Štev. 7.
V Mariboru, 10. aprila 1892.
Tečaj XIII.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ fi() četrt n — „ 80 (Posamezne štev.
15 kr.) Oznanila, Ikrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznauila in reklamacije
pošiljajo se uprav ništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Iz ČL a, j a.t elj in urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Heiserstrasse 8.
Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridcne primerna poštna
znamka. Na anonimne do pise se ne oziramo.
NefrankoYana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
J. A. Komensky.
H. Schreiner.*)
Pregledajoč pedagogiške liste zadnjih mescev ne najdeš kmalu strani, na kateri bi ne zapazil imena slavnega Čeha Komenskega. Tudi politiški listi vseh strank napolnjeni so se slavo učitelja vsega človeštva. Učiteljska društva vseh vrst, vseh narodov in vseh držav so se pripravljala, da dostojno proslavijo ime vedeža vzgojevalca in da izrazijo njegovemu spominu svoje spoštovanje. Človek bi jedva verjel, da je v naši dobi ljutega narodnega boja mogoče, da se soglasno klanjajo vsi omikani narodi jednemu možu, ter da jednoglasno pripoznavajo njegove ogromne zasluge za svetovno prosveto. To, gospoda moja, je moč resnice, kateri se mora klanjati tudi najsilnejša strankarska strast.
Ako torej tudi mi vstopimo v kolo čestilcev velikega mojstra, ki nam je pokazal pot, po kateri se še danes trudimo, da bi je za njim ne zgrešili, ne storimo nič več, nego poplačamo dolžnost hvaležnosti in častimo s tem sami sebe.
Ni mi treba v tem društvu učiteljskem praviti, kdo je bil Komensky. Nam vsem je mlinarjev sin iz Nivnic dobro znan prijatelj. Smem se tudi oprostiti dolžnosti, da bi Vas vodil trnjevo pot od Nivnic do Naardena. Saj so Vam znane britke postaje med tema krajema. Jaz bi Vas lepo prosil, da spoštljivo gledate na to vzorno učiteljsko postavo. Krepčajmo se o visokosti in časti učiteljskega stanu, kakor ju je shvatal mojster v Lešnem ter obljubimo si, da se bomo ravnali po njegovem vzgledu. Nazadnje pa zajemajmo iz današnjega premišljevanja močij, da bomo z veseljem nosili velike težave svojega stanu; saj velja najvišjemu smotrn, da „iz človeka napravimo človeka."
Daleč bi presegalo ozke meje mojega govora, niti ne morem tako preceniti svojih močij, da bi se drznil, predočiti Vam dovršeno sliko o delovanji Komenskijevem, ki je napisano bilo v 100 delih. Dovolil si bom opozoriti Vas na nekoliko glavnih potez krasne slike, ki Vas naj spodbujajo, da se sami bavite natančneje s neskončno poučljivimi spisi njegovimi.
Ako hočemo premotrivati Komenskijevo delovanje, moramo si predstavljati razmere njegove dobe. Mislimo si dobo verskega razkola ali takozvane reformacije; na to pride tridesetletna vojska. Komensky nam opisuje to dobo tako-le: „Kaj pa je pri nas in v naših razmerah na svojem mestu in v pravem stanu? Vse polega, se prekucuje in razpada. Namestu spoznanja, po katerem bi morali biti angeljem podobni, vlada v večini tolika topoglavost, da ne vedo rečij, ki bi jih posebno morali znati, tako ne kakor živina. Na-
*) Govoril dne 7. aprila v učiteljskem društvu za mariborsko okolico o priliki proslavljanja rojstne tristoletnice pedagoga-velikana.
mestu razumnosti, s koje pomočjo bi se morali mi, ki smo za večnost namenjeni, pripravljati na večnost, pozabljamo ne samo na večnost, ampak tudi na umrljivost tako, da se večina posvečuje pozemeljskim in minljivim rečem, nekateri celo nagli smrti. Namestu modrosti, po kateri nam je dopuščeno, da spoznamo, kar je najboljše med najboljšim in da to čislamo in se ga kar najslajše radujemo, odvrnili smo se grozno od Boga, v katerem živimo in bivamo, ter smo abotno razkačeni proti njegovemu svetemu vladanju. Namestu medsebojne ljubezni in odkristosrčnosti gospodari medsebojen črt, medsebojna sovražnost, boj in prelivanje krvi, — namestu pravičnosti nepravičnost, krivica, zatiranje, tatvina, rop. Namestu čistosti in devištva stopila je nenravnost in nesramnost v besedah in dejanjih, namesto prostosti in resničnosti stopila je lažnjivost, golufija in hudobna prevara. Mesto ponižnosti zavzeli ste gizdava ledenost in napuhnenost drugega proti drugemu".
Da v tem mračnem in obupnem času mož ni izgubil vsega upanja, ampak da je posebno povdarjal, kako bi se še človeštvu jedino moglo pomagati, namreč z dobro urejenim šolstvom, to je vže nekaj velikega.
Največ šol, kar jih je bilo od reformacijske dobe sem, je vojska uničila; učitelje in učence razkropila je na vse strani sveta. Malo število tistih, kar jih je ostalo in poučevalo, strahovalo se je barbarski. Materinščina se je izpodrinila iz učilišč, latinščina je vladala čez vse, latinščina je bila jedini učni jezik. Učiteljevo delovanje je bilo brezsrčno vbijanje, učenčevo napenjanje mehanično učenje na pamet. Realne vede (prirodo-znanstvo) se je popolnoma zanemarjalo, in če je tudi tu ali tam kateri učitelj poskusil ozirati se na realije, bil je to itak gol verbalizem, rekše, učencem se je kaj prepodavalo o kakem predmetu, toda pokazal ga ni nikdo niti na sliki ne. Manjkalo je popolnoma glavne reči plodnemu poučevanju, namreč nazorovanja.
