fLUSTRIRAN! LIST ZA MESTO IN DEŽELO Preis - cena 11 DRUŽINSKI TEDNIK Leto XVI. V Ljubljani, 3. februarja 1944. štev. 5 (742) Kakor preja, takšno platno. Slovenski rek. »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. CrednlStvo ta oprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal St. 845. Telefon 6t. S3-32. — Račun poStne hranilnice » Ljubljani St. 10.303. — Rokopisov ne vraCamo, nefranklranlb dopisov ne sprejemamo. Za odffovor le treba priložiti S liri t mamkah. NAROČNINA tli teta 10 lir, */* leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm in Širina 65 mm) ? ;ir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru, — Notice! vrstica 7 lir. Mali ogla. s 1: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. | Danes: ■ j j Demtottiu&ezM j ■ NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN • : j (Gl. str. 5.J ; » i' ■■■■•■■ iiiiiiiiii Težke izgube boljševikov v obrambni bitki Fiihrerjev glavni stan. BI. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Jugozahodno od Dniepropetvovska je prešlo več sovjetskih strelskih divizij, podprtih od oklopnikov in bolnih letal, k napadu. Bile so razen enega vdora, proti kateremu io v teku protinapad, odbite z velikimi izgubami. Medtem ko so se severozahodno od Ki rove rada razbili mnogi sovražnikovi napadi, se jugozahodno od Čerkasov in jugovzhodno od Bele cerkve nadaljujejo težki boji z napredujočimi sovražnikovimi skupinami. S sunki naših oklepnih oddelkov smo prizadeli boliševikom težke izgube. Pri napadalnih bojih na področju južno od Pogrebišča od 24. do BO. januarja 1944 so razbile čete vojske in oddelki SS pod poveljstvom generala oklepnih čet Huberia. učinkovito podprte od oddelkov letalstva, nad 10 sovjetskih strelskih divizij in več oklop-nih zborov Boljševiki so v Jem času izgubili 6500 ujetnikov in več. ko.8000 mrtvih. 700 oklopnikov in oklooniških topov. 680 topov. 340 protioklepnih pušk. več sto tovornih avtomobilov in mnogo drugega orožja iu vojnega materiala ie uničenega ali zaplenjenega. Vestfalska 16. oklopna divizija pod poveljstvom generalnega majorja Backa in težki oklopniškj polk pod poveljstvom podpolkovnika Biikeia sta se tudi posebno odlikovala. Med Pripietom in Berezino smo tudi včeraj v hudih bojih odbili vse sovjetske poskuse prodora, nekaj krajevnih vdorov Pa zajezili. Med llmenskim jezerom in Finskim zalivom ie sovjetskim četam navzlic krajevnim obrambnim uspehom, naših čet uspelo v več odsekih pridobiti nadalmie ozemlie. Težki obrambni boji na tem področju se nadalinieio 7. nezmanjšano silovitostih — Podčastnik Herbert Miiller v nekem težkem oklopnem oddelku ie pri teh bo-iih sestrelil s svojim ..Tigromc 25 sov jetskih oklepnikov. V južni Ttaliii ie sovražnik s ored-mostja pri Nettunu prešel z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami k napadu proti severu iu severovzhodu. Hkrati je ojačil na iužnj fronti posebno na področju Minturao-Cassino, svoje napade do velike silovitosti. Uspehi teh močnih sovražnikovih naporov so bili malenkostni tem^ večje Pa so bile njegove izgube. Več vdorov na naše glavno bojišče smo z odločnim' protinapadi odstranili, na drugih mestih pa boii še trajajo. Več ko 900 ujetnikov ie prišlo v roke naših cel. Letalski napadi na naša letališča v zgornji Italiji so stali nasprotnika 18 letal, ki so jih sestrelili naši lovci in protileta^ko topništvo Dopoldne BO. januarja so prodrli severnoameriški bombniki do področja Braunsclnveig-Magdeburg. Z bombnimi odmetš so povzročili y nekaterih krajih škodo in maniše izgube med prebivalstvom. Kljub težkim obrambnim pogojeni smo v silovitih letalskih boiih sestrelili 26 sovražnikovih letal, več ji del štirimo-tornih bombnikov. V nedelio zvečer so nanadli angleški teroristični bombniki prostrana področja prestolnice, prj čemer so povzročili težko škodo v stanovanjskih okrajih, na kulturnih zgradbah, socialnih napravah in javnih poslopjih. Prebivalstvo ie imelo izgube. 44 sovražnikovih bombnikov ie po dosedanjih vesteh uničenih. Posamezna nadlegovalna letala so metala bombe na zapadno Nemčijo. Naše podmornice so z dobrim uspehom napadle sovražnikov oskrbovalni promet, posebno neko močno zavarovano spremljavo ki ie plula na Severnem moriu v smeri proti Murmansku. Pet ladij z 32.000 brt. 10 rušilcev in spremljevalnih ladij ter tri iz-krrevalne ladie so potopljene, tri letala sestreljena Računati ie z uničenjem nadaljnjih zadetih rušilcev, katerih potopitve ni bilo mogoče ona-ziti. 1* vojnih poroPij nemškena poveli-jtva v preteklem tednu: Pri Kerču in jugozahodno od Cer-kasov smo zavrnili močne sovražnikove nanadc. Na področju južno od Pogrebišča smo obkolili močne sovjetske sile, % oklepnimi oddelki smo pa zahodno od Pol on ega spet zavzeli neki važen kraj. Tu je imel sovražnik velike izgube. Zahodno od Novgoroda in Volinska so boji znova oživeli. Na?e Sete so na tem področju odb'le vse br#jgeviške napade. Med Pripjetom in Berezino so se sovjetski -poskusi, da bi razširil] prodor izjalovili. Med llmenskim jezerom in Fin-ski:n znltvom so našo čete na več medili odbilo močne sovražnikovo napade. Na južnoitalijanskem bojišču je sovražnik i>0 silovili topniški pripravi »a odseku Minlurno—Castelforts in severozahodno od San Elie ponovno Fiihrerjev govor za 1L obletnico prevzema oblasti »NA KONCU TE6A BOJA JE ZMAGA!« »Erez 30. januarja 1. 1933. in brez narodnosocialistične revolucije, brez njenega ogromnega notranjega očiščevalnega in obnovitvenega dela ne bi Evropa imela danes činitelja, ki bi se mogel uspešno upreti boljševiškemu kolosu.« Berlin, 30. jan. DNB. Ob 11. obletnici prevzema oblasti je Fuhrer iz svojega glavnega stana govoril nemškemu narodu. V govoru je med drugim dejal: Nihče si ne sme biti več na nejasnem zastran vzroka, smisla in cilja tega svetovnega boja, zakaj čas, ko se je še lahko zdelo, da gre tudi pri tej borbi zgolj za evropski spor, ki ga je vedno znova povzročila Anglija za obdržanje ravnotežja sil v prid angleškega imperija, je že davno minil. Kar je od 1. 1936. v Londonu načrtno ščuvalo k vojni, se je danes spremenilo iz priganjača v preganjanca. Duhovi, ki so se jih po stari angleški navadi tudi tokrat hoteli po-služiti, so jim zdaj zrasli čez glavo. Čisto vseeno, kako se bo ta borba tudi končala, vendar je eno gotovo, da je Anglija končnoveljavno odigrala svojo vlogo na celini. Danes ni več vprašanje, ali bo v sedanji vojni ohranjeno ali obnovljeno staro ravnotežje sil, temveč edino vprašanje je, kdo bo imel ob koncu tega boja v Evropi glavno besedo, ali evropska družina narodov, ki jo predstavlja njena najmočnejša država, ali pa bolj-ševiški kolos. Prvi primer bo možen samo, če bo Nemčija dobila to vojno, ki je borba ne samo za njo samo, temveč za vso Evropo. Drugače bo zmagovalka Sovjetska Rusija. Pripombe, ki jih razširjajo nekateri angleški listi, da Rusija po morebitnem premaganju Nemčije ne bo več piodirala dalje v Evropo in se bo rajši kar z vzgojo, namreč z iztrebljenjem nemškega naroda, zadovoljila, je prav tako točno preračunano židovsko prerokovanje, namenjeno evropskim bedakom, kakor pripovedovanje, da bo še pred koncem te vojne Anglija itak takoj prevzela vodstvo nove borbe proti Sovjetski Rusiji. Zakaj prvič si zmagovalec v tem boju narodov ne bo pustil določati svojih ciljev od angleških časopisnih pisunov, in drugič bi se pač v primeru boliševiške zmage žalostni preostanek Evrope proti tedaj Evropo obvladajočemu evropsko-azijskemu kolosu Sovjetske zveze kaj težko spustil pod angleškim vodstvom v novo borbo, tem manj, ker bi vojaške možnosti takšne borbe utegnila zgolj prava slamnata glava ocenjevati in jim pripisovati, da se bo dobro končala. Mimo tega ve sleherni Evropec, da bi v takšnem primeru morebiti mimogrede preostali majhni ostanki zahodnoevropskih držav imeli zgolj »čast«, da bi sami nalik imperiiskim četam Kanadčanov, Avstralcev, Novozelandcev, Južnoafričanov itd. v borbi prelivali kri za ohranitev pospodstva in varčevanje človeških življenj Angležev. Eno ie zato popolnoma gotovo: v tej borbi je lahko samo en zmagovalec, in sicer Nemčija ali pa Sovjetska Rusna. Zmaga Nemčije nomeni ohranitev Evrope in zmosre-cilo zavzeti Monte Rotondo in Mont« .luga. V ostalih odsekih fronte so našo čete sovražnika v krvavih bojih odbile. Naše letalstvo je pri Nettunu potopilo sovražniku en rušilec in dva tovorna parnika, poškodovalo pa štiri tovorno parnike iu ono izkrcevalno ladjo. Nemška letala so 30. januarja ponoči ponovno napadla London. Povzročila so na mestnem področju požare iu eksplozije. ali naj, odnosno, ali bodo lahko po tej vojni same napadle boljševizem, temveč le še vprašanje, ali se bodo lahko v lastnih državah ubranile boljševizma. Kaj pa ima Evropa v praksi sploh pričakovati od angleških obljub za pomoč, najbolj jasno dokazuje anglo-ameriško ravnanje nasproti Poljakom, Fincem, baltskim državam in vsej jugovzhodni Evropi. Z brezvestnimi garancijskimi obljubami Poljakom so naščuvali to državo v vojno proti Nemčiji; z zlagano trditvijo, da morajo druge države rešiti pred Nemčijo, so jim vsilili pogodbe o pomoči, toda zdaj puščajo na cedilu in žrtvujejo s takisto zlaganimi frazami vse te države. Toda morali so jih zapustiti, ne morda, ker je tako hotel vsak posamezen Anglež, temveč, ker je Anglija nesposobna, da bi v primeru boljševiške zmage preprečila ta razvoj. Toda ne samo to: Angleži niso niti zmožni nastopiti proti svoji lastni, z boljševizmom okuženi opoziciji z drugo politiko, kaj šele, da bi le-to lahko uspešno izvedli. Sicer mora pa vsaka država, ki se je tako kakor Anglija prodala židovstvu, prej ali slej podleči tej kugi, seveda če se v zadnji minuti še ne postavi na noge in s silo odstrani te bakterije iz svojega telesa. Mnenje, da bi le še utegnili priti do mirnega sožitja ali celo do izravnave lastnih interesov s shovatelji tega razkroja narodov, ni nič drugega kakor upanje, da je človeško telo zmožno trajno asimilirati tudi kužne bacile. Vprašanje rešitve evropskih držav in s tem rešitve Evrope je zato vprašanje, ki ga bo izključno odločil narodno-socialistični nemški narod in njegova vojska in z njim zvezane države. Če bo pa Reich zlomljen, se nobena druga država v Evropi ne bo mogla učinkovito postaviti po robu novemu hunskemu vdoru. Če ne bi zmagala Nemčija, bi bila usoda v severnih in južnih evropskih državah v par mesecih odločena, zahod bi pa sledil v najkrajšem roku. Deset let pozneje bi najstarejša kulturna celina izgubila bistvene poteze svojega življenja. Nam vsem tako draga slika več ko dvainpoltisočletne-ga duševnega in materialnega razvoja bi bila izbrisana, narodi kot nosilci te kulture in njihovi predstavniki duhovnega vodstva narodov pa bi počasi ginili kje v gozdovih ali močvirjih Sibirije, v kolikor ne bi bili že likvidirani s strelom v tilnik. Da je pa danes nemški narod sposoben voditi to usodno odločilno borbo za svoj obstoj in obstoj vse evropske celine, je dolžan zahvalo onemu milostnemu božjemu vodstvu, ki ie po dolgem boju za oblast že pred 11 leti dopustilo narodnemu socializmu zmagovito doseči zastavljeni cilj. Brez 30 januarja 1. 