Številka 43 (505)
Velenje, 2. novembra 1979
Cena 4 din
YU ISSN 0350-5561
Seja

V poonedeljek 5. novembra bodo edalili zbori skupščine občine Mo-IDelegati vseh treh zborov se majprej zbrali na skupni seji, itfieri bo osrednja točka dnevne-edaa razprava o poročilu o uresni-delegatskega sistema in de-odnosov. V nadaljevanju boodo delegati vseh zborov med ' un sprejemali dogovore o obli-'anjiju družbenih svetov v občini "irjege, razpravljali pa bodo tudi o 'oggu odloka o družbenih svetih. I osstalimi točkami velja omeniti I nzppravo in sprejem analize sklad-iti j gibanja splošne, skupne in se porabe v prvem letošnjem etjiju in razpravo ter sprejem "ogga odloka o občinskih blagov-i rezaervah.
I končani skupni seji se bosta loččenih sejah sestala že zbor tečnega dela in zbor krajevnih sosti, na obeh sejah pa bodo egatiti obravnavali še vrsto točk s i {področij.
J. P.
iba udeležba idelegatov
' VVelenju so se pred dnevi sestali gatati občinskega zbora skupnosti Dkikojninsko in invalidsko zavaro-! < enote v občini Velenje. Če-scso tudi tokrat ugotavljali sila i udeležbo, ki kaže na to, da i raven delegatske in siceršnje Jiine zavesti v nekaterih sredi-šea vedno hromi učinkovitost egatitskih razmerij, so na seji kljub nu o obravnavali gradivo za skorajš-i 7. . zasedanje republiške skupno-i pokikojninskega in invalidske^ za-aranja. Na tem zasedanju bodo a ti ti spregovorili o analizi razvoj-mmožnosti skupnosti pokojnin-i in invalidskega zavarovanja v [liniji za obdobje od leta 1981 198)85, obravnavali bodo informa-
0	s finančnem poslovanju skup-i in o številčnih podatkih na
ičju štetja zavarovalne dobe s čafanjem, analizo o organizirano-
1	) poslovanju strokovne službe, vnrnavali bodo tudi samoupravni
im o medsebojnih pravicah, o stih in odgovornostih med pnonostjo in strokovno službo ter dotataknili tudi nekaterih drugih nj, kot so gmotni položaj upo-v letu 1979 ter izvolitev za uveljavljanje pravic iz 'ega in invalidskega zava-
De Qeeati » m i 6. s
Včeraj je bil 1. november, dan mrtvih. Tega dne smo se spomnili vseh umrlih svojcev. Okrasili smo jim grobove s cvetjem in prižgali svečke. Spomnili pa smo se tudi vseh tistih, ki so darovali svoja življenja za svobodo. Zveza združenj borcev narodno osvobodilne vojne Velenje je organizirala v sodelovanju s krajevnimi organizacijami ter šolami spominske slovesnosti ob vseh spominskih obeležjih. Komemoracije so bile v torek in v sredo. Ob dnevu mrtvih smo obiskali tudi osamele partizanske grobove.
Odločen boj proti odtujevanju oblasti delavcev
V sleherni osnovni organizaciji ZK bo treba aktualizirati naloge oziroma stališča zadnjih sej centralnih komitejev ZK Slovenije in Jugoslavije
ti enote v občini Velenje seji poslušali tudi poročilo b m sklepih 6. zasedanja skup-i republiške skupnosti, ustano-kokomisijo za vprašanja borcev " idnoosvobodilne vojne, izvolili a odbora za uveljavljanje pravic pokokojninskega in invalidskega rovanja na prvi stopnji ter ime-di delegata v delavski svet delov-' :acije Plastika s statusom delavnice.
J. KRAJNC
Pred začetkom volilnih konferenc osnovnih organizacij zveze komunistov, ki jih bodo v Šaleški dolini opravili najpozneje do 15. novembra, na njih pa spregovorili o mestu in vlogi osnovne organizacije ZK kot idejnopolitične sile v temeljni samoupravni sredini, sta se sešla komite občinske konference ZK Velenje (24. oktobra) in občinska konferenca ZK Velenje (30. oktobra).Na 13. seji občinske konference ZK Velenje, o kateri bomo podrobneje poročali v prihodnji številki, so še posebej ocenjevali uresničevanje vloge in položaja osnovne
Kosta Nadj med pogovorom
iiostja Nadj v Velenju
Prejrejšnji četrtek in petek se je dil iil na obisku v Velenju pred-dnikdk Zveznega odbora Zveze družeiženj borcev narodno osvo-odilnelne vojne Jugoslavije, rmadndni general Kosta Nadj. kupajpaj z njim sta prišla v Vele-je še še šef kabineta predsednika veznemega odbora Božo Munčan er svesvetovalec v Zveznem odbo-u Jov ovo Popovič, pospremili pa to ga ja tudi predstavniki zveze družeiženj borcev Dravograd, pri aterihrih je bil na obisku prej&iji
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter skupščine občine Velenje so visokega gosta seznanili s hitrim razvojem naše občine, nato pa so spregovorili o organiziranosti, vlogi in namenu organizacij zveze združenj borcev.
Predsednika Kosta Nadja so popeljali tudi na Graško goro, kjer si je ogledal spomenik Nošenje ranjencev ter spominski muzej. Nato si je ogledal še skulpturo maršala Tita na Titovem trgu v Velenju.
organizacije ZK v graditvi sistema socialistične samoupravne demokracije.
Komite OK ZK Velenje paje na seji 24. oktobra podrobno spregovoril o položaju in usposobljenosti OO ZK v pripravah na volilne konference ter naloge OO ZK po zadnjih sejah CK ZK Slovenije in Jugoslavije. Pri tem je bilo v središču pozornosti vprašanje, kako osnovne organizacije ZK uresničujejo svojo vlogo kot sestavni, avantgardni del našega političnega sistema. Na 8. seji OK ZK Velenje, denimo, so bile ugotovljene slabosti v delovanju OO ZK. Ugotavljati je mogoče, da so se v zadnjem času stvari premaknile na bolje, čeprav je res, da vse naloge še niso uresničene, oziroma vsaj ne tako, kot želimo oziroma pričakujemo. Tudi za naprej ostaja poglavitna naloga komunistov v OO ZK v združenem delu in krajevnih skupnostih odločen boj proti odtujevanju ekonomske in politične oblasti delavcev in občanov. Še posebej bo treba ugotoviti krivce za to, da se zadeve premaknejo z mesta. Nalog, pa seveda tudi težav, je še precej, zato se bo treba na bližnjih volilnih konferencah OO ZK dogovoriti, katera vprašanja uvrstiti v prihodnjih mesecih na dnevne rede sestankov OO ZK, hkrati pa tudi določiti, katera vprašanja morajo reševati samoupravni organi, druge družbenopolitične organizacije in druei
Ob koncu tedna bo suho in hla-
Odpori, neodgovornost, pa še kaj...!
Odpravo izvorov odpora in neodgovornosti moramo vključiti med naloge, ki bodo po sejah centralnih komitejev ZKS in ZKJ v središču aktivnosti osnovnih organizacij ZK oziroma naših delovnih ljudi in občanov
ter zadolžiti komuniste v njih, da bodo naloge tudi opravljene.
Skorajšnje volilne konference OO ZK pa bodo tudi prva priložnost za podrobnejšo razpravo o gradivu zadnjih sej CK ZK Slovenije in Jugoslavije v osnovnih organizacijah ZK ter o sprejetih sklepih in nalogah. Seveda pa bo treba čimprej storiti v teh aktivnostih še korak dlje, se pravi v sleherni osnovni organizaciji ZK aktualizirati naloge oziroma stališča zadnjih sej centralnih komitejev zveze komunistov Slovenije in zveze komunistov Jugoslavije.
M. LIPOVŠEK
Ob obravnavi aktualnih idej-nopolitičnih vprašanj gospodarskega razvoja v Šaleški dolini je občinska konferenca zveze komunistov Velenje, opozorila med drugim, tudi na nekatere idejne odpore, ki onemogočajo, da naloge in skupne dogovore ne uresničujemo oziroma vsaj ne hitreje, kot jih sicer. Vse več je primerov odporov zoper nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, proti dohodkovnemu povezovanju temeljnih organizacij združenega dela, zoper družbenoekonomski razvoj in napredek, je bilo slišati. Opravka imamo s pristranskostjo, ozkostjo ter, ne nazadnje, tudi z neupoštevanjem in nespoštovanjem širših interesov izven temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Gre pravzaprav za odpore, ki onemogočajo zvezi komunistov, da bi uveljavila svojo mobilizacijsko in akcijsko vlogo, da bi spodbudila delavce za usklajeno in učinkovito uresničevanje dogovorjenih nalog.
V posameznih temeljnih organizacijah združenega dela oziroma organizacijah združenega dela za obrambo ozkih interesov, neposlovnosti in dohodkovne nepovezanosti spretno manipulirajo z delavci in govorijo v imenu delavcev.
Znova smo priče širšemu razmahu tehnokratizma, ki se spušča na nižje položaje od tistih, ki jih je naskakoval pred leti. Oblast nad delavci si prisvaja srednji strokovni kader. Zato bo potrebno oceniti odnos neposrednih nosilcev proizvodnje, se pravi tistih, ki vsak dan delajo z ljudmi, do, dela, do nadaljjnega razvoja temeljne organizacije združenega dela oziroma organizacije združenega dela in celotne skupnosti. Pri tem ocenjevanju ne bi smeli končati samo pri ugotavljanju opravljenega dela, pač pa bi morali z vso odgovornostjo in celovito oceniti prispevek ljudi, ki neposredno vodijo proizvod-
njo, za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter njihov prispevek k delu osnovnih organizacij ZK.
Ti in še nekateri drugi odpori, predvsem idejni, so tudi vzrok, da se položaj delavca ne izboljšuje. Predvsem kasnijo prizadevanja, da bi zagotovili temeljnim in drugim organizacijam združenega dela tak položaj, da bodo delavci sami odločali o pogojih in rezultatih svojega dela, se pravi, da bi uresničili eno od temeljnih načel zakona o združenem delu.
Zavzemamo se, povsem upravičeno, za večjo odgovornost srednjega strokovnega kadra. Večjo odgovornost, tako družbenopolitično, materialno in moralno, pa moramo nasploh uveljaviti. Preddelavci in mojstri, kot je bilo slišati, vse pogosteje popuščajo pred delavci, seveda za protiusluge. Poraba materialov je marsikje nad dogovorjeno mejo, tudi na račun njihovega odnašanja mimo ali čez tovarniške plotove. Neodgovornost se kaže nadalje pri razpolaganju s sredstvi. Stanovanjska posojila, na primer, delimo z levo roko, kot je dejal eden od razpravljalcev na že omenjeni seji občinske konference ZK Velenje, čeprav imamo dogovore in sporazume o tem, komu pripada posojilo in koliko. Posojila odobravamo tudi za stanovanjske hiše, ki stoje že deset let oziroma ljudem, ki imajo sorazmerno dober standard in Id w med gradnjo stanovanjske hiše zamenjali nekaj osebnih avtomobilov itd.
Te in druge slabosti okrog idejnih odporov in neodgovornosti, ki jih nismo konkretizirali, kot jih tudi niso konkretizirali razpravljalci na 12. seji občinske konference ZKS
Velenje zahtevajo, da bolj kot kdaj-koli doslej spodbudimo naše delovne ljudi in občane za njihovo razrešitev. Primerov, o katerih smo pisali, resnično ni mogoče posploševati. Bilo pa bi zagotovo dobro in prav, če bi v sleherni sredini skušali ugotoviti prurtfe odporov in neodgo varnosti ter njihovo razrešitev, pravzaprav odpravo njihovih izvorov, vključili med iste naloge, ki bodo po S. seji centralnega komiteja ZKS in 8. seji centralnega komiteja ZKJ v središču aktivnosti osnovnih organizacij ZK oziroma naših delovnih ljudi in občanov nasploh.
M. LIPOVŠEK
Kot smo že poročali, se je 23. in 24. oktobra mudil na obiska v Velenju vodja sektorja v oddelku za ideoio&o delo centralnega komiteja Poljske združene delavske partije Kazimierz Gieren. Gost s Poljske je v Velenja predaval političnemu aktivu velenjske občine o dosežkih Poljske v zadnjih 35 letih in k med drugim ogledal tudi Tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Na posnetku Kazimierz Gieren s spremstvom na obisku v tozd Elektronika (foto J. K)

Mlade vzgojiti v varčevalce
V mesecu varčevanja smo se pogovarjali s koordinatorjem za posle z varčevalci pri Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje Nado Pilih
V letošnjem mesecu varčevanja ne poudarjamo le denarnega varčevanja, temveč govorimo o splošnem pomenu varčevanja. V tem času je Združena banka Slovenije pripravila za občane brošuro „100 in 1 način do varčevanja", ki želi s svojo vsebino napotiti občane, da preko varčevanja z materiali privarčujejo gotovino.
In kakšne uspehe so dosegli v Temeljni banki Velenje v zadnjem času? O tem smo se pogovarjali s koordinatorjem za stike z varčevalci pri tej banki Nado Pilih. Med drugim je dejala: „Na področju denarnega varčevanja smo v zadnjem času dosegli lepe rezultate. Hranilne vloge so se povečale na 501 milijon dinarjev, devizni računi občanov na 189 milijonov dinarjev in ostala sredstva prebivalstva na 86 milijonov dinarjev. Tako znašajo sredstva prebivalstva skupno že 776 milijonov dinarjev. To so podatki za občini Velenje in Mozirje. Pri tem nismo upoštevali sredstev, ki jih varčujejo občani namensko za stanovanjsko izgradnjo."
