I. leto. V Krškem, dne 9. novembra 1906. Št. 3. v* Glasilo narodne stranke za Štajersko. Izhaja vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, rekla- 11 Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za enkrat, dvakrat, ozir. trikrat, macije, vprašanja i. t. d.) je pošiljati na naslov: »Narodni List» v Celju. — Rokopisi za večkrat znatno znižane cene. Plačevati je pristojbine za oglase po pošti na naslov: se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. — Stane do novega leta 1 K. II »Narodni List» v Celju. — Osebna obvestila je dobiti pri V. Spindlerju v Celju, Graben 5. Narodna stranka in kmefta zveza. Kar smo v prvi številki «Narodnega Lista* rekli, se je že izkazalo kot resnično. Rekli smo, da narodna stranka Slovencem ne bode nič škodovala, ampak samo koristila, ker se bode šele sedaj začelo pravo narodno življenje in narodno delo in ker bodo tudi nasprotniki narodne stranke začeli delovati iz strahu, da bi ne prišli ob vpliv. In res, v enem samem mesecu so se na treh shodih Sp. Štajerskega, in sicer v Konjicah, v Št. Lenartu nad Laškim in na Velikem Kamnu pri Rajhenburgu, storili sklepi, da se mora ustanoviti zveza štajerskih slovenskih kmetov. »Slov. Gospodar*, čegar izdajatelji so te sklepe naročili, je pa kar ves pijan od veselja, da se bode kmalu ustanovila kmečka zveza. In mi ? Tudi mi smo veseli tega našega vspeha! Cela leta so gospodje okoli »Slov. Gospodarja* ležali na medvedjih kožah, sedaj smo jih pa vendar mi iz spanja vzbudili. Kakšna bode torej kmečka zveza za Spodnje Štajersko, kaj bode imela opraviti, ali je dobra, ali ji bode narodna stranka in nje časnik nasprotoval ? Če na zadnje vprašanje najprej odgovorimo, omenimo, da bode konečno o tem vprašanju sicer razsodil shod zaupnih mož narodne stranke za Štajersko, vendar damo začasno pojasnilo svojim somišljenikom že danes. Svarimo svoje prijatelje prav resno, da bi se kakorkoli protivili ustanovitvi napovedane kmečke zveze. Vsaka taka združitev utegne roditi dober sad v narodnem oziru. Kar se posebej našega časopisa tiče, nam je v prvi vrsti namen naše kmetsko ljudstvo poučevati v gospodarskih in drugih zadevah. To so deloma že pokazale dosedajne številke našega lista in se bode to sčasoma še bolj razvidelo. Mi sami smo večinoma kmečki sinovi, ki smo pa imeli priliko, da smo se tudi po širnem svetu kaj novega učili. Mi pa ne smemo od tega, kar smo se učili, le sami korist imeti, ampak poskusiti moramo povzdigniti naše rojake kmete, delavce, trgovce in obrtnike, v kolikor moremo. Že iz tega našega stališča se torej razvidi, da mi ne smemo biti nasprotniki kmečke zveze, če se bode res ustanovila. Ravno nasprotno, pristopiti moramo vsi kot člani v to zvezo in ji svoje moči posvetiti, da bode tudi res kot kmečka zveza svoj namen dosegla. Mi bodemo torej kmečko zvezo vzeli v okvir narodne stranke za Štajersko. Delovali bodemo splošno za koristi vseh spodnještajerskih Slovencev in ker so to večinoma kmetje, seveda največ za ta stan, ali bode združen ali ne v kmečki zvezi. Pa kakšna bode ta kmečka zveza in kaj bode imela opraviti? »Slov. Gospodar* pravi, da mora biti na podlagi katoliške vere. To je pametna beseda, ako se s tem hoče reči, da bodo člani zveze pošteni katoličani. Pa vendar bode morala zveza gledati bolj na gospodarske zadeve nego na verouk. Kmečko zvezo v verskih rečeh že imamo, namreč lavantinsko škofijo, v kateri so skoro vsi štajerski slovenski kmetje. In ta zveza je v verskih rečeh dobro urejena, ker ima mnogo župnij, kjer gospodje župniki in kaplani ljudstvo v veri poučujejo vsako nedeljo in še večkrat. Nimamo pa še kmečke zveze, kjer bi se gojile kmetske potrebe, kakor to današnji napredujoči čas zahteva. Kmečka zveza bode torej morala gledati na to, da bodo se vršila poučna predavanja o gospodarstvu, morala bode imeti lepo število potovalnih učiteljev, oskrbeti bode morala vsaj za silo poučne tečaje za kmetske sinove, na pr. zimske gospodarske šole. Kmečka zveza bode šla tudi kmetom na roko, da bodo zvedeli, kaj se v vsakem kraju priporoča sejati ali saditi, kako živino rediti. Skrbela bode za gospodarske razstave in za obisk in ogled dobrih kmetij. Zveza bode imela tudi svoja posvetovanja in shode in se bode na teh shodih .govorilo o kmečkih potrebah in zahtevah nasproti poslancem. To in drugo bode torej imela' opraviti kmečka zveza. Odločno pa svarimo zvezo in snovatelje kmetske zveze, da bi hoteli iz^ kmeta napraviti trgovca in špekulanta bolj nego kmeta. Kmet naj pusti konsumna društva, ktera so toliko štajerskih kmetov v nesrečo in celo v zapor pripravila. Kmet ostani pri svojem plugu. Taka bodi kmečka zveza, če hočete, da bode res kmečka! Toda ali bode smela narodna stranka sodelovati pri kmečki zvezi? Ali bode smel «Narodni List* o nji kaj govoriti ? Kakor se da posnemati iz poročila o shodu v Velikem Kamnu in iz »Slov. Gospodarja*, sta g. župnik Cerjak in »Slovenski Gospodar* odločno proti temu. Mi smo sicer izjavili, da je v naši narodni stranki prostor za vsakega, ki ima voljo za ozdravitev naših narodnih razmer delovati, «Slov. Gospodar* pa glede svoje kmečke zveze ni na enakem stališču. Proč vi učitelji, doktorji in drugi «frakarji», pojdite vi v mesta in trge pijančevat, pa pustite kmete, oziroma pustite kmete nam duhovnikom in našim ljudem! Tako nekako je smisel uvodnega članka zadnjega «Slov. Gospodarja.« Dragi slovenski kmetje, ali je to prav? Najboljši odgovor nam daje sedanji žalostni položaj na Ruskem. Sovražniki ruske države delajo z vsemi močmi za revolucijo in razpad te države. V prvi vrsti jim služi v ta namen neko skrivno društvo, takozvana črna banda, katero društvo ima nalogo pomoriti vse ruske dijake, učitelje, profesorje in drugo razumništvo. In zakaj to? Sovražniki Rusije prav dobro vedo, da bode revolucija šla čim dalje naprej, ako ljudstvo izgubi svoje dobre učitelje, rodoljubno dijaštvo in sploh izobražene može. Ravno isto velja tudi o slovenskih kmetih in njih lažnjivih prijateljih. Na-hujskati vas hočejo Nemci in tudi «Slov. Gospodar* zoper vaše dijake, torej vaše sinove, ki vas ljubijo in vam dobro hočejo. Naščuvati vas hočejo zoper vaše učitelje, profesorje, zdravnike, uradnike, odvetnike. Ali je to dobro za slovenske kmete? Nikdar ne! Slovenski kmetje, sami od sebe vi ne morete napredovati. Poslušati morate tudi svoje bolj izobražene rojake, ki vas po svoji moči hočejo poučevati in voditi. Mi ne pravimo, da duhovnikov ne bi smeli ljubiti in vbogati. Storite to v verskih rečeh, v gospodarskih in drugih rečeh pa poslušajte ne samo duhovnike, ampak