Z67. Ml
V UdMUH v
XIII. leio.
„Slovenski Narod4* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen* v upiavništvu prejeman:
fcclo leto.......K 24— .  celo leto.......K 22 —
ioI leta........12—     pol let«........11 —
fetrt leta........6-—      četrt leta........550
uesec........2'—  I   na mesec........ 190
Izhaja vsak dan zvečer tevzemSl
ta praznike.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica št. 5, (I. nadstropje na levo), telefon 3t. 34.
Inseratl  veljajo:  peterostopna petit vrsta za ajajgat po 14 vin., za dvakrat
t Vtfpb fatercijah po dogovoru.
po 12 vin., za trikrat afl večkrat po^lO vin.
Upravnic t vu naj se poši!jajc naročnina, to je admlaistrativaa
- Posamezna številka ve
Je, inserati Itd.
v.
»Slovenski Narod«* velja po polti:
za Avstro-Ogrsko: *a Nemčijo:
celo leto.......K 25*— ■   celo leto.......K 28 —
Sefct teta                                    ^       za Ameriko in \se druge dežele: na mesec 2*30 1   celo leto.......K 30-
Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine te ae ozira. Narodna tiskarna tetefoa it. 85.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica nit znamki Upravnfltvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo),   telefon št. 85
ZnaK naših razmer
V škofovi rdeči brošuri tiči vc-iko več kakor l>i kdo sodil po prvem 'isu. Ta brošura ni samo škandaloz-i dejstvo, ki izpričuje žalostni nivo ftofove občne in moralične omike, ni samo delo, ki je kompromiti-alo škofa in njegove zagovornike in anitelje. Ta brošura je kričeč do-Kliment našega kulturnega stanja oh in nad vse karakterističen iiiiak naših socijalnih razmer.
Zavedamo si' vsi, da je slovenski rod v kulturnem   razvoju zaostal i drugimi narodi, ki žive v srečnej-razmerah in da je vsled tega na-občno kulturno stanje razmeroma je kakor naših sosedov. Navadili .■• se pripisovati vso krivdo na tej talosti krivičnosti državo in svo-narodnih   nasprotnikov,   to pa liko bolj, ker nam iz tisoč rogov restano doni na ušesa, da je slo-i>ki narod imel in ima Še danes v ►ji duhovščini najzvestejšega poli-ega in socijalnega, kulturo poseli jočega in povzdigujočega orga-izatorja.
Sedaj pa je kakor strela z jasnega iln v slovensko javnost škofova ■rošura. razgnala je meglo domišljij predsodkov    in   nam pomaknila ' i m i pošastno sliko tiste katoliške iilture,   s   katero duhovščina osre-uje slovenski narod.
Da je med nami sploh mogotV do-duhovnika,  ki  spiše  tako knji-je   med nami sploh mogoč knez in absolutni zapoved -
ravna i>o krajevnih razmerah in po stanju civilizacije dotičnega naroda.
Kar je med Francozi, Angleži ali Nemci že davno zavrženo in česar bi se cerkev med temi narodi nikdar ne upala učiti in delati, to porablja čisto brezobzirno med ljudstvi nižje civilizacije, med prebivalci južne Amerike, med Indijanci, zamorci iti 'olinezi.
P
kven
cerkvenih i
niza
bnik
o v
ki izda
spis,    oa  more pri  nas postati • f. torej č»ivar javne morale in ne-»tljivi kažipot za nravno življenje roda, ki se le v mislih bavi s ta.ki-vprašanji, kakoršna so obravna-i v rdeči brošuri, to priča vsemu u. da živimo Slovenci v kultur-ili razmerah, ki so nevredne 20. sto-' tja.^
Kar se j»- zgodilo pri nas. kar je opravičevale? in zagovornike i duhovščino, to je pri vsakem prem civiliziranem narodu popol-
a nemogoče.
Naj sc nam ne ugovarja, da je tova brošura samo posnetek iz od :ve   odobrenih   knjig različnih enih pisateljev. Tekom časov je ■ rkev opustila mnogo naukov, ker so bili več v skladu z idejami nove 1 »o, in vrgla je v pozabo mnogo uobrcnih   knjig",   ker nasprotujejo j tom in nazorom ter razmeram ži-•če generacije.     Cerkev se povsod
Tako je ravnal tudi ljubljanski škof. Ne samo ko je izdal svojo rdečo brošuro. Vse kar počenja škof, odkar zavzema svoje visoko mesto, vse njegovo delovanje iti nehanje v cerkvenem, nravstvenem, socijalnom in političnem oziru je le izraz kulturnih razmer tiste.ua dela našega naroda, ki stoji pod klerikalnim varstvom in ki tvori znatno večino vseffa slovenskega naroda.
Žalostna je resnica, da se je pri nas !e en de! naroda, le izobraženi sloj dvignil čez ta kulturni nivo, masa našega naroda pa da živi v uprav srednjeveški temi in to po krivdi slovenske duhovščine. Niti država, niti naši narodni nasprotniki bi ne bili mogli našega kulturnega razvoja tako zadržati, kakor je to storila duhovščina. Razmere, v katerih moramo Sh»venci živeti, so nevredne našega, sicer talentiranega naroda in nevredne sedanjega časa. Te razmere so take, kakor da plamenica prosvete ni vrgla še nobenega žara na nas.
V duševni temi preteklih Časov živi masa slovenskega naroda in kar j je v človeškili močeh, stori duhovšči-I na vse. da bi vzdrževala to temo. i Samo v tako zaostalih kulturnih raz-j merah je bilo mogoče, da je Anton j Bonaventura sploh postal škof, da je mogel uiranja t i stvari, katerim bi se drugod vse uprlo, da je mogel posegati v zasebno in javno življenje na način, ki se ga poslužujejo samo misijonarji med ljudožrci in da mu jo vzlic temu s fanatično zvestobo sle-! dila .-koro vsa duhovščina, ne da bi se masa našega naroda ob tem kako spodtikala.
Srednjeveške so naše razmere. V glavah duhovščine in njihov ga voditelja vladajo nazori davno pre-teklih dni in s silo znajo vzdrževati ljudstvo v duševni odvisnosti in v nevednosti. Sad teh razmer, sad feh nazorov je tudi škofova rdeča knjižica. Da j** temu ?-cs tako. potrjuje dejstvo, s kako vnemo se večina duhovščino zavzema za obrambo tega škofa.
Iz dejstva, tla je bila sploh mogoča taka knjižio;:, se da tudi skle-
pati na naše javne razmere. Cehi in Poljaki  pokažejo dostikrat, da kar
ue morejo pojmiti Ijiiega. žrtev in trpljenja polnega boja proti klerikalizmu na Slovenskem. To izvira od tod, ker ne poznaje, ne eiljev ne sredstev slo ven i.e'.-a klerikalizma, ker ne vidijo brutalne netolerantnosti, fanatične podivjanosti, vprav sred-njeviske blaznosti, s katero zasleduje klerikalizmu svoje cilje. Bosonogi iti ušivi menihi minolih stoletij niso mogli huje divjati, kakor divjajo pri nas klerikalci v -l>. stoletju. Kar ]Hj-"trnja klerikalizmu na Slovenskem, to mv-ega vse mej:-, u, je mogoče samo \ razmerah, kakoršue vladajo pri nas vsled naše kulturne iu politične za-ost a lest i. Kar dela pri nas klerikalizam, to je mogoče samo tam. koder je mogoče,    d-\    obelodani cerkven
knez   tako delo, kakoršno
je rdeča
Krosa ra.
Talna wm^n meti Mila in Solgartfn po aneksiji Bosne.
Pred štirinajstimi dnevi smo priobčili iz Soluna dopis, v katerem je bila podana vsebina razgovora z bolgarskim poslanikom v Kimu. g. i Dimitrijem Riževim, o 4Hmošajih meti Bolgarsko ii» Htlwjo po izvrsvmi aneksiji   fJosne   in   1 U-reey» viu*>.
V dopis:« se je trdilo, tla j" poslanik Rizo v v razgovoru razkril, da se je v času najhujše vojne napetosti med Avstrijo in Srbijo vršil tajni sestanek bolgarskih in srbskih državnikov, na katerem so bolgarski dele-gatje stavili predlog, naj bi Srbija in Bolgarska skupno nastopili proti Turčiji, in sicer na ta način, da bi srbska vojska vdrla v sandžak Xovi pazai in ga zasedla, doeim bi Bolgarska istočasno udarila v jedrenski vilajet ter prodirala proti Carigradu.
Naš dopis je v političnih krogih povzročil veliko senzacijo, ker se v javno-1 i do tedaj o onem tajnem sestanku ni ničesar slutilo, kamoli vedelo.
i.\ /kritje našega lista so zabeležili vsi večji evropski listi, najuglednejši srbski list »Politika« v Bel gradu pa je priobčil naš solunski dopis malodane v celoti.
Xato je dobilo uredništvo »Politike« iz Rima dne 15. t. ni. to - le brzojav ko:
»Politiki«, Belgrad. »Nikdar se nisem razgovarjal s katerimkoli do-
pisnikom »Slovenskega Naroda«. — Rizov.« — To brzojavko je priobčila »Politika« v svoji torkovi Številki s tem-le komentarjem: »Interesantno je, odkod in zakaj je bil poslan ta dopis »Slovenskemu Narodu«, ki je sicer vedno dobro informiran. Se in-teresantuejše je to vprašanje zategadelj, ker je neobhodno potrebno, da se stvar, o kateri se v dotičuein dopisu govori, popolnoma pojasni in pretrese. Lanske jeseni, v času, ko bi bila vsak trenotek lahko izbruhnila vojna med Srbijo in Avstrijo, zatrjevalo se je pri nas. in sicer s strani, kateri se je moralo verjeti, da bi se v istem trenotku, ko bi se naša vojska zbrala pri Majeviei in Romuniji, pojavili v smislu dogovora z Avstrijo tudi bolgarski voji ob Timoku in Nišavi.
In morda je ta 1 rdite v mnogo pripomogla k temu, da je Srbija zavzela ono stališe.', ki jo je končno dovedlo do tega, da je sramotno kapitulirala.
Sedaj pa je prišla na dan verzija, da je bilo stališče Bolgarske napram Srbiji v tem trenotku docela drugačno.
Gosp. Rizo v, čegar ime se spravlja v zvezo z ono trditvijo, izjavlja samo eno: da se on ni razgovarjal z nobenim dopisnikom ^Slovenskega Naroda«, a ne omenja niti z eno besedico, da-li je vohče kdaj s kom v tem smislu govoril, odnosno ali on veruje v resničnost one trditve.
Tega se sicer od njega tudi ni moglo pričakovati!
Toda brezpogojno je treba vedeti, da-li je resnična prva ali druga trditev. Potrebno je to tako zbog nas samih, kakor tudi radi naših odnoša-jev z Bolgarsko.«
Tako »Politika; ! Ker ima javnost pravico, da točno izve. kaj je na stvari, izjavljamo to-le: Z apodiktično gotovostjo zatrjujemo, da so podatki, navedeni v dopisu iz Soluna v 255. številki »Slovenskega Naroda« z dne H. novembra popolnoma avtentični.
Dotični razgovor g. poslanika K i zova z našim ob vest i tel jem se je vršil za časa poslanikovega dopusta na parniku avstrijskega Llovda >/(*orizia«, ko je gosp. Rizov potoval v smeri proti Carigradu. Kar pa se tiče brzojavke gosp. poslanika Ri-zova belgradski »Politiki«, priznavamo rade volje, da odgovarja resnici, ker gosp. poslanik se res ni razgovarjal in se tudi ni mogel razgovarjati z nobenim stalnim ali specialnim dopisnikom »Slovenskega    Naroda« iz
enostavnega vzroka, ker naš list nima nobenega stalnega dopisnika \ Solunu.
Sicer pa je bilo dotično poročil« označeno samo kot    »Dopis iz So!u na«, ne da bi se na glasalo, da je morda od našega stalnega dopisnika. Ak. so potem drugi listi pisali, da poroča o dotični stvari dopisnik,   to je stalni dopisnik   »Slovenskega Naroda«, je to njihova krivda. Končno po udarjamo še to, da smo eventuvalnr pripravljeni, ako bi bilo potreba, navesti tudi ime dotičnega gospoda, > katerim se je razgovarjal bolgarski poslanik gosji. Rizov na parniku »Go-rizia« o odnošajih   med   Srbijo ir Bolga rsko!
U isuu u mm sotfilče«
Da se spozna brezmisehio pisar-jenje klerikalnega dnevnika glede volitve iz veieobrti v obrtno sodišče, naj navedemo v naslednjem imenik vseh volilcev te skupine, ker se iz njega spozna, da Nemci v tej skupini faktično nimajo večine.
Volilno pravico v tej skupini s* imeli:
Viljem Treo. stavbenik,. Ljubijo« I na; Cbukl pl. Trnkoezv, lekarna, Ljubljana; Jakob Zalaznik, pekarija, Ljubljana; Avgust Zankar, železoli-j varna, Ljubljana; Akcijska družim za kemično industrijo, Ljubljana; L. kr. pri v. predilnica in tkalnica. Ljubljana; Naredna tiskarna, Ljubljana; Plinarna, Ljubljana; Južna železnica, Ljubljana: Državna železnica, Ljubljana: Kranjska stavbinska družba: Akcijska stavbinska družba »Union«; Mestna občina, elektrar-Ljubljana; Mestna občina, elektrarna, Ljubljana: Ljubljanska kreditna banka, opekarna, Dobrova: Akcijska družba »Levkani« Josefsthal, papirnice v Vevčah; Al. Rosner & Co., kuhanje žganja, Spodnja Šiška; dr. (i. Giulini, kemična tovarna, M tiste; Angelo Aita. opekarna, Dobravca pri Igu; Danijel Battelino, zidar. Spodnja Šiška; Buzzolini & Vonturini, tovarna za salame, Stožice; Josip Vodnik, kisarna, Spodnja Šiška; Pavel Seemann, voščarna, Vič: J. Ko-sler & Komp., pivovarna, Spodnja Šiška: Filip Supančič, opekama, Vič; Anton Tonejc, kavarnar, Ljubljana; A. TscbinkTa zet, tovarna za kavine surogate. Ljubljana; Anion Deghengi, gostilna, Ljubljana; Anton Sam]>l, kantina, Ljubljana: Ka-rol Pollak, tovarna za usnje, Ljubljana;   Filip   Supančič, stavbenik,
LISTEK.
ritana hrucfflilli umet-nliiDv v Ljubi oni
r.
Končno   smo Slovenci vendarle
i-ii do tega, da pozdravimo tudi aško   upodabljajočo umetnost na
mi grudi. Domalega z vsemi pano-
tni hrvaške kulture smo se sezna-ili edinole upodabljajoča umetnost naška nam je ostala tujka, tuja še
I j, nego nam je tuja lastna naša [Hjdabljajoča   umetnost.    In   če je
»učno vendarle prišlo tlo tega, da se udi z njo seznanimo pobliže, ni to isluga uaše oficijelne javnosti, tem-• e je to zasluga ravnoistega našega rvoborilca za spoznavanje   iu udo-
ačenje ujiodabljajoče umetnosti, rtteri je nam Slovencem   iz lastnih
romnih sredstev ustvaril lasten nietniŠki dom, je to zasluga vodite-ia   slov. slikarjev R i k a r d a Ja-
0 p i č a.
V njegovem paviljonu v Ijub-uiskem Lattermanovcm drevoredu
■ imajo odsihmal periodično vršiti />tave umetnin,   izišlih ISpOii rok
lovanokfli umetnikov. Zdi se mi pa,
1 ni samo   slučaj,   ako so ta ciklus
slovanskih umetniških razstav otvorili baš uaši bratje Hrvat:. Vsaj živimo z njimi v najožjih stikih iu so zveze, katere vež« jo nas Slovenec nanje najožje, uprav bratske. In zato te najnovejše razstave hrvaških umetnikov ne pozdravljamo samo s stališča, katero v nas vzbuja toplo željo, da bi v svoji neposredni bližini imeli čim v< č priložnosti, seznanjati se z upodabljajočo umetnostjo in jo proučavati, da si ob njej blažimo in odgajamo svoj okus. temveč jo pozdravljamo z isto iskrenostjo ludi s stališča slovcnsko-hrvaške kulturne vzajemnosti.
Kno stvar torej treba zabeležiti, predat) se spustimo v nadrobno razmotri vanjo te razstave: dejstva namreč, da smo se te bratske razstave veselili v naprej, in drugo dejstvo* da smo se je iz srca razveselili, ko sum se z njo seznanili oči v oči.
Da pa ne bo napačnega razumevanja, treba, da zabeležim še to-le: kar bodem napisal v naslednjih vr-stieab mi v poro ni silila tista jugoslovanska vzhičenost, ki je nekritična ravno zato, ker hoče, da se ji že iz dalje pozna,da je bratska, nasprotno: govoriti hočem s tisto odkritosrčnostjo, ki se ne ozira ne na levo, ne na desno, se ne ozira ravno za to ne, ker boče, da ne govori praznih, emfatičnih besed, marveč da   po skromni
svoji zmožnosti pomaga pri zgradbi spoštljive kulturne stavbe. — Neprestano in na vseh koncih povdarjamo, da smo Hrvatje in Slovenci kulturna enota. Jn prav je tako. Zato pa si zgolj iz prazne pokaje\ aluosti ne smemo ustvariti ničevega mnenja, tla smo za bratstvo edino tedaj storili zashižno delo, če smo vse, kar je izšlo izpod naših rok, medseboj pre-sojevali raz stališče pobratimstva, ne pa s stališča hladno prevtlarjajo-čega ra/'.ima ki stremf po napredka.
To se mi je zdelo primerim omeniti,da po staroslav.šabloni ne bo kdo mnenja, da nastopnim vrsticam ni dosti verjeti* ker so bržčas zgolj reklamne, reklamne s stališča jugoslovanske vzajemnosti iu jugoslovanskega, enro prizanesljivega bratstva, ali pa reklamne zato, da pride v domači paviljon tem več posetnikov.
In zdaj, ko sem obrazložil vse to svoje principiolno naziranje, se čutim dolžnega, da vnovič semkaj iki-stavim že prej izrečene besede: da smo te najnovejše razstave hrvaških umetnikov veseli, in da dostavljam, da smo s brati Hrvati vred ponosni nanjo.
hrvaških umetnikov se je udeležuje. Teh 29 hrv. umetnikov pa nikakor ne reprezentuje vse hrvaške sodobne umetnosti, pač pa velik njen del, kajti   a    umetn. društvu
»Medniič«, ki združuje v sebi le dalmatinske vstva rja joče umetnike, so se združili domalega vsi hrv. umetniki, ki žive zunaj hrvaške banovine. Z delom hrvaške umetnosti torej se seznanjamo zdaj, seznaniti se z ostalimi hrvaškimi umetniki, nam je prihranjen t) za bližnjo bodočnost.
In teh *20 hrv. umetnikov je v Jakopičevem paviljonu razstavilo 171 različnih del. Tukaj vidimo oljnate slike, slike z vodenimi barvami, risbe s svinekom. risbe s peresom, iz-jedenke, ki nas zlasti zato zanimajo, ker nas Hrvatje na tem polju daleko prekašajo, pobarvane oziroma barvaste risbe in lepo vrsto skulptur, deloma izvršenih v bronu ali mrainor-ju, deloma v sadru ali lesu. Vobče se nam na prvi mah pokaže pestra slikovitost, pestra tudi v tem oziru, ker je dalmatinsko - hrvaškim umetnikom na izber vse več motivov, nego jih imajo na razpolaganje naši uinet-uiki. Pri tej priliki treba še, da do stavim, da nameravam ogledovati vso to razstavo, •> kateri sem namenjen govoriti, z dvojnega vidika: prvič, z vidika s katerega se v nas Slovencih umetniške razstave vobče morejo presojati, to je z vidika sploš nega slovenskega dojmovanja in pojmovanja, in drugič z vidika svetovnega pojmovanja umetniških nalog in uspehov.
Zanimivo je bilo takoj ob otvoritvi te razstave, koliko presenečenje, kolika negotovost se je polastila posetnikov. navajenih zgolj naših slovenskih umetniških razstav. Tukaj, pred to hrvaško umetnostjo se je odpiral povsem drug slikarski svet, le redkokdaj soroden tistemu, ki smo ga Slovenci in ki so ga pred nami kot v istini slikarskega in vsega upoštevanja in spoštovanja vrednega, čislali inozemci. Obstrnielo je občinstvo in si ni vedelo izraza. Navajeno na povsem inoderni.-tiško umetnost, na pleinarizem, impresionizem in kar je še drugih takih modernih umetniških - nam Slovencem, — to treba povedati, — ravno-tako malo znanih struj, kakor so nam v obče neznane druge umetniške struje, — je otvoritveno občinstvo in za njim še vse bolj vse ostalo občinstvo pred temi hrvaškimi umetninami onemelo iu si ni vedelo, ne kako ni kam. Sčasoma šele je prišla zavest in tedaj se je med našim občinstvom porodila beseda, da je ta hrvaška razstava dosti lepša nego naša slovenska.
V koliko imajo te ljudske, iz naivne   sodbe   podpirajoče se besede prav, ali neprav, to naj pokažejo nalet In je vrstic/.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljana;   G. Tonnies,   tovarna za
stroje, Ljubljana; G. Tonnies, stavbeno podjetje, Ljubljana; G. Tonnies, mizarstvo na tovarniški način, Ljubljana; J. Aurovi dediči, pivovarna, Ljubljana; Ivan Belič, gostilna, Ljubljana; Marija Binder, stavbno mizarstvo, Ljubljana; Angela Oe-šnovar. gostilna, Ljubljana; Oroslav Dolenc, voščarna, Ljubljana; Avgust Drelse, pečar, Ljubljana; Falesebini & Sehuppler, stavbno podjetništvo, Ljubljana; Josipina Gnezda, kavarna, Ljubljana; Ivana Jeglič, vinotoč, Ljubljana; Katoliško tiskovno društvo, tiskarna, Ljubljana; Ktein-maver & Bamberg, tiskarna, Ljubljana; Ivan Knez, gostilna, Ljubljana; Knez & Supančič, opekarna, Ljubljana; Teodor Korn, klepar, Ljubljana; J. Mathian jun., tovarna za pohištvo, Ljubljana; »los. Maver, lekarna, Ljubljana; Adolf Mlkusch, dežnikar, Ljubljana; Marija Novak, tovarna za žico, Ljubljana; Gabrijel Piccoli, lekarna, Ljubljana; Maks Samassa, livarna za zvonove; Bratje Seravalli, izdelovanje um tnega kamenja, Ljubljana; Josipina Schnini, tovarna za slaščice, Ljubljana; Jean Schrev, pekari ja, Ljubljana. Vseh volilcev v tej skupini je torej oO. Med temi je 25 Slovencev, ki pa smejo vedno računati, da volijo z njimi ' tudi Italijani, ki imajo šest glasov in ki so še pri vsaki vol it vi glasovali s Slovenci. To je torej že 31 glasov ali večina. Ta večina bi bila tem iaglje zmagala, ker je tudi med Nemci nekaj takih, ki nečejo priti v nasprotje s Slovenci in navadno glasujejo ali s Slovenci, ali pa se volitev sploh ne udeleže. Dalje imata volilno pravico v tej skupini tudi južna in državna, železnica, ki pa se pač ne moreta poslužiti svoje volilne pravice, ker železnice niso podrejene obrtnemu sodišču. Šanse so bile torej take. da bi bili združeni Slovenci lahko zmagali, a zmagali so Nemci, ker so jim klerikalci pomagali.
Solnrslia tmUlit
LiulJljcnl.
Dnevno zavetišče za šoloobvezno mladino obojega spola ustanovi mestna občina ljubljanska, izvršujoč sklep občinskega sveta od 19. maja 1908. Za to potrebni posebni prostori se zagotove pri stavbi nove dekliške Šole ob Čopovi cesti.
Pomen in namen dnevnega zavetišča, čigar nujna potrebnost se je poudarjala tudi na letošnji okrajni učiteljski konferenci v Ljubljani, je pa sledeči.
V Ljubljani in njeni najbližji okolici se zadnja leta bolj in bolj širi industrija, z njo pa narašča delavski sloj. Sploh ima kakor drugod tudi naše mesto mogočno privlačno silo na kmetsko prebivalstvo; zlasti se vdove z deco kaj rade selijo s kmetov v mesto. Ves ta novi prirastek našemu prebivalstvu je pa reven; le z enim je od Boga bogato oblagodar-jen: z otroki. Obilica zaroda je goto- ! vo vesel pojav, kajti ni žalostnejše bilance v življenju naroda od one, ki izkazuje krčenje njegovega števila, naj je tudi le relativno, v primeri z naraščajem drugod. Toda življenska sila naroda ne tiči zgolj v njegovi Številnosti, ampak tudi — in to v najodličnejši meri — v njegovi telesni in duševni kakovosti. V tem pogledu pa sedanje stanje dobrega dela našega ljubljanskega- proletarskega zaroda ne obeta nič veselega.
Premnogi starši iz teh krogov nimajo časa, mnogi tudi ne sposobnosti, nekateri ne sredstev za vzgojo
in oskrbo svojih otrok in jih, hočejo
nočejo, prepuščajo telesnemu in duševnemu propadu.
Na   primer:   Mati, tovarniška delavka,   odhaja dan na dan zjutraj
oh 6. z doma in se vrača šele ob isti uri zvečer. Ima dva dečka, ki hodita v šolo. Zjutraj jima na kuha lonec takozvane kave :u ob tej luži živita ves ljubi dan. — Druga taka mati daje otroku vsako jutro desetico, češ, idi v ljudsko kuhinjo na kosilo. Enkrat ali dvakrat gre otrok res tjekaj, tretjič si pa stvar že premisli in si namoto tečnega kosila rajši kupi ]>o-tice ali piškotov, ali pa nese denar v kinematograf ali na vrtiljak, saj kruha za glad se lahko zastonj dobi pri usmiljenih ljudeh, na polju se pa ponuja repa, korenje in koleraba, kar je tudi dobro v sili. — Enako se s hrano godi otrokom vdovcev, pa tudi v družinah, kjer živita oba roditelja, ni dostikrat nič boljše, ker se mora-ta pač oba pehati aa vsakdanjim kruhom. — L:; taki otroci zastanejo v telesu )m razvoja, in da jim s telesom onemorejo tudi duševne sije, je le uarai aa
Pomanjkanje slehernega nadzorstva in vzgajalnega vpliva, v šole-prostem času pa rodi tudi druge slabe posledice. Otrok, samemu sebi iu svoji lastni otročji pameti prepuščen, se neizogibno izpridi. Nevajen točnosti se zakesni v šolo, a ko je prišel prekesno, se boji, da bo oštot. in si ne npatistegi poldne več v šolo; rajše se potika po mestu, in. »gleda štaeune«. Ta izprememba mu je všeč in drugo pot niti ne poizkusi več iti v Šolo, ampak se kar koj poda na kratkočasili »tef«. Slabi tovariši se kaj hitro znajdejo, postopajo vknpe, preže pri kinemat »grafih in komedijah, kado iz pobranih ostankov napravljene ei-garete in se posvetujejo, kako priti do denarja. Drug drugega poučujejo v umetnosti beračenja in kraje, imajo pa devetletni smrkolini tudi že po-menke o »puncah«.
Tako vzra^ea red — in mnogoštevilen je — zanikaren na telesu in na duši, brez sposobnosti za delo, brez načrta za bodočnost. Deklica ali dečvk še nisia stara 14 let, pa že se Ciije iz njunih ust zoačilni program: »Kaj. jaz sem mesten otrok, mene bo že magistrat redil!!« — Čini odrasejo Šoli, teško vstrajajo v kateremkoli uku ali delu. Rokodelstvo menjavajo za rokodelstvom, nobeno jim ne diši, o vsakem pravijo, da škoduje njihovemu zdravju; če jih ne bole prsa, jih pa boli zadnjica, izgovor imajo vedno, in ako jim kaže, si na lepem izmislijo kilo! Mojstri se že nov teh ljubljanskih srajc in tožijo o njih, da ne znajo niti jesti, tečna hrana jim ne gre, le sladkarije in delikatese bi jim ugajale, potuhnjeni so in nepošteni, nesnažui in delomržni. Zato jt i nI jo mnogi mojstri rajše dečke s kmetov navzlic njih nezadostni šolski izobrazbi.