Prav tako se je v zadnjem času precej povečalo tudi število varčevalcev. To pa predstavlja za zaposlene v Temeljni banki Velenje dodatne naloge. Prizadevati si je potrebno, da kljub povečanemu obsegu del kvaliteta uslug ne bo padla. Nasprotno, prizadevajo si, da bi delali še boljše, hitreje. V zadnjem času je temeljna banka Velenje odprla osem poslovalnic v velenjski in mozirski občini. V naši občini smo novo poslovalnico dobili lansko leto in sicer v Pesju, kažejo pa se še potrebe po treh poslovalnicah te banke. Dve naj bi delovale v prostorih Rudnika lignita (stari in novi jašek), tretjo naj bi odprli na Predvidevajo, da bodo z gradnjo nove poslovne stavbe pričeli še v letošnjem letu. V tem obijektu bodo še prostori dveh trgovskih podjetij ter prostori obrtniškega združenja.
Naša sogovornica je poudarila, da bodo z odprtjem novih poslovalnic omilili pntisk na že obstoječe likvidature banke.
Vdiko skrb posvečajo v Temeljni banki Velenje tudi mladinskemu in pionirskemu varčevanju. Na območju banke deluje 16 pionirskih hranilnic, h katerim naj bi se postopoma vključevale mladinske
hranilnice. Te naj bi delovale na gimnaziji ter Rudarskem šolskem centru. Menijo, da je ustanovitev hranilnic na teh šolah izrednega pomena, saj je struktura dijakov zelo različna. Mnogi prihajajo iz sredin, kjer se še niso srečali z načinom varčevanja v predšolski in šolski dobi. Zaradi tega jih želijo vzpodbuditi k varčevanju se predno se redno zaposle.
V letošnjem letu je Temeljna banka razpisala nagradni natečaj na pionirskih hranilnicah za literarna, likovna in fotografska dela na temo Nič nas ne sme presenetiti. Večina pionirskih hranilnic je že poslala svoje prispevke, sprejemajo pa jih še do 10. novembra. Prispevki, ki so jih že prejeli so, kot je dejala naša sogovornica, izredno kvalitetni.
Ob koncu pa je Nada Pilih povedala še, da najboljše pionirske hranilnice tudi nagrajujejo. Pred dnevi sta predslavnika Temeljne banke Velenje izročila mentorici pionirske hranilnice na osnovni šoli Karel Dcstovnik Kajuh Vladimiri Šmigovec Vošnjakovo plaketo, za dolgoletno uspešno delo na tem področju.
MIRA TAMŠE
Pri kopanju so pomagali tudi učenci tozda Rudaiski praktični pouk
Z združenimi močmi do telefonov
Pred krajani Pake je pomembna akcija: napeljava telefonskega omrežja — Preteklo nedeljo so že kopali jame za drogove — Pri tem niso bili osamljeni
poslovalnico pa Kidričevi cesti.
Čeprav je bila zadnja nedelja v oktobru kar preveč jesenska, saj je bila meglena in zelo hladna, pa to ni motilo krajanov Pake, saj se jih je zbralo pri šoli ob sedmih zjutraj kar lepo število, pridružili so se jim tudi delavci tozda jama Škale (RLV) ter učenci in drugi zaposleni v temeljni organizaciji Rudaiski praktični pouk (Rudarski šolski center Velenje). Vseh je bilo okrog dvesto in podali so se na strma pobočja Paškega Kozjaka, saj je bilo treba skopati kar 160 jam za teiefoi.ske drogove
Uspel teden požarne varnosti
V Šaleški dolini so pretekli teden organizirali vrsto preventivnih protipožarnih akcij — Stalna preventivna
budnost
na trasi primarnega voda v dolžini 9 kilometrov. Ddo je bilo zelo težko, ker bo kar polovica drogov stala na zelo trdem terenu, so si mordi pomagati z odstreljevanjem. Telefonsko napeljavo bodo potegnil vse do šole na Paškem Kozjaku, ki je na višini 1107 metrov in bo tako menda najvišje ležeča šda v Sloveniji s telefonom. Krajani pa niso prostovdjno kopali le jame, ampak bodo tudi sami prispevali potrebne drogove. Tisti, ki bodo dobili telefonsko številko, pa bodo skupaj prispevali še 300 tisoč dinaijev, tako da bo celoten prispevek knganov izražen v udarniškem delu, drogovih in prispevku znašal okrog milijon dinaijev.
Seveda krajani pričakujejo,
da jim bodo pri dokončanju te pomembne pridobitve pomagali tudi kolektivi, ki imajo svoje proizvodne zmogljivosti na njihovem območju (Vegrad, Rudarski šdski center, KOC). Tdefonsko napeljavo naj bi potegnili do konca novembra, vendar upajo, da bodo dela končali že do srede tega meseca. Tako bo to nova zelo pomembna pridobitev za krajevno skupnost, v kateri živi okrog 500 krajanov in ki je trelja po vdikosti v občini. Dela pri izgradnji telefonskega omrežja vodi poseben gradbeni odbor, ki ga vodi Srečko Vetnh. Velik odziv krajanov na akciji, še zlasti pa mladih, je vnovičen dokaz, da krajanom ni vseeno, kakšna bo njihova krajevna skupnost jutri. s. V.
Dnevi minulega tedna so tudi v velenjski občini potekali v znamenju pospešeriln prizadevanj za požarno varnost. Teden požarne varnosti so v vsej Sloveniji tokrat organizirali pod geslom »Požarna varnost — pomemben člen družbene samozaščite." Kot ocenjujejo, je teden požarne varnosti v Šaleški dolini bil izredno pester, saj so pripravi i vrsto različnih in nadvse zanimivih preventivnih akcij. Več kot 2000 učencev osnovnih šol je poslušalo predavanja s področja požarne varnosti, na to temo pa so pisali tudi pismene naloge, ki jih bodo nagradili. V številnih delovnih organizacijah so opravili praktične preizkuse znanja o varnosti pred požari, v nekaterih manjših delovnih kolektivih pa so izvedli požarnovarnostne preglede in organizi-
rali predavanja. Razstave in predavanja so pripravili še marsikje drugod, posebno pa je uspela zaključna vaja velenjskega sektoija, ki so jo minulo soboto organizirali v Pesju, in na kateri je sodelovalo devet gasilskih vozil ter blizu 60 gasilcev. Podobno vajo so opravili tudi na objektih Lesne v Šoštanju, v njej pa so sodelovala tri gasilska društva. Letošnji teden požarne varnosti, ki so ga po enotnih ocenah organizirali zelo uspešno, je znova pokazal, da bi intenzivnemu delu na področju protipožarne preventive morali posvečati tako skrb skozi vse leto, saj bi s tem uspeli prihraniti marsikatero nevšečnost in znatna sredstva za odpravljanje posledic, ki jih zaradi neprevidnosti povzroči ognjeno divjanje.
J. KRAJNC
Mladi in delegatski sistem
Mladi v Gornji Savinjski dolini so se lotili korenite ocene uresničevanja delegatskega sistema — Pomanjkljivosti na tem področju je v krajevnih skupnostih še veliko, mladi pa so v delegatski sistem vse premalo vključeni
Tudi letos so si šdaiji ogledni opremljenost gasilcev
Mladi v Gornji Savinjski dolini so se že pred časom lotili korenite ocene uresničevanja delegatskega sistema v svojih vrstah. Javna razsvetljava v posameznih sredinah je rodla vrsto pomembnih ugotovitev, o katerih bodo mladi mozirske občine razpravljali na seji občinske konference prihodnji petek. Strnjen pregled ugotovitev javne razprave razkriva vrsto pomanjkljivosti, kijih bo treba odpraviti in s tem prispevati delež k celovitemu in vsebinske-' mu uresničevanju delegatskega sistema ter delegatskih odnosov v Gornji Savinjski dolini.
Mladi ugotavljajo, da ima delegatski sistem v krajevnih skupnostih še vedno vrsto slabosti. Cesta praksa namreč je, da delegate iz mladinskih vrst za različne organe po krajevnih skupnostih imenujejo ti organi sami in torej niso delegirani neposredno iz osnovnih organizacij ZSMS, ki naj bi jih zastopali. Zavoljo tega, pa tudi zaradi primerov nedelavnosti mladih delegatov, se čestokrat dogaja, da mladi niso dovolj obveščeni o življenju in delu svoje krajevne skupnosti.
Pomembno dejstvo, ki ga je izluščila javna razprava je tudi to, da so mladi zelo delavni v vseh družbenih organizacijah in društvih, povezava med temi organizacijami in društvi ter mladinsko organizadjo pa ne temelji na delegatskih osnovah. Tako se velikokrat dogaja, da mladi v društvih ne vedo za delo in
težave svoje, mladinske organizacije in obratno. Problemi nastajajo tudi pri obšimosti in razumljivosti delegatskega gradiva, saj je na dlani dejstvo, da mladi delegati težko razpravljajo o stvareh, ki jih ne razumejo. Včasih so vprašljivi tudi časovni roki, zato mladi izvolijo delegata zgolj zaradi udeležbe, in če na tej ali oni seji že pove mnenje, je to zagotovo njegovo lastno, ne pa mnenje osnovne organizacije. Mladi so v javni razpravi o uresničevanju delegatskega sistema poudarili tudi dejstvo, da delegatov iz njihovih vrst pogosto na seje niti ne vabijo.
V Gornji Savinjski dolini mladi torej ugotavljajo, da delegatski sistem v krajevnih skupnostih ni zaživel v pravi meti, in da so vanj vse premalo vključeni. Veliko bodo
o še morali postoriti v lastnih vrstah, potrebno pa bo tudi več razumevanja in pomoči ostalih dejavnikov v krajevnih skupnostih. Mladi v svojih ugotovitvah tudi navajajo, da javna razprava o uresničevanju delegatskega sistema ni prav zaživela v osnovnih organizacijah v združenem delu. Na seji občinske konference ZSMS Mozirje bodo morali zato o teh sredinah še posebej tehtno razpravljati, saj je jasno, da se mladiv združenem delu srečujejo z enakimi ali podobnimi problemi kot njihovi vrstniki ali oni sami v krajevnih skupnostih.
J. P.
Nakupovalna mrzlica, zakaj?
Vsi tisti, ki nakupujejo v naših trgovinah, so bili zadnje dni nekajkrat presenečeni Najprej je zmanjkalo pralnih praškov, zatem pa so ostale prazne potice, kjer sta ponavadi sladkor in sol Zadnja nakupovalna mrzlica ni dosegla svoj vrh ob akciji NNNP, ko smo govorili tudi o tem, kaj vse naj imajo gospodinjstva stalno na zdo-gi, pač pa te dni Zakaj? Morda je kdo želel na ta način izprazniti prepolna skladišča, povečati promet ali pa doseči kak drug, nam neznan cilj!
Nakupovalna mrzlica, o kateri pišemo, je Ma pravi nesmisel, saj je pralnih praškov, sladkorja in soli zadosti in po starih cenah. Posameznih so kupovali po 10 in več zavitkov pralnega praška in trgovci, kot vse kaže, raso niti poskušali preprečiti to nespametno in nepotrebno početje in zapravljanje. Podobno je bilo tudi ob „množičnem " nakupovanju sladkorja in soli. Slišati je bio celo takšno mnenje: „Če kupec blago zahteva in ga imamo, mu ga moramo tudi dati!'' Vse lepo in prav, če bi takšna praksa veljala vselej in za vsakogar.-.
Verjetno bo kdo dejal, da je zdaj dajati ncevete lahka Gotovo je to res. Toda tudi tokratno opozarjanje naj bo in mora biti ,jola" za drugič.
Koliko časa bomo občan še nasedali raznoraznim sporočilom, ponavadi povedt nim na uho, kaj se bo podražio in česa bo zrruof kalo. Smo res še zmeraj i zaupljivi in naivni, da nasedamo nepreverjenim vesten Kaj sami storimo, da drugim preprečili nepotrebne množične nakupe.
Kje so bii ob zadri nakupovalni mrzlici trgovci, ki bi kupcem pojenje takšen nesmisel oziroma it bi zagotovil, da police pralnimi praski, sladkorjem in soljo ne bi predolgo samevale in potrjevale potrt bo po nakupih na zalogu Kje so bili potrošniški sveti, kje družbenopolitične orp nizacije v krajevnih skupim tih in v trgovskih delovri organizacijah in tudi drug, da bi reagirale na množičn nakupe in seveda tudi ukn pale.
Če smo že „padti' izpitu ob tej zadnji nakupe valni mrzlici, pa moramo i našega neznanja, nepripm Ijenosti oziroma neodloi-nosti povzeti nauke za prej. Da na; morebitna nem nakupovalna mrzlica, ko i bo morda kdo spomnil, i bo zmanjkalo celo zobotreb cev, vžigalic ali toaletnep papirja, ne bo ničla nepn pravljene.
Pa brez zamere/
trn
Škalski gasilci dob novo cisterno
Z novo pridobitvijo bodo odslej še veliko bolj učinko — Skoraj polovico denarja zbrali sami
^L X ^
Nadvse zadovoljni so sprejeli novo vozilo že na meji knjc skupnosti
Od ponedeljka, 29. oktobra lahko tudi člani gasilskega društva Škale rečejo, da so dobro opremljeni. Ta dan je bil za njih zelo slovesen, saj so v kraj pripeljali novo avtomobilsko cistcrno, ki pa ne bo služOa le gasilcem v primeru morebitnih požarov, ampak tudi vsem krajanom krajevnih skupnosti Škale, Hrastovca, Cirkovc in Plešivca, ki so v sušnih dneh še vedno brez vode.