1.933. in brez narodnosocialistične revolucije, brez n jenega ogromnega notranjega očiščevalnega in obnovitvenega dela ne bi Evropa ime'a danes činitelja, ki bi se mogel uspešno upreti boljševiškemu kolosu, Štiri velike naloge so nas zato čakale med mnogimi drugimi v 1. 1933. in od njih rešitve je bila odvisna ne samo bodočnost Reicha, temveč rešitev Evrope, da, morda celo vse človeške civilizacije. t. Reich je moral z rešitvijo socialnih vprašanj spet priti do izgubljenega notranjega družabnega miru. 2. Socialnopolitično zedinjenje na-T°da se je moralo dopolniti z narodnopolitičnim, to se pravi, na mesto ne samo političnega, temveč tudi državno razkosanega telesa Reicha je morala stopiti narodnosocialistična zedinjena država, ki je morala imeti takšen ustroj in vodstvo, da sta se mogla uspešno postaviti po robu in vzdržati tudi v najtežjih napadih in najtežjih preizkušnjah bodočnosti. 3. Narodno in politično trdno zgrajena in zedinjena država je imela nalogo, da takoj ustvari takšno vojsko, ki bo utegnila zadostovati nalogam lastnega uveljavljenja Ko je ves svet odklonil vso nemške ponudbe zastran omejitve v oboroževanju, si je Reich moral priskrbeli ustrezajočo lastno oborožitev. 4. Da je nemški narod sploh lahko upal uspešno ščititi svoj obstoj v Evropi, je bilo potrebno zedinjenje vseh onih držav, v katerih prebivajo Nemci, ali pa so bile v prostorih, ki so več ko eno tisočletje pripadale k nemškemu Reichu in ki so bile narodno in gospodarsko neizogibno potrebne za ohranitev Reicha, to se pravi, za njegovo politično-vojaško obrambo. Kolikor velikega smo tudi v tem času storili, na čelu vseh del narodnosocialistične revolucije je nedvomno obnova nemške narodne skupnosti, prav tako pazljiva kakor vztrajna pre-osnova nekdanje razredne države v nov socialistični organizem kot ljudsko državo. Zakaj zgolj s tem je postal nemški Reich imun proti vsem boljševiškim poskusom okužitve. Tudi vojska se je vključila v ta razvoj. Več ko 60% mladega častniškega zbora je iz moštva in le-ti tvorijo tako most k stotisočem delavcev in kmetov ali pripadnikom malega srednjega stanu. Nekoč bo zgodovina, označila kot enega največjih uspehov, da je pri tem v tej veliki državi uspelo uvesti in izvesti socialistično revolucijo, ki je brez uničenja narodnega premoženja in brez sleherne omejitve ustvarjalne moči starih stanov dosegla popolno izenačenje vseh. Ta razvoj bo narodni socializem v nezmotljivi odločnosti nadaljeval. S tem pa bo odvzel tudi mednarodnemu židovstvu vse temeljne točke za notranje uničenje našega narodnega telesa. Narod-nosocialistično skupnost tako že zdaj lahko smatramo za nedotakljivo središče slehernega evropskega samo-uveljavljanja. Zakaj le tista država, ki bo v svoji notranjosti popolnoma brez vseh nesocialnih infekcijskih žarišč, se bo lahko z gotovostjo tudi na zunaj uprla boljševizmu. Svetovna vojna iz leta 1939. bo nekoč prešla v zgodovino kot gigantska ponovitev procesa proti stranki v letu 1924. Kakor je tedaj ta za uničenje pokreta nameravani napad razširil njegove ideje naravnost s silo eksplozije po vsej Nemčiji, tako bo ta borba v malo letih odprla narodom oči o židovskem vprašanju, in narodi bodo spoznali, da so narodnosociali-stični odgovor in njegovi ukrepi za odstranitev tega vprašanja prav tako posnemanja vredni kakor samo ob sebi umljivi. Da je dala narodnosocialistična revolucija nemškemu narodu orožje za samouveljavljanje, pač najmočneje dokazuje gigantska borba, ki zdaj že peto leto besni. Ta borba ne more zavzeti nobenega drugega f>oteka, kakor ga je doslej zavzela še vsaka druga velika borba na tej zemlji. Zato lahko dogodki v vojni samo onega vznemirjajo, ki se še ni naučil zgodovinsko gledati ne misliti. Pot od vizije polslepega vojaka v letu 1918. do realnosti narodnosocialistične države v letu 1944. je bila ogromna in gotovo težavnejša kakor pot današnjega Reicha do končne zmage. Da bo pa na koncu tega boja stala zmaga Nemčije in s tem Evrope proti njenim zahodnim in vzhodnim zločinskim napadalcem, je za slehernega narodnega socialista ne samo izraz njegove vere, temveč za konec vsega dosedanjega boja notranja gotovost. Poskus naših nasprotnikov, da bi z rušilnimi in zažigaln>mi bombami pripravili nemški narod in Reich do zloma, narod na koncu koncev le vse bolj utrjuje v njegovem socialističnem zedinjenju in ustvarja ono trdno državo, ki jo je Previdnost določila, da oblikuie evropsko zgodovino v bodočih stoletjih, Dvanajsto leto nove organizacije našega naroda bo stavilo na fronto in na domovino najhujše zahteve. Toda naj bo vihar kakor koli divje besnel nad našo trdnjavo, na koncu koncev se bo nekega dne kakor vsaka nevihta polegel in iz temnih oblakov bo spet posijal sonce za one ki so vztrajno in neomajno, zvesti svoji veri, izpolnjevali dolžnost. Ta vojna bo kljub vsem zlodejstvom našii1 nasprotnikov vodila do največje zmage nemškega Reicha. Likvidacija meščanstva Nedeljsko Jutro Je prineslo pon naslovom Usoda me§čanstva v komunistični dni.-hj in s podpisom 1'. K. veleaktuaien sestavek, napisan zelo logično in stvarno, zraven pa s tolikšno notranjo prepričanostjo, kakor smo doslej brali le malo političnih člankov v omenjenem listu. Ker predobro poznamo politično pclizobraženost ljubljanskega meščanstva in vemo, s kakšnim- hotenim, predsodki bere nekatere slovenske liste, se nam zdi primerno, ponatisniti ves članek in izjavit’ z vsem poudarkom da se tudj mi v celot strinjamo s piščevimi izvajanji. Ljubljanskih meščanom in purgarJem bo samo v korist, če bodo članek prebrali in hladno prcStudi rali sami in v miru doma, brez obligatne asistence vsevednih kavarniških in oštarijskih -politikantov. K. B. Vse delovanje OF je že davno postalo najčistejši komunizem. O tem ne more dvomiti nihče več. Dejstva so pokazala, da nima »osvobo.ieva nje« OF niti najmanjšega opravka z narodnim vprašanjem in celo ne z obstankom slovenskega naroda. Medtem pa, ko je to spoznala in uvidela že ogromna večina vsega slovenskega naroda, se dobe med našimi meščani še vedno taki. ki so ali tako brezmejno naivni, ali pa tako udarjeni 8 slepoto, da se ne zavedajo, kaj bi zanje v resnici pomenila zmaga komunizma na Slovenskem. Tem veljajo naslednje ugotovitve. Kakor je bila francoska meščan ska revolucija načelno usmerjena proti aristokraciji in sploh fevdalni gospodi, v kateri je videla element, katerega je treba odstraniti, tako je komunistična revolucija načelno usmerjena proti vsem slojem naroda tedai tudi proti meščanstvu. Če se je pa francoska meščanska revolucija zadovoljila s tem, da je sloju, proti kateremu se je borila, t. j. fevdalnemu razredu, vzela samo njegove privilegije. gre komunistična v svojem boju proti meščanstvu mnogo dalje: njen cilj je nič več in nič manj kakor popolno iztrebljenje meščanstva. in to dobesedno in stvarno, ne samo teoretično. Prva parola boljševizma, ie: meščanstvo mora izginiti! Da pa izgine meščanstvo, morajo najprej izginiti tisti, ki ga ustvarjajo, t. j. meščani. V SSSR se je to že izvršilo. Tam ne obstoje več niti meščanstvo niti meščani. Po ogromni večini so jih boljševiki kratko in malo »likvidirali«, tistim pa. ki so po kakršnem koli naključju ušli »likvidaciji«. je bila namenjena najstrašnejša usoda, ki sploh more zadeti človeka v življenju: orooali jih niso samo vsega, kar so imeli, ampak so jih tudi ponižali v sužnje in odgnali n& prisilno delo pod nagajko politkomisarjev in boljševiške policije. Nastane pa vprašanje: kdo je po komunističnem pojmovanju meščan? Zdi se. da del slovenskega meščanstva tega še ni do konca doumel in živi še vedno v usodni zmoti. Po komunističnih pojmih je meščan vsak človek, ki si ne služi kruha dobesedno z delom svojih rok. t. i. s fizičnim delom, in samo s tem. Meščan je. kar je samo no sebi razumljivo, vsak tovarnar, trgovec in bančnik ter tudi obrtnik, ki zaposluje pomočnike in delavce. Meščan je dalje vsak državni in zasebni uradnik, a notem sploh vsak nameščenec, ki ni aktiven borec komunizma in z niim do temelja pre-kvašen. Meščan je prav tako vsak pripadnik svobodnih poklicev: zdravnik, odvetnik, inženir, lekarnar, živi-nozdravnik. geodet, šuniar. novinar, umetnik, pisatelj itd. Meščan pa je nazadnje tudi vsak trgovski nameščenec in pomočnik, vsak preddelavec in naposled tudi ročni delavec, če ga iz meščanstva ne izključuje direktna in priznana pripadnost h komunistični partiji. Pojem meščana, das! je za sociologa zelo japen. /a komunista ni tako preprost, zakaj ta dovoljuje nekaterim kategorijam meščanstva prehod iz meščanstva v proletariat in v "komunistično družbo. Tako neha na primer profesor, zdravnik, inženir-, uradnik. nameščenec itd. biti meščan, če se sam priznava h komunizmu in mn komunizem to pripadnost prizna. N! torej dovoli, da