Starši tega zaroda so pa dvojne vrste. Eni s skrbjo in s strahom zasledujejo vznemirljivi razvoj otroka in mu skušajo priti v okom. Izroče in priporoče otroka čez dan kaki sosedi v plačano nadzorstvo in rejo, toda za malo denarja je malo nadzorstva in navsezadnje vsaka stara ženica tudi ni usposobljena za nadzorstvo in vzgojo navihanega in rnzp sajenega mladega tiča. Vse crtane, kakor je bilo, oče in mati pa begat;, okoli in prosita, da bi se sprejelo dečka vsaj čez dan v kak zavod. Toda v ta namen prihaja v poštev edino Marija-nišče, ki ima C'O takozvanih azilcev zgolj v dnevni oskrbi, katero število pa ne odgovarja niti četrtini resnične potrebo in je vedno polno zaseženo! — Ti starši z najhvaležnejšint srcem pozdravljajo obljubljeno usta-
novitev mestnega   dolarskega doma
in teško, teško pričakujejo, da se skoraj otvori!
Velik del staršev je pa po bedi, žganju, lastni zanemarjenosti in duševni toposti slep za razvijajočo se zanikarnost svojega naraščaja, kateremu še potuho daje, kjer in kakor more, in ga izreja desetkrat bolj mehkužno, nego meščanstvo izreja svoje otroke!
Vsem tem otrokom je treba nadomestila za vzgojp, katere jim brez krivile ali po krivdi staršev ne nudi dom. Ker je pa mnogo teh otrok — vodstva ljubljanskih mestnih šol so jih poizvedu jočem u društvu za otroško varstvo imenoma naznanila okoli 200 — mora biti prilika za to nadomestno vzgojo vrejena na najširši in čim cenejši podlagi.
Temu namenu ima torej služiti dnevno šoku sko zavetišče« Prenočujejo zavetiščniki doma. Zjutraj gredo vsak v svojo šolo, koj po šoli vse pa zbirajo v zavetišča, kjer se naj počutijo popolnoma domače. Tu imajo svoj odpočitek, tu se pripravljajo za Šolo in spišejo svoje naloge, poskočijo in se poigrajo. Opoldne dobe kosilo, priprosto, zadostno in tečno; na-ueese jesli! Po kosilu počitek, zabava ali priprava za popoldanski pouk, odhod v šole; po šoli zopel sestanek v zavetišču, kos kruha in kaj zraven in potem koristno in zabavno ukvarjanje do večera. O prostih delavnikih so ves dan v zavetišču, v nedeljah in pravnikih pa redno pri svojih starših, ki so ta dan prosti.
Pouk, delo in zabava v zavetišču ne bodo imeli nič šomašterskega značaja na sebi, dasi ga bodo vodile iu iiadzorovale po pi evdarjenein, določenem načrtu peda&ogično usposobljene osebe. Na sporedu zavetišča bodo: Mladinske igre, telovadba, poučni izleti; — pomoč pri pripravljanju za šolo, rokoLVorni pouk, pouk v lepem vedenju, vrtnarstvu, pri deklicah tudi sodelovanje v kuhinji; — petje, glasba, gledališke prireditve; predavanja s skioptikonom, morebiti kinematograf itd.
Pristop k popoldanskim uram se bo dovolil lahko tudi takim otrokom, ki so s kosilom preskrbljeni doma.
Uspeh se bo sigurno pokazal. — V lanskih počitnicah je bival mal oddelek dunajskih zavet iščnikov (vseh jih je na Dunaju nad 30.000!) v Kamniku. Vedli so se izborno in priljubili so se kmalu nele Kamniča-nom ampak tudi kmetskeinu prebivalstvu okolice, ki jim je rado dona-šalo sadja. Kako vse drugačna je sedaj še naša taka mladina, o tem lahko bridko pot* ž i vodstvo počitniške kolonije v Zatišji! — Toda to, kar se da doseči pri dunajski mladini, doseglo se bo tudi pri naši. Vzgojili si bomo čvrst, pošten, za delo sposoben naraščaj in ta naraščaj nam bo h krutu pionir reda in snage v svojem domačem krogu!
Stroški vzdrževanja se bodo, ako ne povse, pa vsaj v dobrem delu pokrivali po prispevkih staršev. Plačevanje teb prispevkov bo bkratu nudilo priliko za potrebni stik s starši, katere bo tudi vabiti na šolarske produkcije v zavetišču.
Ljubljansko zavetišče pa naj vzpodbudi ustanovitev sličnih zavetišč, tudi po drugih, zlasti industrijal-nih krnjih naše domovine.
Politični položaj.
Akcija Poljakov.
Dunaj, 19. novembra. Poskusi Glonibinskega so se definitivno ponesrečili in konec zasedanja je pred durmi. Danes se bodo vršile sklepne konference, v torek pa ho splošna konferenca klubovih načel-
nikov, v kateri se bo sklepalo, ali bi ne kazalo imeti prihodnji teden plenarne seje parlamenta. Nemci so poslali »Slov. Enoti* ultimatum, v katerem brezpogojno odklanjajo njene zahteve in zahtevajo, da se opusti ob-strukcija. Ni dvoma, da bo »Slov. Enota« vkljub temu ultimatumu vstrajala na svojem dosedanjem sta-
Dopoldne so imeli socialni de-mokratje konferenco, na katero je prišel tudi dr. Glombinski. Socialni demokraije so izrazili željo, naj predsednik Poljskega kluba ne pretrga kar naenkrat svojih posredovanj. In če bi tudi ta posredovanja ostala brezuspešna, naj bi parlament še imel vsaj eno s*\jo. Soc. demokrat je smatrajo obetrukeionistično postopa nje >Slov. Knote« za neprimerno, ker škoduje parlamentu in na drugi strani olajšuje stališče vlade, ki se je za bari kao1 i ral a za obstrukcijo in se odtegnila na la način obračunu v parlamentu. Debata o proračunskem provizoriju bi dala vsem dovolj priliko za tak obračun z vlado. Zato je politična nujnost, da vzame nazaj »Slov. Enota« svoje nujne predloge, nemške stranke pa naj temu ne delajo zaprek. Prof. Glombinski še ni popolnoma obupali temveč hoče svoje posredovahu' poskuse nadaljevati. Korespondenca »Zenirum« namreč piše, da je : Slov. Enoti« predložil nov predlog, ki meri na to. da se med prvim in drugim čitanjem proračunskega provizorija izvede rekonstrukcija kabineta na stvarni med Slovani in Nemci zgotovljeni podlagi. Poljaki bi v drugem čitanju proračunskega provizorija glasovali proti vladi ali pa bi se vsaj absenti-rali; vlada bi ne imela več za seboj večine in popolna rekonstrukcija bi bila neizogibna. Kako bo »Slov. Enota« sprejela ta predlog, še ni gotovo; sklepalo se bo o tem v posameznih slovanskih klubih v torek.
»Slov. Enotam.
Dunaj, 19. novembra. O današnji seji »Slov. Enote« se je izdal sledeči komunike: »Parlamentarna komisija »Slov. Enote« je imela danes sejo, v kateri so se obravnavali predlogi nemških strank, ki so jih predložili Poljaki. Debata se bo v torek nadaljevala. Mod debato se je izrazila želja, naj bi zbornica kmalu imela sejo.
Baje je velik del članov »Slov. Enote« za to, da se taktika popolnoma spremeni in obstrukeija zamenja s stvarno opozicijo.
Nemci.
Dunaj, 19. novembra. Danes so imeli kršč. socialci z nemškim iz-vrševalnini odborom konferenco, o kateri se je izdal sledeči komunike: »Po kratki debati se je soglasno sklenilo, naznaniti predsedniku Poljskega kluba dr. Glombinskemu, da nemške stranke zahtevajo popolno oprostitev dnevnega reda za proračunski provizorij. Pod tem pogojem so nemške stranke pripravljene pogajati se o stvarnem programu in njega izvršitvi.«
Kriza na Ogrskem.
J ust ho v a stranka.
Budimpešta, 19. novembra. Justhova stranka bo najbrže segla po obstrukciji, če bo vlada dala v razpravo proračunski provizorij. Z obstrukcijo namerava doseči razpust parlamenta, kajti po mnenju Justho-vem ni več jasno, na kateri strani je narod. Kdaj se parlament zopet skliče, še ni gotovo. Na vsak način, ko bo imenovano novo ministrstvo.
Nov kabinet.
Budi m pošta, 10. novembra. »Pester Llovd« piše: »Na podlagi in-
1
n
iei
e
e
el »dr zr
formacij s kompetentnega mesta ničesar znanega o   sestavi kabine Wekerle ali Andrassv. Težave, ki * £ skoro nepremagljive, je treba iskal all v t. zv. vojaških koncesijah. Dokle niso te ovire premagane, ni govor niti o rešitvi krize niti o sestavi no vega kabineta.« V tem smislu piše, tudi »Budapesti   Hirlap«   in dru vladi blizu stoječi listi.
Kronski svet.
Budimpešta, 19. novembr V ogrskih političnih krogih je raJdfl širjena vest, da bo pred kronski! ad svetoin grof Andrassv sprejet od vla ij darja v posebni avdijenci. Člani kj no bineta se podajo v soboto na Duna in da se udeleže v ponedeljek kronskej? rr sveta. Ker bo kronski svet traja a morda par dni, je negotovo, kdaj )0i vrnejo ministri v Budimpešto Pr
Asinari. *
rt
Rim, 19. novembra. V Milanu av Veroni in Turinu so bile v zadnjijul dneh demonstracije za Asinarija proti Avstriji. V Milanu je šlo ve sto dijakov in delavcev z zastavan po ulicah s klici:   »Živel Asinari »Živela Italija«. V rimskem društvAes Dante Alighieri so sklenili na pri hodnjem občnem    zboru imenovati Asinarija častnim članom.
Portugalski kralj.
ni al
London, 19. novembra. Ka kor znano, je potoval portugabl kralj Manuel iz dvojnega vzroka nl/e Angleško: da se predstavi kralji Edvardu in da se zaroči. Jutri se sni de prvič s svojo nevesto, princesinj Aleksandro Fire. Zapreke, ki so m sprotovale doslej zaroki so odstra njene in zaroka se bo najbrže še pre odhodom kralja na Portugalsko jav no razglasila.
Bolgarija.
Sofija, 19. novembra.   V s branji je imel zunanji minister Vi pri kov govor o zunanji politiki. Zi vračal je trditev, da razmerje z Bi sijo ni odkrito.   Izvajal je dalje, čf morajo tudi s Srbijo biti stiki k najodkritosrčnejši. V splošnem je de jal minister, da tvori Bolgarija per grafično središče, kjer   se križa različni interesi in zato mora biti \ svoji bodoči politiki jako opreznu.
Slovanski poset v Bosni
Sarajevo,    19. novembr »Sarajevoer Blat t« prinaša z Dun
o. li a t
to
a t
čii
e
>ri
aa aj re
ili
e
i
u
ec
i
la čii
lo1
j a poročilo, v
katerem dementk
vest, da je obisk občinskih svetov i Prage, Ljubljane, Zagreba in Lvov vsled sedanjega političnega položaj neizvedljiv.
vo
30 Čl
ar fch
col
Dnevne vesti.
o
av id
se
Pi
La
n
ks
+ »Ali pojde ali ostane?« Ti vprašanje je na vseh ustnicah kranj skih duhovnikov. Velikanski škan dal, ki ga je provzročila brošuri ljubljanskega škofa ne le na Kranj skem, nego tudi na Hrvatskem, med Nemci na Dunaju in med Italijani i Trstu, ki je nastalo po celi držav proti ljubljanskemu škofu, vse to priča, kako je škof v očeh vseh spo jr dobnih ljudi kompromitiral katoliško cerkev. Sovražniki katolicizma že kujejo iz škofove brošure orožje zoper katoliško cerkev; protestant ski agitatorji so se polastili te bro šure in revoltira jo ves dostojni svet zoper katoliško cerkev. Oseba ljubljanskega škofa, oseba tega, iz slaboumnosti in trdoglavosti sestavljene ga psihopatiškega cerkvenega knezaljjj je stopila v ozadje. Širši svet vidi v|:, tej brošuri več kot izrodek bolnik živce v ljubljanskega škofa, smatra
llOi
ra
e
se
ra
a
>e
to
a
n i kaj Ui e al e po
b
kik lu
D3ž!yl!n]prep3ystei^:e
Vladimir Levstik.
... Odzval sem se vabilu gospe Z., ki me je želela videti pri sebi. dasi sem ji bil jedva predstavljen. Njen salon je bil opremljen s povprečnim okusom, v resnih, temnili barvah. Ljudje, čudni in svečani, so sedeli v skupinah ter govorili s tihimi, obzirnimi glasovi.
Doktor in jaz sva se stiskala za kaminom; mraz je bilo, zima je grizla tiste dni kakor malokdaj.
Doktor je imel široko čelo, črne zamorske lase, bledo polt, ostre sive oči in svaljčasto brado, ki mu je obštrlevala nenaravno rdeča usta, kakor teman krater vulkansko žrelo. Govoril je čudno in učeno, in jaz sem bil vedeželjen, kakor nisem ponavadi; ugajal mi"je, kajpada: saj sem bil vabljen gost in omikan človek, in doktor je bil moj sobesednik.
Toda njegove besede so bile kaj malo priljudne.
Govorila sva o spi rit i zrnu; jedva sem se izdal, da nisem vernik, že nie je pričel obdelovati z nenavadno jezo, ki pa se je skrivala za skrbno krinko družabno smehljajočega se obraz a.
»Škandal!« jc zaključil naposled z dvorljivim smehljajem. »Neumnost, vredna tepca, ki jo je izbleknil!«
»Kako vas more moja nevera razburjati, blagorodje.'« sem se nprl s pohlevnim ukorom. »Vzemimo, đfl bi bil jaz prepričan o kakršnihkoli kvadratskih elipsah: še v spanju mi ne bi prišlo na um, očitati vam vaš skepticizmu.«
»Oprostite! Špiritizein — ali je spiritizem elipsa ali je teorija? Teorija!« je povdaril doktor sovražno, mahoma ves srdit. »Vi ste kandidat za blaznieo . .. Dajte, da vam potip-Ijem žilo, ignorant, vi analfabet in piskrovezee.«
»O, jaz že vem, kaj sem . . .«
»Da, zdaj ko sem vam povedal. Lastnega mnenja pač niste imeli svoje žive dni, niti o velikih praznikih; še k birmi ga niste nadeli, vi zelenec! Ali se vam ne zdi, da vam predolgo odpuščam t Ah, dovolite, prijatelj, da vas osu jem in obream . . .,« Priklonil se mi je do tal, nenadoma ljubezniv in sladak kakor prej. »Obream in osujem, iz prijaznosti in požrtvovalnega prijateljstva . . . Ena, dve — ena. dve — in še, in še, da, da, da!«
Brcaj, človek božji; bij, suj me: evo ti onga, in zdaj še na lice, in zdaj spet narobe; od vseh strani. Nisem se razburil, ni malo ne; kajti vedel sem z nedvojljivo gotovostjo, empirsko in izračunano takorc koč, da nisem navaden človek, niti salonski malik, nego — ideja. Redkost, velika redkost, prava in pravcata ideja; edina ideja,
ki so jo povabili ta večer, samo da je tu, da se skriva za kaminom in priča, da na zborovanju ne manjka ideje, in vendar ne moti obzirne zabave, niti ne smrdi v to snažno, mrzlo, rahloza-parfumljeno salonsko atmosfero. Bil sem ideja, ime mi je bilo knez Non-sens, diplomatski poverjenik ilirske republike, s tajno misijo v istem kraju; s tajno in zelo nevarno misijo -— prepovedana ideja takorekoč, kar me ni navdajalo baš z majhnim uva-ževanjem svoje osebe.
Brcaj, izbrcaj si suhe kosti iz mršavih kolen, ti učenjak in vteleše-na omejenost . - . Hahaha! Kdaj na svetu se je slišalo, da bi realen čevelj obreal nekaj take finega, nežnega, zračnega in brezsnovnega, kakor je svetlost knez Nonsens, prepovedana ideja,
Bila sva v senci, nihče naju ni videl. Iz polmraka v daljnem kotu je svetil voščeni nos stare tete, ki je spala.
;-N".č več T Izvolite še . . .« sem dejal z zlobnim zadovoljstvom. In bliskoma mi je prišle*, da sem zapel po žalnem napevu, s tihim, jedva slišnim glasom:
»Blago-or mu, kdor je ideja:
v črni zemlji v Bogu spi . . .«
»Kanalja«, je zahropel doktor. »Saj to sem vedel! Saj to sem vam poznal na nosu — idejo! O Sodoma in o Gomora .. - Ampak, ampak,
ampak in še trikrat ampak v čast in slavo božjo — pri dandanašnji obsežnosti policijskih naprav ideje niso več varne kakor nekdaj: ali ste čitali, da nova zakonska naredba v Indiji Komandi j i razširja takozvani pruski paragraf in prepoveduje tudi proti-naturno nečistost z idejami in z načeli ter dodaja: — Vsako nedoraslo idejo, ki se jo bode zalotilo pri izvrševanju obrti prostitucije, ne da bi bila dopolnila zakonito starost pubertete, kaznilo se bode — in tako dalje? Ideje, krive omenjenega prestopka, spoznavalo se bode v prvi vrsti po takozvanim izumu, kakoršnimi se smatrajo n. pr. : humanizem, fetišizem, sadizem, socializem eteetera ... — Vedi vrag, mrcina, kakšnim izmom ste že nastavljali svojo smradljivo praznoto!«
Doktor se je prekinil in pomiril; salon je otemnel, v kotu gospodinje sojc»ričenjali spiritistovsko seanso.
Poklicali so dušo nadebudnega slovenskega pesnika in pisatelja, ki je nedavno končal svoje življenje s samomorom, Vladimir Levstik po imenu. Tragičen, pretresljiv slučaj, vreden posnemanja in upesnitve — -če gospod doktor Josip Tominšek ne ugovarjajo; s tem, da je po vrsti prečita I zbrana pesniška dela Sil vina Sardenka, se je omenjeni literat in požrtvovalni rodoljub zadavil v plemenito svrho, da je mogel prispevati
svojo ogromno zapuščino kot eno stotinko deleža k Rosseggerjevem1' skladu družbe sv. Cirila in Metoda.
Literat je prišel; celo materiali-zoval se je, vstrežljiv in prijazen, ka kor je bil že za živih dni. Najprej s je pokazala očem navpična megla nato se je izločila v lučih in senca) vsa postava, ne da bi zato izgubila svojo prozornost. Vladimir Levstik je bil v žametasti kamžoli, z groteskno zmečkanim slamnikom in z žepi. polnimi papirja.
»Kaj pišete zdaj, gospod Lev stik? — In, da ne pozabim: ali študirate za maturo?« je vprašala gospa Kotljarevskaja, točno po svoji na vadi.
»Pardon, milostljiva«, se je ogla sil voditelj poizkusov, Mvnheer van Smervger, »ostanimo pri programu Veleeenjeni rodoljub, kje se nahajate današnje dni!«
»Literarno   rečeno,   pri hudiču Znanstveno rečeno — povsod.« »To se pravit«
j Smola je: v življenju nisi nit1 po   smrti si vse.   In vse je tudi fi£°_ vredno;  saj sem že rekel že za živilj^ dni: vse je en onga.«
»Pa kakšna so sicer vaša opazo vauja?«
»Vso svojo analizo vidim prei' seboj, in še več. Zdaj sem samemu sebi zgolj rezultanta, razcepljena 1 svoje komponente.  Vse grehe pred
__
lo
on Ho
v
PC
lesi
Du
01
lo ai
0t
H>1
ter h
) za izraz cerkvenega sistema in za
okaz, da stoji katoliška cerkev v
?et ravnem oziru na takem stališču, da ' * ! treba boja proti cerkvi. Da je te-
™ iu res tako, pričajo brezštevilni ^ tiuški in drugi listi, ki se bavijo z rošuro ljubljanskega škofa. Sled ranjsko duhovščino, ki je sedaj glo-^ p škofa razdeljena na dva tabora, u^ to silno gibanje, raztezajoče se po tolikem delu Avstrije in ki dobiva že ilmev v Nemčiji, povzročile naravno brj nemil jenost. Kni ieli da bi škof raj dstopil, drugi bi ga radi rešili za-
kir vi
na
aja i s
irli svojih osebnih koristi. Kni so-ijo, da imajo duhovniki še toliko kjjoči. da rešijo tudi tako kompromi-ranegii moža, kakor je škof Jeglič, (rugi menijo, da je treba škofa vsak način žrtvovati, ker zaradi samične osebe ne sme trpeti cela rkev. Kni pravijo, da se bo nastalo zorčenje poleglo in škandal pozabil; rugi zastopajo mneje, da je treba tnujvnosti dati zadoščenja, sieer bo hovščini obvisela sramota, da je ii i.jaia škofovemu pohujšanju potu-ve 1 Vsi pa se vprašujejo: »ali pojde, iUl i ostane.'« Na to vprašanje danes ri« ač še ni mogoče dati odgovora. Da-tvi  > j^ le eno gotovo, da se Škof pro-
pri
Ka tek n
ilji
?m nj na
tra rec av
so Pa Za Rti
d
kaj de eo
aj< i v
li
»ra
na ira
aj?
juvoljno   neče   umakniti, da neče
rat ti zadoščenja užaljenemu čutu jav-p dostojnosti in da raje posti duhov-cino in cerkev trpeti posledice nje-pvega neodpustljivega dejanja, ka-xov da oi položil iz rok škofovsko alieo. V tem se zrcali skrajni ego-jem škofa Jegliča. Odprta je torej t še ena eventualnost, da bo škof risi 1 jen '•'»stopiti. Ze enkrat se je j'iflilo, uo. jc bil neki ljubljanski !' odstavljen. Bil je to škof Vid-nar. Ali se bo tako zgodilo tudi se-aj. to je pač odvisno deloma od reiskave, ki teče proti škofu, in pa d politične konstelacije, ki bo odlo-ila pri sklepanju vlade o tem, kaj 1 noj zgodi z ljubljanskim škofom, pričo klerikalne tendence avstrij-;ili v hi d je že mogoče, da bodo ško-l prizanesli. V tem slučaju se bo se-eda zgodilo to. česar se duhovniki ajbolj boje, da se bo boj nadaljeval najhujšimi sredstvi in da bodeta lačevali stroške tega boju duhov-ina in cerkev.
Slepec   govori o barvah. O
ovenskem vseučiliškem vprašanju spregovoril tudi Joža Gostinčar v vojem glasilu »Naši Moči«. Da sodi »oštovani Gostinca?* o našem vse-riliškem vprašanju, kakor slepec o arvah, tega nam pač ni treba še po-ie naglašati. Misli pač, da je vso £ zohrazbo in znanost že snedel z vel:-žlico, odkar je srečno zlezel v dr-iii zbor, zato je prepričan, da sme i on ziniti   svojo   o slovenskem tučilišču, dasi se   razume   na to prašanje prav toliko,   kakor zajec :i boben. Sicer pa čujmo »duhovite nad   vse   modre«   G ost in carjeve ktoracije same!   Časti vredni - inčar piše:
Boj za slovensko vsevseučilišče že 50 let. Vse dosedanje zahte->o se strinjale v tem, da ima biti dilišče v Ljubljani.   Kar na en-■at pa je prišlo Hribarju   na um, In bilo za Slovensko vseeno, ako ustanovi   slovenska pravoslovna lica v Pragi. Za božjo voljo, ali je i bar slep, ali jc tujec v naši deželi, ne ve, da naše ljudstvo ni bogato ■ hi bi fakulteta v Pragi bila morda. ,il»olj nadarjenim dijakom zaprta, jc Hribar res politik, ki ne ve, da
■ ustanovi v Pragi slovenska fa-mta, da iste potem nikdar ne bo-v Ljubljani. Ali hoče Hribar kot »ljanski   župan,   res oškodovati ihljano za vseučilišče 1   Zakaj ni prosil v Peterburgn ruske vlade
ustanovi za Slovence vseučilišče
■ 'i'katarino>lovu ali pa    na »Novi
temi
ili
ca sel la ali ila ik k-pi
v u-pa
ia-
la [in u.
ite
n
ic-il
zemgi«. bmvenec je nogat in bo naj«
brže lahko utrpel stroške. Ali so liberalci res tako kratkomiselni in slovenstvu sovražni, da ue privoščijo
slovenskim profesorjem vseučiliških j služb. Mi imamo (!) danes že doma
nekaj gospodov, ki bi do časa, da se v Ljubljani ustanovi vseučilišče bili vsposobljeni za profesure. Hribar jim tega ne privošči. V ^ragi bi brezuvojbe na slovenski fakulteti za-edli mesta Cehi. Toda Hribarju in njegovim podrepn i kom ni na tema (!) nič. Oni vidijo na praški univerzi fabriko za »svobodno misel«. To je v prvi vrsti aterodajao Hribarju in liberalcem. V drugi vrsti, bi pa Hribar rad usiregtl svojemu r.emško-nacionalneinu prijatelja Sliirku. Znano je, da se Nemci sploh upirajo slovenski univm-zi v Ljubljani, ker vedo, da bi ta bila za njihovo prodi ranje osodepolna. Tudi Hribar najbrže to ve. Toda vkljnb temu bete iti v Prago. Posledica tega bi bila, da bi bila ogromna večina slavenskih dijakov še nadalje navezana nn Gradec in tudi Dunaj. Slovencem bi bila vzeta prilika do najvišje izobrazbe v domovini. In Ju g o s 1 o v a m t v o 1 Gospoda je omejena dovolj, da ne vidi tega. Agenta ni veliko na tem, ali je blago katerega ponuja dobro ali ne. Ni mu mi temu ak» prevari odjemalca, samo da je naredil »kseft«. In smele rečemo, da Schoae-rer z vsem njegovim (!) \ imuim štvom ni storil Nemcem toliko koristi, kakor to hoče li ribar s to zadevo. Nemška Gemeinbiirgsehatt - brez skrbi lahko imenuje Hribarja za častnega predsednika. Stara nemakn-tarija leze po »slovenskih« liberalcih iznova na dan, z razliko, dri na grab-Ijah ni Dežmanovo temveč Hribarjevo maslo. »Kar liberalce stori, vse skazi«, ta pregovor se za Slovence čimdalje bolj nresuičuje. Dolžnost vsakega res Slovenca je, delati na to, da se vzame liberalcem iz rok vsa politična »fušarija« Mi hočemo, da se naša mladina izobražuje na versko-nravni in narodni podlagi, Mi hočemo, da imajo na prihodnjih naših zavodih kruh, domačini Slovenci. Mi hočemo, da se slovenskim dijakom olajša, studiranje na visokih šolah. Zato je tudi naša zahteva, da se ustanovi vseučilišče v Ljubljani. Kako mislijo o tem novodobni »grabi jar-ji« nam je vseeno. Poznamo jih, naroda škodljivci so.«
Navedli smo dobesedno Gostin-čarjevo »mnenje«, da slovenska javnost spozna, kakšni ljudje se že dandanes drznejo avtoritativno soditi o vseslovenskem vseučiliškem vprašanju. Da bi z Gostinčarjem polemizirali, da bi mu dokazovali, da vodi pot do slovenskega vseučilišča preko češke univerze, kjer bi se naj habilitirali slovenski docenti itd. itd., nam ne pride na misel! Kdo bo pač govoril o barvah slepcuf! Sieer pa itak vemo, zakaj so klerikalci nasprotni vsaki kombinaciji s Prago, čeprav bi ta kombinacija najsignmeje vedla do ustanovitve slovenskega vseučilišča! Gostinčar je lo odkrito povedal: Praga je — »fabrika za svobodno misel«, za to raje nobenega vseučilišča, kakor da bi nam ta »fabrika« pripomoirla do njega. V Ljubljani mora biti »katoliško« vseučilišče ali pa nobeno!
-f- Klerikalni bes se še iti polegel radi razkritja grdobije, ki jo je zagrešil vrhovni klerikalni poglavar škof Anton Bonaventura. »Slovence je iz previdnosti sicer obmolknil, tem Ijnteje pa bljuva ogenj in žveplo njegov vredni sinček »Domoljub«. Razume se, da skuša z vso rafiniranost-jo propadle duše dokazati, da škof ni zakrivil nobenega pohujšanja s svojo rdečo knjižico, marveč da je vsega
pohujšanja kriva selena brošunca, ki je izšla v Kranju. In da bi bila vsa stvar bolj verjetna, kriči, da so »liberale: iz škofove knjižice, kakor dela le goljuf in lopov, iztrgali posamezne stavke, jih čisto prenaredili in obrnili ter zvezali med seboj i izrod-ki .' oje uniazaae domišljije, nate pa vse skupaj v obliki zelene knjižice izdali«. Ne vemo kdo je napisal te stavke, to pa vemo, da laže kakor mavhar in cigan. Za brezimnega pisca je seveda odgovoren odgovorni urednik Nace Žitnik, rimski doktor. Za to trdimo, da ta mož hrezstiduo Šaže in obrekuje, ko zatrjuje, do so liberalci v zeleni knjižici iz škofove brošure »iztrgali posamezna stavka, jih cisto prenaredili iu obrnili ter /vezaii med svoje umazane domišljije. Ali ste cul i g. rimski doktor Ignacij Žitnik, kaj vam pravimo 1 Ako ste mož časti, boste nas tožili, »j aas ne ščiti poslaniška imuniteta kakor vas!