Sicer pa so bile vse obstoječe šole le učenjaškemu poklicu namenjene; velika množina ljudstva, srednje in spodnje meščanstvo, kmetski stan, vse ženstvo ostali so navadno brez vsakega pouka. Bilo je kaj zelo nenavadnega, ako je kmet znal čitati ali svoje ime podpisati.
Kakšne so bile tedanje šole, nam Komensky popisuje na različnih mestih. Dovolil si bom navesti izmed teh mest samo nekatere. „Niso-li šole napolnjene z žalovanjem, tepenjem in brazgotinami? Šole bi morale biti po besedah svetega pisma zavodi radosti in modrosti. Tudi nekdanjci so jih imenovali znanstvene igre ali „scholae". Pa kakšne spake moramo videti! Radost je nastala žalost, naslada pa naklada; kakor da so šole stope ali phalnice, ko bi morale biti perivoji človečanstva." „Pri poučevanji mladine so se posluževali tako težavne metode, da so se šole v obče smatrale za fantovska strašila in mučilnice bistrih glav — —".
„Navadno se mi zdi način, kako se fantje v šoli poučujejo, ravno takšen, kakor da bi se komu, ki se je za to pobrinil in potrudil, naročilo, naj izmisli pravila ali načrt, po katerih bi se kakor učitelji tako tudi učenci le vsled neskončnega delovanja, neizmernega studa in mrzeuja, vsled silnega truda in le v predolgi dobi še le privedli do znanja latinskega jezika, oziroma bi jih tje privedli."
Komensky dalje toži „da iz šol ne narejajo vzgojevališč, ampak samo učilišča; da v šolah ne poznajo drugega sredstva, da bi pozornost vzbujali, nego palico, namestu „da bi vzbujali zanimanje in je vzdržavali podajajoč predmete po pravilu in metodično; da se učencem dovoljuje, da govore o rečeh, ki jih niso razumeli, namestu da bi jih seznanili z rečmi po lastnem naziranji in z vajo lastnega premišljevanja; da se navajajo mnenja drugih ljudij za njimi izgovarjati, namestu da bi sami sodili." — Kdor te odstavke čita, dragi moji, ne bodi zadovoljen, da jih z zgodovinskim zanimanjem prečita,
ampak vprašaj se, koliko zadevajo kaznjujoče besede starega pedagoga tudi nas, nemara tudi bralca samega.
Temu žalostnemu stanju se je Komenskv postavil v bran. V uvodu k skupni izdaji svojih spisov pravi o povodu k temu tako-le: „Pri tolikem propadu šole in cerkve v naši očetnjavi, ki se je odprl pred našimi očmi, zabolelo nas je tako in pri tem obšla nas je tudi nada (zakaj bi to skrival), da se bode usmiljenje božje itak zopet vrnilo k nam, da nas je napeljalo k skrbnemu premišljevanju, kako bi se dal ta propad popraviti. In nismo našli nobednega drugega sveta, nego je ta, da moramo pred vsem mladini priti na pomoč, ako nas Bog kedaj spozna vredne, da se milostno na nas ozre; in sicer s tem, da kar najhitreje ustanovimo šole z dobrimi učnimi knjigami in po jäsni učni metodi, da spravimo v tir poročevanje znanostij, nravnosti in pobožnosti, kolikor je mogoče.
Komensky pa ni samo obsojal obstoječih šol in povdarjal, da je boljših šol nujno treba, ampak on je tudi na drobno povedal in pokazal smoter in kako se naj doseže smoter šolskega vzgojevanja. V tem oziru nisem presmel trdeč, da naša sedanja šola nima obče priznanega načela, ki bi ga ne bil Komensky zagovarjal in priporočal. Lindner pravi: „Njegovo delovanje je tako znamenito, da velikanski napredek., ki se na polji pouka pred našimi očmi dogaja, ni nič drugega nego povrat k njegovim vzgojevalnim načelom in k njegovim učnim zakonom." Napredek v pedagogiki zadnjih 300 let je ta, da so se Komenskijevi zakoni vglobili in znanstveno s pomočjo dušeslovja utemeljili. Znanstveno ukoslovje n. pr. tirja, da ima učni vspored, ako se dušeslovno prav uravna, prekoračiti pet stopinj; pripravo, podajanje, kar je novega, vezanje novih s poprej znanimi predstavami, urejanje dobljenih resultatov v sostav in uporabo. Komensky razvija misli, ki od navedenih niso dosti različne. O pripravi, ki jo zahteva novejša didaktika in ki se še v obče preobilokrat zanemarja, piše Komensky tako-le: „Pozornost se da vzbuditi in ohraniti, ako se duhovi početkom dela podpihnejo priporočanjem tvarine, ki se bode obdelovala, ali ako se ožive z vzbujanjem vprašanj. To se pa le more zgoditi s pomočjo tega, kar se jim je vže povedalo, tako da se pride po njegovi zvezi k pričujoči tvarini ali pa s pomočjo tega, kar se bode povedalo, tako da se učencem da spoznati nevednost v tej točki in da se spodbudijo, da željno sprejmejo pojasnjevanja tega predmeta."
___(Konec sledi.)
v
Črtice o vzgoji in pouku.
(Piše Ivan Stukelj.)
I.
Sanjai-stvo je duševna bolezen, pogubna učečej se mladini.
Kdor visoko hoče priti, Vedre glave mora hiti!
Življenje — sanje! Kako lepo prispodablja se ž njimi naše življenje! Calderon pravi v svoji drami „Življenje — sanje": „Vse sanjal Kralj na prestolu, berač ob palici!"