Prihod nove gasilske cisterne so gasilci seveda svečano proslavili. Predstavniki krajevne skupnosti so se zbrali že na meji krajevne skupnosti in čestitali gasilcem k pomembni pridobitvi. Še bolj slovesno pa je bilo pri gasilskem domu v Skalah. Tja so poleg gasilcev prišli tudi mnogi krajani in s tem znova pokazati, da zelo cenijo delo gasilcev. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki občinske gasilske zveze ter samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost Posebno veseli pa so bili nove pridobitve najstarejši
fisilci oziroma krajani, ki so pred 4 leti ustanovili društvo, ki ima danes že okrog 80 članov, od tega kar dobro polovico mladih.
Še preden so gasilci v svojih slavnostnih oblačilih pripeljali novo vozilo pred gasilski dom, so z njim obkrožili vso krajevno skupnost in z zavijanjem sirene izkazovali hva-
ležnost krajanom Skal, Hrasti Cirkovc in Plešivca, ki so pomag svojimi denarnimi prispevki nakupu cisterne-
Nova gasilska cisterna je « gasilce olaog 560 tisoč diimjei tega je skupnost za varstvo | požari občine Vdenje prispe 300 tisoč dinarjev, ostalo pil zbrali gasila s prispevki krajan«
Novo cisterno je po stari ni krstil Jože Arlič, ki je bil i izmed ustanoviteljev škalskejt silskega društva, ki bo. kot sn zapisali - prihodnje leto i srebrni jubilej.
r£3
ETERINARJI SO SLAVILI
rrnjem gradu so odkrili spominsko obeležje veterinarski ambulanti gornjesavirtjskega gqa področja — Ustanovil jo je štab 4. operativne cone septembra leta 1944 — Tudi
tečaj za veterinarske bolničarje
njijo soboto so v Gornjem pponovno davili. Tokrat je aosost pripravila zveza veterinar-vjveterinarskih tehnikov Slove-| v soodelovanju z družbeno-poli-li i organizacijami in skupščino Mozirje. Med priložnostno snaostjo so na hiši Ivana Kolen-Ikririli spominsko obeležje veteri-ti a ambulanti gomjesavinjskega ga i področja. Letos namreč i 35 let odkar je štab 4. ativivne cone v Gornjem gradu prvfvo na Štajerskem, ustanovil raaiarsko ambulanto, ki je delo-| od j septembra do decembra leta VV času njenega delovanja so v kraraju pripravili tudi tečaj za 'laiarske bolničarje, ki so ga Ini i tečajniki z uspehom opravi-
vesesnosti ob 35-letnici ustano-! in a delovanja te ambulante so se "oteto poleg številnih domačinov stetov udeležili tudi član sveta cijcije dr. Slavko Komar, član isdstva SRS Tone Bole, pred-i zveze veterinarjev in veteri-h tehnikov Jugoslavije Fran-Siriimonič in predsednik zveze rinaiarjev ter veterinarskih tehni-| SloMovenije Stane Valentinčič, ki 1 tuiudi slavnostni govornik, svevojih besedah je orisal nasta-
* t
Slavnostni govornik je b3 predsednik zveze veteiinaijev in veterinarskih tehnikov Slovenije
Stane Valentinčič
■■ •
nek in razvoj ^veterinarske službe, njen pomen in neprecenljiv delež v narodnoosvobodilnem boju, ob tem pa tudi pomen ambulante, ki so ji v soboto odkrili spomenik. Spregovoril je tudi o mnogih pomembnih nalogah, ki so jih veterinarji in veterinarski tehniki uspešno opravljali vsa povojna leta. Veterinarska služba je prispevala izjemen delež k
razvoju živinoreje, kmetijstva in naše družbe v celoti. Velike uspehe so veterinarji dosegli zlasti na področju izkoreninjanja kužnih in nalezljivih bolezni, pri razvoju osemenjevalne službe in na drugih področjih.
Zlasti po 4. kongresu zveze veterinarjev in veterinarskih tehnikov Jugoslavije, ki je bil pred tremi leti v Ljubljani, so težršče svoje dejavnosti prenesli iz bolnih na zdrave živali, na medicinsko preventivo v živinoreji torej in so s tem prispevali pomemben delež k povečanju proizvodnje hrane živalskega izvora. Velike uspehe so veterinarji dosegli tudi v Gornji Savinjski dolini, kjer so osveščeni in napredni živtiorejci s preusmerjanjem kmetij ter v sodelovanju z veterinarsko službo postavili trdne temelje nadaljnjemu razvoju živinoreje in kmetijstva na tem področju.
Spominsko ploščo na Kolenčevi hiši so sprejeli v varstvo veterinarji Savinjsko-šaleške veterinarske postaje, priložnostni kulturni program pa so pripravili učenci gornjegrajske
osemletke.
Ob obletnici smrti družbenopolitičnega delavca in graditelja Velenja Avgusta Jerihe, je bila v avli skupščine občine Velenje komemorativna slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine. O liku Avgusta Jerihe je spregovoril predsednik skupščine občine Vdenje Franjo Korun.
Omenil je izreden pomen, ki gaje imd Avgust Jeriha pri graditvi vdenjske občine ter razvoju nidnika lignita Vdenje ter Gorenja. Na svečanosti so v avli skupščine občine Vdenje postavili dopisni kip Avgusta Jerihe. Zapel pa je Koroški oktet.
J. P.
Prva stopnja posodabljanja
Nazarski lesarji so se lotili žagarske proizvodnje — Za začetek gradijo novo žagalnico za predelavo drobne oblovine -i Sledili bodo še prostori za strojno lupljenje hlodovine in osrednje skladišče gozdnih sortimentov

Jm
. IKolenčevo hišo so se v soboto zbrali številni domačini, živci veli borci in drug gostje
Poleg velike naložbe, s katero bodo v Nazarjih zagotovili oplemenitenje in predelavo ivemih plošč ter tako temeljni organizaciji Iverna in vsej lesni industriji zagotovili lepše čase, so se v nazarskem industrijskem kompleksu lotili tudi posodabljanja žagarske proizvodnje. Ze takoj na začetku kaže povedati, da v tem primeru ne gre za uvajanje novih proizvodnih programov in za povečanje zmogljivosti, ampak bodo v novih prostonh uvedli sodobne "
tehnologijo in predvsem izboljšan delovne pogoje- Po končani iz
nji bodo namreč odpravili dosedanje težke delovne pogoje na cepilkah, skoblanih tramrh in opažih, ki so danes v povsem neustreznih prostorih, zelo zastarel pa je tudi tehnološki postopek.
Novi proizvodni prostori bodo merli 1800 kvadratnih metrov, v njih pa bodo predelovali drobno oblovino do 25 centimetrov premera. Letno bodo lahko predelali od 25.000 do 30.000 kubičnih metrov lesa, delali bodo v dveh izmenah, vrednost naložbe pa dosega 25 milijonov dinarjev. Tudi oprema za nove proizvodne prostore je že zagotovljena. Del so je uvozili iz Švedske, drugi del pa so izdelali v lastnih delavnicah.
Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je nova žagalnica le prva stopnja posodabljanja žagarske proizvodnje, ki ji bodo kaj kmalu sledili še prostori za strojno lupljenje hlodoviie in osrednje skladišče gozdnih sortimentov. Z uresničitvijo teh naložb bodo v nazarski lesni
industriji tudi prešli iz komercialnega na namensko žaganje. Poiskusna proizvodnja v novi žagalnici bo predvidoma stekla v maju prihodnjega leta, pozabiti pa ne smemo na njene bistvene prednosti. Izdatno bodo namreč dvignili produktivnost
v žagarski proizvodnji, izboljšali delovne pogoje in zmanjšali potrebe po delavcih, višek zaposlenih pa bodo še kako rabili v novi tovarni za oplemenitenje in predelavo ivernih
J. P.
• t!
Darilo za izkazano gostoljubje in _dobro sodelovanje
I Predstavniki Kraftvverk Uniona in Sulzerja so ob uspešnem zaključku del pri gradnji 4. faze šoštanjskih termoelektrarn izročili velenjski zdravstveni organizaciji in šolskemu centru vredna darila
V vili Široko v Šoštanju je b bila v petek, 26. oktobra p priložnostna slovesnost, ka-t< tere so se udeležili predstav-n niki šoštanjskih termoelek-ti tram, Združenih zdravstve-n nih organizacij Velenje, Ru-d darskega šdskega centra Vele lenje, skupščine občine in n njenega izvršnega sveta ter p predstavniki firm Kraftwerk l Union iz Muelheima (ZR ^ Nemčije) in Sulzer (Švica). P Po uspešnem zaključku del p pri izgradnji IV. faze šoštanj-sl skih termoelektrarn so se ž želeli predstavniki omenje-n nih podjetij uradno zahvaliti z za sodelovanje in izkazano gostdjubnost, ki so jo bOi deležni njihovi strokovnjaki med bivanjem pri nas in na tej priložnostni slovesnosti podanli predstavnikom Združenih zdravstvenih organizacij Vdenje specialni večnamenski aparati Siemens, ki omogoča merjenje zmogljivosti srca in pljuč v normalnih ali v c obremenjenih pogojih, Ruti darskemu šolskemu centru J pa so izročili merilne instru-n mente ter ostalo opremo za p pouk elektrotehničnih predrl metov.
Na slovesnosti je najprej si spregovoril Dušan Janežič, f) predsednik kolegijskega post dovodnega organa šoš-t tanjskih termoelektrarn, in
na kratko opisal prehojeno pot ob izgradnji bloka s 345 MW, ki ni bfla lahka, in kije zahtevala veliko trdega dela, požrtvovalnosti in dobrega sodelovanja, vendar je vsem ostala v lepem spominu, je dejal Dušan Janežič. V svojem uvodnem govoru je še posebej poudaril velik delež domače industrije pri gradbenih delih, projektiranju in meritvah, ki je s tem dokazala, da je sposobna sodelovati pri izgradnji največjih in najbdj sodobnih termoenergetskih objektov, enako velja tudr za investicijsko nadzorno skupino DO TEŠ tozd Inženiring, ki je s svojim požrtvovalnim delom in strokovno izkušenostjo doprinesla pomemben delež k uspešni izgradnji novega bloka.
Sicer pa je bila dobava opreme in gradnja bloka 4 zaupana konzorciju Kraf-tweike Union - Sulzer, ki sta sodelovali tudi pri izgradnji prejšnjih šoštanjskih termoelektrarn. Med izgradnjo TEŠ 4 je bilo na gradbišču približno 150 delavcev, ki se je v letu 1976 povzpelo kar na 1800. Med delavci Gradi-sa, Brače Kavuriča, Hidro-montaže idr. je bilo tudi okrog 150 delavcev oziroma strokovnjakov iz ZR Nemčije in Švice. Vsem tem delavcem oziroma konzorciju je Dušan Janežič na slovesnosti v vili Široko znova izrekel priznanje za uspešno sodelovanje z jugoslovanskimi proizvajalci. Seveda so vst ti delavci živeli v naši sredini in se tudi brez
Zalivala predsednika skupščine občine Velenje Franja Korana
kakfSnihkdi težav vključevali v naš vsakdanji ritem življenja.
Na vsakem koraku so bili deležni pozornosti in gostoljubja, kar je bi tudi razlog, da so se predstavniki obeh firm žddi s posebnimi darili zahvaliti za vse to.
JPri vas sno se počutili kot da bi bili prišli na obisk k sorodnikom," sta med drugim izrazi a zadovoljstvo ob gostoljubnosti, ki so je bili deležni pri nas. Predstavnika omenjenih firm sta izročila listini predstavnikom Združenji zdravstvenih oiganizacij in Rudarskega šdskega centra.
V imenu Rudarskega šolskega centra se je za darilo zahvalil direktor tozda Elektrokovinar-sklh šol G ril Zdovc, v imenu Združenih zdravstvenih organizacij in zavarovancev pa predsednik kolegijskega poslovodnega organa Kristian Hrastel in dejal, da je to velika pridobitev za zdravstveno varstvo, saj bodo lahko tako že v bližnji prihodnosti učinkoviteje razvili preventivno dejavnost, se zlasti medeci-no dela in okrepili kurativo. Ob koncu je spregovoril še predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun in izrekel veliko zadovoljstvo, da je bla četrta faza elektrarne pravočasno zgrajena in s tem zagotovljena prepotrebna električna energija in se v imenu delovnih ljudi ter občanov Šaleške doline zahvalil predstavnikom obeh tujih firm za izkazano pozornost.
V. S.
V novih prostorih bodo znatno dvignli produktivnost in izboljšali delovne pogoje
Ponosni na svojo organizacijo
Gotovo se bo marsikdo čudil novjpi da v velenjski občini obstoja in tudi po svojih ipočeh deluje Zveza Borcev Prostovoljcev za severno mejo v letu 1918—19.
Najmlajši borec je rojen leta 1899, najstarejši pa 1892. Danes, ko preživljajo jesen svojega življenja vsak po svoje, se zelo radi spominjajo časov, ko so se kot mladi fantje bojevali pod poveljstvom generala Majstra proti nemškutarjem. Bojevali so se za Slovensko zemljo in dosti jih je tudi darovalo svoja življenja. Bili so viharni časi in ni bil lahek boj. Kotavstroogrski vojak, si moral imet' v sebi dosti patriotizma do svoje domovine in pnstopiti prostovoljno pod komando generala Majstra ter se boriti za svoj slovenski narod. V celi občini nas je :živihh le še 19. Kljub svoji starosti pa nismo še za staro šaro, ampak smo aktivni in ponosni na svojo organizacijo. Udeležujemo se vseh proslav z svojim praporom, obiskujemo tudi sestanke in prirejamo izlete ter medsebojna srečanja. Obiskujemo bolne člane in jim kljub pičlim finančnim sredstvom nudimo skromno pomoč. Nismo pa pozabili
niti na vdove naših umrlih članov, saj jih vabimo na letne konferenoe in izlete.
