sprejel Li Čanga
Predsednik ZIS Ujemal Bijedić je sprejel ministra za zunanjo trgovino Li Čanga in se z njim zadržal v daljšem prijateljeskem pogovoru. Pogovarjala sta se o razvoju stikov med državama.
Mladi o univerzi
Predsedniki osnovnih organizacij in koordinacijskih svetov zveze socialistične mladine na mariborski univerzi so se sestali z rektorjem univerze dr. Vladimirjem Bračičem. Pogovarjali so se o deležu študentov v samoupravnih organih ter o vlogi in mestu študentov v poslovodnih organih posameznih višjih in visokih šol.
Boljše delo z zdomci
Težko je oceniti, kako uspešni so bili novoletni pogovori z zdomci. Približne ocene pa govorijo, da se je pogovorov udeležilo komaj nekaj več kot dva odstotka delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in so se za novo leto vrnili v domovino na obisk. Poglaviten vzrok za slabo udeležbo je slaba organiziranost pogovorov. Zato republiški koordinacijski odbor pri RK SZDL namerava letos posvetiti največjo skrb ustanavljanju občinskih odborov, pri katerih bi bilo delo z zdomci veliko bolj organizirano in povezano.
Ne morejo več čakati
Gospodarska zbornica Jugoslavije je zahtevala od pristojnih organov, naj nemudoma odobrijo devize za uvoz rezervnih delov, potrebnih za kmetijsko mehanizacijo. Zahtevo je podprl tudi zvezni, komite za kmetijstvo. Menijo, da bi bilo potrebno 46 milijonov deviznih dinarjev, da bi lahko uvozili potrebno količino rezervnih delov za traktorje, sejalnike, ku/tivatorje in drugo uvoženo kmetijsko mehanizacijo. Kmetovalci opozarjajo, da bo program letošnje pomladanske setve ogrožen, če pristojni organi takoj ne odobrijo potrebnega denarja.
»Golf« iz Sarjeva
Tovarna avtomobilov Sarajevo bo v drugi polovici tega leta začela redno proizvajati še en avtomobil iz volksivag-novega programa. To je avtomobil »golf«. Izdelovali ga bodo v dveh izvedbah, in sicer s tremi in petimi vrati ter v luksuzni in standardni izvedbi. »Golf« s 50 konjskimi močmi porabi 8 litrov, »golf« s 70 konjskimi močmi pa 8,5 litra bencina na 100 kilometrov. Predvidoma bo stal okoli 80 tisoč dinarjev in ne bo zavrl proizvodnje popularnih hroščev.
Obvezno posojilo za tok?
V SR Srbiji so zaradi izrednega pomanjkanja električne energije in nujno potrebne gradnje večjega števila novih elektrarn začeli razmišljati o obveznem posojilu. Z njegovo pomočjo bi do leta 1980 vsaj delno omilili energetsko krizo.
Jesenice
V krajevni skupnosti Dovje — Mojstrana spet teče akcija za poživitev dela mladinske organizacije. Prvi skupen posvet s predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraja in občinske konference ZSMS Jesenice je uspel, saj je več kot trideset mladincev izrazilo pripravljenost, da začnejo aktivno delati. Ustanovljen iniciativni odbor bo sedaj pripravil vse potrebno za ponovno konstituiranje osnovne organizacije ZSMS. J. R.
Kranj
Na deveti redni seji se bo v ponedeljek sestala občinska konferenca zveze komunistov. Člani bodo ocenili uresničevanje vloge zveze komunistov v družbenopolitičnem organiziranju, delovanje organizacij in kadrovsko obnovo zveze komunistov v občini. Na dnevnem redu je razen tega še dopolnitev statutarnega sklepa občinske konference ZK Kranj, razprava o poslovniku medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, ustanovitev novih organizacij zveze komunistov in razpravo o kadrovskih vprašanjih.
Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko je v torek dopoldne sklical sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij gorenjskih občin skupaj z uredniki časopisa Delo. Razpravljali so o pisanju in sodelovanju v dnevniku Delo z Gorenjske. A. Z.
Radovljica
Na 44. redni seji se je včeraj popoldne sestal izvršni svet občinske skupščine. Na seji so razpravljali o premoženjsko pravnih zadevah, o vprašanjih s področja urbanizma, gradbeništva in komunalnih zadev, obravnavali so družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letošnjem letu in osnutek proračuna občine za letos. Na dnevnem redu je bila med drugim še razprava o zvišanju maloprodajnih cen svežega svinjskega mesa ter razprava o poslovnem času trgovskih poslovalnic, gostinskih obratov, gostišč in obrtnih delavnic ter o predlogu samoupravnega sporazuma o enotni uvedbi obratovalnega časa trgovin.
Danes se bo na šesti seji sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Na dnevnem redu je razprava o uresničevanju nalog družbene samozaščite in o nalogah socialistične zveze pri uresničevanju sklepov in stališč zveze komunistov do religije in cerkve. Za sejo je razen tega predložen tudi program aktivnosti socialistične zveze v letošnjem prvem polletju. Ocenili pa bodo tudi delo izvršnega odbora in predsedstva občinske konference socialistične zveze. A. 2.
Tržič
Danes in v torek bosta zasedanji predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Tržič. Zasedanji sodita v okvir priprav na sejo konference, ki bo 23. februarja. Člani predsedstva občinske konference bodo razpravljali o pripravah na javno razpravo o splošni in skupni porabi ter družbenem načrtu trŽiške občine. Razen tega bodo na seji razpravljali o delovanju Jugoslaviji sovražne emigracije in sprejeli protestno pismo ob zločinskem uboju konzula Edvina Zdovca v Frankfurtu.
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič je na zadnji seji razpravljalo o letošnjem delovnem programu, ki je bil ocenjen kot dober in je z njim soglašal tudi plenum občinskega sveta. Tržiški sindikat bo tudi v prihodnje podpiral prizadevanja za boljše in stabilnejše gospodarjenje, za učinkovitejše in racionalnejše delo sindikalne organizacije, za dvigovanje življenjske ravni zaposlenih, za krepitev samoupravljanja in neposrednega odločanja delovnih ljudi in občanov ter za boljše sodelovanje z organi socialistične zveze. Posebne pozornosti bodo deležne organizacije združenega dela in temeljne organizacije, ki poslujejo na meji rentabilnosti in dohodek na zaposlenega ne presega 6,5 milijona dinarjev. -jk
V ponedeljek, 16. februarja, ob 12. uri bo seja medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko. Predsednik Zvone Labura, ki sejo sklicuje, predlaga za dnevni red obravnavo poročila o delu medobčinskega sveta ZS za leto 1975, finančnega računa za lani in finančnega načrta za letos, sprejem delovnega programa medobčinskega sveta ZS za Gorenjsko za leto 1976 in pregled nalog pri usmerjanju družbenopolitične akcije za stabilizacijo. Seja bo v restavraciji na Deteljici. -lb
Drago Štefe kandidat za predsednika IS
Kranj — Vsi trije zbori kranjske občinske skupščine so v četrtek, 5. februarja, Franca Šifkoviča soglasno razrešili predsednika in člana izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Franc Šifkovič je bil namreč (kot smo že pisali) izvoljen za člana predsedstva in izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze in bo delo v teh dveh organih opravljal poklicno. Zato je 6. januarja letos zaprosil občinsko skupščino, da ga na prvi naslednji seji razreši.
Po opravljenem kandidacijskem postopku je občinska konferenca socialistične   zveze   na   zadnji seji
SZDL o družbeni samozaščiti
Radovljica — Na šesti redni seji koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci socialistične zveze so v ponedeljek, 9. februarja, ocenili dosedanje uresničevanje določil o družbeni samozaščiti v TOZD, OZD in v krajevnih skupnostih v občini. Tej družbeni dejavnosti so v radovljiški občini posvetili doslej že precej pozornosti. O njej so razpravljali že različni organi, danes pa bo še predsedstvo občinske konference SZDL.
Koordinacijski odbor opozarja, da morajo v organizacijah in v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih v samoupravne akte zapisati posebna določila o organizaciji in izvajanju družbene samozaščite. Tam, kjer še nimajo odborov, jih morajo takoj ustanoviti. Razen tega bodo poleg socialistične zveze v akcijo vključeni tudi sindikati in mladina.
Posebno skrb bodo posvetili usposabljanju občanov. Pripravili bodo predavanja zanje in seminarje. Na seji odbora so tudi ugotovili, da je bilo že lani v 20 krajevnih skupnostih v občini 50 predavanj, v delovnih kolektivih pa 41. JR
občinske skupščine predlagala kot možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta Draga Štefeta. Delegati so predlog potrdili in Draga Stefeta izvolili za kandidata za predsednika. Le-ta mora do naslednje seje predložiti občinski skupščini v razpravo in potrditev sestav novega izvršnega sveta. Če se bo skupščina z njegovim predlogom strinjala, bo s tem sedanji kandidat Drago Štefe tudi avtomatsko izvoljen za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. Do izvolitve novega izvršnega sveta in predsednika pa je skupščina sklenila, da delo še naprej opravlja sedanji izvršni svet, posle predsednika pa je zaupala podpredsedniku izvršnega sveta Radu Pavlinu.
Kot rečeno, so se delegati strinjali s predlogom občinske konference socialistične zveze. Vendar pa je delegacija upravnih organov občinske skupščine menila, da v prihodnje takšne zamenjave oziroma spremembe vodilnega kadra ne bi bile primerne pred iztekom mandatne dobe.
Novi kandidat za" predsednika izvršnega sveta Drago Štefe je star 39 let. Po poklicu je elektroinženir prve stopnje in zaposlen v podjetju Elektro Kranj kot vodja projektivnega biroja. Član zveze komunistov je od 1964. leta. Je član delegacije Elektro Kranj — skupne službe in član skupine delegatov, ki delegira delegate v zbor združenega dela republiške skupščine za področje gospodarstva. Razen tega je tudi Član izvršnega odbora sindikata distribucije energije Slovenije in član izvršnega odbora sindikata elektrogospodarstva Slovenije.
Ob razrešitvi Franca Šifkoviča se mu je predsednik občinske skupščine Tone Volčič v imenu delegatov in delegacij ter občanov kranjske občine zahvalil za uspešno in prizadevno delo. Franc Šifkovič, ki se je strinjal, da kadrovske spremembe med mandatom niso najboljše, pa je menil, da je v kranjski občini nedvomno še dovolj sposobnih mladih kadrov za najodgovornejša mesta in naloge. Takšnim mladim ljudem je treba le zaupati takšne naloge. A. Z.
Obsodba frankfurtskega zločina
Včeraj popoldne so na ljubljanskih Žalah položili k prezgodnjemu počitku Edvina Zdovca, konzula na generalnem konzulatu Jugoslavije v Frankfurtu! Edvin Zdovc je sredi najlepših let v meglenem frankfurtskom jutru omahnil pod streli zločinca, ki mu ni po godu samoupravna, socialistična in samostojna Jugoslavija, ki nasprotuje mednarodnemu uveljavljanju naše države in se boji prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo ter drugimi državami, ne glede na pripadnost in družbeni red. Konzul je daroval temu dneve in noči. Še več. Domovini je žrtvoval življenje. Predsednik Tito ga je z izrednim ukazom posmrtno odlikoval z redom jugoslovanske zastave z lento za predano in uspešno delo pri navezovanju miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med SFRJ in drugimi državami ter za njegov delež pri ohranjevanju svobode in neodvisnosti naše države.
Krsto s posmrtnimi ostanki Edvina Zdovca, zavito v državno zastavo, ki ji je konzul tako zvesto služil in se bil za njeno neomadeževanost in spoštovanje, so v sredo pripeljali iz Frankfurta na brniško letališče. To je bil za vsakogar ganljiv in v srce segajoči trenutek. Trenutek obsodbe vseh tistih, ki nam strežejo po življenju in časti in s tako podlimi dejanji kažejo strahopetnost in najbolj nizkotne namene, ki s poštenjem nimajo nič skupnega. To so dejanja slabičev, ki tri desetletja pO zlomu nacizma in fašizma še zagovarjajo njegove ideje in metode in se ne sprijaznijo z jugoslovansko stvarnostjo. Vendar ostajamo mi kljub temu močni. Graditev notranjih samoupravnih družbenih odnosov in oblikovanje neuvrščene zunanje politike, ki sta dobili v svetu že toliko ugleda in posnemalcev, ostajata temeljna kamna naše prihodnje poti. To povemo vsakomur in tega nas ni sram!
Od Edvina Zdovca, katerega nasilna smrt je boleče odjeknila med našimi delavci v Zvezni republiki in med nami v domovini, so se poslovile najvidnejše osebnosti Frankfurta in deželne vlade. Socialdemokratski nadžupan Frankfurta Rudi Arndt. ki je Zdovca kot soseda velikokrat srečeval in ga zaradi delavnosti cenil, je najostreje obsodil podlo dejanje. To so fašistični kriminalci, je dejal, ki 30 let po vojni še vedno počenjajo zločine. Hessenski deželni notranji minister Bielefeld pa je dejal, da bo zahodnonemška stran poskušala prepričati jugoslovansko, da misli s pregonom emigrantskega terorizma resno in da ne dopušča motenj dobrih odnosov med državama.
Takšne odnose mi iskreno želimo, vendar so jih preteki' trenutki, ko je šlo za oborožene napade na naše predstavnike, pogosto skalili. Ob Zdovčevi smrti ponovno opozarjamo if) terjamo, da morajo zahodnonemške oblasti skrajni emigracij1 stopiti na prste, ji onemogočiti rovarjenje proti Jugoslaviji i" zavarovati življenja in imetje naših predstavnikov in predstaV' ništev. Tega ne zahtevamo le od Zvezne republike. To terjamo # leta od vseh, kjer je moč srečati nam sovražne ljudi in skupin« Če bi vsaka država jemala naša opozorila resneje, bi Momčili Popović, Vladimir Rolović in Edvin Zdovc še vedno opravlja^ družbeno koristno poslanstvo in krepili ugled Jugoslavije v svetu. Naše obsodbe in zahteve so upravičene. Nihče na svetu jim nima pravice oporekati!
Pomembne so besede podpredsednika izvršnega sveta skup' ščine SRS Rudija Čačinoviča, ki jih je izrekel na žalni sveča' nosti, ki so se je udeležili najvišji predstavniki slovenske druŽ' bene skupnosti.
»Tovariš Edvin Zdovc je padel v službi domovine kot žrtev skrajnežev, ki nočejo prenehati s svojo fašistično dejavnostj** kljub porazom, ki so jim jih zadali naši delovni ljudje. Zločin«' delujejo v podzemlju, in to z enakimi metodami, ki so jih mf vojno uporabljali pri nas. Njihove akcije ne škodujejo le naši>J delovnim ljudem, temveč tudi demokratičnemu razvoju deže* kjer skrajneži delujejo. Zanetiti želijo nezaupanje in napeto* med našo državo in tistimi državami, kjer rovarijo in delujejf Prav je, da protestiramo v domovini in da se nam pridružujej" tudi demokratična javnost in napredne politične stranke J, Zvezni republiki. Gre za izkoreninjanje podzemlja v njiho^ državi in najtemnejših sil, ki so prizadele svetu že toliko zla. ™ zločinci ne zaslužijo nikakršnega priznanja političnega azil* saj njihovo delovanje ni politično, temveč kriminalno!«
Razkrinkati je treba te ljudi. Povedati kdo so in zagotovit' našim predstavnikom mirno in varno delo, ki prispeva ^ razvoju povsod. Ne le v domovini, temveč tudi tam, kjer »° zaposleni.
Frankfurtski zločin naj bo opozorilo. Še bolj se moram0 boriti proti poskusom nesvobode, oživljanju fašistične preteklo' sti in proti tistim, ki ogrožajo rast in krepitev samoupravni socialistične Jugoslavije! J. Košnjek
TPP Zarja Jesenice
TOZD Delikatesa
Razpisna komisija
razpisuje vodilno delovno mesto
direktorja TOZD
Pogoji:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi,
— da ima visoko ali višjo izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri,
— da ima 4 oziroma 6 let ustrezne prakse, od tega 4 leta na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu v trgovinski organizaciji,
— da ima moralno-politične in etične vrednote za skladno urejanje samoupravnih odnosov v TOZD in OZD kot celote ter potrebna funkcionalna znanja,
— da je predložil program razvoja dejavnosti TOZD z vsemi komponentami.
Kandidati naj prijave s priloženimi potrdili o izpolnjevanju pogojev in programom razvoja pošljejo najkasneje v 15 dneh od dneva objave na TPP Zarja Jesenice, Titova 1 za Razpisno komisijo TOZD Delikatesa.
Stanovanja ni na voljo.
Imenovali organe za pripravo referenduma
Radovljica — Kot smo že pisali, se je po širokih razpravah v krajevni konferenci socialistične zveze in v svetu krajevne skupnosti na zadnji seji skupščina krajevne skupnosti Radovljica odločila, da bo v nedeljo, 22. februarja, v Radovljici referendum o samoprispevku za izgradnjo mrliških vežic in ureditev dohoda na pokopališče. Občani vasi Gorica, Nova vas in Vrbnje, ki tudi spadajo v radovljiško krajevno skupnost, pa bodo zbirali samoprispevek za ureditev kanalizacije in asfaltiranje cest na svojem območju. Skupščina je tudi priporočila krajevni skupnosti Lancovo, da pristopi k izvedbi referenduma pod istimi pogoji kot v Radovljici, ker del naselij v tej krajevni skupnosti tudi gravitira na radovljiško pokopališče.
Za tehnično in organizacijsko izvedbo referenduma je svet krajevne skupnosti že imenoval 15-člansko komisijo, za politično pripravo referenduma pa je pri krajevni konferenci socialistične zveze imenovan poseben koordinacijski odbor. Vodi ga član izvršnega odbora krajevne konference socialistične zveze Boris Robič. Prav tako so imenovali tudi propagandno komisijo, ki bo skrbela za gradivo in obveščanje občanov.
Še pred referendumom bodo sklicali sestanke osnovnih organizacij zveze komunistov, uličnih in vaškega odbora socialistične zveze ter osnovne organizacije ZSMS, kjer se bodo dogovorili za temeljite in vsestranske priprave na referendum.
JR
Borci niso zadovoljni z delom vodstev DPO v Struževem
Kranj, 7. februar — Krajevna organizacija ZB NOV Struževo je na redni letni skupščini ostro kritizirala delovanje posameznih vodstev družbenopolitičnih organizacij v KS Struževo, ki so v preteklem obdobju Pokazale kaj malo aktivnosti. Predsednik krajevne organizacije Peter Kne je namenil ostro kritiko prav KO SZDL zaradi premajhne delavnosti tudi kot frontne organizacije, saj ni poskrbel niti za ustrezno organiziranost mladine niti ni bil tudi sicer iniciator prepotrebnih novih akcij v Struževem.
»Člani ZB smo zelo zainteresirani za dosledno izpolnitev sklepov 10. kongresa ZKJ in 6. seje CK ZKS in hočemo biti v prvih vrstah borcev za lepši danes in še lepši jutri skupaj s člani ZK. Tradicije NOB ne smejo zamreti, temveč se mora nadaljevati požrtvovalno delo za dobro vse naše socialistične skupnosti,« je med drugim poudaril Peter Kne.
Skupščina je sprejela več sklepov za poživitev družbenopolitičnega dela v Struževem in za predsednika ponovno izvolila Petra Kneta.
-rc
Invalidi delavno tudi letos
Društvo invalidov Kranj je sredi Januarja izdalo Informativni list, s aterim seznanja vse svoje člane tako s programom dela za letošnje eto kot tudi z ostalimi vestmi, ki so za ,nvahde pomembne.
Ze druga številka Horizonta
Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice je pred dnevi izšla že druga številka informativnega glasila Horizont. Tokrat je vsebina še posebno aktualna in pestra, kar je ponoven dokaz, da kvaliteta glasila napreduje j2 številke v številko. Uvodnik tokrat govori o samoprispevku v je-8eniški občini, za njim pa je anketa 0 tem, kaj menijo mladi pred uvedbo samoprispevka. Franjo Kragolnik razmišlja o delovanju delavske samoupravne kontrole v občini, s poudarkom na nalogah mladih. Komentarju ob slovenskem kulturnem prazniku pa sledi razgovor s Pisateljem Miškom Kranjcem, ki je pripravil Jože Žerdin, stalen sodelavec Horizonta, doma pa iz Pisateljeve vasi. Poleg tega so v tej stevilki novice iz 00 ZSMS in še yrsta drugih prispevkov.
Člani uredniškega odbora Horizonta pripravljajo sedaj novo vsebinsko zasnovo glasila, poleg tega pa jfa nameravajo v prihodnje tudi tehnično izboljšati. J. R.
V lanskem letu sta pri društvu uspešno delovali predvsem komisija za socialna vprašanja in pa komisija za izlete in rekreacijo. Lani je 92 invalidov dobilo enkratno finančno pomoč, pomagali pa so jim tudi s prehrambenimi artikli, z oblačili in ortopedskimi pripomočki, mnogim pa so omogočili tudi letovanje. Komisija za socialna vprašanja pri društvu se bo s podobnimi nalogami srečevala tudi letos, še tesneje pa se bo povezala s poverjeniki v kranjskih skupnostih, ker bo le tako mogoče odkrivati razmere, v katerih žive invalidi.
Obsežen program ima za letošnje leto tudi komisija za izlete, ki je lani organizirala izlete kar za 525 invalidov. Za marsikaterega je tak izlet tudi prvi v življenju in edini način, da se sreča in spozna z naravnimi in s kulturnimi znamenitostmi pri nas.
Tako kot ostala društva invalidov se tudi kranjsko društvo že pripravlja skupaj z vsemi drugimi humanitarnimi organizacijami na letošnje praznovanje mednarodnega dneva invalidov. Izvršni odbor društva je na zadnji seji določil tudi datum 20. marec, ko bo v kinu Center v Kranju svečana akademija v počastitev dneva invalidov. Tako kot tudi drugod po Gorenjskem bodo tudi kranjski šolarji v marcu pisali proste spise z naslovom Kako bi pomagal invalidu? Ob prazniku pa bodo vse težje invalide v društvu, teh je okoli 80, obiskali in obdarili. L. M.
: ■
Mladinska politična šola
Kranj — Občinska konferenca ^SMS Kranj v skladu s svojim pro-p'amom izobraževanja pripravlja J^di letos mladinsko politično šolo. Aa ne bo nadaljevanje prejšnje šole.
njenem programu bodo združene snove   marksistične   filozofije in aktualne idejnopolitične teme. Prodam bo izveden v dveh delih. V ce-*°ti bo trajala en teden.
Program pa obsega naslednje erne: zgodovinske osnove marksizma, dialektični materializem kot ■^ozofija marksizma, ekonomska ^e°rija marksizma, glavna razdobja . Pojmovanju marksistične misli, družbenopolitični in ekonomski sistem SFRJ, odnos socialistične samoupravne družbe do religije in perkve,   metode   političnega dela,
6 seja CK ZKJ in dve javni tribuni. /*°la bo obsegala tudi kulturni in
ekreacijski program.
7 ^rvi del šole bo v dneh od 5. do ^^arca in drugi od 19. do 21. mar-^ -Šola bo v Mladinskem domu v ^ ninju. Osnovne organizacije bodo ..edlagale   kandidate, predsedstvo
prijavnih listov in pogojev, ki se zahtevajo za obiskovanje šole, določilo, kdo se bo šole udeležil. Obenem predsedstvo OK ZSMS priporoča osnovnim organizacijam, da za šolo predlagajo kandidate, ki opravljajo določene funkcije v osnovnih organizacijah ali pa so kandidati zanje.
Del stroškov politične šole bodo morale pokriti osnovne organizacije, del pa bo prispevala občinska konferenca ZSMS. L. B.
obč
niske konference pa bo na osnovi
V petek, 6. februarja, se je na radovljiški delavski univerzi začel pouk v mladinski politični šoli- po programu komisije za idejnopolitič-no usposabljanje komunistov pri CK ZKS in Zveze delavskih univerz Slovenije. Učni program zajema 10 tem in razpravo, obravnava vsake teme pa bo trajala štiri ure. Predavanja bodo vsak petek in bodo kon-čanm marca, ko bodo pripravili sklepne izpite. V šolo se je prijavilo 65 slušateljev; predvsem iz vodstev osnovnih organizacij ZSMS i/, radovljiške občine. JR
Tržičani tudi letos na delovnih akcijah
Tržič - V Tržiču se je sestal sekretariat predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije in razpravljal predvsem o delu organov občinske konference in problematiki osnovnih organizacij v organizacijah združenega dela. Največ razprave je bilo o delovnih akcijah in pohodih, ki se jih bodo Tržičani udeleževali tudi letos. Pri zveznih delovnih akcijah bo prišlo do zamenjave brigadirjev med Tržičem in prijateljskim Zaje-čarjem v okviru akcij Sava 76 in Kozjansko 76. Načrtovane so tudi občinske in regionalne delovne akcije. Mlade bo mogoče srečati pri urejevanju okolice Podljubelja, gradnji koče na Dobrči in urejevanju samskega doma Lepenke, ki je TOZD Kartonažne tovarne Ljubljana. Tudi pomoč pri gradnji ceste v Lom utegne dobiti občinski ali regionalni pomen.
Kako se
bomo odločili?
V četrtek, 5. februarja 1976, je bila v Komendi razširjena seja sveta krajevne skupnosti, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in društev. Seje so se udeležili tudi predstavniki OK SZDL Kamnik. Razpravljali so o problemih srednjega šolstva v občini in otroškega varstva v Komendi.
Te dni podobne razprave potekajo po vseh krajevnih skupnostih kamniške občine, saj se bo treba odločiti za referendum o samoprispevku za gradnjo srednješolskega centra v Kamniku in za potrebe krajevnih skupnostih.
Srednješolski center je v Kamniku nujno potreben, saj je »uvažanje« kadrov predrago, pa tudi naša mladina se je prisiljena šolati v Domžalah, Kranju, Škofji Loki, Ljubljani in še kje. Kamniška občina ima veliko industrije, zato bi bilo racionalno vzgajati kadre doma.
Otroški vrtec v Komendi naj bi začeli graditi že letos, saj nanj čaka že okoli sto otrok. Asfaltirati moramo še nekaj cest in novo- naselje v Komendi je še brez elektrike in kanalizacije. Regulacija Brnika bo zahtevala še veliko denarja. Treba bo ustvariti pogoje za celodnevno šolo, saj nam manjka tako kadrov in stanovanj kot šolskih prostorov. Komenška trgovina je že zdavnaj premajhna. In še bi lahko naštevali.
Razprave po krajevnih skupnostih bodo kmalu končane, potem pa nas čaka referendum. Kako se bomo odločili?
M. Založnik
Sindikalna
politična šola
Kranj — Po sklepu predsedstva občinskega sindikalnega sveta in komisije za izobraževanje pri ObSS se bo prihodnji mesec začela sindikalna politična šola. Obiskuje jo lahko vsak član Zveze sindikatov, če ga za to predlaga osnovna organizacija. Predsedstvo ObSS priporoča osnovnim organizacijam naj za šolo kandidirajo tiste člane, ki so aktivni v organizaciji, ali pa so kandidati za določene funkcije ali jih že opravljajo.
Politična šola se bo začela 5. marca in bo potekala v štirih ciklusih, ki se bodo sklenili konec meseca. Predavanja bodo vsak petek in soboto v hotelu Kazina na Jezerskem. Tri četrtine stroškov šolanja bo pokril občinski sindikalni svet, eno tretjino pa osnovne organizacije.
Podroben program predavanj bodo kandidati prejeli pred začetkom šole. Okvirni program ciklusov pa je predsedstvo že potrdilo. V prvem bodo obravnavali naloge sindikatov na področju produktivnosti in stabilizacijskih ukrepov, v drugem organiziranost in delovanje sindikatov, informiranje in komuniciranje, konkretno delo osnovnih organizacij in vodenje sestankov, v tretjem socialno politiko in naloge OOS na tem področju in v četrtem ciklusu samoupravljanje in* zaščitno funkcijo sindikata, kadrovsko politiko in sistem družbenega izobraževanja v kranjski občini.       L. B.
Med pohodi bo najpomembnejši pohod po poteh Kokrškega odreda, ki ga nameravajo mladi pripraviti v počastitev dneva borca. Disciplina in odgovornost na tem pohodu, ki sta lani šepali in je imela komanda pohodne enote zaradi tega precej preglavic, bosta osnova za udeležbo na pohodih zveznega pomena kot sta Sutjeska in Avnoj. Vodstvo, pohodne enote bo uvedlo zaradi boljšega ocenjevanja članov posebne evidenčne liste. Precejšnjega pomena bo tudi organizacija tekmovanj in prireditev v mesecu mladosti.
Sekretariat je kritično ocenil delovanje osnovnih organizacij ZSMS v organizacijah združenega dela, ki na občinski ravni oblikujejo konferenco mladih delavcev. Predsedstvo občinske mladinske konference bo moralo v takih primerih pomagati in ukrepati. Vodstvom osnovnih organizacij manjka predvsem poznavanje smisla in metod političnega dela.
Kaže, da bo v tržiški občini kmalu zaživel aktiv mladih v kmetijstvu. Le-teh ni veliko, zato jih bo treba še tesneje organizirati in povezati. Pripravljajo tudi ustanovitev kluba študentov, ki jih je v tržiški občini okrog 130, in konference mladih v krajevnih skupnostih, kjer je trenutno 8 osnovnih organizacij. Oba organa bi morala biti že oblikovana, vendar komisiji, odgovorni za ta področja, nista bili dovolj delavni.