-f- Krvav škandal, ki je saegoč le na Kranjskem! Dva meseca že služi teki šuplent ne neki šoli na Kranjskem in še do danes ni prejel niti nakazila za plačo. Seveda delati mora kakor pes, preganjalo se ga je pa zaslugi nekega klerikalnega vodje, ki uiu je bil podrejen popolnoma krivično (slučaj je ua razpolago in go-lavo ne bomo molčali o posinvohu -kih krivicah, k- so se tu dogajale!) n sedaj je izpostavljen kreditu svoj'* isebe in se mu ne izplača niti krvavo asluženih novčičev, one heraške učiteljske plače za ta dva mesena, ki jih je odslužil! V najkrajšem času bo prišel nadzorovat nadzornik, in gotovo ga ne bo vprašal, od* česa živi, a hotel bo imeti v redu do pedantične natančnosti — vse. Pač oni birokra-ški uradniški sistem, ki ne ve in premišljuje, kaj bi biio še naložiti na rame učiteljstva in s čim bi se ga še Šikanirata) a pozablja pri svojem jahanju na svojo dolžnost, da bi po-skrbei za nakazi lo postavno določenega plačila za krvavo delo! Slučaj se je dogodil že v drugo. Ko je prvič napravil prizadeti učitelj primerne korake v dosego nakazila, se ga je pošiljalo od instance do instance in končno je pri najvišjem tozadevnem mestu v deželi dobil primeren odgovor, da se čaka še nekih odlokov ministrstva in — naj čaka! Od česa bo živel ta čas — to je njegova stvar. Kaj bi dosegel sedaj, če bi storil isto, je razvidno že iz prvega slučaja. Da bi pa ueitei jstvo klečeplazilo in milostno prosilo za heraške novčiče, ki si jih je že prislužilo s krvavim delom, to hi bilo nod njega častjo in se mora prištevati kulturnim škandalom XX. stoletja — vladni aristokraciji. Pač se da opravičiti komoditeta s primernim izgovorom, a škandal ostane. — Postavolomsivo bi lahko imenovali to postopanje, da se na tak način začasno odteguje zasluženi denar ubogemu učitelja, ki razen življenja nima ničesar m je bii poleg tega še toliko nesrečen, da ga je rodila ubožna mati. Pač trda morajo biti plemenitaška srca! Postav olom-stvo je pa tudi zato, ker zakonik predpisuje živeli učitelju stanu in ugledu primerno, se pa ua ta način krši zakon od zastopnikov zakona samih, ker se na ta način učitelja primorala živi od miloščine ljudi, da si izposnjnje tačas denar od tujca, če noče poginiti kakor izstradan pes, da se mora poniževati pred vsem svetom in ne more plačevati stroškov za svoje življenske potrebe niti z onim denarjem, ki si ga je pošteno prislužil. — Popolna resignacija se polašča človeka pri mnogih sličnih slučajih, ki se dogajajo pri nas in bolie bi storila pravična vlada, da bi nož, s katerim reže kruh učiteljs»vu, zasadila
v njega srce m ga laao resna straua-nja in umiranja od gladu!
+ Zamorca bodo prali jutri v nedeljo ob 10. dopoldne v »Unionu«. Govorilo se bo namreč o škofovi rdeči brošuri. Kot govornika bosta nastopila dr. Šusteršič in dr. Krek. Dr. Šusteršič bo menda razmotrival rdečo brošuro s stališča zakonskega moža, dr. Krek pa s stališča neoženjene-ga katoliškega duhovnika. Predstava je »izkijučno samo za odrasle somišljenike in somišljenice S. L. S.«, kar jamči, da bo dvorana natlačeno polna radovednežev obojega spola. Kdo ve, če se bo gospodoma dr. Šusterši-•u in dr. Kreku posrečilo oprati — zamorca
, Samoslovenski ulični napisi in uradni list. Povsod veljajo sklenjeni in uveljavljeni javni ulični napisi za vse stranke, za vse narode in seveda se jih drže tudi časopisi,
a j je od upravnega sodišča izrecno priznano, da so ulični napisi nepre-vedljivi. Ljubljanska deželna, vlada -e pa za razsodbe upravnega sodišča i rav tako malo meni, kakor za sklep ljubljanskega občinskega sveta glede uličnih napisov. To je razvideti "z uradne »Laibachcr Zdtung«. — Ljubljena   ima neprevedljive samo-
.ioveuske. ulične napise, »Laibaeher Zeitung« pa postopa, kakor bi bili ti napisi dvojezični in rabi s trmo-glavo dosiednjostjo sedaj neveljavna nekdanja nemška o/namenila. Za to početje seveda ne bomo zvračali krivde na uredništvo, marveč smatramo deželno vlado za odgovorno za
o početje, kajti za nas ni dvomov, da :>* deželna vlada ukazala uredništvu, da ne sme rabiti slovenskih imenovanj.
+ Kriza v deželni bolnici. Vodja deželne bolnice dr. G r e g o r i č hoče odstopiti. Vzrok temu je dogodek, ki je prav značilen za deželni ».♦dbor. Doslej smo vedeli, da se dr. Lampe in dr. Pogan odlikujeta po gotovih posebnostih, o prof. Jarcu pa smo imeli mnenje, da je precej boljši človek od teh svojih dveh tovarišev. Sedaj so v nas nastali dvomi, če je to naše mnenje o prof. Jarcu še opravičeno; nastali so vsled dogodka, ki je provzročil demisijo dr. Gregoriča. Ta teden je prof, Jare v družbi z nekim prof. Dermastjo v Vodmatu malo krokal. Ponoči se je naenkrat spomnil, da je deželni odbornik in da ima kot tak pravico inspicirati deželno bolnico o poljubni uri. Dvignil je torej sokrokarja prof. Dermastjo in oba. sta šla v bolnico in sta jo »inspi-cirala«, to se pravi, kolovratila sta po sobah in ko sta se naveličala zo-!>et odšla. Da je taka inspekcija nekaj ne satno brezprimernega nego tudi nedostojnega, je gotovo. Kot deželni odbornik ima prof. Jare ne samo pravico, nego tudi dolžnost, da inspicirs jo bolnico, kadar se mu zdi po-[ trebno in zaslužil bi samo priznanje, I če bi bolnico inspiciral tudi ponoči, i Toda take inspekcije se drugače izvrše, kakor je to storil prof. Jarc. Pred vsem je potrebno, da se dež. odbornik, ki inspicira bolnico, v popolni posesti vseh svojih zmožnosti, česar pač ni človek, ki je prej par ur v Vodmatu prekrokal. Dalje je ob sebi umevno, da pusti, predno začne z in-spieiranjem, poklicati odgovorne voditelje bolnice. Kaj bi rekel sodnik, čigar urad bi sodni inspektor ali sodni predsednik inspiciral v njegovi odsotnost' l Kaj bi rekel kak župnik, če bi škof v njegovi odsotnosti vizi-tiral župnijski urad? Mislimo, da bi se oba zahvalila. Postopanje prof. Jarca je bilo razžaljivo za vse pri-marijc v dež. bolnici in posebno razžaljivo za vodjo dr. Gregoriča. Krono svojemu početju pa je postavil prof. Jare s tem, da .ie ua inspekcijo
oez. bolnice v pozni noe* vae* seooj svojega vinskega bratca prof. Dermastjo, torej človeka, ki nima v deželni bolnici ničesar iskati, ki za deželno bolnico ni nobena uradna oseba in ki pri uradnih poslih dež. odbornika Jarea nima ničesar opraviti. Ce bi kak drug šef prišel inspi-cirat kak urad iu pripeljal k temu uradnemu delu oštarijskega prija telja, bi ga vsak uradnik po vsi pravici ven vrgel. Postopanje prof. Jarea je tako, da se ne da opravičiti in naravno je, da je dr. Gregorič vslett tega škandala demisijoniral.
-f- Svobodomiselni učitelj. »Slovenski Gospodar« pripoveduje, da je v Sebastionsbergu pozdravil učenec svojega učitelja s »hvaljen bodi Jezus. Kristus«. Učitelj je dal radi tega pozdrava učencu tako klofuto, da mu je takoj lice zateklo. Seveda je vprašanje, če je ta »Slov. Gospodarja^ trditev resnična, kajti lažujivost klerikalnih listov je itak vsakemu znana. »Slov. Gospodar« pripominja: Čudni učitelji, ki se sramujejo Kristusovega imena! — Prijatelji! Ali ni še mnogo bolj čudno, da se vi sramujete Kristusovega imena.' Zakaj ste zavrgli ime »slovenska katoliška narodna stranka«? Zato, ker se sramujete Kristusovega imena! Zakaj se vaši »Orli« pozdravjajo z »na zdar!« in ne s »hvaljen bodi Jezus Kristus!« Zato, ker se sramujejo Kristusovega imena! Vi, klerikalci, ste tisti, ki se sramujete Kristusovega imena. Skrbite torej, da se bodo vaši ljudje vsaj medsebojno pozdravljali s »hvaljen bodi Jezus Kristus!«
+ Klerikalna narodnost. Klerikalci so najzavednejši in najdosled-nejsi narodnjaki, slovenski rodoljubi, kakršnih nima primere pod solncem. Kdor tega ne verjame, naj čita »Slovenca« in »Domoljuba«, kjer se narodno čuvstvovanje klerikalcev povzdiguje v deveta nebesa — v teoriji namreč. A kakšna je ta narodna zavednost v praksi l Tudi o tem nas 'pouči »Domoljub«. Vzemimo v rok;' zadnjo številko tega lista. List ima precej inseratov. Med temi čitam S inseratov, k^ priporočajo tvrdko K. Miklave v Stritarjevih uticah št. 5 in »Pri škofu«, Pogačarjev trg. In kdo je lastnik teh tvrdkl Znani zagrizeni neniškutav Drofenik. Ali In »Slovenec« morda še rad govoril < — inseratih \
+ Brez odveze! Te dni je bilo mnogo dijakov pri spovedi. Kdor je povedal, da je bral škofovo brošure* da, kdor jo jc le kaj omenil ni dobi! odveze. Torej že spovedniki obsojajo škofovo bi'i-šuro.
-r Škofove brošure v nemškem prevodu se je do včeraj prodalo na Dunaju, kakor poročajo nemški listi. 2(1.000 izvodov.   V tisku je sedaj 25 tisoč.
+ Slovenska malomarnost za nadomestne volitve v Trstu. Stopiti v volilni boj proti dvema, ozir. trem strankam v Trstu, ni lahka stvar, posebno za nac. Slovence, ki smo že v zasebnem občevanju z Italijani in še hujše z slovenskimi odpadniki na vse načine skozi desetletja žaljeni in za-sramovani zaradi našega narodnega čustva. Vsled tega je neobhodno potrebno, da si mi Slovenci sami pomagamo pri volitvah, ker z nami ne mara nihče se družiti. Meni so razmere nas Slovencev najbolj znane, ker sem imel in imam priliko občevati z členi vsake stranke, naj si bo pa ta monarhistična. laško-iredenti-stična, socijalistična ali katerasibodi druga: vse gojijo sovraštvo do nas. Ni mi namen, da bi grajal poedine, ali prisiljen sem radi narodne stvari V našem mestu, da se pritožim radi malomarnosti, ki se je pojavila na slovenski strani kar se tiče reklame
n vse za
kov   Študiram v njih -iige potomcev.«
Potomcev?! Cujmo, čujmo!« se i/pozabila suhljata dama.
Natanko, milostljiva«, se je na-: i!a prikazen. - Zasluge mojih po-in'-ev   so   neoporekljive,   zato ker .;!;   potomcev sploh ni,   da bi ve-*i . . .«
Izvrstno, strinjamo se z vami«, r !;el spiritist. »Povejte nam, go-Levstik, česa želite najbolj vro-7.u slučaj svojega zopet nega vte-
v' uja ?«
Ti-ja!   je premislil   duh. TJe-
iito:
iliovom je dolgčas; a Bože, to znaj, treba, ustvari me drugič s kopiti, ojega. večni, Bog očka, ne daj: 'jancem  homčriti, govnu kaditi!«
»Pa recimo,   da se naredite ek, kot Slovenec naprimer; lerjate storiti v tem slučajni«
Sprt bi ljubil domovino in lioga in cilj življenja, slab tobak in kislo vino.«
kot kaj
To poslednje mnenje literata in Poljuba  iz  krtove dežele je Myn-
'r van Smervger fonografski ove-Hečil na novem novčkanem Kdiso-
v'*m val jen. Nato se je duh raz-■mil in priporočil«
»Ali je zdaj seansa pri kraju?« na se obrnil k doktorju, ves osupel 1 reči, ki sem jih bil gledal in polj.ša L
Toda doktor se jc strašno izpre-minjal. Glava se mu je mahoma razblinila v ogromen rumenkast mehur. Hip nato je bila podobna ostudnemu, čudoviščnemu, gnilemu embrionu. Nato se jc razpočila z vlažnim pljuskom: doktorja ni bilo več.
In fudi salon je bil izginil, iti družba, ki je sedela naokoli. Pred seboj setu gledal zdajci domačo sobo: in čudno, predrugačila se je bila: stena se je obračala zdaj že tik za rdečim divanom, kjer je nekdaj še stala omara. Na divami pa je sedelo dvoje ženskih, sestričen, in bilo mi je, kakor da jih poznam že tisoč let. Prva je delala šobo ter si vlekla črne kite na nekakšen čemerikast obraz, druga, debela bi plava, se je smejala izza njene rame ter kazala širok, vijoličast jezik:
»r-e! P-e!«
IJ a/srd i l sem se:
»Ali bi vas, gospodična, da bi vedeli, kako se večerja za idejne ali-mente!«
Kajti ideja sem bi! še vedno, in Konsenz, kakor prej. Toda slika je izginila, preden sem utegnil skočiti iz postelje.
— p # 9 Vse stene so bile enakomerno pobarvane. Zrak je dišal po karbolu in jodoforinu.
Debel, imeniten glas je dejal važno, kakor da bi človek inajaT z glavo, tisti človek, ki ga nisem videl v dosegu oči*
»Št triindvajset ur, kvečjemu šti-riindvaiset . . . Agonija; ni mu rešitve!«
Glava je brnela kakor od udarcev s kladivom; da bi se vsaj spomnil, odkod! Obšla me je čudna misel: morda je razpadla čepinja na kosce, in zdaj so mi pokrili možgane s srebrno . . . Zato boli: tiste i'ine kožice, tiste mrene se še niso prirasle.
»Umrl bol« je ponovil zdravnik.
Meni se je zdelo preneumno; nemudoma sni padel zopet v omedlevi-co. SMšal sem le še pritrjujoči glas sekund arija:
»Umrl bo, brez dvoma . . .«
Quam ob rem non mortuus, cpii seripsit.
Itejnanl Trst.
(Konec.)
Hiše v tržaškem starem mestu so večinoma starodavne in v najslabšem stanju, a vendar se premožni ljudje kar trgajo zanje. Te hiše namreč nesejo sijajne obresti, če je v njih nastanjen bordel. Taka hiša nese na leto po 40.000 K. Tržaški bogataš, ki kupi tako hišo, jo kar prepiše na ime dotične osebe, ki ima dovoljenje izvrševati mfijanstvo, seveda si že zagotovi, da ga ne more oškodovati. Tudi trgovine, v katerih je kaj-
pada na prodaj le najslabše blag^o po razmeroma jako visokih cenah, plačujejo velike najemščine in ravno tako krčme.
Židje tržaški imajo v starem mestu važno pozicijo. Tu je njih tempelj, tu imajo revnejši svoje zanikrne botege, tu imajo tudi svoja skrivali-šea. Zidje starega mesta pokupijo vse, kar se v Trstu ukrade in že marsikateri si je na ta način opomogel do premoženja. Policija jih več ali manj pozna, a do živega jim skoro nikdar ne pride.
Stanovanjske razmere so nezaslišane. Cele rodovine stanujejo ča-sdi v eni sami vlažni in umazani sobi. Ker se Italijan sploh prav malo žeuira, si je lahko predstavljati, kaj otroci v takih hišah vse slišijo in vidijo, in kako jih mora to pokvariti. Navadno stanujejo pri teh rodovinah tudi tuji ljudje, delavke in delavci najnižjih kategorij; mnogo je tudi hiš, kjer so poceni prenočišča in kjer se zbere čez noč ali pa tudi čez dan vsa mogoča soilrga.
Za moralno naziranje te sodrge, ki prebiva v starem mestu, je karakteristično, da smatra vlačugarstvo za čisto pošten poklic. V starem mestu ne pride nikomur na misel, da bi zaničeval kako žensko zato, ker je vlačuga. Prebivalke tolerančnih hiš občujejo z drugimi ženskami prav familijarno, kakor da med njimi ni prav nobenega razločka
Tudi zločinci vseh vrst imajo v starem mestu svoje pribežališče. Tu so precej varni in tu najdejo vedno prijateljev in zaveznikov*. Tatinstvo, to velja v najnižji plasti italijanskega prebivalstva za poklic, ki ni nič slabši kakor vsak drugi.
V drugih narodih ni tako. Na višji moralni stopnji stoječi narodi ne poznajo celih slojev, ki hi smatrali tatvino za obrt. Zgode se tatvine povsod, največkrat iz potrebe, v trenotku obupnega stanja. Lačen človek postane slab. ne samo telesno, nego tudi morahu*. Dobe se tudi cele tatinske družbe, aH tega ni nikjer, kakor med Italijani, da smatra cela plast prebivalstva tatvino za čisto pošten poklic.
Zgodilo se je pred nekaj leti, tla je bil pri tržaškem deželnem sodišču obsojen mlad tržaški Italijan, ker je v neki kavarni ukradel z mize lastniku izpred nosa listnico, v kateri je bilo več sto kron. Čudeč se toliki predrznosti, ga je sodnik vprašal, če ni pomislil, kaki nevarnosti se izpostavi. Glasom poročila listov je fant rekel: Eh, ogni professione ha le sne eventualita piu o meno seecanti (vsak poklic ima svoje več ali manj sitne posledice).
Torej poklic je bilo, fantu tatinstvo. Priznal je brez ovinkov in pojasnil, da kakor je zidar v nevarnosti, da pade z odra in si zlomi nogo, kakor mora tovarniški delavec
in agitacije za nedeljske nadomstne volitve v Trstu. Dočim je že skozi celi teden pred volit vi jo kar mrgolelo po hišnik zidovih v III. okraju polno raznobarvnih in raznoformat-nih lepakov, ni bilo nikjer, v celem III. okraju, niti enega lepaka, ki hi priporočal slovenskega kandidata. — In to je bil pravi vzrok, da smo za nekaj glasov nazadovali, mnogo je bilo naših, ki do zadnjega hipa niso vedeli kdo je naš kandidat in kako ne piše; neki jestvinčar je eelo mene naprosil, da mu napišem našega kandidata, ker je bil v dvomu, da mu uničijo glasovnico, ako bi ne bila pravilno napisana. »Jaz znam pisati,« mi je rekel, toda ker ne vidim nikjer nobenega lepaka za našega kandidata, se bojim za istinitost imena kandidata«. Ako torej človek, ki zna pisati, je bil v zadregi, kako je oni, ki ne zna — in takili imamo Slovenci v Trstu mnogo, ter da naprosi druge osebe, v več slučaji U tudi naše nasprotnike, katerim v volilnem lw>-ju služi vsako sredstvo, in mu napišejo kandidata ... po svojem prepričanju. Toda naši nasprotniki se ne zadovoljijo samo s tisoči lepakov po hišnih zidovih; oni pošiljajo eelo na dom vsakega velika program in tiskano ime kandidata. In tega sredstva se niso posluževale samo stranke, ki so bile v volilnem boj ti in od katerih sem dobil tudi take pošiljat-ve.mar več se je posluževal celo auto-kandidal Depangher, torej kandidat brez stranke. Naši voditelji so se držali volitev preveč pasivno, izvzemši treh. shodov, prirejenih v irch gostilnah — saj si vsakdo lahko misli, kaka udeležba zamore biti pri shodu v gostilni, če se zraven prišteje Še mize in stolice! — in da so izročili lepake za plakatiranje našim nasprotnikom v roke, ki pa jih kolikor možno hitro pokrijejo že naslednjega dne, morda s kakim kinematografskim lepakom i u slednjič z objavljanjem v »Iv.linosti«, ki je pa dnevno < ita šele 10 odstotkov tržaškega slovenskega življa, druge reklame in agitacije ni bilo opažati za nedeljsko volitev. Dn bodemo številno močneji pri prihodnjih volitvah, bi priporoča!, da se poprime tudi slovenska narodna stranka v Trstu onih volilnih sredstev, katerih se poslužujejo druge stranke: saj bo vendarle uspeh večji! — V o 1 i 1 e c III. o k r a j a.
Iz šolske službe. Prov. učiteljica Matilda P o d k r a j š e k je postala pomožna učiteljica na Hutho-vem zavodu v Ljubljani. — Bivša, su-
plentinja v Ligojni,
j a k, Vič.
pride kot prov
Marija Vi z -učiteljica na
— Slovensko deželno gledališče.
Danes se poje prvič v sezoni Herve-jeva opereta »Mamzell Nitouehe«, in sicai na par. V nedeljo sta obe predstavi za nepar-abonente: popoldne Fallova opereta »Dolarska princesa«, zvečer pa Frid. pl. Sehiilerje-va tragedija »Kovarstvo in ljubezen« z gdč. V i u t r o v o (Lujiza), gdč. K a n d 1 c r j e v o (ladv Milfort) in go. B u k š okovu ter gg.: N u č i č, S k r b i n š e k, Danilo, Bohu-slav, B u k š e k in P o v h e. — Prihodnji dramski noviteti sta A. Cehova »Stric Vanja« in Lngel-Horsto-va burka »Svet brez mož«, operetni noviteti Jamova »Logarjeva Krista« in Fallova »Ločena žena«, opera pa pripravlja J. Offenbachove »Hoff-mannove pripovedke« ter izvirno Pisto Savinovo »Lepo Vido«. Ponavljata se bo tudi priljubljena O. Strausso-va opereta »Valčkov čar.«
— Karla Ponikva r jeva. Tržaški Slovenci se zavedajo, da more pridna, inteligentna, agilna in požrlvo-,
valna žena izredno mnogo storiti v prospeh naroda. Zavedajo se tega in
so hvaležni slovenski ženi, kakršna je vrla voditeljica tržaškega ženstva, gospa Karla Ponikvarjeva, ki slavi
jutri, v nedeljo 251etni jubilej svojega narodnega delovanja. Od najnič-nejše veselice pa do naj resnejše in največje priredbe tržaških Slovenk in Slovencev, vedno in povsod je skozi leta in leta na čelu gospa Karla Ponikvarjeva. Pred 25. leti je nastopila prvikrat na tržaškem slovenskem odru, in od takrat jo vidimo pri vseh slovenskih prireditvah Primorcev. Ko se je ustanovila »Slovenka«, je stopila ga. Ponikvarjeva takoj med njene pridne sotrudniee, že 17 let je |k>dpresednica oziroma predsednica tržaške poti r užnice družbe sv. Cirila in Metoda ter nekaj let sem predsednica »Zavoda sv. Nikolaja«. Gospo Ponikva rjevo poznamo kot izredno dobro govornico, ki smo jo slišali večkrat tudi že v Ljubljani. Ljubljanske Slovenke odpošljejo jutri večjo deputacijo v Trst, čestitat tej neumorni slovenski ženi; tudi litijske Slovenke se udeleže slavlja. Gospa Ponikvarjeva nastopi jutri v tržaŠkem slovenskem gledališču v Šubertovi drami »Žetev«. Požrtvovalni narodni delavki naše iskreno priznanje in tople čestitke!
— Neznan Prešernov sonet. V j nedavno najdenem rokopisu izza časa »Kranjske Čebelice« se nahaja med drugimi Prešernovimi pesmimi, določenimi za Kastclčev list, tudi tale, doslej še neznani sonet:
PovMo let starih čudna izročila od mrtvih deklic, ki so v ti nesreči, da mor'jo vhajat' groba temni ječi, • ker spati jim ne da ljubezni siia.
Gorje mu, v kogar se je zaljubila njih ena; nje ljubezen ne osreči, ker v žeji se ne ohladi goreči, dokler krvi ni prazna vsaka žila.
Tako, ki ljubi mene, ni Kamena -z boginj, ki v Olimp jih stavi mita prijatljic pevcev, srečnega imena;
ampak poslana boginja Kocila, Erinjin stok in kletva pesem njena, veselja je pijavka nikdar sita.«
— Javno predavanje priredi »Splošno slovensko žensko društvo« v sredo, dne 24. t. ni. zvečer v veliki dvorani »Mostnega doma«. Predaval bo okr. sodnik in pisatelj gosp. Fran MileinskL
— »Žensko telovadno društvo v Ljubljani« v judno naznanja, da je prihodnja društvena redna telovadba ob torkih in sobotah za gojenkeodpol ti. do r>ol 7. za članice od pol 7. do 8. zvečer.
— Francosko predavanje v »Mestnem domu«. Sinoči je v »Mestnem domu« predaval prof. Charles o francoski zgodovini in literaturi od velike revolucije do nastopa Napoleona lil. Zbralo se je za Ljubljano prav številno občinstvo, zlasti mnogo je bilo dam. Prof. Charles se je izkazal kot temperamenten govornik in odličen recitator. V svojem predavanju je najprej v velikih potezah karakteriziral državne in kulturne razmere pred revolucijo, označil pomen Voltairja, Bousseaua, Be-aumarchea in Mirabeaua, prešel potem na Napoleona L in končal z državnim prevratom Napoleona III. S krepkimi, jasnimi barvami je napravil sliko vseh evolucij, ki so se izvršile in jih spopolnil z recitiranjem srečno izbranih govorov in poezij naj m ar kan t nejših osebnosti, tako da so dobili slušatelji markantno podobo najvažnejših dogodkov na Francoskem v rečeni podobi in kako so se ti
biti pripravljen, da mu stroj pokvari roko, tako mora biti tat pripravljen, da pride v ječo.
Tržaška policija ve, da to ni bil izjemen, marveč tipičen slučaj. Kar je ta »mulo« povedal, to mislijo vsi njegovi vrstniki v starem mestu.
Na tisoče je v Trstu ljudi, ki le sem in tam primejo za kako delo, kadar niso imeli sreče, sicer pa žive leto za letom ori večjih ali manjših tatvin. Zgodi se na stotine in tisoče tatvin, ki jih oškodovanci niti ne naznanijo, vecioč, da bi imeli samo pota in sitnosti; na tisoče je zopet tatvin, ki jih oškodovanci pač naznani jo, glede katerih pa se policija zaman trudi, da bi storilce izsledila. In koliko je potem še slučajev, ko policija storilce pač izsledi, a jih mora sodišče vsled pomanjkanja dokazov oprostiti. Ako policija v kakih večjih slučajih nima sreče in ne more dobiti storlieev, na rase predrznost tatov še prav posebno. Tržaški tat ve prav dobro, da je gotovo 70r/ verjetnosti, da ga policija ne izsledi in zato živi precej brezksrbnc.
V Trstu kradejo že otroci, dostikrat po naukih in napotilih svojih staršev. Ni je malenkosti, ki bi se tržaškemu tatu ne zdela vredna, da jo odnese, saj ve, da Žid v starem mestu vse kopi in da je še vse polno ljudi, ki radi kupujejo stare stvari, ne da bi vprašali, kje jih je prodajale* dobil. Tatovi tržaški kradejo vse in
izvršujejo tatvine vseh vrst; od predrznega vloma in rali ni rane žepne tatvine do najnav adnejše tatvine.
Tako ali pa še huje je v vseh velikih italijanskih mestih. V tem ta-1 bistvu nižjih plasti in v poljubivosti višjih plasti tiči najtehtnejši dokaz i za. silno kriminernost italijanskega I plemena.
Zakon narave zahteva, da v vsa-• ......
kem narodu odmirajo najvišje pla-
' sti, nastale vrzeli pa napolnijo iz nižjih in najnižjih plasti izhajajoči elementi. Množenje narodov se namreč vednO vrši le v nižjih plasteh.
Na italijanskem narodu je že dolgo opazovati, kako zastruplja kriminalnost nižjih plasti vse višje kroge. Videti in opazovati je to tudi v Trstu. Ta kriminelnost, ki je posledica stoletnega krvnega in socijalne-ga procesa razjeda italijanstvo vse bolj in bolj, zlasti tam, kjer se niso zdravi drugorodni elementi pomešali z italijanskim življem. S tem gine va notranja moč italijanstva, kajti pokvarjen in izpriden narod ni v stanu kljubovati navalom nravno in telesno zdravega naroda. Tržaško italijanstvo nima nobene prihodujo-sti, podleglo bo slej ali prej drugemu narodu, ali Slovencem ali pa Nemcem. Kdo izmed teh dveh bo zmago-j valeč, to je odvisno od števila pripadnikov dotične narodnosti od njih omike in delavnosti, od njih zavednosti in štedljivosti.
dogodki zrcalili v literaturi oziroma iz literature prišli v življenje.