„Prav vse sanja!" Vsaj je pa naše življenje tudi tako tajnostno zavito v prihodnost kakor sanje, da si zaman iščemo proroškega duha, kateri bi nam vsaj nekoliko razjasnil to motnost. Vsa naša prihodnost je neznana, zato jo sanjamo. Naši ideali niso nič drugega, ko divne podobe in prikazni, katere sanjamo. Je-li čuda, da mladost rada sanja o svojej bodočej sreči? Prihodnost jena je pa tudi daleč, daleč, tako daleč po-maknena v megleno, tajnostno neznanost; ljuba nada kliče in zapeljivo vabi za seboj. Tako sladko sanja mladina:
„Gradove svitle zida si v oblake, Zelene trate stavi si v puščave."
Kakö ljubko gledati je malo dete zroče v svet, čegar oko še ne pozna plastičnosti, ne bližnosti, ne daljave; hribe in doline, ravni in višave ogleduje, kakor bi imelo sliko pred seboj. Kako lepo je to sanjavo okö detetovo!
Jednako mično gledati je duševno sanjavost mladeniča in devojke, ki s kopernečim pogledom hitita tje v nepoznauo daljavo — življenja svojega. In ko tako opazujemo mladino, kdo bi se je ne veselil ? Kako radi pripuščamo jej to slast neskrbnosti!
Naj le sanja, ž njenimi sanjami pomlajamo se tudi mi, kateri imamo vže izkušenost, in naša prihodnost ni več tako daleč, ni tako skrivnostna. Ne razdirajmo jej teh zlatih sanj, v katerih zazirajo svoje ideale. To ni sanjarstvo! Tako mladino poznamo, da je čvrstega duha, ki ne bode omagal, kadar se bode prebudila iz sanj, jej se ne bode zavrtelo v glavi, ko se bodo jela majati tla pod njo, jelo druzati krasno poslopje idealov. Za takošno mladino, ki ima vedro glavo, ni nam treba trepetati.
Znano je, da so nekateri ljudje vajeni neznanih visočin. Brez skrbi, varno ti stopata in se plazita lovec in liribolez ob čereh in prepadih, pleže mornar ob visokem jadre-niku, dela rokodelec na visokem poslopji. Vzlasti vedre glave so goijanci, upajo si pogledovati v brezdna, plezati po pečinah nad meglenemi prepadi. Drugim pa se v glavi vrti, ako se jim le pripoveduje o breznih in visočinah. Od kod to? Vsled zanemarjene telesne vaje in zbok slabega živčevja. In koliko se dandanes ne toži o živčnih boleznih! Za nervoznostjo trpi nežna dama, trščat možak. Živčevje se največ kvari s prenapornim duševnim delom ali pa vsled hudih boleznij, pretresajočih nesreč, naglih nezgod, nezmer-nosti v jedi, pijači itd. Ta bolezen pa se potem podeduje od roda do roda.
Nekaka nervoznost, huda nervoznost nahaja se v današnjih dneh v javnem življenji, da se marsikdo objestno in brezvspešno bori z življenja valovi, ugonablja si duševne in telesne sile, ter slednjič pogine. Ta nesrečna bitja, večjidel iz omikane družbe, strmoglavijo v prepade bore se brez vedre glave z napačnim idealstvom proti grudastermi materijalizmu.
Označena nervoznost pa porodi sanjarstvo, hudo duševno bolezen, ki dobiva smrtno kal v mladeniški dobi.
Poglejmo naj preje, kako se pojavlja ta bolezen. V nežni dobi jo je težko zapa-žati, a vendar mora vže ljudski učitelj imeti pazno okö, zlasti po mestih, da se ne prikaže prva klica tej bolezni. No misli, da bode oni učenec vže sanjar, ako ima tako-zvane „sanjave" oči, katere zna tako izrazovito obračati, ter preminjati jihov lesk, poslušajoč zanimivo povest učiteljevo. Sanjav učenec dela in dela, pa vse zmedeno. Četudi ima dobro glavico, delo mu ne gre gladko izpod rok. Tak učenec ti ne bode zvrševal cele naloge v šoli. Izgovarjal se ti bode celo, da ne zna, akopram veš, da bi ti bil ustmeno lahko vsako vprašanje izvajal. Z duhom je namreč redko kedaj v šoli. Vse mu prihaja pred oči, kar je videl doma in drugod. Zamišljava se tudi v grde in poltne stvari, ako je kaj takega videl ali o tem čul. Mnogokrat popolnoma zastrmeva celo pri igri. Dostikrat smeje se z igrajočiini tovariši, nevedoč, zakaj. Rad pa se tak otrok odteguje veselim družbam, da-si jegov obrazek kaže živahnost. V igri prihaja polagoma neroden, radi česar se mu tovariši posmehujejo. To ga jame peči, ne poljubi se mu igra, čim dalje bolj ljubi samoto; ljudje pa ga imenujejo „pametnega", ker se je izne-bil prejšne nedolžne živahnosti. Odslej ima zelo rahlo srce; zato ga še hujše boli zaničevanje jegovih vrstnikov. Malo bolj trpka beseda ljubljenega očeta, drage matere, ljubeznjivega učitelja spravi ga v jok, ki se ne da z lepa potolažiti, kakor pri drugih otrokih.
Sanjarstvo poprijema se otrok vsakega temperamenta; najnevarnejša je pri sangui-ničnem in koleričnem, ker imata živo domišljijo.
Vže iz teh pojavov lahko posnemljemo, kako moramo ravnati z otrokom, katerega se loteva bolezen.
Vzbujati ga je treba iz njegovih sanj, a brez opominjevanja in svarjenja. Kliči ga pogosto na odgovor! Ako ga. dobiš strmečega, prenehaj mahoma s poukom, ter zri nepremično vanj. Zdajci se predrami, ter se sramuje, da so' ga učitelj in njegovi tovariši zasačili. Pri telovadbi in igri naj bode voditelj, ter naj se hvali njegova spretnost. Nikdar pa ga ne puščaj samega; na to naj se tudi stariši opomnijo. Takemu otroku naj se ne izroča dolgočasno delo, da bi je v samoti opravljal.