M. Krsnik
SO
ljubljanska banka
podružnica Kranj v Kranju Prešernova 6
ima poseben
oddelek za mladinsko varčevanje
Mladina in otroci obiščite nas.
posluje
za občane vsak dan od 6.30 do 1 8. ure,
ob sobotah od 6.30 do 1 1. ure prav tako tudi
Oddelek za
stanovanjsko
varčevanje
/O ljubljanska banka
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
skupščine občine Kranj
PONOVNO OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO
vročevalca — kurirja
pri KU Žabnica
s 3 in pol urno zaposlitvijo za nedoločen čas (lahko tudi upokojenec)
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO
tehničnega risarja — gradbeni
Pogoj: nepopolna srednja izobrazba z znanjem tehničnega risanja. Delo za določen čas - nadomeščanje delavca v času služenja vojaškega roka, s polnim delovnim časom. Zasedba možna takoj.
Kandidati naj pismene vloge pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.
Trgovsko podjetje
Merkur veleželeznina Kranj, Koroška 1
1. odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
TOZD Prodaja na debelo
a) razpisuje prosto delovno mesto:
pomočnika direktorja TOZD Prodaja na debelo
b) objavlja prosta delovna mesta
administratork
Pogoji:
a) visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v komercialnih službah, moralno-politična neoporečnost,
b) končana 2-letna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju administrativnih poslov.
2. odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Delovna skupnost skupne službe
objavlja prosta delovna mesta
a) operaterja na IBM
b) pripravljalec podatkov — luknjačice
Pogoji:
a) srednja šola strojne ali elektro smeri ali KV elektrikar — šibki tok, 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj pri delu na elektronskih IBM strojih, izmensko delo,
b) KV luknjačica, 1 leto delovnih izkušenj pri luknjanju kartic, izmensko delo.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Trgovsko podjetje Merkur veleželeznina Kranj, Kadrovsko-socialna služba, 64000 Kranj, Koroška 1.
Regijsko posvetovanje o štipendiranju
Neskladje med potrebami in štipendiranjem
Posvetovanje o .štipendiranju v gorenjski regiji, ki sta ga pripravila medobčinski svet za Gorenjsko in skupnost za zaposlovanje Kranj prejšnji teden, je opozorilo na več pomanjkljivosti v sedanji štipendijski politiki.
Neizpodbitno dejstvo je, da je družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji zagotovil večje vključevanje mladine v izobraževanje na vseh stopnjah šolanja, pri tem pa daje prednost učencem in študentom, ki dosegajo dobre učne uspehe, a so v slabem materialnem položaju.
Na področju Gorenjske prejema iz sklada združenih sredstev štipendijo skoraj 3000 štipendistov, od tega jih približno 1200 prejema kadrovsko štipendijo, iz solidarnostnega sklada pa razliko. Ce pogledamo podrobneje razdeljevanje štipendij iz združenih sredstev, je stanje po občinah takole: največ štipendistov iz sklada združenih sredstev je iz škofjeloške občine, in sicer 26 odstotkov, sledijo štipendisti iz kranjske občine s 23 odstotki, v radovljiški jih je 21,5 odstotka, 20,5 v jeseniški, najmanj okoli 9 odstotkov pa v tržiški občini.
MANJ KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
Tako široke možnosti za pridobitev štipendije iz združenih sredstev, kjer se podeljuje štipendija ne glede na izbiro šolanja, pa imajo za posledico drastično zmanjšanje kadrovskih štipendij, kar se je zelo pokazalo v zadnjem šolskem letu. To pomeni, da so se zmanjšale štipendije za usmerjeno izobraževanje, ki je obenem tudi delen odsev potreb organizacij združenega dela po kadrih. Tako so letos organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti razpisale le 380 štipendij (največ 232 v Kranju), kar je seveda mnogo manj kot 927, kolikor je bilo razpisanih v prejšnjem šolskem letu. Kar 60 odstotkov manj razpisanih kadrovskih štipendij pa je vsekakor sprememba v politiki štipendiranja, ki ima lahko daljnosežne posledice. Še najbolj se morda tega zavedajo v tržiški občini, kjer je le nekaj manj kadrovskih štipendij v primerjavi s prejšnjim šolskim letom, zato je tudi delež štipendij iz združenih sredstev v tej občini najmanjši.
Gorenjski sejem Kranj p. o.
objavlja prosta delovna mesta za
— nočne čuvaje
— vratarje
— delavce in delavke za urejanje sejmišča
Zaposlitev za določen čas v času sejemskih prireditev je primerna za mlajše upokojence.
Vloge sprejema uprava Gorenjskega sejma Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, do zasedenosti delovnih mest.
Metalka Ljubljana TOZD Triglav Tržič
razpisuje prosto vodilno delovno mesto
pomočnika direktorja TOZD Triglav Tržič
Pogoji:
— višja ali srednja stopnja izobrazbe praviloma ekonomske, pravne ali tehniške smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu s področja poslovanja podjetja,
— podrobnejše poznavanje prodajnega področja in poznavanja problematike pri prodaji orodja,
— zaželeno znanje tujega jezika,
— odslužen kadrovski rok,
— družbenopolitične in moralne vrline.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Metalka Ljubljana TOZD Triglav Tržič komisiji za razpis vodilnega delovnega mesta. »
Graditelji!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis Kranj
Z n.SOl.O. Skladišče gradbenega materiala H RASTJE, tel. 21-611
Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material:
— stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles«
— parket
— cement
— betonsko železo
— hidrirano apno
— strešnik »Novoteks«
— betonske mešalce 100 litrov
CENE VEZANIM OKNOM »INLES« SMO ZNIŽALI ZA 25 %.
ZA   VSE   VRSTE   VRAT   PA VAM NUDIMO 5 % POPUST. Izkoristite ugoden nakup!
NETEHNICNA USMERITEV MLADINE
Nadaljnje izobraževanje mladine in s tem vprašanje kadrov za gospodarstvo pa postaja vprašljivo še iz drugega zornega kota. Ne le, da so se zmanjšale kadrovske štipendije, zmanjšalo se je tudi zanimanje mladine za te štipendije, tako da ponekod OZD in SIS niti niso dobile kandidatov za vse svoje razpisane štipendije. Zazijal je namreč dokajšen razkorak med interesi mladine po nadaljnjem izobraževanju in pa kadrovskimi potrebami gospodarstva. Štipendisti se namreč raje odločajo za študij humanističnih ved kot ne-humanističnih. Za Gorenjsko velja razmerje 1:2 v korist humanističnih ved. Tudi namere učencev, ki jih je za letošnje leto že zbrala služba poklicnega usmerjanja pri skupnosti za zaposlovanje, ne kažejo drugačne usmeritve. Največ se spet odločajo za gimnazijo, za gimnazijo pedagoške smeri, za zdravstvene šole, ekonomsko srednjo šolo, za vzgojiteljsko šolo, slede pa elektrotehniške šole, gradbene itd. Tako se po teh namerah že osnovnošolci premalo usmerjajo v poklicne šole kovinske, gradbene, elektro otroke, ter gostinske, gumarske in obutvene. 2e v prejšnjih letih so Učenci zasedli le tretjino razpisanih mest, le v Tržiču je stanje dokaj boljše.
PREVEČ IN PREMALO
Ce pa pogledamo še daljše razdobje, je razkorak med potrebami po kadrih in interesi mladine še očitnejši in se kaže v deficitarnosti oziroma suficitarnosti določenih poklicev. Na stopnji srednjih, višjih in visokih šol, kjer se pretežno odvija štipendiranje, se pojavljajo tile'izrazito deficitarni poklici: ekonomski in administrativni tehniki, strojni tehniki in delovodje, gradbeni in lesnoindustrijski tehniki, komercialni tehniki ter poslovodje in vzgojitelji; na višji stopnji pa: strojni in elek-troinženirji, ekonomisti, pravniki, vrsta predmetnih učiteljev in specialnih pedagogov; na visoki stopnji pa: dipl. ing. metalurgije, kemije, strojni, elektro in gradbeni inženirji, ekonomisti, pravniki in zdravniki. Ti poklici so večinoma izrazito tehnični, primerni za proizvodnjo, del pa je poklicev za področje vzgoje in izobraževanja, nekaj pa tudi široko »uporabnih« poklicev.
Poklici, za katere v gorenjski regiji ni dovolj potreb, ki bi omogočale vključitev celotnega prilova, pa so tile: elektromehaniki — šibki tok, tekstilni tehniki, medicinske sestre in babice in tehniški oblikovalci: na višji stopnji pa višje medicinske sestre in tehniki, varnostni inženirji in inženirji organizacije ter socialni delavci; na visoki šoli pa veterinarji, inženirji živilske tehnologije, inženirji tehnične matematike in zobozdravniki.
Seveda pa ne kaže ostajati le na ugotavljanju neskladja med izobraževanjem in potrebami družbe. Na posvetovanju v Kranju so se zavzeli za temeljitejše spremembe v politiki štipendiranja. Nikakor ni družbeno opravičljivo še nadaljnje štipendiranje suficitarnih poklicev ob dejstvu, da nam strokovnih kadrov na vseh stopnjah še vedno primanjkuje. Štipendiranje bi se moralo, tako so poudarili na posvetovanju, trdneje povezati z gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi. Med pogoje za pridobitev štipendije iz združenih sredstev pa bi kazalo uvesti tudi primernost kandidata za določen študij, o čemer služba za zaposlovanje vse potrebne podatke ima, vendar pa se vse doslej po navodilih republiške skupne komisije podpisnic sporazuma o štipendiranju tako mnenje ni moglo upoštevati. L. M.
Manj energije
Zaradi majhnega pretoka vode — povprečno 17 kubičnih metrov v sekundi je v Hidroelektrarni M odvode dnevna proizvodnja le okoli 51.000 kilovatnih ur. Po dolgoletnem povprečju pretoka vode 79 kubičnih metrov na sekundo bi morali dnevno proizvesti 235.000 kilovatnih ur električne energije. Rekordno dnevno proizvodnjo so dosegli 13. aprila 1967. leta - 514.000 kilovatnih ur, vtem ko so v prvih dneh februarja letos zabeležili do sedaj najmanjši pretok vode — le 12 kubičnih metrov na sekundo. Ker v zadnjih mesecih ni bilo večjih snežnih padavin, tudi odjuga ne bo prinesla povečanega pretoka vode, zato tudi v prihodnjih mesecih ni pričakovati povečane proizvodnje električne energije.
-fr
Anton Leskovec: Dva bregova
Stalno Slovensko gledališče Trst
Leskovec, Anton, rojen 1891, umrl 1930., slovenski dramatik, ekspresionist (Dva bregova, Kraljic -na Haris). Leksikon Cankarjeve založbe (op. pisca).
Po dramaturški redakciji Marjana Beline je Dva bregova priredil in režira] nagrajenec Prešernovega sklada Jože Babic.
Scena: Demetrij Cej, kostumi: Marija Vidau, songi: Miroslav Košuta, glasba: Aleksander Vodopivec ter lektorica Majda Križajeva.
V Kranju je Stalno Slovensko gledališče iz Trsta gostovalo v ponedeljek, 9. februarja, in za Kranjčane je predstava toliko bolj zanimiva, ker jo lahko primerjajo s predstavo ansambla PG izpred nekaj leti. Oboji so se predstavili po redigirane-mu in sprejemljivemu Leskovčemu tekstu Marjana Beline. Jože Babic pa bi vsekakor ne prejel nagrade sklada Prešernovega imena, če bi se zadovoljil z običajnim prikazom teksta, ne glede na tekstovno kakovost in odmevnost; zamejci so nas presenetili predvsem s širino gledanja in možnosti, ki jih gledališče nudi, z imotivnostjo, ki nas preseneča, če se že spoznavamo v Prešernovem gledališču.
Gotovo, teden slovenske drame je izziv gledalcem, ki jih sestavljajo poleg ljubiteljev in poznavalcev še ljudje, ki so v gledališču šele tretjič, izziv zaradi neposrednega kazanja Leskovčevega poantiranja, sugeriranja in njegovega gledanja na svet; v tednu drame slovenskih avtorjev se čedalje bolj spoznavamo z avtorji, ki so sicer znani, a za gledališča nepriljubljeni. Nepriljubljenosti pa je po Belini znal Jože Babic zbuditi vsaj zanimivost; režiserjev koncept je povsem popularističen. Ne le, da je gledališče »gledal« in Dva bregova izpeljal v tehniki filmskega načina izvedbe, dosegel je, da nas je predstava sploh filmsko inspirirala. Konecs    Boni    in    Clyde; pravo
pravcato dvigalo, mikrofon in superiornost igralcev nam pravzaprav onemogoča s sugestivnostjo kritično gledanje,
S tekstom pa, ki je star nekaj desetletij, z dodatki, ki jih terja sodobno gledališče, so Tržačani sicer presenečali občinstvo, presenečali so kot Tržačani, torej kot zamejci — vprašanje ali vprašanja pa so vendar odprta: tekst, ki je toliko pomemben, da ne potrebuje izvedbe oz. ni pomembno, kakšna je izvedba — če je namreč gledališče »pravo« bo sledilo le specifičnemu gledališkemu izrazju — ali pa: koliko je sploh smiselno neki že povsem dopovedljiv tekst posodobljati, ga narediti sodobnega, celo revolucionarnega in politično sprejemljivega, če z leksiko tega ne opravičuje; — vprašanje je še vedno, če so se Tržačani opravičili z delom še kako drugače, ne le s »prevodom« znanih resnic o ločnicah, ki jih tokrat ponazarja reka z obema bregovoma, z dvojnostima, ki so jim včasih rekli pot dobrega in pot zlega.
Preprosto rečeno in zapisano, na temelju videne predstave, je poglavitni nesporazum Babičeve predstave morda le v nezaupanju povsem gledaliških možnosti po tekstu. S posodobljanjem kompleksne problematike Leskovčevega teksta, je predstava prikazala tudi poglavitno napako slovenskega gledališkega gledanja, ko se »danes« prikazujejo »klasični« teksti.
Motijo namreč tako gestikulacija, songi, beatniški in še prej brechtov-ski način interpretacije v celoti, če omenjene pojme in dejstva primerjamo s specifiko Leskovčevega izrazoslovja dvajsetih let tega stoletja.
Kljub vsem pomagalom tehnike režiserju le ni bilo mogoče poistovetiti in enakovredno izenačiti teksta z gledališkostjo.
M imo ostalih je najbolj presenetljiv igralski kreator Anton Petje.
J. Poštrak
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o.
Odbori za medsebojna razmerja TOZD objavljajo naslednja prosta delovna mesta:
TOZD TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF - Z N. SOL. O.
1. kurjača
TOZD KLAVNICA KRANJ - Z N. SOL. O.
2. vodje organizacijske enote maloprodaje
TOZD KMETIJSTVO KRANJ - Z N. SOL. O.
3. upravnika mehaničnega servisa Šenčur
4. dveh traktoristov za delovišče Šenčur
5. treh parkovnih vrtnarjev
6. dveh vrtnarjev cvetličarjev
7. sadjarja
8. šestih sezonskih delavcev za delovišče vrtnarija
za čas od 15. marca do 15. novembra 1976 TOZD MLEKARNA KRANJ - Z N. SOL. O.
9. knjigovodje proizvodnje
Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo še naslednji posebni pogoji:
pod 1.: K V kurjač parnega kotla z najmanj 2-mesečnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delu;
pod 2.: visoka ali višja šola ekonomske ali biotehniške smeri s 3 oziroma 5 letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, organizacijske sposobnosti, smisel za komuniciranje, kooperativnost, terensko delo;
pod 3.: kmetijski inženir ali inženir strojništva s 3-letnimi delovnimi izkušnjami ali kmetijski ali strojni tehnik s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, organizacijske in vodstvene sposobnosti, vestnost in doslednost pri delu;
pod 4.: KV kmetijski strojnik ali KV traktorist z 1-letno delovno izkušnjo na enakem delu ali interni izpit za KV traktorista s 3-letnimi delovnimi izkušnjami; , pod 5. in 6.: poklicna vrtnarska šola z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu;
pod 7.: poklicna sadjarska šola z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu;
pod 8.: priučen vrtnarski delavec ali nepriučen delavec s smislom za delo v vrtnarstvu, sadjarstvu in parkih;
pod 9.: ekonomski tehnik ali administrator z 1- ali 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, natančnost in vztrajnost pri delu.
Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1 do 3 mesecev.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru, razen pod točko 8, kjer je čas dela že določen.
Pismene prošnje z dokazilfto strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave.
Slikar Ive Šubic izdelal barvno predlogo mozaika za dražgoški spomenik
Umetnikovo doživetje dražgoške bitke
Zamisel akademskega slikarja in udeleženca dražgoške bitke sedaj uresničuje mozaicist Alfio Tambosso iz Ljubljane — Mozaik bo visok 2 in
dolg 8 metrov
Škofja Loka — Akademski slikar Ive Šubic iz Škofje Loke je prejšnji teden dokončal barvno predlogo in karton v originalni izmeri 2x8 metrov za mozaik, ki bo del osrednjega dražgoškega spomenika. Kot vam je mogoče že znano, naj bi bila otvoritev spomenika, ki ga razen Ive Šu-bica snujeta še kipar Stojan Batič in arhitekt Boris Kobe, julija letos, ko bo v partizanskih Dražgošah osrednja slovenska proslavitev 22. julija, dneva vstaje, in 35. obletnice te vstaje. Šubičev mozaik bo del veličastnega spomenika. Slikarjeve zasnove in ideje sedaj uresničuje znani
Zakaj Pekarna in Glej
V Glasu sem prebrala razpored prireditev ob 8. februarju — smrti dr. Franceta Prešerna. V teden slovenske drame ste uvrstili 9 slovenskih gledališč. To bi bilo vse v redu. Vprašujem se samo, kako ste mogli med slovenska gledališča uvrstiti Eksperimentalno gledališče Pekarna in Glej. Kdo si je domislil na tako sramoten, ponižujoč način udariti v tako slovesno razpoloženje Slovencev posebej pa še Kranjčanov. Kako morete na tak način žaliti našega Prešerna. Za take prilike moramo pa biti že toliko kritični, da bomo izbrali le resne izvajalce in seveda tudi s kakovostno vsebino in kakovostnim ovajanjem. Če je še možnost, nastop tega »gledališča« izpustiti izpustite ga. Naredili boste veliko uslugo Prešernu, proslavi, Kranjčanom in vsem Slovencem. Prešernovemu gledališču pa ohranili dober glas. Gorenjka
Ustaljena praksa je, da anonimna pisma naslovljenca ne obvezujejo k odgovoru. In če se kljub temu podajamo V dialog z zakrinkanim sogovornikom, ne počnemo tega v svojo obrambo, saj sta naša zamisel in uresničevanje Tedna slovenske drame okviru vsakoletnih počastitev Prešernovega spomina jasni in že večkrat utemeljeni, dejavnost eksperimentalnih gledališč, o katerih je v pismu govora, pa uživa priznanje in pozoren odnos slovenske kritične javnosti, potrjuje se na vseh republiških in medrepubliških gledaliških srečanjih ter velja danes že za nepogrešljivo v slovenskem kulturnem življenju f-, zato gledališči Glej in Pekarna Pač ne potrebujeta našega zagovora. Prepričani smo, da dosežki obeh omenjenih gledališč — ki se, mimogrede povedano, izraziteje in načrtneje kot ostala slovenska poklicna gledališča posvečata slovenski dramatiki — vsekakor sodijo v okvir Tedna, tako po svoji kvaliteti kot po svoji izvirnosti, in da je sodelovanje Gleja in Pekarne na kranjskem gledališkem srečanju za nas kvečjemu obogatitev (in tudi sicer ni letošnja novost).
Bolj vznemirljiva pa sta duh in miselnost, ki prevevata pismo, in omenjeno pismo žal ni edini simptom takšnega pavšalnega, diskriminatorskega, v naši samoupravni kulturni politiki pa zato tembolj nevarnega in daljnosežnega (raz)vrednotenja: da je treba en del kulture, ki morda ta bip neprijetno vznemirja našo vest in zavest, odriniti v drvarnice, kleti in na podstrešja, jo etiketirati kot neresno, sramotno ln ponižujočo ter tako razvrednotiti in onemogočiti zamisli, trud m neplačane napore tistih Ustvarjalcev v kulturi — in v primeru obeh eksperimentalnih gledališč gre celo za redne sodelavce faznih institucionalnih gledaliških hiš —, ki si v neprespanih nočeh, neogrevanih in slabo vzdrževanih prostorih ter za zgolj simbolično odškodnino pri z ado vajo zajeti in izraziti trenutek Hašfga življenja, zdajšnjega Vsetn nam skupnega, seveda po Sv<>jih ustvarjalnih močeh in s svojega zornega kota. In te pra-jim ne bi smel nihče Odrekati.
v. d. umetniškega vodji PO Kranj Albert Kos
ljubljanski mozaicist Alfio Tambosso. Pa tudi druga dva snovalca dražgoškega spomenika, ki bo sestavljen iz dveh delov,"kipar Stojan Batič in arhitekt Boris Kobe, sta Ž delom že precej daleč.
»Mozaik je tudi moja izpoved o dražgoški bitki, katere udeleženec sem bil. Že večkrat sem želel izpoved prenesti na platno, vendar sem stalno odlašal. Sedaj se mi je v okviru razpisa za dražgoški spomenik ponudila priložnost za uresničitev ideje, ki pa se mora prilagajati drugim oblikovnim zahtevam snovanja spomenika,« pripoveduje akademski slikar Ive Šubic.
»Do 15. marca lani, ko se je razpis iztekel, sem pripravil več možnosti za upodobitev dražgo-
ške bitke,« nadaljuje slikar. »Ko je bil osnutek naše trojice osvojen, sem začel z intenzivnim delom. Posvečal sem se mu celo poletje, jesen in zimo. Do predvidenega roka, konca januarja, je bila barvna predloga s kartonom v originalni izmeri narejena.«
»Likovna rešitev mozaika je v prepletanju temnih in svetlih ploskev s poudarkom na rdeči barvi, kar daje izdelku večjo dramatičnost,« pojasnjuje predlogo mozaika Ive Šubic. »Mozaik predstavlja različne trenutke dražgoške bitke in bitke na Mošenjski planini od skale, odgona ljudi v internacijo, napada mitraljez-cev in bombašev, obrambe položajev na Mošenjski planini, nemške kanonade do partizanskih patrulj. V kompozicijo so vpleteni tudi nekateri konkretni obrazi bitke kot so Jaka Bernard, Gregorčič, Pečnik, Robnik in mitraljezec Joža. Upodobil sem jih po spominu in fotografskih virih.« J. Košnjek
Akademski slikar Ive Šubic iz Škofje Loke ob predlogi za mozaik, ki bo del spomenika v Dražgošah — Foto: F. Perdan
Praznovanji v Smledniku in Sori
Praznovanji ob slovenskem kulturnem prazniku sta bili tudi v Smledniku in v Sori. V Prosvetnem domu v Smledniku, kjer so domačini napolnili dvorano, so nastopili recitatorji kulturne sekcije aktiva ZSMS, pevski zbor osnovne šole »Simona Jenka« ter pevski kvintet.
V domu občanov v Sori pa so z recitacijami nastopili učenci osnovne šole in člani domačega KUD ter mešani, moški in ženski pevski zbor KUD »Oton Zupančič«. *tr
Srečanje s kranjskogorskimi pevci
Kropa - Tudi letos je KUD Stane Žagar iz Krope pripravil akademijo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Tokrat so prireditelji povabili v goste moški pevski zbor Prosvetnega društva Svoboda Slavko Ćerne iz Kranjske gore. Pri-
Štefan Remic prejel zlato anteno
V nedeljo, 8. februarja, je bilo v Gradišču v Slovenskih goricah IV srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga je organiziralo KPD »Ernestek Golob-Peter« Gradišče, 00 ZSMS Gradišče, revija Mladina in Antena ter ZKP0 Slovenije v sodelovanju z OK ZSMS Lenart, občinsko kulturno skupnostjo Lenart, združenje gledaliških skupin Slovenije in republiška konferenca ZSMS.
Na razpis tega srečanja se je prijavilo 117 avtorjev s 306 prispevki. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Evgen Jurič, Tone Kuntner in Janez Švajncer, je izmed teh izbrala dvajset prispevkov, ki bodo objavljeni v posebnem zborniku. Prvih deset najboljših literarnih prispevkov pa je bilo predstavljenih tudi na literarnem večeru v nedeljo v Gradišču.
Zlato anteno za najboljše literarno delo je prejel Štefan Remic, ki je napisal črtico iz kmečkega življenja in nosi naslov Okno. Štefan Remic je doma iz Šenčurja in je na srečanju pesnikov in pisateljev v Gradišču sodeloval že tretjič. Svoja dela objavlja v slovenskih literarnih časopisih, pred leti pa je sodeloval tudi pri literarnih večerih v Šenčurju-
Drugo mesto je zasedel Miha Ovnik in za svojo poezijo, ki nosi naslov France Prešeren, prejel srebrno anteno. Tudi on je doma iž Šenčurja. Bronasto anteno pa je prejela Nežka Dular za svoje delo. Ne bi smela videti njenih oči.
K. Brzin
reditev so začeli domačini. Recitatorji Upniške osnovne šole in pevci moškega zbora KUD Stane Žagar so izvedli nekaj Prešernovih pesmi, prigodni govor pa je imel inž. Janez Smiteki
Sledil je koncert gostov iz Kranjske gore. V dveh delih so zapeli pesmi Antona Hajdriha, Vasilija Mirka, Josipa Verbiča, Alojza Srebot-njaka, Emila Adamiča, Zorka Pre-lovca in priredbe narodnih pesmi izpod, peresa Franceta Marolta, Matije Tomca, Frana Venturinija, Frana Ferjančiča, Uroša Kreka in še nekaterih drugih.
Čeprav je v zboru nekaj starejših pevcev, je le-ta zlit in glasovno svež. Solisti so se izkazali s prijetnimi glasovi, ki v skupnem petju niso prav nič izstopali in kvarili izenačenosti med prvimi in drugimi tenorji ter basi. Tudi v dinamiki in fraziranju je zbor pokazal, da dirigent pozna zakonitosti glasbenega oblikovanja. Ko bo zbor znal dirigentove zamisli še temeljiteje izpeljati, bodo skladbe še bolj prepričljive. Če pa bi našteli nekatere pomanjkljivosti, bi videli, da so iste, kot se ponavljajo po navadi pri večini amaterskih zborov. Večjo skrb bi bilo treba posvetiti izgovorjavi. Pri izvajanju posameznih melodičnih fraz je zbor izenačen, ob zaključkih le-teh pa zvočno manj homogen, ker vsi pevci ne zdržijo enako intenzivno svoje melodije do kraja.
Vse to pa ni moglo zbrisati splošnega vtisa tega večera. Poslušalci so bili zadovoljni s prijetnim nastopom kranjskogorskih pevcev. V svojem sporedu so imeli tudi nekaj pesmi, ki jih v dvorani sindikalnega doma še ni bilo slišati. Le-te so poslušalce še posebno zanimale; tako na primer učinkovita Hajdrihova Hercegovska. Skratka, nedvomno bo ta nastop za zbor nova spodbuda za vztrajno delo, ki mu bo ob strokovnem znanju dirigenta Marjana Vo-dopivca, znanega slovenskega skladatelja, prav gotovo prineslo še veliko pevskih uspehov, zgornji savski dolini pa kvalitetno izvajalsko telo.
GE
Komemoracija pri pesnikovem grobu v Prešernovem gaju
Dne 7. februarja 1976 ob 17. uri se nas je zbrala peščica Prešernovih častilcev pri njegovem grobu, da bi se udeležili napovedane vsakoletne komemoracije. Priča: kovali smo kratek govor o življenju, delu in pomenu našega največjega pesnika, dalje nekaj recitacij in nastop pevskega zbora. Doživeli pa smo veliko razočaranje. Grob je bil sicer okrašen z lovorjevim vencem in s cvetjem, toda nikogar ni bilo, ki bi spregovoril nekaj besed v Prešernov spomin na predvečer 127. obletnice njegove smrti tu v Kranju, nikogar, ki bi povedal katero njegovih pesmi. Čeprav je bilo vreme lepo in suho, se je zbral tu edinole Prešernov mešani zbor in zapel v počastitev njegovega sgomina »Luna sije« in »Zdravljico« pod vodstvom svojega pevovoflje profesorja Ajdiča.
Žalostni in potrti smo se razšli. Kranj, ki se ponosno imenuje Prešernovo mesto, bi se bil moral oddolžiti pesnikovemu spominu ob dnevu, ki ga štejemo za kulturni praznik slovenskega naroda, vsekakor s programsko bogatejšo žalno slovesnostjo na pesnikovem grobu. V neposredni bližini Prešernovega gaja je osnovna šola Simon Jenko, nedaleč je gimnazija, ljudska in pionirska knjižnica, študijska knjižnica, glasbena šola in še druge vzgojno-izobraževalne in kulturne ustanove, ki bi bile sposobne in poklicane, da pripravijo z združenimi močmi dostojno komemoracijo. Predvsem pa bi bile dolžne poskrbeti za to vsako leto tiste ustanove, ki nosijo njegovo ime;
to so poleg Prešernovega pevskega zbora tudi še osnovna šola France Prešeren in Prešernovo gledališče.