— Javno predavanje je priredilo pretekli četrtek v »Mestnem domu« splošna delavska zveza »Vzajemnost«. Predaval je mestni šolski zdravnik gosp. dr. Jernej Demšar
0 »higijeni kože«. Predavanja se je udeležilo z ozirom na skrajno slabo vreme nenavadno mnogo občinstva, zlasti dam. Predavatelj je pazno sledečemu občinstvu zelo poljudno razjasnil pomen in veliko važnost kože z ozirom na naše zdravje s pomočjo rizb, podob in praktičnih prikazov. Govornik je najprej na kratko raz-motrival o anatomiji in sestavi kože. Nato je pojasnjeval veliko važnost kože, kot regulatorja toplote človeškega organizma, važnost prebojev in znojuic. Podili je tudi nekaj vzgledov, kako usodno lahko postane za naše zdravje, ako zanemarimo svoje telo. Na Dolenjskem je bil bolnik, katerega je »padar« popolnoma zadelal s testom. Ker so se s tem bolniku zamašile prebojnice in znojniee, bi bil vsled tega skoro umrl. Le nagli odstranitvi testa se je imel zahvaliti, da je ostal pri življenju. V srednjem veku se je vršila slavnost, na kateri se je predstavljal »Zlati čas«. Oblekli so nekega dečka v samo zlato. Ker se je s tem preprečilo vse kožno delovanje, je bil v nekaj urah mrtev. Ko je predavatelj opisal rimske toplice in njihovo razkošnost, je nato še toplo priporočal za zdravje prepotrebno umivanje in kopanje. Občinstvo je pokazalo svoje zanimanje in hvaležnost gosp. predavatelju z burnim ploskanjem.
— »Učiteljski Tovariš« izide dne 7. decembra v slavnostni obliki v proslavo petiiidvajsetletiiiee njegovega izhajanja.
— »Svobodne Misli« 10. številka je izšla. Med drugim je citati v tej številki nekrolog Fr. Ferreru, dve A. Aškerčevi pesmi, posvečeni spornimi na Frančiška Ferrera, in članek »Anton Bonaventura, od vekomaj do vekomaj blamirani škof.«
— »Iz jugoslovanske lirike.« Na izbrane Prešernove pesmi v srbskem prevodu so se nadalje naročili: gosp.
1 van B e z e 1 j a k, nadučitelj pri Sv. Vidu nad Cerknico, gosi). Karel Schweiger, dež. uradnik v Ljubljani, gosp. J. A. G 1 o n a r, absol. filozof, gosp. M. V. B r e z o v n i k , stud. med, gdč. Mila S e r n e č e v a, gosp. Fran Š 1 i b a r, stud. phil. in gdč. Julija A r h o v a, vsi v Gradcu. — Knjiga stane, kakor je znano, s poštnino vred I K 20 h. Čim izde, bomo to v listu naznanili. Nadaljna naročila sprejema urednik Rasto P u-s t o s 1 e m š e k V Ljubljani.
— Radi septembrskih dogodkov v 4mesečno ječo obsojeni gosp. Srečko Potnik je danes ob pol L popoldne prestal svojo kazen.
— Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani naznanja, da bode tudi letos razdelila na dan 2. decembra 1909 štiri jubilejne podpore, po 20 K. Pravico do njih imajo vdove umrlih članov, oziroma onemogli člani. Prošnje sprejema do 28. novembra t. 1. načelnik A. Gjud, Kongresni trg 3.
— Razstava hrv. umetniškega društva »Medulić«. Te dni se razstavijo nekateri novi umotvori, ki so dospeli v Ljubljano šele po otvoritvi razstav in sicer: velika Tišnova slika »Bogočastje« in dvoje kipov i. Rendiea.
— »£>ska   obec«   v Ljubljani, Narodni   dom«,     je     nabrala za
obrambni sklad 50 K in se zaveže tekom treh let popolniti v svoto 200 kron.
— Veliki Silvestrov večer, katerega priredi slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« obeta biti zopet oni veseli večer, v kateremu pozabi, ob veliki zabavi komičnih nastopov in ob užitku zborovega petja, vsak človek na vse težave, ki jih je imel v tekočem letu. Odbor je marljiv na delu ter se bode na dalj ni program že v kratkem naznanil.
— Zabavni večer. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja vse prijatelje društva še enkrat na svoj zabavni večer, ki bo jutri zvečer v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu«. Veselicu i odbor je skrbno pripravil vse podrobnosti obširnega sporeda, tako, da bo ta prireditev v vsakem oziru na višini dosedanjih naših prireditev. Sodeč po splošnem zanimanju se nadejamo prav obilega poseta. Pričetek ob pol 8. zvečer, vstopnina 60 vinr.rjev za osebo.
— Pevsko drožtvo »Lipa« opozarja še enkrat na današnji zabavni večer, ki se vrši v gostilniških prostorih g. Pavšeka na Martinovi cesti. Za zabavo bode vsestransko oskrbljeno, tako za plesalce, kakor za ueple-salce. Na sporedu je tudi igra »Da-moklejev meč«.
— Plesne vaje N. D. O. Narodna delavska organizacija je začela prošlo nedeljo s plesnimi vajami za svoje članice in člane. Pristop pa imajo tudi nečlaniee in nečlani. Plesne vaje se vrše vsako nedeljo pod vodstvom koncesijoniranega plesnega učitelja, domačina g. E. R o z m a -n a. Jutri, v nedeljo, dne 21. t. m. so
plesne vaje še v salonu hotela »Ilirija« in sicer zvečer od 7. ure naprej, za prihodnjo nedeljo pa upa društveni odbor, da se bodo že mogle vršiti popoldne v* »Narodnem domu«, ker se je nadejati, da bo društvo »Merkur« z ozirom na dobro stvar radevolje prepustilo Narodni delavski organizaciji svojo dvorano v ta namen. Vse-kako je hvalevredno, da se narodna društva podpirajo na tak način med seboj, in prav tako postajajo vezi med njimi tem trdnejše. Na svidenje torej jutri zvečer v »Iliriji«, prihodnjo nedeljo popoldne pa v »Narodnem domu«.
— Za nabornike. Vsi oni mladeniči, ki pridejo prihodnjo pomlad na nabor, se morajo do konca tega meseca zglasiti s potrebnimi izkazili v mastnem vojaškem uradu v Mestnem domu ob navadnih uradnih urah. Kdor zamudi ali opusti zglasitev, se kaznuje po obstoječih tozadevnih predpisih.
— Beseda o betonu. Iznajdba betona spada med najpomembnejše dogodke v razvoju stavbinstva in zadobiva beton v vsem praktičnem življenju čedalje večji pomen. Danes je že ni stavbe in naprave, pri katerih bi betonski izdelki ne igrali svoje vloge. Vsak kmetski gospodar že rabi betonske izdelke, prav ta potreba je rodila solidno narodno podjetje »Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko.« v Ljubljani. Že v starodavnih časih so stavbeniki iskali sredstev, da bi napravljali na umeten način materijal, ki bi Lil boljši in cenejši, kakor naravni kamen. Stari Rimljani so mešali vulkanične kamne s po-gašenim apnom in peskom ter to mešanico, ko je bila strjena, rabili za napravo fundamentov in kanalov. Pozneje so stavbeniki to opustili in pozabljena je bila stvar mnogo stoletij. Pred kakimi 90 leti je zopet nastalo prizadevanje, dobiti umetne kamne. Tedaj so poznali samo takozvani roiuancement. Svojstva roman-cementa so pa taka, da je iz tega cementa narejeni beton pač pod vodo po rabi ji v, drugače pa da hitro razpoka. Iznajdba portlandcementa je betonsko industrijo velikansko povzdignila, kajti sedaj je postalo mogoče, fabricirati betonske izdelke za vse mogoče potrebe. .Pristopila je tudi kemija in iznašla mnogo snovi in pomočkov, vsled katerih se lahko da betonu take lastnosti, da v vseh strokah stavbinskega značaja čedalje bolj izpodriva umetni kamen. Iz betona se delajo danes cevi za vodovode in kanalizacije, delajo se iz njega vse vodne stavbe, delajo se korita in ograje, stopnice, plošče za tlak v hišah, delajo se ornamenti, nagrobni spomeniki, stolpi in mostovi, da, cele hiše in velike tovarne so že zgrajene iz betona. Poraba betonskih izdelkov je toliko bolj priporočljiva, ker so ti izdelki znatno cenejši, kakor, če so napravljeni iz naravnega kamna. Kdor rabi kakršnekoli betonske izdelke, temu bodi toplo priporočena narodna tvrdka »Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. v Ljubljani.
— Tovarna sodavice v Ljubljani je kupila hišo štev. 27 v Slomškovi ulici od gosp. Hellerla za 45.000 K. Pravijo, da je hiša razmeroma poceni.
Narodna Čitalnica   v Kamniku
priredi v nedeljo, dne 21. t. m. veselico pri kateri predava iz posebne prijaznosti g. prof. Anton Jug o Francozih na Slovenskem pred 100 leti. Iz prijaznosti sodeluje tudi I. slov. pevsko društvo »Lira« z lepimi deloma povsem novimi skladbami. Diletantje čitalnični pa vprizore veseloigro »Gospod Capek«, ki bo brez dvoma izzvala mnogo smeha. Po igri se vrši v veliki dvorani ples, v stranskih prostorih pa vesela zabava za neplesalce. Z ozirom na bogat vspo-red večera se veselica prične že ob 7. uri zvečer. — Občni zbor Narodne Čitalnice v Kamniku bo v soboto, dne 27. t. m. Ce bi bil ta občni zbor nesklepčen se vrši eno uro pozneje drug občen zbor, ki sklepa ne glede na število navzočil članov.
Iz Škofje Loke. »Pozor! Skoro vedno beremo po časopisih, da preide sedaj to, sedaj ono posestvo v nenasitno žrelo onih, ki zidajo most do Adrije. Tudi našemu mestu preti sedaj taka nevarnost. Na prodaj je namreč v našem mestu več poslopij z gostilno, dvoriščem, vrtom in drugimi obširnimi prostori. Javna tajnost je, da hoče vse to kupiti nek Nemec. Če se to zgodi, položena bo zopet mostnica na most do Adrije. Ker je raz ven navedenih prostorov pri nas naprodaj tudi velika vodna moc z žago in mlinom, kakor tudi drugi lepi stavbeni prostori, želeti bi bilo, da si vse to ogleda in kupi kak slovenski lesni trgovec ali kaj sličnega, da se prepreči zgoraj navedena nevarnost.«
Crni vrh nad Idrijo, Dne 18. novembra t. 1. preminul je tu g. Anton Lampe, posestnik in gostilničar, star 32 let po dolgi mučni bolezni. Pokojnik je bil zvest pristaš narod-no-napred. stranke, več let je naeelo-val tukajšnjemu gasilnemu društvu, nad vse priljubljen   med domačim
ljudstvom, ker svojemu bližnjemu jp vedno rad pomagal. Zato, bodi ran zemljica lahka!
Lov v Železnikih.   Okrajno gla varstvo v Kranju razglaša, da se dan 27. novembru t. 1. na uradiici> dnevu v Škof ji Loki določena oddai(i lova v občini Železniki potom javne dražbe ne bo vršila, ker se je omanje, ni lov vsled prošnje dosedanjega lovskega zakupnika in   sklepa železni škega občinskega odbora izvendrai benim potom podaljšal za dobo peti let.
Električna železnica na Triglav. Dr. Steiner in ing. Planinski sta na. pravila načrt za električno železnic, na Triglav. Od Bohinjske Bistrice do Velega Polja bo vozil avtomobil, od tu pa bo izpeljana električna žic na Železnica na vrh Triglava.
Zlato poroko obhaja jutri g. An. ton Princ i č, posestnik v Trži-na Gorenjskem s svojo soprogo Amj Princi č. Oba sta še čila iu zdrava' Se na mnoga leta!
Kaj pa to pomeni? Na kolodvoru v Litiji je plakat državne loterije tako nabit, da zakriva slovenski na pis »blagajna«, dočim sc^ nemški ia-pis »Kassa« blišči prosto. Ali jc t zloba ali neprevidnost?
Trgovci v Litiji in v Smartnen dajo p. n. občinstvu na znanje, ti; vsled tega, ker so mesta in trgi ori pravili običajna novoletna darila >. tudi v Litiji in v Smartnem ne bodi dajalo novoletnih ali kakoršnih koli daril. — V nadomestitev pa > sklenili, da bodo darovali primeru svote za šolsko mladino in za občin ske reveže in sicer: litijski trgovci za Litijo, šmartinski trgovci pa z Šmartno pri Litiji.
Zgubil se je 10. novembra 621e1 ni slaboumni posestnik Jože Gašpci šič, po domače »Kresalov« iz Sadirj. vasi, občine Dvor. Mož je porašrV; in šepast. Krenil jo je baje proti Bit" ki. Kdor kaj izve o njem, naj to < brohotnosporoči županstvu na Dvom
»Konjerejski odsek«   in;a še od dati 7 plemenskih   kobil angleško arabske pasme, katere je kupil iz tir žavne kobilarne.   Starost 3 do 5 i cena 000 do 400 K. Kobile se oddaj le zanesljivim konjerejcem, stanujr čim v političnih    okrajih Krške Novo mesto. Prošnje jo vložiti tak
Izredni občni   zbur »Zveze s1<a posojilnic«   kot   lasi niče Zvezne i skarne iu trgovine v Celju se je vrš 18. t. m.   Storili so se soglasno važu sklepi, ki (dietajo najlepše napred vanje Zveznih podjetij.   Izvolil se soglasno dosedanji odbor.
Izkoriščanje otrok. V Polzeli : Štajerskem so sezidali Prusi neko t varno. Zdaj vabijo s plakati dečke dekleta na delo; zagotavlja se ji: dobra plača. Ta dobra plača zn 80 vin. na dan. V tovarni so bili z; posleni po 9 let stari otroci. Tak ) i koriščajo Prusi   slovensko mla lii
Iz Brežic Ker se je danes 19. ; m. v vašem cenj. listu čitalo, da neki ogrski tatovi ušli, smo bili uy zorjeni na dve osebi, ki sta v »X; rodnem domu« tukaj prenočili z neii žensko. Popis se je ujemal. Naznani lo se je to takoj žendarmeriji, in je še pravočasno zasačila osumljen
Nova slovenska provokacija »Fn 'altra provecazione sloveiut Gorizia!« Tako vsklika petkov trž; ški »Piccolo«, pišoč, da prirede bod' čo nedeljo vsa primorska sokolsJj društva veliko slavnost v Gorici! »Piccolo« se že jezi na račun vi: ker mesto da bi to provokacijo prep vodala, jo dovoljuje in pošlje zopet Gorico par sto orožnikov in polici.^ za izvrševanje reda. In kaj so 1 prav za prav godilo v nedeljo v Go rici, da »Piccolo« toliko skrbi in l,v lil Prav nič drugega ne, kakor si>: se bodo delegati vseh primorskih s kolskih društev, ki bodo v skromne
krogu
mogoče okoli ene same ^
ze — v nedeljo   popoldne ob dveli hotelu »pri zlatem Jelenu« ustanov1 H — primorsko sokolsko župo. — I radi   tega   nedolžnega   sestanka i »Piccolo« in drugo italijansko ča>< pisje vse iz sebe, govoreč o neza>li--' ni provokaciji   proti italijanski G< rici! Ta slučaj zopet kaže, da so p* morski Italijani že iz samega strah pred Slovenci   izgubili pravo Pili: — ako so jo sploh koda j imeli. —-svoji boječi fantaziji že vidijo, kal bo drlo v nedeljo tisoče sokolistov rdečih srajcah po Goriških ulicah kako bodo   nato   čez noč izginili v Italijani.    Strah   pred Slovenci i'1! pri Italijanih res   neznansko veh* oči.
Krajevna   skupina e. kr. postal uslužbencev v Opatiji   priredi leto prvič   dne 5. deembra v dvorani 1 kev, Wiener Hofbriiu, Miklavžev v čer,   nakar že danes opozarjamo G njene rodbine iz Volosko-Opatiie.
Pol milijona kron zapustil T stu. Pišeio nam iz Trsta. V četrtek umrl v Trstu poitalijančen Slovenj 851etni Karel Cossitz (čitaj Košu' Svoje imetje, ki prešerna vrednost v{ milijona kron, je zapustil tržaški'' mestu, a nekaterim svojim soroda kom edino le vžitek nekih lejratovv pa po smrti dedičev pripadejo trJ ški občini. — Pokoinik v svoji opoi ki tudi ni pozabil italijanske slove
sko in hrvatsko deco raznarodovalne šolske družbe »Lega Nazionale«, kateri je volil 3000 kron. — Košič je bil v mlajši dobi več let trgovec v Odesi
na Ruskem, kjer si je pridobit svoje imetje. Sedaj je pa že več let bival v Trstu popolnoma sam zase, kakor pravi čudak. — Pri sebi je imel hišno in kuharico in ko je v četrtek govoril s to poslednjo v svoji sobi, ga je prijela slabost, padel je na naslonjač in izdihnil. Pokojnik je bil strasten turist in lovec. — Že ne dolgo temu je bil — poleg vseh 85 let — na Nanosu. Britka čustva nas navdajajo, ko se spomnimo, da je bil umrli sin našega naroda in da. je zapustil vse svoje ogromno imetje našim največjim sovragom, ki si bodo s tem bogastvom nakupili novega orožja ter ga rabili v boju proti nam! Sodeč po obširni osmrtnici v »Piccolu« in »TndipendentiKc ter drugih italijanskih listih, je bil pokojnik sorodnik gospe Julke pl. Andrejka, soproge g. majorja cesarske telesne straže in slovenskega pisatelja, katera edina naznanja v svojem in nje družine imenu smrt KoŠtča.
Poskusen samomor. V Reki je skočil v morje trgovski Botrudnik Anton Gostiša iz Logatca. Pilot je Matkovič, Papež in Jurišič so ga z velikim trudom spravili na suho. Go-Siiša je imel 4 v premoženja in je bil brrz službe.
O Strossmaverjevem spomeniku se je v četrtek razpravljalo na meščanskem sestanku v »Trgovskem domu« v Zagrebu. Shodu je predsedoval dr. Nikola IJoffer. Shod je sklenil, da se mora denar, nabran za Strossmaverjev spomenik, porabiti edino v to svrho in da se naj za izvedbo spomenika razpiše natečaj, ki se ga smejo udeležiti vsi jugoslovanski, tora j ne samo hrvatski nego tudi srb-ki. slovenski in bolgarsk' umetniki.
V uredništvo »Pokreta« je vstopil g. Julij Ježić, dosedanji upravitelj tega lista. Upravništvo je prevzel g. Ante Nikolantie.
Slepar:ja z medicinskimi sneci-jal i tetami. Znano je. da se v gotovih listih dela neprestano reklama za Seravailovo Kina - železovito vino. O tem vinu je priobčila »AViener Allgemeine Zeitung« pod naslovom »Proti slepariji z medicinskimi speci jalitetami« naslednji članek: »Pred kratkim je nižjeavstrijska zdravniška zbornica vložila pri ministrstvu
žbo principijelnoga pomena gle-iradne kontrole medicinskih specijalitet, ki so prišle v trgovanje. V tej .logi se zali te va, naj se te specijalitete od časa do časa ex oft'o ke-miškb preiščejo. Ker se mora prodajati vsako tako sredstvo z navedbo zdravilnih snovi, iz katerih jc sestavljeno, naj se, ako sestava zdravila ne odgovarja navedbam, uspeh kemične preiskave objavi v uradnem listu, da bo občinstvo obvarovano škode. Obenem naj se taka specijaliteta v vseh prodajalnah zapleni in od prodaje popolnoma izključi, ako hi se tak slučaj ponovi]. Tako, pravi rečena vloga, sc opetovane kemične preiskave Kina - železovitega vina Seravailo pokazale, da je namesto navedenih 04 odstotkov železooksida v njem le 0'006 odstotkov železooksi-da, torej ne več, kakor v navadnem vinu. Vrh tega jc barvano s koše-nilo.
Akad. društvo slovenskih agronomov »Kras-« T:u Dunaju priredi svoj drugi redni občni zbor dne 20. listopada 1909 v lokalu »Zum Klec-blatt« XVIII. vogal Schul- in Mitter-berggas »e na Dunaju.
Prvi kinematograf »Pathe« prej
»Edison«. Dunajska cesta št. 22, nasproti kavarne Evropa ima od sobote, dne 20. do torka, dne 23. novembra sledeči spored: Navodilo k usmiljenju. (Žaloigra.) Kako se izobražuje mornar. (Po naravi.) Dobro za slabo. (Drama.) Dva slugi. (Komično.)
Elektro - Radiograf »Ideal«.
Franc Jožefova cesta št. 1. hotel »pri Maličn«, zraven glavne pošte ima cd sobote, dne 20. de torka, dne 23. novembra 1009 sledeči spored: Izročitev zastave vojni ladji »Roma«. (Po naravi.) Kozarec mleka. (Komično.) Vaje težkega topničarstva v Italiji. (Po naravi.) Konradin Svabski. (Zgodovinska drama.) Satir iz zelenega gnzcia. (Komično.)
Hišno delo. V korist lepe in koristne vezilne umetnosti za pospeševanje in povzdigo ženske obrti ter v spodbndo ustanovitve nove industrije, priredi tvrdka Singer Ko. delniška družba šivalnih strojev, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4 od 29. novembra do 19. decembra. 1909 v sod-nijski ulici šte. 1, zraven kinematografa (»Pathe) popolnoma brezplačni učni tečaj za moderno vezenje nionogramov,predornih del,krpanje perilaitd. Ta velevažni in jako koristni tečaj za vsako gospodinstvo se cenjenim gospem in gospieam naj-
Pran
topleje priporoča, da ne zamude ta lepe priložnosti, ter da se ga v obilnem številu udeležijo.
Vlom v ptičnico. Pred nekaj časom je bilo v Mestnem logu vlomijo no v ptičnico, katera je last upokojenega policijskega vodje Lovro Breznika in mu bilo ukradenih iz nje več ptičev, vabljivcev. K ptičnici so prihajali razni prijatelji ptičev, posebno so so pa tatu shajali radi lovilci cip. Vlomilec je odnesel tudi 7 malih ptičnie in več ptičjega lepa. Policija je tatu zasledovala in ga tudi izsledila v osebi strastnega ptičarja Alojzija Hudečka, roj. 1881. leta v Ljubljani in sem pristojnega. Hudeček je ukradene ptičnico prenesel k nekemu kmetu v Rodno vas, kamor je hodil tudi lovit, ptiče pa je policija dobila v njegovem stanovanju, kjer je poleg teh zaplenila tudi razne barve, katere je bil pokradel svojemu mojstra. Zagovarjal se bode pred deželnim rodiščem.
Čigava je kokoš? Predvčerajšnjem so ujeli v frančiškanski ulici kokoš, katero dobi lastnik v Čopovi ulici št. 10 pri strežnici Neži Trobce vi.
Zasačene so bile včeraj na južnem kolodvoru tri ženske iz Most, odnosno iz Sela, ko so kradle premog. Imele so nabranega že vsaka do 50 kg. Železniški uslužbenci so jim premog odvzeli ter se bodo morale ženske vsled tega zagovarjati pred sodiščem.
Med vajenci. Predvčerajšnjem je na Erjavčevi cesti nek vajenec svojemu tovarišu toliko časa nagajal in silil vanj, da ga je ta zgrabil in vrgel v šolsko okno, vsled česar se je to razbilo, vajenec nagajivec sc je pa na desni roki s šipo obrezah
Našel je sodni nadsvetnik gosp. \ndolšek denarnico s srednjo vsoto denarja. — Delavec Matevž Gregorič je našel šcipalnik s srebrnim okvirjem. — Služkinja Ana Pate je našla srednjo vsoto denarja. — Našla se je knjižica konsumnega društva na Glincah. Kdor jo je izgubil, naj sc oglasi zanjo v našem uprav-ništvu.
Odntšen dežmk.   Dne 2. t. m. je
v tukajšnjem deželnem plačilnem uradu pri blagajni izplačevanja pokojnin nekdo vzel pomotoma nov dežnik vreden 6 K. Dotičuik se prosi, da ga vrne in pri ondotni blagajni odda, ako ne, se ga bode sodniji naznanilo.
Uradna vesti. Pri okrajni sodniji v Črnomlju bo dne 4. decembra t. 1. dražba zemljišč vi. ši. 224. 225 in 220 kat. obč. Stari trg, cenjenih na 1909 K. Najmanjši ponudek znaša 1272 K 67 v. Dne 4. januarja 1910. bo pri isti sodniji dražba zemljišča vi. št. 33 kat. obč. Vrh, cenjenega na 1115 K. Najmanjši ponudek znaša 743 K.
Drobne novice.
* Veliki Krakov. Vladar je potrdil zakon, s katerim se priklopi ja Krakovu več sosednjih občin, ki so doslej pripadale v politično okrožje okrajnega glavarstva krakovskega in veliškega. Mesto Krakov bo odslej štelo mnogo nad 100.000 prebivalcev.
* Dediči se iščejo. Na Ruskem je pred    leti    umrl    general Vaclav Stengl brez otrok in brez sorodstva. Rodom je bil Ceh. Njegov oče je bil mali obrtnik Anton Stengl, mati pa rojena Svojskova iz Novega Etinka. \ Oblast poizveduje sedaj,    k j** je bil mož rojen in kdo so njegovi dediči. Ker je Stengl zapustil    premoženje j več milijonov rublje v, je z gotovostjo pričakovati, da se bodo kmalu našli j in prijavili dediči. j
* Izlet v Varšavo in v druga j večja poljska mesta prirede koncem tega meseca češki trgovci, lastniki večjih čeških eksportnih firm, in sicer v svrho, da poglobijo trgovske zveze ni cd Cehi in Poljaki.
* Tenorist Ca ruso — Ceh? »Li-dove Novinv« javljajo, da je slavni italijanski tenorist Caruso rodom Čeh. Rojen je bil v Pragi, kjer je ostal do svojega 8. leta. ko so se njegovi starši izselili v Italijo. Vse to je Caruso pripovedoval gosp. B. Pokornemu v New Jorku. Caruso še za silo tudi govori češko.
* Mesto pevovodje razpisuje aka-demično pevsko društvo »Obilic« v Belgradu. Letna plača znaša za 6 do 7 ur na teden 1000 dinarjev in 10^o od čistega dobička pri vseh koncertih in drugih zabavah. Pevovodja lahko daje privatne ure. Prošnje je vložiti do 1. decembra pri upravi »Obilica« v Belgradu, univerza.
* S kolesom s Kapa v Kahiro. Potnik, kakor ga še ni bilo, je neki Don iz Ki ng Williamstowna na iz-točnoafrikanski meji. V spremstvu enega domačina hoče priti s kolesom poprek čez celo Afriko od južnega konca do Kahire.     1900 angleških
milj (9007 km) že ima pogumni kolesar za seboj.
* Anarhisti v Bolgariji. Te dni
se je vršil v Sofiji tajen anarhističen kongres, katerega se je udeležilo 35 delegatov, med njimi več žen iz inozemstva, bolgarskih dijakov in učiteljic. O božičnih praznikih baje nameravajo sklicati javen kongres.
* Belgijski kralj Leopold je razpisal 50.0000 frankov nagrade za najboljšo razpravo o zrakoplovstvu in o najnovejših iznajdbah in pripomočkih za uspešen napredek letalnih strojev. Do 1. 1911 mora biti delo gotovo.
Bi stvari.
* Smrt ob telefonu. V hiši trgovca SLeddona v Elgin (Illionis) je začelo nek popoldan na telefone nepre neboma zvoniti. Shcridon je hotel poštni urad prositi pomoči, a se mu ni posrečilo dobiti zveze. Vzel je torej škarje in prerezal žico. Pri tem ga je zadel tajp močen električni tok, da je na mestu umrl.