Kakor sem vže poprej omenjal, da sanjarstvo ni zelo nevarno na kmečkih ljudskih šolah, ter se mu prav lahko vprek postopa. Na kmetih imajo otroci pri skrbnih stariših vedno domačega in polskega opravila. Pri deklicah vže celo ne, ker je dekličji duh pri vsakem delu navezan le na obližje, ter se jih mišljenje dovzema samo dotičnega predmeta. Vrhu tega je pa revščina, boj za borni vsakdanji kruhek tako hud, da ni misliti na sanjarstvo, ko vže mali otrok ve, da zanj trpi 011 in ž njim jega stariši.
Drugače je v mestu, kjer se dostikrat zlati čas ubija brez dela.
S kratka naj velja tu staro pravilo Razvedrilno delo, vesele igre krep-čajo otrokom duha in telo.
Velike vzgojne opreznosti pa je treba posebno pri dijakih srednješolskih. Le pre-mnogokrat se na teh zavodih dogaja, da se učitelji premalo ozirajo na individualnost otrokovo, češ da nimajo več otrok pred seboj in velikokrat zahtevajo od prvošolca, da-si tudi komaj jednajstletnega, moškega vedenja. Neka otroška resnost se da privaditi in tudi doseči, a silnim načinom nikakor ne. Ni nam prezirati, da čim dalje pripuščamo otroku otroško naravo, tem bolje je.
Sanjarstvo se najlože zapaža na takih dijakih, kateri so bili poprej marljivi. Polagoma, včasih kar mahoma preneha marljivost. Tedaj ga začne zdraviti ta ali oni profesor z „dvojkami in trojkami." A vara se, dijak se tako ne ozdravi bolezni, ki se ga je lotila. Sprva bode dijak javno kazal svojo žalost radi učnih nevspehov, sramoval se ne bode niti solz: nesrečen, neskončno je nesrečen. Očit znak je to, da si je dijak svest svoje krivde, ter hoče popraviti zamudo v uku. Treba je torej v takih slučajih previdnosti, še več pa — prizanesljivosti! Ako bi culi vzdihe in čutili njega tiho žalost, imeli bi resnično usmiljenje s to žrtvijo nesrečnega sanjarstva. Ubogemu takemu dijaku je vse udarec usode, kar mu izpodleti pri uku; usoda in usoda in nič drugega nego usoda piše mu — dvojke. Odrasli dijak, ki je vže pozabil molitve, obrača se zdaj ž njo proti Bogu za srečo pri uku. A glej, nebo mu ni milostljivo in zdaj čuti se še ne~ srečnejšo stvar na zemlji. Poprej v časti pri učiteljih in vrstnikih, sedaj pa osamljen, , ter dvomi celo, da bi bila ljubezen dragih starišev čisto idealna; vse ga zaničuje, zavrgel ga je celö Bog!
V svojem namišljenem življenji živi v ostrem nasprotji s pravim svetom, tem ostrejšem, čim bolj se bliža doraslosti.
Veseliti se ne more tudi tedaj ne, ko je vse okolu njega v veselji. V radostni druščini strmeva, otožnost čita se mu na obrazu, ter dostikrat moti občno veselje. Zato pa pobegne iz družbe in po solzah si da duška svoji srčni bolesti. Drugikrat se sili biti z drugimi vesel, a mu vže kaj veselje ogreni, in odslej išče si le samote.
Vedno hujši so nasledki nesrečnega sanjarstva. Zmučen od dnevnega napora lega zvečer k počitku, a potrt na duhu vstaja zjutraj. Razuzdana njega fantazija deluje tudi po noči; blodne misli, hude sanje mučijo in more mu duha. Delo druge krepča, a fan-tasta ne more; duh se čuti še čvrstega in čilega, toda napadajo ga vže slabosti. Jasno je, da se tak dijak ne more do visokega popeti. To mu stiska prsi, da propada še v
hujšo otožnost. Solze le lilade mu pekoče srčne bolečine, tolaži se jedino s tem, da si ni sam kriv svoje nesreče. Sam sebi se sinili, a pomagati si ne more.
Dostikrat izprevideva tak sanjar, da je zašel s pravega pota, da je zamudil zlati čas. O vsaki stvari ve nekoliko, da-si bi bil v marsikateri vedi lahko veščak. Sedaj teka, drvi in vihra, blodi in blodi od včde do vede, kakor da se pije učenost s polno kupo, vse in vse hoče dohiteti in popraviti, kar je zamudil, kar si je pokvaril v prvej mladosti. Daues se poprijema te, jutri pa druge vede. Pri resnem delu nima miru njega zbegani duh. Vmes ga marsikaj zadržuje, delo mu zaostaja, srcu in duhu omrzi vstrajnost. Vse njega delovanje ima znak vihravosti, volja mu je brez moči. Slednjič
zasluje le kot — „verkanntes Genie".	(Dalje sledi.)
—
Vrnitev v domačijo.
(Učna slika IV. čitanka.) (Konec.)
A. Stvarna obravnava.
Kaj ima na čelu ta spis? — (Četiri vrstice v pesniški obliki.) Nam so vže znane te besede. Beri jih. Ti — Te besede imajo slične misli kakor ta spis. Navadno imenujemo stavke, na čelu kakšnega branja, povzete iz kakšnega pesnika ali iz narodnega blaga, „geslo". Kaj zvemo v tej kitici? — Kako bi lahko rekli mesto „pesnik se je eesto-krat spominjal doma?" (Večkrat).
Bodemo brali. Učitelj čita ves spis; potem jeden izmed boljših učencev.)