Takoj na tem mestu pa naj opomnim: Če določenega govornika iz kateregakoli razloga ob napovedanem Času ne bi bilo, naj prevzame njegovo dolžnost nekdo drug, pa četudi nepripravljen. Čudilo in bolelo me je, da tega ni storil kulturni delavec, ki je bil navzoč na tej komemoraciji. Menim, da kulturnim delavcem, zlasti slavistom, pesnikom in drugim oblikovalcem naše umetniške besede na more in ne sme biti težko improvizirati govor o našem največjem pesniku. Sodelovanje na taki prireditvi pa naj bi vsakdo sprejel kot čast in hkrati obolos naši kulturi.
Povem naj še, da smo pogreša/i ob Prešernovem grobu zlasti mladino. Čeprav so bile ta dan šolske počitnice, to ne more opravičiti odsotnosti šolarjev in dijakov, ker bi morala biti udeležba na komemoraciji organizirana in sodelovanje v programu pripravljeno že pred nastopom semestralnih počitnic.
Na slovenski kulturni praznik bi se morali spomniti vsaj s skromnim šopkom tudi vseh kulturnih ustvarjalcev, ki počivajo na kranjskih Žalah, še celo pa ne bi smeli pozabiti groba Šmonce Jenka, ki leži prav tako v Prešernovem gaju.
Ljubitelji Prešernove besede trdno upamo, da bodo spominske slovesnosti pri pesnikovem grobu ob prihodnjih obletnicah bogatejše, udeležba pa številnejša.
I. J.
Proslava za slovenski kulturni praznik
Člani kulturnega društva v Retečah pri Škofji Loki se marljivo pripravljajo na proslavo slovenskega kulturnega dne, ki jo bodo imeli v soboto, 14. februarja, ob 19. uri v svojem kulturnem domu. V programu bodo sodelovali recitatorji, moški zbor in oba tamburaška zbora ter gledališki igralec Jože Zupan. Poleg našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna bodo v vsebino programa zajeti tudi Simon Gregorčič, Ivan Cankar in Srečko Kosovel, ki v letošnjem letu slavijo pomembne obletnice.        , F. Rant
Velik obisk v Šivčevi hiši
Radovljica — Razstavo kiparja in medaljerja Staneta Dremlja iz Radovljice, ki je bila januarja v obnovljenih pritličnih prostorih Šivčč-ve hiše v starem delu Radovljice, si je ogledalo prek 1500 domačinov in tujcev. Med njimi je bilo blizu 100 Nemcev in Italijanov. Večina obiskovalcev pa je zapisala tudi zelo spodbudne ocene v knjigo vtisov.
Galerijski dejavnosti v Šivčevi hiši se torej kot kaže obeta lepa perspektiva. Ta mesec je v pritličnih prostorih na ogled razstava likovnikov, članov temeljne likovne sekcije DSLUS iz radovljiške občine. Že prihodnji mesec pa bodo v Šivčevi hiši odprli preurejene prostore tudi v prvem nadstropju. JR
Via Mala v Šenčurju
DPD Svoboda iz Šenčurja bo v soboto, 14. in v nedeljo, 15. februarja, v šenčurskem domu kulture uprizorilo dramo John Knittla VIA MALA. Dramo je prevedel Peter Malec, v Šenčurju pa jo bo režiral Silvo Ovsenk.
Igrali bodo: Tončka Prestor, Janez Ažman, Lojze Prosen, Štefka Toporiš, Cilka Ravnik, Darka Rozman, Vinko Vidmar, Štefan Šavs in Anica Torkar. Oder bosta opremila Ivan Vidmar in Janez Prestor, luči pa Peter Vidmar.
Drama VIA MALA bo letošnje leto prva dramska uprizoritev domačega društva na šenčurskem odru, čez nekaj dni pa bodo občinstvu predstavili tudi drugo dramsko delo, in sicer komedijo Svet
brez mož in žena.
F. Erzin
Pot do zločina
V nedeljo, 8. februarja, so se člani dramske sekcije KUD Simon Jenko iz Mavčič predstavili na domačem odru s socialno dramo Miška Kranjca Pot do zločina pod vostvom režiserja Rudija Zevnika. Predstava je privabila v dvorano zadružnega doma nad 300 obiskovalcev in doživela izreden sprejem. V nedeljo bodo igro ponovili na odru pri Sv. Duhu. -fr
VSAK PETEK
NA 4 STRANEH
JEZERO ČRNAVA ZAMRZNILO - Po dveletnem premoru je jezero Crnava v Preddvoru preknla debela ledena ploskev. Predlanskim je jezero zamrznilo le novembra, lani pa ledu na Črnavi ni bilo. Letošnja preddvorska ledena ploskev je debela in primerna za drsanje, čeprav je na nekaterih delih nrapava. Kljub temu se drsalcem ponuja prijetna zabava. Predlanskim je bilo na jezeru toliko drsalcev, da so preddvorski gostinci stregli čaj in kuhano vinc kar sredi zamrznjene Črnave. (jk) — Foto: F. Perdan
Z Glasom in Alpetourom v Benetke, Padovo, Gardo in Verono ter v Budimpešto
Drage bralke!
Vaš odziv na našo objavo izleta v severno Italijo je bil tako silovit, da Je bilo skoraj v hipu vse zasedeno. Res nismo vedeli, da bi si tako zelo rade ogledale svet...
Da vas ne bo preveč tistih, ki niste dobile mesta v tem prvem avtobusu za Italijo, ostalo razočaranih, smo Poskrbeli še za en lep izlet za vaš 8. marec, in sicer v veselo Budimpešto. yri dni bo trajalo in videle boste ve-uko zanimivega in lepega in veselo ge boste pozabavale.
Program bo pa naslednji: *• dan, 5. marca:
°dhod avtobusa bo zjutraj ob 5.30 z avtobusne postaje v Radovljici, ob 6. Uri izpred hotela CREINA v Kranju, za tiste iz Poljanske in Selške aohne se bo pa ustavil ob 6.20 na avtobusni postaji v Škofji Loki. Potovali borno skozi Ljubljano in po avto cesti mimo Zagreba do Varaždina, kjer bo ogled tamkajšnjega pokopališča, ki ga po pravici prištevajo med najlepše v Evropi. In potem dalje skozi Čakovec do mejnega prehoda Goričan — Letenve. Po opravljenih obmejnih formalnostih vožnja skozi Nagvkanizso in ob severni °bali Blatnega jezera do najlepšega fetovigča ob njem — Tihanv, na Poimenskem polotoku. Kratek postanek, nato pa odhod v Budimpešto. Stanovali bomo v hotelu Sza-oadsag v samem središču mesta. Tu 00 tudi večerja.
2dan, 6. marca:
P°. zajtrku prosto do kosila ob 12. Uri> zatem pa ogled znamenitosti mesta s strokovnim vodnikom (Nep stadion, Trg herojev, parlament, ri-blJka trdnjava, Citadela itd.). Večerjah bomo v tipičnem madžarskem ipkalu ob zvokih ciganske glasbe, zvečer bomo po želji obiskali tudi n°čni lokal.
3* dan, 7. marca:
Po zajtrku prosto do 10. ure, nato pa °dhod po avto cesti v največje letovišče ob južni obali Balatona — Sio-|°k, kjer bo kosilo in nato povratek v domovino.
vena potovanja za osebo: 950 din
^ ceno je vključen avtobusni pre-v°z na navedeni relaciji, gostinske
toritve po programu (dva polna pnziona), ogled mesta in vstopnine
er stroški vodstva in organizacije Potovanja.
■fon Pr'Javi  Je  obvezna akontacija ^ din, ki se vračuna v stroške po-
tovanja in ki v primeru odpovedi po zaključenem roku prijav (10 dni pred potovanjem) zapade v korist agencije.
Vsak izletnik mora imeti svoj veljavni potni list in lahko ima s seboj 1000 din v bankovcih po 50 in 100 dinarjev ter katerokoli tujo valuto z bančnim potrdilom, oproščen pa je sicer obvezne menjave dinarjev v forinte na madžarski meji. In kaj naj vam še povemo o tej lepi madžarski prestolnici? Mogoče to, da je tu toliko zdravilnih vrelcev, da ima skoraj vsak hotel svoje toplice, da je bil od tu naš kralj Matjaž (v mestu je pivnica z njegovim imenom najbolj poznana!), da postrežejo vedno s svojimi izbranimi specia-litetami, odličnimi vini, da cigani igrajo kot bi jih sam vrag gonil in . . . No, vse ostalo vam bo povedal vodnik. Da bi ne bilo veselo, za to se ni bati!
In še to: prijave za Budimpešto sprejemajo vse ALPETOUROVE poslovalnice v Kranju (tel. 23-883), Radovljici (tel. 75-189), Škofji Loki (tel. 60-960), Ljubljani (telefon 061-20-188) in na Bledu (tel. 77-575).
Naj pripomnimo še to, da tri mesta v avtobusu za Italijo še vedno čakajo naše tri naročnice, ki bodo izžrebane 25. februarja. V poštev bodo prišle vse, ki bodo do takrat »naše«. Torej, če še niste naročene na GLAS, pohitite.
■m i. f i •
Budimpešta ima enega najlepših parlamentov na svetu.
Res živimo v deželi nevednih in nepismenih
Vse tako kaže, da nismo dovolj pismeni, ko ne znamo niti prepisovati, kaj šele, da bi se zapomnili olimpijske zmagovalce izpred dvanajstih let...! takšno je pač moje razmišljanje, ko sem v najpomembnejših slovenskih časopisih zasledoval, kaj smo napisali o otvoritveni svečanosti na dvanajstih zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku 4. 2. 76. Da ne bo pomote: olimpijski ogenj sta letos v Innsbrucku prižgala nosilca zlatih medalj iz Innsbrucka l. 1964, sankač Joseph FEISTMANTL in zmagovalka v smuku Christl HAAS.
Olimpijsko Delo je sankače poimenovalo FeistmantEl, Nedeljski dnevnik je Haasovi spremenil kar spol, sankača pa poimenoval za Josefa FeistTmantEla, Olimpijski Večer je sankača poimenoval FeistmatEl, Haasovo pa HasS. Da bo mera polna, se je tej zmešnjavi pridružil še naš Glas, ki je Jukia (Kasajo) poimenoval kar Juho, Christl Haas — Cristel Kass, Josefa Feistmantla pa — Josef Feist-mandel!
Edini časopis, ki je imena pravilno navedel, je bil Olimpijski Dnevnik.
Mislim, da posamezni pisci člankov in poročevalci le ne bi smeli biti v taki meri površni, saj morajo upoštevati, da nas je na Slovenskem le še nekaj, ki tudi kaj vemo. -rc
Na svidenje, bela olimpiada
Iztekajo se zadnje smučine, zadnji zavoji, obrati, skoki in ostale tekmovalne prvine, s katerimi so športniki potrdili svoje sposobnosti in stopnjo v razvoju športa posameznih narodov.
Coubertinova misel: pomembno je sodelovati in ne zmagati, dobiva danes drugačen pomen. Nič več ne zveni v športno-ljubiteljskem ali romantičnem tonu. Bolje bi jo bilo spremeniti in reči, da je pomembno sodelovati in ne preveč zaostajati za vodilnimi. To pa pomeni, da je potrebno slediti razvoju, tako kakor v tehniki, znanosti ali kulturi, če nočemo zaostajati in če želimo tudi v zimskih športih ohraniti tradicijo naših rojakov, ki so v preteklosti kalili in potrjevali olimpijske značaje.
Zgodovina je potrpežljiva, čas pa je najboljši sodnik, ure-sničevalec zamisli in kazalec utvar. Pokaže na slabosti preteklosti, da bi bila uspešnejša bodočnost.
Danes se je v športu veliko spremenilo, postaja področje pravilno zasnovane politike, v zakonitosti športa pa vse bolj prodira znanost.
Vrhunski šport je odjek množičnega. Uvrstitve in medalje so potrditev športne kakovosti narodov. A bodoče uspešne športnike je potrebno odkriti. Statistika potrjuje, da je med množico le nekaj talentov, vendar danes talent še ne pomeni zagotovilo uspeha. Talent je eden od pogojev, eden od dejavnikov uspeha, tako v športu kot v drugih dejavnostih.
Kaj bi morali storiti, da bi smučali vštric z ostalimi, da ne bi preveč zaostajali in da bi nas na bodočih igrah zastopalo več tekmovalcev? V okviru naših možnosti bi morali dovolj odgovorno uresničevati pravilne zamisli in postavljene naloge. Vrhunskemu smučanju se ne kaže odrekati, saj vrhunski šport pomeni isto kot vrhunske storitve v katerikoli kulturni dejavnosti. Šport bi morali ceniti kot pomemben družbeni dejavnik, saj v vrhunskih športnikih in olimpijskih tekmovalcih posebno mladi žele videti ideal popolnosti — popolnosti značajev, misli in dejanj.
Da bi se uresničili nameni našega vrhunskega športa, so potrebni številni njegovi aktivisti in pobudniki. To so organizatorji, učitelji, trenerji, teoretiki in znanstveniki.
Danes je prav gotovo najtežja naloga, kako navdušiti mlade za vrhunski šport. Pri tem ne kaže prezreti učinka televizije, kot najmočnejšega izraznega sredstva, ki v sliki in besedi posreduje gledalcem številne športe. Med njimi so tudi obetavni športniki. Prav tem bi morali poročevalci prilagoditi ton posredovanja, načrtovalci pa naj bi začeli premišljevati o propagandnem učinku televizije na množičnost in kakovost športa. Vendar je nesporno, da je danes na televiziji preveč nogometa in žoganja. Ce ni dovolj golov doma, posebno beograjska televizija v športnih pregledih rada uvaža še gole iz tujine.
Ce hočemo slediti svetu, bi morali marsikaj spremeniti. Od miselnosti, športnega izbora, propagande, načrtovanja, treniranja, do priznanja in ustrezne stimulacije vrhunskih športnikov.
Število smučarjev se je v primerjavi s predvojnim znatno povečalo. Toda tekmovalno smučanje se ne širi v vse predele naše domovine, tudi v tiste, v katerih so za to pogoji, tako hitro kot nekatere druge panoge. Že nekaj let zastopajo domovino tekmovalci iz istih predelov. Te so napotili v smučine znani navdušenci.
Olimpiada močno odjekne med športniki in gledalci. Ko bomo ocenjevali uspehe naših, bi bilo prav upreti pogled v bodočnost, stremeti za tem, da bi se število nastopajočih večalo in da ne bi napočil neprijeten trenutek, ko bo naše zastopstvo štelo več funkcionarjev in sopotnikov kakor tekmovalcev. Jože Ažman
kino
Kranj CKNTER
13. februarja amer.-ital. barv. drama KRVAVI BRATJE ob 15,«), 17.45 in 20. uri
14. februarja premiera amer. barv. mlad. LASSIE SE VRAČA ob 15.30, amer.-ital. barv. drama KRVAVI BRATJE ob 17.30 in 19.45, premiera ital.-amer. barv. pust. IZZIV BELE SAPE ob 22. uri
15. februarja jug. barv. dok. in risani MALI ČUDEŽI VELIKE NARAVE ob 10. uri, amer. barv. mlad. LASSIE SE VRAČA ob 14.30, amer.-ital. barv. drama KRVAVI BRATJE ob 16.30 in 18.45, premiera amer. barv. zgod. spekt. QUENTIN DURVVARD ob 21. uri
16. februarja ital.-amer. barv. pust. IZZIV BELE SAPE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽ IČ
13. februarja jug. barv. PASIJON PO MATEJU (ni primeren za otroke) ob ,16., 18. in 20. uri
14. februarja franc. barv. knm. VOZOVNICA ZA PEKEL ob 10. uri, ital. barv. komed. PUNTARSKI PROFESOR ob 15.30
15. februarja franc. barv. komed. K AKt) SKRITI TRUPLO ob 14. in 18. uri, jug. barv. PASIJON PO MATEJU (ni primeren za otroke) ob 16. uri, danski barv. erot. REKTOR V POSTELJI ob 20. uri
16. februarja špan. barv. drama DUH KOŠNICE oh 16., 18. in 20. uri
Tržič
13. februarja amer. barv. krim. DETEKTIV MCQobl8. uri
14. februarja franc. barv. komed. KAKO SKRITI TRUPLO ob 16. uri, ital. špan. barv. pust. TRIJE NEUSTRAŠNI V TOKIU ob 18. in 20. uri
15. februarja amer.-ital. barv. vestem VRNITEV MOŽA TRINITA ob 15., 17. in 19. uri
16. februarja amer.-ital. barv. vestem VRNITEV MOŽA TRINITA ob 18. uri
Kamnik DOM
13. februarja amer. barv. pust. ŽRTVOVANI ob 18. in 20. uri
14. februarja amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 16. in 20. uri, danski barv. erot. REKTOR V POSTELJI ob 18. uri
15. februarja amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 15. in 19. uri, amer. barv. pust. ŽRTVOVANI ob 17. uri
16. februarja franc. barv. komed. KAKO SKRITI TRUPLO ob 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
15. februarja amer. barv. biogr. VELfKI VALČEK ob 16. uri
Škofja Loka SORA
13. februarja ital. barv. vojni OD ARDENOV DO PEKLA ob 18. in 20. uri
14. februarja amer. barv. pust. GOSPODAR OTOKA ob 18. in 20. uri
15. februarja amer. barv. pust. GOSPODAR OTOKA ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
13. februarja amer. barv. pust. GOSPODAR otoka ob 20. uri
14. februarja amer. barv. komed. potovanje z mojo teto ob 20. uri
15. februarja ital. barv. vojni od ardenov do pekla ob 17. in 20. uri
Radovljica
l.i. februarj« angl. barv. enooki CHAR-LIEob20. uri
14. februarja amer. barv. vsi smo barabe ob 18. in 20. uri
i">. februarja poljski barv. skozi PUŠČAVO
in GOSČ.AV0 - 1. del ob 10. uri, amer. barv. VSI smo barabe ob Ki. uri, nem. barv. krvavi JASTREBI aljaske ob IN. uri, ital. barv. KARAMBOLA ob20. uri
Iti. februarja amer. barv. vsi smo BARABE ob 20. uri
Bled
13. februarja ital.-amer. barv. LOV ZA PLENOM ob 20. uri
14. februarja poljski barv. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 1. del ob 18. uri, ital. barv. KARAMBOLA ob 20. uri
15. februarja poljski barv. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 1. del ob 14. uri, angl. barv. ENOOKI CHARLIE ob 16. uri, amer.-ital. barv, LOV ZA PLENOM ob 18. in 20. uri
Hi. februarja ital. barv. KARAMBOLA ob 20. uri
Amarcord
(Spominjam se )
Film si lahko ogledate še v kinu Storžič, če vas je preveč zaposlovalo neverjetno dinamično menjavanje večerov v Prešernovem gledališču.
Pederico Pelini je avtor ustaljenega slovesa, Amarcord pa je dobitnik celo več kot dvajsetih mednarodnih nagrad, in prav nerazumljivo bi bilo, če bi se ne zamislili, čemu je t i I m t ako problematičen.
Problematičen i/, preprostega razloga, da je nekaterim všeč, ostalim pa ne. (Milo je tudi prvič, da se nisem jezil, ko so nekateri zapuščali dvorano; film namreč dovoljuje nerazumevanje, da bi v končnem pomenu karkoli izgubil.) Neobičajno«! pripovedi bi pravzaprav sploh morala biti poglavitna zanimivost.
In tako bi lahko ocenjevalec omenil, kako je konci- filmskega pripovedovanja neverjetno podoben zaključku s Ceste, kako tu narobe s tem ali /. drugim kadrom, ki nam je sicer že od nekod znan. kako se nam, po naši vzgoji, ne zdi prav obravnavanje časa izpred petdesetih let (fašizem), kako v filmu manjka ostre in dobesedno kritike časa m okolja povsem verističnega (če hočemo tako videti) miselnega in mentalnega prikazovanja ne (banalnih, vsakdanjih dogodkov kogarkoli kjerkoli, ker je film pač enostavno prešel možnost razmišljanja v mejah zdajšnjih danih miselnih obrazcev Omenjanje je pravzaprav pošteno dejanje, je sugeriranje sicer, a nudi asociativno mišljenje o povedanem. Amarcord (Spominjam se) je delo, ki ga ni več potrebno opredeljevali, klasificirati in nasploh »razumevati«. Pove o vsem vse, tudi ko ničesar ne pove, z navideznim snemanjem vsak danjOSti nam kaže vsakdanjost. Umetnost tO res ni, ker nam umetno ne potvarja skrite srži o polnosti m omislji nju življenji pogumno pa se lahko soočimo z dejstvom, da je tudi vsakdan »resnično pomemben«—, kar pa je pravzaprav osnova
za (nafto) eksistenco. J. Pošt rak
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
PETEK, 13. februarja, ob 16. uri zaključena predstava za ŠC Iskra Kranj, in ob 19.30 — D. Jovanovič: IGRAJTE TUMOR V GLAVI IN ONESNAŽENJE ZRAKA; uprizori Slovensko ljudsko gledališče Celje;
ob 19.30 gostovanje v Radomljah — F. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH;
SOBOTA, 14. februarja, ob 19.30 - A. Hieng: OSVAJALEC; uprizori Narodno pozorište Leskovac;
ob 19.30 gostovanje v Viru - F. Hadžič. HITLER V PARTIZANIH.
PONEDELJEK, 16 februaria, ob 19.30 -F. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH; gostovali je v Lukovici;
TOREK, 17. februarja, ob 19.30 -F. Hadžič:
HITLER V PARTIZANIH; gostovanje v Mengšu.
Z zgraditvijo dveh sedežnic proti Kobli se je Bohinjski Bistrici odprla možnost, da se to področje, kjer se je začelo razvijati slovensko smučarstvo, razvije v pomembno središče zimskega športa. Z obema sedežnicama se do vrha sedaj urejenega smučišča lahko v eni uri prepelje 1550 oseb. Pri tem je pomembno to, da so tu snežne razmere zelo ugodne in da je dostop k žičnicam možen direktno iz doline, tako kot je to pri smučiščih v gornji savski dolini. Na sliki: pogled na spodnjo postajo žičnice Bistrica in skupen parkirni prostor tudi za na Koblo. — B. B.
Palačinke s špinačo
Potrebujemo: četrt kg moke, 4 jajca, četrt litra vode, četrt litra mleka, sol, 2 zavitka zmrznjene špinače, maščobo, 10 dkg ementalskega sira. Moko, jajca, vodo, mleko in sol umešamo v tekoče testo, ki naj počiva kake pol ure, da se škrobna zrnca napnejo in so tako palačinke rahlejše in boljše. Medtem na malo olja ali masti raztopimo špinačo, jo solimo, lahko po želji dodamo tudi malo česna in muškatnega oreščka. Spečemo omlete, jih napolnimo s špinačo, zvijemo in naložimo v pomaščeno posodo. Potresemo jih na debelo s sirom in potisnemo v vročo pečico, da se sir stopi.
marta odgovarja
Premalo rib na jedilniku Odložimo
Ribe so sicer, če primerjamo našo prehrano pred desetimi leti in danes, sicer bolj pogosto na naši mizi, vendarle pa še vse premalo. Velika škoda je, če pozabljam na ribje meso predvsem tam, kjer ga imajo radi vsi družinski člani, težje pa je tam kjer se nad ribjim vonjem kak član zmrduje.
Kadar pripravljamo ribjo jed, računamo na osebo 20 do 25 dkg ribjega mesa. Bolj redko sicer pride v naše kuhinje-sveža riba: srečne so zato gospodinje, ki imajo v družini enega ali celo dva navdušena ribiča, ki v sezoni skrbita razen za svoj užitek tudi za ribje meso. Sveže ribe hranimo le en dan v hladilniku zavite v pergamentni papir. Za hranjenje so bolj hvaležne zamrznjene ribe, ki jih kupimo v ribarnici in ki v najhladnejšem delu hladilnika počakajo kak dan ali dva. Ribje filete pa navadno pečemo kar zamrznjene.
s šolskih klopi
V teh dneh smo pregledali vaše prispevke in odločili smo se nagraditi črtico Petre Kloar iz 8. razreda osnovne šole Simona Jenka v Kranju. Razmišlja o življenju in ve, da je človek kot drevo, ki mu odpada listje. Prisluhne utripu v naravi in v življenju. V uredništvu bo dobila pero Geha, darilo tovarne Hermes iz Ljubljane. Čestitamo ji in upamo, da se bo še oglasila.
Komur je sreče dar bila klofuta
Kadarkoli sem začel resno razmišljati o kakšnem Prešernovem verzu, so bile misli, ki sem si jih ob tem ustvaril, blede in nerazločne.
A vendar! Včasih pa se mi misel zazdi vsemogočna: kot svetlobni žarek posveti v davno preteklost. V hipu razumem vse, prav vse: vsak list z breze njegovega življenja.
Komur je sreče dar bila klofuta?
Prav gotovo njemu, pesniku, pri katerem dobrota in lepota nista nikoli umrli. Karkoli so mu ljudje dobrega storili, jim je rad povrnil. Hudo pa je želel pozabiti. Cas podre nostove spomina, a hudo se vendarle težko pozabi. Mnogo dni je odteklo od takrat, ko je veliki pesnik jrejemal udarce usode. Iz Prešernovih pesmi bi moralo še danes zveneti ogorčenje. Toda ogorčenja ni. Vendar je v njih ostalo nekaj zlomljenega, nekaj, kar je pesnik neprestano odganjal od sebe, kot bi slišal krokati krokarja ...
Kako globoka, kako velika je ■norala biti pesnikova bridkost!?
Velika je bila njegova bol, a kljub temu so bile njegove pesmi čudno lepe, tople, privlačne, ganjive in nežne.
Prešernu je sreča delila same trde, neusmiljene darove. Bolj kot je moral trpeti, bolj ponosen je bil. Upanje ga je nosilo na svojih krilih in v njem je rasla ljubezen do ljudi, rojena iz lastnega gorja ...
Zoran Jelovčan, 7. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Da bi ribja jed uspela, moramo vedeti vse o soljenju, kisanju in temeljitem čiščenju. Ko ribo očistimo, jo oplaknemo pod mrzlo vodo, ne smemo pa je v vodi pustiti. Nato jo osušimo v prtiču. Pred peko jo pokapljamo z limoninim sokom ali kisom in pustimo četrt ure, da se meso prepoji. Tako bo meso bolj čvrsto, lepe bele barve, manj bo tudi za nekatere neprijetnega duha po ribah. Ribo solimo tik pred pripravo. K ribam gredo skoraj vse začimbe: sol, "poper, limonin sok, čebula, česen, kapre, gorčica, peteršilj, paradižnikov katchup itd.
Ribe lahko kuhamo, dušimo, pečemo in cvremo. Kuhamo jih v slani in okisani vodi z veliko začimb, in sicer počasi kakih deset minut. Zamrznjene za kuho niso primerne, ker hitro razpadejo. Za dušenje ribe solimo, začinimo in v malo slane vode dušimo 15 minut. Za pečenje ribe solimo, osušimo, pomokamo, včasih še povaljamo v jajcu in položimo v ne prevročo maščobo, da ostanejo sočne: lahko je mešanica olja in margarine.
Malo širša, dva metra dolga elastika je lahko imeniten pripomoček za razgibavanje. Oba konca sešijemo, da dobimo krog. Elastiko raztegu-jemo v višini ramen do odroče-nja in s tem napenjamo mišice na rokah. Za razgibanje mišic na nogah pa elastiko zapog-nemo okoli podplatov, dvignemo noge, jih počasi v kolenih krčimo in spet stegujemo. Vaji ponavljamo po desetkrat.
zimski videz
Ko se februar prevesi v drugo polovico, že nehamo misliti na zimo, pa ne samo zato, ker je dan dolg že več kot 10 ur. Vse več časa že preživljamo zunaj, ne posedamo v toplih zakurjenih prostorih, ogledujemo si lanski pomladni kostim, če bo zdržal še eno sezono. Skratka, pripravljamo se za pomlad.
Bolj svetli sončni žarki pa lahko že v februarju odkrijejo bledico našega še povsem zimskega videza. Toda kje je zapisano, da moramo toplejše dni pričakati zimsko utrujeni, izčrpani od pomanjkanja svežega zraka, z izsušeno poltjo zaradi centralne kurjave in z neprestanimi prehladi, ki so lahko tudi posledica premalo vitaminske prehrane.
Dva, tri tedne malo povečane skrbi za dobro počutje in lepši videz lahko napravi mali čudež. Za začetek si privoščite vsak dan vsaj pol ure na svežem zraku. Pustite po kosilu gospodinjska opravila, naj počakajo, in skupaj z otroki odhitite ven. Sankajte se z otroki, če pa ste jim odveč, ta čas uporabite za tek v naravi: prvi dan po deset metrov, potem pa vsak dan več. Gospodinjski opravki bodo potem šli lažje od rok.
Vsak večer pri umivanju uporabimo trdo ščetko ali grobo rokavico za masažo: kožo zdrgnemo v krožnih gibih proti srcu. Koža bo po taki obdelavi prožnejša in bolj gladka. Poskusite zjutraj nekaj telovadnih vaj, da bo kri hitreje zakrožila in se ne boste šele dokončno prebudili v službi ob prvem požirku kave. Štirikrat na dan si privoščite sadne napitke, zamenjajte jih za popoldanske kavice, saj so bolj koristni.
Mladi dopisniki na obisku pri kulturnih delavcih
Za 8. februar — slovenski kulturni praznik — so dopisniki od 1. do 4. razreda obiskali nekaj kulturnih delavcev in se z njimi pogovarjali ter jih tako bolje spoznali. Spoznali so njihovo delo, njihov način življenja in njihovo kulturno poslanstvo.
