ip^iiiiiiii^iiii""—...........—.................-.......:..................................:z.....................iiii^iiiiiiiiip^nii ii::::iiii::::i!iii::::iii!::::iiii::;:ii [Vf IMladinski novičar::::iiii::::iiii"::iiii::::iiii::::n Planine še poleti niso brez nevarnosti, nikar pozimi. Dne 10. jan. 1.1. je šel v »Gmajno« (1550 m visoko) pri Solčavi 17letni Rudolf Poličnik. Ta planina pa ima mnogo prepadov. Mladenič je šel pregledovat pasti za kune. Na kameniti drči ob vrhu se je pa revež opotekel ter zdrsnil globoko dol. Dobil je hude rane na hrbtu. Nikamor ni mogel. Ker je začelo snežiti in je pritisnil mraz, je revež izdihnil, zmrznil. Bog mu bodi milostljiv! Sreča v nesreči. 0 božiču je šel mlad fant tatn nekje na Tirolskem v zvonik, da bi vabil k polnočnici. Komaj je dobro zagnal 16 stotov težki zvon, pa se je zlomil vijak pri kroni — in fantič je bil pokopan pod zvonovim obodom. Na srečo se je zvon nekoliko naslonil na zid tako, da je ostal fant brez posebnih ran. Možakarji so prišli in rešili preplašenega zvonarja iz mučne pasti. Nedavno se je v Novi vasi pri Radovljici igral v kuhiaji ob štedilniku brez nadzorstva dveletni otrok posestnika Kralja. Razkopaval je pepel pri istejah štedilnika. Pri tem se mu je vnela oblekca. Opekel se je tako, da so ga našli starši nezavestnega. Čez pol ure je otrok umrl. — Novičar po-roča o takih nesrečah zato, da bi bili v bodoče varihi in otroci bolj pozorni na vse take prilike in kraje, kjer se utegnejo pripetiti nesreče. 162 ModroSl V pregovorih sveži zrak. To Eskima tako utrjuje, da domačih. ij^ iviiihi mu ne šk°cluje noben mraz. Dojenčkov tam sploh ne zavijajo, ampak jih nosijo Moliti molitev. matere gole v kapuci svojega kožuha. Veliko pažnjo obračajo Eskimi na svojo Kdor moliti ne zna, naj se na morje obutev, ki je (edina na svetu) v resnici poda. nepremočljiva. Svoje škornje namreč iz- Moll in delaj! delujejo iz kože morskega psa. Ohrani- M61i, kot bi bilo delo nič, iii delaj, kot j0 j0 mehko z žvečenjem. In sicer je to bi bila molitev nič. ženski posel. Prva dolžnost žene zjutraj Moliti moraš, kot bi jutri umrl, in delati, je> da dobro prežveči moževe škornje. kot bi večno živel. In to je druga dobra stvar, ki jo imajo Moli in imej Boga pred očmi; vse drugo Eskimi pred drugimi narodi: zdrave in so božje skrbi. moČne zobe. Z neprestanim vdihava- Sila uči nioliti. njem mrzlega zraka in z vedno vajo zob Kdor pridno raoli, že pol zna. v žvečenju si ohranjujejo Eskimi do Kdor rad moli, že roke sklene, najsi le smrti izbome, zdrave zobe. Zobobola in kravji zvonec zapoje. zobne gnilobe ne poznajo. Nogavice iz- Kdor se sramuje jesti in moliti, mora deluje Eskimo iz kože sevemega jelena, tu in tam nesrečen biti. in sicer tako, da pride dlaka na notra- Ne molijo vsi, ki roke sklepajo. nj0 stran. Nogavice in škornje pa obe- Kdor hoče prav moliti, mora z amenom sij0 zvečer nad oljno svetilko, da se po- končati. suše. — Raaen tega ohranja Eskimu Molitev je zlati ključ do božjih zalvladov. zdravje snežnica, ki je mnogo popijejo. Molitev je prvo orodje pri hiši. Molitev je ključ do dne in ključavnica Dežele brez kamenja. za noč. Molitev je revežev zdravilo. Vrednost stvari zavisi od njene red- Molitev je najfežje delo. kostL To nam dokazuje tudi sledeče Molitev je denar, ki tudi v nebesih velja. dejstvo: Po širnih nižinah najjužnejšega Molitev j^ zid v viharju. ^e^a Amerike ni na stotine kilometrov Molitev dela iz kamenov kruh. daleč nobenega kamenja, in je kamen Molitev gor, blagoslov dol. tam taka redkost kot pri nas demant. Molitev revežev oblake predere. Divjaki teh dežel sploh ne vedo, kaj je Molitev brez pobožnosti ptič brez pe- kamen. Ako jih zanese usoda v take ru^i kraje, da vidijo kaj kamenja, se temu Prisiljena molitev je hitro pozabljena. zel° čudiJ° in si ga ualože kot najdrago- Molitev taka kot molivec. cenejše blago, da ga odneso domov. R e k i : Zlato. Na molitvah stati (= v zadnjih vzdih- V mestu Titzroy v Avstraliji so po- ljajih). drli vse hiše, ker so prišli na sled zlati Koga učiti kozjih molitvic. žili, ki gre skoz mestne kleti; dobili so MoMtev peti. že