se kdo smatra sam za komunista ali colo za simoatizeria s komunizmom! Imeti mora predvsem potrdilo, da ga ie komunistična strank« kot takega snreiela in priznala. Te prehode pa priznava Voinn, nisem samo zato, da upraviči na zunaj dejstvo, da komunama dejansko nikjer ne vod!io pravi ročni delavci in ro?eni proletarci, ampak vedno le »bivša« gospoda, ki ni nikoli okusila ročnetra dela in resničnega živKenja delavca. Medtem pa ko pridajo tovarnarj?, bančniki, trgovci. Ttj*ni posestniki, vsi naiemniki ’fd. takoj pod udar »likvidacije«, osebne in premoženjske, t. j. da se razlaste in pobijejo in že načelno ne ntw»in biti nrevedeni v novi komunistični družabni r^d io ostalim meščanom, kakor smo v’d‘!L dana pogojna rroSnost v-MenHve v tu novi sistem. Tako mo^ajor 1. odreč! se svojemu p^emože^ni; ° sprejeti d-do in "ol-o^aj. k; jim **a ko**"ipj« »em dodeli: 8. odreči ?» v,r-m d-?'v-Ijanskim pravicam, ne da bi se •tej* otresli tudi državljanskih dolžnosti; 4. odreči se vsakemu poskusu meščanske miselnosti; 5, biti pripravljeni na to, da bodo morali čim hitreje izginiti s sveta, da zgine na ta način * njimi tudi še zadnji spomin na nekdanjo meščanko družbo. To velja seveda samo za tiste pripadnike meščanskih kategorij, ki so se komunizmu brezpogojno uklonili in so v komunistični družbi dobili posebno milost, bodisi ker so si pri: dobili 7.1 komunizem zasluge, bodisi ker so komunistični družbi s svojim znanjem (zlasti zdravniki, inženirji itd neogibpo potrebni, dokler si sama ne vzgoji iz svojih vrst naraščaja. ki jih more zamenjati. Ko se to zgodi, pridejo tudi oni na vrsto kot nepotreben ma+erial in nevaren ostanek bivše meščanske družbe in pod udar »likvidacije«. Ta likvidacija se izvrši potem navadno na tele načine: 1. naprti se mu proces zaradi te ali one krivde, naičešče zsi-adi »delovanja v škodo komunističnega reda«, in se obsodi ter ustreli: 2. deportira Be in vtakne v taborišče za prisilno de’>, kier kmalu shira: 3- izloči se iz delovne skv^osti in s tem izroči smrti zaradi lakote. Oslo tisti pripadniki bivšega meščanstva, ki so bili že rtred komunizma včla- njeni v komunistični stranki (če niso sami med vodilnimi revolucionarji), padejo prej ali slej v nemilost in izginejo. zakaj komunizem stremi za tem, da prenese čimprei vse na tiste komuniste, ki so zrasli in so vzgojeni že v komunistični družbi in tore j niso obremenjeni s spomini na kakršno koli prejšnjo meščansko ureditev. V komunistični družbi ni zasebnega tovarnarja, trgovca ali obrtnika (v kolikor ne dela sam s svojimi lastnimi rokami), ni hišnega posestnika, ki bi oddajal stanovanja (le komunist. sme imeti enodružinsko hišo. katere pa njegovi otroci ne morejo podedovati!), ni advokata (ta stan je spl-oh odpravljen) — ni sploh nobenega svobodnega poklica niti ne pisatelja in slikarja in naposled ni sploh nobenega človeka,_ ki bi mogel zaposlovati druge, ker je edini delodajalec izključno država sama. Vsakdo mora delati tisto, kar mu določijo in kier mu delo določijo. SSSR je meščanstvo (v kolikor ni pobegnilo v emigracijo) po omenjenih načelih in postopkih do konca likvidirala in do pike enako bi bilo tudi pri nas. če bi zmagal komunizem OF. Kar bi ne bilo meščanov takoj pobitih, bi bili obsojeni na počasno »likvidacijo«. _ Samo idiot se more sleniti z upanjem, da bo zato, ker je daroval nekaj tisočakov za OF. ali ker odobrava njeno početje, ali ker si ne upa ganiti s prstom proti komunizmu, v primeru uvedbe komunističnega reda mogel ohraniti tudi samo le del svojega premoženja, svojih podietii, stanovanjskih hiš, delavnic itd., ali da bo mon-el kakor koli nadaljevati svoje dosedanje življenje. Meščanstvo je prvi sloj. ki ga mora in hoče komunizem uničiti do temeljev. če hoče ostati dosleden svoji ideologiji. Med komunizmom in meščanstvom ni komnromisa. ga ni bilo v SSSR in pa ne bi bilo pri nas ne kj^r koli. Zato je skrajni čas, da se neha tudi še zadnji idiotizem drugačnih nnov. Stvarno obstoji samo ena parola boia: ali pade komunizem, ali rr\n3"nr|c-fvo! Slovenski kmet, ki je bil postavljen pred enako odločitev. se je odločil v strnjenih vrstah. Med kmeti ni več pristašev OF. ftli se bodo med meščani še vedno dobili ljudje, ki so manj razumni in bolj kratkovidni? P. K. Pester večer za nemške vojake V petek 28. ianuaria so imeli nem-Ski vojaki v ljubljanski operi prireditev poti naslovom »Za vsakega nekaj«. Pri tem pestrem večeru sta sodelovala balet in orkester ljubljanske opere, posamezne točke ie pa vezal v celoto e. Klaus Behrendt. Člani opere so izvaialj »Fantie na vasic, orkester pa »Zlata štev. 13«. Sodelovali so Se baletna solist« g. Bravni-tarjeva in D Pogačar. kabaretni moi-•ter L. Schafranek in R. Ravnikar. Onerno gledališče ie bilo ponoroma la^edeno. prireditev ie pa vsestransko uspela in so bili gledalci zelo sadovoljni z njo. Po delu plačilo Milan, 29. jan. Pred posebnim sodiščem za zaščito države se bodo morali zagovarjati generali Robot ti. Vereellino. Caracciolo. Rosso in Vec-ehiavelii. poveljniki črnogorskih grških in albanskih italijanskih armad, general Moiza, visoki komisar za ljubi iansko pokrajino, in admirali Campioni. Zanoni. Moscherpa. Paveso in Leonardi Generali Garibaldi Rosso, Veeohiavelli in Caracciolo ter admirali Campioni. Moscherpa in Zanoni so zaprti v neki ječi v severni Italiii. Obtoženci so obtoženi, da so polotili orožje, ne da bi iih bil sovražnik nanadel. Rim. 31 ian. Italijanskega generala Robottiia. ki ga ie sodišče za zaščito države prav tako, kakor še drugih pet generalov in pet admiralov obtožilo zaradi sodelovanja pri izvajanju Ba-dogliovega izdajstva, so v noči na nedeljo aretirali v Rapallu. Uspeh Zimske pomoči bo merilo za naš socialni čut in za našo narodno zavest. Vsakdo naj torej po svoji moči daruje za Zimsko pomoč in izpolni človečansko dolžnost do tistih, ki trpe po nedolžnem! Vojna, uciteljica narode? Sli je nas Slovence česa naučila? Vojni poročevalec Kurt Ziesel je napisal v 11. štev. tržaškega nemškega lista »Adria-Zeitung« zanimiv članek pod naslovom »Lelir-meister Krieg«. Iz članka povzemamo najvažnejše odstavke. Milijoni naših mladih mož, da, tudi naših deklet in žena, ki jih je vojna raztresla po Evropi, dolgujejo prav vojni eno doživetje, ki 'jim ga vsakdanjost nedvomno nikoli ne bi privoščila. Morda bi kdaj res mimogrede na kratkem potovanju prišli iz svoje redne vasice ali pa iz svojega rojstnega mesteca. Ob bežnem ogledu tujih dežel in ljudi bi si morda prehitro ustvarili svoje mnenje in se z njim in svojimi izkušnjami celo hvalili ob povratku domov. Zdaj pa že več let žive v tujih deželah sredi tujih narodov. Zrela življenjska kultura zahoda, barvito razkošje juga, zapetost severa, brezmejnost in deviškost vzhoda so zanje postali pravcati pojmi. Naučili so se razumevati tuje navade in tuji način življenja. Ob velikih spomenikih stavbarstva, da, celo preko skrivnosti govorice so se dotipali do razdobij zahodne zgodovine. Grčija in Rim jim nista zdaj nič manj jasna pojma kakor klasični in degenerirani Pariz. V fjordih severa so zaslutili germansko' prašilo Peera Gynta in Fausta, na vzhodu so pa začutili, kaj že dve tisočletji vse iznova ogroža našo celino. Otresli smo se predsodkov, raznih maraj in spačene tradicije in zdaj vemo, kaj je Francija, in koliko so vredni Francozi. Poznamo Fince, Romune in Slovake, njih pogum, njih ljubezen do domovine in njih ponos; spoznali smo jugovzhod in male, site, utrujene narode zahoda in severa; odkrili smo, kaj je v njih nam sorodnega in vkaj tujega, in zdaj o njih ne vemo nič manj kakor o svojih sestrah in bratili, živečih od Alp do morja iu od Rena do Visle. Stali smo pred starim gradom nordijskega kralja Olafa na Finskem in pred Akropolo v Atenah; ob Napoleonovem grobu in o!) katedrali v Reimsu, pri pompejskih razvalinah in ob cehovskih hišah v Rigi, ob zlatih kijevskih stolpih in srbskih mošejah, v pariškem Louvru in na brezbožnostni razstavi v Smo-lensku, ob tovarniških pošastih v področju Donca, ob razkošnih palačah v Harkovu, ob kraljevskih in cesarskih gradovih v Pragi, Budimpešti, Sofiji, Bukarešti, Kjobenhavnu in Osloju, v Versaillesu in v Rimu, v Atenah in v Beogradu smo željno in zamišljeno pričenjali slutiti neizogibnost reda, ki naj vendar že izpodrine boj vseh proti vsem in ustvari mir vseh za vse. Naučili smo se razumevanja in spoštovanja tujega in zato se bomo varovali samovoljnosti slehernega nasilja. Ne da bi bili postali sentimentalni! Narobe: tudi trdnost je ena izmed po-sledic molčeče vzgoje, ki sta nam jo naložila vojna in svet. Marsikaj, kar je v navzkrižju z redom, mora pasti, četudi v našem lastnem bistvu. Da, morda smo se šele ob spoznanju raznih kultur in narodov, zgodovine in pokrajine zahoda prav zavedeli, kai nam je storiti, da bomo utripali kot zdravo in krepko srce celote in da bomo eden izmed mnogih krvnih tokov, ki napajajo živi organizem zahoda. Vojna nas je naučila, kako moramo stopiti pred evropske narode, da bomo iz stoletja starega sovraštva in nerazumevanja vendar že oblikovali srečno sodelovanje. Ne imperialistična samovolja — kontinentalna pravičnost mora voditi naše ravnanje. Ne vsiljevanje lastnega bistva drugim, temveč pustiti moramo, da se samobitnost slehernega naroda svobodno razvije, služeč slavi in prospehu vse Evrope. * Gornje besede ie napisal član 100-niilijonskega nemškega naroda. In mi Slovenci, ki nas ie na vsem sv 'tu koma j za poldrugi mili ion — česa smo SP 51! naučili in odvadili v tei iiai-strasneiši vseh vojn? Ali še zine ora mislimo, da smo naimodrejši in najbolj junaški, pa najmanj domišljavi in najmanj sebični narod sveta? Če ie tako nam seveda ni pomoči. Potem še kar naprej donkihotsko klatimo zvezde z neba. fantazirajmo o slovenskem mesiianstvu in proglašajmo za .izdajalca vsakogar, kdor tega ne verjame. Kadar bomo zdramljeni iz te mesečnosti treščili na trda tla in se zavedeli vse svoje nesrečne maihnosti. bomo odgovornost za