Takole je potekal njihov pogovor:
MARJAN GABRIJELČIČ -SKLADATELJ Kakšen poklic ima moj očka?
Skladatelj je.
Zakaj si se odločil za tak poklic?
Ker je svoboden poklic. Kako si študiral?
Z veseljem in željo, da bi napisal vsaj nekaj lepih skladb za mladino. Si ob delu in poklicu srečen? Kadar skladam, sem srečen. Kaj ti ni všeč?
Da prebijem mnogo časa na sestankih. Kaj bi priporočil mladim?
Naj čim več delajo, spoznavajo umetnst ter se borijo za resnico in lepoto.
Jasmina Gabrijelčič, 1. razred
DORA PLESTENJAK -AKADEMSKA SLIKARKA Zakaj ste se odločili za svoj poklic?
Za slikarski poklic sem se odločila, ker sem vedno rada risala. V šoli sem dostikrat narisala za ves razred, zase pa mi je zmanjkalo časa. Seveda, če ne bi imela prirojenega daru za risanje, ne bi mogla študirati slikarstva, pa tudi, če ne bi veliko delala, ne bi dosegla ničesar. Brez veliko truda tudi talent ne pomaga.
Kako ste študirali?
Po končani gimnaziji — veliki maturi, sem šla na slikarsko akademijo v Ljubljano. Morala sem narediti sprejemni izpit. Diplomirala sem 1958. leta. Poučevanje na šoli mi ni bilo v veselje, ker sem komaj čakala, da bom svoboden umetnik in bom lahko samo slikala. Toda, če sem hotela postati to, kar sem želela, sem morala hoditi dolga leta v šolo.
Ste ob delu in poklicu srečni?
Zdaj sem srečna, ker ljubim svoj poklic. Pomembno je, da človek dela to, kar si je izbral z veseljem. Če. ne ljubiš svojega poklica, ne delaš dobro in nimaš uspeha.
Kaj vam ni všeč, kaj bi priporočili mladim?
Ni mi všeč, da se učni načrt nenehno spreminja, da se delajo večno poskusi — otroci se
begajo, zmanjkuje časa, ki bi ga lahko izkoristili za estetsko vzgojo, ki je tako potrebna mlademu človeku vsepovsod - kadar kupuje obleko, pohištvo, skodelice, pribor, svetilke itd., ko si ustvarja svoj dom, posebno pa pozneje, ko se izoblikuje v svojem poklicu, da ve, kaj je lepo in kaj ni.
Matej Plestenjak, 3. a razred
POGOVOR Z UČITELJICO IVANKO SLUGA
Za poklic učiteljice sem se odločila sama. Za ta poklic bi se še enkrat odločila, saj zelo rada delam z mladimi in jim pomagam pri delu. Ko sem pričela s poučevanjem, nisem bila nikdar utrujena. Sedaj pa me nekatere stvari že utrujajo. To se zgodi ob dnevih, ko skoraj ves dan prebijem v šoli.
Žalostna sem, če učenci ne delajo domačih nalog, če pri pouku ne sodelujejo in raje klepetajo. Jezna sem na učence, ki tožijo sošolce, in na tiste, ki ne spoštujejo odraslih.
Najbolj vesela sem, pa tudi zadovoljna, kadar učenci vse znajo in dobivajo dobre ocene.
Vse predmete imam enako rada. Moj konjiček v prostem času pa je ročno delo.
Mladim bi priporočila, da jemljejo učenje resno, kajti le znanje jim bo omogočilo zadovoljno opravljati poklic.
Brigita Galičič, 2. razred osnovne šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Zorica iz Kranja — Imam debelejše krilo iz blaga, katerega košček pošiljam v pismu. Kupila sem si volno prav take barve, iz katere pa bi si rada spletla jopico, ki naj bi bila kar najbolj podobna kratki jakni. Nosila bi jo tudi k hlačam. Stara sem 18 let, visoka 165 cm, težka pa 54 kg. Prosim za nasvet.
Marta — Jopica je kratka. V pasu ima visok patentni vzorec, prav tako pod rameni. Zapenja se enoredno z večjimi gumbi. Ovratnik in obroba na rokavih so kvačkani iz daljših zank.
Posoda za kuhanje
Različni načini pripravljanja hrane zahtevajo tudi različno posodo, ki je izdelana iz najrazličnejših materialov. Poglejmo najpogostejše materiale.
Bakreno posodo danes že bolj malo uporabljamo, pri nas v glavnem za kuhanje črne kave, v obmorskih mestih pa si polente v kaki drugi posodi kot bakreni ne morejo zamisliti. Bakrena posoda je odličen prevodnik toplote, odporna je proti rji, zahteva pa mnogo nege.
Tudi litoželezno posodo le še redko uporabljamo. Če pa jo že imamo, jo uporabljamo za pečenje mesa in jedi na žaru. Odlično zbira toploto, je pa občutljiva tako kot bakrena na kisline, dokaj hitro rjavi in jo težko čistimo.
Litoželezna emajlirana posoda pa je proti kislinam odporna, vendar pa moramo paziti na hitre temperaturne spremembe, sicer nam emajl razpoka. Uporabljamo jo pri kuhanju zloženk, zelenjave in mesa, za [ praženje, dušenje in cvrenje ter za kuhanje marmelade.
Posodo iz emajlirane pločevine danes najbolj uporabljamo. Delimo jo v lahko emajlirano, ki je uporabna za kuhanje v tekočini, poltežka emajlirana je primerna za kuhanje na električnih in plinskih štedilnikih in jo uporabljamo za kuhanje in pečenje v pečici; tretja vrsta in naj-trpežnejša je težka emajlirana posoda, ki prenese tudi udarce in brez škode tudi hitre temperaturne spremembe. Uporabljamo jo za vse vrste kuhanja, zlasti pa za praženje, dušenje in pečenje na elektriki in plinu.
Razširjena je tudi uporaba alu-minjaste posode, ki je dober prevodnik toplote, jed je hitro kuhana, vendar pa posoda zahteva precejšnjo nego in rada postane lisasta.
Ze nekaj časa poznamo tudi teflo-nizirano posodo s teflonsko oblogo, ki preprečuje jedem, da bi se prijele za dno, jed pa lahko pripravimo brel maščobe. Dosti se uporablja tud' posoda iz stekla, porcelana in keramike. Odporna je zoper kisline, ne prenese pa hitrih temperaturnih sprememb.
S prijateljico zamišljeno stopava po zaprašenem pločniku proti mestu. Mimo naju vozijo avtomobili. Namenjeni sva v študijsko knjižnico. »Ampak, kje je ta knjižnica? Večkrat sem že slišala zanjo. Ljudje pravijo, da je v Prešernovem gladališču. Pa ni res!« Okoli vseh vogalov sva gledali, pa nikjer vrat za v knjižnico. »Tu že ne more biti!« sva rekli. »Pojdiva proti tisti veliki stavbi!« je rekla prijateljica. Na vhodnih vratih je pisalo: Studijska knjižnica in časopisna čitalnica. S težavo sva odprli vrata, kajti bila so zelo velika in težka. Znašli sva se na velikem hodniku. Šli sva v prvo nadstropje in pred vrati obstali. Potrkali sva in vstopili. Knjižnica je bila skoraj prazna. Le knjižničarka in nekaj študentov je bilo v njej. Prosili sva jo, če bi lahko dobili Prešernov album. Z veseljem nama ga je dala. Odnesli sva ga na mizo in ga začeli pregledovati.
Najprej sva si ogledali naslovno stran. Album je sestavil France Kidrič. Izdan je bil leta 1949. Na prvem listu je Goldensteinova podoba Franceta Prešerna. Potem sledi
V knjižnici
Zima
Zdaj zima je nenadoma prišla, odejo belo prinesla je in led. Kaj bo z živalmi se zgodilo zdaj< Živalce, pohitite, da se v snegu ne zgubite!
Medved se za zimo je pripravil, da lahko jo mirno bo prespal, si dosti listja do sedaj nabavil, da postelj'co ugodno bo prestal.
Milena Košir, 7. a r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Učenka Renata Ribnikar iz osn. šole Simona Jenka je te dni prejela priznanje za sodelovanje na otroški likovni razstavi v Indiji. Tokrat nam predstavlja eno izmed svojih risb — Zavetje.
Manom Franceta Prešerna ob sto; letnici smrti. Kidrič je v tej knjig1 zbral vrsto pesnikovih portretov, portrete roditeljev, sester in bratov, stricev, učiteljev, znancev, prijateljev in drugih. Nekateri portreti so 1« približno dognani po pripovedi, kajt' Prešeren se ni hotel slikati.
Album ima dva dela. V prvem delu podobe prikazujejo mesta, okolico, važne listine, sorodnike, prijatelje, dekleta, Prešernove so-rodnike kot so Vodnik, Čop, Bleiweig in drugi.
V drugem delu se zvrsti enainšti-rideset portretov Franceta Prešerna-Vsak slikar si ga je po svoje predstavljal in ga tudi po svoje upodobil-Njegovi najbolj znani portretisti so Langus, Goldenstein, Šubic, Justin, Jakac in drugi. Tu so tudi upodobljeni nekateri prizori iz Prešernovega življenja. Za tem slede še ilustracije k njegovim pesmim Lepa Vida, Krst pri Savici. ..
Zadnje strani albuma so namenjene opombam.
Ko sva album pregledali, sva lahko prelistali več izdaj Poezij, potem dva romana o Prešernu, zelo veliko prevodov Prešernovih pesmi v tuje jezike in še nekaj časopisov s Prešernovimi podobami.
Ura je bila šest, ko sva z delom končali. Lepo sva se zahvalili i" odšli, kajti zunaj je bila že tema.
Martina Kuhar, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
Stričev 1 avtomobil
Nekega dne je prišel oče domov Bil je v Topoljah. Vesel sem bil, d# je prišel.
Vprašal me je: »Ali uganeš, kaj )el kupil stric?« »Kaj neki bi kupil?' pravim. Mislil sem in mislil, a s*' nisem mogel domisliti. Vprašal setf ga: »Ali so kupili punčko?« »N$ uganil. Stric je kupil avto.« Začudil" se: »Kako to?« Nato pa pristavim1 »Saj res, saj stari ode in stara mam8; ne moreta več peš v dolino.« Sreče" sem bil, da so kupili avto. Sedaj p* bodo večkrat prišli k nam na obisk' Takoj drugi dan sem šel z atom v| Topolje, da sem si ga ogledal.
Vinko Rovtar, 4. r. osn. šole Selca
Petek, 13. februarja 1976
nagradna križanka   od vsepovso
za smeh
Glas — 9. stran
NA SORSKEM POLJU
1	2	3	4	5	6				7	8	9	10	11	12
13						14		15						
16					■	"	18		■	*				
20					22				23		■			
	25		26 |$&.		27					■	28			
		29		30				31		32				
	33						34			35			36	
37						38		39		40				41
42			r		44				45		■			
47		■	48					49			50	■		
52		53						54				55		
56									57					
Rešitev nagradne križanke z dne 6. februarja: 1. orel, 5. Imola, 9. alba, 13. komanda, 15. izobara, 17. opornik, 18. risarka, 19. AN, 20. elegija, 22. IL, 23. Inka, 25. Atika, 26. Asja, 28. Ajaja, 30. APA, 31. Stael, 32. ne, 33. bol, 35. Lel, 36. ŽT, 37. dinar, 39. Menam, 41. apaš, 43. Voklo, 45. sake, 48. ruk, 49. šimpanz, 51. Mal, 52. amarena, 54. Kiepura, 56. sarafan, 57. adlatus
Izžrebani reševalci: prejeli smo 92 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Marina Perne, 64000 Kranj, C. 1. maja; 2. nagrado (40 din) Tatjana Trilar, 64000 Kranj, C. 1. maja 61; 3. nagrado (30 dinarjev) Helena Rus, 64000 Kranj, C. kokrškega odreda 21. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 17. februarja, na naslov: ČP Glas, Kranj, Mode Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
(Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu)
izbrali smo za vas
Motoristi se te dni lahko po zelo ugodni ceni oskrbe z odličnimi To-provimi vetrovkami, kombinezoni in kompleti hlač in jopiča. Pri SLO-VENIJAAVTU na Titovem trgu v Kranju so namreč te dni tem artiklom znižali cene.
Cena: vetrovke 308 do 490 din kompleti 680 din kombinezoni 948 din
Kmalu bomo za ven oblekle na hlače ali krilo le debelejšo daljšo jopo. Pri Rašici so izdelali ta model, dobi se pa na Kokrinem oddelku pletenin v GLOBUSU. Velikosti od 42 do 46. Cena: 372 din
Artikel ROZI so pri PEKU poimenovali te tri modele spomladanskih ženskih čevljev. Poliuretan podplat se je obdržal tudi to pomlad. V črni, bordo in opečnati barvi se dobe v vseh PEKOVIH prodajalnah. Cena:289 in 299 din
Tudi naša deklica bi se rada moderno oblekla. V ZARJINI otroški trgovini na Jesenicah (pri carinarnici) prodajajo žametne obleke s skrajšanim rokavom v rdeči, temno modri, umazano zeleni in rumeni barvi. Vprašajte za model BARI. Velikosti: od 9 do 13 let. Cena: 213 do 233 din
Vodoravno: 1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja, 7. umetna vodna pot, 13. predmet za odevanje, 15. znameniti otok na Donavi blizu Orsove, potopljen v akumulacijskem jezeru, 16. žepni tat, 17. dvojica, 19. risba, skica; navpična projekcija, 20. italijanska reka, ki se izpod Abruzzov izliva v Jadransko morje, 21. brezbarven plin, z ostrim vonjem, spojina dušika in vodika, 24. ime ameriške filmske igralke Gardner, 25. Avstrijska poročevalska agencija, 27. drevored, cesta z vrsto dreves ob strani, 28. ženski osebni zaimek, 29. ameriška država na severozahodu ZDA, 31. ječa, zapor, 33. tovorna žival s sivo dlako in dolgimi uhlji, 34. v zemljevidih znak za otok, 35. nemški arhirekt, ki je pred Hitlerjem emigriral v ZDA, Ludvvig... van der Rohe, 37. glavno mesto Grčije, 38. kratek požirek tekočine, 40. slavnostna ali obredna oprava cerkvenih ali svetnih mogočnikov, 42. domač izraz za smeš-nico, šalo, 43. prebivalec Laponske, 46. vprašalnica mar, 47. avtomobilska oznaka za Trst, 48. mesto v Sremu v znožju Fruške gore, 49. islamski naslov za prince in plemenske poglavarje, vodja emirata, 51. Tomislav Neralič, 52. rob, 54. zijalo, kdor zija, 56. ohlapen moški površnik z rokavi in ramnimi deli iz enega kosa, 57. namen, načrt, navadno slab, skriven.
Navpično: 1. prevleka na telesu človeka ali živali, 2. industrijsko mesto in najpomembnejše črnomorsko pristanišče v Ukrajini, 3. kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami, 4. vrba žalujka, 5. domače žensko ime, Barbara, 6. znak za kemično prvino aluminij, 7. kratica za Planinsko društvo, 8. uspešen angleški filmski producent, Arthur Joseph, 9. ime tovarne gospodinjskih aparatov, 10. zapora, osamitev zaradi suma okuženosti, 11. plod oljke, 12. krmilni in industrijski poljski pridelek, 14. vrsta črnega vina, 15. posamezni operni spev, 18. dalmatinsko žensko ime, 22. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih, 23. orel v germanski mitologiji, 26. pristanišče na skrajnem jugovzhodnem delu Arabskega polotoka, 28. osje gnezdo, 30. obredni enobesedni velikonočni spev, 32. čustvo, čustvena razgibanost, 33. žulj od obutve, otiščanec, 34. južnoslovanski narodni ples v krogu, kolo, 36. avstrijski književnik, pisec »Bambija«, Felix, 37. kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo, kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju, 38. škrat, spaček, 39. plemiški naslov, poglavar kneževine, 41. ljubkovalno žensko ime, Valentina, 44. konec molitve, izraža potrditev, željo, 45. istrski književnik, Viktor Car . .., 48. oranje, zorana zemlja, 50. nevarna sodobna bolezen, karcinom, 53. Radovan Gobec, 55. znak za kemično prvino lantan.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Napad na krilu in središče
Krilni napad oziroma njegov uspeh pogojuje celotno razmerje sil na deski, kajti igra na krilu je sestavina skupne igre. Zato je napad na krilu praviloma uspešen, če nasprotnik ne obvladuje središča. Torej je pomembno, da nasprotnikove sile v središču blokiramo ali po potrebi odstranimo (eliminiramo).
in beli nima rešitve, kajti na 5. Khlxh2 sledi Dc7 -h7 mat in na 5. I)e2xh2 Dc7 -c6 + z neubranljivim matiranjem.
dr. S. Bavdek
Še to: v prejšnji petkovi številki (6. februarja) je v risbi en kmet preveč, in sicer je to črni kmet na e7.
(6. zapis)
V tretjem zapisu sem na kratko opisal žabniško cerkev sv. Urha. Resda le bolj revne za tako bogato vas. Po besedi starološkega fajmo-štra Kramerja celo — »bahaško«. A to najbrž ne bo držalo, saj vaščani kot kaže niti sebi ne privoščijo kakega udobja stanovanjske kulture — vsaj opazil ga nisem. Tudi v kaki starodavni kmečki »hiši« v tem kraju nisem še mogel posedeti. Kaj jih ni več? Onih domačih soban s širokimi pečmi, z belo javorovo mizo, s klopmi ob stenah pa s slikami na steklu, z uro nihalko, z »gav-tri« v oknih in s poribanim lesenim podom. Mar je ta čar kmečkih domov res že ugasnil? — No, hleve za mnogoglavo govejo živino pa imajo Zabničani kar imenitne. To je pa že treba reči! Dobri gospodarji, ni kaj!
PRVA SLOVENSKA SLIKARKA
|7 akih posebnih umetnin — ne arhitektonskih  ne kiparskih,
LjL ne slikarskih — v žabniški cerkvi sv. Urha nisem ugledal. Tudi starin kulturnospomeniške vrednosti ni tam. — Pač! Zabniška cerkev ima podobe križevega pota, ki jih je v drugi polovici preteklega stoletja naslikala prva slovenska slikarka-umetnica Henrieta Langus (rojena 15. julija 1836, umrla 19. julija 1876).
Sodim, da so njene podobe v žabniški cerkvi največja krajevna umetniška dragocenost. Zato bo gotovo prav, če bralcem teh zapisov, posebej pa Zabničanom, ki imajo najbrž radi svoj kraj, kaj več povem o zanimivi slovenski ženi. Poklicna in samostojna slikarka-umetnica je bila tudi za Evropo v onem času prava redkost, dokaz poguma, prva slutnja enakopravnosti in svobodnosti.
Henrieta je bila nečakinja slikarja Prešernove dobe in pesnikovega prijatelja Mateja Langusa, gorenjskega junaka iz Kamne gorice.
Slikar je imel nenavadno lepo ženo (ki jo je tudi naš Prešeren rad gledal — v pismu Čopu iz Celovca v Ljubljano, 13. februarja 1832, je pesnik kavalirsko pripisal: »Gospe Langusovi poljubljam roko.«) — ki pa mu ni mogla roditi otrok . . . Zato je vzel v hišo hčerko svojega brata in jo posvojil. Ko je deklic dorasel, jo je že nekoliko ostareli slikar pričel učiti. Res je pri njem dobila mlada Henrika (raje se je imenovala za Henrieto!) prve slikarske napotke; kaj dosti več pa najbrž ne. Zato jo je slikarjeva vdova (Langus je umrl 1. 1855) spremila na Dunaj in jo tamkaj vpisala na umetniško akademijo k profesorju Blaasu.
	■#	EH	mm KšJ
A:	&I©		■ ■
		A	m m
	■		
	■	1	O
•i	■		■ ■
			
	■		
V poziciji na sliki (Mejič-Todorov, Novi Sad 1960) je črni razgalil položaj belega kralja in tako omogočil nastop svojim težkim figuram.
1. ... Td8-g8 +
2. Kgl-hl Ld6xe5!
V partiji je črni izbral drugo možnost
2. ... Sc6 Xe5, vendar se je pri tem uštel. Po
3. f4xe5 Ld6-c5 4.Tal - dl! je beli ohranil središče in v nadaljevanju celo zmagal.
LU >
o a
o
LU
f4xe5 Lb2 xd4
Sc6xd4! Th8xh2 + !!
Med že v kameni dobi
Strokovnjaki sodijo, da je čebela živela že 25 milijonov let pred človekom. Človek pa je med in čebelo spoznal v kameni dobi. V času faraonov so čebele prevažali po Nilu na boljšo pašo. Tudi Grki in Rimljani so bili izkušeni čebelarji. Aristotel (384-322 pr. n. št.) je v svojih delih razlikoval tri vrste teh žuželk: delavke, trote in matice.
Konec sveta lep in sončen
Nemec Johan Stoeffler je napovedal, da bo 20. februarja 1524. leta vesoljni potop. V srednjeveški Evropi je njegova napoved zbudila silno poparjenost. Ljudje so se množično pripravljali na rešitev. V francoskem mestu Toulouse so zgradili celo nekakšno Noetovo barko. Ampak 20. februar je bil po vsej Evropi izredno topel in lep sončen dan.
Prvi liker
Prvi alkoholni liker je sestavil leta 1400 Girolamo Savonarola, ko je neke vrste žganja odišavil s parfumi. Kasneje so likerje največ izdelovali po samostanih. Vendar za odišavljenje niso več uporabljali parfuma, temveč različna zelišča.
Univerzitetna izobrazba
V zgodnjem srednjem veku, ko so se šole šele začele razvijati, je bilo potrebno — za današnje pojme — zelo malo znanja za vpis na univerzo. Kandidat je moral znati črkovati in seveda moliti. Na nemških univerzah se je potem naučil seštevanja in odštevanja in veliko sholastične filozofije, na italijanskih pa so študente naučili tudi deliti in množiti.
Oprostite, prosim, kje pa je izho^?^
Najvišje letališče
Letališča El Alto v Boliviji leži 4038 metrov nad morjem. Višje je samo še začasno letališče pri Ladaku v Kašmirju — 4360 metrov visoko. Najvišja točka, na kateri je sploh kdaj pristalo letalo, pa je 6080 m na Dhaulagiri na Himalaji.
Namesto bencina
Francoski inženir Jean Chambrin je pred kratkim presenetil javnost z novostjo, ki bo po njegovem spremenila svet. Profesorjem, novinarjem in drugim radovednežem je pokazal nov avtomobilski motor, ki ga poganjata voda in alkohol. V svojem starem avtomobilu je s tem motorjem in omenjeno mešanico prevozil že več kot tisoč kilometrov. Na sto kilometrov porabi motor 23 litrov te tekočine, sestavljene iz 60 odstotkov vode in 40 odstotkov alkohola.
Seveda je gospa Langusova ostala pri svoji pohčerjenki na Dunaju — čas je bil tak, da mlada dekleta (Henrieti je bilo tedaj šele 19 let) niso smela potovati sama, niti v tujini živeti sama. Vedno je morala biti z mladenko mati ali starejša sorodnica.
Z Dunaja sta se Langusovi preselili v Draždane (nemško: Dres-den), kjer je Henrieta slikarske študije uspešno nadaljevala. Zgodilo pa se je, da je gospa Langusova prav tu zbolela in umrla (tudi pokopana je Langusova vdova v Draždanih). Henrieti ni kazalo drugega, kot da se je vrnila v domovino in pričela tu slikati kot poklicna umetnica. Naročil ji res ni manjkalo, posebno cerkvenih ne. Največ je seve naredila nabožnih podob, ki jih imajo še sedaj v raznih cerkvah po vsem Slovenskem — štirinajst podob križevega pota je v žabniški cerkvi! Ni pa Henrieta slikala le po cerkvenih naročilih, pač pa je bila znana tudi kot dobra portretistka. Prav dela s tega področja so nameščena na stalni razstavi slovenske likovne umetnosti v ljubljanski Narodni galeriji kot prikaz ustvarjalnosti prve slovenske slikarke.
Slikarska dela Henriete Langu-sove se odlikujejo po nežnosti barv, dobri risbi in harmonični kompoziciji — tak je tudi njen križev pot v Zabnici, rahla umetnina ženskih rok ...
Na študijskem potovanju po Italiji se je Henrieta Langusova v Benetkah prehladila in na smrt bolno so pripeljali v Ljubljano, kjer je kmalu nato umrla (sredi leta 1876). Pred sto leti. . . Naj zato ta kratek zapis velja tudi kot tiha počastitev slikarke ob stoletnici njene smrti.
Morda se bodo — po tem pisanju — le katere oči žabniških domačinov z ljubeznijo in s spoštovanjem zazrle v svetlobarvne podobe njihovega križevega pota v sicer tako ubogi farni cerkvi svetega Urha?
KMEČKI VOJVOD
apisal sem že, da tli (ali še?) v Zabničanih še prastar pun-"% tarski duh. Kajti zgodovinsko je izpričan določeni Jernej Šifrer, domačin iz Zabnice, ki se je kot pravdač ali kmečki vojvod gnal za ljudi, ki se jim je godila taka ali drugačna krivica.
No, da bi zanimivega moža z bolj vedre strani spoznali, poglejmo najprej, kaj o njem piše Ivan Tavčar v svoji Visoški kroniki.
Pisatelj je upornega kmečkega zagovornika Jernača Schiffrerja takole opisal: da je bil mož »že zelo star kmet«, ki je brez strahu udrihal po poniglavem loškem prebivalstvu. Ščitila ga je starost — pet otrok je imel že odraslih — pa še splošna veljava, ki mu jo je dajala čast kmečkega vojvoda, pravdača.
Kričal je Schiffrer v množico na trgu, ki je šumela kakor čmrlji pod mahom: »Pa se vam je spet usedel na prazne buče, loška teleta! Se vam bo še večkrat, ker vas pozna, da bi zobali pesek, če bi vam ga namesto prosa natrosil pred prazne gobce! Vi mislite, da žrete meso, kadar tlačite smojke vase.«
(Brž povem onim, ki ne vedo: smojka je v žerjavici pečena neo-lupljena repa; »loška smojka« je že od nekdaj zbadljiv naziv za Ločane.)
Pa so vprašali Jernača, le kaj bi on storil, da bi bilo ljudem lažje prenašati bremena, ki jim jih nalaga loško škofovsko gospostvo.