Letos smo priredili izlet na Duh nad Ostrim Vrhom in se v Mariboru oddolžili vsem žrtvam vojne- Ogledali smo si muzej revolucije in na Ostrem Vrhu počastili spomin z eno minutnim molkom naših revolucionarjev Džakoviča in Hečimoviča.
Med potjo proti Mežici pa smo počastili spomin in položili šopek padlemu nadporočniku Malgaju.
20. oktobra letos pa smo pripravili majhno večerjo ter proslavili rojstni dan našega predsednika Matevža Glušiča. Razočarani smo bili nad tem, ker se ni od občinskega odbora ZB Velenje nihče odzval vabilu. Mi smo presrečni, če je kdo med nami, da nam kaj pove ter nam na tak način izkaže čast, da smo tudi mi doprinesli svoj delež k zmagi nad fašizmom. Zato želimo v bodoče več trdnejših stikov.
Dokler bomo živeli, bomo delali in s ponosom nosili svoj prapor skupaj z ostalimi borčevskimi pra-pon za boljši in lepši jutri.
AVGUST FIŠER
Med izletom
Financiranje krajevnih
Naše uredništvo na obisku
v krajevni skupnosti
DRUŽIM I RJE - GABERKE
Krajevna skupnost Družmir-je—Gaberke se je zadnja leta precej pomanjšala. Izgubili so' namreč že velik del Družmiija, ostali deli pa bodo izginili v bližnji prihodnosti. Družmiija je torej vsak dan manj, vztrajno ga požira jezero, ki je iz dneva v dan večje. Ob vsem tem pa se Gabedce hitro razvijajo. Nekateri Dnižmirčani so se odločili za preselitev v ta kiaj, mnogi pa so zapustili krajevno skupnost, ker so bili kmetje in so to tudi želeli ostati. Kmetij pa v Gaber-kah ni bilo na voljo.
Pred dnevi se je v krajevni skupnosti Družmiije Gaberke ustavilo naše uredništvo. Zbrali smo se v novem domu družbenopolitičnih organizacij, ki je za krajane tega območja izredno velika pridobitev. Naši sogovorniki so bili predsednik skupščine krajevne skupnosti Bernard Skadovnik, sekretar krajevne konference SZDL Boris Sovič, predsednik osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Ivan Jambrovič, sekre-taika osnovne oiganizacije ZSMS Janja Klančnik, predsednik gasilskega društva Jože Borovšek, poveljnik gasilskega dništva Edo Kaš predsednik krajevne organizacije Rdečega knža Rafko Blatnik, predsednik delegacije za telesno kulturo Tone Rezman, delegat krajevne skupnosti Miran Jančič in predsednik komisije za šport in rekreacijo pri osnovni organizaciji ZSMS Jurij Apšner. Žal se našega razgovora ni udeležil predsednik sveta krajevne skupnosti Slavko Ramšak, ki je organiziral, da so se krajani udeležili našega razgovora v tako velikem številu. Tisti dan, ko smo bili na obisku v Gaberkah, je imel namreč hudo prane tao nesrečo.
NEKAJ NAD TlSOC PREBIVALCEV
V zadnjih letih se je mnogo prebivalcev te krajevne skupnosti izselilo, vendar pa sem priiajajo vedno novi. Z leti jih bo veijetno še več, saj načrtujejo, da bodo dolinico ob cesti pozidali. Trenutno živi v tem kraju nekaj nad tisoč prebivalcev, od tega pa jih je približno štiristo zaposlenih.
Za Gaberke je značilno, da so pretežno delavske. Kmetov je izredno malo. Imajo jih le osem. Takole so pnpovedovali:
„Več jih je bilo v Družmnju, vendar se jih je večina morala že izseliti, mnogi pa se še bodo. To je bi izredno velik problem, saj kmetij, ki bi imele tako ugodno lego in tako dobro zemljo, kot so jo imele te v Družmiiju, ni bilo daleč naokoli. Sploh je bilo silno težko priti do zemlje. To pa je bil za kmete, ki so že nekoliko v letih, velik problem. V Družmiiju živi še okoli dvesto prebivalcev."
Bernard Skadovnik
Krajevna skupnost obsega naselja Gaberke, Družmiije in del Raven. Meji pa na Plešivec, Skale, Pesje, Šoštanj, Ravne tei na občino Slovenj Gradec — na kraj Podgoije.
Ker se srečujejo krajani Ga-berk z enakimi problemi in imajo tudi približno enake želje, so se odločili na zadnjih volitvah, da ne bodo ustanavljali vaških odborov. (V poštev bi prišlo Družmiije, vendar ti ljudje niso več aktivni). Najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti je skupščina krajevne skupnosti, ki šeje 29 delegatov, njen izvršni organ pa je svet krajevne skupnosti, ki je devet članski; krajevna konferenca SZDL ima 29 delegatov, predsedstvo, katerega predsednik je Ivan Hliš, pa ima 9 članov.
Aktivno deluje v tej krajevni skupnosti mladinska organizacija, gasilsko društvo, krajevna organizacija Zveze borcev in Rdeči križ.
KRAJ SE HlTRO RAZVIJA
*»
Naši sogovorniki so dejali, da so lahko krajani z razvojem kraja v zadnjih letih nad vse zadovoljni, saj so lesnično veliko pridobili. Današnje podobe tej^ kraja sploh ne morejo več
namreč od 8. do 15. ure in je torej tisti krajani, ki so zaposleni in delajo v dopoldanskem času, sploh ne morejo koristiti.
Prvotno so v domu nameravali urediti tudi oddelek otroškega varstva, vendar pa so morali to željo umakniti, saj je bil Merxov pogoj za odprtje trgovine, tudi prostor za bife.
Zaradi tega so v večnamenskem prostoru, ki ga imajo v domu družbenopolitičnih organizacij uredili prostor za potrebe potujočega vrča. Želja po ureditvi prostorov za otroško varstvo pa je še vedno neizpolnjena in bodo dali to nalogo v plan za današnje obdobje.
Težko je povedati, kako velika pridobitev je dom družbenopolitičnih organizacij s
Za igrišče, ki ga še posebej pogrešajo mladi, bodo namenili sredstva, ki se bodo s samopri-
primeijati z Gaberkami pred desetimi leti. V tem času so zgradili sodobno asfaltirano cesto, ki jih je bolj zbližala s Šoštanjem, izredno velikega pomena pa je bila tudi izgradnja vodovoda za okoli 130 gospodinjstev. Zgradili so ga leta 1972, dve leti kasneje pa je v tej vasi zvonil tudi že telefon. Kraj se je pričel še hitreje razvijati, ko smo se v občini Velenje odločili za krajevni samoprispevek. Sredstva drugega krajevnega samopnspevka so v pretežni meri namenili za izgradnjo doma družbenopolitičnih organizacij, v katerem imajo tudi trgovino. Za to so namenfli preko dva milijona dinaijev iz sredstev krajevnega samopnspevka, 240 tisoč dinarjev je namenila samoupravna interesna stanovanjska skupnost, 320 tisoč dinaijev pa so prejeli za star dom. Omeniti pa je potrebno, da so vsa možna dela opravili prostovoljno. Investicijska vrednost doma je namreč znašala preko štiri milijone diiaijev, z udarniškim delom pa so porabili mnogo manj sredstev. V tem domu imajo tudi eno stanovanje. Dolgo so si v kraju prizadevali, da bi pridobili trgovski lokal. Končno jim je le uspelo pridobiti šoštanjski Merx, vendar pa krajani z odpiralnim časom trgovine niso zadovoljni. Trgovina je odprta
Boris Sovič
trgovino za krajane Gaberk. Prej so se sestajali v Gasilskem domu, ki pa ni bil primeren za sestanke in druge prireditve. Sedaj je mnogo lažje. Dom je nov, sodobno so ga opremili. Najvažnejše pa je, so dejali, da sedaj vedo, ko prejmejo vabilo za sestanek, kam morajo iti. Prej so se včasih dobili tudi kar pri enem izmed njih na domu. S srdredstvi drugega krajevnega samoprispevka pa naj bi v Gaberkah zgradili še športno igrlče ter asfaltirali cesto v Velunjo. To cesto naj bi uredili že v letošnjem letu. Dolga je približno kilometer in pol, je pa cesta četrtega reda. Povezovala bo. Ravne, Plešivec ter del Razboija. Krajani Raven so dali predlog skupščini samoupravne komunalne interesne skupnosti, ki naj bi za to cesto prispevala 800 tisoč dinaijev. Krajani so iz samoprispevka namenili 500
tisoč dinaijev, 280 tisoč dinaijev pa naj bi prejeli iz sklada za pomoč krajevnim skupnostim.
Upajo, da bodo sredstva za izgradnjo te ceste, kije velikega pomena, čim prej zagotovljena. Predračunska investicijska vrednost ceste znaša dva milijona dinaijev, vendar so krajani prepričani, da jim bo cesto uspelo zgraditi tudi z manj denarja, tako kot že tolikokrat doslej, saj bodo delali udarniško.
Ivan Jambrovič
spevkom zbrala prihodnje leto. Mesečno zberejo okoli 60 tisoč dinaijev. Največji problem za igrišče je pndobitev primerne lokacije. -
V Gaberkah so imeli telefon že leta 1974, v letošnjem letu pa so pridobili dodatnih devet telefonskih naročnikov.
Del krajevne skupnosti, kraj Družmirje se pogreza. Pogrezni la pa se bo tudi cesta, ki povezuje krajevno skupnost s Šoštanjem. Zaradi tega gradi Rudarsko elektroenergetski kombinat, tako imenovano Severno cesto. Cesta bo potekala preko Skal do Velenja ter preko Raven do Šoštanja. Krajani Gaberk s cesto proti Velenju niso zadovoljni, saj je po njihovem mnenju mnogo prestrma. Poleg tega pa so bolj vezani na Šoštanj kot na Velenje. Naši sogovorniki so povedali, da so postavili pogoj, da jim REK najprej zgradi cesto preko Raven do Šoštanja. Prepričani pa so, da je Severna cesta velikega pomena, saj bodo krajani Ra-
bi tukaj zrastlo še 90 Omeniti je potrebno še pridobitev. Krajanom je usj zagotoviti odvoz smeti. Rees da njihove kante za ssm praznijo le enkrat mesefeč; vendar je tudi to nekaj. Upp: da bodo ta čas kmalu sk tako da bi vozili smeti iiz krajevne skupnosti dvakrat t sečno. Pri tem pa je potie:el povedan še to, da tega i pozdravili vsi krajani, pravijo, da nimajo smeti inn raje, namesto v posodoo smeti, odvržejo kam diuganm, prostor, ki pa za to splobh primeren. Seveda upajo, dda bodo ti krajani spremeniiji, bodo spoznali, da je potierer okolje čuvati. Doslej še nanm: polovica krajanov nima kaimt smeti.
Uspehov, ki so jih di krajani Gaberk v zadnjih I
Janja Klančnik
ven, Gaberk in Skal sedaj mnogo bolj povezani.
90 NOVIH HIŠ
Omenili smo že, da so Gaberke uibanistično urejene. Trenutno imajo okoli 130 hišnih številk, v nekaj letih pa naj
I pa«
Družmiije - kraj, ki počasi izginja pod zemljo
Jože Borovšek
torej ne manjka. Srečujejo11 tudi z mnogimi problemi, f-so: ,.Resnično ne razumeti, zakaj se še nismo navadili,, da bi ga zgradimo, tudi redno vzdrževanje so minimalna sredstva, če papj mo, da nekaj let propadd potrebno potem ogromno»vlfl ti. Komunalni center imo vzdrževati cesto do Gabecdc. kakšnem vzdrževanju resnnkj ne moremo govoriti, saj jec cc že v izredno slabem stai Posebne težave je povztira tudi gradnja plinovodaprefek krajevne skupnost. ,,Nared" mnogo škode," so dejali i sogovorniki, ..obljubljali sgo,| jo bodo poravnali, da teren vrnili v takšno stanjee.l je bil pred gradnjo. Potem i pa odšli. Mnogo škode niso ppor nali. To naj zdaj uredi krajaje* skupnost, ki pa že tako in i tal nima finančnih sredstevsv J svoje delovanje. Finančna i sre stva so poseben problem.i. Ve dno več dela pa se prenšaša i krajevne skupnosti. Tako i adm nistrativnega kot tudi i vsq drugega. Vse to je potitrebi opraviti prostovoljno, saj r ni a voljo nobenih finančnih : sre< stev. Težko si predstavljijamo kaj bi pomenile krajevnes skuj nosti, kaj bi sploh delale, i čen bi imele na voljo sretedstt krajevnih samopnspevkov.v. Fl nanciranje krajevnih skupipnos bi morali rešiti drugače."