* Zajec po lastni ceni. Neki renski veleindustrialec je najel lov in sorodna dama ga je prosila, da ji naj pošlje zajca »in, ljubi Alfred, kaj ne, da mi ga bodeš za lastno ceno poslal?« In res! Hitro je dobila dama zajca in z zajcem račun: »Najemnina za lov 000 mark, lovski paznik 100 mark, škoda po divjačini 50 mark, patrone 00 mark, bolnine obstrelje-ni in 450 mark, skupaj 1200 mark. — Ker smo ustrelili vsega 23 zajcev, pride na enega 54 mark 78 fenigov. »t V ti je po volji, ti za to ceno še pošljem kedaj katerega.«
* Najidcalnejši mož v Ameriki. V Chicagu se jc vršila nedavno tekma, ki bi bila imela dognati, kdo je najbolj idealen soprog v Ameriki. Edeležilo se je je silno veliko mož. Po dolgem iskanju so našli (ali našle) enega, ki se jim je zdel najbolji. Ta ima sledeče lastnosti: Vsako jutro, ko se zbudi, je dobre volje. Ves denar izroči svoji ženi. Pravi, da zna njegova žena bolje kuhati ko mati. K ol>edu in večerji pride vedno točno. Z ženo je vedno ljubezniv in mu je vseeno, je li z njo sam, ali se pa nahaja z njo v družbi. On je radodaren, plemenitega enačaja in je raje doma kakor v gostilni. — Škoda, da n" izvemo, ali je žena spoznala svojega soproga za idealnega ali kdo?
* Leopold \VuJHinc toži rad? raz-žaljenja časti. V Curihn se je pričela 17. t. m. obravnava o tožbi bivšega avstrijskega nadvojvode Leopolda Ferdinanda sedaj meščana W6?n»n-ga proti časnikarju Hermannn Acke-retu radi razžaJj« nja časti potoni tiska. Povod tožbi je sledeči: Meseca junija 1908 je AVolflinsr prosil, da bi ga sprejela obč »na Regensdorf v svojo ol>činsko zvezo. Aekeret je priobčil v nekem listu poslano, v katerem je trdil, da si bo občina naklonila spoštovanje cele Evrope, nko zavrne prošnjo tega samo po rojstvu visokega gospcKla. Aekeret* jo priobčil še več še bolj žaljivih stvari o Wolf-lingu. Ta se je čutil vsled tega razžaljenega ter je vložil po svojem dunajskem zastopniku dr. Erischaaer-ju proti Aekeret u tožbo radi razžaljen ja časti. — Sodna dvorana je polna večinoma visokega občinstva. Tožnika zastopa njegov odvetnik, ki se je pripeljal z Dunaja. Leopold \Vd'fling se je pripeljal s svojo novo soprogo iz Pariza. Obravn.tva je trajala do 2. ure ponoči. Obtoženi Aekeret je trdil, da so njegove, o \Yolf-lingu priobčene obdolži t ve resnične. Živel je vedno zelo razbrzdano, Adamičevo pa je sramotno zapustil. W61fling je temu oporekal, trdeč, da je služil v armadi 17 let, da je postal celo polkovnik in da je dal Adamičevi 50.000 K. Sedanjo tožbo na plačilo alimentacij je ona vložila samo iz zlobnosti, kajti glasom sodnij-kib aktov nima ona ničesar terjati. Zaslišane priče so za Wblfiinga jako ugodno izpovedale. Ob polu 5. uri zjutraj je bila razglašena sodba, s katero se Aekeret obsodi v denarno globo 500 fr., -nn 150 fr. državnih pristojbin, v plačilo stroškov in na priobčenje sodbe v treh listih.
* Kako je okupacija civilizirala Bosno. V tretji spomenici, katero so Srbi iz Bosne in Hercegovine 1. 1900 predložili cesarju, da se mu pritožijo proti postopanju bosanske vlade proti njim, je tudi to le mesto: »Za časa turške vlade so imeli pravoslavni Srbi v Sarajevu eno realko, v Ba-njaluki bogoslovnico, v samostanu Žitomislice učiteljišče, v Sarajevu višjo dekliško šolo in več ko dve sto narodnih ljudskih šol po deželi, čeprav je znašalo število pravoslavnega prebivalstva takrat samo 400 tisoč. Danes, 1900, ko je pravoslavno prebivalstvo naraslo na 700 tisoč, ima še samo 79 ljudskih šol in eno samo srednjo šolo«. Z druge strani so imeli katoliški menihi (Franjevci) za
r
časa turške vlade samo malo hišo v Sarajevu, v kateri je bila katoliška cerkev in Šola. Danes ima katoliška cerkev na milijone v gotovini in ogromno zemljiško last, katero uporablja za katoliško kolonizacijo. Do okupacije so imeli katoličani lc nekoliko ljudskih šol, danes imajo bogoslovnico v Sarajevu, nadškofijsko gimnazijo z internatom v Travniku, učiteljišče hčera božje ljubezni v Sara je ve m, višjo rokodelsko šolo v Sarajevu, duhovske seminarje v Plešami, Suijeski in Gorici, šolo trapi-stov v Delibaši in 29 konfesionalnih katoliških šol. K temu treba še prišteti 250 šol, katere je ustanovila okupacijska vlada in na katerih je otrokom prepovedano se imenovati Srbe in svoj jezik srbski — Okupacijska vlada jih je pa i pomočjo teh šol. žandarmerije in policije skušala prepričati, da so »Bosanci« po narodnosti in da njih jezik ni srbski, ampak bosanski. — »E rad na statistika poroča za leto 1905/7, da je od vseh za šolo godnih otrok obiskovalo šole samo 14*38% in nad B5>% vseh otrok je pa bilo brez vsega šolskega, pouka«, tako piše poslanec Baerenreuther v svoji knjigi: »Bosnisehe Eindriieke«. Pač res leni eivilizatorični uspehi in Avstro-Ogr-ska država je sijajno spolnila mandat, ki ga je dobila na berolin-skem kongresu.
Telefonsko In brzoiavna
Prihodnja seja poslanske zbornice. Dunaj, 20. novembra. Prihodnja soja poslanske zbornice sicer   še ni sklicana, toliko pa je gotovo,   da se skliče v najkrajšem časti.
Nesoglasja med dr. Svlvestrom in dr. Chir.rvjem.
Dunaj, 20. novembra. Med vodjama nemško - nacionalne stranke dr. Svvestrom in dr. Chiarijem je prišlo do strogega konflikta. Znano je, da je dr. Svlvester v imenu nemških strank pisal predsedniku »Poljskega kluba«, dr. Glombinskcmu, da so Nemci pripravljeni vstopiti v pogajanja s »Slovansko Enoto« radi preosnove ministrstva takoj, čim se prične proračunska razprava. Dr. Chiari pa danes izjavlja, da so Nemci pripravljeni stopili v pogajanja šele, ko bo proračunska razprava končana, a tudi takrat hočejo razpravljati samo o delavnem programu, ne pa o rekonstrukciji Biener-thovega kabineta, ki morr ostati na krmilu v svoji sedanji sestavi.
»Sovanska Enota« in Svlvester-Ch i ari jeva afera.
Dunaj, 20. novembra. Člani »Slovanske Enote« odkrito izražajo svoje začudenje o čudnem postopanju nemških strank, ki javnost napačno informirajo in hočejo izvesti nekaj docela drugega, kar so sklenili.
Seja Poljakov z Nemci. Dunaj. 20. novembra. Člani parlamentarne komisije »Poljskega kluba« so imeli danes sejo z zastoj miki nemških strank. Pri razpravi so dobili utisk, da so Nemci pripravljeni stopit] v pogajanja s »Slovansko Enoto« takoj, čim se prične proračunska debata.
Načelnik čeških agrarcev. Dunaj, 20. novembra. Načelnik češk^ agrarne stranke, poslanec E dr žal, jc lahko obolel, vsled česar se par dni ne bo mogel udeleževati sej parlamentarne komisije »Slovanske Enote«.
Konferenca s socijalnim! demokrati.
Dunaj, 20. novembra. Predsednik poslanske zbornice dr. Pattai je danes konierira! Z voditeljema socijalno - demokratske stranke s poslancema dr. Adlerjem in Seitzem.
Užaljeni Malorusi.
Dunaj. 20. novembra. Maloruski poslanci so užaljeni, ker je predsednik »Poljskega kluba«, dr. Giombin-ski, pač konferiral z Italijani in Romuni, ni pa smatral za potrebno, da bi se obrnil tudi na Maloruse, dasi je teh več, kakor Italijanov in Romunov skupaj.
Ogrski kronski svet. Budimpešta, 20. novembra. Kronski svet se prične v torek. Posvetovanja bodo v cesarskem dvorcu, trajala pa bodo do petka. Razpravljalo se bode ne samo o notranjih ogrskih zadevah, marveč tudi o važnih vprašanjih, ki se tičejo zunanje politike.
Hrvatski ban v Pešti. Budimpešta, 20. novembra. Semkaj je dospel hrvatski ban baron Rauch ter imel konference z ministrskim predsednikom dr. Wekerlom in hrvatskim ministrom Josipovi-chem.
Slovanski poset v BosnL Sarajevo, 20. novembra. Vest, da
je bosanska vlada obvestila inicijator je izleta praškega, ljubljanskega
in zagrebškega občinskega sveta, da bi tega izleta iz političnih ozirov ne mogla trpeti, ne odgovarja resnici.
Srbski izvoz. Bclgrad. 20. novembra. V mesecih avgustu, septembru in oktobru, to je po našem od 15. avgusta do 15. novembra je srbski izvoz preko Soluna 11.417 goved, 9595 ovac in 1315 svinj obsegaL Od tega števila je bilo eksportiranih 8189 goved, 583 svinj in 260 ovac v Italijo, 2850 goved, 5200 ovac v Egipt, 4124 ovac na Grško, 378 goved in 738 svinj pa na Malto.
Bivši turški minister v Sofiji.
Sofija, 20. novembra. Semkaj je prispel bivši turški minister javnih del Gabriel Noradungian. Na kolodvoru ga je sprejel turški poslanik Asim bej s člani iegacije. Noradun gian ostane v Sofiji par dni.
Novo bolgarsko vseučilišče.
Sofija, 20. novembra. Naučni minister dr. Mušanov je izjavil, da bode v kratkem odstranjene vse težkoče, ki so doslej zavirale že zdavna pro jektirano zgradbo vseučiliškega poslopja. Novo vseučilišče bo baje stalo v bližini narodnega sobranja.
»Borussia« - razpuščena. Bon, 20. novembra. Rektorat vseučilišča je suspendiral burševsko društvo »Borussia«. Član tega društva je bil cesar Viljem in vsi cesar ski princi, ki so študirali v Bonu. Cesar Viljem je šc sedaj »stara hiša« tega društva. Zakaj je bilo društvo suspendirano, še ni znano.
^espettto.
— Kolkcvne zadeve. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je naznanila ligovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je c. kr. finančno ministrstvo dovolilo, da se smejo vloge na c. kr. preizkuševališča za živila, s katerimi se prosi za preiskavo živil ali porabnik predmetov, v smislu t. p. 44, lit. g. zakona z dne 9. februarja 1850, drž. zak. št. 50 vložiti brez koleka, in sicer ne glede na to. ali so živila ali porabite predmete izdelale aH v promet spravile tretje osebe ali pa prosilec sam.
Za H?.relb-2?£ic2 *st3sf: nradsuke itd.
Proti težkočam prebavijanja in vsem nasledkom nmogega/sedenja iti napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni 9:fi3o!!-07 Sdloliiz prašek,* ker vpliva na prenavljanje trajno in uravnovaino ter ima olajševalen in topiien učinek. Škatljica velja 2 Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan te karo ar &. c. in kr. dvorni
zalagatelj na BUriAJ?Js TucMauben 9. V lekarne; h na deželi je izrecno zahtevati Itfoll-ov prevara*; zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 8
V. J. HsvHčok in brat v Počebradih
(£čšk**3 firma modnega blaga razpošilja za božično prodajo po znižani!1, cenah ob sklicevanju na naš list poštnine prosto zbirko vzorcev moškega in ženskega blaga itd. Ta češka trgovina bodi najtopieje priporočena.
4230
mm
moti
J
Škatljica 40 vin Po vseb lekarnah
arila.
Upravništva našega lista so poslali:
Za dr alfe a sv.  Cirila in Metoda;
G. Joj. CiŽmari, lekarnar v Ljubljani 20 K. — Zavedni železničarji od prometa v Kresnicah 2 30 K kot začetek, drugič več ~— Omizje pri g. F. Lapajne v Idriji 20 K, mesto venca na krsto g. Lapajne. — Narodni davek za mesec oktober žele/niskih in poštnih uradnikov v Št Petru na Krasu v zneska 21 91 K. — Na poslovilnem večeru g. Jak. Kogeja je bilo nabranih 3091 K. — „Češka obec" v Ljubljani 50 K kot delež z obrambni sklad. — Skupaj 145* 12 K. — Srčna hvaia in živeli!
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 20. novembra 1909. Termin.
Pšenica za april      1910 za 50 kg K 1407 Pšenica  m  oktober    ,   za 50 kg K 11-76 „   april       ,   za 50 kg K 1015 Koruza   »maj „   za 50 kg K  6 72
Oves     M   april        ,   za 50 kg K  7 5f Efektiv. Mirno.
3*~
f 81
a
S«ob don-l9etlll Slovenci in Slovenke
priepe ajte za Trubariev spomenik.
Uzemife   si, ako imate nahod in ste hripavi, zaslezeni ter teiico dihate, Fellerjev fluid z znamko »EUafluid«.  Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vrata itd. o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tucat na poitkuSfijo 5 kroo, 2 tucara 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje ga samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg 238 na Hrvaškem.
Nrteorolosifno potdOUl
Tffiit ui morje« Sf€-C.      Sreiiji miai tlak 7m* aa.
Čas opaze* vanja
19 2 pop
- i 9. zv
20. j 7. zj.
Stanje j A£ baro- j
metra j s g
v mm i £ 2
Vetrovi
736 9 1 1-8 si. jvzhod 7389 ;    06 sr.szahod
735 9   —04 sr. jvzhod
Nebo
oblačno
Srednja včerajšnja temperatura Tri*, norm. 2 8 . Padavina v 24 urah 0 3 mm.
Proda se iz proste roke
Skladiščarja Jffvna zobvolo.
sprejme tovarna na deželi.
P nudbe pod „skladištar" na
unravn stvo »Slov. Naroda« 4296
teli SluŽflO v kakem podjetju.
Ponudil ->«» t „Pridnost" poste re-s?ante Ljubljana. 4300
Bočna dela In
v Rožni dolini pri Ljubljani.
V ć ie  poizve v   RoŽSU ddlinl Št. 166. 4305
trg. šole, govori in pse pe»fektno ita lijanski,   hrvatski,    sloven-ki,    dt-lo — a nemški,   z odličnimi    spričeval«, i5G3 ShlŽl20> 4307 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda «
= krpanje parila
prevzema
Marija Mai*finz
Kongresni trg 3 II. nadstr. 4293
Podpisati  zahvalim  v imena
svoje matere, sestre ia v svojem imenu najiskreneje slavni odbor posojilnice v Radovljici sosebno nje načelnika g. dr. Janko Vilfana za postavitev prekrasnega nagrobnega spomenika našemu nepozabnemu Dragotinu Pohlinu in gg. pevcem za preganljive nagrobnice ob odkritju tega spomenika. 4284 V Kamniku 11. novembra 1909.
Janiso Pohlln.
Đve lepo mebliranl
sobi
iuv nuni« sprejmem takoj za dobo 2 iet.
Ant&ii Sol £38*
4313 Težaška ce3ta št. 15.
v^aka s posebnim vhodom, se od« dasta s 1. decembrom. 4292 vvra^ si- v Židovski stezi 4, II. nadstropje.
Siirejni® se v tra.no delo izurjena
Hi
Lancasšer od .  .K 25-— fftobert .  , „ 8-50
F ista le „ . . „ 2*— Sasnokrasi „  .  .„    5c —
naprej Poprave ceno. lluslrovan cenovnik t
franko, p, Bašek, Opečno 76
ob državni železnici, £jško. 43.0 1
Iste! Li
i i U Sli!
HI
Iz proste roke. z lepim Hitel držam' sfi na Primskavem pri Sranju. Hiša ob>tou 9 iet ter v n i *es čas trgovina r. mešanim b'?gom, proda
se tudi oprava za trgoviso. v hiši
je več s< b in nov »< dovod, daie se tudi  za  več  let V  najem. Več pove
Jezi? Lihozar v Kranju, 43C9
Proti
20
mm is si is;
izborno delaje uobrc znana
antiseptična
Mel
lici
kC Ii
tna
in zoona
voaa
ki utrdi žlezno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Liubiiaai, Reslfeva cesta ftftev. 1
poleg Franc Jozefovega jubilejnega mostn.
Metasine-astna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.   februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar!
Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče aniisepiične metasme-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in oJ-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem
Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
s 15 sobam', kavarno, resravrnei'o in notre^ninv p*-o*teri, 33 l2i]e S 1. J2-
miarjem 2310 v najem.
O »' e-nU   <n   p ruid >e sprejema
Posojilnica v Voiosksra. 4303 <3£k< 3s & -4 &
C« SprSJKlS k nadzorovanju delavcev. Omi,   ki nj ajo  nekoliko va;e nadzorovati pri stavbinskih del«h imajo prednost. Ponudbe naj s° posli« jo na naslov
Valičsi  mlin,   Vinko   M ajdi 5 v
Kranja. 4297
4312 Sprejmem
m m snih niu
hh mmi&m umi m kiijigoveznico
3#. Jonač, Šslenbcrgova u'i«.
Tovarniško poš£e!£e išče
za ŽiVOlO pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravniŠtvo »Siov^n-
4271
sVesa Naroda«.
zmož n $\( venšJine in nemščine v f*o
ww in pisavi, se išče za naličje mr Iraških   krst,  razglednice m
papirno bla^O ob v:^ki proviziji, event  stalni piači,
Vprašati je pri Fr. Margoiius,
tr^ovma z žalnimi predmeti v Beli 2ku na Koroškem. 4289
Natančne in podrobne ponudbe z navedbo plače naj se naslove ped ijKontC^iiit" na ui>ravni=tvo »Sioven-sKeqa Naroda «       42 8
Fro&aja @pra¥® Mi orodja.
Na graičim Eaka na Dolenjskem
bode
dne 23 novembra 1909
&fMb. prodaju
razne IdiM Oprave (med katero je več:  starinskih       dmet^v)  ter dru-
gega g^spađarskega orodja proti
takojšnjemu piačtiu m odsiramtvi kupljenih stvari.
Tudi se prrd* kompEeu.a bene-čanska žaga z bencinmotor---jem B konjskih sil.-
Kupci se vljudno vabijo.
4255
A
1276
ulj ono v Kron
je leta 1908 izterjala zveza „Oredilreibrm", Zahtevajte v svrho izterjanja zaostankov brezplačni prospekt št. 1302 od društva „Credit-
reform", Cradec, Haydngassd 10.
f i
Zahvala
Vsem sorodnikom ter vsem spoštovanim prijateljem in znancem,
ki so naju ob smrti nepozabnega soproga, oz. očeta
rH Evana
tolažili, izrekava svojo iskreno zahvalo.
Posebej se zahvaljujeva predvsem blagorodnemu gospodu dež. sod. svetniku dr. Prcskerju, cenjeni gospe Gomzijevi in velerodnim gospodom zdravnikom prof. df. Koslerju iz Gradca, dr. Žižku in dr. Kristanu za požrtvovalno pomoć v bolezni. Zahvaljujeva se za udeležbo pri pogrebu c. kr. okr. glavarju, visokorodnemu gospodu dr. Weissu pl. Schleus-senburgu, velecenjim tovarišem gospodom odvetnikom, čislanim članom okrajnega zastopa ormoškega in vsem zastopnikom drugih uradov, obla-stev in Korporacij, slavnemu učiteljstvu ter pokojniku tako dragi šolski mladini, ki mu je na zadnji poti nasuia cvetlic, slavnima požarnima hrambama na Hardeku, in v Trgovišču ter zastopništvu vojaškega bojnega društva iz Ptuja. Posebno se zahvaljujeva blagorodnemu gospodu nad-učitelju Rajšpu za tolažilne besede ob grobu. Zahvaljujeva se iskreno prečastiti duhovščini, ki je tako številno spremila dragega k večnemu počitku. Zahvaljujeva se tudi prav lepo cenjenim gg. pevcem za krasno petje ganljivih žalostink.
Naj sprejmejo najino presrčno zahvalo vsi darovalci krasnih vencev in vsi, ki so spremili nepozabnega na zadnji poti.
Ormož, dne 15. novembra 1909. 4286
Pavla Omnlec, Jeliea ForbelslUL
HfJinpfi    vsakega zavednega
SJflf£ilQSI Slovenca in Slovenke je
da rabi izključno le
M ii Hove lile
(krema)
za čevlje in usnje
katero jc priznano nafbclfšc.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
S M A      'e čutilo v tej ■ ■■O   obliki in z zmako
4306
se prodaja
v irid H sv. (Ni h IMl
ftaraa zalogi ti kcml&a tanki
Ivan Keber
Ljubljana, Stari tof 9.
aii ii ilnke
za šivanje zavratnic (kravat).
Zelasiti se je na PrivOZU ŠtOV. 3 V
LJubljani. 4288
Slavnemu obč nstvu vljudno naznanjava, da otvoriva
z 20. novembrom
gostilno
pri Kebru na Selu.
Točila bodeva dobro pijačo in postrezala z gorko in mrzlo jedjo ter se priporočava za obilen obisk z odličnim spoštovanjem
4295
Jožef in Rozalija Prime
gosti in i carja.
Stenografa
lite
430!
notar BAŠ v Celju.
Strojepisci Imajo prednost.
Postrežnica
se išče za takoj v Bohoričevi štev. 3 v Ljubljani. 4254
star   14   do   16 let,   s  primerno izobrazbo,      sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom J. Pretnar, trgovec na Bledu. 4301
SLOVENSKI NAROD"
9)
bo prodaja v posameznih
Ljubljana; Bizjak l.f   Vodinut, Bohoričevo
ulice it. 10. B'aznik L.f Stari trg št 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove uL 52. Elsner M., Kopitarjeve ulica 1 Fuchs H.f Marije Terezije cesta
nasproti Kolizeja. Hinn©** Aioizja, hotei BUniona. K! e i n m ay r, h n ga r. južni kolodvor Klemstein J.f Jurčičev trg št 3 Košir ^Julija, Hilšerieve ulice št. 12 Kristan iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št 6, Kusar J., sv Petra cesta St 52. IVIanzini < t Lattermanovdrevored. Mrzl«kar A.f Sodnnske ulice št. 4 Pichisr I., Kcngiesni trg St 3. Pirnat J., Kole dvrrsko ul. št 18. I*an R^mžgar, Zelena jama. Podbc; J., Sv. Petra cest- 97 Sitar J., Floransk: ulice Sc. 22. Stiene han, Vaivazcrjsv trg st 4 Sušnik J., Rimska cesta st 18 Svate*       Mesto; trg št 26 S<ete* Luc:ja, Novi Vcdmat 57. Sešark F,, bete burgeve ulice st. 1. Tenente R.3 Gradaške ul:ce št 10 Treo Julija, S*/. Petra cesta št 36 U^entčnik Fr. Židovske ul št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VizjaK J, Gosposke ulice št. 12.
Ghnce: Likar Marija, tratika.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
kc lodvora. Kotnik J., trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažman Marija, tratika.
Ško?]a Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Kranj:
Flcrian Kari, knjigotižec.
Lit ja:
Laj i vic EmiJ, trgovec.
Radovljica: Homan Cion, trgovac.
Lesce (v buietu na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled:
Pretnar Ivan, trgovec Javornik:
Zore Leopold, trgovec.
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar Schwarz Julija, na kolodvora.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto; Kot Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radnl: Dermelj   Alojzij,  posestnik in trafikant
Kriko:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krikom:
Variek Ivan, trgovec
Vrhnika: ' Gostiln« Mentue (Fran Dolenc)
Logatec:
Rus Jos., trgovec
Zagorje: Korbar Karol, trgovec. Oorknioa:
Krgvsnji Anton, trafikant. Pege«elk Alojz^ ttgovec;
Izvodih  po lO vin. v sledečih trafikam VVerli Kaolina, trafikantinja. Versto^šek Franc
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna St 31.
Lož:
Lah Franjo, trgovec.
Staritrg pri Ložu:
Bencina ivan, trgovec.
Postojna: tVlaririišsk Jakob, prodajalec.
Sodražica: Fj^diga Fran, trgovec.
St. Peier na Krasu: Schms'aer J., na kolodvora.
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežinl: Kornel Alcjrlj, trafika Zidani most: Petarman Mary, trafika na kole dvoru-
Rakek:
Domic?lj A.? trgovec.
Tržč:
Lavš L^opo d trgovec.
Trbovlje:
Treo Antonija, trafika,
Maribor:
Wexi Vinko, trgovina papirja.
Ge je:
Miklauc Marija, trafika v ,N&
mdnem tiomuc. Zvezna trgovina.
Celovec. Sowa Josip, časopisni birč.
Gorica: Gabršek A., knjigotržnica. Hovansk* iva?*, Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leoan Tereza, Corso G. Verd št 21.
Marek J.8tebskarna,drž kolodvor Pleško Ant«, ulica Campo SaLtc
št. 37.
Sardagia Iva«, Gosposke ul. 9. Schnjtelzcr Karel, trafika na kc lodvoru.
Schwarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2). Nabrežina: Na kolodvoru.
Divača:
Na kolodvora
Trst:
Grammaticopulo Arlstide, Pi-
azza Barriera veccbia (vogal ulice Bosco št. 1). Kersten Ivanka. Aquedotto it. 2. Lavrenćič Mihael, Piazza Ca*
senna št 1. Može Karolina, ulica Miramare št 1
Stanič Št.P ulica Molin piccolr št 8 Schimpff F., državni kolodvor.
Schmeizer K., južni kolodvor.
Opatija: Tomaiić Anton, trafikant Milic Ivana, trgovka.
Voloska:
Anton Špendou, prodaja novin Pulj:
Feik Antonija, Via Rarbacuni 1. Reka:
„Globus", časopisni bird.
Trbojevič Gjuraj, Via dtl MoJo Dunaj:
Hodevar Helena, trafikaotta^a^
.  Vin. Aleentraaae it 9.
puno m
se ceno proda v Ljubljani na Marije Terezije cesti St. 26, I. nadstropje.
4308
Zaboje
j.
dobro ohranjene v vsaki velikosti in množini ki*pi 4190
v tem pri Lil.
/SkumuSatorJg
E£k:..n*reLicl'?5n'ar7c] ^ razn'h vćI kosti od kron
Siif::^:!.^^^^ 63  naprej   Ceni i zastonj.
^JŽg^l    A. Z.«soher
JfMjgPf    ffl trornica akumulatori.*,
k.Xmt* -j
Đraždane 22 176
H^'^'^J tna [>n>Unkdja iiail 100.000 ^^iffJTv $ komadov. ^6,2
m
Učenec
sc sprejme takoj v trajeviae s meianiBi Msajsau 4291
Anton Sadnek, Senožeče,
V prometnem kraja na Gorenjske«
se odda takoj ali pa z novim letom
dobro idoča
trgovina
v najem.
Prometa ie letno 40000 kron. Kapitala je treba 6000 kron; oziralo se bode v prvi vrsti na gg. trgovske pomočnike kateri hočejo samostojni postati.
Pismene   ponudbe   pod „Dobro fdOČa trgovina21 na upravništvo »S;«j-
ven^k« ga Naroda«. 4304
2a nočno &iu£&0$ samo zanesljivi, nekaznovani ljudje, z najboljšimi izpričevali, desluzeni vojak«, zmožni obeh deželnih jezikov. 53 za Okoli  28. t- j
m. iščejo za ajaHjaae. i?87 j
Pismene nemške oontidbena Wle- I
ner Waoh- iin š&Siiiess - ■ese&V sekaft  Sn&nzi   VI., MarSakiSfsr-S tras S 6 2£ 20. Osebno predstavijenje j v Lju ijam se naznani pismeno.
I ¥rcSka To a Eri bi les
(3 PO da od dđmolirnne biše na Po« Ijanski cesti št. 13 4256
^fc^Svoli * svojim!
oži6!
,a darila
sfar*a cikna
5
vrataj ognjišč
ter staro strešno opeko.
: i
zlatih in srebrnih urah, verižicah, prstanih itd.
Blag« prve vrste.
Solidna postrežb?..     Cene najnižje.
Eiiiđ. Čeme
juveiir, trgovec z urasni ter zapriseženi soSnijski cenilec.
£jub!]ana, Woifov8 ulice 3.
tarnal
' /t* »i
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Usta nao vi jen leta 1888. Založnik ,^ avstrijskih
zveze državnih 2i69      ces. kralj.     ^^^-^^ uradnikov.
Alojzij Večaj v l|wfcl|—t,
Trnove,     Opekarska cesia,     Veliki strašilu št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstva svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejši]] prešanih in poljubne barvanih do najpreprostejših nrsiemh p^di različnfli vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, seceson itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peći lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
344
■-.'-.SV
. »
>i ..t
Slovenci, pozor! j
pri nakupovanju vencev!