tudi učitelje in druge izobražene rojake. Duhovnik v gospodarskih stvareh ne more vsega najboljše razumeti. Učil se je sicer v gimnaziji nekaj praktičnih stvari, toda v bogoslovju je mnogo tega že spet pozabil, ker se je pripravljal večinoma za svoj poklic. Mi Slovenci pa imamo tudi posvetne može, ki o gospodarskih rečeh kaj razumejo. In ni res, da treba kmetu samo gospodarske stvari razumeti. Potrebuje pouka o različnih postavah, nadalje o občinskih zadevah, davkih, o nevarnih boleznih i. t. d. O tem bodo vas pa lahko poučili tudi vaši učitelji, uradniki, zdravniki i. t. d. V svojo kmečko zvezo bodete morali torej tudi zastopnike tu imenovanih poklicev sprejeti in ne jih po naročilu «Slov. Gospodarja* zaničevati. Mi pa tudi ne bodemo nikogar vprašali, ali bodemo smeli pri kmečki zvezi kaj govoriti, ampak se bode to moralo pripustiti. Vsi izobraženi kmetje so naši prijatelji in bodo postali člani narodne stranke za Štajersko in v družbi s temi bodemo mi imeli v prihodnje besedo pri vsakem narodnem gibanju na Spodnjem Štajerskem, tudi pri kmečki zvezi, in sicer v njeno korist. Naprej torej v delu za splošno organizacijo štajerskih Slovencev! Kmečka zveza sme računiti na krepko oporo pri narodni stranki, katera je sklep o ustanovitvi te zveze posredno povzročila Narodna stranka pa bode tudi skrbno čuvala nad tem, da ne bodo gotovi krogi izrabljali kmečke zveze v strankarske politične namene. Dopisi. Sv. Križ nad Mariborom. Vsak človek ima svoje križe in težave; zakaj bi jih toreg ne imeli zlasti oni ljudje, ki se zovejo Križančani. Kakor drugod, tako so tudi v okolici Sv. Križa uničeni stari vinogradni nasadi, nekdaj glavni viri dohodkov v tem kraju. Ker v zadnjih letih tudi sadje ni izdalo, so segli ljudje na gozde. Dannadan padajo drevesa pod udarci ostrih sekir in tako je zavladala svetloba, kjer je poprej gospodarila tema. A to ni ona svetloba, po kateri hrepeni današnji razumni svet; gozdove uničevati, les pa za neznatne vsote zabarantati, je še delo in moč teme. Resnična potreba časa je bila ustanovitev bikorejske zadruge, ki pridno deluje ter skrbi za povzdigo živinoreje. Kozjaške krave sicer nekaj časa niso marale za mladega gornještajerskega bika-plemenjaka, ki si pa bo sčasoma gotovo pridobil «srca vseh*. Obilo težav povzročuje Križančanom sprava lesa in pridelkov, ker imajo dokaj zanemarjene, deloma tudi nerodno zgrajene ceste. Tu so senčnati in močvirnati kolovozi, koder se voz do osi po-grezne v blato, tam spet strmi in razdrapani klanci, po katerih ubogi voliček sopiha'ter buli oči, neusmiljeni voznik pa ga še z bičem priganja in kriči nad njim kakor Pohorc, o kojem pravi Vodov-nikov Juri: «Jirs, Vandi, Plaj, Muri, ga z gajžlo Somišljeniki! »Narodni List" noj rama od sosedo do sosedo! nakuri, kanacja, hejc, hejc, boš mogo vlect!*1 Cestarja seveda nimajo. Glede cestne robote pa se hudomušni kmetje izgovarjajo, da ne vedo, ob kolikih je treba iti robotovat, ker se je «občinska ura» močno pokvarila in že par let ne kaže pravilno; zategadelj si občani žele, da bi končno obstala, kar bi jih baje manje motilo. Da se izognejo zadnjega in najhujega klanca pod vasjo, so sklenili zgraditi novo občinsko cesto na južnem pobočju istega hriba; ker so se ravnali po reku: hitro pričeto je dvakrat prijeto, je bila prva četrtina ceste, kmalu dogotovljena. Nekega lepega dne pa je začelo strašiti ondotne cestne delavce; prikazal se je namreč «sveti strah občine* in delavce pognal. Od tega časa molči kronika o novi občinski cesti. Pravijo, da so krivi vsega tega «občinska ura* ter nekateri «purgari* in «purgarce», ki Še v prosv.etljenem 20. stoletju nočejo umeti, da so dobre ceste prvi pogoj dobremu prometu. Pred nedavnim časom so se vršile občinske volitve, ki pa se bodo najbrž razveljavile. Ker «0bčihska Ura» ni kazala točno, je nekaj volilcev zamudilo, večina pa celo izostala; in ker tudi žepne ure udov volilne komisije niso dobro tiktakale, je izostal volilni zapisnik, ker se res ni dalo vedeti, kedaj ga je treba pisati! Vsled bolehnosti «obč. ure* se ne ve, kedaj je treba skleniti vsakoletne občinske račune, kedaj sestaviti nov proračun, plačati šolske doklade, izterjati cerkvenokonkurečne prispevke itd. itd. «Frpantano» čudno pa je, da se občinske doklade vsikdar pravočasno »vzdignejo* in rekurzi pravočasno vlagajo. Čudno je tudi, da bije ta »jetična obč. ura* četrtinke na slovenski, ure pa na nemški zvon, iz katerega izvablja «frpantano» štrene glasove. Nekoč sem srečala dva muhasta kmeta, ki sta bila v živahnem medsebojnem pogovoru. Takoj se usedem enemu izmed njiju na ostrešek klobuka in prisluškujem. Govorila sta o vedno pričakovanem pogrebu « občinske glave na občinski uri*. Pravila sta, da bodo zvonovi takrat tako-le peli: aja—tuja—žuža—maža—tuja—aja — — -— Gospod župnik baje ne bodo sami vodili pogreba in to vsled globokega sožalja. Katera »gluha muha* bi si še zdaj upala reči, da Križančani o križih in težavah nimajo duha ne sluha ? M u h a. Z dravskega polja. Velike in premožne so fare na dravskem polju, Slivnica, Cirkovce, Sv. Lovrenc in Sv. Janž. Polja je dosti, travnikov tudi ne primanjkuje, gozdi, kar jih je v, ravnini, obsto-jijo pač večjidel le iz borovja, toda za kurjavo ima vsak boljši kmet dovolj lesa.'Naši ljudje so pridni, delavni, šele v zadnjem času se hoče žganje pri nas vgnezditi. Vendar nikjer ni videti nor benega napredka; kmet obdeluje svojo zemljo še zmirom tako, kakor njegov praded, za travnike se briga samo takrat, ko jih kosi, po vrtih je 'še vse premalo sadnega drevja. V Sv. Lovrencu je kmetijska podružnica. Naj bi izpolnjevala svojo nalogo, zbirala kmete k posvetovanjem, jih poučevala, napravljala shode tudi po sosednjih farah, naj bi klicala potovalne učitelje in druge strokovnjake, da bi se vendar enkrat ljudstvo predramilo. Kmet marsikje dela kakor «črna živina* in vendar bi njegovi dohodki lahko bili dvakrat, trikrat večji, ko bi začel umno in napredno gospodariti! Kmetje, kmetijskega pouka nam je treba, če hočemo, da ne bodo kmetije propapale. Prebirajmo časnike, povsod najdemo kako dobro zrno^ ki nam bo koristilo; v »Gospodarskih naukih*, ki jih je lani izdala družba sv. Mohorja, najdemo vse polno zlatih naukov, ravnajmo se po njih! Ko bodemo začeli napredovati v gospodarstvu, bo zavelo tudi na narodnem polju drugo življenje. Kmet se bo zavedal svojih pravic, izpre-videl bo, da razni nemški trgovci niso njegovi dobrotniki in da delajo le tako dolgo dobro kupčijo pri njem, dokler je sam neizobražen. Ne bo se jim več klanjal, postal bo na svoji zemlji svoj