katastrofo po svoji stari navadi enostavno zvrnili drug za drugega, vsi skup pa na -sovražnika« — in domovina bo rešena. Upajmo vseeno, da boljši del naroda ne misli več tako. Toda to še ne zadošča. Treba ie na elas povedati, da ne želimo več živeti v oblakih. To ne pomeni, da sa odpovemo svoji veri in svojemu upanju: brez njiju ie vsak narod obsojen v pogin. Pomeni samo to. da se odpovemo opiiu. ki nas omamila, že odkar se politično zavedamo. tako da ne vidimo, kako blizu prenada gre naša politična pot. Kurt Ziesel ie napisal svojo izpoved po nemško in hkrati no človeško — brez visoko donečih fraz. brez učenega modrovanja. Ali ie res nemogoče, da bi se tudi mi Slovenci vendar že predstavili svojemu naimogočneišemu sosedu prav tako po človeško kakor no slovensko? Titovščina dobiva svole plačilo Pristrižen apetit Ženeva. Sl. ian. Stalinov pooblaščenec na Balkanu Tito ie zaprosil za mesto v sredozemskem odboru, poroča londonski »Dailv Sketch«. S tem, komentira list to vest. ie nastal za zaveznike kai kočljiv problem, ker ie bila »kraljevska jugoslovanska vlada« v Kairu že imenovala nekega dr. Kreka za svojega zastopnika v tem odboru. Izgube komunističnih tolp v Bosni Berlin, 26. jan. Izjalovljen komunistični napad na vzhodnobosensko industrijsko mesto Tu?lo ie tudi v zadnjih dneh terjal od tolp občutne izgube. Dne 21. in 22. ianuaria so imeli samo tu 200 mrtvih in 168 ranjenih. Tuzlo napadajoči komunisti so imeli nalog, da po vsaki ceni zavzaineio mesto, da bi si lahko priskrbeli živež in obleko. To ie ponoven dokaz, kako občutno so nemške očiščevalne akcije na bosenskem področju motile oskrbo tolp. 100.000 mož izgub ima že »maršal« Tito Stockholm, 25. jan. »Vdlkischer Be-obachter« objavlja naslednje zanimivo poročilo iz Stockholma: Boljševiški tolovajski poglavar Tito je podal novo izjavo, polno obtožb proti zahodnim velesilam. Dolži ju, da sta ga pustili na cedilu, čeprav imata v bližini vojaške postojanke in 6ta imeli veliko možnost, da bi mu lahko nudili gmotno in vojaško pomoč. Poročila iz angleškoameriških krogov govore zadnje dni o znakih izčrpanosti in utrujenosti tistih krogov, iz katerih je Tito doslej dobival svoje pristaše in pomoč. Njegova »armada* se je zadnji čas zaradi težkih izgub znatno zmanjšala, položaj je postal v splošnem zelo kritičen. Število skupnih izgub v tolpah vseh vrst ceni neko angloameriško poročilo na 100 tisoč mož, kar pomeni za tolpe zelo kritren položaj. Kriza tolp bi bila nastopila že mnogo prej, če bi jim Badogliova kapitulacija ne prispevala novih ljudi in novega vojnega materiala. Tito je po tem poročilu v svojih nesrečnih nastopih poleg vsega zadnje mesece izgubil mnogo ljudi in vojnega materiala. Sovjetski tisk je jezno izjavil, da so Angioaineričani sicer dali veliko pomoč »izdajalcu« Mihailoviču, Tita pa so razočarali. Sovjetski list na Švedskem »Ny Dag« očita zahodnim velesilam, da sta sicer vedno pripravljeni pomagati reakcionarnim elementom o primerih Jugoslavije, Poljske itd., ne pa »demokratom«. Barbarizem Titovega vojskovanja 29. januarja. (Piše vojni poročevalec; SS. Andreas Vogel.) Pred eno uro je četa zasedla nove postojanke. Možje divizije SS so prišli 'Ha po prodovitih stezah zahodnega Balkana. Bila je temna noč in dež je lil v curkih. Povelje za nastop jih je dohitelo, ko so komaj odložili težke nahrbtnike. Prihodnje jutro — se je glasilo povelje — mora četa doseči novi cil.) pohoda in zavzeti postojanke na robu neke gorske vasi. Tam je treba tolpe, ki se umikajo, prisiliti k borbi in jih vezati do prihoda novih enot. Zdaj leže pred njimi revne vaške koče. Kot lastavičja gnezda so prilepljena na strmine hriba. Kaj se za njimi^ skriva, more ugotoviti šele iz-vidniška patrulja, ki jo sprejme, komaj se, pokaže, hud ogenj iz pušk. S tem je_ položaj jasen. Tolovaji hočejo torej ustaviti energično zasledovanje vsaj toliko časa, dokler se večina ne umakne dalje nazaj v gorovje. »Ali bomo napadli?« sprašuje bosenski kmečki fant Branimir svojega berlinskega tovariša Jochena, ležečega enako kakor on za strojnico. Toda odgovora ni treba, zakaj v tem trenutku prehajajo tolovaji sami k napadu. Najprej posamič, potem pa v majhnih skupinah prihajajo izza zidov. tečejo nekaj korakov, dokler se prvi izmed njih ne zrušijo v ognjenih sunkih strojnic, ostali pa takoj iščejo zaščite v nepreglednem ozemlju. Toda v prihodnjem trenutku ležijo položaji čete pod ognjem sovi-až-nih metalcev granat in strojnic, nakar prihrumi množica tolovajev iz vasi. Začne se srdita borba: v njej je nasnrotnik s krvavimi izgubami odbit. Vendar ni še pustil upanja za predor. Šele po petih brezuspešnih posjrusih je opustil svoja prizadevanja. V kratkem odmoru se možje okre-pe s požirkom iz čutarice. Za cigareto pa že ni več časa. zakaj iz vasi že spet padajo streli. Zdi se, da se borba z banditi ponovno začenja. Minute minejo, toda nasprotnika ni nikjer. Zdaj preneha napetost: iz tolovajskih skrivališč prihaja sprevod žensk, otrok in starcev, pogled največje revščine. Jokaje in kričaje prosijo dozdevno obupani za pomoč, ko se bližajo četnim postojankam. Sklepajo roke ali pa krčevito drže svoje v cunje zavite otroke. Za njimi se plazijo globoko sklonjeni tolovaji. »Vsi mirno pripravljeni za ogenj!« se glasi povelje iz jarka vofUe čete. Počasi se premika okoli 150 podob revščine naprej; gonijo jih plazeči se tolovaji v dozdevno neizogibni množični grob. Možje že lahko spoznaio izraz smrtnega strahu na obrazih žena, otrok in starcev, toda zdaj pi-va skupina teh v smrt pahnjenih že prekorači postojanke «rvih strojnic. »Ogenj na tolovaje!« prihaja povelje. Toča krogel pada med težko oborožene skupine tolovajev, uniči njihovo črto in jih prisili k tlom. Z glasnim kričanjem so se vrgle tudi žene in otroci k tlom. da se zavarujejo pred kroglami. Vendar banditi poskušajo napadati čez to svojo zaščito pa so takoj premairani in samo maihna skupina v ozadju se lahko reši v gorsko vas. Kmalu nato zasede četa z naskokom vas. Samo malo banditov je ušlo v gore. večina leži mrtva ali ranjena za kočami, ki so jih tolovaji med begom delno zažgali. Ob nekem zidu leže trije ustreljeni kmetje z zvezanimi rokami, ker se niso hoteli navzlic prisilni mobilizaciji udeležiti »osvobodilnega boja« boljševiških tolp. Njihove hiše so tolovaji izropali in požgali. Ostalo prebivalstvo je moralo oddati svojv že tako pičli živež in svoja oblačila »osvobodilni vojski« za »bone«._ Ženske, starci in otroci se zdaj bojazljivo zbirajo iz svojih skrivališč. Ne tožijo z glasnimi besedami zaradi izgube premoženja in krvi. Tiho stoje fred ruševinami in mrliči ko pred rtvami ogromne katastrofe, ki jo temne sile kakor kugo ženejo čez deželo in ki je prihrumela z neizprosnostjo tudi v njihovo gorsko vas. Izgube komunističnih tolp na Krasu Kakor poroča »Adria-Zeitung« iz Gorice je bil v času od 1-5. do 20. januarja po tem, ko je že bilo očiščeno področje južno od ceste Gorica— Ajdovščina, izvršen presenetljiv udar proti komunističnim tolpam na področju severno od te ceste, v smeri na Trnovski gozd in Čepovan. Mnogoštevilne komunistične tolpe, ki so se iz dru-jih področij zatekle semkaj, so očiščevalne čete stisnile na področje čepovan-Lokve, ki so ga obkolile tudi s severozahodne strani. Obroč teh tolp se je tako stisnil, da niso mogle več pobegniti in so do zadnjega uničene. Doslej so našteli več ko 500 ubitih komunistov. Zaplenili so velike množine orožja in raznih drugih vojnih potrebščin. Nemške čete, ki so izvršile te uspešne očiščevalne operacije, so mirno donr-tile. da. so se komunistične tolpe zbrala, v odločilnem trenutku pa so jim zadale uničujoč udarec. Prebivalstvo, ki je pod komunistično strahovlado zelo trpelo, si je zdaj oddahnilo. Milijon ljudi imajo balkanski partizani na vesti Beograd. 28. ian. O novem redu v jugovzhodni Evropi niše Colin Ros-s v »Donauzeitung«: Od sporov in voin med malimi grškimi mestnimi državami pa do današnjega dne se tu najbolj očitno kaže razdvojenost evropskega prostora. Dolga stoletja ie bil Balkan prizorišče tuiih »napadalcev«. Carska Rusija ie skušala zakiiti svoie osvoievalne načrte za plaščem vseslovanske misli. V resnici pa ie^bila to zgoli fikcija. Zdaj skuša boljševizem do«eči s komunistično acitaciio isti cilj. Zato sta si posebno Anglija in Amerika naprtili naivečjo nepopravljivo krivdo, ker sta še pred Sovjetsko zvezo zanetili na Balkanu nov požar, ki naj bi se seveda razplamtel proti Nemčiji. V resnici pa ie vsa škoda, vse gorie in vsa beda zadela v prvi vrstj naščuvane in zapeliane balkanske države. Približno 1 milijon liudi ie že padlo v tei državljanski in tolo-vaiski vojni. Balkanski Slovani, tako končuie Colin Ross. itnaio s Slovani,iz evrazijske stepe skupno samo še ime in predvsem niso komunisti. Tako preveva danes ves Balkan protikomunistični pokret. ki ie zbudil v zavezniškem taboru presenečenje in zmedo Balkan ne spada k evrazijski steni, naisi v njej vlada carističen ali na komunističen diktator, še manj pa k angleškemu ali ameriškemu življenjskemu prostoru, temveč edino in popolnoma jasno k Evropi. Rešitev balkanskega vprašanja ie torej možna zgoli v okviru celotnega evropskega novega reda in v tem ie dolžnost Nemčije kot poštene posredovalko. V zaklonišču mora biti elek-tiična razsvetljava. Ker pa je mogoče, da ob letalskih napadih električna razsvetljava odpove, mora biti v zaklonišču pripravljena tudi nadomestna razsvetljava (žepne svetilke, petrolejke, sveče). Isto velja glede dohoda v zaklonišče. Pitno vodo v zaklonišču redno obnavljajte! Zbirat?r© kovan m , sšzrsH 'čeieza Za obnovo pokrajine — to ie za otmovo požganih in razrušenih kmečkih domov in gospodarskih poslopij, cest in mostov, sploh za vsa dela lo •• -» ovac. prašičev, goveda ali koni. Pač pa gostilničarji lahko postrežem svojim gostom z ribami ali perutnino. Enolončnice pa moraio servirati ob torkih, četrtkih in sobotah Pošte Novo mesto. Šnrheli in Kočevje spet redno posluieio za pisemsko službo. Prevod obvešča: Vso osebe, rojene med 1. 