»Kaj bi storil? Tožbo bi vzdignil, tožbo z največjim pečatom! In prav kmalu bi spokoril vašega škofa! Ej, loške smojke, še so na svetu naši deželni stanovi, še je tu nemški Gradec in tudi cesar še živi, ki je vendar nekaj več kot vaš škof, ki vas, ovce, samo striže! Da, take ovce ste vi, loški meščani — kaj pravim meščani, vi, loški tepci!«
No, ko pa je postajalo le preveč vroče, saj se stari Ločani res niso pustili kar naprej tako zmerjati in so že pričeli Jernaču groziti, da ga bodo zatožili škofu, je moža potegnila iz gneče stara kmetica, Schiffrerjeva žena:
»Ali se moraš zmeraj prepirati, ko vendar veš, kako je! — Schiffrer ne bo nikoli močnejši, in naj živi tisoč ljudi, od škofa na gradu!«
»Molči, žena!« se je odrezal Jernač, pravdarski vojvod loških podložnikov. »Nočem, da bi piškavi grajski gospodje mislili, da se jih bojim! Prav nič se jih ne bojim in nič bi se jih ne bal, če bi tudi deželnega glavarja na svoji strani ne imel! Pa ga imam, da veš!« Bal pa se mož res ni, saj je svojčas vodil pravde podložnikov kar proti dvema škofoma: Vidu Adamu in Albrehtu Sigismun-du. Č. Z.
radio i
14
sobota
i 30 Dobro Jutro 8.10 Glasbeni matineja 9.05 Pionirski tednik 9,(5 Glasbena pravljic m 10.15 Kdaj, kam, kako in
po i^em 11 .03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12..'tO Kmetijski nasveti 12.40 Ot> bistrem potoku
13.30 Priporočajo'vam 14.10 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 S knjižnega trga 17.20 Gremo v kino 18.05 Pogovor s
poslušalci 18.15 Čustveni svet
računalnika Rupreta 19.40 Minute z ansamblom
Francija Pubarja 19.50 Lahko noč, otoroci 20.00 Spoznavajmo svet
in domovino 21.15 Za prijetno
razvedrilo 21.30 Oddaja za naše
izseljence 23.05 S pesmijo in plesom
v novi teden Drugi program
9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako
pa mi 14.20 Glasbeni drobiž
od tu in tam 14.33 Ročk selekcija 76 15.40 Portret orkestra
Bili Evans -
Claus Ogerman 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po
Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 Deset minut
z ansamblom
Jožeta Privška 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program
19.05 Iz slovenske
zborovske tradicije 19.25 Minute s pianistom
in skladateljem
Sergejem
Rahmaninom 20.00 Iz oper in glasbenih
dram
21.40 Dvignjena zavesa 22.00 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
15
nedelja
6.00 Dobro jutro
8.47 9.05 9.55 10.05 11.10 i 1.30
14.06 17.50
19.40 19.50 20.00 22.20
23.05 2.1.15
Radijska igra /a otroke — K. Puntal
Pravljica v modrem
Skladbe za mladino Se pomnil e, tovariši Glasbena m cd igra Prvi aplavz
Nedeljska reporl a/a
Naši poslušalci čest itajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Radijska igra — Juš Kozak - Mitja Mejak: Balada o ulici
Glasbene razglednice Lahko noč, otroci
V nedeljo zvečer Skupni program J RT — studio Beograd Literarni nokturno
V lučeh semaforjev
Drugi program
H.o:t
9.35 10.05
10.35 10.50 11.33 13.18
14.00 14.05
15.00
Zvoki za nedeljsko jutro
Mladina sebi in vam S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti Naši kraji in ljudje Cocktail melodij Melodije po pošti Film, opereta, musical
Pet minut humorja Glasba iz starega gramofona Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Večerna nedeljska
reportaža 19.15 Igramo, kar ste
izbrali, vmes 20.35 Naš likovni svet 23.00 Iz komornega opusa
jugoslovanskih
skladateljev 2.1.55 Iz slovenske poezije
ponedeljek
4.30 Dobro jutro
8.10 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet pravljic
in zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Slovenske ljudske
pesmi v priredbah 10.15 Kdaj, kam. kako
in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na
koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.10 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Interna 469 17.20 Koncert po željah
poslušalcev
18.05 18.20
i9. m
19.50 20.00 20.30 22.20
23.06 23.15
Kult urna kronika
Zvočni signali
Minute I ansamblom
Štirje kovači I.aliko noč, ot rod Ce bi globus taigral <kperrii koncert I 'i »pevke iz jugoslovanskih študijev
Literarni nokturno Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek na
valu 202 13.00 -Melodije in ritmi
iz studia 11 13.33 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 14.00 Nenavadni pogovori 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru
Radia BeromUnster 16.00 Novost na knjižni
polici 16.05 Panorama
slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi
instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05
19.30
19.50 20.35
21.00 21.15
23.00
23.55
17
4.30 8.10 9.05
9.30 10.15
11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10
14.40
15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40
19.50 20.00
Sprehodi po tuji zborovski literaturi Yehudi Menuhin in Bach
Literarni večer V svetu Havdnovih klavirskih triov Ekonomska politika Večeri pri slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko
Iz slovenske poezije
torek
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Iz glasbenih šol — Kobarid Kdaj, kam,, kako in po čem Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak
Narava in človek Obiski naših solistov V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Jožeta Kampiča Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi
20,(0 Radijska igra
— Akira Vokomjtsu In ti, I liroši 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Orkestrske balade 23.06 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli J RT
13.33 Lahka glasba na
našem valu 14.00 Glasbena
ustvarjalnost
jugoslovanskih
narodov in
narodnosti 14.20 Zabaval vas bo
ansambel Silva
Stingla 14.33 Znana imena —
znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester
RTV Ljubljana
igra za ples 16.40 Tri tisoč sekund
Radia Študent 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevcem Ivico
Serfezijem 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 Predstavljamo vam
opero Gaetana
Donizettija
Roberto Devereux 20.35 Festival v Luzernu
1975
22.30 I/, sveta glasbenih
preobrazb 23.25 Dva concertina 23.55 Iz slovenske poezije
18
sreda
4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Samoupravljanje
s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po Čem 11.03 Urednikov dnevnik 12.10 Opoldanski koncert
lahke glasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.10 Ob izvirih ljudske
glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Loto-vrtiljak 16.45 Naš podlistek 17.20 Iz repertoarja
Komornega zbora
RTV Ljubljana 18.05 Po poteh odločanja
i 8.36 Inst rumeni i v rit mu 19.40 Minule / ansamblom Mojmira Šepet ■
19.50 Lahko noč, otroci
20.oo Koncert i/ našega
si udia 22.20 S festivalov jazza 23.06 Literarni nokturno
— I. Ka jam: Pesmi
23.15 Jugoslovanski pevci
zabavne glasbe Drugi program
9.(X) 13.00 l.l.l.l
14.00
14.25 14.33 15.40 16.00
16.40 17.40 17.50
18.00 18.40
Sreda na valu 202 I )anes smo izbrali
V ritmu Lat inske Amerike Radijska šola za srednjo stopnjo Glasbena medigra Ročk jazz Srečanja melodij Popevke tako in drugače
Moderni odmevi Svetovna reportaža
V ritmu tijuane
— beata z orkestrom Herba Alpreta Progresivna glasba Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe
Tretji program
Iz predklasične zborovske tradicije Znanost in družba Za ljubitelje stare glasbe
Iz tisoč in ene noči Sodobni literarni portret
Albert Lortzing: Car in tesar, odlomki Razgledi po sodobni glasbi
Iz novih posnetkov ansambla Slavko Osterc
Iz slovenske poezije
četrtek
19.05
19.30 19.45
20.35 21.00
21.20 22.15 23.30
23.55
19_
4.30 Dobro jutro
8.10 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za
višjo stopnjo 9.35 Slovenska zborovska
glasba pretekle in
polpretekle dobe 10.15 Kdaj, kam, kako in
po čem 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo po želji 12.10 Predstavljamo vam 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 S pihalnimi godbami 13.30 Priporočajo vam 14.10 Iz glasbenih šol
-Vič-Rudnik 14.40 Med Šolo, družino
in delom 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Jezikovni pgovori 17.20 Iz domačega
opernega arhiva 18.05 Naš gost 18.35 Vedre melodije
19.50 20.00
21.40 22.20
23.00 23.30
Minute z ansamblom Jožeta Prfvika Lahko noč, otroci Četrtkov »ečer
domačih pesmi in napcvnv Literarni večer Heinrich Meine Lepe melodije
Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo V gosteh pri tujih radijskih postajah Ivo Mojzer naš
nocojšnji gost
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do
melodije 13.33 Zvoki orkestra
Belgijskega radia
in televizije 14.(X) Samoupravljanje
s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Mozaik glasov in
instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16.40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim
orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non-stop ples z
orkestrom in zborom
GUnter Noriš
Tretji program
19.05
19.10 19.50 20.05
20.35
20.45
21.45
22.00 23.20
23.55
Vprašanja telesne kulture
Večerni concertino Pot izobraževanja Sodobni zborovski zvok
Mednarodna radijska univerza Salzburške slavnostne igre 1975 Franz Liszt: Po branju Danteja Neznani Schumann Plesi in pesmi za godala
Iz slovenske poezije
20
petek
4.30 Dobro jutro
8.10 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za
nižjo stopnjo 9.30 Jugoslovanska narodna glasba 10.05 Po poteh odločanja 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.05 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov
in solistov 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Šopek novih
domačih melodij 13.30 Priporočajo vam 14.10 Mladina poje 14.30 Naši poslušalci
čest itajo in pozdravljajo I 1 tu Napotki za turist e
l"),ii Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak Iti,45 Glasbena medigra 16.50 Človek in zdravje 1 7.20 Iz koncertov in
simfonij 18.05 Ogledalo našega časa 18.15 Ob lahki glasbi 19.40 Minute I ansamblom
Ottavia Brajka 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Opatija 76 21.15 Oddaja o morju
in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz
logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program
9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in
glasbenih revij 14.00 Radijska šola za
14.25 II.U 15.40 16.00 16.05
16.40 17.40 17.50 18.00 18.40
nitjo stopnjo Glasbena medigra Za mladi t\ et Izložba popevk Filmski vrtiljak Z velikimi zabavnimi orkestri
(ilasheni casino Odmevi z gora IVijet ni zvoki Slereo jaz/. Partiture lahke glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra
— Albert Camus: Renegat ali zmedeni duh
19.48 Rekerjeve skladbe za klavir štiriročno
20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov
22.00 V nočnih urah
23.30 Iz jugoslovanske operne literature
23.55 Iz slovenske poezije
tržni pregled
jesenice
Solata 15 do 50 din, špinača 22,80 din, cve-tača 14,50 din, korenček 6 do 9,80 din, česen 22,30 din, čebula 10,13 din, fižol 14,75 do 20,50 din, pesa 6,50 din, slive 21 do 23 din, jabolka 9,60 din, hruške 14,50 din, pomaranče 8,60 do 11,60 din, limone 12,40 do 13,30 din, ajdova moka 18,85 din, koruzna moka 4,63 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 6,60 din, kisla repa 6 din, orehi 90 din, jajčka 1,76 do 1,87 din, krompir 6,15 din
kranj
Solata 15 din, špinača 28 din, cvetača 18 din, korenček 8 do 10 din, česen 25 do 30 din, čebula 9 do 15 din, fižol 15 din, pesa 6 din. slive 20 din, jaboka 6 do 8 din, hruške 13 din, grozdje 16 din, med 50 din, žganje 50 din, slanina 35 din, suho meso 55 din, motovileč 48 din, pomaranče 9,20 din, limone 11 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 6 din, kaša 16 din, surovo maslo 52 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 12 din, klobase 25 din, orehi 80 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 6 do 7 din
trZiC
Solata 15 do 20 din, špinača 20 do 25 din, cvetača 20 din, korenček 12 din, česen 25 din, čebula 12 din, fižol 17 din, pesa 8 do 10 din, paradižnik 30 din, paprika 45 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 15 din, grozdje 18 din, banane 12 din, pomaranče 10 do 12 din, limone 15 din, ajdova moka 16 din I, koruzna moka 7 din I, kaša 20 din I, surovo maslo 14 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 7 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 8 din, krvavice 25 din, orehi 8 do 85 din, jajčka 1,80 do 1,90 din, krompir 6 din
televizija t
14
8.55 10.00
14.30 15.00
16.10
17.30
18.00 18.20
19.15
19.30 19.30
20.00 20.15
sobota
22.30 23.40
Srečanje
samouprav I jalcev
— prenos
iz Kragujev ca (Bg) Innsbruck: slalom
— prenos, B (EVR-Lj)
Filmski pregled z 01
— posnetek, B Innsbruck: štirisedežni bob
— prenos. B
(EVR-Lj) Nogomet ( "/. : SZ
— prenos iz Most ar ja (Sa) Po belih in črnih t ipkali (mzornik
Potop
— serijski film. B Risanka. B TY dnevnik
Tedenski
zu nan jepolit ični komentar Gregec Kobiliea
— film, B innsbruck hokej CSSR SZ
prenos, B (BVR-Lj), v 2. odmoru TV dnevnik 1 družinski polet
— ameriški film, B Filmski pregled I OI
— posnetek, B
Oddajniki II. T V mreže
16.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.(Xt Filmska burleska 19,10 TV dnevnik 20.00 DickCavett
vam predstavlja 21.00 Športna sobota 21.30 Monitor — oddaja
TV Ljubljana 22.20 Sonce, morji-
in mimoze
22.50 Kronika Festa
TV Zagreb — I. program
9.00 Zbor
samoupravi jalcev 10.00 TV v šoli (Bg) 10.35 TV v šoli (Zg)
12.00 Posnetki 1/
Innsbrucka 16.15 Kapelski kresovi 17.30 Poročila 17.:(5 TV koledar 17.45 Otroški spored 18.45 Tcverscnove
pravljice 19,(1) TV dnevnik 20.00 Zapiski i/ NOB 20 35 OI: hokej CSSR SZ 22.30 01: filmski pregled
23.(X) Glasbena oddala
15
nedelja
8.25 Poročila 8.30 Za nedeljsko
dobro jut ro:
Fest i vit I mladinskih
pe\ skih zborov v Celju, B 9.05 Vzpon človeka
— serijski film, B 9.55 625
10.35 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, B, Tako so živeli: Ariel
1 1.30 Kmet i |ska oddaja
(Zg)
12.30 Grof - filmska
burleska 12.55 Innsbruck:
smučarski skoki
— prenos. B (EVR-Lj)
15.20 Piunski pregled 1 OI
— posnetek, B 15.50 Morda vas /anima:
Prešernovi nagrajenci 16.25 Innsbruck:
drsalna revija
— prenos, B
(EVR-Lj)
18.05 Okrogli svet 18.20 I lisica v preriji
— serijski film, B 19.15 Risanka
19,10 TV dnev nik 19.50 Tedenski
gospodarski
konični ar 20.00 V. Kovačevič:
Kapelski kresovi, B 21.15 Mesta: Ulcinj, B
2 1.15 Glasbeni I renutek 21.55 Športni pregled (Zg) 22.10 TV dnevnik
22-30 Sklepna slovesnost
— posnetek z OI, B
Oddajniki II. TV mreže
1 1.30 Nogomet ni I urnir
Velela — prenos iz Mostai |.i 16.40 Košarka
('rv. zvezda : Zadar
— prenos
18,'to Glasba skori
slolel |a 19,10 TV dnevnik 20.00 Na pariških
pločnikih
— glasbena oddaja 21.(K) 24 ur
21.20 Loma
— celovečerni film
TV Zagreb — I. program
9.50 Poročila
10.(X) Otroški spored
11.00 Narodna glasba
1 1.30 Kmet ijska oddaja
12.30 I )okumenl arni film
1 2,V> ()|: smučarski skoki 15.20 TV dnevnik
15.40 JanoAik 16.25 oi: drsalna revija 18.00 OI: filmski pregled
19, (0 TV dnev mk 2005 Kapelski kresovi 21.25 Dokumentarna
oddaja
2 1 ,V> Spori ni pregled 22.10 TV dnev mk 22,10 OI sklepna
slovesnost
— posnetek
16
8.10
10.00
15.40 17.10
17.40
17.55 18.10
18.36 18.45 19.18
19, il) 20.00
20.50 2130
22.00
ponedeljek
T V v šoli: Slovnica, Pariz, Goranov dom. Nemščina, NOB in socialna revolucija. Zemlja (Zg)
TV v šob: Jezik in književnost. Zemljepis (Bg) Filmski pregled t OI
— posnetek, B Pravljica
iz lutkarjevega
vozička:
O divjaškem
divjaku, B
Mala čudesa velike prirode, B
Obzornik
Marksizem v 1 eoriji
in praksi: Sodobne
spremembe v delavskem
razredu
Odločamo
Mladi za mlade
Risanka
TV dnev nik
F Bevki Težka pot
— lirama TV Beograd
Kult urne diagonale Mozaik krat kega filma: St rupi. Muzej odločno zalit ev a TV dnev nik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17,(5 TV koledar
17.45 Lutke 18.00 TV vrte, 18.15 Književni klub
18.46 Mladi za mlade [9.30 TV dnev nik 20.00 Športna oddaja 20.30 Ženski in moški
poklici
21.00 Tedenski pregled 21.20 Vreli \ eter
— celovečerni film
TV Zagreb — I. program
14.10 TVvAoIi
od 17.15 dO 19.30 isto kot na oddaj. II. TV
mreže 19,(0 TV dnevnik 20.00 K. Klaiič: Izjava
— TV drama 21.15 Na piv eni mest u
A bi a 111 I )eškov ič 22.00 Žetev - dok. film 22.10 TV dnevnik "22.35 TV seminar
17
torek
8.10 TV v š„|i: Dober tek. Tema z v ariacijnmi.
Geninel ii |a.
Ruščina,
l Venci pred kamero, T V vrtec. Spola (Zg) lO.IMl TV v šoli:
Plilodoslov je. Glasbeni pouk I Bg)
I l .05
14.K)
16.00
17.20
17.35
18.00 18.15
18.15 19.15 19,(0 'JI).()()
21.00 21.45
TV v šoli: Srednjeveška bosanska država (Sa) TV v šoli
— ponovitev (Zg) TV v šoli
— ponovitev (Sa) Vrtec na obisku:
Veseli pust, B Mihec iz Lonneberga
— serijski film, B Obzornik
Ne prezrite:
Ljubljanski grad
Narodna glasba (Bg)
Risanka, B
TV dnevnik
Akt ualna oddaja
II de Balzac:
'Teta Liza, B TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
1 7.15 TV dnev nik
17, (5 TV koledar 17.45 Potovanja — film 18.15 Kozara
18, 15 Narodna glasba
19, (1) TV dnevnik 20.00 B. Belan:
Nina nana
za Pavlico
— TV drama
20.60 24 ur
21 .35 Večer 1 Banko
Velentanlii 21.38 Obzorje
TV Zagreb - I. program
do 19.30 isto kot na odd.
II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 2d.00 V središču 2030 J, ('ronin. Zvezde
gledajo z, neba
— T V nadaljevanka 21.40 TV dnevnik
21.45 Glasbena oddaja
181
sreda
S 10 TV v šoli: Gozd.
(loranov doni.
Organske spojine,
T V vrtec.
Slovnica (Zg) MUK) TV v šoli:
Predšolska vzgoja,
Zgodov ina ( Bg ) 17.15 CSS sanj —
ot roška oddaja, B
17.30 Mojstri stare
japonske obrt i, B 17.55 Obzornik 18.10 Po sledeh
napredka, B 18.45 Glasbeni amaterji
(Bg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 29.00 Film tedna:
Obljubi lena dežela
- 2. del, B 21.25 '1 V dnevnik 21,(5 Repertoar
naš vsakdanji
— Fest 76
Oddajniki II. TV mreže
1 7.15 TV dnev nik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Znanost
18.45 Glasbeni amaterji
19,10 TV dnevnik 211.00 [zbor v sredo 22.IMI TV dnevnik 22 20 Globus
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na odd.
II. TV mreže 19,(0 'TV dnevnik 20.00 Prosta sreda
19
četrtek
8.10
10.00
1 7.35 17.50
16.25
19.18 19,«) 20.00
21.10
21.40
TV v šoli: Aljaska.
1 delegatski sistem, lIganke, Nemščina, Filmski jezik,
l fčenci pred
kamero (Zg)
TV v Soli: Francoščina, Zemljepis | Kg) TV v šoli — ponovitev (Zg I Ot roška oddaja Tako so živeli: Igra — oddaja i/ serije Ariel, B Izkopavanje prihodnosti — fjlm. B Risanka TV dnevnik
Balsacova velika ljubezen, B
četrtkovi razgledi:
Rilarna obtožuje
Iz koncert 111I1 dvoran: Simfonični
poročili so se
V kranju
Stojakovič Branko in Gasar Helena, Rakovec Janez in Ovijač Barbara, Oblak Janez in Katarina (zlata poroka)
VTftZIČU
Jekovec Jane/ in 'Tomšič Marija
umrli so
V kranju
Štumfel Maks. roj. 1921, Kejžar Valentin, roj. 1914. Sodnik ar Tomaž, roj. 1901, Jeraj Jožef, roj. 19(X), Kramar Franc, roj. 1890
VTRZlCU
orkester RTV predstavlja
- R. VVagnei: Mojstri pevci nUrnberški, K. Baranovič: Koncert za rog in orkester
22.15 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 K. Capek:
Razbojniška
pravljica 18.15 Samoupravljanje 18.45 Popularna glasba 19,(0 TV dnevnik
20.i«) Pustolovščin«
velikega severa
— TV nadaljevanka 20.55 24 ur
21.10 Dokumentarna
oddaja 21.55 Poezija
TV Zagreb — L program
do 19.30 isto kot na odd.
II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddapi 20.50 Jakob Laž.nne,
( elov ečerm film
22,io TV dnevnik
20
petek
8.10
i0.(X)
14.10
Dolar Boris. roj. 1912 _I_
17.05 17.15 17.50 18.05
18.48
18.50
19.15 19,(0 19.55
21.(X)
21.40 22.(X)
'TV v šoli: Geometrija, Prebavila, Ah ste vedeli,
Organske spojine, E\ plucija življenja, Jedilni pribor,
TV vrtec (Zg) TVv šoli: Angleščina. Kocka, kocka (Bg) TV v šoli
— ponovitev (Zg) Križem kražein Pisani svet Obzornik
Ročk koncert:
Islev brot bers.
Mat avishnu
orsbestra, B
C 'est a in mi
Operacija brez noža,
B (Kako bomo
živeli jutri)
Risanka
TV dnev nik
'Tedenski
notranjepolit ični
komentar
A. Marodič:
Kariera
- serija Mali oglasi Kemične kovinske tehnika — serija Grafične tehnike, B TV dnevnik
Šerif
v Nevv V'orku. B
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17,(5 TV koledar 17.45 Pahljača 18.15 'Turizem 18,15 Glasbeni studio
19.05 Kulturni pregled 19,30 T V dnevnik 20.(X) Film danes
TV Zagreb — I. program
do 19,(0 isto kot na odd.
Rado Časi vam
priporoča
II T V mreže 19,(0 'TV dnevnik 20.00 Sedem pasti 21.20 Šerif v Nevv Yorku 22.50 'TV dnevnik 23.10 Dokumentarna
inldaj a
Sobota
V.v /a jutri, soboto, 14. februarja, vam priporočam Ogled filma na prvem TV programu ob 18.20 z naslovom POTOP. To bo poljski barvni film 00 romanu nobelovca Henrika Sienkievv ir/.a Dogajanje filma je postavljeno v 17. stoletje v čas pol jsko-šv edske vojne. Zgodba se odvija okrog viharne ljubezni glavnega junaka Andreja Kmicica do mlade dvorjanke Oleiike. Film prikazuje življenje poljskega plemstva, njihova pirovanja, dvoho je, ljubezenske dogodivščine, prepire in t" Vse v času švedskega napada na Poljsko. Film je dolg - dva dela po skoraj tri ure Mi smo ga razdelili v šest nadaljevanj iu ga bomo predvajali v sobot nem mladinskem terminu. Morda še to: televizijsko prikazovanje tega filma bo premiera v .Jugoslaviji.
Petek
Za petek, 20. februarja, ob 17.20 bi rad še posebej opozoril bralce Glasa na četrto oddajo PISANI SVET
Kadar steče pogovor 0 Štajercih, Dolenjcih, Korošcih, Primorcih ali Gorenjcih, je vmes nemalokrat tudi kakšna pikra na račun enih ali drugih. In če je beseda o Gorenjcih, ni redko slišati, da so tO bolj vase zaprti ljudje, robati in okorni, če že ne kar štorasti. Toda ko
smo se ob pripravah in snemanju oddaje Pisanj svet srečevali I mladimi gorenjskimi deklici in fantiči iz. Gorij pri Bledu, smo morali priznati, da vsaj zanje tO ne velja. Na vsakem koraku smo se lahko srečali s prijaznostjo Gorjanov, ki so nam zgovorno pripovedovali 0 svojem kraju in 0 nekaterih še ohranjenih ljudskih običajih. Prav nič niso skrivali, da imajo radi svoj kraj, da skušajo ohraniti v njem vsaj del tistega lepega, neposrednega, kar se skriva Se vedno v vsaki vasi. Zato ni bilo težko splesti osrednji zapis za četrto oddajo Pisani svet, ki bo, kot že rečeno, na sporedu 20. februarja. V tej oddaji pa bodo gledalci lahko spet našli nekaj napotkov za vsakdanjo rabo, ki jih bosta v besedi in pantomimi predstavila skupaj s šolarji osnovne šole 'Tone Cufar Vili Vodopi-vec in Andres Valdes. Oddajo, ki jo je v sodelovanju s šolarji, učitelji in krajani Gorij ter zavodom za zaposlovanje pripravila Katarina Lavš, sta posnela filmski sne malce Vitan Mal, tonski snemalec Franci Velkavrh ter mojster luči Franci Štrukelj. Režiser oddaje je Marjan (iglic. Ponovitev te oddaje pa bo na sporedu 22. februarja.
Nedelja
Za nedeljo, 15. februarja, pa bo verjetno za vse naj bolj zanimiv zaključek olimpijskih iger. Predvsem bo zanimivo tekmovanje v smučarskih skokih na veliki skakalnici v Berg Islu, na kateri bomo še s posebno pozornost jo spremljali naše skakalce, ki se v letošnji sezoni, to
moramo žal priznati, še niso kaj prida odrezali. Zatorej
bomo vsi, ki bomo spremljali to tekmovanje pred malimi ekrani, držali pesti za Norčiča, Demšarja, Dolhaija in Zupana in seveda tudi za našega trenerja Ludvika Zajca, ki mu verjel no v I isl ih I lenul kih ne bo prav lahko pri srcu.
Pa ha svidenje spel prihodnji petek!
Ivan Cankar: I Martin Kačur
Ker se prof. France Planina, letošnji Prešernov nagrajenec gorenjskih občin, zaradi zloma kolka ni mogel udeležiti podelitve nagrad na Bledu, ga je naslednji dan delegacija iz Škofje Loke obiskala v Kliničnem centru v Ljubljani ter mu izročila nagrado, diplomo in plaketo ter prve izvode njegove knjige o tkofji Loki v tretji izdaji, ki bo te dni izšla.
Na sliki z desne: nagrajenec; sedita Tone Polajnar, predsednik SO Škofja Loka, in dr. Pavle Blaznik, zgodovinar, kije z njim nagrajenec 37 let sodeloval v Muzejskem društvu; stoje Zdravko Krvina, predsednik Muzejskega društva, dr. Branko Berčič, urednik Loških razgledov, Andrej Pavlovec, direktor Loškega muzeja in predsednik Kulturne skupnosti, Jože Stanonik, predsednik IS SO Škofja Loka, ter Janez Jemec, sekretar občinske konference ZKS.
Čebulnice
za spomladansko sajenje v vseh večjih prodajalnah
Veletrgovine
2IVIL-A
Kranj - TOZD Maloprodaja Priporočamo se za nakup
Izkoristite ugodno priložnost —
— pri nakupu pohištva vam nudimo
kredit do 50.000 din
prodajalna Kranj
Cesta JLA 6 (nebotičnik)
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Veletrgovine Živila Kranj, n. sol. o.
TOZD Veleprodaja Kranj, n. sol. o.
objavlja naslednja prosta delovna mesta
1. vodje skupne pomožne enote
(ponovna objava)
2. obračunovalca terenske prodaje
1 delovno mesto
3. skladiščnega delavca
2 delovni mesti I
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.: vi.šja ekonomska ali komercialna šola, 3 leta delovnih izkušenj, samoupravna in politična razgledanost in moralno-politična neoporečnost, poskusno delo 90 dni
pod 2.: nepopolna srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
pod 3.: NK delavec, 1 mesec delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj — Cesta JLA št. 6.
SKLADIŠČE KRANJ
Tavčarjeva 31 telefon: 22-053
KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI!
Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, koruzni šrot. oves, ječmen, krmila za kokoš, nesnice krmila za svinje, krmila za krave molznice in teleta ter penetirane pesne rezance za vse govedo.
Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure.
Stopil je v vežo in naproti mu je prišel s čudno skakljajočimi plešočimi koraki čokat, tenkokrak človek v lovski obleki, rdeč, vesel, kozjebrad.
»Kaj pa vi?« je hitel z istotako urnim hlastajočim, skakljajočim, plešočim glasom. »Kaj pa vi? Dober dan! Kaj pa bi radi? Pozdravljeni! Od kod pa ste? V to sobo stopite! Tja! Tja! Kdo pa ste?«
Martin Kačur se je čudil, stopil je skozi duri, ki jih prej ni videl, sedel je za mizo in na mizi je bilo dvoje kozarcev poleg steklenice vina. Sedel je in se je vzdignil takoj in seje poklonil.
»Jaz sem Martin Kačur, imenovan za učitelja v Zapolju, in bi se rad poklonil zapoljskemu županu.«
»Saj tisti sem jaz, gospod, saj sem jaz zapoljski župan!«
In zasmejal se je veselo, skakljajoče in plešoče, stisnil je Kačurju roko, potrkal ga je po rami in ga je potisnil na stol.
»Ali bi radi kaj pili? Bi?«
In je točil.
»Ali ste že bili pri kom?« »Pri nikomer še.« »Ne?«
»Pri nikomer.« »Lažete!«
Zupan je pomežiknil, prekrižal je roke na trebuhu in se je zasmejal od srca.
»Pravkar sem prišel!« je razlagal Kačur resno in nekoliko razžaljen.
»Z nobenim človekom iz Zapolja še nisem govoril, razen z zdravnikom.«
»Z zdravnikom?« je vprašal župan jako vzburjen in se je sklonil globoko preko mize. »Kaj pa je rekel? Ali je rekel kaj o meni? Kar povejte!«
»Nič ni rekel!« se je začudil Kačur. »Kaj pa bi bil rekel?«
»Je! Vem, da je govoril o menil Povedati nečete, to je! Ampak — take reči!«
Pogledal je Kačurju v obraz, zasmejal se. je vdru-gič zelo iz srca, nato pa je nenadoma presekal smeh in postal resen.
»Tako! Vi ste torej zdaj naš! Upam, da boste z vsemi svojimi močmi — no, saj veste! Mladino je treba vzgajati v duhu vere in — no saj veste! Ali ste narodnjak?«
»Sem!«
»Hm! Jaz sem tudi narodnjak! Ampak — nobenih stvari ni treba pretiravati! Varčnost — lepa čednost! Če jo pretirate — lakomnost! Greh! — Konnen Sie deutsch?«
»Znam!«
»Kann ich! — Dobro! Otroci naj se le uče nemško
— kaj je vse drugo? Za kmeta — kaj? No, prosveta, napredek, dobro! Saj se razumeva, kaj?«
Nenadoma je izginila resnoba z njegovega obraza in zasmejal se je veselo. Kačur je zardel in bilo mu je, kakor da je kadil težak tobak in pil močno vino. Vstal je in je iskal klobuk s tresočo roko.
»No? Kam? Kam? Kam pa je udarite zdaj? K župniku? To boste nekaj videli! To boste videli fanta! Ampak midva sva prijatelja, z župnikom, zato ne rečem nič! Le pojdite k njemu! Boste vsaj videli! — Zakaj pa niste vina izpili? Dobro vino je! No, seveda
— človek pije doma, v krčmi — «
In župan se je prijel z obema rokama za želodec in se je smejal hrupoma; rdeča kozja brada se mu je tresla in mežikal je z rdečimi očmi.