gospod! Iz Slovenskih goric se poroča, da so imeli tam prav bogato trgatev, ker so meseca rožnika med deževjem škropili proti peronospori. Ta bolezen je imela letos najugodnejše vreme, kajti deževalo je že od 15. aprila do zadnjega t. m. llkrat, majnika 14 dni, a rožnika pa po 1—2 dnevnem prenehanju celo 15 dni, torej skoz celi cvetni mesec, kar je najbolj zakrivilo razširjanje pogubne peronospore. Tudi julij t. 1. ni bil za vinograde prav nič vreden, kajti ta je od 5. do 15. imel neprenehoma deževje, in sicer obilne nalive, ki so še to s peronosporo požrli, kar je junij pustil. Mesec avgust je spet imel 12 deževnih dni in september 11; pa škropljenje teh mesecev je imelo le za liste dober vspeh, med tem ko je bilo grozdje deloma izgubljeno. Vinogradniki, pozor! Če je junij deževen, naj se išče s strastjo prva priložnost lepega vremena, da se škropi, in sicer vsak teden najmanj enkrat z 11/a°/o galice, ali na polovnjak vode 41/,, kilogramov galise. Kadar je pa suho leto, bo pa zadostovalo samo dvakrat škropljenje. Zaradi gnojenja pa je dobro po 1. kopi .ajdo sejati in pri 2. kopi podkopati zeleno, kar zemljo zelo rahlja in črno dela. Tako si lahko pomaga v strmini, kamor se težko drugo gnojilo spravlja. Tukaj imamo vinogradnike, ki so po lOkrat škropili in so imeli zelo polne gorice, a neki Samic je celo 20krat škropil, s čemur je dosegel, da ni bilo najti peronospore. Trgatev je pa bila silno bogata. Iz dravinske doline. Zadnjič smo se pomenili o vinoreji. — Pojdimo danes za korak naprej in pokramljajmo nekoliko o sadjarstvu. Kako je s to panogo kmetijstva pri nas? Jaz pravim, da zelo slabo. Koliko zemlje je pri nas, kjer bi lahko uspevalo krasno sadno drevje ter prinašalo dober mošt, lepih denarcev in s tem obilo blagostanje. - Vsak, še tako skromen kmet si lahko določi nekaj kvadratnih sežnjev zemlje, kjer naseje pečke, si vzgoji divjake ter jih potem s pomočjo — ako že sam ne zna — moža, ki je cepljenja vešč, spremeni v žlahtno sadno drevje. — Ako pa ne maraš doma imeti s tem toliko skrbi, pa kupi vsako spomlad nekaj »pevčnikov*. Denar, ki ga porabiš v to svrho, se bode krasno obrestoval. Glejmo krajine po srednjem Štajerskem in po Labodski dolini na Koroškem. Kakor vojaki, stoje po celih planjavah, gričih in holmih krasna bujna sadna drevesa, in kmet-lastnik se senči pod kronami njihovih vrhov, trkajoč na svojo polno mošnjo in blagostanje. Vem, kaj porečete na te besede. To le: «Ce bi imel denar, bi še marsikaj napravil — tudi drevje nasadil*. Počakajte malo, da tudi na to odgovorim! V zgoraj navedenem, prvem slučaju sploh ni treba denarja, je treba samo potrpežljivosti, da • iz semena zraste precej velik divjak, katerega se mora potem cepiti, v drugem slučaju pa rabiš zelo malo. «Zrno do zrna pogača*. Vsako leto nekaj kronic in v par letih bode naša krasna dravinska dolina polna najžlahtnejšega sadnega drevja. •— O tem še v prihodnje kaj pokramljamo! Iz Trbovelj. Kako lepo, živo življenje je bilo še pred nedavnim časom v našem čilem »Paz-niškern in delavskem podpornem društvu* ! Nad 500 članov je štelo, vsak izmed teh je bil delavec in bil slovenski delavec, ki je čital mnogo ter bil dovzeten za vse dobro in lepo. V novejšem času pa se je obrnilo nekoliko na slabše. Toda čujte, predragi mi delavci ! Se imate svojp krasno-godbo, svoj izvrstni tamburaški zbor, svoje bralno društvo! Iste moči, ki so trboveljsko delavstvo prej držale na višku, delujejo še sedaj. Oklenite se svojega društva, grejte svoja srca ob ognju njegovega ognjišča in bodite-slo ve n s k i možje, ki ljubite napredek ki ljubite svoj rod! Pokažite, da ste možje naprednega duha in mišljenja! Iz Brežic. V nedeljo, 11. t. m. se igra prvič na gledališkem odru v Brežicah veseloigra eno-dejanka: «SIuga gosgoda poročnika*. Spisal jo je znani in priljubljeni uprizoritelj šaljivih prizorov gosp. I. Holy v Brežicah. Igra ima mnogo humorja v sebi in je njeno dejanje jako srečno razpeljano. Isti dan se igra tudi «Brat Sokol*. Tako bo torej Brežiški Sokol, ki je prevzel prireditev Martinovega večera in omenjenih iger. nudil občinstvu mnoge raznolične zabave. Postavil bo najboljše igralske in pevske moči, in bo upamo rešil častno svojo nalogo. Isti večer bo tudi pos-kušnja letošnjega novokrščenca iz brežiškega vinogradškega okoliša. Ce se je torej društvo, ki je v kratkem času mogočno vzbudilo po celem slovenskem Posavju niže Zidanega mostu narodno zavest, odločilo, slovenskemu občinstvu tudi v družabnem dziru prirejati dosti dobre zabave, pričakuje tudi, da ga bodo vsi slovenski sloji iz Brežic in sosednjih krajev podpirali z obilnim obiskom pri njegovih prireditvah! Na svidenje na Martinovo nedeljo! - Iz trgovskih hrogov. Celje, dne 31. vinotoka 1906. Trgovska in obrtna zbornica v Gradcu, v katere področje spada tudi slovenski del Štajerske, je imela dne 29. vinotoka 1906. občni zbor. Sklenilo se-je sledeče: * 1. Proračun za leto 1907 znaša na potrebščini 184157 K 06 v; v pokritje te potrebščine se zviša letna doklada od 3. na 4. odstotke. 2. V proračun se vpostavi za zidanje uradnega zborničnega poslopja za prvo leto prispevek 10.000 K. , 3. Zbornica odločno odklanja zvišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. 4. Zbornica predlaga, da se naj obrestna mera za davčne in druge pristojbinske zamudne. obresti zniža. 5. Na vprašanje obrtnega nadzornika se odgovarja, da zbornica ne ugovarja proti ustanovitvi gremija vseh protokoliranih trgovcev okraja Weitz s sedežem v VVeitzu, dalje, da nima pomislekov proti ustanovitvi zadružne organizacije ostalih obrtij v okraju Gleisdorf v tem smislu, da se ustanovi posebna- skupina za obrti, ki se ne izvršujejo v stalnem lokalu (prodajalne) in posebna skupina za ostale trgovske obrti. 6. Ustanovitev strokovne zadruge čevljarjev za šoštanjski okraj se priporoča. 