Koliko odstavkov ima ta spis? (4)
Beri prvi stavek — ti. Kako lahko rečemo mesto „peš koraka"? (Gre.) Mesto „po stezi" ? (Po poti, ozki cesti) — Beri drugi stavek, ti. Kako lahko rečemo mesto „brda" (Holmce), mesto „ravni?" (Ravnine, doline, doli). Beri čl. stavek, ti. Kako lahko rečemo mesto „mrak se dela?" (Mrači se) nobedue „sape" ni okrog? (Vetra). Zakaj pravi pisatelj trudna stopinja? (Ker je potnik vže daleč prišel). Kako lahko rečemo mesto „stopinja drobi na pol zinili sneg"? (Noge bredejo sneg ali potnik maha proti domu). Kakšen sneg drobi noga? (Na pol zmrzli). Kaj zvemo? — (Da je bila precej huda zima). Dalje beri — ti. Kaj zvemo v 4. stavku. Beri prihodnji stavek? — Kako bi lahko rekli mesto „videl je dokaj sveta" ? (Dosti dežel, mest). Koga je potnik
spoznaval po svetu? '(Rodove, ljudstva). Beri dalje — ti. Ali se je srečnega čutil v tujini? — Kje je torej našel več sreče, širom sveta ali doma pod slamnato streho? — Kaj mislite — zakaj V — (Ker je našel po svetu poleg velikega bogastva in blišča in vrišča tudi mnogo bede in tug). Beri zadnji stavek I. odstavka — ti.
Kaj smo zvedeli v I. odstavku? — Kdo mi ve povedati vsebino prvega odstavka na kratko, morebiti z jednim stavkom? — (Vrnitev z dolge poti v domačijo in prispodabljanje nje sreče s srečo na tujem). — Se na tablo napiše!
Drugi odstavek se čita od stavka do stavka ter se stvarno razloži. Manj znane besede se z onimi zamenjavajo; kakor dospe, pride — ustavi, obstoji. — Kaj zvemo v drugem stavku II. odstavek? — Kaj se to pravi „hiša stoji na samem"? — Kako bi lahko rekli mesto „bel plašč je pogrnen? — (Sneg pokriva dolino). Mesto „klanček?" Nagnen svet. — Kaj se to pravi „mala domačija mu je bila svet?" (Da ni poznal več sveta kakor svojo domačijo, in vendar mu ni bilo dolg čas doma, za ves svet izvan domače ograje se ni pečal.) Kako se mu je zdelo vse doma? — Kako bi lahko rekli mesto „vesoljnem svetu" ? — (Vseobsežnem svetu — za njega). Pripoveduj mi zapopadek II. odstavka — ti. Kaj nam
popisuje? — Kdo mi ve vsebino tega odstavka povedati v jednem stavku? — (Nam opisuje domačijo). Se napiše na tablo.
Beri III. odstavek — ti Kaj zapazi potnik? — Kako bi lahko rekli mesto „dviga?" (Vzdiguje). Čemu prispodablja podobo dima? (Curku visečemu v zimi od slamnate strehe, ki je zgoraj debel in se polagoma izgublja). Kaj primerja dimu ? — (Življenje). Zakaj ? Čemu še lahko človeško življenje prispodabljamo? — (Kapljici na veji viseči). Kakšne misli nam ta odstavek pove? (Katere je vzbudil potniku pogled na hišo). — Se na tablo napiše.
Beri prvi stavek IV. odstavka. Mesto „podobe se mu stvarjajo v duhu, spominja se domačih". — Beri dalje, ti. Koga vidi? — Zakaj mati zamišljeno stoje? — Beri drugo podobo, ti. Kaj se to pravi „mož trde škorje, pa dobrega zrnja" ? (Da so oče krepki, ne mehkužni, pa povsem blaga duša). Beri tretjo podob", ti. Mesto „ugiblje", zmišlja, prevdarja, upa, da bo srečna". Beri zadnja dva stavka, ti. Kaj se ga polasti ?
Kaj nam popisuje ta odstavek ? — (Spomine v živih podobah iz otročjih let). Se na tablo napiše. Kaj je potnika napotilo proti domu? — Ljubezen do starišev, do domačije, do domovine). Kaj se učimo iz tega branja? (Svoje ljubiti, svoj rod ljubiti, svojo domovino ljubiti). Nauk se napiše k dispoziciji spisa na tablo. Kdo je spisal ta spis? — Kaj vemo o Jurčič-i? — Da je najboljši slovenski pripovedovalec.
Kaj nam pove I., II., III., IV. odstavek? Kaj se učimo iz tega branja. Zdaj se spis z učenci večkrat prav razločno čita.
Vporaba spisa v spisno nalogo.
Ta spis nam v drugem odstavku prav lepo popisuje domačijo. Bodemo skusili tudi mi popisati vsak svojo domačijo.
1.	povedali bodemo, v kateri občini stoji vsakemu rojstna hiša.
2.	bodemo popisali hišo, ali je zidana, lesena, se slamo ali z opeko pokrita;
3.	lega hiše — v dolinci, na hribu;
4.	gospodarska poslopja;
5.	bližnji potok, studenci;
6.	Kaj je pred hišo? trata, sadni vrt, za hišo ? vrt, travnik, njive;
7.	osobje v hiši —- oče, spoštovan mož, mati, skrbna gospodinja, brati, sestre;
8.	spomini na otročja leta, ko še nismo šole obiskavali. (Tukaj nas je mati učila moliti, tukaj smo nabirali prve rožice itd.)
9.	trden sklep, ljubiti domačijo, ž njo domovino, in je nikdar ne pozabiti.