Krajani Gaberk se tuiidi n strinjajo, da plačujejo vsee dai ščine. kot krajani v mestu.u. zal pa ne dobe ničesar. Sredststva se morala vračati v kraj-ajevi skupnosti. ,.V mestu si t težil predstavljajo, da je na priirimei Gaberkah izredno veliki pi blem ureditev kanalizacijeje,' pripovedovali, ,.v mestu i ims vse, za nič jim ni potrtrebi skrbeti. Mi pa moramo) san prispevati finančna sredstvtva, se določena stvar uredi. 1 Pol tegi pa tudi ogromno udararnik delamo. Prispevki, ki jih p plači jemo se naj bi namenjali6it ureditev osnovnih korrmjni stvari v krajevnih skupn
■ i
ZAGOTOVITI-.* FINANCIRANJE^
Omenili so tudi. da i se meljne organizacije združaž
drže dogovora, po so dolžne krajevnim Jim nakazovati po 0,5 na zaposlenega. V tega denaija še niso , Gaberke so predvidene Injo, vendar parcele niso aino urejene kljub temu, čajo kupci komunalni k. Za to dobe samo do katerega vodi | v makadamski izvedbi, ilo mora uporabnik sam
I kakšen program so si [Gabčičani v naslednjem čnem obdobju? Pri-so namenili vzgojno ni ustanovi. Menijo, da itrebovali vrtec z dvema na. Ze sedaj imajo | za eno skupino, ker pa se naseljujejo pretežno I družine, kraj pa se tudi razvija, se bo kmalu potreba po dodatnih ah. Menijo, da bo že »t let v Gaberkah 90
stanovanjskih hiš več. Čim prej pa bi radi uredili tudi igrišče.
In kakšno je sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami in skupščino občine Velenje? „0 kakšnem posebnem sodelovanju ne moremo govoriti. Najbolj prav je, če rečemo, da jih mi v krajevno
Edo Kaš
skupnost ne kličemo, sami pa tudi ne p n dej o."
DELEGATSKI SISTEM NI ZAŽIVEL
Tako kot v večini krajevnih skupnostih, so nam tudi v Gaberkah povedali, da po njihovem mnenju delegatski sistem še vedno ni dobro zaživel. Predvsem še vedno šepa delo delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Delegacija za zbor krajevnih skupnosti je dokaj dobro popnjela za delo in je tudi kar uspešna. Probleme, ki jih imajo v krajevni skupnosti delegacija dobro pozna, aktivno o njih razpravlja. Vedno predelajo tudi gradivo in se vključujejo v razpravo.
O delu delegacij za samoupravne interesne skupnosti pa so naši sogovorniki takole pripovedovali: ,.Zatakne se že na samem začetku. Gradivo za sejo skupščine prejme samo pred-
rgovina bi morala biti odprta tudi popoldne
V hladnem jesenskem do-»Idnevu, ki ni bil čisto nič Iprijazen in so ljudje raje | ostajal i doma v hiši, smo se shodili po Gaberkah. Ta ter prijazna vasica, si je |tega dne nataknila popolno-drugačno podobo. Pre-Ikrita z meglo je bila vse prej kot prijazna. No, kljub vse-so tudi tega dne, neka-Iteri hiteli po opravkih. Za |trenutek smo poklepetali z
FANI ČAS: »Rojena sem Iv Gaberkah. Na hiter razvoj
Fani Čas
kraja sem zelo ponosna. Podoba Gaberk se je v nekaj letih zelo spremenila, v naslednjih petih letih pa se bo verjetno še bolj, saj bomo levi breg ceste popolnoma pozidali. Predvsem smo se gospodinje našega kraja raz-razveselile nove trgovine, ki smo jo odprli lansko leto. Sedaj nam ni potrebno po vsako stvar v Šoštanj. Trgovina je dobro založena. Tudi odpiralni čas me ne moti, saj nisem zaposlena."
JANKO VODOVNlK: »Doma imamo kmetijo, po-
leg tega pa sem še zaposlen na Rudniku lignita Velenje. Prostega časa praktično nimam, zaradi tega tudi ne sodelujem pri mladinski organizaciji, ki je v kraju precej aktivna. Ogledam si samo kakšno športno srečanje ob nedeljah. Z življenjem v Gaberkah sem zadovoljen in menim, da se naš kraj izredno hitro razvija."
ANGELA ŠLEBINGER: ,,Gaberke se še posebno v zadnjih nekaj letih izredno hitro razvijajo. Krajani smo bili landco leto najbolj veseli, ko se nam je uresničila dolgoletna želja. Dobili smo nov dom družbeno političnih organizacij, v katerem imamo tudi trgovino. Vse gospodinje pa vedo, koliko je trgovina vredna. Žal odpiralni čas ni ugoden, saj jo zapro že ob 15. uri popoldne, takrat pa se delavke, ki dopoldne delajo, še ne vrnejo in morajo vseeno nakupovati v Šoštanju. Trgovina je dobro založena, pogrešam mesnico. Imamo pa še eno željo, kije lansko leto nismo mogli uresničiti. Vse bolj se v kraju kaže potreba po
trgovki in ena čistilka. Poslujemo od 8. do 15. ure. Takšen delovni čas prav gotovo za krajane ni ugoden. Zal pa bi potrebovali, če bi imeli trgovino odprto cel dan, še dve trgovki, ki pa jih ni na voljo.
Menim, da se naš kraj izredno hitro razvija. Pomembna pndobitev je bila tudi cesta. Potrebno pa bi bilo okrepiti električno omrežje, saj je napetost, zlasti ob večerih, precej slaba."
Pavla Ravljen
JOŽE JEVSNIK: „Sem Gaberčan, bavim pa se s kmetijstvom. S hitrim razvojem našega kraja sem zelo zadovoljen. Nova cesta nas bo bolje povezala z Velenjem. Čim prej pa bi bilo potrebno urediti tudi priključke na to cesto. Kraj pa bi se gotovo še hitreje razvijal, če bi imela krajevna skupnost več denarja. Potrebno bi * bilo najti vir stalnega financiranja krajevnih skupnosti."
Janko Vodovnik
Angpla Šlebinger
organiziranem otroškem varstvu. Prepričana sem, da se nam bo Kmalu tudi ta želja uresničia."
PAVLA RAVLJEN: »Odprtja trgovine v Gaberkah sem bila zelo vesela tudi zaradi tega, ker imam sedaj v službo zdo blizu- Ko smo trgovino odpirali, je bflo mnogo bojazni, da ne bomo poslovali zadovoljivo, vendar smo kaj hitro ugotovili, daje trgovina upravičila svoj namen. V trgovini delava dve
Jože Jevšnik
Z novim domom rešili vprašanje sestankov, trgovine in še kaj
sednik delegacije. Gradivo je obsežno, napisano pa tudi ni tako, da bi ga razumel sleherni izmed nas. Od predsednika
Rafko Blatnik
delegacije resnično ne bi smeli zahtevati,da obsežno in strokovno gradivo predela in ga na seji delegacije obrazloži. Za to resnično ni usposobljen. Na sestanku pa gradiva tudi ne morejo brati, saj bi potem lahko sedeli skupaj tudi po več ur. Potem pa se na skupščinah dogaja, da prihajajo delegati tja samo zato, da zagotove udeležbo svoje delegacije. Gradiva, ki ga skupščina obravnava pa sploh ne poznajo in tudi vedno . ne razumejo ali pa sploh nimajo stališč, ki naj bi jih zastopali. Menimo, da bi morali že zdavnaj nekaj ukreniti, nekaj spremeniti. Takoj, ko smo spoznali, da skupščine ne delajo kot bi želeli, da se vedno pogpsteje dogaja, da niso sklepčne, kljub temu, „ da obravnavajo silno aktualna vprašanja. Vse prepogosto se zgovarjamo, da nismo tzbrali pravih delegatov. Res je tudi nekaj resnice v tem, vendar je ta odgovor mnogo p reenosta-ven. Resnica je najbrž kje druge."	>
Spregovorili smo tudi o akciji Nič nas ne sme presenetiti. Krajani menijo, da so jo dobro izvedli, kljub temu, da so se srečevali z mnogimi težavami. Predvsem, so poudarjali, je bila težava v tem, da nismo imeli na voljo dovolj ljudi. Tisti, na katere smo računali, so dobili pozive v delovnih organizacijah. Bilo bi potrebno uskladiti, kje bo kdo delal.
Aktivna je v krajevni skupnosti tudi civilna zaščita, ki deluje že vse od leta 1976.
RAZGIBANO DELO KRAJEVNIH ORGANIZACIJ
Za vse krajevne organizacije Gaberk velja, da so med seboj tesno povezane. Osnovna organizacija ZSMS Gaberke Šteje 80 članov, med njimi pa jih je približno polovica aktivnih. Sodelujejo s samoupravnimi organi krajevne skupnosti ter se udeležujejo akcij, ki jih organizirajo skupaj. Predvsem so mladi aktivni v gasilskem društvu. Prizadevajo si, da bi v kraju pridobili športno igrišče, saj nimajo prostora, kjer bi lahko trenirali in pripravljali Športna srečanja. Tesno sodelujejo z mladinsko organizacijo iz Zibi-ke, s katero so tudi pobrateni. Kljub temu, da nimajo pogojev
za športno življenje, je mladina Gaberk nosilec rekreativne dejavnosti v krajevni skupnosti. Organizirali so več trim akcij, v katerih je sodelovalo 60 krajanov, mnogi pa so si takšne prireditve tudi ogledali.
Mladi si prizadevajo, da bi obdržali različne običaje, ki tonejo v pozabo. Tako vsako leto pripravljajo jajčerijo, ko-žuhijo ter še nekatere druge.
Gasilstvo ima v Gaberkah že dolgoletno tradicijo. Prihodnje leto bodo beležili že petdesetletnico delovanja. Imajo i 21 članov, med njimi paje kar 28 pionirjev in 20 mladincev. Imajo pa tudi žensko desetino. V letošnjem letu je bilo to društvo izredno aktivno, posebej pa je potrebno omeniti, da so naredili prizidek h gasilskemu domu.
da ga ni .področja, kjer ne bi sodelovali Trenutno je njihova največja akcija prestavitev spo-
l" k
Miran Jančič
menika padlim borcem, ki stoji v Družmirju na rušnem področ-
J'u. Prestavili ga bodo v središče raja. Krajani so aktivni tudi v krajevni organizaciji Rdečega križa. Predvsem so ponosni, da daruje iz njihove krajevne skupnosti kri kar 89 krvodajalcev. Omeniti velja krvodajalca Ivana Iršiča, ki je daroval kri že 37-krat. Imajo nad sto članov. Posebej so usposobili ekipo, ki
Tone Rezman
Nekaj sredstev za to so prispevali kngani, 50 tisoč din so prejeli od občinske požarno varnostne skupnosti, ogromno pa so naredili s prostovoljnim delom. Star gasilski dom pa je že v slabem stanju, poleg tega pa stoji na rušnem področju, zaradi tega gasilci že razmišljajo
o gradnji novega. Številna je v tej krajevni	Jurij Apšner
skupnosti tudi borčevska organizacija, saj ima 70 članov. Aktivno se vključujejo v delo krajevne skupnosti in pravijo,
služi potrebam SLO, posebno skrb pa posvečajo tudi ostarelim.
Prebivalce pestijo težke socialne razmere
Andi 1978
Lima. Velemesto, ki šteje 5 milijonov prebivalcev, indijanskega porekla in značilnega izgleda. V glavnem so nekoliko manjše rasti kot Evropejci, vsi črnolasi, temnejše polti z omiljenimi karakteristikami indijanske fizionomije. Do tujcev so v začetku zadržani in nezaupljivi, pozneje pa dobri prijatelju Kot vsi Južno Američani so nori na ples in nogomet
Center Lime je blodnjak hotelov, nočnih klubov, diskotek, trgovin, bank itd. Po celem mestu je raztreseno veliko število najrazličnejših trgov, poimenovanih po zgodovinskih junakih in cerkvenih dostojanstvenikih. Bogati del mesta se' imenuje Miraflores in je zares imeniten. Razkošne upravne zgradbe obdajajo ogromno naselje privatnih zgradb bogatašev. To so vile z bazeni, športnimi objekti, parki in bogatimi skulpturami. Vse so obdane z visokim obzidjem, čuvajo pa jih oboroženi čuvaji s psi. V tem delu so tudi ambasade in diplomatska predstavništva. Večkrat smo morali za opravki v naš konzulat in tako sem si vso to bogatijo tudi ogledal. Ni me navdušila, počutil sem se ogoljufanega. V tistem delu me je navdušil velik muzej zlata, v katerem je vsa Inkovska dediščina, ki so jo v stoletjih plenjenja še ohranili. Tu sem tudi srečal grupo petičnih jugoslovanskih turistov, ki so dopuste preživljali v Latinski Ameriki.
Ostali, takorekoč ogromni del velemesta pa je domovina revščine. Nasploh ima človek po prvem stiku z mestom čuden občutek, da se bo vsak čas nekaj zgodilo. Zelo gost promet, večinoma prastarih avtomobilov se odvija povsem stihijsko. Mesto ne pozna semaforjev, niti oznak na cestišču. Večina vozil je brez smernih kazalcev, vendar nesreč je zelo malo. Ljudje so mnogo bolj strpnejši od nas. Verjetno imajo mnogo več časa. Nič čudnega ni, če skozi podvozje opazuješ asfalt ali pa, če avtomobili nimajo vrat. Trgovina preprodaje avtomobilov s severnoameriških odpadov cvete na veliko. Zaslediš lahko vse avtomobil-
ske firme, prednjašči pa Datsun in Wolkswagen, ki ima veliko tovarno v ArgentinL Standard ne bi nikdar omogočal toliko avtomobilov, če ne bi bila cena bencina za naše razmere precej nizka (cca 3 ND liter). Ko že govorim o standardu, naj navedem primerjavo. Zaslužek zdravnika v Peruju je v našem denarju okoli 900 ND, cene pa so za kakšnih 80 odstotkov nižje kot pri nas. Torej se morajo ljudje preživeti na nam nerazumljiv način. Država plava v dolgovih, inflacija je velika, otipljivih predlogov za izboljšanje stanja ni niti s strani vlade, ki je zaradi tega na šibkih temeljih. Desnica se spet krepi.