7. Sklene se, predlagati predsedstvom okrožnih sodišč v Mariboru in v Celju za sodnike-lajike sledeče gospode: za Maribor gg. Franc Fran-gesch, Alojz Mayer, Karol Soss, J. Halbarth, Karol Pirchan, J. Preschern, Gustav Scherbaum in Karol Wolf, za Celje pa gg. Jožef Jarmer, Jožef Konig, Jožef Makesch, Julius Rakusch, Hans Rischner Adolf Folger, Avgust Hofer in J. Egersdorfer. Proti sklepom pod 3 in 4 nima slovensko trgovstvo in obrtništvo ničesar ugovarjati. Take sklepe so storili tudi daigi trgovski in obrtniški zastopi že prej, kakor se je oglasila graška zbornica. Sklep pod 5 nas ne briga ničesar, sklep pod 6 je samoobsebi umeven in je le priporočati, da se zadruga čevljarjev v šoštanjskem okraju res tudi ustanovi, seveda s slovenskim poslovnim jezikom. Odločno pa protestujemo proti zvišanju zborničnih doklad, proti stavbi lastne zbornične hiše z našim denarjem in proti temu, da se priporočajo okrožnim sodiščem samo nemški trgovci in trgovski nastavljenci za trgovske sodnike-lajike. Slovenski trgovci nimamo od trgovske in obrtniške zbornice v Gradcu prav ničesar. Nas konsekventno (dosledno) prezira in če se za Spodnještajeirsko kaj ukrene, zgodi se to izključno iz narodnonemiških nagibov in edino v prid Nemcem. Potrebai je torej nastala, da se osnuje za Sp se nedfvno vršile in so se iztekle, kakor je to v popolnoma slovenskem okraju pač menda samo obsebi razumljivo, popolnoma v slovenskem smislu. Kot zastopnik velike obrti je izvoljen tudi dr. Ivan Šusteršič, poglavar kranjske «slovenske ljudske stranke*, oziroma njegov pooblaščenec župnik Dobršek. — Načelnikom okrajnega zastopa je izvoljen sevniški župan g. Mijo Starki. Vinski kupci, ki hočejo v brežiškem okraju nakupovati vina, naj se oglašajo pri gosp. Antonu Umeku, trgovcu v Brežicah. V Slov. Bistrici je »a štirirazredni deški šoli razpisana nadučiteljska služba. Po ustanovitvi nemške šole se je nadejati združitve deške in dekliške šole v skupno šestrazrednico. Šola je v drugem plačilnem razredu, ima prostorno stanovanje in obsežen zemljiščni sadni vrt, kakor razne druge ugodnosti. Nadučitelj vodi tudi obrtniško šolo. Prošnje se naj pošljejo do 1. decembra t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Slov. Bistrici. V Slov. Bistrici je bil dne 29. oktobra običajni mesečni sejm, ki je bil izredno živahen. Slovenski kmetje so prinesli lep denar v mesto in napolniti lačnim nemškim trgovcem njihove torbe. Nemški kramarji so si postavljali svoje šotore skoraj drug na drugega in ti gospodje, ki .navadno pravijo, kako podivjani in smrdljivi so slovenski kmetje, so se ta dan kar lomili same prijaznosti in sladkosti. Le dokler kmet kupuje in odrajtuje svoje krvavo zaslužene krajcarje, ga nazivajo «moj dragi očka», »no stric, kaj bo danes lepega®, «vam, ženka, pa zimski robec*, «pa še za vašo lletno deklino bomo nekaj poiskali* itd. ko pa se odstraniš, pa se muzajo, češ, ta neumen bindišarski kmet se pač da potegniti. Kaj ni tako. gospodje Krautsdorfer, Stiger, Kopatsek, Wutt et tutti quanti? Ali se upate trditi, da lažemo?! Občinske volitve v Mariboru se vrše tekoči mesec. Že pred tremi leti je poskušala socijalno-demokratična stranka v III. razredu boj z nemškimi zagrizenci in je v prvič tudi z vsemi 10 kandidati zmagala. Ker pa so se baje vršile ne-rednosti, so bile volitve razveljavljene, in v drugič je prodrl vsled nečuvenega in nepoštenega pritiska nemške klike samo eden socijalnodemokra-kratični kandidat, ki pa -— resnici na ljubo bodi povedano! — tudi ni kazal naproti Slovencem one pravičnosti, kakor bi jo kot socijalist moral. Prepričani pa smo, da bi se dalo v mariborski občinski svet, v katerem vlada sedaj najhujša nestrpnost in krivičnost, spraviti vsaj nekaj zdravega odpornega duha. Politično pametno bi bilo vsekakor, če bi se Slovenci na podlagi poštenega sporazuma (kompromisa) glede kandidata skupno s socijalnimi demokrati podali v boj proti vladajoči nemški kliki, ki bije vedno pravici v obraz. Upamo, da bodo Slovenci končno uvaževali praktično stran take skupnosti s socijalnimi demokrati, ki pa z druge strani seveda ne smejo odklanjati zveze z onim delom prebivalstva, ki je v svojih pravicah kruto prikrajšan. Volitve se vrše za III. razred dne 21., za II. dne 26. in za I. dne 29- t. m. Boj proti slovenskim napisom nad trgovinami slovenskih trgovcev in obrtnikov se je v Mariboru in v Celju napovedal in se v Mariboru že praktično izvršuje. Dne 31. oktobra t. 1. ob 7. zjutraj je dal mestni urad mariborski s silo strgati desko raz Cirilovo tiskarno, na kateri deski je bil napis «Tiskarna sv. Cirila — St. Ciryllus Buchdruckerei*, ki je kot tak protokoli ram. Seveda tukaj ne pomaga nobeno javkanje nad nemško krivičnostjo. Pomagati zna k večjemu krepek nastop naših poslancev, ki vendar morajo z vsemi sredstvi skušati od vlade izposlovati, da razni nemški zagrizenci ne kršijo tako očividno cesarskih postav. Mi smo svoje stališče glede tega označili že v zadnji številki. Sedaj mirno čakamo, kaj poreče na našo pritožbo vlada. Če da Nemcem v Mariboru in v Celju prav, potem bodo v par mesecih sfrčali vsi nemški napisi v naših slovenskih trgih in kmečkih občinah raz hiš. In takrat lahko naši nemški zagrizenci kričijo, kolikor hočejo, o naši krivičnosti, mi se jim bomo samo smejali in ta naš smeh jim bo oznanjal: «sami ste nam pokazali pot, po kateri bi bili mi že davno morali iti*. Da se vidimo! „Brat Martin". To ljudsko igro predstavljata dne 11. t m. v veliki dvorani »Narodnega doma* v Mariboru Slov. čitalnica in bralno in pevsko društvo «Maribor». Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru imajo nemški uradniki vsekakor preveč časa. V imeniku črnovojnikov, ki so jih vposlala slovenska županstva, je neki zagrizenec slovenska imena Ivan, Juri itd. prečrtal z rudečilom in pripisal povsod nemška imena. Gospoda glavarja opozarjamo na to dejstvo, ki mu menda ni znano, ter zahtevamo, da dotičnemu nadutežu krepko stopi na prste. Če imajo njegovi uradniki preveč časa, pa si naj sami sestavljajo črnovojniške imenike, naši župani imajo tudi drugega dela dovolj. Sv. Anton v Slov. Goricah. V tovarni stotnika Sarneca se delo še ni pričelo. Inštruktor, Čeh z imenom D6šly, je sicer že tukaj. Pričeli bodo menda tekom par dni. Delali bodo s 4 ali 6 stroji, razpošiljali ne bodo od tukaj nogavic, ampak baje za neko drugo češko tovarno. Tudi druga podjetja bi uspevala pri nas dobro, recimo paromlin, seveda, ako bi se za to zavzel kak naroden podjeten človek. Govori se, da v občini Cogetinci antonške župnije misli nek Nemec iz Radgone zidati paromlin enake vrste; sicer je pa menda to šele govorica. Sv. Tomaž pri Ormožu. Tudi pri nas smo z veseljem pozdravili novo gibanje in »Narodni List*, o katerem upamo, da bo pravi ljudski list, ki bo zastopal vsestransko resnico in pravico. Našemu gospodu dekanu Cafu pa srce ni dalo miru in v nedeljo je v svoji pridigi prav odurno udaril po »Narodnem Listu*. Imenoval ga je brez-verskega, luteranskega itd., pravil je, da hoče narodna stranka vero odstraniti in križ iz šole vreči, da dela za ločitev zakona itd. Jaz sem pazljivo prečital obe dosedanji številki in moram reči, da nisem o takih stvareh prav nič našel v listu. Spoznal sem po tem, da je gospod dekan govoril v hramu božjem, s svetega mesta neresnico in da je z