B. Formalna obravnava.
Beri prvi stavek, ti. „Mlad mož peš koraka po stezi". Kakoršen je? (Razširjen in sicer pripovedovalen stavek.) Kaj se tukaj dopoveduje? (Da „koraka".) Beseda „koraka" je v tem stavku dopovedek (predikat), kot besedno pleme glagol, po pomenu nepreha-jalni glagol, z ozirom na trpež djanja ne-dovršen glagol, tretje osebe jednine, sedanjega časa, tvorne oblike, določen naklon. Kdo koraka? (Mož). Beseda „mož" je v tem stavku osebek (subjekt), kot besedno pleme samostalnik moškega spola, jednine, prvi sklon (imenovalnik). Kakšen mož koraka? — Mlad. Beseda „mlad" je v tem stavku prilastek (atribut), kot besedno pleme pridevnik, možkega spola, jednina, 1. sklon, 1. stopnja in spada k osebku mož. Kje koraka mlad mož? (Po stezi). „Po stezi" je v tem stavku prislovno določilo kraja, kot besedno pleme samostalnik s predlogom v 5. sklonu. Kako koraka mlad mož po1 stezi? (Peš.) — Beseda „peš" je v tem stavku prislovno določilo načina, kot besedno pleme prislov načina. Povej mi goli stavek, ti. (Mož koraka). Povej mi stavkove člene po vrsti, ti!
[Mlad je prilastek, mož je osebek (subjekt), peš je prislov, določ. načina, koraka je dopoved (predikat), po stezi je prislovno določilo kraja.]
Povej besedna plemena po vrsti, ti! [Mlad je pridevnik, mož je samostalnik, peš je prislov načina, koraka je glagol, po

je predlog 5. sklona na vprašanje kje, na vprašanje kam četrti, stezi je samostalnik.
Pretvori ta stavek v prašalni stavek, ti! [Ali mlad mož peš koraka po stezi V] Velelni stavek, ti! [Mlad mož, korakaj peš po stezi!] Želevni stavek! [Mlad mož naj koraka peš po stezi!] Pogojni stavek! [Mlad mož bi korakal peš po stezi.]
Kaj je glede na pravopisje pomniti ? — (V začetku stavka se piše z veliko začetnico, beseda „mož" se piše z ž ne s š, na konci stavka se napravi pika). Povej mi glagol v tem stavku! Spregaj ga!
Stvori I. delež, sedanjega časa tvorne oblike — korakaje; stvori II. delež, sedanj, časa tvorne oblike —■ korakajoč; stvori II. delež, preteki, časa tvorne oblike — korakal. Nedoločnik — korakati, glagolnik — korakanje, Namenilnik —- korakat.
Povej mi prvi samostalnik v stavku. Sklanjaj mi ta samostalnik v jednini, ti; dvojini, ti; množini, ti!
Povej mi ta stavek v preteklem času, prihodnjem času!
Na ta način se vadi slovnica na podlagi obdelanega spisa.
Vspored v razpravo stavkov:
1. Stavek se čita in pove, kakšen je, ali je pripovedovalen, veleven, želeven, pogojen, glede na samostojnost misli glaven
ali odvisen, ako je združen, se pove iz koliko stavkov je sestavljen.
2.	Tukaj se dopoveduje--. (Dopo-
vedek, predikat).
3.	Kdo ali kaj se vpraša po osebku, subjektu, včasih koga ali česa, komu ali čemu ?
4.	Se vpraša po dopolnilu v IV. III. ali II. sklonu.
5.	Se vpraša po prilastku.
6.	Se vpraša po prislovnih določilih.
7.	Pove se goli stavek.
8.	Stavkovi členi se navedejo po vrsti, kakor se nahajajo v stavku.
9.	Besedna plemena se navedejo po vrsti, kakor so nahajajo v stavku.
10.	Pretvarjanje stavkali. Glede na pravopisje je pomniti.
12.	Se pove glagol, ki se sprega, tvo-ritev deležnikov.
13.	Pove se iz stavka samostavnik, katerega je sklanjati.
14.	Stavek se pove v vseh časih.
Slovniške naloge.
1.	Razpravite prvi stavek pismeno.
2.	Izpišite vse glagole prvega odstavka.
3.	Izpišite vse samostalnike prvega odstavka.
4.	Izpišite vse pridevnike prvega odstavka in slične naloge.
Franc Zopf.
-<3*SÖ--
Naše šolsko vrtnarstvo.
Piše F. K.
I.
Dandanes, ko se povsod povdaija velika važnost šolskih vrtov kakor učilo in vzgojno sredstvo sploh, reklo bi se vodo v Savo nositi, ako bi natančneje razpravljali o njih pomenu. Navzlic temu je še mnogo slovenskih ljudskih šol, katerim nedostaje šolskega vrta. Vzroki temu nepovoljnemu pojavu so nekoliko malomarnost krajnih šolskih svetov, uboštvo občin, neugodne razmere tal (kakor na Krasu), a morebiti tudi nekaj malobriž-nost nekaterih učiteljev.
Marsikaterega čitatelja bode zanimalo zvedeti, kaki) so šolski vrti razširjeni po slovenskih deželah. Jim sem sestavil nastopne razpredelnice, vzemši podatke iz „Popotn. koledarja" za leto 1892. Evo jih!
