Listek. 513 Vabilo. »Pedagogiško društvo« se obrača tem potem do vseh slovenskih učiteljev in učiteljic, takcS tudi do slovenskega razumništva z nujno prošnjo, da bi mu blago-izvolili pristopiti, ker le tedaj bode mogoče nadaljevati začeto pedagoško-slovstveno delo. Ako se ozremo na zmoter tega jedinega slovenskega pedagoškega literarnega društva, menili bi, da ga ni učitelja, ni učiteljice, ki bi ne bil njegov podpornik, društvenik, sotrudnik. Žal, da temu ni tak6, in le malo je število društvenikov. Skoro bi mislili, da slovenskemu učiteljstvu ni mnogo do tega, ima li svoje literarno središče ali ne! Propad našega društva bi bil v nečast učiteljstvu, uspevanje njegovo pa mu bodi v največji in najlepši stanovski ponos. Tu nam ni treba kazati šele na druge stanove, kateri kar najpožrtvovalneje goje" svoje strokovno znanje. Ozrimo se jedino le na slična pedagoška društva hrvaška, češka, poljska, nemška i. t. d., in dvojimo, da bi našli pri njih mnogo učiteljev — učiteljic — nedruštvenikov. Zato pa ta društva tudi lepo uspevajo in širijo ugled učiteljskega stanu 1 Res, da se naše društvo ne more povsem meriti z jednakimi i ni mi društvi; a temu se takoj odpomore, kadar bi pristopili društvu vsi učitelji in vse učiteljice in deloma tudi sodelovali pri njem , zakaj mnogo tvarine je pri nas še neobdelane, mnogo dela in truda nas še čaka; sosebno nam še nedostaje specijalne metodike in pedagoških klasikov. Odbor se ne straši truda in dela, ako le najde duševnih sotrudnikov in gmotnih podpornikov. Vzdramite se torej, častiti tovariši in tovarišice — brez izjeme! Žrtvujte malo letnino sebi v duševno korist, stanu pa v čast in ponos! Ako bi se slovensko učiteljstvo ne odzvalo v obilem številu temu uljuduemu vabilu, bode najbrž odbor primoran opustiti nadaljno izdavanje »Letnika« in izdajati le še posamne spise, in to tedaj, kadar se oglasi zadosti naročnikov ali društvenikov, oziroma kadar se razproda večina društvenih knjig, katere ima odbor še v zalogi. Z raz-pečanjem teh knjig bi si društvo nekoliko izboljšalo svoje materijalno stanje. Zato za-jedno uljudno vabimo slovensko učiteljstvo, da nemudoma seže po teh knjigah. Najprej namerjamo izdati »Jezikovnega pouka II. praktiški del«, potem »Nazorni pouk«, »Pouk o črtežih v pomnoženi izdaji« in »Na v od za obrtno strokovno risanje« i. t. d. Odbor je pa tudi pripravljen, vzprejemati spise druge vsebine. A tudi izdajanje teh spisov je, kakor rečeno, zavisno od p. n. učiteljstva in se utegne zavleči dotlej, da se oglasi zahje zadosti naročnikov, oziroma društvenikov. Sploh pa prosimo častito slovensko učiteljstvo, naj se blago-izvoli po strokovnih listih izjavljati, kako želi, da bi se odslej uravnalo naše pedagoško-slovstveno društvo. Letnina iznaša 1 gld. in IO kr. za poštnino. Primerni spisi razne vsebine naj se pošiljajo odboru. V Krškem, meseca julija 1892. Odbor. »Beitrage zur slavischen Fremdv/orterkunde.« Tako se imenuje razprava, katero je priobčil g. dr. K. Strekelj v XIV. zvezku Jagičevega časopisa »Archiv fiir sla-vische Philologie.