obrekovanjem skušal odvračati ljudi od čitanja lista. Poživljal je seveda zbrane vernike, naj lista ne čitajo in naj ga vračajo. Toda tudi pri nas imamo že precej samostojno mislečih kmetov, ki spoznajo, kje je resnica in kje ne, in ti bodo spoznali tudi neresnico dekanovih besed in si bodo ustvarili o listu svojo sodbo. Bodi nam pozdravljen, « Narodni List*! Ne boj se zamere na nobeno stran ter zastopaj odkrito poštenost in resnico! Slovenski kmet. Železnica Ormož-Ljutomer. C. kr. železniško ministrstvo je naročilo c. kr. namestniji v Gradcu, da odredi za načrt železnice pregledovanje zemljišč v«zvezi s postajno komisijo. Pregled se je vršil 7. t. m. Vršilo se je obenem zapisovanje deležnikov (interesentov) iz ptujskega in ljutomerskega glavarstva. Upamo, da se zadeva, ki je vsekakor nujna za splošno povzdigo narodnega gospodarstva v prizadetih krajih, v kratkem času ugodno reši. Muropoljsko narodno godbo so osnovali dne 28. m. m. za ljutomerski okraj. Ustanovni sestanek se je vršil pri Sv. Križu na Murskem polju. Iz ptujskega okraja nam piše prijatelj: Čudom se čudimo, da nekatera šolska vodstva našega glavarstva še vedno naročujejo tiskovine v Slovencem sovražni nemški trgovini in tako gmotno podpirajo obstanek »Štajerca* in gospodarsko okrepljenje tistih, ki na drugi strani vsak slovenski krajcar uporabijo v namene, ki so Slovencem sovražni. Naši župani so začeli počasi obračati tem našim narodnim pijavkam hrbet, zato upamo, da bodo baš šolska vodstva dajala ljudstvu lep izgled! Slovenski naprednjaki smo in hočemo kot taki gospodarski napredek Slovencev, a ne tistih, ki jim je sicer dober slovenski krajcar, a jim smrdi slovenski jezik! Novice iz drugih slovenskih krajev. Koroško. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu — in nemški zagrizenci kot uradniki. Na novi progi državne železnice iz Trsta v Celovec, katera proga teče izključno le po slovenskih krajih, se imajo na vseh postajah, kakor je to ravnateljstvo zaukazalo, klicati imena postaj v dveh jezikih, v nemškem in slovenskem. To je ne le pravično, ampak tudi jako pametno že iz praktičnih ozirov, ker so nemška imena nekaterih teh postaj tako spakedrana, da jih ne more razumeti niti izobraženec, kaj še le priprosti človek. Nedavno se je zgodil na postaji Podgorje na Koroškem sledeči slučaj: Sprevodnik je — kakor ima to predpisano — zaklical ime postaje slovensko in nemško. Pa se zadere nad njim uradnik, ki je ravno imel službo, da si on prepoveduje, da bi se klicalo slovensko ime postaje; ukazal je, da, dokler bo on tam služboval, ne sme nihče klicati slovenskega imena postaje. Sedaj res ne vemo, kdo je več: ali ravnateljstvo železnice ali pa kak njen nemško-zagrizeni uslužbenec. Sicer pa se je pred dnevi zgodil še drugi slučaj, ki jasno kaže, kako se da ravnateljstvo državnih železnic ugnati od nemških zagrizeneev v kozji rog: V Beljaku je služboval neki Rossler, ki je bil vse drugo prej nego uradnik, v prvi vrsti pa seveda zagrizen na- sprotnik Slovencev. Tega je ravnateljstvo prestavilo ; v nemških gajih je zašumelo — in ravnateljstvo se je uklonilo ter pustilo uradnika v Beljaku, Najboljše bo, da se da vse take nemške zagrizene uradnike v ravnateljstvo, sedanji člani ravnateljstva pa naj gredo za premikače, za kar bodo menda bolj sposobni. Kranjsko. Župansko zvezo za politični okraj Krško so ustanovili v Krškem zbrani županje dne 8. t. m. Sklenili so, nastopiti enotno pri vsakokratnih volitvah. V Krškem se je mudil minolo sredo in četrtek deželni predsednik Sch\varz ter si je ogledal mesto in njegove zavode. Zaupni shod narodno-napredne stranke kranjske se vrši dne 15. t. m. popoldne ob treh v »Narodnem domu* v Ljubljani. Vinarski shod, ki ga priredi obenem z vinsko razstavo c. kr. kmetijska družba za Kranjsko dne 18. nov. ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani «Mestnega doma* v Ljubljani, bo razmo-trival naslednja vprašanja: 1. Katere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo ? 2. Kako stoji s porabo čistih kvasnih gliv v kletarstvu ? 3. Vrednost kranjskih vin z ozirom na njihovo kemično sestavo. 4. Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina? 5. V kakšnem razmerju naj bo živinoreja z vinstvom, da se zadosti potrebi po gnoju ? 6. Katere izkušnje imamo s streljanjem proti toči? 7. Druga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo. Pristop k zborovanju in udeležba pri razgovoru vinarskega shoda sta psosta vsem vinščakom. „Zadružna Zveza" v Ljubljani je dobila od vlade podpore 20.000 K. Na Javorniku na Gorenjskem so 28. m. m. ustanovili »Javorski Sokol*. f Jožef Hubad, ravnatelj gimnazije v Kranju, je umrl dne 31. oktobra v Velikem Lošinju, kjer se je zdravil. Razne novosti. f Nadvojvoda Oton je dne 1. novembra v Wahringu umrl v starosti 41 let. Pokojni nadvojvoda je bil brat prestolonaslednika ter bil vsled tega prestolu prav blizu. Njegova sinova se smatrata za bodoča prestolonaslednika. Leta 1905 je postal general kavalerije —- vrhovni nadzornik ka-valerije je postal že leto poprej —- a kmalu nato je moral vsled bolezni izstopiti iz stalne armade. f Oče čebelarstva Dzierdzon. V Kreuzburgu v Pruski Sleziji je umrl nedavno v yisoki starosti 96 let Dzierdzon, ki so ga imenovali »očeta čebel*. Že kot deček se je strastno zanimal za čebele in za tajnosti njihovega življenja v panju. Na poti do resnice je prišel na misel, da napravi panje s premakljivim satovjem. S tem je nastal preobrat v čebelarstvu, ki je dvignil gojenje čebel na visoko stopinjo in je postalo tako čebelarstvo važna panoga narodnega gospodarstva. V Sibirijo je bilo poslanih od 7. oktobra 1905. do 1. septembra 1906. leta 35.000 ljudi. Zločinec na smrtni postelji. V Vilni na Pol-skem je nedavno zbolel 431etni Jozua Vindiš iz Galicije. Ko je mislil, da se mu bliža zadnja ura, je priznal, da je 1. 1886 umoril v Krakovu nekega gostilničarja, njegovo ženo in dvoje dece. L. 1890 je zažgal vojaško skladišče v Krakovu. Skladišče je gorelo 8 dni. Malo dni po tem stašnem priznanju je Jozua Windiš ozdravel in zdaj ga čakajo gotovo — vislice. Odlikovani slovenski umetniki. Zadnje dni avgusta so odprli v Sofiji na Bolgarskem veliko umetniško razstavo, na kateri so razstavili svoja slikarska dela razni slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski umetniki. Bolgarski knez Ferdinand je sedaj odlikoval nektere umetnike, med njimi tudi slovenska slikarja Ferdinanda Vesela in Matijo Jama. Ustreliti se je pustil narednik (Feldvebel) Linseman v Trieru na Nemškem. Na vežbališču je baš učil oddelek vojakov vaje s puško. Ko je tako komandiral »ogenj*, se je zgrudil mrtev, v srce zadet od svinčenke. Izkazalo se je pri preiskavi, da je sam dal nekemu vojaku ostro patrono v puško, dal meriti vsem na svoje srce — in je bil res dobro pogojen. Najmanjša knjiga na svetu. Svoj čas je izdala knjigarna bratov Salmini v Padovi (na Laškem) knjigo, ki je ostala do danes najmanjša na svetu. Knjiga je tako velika, kakor nohet na lepi ženski roki; dolga je 10, a široka 6 milimetrov. Vsebuje pismo, ki ga je pisal 1. 