—   115   —
Zastran novih soseskinih naprav.
v
Iz Stajarskiga.
Bogu in našima mladimu milimu cesarju Francu Jožefu bodi hvala, de je čas prišel, v kterim se že po novi vstavi naše nam napovedane soseskne postave začnejo resnično vpeljevati; zakaj slišim, de so v našim Celjskim krogu večidel per vsih kantonih soseskini predstojniki že povabljeni bili, z možmi bistre glave in do-briga serca v pisarnice priti % de bi se z gospodam komisarjem zavolj teh novih , še kmetam premalo znanih reči pametno posvetvali, in potem c. k. kresii na znanje dali novo združenje sosesk, ali ktere soseske bi se rade pod enim predstojnikam združile v poglavitno sosesko ali srenjo.
Pa — žalibog! per vsim tem se veliko napak na-ključi. Ne vem, od kod zmešnjave zvirajo? Mislim si, de je nekaj slabovednost in kratkoumnost vzrok tajistih, — pa tudi znam reči, de nevošljivost narveči napake naredi, zakaj gotovo se ve od nekterih, de bi radi sami svoji bili, in še rajši gospodje svojih sosedov. — O gerda lakomnost posvetne časti! zakaj se ti tako prederzno med nami obnašaš ? Poberi se od nas! Kjer tebe ni bilo, je vselej prijaznost, žlahtna roža cvetela in ni nikoli oseh-nela. Naj si ljudje med seboj prijazno roke podajo v vpeljevanji noviga soseskniga reda; naj gospodje in kmetje prijazno se podpirajo in zdajšno stanove-ločno razpertje in sovraštvo v ljubeznjivo zedinjenje spremenijo, in visi in nižji stanovi naj le eno misel imajo, namreč po besedah svitliga cesarja z družen o močjo po soseskah nar poprej, in potem po deželah , in po celim cesarstvu nove postave po redu in mirno vpeljati, in tako združeni vse sovražnike junaško premagati.
Po novih srejnskih postavah bo mogla vsaka srenja ali poglavitna soseska, ktera bo samostalna, — če je še tako majhna, srejnskiga predstojnika si izvoliti, kteri bo imel vse potrebno oskerbeti; če pa ni v srenji takiga moža, kteri bi znal vse oskerbeti, kakor §. 83. pravi, bo mogla srenja eniga moža za primerjeno plačilo na strani predstojnika imeti, kteri vse potrebno pisanje opravlja; predstojnik sicer nič plačila nima dobiti, pa njegov oskerbnik in pisar se bo mogel plačati, de bo za-mogel živeti. Potem se že vidi, de se majhne soseske morajo v eno veliko združiti, de bodo ložej plačilo svo-jimu oskerbniku vkup spravile.
Neumno bi tedej bilo, akobihotle majhne štiber-
ne soseske samostojne biti, in si tako velike težave nakladati. Tudi morajo že po §. 4. majhne soseske se z drugimi zediniti. Kar pa njih soseskno premoženje zadene, ostane zmiram njih lastnina, če ga nočejo premoženju drugih sosesk pridati; kakor postavim: sejme , lov (jago), soseskne štantne zemljiša i. t. d. kar jim ob letu gotove dohodke prinese: vse to je zmiram njih lastnina.
Kar se med ljudmi sliši: „če se tu ali tam per-družimo , nas bodo uni goljufali, ali za nos vodili", — je prazno. Vasprašam: ali ne bo imela vsaka soseska svoje namestnike ali zagovornike, ali po postavi reči: odborne svetvavce, ktere si bo ljudstvo samo po številu duš izvolilo in v srenjske zbore pošiljajo ? In ali ne veste, de se mora po vstavnih postavah vse očitna (javno) goditi, in de vsak ima pravico v zbor priti poslušat , kako se pogovarjajo, kako se godi ? Potem bo že vedil, po čim je kaša? Tudi ima vsak pravico tir-jati letno rajtingo (račun) v razgled, in po tem takim mislim,  de je goljufije in igranja pod klobukam  konec.
Naj bo vsaki soseski tedej priporočeno, dobro premisliti, de bodo veliko ložej velike soseske shajale in svoje troške plačevale, kakor pa majhne. Ložej bo 1000 posestnikov 500 gold. vkup spravilo, kakor pa kakih 80 ali 100. Tudi bo v večih soseskah več pametnih mož se našlo, kakor v majhnih, kteri bodo tudi lahko kaj dobriga in umniga si umislili, prevdarili in sklenili. V današnjih časih vse kriči: Edinost, edinost: veliko, močno, edino Avstrijo ! — male soseske se pa nočejo ediniti, ampak se še hočejo raztergati. Za drugo ja soseska Šentpeter zmiram ostane še Šentpeter, in Šentpavl zmiram Šentpavl, češe ravno v eno poglavitno sosesko ali srenjo združite. In tudi mislim, de bo vsak rajši 1 groš plačal (v velikih soseskah) kakor pa 1 goldinar (v majhnih soseskah). To je moja misel, — misel domoljubiga Slovenca.                   (Slov. Nov.)