338
Kako sadnemu drevju gnojiti.
Tudi sadna drevesa potrebujejo živeža, in velika škoda je, da se gnojenje sadnemu drevju premalo ceni, preveč zanemarja. Mnogo dreves donaša samo zato malo sadu in vzame nazadnje konec. Pri vrtnarstvu je zatoraj velike važnosti to, da sadjar daje drevju pripravnega gnoja, v pravi razmeri in tudi o pravem času.
Pred vsem treba vedeti, da sadna drevesa jemljo zemlji veliko fosforove kisline, kalija in dušika, in ravno teh trojih tvarin večidel ni obilo v zemlji. Zato je treba skrbeti, da se te redilne snovi, ki jih drevesa srkajo iz zemlje, vedno nadomeščajo, da drevesa ostanejo zdrava in rodovitna.
Odkod pa dobiti dušika, kalija in fosforove kisline?
Dušika imajo posebno v sebi: kri, rožni in kopitni obrezki, dlaka in volneni odpadki, — kalija in fosforove kisline pa je v straniškem gnoji, živinski gnojnici, zmletih kosteh, kurjaku in drugih ptičjakih, v lesnem pepelu, posebno bukovem in trtnem.
Če zemlji dajemo veliko ravno imenovanih dušikovih tvarin, krepko raste drevju les in perje, — če pa jo gnojimo z gori imenovanimi tvarinami, ki imajo fosforove kisline in kalija veliko v sebi, nastavlja drevo več popkov in donaša debelejšega in boljšega (sladkega) sadu.
Po takem treba toraj pri gnojenji vselej vprašati se: kaj  hočemo?
Kadar hočemo taka drevesa, ki so poškodovana po slani, toči, gosenicah in drugih vremenskih uimah ter zbog tega nočejo nič kaj rasti, ali ki so več let zaporedoma bogato rodila in zato opešala, pognati h krep« kejši rasti, treba jim je gnojiti s tistimi gnojili, o katerih smo gori rekli, da imajo veliko dušika v sebi. — Kadar pa drevesa sicer čvrsto rastejo v les in perje, pa sadu ne donašajo, takrat jim je treba gnojiti z gnojili, ki imajo več kalija in fosforove kisline v sebi. — Če pa je drevo tako, da noče čvrsto rasti, pa tudi sadu ne nastavlja, treba mu je gnojiti z gnojem, v katerega smo pomešali oboje vrste gnojila (dušikove tvarine, kalija in fosfotove kisline), ali pa da mur spomladi gnojimo z du* šikovim gnojem, ki rast drevesu pospešuje, —¦ meseci avgusta pa z gnojem, ki ima kalija in fosforove kisline veliko v sebi in po katerem drevo več cvetnih popkov nastavlja za prihodnje  leto.
Najbolje se sploh gnoj sadnemu drevju prileze tekoč, kajti tak hitreje v zemljo pride do drevesnih koreninic, ki ga srkajo, suh gnoj pa dohaja le počasi z deževnico vanjo.. Zato je zmerom dobro, umetna gnojila (superfosfat, kali, hilisalpeter itd.), pa tudi pepel, kri, rožne odrezke, zmlete kosti (koščeno moko) poprej v vodi razstopiti, da v njej nekoliko povro, in šele potem ž njimi gnojiti drevesom. Tako povodenjeni gnoj se vlije v jame, katere se, kakega četrt metra široke in pol metra globoke izkopljejo, tako daleč od debla, dokler veje drevesne sezajo. Kadar je gnoj vanje vlit, pa se zopet zaspo.
Najboljši čas drevju gnojiti je od spomladi do jeseni, in sicer zgodaj spomladi zato, da rast vzoudimo V drevesu, — meseca julija in avgusta, da drevo nastavlja sad, — meseca septembra pa zato, da se pomnožijo tvarine, katerih za drugo leto potrebuje.
Če je zemlja suha in vreme gorko, treba je tem bolj gnoj pomešati z vodo zato, Ker bi preostri gnoj škodoval. Vendar se dado vsa tu imenovana gnojila rabiti tudi suha, s prstjo zmešana kot kompost Potrese se okoli drevesa pod krono po zemlji in potem zagrebe. Taka gnojitev se prileze posebno češnjam, češpljam, orehom, kostanju in vsemu koščičastemu in luskinjastemu sadju, kateremu je ostri tekoči gnoj škodljiv zato, ker prehitro svojo moč kaže.
Kdor hoče gnojiti s svežim živinskem gnojem (kravjak je zato najboljši), naj se že jeseni okoli drevesa zagrebe, da se čez zimo razkroji in svoje redilne tvarine (dušik, kalij in fosforovo kislino) odda kmalu spomladi koreninam drevesnim.
Koliko pa naj se za gnojenje izbranega gnoja daje drevju? — Več ali manj, to se ravna po velikosti drevesa in lastnosti zemlje.
Visoka in starejša drevesa potrebujejo gnoja več nego nizka (pritlikavci) in pa mlada, — pusta zemlja ga potrebuje več nego močna.
Gnojnice živinske ali straniškega gnoja zadostuje 3 do 5 litrov velikemu drevesu, — pepela 1 V2 do 2 litra, — kalija 60 do 100 gramov v 4 do 5 litrih vode. Manjša in mlajša drevesa potrebujejo seveda manj gnoja.
-----    339    -----