12. 1883. in 31. 3 1884.. ki novembra 1943. nakaznice za kondenzirano mleko še niso imeli pravice dvigniti, nai se prijavijo na odseku za mleko. Maistrova ulica 10. in sicer dne 4. februarja od 8. do 11.30 ure in od 14.30 do 17. ure. S seboi nai prineseio listine o roistvu in bivališču ter februarsko živilsko nakaznico. To velja samo za tiste ki bivajo v Ljubljani in ne rede krav. V mesecu lebrnariu hod« dobili presno mleko otroci, stari od dveh do treh let. in sicer ool litra na dan: otroci od četrtega do desetega leta oa 2 del na dan: noseče žene vsak dan po ool litra: starostni upravičenci, rojeni pred 31. 3. 1809. vsak dan no 1 del; bolniki z zdravniškim izpričevalo m vsak dan 2 del. Ostali upravičenci bodo dobili kondenzirano mleko, Kdai ga bodo dobivali, bodo dnevniki še objavili Mestni Preskrbovalni urad opozarja do lialoeu šefa Pokraiinske uprave v Ljubljani vse lastnike tobačnih izkaznic. da moraio tedaj ko so preselijo, svoio izkaznico takoi oredložiH Preskrbovalnemu uradu ki io bo žigosal in potrošniku odkazal trafiko, v kateri bo lahko pretemal tobak. Osebe, ki se izseli io iz pokrajine moraio pa svoie tobačne izkaznice vrniti Preskrbovalnemu uradu v prvem nadstropju palače Bata med uradnimi urami. Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: G. Jože fctefuU«, strojnik in gtie. Anica Kregar Jeva, trg. pomočnica. čestitamo'. UMRLI SO: V Ljubljani: Matija Roth, strojevodju v p.; Franc Vagaja pofitni uradnik; Ana Plr e\a; Ivan Zajec, krojač; (ie-tav Kobe trg. Kaptop-nik; Kajetan Kante; Alojzij Pir, nul. ‘ir-.. £el v pok.; Ivan Kaplar, mestni t-roS. prej mnik v pok.; Milka Cerkven.kovu; Vinko Zajec* strojni stavec v pok. NaSe sožalje! n <1 Listek ..Družinskega tednika“ Zdravje in medicina, ki bolezni preprečuje Medicina. Id bolezni preprečuje, ie tisto zdravljenje, ki nas pred boleznimi varuje. Njeno področje ie izredno obširno, zato bomo našteli samo nekaj najbolj znanih vei: akutne in kronične nalezljive bolezni, infekcije, ki so posledica ran, srčne bolezni v zvezi s poapnenjem žil. tolščavost in sladkorna Joolezen. razne bolezni, ki jih povzročajo infekcijska ognjišča v telesu. kakor v zobeh, bolnih mandljih, čelni votlini, žolčnem mehurju, poj škodbe kože in druse infekcije, ki povzročajo protin, bolezni srca in ožilja. Poznamo nekaj specifičnih cepiv, ki preprečujejo koze, davico, tifus. pa; ratifus. rumeno mrzlico, omrtvičili krc in škrlatinko. Vse te bolezni imajo lahko izredno Škodljive posledice za zdravje, pa tudi za lepoto. Koze raz-deneio kožo po vsem telesu in^ tudi po obrazu. Davica lahko omrtviči mišice — celo srčno mišico — ali pa povzroči neozdravljivo bolezen ledvic, tifus utegne imeti toliko škodljivih posledic, da jih ne gre omenjati, toda vse te posledice in tudi vse te bolezni preprečimo, če se damo pravočasno cepiti. Če bi hoteli natanko našteti še vsa druga področja te medicine, ki preprečuje bolezni, bi se izgubili v podrobnostih. Zato bomo rajši opisali nekaj primerov, ki nam dokazujejo, kako važna ie preprečujoča (s tujko: profilaktienal medicina za naše zdravje in počutje. V preprečujoči medicini se vrti vse okrog temeljitega telesnega zdravniškega pregleda ob času. ko se na videz kar zdravo in dobro počutimo. Res je. da srno zadnji čas bili nekoliko razdražljivi ali utrujeni, toda ker smo liudie na mestu, stisnemo zobe dn se ne pritožujemo. Zdravnik, ki vas preiskuje, nas ne vprašuje samo po simptomih, ki se jih spominjate in mu jih naštevate temveč vas kdaj pa kdai povpraša tudi po kakšnem takem. ki vam ni bil prišel na misel, pa ste se ga vseeno takoj domislili, ko vam ga ie omenil. Te naše odgovore zdravnik vestno zapisuje: ko nas naposled temeljito preišče od nog do glave, si na podlagi svoje preiskave in teh odgovorov ustvari sliko o našem zdravju Denimo, da ^ste zdravniku potožili, da ste zadnji čas nekoliko razdražljivi in nemirni, čeprav se skušate premagati. To stanje pa pripisujete napornemu delu, današnjemu času in skrbem, ki jih imate z vzgojo otrok in družabnimi obveznostmi. Razen terra ste za spoznanje shujšali, čeprav imate sicer dober tek. ponoči se precej potite in ste hitro upehani, če se vzpenjate no stopnicah. Preiskava pokaže, da tiči v vašem vratu nekoliko povečana ščitna žleza in da vam srce v prsih prehitro bije. Če iztegnete roke. se vam prsti rahlo tresejo. Vse to izdaja, da vam ščitna zlem nekoliko preveč deluje in vas s tem sili. da se duševno in telesno prenatezate. Pravilna ureditev življenja. več miru in mani beganja, pri-trmn'’ prehrana in morda primerno zdravilo, pa boste v nekaj tednih spet zd-avi ko riba v vodi. PrTosto bolniki — na videz zdravi Hudie — niti ne slutijo, v kakšni nevarnosti žive. ker se ne daio preiskati in ne vedo. da njih organizem le razieda nevarna bolezen. Milini. ,]a sem Dj.av za nrav čisto zdrava.« mi ie nekoč dejala neka znanka. Ni se dala preiskati in se je -met vrgla v prekipevajoče življenje. Nove nadloge — operacija — toda vse ie bilo prepozno, ker je bilo srce zaradi dolgoletnega napačnega delovanja ščitne žleze čisto pokvarjeno. Morda imate štirideset let; vedri in zdravi ste. pa tudi zdravnik, kj vas preiskuje, ne mere ugotoviti nobenih simptomov. Pač. V prsih ie zasledil majhno bulico, kj vam na ne povzroča nobenih bolečin. Svetuje vam. da io daste izrezati. Ubogali ste ga. Od nedolžne operacije vam ie ostala komaj vidna brazgotina na mestu, ki vea človeške oči ne vidijo, če nosite šo tako izrezano večerno obleko. In medtem, ko vi mirno spite po končani operaciji. se kirurg sklanja nad mikrosko; pom. Pod njem ie delček bulice, ki vam jo ie bil izrezal. Kirurg ie ugotovil. da ie bila to nenevarna nova tvorba, ki bi se Pa z leti prav gotovo jzpremenila v nevarno. Če bi torej prišli k zdravniku čez osein. deset let in se pritožili, da imate na prsih neki izrastek, bi vas zdravnik vprašal: »Kako dolgo že imate to bulo?« »Komaj šest mesecev.« »Zakaj pa niste prej prišli?« »Ker me ni nič bolelo.« Ne čakajte, da vas bo bolela! Vsaka tvorba na telesu, posebno če ie neboleča. utegne postati nevarna. Morda vas utegne zdravnik še rešiti, če žrtvujete prsi Morda... Zapomnite si pa. da ie sleherna tvorba, predvsem tista, ki nič ne boli. še posebno nevarna, da se iz nje razvije rak. Pred dvanajstimi leti so V neki ameriški bolnišnici odredili, da si mora dati vsaka ženska pri splošni preiskavi preiskati tudi prsi. In gleil Med 1700 bolnicami jih je imelo 21 nove tvorbe, ki so iih morali operativno odstraniti. Med temi novimi tvorbami iih je bilo 7 nevarnih, ostale bi se pa pozneje utegnile razviti v raka. Tako so te preiskave rešile življenje mnogim ljudem, ki bi bili sicer nai-brže smrti zapisani. K zdravniku pride zabavna debelušna gospa, o, kajpak, zelo rada ie. In. podjetna in zabavna ie. vsai tako priiateliice pravijo. Posebno rada id sladkarije, kolače, potice in zelo mastne jedi. Tehta 82 kil, 14 kil preveč za svojo višino. Zdi se. da bo kmalu uvela, čeprav še ni v letih. Zdravnik jo posvari, da si s takšnim pretiranim tekom kvari zdravje, in ii zapiše primerno dieto. Debelušna gospa se zglasi pri zdravniku vsak mesec, da pregleda težo in zdravje. Vsa srečna ie. ker ie nekoliko shujšala in kar ne more prehvaliti svoje .gibčnosti’. V enem letu shujša prav tistih 14 kil, ki so ji bile odveč in ie vsa zadovoljna. Zdaj šele prizna, da se prej ni tako dobro počutila, kakor ie trdila, ni čudno-, tolšča, ki ie bila prej odveč, ie njen organizem samo ovirala. Oglejmo si neko drugo debeluško. ki ie pa vendar čisto drugačna kakor prva. Zmerom ie zaspana, žalostna in utrujena, sicer ii pa nič ne manjka. Preiskava pokaže, da niena ščitna žleza premalo deluje. Tei ženski manjka tisto naravno gonilo, ki povzroča. da se svet vrti. Vsak dan mora dobivati zdravila iz izvlečka ščitne žleze: kmalu se debeluška čisto izpremeni Shujša, nič več ni zaspana in otožna, temveč se počuti normalno in ie živahna in delovna ko le kai Če bi se prva debeluška oo nasvetu kakšne priiateliice zdravila z izvlečkom ščitne žleze, bi se uničila, saj pri njej ščitna žleza že tako preveč deluje. Če bi se na druga debeluška ravnala P_o dieti, ki io ie zdravnik zapisal prvi. bi postala še otožnejša in še boli utrujena, kakor ie bila dotlej To dokazuje, da izpremembe v prehrani in zdravljenju svetuje lahko samo zdravnik. In zdaj si oglejmo še tretjo debeluško. Ta je od vseh treh naiboli debela. Tudi ta ie utrujena in nekako zasopla. Tokrat ie prvič pri zdravniku. Ni ravno bolna, toda opaža, da ima že leto dni izreden tek in da ie pogosto žejna, vendar ii pa pitje le za kratek čas uteši žejo. Zdravnik io preišče. Med preiska- vo nove gospa, da zelo rada ič sladkarije, da ima pa zadnji čas po njih slab okus v ustih. Že od nekdai ie preveč tehtala in preveč iedla. Preiskava pokaže, da se Langerhansovi otočki v trebušni slinavki, ki urejujejo oreosnovo sladkorja v organizmu, obrabljeni. Sladkorna bolezen! Morda šele v povojih? Hvala Rogu. res. S primerno dieto in nadzorovanjem teže io še zdravnik drži na uzdi. Če bi preveč napredovala bi ji bili pa kos samo še z dovajanjem insulina. Če bi se bila ta ženska dala tako zgodaj preiskati kakor debeluška štev. 1. ie nikoli ne bi doletela takšna žalostna usoda. Ker bi vedela, da ie debeluš-nost škodljiva tudi za njeno zdravje, bi nekoliko shujšala in ostala dalje mlada, čila in sveža. Zdaj ie stopilo v zdravniško posvetovalnico mlado, suho dekle z oglatimi gibi in nemirnim pogledom. Nekoč ie hotela shujšati in ie živela nar tednov samo od banan in posnetega mleka. Zdaj ie čas tak. da nima posebno izdatne hrane. Vendar je ponosna, ker ie tako vitka. Sama sebe ne vidi. Nobene prijetne obline ni več na tem mladem telesu, samo še oglatost. Ne. bolna pa ni nikoli! Rada Nemški napisal H. K. Breslauer Kadar sede Caharija za pisalno mizo, nikdar ne pozabi po velikosti urediti svinčnikov, njim na čelo položiti šilček in postaviti vsak kos papirja in vsako knjigo na svoje mesto, šele potem, ko nič ne moti simetrije, se res počuti šefa tvrdke Miiller, trgovine za pisalne potrebščine, ustanovljene leta 1909. Skratka, Caharija je eden izmed tistih ljudi, katere površneži, ki nimajo smisla za red, imenujejo pe-dante._ Ta njegova pretirana natančnost je bila tudi kriva, da si še do danes ni našel življenjske tovarišice. Najbrže bi Caharija še dalje sa-motaril, če ne bi bil srečal gospodične Erne. Ob pogledu nanjo mu je srce začelo hitreje utripati in se je sploh hudo vznemiril. Kljub tsmu je Caharija na zunaj ostal čisto miren. Natančno je dalje vršil svoje delo in njegova roka ni prav nič trepetala, kadar se je na poslovna pisma podpisoval: Caharija Blumeder, naslednik Wilhelma Miil-lerja; Prav tako korekten je bil tudi tedaj, ko se je namenil Erni približati. Najprej jo je samo vljudno pozdravljal, potem si ji je že upal stisniti roko in ji jo naposled celo poljubiti. Nekoč ji je poslal cvetlice, potem steklenico kolonjske vode in jo naposled povabil celo v gledališče. Lepega dne je pa Caharija ves majhen prišel k svojemu prijatelju Ludviku. Tovariš ga je ves presenečen vprašal: »Caharija, za božjo voljo, kaj se je pa zgodilo? Kravato imaš vendar čisto postrani!