I.	Kranjsko.
Tek. j ... .	število	Število	Število	Nedostaje	Nedostaje
.. Ime solskega okraia	. , ,.,	otevno	šokkili vrtov	nanAin;l
štev. s •>	Ijudsk. sol	šolskik vrtov	drevesnic	? " vrt?v	popolnih
v .	in drevesnic	solskih vrtov
1.	Črnomelj............20	17	—	3	3
2.	Kamnik ............29	13	6	10	16
3.	Kočevje............33	5	4	24	28
4- Kranj..............33	3	7	23	30
5.	Krško..............24	11	5	8	13
6.	Litija............21	12	1	8	9
7.	Ljubljana (okolica) . .	28	10	6	12	18
8.	Logatec................24	5	10	9	19
9.	Novomesto..........31	18	6	7	13
10.	Postojina............36	14	9	13	22
11.	Radovljica..........23	7	5	11	16
Skupaj .	302	115	59	128	187
II.	Štajersko.
Tek. , , . . . .	število	Število	Število	Nedostaje	Nedostaje
štev. Ime solskega okraja	^	^^	šolskih vrtov	popolnih
in drevesnic	solskih vrtov
1.	Brežice..............12	6	5	1	6
2.	Celje (okolica) ....	23	7	13	3	16
3.	Gornjigrad..........11	3	7	1	8
4.	Gornja Radgona ...	6	2	3	1	4
5.	Konjice..............16	4	10	2	12
6.	Kozje................14	3	9	2	11
7.	Laško..............18	11	5	2	7
8.	Sv. Lenart..........7	—	5	2	7
9.	Ljutomer............7	2	3	2	5
10.	Mahrenberg..........14	6	5	3	8
11.	Maribor (okolica) ...	30	9	16	5	21
12.	Ormož..............10	3	4	3	7
13.	Ptuj (okolica) ....	25	9	13	3	16
14.	Rogatec..............8	3	4	1	5
15.	Sevnica..............7	2	4	1	5
16.	Slov. Bistrica ....	11	1	8	2	10
17.	Slovenjigradec ....	8	1	5	2	7
18.	Šmarje..............11	3	6	2	8
19.	Šoštanj..............10	5	4	1	5
20.	Vransko............6	—	4	2	6
21.	Arvež..............3	—	1	2	3
22.	Cmurek..............2	—	—	2	2
Skupaj . .	249	70	134	45	179 III. Primorsko.*)
Tek" Ime šolskega okraia	število	Število	Število	Nedostaje	Nedostaje
štev. solskega okraja ijudsk. šol	šolskih vrtov	drevesnic	äolsk-h vrtov	popolnih
in drevesnic	solskih vrtov
1.	Trst (okolica) ....	10	2	2	6	8
2.	Gorica (okolica) ...	68	34	1	33	34
3.	Gradišče............8	—	—	8	8
4.	Sežana..............35	9	—	26	26
5.	Tolmin..............22	13	1	8	9
6.	Koper..............19	3	4	12	16
7.	Pulj................13	—	—	13	13
8.	Volosko..............11	2	2	7	9
Skupaj .	186	63	10	113	123
*) Tukaj se ozir jemlje samo na ljudske šole s slovenskim	učnim jezikom.
IV. KoroSko.
Tek. štev.
Ime šolskega okraja
Število
Število
ljudsk. šol šolskih vrtov
1.	Beljak.....
2.	Celovec (okolica) .
3.	Št. Mohor ....
4.	Velikovec ....
5.	Wolfsberg ....
28 31 6 41 1
14 19 2 14
Število drevesnic
3 1 2
14
Nedostaje	Nedostaje
šolskih vrtov	popolnih
in drevesnic	šolskih vrtov
11	14
11	12
2	4
13	27
1	1
Skupaj
107
49
20
38
58
V. Skupen pregled.
> <D >00 M	Ime dežele	Število ljudskih šol	Šolskih vrtov		Drevesnic		Nedostaje šolskih vrtov in drevesnic		Nedostaje popolnih šol. vrtov	
H			štev.	01 ' 0	štev.	°/o	štev.	0 /o	štev.	%
1 2 3 4	Kranjsko . . Štajersko . . . Primorsko . . . Koroško ....	302 249 186 107	115 70 63 49	38-08 28-11 33-87 45-80	59 134 10 20	19-54 53-82 5-38 18-69	128 45 113 38	42-38 18-07 60-75 35-51	187 179 123 58	61-92 71-89 66-13 54-20
	Skupaj . .	844	297	35-19	223	26-42	324	38-39	547	64-81
Odveč bi bilo mnogo govoriti o razširjenosti šolskih vrtov po Slovenskem, vsaj zgornja števila dovolj jasno govore. V tem oziru se nikakor ne moremo ponašati, da se je vže dovolj storilo, kajti popolne šolske vrte najdemo le pri dobri tretjini ljudskih šol, dočim skoraj dve tretjini teh — žal — nedostaje. Najbolj pa je obžalovati, da 324 šol ali 38-39% še nima niti drevesnice, kjer je jedino možno vspešno posredovanje prvih in temeljnih naukov o umnem sadjarstvu. Vsaj ni treba, da bi morale biti obširne drevesnice; nekaj gredic je možno povsod prirediti, katere bi zadostovale omenjenemu smotru. O tem pri drugi priliki več. Na tem polji je še pač treba mnogo storiti. Na noge torej slovenski učitelji in kraj ni šolski sveti, da bodemo tudi v tem oziru napredovali v prid naroda našega.
II.
„C. kr. vrtnarska družba za Štajersko" v Gradci razpošilja nekaj let sem vsake spomladi voditeljem šolskih vrtov razna semena, da na poskuševališči napravljajo poskuse ter potem poročajo, kako so se posamezne vrsti obnesle. To je velike važnosti, ker se s takimi poskusi dožene vrednost pojedenih kulturnih rastlin, zlasti zelenjadi.
Lansko leto je na Štajerskem 316 šol. vrtnarjev narejalo omenjene poskuse, od katerih pripade na slovenski Štajer 110. Opazovale so se nastopne vrsti zelenjadi: 1. glavnata salata „Riesen von Neapel"; 2. paradižnik „Ficarazzi" velik, rudeč; 3. tržni grah „Čudež iz Amerike"; 4. voščeni pritlični fižol (rumenostročni orel); 5. špinača od Gaudrv; 6. gomoljast trnocelj (Stachis affinis ali tuberifera) —; od cvetlic pa te-le: To-renia Fournieri, Senecio elegans in Reseda odorata „Machet".
Na slovenskem Štajerskem so o poskusih poročale sledeče: Okrajno glavarstvo Celje: Št. Jernej (A. Eberl), Bočna (M. Dedič), Celje (J. L. Weiss), Št. Jurij (Fr. Šorn), Št. Jedert (J. Šeligo), Konjice (P. Kapun), Gorica (A. Žager), Griže (J. Supanek jun.), Polzela (A. Farčnik), Sv. Duh v Ločah (P. Leitgeb), Hrastnik (J. Sorčan), Št. Jungert (A. Šebat), Loka (J. Supanek sen.), Ljubno (P. Wudler), Št. Lovrenc (J. Rupnik), Šmarje (F. Ferlinc in J. Debelak), Šmihelj nad Mozirjem (M. Zdolšek), Zgornja Ponkva (K. Wisiak), Gornja Rečica (A. Guns), Št. Pavel (J. Vidic), Št. Peter v medvedovem selu (A. Strmšek), Sv. Peter v sav. dol. (J. Klopčič), Pletrovče (G. Potočnik), Razbor (BI.