»Stojte! Še nekaj!«
Prijel ga je za roko in ga potegnil v vežo. »Naravnost! Ali ste farški?« •   »Jaz?« je obstrmel Kačur. »Ali ste? N?«
»Nisem, ne mislim o teh stvareh!«
Iztrgal mu je roko in lica so mu plala v ognju. Zupan je narahlo upognil život, smehljal se je in je mežikal hudomušno.
»Seveda ne! Na noben način ne! Dandanašnji nobeden ne ve, kako se stvar preobrne, in zato je zmerom
dobro, da ne praviš ne tako in ne tako! Hudi časi so, zares! — No, pa pojdite v božjem imenu!«
Gorko mu je stisnil roko, približal je svoj obraz tako, da bi bil skoraj poljubil Kačurja, in je nenadoma odskočil, kakor da bi se bil premislil. Duri so se zaprle za Kačurjem, stal je na cesti in še zmerom so mu rdela lica.
»Tega je poznal debeli zdravnik!« je pomislil Kačur in je šel dalje zamišljen in s povešeno glavo. Toda sonce je sijalo in hiše so se svetile kakor o veliki noči. In megle so se razpršile.
»Kakšen pa je bil naš .župan, tam v tisti Kotlini!« je pomislil Kačur. »To je bila klada — ta vsaj klada ni, čeprav je drugače čuden človek. No, Bog z njim!«
Napotil se je po cesti, široki in beli, ki je vodila v velikem ovinku zmerom više na holm, do farne cerkve. Šel je, kakor da bi šel v svobodo. Zmerom bolj jasno in visoko, zmerom dalj se je razprostiralo spodaj pisano polje, pod njegovo roko se je svetilo Zapolje.
»Ni treba!« je vzkliknil v močnih prsih. »Ni treba, da bi se bal ljudi, da bi jih poslušal, da bi se ravnal po njih! Kakor zemlja, kakor to polje! Rodi, kadar hoče, kakor samo hoče, suženj mu je človek! Tako je treba: sam svoj, svoboden! In svoboden služabnik vsem!«
Tam se je zasvetilo visoko, belo župnišče poleg farne cerkve in z mirnim srcem je stopil vanj Martin Kačur. Šel je po stopnicah in je pozvonil.
»Kdo je?« je vprašal- za steklenimi durmi globok, osoren glas.
»Ta vsaj sladak ni!« je pomislil Kačur in je pozvonil vdrugič.
Jezna roka je odprla duri in Kačur je ugledal majhnega, debelega, postaranega gospoda v dolgem talarju.
Kačur se je poklonil.
»Martin Kačur, učitelj!«
Župnik ga je premeril z dolgim, tihim, hladnim pogledom in mu je stisnil roko zelo narahlo.
»Vem! Vem!« je govoril počasi, ne prijazno ne osorno. »Nič slabega niso govorili o vas, pa dobrega tudi nič. Prazen list. — No, stopite malo noter.«
Povabil ga je z zaspanim glasom in je šel počasi pred njim v veliko sobo; dolga miza je stala sredi sobe, stene so bile prazne, samo v kotu je viselo siromašno črno razpelo.
»V tej sobipač ne sprejema boljših gostov!« je pomislil Kačur, ko je sedel župniku nasproti. Vrtil je klobuk na kolenih in bil je zmerom bolj v zadregi; kri mu je silila v lica, in ker je čutil, da zardeva, je zardel še močneje.
»Jaz mislim,« je govoril župnik z istim čemernim in zaspanim glasom, »mislim, da se bova razumela in da ostanete dolgo pri nas. Povem pa vam naravnost, da nimam prav nobenega zaupanja v to mlajšo generacijo. Navzela se je idej, ki jih ne razume in jih ne more prebaviti in, kakor je zmedena sama, dela zmedo še v ljudstvu. Vedel sem takoj, kaj se bo navsezadnje razvilo iz tistega navdušenega taboraštva, iz tistega pretiranega narodnjaštva... No, o tem. bova še govorila. Tistega Arkota so nam hoteli vsiliti, saj ga najbrž poznate, tistega hujskača. Ampak — ne ostal bi pri nas niti štirinajst dni, toliko vam rečem in sem rekel. Kar se vas tiče, smo pač izvedeli, da ste tam — kje ste bili? V Kotlini! — da ste tam nekaj mešali. ■ Ampak kakor pravim: mlad ste še, prazen list in videli bomo, kaj boste napisali nanj.«
Župnik je vstal in je stisnil Kačurju roko prav tako hladno in rahlo kakor ob sprejemu.
»Nič dobrega to ne pomeni!« se je nasmehnil Kačur žalostno, ko je stopil iz farovža. »Tih človek je, ampak trd, trd! Z njim naposled ne bom imel opravila; žal mi je, da sem ga pozdravil.«-
Na drugi strani farne cerkve, nasproti kaplanije, je stala šola, staro, sivo poslopje; omet se je luščil od zidu, okna so bila majhna in neprijazna. Prav tako neprijazna in črna je bila kaplanija.toda za njo se je širil ob cesti košat vrt in po vrtu, po peščeni stezi, v prijetni senci, se je izprehajal mlad, rdečeličen kaplan z brevirjem v roki.
Zlati jubilej Marije in Janeza Avsenik
Jesenice — V soboto, 7. februarja, sta zakonca Marija in Jane/. Avsenik z Jesenic praznovala zlati jubilej — 50 let skupnega življenja.
Marija Avsenik, rojena Vidmar, se je rodila 7. februarja leta 1906 v Šetn jakobu ha Koroškem in izhaja iz preproste kmečko-delavske družine. V družini so bili štirje otroci. Najprej s<> se preživljali s kmetijstvom, kasneje pa je oče sodeloval pri gradnji karavanškega predora in s svojim zaslužkom preživljal družino. Okoli leta 1<)1() so se preselili na Jesenice, kjer je Marija spoznala delavsko živi jen je.
Osnovno šolo je obiskovala na -Jesenicah in ker ni imela možnosti, da bi se šolala, se  je komaj petnajst-
letna zaposlila v jeseniški Železarni. V jeseniški Železarni je delala pet let oziroma vse dotlej, dokler se ni poročila, kajti poročene žene so tedaj izgubile zaposlitev.
Jane/, Avsenik se je rodil 17. maja 1897. leta na Jesenicah in izhaja iz napredne delavske družine. Njegov oče je delal kot rudar v Savskih jamah, bil pa je tudi med prvimi zaposlenimi v na novo zgrajeni mar-tinarni Železarne Jesenice. Družina je živela zelo skromno, saj je bilo v družini rojenih deset otrok, od katerih pa jih je nekaj zgodaj umrlo. Ko je umrl oče, je bilo življenje še težje, saj je tedaj mati dobivala komaj 12 kron takratne pokojnine in le s teiaVO preživljala družino.
Janez je rad hodil v šolo in se je dobro učil. Zaključil je štiri razrede, vendar pa šolanja ni mogel nadaljevati in se je zaposlil v Železarni. Kot delavec je bil precej izobražen in se je že v rani mladosti zanimal za napredne politične ideje.
Njegovo življenje je bilo razgibano in polno aktivnega družbenega dela in udejstvovanja. Priključil se je socialistom, kovinarski organizaciji in je že kot mlad fant rad zahajal v Svobodo, takratno kulturno ustanovo, kjer je bil nekaj časa tudi tajnik.
Ko sta se po letih prijateljstva poročila na Jesenicah 7. februarja leta 1926, so se jima v zakonu rodili trije otroci, ostal jima je le sin. Zakon in družina Janeza nista odvrnila od družbenih dejavnosti in je leta 1924 sodeloval pri prvih občinskih volitvah na Jesenicah, štiri leta pozneje pa je bil izvoljen za odbornika. Sodeloval pa je tudi pri ustanavljanju prve splošne hranilnice in posojilnice na Jesenicah.
Ob izbruhu druge svetovne vojne je bila vsa družina že leta 1941 izseljena v Srbijo, v mesto Valjevo. Življenja v izgnanstvu se spominjata kot leta trpljenja in samoodpovedo-vanja.
Julija 1945 se je družina vrnila na Jesenice, v opustošen in porušen dom. Z vztrajnim delom sta si /.gradila nov dom in po štiridesetih letih dela v Železarni je odšel Jane/, v zasluženi pokoj. Zdaj zakonca, ki sta preživela 50 let skupnega življenja, živita v miru, se posvečata domu in obujata spomine. Sta dokaj zdrava in trdna, polna spominov na zanimivi' dogodke v preteklosti.    1). S.
Sodelujte z nami
v prizadevanjih za lepše okolje z urejenim zelenjem in možnostmi za rekreacijo v zelenju ob vašem delovnem mestu, šoli, vrtcu, hotelu, stanovanjskem bloku, vaši hiši, v vašem stanovanju in povsod, kjer se želimo dobro počutiti.
Po želji vam posredujemo
načrte za ureditev okolja, zelenja, igrišč in podobno, načrte za ureditev vrta, ureditev in vzdrževanja nasadov, vse potrebne sadike za ureditev nasadov in ostali material (zemljo, posode, škropiva in ostalo), lončnice, šopke in druge aranžmaje za notranje dekoracije. Sedaj je čas za sklepanje dogovorov in pogodb ter naroči/a, zato pohitite z njimi!
Kmetijsko živilsko kombinat Kranj z n. sol. o.
TOZD Kmetijstvo z n. sol. o. Delovišče Vrtnarija strokovna služba — tel. 21-252 vrtnarija — tel. 21-529.
Se priporočamo!
mali oglasi • mali oglasi
Gasilska enota v tovarni Veriga Lesce in člani gasilskega društva Hlebce so pripravili v Lescah kombinirano mokro gasilsko vajo. Vodo so črpali iz požarnega bazena pod Lipco, pred ognjem pa so branili skladišče trgovskega podjetja Murka. — B. B.
Delavni gasilci
Gasilci z Go-dešiča uspešni
Godešič — Gasilsko društvo Go-dešič je imelo pred kratkim redni letni občini zbor, na katerem so ocenili lansko delo in sprejeli delovni program za letos. Predsednik društva Anton Krajnik je v poročilu povedal, da so gasilci in vaščani opravili pri preurejanju gasilskih prostorov in garaž 1060 prostovoljnih delovnih ur, pri raznih drugih akcijah pa še 387 prostovoljnih delovnih ur. Godešičani so bili uspešni tudi na tekmovanjih. Člani so bili na sektorskem tekmovanju prvi, na občinskem pa šesti. Mladinci pa so bili na občinskem prvenstvu drugi. Razen tega so se gasilci lani še posebej izkazali pri dveh požarih.
Društvo bo v prihodnje vodil odbor s predsednikom Stanetom Bertoncljem na čelu. Člani, skupaj jih je 43, podpornih pa 25, želijo letos urediti prostore in garaže ter ob otvoritvi le-teh organizirati veselico. J. Starman
Kropa — V soboto, 7. februarja, je bil v Kropi občni zbor članov gasilskega društva Kropa. Društvo pokriva naselja Kropa, Brezovica, Vodice, Češnjica, Rovte, Poljšica, Do-bravica, Ovsiše in Podnart in ima 61 članov. Na zboru so ocenili delo društva v minulem letu, sprejeli statut društva in načrt dela za letos.
Člani gasilskega društva Kropa so se lani redno udeleževali različnih proslav in prireditev v počastitev 30-letnice osvoboditve. Imeli so več predavanj in drugih prireditev. Pripravili so 15 vaj in nekaj reševalnih ak-
Tečaj za častnike
V tovarni Color v Medvodah se je začel tečaj za gasilske častnike v prostovoljnem gasilstvu, katerega obiskuje 36 udeležencev. Do konca marca bodo poslušali 150 ur predavanj iz gasilskih veščin, preizkusili pa se bodo tudi pri praktičnem delu. S tečajem nameravajo pridobiti komandni kader ter obenem dvigniti strokovnost. Tečaj prireja republiška gasilska zveza v sodelovanju z mestno gasilsko zvezo Ljubljana in občinsko gasilsko zvezo Ljubljana-Šiška. -U
cij, pionirjem pa so kupili nove kroje-
Letos nameravajo organizirati 10 suhih, pet mokrih in dve nočni vaji. Na celotnem območju bodo preverili hidrante ter skrbeli za izobraževanje članov in za pridobivanje novih. Za vse neizprašane gasilce bodo pripravili 80-urni tečaj na Srednji Dobravi pri Kropi. Prizadevali pa si bodo tudi, da bi skupaj s tovarno vijakov Plamen zgradili nov gasilski dom. Načrti zanj so že gotovi.
C. Rozman
Na Bregu ob Savi nov gasilski avto
Breg ob Savi — Gasilci z Brega ob Savi so dobili konec januarja nov gasilski avto znamke IM V. Vsak član društva je prispeval 500 dinarjev, pozivu gasilcev pa so se odzvali tudi prebivalci Brega, Dru-lovke, Orehka in Drolčevega naselja. Ker manjka gasilcem še nekaj denarja, bodo prosili za pomoč kranjske organizacije združenega dela. Gasilci z Brega se vsem najlepše zahvaljujejo, saj brez avtomobila ne morejo uspešno opravljati svojih nalog. Slovesen prevzem avtomobila bo 23. maja na posebni gasileki slovesnosti. L Petrič
Pisma
bralcev
POŠTENOST
Prek vašega glasila se želimo zahvaliti tovarišem na bencinskem servisu Petrol 1 v Kranju, Staneta Žagarja 37.
29. januarja 1976 okrog 11.30 smo kupovali bencin na zgoraj omenjenem servisu. Po 40 kilometrih vožnje je moj tovariš opazil, da mu je zmanjkalo 450.000 starih dinarjev. Sklepali smo, da smo denar izgubili na servisu. Vrnili smo se. Tovariši na servisu Andrej Krč, Silvo Sajovic in Ivan Logar so denar našli in ga seveda brez kakršnihkoli zapletov vrnili. Iskreno se zahvaljujemo tovarišem na tem servisu in podjetju Petrol, ki ima tako pošteno in značajno osebje.
Trgovinsko poduzeće »Robni magazin« Zagreb, Prodavaona br. 12,
Kažotićev trg br. 1, Zagreb
V poslovalnici Murka ELGO Lesce mislimo na lepši videz vašega doma in obdaritev vaših dragih.
Zato organiziramo
od 16. do 26. februarja 1976
TEDEN KERAMIKE
izkoristite ugoden nakup okrasnih in uporabnih predmetov!
HlllPlia poslovalnica ELGO Lesce
prodam
Prodam PSIČKE, 6 tednov stare z rodovnikom, velike črne novofund-landske pasme. Silvo Demšar, Soška 30, Škofja Loka 775
Prodam dobro ohranjeno motorno ŽAGO po ugodni ceni. Telefon 064-61-608 776
Prodam delovnega KONJA, starega 8 let, ali zamenjam za KRAVO z mlekom. Frelih, Brezje 33 pri Tržiču 836
Ugodno prodam termoakumula-cijsko PEČ AEG 3 KW, pralni stroj GORENJE, otroško POSTELJICO in KOŠARICO ter MASKO za ford, letnik 1971. Berčič, Podlubnik 160, Škofja Loka 840
Prodam emajlirano KABINO za tuširanje s kombinirano pečjo BRAUN (drva - elektrika). Koželj, telefon 23-301 841
Prodam enoosno PRIKOLICO, GNEČIVEC za seno, krajši transporter in OSIPALNIK — vprežni. Podnart, Prezrenje 7 845
Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Prebačevo 30 862
Prodam globok otroški VOZIČEK. Mrak, Ješetova 26, Kranj 863
Prodam dobro ohranjen šivalni stroj BAGAT. Pavlin, Pivka 45, Naklo 864
Prodam SMUČARSKO OPREMO št. 37. Ogled od 15. do 17. ure. Žerovc, Ljubljanska 22, Radovljica
865
Prodam komplet VRATA in ena krila, vse novo. Luže 59, Šenčur 867
Prodam ca. 3 kub. m HRASTOVIH PLOHOV. Skaručna 4, Vodice
868
Prodam PUJSKE, 6 tednov stare. Luže 12, Šenčur 869
Prodamo zelo dobro ohranjeno SPALNICO. Ogled vsak dan po 15. uri. Informacije na telefon 23-701. Tišler A., Kranj, Nazorjeva 6 871
Prodam dve novi diatonični HARMONIKI, primerni za učenje. Naslov v oglasnem oddelku. 872
Prodam garažna VRATA. Tene-tiše 12, Golnik 870
Prodam TELICO. Cesta na Klanec 19, Kranj 873
Prodam mlado KRAVO, 9 mesecev brejo. Strahinj 38, Naklo 874
Prodam KRAVO simentalko po teletu ali po izbiri. Predoslje 1 875"
SPALNICO, lepo ohranjeno, poceni prodam. Ravnik Cilka, Šenčur, Gasilska 12 876
Prodam oljni GORIVEC za kamin, komplet KOPALNO PEČ, gradbeno OMARICO s trofaznim števcem, enofazni ŠTEVEC. Jezerska 42 c, Kranj 877
Prodam BCS kosilnico 127 in MARATON v zelo dobrem stanju. Naklo 104 878
Prodam KRAVO po izbiri in VOLA, 400 kg. Strahinj 69, Naklo 879
Prodam še nerabljeni dvoredni PLETILNI STROJ REGINA. Informacije od 15. ure dalje. Korinšek, Kebetova 18, Kranj 880
Prodam 500 suhih BUTAR. Sp. Vevar, Gorice, Golnik 882
Prodam težko, devet mesecev brejo TELICO. Poljšica pri Pod-nartu 6 883
Poceni prodam PEČ na olje EMO 8. Naslov v oglasnem oddelku 884
Prodam»ŠEPING«, težak, potreben popravila. Lampe, Sp. Brnik 69
Za nego občutljive kože vam priporočamo uporabo Drogesan kame-lične kolekcije.
Kamelična krema, kamelični lotion in kamelični balzam
KEM. OBRT. ŠINKOVEC PAVEL, KRANJ, PREŠERNOVA U L. 19
Prodam zrezano SENO. Kalan, Podreča 22 886
Prodam pločevinasto traktorsko KABINO za ferguson 35. Podbrezje 25, Duplje 887
Prodam AVTO RAD I O, kasetni, nov. Naslov v oglasnem oddelku.
888
Prodam TV Gorenje 900 avtoma-tik z garancijo. Rožič Franc, Bistrica 182, Tržič 889
Prodam nekaj ton krmilne PESE. Naslov v oglasnem oddelku. 890
Prodam 1500 kg SENA. Podreča 3
Prodam 5 ton SENA in STOJIŠČA za goved. Huje 9, Kranj 892
I/.daja C P Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SOK v Kranju številka 51500-601-12591 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-H35, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena /.a 1 številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam po stari ceni suhe bukove DRVA. Nomenj 42, Bohinj 944
Poceni prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK GORENJE s kotličkom na trdo gorivo. Plantarič, Klobovsova 3, Škofja Loka 945
Prodam 10 7( ceneje novo ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380-litrov. Tavčar Jakob, Na Plavžu 34, Železniki 946
Prodam KRAVO s tretjim teletom in OVCE. Grajska 19, Bled 947
Prodam polovico mladega GOVEDA. Škofjeloška 30, Kranj 948
Prodam dve KRAVI po telitvi. Žirovnica 59 a 949
Prodam KONJA, sposobnega za vsa dela. Zg. Gorje 63 950
Prodam KRAVO, ki bo tretjič telila. Sp. Brnik 25, Cerklje 951
Prodani 1 kub. meter suhih ma-cesnovih PLOHOV. Poženik 11, Cerklje 952
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 43, Cerklje 943
Prodam HLEVSKI GNOJ, primeren za tople grede. Luže 16, Šenčur 954
Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 29, Cerklje 955
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Prodam KRAVO, ki bo drugič telila. Sp. Brnik 60, Cerklje 956
Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Glinje 10, Cerklje 957
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Poženik 34, Cerklje 958
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Cerklje 97 959
Prodam pet tednov stare PRAŠIČKE in 100 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Poženik 15, Cerklje 960
Ugodno prodam TELEVIZOR in tritonsko HARMONIKO. Cerkljanska Dobrava 10, Cerklje 961
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 962
Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 2 KW, oljno peč EMO 5, kombiniran otroški VOZIČEK in belo poročno OBLEKO št. 40. Kurirska pot 7, Kranj 963
Prod am KRAVO v devetem mesecu brejosti. Predoslje 92 964
Prodam TELEVIZOR RR NIŠ, po ugodni ceni. Kranj, Nazorjeva 19, stanovanje 9 965
Prodam 1 leto starega PSA — škotski ovčar — lesi. Čelik, Virma-še55, Škofja Loka. Ogled popoldan
966
Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK, modre barve. Orehar, Naklo 112 967
Ugodno prodam novo, nerabljeno, termoakumulacijsko peč AEG, 2 KW in dve JEŽEVKI z obroči za fiat 750. Eri, Šorlijeva 19, Kranj 968
Prodam kuppersbusch peč in tračno ŽAGO ter električni ŠTEDILNIK.   Hotemaže   15, Preddvor
Prodam črno-beli TELEVIZOR RR NIŠ, dobro ohranjen, električni ŠTEDILNIK na 4 plošče - Gorenje in BAGAT ŠIVALNI STROJ v omarici. Jezerska cesta 108 A, Kranj 970
Prodam skoraj nov ŠIVALNI STROJ BAGAT. Informacije vsak dan po 15. uri. Naslov v oglasnem oddelku 971
Prodam 2000 kg SENA. Veleso-vo 10 972
Prodam HLADILNIK NAONIS, 145-litrski, rabljen. Ručigaj, C. revolucije 1 a, Jesenice, tel. 82-813 973
Prodam JABOLKA - VOŠČEN-KE. Strahinj 65, Naklo 971
Prodam KRAVO. Mače 3, Preddvor 975
Prodam SEDEŽNO GARNITURO s PREPROGO. Kuhar, telefon 25-950, Kranj 976
Prodam hrastove PLOHE. Sp. Duplje 08 -       - 977
Prodam 2 toni dobrega SENA in dobro ohranjeno ročno KOSILNICO. Zabreznica 60 893
Prodam KRAVO s teletom. Alpska 86, Lesce 894
Prodam mlado KRAVO po teletu. Podhom 34, Zg. Gorje 895
Prodam ŽGANJE. Brezovica 3, Kropa 896
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje« 897
vozila
ŠKODO 1000 MH, letnik 1909, ugodno prodam. Vojko Pšenica, Gregorčičeva 20, Jesenice, tel. 82-669, popoldan. 850
Prodam ali zamenjam za večjega FIAT 500 L, novejši letnik. Britof št. 152 898
Prodam A MI 8, letnik 1972. Baj-želj Ignac, Zadraga 11, Duplje 899
Prodam ZASTAVO 750. Zebec Božo, Gradnikova 1, Kranj 900
Prodam dele za ŠKODO. Telefon 22-207, Kranj 901
Ugodno prodam ŠKODO 1100, letnik 1970. Kocjančič Franc, Brezje št. 15 902
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Bitenc, Tavčarjeva 5, telefon 22-639, popoldan. 903
Ugodno prodam malo karamboli-rano ZASTAVO 750, letnik 1970. Arhar, Vincarje 42, Škofja Loka 920
Prodam ZASTAVO 750. Ogled Hotemaže 28 904
Prodam JEEP WILLYS, generalno obnovljen s pločevinasto karoserijo, za leto 1976/77 tehnično pregledan ir registriran. Magister Vinko, Radovljica, Prešernova 21 905 . Poceni prodam AVTO DKW junior, letnik 1961 ter po delih AUSTIN 1300. Ferjan, Ribno 19, Bled.
Prodam dobro ohranjeno KOMBI KAROSERIJO IMV 1600, primerno za gradbeno barako. Bukovica 54, Vodice 907
Prodam dva FIATA 750, letnik 70 m letnik 62 ali zamenjam za karam-boliranega. Dacar, Predoslje 1 a. 908
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Kokrica, Snediceva 2, Kranj
909
. Prodam FIAT 850 SPORT po delih. Hudovernik, Sp. Laze 10, Zg. Gorje 910
Poceni prodam ŠKODO 1000 MB ~- vozno (tudi za rezervne dele). Dolžan Zvone, Reteče 53, Škofja Loka 911
Prodam RENAULT 8, letnik 1967, v dobrem stanju. Šivic Joža, Loka 2, Tržič 912
Prodam avto VARTBURG TURIST KARAVAN, letnik 1970. Telefon 60-352 913
Ugodno prodam ZASTAVO 750 po delih in plinsko napravo za avto. Koželj, Cirčiče 34, Kranj 914
Pj^dam FIAT 1300, letnik 1967 in j 9»^.menJalnikom po generalni od ZASTAVE 750, letnik 1968. bkupna cena 4000 din. Pavlin, Vrečkova 3, Planina, Kranj 915
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. C. na Klanec 27, Kranj 916
Prodam FIAT 750, letnik 1969. Hotemaže 44 917
Po ugodni ceni prodam avto ZASTAVO 1300, letnik 1972. Oglasite se na naslov: Piščanec Janez, Viktorja Svetina 18, Koroška Bela, Jesenice
918
Prodam osebni avto OPEL RE-CORD COUPE 1700 kub., letnik 1967, malo karamboliran. Informacije: telefon 22-001, Kranj 919
Prodam AMI 8 BREAK, letnik 1972, december, registriran za leto 1976, 85000 km. Ručigaj, C. revolucije 1 a, Jesenice, tel. 82-813 978
Prodam malo rabljen MOPED na tri prestave. Informacije vsak dan P° 15. uri. Naslov v oglasnem oddelku 979
Poceni prodam avto VW 1200, letnik 1960. Žirovnica 59 a 980
Prodam GARAŽO in avto ZASTAVO 101, letnik 1974. Garaža je v Ul. Moše Pijadeja za Pekarno.
Poizve se: Dolenc Maks, Planina 22 ali telefon 23-551 981
Prodam FIAT 850. Umnik Zoran, Šenčur, telefon 41-030 od 14.30 do 15.30 922
Ugodno prodam ZASTAVO 750, lenik 1971. Glinje 5, Cerklje 983
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, dobro ohranjen. Vopovlje 7, Cerklje 984
Prodam FIAT 850 sport coupe, letnik 1969. Orehovi je 13, Kranj 906
kupim
Kupim SMUČARSKO OBLFKO — komplet bundo in hlače za fanta 12 do 14 let. Naslov v oglasnem oddelku 985
Kupim VOLA 400-500 kg. Kej-žar, Davča 71, Železniki 986
Kupim lahek GUMI VOZ in SLA-MOREZNICO s puhalnikom. Petrič, Pšenična polica 15, Cerklje 987
Kupim dva CEPINA za planinar-jenje. Telefon 21-375 988
Kupim 3 stropne TRAMOVE, dolžine 7 m, mere 22 X 22 cm., suh hrast, macesen, bor ali gosta smreka. Naklo 61 881
Kupim dva PUJSKA od 30 do 40 kg. Možina Janez, Sp. Zetina 7, Poljane nad Škofjo Loko 870
Kupim BETONSKI MEŠALEC na bencin ali električni brez motorja. Ankerst Ervin, Sr. Bitnje 48, Zab-nica 921
Kupim več mladih BIKOV. Naslov v oglasnem oddelku. 922
Kupim rabljen PUHALNIK za seno. Pismene ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »Puhalnik« 923
stanovanja
Mlad zakonski par išče eno SOBO za dve leti, začasno brez otrok. Savev Jakim, Samski dom 74 a, Škofja Loka, Frankovo naselje. 854
Oddam SOBO dekletu v Kranju. Telefon 77-314. Informacije od 15. ure do 17. ure dalje 924
Enosobno STANOVANJE ALI SOBO v Škofji Loki ali bližnji okolici iščem. Ponudbe pod »2 leti« 989
Fant in dekle iščeta opremljeno SOBO v Kranju. Redna plačnika. Naslov v oglasnem oddelku. 990
posesti
Novejšo HIŠO, enodružinsko, hišo v gradnji ali ZAZIDLJIVO PARCELO kupim v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati pod »5-6 sobno« 991
Prodam lep TRAVNIK v Teneti-šah. Naslov v oglasnem oddelku.
855
Prodam GOZD. Ponudbe pod »Kranj — Jezersko« 925
V najem vzamem NJIVO ali TRAVNIK od Kranja do Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku
926
Kupim enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Lazarov Krum, Mošnje 20, Radovljica 927
Prodam pritlično HIŠO z vrtom blizu Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 928
Kmečko HIŠO kupim do 25 k m iz Ljubljane. Ponudbe pod »10 milijonov din« 929
zaposlitve
Upokojenko za VARSTVO HIŠE dopoldan po 14 dni na mesec, iščem. Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek pod »8 km iz Kranja« 930
OBRTNIKI GORENJSKE -POZOR! Študent višjega letnika z vozniškim izpitom B kategorije išče honorarno zaposlitev. Ce potrebujete ZANESLJIVEGA VOZNIKA in morda istočasno tudi TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA, sem na voljo ob vsakem času za katerokoli relacijo. Ponudbe pod »Zanesljiv« 931
Na svoj dom sprejmem otroka V VARSTVO. Naslov v oglasnem oddelku. 932
V redno delovno razmerje sprejmem takoj:
— čevljarskega pomočnika z odsluženim vojaškim rokom
— vajenca za čevljarstvo,
za izdelavo spodnjega dela čevljev
— vajenko za prešivanje zgornjih delov — prešivalko
Zglasite se osebno v delavnici
Kern Stanko, modno čevljarstvo, Kranj, Partizanska 5.