« »Naj le bo!« je zamahnil z roko Caharija in se sesedel na bližnji stol. »Vse je končano!« je potem žalostno izjavil, si z roko podprl glavo in pristavil: »Erna me noče več videti!« »Le zakaj ne?« se je začudil prijatelj. »Ali sta se sprla?« »Ne, predvčerajšnjim sem jo prosil, naj gre z menoj v gledališče, in danes mi je moje pismo vrnila.« pleše, se zabava, toda takoi ie utrujena. Celo zdui. ko pripoveduje zdravniku o svojem počuliu. ie utrujena, da se mora nasloniti na naslonjalo. O. tek ima na dobro v oblasti. Skoraj ga ie že bila izgubila. Z niim ie pa izgubila tudi sleherno liubkost. dobro barvo in zdravo zunaniest. Preiskava polti ie pozitivna. Še rentgenski pregled. Jetika v prvi stopnji. Mir, izdatna hrana, svež zrak, sonce pozne ie lahka telovadba bodo še rešili to izčrpano telo. ki ie postalo žrtev muhavosti, neumnosti in mode. Kako naj brez redne preiskave vemo. kdai se nam srce utrudi, razširi ali oslabi? Mnoge pljučne poškodbe se same popravijo, toda nekatere imajo vseeno zle posledice. Že zaradi srca in pljuč bi se morali boli zanimati za svoi organizem, da. vsai toliko. kakor vsak avtomobilist za motor svojega stroja. Ne bomo več izgubljali besed o medicini ki ie nie naloga ne samo. da zdravi, temveč da varuie organizem pred obolenjem, iz gornjih primerov si vsakdo sam lahko ustvari sliko o njeni upravičenosti in koristnosti, (Auslese, Berlin.) »Ne da bi ti bila odgovorila?« Caharija je potegnil iz žepa pisemski ovoj, rekoč: »Tu poglej, kaj mi je odgovorila.« Ludovik je bral: »Gospod! Tolikšne nesramnosti še nisem doživela!« »Ali naj bo to odgovor na moje prijazno povabilo?« je vprašal Caharija. »To je vendar nemogoče,« se je začudil Ludvik. »Erna vendar sicer ni takšna! Povej no, kaj si ji prav za prav pisal, da je tako užaljena?« »Kaj naj bi ji bil pisal? Ljuba gospodična Erna! Usodim si glede na najin zadnji razgovor dne 22. t. m. poslati vam vstopnico za gledališče. V upanju, da se boste mojemu vabilu odzvali, beležim...« Caharija je obupano pogledal svojega prijatelja. »Ali sem napisal kaj napačnega ali nekorektnega?« »Za nežno vabilo si bil celo nekoliko prekorekten,« se je zasmejal prijatelj. »Daj, pokaži mi pismo.« Ludvik je pismo prebral, še enkrat zastrmel vanj, potem pa planil v smeh: »Caharija, človek božji, ali si znorel? Zdaj šele razumem...« »Kaj razumeš?« »Ernin odgovor.« »Ernin odgovor?« je začudeno vzkliknil Caharija. »Kako misliš?« Ludvik se je zvijal od smeha in se šele čez nekaj časa toliko pomiril, da je izjavil: »Caharija — kako si le mogel kaj takšnega napisati? Saj si je morala misliti, da se norčuješ iz nje. Poglej tu tvoj podpis... Caharija Blumeder, naslednik Wilhelma Miillerja. Ali ne veš, da je bila Erna svoje čase zaročena z Wilhelmom Miillerjem?« OKVIRU za SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE KLEIN LJUBLJANA, Wolfova 4 Filatelija ticve znamko Napisal D. Gruden Belgija, že napovedane znamke s nr^ bitkom v korist opatije Orval so sedaj izšle. Serija šestih vrednot je naslednja: 50 c -+• 1 F siva 60 c 4- 1.60 F svetlovijoličasta, 1 + 3 F r«ieča, 1.75 + 5.25 F modra, 3.25 4- 16.75 smaragdnozelena in 5 4- 30 F rjava. Na prvih petih znamkah so inicialke iz 12. in 13. stoletja, in sicer je na vsaki znamki ena črka besede ORVAL. Te začetnice so na zadnji znamki združene v besedo. Znamka je zato neprijetno podolgovate oblike in nekako prazna ter vzbuja vtis hotelske vinjete. — Dosti lepše |e izdelana druga serija v korist zimske pomoči. Znamke spet predstavljajo skulpturo svetnikov. Vrednote so naslednje: 10 4- 5 • rjava, 35 4* 5 c zelena, 60 4- 20 lila, 1 + 1 F karmin, 1.75 4- 4.25 ultramadarin, 3.25 4* 11.75 vinskordeča in 5 4- 25 F modra Bolgarija, že davno izdani znamki za 50 levov, s katero se je začela serija znamk s slikami važnejših tehničnih stvaritev, zlasti stavb, sta se pridružili zdaj š-s svetlosivo-rjava znamka za 14 levov, na kateri vidimo sodišče v Sofiji, in znamka za 20 *vov, ki kaže delavsko bolnico kraljice Ivane; ta vrednota Je zelene barve. Vsa naklada (200.000) je bila razprodana že v prednaročiMi. češkomoravski protektorat. Nova je dobrodelna znamka za Rdeči križ. Predstavlja orla stoječega na rdečem križu. Vrednost: 120 4- 880 h; črne in rdeče barve. Danska. Z isto sliko kakor leta 1941, Je izšla znamka v korist dečje pomoči. Js svetlo-rdeče barve in ima » a nominalo 20 orov pribitek 5 orov. — Nova Je tudi rdeča znamka za 20 orov, ki je izšla v spomin na 25letnico danskega aerokluba. Finska. Ker so zdaj uvedli tudi za pismi vojakov obvezno frankiranje, sta dobili navadni frankovni znamki 9 sliko leva Črn na tisk »Kenttiiposti-Faltpost«; sta to oranžna znamka za 2 mk in svetlomodra za 3 in pol mk. Razen teh dveh sta izšli še dve posebni znamki s sliko poštnega roga in meča in brez označbe vrednosti. Obe imata isto sliko, le da je ena vijoličasta in namenjena za frankiranje pisem in dopisnic, druga, ki je zelene barve, pa služj za pakete. Vsak vojak dobi na mesec po 8 takih znamk, katerih vsaka predstavlja vrednost 4 mk. Francija. Za pomoč prebivalstvu v mestih Dunkerque, Lorient, St. Nazaire in Billau-court, ki so trpela od letalskih napadov, je izšla znamka za 1.50 4- 3.50 fr. Slika kaže mater z otročičkom; pred njo mrtev sinko, v ozadju ruševine doma. Znamka je temno-sive barve. Družinam ujetnikov so namenjeni pribitki sivorjave znamke za 1.50 4- 8.50 in zelene za 2.40 4- 7.60 fr. — Pod naslovcm »Cloires Franpaises« bodo postopno izhafale serije znamk po 6 vrednot. Vsaka teh serij bo prikazovala velike Francoze, ki so prispevali k slavi Francije. Vsaka seriia bo zastopala eno stoletje. Prva h posvečena XVI stoletju. Znamke so naslednje? 60 4- 80 c modrozelena /Michel Montaigne), 1.20 4- 1.50 fr. siva (Franpois Clouet), 1.50 4- 3.—- modra (Ambroise Pare), 2.40 4- 4,— rdeča (Pierro Bayard), 4.— 4* 6.— rtavkastokarmin !h re«"'!‘-i! Z"|o n^rj hr,,!n ti podatki točni v lMgib neliibih posledic * Kunč‘e kožice, ki so jih prinašali rejci doslej v strojenje, zameno uii v odkup, so bile letne kakovosti in uporabne le za izdelavo usnja. Sedaj pa so kožice naših kuncev dobile že zimsko preobleko, kar poznamo po tem. da ni na mesni strani kožice odrtega kunca nobenih temnih lis. Take kožice plačuie zadruga 10 do 20% draže od letnih. Odslei najprej kupuje zadruga tudi kožice izpod 70 tr ieže ter iih plačuie no kakovosti dlake. Nakupovanje kožic vrši zadruga vsak petek dopoldne in nopoldne v svoiih prostorih na Gallusovem nabrežju 33 * Na valilna jajca ho treba misliti že sedaj. Prvi nocoj pa je odit'ra nai-boliših kokoši nesnic. s pomočio kontrolnih gnezd. Rrez kcmtrole ali samo na oko ie nemogoče ugotoviti nesnost posameznih živali. Valilna . iaira mo-rnio hiti onloiena in ne težia od 55 cr. Valilna centrala bo prevzemala in lamovi la valilna iaica že koncem februarja, Vabimo perutninarie. da se sedai javljajo, koliko valilnih iaic so pripravljeni oddati valilni centrali v času od 20. fobr. dahe. Zadruga tudi odkupuje vsako količino i^ičnih lunin. in sicer samo ob petkih. * Radijska predavani« o prehrani ina- Hi živali posebej o perutninarstvu in reii domačih kuncev bodo na nrogra-inii letošnjo uoinlad. Tudi društvo samo bo priredilo niz predavani iz no sameznih nsnoat malem cospodar.-tva. o čemur bodji mal; gosoodaiji obve-' ščeni potom casupisia. mnrn Dober odgovor »Gospod sprevodnik, ali je v tem kupeju prepovedano kaditi?« »I)a.« »Od kod pa potem toliko dima?« »Od tistih kadilcev, kj me niso vprašali.« Presenečenje »Mož mi je ebljubil lepo presenečenje, če se bom naučila kuhati. Zato sem naredila kuharski tečaj.« »No, in kakšno je bilo presenečenje?« »Odpustil je kuharico.« Mladostna želja >Ali se vam je izpolnilo mnogo mladostnih želja!« »Samo ena.« »Katera?« »Ko sem bil majhen in mi je mati umivala glavo, sem si zmerom želel, da bi bil brez las.« V oli Učit J j: :Janez, zakaj se živo srebro dvigne, ce vtakne,.io toplomer v vi-'o ”odo?« Učenec: :Zato, ker mu je spodaj prevroče.« Razočaranje Čepov Jože je šel letos prvič v šolo. Nam -to pričakovanega učitelja je stopila v razred učiteljica. Ko je prišel Jože domov, ga je matj vprašala: ?No, kaljo je bito v šoli? Kaj je povedal gospod učitelj?« »Oh,« je zavzdihnil Jože, »učitelja sploh ui bilo, poslal je< kar svojo ženo.« Dober prodajalec Stranka: »Levi čevelj me nekoliko tišči.« Prodajalec: »Ko ga boste nekaj dni nosili, se bo že prilagodil nogi.« Stranka: »Desni mi je pa .revelik.« Prodajalec: »Se bo že skrčil, ko ga boste prvič obuli v defju.' Preprosto »Ali imaš še sliko svojega prejšnje ga zaročenca?« »Da.« j pa tvoj Srdan i zaročenec?« »Njegovo sliko sem prilepila čez slike prejšnjega.