V Peruju so si pred leti, s prihodom levice na krmilo, zadali velike načrte. Nacionalizirali so ves bazični kapital. Začeli so uvajati neko vrsto samoupravljanja, pritegnili so celo vrsto zunanjih strokovnjakov, med drugim tudi jugoslovanskih. Zamerili pa so se ZDA, ki so se maščevale. Ukinili so jim vse kredite, pobrali investicijsko operno, skratka naredili so ekonomsko blokado. Stalno je čutiti pritiske na vlado. Posledica vsega tega je, da država tudi ekonomsko tone vse globlje. Vsi ji ponujajo strokovno pomoč, materialno-finančno pa nihče. Država komaj izpolnjuje obveznosti navzven na račun akumulacije, investicije so minimalnr novih delovnih mest ni, inflacija je visoka, cene rastejo.
Prebivalce pestijo tudi težke socialne razmere. Prirastek je visok, stanovanj in novih delovnih mest ni Bolnice in ostale ustanove so neurejene in za tamkajšnje razmere drage. O vsem tem bi lahko napisal še veliko zanimivosti, toda o tem malo pozneje.
Po petih dneh urejanja formalnosti in drugih problemov, smo končno natovorili majhen avtobus in se odpeljali proti Cordilleri. Z nami je bil tudi Morales, najuglednejši nosač, ki je sodeloval pri večini poskusov raznih ekspedicij v Cordi-lleri. Naš cilj je bil Hiaganuco, prekrasna dolina, z dvema jezerima polnih postrvi. Dolina je nacionalni park in je verjetno najlepši andski kotiček v Ameriki.
NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA OBMOČJU ŠMARTNEGA OB PAKI
Odbori OF in rajon „0ljka"
Partijska celica v Šmartnem ob Paki je bila žarišče odpora proti okupatorju vse do odhoda njenih članov v partizane. 22. julija
1941	so odšli v ilegalo: Franc Hribar, Dominik Hribar, njuna sestra Ivanka in Rudolf Rebernik Po njihovemu odhodu je sekretarske posle odbora prevzela učiteljica Mileva Zakrajšek. ki je bila po partijski direktivi uslužbena na občinskem uradu Šmartno ob Paki.
Dominik Hribar je padel v legendarnem Pohorskem bataljonu na Osankarici 8. januarja 1943. Ivanka Hribar, poročena Vresk, paje padla marca 1944 na Sv. Planini nad Trbovljami. Rudi Rebernik je umrl v koncentracijskem taborišču Mauthausen.
Vsa organizacijska dejavnost se je prenesla po odhodu članov partijske celice na Veliki vrh, kjer sta bila glavna organizatorja brata Jože in Vlado Letonja.
Na terenu so bili sestanki aktivistov in simpatizerjev, ki so se združevali v male skupinice v posameznih naseljih bivše občine Šmartno ob Paki. Vsi ti so po svojih močeh dajali pomoč prvim partizanom v hrani, potrebščinah in prenočiščih.
V	začetku leta 1942 se je delo še bolj razmahnilo in je pričelo v območju bivše občine Šmartno ob Paki dobivati trdne organizacijske oblike. To potrjuje tudi sestanek, ki je bil 26. marca
1942	pri kmetu Ivanu Podvratniku v Skornem. Sestanek je vodil prvoborfec Jože Letonja-Kmet, komandir Savinjske čete in kasnejši sekretar okrožnega komiteja KPS za Savinjsko dolino. Na tem sestanku so bili navzoči najzavednejši skornški kmetje: Jože Letonja, Anton Letonja, Ferdinand Stakne, Franc Kugonič in sam gospodar Ivan Podvratnik. ffe sestanku so se dogovorili o načinu borbe proti okupatorju in pomoči partizanom. Njihove načrte je preprečilo izdajstvo v začetku maja 194 Z Tedaj so bili aretirani kmetje iz Skornega, ki so bili kasneje ustreljeni kot talci.
Po aretaciji naprdftiejših aktivistov na terenih bivše občine Šmartno ob Paki in ustrelitvah talcev je organizirano delo v drugi polovici leta 1942 in do jeseni 1943 zastalo. Središče političnega dela na terenih Savinjske doline je bilo v tem času na Dobrovljah, kjer se je največkrat zadrževal tudi okrožni komite KPS za Savinjsko dolina Po njegovem nalogu se je v jeseni leta 1943 ustanovil okrajni odbor OF za rajon „01jka". Pod rajon „01jko" je spadala bivša občina Šmartno ob Paki, del Lokovice, Andraž, Mozirje, Šmihel nad Mozirjem in Lepa njiva. Prva sekretarka rajona ^Oljka" je bila Ela Letonja-Atena, člani odbora pa so bili: Janez Štrigl-Žiti, Jože Remenih-Peter in Alenka Šušteršič. Ko je postala Ela Letonja-Atena članica okrožnega komiteja KPS za Savinjsko dolino, je prevzel sekretarske posle za kratek čas Janez ŠtrigJ-Zuti, ki pa je januarja 1944 prevzel novo dolžnost. Za njim je postal sekretar Jože Remenih-Peter.
V	prvi dobi je bila na terenu organizirana zaupniška mreža, sestavljena iz trojk.
Sekretar Jože Remenih-Peter je imel na terenu pet odbornikov O. V manjših krajih so bili le zaupniki.
V	letu 1944 so bili člani odbora rajona „01jka" poleg sekretarja Jožeta Remeniha-Petra še: Alojz Povše-Pink, vojni referent, Cvetko (ime neznano) - doma v bližini Ptuja, gospodarski referent, Viktor in Jožica Plešnik, mladinska referenta, Pavla Cesar, referentka za SPŽZ, in aktivistka Alenka Šušteršič. Kasneje je prišel še Stanko Deleja, ki je opravljal obveščevalno službo. Kurirji rajona „01jka" so bili Alojz Ježovnik, brata Jože in Matevž Hastnik in Danilo Mrevlje.
Sekretarka SPŽZ Pavla Cesar pravi: „Konec maja 1944 sem prevzela posle sekretarke SPŽZ. Prvi odbor sem ustanovila v Mozirju. V juniju je bil ustanovljen tudi odbor za Skorno in Gorenje. V odboru so bile: sestri Ana in Jožefa Bizjak iz Skornega in Marija Srebre iz Gorenja. Mislim, da je bilo na vsem sektorju rajona „01jka" vključno z Mozirjem in okolico okoli deset odborov SPŽZ.
Spomladi leta 1944 je prišel v odbor OF še pismonoša Ivan Pistotnik-Jordan iz Mozirja, ki je bil namestnik sekretarja.
Glavne naloge članov odbora so bile: mobilizacija, aktivizacija mladine i žena, ustanavljanje odborov OF in SPŽZ, zbiranje sanitetnega materiala a hrane.
Prva zemljanka okrajnega odbora rajona „01jka" je bila v Brdih »I Skornem. Zgrajena je bila meseca decembra 1943. leta. Postavil jo je sekretnl Jože Remenih-Peter.
V	januarju 1944 se je okrajni odbor O rajona „01jka" preselil v Tri potoke pod Sv. Antonom v Skornem. Tam so a postavili nov bunker in xl povezali s kmetom Jožetom Hrastnikom. Skorno št. 24, ki je imel ilegalno! ime „Htlerjanec". Pri njem je bila javka in skladišče hrane.
Maja 1944 se je odbor preselil v bunker v neposredno bližino Hrastnik domačije. Od tod se je julija 1944 odbor premestil na šentadraško stran goni Oljke. Tam so si člani postavili nadzemeljski bunker pod goro Oljko v bližini kmeta Štoberja v Dobriču. Po izdaji na Polzeli so se preselili v Veliki vrhi I neposredno bližino kmeta Franca Kovača, po domače Malovršnika, kjer jer ostal odbor do konca oktobra 1944. Jeseni tega leta so odbor rajona „Oljka" sestavljali: Jože Remenih-Peter, sekretar, Danilo Mrevlje-Uroš, gospodiskiL referent, Stanko Deleja, obveščevalec, Olga Bizjak, mladinski referent;| Vanda (ime neznano); referent za SPŽZ, Viktor Plešnik, Viktor Krajnc in &nest Jer in.
V	tem času se je izvršila reorganizacija okrajnega rajona „01jka", ki se je I združila s šaleško-sentiljskim okrajem. Sekretarske posle je prevzel prvoborec| Franc Polh-Izak.
Sekretar okrajnem odbora „01jka" Jože Remenih-Peter je postal načelniki ustanovljene Narodne zaščite za novo ustanovljeni okraj. Člani Naro zaščite so meseca novembra 1944 postavili zemljanko v Bezgovcu v bliža Skrubovega mlina v Velikem vrhu. V tej zemljanki so bili do februarja i 94i Zemljanki so pravili „Petrov bunker". Za to zemljanko so vedeli Turinek in DobnikovL Zemljanka je bila povezana z Ivanko Dobnik ter Marijo ia| Antonijo Ježovnik.
Oktobra 1944 je bila ustanovljena kurirska postaja T V 7 za imenovano „Jurčkovo linijo", kL je tekla iz Celja po Spodnji Savinjski dolM| prek Št. Andraža, Družmirja in Šmihela nad Mozirjem v Gornjo Savinjsl dolino. Sedež kurirske postaje je bil v neposredni bližini Turinekoi domačije v Velikem vrhu. Ta postaja je opravlpla kurirske posle kakor tudi druge politične naloge vse do osvoboditve.
Prvi komandir postaje je bil Jože Hibernik-Žarko iz Preseke pri Mozirju, | 1945 v Penku na Ogradnikovem mostu ob pre čez Pako. Za njim je opravljal posle komandirja Jože Hrastnik-Sin
ki je padel 3. januarja
945 v Penku na Ogradnikovem mostu ob prehodil
Sine i
osvoboditve. Na postaji je bilo sedem do deset kurirjev.
,JEseni 1943 je bil v Gorenju ustanovljen odbor OF. V tem odboru so t Marija Siebre-Ajda, Anica Koželjnik in neka aktivistka Tatjana. Po direk terencev pa so delale še: Pavla Pož, Slavka Sevničar, Slava Brinovšek, Fanih| Kolenc, Berta Žolnir in Jožefa Špeh.
V Malem vrhu je bil ustanovljen odbor OF maja 1944 v Bednika zidanici, ki je bila last Marije Meh. Člani odbora so bili domačini Fti Berdnik, Anton Meh, Jože Jelen, Vinko Cokan, Jože Podgoršek in Jal Cede.
Odbor je imel stalne zveze s terenskimi aktivisti na sektorju bivše občia Šmartno ob PakL Naloge odbora so bile: pošiljanje tedenskih obveščevalni poročil, zbiranje sanitetnega materiala in hrane ter denarja. Odbor je tu4 sestavil karakteristiko prebivalstva, živečega na Malem vrhu.
Zaradi strahovitega terorja v letu 1942 se je v Rečici ustanovil odbor C tudi šele spomladi 1944. Ustanovni sestanek je bil v Rakunovem vinograd na Malem vrhu. Sestanke je sklical neki aktivist, čigar imena se nihče nei spominja. Na tem sestanku so bili domačini Jože Goričnik, Viktor Kraji Ivan Rakun in rane Mandelc. Obenem se ie ustanovil tudi odbor SPŽZ Prva sekretarka tega odbora je bila Fanika Mandelc.
Spomladi 1944 so imeli šmartinski skojevci sestanek v gozdu za Bizjaka p. d." Vfencerlovo domačijo v Skornem. O tem sestanku pripoveduje Ivar
Kumer-Venera, poročena Zamernik, doma iz Slatin.
„ .. .V SKOJ sem bila sprejeta PJ sekretar SKOJ Mirko Novak-Peter. Njemu sem tudi odgovarjala' za" dela
proti koncu leta 1943. Sprejel mej
sestanku v Skornem so bili: sekretar Mirko Novak-Peter, Pepca Mavhet Nežika Ilovšek, neka Milka iz Mozirja in jaz. Na sestanku smo napravili načrti za proslavo 1. maja. Dobile smo literaturo in mnogo letakov. Literaturo srn! dajale zanesljivim našim ljudem z naročilom, da jo prečitajo in izroče i I
Ramšak. Iz Šmartnega pa me je obveščala Ivica Smerkolj, kije bila pove železničarji Pri zbiranju sanitetnega materiala sta mi največ pomagali Slavb Terčak iz Slatin in njena sestra Pepca Kramar, ki je živela v Celju."
STANE TERČAK (Iz knjige „OD VSTAJE DO ZMAGE"-I narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolii in Šmartnem ob Paki)
VELIKA POLOMIJA
Piše: Milan Zrinshi Riše: Jelko Peteraelj
79. Medtem je sivolasec vstal, odpri mapo na mizi in upri pogled v skupinico pred sabo. Mira je pritisnila na tipko magnetofona, ko je spregovoril. Glas je bil hladen, a hkrati dostojanstven, da je Stanka čudno spreletelo. „Gospodje, čas je, da vas seznanim z bistvom stvari. Kdo sem, ni niti najmanj važno, niti ne, kaj sem. Zadolžen pa sem, da položim temeljni kamen za operacijo „CENTER", ki bo pošteno odjeknila v svetu.