I i •
lic
fjubljasa, J^estni trg 11
pri;;9roč2 največjo zalogo krasnih
In trakov i napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence!
mi m* &i
ali
v I. nadstropju ali v mezzaniou, v sredini  me^ta, oo IMo  tokol so
lnip«|oki lokoL 1280
Ponudbe z navedbo cene pod nfataa lfnUM na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
C«P« M>a stas
dobe deklice in gospe vsake starosti, ako rab t jo samo mojo namoveho ereana ta pral ali prano voao» ki se rabi samo na aunai edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3 , K 5 - in K 8' . Zraven sjsd «|očc mUo 60 h — Po povzetju pošiji ga. Utha Mencal, Dnaaf n.t Fra-teratraase 63, II n*datr.t «r. 7,0 0
Kdo še nima
brezplačne knjige?
Vsak, Ivdor se čuii slabotnega in bolnega,
(
buchJ
GRATIS
^fe'    u.    ^'^jCrŠKŠkžćA   no na nos
in prav r.idi mn bo:no na razpf'Li^o stavili svojo veleza-
nimivo , knjižico. Se nikoli se ni na
Avstrijskem tako poučno, dragocena knjiga no-
nJilJLli^ polnoma z.islonj nr.dila e^hč'fr^frtt; mi pa hočemo s tem trpečemu občinstvu izkazali dobroto, ker jih je ye veliko, ki :ie vedo, da imamo ravno v iralvanski trajni elektriciteti sredstvo, s katerim se lahko uspešno borimo proti splošni iivcnl oslabelosti, rev-aifu'.BiB, glavobolu, pomanjkanju spanja, potrtosti, obromelostneanu stanju, nevralgiii vsled nervoznosU moteni prebavi, slabokrvnosti, osla-bclosii vseh vrst in najrazličnejšim ženskim boleznim itd. Svoj zdravilni način srno popisali v zanimivi brošuri in jo pošljemo vsakomur, kdor sc na nas obrne, to farosara
ffratia in Iranko
pod zaprto kuverio in brez vsake obveznosti.
Eiektro ■ terapevtišb ordinacija
Ouna jf I.f acbirangasa* t, Mezzania. AaL t ■ 2.
4290 2t XI. 1909.
Bupoa za brezplačno knjigo.
Na
Etektro-tarapevtižko ordinacijo na Dunaju, I. Schwa-*gassa 1f Mazzanln Abt Is 2
Prosim poSljite mi knjigo:
„Rasprava o moderni elek-tro-terapiji"
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: _______________............ .....__________
Naslov:
Vajenca
•pro|aao tokol BomolOT Kalaš.
slaSćićar, rrsjsjO JOtOfOTO OOOtO it. 1 _¥ Msj^snaJ._4250
2 vinske kleti
se oddasta takoj v najem na Glincah 220 pri Ljubljani. §
Ivan Joffor.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo K 6*50.
\'i>lcd ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. 4279
Vsi 4 pari samo kron 0*50.
Za naročitev zadostuje dolgost. Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz Čevljev KOMIK, Krakov štev. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Uradno dovoljena, io IS lot obsto« leča najstarejša ljubljanska
G. Flux
Gosposke ulice štev. G,
priporoča in namešča le boljše
Landaulet
(kupe s streho za odpiranje) prav dobro obranjen. OO OOBO prodaV
Več  pove  uprav niStvo »Sloven-
424?
skega Naroda«.
!;aicor
privatno, trgovsko in gostilniško osobje
za Ljubljano in zunaj.
Izbira različnih sluib, zlasti za ženske.
Potnina tukaj.
Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovil ena.
Zunanjim »opisom je priložiti znamko za odgovor.
Prosi se za natančni naslov. A217
V Spodnji Šiški sta naprodaj
2 lepi hiši
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4192
Sprejmem
učenko
. trgovino mešane stroke.
Peter Sitar, Jesenice. Pozor!
Naprodaj   jO   lepa,   še   skoro nova
enonadstropna hiša
pripravna za vsako obrt, a najboljša za pekovsko obrt. Leži pri farni cerkvi in blizu kolodvora, v najlepšem kraju v Savinski dolini. Vprašanja na upravništvo »Slov. Naroda. - 4015
Gospodična
čez 20 let stara, resna, iz fine hiše, s slovenskim maternim jezikom, ki popolnoma obvlada nemščino, z najmanj 2 letno prakso,  pisarka  na  stroj, SO
išče za takojšnji nastop tukaj.
Pismene  punudbe z  izpričevan o
službovanju pod ^Zagotovljena bo*
dOČnoaf" *^ upravništvo »Slovenskega Isaroda«. 42S1
X Naznanilo. x
Si občinstvu vljudno naznanjam, da se toči
ff restavraciji Jlaerjenih dedičev dro&no §*ivo M. vrste
ter pristna štajersko in dolenjska vina. — Vsak
čas Se dobe gorko in mrzla jedila. MF"    Spre/me $e tudi mesečni abonetneftt. "TUJ 2 odličnim speš^ov^njem se priporoča
43 j I JuUL* T^Hxd) restaerater.
St. 3052.
Razglas.
428?
V Šolskem okraj« novomeškem je oddati
m sin
Dunajska  cesta 17
priporoCa sv ujo logato zalogo
voznih koles.
i
i
f
i
Bmmml L,
(RtiiridnlMf).
Šivalni stroji
za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Po vseh mostili zostojiniki-prodajalci.
Ptcalti« crmii Ani Fth4 H Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki po-riSdllli MlVJl ,.Ai/LI-r\ .   H   jeg splete tvorniiko znamko in polno Ene
proračunjeno na 36 3G0 kron.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so pri podpisanem okrajnem šolskem svetu na vpogled ob navadnih uradnih urah.
Pismene, s kolkom za 1 K opremljene ponudbe je vložiti
do 7. decembra 1909 do 11. are dopoldne.
Ustna draibena obravnava za posamezna: ali za .skupna.deta se določi
bo torek« 7. decembra 1909 ob 11. dopoldne pri okrajnem Šol. svetu.
Okrajni šolski svet si pridržuje pravico, pritrditi ponudbam brez ozira na njih visočmo*
C,Rr.obralnl šolski set v Novem mestu,
dne 17. novembra 1909.
Priznani nijMjit mtim. S^xxx^xy^ixxx*cxxacxxafxxx>CXXKS
Soflepie .Mike. Kompletno {{ ŠOT l»»ollte pisati po »ore«! n
x Božična prodaja po
•Mnrid, norinl aaetavhl, X Mtto, M>§#,    Mknm. — Baraeati. — Flaaele. — Havličhova
Wu lanutlli u pran oan. y tn^-i«d»i.ta«lMB^-M,.t,.-tv.r*d.
Speclalai predmeti za hotele, restavracije in kavarne ter la pensione, mešale i. t. d.
C trn kr. dvora! dobavitelji
ananoFLc t oe
M. i.
RI5T0FLE
JeaHao la aamizno oranje
afajj coni
Opreme za neveste.
1 kos HavUčkove tkanine .Libuša* 23 m 16 K. Zavitek 40 ir ostankov letnih in zimskih okusno odbranih za 18 kron. t aoe IS aa 10 k 50 a.
C H K1STDFLK
4Y
17
.E6
0C9X
90
Kdor teli kapttl
polhovke
in podloge za suknje
nat       ohrne na Fran] S LaJtA, trgtuca ▼ Ložu« Postrežba ■< dnina, »prejme <e min-»ani$»» naročilo 4081
Anton Leutgeti,
3 3    rok v car |» b . d t mt
Pod trančo ».   £jubl]3ni, Pocl tP«nC«>
Lastna t«4elov> intc> venko^rstnb gl c»t osmat h •» votaSfcla   O «"ic
i zde I u vate! i kin h pasov
Vsa kirur-gična d«, a Zunanja na ročila točno
4'« »e     mr I* 9
■ O
o
!
e
t s
t
a
a
t
Stampilijc ;
cs^h vrst s« orade, c (trust i(t go te ni i
Anton teras j
graver tn lr.4eovat©«| a kavčukovih *tao.p.h, J
Ljubi ono. Sv Petro c. 6. *
Ce ilkl tron U o. 2
• eeo sat •••«aaa    * aioeee« *
rfcifiov T£lasđa
Cejlon čaj
Nđjbo[je ia ioba
I
mienir-hidrotekt
663
Konrad tachnik, £jubljana
Projekti in izvršitev
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
Utlsnite si podobo in
ime
Ottoman
(cigaretni papir
\n stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 3.9
TRUBAR
Krasna umetniška reprodukcija v ved barvah
'. znamenite Groharjeve slike ■•
ti
'i
mm®
ustanovitelja slovenske književnosti
vfsclra 66 cm in široka 55 ena je najlepši okras vsake slovenske f n.se.  Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar Mh
imamo Slovenci.
Cona a ro&lo K 3'20.
Dobiva se v
arodnl knjlaonii
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
Prilika za božični nak
Usoiamo se svoje cenjene odjemalce opozarjati na bajno nizke cene naše božične prodaje, ki bo trajala do 20. decembra 1909 in na prednosti, ki se bodo dajale samo ta čas.
Prodajamo daleč pod izdelovalno ceno nastopne in tudimno^e druge vrste in sicer: Okoli 5000 rjuh, izgotovljenih,J50 200   1000 metrov pessbno finih ostankov,
cm velikosti, 'komad samo E 2*25, najmanj vzeti 6 kosov.
Oko!: 1000 kosov pavolnatega platna,
kos po 20 m samo E 10. Okoli 1000 kosov finega Sifona, 82
mi štrokostf, 20 metrov samo K 12. Okoli 1000 kosov zelo fine tkanine,
porabne za vsako perilo, ^0 m E 14. Okoli 1000 kosov damasta, najpopolnejša kakovost in najnovejši vzorci, široko 120 cm, 20 metrov H 22.
pristna barva, 2—8 metrov dolgosti, 3 j metrov E 24.
1000 tucatov najfinejših batžstastih žepnih robcev, tucatE3a20j naročati je najmanj 3 tucate.
1030 garnitur, najmodernejši vzorci,
2 posteljni pregrinjali in 1 namizni prt E 11.
1C00 tucatov garnitur brisač iz nitastega đamasia, 50 1C0 cm velikosti, tucat E 7.
i
Vzorci od ostankov sc ne razpošiljajo, od finih barhentov, flanele, od vseh vrst platna in bombaževinastega blaga pa zastonj in poštnine prosto. 4272
UIJT"   Razpošsljalnica prve vrste in tkalnica ^g35i
Braffe KEEJC&H, DobrtaSEsa št. Sldl, ČešM©,
izubijana, Prešernova ulica 9
priporoča svojo velikansko zalogo
za gospode, dečke in otroke.
4172
Ceniki zastonj in franko.
j za ljudske in srednje šole, učite Ijišče in licej, za obrtne in stre kov&e šele kakor ludi
đTuge potrebščine
priporoča
o PrefcrnNflli nlfeon.
r
-
r
a*
iianska kreditna banka w
i»j ^ ni
B£3
2
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva  ulica  Štev. 2. Rexer»ni fond  30O.00O kron.
Podružnica v Spljetn.        Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. M
Priporoča promese na ogrske premijske srečke polovice po 7 kron, cele po 12 kron, žrebanje 15. novembra t. 1-
glavni dobitek 200.000 kron. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih pfT* 4 in pol odstotka, -SJSSŠ
Svojim cenjenim odjemalcem javljamo, da smo s 1. oktobrom 1909 firmi
ŽIGA VVIIITER, Dunaj III, Ungargasse 20
poverili svoje zastopstvo za Gjrnja in Spodnje Avstrijsko, Moravsko, Slezijo, Štajersko, Koroško in  Kranjsko.    Kadar naročate
tek zbujajoči liker za prebavanje, speclaliteta firmo FHATELU BRANCA   MILAN, obračajte se na firmo ŽIGA \YL\TER. FERNET-BRANCA 5« nadrobno dobiva po vs*h boljših delikatesnih trgovinah, specerijah in vinskih trgovinah,
FRATELLI BRANCA—MILAN.
I
m  sponnje   nvairija>nu|   muravsnuf   «iccijv|   «9iajci-9i%vj   nui u^i%^ AU
RNET-BBANCA
1
i
ožini Je d.o"biti:
zarezano strešno opeko prve in druge vrste, ""■■J
"Veđ.Xi© 123.
«  § o« mm »i* • 0» m .m mm m m m m m mm* » i « *
iz astne nove moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani
z d. dclie 5tvHDl iumen za zidanj
»rl J* KNBZU v LJubljani
Lisuornanstvo.
Moti se, kdor morda misli, da jc ikofova rdeča brošura izjemen pojav, za katerega je zna hiti odgovorna nenormalna pamet t Antona Bo-naventnre. Nikakor ne. Ta gnojnica, ki se po rdečih huhvieali ljubljanskega škofa pretaka je integrujoč del katoliške morale, tiste morale, ki so ji vzor nauki cerkvenega očeta, zloglasnega Alfonza Liguorija. Vse to, kar je napisal letos ljubljanski škof, ajdemo že v Ligvorijevi »Theologia toralis«, koje visoko ceno dokazu je to, da je v Avstriji konfiscirana. In ta knjiga jc vsled priporočila papežev in škofov navodilo spovednikom pri -povedi. V smislu navodil Ligvori-; vili izprašujejo spovedniki nedorasle fante in še rajši seveda nežna •K kleta o stvareh, ki so ravno tttdi predmet škofovi rdeči brošuri. Ni čuda, da marsikatero nepokvarjeno dekle beži. rdečico sramu na licu, od spovedniee iigvorijanskega pohotne-a s trdno obljubo, da se ji nikdar več ne približa. Slučajev, da so se v spovednici po ligvorijanskem roeep-u uganjale svinjarije, je cela vrsta. Hrvaški »Pokret« z dne t. m. št. 2618. objavlja sledečo skoro neverjetno, pa vendar resnično dogodim, ki dokazuje, kakšne stvari se dogajajo v spovednicah po receptu Ligvorijeve Tlieologin morahs«. »Pokret« piše: Pročitavši JegHčevo brošuro, ki oteče jasno luč 21 rt perverzno moralo in nečuveno nesramnost onega katoliškega škofa, se spominjam "dveh slučajev klerikalne nesramnosti, ki morata roditelje deklet naravnost napolniti s strahom nad moralno nevarnostjo, kateri so izpostavljene, kadar gredo k spovedi.
Prvi slučaj se je dogodil 1. 1907 pri Mariji Bistriški.
Imeli smo brhko, okoli 20 let staro kuharico, jako marljivo, zelo spodobno in pobožno, zaročeno z nladeničem iz njenega rojstnega mesta, takrat narednikom pri vojakih. Danes sta že poročena.
Ta devojka je zaprosila mojo soprogo, da ji dovoli iti na božjo pot k Mariji Bistriški, da   zadosti vroče j želji svojega pobožnega srca. In do-ila je dovoljenje. Ko se je vrnila z romanja, je povedala vsa ogorčena moji soprogi, da ne gre nikdar več na božjo pot, ker je bila pri Mariji Bistriški pri spovedi na   svoji sra-možljivosti in spodobnosti žaljena od spovednika,  bistriškega kaplana, ki ;<> je pri spovedi pogladi! po licu in ačel izpraševati, kje spi in Srage ta-iintimnosti, nakar se je vzdignila i šla, in pri odhodu iz cerkve jo je opet čakal in hotel pogladiti. S tem ubil vso pohožnost in uničil sve-ani dojeni cerkve in božjo y>oti: in zaprosila je mojo soprogo, da me na-»vori, da dam to v časopise, in tudi • mi samemu je to željo povedala. Ker sem pa takrat imel mnogo 1 nslov in misleč, da je to izjemen sinit j, nisem ugodil želji dekleta.
Med tem pa se je pred par dnevi pritožila tudi naša sedanja kuharica, i-totako zelo .-podobna, marljiva in pobožna ter tudi brhka 231etna dojka, da se ji je dne 2. maja 1909 v Zagrebu v jezuitski cerkvi pri spo-ili dogodila taka sramota, da ne Lrre nikdar več k jezuitom k spovedi.
Spovednik je bil nek kJo do 281et-' i jezuit. Ko mu je svoje grehe prav •obožno   in   skesano   povedala, jo praša, ali je omožena ali Še dekle, 'na odgovori, da je še   samska, in naj se prično vprašanja, ki so prav iko nesramna kakor Jegličeva brona, in ki so devojko tako razjarila, t je zagrozila jezuitu, da pojde, če o neha s takimi vprašanji jo sramoti in h grešnim mislim zapeljevati. \v njen protest ji je odgovoril, da " to njegova dolžnost, in ona ga žaru e, da bi mu sama priznala, če bi bila kdaj kaj takega počela, anipj k s takimi sramotnimi in nesramnimi izrazi, kakoršni se ne rabijo niti razgovoru z najpokvarjenejšo deklino.
In ko je ta perverzni pokvarjeni '/ji služabnik videl, da je naletel na nepravo, jo je odvezah
Moja soprog*! ji je dala svet, naj 'r v slučaju, da se ji pri spovedi še k'ici.j kaj takega dogodi, takoj vzdigne in takemu resramiiežu prilepi kot odgovor zaušnico.
Prinašam to brez nadaljnjega Komentarja zato, ker so — taki slu-<aji najboljši tolmač, kako je mogel -kof napisati pornografsko brošuro, in zato ker je to za katoliške rodi-I je najboljše priporočilo, da ne pošiljajo svoje hčerke k spo veri i.
Tako se izvaja »prenovljenje v Kristu«; in kaj naj rečemo tistim damam, ki iščejo jezuite kot najbolje spovednike. Odgovor bi bil: Sinile vrnili gaudet (po slovensko gliha vkup štriha. Opomba uredn.).«
Ljubljanskemu škofu smo delo-' h za njegovo rdečo knjižico vendar-e hvaležni, ker je z ujo potrdil, kar smo mi o jezuitsko - ligvorijanski morali že pogosto pisali in ker je dal povod, da se tudi pri nas premišljuje o stvareh, o katerih se doslej ni dosti razmišlja-o.
Po sveta.
* Deset zapovedi na čitanje: 1. Ne eitaj takrat, ko imaš važnejše posle. Najprvo dolžnost, potem zabava. Vse o pravem času. — 2. Citaj samo dobre knjige. Slabe knjige kvarijo okus. Kdor čita šundromane (kakor n. pr. Grofica beračica, Sherloek Hol-mes itd.), ta zastruplja svojo domišljijo. Dokazano je, da so mnogi storili svoja hudodelstva vsled čitanja slabih knjig. Kdor čita dobre knjige, ta si širi svoje duševno ohzorje in se zmiraj bolj in bolj približuje velikim ljudskim idealom: resniei, dobroti in lepoti. — 3. Čitaj one knjige, ki odgovarjajo tvoji starosti, katere lahko razumeš. Ne prenese vsak želodec teške hrane, a slaba prebava ne donaša nikakih koristi; tako je tudi pri knjigah. Začni z lahko unilji-viini in poljudno pisanimi knjigami, potem pa idi siopnjema dalje. — 4. Ne čitaj samo romanov. Vsekakor jc potrebno, da prečilaš vsaj važnejša deta naših znamenitih pisateljev (Jurčiča, Stritarja, Kersnika, Cankarja, Meška itd.). Pregleduj tudi starejšo književnost. Če ti le količkaj mogoče, čitaj naše leposlovne liste. Če znaš tudi kak tuj jezik, čitaj v njem kolikor največ, poglobi se v književnost in kulturo dotičnoga naroda. Pridno eitaj zemljepis, zgodovine) in naravoslovje, ker zgodovina človeštva in življenje prirode naj bo vsakomur temelj njegove izobrazbe.
— 5. Čitaj marljivo in redno. Kakor telo potrebuje redne brane, tako tudi duša. A najboljša duševna hrana je dobra knjiga. Ona nas tolaži in krepi ter nam preganja naše moreče vsakdanje skrbi. Spoznava nas z novimi idejami in nam razjašnjuie naš postanek in naš život. - (i. Čitaj pazljivo in počasno, da ti bode vse jasno. S površnim in hitrim čitanjem postaneš nejasen in netemeijit ter vse 1 ali ki) pozabljaš. — 7. Ne čitaj preveč, ker s tem utrujaš živce. Ne čitaj nikoli v mraku in nikoli ne v postelji.
— 8. Razmišljaj o tem, kar si preči-ta1. Dobro je, da si izpišeš ona mesta, ki ti najbolj dopadaju in katere si hočeš zapomniti. Naj ti ne bo žal truda, da dobro knjigo, ki se ti je posebno priljubila, čez nekaj časa zopet prebereš. — 9. Knjigo, ki si jo začel citati, pročitaj do konca. V nekatere knjige, in to dostikrat v najboljše, treba, da se včitaš. Ni vsaka knjiga, ki je v začetku privlačljiva, dohra. Ne čitaj tako, da preskakuješ posamezna poglavja. 10. Dobro knjigo čitaj v tvoji rodbini na glas, če je mogoče. S tem koristiš svojcem in jih poleg letra tudi priučiš na čitanje dobrih knjig. Na koncu še to: spoštuj in čuvaj svojo dobro knjigo, kakor spoštuješ svojega zvestega prijatelja-Knjiga ti je najzvestejši prijatelj, ona to nikoli ne zapusti.
:: Ženske hočejo biti vitke. Znani francoski pisatelj Marcel Prevesi razpravlja v pariškem »Figaro« o novi modi, da mora biti ženska vitka in da velja dandanes tolsta ženska za grdo. To vemo že nekaj let in vemo tudi, da so to modo uveljavile Angležinje in Američanko. Zanimive je, kakor dejstvo samo. so opomnje. ki jih je zapisal Prevest, kateremu priznava ves svet, da pozna ženstvo kakor malokdo. >: Predvsem«, pravi Prevost. >jc ta moda provzročila, da so postale ženske zmernejšo. Nič se ne smehljajte: lo je krepost, ki se je je ženstvo navzelo včeraj. V m- -i-njem veku, v 1(5. in 17. stoletju, da, še pred manj kot sto leti je bila po-žrešnost ženska lastnost. Požrešne so bilo ženske in pijanke. S tem. da ho-čojo ženske biti tanke, je ta grda navada radikalno odpravljena, dalje je prišlo vsled te modo fizično gibanje v veljavo. Prvi čar vsake ženske je dandanes, da jo zdrava. Telesne vaje so dokaz zdravja in jamstvo za njesra ohranitev.Tudiso abnormitete v oblekah postale sedaj nemogoče, kakor krinoline in tournure. Prevost govori pa tudi o slabih posledicah te modo. Dosti je žensk, ki precej pijo, samo da bi ne postale debele, ali ki celo jemljejo vsakovrstne medicine proti debelosti. Ali nič ne pomislijo, kako slabo to upliva na lediec.' Druge zopet jedo kar mogoče malo in se boje mesa. Časih jedo celo samo nesoljen krompir. — Kako torej dobiti potrebno vitkost, ki jo v modi? Na to vprašanje odgovarja Prevost takole: Z zmernostjo v jedi in pijači, a z nepretirano, in z aktivnostjo torej s telovadbo, s športom in z igrami, ki zahtevajo fizičnega napora.
Izurjen
pomočnik
špecerijske  ali  meiaaa stroke,
star če 4 24 k t, ki ima tudi sposobnost
za potovalna, ae sprejme / ugodno plačo s noYim leten.
Pismene ponudbe pod »tanOOMi-VOef1 na uprav. »Slov. Naroda«. 4193
Slov, tvrdke v Ljubljani. \
„Združeni čevljarji"
trgovina m čevlji za gospode, dame. m otroke,
Wolfove ulioe štev. 14.
Gostilne in restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulice štev. 6.
Galanterijsko blago s
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12
Knjigarno s
Narodna knjigarna
loga papirja, šc;skih in drugih knjig Ljubljana, Prešernova ulica št. 7.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31.
Knjigoveznice:
Knjigoveznic«
Katd. tiskovnega društva
Kopitarjeve ul ce, II. nadstropje.
Lekarne:
M Ph. Josip Ćižm&f
lekarna Zlatarn orluu,
Jurčmev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaj", 9te«ljova cesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Ćešnik
„pri Časniku" trgovina 2 manufakturnim blagom Stritarjeve ulice  Ljubljana  Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
modna trgovina. Ljubljana, Sv. Petra oesta št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina 9 suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe.
J. Lozar
caanrfakturna trgovina Mestni trg št. 7.
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufahturna trgovina Da debelo, Franoovo nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
manuiakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Scuvanova hiša.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo. Mestni trg štev. 23.
Modno In mešano blago:
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek. Kolodvorske ulice ste v. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg
A- Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg Hov. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagem za otroke dame in gospode, pri „Solncu" za vodo.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za Šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanska okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Obrtno pomožno dru&tvo
r. s. s o. a. Kongresni trg 4. »•prejeme hranilne vloge in daje posojila.
t
Slattičaree:
Jakob Zalaznik
•laŠoiČarna, kavarna in pekarija, Stari trg it. 21.
Špecerijsko blago:
Josip Bolta r
trgovina s mešanim blagom, Florijanske ulioe Št. 17.
Urar Ji in zlatarji:
Milko Kr^tpeš
urar in trg vec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št 3
Usnje:
Josip Scunig
zaloga vsakovrstnega sssjft ia čevljarskih potrebščin na debelo m drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.:
Toni Jager
trgovina roćmh del Židovske ulio? štev. 6.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični saloo pod Trančo, vrtnarija Karlovska cesta št. 2.
Zastopstva!
Jakob Boačar
lastnik valjčnega mlina v Domžalah. Vegove ulice štev. 6
Jakob Bončar
lastnik valjčnega mlina v Domžalah. Vegove ulice štev. 6
Železninske trgovine:
Valentin Golob
trgovina s železnico in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
Ključavničarji:
Jos. Rebek
ključavničat ski mojster, Francovo nabrežje štev. 9.
Slikarji:
Filip Pristou
slikar specialno le zs napise in grbe Prešernove ulioe št. 50.
Bazne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kraniska vrvarna in trgovina konopnine, Sv. Petra cesta št. 33.
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne dr jge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, Privos štev. 10.
Brata Hlavka
iadelovateij kirurgiČnih in otropediČnih predmetov in bandaž, Prešernove ulice.
G. F. Jurasek
oglaševalec glasovirjev, Sv. Petra oesta štev. 62 al.
Fran Kollmann
saloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Lavrenčič & Domicelj
natl. Karel Meglic
žitna trgovina, Dunajska oesta št 32.
Fr. Ševčik
puškar in trgovec ■ orožjem, Židovske ulice šte7. 8.
Josip Škerlj
spedioijsko podjetje Dunajska eest it. 29
Jos. Škerlj
prevos pohištva, Dunajska cdsta štev. 29.
Josip Vidmar
zaloga deinikov in solnčnikov Pred Škofijo št. 19     Prešernove ulice Št. 4 Stari trg št 4.
Fr. Parkelj
plakater, reklamno podjetje in snaženje stanovanj in oken j. Setenburgova ulica št 6.
Gostilna
v Ljubljani, ae da takoj s konce« sijo vred v najem.
Več sc izve pismeno pod fjLa M. 600" na uprav. »Slov. Naroda. 422P
Josip KoSmerl
Ljubljana, priporoča svoje izborne droie (kvas).
Izurjena
SIVI
se išče.
Kje, pove upi a v. »Slov. Naroda«
Lepo
a posebnim vbodom fer razredom na ulico; se odda takoj ali pa s 1. decembrom solicmerriu gospodu ali p;, odrasti! gospodični v Ilirski ulici št 21 H. št 6. 42U
s-rav   «ac»Kz>s*«D 2761
iz hrasto^ga lesa, nekaj skoro novih, od 400; 600.,  1200. litrov  proda pO
nizki ceni.
FRAN CASCIO
Ljubljana, Šalenburgova ulica št;. 6.
Slovenec, nemščine popolnoma zmožen, pri trgovcih in obrtnikih na Kranjskem uveden, se sprejme kot
aH potovalni uradnik.
Ponudbe v nemškem jeziku poa
„Lebensieliung", Celovec, poste restante.
Neprimerno
dober okus ima zrnata kava pol in pol s
StUikovo rio
Izborna pijača! — Velik priliranek! — 5 kr rlene kave S 4. — Frcnko po povzetju pošilja
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 3, Lerchenlelderstrass6
ŠiOV. 67. 3S47
Sans KMh il!
Zaradi pozne sezone prodafam moderne  damske klobuke, trakove, svilo, nakšt za klobuke, cvetlice, avbe za gledališče, sploh vse blago
po znatno znižani ceni!
Mnogobrojnega obiska prosi
Minka Horvat
Sv. Jakoba trg 3, Bahovčeva hiša.