« To je sedaj že druga zbirka tujih besed v slovanskih jezikih, katero je podal g. pisatelj; prva je izšla v ,,Archiva" XII. zvezku. Upoštevani so zlasti nemški in romanski elementi; med tujkami beremo dobro tretjino besed, ki so navadne v novi slovenščini. Vsa razprava obseza 43 stranij in priča o korenitih raziskovanjih. Ein Defraudationsprocess aus dem Jahre 1782. Neutrudni proučevalec domače naše zgodovine, gospod prof. Ivan Vrhovec, priobčil je pod tem naslovom v izvestji novomeške gimnazije jako zanimljive črtice iz zgodovine Novega Mesta, ka- 5H Listek. terim so podlaga arhivalije v ondotnem mestnem arhivu. V prijetni obliki nam pripoveduje, kako so se proti koncu minulega stoletja novomeški meščani uprli malo obljubljenemu mestnemu blagajniku Skubitzu, ki je baje presamovoljno in časih tudi nepravilno opravljal svojo službo, in kako so se ga končno iznebili po velikem naporu in dokaj čudnih preiskavah. Vsa razprava je drastiška slika tedanjega družabnega razmerja in bode dobro prijala prijateljem naše domače zgodovine. Zieglerjeva slika. Prijatelje naše književnosti utegne razveseliti novica, da se je č. g. Ivanu Vrhovniku, župniku v Trnovem, po raznih zaprekah venderle posrečilo pridobiti dobro ohranjeno daguerotipijo pokojnega pisatelja. Gospod Vrhovnik pripravlja životopis Zieglerjev za knjižnico »Družbe sv. Cirila in Metoda« ; njega delo bode okrašeno z nekaterimi podobami, med njimi seveda tudi s sliko Zieglerjevo. — Naš list. je moral poročilo g. Harambaše o književnem delovanji Zieglerjevem žal odložiti za prihodnjo številko, ker ni bilo prostora. »Nebeszki pasztir pogublyenu ovczu ische.« Pred sto leti je bila književnost južnih Slovanov majhna; največ si našel knjig nabožne vsebine. Takim knjižicam pripada ,,Nebeszki pasztir pogublvenu ovczu ische"; dobil sem jo med knjigami pokojnega prijatelja, ki se je rad bavil s takimi starinami. Knjižica (jaz je imam samo 16 listov) tiskana je ,,vu Optuju pri Ferenczu Skiiczu" 1795. a „zlosil" jo je P. Gregorius Kap. Dasi je pesem zložena v hrvaški kajkavščini, mislim, da bi utegnila koga zanimati; zato podajam tukaj nekoliko vrstic. Pasztir na gore kalvarie ovczu ische, i onde vumira: ovcza doide. — Anda kad' tulika za ovczu podnefzel Pafztir, nežna fzada, kambifze prenefzel ; Pochne iti, ali tulike jakofzfti Nema; ar vfze telo punoje fzlabofzti, Szamo dafze giblye, ide; ali pada Dole; ar velika gingavocha lada. — Na merzlom kamenvu vefz turoben fzedi, Zdihavajuch milo, okol fzebe gledi; Reche: tusna ovcza! al' da bolye rechem: Tušni pafztir ! koy za tobum tak techem. — Izkal fzemte dugo; Cedron naj fzvedochi Meni: 011 je videl zaplakane ochi. — Od placha mojega vfzakafze geniila Kaplya vode: ar je placha dofzta chula. — Zverhu mene Cedron ifzti je tuguval, Kad' videl kak jefzem za ovczum setuval; Z-menum jefze plakal, szvedochanfztvo daje. — »Narodni zemaljski glasbeni zavod« v Zagrebu je izdal koncem šolskega leta 189.1./92. svoje izvestje, katero prinaša na uvodnem mestu članek o umetniškem glasbenem predavanji iz peresa prof. Romana Moserja, potem načrt temeljnega statuta, učiteljsko osebje, imenik učencev, letopis zavodske glasbene šole, beležke o delovanji ravnateljstva, poročilo o koncertih in produkcijah, različne izkaze o imenji glasbenega zavoda in končno imenik članov. Temu izvestju posnemljemo, da je hodilo v glasbeno šolo leta 1891./92. skupaj 220 učencev in učenk, katere je poučevalo 16 učiteljev in učiteljic. Društveno imenje je znašalo koncem 1891. leta 51.837 gld. 12 kr. v gotovini,