80. Zavladala je gtobna tišina. Sivoiasec je premišljeno nadaljeval, poklicani smo, da povrnemo našemu narodu svobodo, da ga dvignemo na tradicionalno vodilno mesto med jugoslovanskimi narodi..." Stanka je preplavil val spoznanja. Jasno se je zavedal, v kakšno pustolovščino je vključen . Prvi hip gp je navdajalo enako navdušenje, kot pred tem, ko je poslušal duhovnika. In če je zraven tudi Mira, je še premišljeval...
81. Neznanec je na dolgo in široko razlagal hrvaško preteklo opozarjal na „zlate čase pod velikim po^avnikom", se navdu za „pditične težnje svobode Hrvatske in njeno dolžnost, da i jugoslovansko vprašanje". V tem smislu, je povedal, izvajamo bo priprave, kajti kmalu bo napočil dan, ko bo „naša stranka s svetil orožjem morala krojiti pravico narodu ..." Videti je bilo, i izrečene besede ^ obok o delujejo na poslušalce.
Petek, 2. november - Dusanka Sobota, 3. november Just Nedelja, 4. november - Karel Ponedeljek, 5. november - Sabina Torek, 6. november - Lenart Sreda, 7. november - Obletnica oktobrske socialistične revolucije trtek, 8. november - Bogdan
Če
dežurstva
DEŽURSTVO VETERINARJEV VETERINARSKE POSTAJE VELENJEE
od 2. 11. do 8. 11. 1979 Peter RIHTARIC, dipl. vet. - Šoštanj, frešernov trg 7 - telefon 881 - 143
DEŽURSTVO ZOBOZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
1.	11. 1979 dr. Romana LAH, Kidričeva 17, Velenje
3.	11. 1979 dr. Teodor GORO-GRANC, Jenkova 25, Velenje
4.	11. 1979 dr. Teodor GORO-GRANC, Jenkova 2, Velenje
DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
2.	11. 1979 dr. Žuber (dnevni), dr. Pustovar (nočni)
3.	11. 1979 dr. Kopitar
3.	11. 1979 pom. dež. dr. Popovič 4.11. 1979 dr. Kopitar
4.	11. 1979 pom. dež. dr. Popovič
5.	11. 1979 dr. Poles (dnevni), dr. Natek (nočni)
mali oglasi
kino
znanstveno fantastični. Režija: Jun Fukuda. Igrajo: Juko Asano, Masaja O ki
4.	11. - nedelja ob 18 in 20 uri VOJNA V VESOLJU - japonski znanstveno fantastični
5.	11. - ponedeljek ob 18 in 20 uri MISTER MILJARDER - ameriška komedija. Režija: Jonathan Kaplan. Igrajo: Terence Hill, Valer-gie Perrene
6.	11. - torek ob 18 in 20 uri MISTER MILJARDER - ameriška komedija
7.	11. - sreda ob 18 in 20 uri TIGER JE SE ŽIV - SANDOKAN
-	italijanski avanturistični Režija: Sergio Sollima. Igrajo: Kabir Bedi, Philippe Leroy
11. - četrtek ot 18 in 20 uri TIGER JE ŠE ŽIV - SANDOKAN
-	italijanski avanturistični
Muzejske in galerijske zbirke
Na velenjskem gradu so odprte stalne muzejske zbirke: muzej slovenskih premogovnikov, afriška zbirka prof. Františka Foita, muzej delavskega gibanja in NOB, najdba mastodonta ter galerijski zbirki „od impresionizma do danes" in stalna galerija slik Lojzeta Perka.
Napotnikova galerija
V domu kulture Šoštanj je odprta galerija umetniških del kiparja Ivana Napotnika. Galerija je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in ponedeljkih, od 10. do 11. ure in od 16. do
17. ure, ter ob kulturnih prireditvah.
Muzej na Graški gori
Na Graški gori si poleg spominskega parka in spomenika »Nošenja ranjenca", ki ga je izdelal A. Augu-stinčič, lahko ogledate tudi spominsko sobo XIV. divizije. Muzej je odprt ob nedeljah od 9. do 16. ure, v ostalih dneh pa dobite ključ pri Doler Milki, Plešivec 60.
Ure pravljic
V knjižnici Kulturnega centra bodo od 8. novembra dalje spet ure pravljic za 5. 6. in 7. razrede. Pričetek ob 16.00.
KINO DOM KULTURE VELENJE
4.	11. - nedelja ob 9 uri OTROŠKA MATINEJA - NAJ ŽIVE DUHOVI - češka p.-avljica
5.	11. - ponedeljek >b 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČ? TIGER JE ŠE ŽIV - SANDOKAN -italijanski avanturistični
JONO ŠOŠTANJ
3. 11. - sobota ob 15,30 OTROŠKA MATINEJA - NAJ ŽIVE DUHOVI - češka pravljica
3.	11. - sobota ob 19.30 PRVA LJUBEZEN - francoski
4.	11. - nedelja ob 17.30 in 19.30 TIGER JE & ŽIV - SANDOKAN - italijanski avanturistični
5.	11. - ponedeljek ob 19.30 VOJNA V VESOLJU - japonski znanstveno fantastični
7. 11. - sreda ob 19.30 MISTER MILJARDER - ameriška komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
2. 11. petek ob 19 uri TIGER JE ŠE ŽIV - SANDOKAN - italgan-ski avanturistični
4. 11. - nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA - NAJ ŽIVE DUHOVI - češka pravljica
6.	11 - torek ob 19 uri VOJNA V VESOLJU - japonski znanstveno fantastični
in
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED P02ARI OBČINE VELENJE
RAZPISUJE
dela in naloge
4 poklicnih gasilcev, ki bodo opravljali dela naloge v gasilskem domu gasilskega društva Velenje.
Pogoji:
—	kandidati morajo imeti vozniški izpit A, B in C kategorije;
—	kandidati morajo biti zdravstveno sposobni in ne starejši od 40 let;
—	kandidati morajo imeti izpit gasilca, opravljenega v katerem koli gasilskem društvu;
—	kandidati morajo imeti enega od poklicev, in sicer ključavničar, električar, mehanik ali poklic druge sorodne stroke.
Osebni dohodki po dogovoru in po določilitr pravilnikov, ki veljajo za delo v poklicnih gasilskih enotah. Stanovanja niso na razpolago.
Dela in opravila poklicnih gasilcev bodo potekala v veh izmenah
dežurstva in ostalih tehničnih opravil, ki bodo dogovorjena po
posebnem katalogu del, nalog in opravil teh delavcev.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili v roku
15 dni po objavi tega razpisa na naslov:
SIS za varstvo pred požari. Celjska cesta 98, Velenje.
DROBNA ZLATA zapestnica je bia izgubljiena v torek, 30. oktobra popoldan na poti od pošte do središča Velenja. Najditelja prosim, da jo proti nagradi prinese v uredništvo.
GARSOINJERO ALI MAJHNO STANOVAINJE vzamem v najem za eno leto aili več. Po dogovoru plačam vnapirej. Ponudbe na telefon 851-811 od 7. do 15. ure ob delavnikih.. Velenje ali bližnja okolica.
V	OKO)LICI SLOVENJ GRADCA prodarrn večjo stanovanjsko hišo, zgrajeno ddo III. faze. Informacije po telefonu 0)62-849-210 od 13. do 15. ure ali i v uredništvu Našega časa.
PRODA1M globok otroški voziček in kupim i športni voziček (za ležati in sedeti) titelefon 852-802.
POMOČ! v gospodinjstvu, varstvo otroka pai tudi čiščenje prostorov od 4 do 6S ur sprejmem honorarno. Naslov v '.rredništvu.
UGODNMO prodam kavč, avtomatsko priegibni, in tri fotelje. Naslov v ureddništvu.
PRODAiM pohištvo za dnevno sobo in secdežno kotno garnituro po zelo ugodrlni ceni. Elizabeta Samec, Šaleška 16,5, Velenje.
OSEBA,l, ki je prejela zapestnico iz belega z Iz lata od Alberta Kočevarja iz Podgore e 24, naj mi jo vrne, ker se je našla laslstnica.
PRODA\M ORGLE, znamke Te-ger ejio. ddvomanuelne. Informacije po tekfonnu 852-821 ali Vili Ojstr-sek, Jenkovjva 33, Velenje.
V	OSRČČJU ŠALEŠKE DOLINE, skoraj na i ravnem, prodam 36 arov lepega goztzda. Dovoljena zazidava obrtne dejajavno sti Naslov v upravi pod.J4ove:ember".
IŠČEM 1 ŽENSKO za pomoč v gospo dinjststvu vsak delavnik od 6. do 14. urere - Informacije P. M. -Hrnčič.
Petkov večer
Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje „VEČER ANIMIRANEGA FILMA", ki ga je pripravil Kino klub Gorenje. Vabljeni!
Razstava
V galeriji Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje je odprta razstava pastelov Božidarja Jakca na temo „slovenska pokrajina". Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure. Nekaj slik je naprodaj!
ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE VELENJE
išče sodelavce
za opravljanje naslednjih nalog in opravil
1.	Gospodarja športnih objektov ob jezeru
2.	Snažilke v športnih garderobah ob jezeru
Pri izbiri kandidatov imajo prednost zakonski pari s stanovanjem in možnostjo zamenjave stanovanja s stanovanjem v športnih garderobah ob jezeru v Velenju. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
Zveza telesnoku I turnih organizacij občine Velenje, Foitova 2, Velenje, p.p. 28.
ZAHVALA
Vsem, ki so se kakorkoli spomnili obletnice dne 24. 10. 1978 preminulega
t
AVGUSTA JERIHE
iz Velenja
in počastili spomin nanj, iskrena hvala!
Posebno so nas s svojo pozornostjo zadolžili skupščina občina Velenje in njen predsednik tovariš Franjo Korun, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Velenje, sodelavci iz GORENJA, prijatelji, njegovi poslovni in družbeni sodelavci in izvajalci intimnega programa ob odkritju pokojnikovega doprsnega kipa v avli skupščine občine Velenje.
Druži nas zavest, da je izguba dragega pokojnika še preveč bdeča, da bi jo mogel neizprosno se odmikajoči čas omiliti.
Jerihovi
REDNI KKINO VELENJEE
2.	11. -- petek ob 18 in 20 uri PRVA LJUUBEZEN - francoski Re-žija: Claudtde Berri Igrajo: A lajn Ce-hen. Charle les Denner
3.	11. -- sobota ob 18 in 20 uri VOJNA V V VESOLJU - japonski
■P"'	\
ZAHVALA
Prazen je ostal v Topolšici dom naše drage mame, tašče, stare mame in prababice
TEREZIJE KOTNIK
rojene JUVAN
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo tako številno spremili
na njeni zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem. Hvala vsem za izraženo sožalje.
Iskrena hvala govornici Cveti Pušnik za poslovilne besede in pevcem zbora Kajuh.
Hvala duhovniku Božanu za obred in besede ob grobu.
Posebna hvala za pomoč družini Vrčkov nik in Kugovnič.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoče hčerke: Štefka, Jlici, Pepca, Gelči, Trezi, Iva, Betka, Olga z družinami, ter
ostalo sorodstvo.
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
vsem varčevalcem čestitamo ob svetovnem dnevu varčevanja
Varčujmo, da bomo imeli jutri, kar si želimo danes! Kar si želimo zase in za nas vse! Varčevanje je temelj, na katerem gradimo načrte za svojo prihodnost in naš prispevek k hitrejšemu napredku!
ZDRUŽENE LEKARNE VELENJE
OBVEŠČAJO
da bo občane Šmartnega ob Paki in okolice od 5. novembra 1979 naprej oskrbovala z zdravili lekarniška postaja Šmartno ob Paki.
Odprta bo vsak dan od 7. do 14. ure, razen ob sobotah in nedeljah.
Dežurstvo bo še naprej zagotovljeno samo v lekarni Velenje.
AVTO MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKE DOLINE VELENJE
PONOVNO RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO SEKRETARJA
RAZPISNI POGOJI:
—	srednja izobrazba ekonomske ali turistične smeri
—	pet let delovne dobe
—	organizacijske sposobnosti
Kandidati naj pošljejo svoje prošnje na naslov: izvršni odbor AMD ..Šaleške doline" Velenje. Prešernova 9. Razpis velja do 22. novembra 1979. Stanovanja ni.
OZD Industrija usnja Vrhnika TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Glavni trg 2, Šoštanj
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
OBJAVLJA
NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE
1.	VODJA PRIPRAVE PROIZVODNJE
POGOJI
Višja ali visoka izobrazba kemijske ali usnjarske smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, znanje enega tujega jezika Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let.
2.	RAZISKOVALEC NOVIH PROGRAMOV
POGOJI
Višja ali visoka izobrazba kemijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, aktivno znanje vsaj enega tujega jezika.
3.	OBRAČUN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
POGOJI
Srednja ekonomska izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: kadrovska služba TOZD Tovarna usnja Šoštanj, Glavni trg 2, 63325 Šoštanj. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka.
VELEBLAGOVNICA
nama
Velenje
Spremenjene vremenske razmere bodo v maisičj vplivale tudi na prometne pogoje na naših cestah. Meji dežju, spolzkemu cestišču in drugim nevarnostim bm kos le s skrajno previdnostjo za volanom, saj nam sin lahko hitro zmanjka ceste, kot jo je temu tovornjakul je, da bi preprečil trčenje z neprevidnim voznik« moral blizu Mozirja zapeljati čez cestni rob. (J. K.)
Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom Vse blago v eni hiši!