Sprejmem vsa PISARNIŠKA DELA na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 933
Upokojenka sprejme kakršnokoli delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 934
Zaposlim kvalificiranega ali nekvalificiranega PLESKARJA. PLESKARSTVO, Vakaričič Miro, Kidričeva 43, Kranj 935
prireditve
DOM JLA prireja vsak petek in soboto PLES. Igra ansambel JEV-ŠEK! 936
V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEV-ŠEK! Dvorana ogrevana! 937
AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV Kmetijske zadruge Naklo pripravlja v nedeljo, 15. 2., ob 15. uri v kulturnem domu v Naklem PODROČNO TEKMOVANJE KVIZ - »KAJ VEŠ O KMETIJSTVU?« za gorenjske mlade zadružnike. Po tekmovanju bo mladinski PLES. .«      • 858
DPD SVOBODA ŠENČUR uprizori v petek, 13. 2., ob 17. uri za otroke, v soboto, 14. 2., ob 19. uri za odrasle in v nedeljo, 15. 2., ob 16. uri za odrasle dramo John Knittla v 6 dejanjih »VIA MALA«. Režija: Silvo Ovsenk 938
MLADINSKI AKTIV LJUBNO prireja vsako soboto ob 19. uri PLES v kulturnem domu. Igra ansambel MANUAL. Vabljeni! 939
MLADINSKI AKTIV VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igrajo TURISTI 992
HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igrajo TURISTI 993
GASILSKO DRUŠTVO GORENJA VAS priredi v soboto, 21. 2. 70, ob 19. uri PREDPUSTNO VESELICO v domu Partizana. Igral bo ansambel  TABOR.  Vabijo gasilci!
994
KUD »SIMON JENKO« MAVČIČE uprizori v nedeljo, 15. 2. 76, ob
Kmetovalci!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota A gro mehanika Kranj, Cesta JLA 2/1 tel. 23-485, 24-778
Nudimo vam
iz programa SIP Šempeter
po starih cenah:
- samonakladalna prikolica SENATOR 22
- samonakladalna prikolica PIRAT 15
- trosilec hlevskega gnoja KRPAN V 30
- trosilec hlevskega gnoja KRPAN H 30
- TEŽAK 8
- vse vrste traktorskih obračalnikov za seno
- ter obračalnik MARATON za kosilnico BCS
Nadalje vam nudimo traktorje PASQUALI15 in 18 KM TV za dinarska sredstva — z vsemi možnimi priključki.
Sprejemamo naročila za traktorje PASQUALI 21, 24 in 30 KM TV
Omenjeni traktorji so iz novega proizvodnega programa Tomo Vinković
Rezervni deli zagotovljeni.
Poleg omenjenega asortimenta vam nudimo vse vrste priključkov za Standard traktorje, kakor tudi vse vrste traktorskih in avtomobilskih gum.
Informacije in pojasnila za zgoraj navedeni program dobite v prodajalni na Cesti JLA 1, Kranj.
16. uri v prosvetnem domu Sv. Duh dramo   Miška   Kranjca   POT DO ZLOČINA. Vabljeni! 995 MLADINSKI AKTIV ŽELEZNIKI prireja v soboto, 14. 2., ob 20. uri PLES.   Nastopa   NOCTURNO s pevko SONJO GABRŠČEK 996 V soboto, 14. 2., bo ob 18. uri v zadružnem   domu    na Primskovem MLADINSKI PLES. Igra ansambel HORIZONT iz Ljubljane. Vabljeni!
obvestila
OBLAČIMO GUMBE. Se priporoča MIRA, Kranj, Titov trg 24/1
170
ROLETE: lesene, plastične z zimskim popustom in žaluzije LIV Postojna vam nudi zastopnik Špiler, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610 ali pišite, pridem na dom.
235
Solidno in hitro POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 60-801 772
KRANJČANI! Vse vrste talnih oblog in preproge čistim STROJNO. Tudi če preproga nima madežev, jo je potrebno osvežiti in ji vrniti prvotno barvo in sijaj, da bo kot nova. Na vaš klic pridem na dom. Telefon 26-912
859
Nov PLESNI TEČAJ za začetnike ob sredah in petkih se začne v sredo, 18. 2., ob 18.30 v delavskem domu Kranj. Vabljeni! 860
Cenjene stranke obveščam, da bom imel delavnico ZAPRTO od 23. 2. do 4. 3. 1976. KEMIČNA ČISTILNICA OGRIN BOŽIDAR, Cerklje
najdeno
Našel se je ZLAT UHAN na področju Grenc — Sv. Duh. Miklavčič, Grenc 1, Škofja Loka 941
Zatekel se je PES, nemški prepe-ličar ali bernardinec. Naslov v oglasnem oddelku. 942
loterija
	TJ	lUI
■ z	»Z	t* 4, .-
S e o -o	■o s as .t;	C Z <>
	N .o	* 5
u O	o o	k. O
X -i	SC "O	
ostalo
Ljubiteljem živali oddam dve MUCI. Tupaliče 61, Preddvor 943
Vzamem v rejo dobro KRAVO z mlekom. Cerklje 79 997
70
;s<>
80 200 70!);")!) 071720 460120
50771
805.) 1 04661 666301 642221
52 1662 8582 03452 525712
3
29913 ii5t;! 430643
1 181
o;i24
48!)4 «1054 72184 28124 08: UM 541974
95 .115 745
20 20 30
80 800
5.000 10.000
«00 800 1.00(1
5.000 5.000
20 300 300 000 150.000
10 800 1.0(H)
5.000
200 200 500 800 1.000 1.000 1.000
5.000
20 60 60
585 04825 82935 05905 221705
499395 6
78306 2088« 9187« 824.'t« 13046 «815« 1««.'!« 4.(154«
:\7
17
59997 «98.'i«7 545087
28 .'58 498 I 7208 ««8«8 18.1818 080218 :!55178
38 89409 12069 70299 28979
»i
c o
■r. T3
80 «00 «00
800
10.000 10.0(K)
10
«00 «00 «00 800 800 800 1.000 5.060
20 40 50 1.000 5.000 5.()<H)
.10 40 100 800 1.000 5.000 1(1 (MM) 10.000
30 600
«(X) «(X) 800
KRANJ
PRIMSKDVO
POPUST OD 10 DO 40% PRI NAKUPU OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA DO 15. MARCA 1976
KREDIT DO 30.000 DIN
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM
PARKIRNI PROSTOR
LAHEK DOSTOP
nesreče
Januarja 5 mrtvih v prometu
Alkohol prevrnil tovornjak
V ponedeljek, 9. februarja, ob 11. uri se je na magistralni cesti Kranj — Ljubljana v jeprškem gozdu pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Pavel Jerič (roj. 1948) iz Sela pri Zagorju je peljal proti Kranju močno pod vplivom alkohola. Zato je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v desno s ceste, tako da se je tovornjak prevrnil in po 2.'5 metrih obstal ležeč na boku. V nesreči je bil lažje ranjen sopotnik Jože Šinkovec iz Velikega Vidma. Alkotest, s katerim so preizkusili voznika, je pozelenel v celoti, kolikšna pa je bila dejanska alkoholiziranost voznika tovornjaka, pa bo pokazala analiza krvi in urina. Na tovornjaku in na tovoru — naložen je bil z brezalkoholnimi pijačami — je za okoli 90.0(X) din škode.
Trčil v avtobus
V torek, 10. februarja, nekaj pred 16. uro se je na lokalni cesti Voklo — Voglje pripetila prometna nezgoda. Alpetourov avtobus, vozil ga je Anton Jeraj, (roj. 1926) je peljal skozi Voklo proti Prebačevemu pravilno po svoji desni. V blagem levem nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil bolj po sredini vozišča Karlo Rogelj (roj. 1939) iz Vogelj. Na poledenelem vozišču se voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti ni mogel umakniti dovolj desno, da bi se mogel varno srečati z avtobusom; njegov avtomobil je zaneslo, tako da je čelno trčil v avtobus. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 38.000 din.
V letošnjem januarju se je na gorenjskih cestah pripetilo že dosti več prometnih nesreč kot v lanskem istem mesecu, tako da lahko upravičeno označimo januar kot slab start v letošnje leto. Samo v januarju se je letos pripetilo že 209 prometnih nesreč, od tega 38 hujših, medtem ko jih je lani bilo 160, od tega 27 hujših. V januarju je na gorenjskih cestah umrlo 5 oseb, v lanskem januarju pa le dve. Tudi ranjenih v prometnih nesrečah je letos že več kot lani.
Nesreče so se pripetile zaradi neprimerne hitrosti, nepravilnosti pešcev, zaradi alkonolizira-nosti in drugih vzrokov. Alkohol je zakrivil smrt treh od petih smrtnih žrtev v januarju.
Nasploh lahko rečemo, da je tudi v letošnjem letu alkohol Še vedno spremljevalec nekaterih voznikov. Samo januarja so miličniki napisali 74 predlogov sodniku za prekrške, ker so vozniki sedli za volan vinjeni. Na kraju samem so odvzeli 58 vozniških dovoljenj, ker se je alkotest obarval zeleno, le 9 vozniških dovoljenj je bilo v januarju odvzetih zaradi drugih prometnih kršitev.
Patrole milic so v januarju tudi pogosteje kontrolirale dovoljene hitrosti voznikov motornih vozil. Ker so premočno pritisnili na plin, je bilo mandatno kaznovanih 284 voznikov.
Pokvarjen termostat
V torek, 10. februarja, ob 16.30 je zagorelo v kuhinji gostišča Rikli na Bledu. Ogenj je nastal, ker je odpovedal termostat na napravi za gretje ogrevalnega olja. Olje se je segrelo nad določeno temperaturo in se vnelo. Škode v kuhinji je za 5000 din, požar so pogasili gasilci PGD Bled.
Čeprav so trenutno ceste večinoma suhe in se promet povsod odvija normalno, pa vendarle to še ne pomeni, da je vseh zimskih nevšečnosti že konec. Letošnji sneg in pa poledica sta namreč pokazala, da lahko kar dobro zmedeta voznike, ki pozabijo prilagoditi hitrost pogojem na cesti.
L. M.
Servisno podjetje Kranj
Tavčarjeva 45
Na podlagi sklepa
delavskega sveta
in 28. člena statuta podjetja
objavlja prosto delovno mesto
računovodje
Poleg splošnih pogojev se za vodilno delovno mesto zahteva ekonomska srednja šola s pet let delovnih izkušenj.
Prijave je treba poslati na upravo podjetja, razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ZAHVALA Ob smrti našega očeta, moža, brata
Ivana Kuharja
pečarja iz Britofa
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem OPP-TTI Sava Kranj, ki so v tako velikem številu počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu kaplanu za opravljeni obred, še posebno zahvalo smo dolžni oktetu DPD Svoboda Britof za ganljivo
zapete pesmi.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njegovi!
Britof, 10. februarja 1976
Plazovi so nevarni
Jesenice — Plazovi so ena največjih nevarnosti za gornike in planince, pa naj bodo mokri ali suhi. Suhi plazovi so nevarnejši, saj zasutega zaduše, mokri plazovi pa povzročajo zlome, ozelbine in zmrzline. Sprožajo se že ob prvih padavinah, sicer pa so najnevarnejši februarja ali marca. Zato moramo biti v zasneženih gorah skrajno previdni. Plazovi se prožijo že tri dni po padavinah. Najraje snežna gmota zdrsne na travnatem področju nad drevesno mejo. Naklon 10 stopinj je že dovolj za snežni plaz.
Pri nas že zgodaj beležimo tragedije zaradi plazov. Marca leta 1852 je plaz pod Poncami uničil življenja treh domačinov. Množičnejše plazove srečamo spet v zimi 1898/1899. Pogosti so bili posebno v Bohinju. Deset let kasneje je plaz uničil Aljažev dom v Vratih. Ta dan je v zgodovini zapisan kot »črni četrtek«. Znana je tragedija tržiških smučarjev in planincev 28. marca leta 1937 pod Storžičem, ki je terjala devet življenj. Zelo plazovita je bila tudi zima 1951/1952. Plazovi so uničevali gozdove na Primorskem, še posebej pa v Posočju.
Marec je najbolj znan in nevaren zaradi plazov. Zato v takih razmerah ne silimo za vsako ceno v gore. Plazovi ne poznajo ovir in uničujejo vse pred seboj! U.Župančič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, brata in strica
Stanislava Gregorca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence. Posebna zahvala Nevrološki kliniki v Ljubljani, članom ZB Predoslje, kolektivu Gorenjska oblačila Kranj, OŠ Josip Broz-Tito Predoslje, pevcem, govornikom za poslovilne besede pri odprtem grobu. Najlepša hvala sosedom in Marijinim sestram, posebno pa bratu Albinu za nesebično pomoč v teh težkih dneh. Zahvala gospodu kaplanu za opravljeni
pogrebni obred.
Še enkrat vsem najlepša hvala.
Žalujoči: žena Mici, hčerki Marinka in Marjeta, sin Ivan, brat z družino, sestra z možem in ostalo
sorodstvo.
Predoslje, Podbrezje, Zatrnik, 7. februarja 1976
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
Stanislava Ropreta
Gabrovega ata iz Šenčurja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence, nam izrazili sožalje in nam ob težkih urah stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni vsem gasilcem, upokojencem, delovni organizaciji IKOS Kranj, gostinsko trgovskemu podjetju CENTRAL Kranj, delovni organizaciji KŽK Kranj, dr. Vinku Razboršku in strežnemu osebju vojne bolnice Ljubljana — Moste, častitemu gospodu kaplanu ter pevcem. Iskreno se zahvaljujemo za poslovilne besede predstavniku GD Šenčur ter Petru Štularju iz KŽK.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sin Viktor, hčerka Ani z družino, brata in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo.
Šenčur, 9. februarja 1976
Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov
odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje dve delovni mesti:
1. organizatorja
2. samostojnega referenta v prodaji
Pogoji pod 1.: delovno mesto je v Škofji Loki, zahteva se višj izobrazba organizacijske ali podobne smeri, 3 leta prakse, OD p pravilniku.
Pogoji pod 2.: delovno mesto je v Iskrini poslovni stavbi, Trg revolucije 3. Zahteva se ekonomska srednja šola, lahko začetnik, zaželena pa je praksa na prodajnem področju in znanje strojepisja.
Za obe delovni mesti: stanovanj ni. Ponudbe pošljite na naslov:
Kadrovska služba — Iskra Široka potrošnja, Kidričeva 66 (LTH) 64220 Škofja Loka p. p. 55
Tam dobite tudi podrobnejše informacije (tel. 60-681). Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
a po
karambolira-
Posredujemo prodajo nih vozil:
1. osebni avto wartburg 353 W
leto izdelave 1975 s 5000 prevoženimi km. Začetna cena 15.000 din.
2. osebni avto zastava 125 PZ
leto izdelave 1972, s 60.000 prevoženimi km. Začetna cena 12.000 din.
Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 18. februarja 1976, do 12. ure.
Zavarovalnica Sava PE Kranj
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Za 8. marec najlepše darilo naši vezeni robci
Polfinale za mladinski vaterpolski pokal SFRJ
Za dve izpraznjeni mesti
Zimski bazen v Kranju bo od danes pa do nedelje prizorišče polfinal-nih srečanj za jugoslovanski mladinski vaterpolski pokal. Za dve izpraznjeni mesti za vstop v finale se bodo potegovali mladinci' beograjske Crvene zvezde in Partizana, zagrebške Mladosti, reškega Primorja in moštvo organizatorja domači Triglav.
Začetek turnirja bo danes ob 9. uri, nadaljeval pa se bo ob 16. uri, v soboto bo prvo dopoldansko srečanje ob 8. uri, popoldne pa ob 17. uri. V nedeljo pa bosta ob 8. uri še preostali srečanji.
Domače moštvo, ki bo nastopilo s Krašovcem, VVagnerjem, Galetom, Rantom, Ladonom, Manfredo, To-matom, Klemenčičem, Severjem, Šparovcem, Sladičem, Kadoičem, J. Stariho, Šnablom, Raisnerjem, Staničem in Godcem, bo poskušalo, da si z dobrimi igrami in ugodnimi izidi pridobi vizo za vstop v finale.
Na turnirju bodo srečanja vodili Kranjčan Pičulin (vrhovni), Koprčan Oman, Celjan Alujevič in Zagrebčan Matošič, medtem ko je delegat zbora sodnikov VZJ Didič (Kranj), delegat pa bo Koprivnikar (Reka). -dh
Hokejska divja liga
Končano je drugo tekmovanji' V gorenjski hokejski divji ligi. Prvo mesto je ponovno osvojila ekipa Blejski) Dobrave.
Divja liga je dosegla že določen kakovostni nivo. Vse ekipe so se dobro opremile, borbeni igri pa so dodule še dinamiko in povezanost. Organizatorji, ekipa Kokrice, so s pomočjo ostalih ekip zelo dohro vodili to zelo popularno tekmovanje, tako da tudi glede tega ime lige zvezi nekoliko groho.
Rezultati 8. in 9. kola: Kokriea : Jesenice 5:4, Blejska Dobrava : Naklo .r>:2, Peter Maver : Ljubno 7:(>, Žalam a : Zlato polje 7:0, Jesenice : Šenčur 7:1, Ljubno : Zlato polje 5:0, Kokriea : Naklo .1:2, Blejska Dobrava : Zaimka 5:0.
rstni red: BI. Dobrava Kokriea Ljubno Jesenice Peter Mu.ver Zabnica Naklo ZI uto polje Sencur
83:13 34 :27 15:30 57:40 43:37 37:38 31:31 19:72 17:75 B
16 12 10 10 9 9 4 2 0
Alpinistične novice
ALPINISTA IZ ŠKOFJE LOKE V KOTOVI ŠPICI
Na .škofjeloškem področju sicer nimajo visokih gora in navpičnih sten, imajo pa veliko število zanimivih planinskih točk in s cvetjem okrašenih zelenih vrhov, ki prav tako zahtevajo vso skrb in pozornost izkušenih planincev. Zato pri planinskem društvu Škofja Loka že dalj časa razmišljajo o ustanovitvi samostojne postaje G RS ter o ustanovitvi alpinističnega odseka, kar je za tako široko in specifično področje vsekakor upravičeno. Sedaj so Škofjeločani vključeni v kranjsko postajo G RS in AO.
Da jim dobrih in navdušenih gornikov že sedaj ne manjka, sta dokazala Franc Vidic in Franc Lengerholc, ki sta v nedeljo, 25. januarja, v dobrih petih urah preplezala Kalteneggerjev kamin v južni steni Kotove špice III, 250 m. V spodnejm delu sta imela dobre razmere, zgornji del pa je bil močno poledenel. Ker sta hotela turo izkoristiti do konca in se vsestransko preizkusiti, sta si pri sestopu omislila še bivak ter šele naslednji dan prišla v Tamar.
ZANIMIV PROGRAM PLANINSKIH IZLETOV V TUJINO
Komisija za stike s tujino pri PZS je tudi za letošnje leto pripravila pester program izletov v tuja gorstva, ki dopolnjujejo skromnejši in manj zahteven program izletov v domačih gorah, ki jih v zadnjem času s precejšnjim uspehom uvajajo že posamezna planinska društva.
Za planince in smučarje je v soboto, 28. februarja, predviden planinsko-smučar-ski izlet na Dobrač, v soboto, f>. marca, na Peco, v soboto, 27. marca, pa izlet Nevejsko sedlo —Prevala —Bovec. Cena teh izletov je KO din.
Za transverzalce sta predividena dva izleta po tržaški vertikali. V soboto, 5, junija je predvidena tura Nevejsko sedlo —Mužići — Tanameja — Učeja; cena 120 dinarjev, 2.r>. septembra pa tura Korensko sedlo — Peč — Bela peč; cena (>0 din.
Za visokogorske turiste pa je predvidenih kar pet izletov. Od 13.—20. junija bo planinski izlet na Olimp (Grčija). Od 22.-25. julija je predviden planinski izlet na Cevi-dale (Italija). Za izlet na Monle CintO in okrog .Korzike (Francija) sta predvidena kai' dva termina. Prvi od 27. avgusta do 5: septembra, drugi pa 2. septembra do 10. septembra. 18/19. septembra pa je predviden še planinski izlet na Siiulek (Avstrija). Poleg vzpona je pri vseh izletih predviden tudi ogled najvažnejših kulturnih zanimivosti dežele oziroma področja, v katero je izlet organiziran.
Tudi v letošnjem letu nameravajo izvesti popotovanje (trckking) v Himalajo. Za spremembo od lanskega leta, ko je bil uspešno izveden trekking pod Makalu, nameravajo v letošnjem letu izvesti popotovanje v območje Anapurne. Orientacijska cciin je 9600 din in 350 USA g Dokončna cena, s katero so všteti vsi letalski in drugi prevozi, prenočišče z zajtrkom v Nevv Dclhiju in Kal limandu ju. stroški za šerpe, nosače, prehrana na poli, organizacija bo obračunana po povrat ku.
F. Štel
Uspešna dejavnost Partizana v Ljubnem
Partizan Ljubno je imel 30. januarja v lepo urejeni dvorani svojega doma rodni obrni zbor. Prizadevno vodstvo društva, pod- vodstvom zaslužnega predsednika Zdravka Knifica je podalo poročilo in obra čun svojega delovanja v pretekli mandatni dobi, tako pri upravljanju
Slovenska ženska kegljaška liga
Poraz Triglavank
V nadaljevanju slovenske ženske kegljaSke lige so Kranjčankc na domačem asfaltu doživele pora/. Mariborčanke so bile boljše, saj so jih premagale s 25 keglji razlike. Pri domačinkah je bila najboljša Zumrova, pri gostjah pa se je izkazal;' Feršnikarjeva.
Triglav 2575 - Lahovee 111, Zaje 388, Vidali 42(>, Vrhovnik 449, Šparovec 448, /umer 450.
Branik 2600 - Jeršnikar 173, Kokal 4(><>, Gjerjek 443, Potočnik 440, Krčmar liti. Veber 122. -dh
Hitropotezni šahovski turnir
Šahovsko društvo Lesce bo v okviru programa gorenjske šahovske zveze v petek ob 17. uri v prostorih družbenega centra v Lescah organizator gorenjskega hitropoteznega šahovskega turnirja za leto 197(i.
Pravico nastopa na turnirju v Lescah imajo peterica Jeseničanov, Leščanov in Kranjčanov, medtem ko ostali gorenjski klubi lahko nastopajo s po tremi udeleženci.
V. Kaše
Zmagal Deželak
Na končanem prvenstvu Kranja je zmagal Deželak s točko prednosti pred Mazijem, Joko-vičem in Kakovcem, peto mesto pa so si po točkah razdelili Krek, Muri in Berč ič. Pomembnejši rezultati zadnjega kola: Deželak : Bukovac 1:0, Podgornik : Mazi remi, Matjašič : Krek remi, Lazar : Berčič 0:1, Jokovič : Jeraj 1:0 in Brce : Kakovec 0:1.
Končni vrstni red: L Deželak 8,5, 2.-4. Ma/.i, Jokovič, Rakovec 7,5, 5. - 7. Krek, Muri. m »ir 7' 8- Ma<iašič 8, 9, Podgornik 5,5, 10. -u. Marko n, Bukovac 5 itd. Na turnirju so Jo-orvo 'l .     ec' Krek> Muri in Ber«« oavojili
L. M.
svojega doma kakor v telesnovzgojni in športni dejavnost i.
Za lansko leto zastavljeni program je bil v glavnem opravljen. Najnujnejša adaptacijska dela znotraj in zunaj doma so bila opravljena, le nekaj popravil na stavbi je počakalo za t0 leto.
Partizanov dom v Ljubnem služi vsem organizacijam in društvom krajevne skupnosti Ljubno, ki jo sestavljajo naselja Ljubno, Otoče, Po-savec in Praproše. Oder v veliki dvorani je v uporabi in oskrbi KIJI) Ljubno. V veliki dvorani je telovadba in mladinski aktiv prireja v njej od jeseni lani vsako soboto ples. Mala dvorana služi predvsem za sestanke vsem organizacijam. V zgornjih prostorih doma je knjižnica, kulisar-na in sedaj tudi pisarna KS. Spričo tolikega vsestranskega angažiranja doma je občni zbor Partizana sprejel poslovnik o uporabi prostorov. Na občnem zboru je bil ponovno izražen predlog za dograditev oziroma razširitev doma, zlasti za potrebe gasilcev. Vendar naj bi novi odbor spričo pomanjkanja denarnih sredstev v tem letu skušal oskrbeti le dogradit-veni načrt.
Telesno vzgojo in šport so vodile tri komisije, udejstvovalo pa se je kar 8 sekcij, od telovadbe do nogometa. Čl ani Partizana Ljubno so nastopali v krajevnem, občinskem in celo republiškem merilu. Dosegli so več lepih uspehov, dobili številne diplome in nekaj pokalov. Zadnji čas je med najagilnejšimi tako imenovana »divja liga« ljubenskih hokejistov, ki se je brez prave možnosti za trening med številnimi gorenjskimi »divjimi ligami« na tekmovanjih na Jesenicah uvrstila na tretje mesto.
Vendar je občni zbor ocenil, da je športna dejavnost spričo razmeroma majhnega števila članov šla preveč v širino. Treba bi se bilo bolj posvetiti telovadbi, a manjka denarja za rekvizite. Partizan Ljubno se obrača na večja telovadna društva, ki imajo morda odvečno in še uporabno telovadno orodje, da bi mu ga odstopila za skromnejši denar.
Občni zbor je končno sprejel nova pravila društva in izvolil nov izvršni odbor pod vodstvom novega in že izkušenega društvenega delavca Franca Zupančiča. C. F.
Triglav finalist za plavalni pokal PZJ
V zimskem bazenu v Beogradu se bodo 21. in 22. februarja borile plavalne ekipe Crvena zvezda (Beograd), Mladost (Zagreb), Primorje (Reka), Fužinar (Ravne), Ljubljana m kranjski Triglav za letošnji zimski plavalni pokal PZ Jugoslavije.
Najboljši zbir točk — v soboto in nedeljo so bila v Ljubljani, Beogradu in Vodicah namreč predtek-fnovanja, pred velikim finalom — ima Crvena zvezda 29995, sledijo pa ji Mladost 29376. Fužinar 28470, Triglav 27323, Ljubljana 27317 in Primorje 2(5561. Torej se bo za pokal 12 Slovenije borila trojica odličnih plavalnih kolektivov.
Na sobotnem in nedeljskem pred-tekmovanju v zimskem kopališču pri Sternu v Ljubljani so se najbolje odrezali Ravenčani, ki so triglava-nom ušli za 1157 točk. Ta razlika pa ni tako velika, saj se ve, da v pokalu
plavajo za svoje moštvo po en član in pionir oziroma članica in pionirka. Lani so Kranjčani osvojili tretje mesto, letos pa se bodo za to potegovali Ravenčani, saj imajo v svojih vrstah starejše pionirje, ki pa so boljši od leta in dve mlajših trigla-vanov. Vseeno pa pričakujemo ugodne rezultate iz Beograda, saj so prav ti najmlajši predstavniki Triglava znani kot odlični borci, ki neradi priznavajo poraze.
Sicer pa je glavni adut Triglava Borut Petrič, ki je v Ljubljani spet plaval z rekordnimi rezultati. Je novi absolutni rekorder SFRJ na 800 m ter najhitrejši na 400 m kravi v mladinski konkurenci. Slovenski rekord pa je postavil tudi na 200 m mešano. Izkazala pa se je tudi Vesna Praprotnik, ki je slovenska rekorderka pionirjev B na 100 m delfin, -dh
Veleslalom 14. in 15. februarja prestavljen v Mojstrano
KRANJ, 10. FEBRUARJA - Organizacijski odbor za izvedbo IX. zimskošport-nih iger OSS Kranj je na današnji seji sklenil prestaviti celotni program IX. zimskih športnih iger OSS Kranj z Jezerskega v Mojstrano. Snežne razmere na Jezerskem so namreč take, da v nobenem primeru trenutno ni pogojev za izvedbo tekmovanja. Prizadevni športni delavci iz Mojstrane so se obvezali urediti v Mojstrani dve veleslalom progi: krajšo, za malo starejše tekmovalce, in daljšo za »ta mlade«, ter tekaško progo tako kot je to zapisano v propozicijah!
In se to: skupno je iz 61 sindikalnih organizacij prijavljenih 840 tekmovalcev, kar pomeni do sedaj najbolj številčno prijavo sploh. V Mojstrani bo torej na startu 709 moških in 131 žensk, od tega 90 tekačev: 12 žensk in 78 moških. Posebno kar zadeva prijav za tekaško disciplino, so le-te presegle vse optimistične napovedi.
Ker so letošnje IX. sindikalne športne igre nujno morale biti prestavljene, organizacijski odbor sporoča, da bo slavnostni zaključek iger čez deset dni v Kranju, in sicer v torek, 24. februarja, ob 17. uri v koncertni dvorani delavskega doma. Takrat bodo razglašeni rezultati s smučarskega teka in z veleslaloma v Mojstrani, podeljeni pokali in plakete ter izžrebane nagrade. I. S.
IX TEKMOVANJE V VELESLALOMU IN TEKIH BO V MOJSTRANI
OSS Kranj obvešča, da bosta sobotni in nedeljski veleslalom v Mojstrani obakrat s pričetkom ob 9. uri.
SOBOTA, 14. FEBRUARJA:
daljša proga: moški B (25 —30 let), ženske A (do 25 let),
krajša proga: moški E (40 do 45 let), moški G (nad 50 let), ženske D (nad 45 let). NEDELJA, 15. FEBRUARJA:
daljša proga: moški A (do 25 let), moški C (30 do 35 let), ženske B (25 do 36 let), krajša proga: moški D (35 do 45 let), moški F (45 do 50 let), ženske C (35 do 45 let).