1615 veliki zvezdoslovec Galileo Galijej na Kristino Lotarinško. Knjižica ima 205 strani, na vsaki strani je 9 vrst. Tisk je lep in razločen, da se more čitati brez povečal-nega stekla. Nemci zoper poljsko deco. Na Pruskem prebiva ogromno število Poljakov. A pruska vlada jih hoče na vsak način ponemčiti. Do nedavnega se je poučevalo v ljudskih šolah še edino vero-nauk v poljskem jeziku. A oholim Prusom je tudi to smrdelo in vlada je zaukazala, da se ima tudi veronauk poučevati nemški. Nato so poljski stariši sklenili dece ne pošiljati v šolo, to je otroci so štrajkali. Namesto pa, da bi pruska vlada šla na pot pametne politike in bi dovolila poučevanje v poljskem jeziku, je sedaj odredila sledeče: Otroci, ki nočejo obiskovati nemškega pouka v veronauku, se odločijo od ostalih in dobe posebne učitelje, ki jih bo pa imela plačevati občina. Stariši pa, katerih otroci nočejo obiskovati nemškega pouka, bodo kaznovani s težkimi globami in v gotovih slučajih se jih bo izročilo tudi sodišču zaradi «zdražbarstva». Na tak način hočejo torej ♦kulturni* Nemci uničiti slovanski duh! I tvojo voljo rubež izvršil, zapadel si ravno tako kazni zaradi hudodelstva. Zagovarjati se bodeš moral pred okrožno sodnijo v Celju ali Mariboru, klicane bodo zoper tebe priče in če bode ekse-kutor prisegel, da si se mu res silovho vstavil, si navadno izgubljen in sedel bodeš najmanj par mesecev v ječi. Nič ti ne pomaga, če praviš, da si revež ali da se je po krivici rubilo. Če se je zgodila krivica, imaš priliko se pritožiti, nimaš pa pravice se ustaviti. Zakon varuje uradne osebe. Kam bi pa prišli, če bi se smel vsak smrkolin orožniku z nožem v bran postaviti! Seveda ni vsakdo tako hudoben in se ustavlja marsikdo samo, ker misli, da je nedolžen ali da se mu krivica godi. Dobro! Če si nedolžen, se bode tvoja nedolžnost v kratkem spoznala pred sodnijo, če si bil po pomoti rubljen in to izkažeš, bode rubež brez škode za tebe. Eksekutor in orožnik pa ne vesta, ali si res nedolžen, ampak mislita, da si kriv in morata opraviti svojo službo, oziroma izvršiti oblastveno naročilo. Ti smeš mirno povedati, kar se ti zdi potrebno, ne smeš pa biti nasilen. Boljše je jezik nekoliko brzdati in jezo požreti, nego kot hudodelec biti obsojen in celo življenje nositi na sebi pečat hudodelstva. Z obžalovanjem moramo povdariti, da se hudodelstev javne nasilnosti na Sp. Štajerskem izredno mnogo zgodi. Vsak teden stoji najmanj po eden nesrečnež v Celju in v Mariboru pred sodnijo, ker je imel z orožnikom ali občinskim redarjem ali z eksekutorjem kaj opraviti. Doma jokajo stariši ali žena in otroci, ki nimajo kaj jesti, krepak fant ali mož pa zaradi take neumnosti sedi po pol leta v ječi. Izgubi poštenje pri ljudeh, ki si mislijo, da se je res bogvekaj zgodilo, izgubi pa tudi službo ali kruh in je uničen večkrat za celo svoje življenje. Morebiti je poštenejši človek nego vsi njegovi tovariši, morebiti je tudi prav dobrega srca in mu jo neizmerno žal, da je kaj tacega v pijanosti ali v jezi počel in vendar se mora tako hudo pokoriti za svojo nepremišljenost. Bodite torej prijatelji sami sebe in se varujte nasilnosti zoper uradne osebe, najsibode orožnik ali redar ali eksekutor ali kaka druga oseba, ki kot uradna oseba opravlja svojo službo. S fem ne koristite samo sebi, ampak obvarujete sramote tudi svoje sorodnike in celo občino. Res je, da je postava v ti točki pretirano stroga in določbe zastarane. Res je tudi, da so uradne osebe časih največ same krive, da se tako hudodelstvo zgodi. Večina orožnikov se sicer res drži službenih navodil in s pametnim postopanjem doseže, da se hudodelstvo ne zgodi, vendar je pa zlasti med občinskimi redarji mnogo takih, ki s svojoneumnostjo zakrivijo, da se javna nasilnost nasproti njim zgodi in so sami vzrok nesreče. Tudi je slednjič res, da so naša državna pravdništva glede tega hudodelstva neprimerno stroga in vsak slučaj take vrste neizprosno zasledujejo, kar se, kakor nam je dobro znano, drugod, na pr. v nemških krajih, ne jemlje tako strogo. Obžalovati je seveda zastarelost postave, okornost nekaterih uradnih oseb in tudi pretirano strogost državnih pravdništev, vendar se pa mora reči, da pravzaprav moramo vsi zahtevati, da se vendar splošno uboga uradne osebe, če so v službi, ker je to za javni red nujna potreba. Vseeno pa mora ta rakrana naše družbe izginiti in je vsakdo dolžan skrbeti, da se število slučajev nasilnosti Zoper orožnike i. t. d. zmanjša. Poučite torej, kdor ima priliko, mlade ljudi o nevarnosti nasilstva! Storite to, narodni učitelj, že v šoli nasproti odraslejšim učencem. Občinski uradi pa naj dajo svojim redarjem stroga navodila, naj pametno postopajo in ne izzivajo sami ljudi k hudodelstvom. Vse to je tudi v narodnem oziru velikega pomena. Uvažujte in premišljujte torej o naših besedah, katere vam danes polagamo na srce! Gospodarski paberki. Gnojenje travnikov z umetnimi gnojili v jeseni. Tomaževa žlindra in kalijeva sol nimata v sebi tako jedkih snovi, da bi mogla škodovati koreninam, razun če se rabita v neprimerno Veliki množini, kar se pač nikdar ne dogaja. Iz tega vzroka se sme s tema gnojiloma v jeseni travnik štupati, kakor hitro se s pašo poneha, in je vse enq, kakšno je vreme. Ob vetru je štupanje seveda opustiti iz razlogov, ki se vsakemu jasni. Izkušnja uči, da je štupanje pozno v jeseni v močnem dežju ali na prvi sneg posebno priporočeno. Kako pripraviš sod, v katerem si imel rdeče vino, za belo vino? Sodi, ki imajo les močno prepojen z rudečim vinskim barvilom, se težko dajo tako osnažiti, da bi bili dobri za belo vino Če ni v lesu preveč barvila, se da izlužiti s 3 do 5°/0 vročo raztopino od sode ter s ponovljenim izpiranjem s kropom. Rdeče barvilo se tudi uniči s klorovim plinom. V to svrho se dene v sod posoda s klorovim apnom, ki se polije z žvepleno kislino. Plin ki se razvije, razkroji barvilo. Seveda je treba sod potem dobro izprati. Tudi če sod ponovno dobro žveplaš, se rdeče barvilo deloma razkroji. Olje iz semena solncnic. Seme solnčnic za olje se mora najprej zluščiti. Na