Podpisani si usoja s tem javiti slav. občinstvu, da razpošilja dobro domače
m mm
vino i
van
lastnega pridelka.  Kdor bi rad naročil večjo ali manjšo količino (za družinsko potrebo) naj se obrne na podpisanega. — Zmerne cene. 4263
MATEJ VENTIN,
Jfastelir pri Vižina3i, Dstra.
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena in zanesli iva vosnli
Cunard Line.
Odkod Is aassaoega pristanišča Trsta
Ultonia, 30. novembra 1909. Carpathta, 21. deceinera 19 9. Pannonia, 11. januarja 1910.
b Uverpeolsi 1511
Lusitania (največji In najlepši parnik sveta)
27. novembra, 18. decembra i909,8. januarja
26. februarja, 19. marca 1909. Ma ure tama dne 23. oktobra, 20. novembri 11. dccear.bra I««?, 29. januarja, 19. februarja 12. marca 1910.
Pojasnila in vosae karte pri
v HmMlenl,
poleg cerkve srca
Pozor! prodaja najnovejše ?0X0r!
jesenske in zimske narejene
=obleke
a Sospoae diune, tietKe in đačiće
fc»WtCJ!lH tt^Sljg j,  , no i«!
+ 9
t"« i
sva
or
v Prešernovih  i'išenh  štev. 5.
Nairia vbm saikia. damskih ii ittflft (nOnj brijn za lanra-traBis in prlstaik
^ gelseislii* oonli čevljev.
Meg^rnoa in Jako skr&sa izvršitev po v vrh Gv^ah«
8271
Prvo vrste ?ims'xo Hi
rp^Hito morije jj|
sante, jklltlltl ■
• st^.      dobavlja v vaali t'oh- i$2
specialna harala u ziin-
Slovenska tvrdka
AVGUST HEPIČ
■■iir v Li«felfaai 40
:. Koliziji« um it. tt (i Trn«):.
izdeluje, popravlja ia prodaja vsakovrstne
sode
■
Blaž jesenko
Lgabijaraa, Stasrl trg 11
priporoča
■
a
I j specialna nar It    sko šnortn
o eretne
Meravfa"
c'nJv^e: Frvšiab i«     Mersvsfco. "EaKS
Naivečla iveroica te streikej 250 delavcev. Velili^aska zaloga.
sesanj Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu si usojain vljudno naznaniti, da sem preselil svoj
brivski in frizerski obrt
v hišo na Sv. Petra cesti 32 poieg kavarne ^Avstrija".
Salon za dame s posebnim vhodom in separiranimi oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno friziranje in barvanje laf. priporočam svoj gorki in mrzli zdravniško priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Vpletke (kite) striženih in zmešanih las v veliki izbiri. J749 Z vsem spoštovanjem se priporoča
M. Podki*ajšek
frizer ia gospsdc in tame. Sv. Pslra casta Se?. 32.
mo 6 dni
n-lw ¥ork
Francoske prekomorske družbe.
Edina nsjks^j&a ©rta w Ameriko-
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine aaar samo
\WW \%Mu i'iH J^l* 1^ lisi aW»
oblastveno   potrjena   potovalna pisarna
Ljubljana,   Dunajska cesla šiev. 18
v novi hiši „Kms&ke posojilnice"« nasproi'. gostilne pri' „Figovcn".
2049
Zelo važno za trgovce in obrtnike! |
© i   Ker imam še precejšno zalogo
ta
anev
p«
ia leto
in je sedaj skrajni čas, dasi jih vsakdo nabavi, krr bode gotovo v najkrajšem času rolnga pošla in se Vam taka] Hudi zelo ugodna prilika, zahtevajte vzorce, katere radevolje pošiljam na ugled. — Z \eJespostovanjem
Fr. Iglic, Ljubljana,
Mestni trg št. 1L
3913
I    Na debelo In drobno! 5! |
cilindre, čepice itd.
■.....    najnovejše fasone =
po najnižji ceni.
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana
j Pred Škofijo 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
3E
i)
Mi" n
se takoj odda.
Povpraša naj se pri gospe Ani Mayerjevi v Kranja. 4224 I -g-81511=,. =11=
Sezonska prodaja!!
Radi prevelike zaloge
WA površnikov, zimski!; sahni. RrefKiii kožuhov io damske konfekcije
ped lasico ceno!
" 9. Bratovit
Ljubljana* Mestni tr*g štev. 5. 4252
fiavv
Čehmoia pisarna in stavbno podjetje
Inž. dr. Jono Umi i 1 tom. društvo
Dolnja Tuzla, Bosna
ir.vršu'e načrte, statične proračune in stroškovnike tsr prevzema vsa v arhitektovsko, stav-binskoi   inženirsko  in   zemljemersko stroko
spada oča dela
vse proti primernim cenam ia po najnovejših znanst v enih in strokovnih načelih.
4,21 Družbe
sv. Cirila in jtfetoda
CM
Izvrstno sredstvo proti vsakemu
a Istro.    **w»^ kašlju in katarju.
PRSNI BONBONI
Zavitek 20 vinarjev. Dobi se povsod.
Glavna zaloga: PAVEL BAAR, Varaždin, Hrvaško.
0*1
usti
C
j
S]
vi m
bi ki
ve
:
gor«
n\ o v
l»1
b
ili ot
3 1
al u a k il
is en
01
VI
a j«
Ji
ni
tfa rc os Ha
'o.
o]
eo
on
ia
lo
e
e
iš
1
,di
|h.ii
lal
H ta
ar
Kdor
i« bolan na želodca, ć revi h, nima teka,
in nagiblje k hujšanju, naj rabi že več let preizkušeno želodčno mol lekarnarja Schaamanoi v Stockeraa J
za uravnavo in vzdržan}e dobro prebave
rabi Schaumannove pmattlle aelodčne moli
bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem [po čutenju. 126
a   odstrani takoj preobilo že-S4^l   lodčno kislino in pospešuje prebavo. Škatlica stane K 150,
Želodčna PastHje želodčne soli
s 3 fiolami po 10 pastilj lek
po povzetju
UJ1AI¥« *r Sinčki Dobiva «o v vseb lekarnah
f. K. jKaiser puškar
i Ljnmjani, Šeleoburgove din {t. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
Ionskih potrebščin, vseh del koles (biciklov) kakor tudi
nmetalBl ogenj
po najnižjih cenah.
Popravila pušk. samo* kresov, blolklov toćno in solidno.
C. kr. avstrijske  ^  državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
W«afamw#3na  o«a S
Odhod Ia L|nbl|aae ani. ieL)
/-08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui žel.. Gorico, dri. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čes PodrošČico), Celovec.
7*a5 zjutraj« Osebni vlak t smeri: Grosuplje, Rudolfove, Stralo-Toplice, Kočevje.
O*20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (Čes PodrošČico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin
il"oSO oopoldno. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel. Gorico, drž žel. Trst. c kr. drž. žel., Beljak, (čes PodrošČico), Celovec.
I aa popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, StraŽa-Toplice, Kočevje,
a*aa popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico,
dri. žel, Trst, c kr drl žel., Beljak, (čes
Podroiico), Celovec. •*aa zvooor. Osebni vlak v smeri: Triič,
Jesenice, Trbii,  Beljak, (čes Podroičico),
Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
7'40 zvoder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
10 ponoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, jui. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. ar. dri. ieL, Beljak, juž. žel., (čes , m .
Podroičico) Prago. Draidane, Berlin. »rine* * LJabllaaa (arlavno
1 e*«e zjutraj: Osebni vlak is IO-09 dopoldno: Osebni vlak m •tO zvonovi Osebni vlak is Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v stndaj'
tarsavne fM s zjutmji Osebni vlak v Kamnik.
stsoMssi Osebni vlak v Kamnik.
r-io
Prihod v L|nbl|ano dnine soloanlee
7- 12 zjutraj: Osebni vlak is Berlina, Draidan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča.
8- 52 zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Strate Toplic, Rudolfovega, G ros upi j a.
11*23 dopoldno: Osebni vlak is Berlini Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žeL. čez Podroičico in Trbii, Gorice, diž. ieL Jesenic, Tržiča.
2-09 popotdne: Osebni vlak iz Kočevja Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
4al0 popoldne: Osebni vlak is Beljaka, jui Žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podroiico), Gorice, dri. žel., Trsta c kr. dri žel., Jesenic, Tržiča.
«•49 zvečer: Osebni vlak is Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podro ščico), Jesenic.
8*42 z»e6eri Osebni vlak is Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Podro Sčico), Trata, c. kr. dri. Žel., Gorice, dri žel., Jesenic, Triiča.
9- 07 zveoer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
ti*08 poneOI s Osebni vlak is Trbiža, Celovca Beljaka (čes Podroičico), Trsta, c kr. dri Žel, Gorice, dri. žel., Jesenic
[PO
lafa ve
ve
r>
ofc
i>i
je
V€
a
V(
K
li:
S€
in
pi ih di bi
D
P« u
7A
k n. P
P
v
Oeohal vlak v «rinniv (pj ssae^B ^B^Pss^aa^^s^ssi^r^sB^^l^J^alB^a^ilas^
ravaateljstve v Trsta
Zgodovinske irtlce.
VII.
Poznejši francoski cesar Naponi III. je šele po več olmpnih p<>-hsih prišel do cesarske krono.
Leta 1840. so prepeljali Franeo-|tmplo cesarja Napoleona 1. I oto-Sv. Helene na Francosko. Narav-je, da je to v/.budilo med Franco-UpomjlM na preteklo slavo in da je vladal med njimi zopet eutnzija-|o za bonapartizem.
To razpoloženje je poskusil ta-{biti cesarja  Napoleona  I. ueijak, [vratni princ; Lonis Napoleon, ki jt» l v Londonu, čakajoč prilike, da vtihotapi v Pariz in se polasti ee-irske krono.
Dne 4. avgusta 1S4D se j«' princ ripeljal s kakimi 50 oboroženim i prem ljevak* i v Boulotrne. Napadel carinski urad in premagal finan-irje ter potem šel v mesto. Nad njeno glavo je lete] krotak in dresiran A.ki je bil seveda privezan, ejego-spremljevalci pa >o kriva i i »Živio •a r«.
Princ je poskusil ^rarnizijo pri-pbiti na svojo stran. Toda vojaki so li zvestejši od oficirjev in so nis-> tli pridružiti princu, \ sled tega iiil princ prisiljen, umaknili se iz ,'sta.   Hoteč so s svojimi s premi je-i resili pred vojaki, je princ po-nsil doseči svojo,   izven pristana očo ladjo. Toda čoln se je prevr-in princ in njegovi spremljevalcu padli a' vodo. Vojaki >n ponesre-ee rešili in jih odpeljali v za-
Dne 0. oktobra tistega leta, torej va meseca po boulognskem poskusu bil princ Louis Napoleon obsojen a dosmrtno ječo in odpeljan v trd-javo Ham v departomentu Somme.
Naravno je, <i<« jo zaprtem: prin-s obiskovalo nmoiro ljudi, mod nji-i tudi mnogo dem. Netjak velikega poleona in pretendent na cesarsko r • n € > je bil toliko interesantna oseb--T. da so j<* nekega   dne   peljala v iaai tudi sloveča igralka Dejazei z ,!!cno!ii, da obisec zaprtega princa, fla ko je prišla v Kam, ji niso do-iliii. da bi govorila s -princem Naponom, kor ni imela predpisanega »voljenja ministrstva notranjih del. alantni kaznilnični oskrbnik je pa aveči igralki omogočil vsaj   to, da
• princa mogla videti od daleč, ko « je sprehajal po kaznilničnem dvo-išču. Ko je zagledal princ 7ia oknu •pi ženski obraz je spoštljivo po-Iravil, na kar mu je lepa Dejazet rgia na dvorišče tanko zlato sveti-
i. ki jo je smatrala   za čudodelen isman, ki pa je bila le starodaven ■kim
Nekaj tednov po tem obisku go-
• Dejazet v Hiiinii se j** Napoleonu ►srečilo pobegnil. Oblečen kot doveo je zapustil trdnjavo in srečno »spel v London, kjer je od tedaj ži-
• j.
Več kot  leto dni po Napoleonovi begu iz Hama je prišla gospa jazet v London gostovat. Koj prvi iibiskovalec. ki se j»- pri nji ogasil, je •ii princ Napoleon. Rekel je, da mu podarjena svetiujica  gotovo naj-;»omagala, da j** srečno utekel iz Hama in pokazal gospe Dejazet, da nosi na verižici svojo ure. Napoleon je to svetinjo nosil na '»rižici svoje ure   kakih dvajset let. Ko jt* '!'). februarja kralj Ludovik Fi_ i]» neslavno končal svoje vladanje • princ Napoleon v v>i naglici na->til na Francosko.   A' Amiensu je iiotel na vlak, a ta je bil že odšel, čeprav šele pred nekaj minutami. Na nijri vlak je bilo treba čakati poldrugo uro. Napoleon je bil ves iz se-; misleč da je zdaj za ji j vse izgub-jeno, jo krčevito prijemal za prive-• k na verižici, za    talisman gospe Dejazet. Čez malo časa je izvedel Na-»leon, kaki strašni nevarnosti je bil ii kol. Vlak, ki ga je bil v Amiensu zamudil, je trčil z nekim drugim vinom in je bilo ubitih   4*J oseb, med ji mi vsi pasažirji I. razreda nad što ranjenih. Napoleon   je bil trdno prepričan, da ga je nesreče obvaroval talisman gospe Dejazet.
Ivo jo bil Napoleon "li). decembra 1*48 instaliran kot prezident francoske republike. je imel na verižici svo-■ ure svetinjo gespe Dejazet i ravno tako 3. in 4. decembra 1851, ko se je 1 proglasil za cesarja in se je v Parizu bil krvavi boj mod Napoleonu inlaniini vojaki in med narodom; ravno tako 14. januarja 1858 na dan »rsinijevega atentata.
Napoleon IJI - je bil tedaj na vrli unen svoje moči in svoje slave, zlasti po zmagi nad Avstrijo leta 1859. -Najbrže je v tem času odložil sveti-iijico gospe Dejazet.
Ko je bila gospa Dejazet že sta-i.'<, jo je Napolen enkrat povabil n;> dvor. Izkazoval ji je mnogo pozornosti, in jo odlikoval, kakor sploh vedno, a gospa Dejazet je videla tedaj,da Napoleon ne nosi več njenega talismana. »Bodete videli« je rekla svoji prijateljici grofici Mattiolv, »cesarja bo zadela se velika nesreča«.
Nekaj let pozneje je prišla bitka pri Sedanu, v kateri je Napoleon izgubil moč in krono in se moral zopet
kot izgnanec vrniti v London. Tam je večkrat vzdihoval, da ga je sreča zapustila tedaj, ko je izgubil vero v talisman gospe Dejazet in ga vsled tega zavrgel.
Razpošiljam Kolesa
sa štiri tedne na poakušnjo in
vpogled proti povzetju. Posamezni deli kolea čudovito poceni in dobri
Uustrovam cCnovniki poStmre* prosto.
Franc Dušek
tvornica koles, Opečno št SO. ob dri
; t te&.ziU?iČesko. 422
Jriumph-šfaBilna ognjišča
za gospodinjstva ekonomije itd v vsa-koršii. izpeljavi. Že 30 let so n.-jholje pri-zn ;:a Priznn-rataili kot najboljši in naj-trpežaeisi  izdelek.  Največja prihranitev
goriva. jhpeil|aHtaia, lteiillni ognjišča 12 hotele, yoslune, r&stavra^ijs La-
vav.^e i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog franko proti do-poslani znamki. 2506
Emh za MM epjiš-a JrlBspS"
S. tialifschmid? & sirz Wcis l£,  Gooetije .<4vstr.-isfcc.
J
Ceno postelja« ptrje!
Najboljši »Vski aakspai %ir. 2815
sivega, dobrega, } u!e: e-a. ~* l\; bo.j š- ca .4 1\ . ■ mi. : polbckga 'J 8 ' K: belega 4 K; 0- U ga puhastega .vio K; k\* vrfefincgj sne-ino belega, pni je \ha. mmcgai t> K. 7 K.
ntg i  O 4-1 K   8 K ; K; bi.tirs, tfnr^a 10 K; na iin«/is': prnip«kl2 K Naručila i»<l "i k^ naprej Iranke.
iz gostonit rd-:ćt'^.:,   m o
drega. belega ali runat ne^'i nankinga, ptr-tuea JS0 ću d !j;a, H6 C na st-oka, i dvema z^.av.-icamn, SO cm d!gt 58 «:ti sr , polnjen i novim, Sivim, prav stano »t,:iai puhastim pfrjem >6 K; napol puh 10 K: puh !4 K; pusaret zue pt-*r.ic»- 0 K, li K. 14 K", lo K. zglavnice 3 K, 3 50. 4 K Razpošilja srt po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja a i vsaiie nazaj, za neegaja-juče se vrne de.:ar — Natarčni cen a vn ki eratis in franko.
j S, Benlscb. Deten c? št. 757. ŠiimLV
a prodaf so:
i- ? Hovem mestu s^ssC;
vno za vsako obrt, osobito za špediterja, tudi za ekonoma.
ilrrrinnnn hiša z dobro obi-lilii^u skano restavracijo, gospodar^kinn poslopji njivami, travniki gozdovi.
3 0!) Istrski olaii.S^JS
ekonomija z raznimi <ibrti.
(letoviškem kraju) dobro vpeljan hotel z nekoli i\d e k onom i j c.
nova hisa z vrtom in 2 travnikoma.
11 bližini teiia J;
5 f Oofflši 6- II BoliinisKl »ii i'
11.
I Tisti. Lilil Jgisisii i
n
več hi:
III po<ef tro z vof!no silo 100 kf>n .
^ Hrptu ooi 91LWW otelili s^u t
sestva z ekonomijo ali  brez nje.
10 PnmioooH tvlii protesti.
Pojasnila v prometu: pisarni B. Kamenšek Ljubljana SodniS ska aiica 4, 4120
i Slovenski eiBkacfeiiRik
fr. Sax
£jub!jana, gradišče 17.
Uvaja vsakojaki- clektrosignaloe naprave, kot zvonila, telefone« tlefct. ključavnice m Migajne ti navadna vrata, preskuse'aule Strelovodov, nasvete za nph popravo, czi/oma oskroi popravo in novouredbe.
Izven Ljubijane se priporoča za uvajanje |afc^ tocofh
dekt. naprav za luč in moč.
Na razpolago dobro in zanes Ijivo blago.
Pokličite me. oko je m efektrtčnl obrat moten. o
Ključavničarstvo
Ig Faschinga vdova Poljanski naalp if. 8.
Reichova hiša.
IiVi*tiao in solidno dela. Cene zmetiR£. Popravila se i   : točno Bz^ršušejo. s s
otroških vozičkov
lp navadne «2o aajfjnejjle
lesna MB3in!fcai sb pinija s p3r.?.(.-iri.
I
vik HI
m
T
•s
U
Im
m
11 i '■
ii
Vi
ii
3
i!
(T i
JI ■!
ki*o|ač trse vrsfte
aOi^ttiilgflviĐ asu'dP. lvl,i 1
raspro i glavno po-V.c
kor.kurira z največjimi tvrdka m i 3^1» di. ■flii-^Tj.'K ki-'iuj-'a in elegantne i/.vrši t ve
teh1« liW "I^Vlil 5:'3i. jI
Svoli k
SVOJIBl!
iMr.SiiSšiti^iB/.  iil sil K
Te Žkksie flroiiC, i/, bor ne p<>
kakovosti, s* priporočajo spodom  pekom,  tr^rovci.rn in slav. <»bćin>tvu   Prodaja jih
v ktri:t Crl   Jjlet^jvi druibi
po nizkih cenah samo
v Ljubljani
v U sisu n:ši
3^#p^ Kladezaa ulica št. 17 in Rečna ulica št. 5.
'g.Ž'H-3vV      3(flBr  v korist <M
Ciril - Metodovi dražbi!
(id^kovma
Prva kranUsSsa
Hilšarjeva uiica 5 Gradišče
m
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podne L ja solidno   narejene   planine,   kEavinje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali napoiodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje
at a|ve6|a tvornica aa avetri|aaeai |aaa-
It
Ljudevit Boro\ nik
f»u«Har    v  B »revJJnh (Ferl««h> na kort^ifm.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
p a tek za lovce in strelce po najnovejših alstemii- pod pnpolnim jamstvom. Tudi pre-delnfe aare sa?r?okresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so rs c. kr. preskuše-valnici Ia od mene preizkušene. — liust-c-r6?. vam oonik x*&tsnj.
Učenec
star 13 do 15 let, pošten h starcev, s primerno šoUlco izobrazbo, S© SnP©|nie v trgovino mešanega M a ga r«r; Ivann
Razboršku v omarice m pri Litin.
420.
Pri gra^^ini Preddvor, pošta Tupa-
ličc, se bo oddalo mesgca decem-
bra i. 1« okoli
ipr Nedosežno
Najnovejša ■
i« T
i
ili II
H tj; i 62?.Lko gnm?.slo blago aa moške. PoraKio na i«te. K 4*60.
Čez 2 »uiljcui kosov p^oJaniit v kratkem času.
:mr,l; o ga m as to blago za ženske.
Varstvo žensk ) Priporočili nr.jprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta K 2*60. Kdor pošlje denar naprej OuUi pismene znantke) ara po$t$e diskretno in poštnine
prosto,  sicer 5> vin. več,  edina prodaja
i   %   iverja z-i gumasto »»lu^o. Oa«ta| Cl t, KnssdoiJerstrasse 3—G.
-1
20 m3 hlodov
lipovega lesa. 3771
Penndbe o«.d „Lipa5*, glavna pošta Li?ibljana, poste restan&e.
ovodio
sprejme s 1, aprilom 1920 ali pa tudi poprej Posoiilnica za slirskc* bistriški okra!  v Trnovem m lh aslskem.
Prednost imajo reilekianti s prakse v zeinljekniianih zadevah.
Ponudbe s prepisi i/.pričeval, ki se ne vrnejo, s popolnim opisom dosedanjega delovanja in z navedbo pl^če ki se zahteva, je poslat u3 k^acs t. 1X1. na posojilnico. 421»
iffrier
.s
L]i2&Ej^ay Kesiiai trg
razDOŠtlia 366G
ure,
it
^ tO A
zlatnino in srebrnisio
Pri \>e kraje sveta Obr-
I      rate se zanesljivo na domačo siov. tvrdko!
^ Veliki novi
cenik zastonj! novost!
1
nnftiinn
I i iiiia S - -j •-'»-- p
UGiif ia
RAA tiia. prava oikoinasta us-lo.-
Ž * 13 let v najboljšem obratu stoječa gostilna v sredin: primorskega mesta Reke, se zaradi bolehnosH lastnice s kosessijo. harsno&ilem, glasbenim avtomatom -z proste roke
prode za M Mi
Pojasnila dv:- gospi AnaTrefasšehf Reka, Via S. Vito 13.
na 6 kamnov, pokrovi ostanejo  vedno  beli,   prav na* tasčno 36 ur idoča. — K 4*59.
Srebrne ure od 6 kron naprej,
VrCietno jamstvo — Ako blago ne ugaja, se denar vrne.
&3h3iske ver-ižriice b slov. trakovi
nikelnasta K t'23, srebrna K 5*—.
m.
Pristni kranjski
iammooljnati |irnd
I Oljnate barvs
;J    v posodicah pn 1/zj 1 ^8 l^a^or tu&i v večjih posndeb.
as
%ij:H lil?
In mu&m 32,9 blato orileKe
priporoča flrnta
Karal lian
tvornica za ml?M
na Češkem-Vzorci franke.
1
fmhm barve
za hise9 po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£akt
pristni angleški za vozove, za pehištva in za pode.
Steklarski klej
(hit) priznane In strokovno preizkušeno n*fbolJ£I*
prve
vrste
Jfiavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Čopiči
219
domačega izdelka za zidarje ia za vsako obrt
priporoča
jffoolf JCanptmann
v Ijubljani.
Prva kraa|ska (orani •liutfk barv« ttraolov, ta
Skladišče tvornice
.anlnh ffroipf
Josipa Suohy
v Zagrabu, llički ii*g štew. il
< dlikovanc na razstavi v Zagrebu ia Zlati Pragi s pohvalno diplomo, priporoča svoje gospodarske stroje v^ak< vrste, stroje za siro£arje9 IdjuGavničarje, kovače, nabavlja dvokolcsa, šivalne stroie in stroja za prataice, opekarne tvornice cementnega blaga, motorje naftaline ve, bencinove in na usesani
plin, postavlja mline  po najpovolj-nejiih plačilnih pogojih in po najzmer-nejših cenah. 4113
jfaboljsi kosmetiksi predmeti
za oiepšanje polti in telesa so:
- n«s
*M
S 3
1387
milo po 80 h* ■% a cream s mmmm        1 H.
za gojitev zob m ust:
mM c   s Menthol s ustna voda po ananm      1 K; sobni prašek po 60 h;
sa ohranitev in rast las: JM^rm lasna voda po
mmmm lasna pontada poli
Ti izdelki .Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
hl m. Josip cuntf
v Ljubljani. Kopajte napeo te doaste iadelktl
V Tržiču se takoj odda
enonadstropna
m trgovino selo prikladna, pod
ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravmštvo »Sloven-
4021
skega Naroda
Vinske sode
(a hrastovega lesa, zdrave, močne
od   56 do   65 litrov,
„   100 „   120    „ :m
u   200 „   220 „
u   $00 „  800 „ nadaije   8  koma£ov   ptan močnih zdravih hrastovih sodov z vrati-cami v obsegu hI 36, 36, 39, 39, 40, 48.  42  in 50 ima naprododaj po primerno m.'ki ceni tvrdka
SL ilosaer & drug
v UiMpi, lalsji Knierjne plvnara
Parotovaru a nfle, svtvi aarfina, kristalM soli n startate sveti
j ICHAC fOtit 9 Krmilil
mm ** i ~m mm w m» 4* m* • 255
sdk v prti areni sv. Cirila h Jactoda z znamko: 20. IX. 190S in Magovestnikov
aadatfo vaa drage Trste mila, ilietll— aada, ataartnaka avečo znamki rE(ektrau in „Solnoe",
iMloL.9 amila tet vae droge pralne snovi.
Čaat in ponoe vsake goanodinje sabtevm da rabi odslej 1*» Ciril Motori milo s crorenjo znamko.
Unec z Mata holalna, najvišja primanja.
n. WOLF
Devin-Buckau
Podružnica: Dona] E Ui Ani Henmarkt 21.
IV Premične in nepremične polnoparne in patentne <jp^
vročeparne lokomobile
^ Izdelane postelje
i;: rdeče vi p   ielj:>ep,a inleta Prav dobro napolnjeno! Per-- -^C\t       niča  ali  blazina,   100 cm dol^a. 1 16 cm široka K 10 - , K 12*— K 15* — in K 1S-—, 2 metra dolga, 140 crn široka K 13- —. K !5 —, K 18—, K 21* — . ZgJavnik 80 cn: dolg, 58 cm šiiok K 3-—.  K 350 in K 4—, 90 cm do!-70 cm širok K 4'50 in K 5*50. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. 3 delni modreci iz dlake za 1 posteljo K 27*—, boljši K 33*—. Pošilja 5'; poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. Zamenja uši nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 913 pri P!zn|«i     Češkem. 4ii5
od 10 do 800 konjskih sil. Najbolj ekonomični, najbolj trpežni in zanesljivi stroji za
vse industrijelne in poljedelske obrate.
V celem Izdelanih nad 650.000 PS. ~9f5
Rabite za streho vaših hiš
G. Skrbić
Sggrsb, Ilica št. 40
»»»»»jar*
priproča svojo veliko in razširjeno tvornico
(z tnfk, železni!] in fessnib rolalev za tlifi is preds alr.ee
po najnovejšem sestavu
Vse vrsfa les^rvh, tka nSh In p atnen'h
?rr1^^fBrJ^7 ^m^AJ^MA ^^tU Ok V»TA HATSCrlEK tJH2 VaCKLABRUCK DUNAJ. BUDIMPEŠTA. f1YERGES - U J F AL U.
I?
Glavno zastopstvo za južne cfeželes
V. JANACH in DRUG, Trst.
Vprašanja na Teodorja Kornaf krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi,
kleparska in krovska dela tz različnega blaga.
rn I a f 12 različnega ptuina, *«fcf-
v.
k» itd
ova patentirana posesaš c-rž::a. Novo sk'adišćs vsake vrsto odeji
Svoji k svojim!     N'.rožna tvr5ka!
mM
urar in treovec
Ijttbljzna, lurčicev trg štev. 3.
Ustanovljeno leta 135
Ccnj. občinstvu priporočani svo}o bogato zalogo 1954
atenak h in žrpolh cr, nhsnov, prstasio? en verižic
Osobito sedaj ob priliki b'rrr.e, namenil sem sc prodajati dobro blago po Izredno nleihi ceni.
popravila točno in ceno!