»Škarje" Glišiča v zadnjih i
prvi prišli v vodstvo po dobro izvedenem prostem strelu in z rezultatom 1:0 v njihovo korist končali prvi del tekme. V nadaljevanju pa sta se mreži obeh vratarjev kar petkrat zatresli. Le štiri minute po odmoru je Šmartno izenačilo, strelec pa je bil Žalig, ki je zanesljivo realiziral najstrožjo kazen. Izenačujoči zadetek je Šmarčanom vKl novih moči in že v 59. minuti so po zadetku A. Omladiča vodili z 2:1. Čeprav so v tem delu imeli nogometaši Šmartnega več od igre in si pripravili nekaj lepih priložnosti, so domačini uspeli hitro izenačiti. Toda njihovo veselje je bio kratkotrajno, kajti Kopušar je le štiri minute kasneje dosegel tretji zadetek za Šmartno. Ko je že vse kazalo, da bodo Šmarčani odšli domov z obema točkama, je domačinom štiri minute pred koncem srečanja uspelo rezultat izenačiti in obdržati točko.
ŠMARTNO: Gnezda, F. Omladič, Vrčkovnik, Podgoršek, G. Omladič, Frangeš, Meh, Zalig, Kopušar (Kre-gar), Prašnikar, A. Omladič.
V 9. kolu bo v Šmartnem gostovala ekipa Lendave.
J. K.
KATASTROFA VODEČE EKIPE
V derbiju devetega kola slovenske rokometne lige so rokometaši Šoštanja premagali moštvo Brežic z rezultatom 32:20 (12:8).
V	prvih minutah je bfla tekma enakovredna. Gostje so zadnjič izenačili v dvajseti minuti prvega polčasa, in sicer na 6:6. Od takrat dalje pa so bili domačini popoln gospodar na igrišču.
V	drugem delu srečanja pa so domači rokometaši popolnoma nadigrali borbene goste. Iz minute v minuto so povečevali prednost, ki je znaSala že 10
inutah srečanja (foto: S. V.)
zadetkov. Pohvalo zaslužijo prav vsi rokometaši. V obrambi so uspešno zaustavili najboljšega strelca lige Buzančiča. Nedvomno je bila ta tekma ena od boljših v sedanjem prvenstvu. Ta zmaga pa je prav gotovo vlila igralcem samozavest za nadaljnje naporne tekme.
Strelci za Šoštanj: Lesjak 8, Stvarnik6, Javornik 5, Kompan 4, Špegel in Skomšek 3, Pori 2 ter Vačovnik 2.
Pred okoli 300 gledalci sta srečanje dobro vodila sodnika Džordževič in Pahor iz Kopra.
B. VOHAR
VELENJSKI ŠPORTNIKI V KRAGUJEVCU
V okviru praznovanja 21. oktobra, osvoboditve Kragujevca in spomina na streljanje 7300 talcev, so se v dneh od 26. do 28. oktobra 1979 mudili v Kragujevcu športniki občine Velenje in skupaj s športniki pobratenih mest Kragujevca, Splita, Mostarja, Foče in Karlovca odigrali tekme v odbojki, (predstavnik je bil TVD Partizan šoštanj - odbojkarska sekcija Topolšica) in dosegli 1. mesto. V kegljanju so nastopili predstavniki DO občine Velenje, kot rekreacijska skupina in dosegli 5. mesto. V košarki je nastopila ženska ekipa, ki so jo sestavljale predstavnice osnovnih in srednjih šol ŠŠD in doseg-gle 2. mesto.
V	skupni uvrstitvi so bili Velenjčani drugi. Naslednje leto pa bo takšno srečanje v Mostarju.
V	Kragujevcu je bfla tudi delegacija OTKS in ZTKO. Velenje, ki so jo sestavljale Vera Župančič, Mila Oto-Cerče in Tea Podgoršek. Na srečanju telesnokulturnih delavcev DO so skupaj s predstavniki Kragujevca, Splita, Mostarja, Foče in Karlovca izmenjali izkušnje na tem področju.
Zadnji dan obiska v Kragujevcu so vsi športniki obiskali spominski muzej „21. oktober" in počastili spomin na padle s položitvijo venca na spomenik streljanfli talcev.
DARKO MENIH
PRVA ZMAGA ELEKTRE
Zadnjo soboto v oktobru so odigrali svoje prvo kolo vsi klubi v slovenski košarkarski ligi. Soštanjska Elektra je igrala doma z ekipo Lokainvest iz Škofje Loke in zmagala z rezultatom 105 : 94, polčas 48 : 44. Tekma je bila od samega začetka zelo izenačena. Šele v drugem delu je uspelo domačim košarkašem razbiti trdo obrambo gostov in povesti za 20 košev. Vendar so v zadnjih minutah igre morali zaradi petih osebnih zapustiti igrišče vsi najvišji igralci domačih in gostom je uspelo znižati rezultat na samo 10 točk. Domači igralci niso povsem zadovoljili in navdušili prepolne dvorane v Šoštanju. Vendar glede nato, daje bila to njihova prva prvenstvena tekma, se lahko nadejamo boljših iger. Koše so dosegli: Sa-bolčki 34, T rob 6 20, Kahved-žič 16, Štefane 8, Breznik S. 10, Jošt 6, Štaher 4 in P. Breznik 4 ter Hliš 2.
R. NATEK
PRVI SESTANEK FOTO KLUBA
Velika želja številnih ljubitd fotografije v naši občini je bil nekaj let obnovitev oziroma usta vitev foto kluba. Pred leti je bi si v Velenju že ustanovljen tat! klub, a je zaradi preskromne opiti in prostorov ter skromnih finančl sredstev zanimanje zanj počasi Uf dlo. Stalen porast števila ljubitelj fotografije v zadnjih letih pa je ve tudi težnje po novih spoznanjih, izmenjavi izkušenj na tem področ Prve korake so začeli utirati i študentje s svojimi razstavami fot grafije v Delavskem klubu io knjižnici kulturnega centra. Laiii je nadaljnji korak naredila občili konferenca ZSMS, kije pod pok viteljstvom Vegrada in ob pom« rudniške tiskarne organizirala pl obsežnejšo razstavo, na kateri sodelovalo veliko število avtuj Nobere od razstav sicer ni t vrhunske kvalitete, vendar pa sob vse deležne določene pozornosti, je prav gotovo stimulacija organi t o rje m in razstavljalcem za nada| delo.
Vsa ta aktivnost je pri« nekatere ljubitelje fotografije 1 spoznanja, da je napočil trend obnovitve foto kluba. I nidatn odbor tako sklicuje danes, 2. i vembra ob 18. uri v zgm družbenopolitičnih organizacij (l ba 51 /IV) ustanovni občni zh Dnevni red ni obsežen, želja ii ativnega odbora pa je, da bi s t prvega sestanka novega foto U udeležilo čim več ljubiteljev M grafije. Zato je na občni d vabljen vsakdo, ki bi se li udejstvovati na tem zanimives lepem področju kulturne dejava
V petek in soboto je bil v Velenju simpozij matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Simpozij je organiziral oddelek za fiziko v sodelovanju z društvom matematikov, fizikov in astronomov ter izobraževalno skupnostjo Slovenije. Prisotni, med katerimi so bili tudi predstavniki delovnih organizacij, so spregovorili o eksperimentalnem pouku fizike ter o učni opremi. Namen simpozija je bil predvsem oživeti navdušenje za eksperimentiranje pri pouku fizike ter povečati zanimanje za proizvodnjo in vzdrževanje učil. Po mnenju večine je bil simpozij dobro pripravljen in zelo uspešen, udeleženci pa so ga zaključili z občnim zborom.
Spet borbena igra
Igralci Rudarja so v nedeljo slavili pomembno zmago — Toda že pojutrišnjem jih čaka ..rudarski" derbi v
Trbovljah
„NAŠ CAS", glasilo Soči* stične zveze delovnega ljudstvi, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Foitova 10, p. o.
„NAŠ CAS" je bil ustanavlja 1. maja 1965; do 1. januarji 1973 je izhajal kot štirinaji-dnevnik ,ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NAJ CAS" od 1. januarja 1973 » ptej.
Uredništvo: Marijan Lipoviek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamie, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dufen Lazar (tehnična uredniki).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foiton 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni nas!«: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinujer (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava CZP »Dolenjski list" Nono mesto, tisk tiskarn »Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,NA$ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvriaea sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febnaij 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Člani gasilskega društva iz Paške vasi so se preteklo nedeljo lotili udarniškega urejanja novega gasilskega doma. Svoje prostore si bodo uredili v objektu, kjer so pred leti susili hmelj. Nov objekt jim bo z večjo prostornino omogočil mnogo boljše pogoje dela, starega pa bodo uporabili v druge namene, (foto: J. K.)
Ta zmaga vliva novo upanje, da se bodo nogometaši Rudarja v prihodnjih kohh še bolj odlepili od dna lestvice. Ce bodo tudi v rudarskem derbiju v nedeljo v Trbovljah igrali enako požrtvovalno, si lahko obetamo zanimivo srečanje-
REVIJA ZADETKOV V MOZIRJU
Nogometaši gornjesavinjske selekcije Elkroj so tudi zadnjo nedeljo zaigrali tako, kot smo jih vajeni gledati v zadnjih nekaj kolih. Vendar so na domačem ignšču tokrat le iztržili ves izkupiček. V nedeljskem srečanju so se pomerili z Aluminijem iz Kidričevega. V prvem delu igre so zaigrali tako kot znajo hitro, požrtovalno in učinkovito. Bili so veliko boljši nasprotnik kot gostje in so že do odmora visoko povedli, igralci Aluminija pa so edini zadetek dosegli iz enajstmetrovke.
Takoj po odmoru so domačini še povečali vodstvo, nato pa naenkrat zaigrali tako, kot na nekaterih zadnjih srečanjih. Zadovoljili so se z vodstvom in povsem popustili. Gostje so vsaj v začetku uspešno izkoristili ponujeno priložnost in v nekaj minutah dosegli dva zadetka. Igralci Aluminija so bili boljši nasprotnik ves drugi polčas, v zaključnih akcijah pa so bili sila nespretni in si zaradi nepremišljene igre niti niso uspeli priigrati večjega števila zrelih priložnosti. Nogometaši Elkroja so kljub vsemu zasluženo zmagali. Ce se hočejo še vnaprej boriti za vrh lestvice, pa bodo morali igro v drugem delu igre občutno popraviti. Gledalci so kljub hladnemu vremenu prišli na svoj račun, saj so bili priča pravi reviji zadetkov. V predtekmi so namreč mladinci Elkroja premagali vrstnike Aluminija s 5:2.
Pred 400 gledalci je tekmo sodB Kitak iz Celja, za domačine pa so igrali: Drev, Kukec (Skok), Brezov-nik, Zunter, Benetek, Vezočnik, Špende, Kopušar, Ermenc, Želez-nik, Kolenc. Zadetke so dosegli Kopušar in Kolenc po dva ter Ermenc enega.
J. P.
UČINKOVITOST VGOSTEH
Po izdatni zmagi na domačih tieh so nogometaši Šmartnega v 8. kolu Slovenske nogometne lige zabeležili še lep uspeh na gostovanju. V Murski Soboti, saj so v srečanju z Muro uspeli osvojiti točko in se na prvenstveni lestvici povzpeti na 6. mesto. Le nekaj minut pa jih je ločilo do polnega izkupička, saj so domačini rezultat izenačili šele tik pred koncem srečanja- Nogometaši Mure so
V zelo pomembnem srečanju, ki naj bi jim vrnilo samozaupanje, so nogometaši Rudarja zasluzeno premagali ekipo Vibasa z rezultatom 3 : 1. V tej tekmi so znova zaigrali borbeno in napadalno tako, da je že v 29. minuti Tminič prvič zatresel mrežo gostov. Le pet minut kasneje pa so bili navijači spet na nogah, saj je gostujoči obrambni igralec poslal žogo v svojo mrežo. Največ zaslug za ta zadetek ima Miljkovič, ki je poslal zelo nevaren strel v prostor pred gostujočega vratarja. Po hitrem vodstvu domačega moštva, gostom ni preostalo drugega, kot da zaigrajo na vse ali nič. Glede na to, da je igralce Rudarja zajel občutek zadovoljstva, so nekoliko popustili. To so gostje hitro kaznovali ter samo dve minuti po prejetem drugem zadetku znižali rezultat na 2:1.
Tedaj so tudi igralci Rudarja spoznali da tekma še ni dobljena m zaigrali so spet na vso moč. Vrstile so se številne priložnosti. Najlepšo je imel v zadnjih minutah prvega polčasa GlBič po prostem strelu Miljkoviča, vendar je njegov udarec z glavo vratar s skrajnimi močmi ukrotil. V drugi minuti nadaljevanja jpe sledi akcija Trniniča in Glišiča. Znova lepa priložnost, toda vratar je bil spet na pravem mestu. V 54. minuti pa se je izkazal Kustudič. C.-uč je poslal nizko žogo pred Vrb. sova vrata, sledi riskanten skok Kustoi"ča, silovit strel z glavo in vratarje. nemočen.
Po novv "n vodstvu z dvema goloma razlike igralci Rudarja niso ponovili napake iz prvega polčasa, ampak so na veselje in ob spodbujanju gledalcev še naprej igrali izredno napadalno, med prilikami za zadetek pa sta vsekakor omembe vredni dve: prosti strel Glišiča v 70. minuti s kakšnih 20 metrov. To je bila prava „bomba", za katero je zaslužil močan aplavz gledalcev, enako pa tudi gostujoči vratar. Žoga je letela v sam levi gornji kot vendar jo je vratar s skrajnimi močmi izbil v kot Dve minuti pred koncem pa je Glišič s škarjami udaril žogo, vendar je bil vratar tudi pri tem strelu dobro postavljen.
šport telesna kultura rekreacija