Ruskem v ta namen seme spravijo skoz mlinske kamne, ki so ploščnato klesani. Zaradi lažjega luščenja včasih seme v krušni peči rahlo pražijo. Oluščeno seme se zmelje ali v stopah razdrobi, in moka se potem v primerni stiskalnici stisne. Iztisnjeno olje je gosto ter se čisti s precejanjem skoz konop-nino. Po «Kmetovalcu*. Da ti zajec ne bo oglodal mladih jablan v prihodnji zimi, nastavi šibja, smrekovega protja ali kolja okrog njih ter ga z močnimi trtami po-veži! Razne maže iz apna, ilovice, krvi in dura-kov pomagajo le v prav milih zimah. V hudi zimi ogloda zajec mlade jablane tudi tedaj, če so bile namazane z najzopernejšimi duraki ali povite v slamo ali koruzno mrvo. A. S. Mala loterija. Ko bi prosti narod bolj poznal uredbo te goljufive igre, ostal bi marsikateri goldinarček v deželi, v domačem žepu. Leta 1905 na pr. so znosili v malo loterijo večinoma nižji stanovi v avstrijski državni polovici nad 31 milijonov kron. Od teh je imela država precej več kot 11 milijonov kron čistega dobička. Tolik dobiček doseže država vsled tega, ker je to njeno podjetje tako zvito urejeno, da zamore šele vsak 18. igralec zadeti ekstrato, ambo vsak 400., temo vsak 11.748,, kvaterno vsak 511.038. in kvinterno vsak 43,949.268. igralec. Država bi morala izplačevati srečnim igralcem pri ekstratu 18kratni stavljeni znesek, pri ambi 400, pri temi 11.748, pri kva-terni 511.038 in pri kvinterni 43,949.268kratno stavljeno vsoto. To se pa ne zgodi, ker se izplačuje pri ekstratu samo Hkratni, pri ambi 240kratni, pri terni samo 4800kratni stavljeni znesek, in poleg tega se odtegnejo še velike vsote za davke. Da more zadeti en srečen igralec na pr. temo., staviti mora zanj 11.747 drugih igralcev, ki nimajo sreče. Recimo, da je stavil prvi na temo) 1 K, prejeti bi moral zanjo od države celih 11.758 kron, a dobil bi komaj 4800 K, in še od teh bii moral plačati velik davek. Strastni igralec, ne boj se, da bi tebe pri tej zvito vrejeni mali loteriji igralna sreča prevečkrat srečala! Stokrat boljše storiš, če si kupiš kruha za svoje težko prislužene krajcarje ali jih daruješ beraču, kakor da jih zastaviš v mali loteriji. A. S. Delo v sadonosniku v pozni jeseni in po zimi. K. Razni škodljivci sadnega drevja, katerih se mora sadju ubraniti, so sledeči. 1. Zajec. Je najnevarniši sovražnik mladega sadnega drevja, pred vsem mladih jablan, katerim o pozni jeseni, po zimi in o zgodnji pomladi do lesa skorjo ogloda, tako da se ti drevesce posuši. Zavaruješ ga proti škodljivcu, ako debelce gosto obdaš s koljem (tudi žične mreže rabijo ponekod), Varajte se nasilnosti zoper uradne osebe. Nevednost je mnogokrat velika nesreča. Mnogo ljudi pa postane nesrečnih, ker postav ne poznajo in storijo to ali drugo proti predpisom zakonov. Nadalje marsikdo ne ve, da izgovor, da za to ali ono postavno določbo ni vedel, pred sodnijo ali drugo oblastjo nič ne pomaga. Vsak državljan mora poznati veljavne zakone. Zato smo sklenili od časa do časa v razumljivi besedi nek-tere postavne določbe svojim čitateljem pojasniti in začnemo danes s hudodelstvom javne nasilnosti zoper uradne osebe, katero hudodelstvo se iz neumnosti tako pogostoma zgodi. Največkrat se to hudodelstvo zgodi pri kmet-skih fantih ali delavcih, če se v veseli družbi skregajo in pride orožnik ali občinski redar ter ukaže mir ali pa naznani kateremu preveč ko-rajžnemu prepirljivcu, da ga vzame s seboj v imenu postave. V takem položaju so mladi ljudje v veliki nevarnosti. Ne zaradi tega, ker morajo morebiti za nekaj dni ali celo samo za nekaj ur v neprostovoljno stanovanje, ampak zato, ker se nočejo udati ter se ta ali drugi še celo spozabi, da sune orožnika od sebe ali celo udari, da je ranjen, ali pa se grozi orožniku, da ga bode na-tepel ali podobno. Tako ravnanje, ki se marsikateremu ne zdi tako hudobno, se po kazenskem zakonu zelo hudo kaznuje, in sicer kot hudodelstvo javne nasilnosti zoper uradne osebe v izvrševanju službe po § 81 kaz. zak. Če se braniš iti z občinskim redarjem ali z orožnikom v zapor ter ga suneš, ali če se na tla vržeš in z nogami brcaš okoli sebe, tako da te ne morejo takoj ukleniti, ali če redarju zakličeš «proč» in mu groziš s palico ali nožem, storil si že to hudodelstvo. Kazen, ki čaka storilca, je zelo huda, in sicer najmanj 6 mesecev ali pa celo do 1 leta težke ječe. Nič ne pomaga, če bi se kdo izgovarjal, da je bil zelo pijan ali jezen ali da ni tako hudo mislil ali pa da se orožniku ni nič hudega zgodilo. Če si orožnika vsaj toliko ranil, da si mu na roki nekoliko kožo odri ali če si se z žepnim nožem v bran postavil, zadene te še celo mnogo hujša kazen, in sicer od 1 do 5 let težke ječe. Pa ne le nasproti orožniku ali občinskemu redarju, tudi nasproti raznim drugim osebam, ki imajo značaj uradnih oseb, velja to. Če pride eksekutor, da bi zarubil svinje, ti ga pa od hleva proč suneš, ali pa zagroziš s silo, če bi zoper ali pa . ga oviješ s trstjem, koruznico ali slamo ter ovoj s trtami ali žico povežeš. Po Slovenskih Goricah in tudi drugod mažejo debelca v brambo proti škodljivemu glodavcu z brozgo, ki jo naredijo iz ilovice, straniščnega gnoja (tega mora biti mnogo), kravjeka, če mogoče nekoliko krvi in gnojnice. Ako dolgo trajajoče jesensko deževje ne spere omaze z debele, je omaza sigurno varstvo proti pogubnemu zajčjemu zobu, toda mnogokrat se zgodi, da se začne deževje, prej ko se je omaza debla trdno prijela, takrat dež spere omazo z debel, zajec pa drevje ogloda. Da se to ne zgodi, se mora drevje omazati pri popolnoma suhem vremenu. V večo sigurnost se naj omaže v jeseni dvakrat, po zimi (kadar ni prevelik mraz) enkrat in v zgodnji pomladi, ko začne kopneti sneg še enkrat. Meni so zajci lani sredi meseca sušca 15 drevesc oglodali, ki so bila v jeseni dobro omazana. 2. Zmrzlikar. Meseca oktobra, novembra, in časih še v začetku decembra letata metuljčka mali in veliki zmrzlikar. Po nižavah je navaden mali, više zgoraj češče veliki zmrzlikar. Letajo le samci, samice samo lazijo, ker imajo nepopolno razvita, za letanje nesposobna krila. Samice splezajo na drevje, najrajše na jablane, in zležejo na listje ali na vejice tik listja večje število jajčic, iz katerih se izvale prihodnjo pomlad majhne, a zelo požrešne gosenice, ki objedo časih' jablane do golega. Samicam zabraniš pot do brstja, ako privežeš na deblo, in sicer na gladkem mestu, papirnat pas, katerega si namazal z lepljivim degetom 'ali kakšno drugo lepljivo tvarimo. Namesto lepljivega pasa tudi lahko vza-meš peščico suhega maha ali lesne volne ter obdaš s to bažo na gladkem mestu deblo, črez pa privežeš v podobi navzdol obrnjenega lijaka papirnat trak. V mehkem ovitku iz suhega maha ali lesne volne ostanejo vse kviško plezajoče samice in tukaj poginejo. 