veliko zlata. Koristna muha. Drobiž. ., , .... ,, „ . v, „.. Med najbolj nadlezne m skodljive zi- Narod, ki ne pozna prehlada ^ali ^™ P° P™vici muhe m mušice. So pa tudi muhe, ki nam konstijo. Na so Eskimi, torej ljudje, ki žive v najmrz- Japonskem in Kitajskem take muhe lejših pokrajinah zemlje. Za to srečo se celo umetno gojijo in redijo. In sicer ima Eskimo zahvaliti svoji obleki, ki je zato, ker so te mulie največje sovraž- tako ohlapna, da mu vedno obliva telo nice nekega hrošča, ki razjeda sadje in 165 zelenjavo. V par dneh je tam vsak sa- 2. Rešitev premikalnice v 9. štev. dovnjak očiščen. Amerikanci so zvedeli' 0 p e r a za koristne lastnosti te japonske in ki- e t> o k a tajske muhe in so poslali kar tri ekspe- b dicije v ti dežeU, da študirajo način reje p I i c a Perpetua- te muhe m nacm pokoncavanja tega v e s n a Robinson. - iirosoa1. Omenjem hrosc napravi namreč T r z i n tudi v ameriških sadovnjakih in zelni- k u d o n kih ogronuio škodo. » r> n a r Vsak dan štiri milijone litrov mleka. ., „ ,.. . ... „ .. * 3. Rešitev konjiča v 9. štev. Mesto New-York v Ameriki je posta- Ali bilke> m cvetke lo največje mesto sveta in prekosilo slehema poganja gruda. fl tudi že London. Zdaj ima že okoli osem Božji prst na zemlji piše ^M milijonov Ijudi — Jugoslavija jih ima sam neviden vidna Čuda. S dvanajst. Leta 1922.jeporabil New-York „ , , .. , .. fl 35 milijonov veder mleka Po 38 litrov, Lno ^Tze^ftam ^ana, 1 1.1924. pa 38 ln pol milijona veder. Ce vedno vsem očem odprta .^M razdelimo to na dneve, pridejo na dan *°- nikoli vsa prebrana. iH štirje milijoni litrov mleka, na vsakega Medved. človeka pol litra. Seveda je treba mleko od daleč dovažati, bližnja okolica take 4l Rešitev odlomka iz pisma v 9. štev. ogronrae množine ne more dati. Včasih Datum pisma ti pove, katero besedo mo- prihaja mleke celo iz krajev, ki so več raš vze'i v vsakem posameznem stavku, pa kot 800 kilometrov oddaljeni od New- dobiš Preg°vor: Yorka, torej približno toliko, kolikor Kar te ne peče, ne gasi. znaša razdalja od najsevernejše točke Jugoslavije do najjužnejše. Za transport uporabljajo v zadnjem času velike ci- Listnica urednišlva. sterne ali tanke; kakor jih vidimo pri nas za petrolej, špirit, olje itd. Do kolo- Ig. G.: Uganke so prelahke. Zberi kaj dvora vozijo mleko v vozovih ali karih, zanimivejših. — Joško P.: .Morda so moje , . . . ' , , . . ,. ., ' pesmi izraz še neizcisčenega mladostno ne- ki lmajo oaem do deset jeklenih posod, jasnega čuvstvovanja?" razmišljaš. Predvsem 2 mlekom napolnjenih. nedostaje znanja slovnice. ,,Le priden bodi, Jožek moj, da enkrat lepi vrt bo tvoj" (prav: —__________________________________ lep bo vrtec tvoj). — Ivan M. t U.: Račun- ski nalogi porabimo. — Angela: Kaj hočeš i D«x-fO, ov.i,.r (, x* povedati s pravljico? Ni nič razvoja. Pesmica 1. Rešitev- sknvalice v 9. itev. L ge okor^a ± PrR . To je §olska naloga Besedilo v krogah sestoji iz praznih in in ne Pove niL novega. — Vekoslar: Pisano polnih črk. Prazne imaio prednost. Ključ ie z neko Prisrcnostjo, vendar ze prevečkrat v razmerju med praznimi in polnimi črka- povedano. — S. Fr.: Bomo poslah našemu mi. Naiprej naj se vzame sk-upina štirih ugankarju, da izbere, kar je porabnega. — praznih 5rk, nato: ooo.; oo.o, o.oo, Stamslav: 0 tvojih pnspevkih velja isto. Je . o o o; o o.., o. o., o .. o, .o. o, .. o o »V &*" tv«Ja? - fndrej: R.sbe mso slabe «...;. o..;.. o ., ... o, ....;...,..... Mogoce katero porabuno v posebnem kotičku. — G. M. K.: Pesmice so nekoliko slabotne, Vrniti nikdo ne more, niti sam božji ukaz; proza pa originalna in krepka. Zahvalo za nikdo ne more doiti, g čimer odbežal je čas. dosedanji trud. Prosimo, nadaljujte. Narožniaa za 1. 1926./27. ostane nespremenjena: Vrtec in Angelfiek (po 10 številk) skupaj bosta stala Dio 22, Vrtec sam Din 14, ADgelček sam Din 8. — Naročnino sprejema ^Uprava Vrtca" (dr. Jož. Demšar) v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80, vse spise in rešitve pa ^Uredništvo Vrtca in Angelčka" (stolni kanonik Jož. Volc) v Ljubljani, Pred škofijo štev. 8. — Čekovni račun uprave ima štev. 10.470. 164