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto.
Ctt;i*e brezplačno in pclinina prosta.
URO-MERKUR
osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v £jubljani
reg. z. z o. z.
LjuMjana, Janez Terdinova ulica štev- 8.
Skladišče tudi v Trstu.
Agro-MerlftS? dobavlja svojim Članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljede ske in druge st oie. umetna gnojila (sn »erfosfate, tomaževo žlindro, golit^r, kalijevo sni itd ), modro galica, žveplo, krmila, poliske pridelke, vse vrste scnen, kolomialno in špecerijsko blago itd. 3760
Agro-Merkar prodaja cridclke in izdelke svojih Članov.
Agro-Merkor se posebno priporoča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istr skih, dalmatinskih in goriških jamčeni pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke.
Agro-Merhnr ima jako obširne in ngodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postr že.
lili
sprejme takoj <a
Konrad Vic Jesenice - Fužins. OarenjsR
Benitna
■
ponudba.
Posestni!:, mesar in gostilničar v znanem zdravilišču se želi seznaniti in poročiti z gospodično ali vdovo. Na starost se ne ozira, potrebno je le, da je iz gostilničarske ali mesarske rodbine.
Pisma s sliknmi je poslati pod iiN 80" na upravniStvo „Slovenskega Naroda-, ter se vrnejo po preteku osmih dni. 4226 Stroga tajnost zajamčena.
2 L "J;
Zobozdravnika Wmm
še izbclišaoa
2 &
■a
\mi
povzroči prijeten hladilen o1<us v ustit uniči nastale bakterije, odstrani sia duh, tud; pri kadilcih, je nenadomes Ij'vo sredstvo zoper zo&SboI, ker tinkturo, brez primesi vode, nasičen bata v bolni z< b v! zona, takoj orr. bolečine.
T,
■>. a
ne bi smela pogreši! nt^
Podrobnejša navodila poda p^-pis, ki je vs: steklenici prldejan.
Cena slekfienacH ja K 1-60.
Dob   so v lekarnah: BoIh^Uj BHajOrj
Piccolii   ?rakćisy9   pri drozi^u
KanCU in v  vseh večjih  prodajal na h|
Naročila od 4 steklenic dalje se rešujejo poštnine prosto.
i o o o m
Dragotio Po
4P
: tapetniški in preprogarski: =  mojster -
v tvrdki Puc & KoZFSp.
Izdelujem vsa v to stroke spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih cenah.
Ljubljana
jKarije Ccrezije cesta 11.
Izredao ceno!
in
priznano debro!
■
od
Alfred Frank
J/toški čevlji na trakove  nr,Pre' B|0dQ*5O
is*
od
/S*
rs
Ženski čevlji na trakove n»Prej
Otroški in dekliški škornji n,p"'
Najboljši wir
za izborno, cenć in moderno
m atabilMl, ▼ padplata vttaajtalini tiomlšblial aentml.
SpeciatiUta: priatni 6oodyear svetovni čevlji
p; lnumo najboljil sedanjosti
P52-7
Podružnica: Ljubljana, Stritarjeva ulca štev. 9
Zastopnik: I. KRALJEVIĆ.
NJ
GGI
Edina zaloga
Izvirnih
ameriških - fieiliev.
litr.-uur&
5š*
w7
P C6T116T
v £ j ubijani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite Dotancno no firme.
a. kunst!
i
o>
*h*M<
Židovska ulica itav. 4.
§ Velika zaloga obuval t
o
mam istelka s* *am#, gospo*« 5 otroke I« vedno na izbere. ♦
1
4, Vsakršni naročila se izvršjjejo točno ia !J
* 10 nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in «0
2 zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj *
S se blagovoli vzorce poslati.      40 £
11
I/,i
Poštne Eiranilntce št. 49.086.
Telefon »t. 135.
rešjis^-evana zadruga z    omejeno zavozo
pisama na Kapan m štev. il Souvsceva Hiša v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge,
I!abrestije pe IVo nI Is vloiilve di le vzdisa
i
i«
o
3
3" ■»
It)
Varstvena znamka: Sidro.
Linlment Gapslci
nadomestilo za
Pain
priznano Izborno, bolečine tolažeče In odvajalno maiilo ob prebiajenjoittd.
Lil po 80 h K 1 40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah.  Pri nakupu tega splošno ~~ priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 36č0 origii.alni izdelek. _
f
Bi. lvttwm Irtsraa pri zlatem leva i Md M\m l. 5 ma.
as
3E
3E
j. Fr. P. Zajec
yr*   optik, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino.
^ Stari trg 26.
■"■       Popravila se izrrsnfeio točno in ceno.
•»p
I Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
5*
rs
r4
bros odbitka raninega davka.
2
Vi  Uradne rrc od 8.—12. dspoidrco in od 3.-6. popoldne.
f|    Hranilne knjiži:! se spre^ajc ke! soiovIdu. ss da \\ se ohrcsfovaaie pretrgali
medni
izboljša juhe.onakazelenjavo i.f.d.
tekoča,takoj plfrna.
IVkdo 2 čajne žličice    eno skodelico vpcčz vode, j
rata
Ljubljana 343
frkoslifcarj*. bitarja, stavbna ia pohištvena pleskarja,
Predavalnica s       gj Delavnica:
Miklošičeva   ulica št.  6. _     Igriška ulica štev. 6.
nasproti hotela f!Un:on".        1=^ S^S^S^T^S^^SS^SE^«
35letnica.
f|ff
Mit«*
151
Imam čast naznaniti, ca sem «. t   ril j^oilefski tečaj za plesalke in plesalce, že vajene plesa, ki bode vsak ponedeljek od 8. do 11. zvečer.
??e^ost: Fi^iarirani plesi.
Vsak peteći od 8. do 11. zvečer je tefai za začetnike in se prične
v petek. j9. t m. Poučeval bodeni vse moderne plese. — (Pri teh tečajih imajo samo vstop gospodične in gospodje boljših rodbin.'
Privatne in separatne ure v rodbinah, ali v insti.utih po dogovoru
Vpisuje in vpraša s^ vsak dan od !1. do 12. dop. in od 2. do 4. pop. v hotelu pri „Šlonu* soba št 73.
4130 Z odlični;:! spoštovanjem
)'la n^j/išjg ppveljg fejggovega ^ ces. in kr. ^postoL Veličanstva
? ? & &%    % « ^   V 3    *       o»
AA rti. C* hu udavila lwu&tja
za skupne vejaške dobrodelne namene.
;1 dčltatrnS lOtCr 1j2^ c?ma v Avstriji ob!sst?cno Dovoljen?., cbssga
18 333 Bsbiikov v gotovini v skapnen znesku 5U.8C0 JC.
6lavni ccbihk
■
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 5.
Priporočani svojci  Irojato  ra!oga najrazličnejših
konjskih op^a^
kako: tndi lir3snc opremljene
kočije^ drof^^|zove in RajrazlSčr.ejšo vpržžno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse dru^e v sedlarska obrt spadajoče potrebščine kakor tudi ze cbrabljerae vozeve in konjske nprsvfe.
Giulio Morterra, avt. piesai učitelj.
MM
f
5?f if U
"I ulicn št 5,
gladllnlm papirjem (smipgljem)!!
oM. var.
S I i I ^
f i 111 silili Rlvfilt
Zreban:e bo nepreklicno     desest^ra 1S09
Srečka stane 4 kivone.
Si
Atelje za ortopsdične aparate :u bandaže.
O
5^
ifaJR0¥B}S8 fifZGCtSfHRB SFEdiiVO Z3 VS2 VIH? i5KiSn^2C iD&.Si^a E:StiiO 0132110803papirji
ca
4123
Sreč ce se pešajo ^astitaM prosto,
L to. lolerljsko-cdarstvbdo ravnalellsiva (oddelek UrL iBlerifi.
LliiSiijssa
e^dik
fc5
rD
NI
Iz delo vatel | kirurrjičnih medicin skih inštrumentov in vseh potreb icin z§ bolnike.
Prednosti : Oi r.a'veru cenenost! fn čistosti csua-icaih preitjctoi najhitrejše in Bijsnaiacjši ravint.
Škatljica za 12 vinarjev traja trikrat
teko dolgu kakor poi&. hladilnega papirja.
Ttaabtn j« vaien:
,. h c-trle. gos::ire in fesvirae;
resar;kc i.^ pretajevalske pr?«Jaj2!a]ce; _ voji.ir\t>, ker u:di vse vrste cro^ja s»etIo osaa:!.
Zaiite?a^Ov ali ako ni v zalogi, p^pirj Tratit in, vse drugo pa odločno zavrnite. — naročite    pri   svojem    trgovci: atUliU Dobivasevškatijicaha 12h,24h in a 1 kgK 1 20.
Glasna Klop: Friđspili fraeo, sanaj xvih., gestami 27.
Dobi. a a!i naroča se pri dro g eri t skih, Speserijskih, barvnih, ieiezsinskih in
irgčvinsh z milem ia mešssim blagom. 4111
Traubin ossaii v ira'o a;ni:tiJj vse ^DkiIiji^^ rtvirr. ra kir le je i glsćiltiJt pc?::;fr; i--.:^.;.n r2bi!O
ce?e are. Tr*aiiL»!n j« Tietrrp!jrv: Z& iediino oprave,
- jeNIerr onro^ke ^okvire pri kuhinj-skšh canjisčfh.
. 3se mu orešja,
- vse str>.;-t sestavin«. voJ>"e za rse preda:e:e. ti <e sktf srai!jo 7 g!adi)rJr.; feioirfenš (šr:trgijfa).
Vs: p;e(!n:eti so kakor novi in  ne razcrsskan*.
Vsaka gosporimis naj pazi na nav^diSo!
8ai«B2jša in naitutrejla voisla i MM s pamili JeraonsušteBa LW
rt;
n
nt. Krcicil j NewYork
puškar
priporoča svojo veliko ZftlogO raznovrstnih
I o
samokresov
uitajiii suiuuuiK. — 1'nporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
Iflf   po najnižjih cenah. Popravila in naroćbe se izvriojoj« točno in zuoslflvs.
Cenovniki na ataht evanje zastonj In poštnine prosto-
Ijubljana, Voljova nI št. 5.
pnp >ro<*a svoio bogato zalOgO
] naiBOderaelaih, n«JHaejfiih
kožuhovin,
' klobukov In čepic
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupnje tudi vsakovrstne koto ihr-iattno in jih najbolje plačnje.
Jlago ceno in so!i5no.I
cesarskimi liiMlH^ pEAISEH CTILEELM", l9R&02iPHINZ CQSZTB SIEMSER V1LHELM d. eBOSSE«.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. *0
Nat;.nčcn, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za pan:ike gori navedenega parebrodnega društva kakor tudi listke za vse pro.^e air-riških železnic dobite M
v L£2ibl}5iL; edino le pri ^s^
IUU. iiljiili ulita i?. 35 =
nasproti obceznani gostilni wpri Starem Tišlerju4*.
Odhod Is LJubljano je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno, — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Co'orado, Meksiko, Kalifornijo . .u.fc «A^n. i« wa«hi«rf«v nudi naše društvo oosebno
Aiiicna, Utrt, Mtomiif, Nevada, Orefon ia Washiaptoa nudi naše društ\o^posebno ugodno in izredno ceno čez o
aJvesleo. Odhcd na tej progi iz Bremna enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Ealtioora in na vse ostale dele sveta kakor Irazilijo, Knbo, taeoos-Aires, Colonbo, Singapore v Avstralijo itd.
KL
Isdalevatelj vsssv
Franc lfisjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
16      novih in io rabljenih
PF* VOZOV.
Odlikovan n sla to kolajne v Pa-rlsu 1904 in a zlato kolajno in krilcem v Londonu lota 1M5
Ustanovljeno 1062
Telefon 540
Co kr0 priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten FortSand-ccrcient v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dal9č nadkrilitijoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 2914
raznih   uradov   in  najslovitejših   t v r d k  so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximi!ianstrasse 9.
3h
11
ut    Slovenska fvrilsa obuval
ruzenin čevljarjev v LjuDijani
t¥oSfc2^e cs'coe štev. 14
priporoča slav. občinstvu s^oio vi ko z&lOJJO za jesen>ko in zimsko sezono vseh vrst naj modernejših GCVljev za gospode, dame in otr- -ke, k?kor tvH» z* turiste n telovadce tt^r razne čevlje za dom. Prave ruske galJSC m dokcl0^iC3 (gamašne) m vse k stroki spadajoče potrebščine
Naročila po meri in popravil 2 se okusno, točes in solidno
izvršujejo v Lii>*ni delavnici. »525
^hfevajie cenike I Z^hievajfe cenike!
Rudolf Geburth, Dunaj
c. in kr. dvorni strojnik
VH. Kaiserstrasso 71, na oglu Bnrggasso.
Največja in najbogatejša zaloga vseh vrst ir 11 ^.J1 ti 1 ti   ti A iti    Pose^no najf ineje v vseh barvah v ognju Klirillllli   pCvI   emajlirane peči z nikljasto montažo.
- Regulirne polnilne peči od 15 kron naprej. Trajnogorilne peči za kurjenje s premogom. Štedilna, kuhinjska in strojna o^ijišča vseh velikosti.   Peči z železnimi pečnicami *a
kurjenje dveh ali treh sob. — Plinove peči in plinovi kamini
Katalogi gratis in franko. 3252
Stoj prijatelj!!!
Predno si kupiš ali izposodiš
ni.
pisin
alte
fl
J i "** &
Ljiibij
si
jana, Sv. Petra c. 16
lih l
potrudi se še k rodoljub«, edini narodni ivrdki
f\\wx Breznik
Kot s rokovnj-^k, učitelj Glasbene Matice in zaprseženi izvedenec c. kr. deželnega sodšča, jamčim za trpežn st in blagr glasnost strokovno pre>z<cušen h instrumentov iz razi cn ii prvovrstnih tv tu c. Prodaja r»a obroke tudi brez zadatja Jamstvc
10 let Na!ni*ja najemnina, 230
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gosnod^ in dečke, jopic in piaščev ia gospe, nepne-moolji^sh Ciavelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščice (parket)
različne vrste od priprostega ^  r*o nr> fine šerja izdelka, na-
*; sionjače. gugalnike, pisalne fo-
IŽiI-**!y velikosti   vrtne stoie, stole
za slasovir jtcj.
I znam vedno veliko zalrtgo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket |iO lii'-r.iz :h cenah).
Na zahtevo pošljem svoj ilustrovani cenik zastonj in franko.
tovarnar na Duplici p. UzmaHi.
Čadež
v Ljubljani
Mestni trp- št. 14
poleg Urbančeve rnanuf. trgovine priporoča
B i i
cepite, razno nniStariinBB: kravate, ovralolkli iti IM.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Pekari j a, aščičarna i si kasarna
" registrovaaa zadruga z neomejeno zavezo
v Mm iM. domu v Ljubljani b Mm0 cesti 18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa . K 71,417.344*75 upravnega premoženja..........K 17,519.982*93
obrestuje hranilne vloge po A\
o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vioge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908    .   K 17,192.911*27.
Posojuje na zemljišča po 5V,% z 1?/*% na amortizacijo aii pa po 51/, % brez amortizacije; na menico po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak dragi načrt glede amortizovanja dolga. .
URADNE URE: vsaki dan od 8.-12. in od 3.-4. izven
nedelj in praznikov.
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Slava! trg š£. 6f
Kolodvorska uHca št. 6.
Wv W «teJT "ta* v v •"i   w?~wm    V""»    r*B    ^"™". tr*"w
□ □iniDlDlDlDlD
mk?"
antiih
v. z. z o. z.
4125
na Gia&icati pr»i Ljubljani
prevzema in izdeluje kompletne oprave hotele, kavarne, gostilne, prcdajalne, lekarne, pisarne in privatna stanovanja v najnovejših slogih v vsaki množini kakor tudi
stavbenska dela.
\ J f uC\ Jamstvo za vse izdelke, točna postrežba, načrti in pro-™ računi franko in poštnine prosto
17
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LjuMlane čez M\mm v Jl3w-¥ork
ie proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših panaiktfa rinland, Kroonland, Vađsrlanđ, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med AntAverpnom in Novim Vorkom je snažnost, izborna brana, v.iudna postrežba in spalnice po novem urejene v kaj i te za 2.4 in 6 oseb, za vsakega potnika crninentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz £jubljanc vsak crek popolOne
Nnsi pnrniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
rane Dolenc
v Ljubljani,
Eol6d¥orska ulica
odslej
stov. 28,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tišlerju"
ovej
najdba
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Sisiekalovimi brizgalnicami
u 40 „ delavske sile pomanjsanim ravnoteiem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva: Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela, Brnsica, Zgornja Šiška, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, Stok, Trzin, Žabnica, Rovtc, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valta vas,
St Peter na Dolenjskem.
R. A. S USEKAL
v Zagrebu
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojar ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke.
—- 129 odlikovanj!------
3882
Anton Polonc ?
pri Zidanem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
vseh vrst pšenične in koruzne moke.
Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelf k, kar je zlasti za g. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki naoko.
li 13 Maje ki!
slamorescise, reporeznice, mline za S§ moko (otrobe), priprave za pa-
\?t renje krme, štediina kotiiiea, aesalko
za gnojnico
H;,   -^t//   izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznaucni
načinu ivdrka ,'J770
§S| Pfe, Mairtarth & i*.
jjH ivcfflica za gospodarske stroji?, žeiezolivaraa in fužin? na para Dunaj lis, Taborsirasse 71,
1---TTi I Mil i l ■■■■ ---
ceniki zastonj in poštnine prosto.    Sprejemajo se zastopniki in ra/prouajalci.
i
Najcenejša vožnja v Acnerrko,
E. Kristan
tit. Koncesljeniraaa potovalna pisarna
za
o i.
iiks
v Ljubljarcg, kolodvorske ulice 41.
3 a
ti
!
š!V   Najcenejša vožnja v Ameriko.
I
Krasne
^2
za iame
po znano najaižjšh ceaah, priporoča • ■ m
imuni iin it.
Ljubljana, Stari trg 21.
Kio&iike sprejemamv popravilo. Zunanja Daročila izvršujem točno. Zalili klobuki vedno v zalogi.
3EŠK
Ravnokar izšle nove
dvostranske slovenske ploščo!
Cena 4«     krone in po 2 K 50 vin.
Velika zaloga
gramofonov
od 25 kron naprej.
Dobi sc tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč.
Fr. P. Zajec
urar in^ optik
Ljubljana, Stari trg št 26.
Le enkrat
izvolite si ogledati veliko izbiro v največji
narodd konfekciji
k & 3 * 2J4
- Mm
£jubljana.
Stari trg št. 28.
Festbao krasna H
Ljubljana.
3927
G
domača hale, Krlls predpasniHe, itročie ofcielice in Me cprro. Na bili e perilo in mmihi predmete zi gospode In gespe.
Jo pošti natanko po naročilu.      Cene radi majhne režije najnižje.
Perje
za postelje in puh
priporofla f ujniijih cenab
F.HITI
Pred Škofijo štov. 20.
Zunanja naročila N točno izvršujejo.
(ti sedanjosti
Cene brez konkurence! £ ji« n a zaloga le pri tvrdki
J. Kober
(pri atlatem čemijo)
Ijubljana, Stari trg 9.
tJs:anov!jeno M4S. rsfanovljtr.o 184
Edini zavod
l v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvarna in likanje sukna na par.
OS. K
g Poljanski nasip - Ozka ulita št. 4. ■ Sprejemališče
Šdenburgava ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Izbora« zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih conah
t Važno! z. Važno! I
4 ♦ ♦
m
OP
1
«p «*
i
5
gospodinie. trgovce ia živinoreice. !|
HaJboi ša Id najcenejia postrežbo £
za drogve, kemikalije, zelišče cve- S tf a, korenino Itd. taett po ~ ustno vodo in motal nerad olfe, radila« ia poaipalae amoL otrok«, dišava, mila in sploh
»k« za §
za tla
aparat« in obvszila vaake deainiokciio, vi itd. — Velika zaloga rnma in keajaka.   - Zaloga svežih aalneralaik vod ia sali za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo: franka sel, L dvojna sol, eoliter, ecoflaa, kolamo*, S krmilno apno Mol. — \ nanj a naročila jf
se izvršujejo toćno in solidno. jjj
Drogerija *
ANTON KANC
Ljubljana* Židovska ulica št. I. Upal« po aatvUt* oaai ratm želite*
j\^(rotc>, cvetje, korenine, tcaieaa, skorje ita.
J55B
J. K0RENČAN
Ljubljana, Stari trg 5.
Trgovina z norimber-škim in galanterijskim blagom na drobno in :-:   na debelo. :-:
Velika zaloga pletenin kakor nogavic, srajc, : maj, spodnjih hlač, : otroške obleke i. t. d.
«1
Podjetje betonskih stavb
Bratje JertniDlli & PontsIIo
Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic,
m i a      m j o a.__v     •« o     -v v _   .______a _ ?«- _t _ v t__j.1_t____t _     a.___ ^ __I _ _        _ 1 _ - -
or ta m en tov, balustrad, strešnih plo^, raznovrstnih ploSč za tlakanje teras, vodometov, m orit in vodovodnih miibljcv. korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in B lesk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamcninasic^a blaga in samotne opeke. |
P
kori de
Vsa dela so solidno in strokovnjasko izvedena. Cena najnižja Jamstvo. Zastopnik svodov patent MThrui". 4518
aznanilo.
Podpisani naznanjam, da sem prevzel
dimnikar;
g. Viljema Donlaria, ter jo bom nadaljeval pod svojim imenom. Priporočam se slav. občinstvu za blagohotna naročila. Obljubujem, da bom izvrševa* svoje delo po vseh pravilih dimnikarske obrti, točno, redno in zvesto, v kar me vsposobijuje moja dolgoletna praksa, tako, da bo gotovo vsak moj naročnik z menoj popolnoma zadovoljen. 4257 Z odličnim spoštovanjem
IVAH BLAŽIC,
dimnikarski mojster
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 53.
Za
fino izdelane suknje« kratki in dolgi kožuM, moderne obleke od 24 K naprej, angleške obleke lastn. izdelka,
posamezne hlače, USJ fini deški plašči, krasni kostumi za dečka
v velikanski izbiri.
Stalne, na vsakem predmetu označene cene.
Velikanska zaloga blaga za naročila po meri.
1
rti iro II. 1
Podružnica:
i
m. i tali M
Izredno ngodna nakupna prilika za knpčeva&ce, razpošiljanje tudi privatnim, specialno pripravno za boličnš nakup.
Kupon A 30 do 35 metrov..........Kil -80
sortirano in sicer flanele za srajce, barhent. Popita, delain, krizet za spodnja krila, modrotisk za kuti. predpasnike in domačo obleko, oksfonj za srajce, kanefas,
Kupon B 30 do 35 metrov..........K 14-59
sortirano in sicer 110 cm široko blago za obleko (najmanj 5 m) 80 cm ceiirja, šlesko platno, veluma flanela, oksford z turiste,  kaneias, delain in bariient za obleke.
Kupon C 30 do 35 metrov..........K 16-50
sortirano in sicer velurna flanela, barhent, kasmir, irauc. atlasov barhent in najfinejši cefir s svilnatimi efekti.
Kupon D 25 metrov.............K 16-50
110 cm široko blago za obleke .Popita* za 5 popolnih oblek.
Kupon E 25 metrov.............K 16*—
120 cm Širok damastni kanefas, cvetlični vzorci in ornamenti in 120 cm širok kanefas znamka „Gut burgerlicli.4'
Kupon F 30 do 35 metrov..........K   15"—
najfineje beljeno, izredno voljno platno „Edelwcissw, obl. varovano, tudi ob najmočnejšem pranju s klorom ncpokončljiv.
Kupon G 6 rjuh brez šiva ..........K 10-80
200 cm dolgih, 150 cm Širokih iz najmočnejšega, izredno stanovitnega usnja tega platna.
Kupon H 6 rjuh brez šiva ..........K   15a—
235 cm dolgih, 150 cm širokih, zajamčeno najžlalitnejša platni na, moja predobro -   znana znamka „Jekleno platno".
Kupon J tacat dvojnodamastnih brisač.......K 8-SO
50 110 cm dolgih, prekrasen secesijski vzorec, popolnoma bela, gostovita čisto-piatnena kakovost 60.110 K 12*50. 3385
Kupon K garnitura brokalnega dam&sta, belega ....  K 16-20
to je 1^ m, 120 cm širokosti, Za 2 kompletni preobleki, najmodernejši vzorec.
Kupon L garnitura francoskega fulardnega damasta   .  .  K 26-40
najiinejsa svilnata kakovost, 9 m 90 cm šir., za blazinice, 8 m 40 cm, 135 cm sirokosti, za gornje postelje (za 2 kompletni posteljni preobleki).
Kupon M 15 m 180 cm šir. Jifona (Kappen-Chiffon) znamka S   K 21-—
Vse izborna brezhibna kakovost, za najsolidnejšo izvršitev jamči moj dolgoletni sloves.
Pošilja se po povzetju. ■ Za neugajaječe ao znesek takoj vrne« i Vzorec vseh mojih izdelkov po tvorniških cenah pošljem na željo vsakomur poštnine prosta
Tvornica za platno R. HORNER, Hachod.
aamttmi
60
61
0206
71
03
Msjalijs
XX XX
9
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
XX XX XX
XX__
X~/?XXXX
za spalne In jedilne so-:o, salone In gosposke sobe. Preproge, zastori, czodrocl na vzmeti, zlmnatt modroc!, otrcšil sol:šU Itd.
Najsolidncjše blago.
XX XX
XX
XX
s^x?:xxx xxxxxx
Preselitev!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo
podružnico
Is Sv. Petra Mate at IS premestil v
nI. 6
K"1iko ve-e!e in kak.'en ponos obh ja gospodinjo, kadar po[j eda svoto sv* tlo. oku no čisto ^uliinio. In kako hnro je v«e osii>ženo, p» rilo in vsa hi-a Č »r udobnosti in veselje vlada po Vasem domu. S
3685 milom
-to lahko dosežete. —-
ter se priporočam slav. občinstvu za dosedanje zaupanje in obilni obisk.
Dobi se trikrat na dan svet kruh, raz« novrstne slaščice, likerji itd.
Ha razpolago je lepa poselina A
Z odličnim spoštovanjem
Jakob Zalazntk,
4185
slaščičar.
Ip
j4
a •o « u
0
a S
en
Ii i
O
k
352
e
i. n
e
N O
"5
>N
e
c
»'i
O O
n
P3 •* (A O
o.
.
ei
a
O
»o e ■
L
O 0.
365—38
Fotografski umetni zavod
AVGUST BERTHOLO
IL]
11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
Vsa dtli se izvršujejo točno in v največji množini.   .-. /.
K
C ■K
j=. "o"
< S
•M.
es
3 «-
<D M
na-
V p.
ar*
•o o
m
'i
Priporočam se za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kako? tudt damskih jop, koierjev9 mafov.
V zalogi imam vedno vaiiko izbiro vseh vrst kožu-hovine. Sprejemam popravila vseh v io stroko spadajočih predmetov. Ezdeiufein vse po najnižji!* cenah.
Ji
9
Sv. Petra šesta štev. 21.
3919
Prešernova ulic
wv. 7   if Ljubljani
en* dP
združena s
Prešernova ulisa štev. 7
m
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kanc@lijskega, . ■.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga   . ■ ■
iiafboliše kakovosti In po nafnižjih cenah. ~m
Črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Papir
ka^relijski, knnceptni, mini-Pski in trgovski; kariran in gladek; rasinraa z eno in z dvimi koon^ma; pap r za
pisalni stroi; mah in v. liki okrav za  na adna pisma,      peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne
Pisalne in risalne potrebščine
barvasti papir in pi ir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vr?t od iiaj^rpro>t' .š h d-> najfinejših vsake vtlkosti.
TJSape
za shranjevanja trgov-k h pisem.
Zavitki
vseh vrst in vs< h v« Hkosti, bar ta* ti in beli. Sprejemalo s •   udi naročila na /avitke s tiskano firmo.      s pisemskim papirie ' avstrijskega in ino^ems^a izvora
v vseh velikost h. za slane in za gospod«, za navadno rabo m tudi ia darila«
priprave, crtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
naj priproste i še in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
Šolski zvezki
vseh vrst, dom, *-f»a i,delka in \l drugih torarn. Trgo ci dob'* pos -ben p<<pjst
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust.
JlaroDna knjigarn} sprejema tu9i naročila na
pisalne stroje
- ----- vseh sistemov ------
po tovarniških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč  zavitke,  vizitaiee,  oznanila, fakture, trgovska pisma itd. itd.
Izdajatelj in odgovorni urednik Rat>to Pustos'emftek
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
D0^^
5785
43
0634