« Samo rep Mala Anica je na vrtu zagledala slepiča. Vsa presenečena je pokazala nanj in vzkliknila: 'Mamica, poglej rep, ki maha brez i psa!« Otroška Milauček z zanimanjem gleda, kako mati reže ribe in jemlje kosti iz nje Na lepem jo vpraša: »Mati, ali le šivanke ribice nič ne zbadajo?« Zvijača Mamica je za nekaj časa odpolo vala. Sinček in mož hrepenita po njej in se posvetujeta, kaj bi storila, da bi se čim prej vrnila. »Veš, kaj narediva, očka?« pravi sinček. »Pišj ji, da sem dobil bratca, pa bo takoj prišla.« Kako nastane megla Matj razlaga mali Anici: »Kadar dežuje, se Bogee joka, kadar pa sije sonce, se smeje.« f id.ega jutra Anica prvič opazi meglo 'J»-daj zakrili z re.^sami in v/.klik-n»: »Glej, mamica, danes pa Boge c kadi!« V šoli Učitelj: »Janko, povej mi, kaj nam dajejo gosi?; Učenec: »Mast. meso...« Učitelj: »ln kaj še?« Učenec molči. Učitelj: »No. kaj pa imaš v postelji?« Učenec: »Bolhe, gospod učitelj.« Moč barv Barve so že od nekdaj imele pečat čarobnosti, kar ni čudno, saj je vsakdo sam občutil, da ta ali ona barva nanj prav posebno vpliva, bodisi iz-podbudno, bodisi moreče. Svetloru-mena barva človeka navadno poživi, črna ga potre, rdeča vznemiri itd. Zato ni čudno, da so v srednjem veku ljudje pripisovali barvam in barvnim sestavam v zvezi s človekovim značajem velik, čaroben vpliv. Srednjeveški masijci so trdili, da je sedem temeljnih barv; te so: črna, ela, rdeča, zelena, rumena, modra, fc rjava. Iz teh barv si izberite tisto, ki vam je najbolj všeč. nato pa še eno. ki vam je tudi pri srcu; Ali ste dobro premislili? Zdaj boste slišali o skrivnostni moči barv. Bela: bogastvo; ima: žalost; rdeča: boj; zelena: zadovoljstvo: rumena: zavist; modra: uspeh; ria va: siromaštvo. Zveza med dvema najljubšima barvama hkrati osvetljuje človekov značaj in celo prerokuje njegovo bodočnost. Kakšna kombinacija barv vam je torej najljubša? Poglejmo: 1. črno-bela ; Pesimistični po naravi ste nepotrpežljivi in nikjer ne najdeta miru in udobja. Ker pa ste borbeni, bojujete boj za cilje, ki ste si jih zastavili. Imate debelo kožo. čeprav v življenju ne boste dosegli večjih uspehov, boste vendar živeli brez posebnih polomov. 2. Belo-rdeea: Ta sestava je zelo ugodna. Zveza teh dveh plemenitih barv obeta življenje, polno prijetnih doživetij. 3. Belo-zelena: Ker prevladujejo dobre lastnosti, vam bodo vaše sposobnosti v življenju prav dobro došle. Imeli boste uspeh, vendar ste pretopi, da bi ga znali izkoristiti. Živlienje bo lepo, toda nikoli se ne boste mogli cisto otresti svojih skrbi. 4. Belo-rumena: Otrok sreče ste. Imeli boste veliko premoženje, vendar vam življenje ne bo teklo mirno, ker ste nepcrtrpezlji-vega, nestalnega značaja in boste zato morali premagati še dosti drugih zaprek in težav. Ker ste neljubeznivi v življenju ne boste imeli prijat, Lj jv. 5. Belo-modra: Posrečilo se vam bo vse, česar _ se boste lotili. Dosegli boste velike uspehe, toda ne bodo vas posebno razveselili, ker se vam bodo zdeli sami po sebi umevni, čaka vas dolgo, neskrbno in prijetno življenje. 6. Belo-rjava: V življenju boste morali izvojevati marsikateri jalov boj. ki vam pa ne bo prinesel gmotnega uspeha. Vendar vam življenje ne bo potekalo nesrečno, ker ste skromnj in boste zadovoljni tudi s povprečjem. . Ker ste prožne nravi, se boste vselej prilagodili položaju. 7. čmo-rdeča: Zelo se boste morali truditi, če si boste hoteli v življenju priboriti uspeh. Niste med tistimi, ki jim je sreča mila. Nikoli se ne zanašajte na naključje. Vaši uspehi bodo odvisni samo od vas in ne od kakšnih drugih srečnih okoliščin. 8. Črno-zelena: Žal ste pretrmasti, da bi kdaj dosegli kaj večjega. Vendar imate dobre domisleke in znate pošteno prijeti za delo. Ker imate pa slabo navado, da se predolgo ne morete odločiti, boste imeli samo polovične uspehe. 9. Čmo-rumena: Razgibano življenje, pisana usoda. Spoznali boste vrhunce in nižine življenja, toda po slehernem padcu boste spet vstali. Na splošno je boj vaš element. Brez boja bi se vam zdelo življenje tako prazno, da bi se vam ne zdelo vredno živeti, 10. Črno-modra: Po letih nadčloveške borbe boste naposled dosegli svoj cilj. Tedaj se bo pa za vas vso izpremenilo. Življenje se bo ustalilo in se bo mirno bližalo zatonu. V drugi polovici življenja boste živeli mirno in neskrbno. 11. Čmo-rjava: Sedanjost in prihodnjost so za vas brez upanja. V življenju boste dosegli samo trenutne uspehe. Doživeli boste lepe dni, toda konec življenja vam bodo grenile hude skrbi. 12. Rdeče-zelena: Občutljivi ste, strastni in gospodovalni, zato vam ne bo tako lahko doseči srečo. Ne pričakujte v življenju posebnih uspehov. 13. Rileie-rumetui: V življenju boste imeli težave, ne zaradi gmotnih razmer, temveč zaradi n«tra» ie neurejenosti. Čeprav boste dosegli lepe gmotne uspehe, ne boste nikoli zadovoljni s seboj in v tem bo vaša nesreča. 14. Rdeee-modra: Fantastične možnosti vaš čakajo v življenju. Bogastvo, uspeh, sreča, slava, neuničljivo zdravje. Živeli boste dolgo, zadovoljno in srečno. 15. Rdeie-rjava: Primer povprečnega človeka ste. Niste dovolj častihlepni, zato boste živeli skromno, toda vseeno zadovoljno. 16. 7etena-rurnem: Če l:;te še tako bogati, ne boste zadovoljni s svojo usodo. Zmerom hrepenite, da bi imeli še več, kakor l ^ (Tl tr.je modeli go risani tarečno za »Družil .-k tednik« Id niso bili ie objavljeni.) Tri ljubke pomladanske bluzice, ki jih bomo oblekle pod pomladanske kostime. Prva ie sinia z visoko zaprtim ovratnikom. V okras ima robčke na prednjem delu života in na rokavih. — Druaa je iemnorjava in ima pleten žep in pahovko za vratom iz živordeče volne ali ženilije. — Tretja je temnozelena in ima rožnate pošivke in r '/nato pahovko. Spomladi pahovko odvežemo, da more sonce do nas. že imate. Žal vam je lahko, da ne znate ceniti mirnega, harmoničnega življenja, saj boste, zato vse življenje preživeli v neurejenosti in nezadovoljstvu. 17. Zeleno-modra: Usojena sta vam bogastvo in uspeh. Priljubljeni ste, ker ste dobrosrčni in dobrodušni. Sta vi ja jo vas mladini za zgled. Prav gotovo boste dosegli lepe uspehe v politiki, v umetnosti ali pa v gospodarskem življenju. 18. Zeleno-rjava: Zelo mirne,, umerjene nravi ste, zato vas prav nobena stvar do dna ne razgiblje. Dnevi vam bodo tekli enolično, ne da bi puščali za seboj kakšno sled. 19. Rumeno-modra : Dvomljivo je, ali se boste sploh kdaj zavedeli velikega klica, ki vas v življenju čaka. Dolgo boste živeli, toda manjkata vam potrpljenje in vztrajnost! 20. Rumeno-rjava: Življenje vam daje mnogo izvrstnih možnosti. Vendar ne boste dosegli sreče, ker boste vse dni hlastali za uspehom in srečo, ne da bi se kdai v miru odpočili in oddahnili. 21. Modro-rjava: Bogastvo in uspeh vas bosta zmedla. Med tistimi ljudmi ste. ki utegnejo podedovati lepo premoženje, ne da bi vedeli, kaj naj počno z njim. NAS NAGRADNI NATF-ČAI Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, obiavljen v te* rubriki, plačamo 10 lir Samostojna iuha iz mesnih izdelkov Tudi samostojna iuha. nekaka godlja iz te paštete, je izvrstna in nasitna. Zanjo porabimo tudi mani maščobe. ker se na rede od te paštete prav lepi cinkj. Iz peteršilja, česna, čebule in žlice moke napravimo prežgan ie. Nato stresemo v kozo to prežganje in nekoliko riža in dušimo nekaj minut. Zdaj zalijemo vse s toplo vodo in pustimo vreti. Dodamo še dve ali več žlic paštete, pridenemo vejico majarona in jed ie gotova. Z. J. Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«. plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotifek za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253. Kuhani jabolčni štruklji Napravi vlečno testo iz '/< kg moke. osminko litra mlačne vode, soli. jajčnega nadomestka in 1 žlice olia. Testo dobro pregneti in dai počivati pol ure. Nato napravi sledeči nadev: v skledi mešaj 4 žlice mlečnega, nadomestka, malo našla in 1 jajce. S tem nadevom namaži vlečno lesto in ga 11 k ig DARMOL najboljSe odvajalno sredstvo potresj z drobtinami (I pest), t pest koruznega zdroba, pet na lističe zrezanih jalM»Ik. 3 žlice sladkorne sipe, ščep cimeta in če imaš So nekaj groz-dičja. Testo zvij, zavij v prtič, zveži z nitjo in kuhaj v slani vodi. Kuhane razreži in zaboli. A. P. Railieua uporabnost mesnih izdelkov Poleg mesa dobimo včasih tudi nekaj mesnih izdelkov, podobnih jetrni pašteti. Dajo so prav koristno uporabiti pri pripravljanju različnih jedi. Namesto druge zakuhe lahko zaku; hamo v čisto govejo juho eno žlico ali dve te paštete in pustimo vreti, da se popolnoma razpusti. Pašteta da juhi, četudi je tii bolj vodena, odličen okus. kot nekdanji jetrni riž. in napravi juho bolj mastno. Tudi nam ni treba dati v juho paradižniku ker ii da ta zakulia sama lepo barvo. Te mesne izdelke pa lahko pomešamo tudi med testo za krompirjeve cmoke, ali pa uporabimo kot nadev za štruklje, seveda za take. kakor tih delamo danes. to le jz enotno moko in brez jajc. za »žlikrofe: in podobno. Z. S. Ali bi radi dolgo ostali mkdsstni? Kako si s smotrno telovadbo okrepimo lelo in duha Dandanes srečujemo vitke ženske tako rekoč na vsak korak. Njihove postave se nam zde na prvi poqled neoporečne, in šele če jih natančneje poqledamo. ugotovimo, kako malo prožne in qibčne so. Kadar hodijo, se sklanjalo in sploh pri vseh opravilih. ki terjajo umeiše qibe, šele opazimo, kako jim manjka one prožnosti in nežnosti, ki io žensko telo mora imeti. Zenske danes na splošno mislijo, da jim ni treba telovaditi, ker so že tako dovolj suhe in bi. če bi telovadile. še boli shujšale. Mnoqe trde. da se že z . delom v qospodinistvu dovolj utrudijo. Mišljenje teh je popolnoma poqrešno. Vsaka ženska, pa najsi opravlja katero koli delo, bi morala vsak dan telovaditi. S tem bi ohranila prožnost svojih mišic, in bi bila še v pozni starosti videti mladostno sveža. Mišice onih. ki nikdar niso smotrno telovadile, namreč že prav kmalu postanejo mlahave in okorne, in telo