Smučarski teki bodo tudi v Mojstrani, in sicer v soboto. 14. februarja. Start bo ob 15. uri. Zbor tekmovalcev je ob 14.30 pred hotelom Triglav. Informativna pisarna je odprta vsak dan od 7.30 dalje v hotelu Triglav v Mojstrani.
Za organizacijski odbor: Darko Šegula, I. r.
S sankaške tekme na Možjanci
Sankaške
tekme na Možjanci
V nedeljo so bile v organizaciji TVD PARTIZAN Preddvor-Bela velike sankaške tekme na Možjanci. Kako je ta zvrst rekreacije potrebna današnjemu človeku, pove že samo dejstvo, da se je za start priglasilo nič manj kot 124 tekmovalcev. Iznajdljivosti in marljivosti vseh odgovornih za izvedbo tekmovanja pri TVD Partizan Preddvor— Bela, pa gre zahvala, da so ■ tako skromnimi sredstvi, ki so jim bila na voljo, sploh lahko organizirali tako tekmovanje ki ga je s praktičnimi darili podprlo več DO in posameznikov v samem kraju kot na primer: GG Kranj (obrat Preddvor), Jelovica (obrat Preddvor), ter ŽIVILA trgovine: Preddvor, Visoko, Britof; TD I'reddvor, Krojaštvo Klako-čar, ALP Penzion, Mesarija Sodnik. Gostilna Blažun-Jagodic.
Želimo, da bi se takih tekmovanj, ki so resnično povezava mladih in odraslih med seboj ne glede na krajevne ali občinske meje, prirejalo čim več, ker je nedeljsko tekmovanje pokazalo, da je za to zvrst veliko zanimanja med ljudmi, saj se je ob vsej tekmovalni progi zbralo gotovo nad 1500 ljubiteljev bele opojnosti, na samem cilju pa je bila prava gneča radovednežev, ki so z navdušenjem pozdravili vsakega, ki je pripeljal čez ciljno črto.
REZULTATI: Ženske posamezno: Prvo mesto in pokal ter praktična darila si je priborila Anica Robnik   —  (Tupaliče), druga Marjana Sodnik — (Tupaliče), tretja pa je bila Jana Tilnik — (Preddvor). Pionirji:
1. Matej Herlec - (Tupaliče), 2. Zlato Orehov' — (Preddvor),.'!. Franci Kurnik — (Tupaliče)
Mladinci:
1.   Franc  Jerič   —   (Možjanca),  2. Sandi Gartnar — (Bela)3. Miloš Šavs — (Preddvor) Člani:
1. Andrej Repnik — (Luže), 2. Lado Trebeč - (Možjanca), 3. Marko Pestotnik - (Kokra) Veterani:
1. Jože Meglic - (Podljubelj), 2. Franc Zadnikar - (Jezersko), 3. Franc Murnik -(Preddvor)
Ekipe so se borile za prehodni pokal, darilo TVD Partizan Preddvor - Bela. 1. Preddvor (Murnik, Šavs, Orehov), 2. Tupaliče (Herlec M., Dolinšek, Herlec R.), 3. Možjanca (Jerič, Jagodic, Štim Ani).
Proga, ki je bila dolga 2200 m je bila lepo pripravljena, kar kaže že sam nov absolutni rekord, ki ga je postavil pionir Matej Herlec s časom 2,59 min.
F. Sen k
Zlata plaketa za VK Triglav
V Beogradu je zasedala medrepubliška komisija za podelitev zlatih plaket in pri/nanj pri zvezi telesnokulturnih organizacij Jugoslavije.
To visoko priznanje ZTKO Jugoslavije so med vaterpolskimi klubi za tridesetletno uspešno delo dobili VZ Jugoslavije, Partizan (Beograd), Mladost (Zagreb), Primorje (Reka), Jadran (Herceg Novi), Jadran (Split), Spnrtak (Subotica) in kranjski Triglav.     <-dh
Veleslalom v Srednji vasi
Pod pokroviteljstvom GKZ Srednja vas je bilo v nedeljo prvenstvo v veleslalomu, na katerem so nastopili tekmovalci od cicibanov do veteranov. Nastopilo je 100 tekmovalcev.
Vrstni red - cicibani: I. Bogdan Kilah. 2. Andrej Grm. pionirji: 1. Robert Klančar. 2. Janko' Med j a. pionirji od 10 do 14 let: I. Janko Dobravec, 2. Olga Hodnik, mlajši mladinci: 1. Marjan Cvetek in Stanko Pekovec, starejši mladinci: 1. Franc Kocjane, 2. Stanko Odar. mladinke: 1. Minka Ktiščer, 2. Marinka Hodnik, Člani: 1. Janko Korošec, 2. Mirko Stare, veterani: 1. Franc Cvetek, Z. Franc Kilah. Anton Plečko in Anton Prežel.
T. Markič
Skoki tudi v Goricah
Marljivi mladinci v Goricah so v nedeljo organizirali tekmovanje v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici za pokal OO ZSMS Gorice. Med 2-'l tekmovalci je zmagal domačin Matjaž Košir, 2. je bil Peter Abačič. :i. Peter (Iregorc (oba Senično).
* M.Zaplotnik
Žirovski otroci na snegu
V dneh od 5. do 8. februarja HO organizirali v Žireh za učence osnov ne Soje dva smučarska tečaja. Obeh se je udeležilo kar 225 učencev. Ob
zaključku tečajev so organizirali tekmovanje. Tekme so pokazale, da so učenci poleg lepih uric na snegu lepo napredovali l udi v smučarskih v eščinah.
1). Krznožnik
Še tri dni
Innsbruck, 12. februar — Zadnji trije
dnevi XII. zimskih olimpijskih iger bodo nedvomno naj/.animivejši. Hokejski turnir gre h koncu. Naši hokejisti bodo v petek ob 20. uri odigrali zadnjo tekmo v B skupini z. domačini — Avstrijci. Hokejisti A skupine pa bodo končali v soboto, ko bo na sporedu tradicionalni odločilni dvoboj za prvaka med večnima rivaloma SZ in CSSR.
Naše smučarje čaka še nekaj nastopov. V soboto bo najprej Start al v smučarskem maratonu (50 km) Maks Jelene, v opoldanskem času pa DO na sporedu slalom, kjer je pričakovati, da bo naš Bojan Križaj spet izboljšal tudi v tej disciplini najboljšo jugoslovansko uvrstitev na olimpijskih igrah. V nedeljo preostajajo samo še sk «ki na veliki skakalnici na Bergislu Nikakršna skirvnost ni, da si Avstrijci želijo prav na zaključni prireditvi to, kar so imeli na začetku, to je zmago. Vlogo junaka v smuku Franza Klammerja pa tokrat pripisujejo Schnablu in pa Innauerju. Morda bodo tokrat le ugnali odlične Vzhodne Nemce. Ne glede na to, da olimpijske igre še niso končane, pa že danes lahko ugotovimo, da bodo na XII. zimski olimpiadi najuspešnejši predstavniki Sovjetske zveze.
Od torka do četrtka so v Innsbrucku nastopali tudi Jugoslovani. Hokejisti so igrali v sredo z Japonsko. V preteklih dneh se je od smučarjev najbolj izkazal Bojan Križaj, ki je v veleslalomu osvojil 18. mesto in hkrati dosegel najboljšo jugoslovansko uvrstitev v veleslalomu na vseh dosedanjih olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Koželj se je uvrstil na 35. mesto, medtem ko sta odstopila Pasović in Gašper&ič (že v 1. teku). Koželj ima sedaj lepo priložnost, da v kombinaciji doseže dobro uvrstitev. Kranjčanka Milena Kordež je v teku na 10 km dosegla 39. mesto in tako kot prvi jugoslovanski športnik končala tekmovanje na olimpijskih igrah. V tem teku je premagala vse tri mlade Avstrijke in dve Američanki.
J.Javornik
Prvi dve tretjini pokopali naše
Innsbruck — Olimpijski hokejski turnir skupina B, Jugoslavija : Japonska 3:1 (0:2, 0:1, 3:1), sejemska dvorana, gledalcev 1000, sodnika Ehensperger (Švica), Bata (CSSR).
Strelci za Jugoslavijo: Hafner (42), Puterle (53), Lepša (53).
Jugoslavija: Albreht, M. Zbontar, Lap, Savič Beravs, Kumar, Ščap, Jakopič, Goja-novič, Hafner, Lepša,' R. Smolej, Kavec, F. Zbontar, Poljanšek, Petač, Puterle, Hiti.
»Minili« se v uvodni tretjini le dobro niso ogreli in hokejisti Japonske so komaj v pičlih enajstih minutah srečanja vodili že z dvema goloma prednosti. To pa povsem po zaslugi slabe jugoslovanske obrambe, ki ni znala zaustaviti hitrih napadalcev vzhajajočega sonca. Tudi druga tretjina ni bila boljša. Naši so bili preveč zaletavi, preveč je bilo tudi samostojnih akcij, pa tudi odlični vratar Ocuba je spravljal v obup ne preveč zanesljive strelce »modrih«. V zadnji odločilni tretjini so Jugoslovani zaigrali vendarle tako kot znajo. Ko so z goli Hafnerja, Puterleta in Lepša le izenačili, pa je v naših vratih, ki jih je odlično čuval Albreht, spet počilo, saj je Urabe v zadnjih treh minutah zapečatil našo usodo, da bi vendarle iz tega srečanja iztržili točko.
Kljub porazu imajo Jugoslovani se vedno lepe možnosti, da osvoje v svoji skupini prvo mesto, saj so Romuni premagali Avstrijce. Torej vse je odvisno od današnjih srečanj. Reprezentanca SFRJ mora premagati Avstrijo, Švicarji pa Romune. Tudi če Švicarjem lie bi uspelo v igri z Romuni in če naši ne dobijo z Avstrijci, bodo najboljši Romuni.
Lestvica pred današnjimi odločilnimi spopadi:
Romunija 4   3   0   1    19:12 6
Jugoslavija 4   3   0   1   21:16 6
Švica 4   2   0   2   21:18 4
Avstrija 4   2   0   2   15:13 4
Japonska 4   2   0   2   18:13 4
Bolgarija 4   0   0   I   14:31 0
Pari zadnjega kola: Japonska : Bolgarija, Romunija Švica, Jugoslavija: Avstrija. -dh
Uvrstitve Jugoslovanov v veleslalomu na OI
18. Križaj (76), 27. Mule) (52), 33. Štefe (52) in Lakota ((M), 31. Kavčič (72), 15. Koželj. (78). K). Cvenkelj (56), 43. Jakopič (68), 15. A. Klinar (64), 17. Dornik (56), 50.
Ilija (56), 52. A. Klinar (68), 58. Gazvoda (68).
Pozdrav »modrih« olimpijcev
Uredništvo in vse bralce GLASA pozdravljamo olimpijei, je zapisala Milena Kordež. Poleg nje je na kartici še dvajset podpisnikov »modrih«, ki nas zastopajo na XII. olimpijskih igrah v Innsbrucku.
Samo za izredne živce
Innsbruck — Drugi moški veleslalom, ki ga imajo za najtežjega od vseh dosedanjih, bo šel v olimpijske anale z dvema junakoma in tragično osebnostjo. Prvi je vsekakor 27-lelpi švicarski mizar Heini i lenimi, drugi pa izredni Šved Ingemar Stenmark, ki je bil na drugem najhitrejši, saj je prav s to vožnjo / 8. mest a prišel na 3, Tragični junak pa je prav gotovo vodilni s prvega veleslaloma Italijan Gustavu Thoni, saj si je s preveč zadržano vožnjo zapravil že skoraj osvojeno /lato. Sicer pa so najbolj slavili Švicarji, saj je njihov drugi predstav nik Krnest Good svoji državi prinesel srebro. Te je bil torej veleslalom samo za tiste /. močnimi živci in ki so bili »nabiti« s kondicijo.
Tudi Jugoslovani smo na 1200 m dolgi progi s kar 73 vraticnmi na Axamer Lizu-mu dobili najboljšo moško veleslalomsko uvrstitev. Naš prvak je bil Tt žičan Bojan Križaj, ki je osvojil odlično 18. mesto in za seboj pustil celo vrsto že prekaljenih asov alpskega belega cirkusa. Bil je Se boljši kot v prvem, saj je imel v drugem Iti. najboljši čas. Tudi Andrej Kozel) je s 35. mestom zapustil Ugoden vtis in če prevozi jutri še oba slaloma, lahko računa na dobro mesto v kombinaciji.
Rezultati: 1. Henimi 3:26,97, 2. Good (oba Švica) 3:27,17. 3. Stenmark (Švedska) 3:27,41, 1. Thoni (Italija) 3:27,t;7, 5. Mahre (ZDA) 3:28,20, 18. Križaj 3:39,90, 35. Koželj 3:50,48. -dh
Od petka do nedelje na OI
Na zimskih olimpijskih igrah so na sporedu še trije tekmovalni dnevi. Spored je naslednji:
PETEK, 13. FERBUAR:
od 10. do 12. ure biatlon,
10. do 12. ure hitrostno drsanje 1500 m moški
12.30 do 14.15 veleslalom za ženske,
14.30 do 16.45 bob štirise-di,
14. do 17.20 hokej na ledu, skupina B,
19.30 do 23. umetno drsanje ženske, prosti program,
SOBOTA, 14. FEBRUAR:
8.30 do 11.45 teki 50 m moški,
9 do 15. hitrostno drsanje 5000 m moški,
10. do 13. ure slalom za moške, 1. tek,
13. do 14.30 slalom moški, 2. tek,
13. do 16.20 hokej na ledu, skupina A,
14.30 do 16.45 bob štirise-di,
NEDELJA, 15. FEBRUAR:
13. do 15. ure skoki na veliki skakalnici,
16.30 do 18 umetnostno drsanje, ekshibicijski program,
20. do 21. ure zaključna slovesnost.
Jeseniški hokejisti z vodjo Marjanom Jelovčanom branijo jugoslovanske hokejske barve na olimpijskih igrah v Innsbrucku. — Foto: E. Šelhaus.
Gorenjska zimska rokometna liga
V vodstvu Križani
V telovadnici osnovne šole kokrškega odreda v Križali se je v soboto pričela prva zimska gorenjska rokometna moška liga nasploh. Torej led je prebit in že prva srečanja so pokazala, da je odločitev GRZ Kranj, ki je ligo organizirala, bila pravilna, saj so moštva pokazala dobro igro.
Izidi: Križe : Besnira Ki:l(i (8:7), Duplje : Žabnica 21:18 (12:7). Radovljica ; Storžič 25:18 (0:9), Duplje : Pesnica 30:18 (18:9>, Veterani :
Radovljica 22:3(1 (11:111, Storžič : Žabnica 15:15 (9:5). Žabnica : Križe 14:26 (4:16), Križe : Storžič 23:17 (12:71.
ljestvica:
Križe
Duplje
Radovljica
Pesnica
Storžič
Žabnica
Veterani
Sava
3 2 1 0 65:47 5
2 2 0 0 54:36 4
2 2 0 0 55:40 4
2 0 1 1 34:46 1
3 0 1 2 50:63 1 3 0 1 2 47:65 1 1 0 0 1 22:30 0 0 0 0 0 0: 0 0
Pari jutrišnjega kola: Storžič Sava (15.30), Duplje : Veterani (16.15), Pesnica : Storžič (17. uri), Sava : Žabnica (17.45), Bes ima : Veterani (18.30), Križe : Sava (19.15), Pesnica : Žabnica (20. uri), Radovljica prosta.
-dh
Gostinski poklic ni lahek. Njegova glavna Značilnost je
delo z ljudmi in uresničevanje
njihovih Želja Ur skrb, za njihovo rim boljše počutje. Kazen tega obremenjuje gostinske delavce največji posel takrat, ko smo drugi po navadi
prosti in iščemo najrazličnejše oblike zabave in razvedrila. Temu primerno težje je tudi družbenopolitično udejstvova-nje gostinskih delavcev. To je bilo pogosto slišati na sindikalni letni konferenci osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji združenega dela Gostinstvo Centrala iz Kranja, ki je bila v torek zvečer v hotelu Bor v Preddvoru. Veliko gostincev iz Kranja, Preddvora in Jezerskega se jo je udeležilo. Odkrito so spregovorili o svojih problemih ter težavah in načrtih temeljne organizacije združenega dela kot celotne Centralove organizacije združenega dela. Lanski program je sindikalna organizacija- kljub težavnim poklicnim razmeram dobro uresničila. Za letos si je zadala še obširnejšega. Člani so prepričani, da bodo pri uresničevanju letela uspešnejši. Sicer pa poglejmo, kaj so povedali člani sindikata za današnjo rubriko o svojem poklicu, delovanju sindikata in težavah v življenju ter na delovnem mestu.
Danica Kert, natakarica v Park restavraciji, predsednica osnovne organizacije sindikata v TOZD Gostinstvo:
»Pred dobrim lotom smo organizirali sindikat po temeljnih organizacijah združenega dela. Izkazalo se je, da je takšna organizacija kar pravšnja. Čeprav nisem imela veliko izkušenj, sem se resno lotila sindikalnega dela in mu namenila večino prostega časa. Okrog 130 članov združuje naša organizacija. To so mlajši in starejši ljudje, razstreseni od Kranja do Jezerskega in z večjimi ter manjšimi problemi. Trudimo se, da bi jih kar najboljše reševali in ljudem pomagali. Najtežje je pri stanovanjih. Precej naših delavcev jih je že dobilo, nekaj pa jih čaka na stanovanja solidarnostnega sklada. Kaj nas pri sindikalnem delu najbolj ovira? Razkropljenost članov od Kranja do Jezerskega in način dela, ki ne pozna prostih dni, praznikov m sobot. Ce bi se jih še mi držali, bi izgubili veliko prometa. Takšen značaj dela je po moje največja ovira za nekatere skupne akcije.«
Milan Koren, natakar v grajski kleti hotela Bor v Preddvoru:
»Ne moremo reči, da sindikat ni aktiven. Veliko prizadevnost kaže, vendar se srečujemo s problemi, težavami in značilnostmi gostinske službe, pa naj velja to za natakarja ali za kuharja. Vse naenkrat nas je nemogoče dobili skupaj. Kazen ponedeljka delam vsako noč od desetih zvečer do štiiih zjutraj. Sprijaznil sem se s takim delom. Sicer ne hi že pti let zdržal na tem delov* nem mestu. Svoje dobre in slabe plati ima. Najtežje je I vinjenimi gosti, ki pridejo v klet od drugod. Presnelo moraš biti previden, kako ravnaš z njimi, kaj jim rečeš in svetuješ. Kako uporabim letni dopust? Večino januarja. Poleti si ga lahko privoščim največ en t eden.«
Ivica Štirn, natakarica v hotelu Kazina na Jezerskem:
»Naša sindikalna organizacija kaže kar veliko delavnost. Ukvarja se s problemi, ki so nam najbližji. To so recimo stanovanja za gostinske delavce. Naša družina stanuje v Korotanu. Poslopje je dotrajano in bo nujno potrebno zgraditi novega. Sedanjega se po moje niti popravljati ne splača. Takšne težave ima na, Jezerskem, katerega razvoj hromi predvsem slaba cesta in je kraj prav zaradi nje obsojen na stagnacijo, še marsikdo. Težko je tudi z dopusti. Poleti je družina skupaj le nekaj dni, sicer pa imam že nekaj let dopust oktobra. Težak je naš poklic. Stalno moraš biti na nogah. Krčne žile imam in dvomim, koliko časa bom še vzdržala. S svojimi težavami ledno seznanjamo sindikalno organizacijo temeljne organizacije.« J. Košnjek
V nedeljo izlet na Kofce
Kranj — Kranjski planinci se vneto pripravljajo na zimski pohod na Stol, ki bo 21. in 22. februarja. Čeprav rok za prijave še ni potekel se je za pohod v pisarni kranjskega društva že prijavilo več kot 4()0 planincev. Da bi bili udeleženci pohoda na Stol čim bolje pripravljeni, je Pl) Kranj v okviru akcije »Vsi Kranj-
čani hodijo v gore« že pripravilo nekaj pohodov.
Nov pohod je načrtovan za nedeljo, 15. februarja. Planinci bodo odšli na Kofce, Veliki vrh in planino Šijo. Zborno mesto je zjutraj ob sedmih pred kinom Center v Kranju, kjer bo pohodnike čakal tudi »planinski« avtobus. _jk
Center za bolezni dojk tudi na Gorenjskem
Z nakupom rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, katerega naj bi kupili gorenjskim ženskam namesto daril ob 8. marcu, zagotovljen prvi pogoj za ustanovitev Centra za
bolezni dojk
Docent dr. mag. Marko Lavrič
V Glasu smo že veliko pisali o akciji za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, /.a katero so dale pobudo naše bralke, medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko pa se je obvezal, da jo bo izpeljal. Srečanja z občani na terenu, pogovori z njimi in tudi prispevki, ki prihajajo na žiro račun odbora za nakup aparata, pri-.čajo, da je pobuda naletela na izredno ugoden odmev ne samo med ženskami, temveč med vsemi delovnimi ljudmi naše regije. Nedvomno pa naše bralce, predvsem pa bralke zanima kaj več kot to, da akcija teče' in da se denar za nakup aparata /hira. Zato smo se obrnili na člana odbora za nakup rentgenskega aparata docenta dr. mag. Marka La-vriča in ga zaprosili, da za naš časopis nekaj več pove o upravičenosti nakupa aparata in možnostih ter načinih njegove uporabe.
»Pogostnost raka na maternici stagnira, povsem drugače pa je z rakom na dojki. Njegova pogostnost narašča in v nekaterih predelih Slovenije je že zasedel prvo mesto med rakastimi obolenji pri ženskah. Tak razvoj rakastih obolenj pa ni značilen samo za Slovenijo, temveč ga opažajo v vseh razvitih družbah.«
»Je vzrok za pogosta težja obolenja tudi v tem, da se dojke v naših ordinacijah sorazmerno malo pregledujejo?«
»Raka na maternici skoraj vedno že odkrijemo pravočasno oziroma v stadiju, ko še ni nevaren. Ženske namreč dokaj redno hodijo na ginekološke preglede. Pregled dojk pa zdravniki opravljamo na željo žensk samih, ki" so začutile zatrdlino v dojki ali so opazile kakšne druge spremembe. Ce so te spremembe sumljive, jih pošljemo na pregled v Center za bolezni dojk v Ljubljani, vendar ženske večkrat prihajajo prepozno. Največkrat zato, ker pregledi niso organizirani.«
»Torej je nakup rentgenskega aprata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, ki bi ga namestili nekje na Gorenjskem, potreben?«
»Vsekakor je nakup takšnega aparata potreben. Z njim se bo odprla zelena luč za ustanavljanje Centra za odkrivanje raka in drugih bolezni na dojki, ki bo lahko zapolnil vrzel na tem področju zdravstvene preventive. Seveda je nakup aparata šele začetek. Za center bo potrebno zagotoviti tudi primerne prostore, kadre in določiti, kdo bo njegove storitve financiral.«
»V začetku akcije so se pojavili predlogi, da bi preglede dojk opravljali v posebnem avtobusu za vse ženske. Podobno kakor fluorografiranje.«
»Pregled dojk se ne da opraviti le z rentgenskim slikanjem in tudi slikanje ni tako enostavno. Šele zdravnik, ki bo pacientko pregledal in se /. njo pogovoril, bo odločil ali je slikanje potrebno ali ne.«
»Bo center imel svojega zdravnika ali pa bo pacientka prej morala na pregled k svojemu zdravniku?«
»Menim, da bi center moral imeti svojega Zdravnika. Zdravnik v centru pa bo moral sodelovati s splošni-
mi zdravniki in ginekologi, zlasti pa s Centrom za bolezni dojk v Ljubljani, ki naj bi bil vsaj nekaj časa mentor našega centra. Poleg zdravnika bo v centru moral delati tudi rentgenolog in pa vse ostalo osebje, ki je potrebno za takšno ambulanto.«
»Katere ženske naj bi se odločale za pregled?«
»Vse, ki so začutile kakšne spremembe na dojkah, tiste, pri katerih
je i a oblika raka v družini in predvsem vse ženske nad 35 letom. Znano je, da pogostnost raka s starostjo narašča. O tem, ali je potrebno tudi slikanje dojke, pa ho odločil zdravnik.«
»Bodo zmogljivosti centra izkoriščene?«
»Prepričan sem, da bodo, vendar v prvem letu gotovo še ne. Vsaka stvar potrebuje čas, da se ljudje navadijo nanjo. Verjetno bo en center že čez nekaj let za Gorenjsko premalo. Seveda pa je potrebno najprej center ustanoviti. Izpeljati akcijo za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki in ustvariti pogoje za ustanovitev in delo cen-
tra<< L. Bogataj
Rentgenski aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki
1 Spet več obolenj na Gorenjskem
Nalezljiva zlatenica
Higiensko epidemiološka služba Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko Kranj je zbrala podatke, po katerih je v decembru lani in letos januarja na Jesenicah in v okolici zbolelo za nalezljivo zlatenico več oseb kot je to običajno.
Bolezen se širi preko stikov z obolelimi osebami. Čeprav še nimamo cepiva niti specifičnega zdravila za nalezljivo zlatenico, se lahko okužbi izognemo z doslednim upoštevanjem osnovnih higienskih načel. Bistvo vseh ukrepov je preprečevanje raznosa in vnosa kužnega bolnikovega blata.
Nalezljiva zlatenica (Hepatitis epidemiea) je nalezljivo obolenje jeter. Povzročitelj je virus. Oboli lahko vsak človek, največje število obolenj pa opažamo pri otrocih in mladih ljudeh. Obolevnost je največja v jesenskem in zimskem času. Od okužbe do izbruha obolenja preteče od 15 do 40 dni.
Obolenje poteka v dveh zaporednih obdobjih. Običajno se bolniku zmanjša apetit, slabo se počuti, ima srednje visoko vročino, bolečine v trebuhu in bruha. Ti znaki se ne pojavijo hkrati, bolnik ima lahko le posamezne znake bolezni. Po nekaj dneh do dveh tednih se pojavi drugo obdobje obolenja — zlatenica; očesne beločnice in koža porumeni. Dva do štiri dni pred tem postane bolnikovo blato svetlejše, urin pa temnejši.
Prav tako pogosto kot z zlatenico se pojavlja ćbolenje tudi brez nje. Bolnik ni rumen, je pa prav tako kužen. Prvo obdobje obolenja ima tako neznačilne znake, da se pogosto smatra za »gripo«.
Bolezen trtija približno šest tednov. Večina obolelih ozdravi brez posledic. Pri nekaterih bolnikih, predvsem so to odrasli, pa obolenje preide v kronično obliko. Ker je bolezen posebno nevarna za nosečnice in zdravstveno že sicer prizadete osebe, jo skušamo omiliti z gamaglobulini.
Izvor okužbe so bolnikovo blato, kri in verjetno izločki iz nosu. Bolnik je kužen že pred pojavom vidnih znakov obolenja (porumenele očesne beločnice in koža) in okužuje svojo okolico še preden je možno bolezen ugotoviti in bolnika osamiti.
Ker se virus izloča z blatom, moramo misliti na vse možne poti
širjenja okužbe iz črevesja bolnika v usta bodočega bolnika. Pri tem mislimo na direkten prenos ob stiku z bolnikom in indirekten prenos z okuženo vodo, umazanimi rokami, živili in podobno.
Osnovna navodila za preprečevanje širjenja nalezljive zlatenice:
1. Temeljito umivanje rok z milom pod tekočo toplo vodo, pred začetkom pripravljanja hrane, pred jedjo in po uporabi stranišča. Vsaka oseba mora imeti svojo brisačo.
2. Posodo in jedilni pribor moramo pomivati v tekoči vodi z deter-gentom in nato dobro splakniti. Dude in posodo, ki jo uporabljamo za dojenčke, moramo po vsaki uporabi temeljito pomiti, dobro splakniti in če posoda to prenese, tudi prekuhati.
3. Sadje in zelenjavo, ki jo uživamo surovo, moramo pred uporabo dobro oprati in splakniti pod tekočo vodo.
4. Redno mOramo uničevati muhe in ostali mrčes.
Obolenje je nalezljivo, zato se morajo bolnik in svojci strogo ravnati po naslednjih navodilih:
1. Bolnik se mora strogo držati zdravnikovih navodil, zlasti glede diete in mirovanja, ker ima sicer lahko težke posledice (kronično vnetje jeter ali celo smrt).
2. Bolnik in njegovi svojci morajo paziti na osebno higieno; vsak mora imeti svojo brisačo, pred pripravljanjem hrane, pred jedjo in po uporabi stranišča pa si morajo dobro umiti roke z milom pod tekočo vodo (majhne otroke pri tem nadzorujemo).
3. Bolnik mora imeti svojo brisačo, osebno in posteljno perilo, ki se mora pred pranjem 12 ur namakati v raztopini razkužila (halamid — 1 žlička na 1 liter vode).
4. Stranišče je potrebno najmanj enkrat dnevno pomiti z vrečo vodo in detergentom, nato pa razkužiti s halamidom.
6. Osebe, ki so v stiku z bolnikom, in imajo morda katerega od začetnih znakov obolenja nalezljive zlatenice, naj gredo takoj k zdravniku.
7. Ce kdo preboli nalezljivo zlatenico, ne more postati krvodajalec. Osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom, pa ne smejo biti krvodajalci šest mesecev.
dr. Alma Vadnjal