3. Na golem drevju vidiš pozimi pajčevini podobna goseničja gnezda, v katera je vple-tenp nekaj listja. Ako veter popiha, se zibljejo gnezda kakor nihalo pri stenski uri semintja. V teh gnezdih prezimujejo gosenice glogovega belina, ali pa gosenice zla t o ritke. Vsa ta gnezda oberi in zažgi, da ti spomladi gosenice drevja ne objedo. 4. Ko se je listje osipalo, opaziš že od daleč na'golih vejah žoltkasto-zelene grmiče. To je tičji lim. Teh grmičev pač ne trpi na drevju, ker ti drevje grdo podjedajo in slabi. Ako sedi na tanjši veji, odreži vejo s škodljivcem vred, če se je pa naselil na debeleji, izrezi mu korenine popolnoma, rano pa zamaži. 5. Na listju češpelj in sliv si opazoval letošnje leto mnogo rjastih blazinic. To bolezen je povzročila glivica Polystigma rubrum, ki se je bila na teh mestih naselila. To listje v jeseni pograbi in ga zažgi, drevje pa poškropi spomladi z 2°/0 raztopino bakrene galice. 6. Slične blazine so bile to leto tudi na listju hruškah. Napravila jih je glivica Roestelia can-cellata. Ta škodljiva glivica se pomladi zaplodi na znanem, pO vrtih nasajenem iglovcu «žegen-paj» (luniperus sabina) in preide pozneje od tam na listje hrušek. Da glivico kolikor toliko zatereš, potrgaj obolelo listje in ga zažgi, «žegenpaj» pa iztrebi z bližine sadonosnika, kjer imaš hruške. 7. Na listju hruškovega drevja, zlasti nekaterih vrst, kakor na pr. bilovke, se je prikazala letos! neka bolezen, vsled katere so nastale na obeh straneh tistja majhne, a goste črne pege in listje se je zgodaj osipalo. Vzrok te bolezni, sta dve glivici, ki se imenujeta Fusicladium pi-rinum in Fusicladium dendriticum. Da se ti prihodnje leto gliva preveč ne zaplodi, pograbi suho črno listje in ga zažgi. 8. Ko so se hruške na drevesu to leto jele mecati, zapazil si na njih rujave lise, ki so postajale veče in hruška je. začela pod njimi gnjiti. Pozneje so se naredile na teh mestih bledosive bradavičice, stoječe navadno v sredotočnih krogih. Polagoma se je obolela hruška zgrbančila ter popolnoma posušila. Ni padla z drevesa, ampak še zdaj visi na vejah. Bolezen je pouzročila glivica Monilia frutigena. Vse po tej glivi ugonob-ljene hruške potrgaj in jih zažgi, da se ti pri- hodnje leto škodljivka preveč ne zaredi. Monilia frutigena napada tudi jabolka, kutne, marelice, breskve, češplje, vinske jagode in celo buče ali tikve. Bilo bi še opozoriti na marsikatero drugo jesensko in zimsko delo pri sadnem drevju, pa s tem, kar smo povedali, bodi za danes zadosti. Ako storiš, sadjerejec to, kar smo ti svetovali, boš že mnogo koristil sadnemu drevju in — sebi! Društvene stvari. Legitimacijski listek, ki ga je založilo društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava* na Dunaju, so do-sedaj naročila sledeča društva: Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov pokrajinske in s cvetlicami UUJJIulllblJ od najpriprostejše do najfinejše iz-CV^atfcogaCV m peljave. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. rpnjbj za tiskovine in pisarniške potrebščine so Uullllll brezplačno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. So- lidna in točna postrežba. 2 Trgovina s papirjem pisalnim in risalnim orodjem, založba risank in pisank č\TlZOT\ U1TIEK v Brežicah in v Krškem priporoča svojo na novo dopolnjeno izbiro galanterijskega blaga v najmodernejših proizvodih tu- in inozemske provenijence, nadalje različne igrače, veliko zalogo šip, navadnih in finih v vseh barvah, gladke in pisane, zrcala, okvire, podobe, statue, križe, molit-venike i. t. d. Tiskovine za šole in krajne šolske svete, za občine in razne urade; sprejme naročila na vsakovrstne časopise, modne žurnale in knjige v vseh jezikih. Dalje preskrbi vsakovrstna tiskarska in knjigarska dela iz Zadružn? tiskarne in knjigoveznice v Krškem. 2 Naznanjam vljudno si. občinstvu, da bodem od sedaj naprej dalmatinsko črno in opol-vino katero se je tukaj že tako priljubilo, tudi na veliko od 56 litrov naprej po nizki ceni prodajal. Vino kupujem izključno le na mestu v Dalmaciji in morem raditega za čisto naravno blago jamčiti in ga tudi vsem bolehaviin, slabokrvnim, kakor vsem od kake bolezni okrevajočim najbolje priporočati; tako tudi gostilničarjem. Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom. Blago imam solidno, cene zmerne, postrežbo toino. 10—2 30Sip Cizel na Polzeli (Štajersko). Gašpar Trapičer 3—2 slikar v Št. Jurju ob južni železnici naznanja slavnemu občinstvu, da izdeluje točno, solidno in ceno vsa v svojo stroko spadajoča dela. fsnsj RAZLIČNE TEHTNICE. STEDILNA OGNJIŠČU, VSAKOVRSTNE SODOM, PREVZAMEM POPOLNO IPIO KOPALIŠČ, Izdelujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. BO ES3 CSS M CS9 BO CN3 GNa£BO£B«a BOJCNS vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izvršila. — Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. najsibodo gorka, mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnjice, ravne ali okrogle. USOKnOR^TNP 7FTF7NF flfiROfF ^tudi iz na pr' za stoPnice> cerkve, šole, grobove, vrtove in zasebne hiše itd. — ■ UnllUVIlUlUU uLUuuIlb UUIINJb železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, napeljavo strelovodov itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. Priporočam se za obilno naročbo 9—2 G§H= Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar Celje, Poljska ulica št. 14. 11 11 P. n. Tem potom se uljudno naznanja, da se je otvorila na novo urejena zadružna tiskarna v Rršhem registrovana zadruga z omejeno zavezo katera se priporoča p. n. občinstvu, slav. društvom ter vsem uradom v naročitev vsakovrstnih tiskovin od navadne do najmodernejše oblike. Ker je tiskarna popolnoma nova ter bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. Izvršuje kakor: uradne tiskovine, kuverte, pismene papirje, račune, cenike, etikete, časopise, knjige, brošurice, cirkulare, reklamne liste, lepake, letake, opomine, vsakovrstna vabila, spovedne listke, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, poročna naznanila i. t. d.; za hranilnice in posojilnice: hranilne in zadružne knjižice, dolžna pisma ter vse druge tiskovine. Sploh izvršuje v kratkem času vsa v to stroko spadajoča dela okusno in ceno. Zadružna knjigoveznica. Knjige se vežejo v vseh oblikah od priproste do najbolj lične. — Delo močno in trpežno. — Cene zmerne. — Postrežba točna. Zadružno tiskarna v Krškem 2 registr. zadruga z omejeno zavezo.