ostari. Vse one, ki bi dolqo rade oslale mladostne in vse do pozne starosti qibčne. naj takoj trdno sklenejo, da bodo vsak dan vsaj nekaj minut smotrno telovadile. Ni treba, da jih teovadba utrudi, narobe, po njej se morajo počutiti sveže, dobiti morajo zdravo barvo in ostati nežne. Pravilna telovadba jih mora okrepiti, da bodo bolj odporne proti raznim boleznim in mani občutljive za živčnosti. poleq ieqa pa. ostale vedreqa duha. Lepa obleka se vam bo vse drugače podala, če bo vaše telo prožno in cjibčno. Saj morate kljub vsemu priznati, da se oni. ki redno telovadi, to na obrazu pozna. Vsa kar žari od zdravja, njena pot ie le00 rožnata in ji prav nič ni treba izdaiati denar /a diaae kozmetične pripomočke. Telovadba ie ne utrudi, narobe, osveži jo. Zenske smo in tudi moramo ostati nežne. Temu primerna mora biti tudi naša telovadba. One. ki ne vedo. kako bi telovadile, in se tudi težko odločijo, da bi si vsak dan utroale nekaj minut in vztrajno vadile, naj hodijo v kakšno telovadno šolo. kjer bodo skupai z druqimi pod vodstvom strokovnjaka pravilno krepile s\oiu mišice. Prav qotovo bodo z malo volje kmalu dosenle vidne uspehe m si morale priznali, da jim telovodba vsestransko koristi. vso težo telesa, medtem ko visi peta nekje v zraku. Ni čudno, če se na podplatu naredi debela, zelo boleča koža. To kožo dobimo hitrp5«. kakor jo odstranimo. Poznamo razna mazila ki nai bi pomagala, toda tista, ki ima debelo kožo na podplatih, vam bo vedela povedati, da v resnici prav malo pomagajo. Čevlji, ki jih nosite večino dne. bo-disj doma. bodisi v službi, morajo biti široki, udobni in naj imajo nizke ali polnizke nete. Dobro ie, če imamo dva para čevljev, ki iu vsak dan menjavamo. Tako nas čevelj ne žuli in ne pritiska vsak dan na istem mestu, noga se odpočije in sprosti, možnost pohabe ie manjša. Ženske, ki so pretežni del dneva doma. hodijo doma najrajši v copatah, da ne umažejo narketa in ker ie boli udobno. Narobe! Copate so samo za zvečer. Čodo hkrati tudi členke greli 111 podpirali. Če namreč stalno nosimo samo copate, se nam noga prav tako pokvari, stopalo se snlošči. noge postanejo boleče. Popravimo si iili tako, da nosimo doma v copatih ortopedske vložke, kar pa tudi ni posebno prijetna Zato ie boljše. če na no in ne skušajmo odrezati še notranjih kotičkov, ker nas uteg: nejo sicer boleti. Noge si kdaj pa kdaj namažimo z mastno kremo in si jo vma^iraiino od nete proti kolenu, torej proti srcu. Čutile t>oino. kako bodo noše poživljene in spočite. Kadar smo na posebna utrujene, si okopajmo noše v mitični slani vodi in kmalu nam bo odleglo. Prizanesite nogami D«, rt;«, niste so zmotile, ko ste prebrale naslov. Prizanesite nogam! Nikar jih ne stiskajte v preozko in prekratke čeveljčke, češ da io to lei>o in da vam bodo prijateljice zavidale drobne noge. Noge »e morejo namreč tudi. maščevati. I11 res se maščujejo. Vprašajte pedikeria. pa vam bo povedal, da ima skoraj vsaka ženska več otiščancev. kurjih očes. otrdlin in zaraslih nohtov. Vse te zadeve so boli l*oleče, kakor si misli tista, ki ima še zdrave noge. pa vseeno tvega premajhne čevlio. Marsikaj morajo noge pretrpeti tudi zaradi previsokih pet. Pri visoki peti izgubi noga naravno oporo, saj nehote zdrkne naprej in mora podplat nositi Oblikuj življenje! Ti. ki se še obotavljaš, ki še ne veš. kakšnemu vplivu bi podlegla, po; slušaj: oblikuj svoje življenje, vzemi ga v roke in ne dai. da bi ti spolzelo med prsti kakor tih. žalosten tok: ne izgubi tega življenja, naj ti ne bo ravnodušno, ne naredi iz njega igračke. ker je predragoceno, prev, ’iko! I11 ti. ki si doživela že bridke izkušnje in razočaranja. 110 utrudi se, bori se in ne dovoli žalostnim mislim, da bi uničile ali izpodkopale tvojo energijo! Naj te ne oplaši, če ti vsi govore: vojna ie. povsod razdejanje, beda: zakaj bi se borila, zakaj trudila, saj rij nikjer nobenega ciljal 0, ne. življenje teče dalje, težko in nevarno, kdo more to zanikati. Nikoli se ne ustavi. Borba s težavami olajša in pomiri duha. Sprejmi to borbo, ne boj se je. ne nehaj ugovarjati tistim, ki bi ti radi postrigli perutnice, ki se norčujejo iz slehernega ideala, ker ne razumejo, da ie življenje veliko in edinstveno. Prilagodi se. ne tako. da bi se vživela v namišljen svet. temveč tako. da delaš. Bog, ki nam ie življenje dal. nas ni ustvaril zato. da bi bili malenkostni. Dobili smo na pot duha in moči. da ukrotimo svojo usodo. Kaj naj pomeni klic: oblikuj življenje!? Nič drugega, kakor da imamo cilj in izhodišče. Nič drugega, kakor da pot med ciljem in izhodiščem prehodimo z železno voljo. Zamisel cilia. ki ga hočemo doseči, pa hkrati obsega tudi žrtvovanje, zakaj vsak trudv tudi Če je še tako majhen, zahteva žrtev. Če smo to spoznali, velja samo še eno: živimo, borimo se. delajmo, zaupajmo vase, ne domišljavo temveč s ponosom. Ne bodimo sebični, toda varujmo plamen ideala, ki smo si ga zastavile in ki daje našemu življenju vrednost iu vsebino. Tisti, ki oblikuje življenje — in n © samo zase — tisti misli tudi na druge, ker ve. da ie tudi njim dolžan izpolniti .svoio nalogo. Sleherno bitje more ljubiti,^torej mora biti tudi pripravljeno. žrtvovati se, odpovedati se. Ali bomo tako našli srečo? Prav gotovo ie ni sreče, če je ni v nas samih. In oblikovanje življenja ni prav nič drugega kakor iskanje sreče v nas samih, po nas samih. O, ko bi mogli vsako jutro vstati in zaklicati življenju: : Nebo ima barvo upanja, življenje ie veliko in čudovito!?: Potrpimo! S. S, Ali se polite pod pazduho > Zenska, ki se pod pazduho poti. mora paziti ne samo na polt. temveč tudi na obleko. Znoj namreč biaqo izredno hitro pokvari, iako da sc nam narede na obleki pod pazduho grdi, kakor mavrica pisani madeži. Ce sc pravilno nequjemo in če si opremimo obleko s primernimi, dobrimi potnicami, to neprijetnost preprečimo, preden naredi hujšo škodo. Znojenje pod pazduho povzročajo žleze znojmee, kadar n Če že. ne moremo znojenja čisto odpraviti, oa vendar lahko nekoliko omejimo, tako da si izpiramo pazduhe vsak dan s 5—15°/onim formalinovim spinlom in jih nato napudramo s kakšnim dobrim otroškim pudrom. Mnogo, ie raznih preparatov proti znojenju, ki jih razglašajo časopisi za nenadkriljive, vendar moramo biti pri nnh uporabi zelo previdni. Nekateri izmed niih imajo namreč takšne kemične sestavine, da poškodujejo žleze znoinice in kvarno vplivajo na zdravje. Če imamo citrono, je priporočljivo, da se vsak dan namažemo pod pazduho z nienim sokom. Ta postopek ie zelo uspešen in čisto neškodljiv Kakor smo že rekli, znoj blagu zelo škoduje. Čeprav je v njem 99% vode, ki kmalu izhlapi, ostanejo vendar na blagu razne sestavine 111 ina, ki se nahajajo tudi v potu. Prav zato obleke, ki nimajo poinsc. pod pazduho neprijetno diše po kislem. Ta kislina se na obleki spoii tudi z nesnago s kože, tako da se stvoriio razne alkalične snovi, ki zelo škodljivo vplivajo na vlakna. Drobceni kristali, ki ostanejo tudi potem, ko se ie znoj že posušil, s svojimi ostrimi robovi trgajo nitke in kvarijo blago. Posebno občutljiva ie za pot prava svila. Zato je važno, da jo takoj očistimo, če smo se pod pazduho preznojile. Z bencinom ali terpentinom znoju ne pridemo do živega, da, niti duha ne odstranimo, ker se sestavine znoia razkrajajo samo v vodi Zato moramo obleko, poškodovano pod pazduho, oprati v mlačni milnici, ki si jo pripravimo sami iz milnih lusk. Ko io dobro preperemo, jo oplahnemo še v čisti, prav tako mlačni vodi. m videle bomo. da je madež že skoraj izainil. Poslednji vodi za izplakovanje dodamo nekoliko kisa Da na blagvj ne ostanejo ,oblaki*, moramo blago po pranju dobro odcediti. Nato obleko razpoteonemo na desko za likanie, in preznojene dele tako dolgo pokrivamo s suho krpo, dokler nismo izsesali iz njih vse vode. Posebno radi ostanejo .oblaki* nJI umetni svili in na svetlem blagu. Tedaj moramo vso obleko pomočiti v mrzlo, okisano vodo in io še enkrat prav previdno posušiti. Posebno važno je. da imajo potnice volnene obleke, ker volno le težko očistimo in ker bolj vpija vonj kakor pralno blago. Ce bomo pa znoj iz volne oprali po gornjem opisu, sicer iz blaga ne bomo odstranili madeža, pač pa neprijetni voni. ki bi sicer ostal v njem leta in leta. KISLO ZELJE Kislo> zelje vsebuje izredno veliko apnenca, ki je zelo važen za delovanje črevesja, ledvic, živcev in za močne kosti. Posebno ga zdravniki priporočajo onim, ki imajo slabo nrebavo in sploh motnje v črevesju. Ti naj jedo presno zelje, ki je mnogo boljše ko kuhano, ker pri vrenju izgubi hranilnih snovi. Kdor ga pa ne mara, naj pije vodo, ki se je v njej kuhalo zelje, in motnje v prebavi bodo same ob sebi izginile. Porabili nasveti B Mesa nikoli ne smete pustiti v papirju, ker papir popije mesni sok. Zato moramo meso vselej, ko ga prinesemo s trga ali iz mesnice, takoj položiti na porcelanast krožnik. Rdeč nos je pozimi za marsikatero huda nadloga. Zvečer ga na tenko namažimo 9 cinkovim mazilom, razen tega si ga pa večkrat umivajmo z ihtiolovim milom. Prav tako ie tudi dobro, če si mažemo nos z raztopino treh delov glicerna in enega dela tanina. Če ste hripavi, grgrajte slano vodo ali vodikov prekis, in sicer eno do dve žlici soli ali vodikovega prekis« na kozarec vode. Hripavost odpravimo tudi z medom, raztopljenim v vročem mleku. Razkuženje rok ni tako preprosto zadeva, kakor nusliio nekatere a°* spodinje, ko si pod vodovodom na hitro opiahneio roke in se nato lotijo zavezovanja odprte rane pri možu ah otroku. Doke razkužimo, ce si uh tii minute umivamo v vroči vodi z milom, nato pa še pet minut z 2"/«nim ali 3%nim lizolom ali špiritom. tlerausseber: K Bratuš«. JournalHt: ver*utwortHcher Redakteur: 0. Kern. Joumalist; Druckerel: Morkur, K. 0. In Ljubljana; fQr die Druckerel verantwortlich: O Mihalek - »1'e 'D Ljubljana. — Izdaja K, Bratuša, uovlnar; odcovarla H. Kom, novinar; tiska tiskarna Merkur (L d, v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi * Ljubljani.