Jurko), Blagovna (O. Pustisek), Zreče (L. Tribnik), Sv. Rupert (M. Lah), Žiče (J. Jurko), Zibika (E. Blenk), Špitalič (F. Leskovar), Žusen (J. Kotnik), Trbovlje (J. Irgl), Trbovlje-Vode (J. Kern), Teharje (K. Vrečer), Laško (K. Valentinič), Št. Vid (M. Žumer), Sv. Frančišek (A. Zmrzlikar).
Ljutomer: Sv. Duh (F. Cajnko), Negova (K. Budna), Ščavnica (F. Sadu), Veržej (F. Pire) in Cven (T. Pušenjak).
Maribor: Sv. Benedikt (g. Bregant), Brezule (M. Gobec), Studence (J. Jager), Frajham (Fr. Pirkmaier), Kamnica (J. Schatz), Sv. Jurij na Pesnici (J. Družovič), Sv. z Jurij v Slov. Gor. (B. černko), Črešnjevci (B. Tominc), Sv. Križ pri Mar. (J. Schulmann), Sv. Kungota (F. Sernec), Laporje (M. Planker), Lehen (J. Kopič), Sv. Lovrenc ob kor. žel. (M. Möge), Maribor v tov. koloniji (P. Irgolič), šolski vrt kaznilnice (H. Triebnik), Sv. Martin (A. Gselman), Sv. Marjeta na dr. p. (A. Golob), Sv. Marjeta na Pesn. (J. Spricej), Makole (R. Škorjanc), Sv. Peter (P. Pavlin), Pekerje (H. Wesiak). Radvanj (Sr. Majcen), Slivnica (K. Pestevšek), Sp. Polskava (E. Triebnik), Slöv. Bistrica (Fr. Windisch).
Ptuj: Dornava (Th. Weinhardt), Velika nedelja (J. Košar), Hajdina (V. Kotzmuth), Št. Janž na dr. polji (A. Hren), Kostrivnica (M. Čoki), Št. Lorenz (F. Šijanec), Ptujska Gora (D. Serajnik), Ptuj (S. Krajnc), Ptuj okolica (J. Kavkler), Središče (S. Štrenkl), Runeč (F. Vabič), Sela (J. Reisinger), Zavrče (A. Križ), Sv. Urban (J. Kotzmuth), Št. Vid (J. Robič), Vurberg (F. Žiher), Cirkovce (J. Farkaš).
Brežice: Sv. Anton v Leskovci (J. Knapič), Artiče (J. Kline), Bianca (A. Skalovnik), Dobje (G. Augustinčič), Kozje (F. Böheim), Buče (S. Gajšek), Globoko (J. Mešiček), Podsreda (A. Šket), Kapele (F. Kramer), Sevnica (T. Dernjač), Planina (A. Zaplata), Pilštanj (J. Čižek), Pišece (A. Kokoš), Reichenburg (F. Jamšek), Sromlje (M. Tramšek), Bizeljsko (A. Skubec), Zabukovje (V. Weber), Zagorje (J. Hočevar).
Slo ven j ig ra d ec: Sv. Anton na Gori (J. Stibler), Muta (B. Marko), Št. Janz (Š. Srabotnik), Ribnica (L. Korže), Vozenica (S. Viher), Topolšica (M. Ratej), Slovenji-gradec (J. Barle), Velenje (V. Brenee).
*
* *
Poskusi v obdelovanji zgoraj omenjenih vrsti imeli so nastopni vspeh: 1. Poskusi z vsemi tremi cvetlicami so v obče zadovoljni, kajti od 110 se jih je 89 zelo dobro, deloma dobro ali vsaj dovolj no obneslo. Najmanj je vzkalila cvetica: Torenia Fournieri, najboljši vspehi pa so se dosegli z rezedico „Machet", ki se je povsod dobro vspevala. Zlasti Reseda odorata in Senicio elegans sta bogato cveteli, in prvo so bučele rade obiskovale, zato naj bi se pred bučelnjaki ali vsaj v bližini negovala v prid bučelarstva.
2.	Glavnata salata „Riesen von Neapel" je pri 70*) poskusih imela negativni in le , v 23 krajih zadovoljni vspeh.
3.	Paradižnik „Ficarazzi" se pri 15 poskusih ni ob nesel (vzrok toča), v 66 šol. vrtili pa dobro.
4.	Tržni grah „Čudež iz Amerike" se je pri 25 poskusih ponesrečil, dočim je v 55 šol. vrtih dobro vspeval. V obče je bilo na Štajerskem 82-8°/'„ povoljnih vspehov.
5.	Voščeni pritlični fižol, rumenostročni orel je imel pri 89 poskusili ugodne vspehe.
6.	Ravno takö „Gaudry-jeva" špinača, ki je imela 91 dobrih vspehov ali v obče 82-8%.
7.	Gomoljast trnocelj (Stachys affinis) pa se skoraj nikjer ni obnesel ali zelo slabo. Mnogo gomoljev dobili so šol. vrtnarji vzgrbančene in plesnive, ki niso bili več kaljivi.
*) Te številke nanašajo se povsod le na poskuse slovenskega Štajerja.
ose-
Komenskega nravoučnih desetero.
Preložil R. K.
I.	Ne govori vsega, kar veš; ne veruj vsega, kar slisiš; ne želi si vsega, kar vidiš; ne stori vsega, kar moreš, temveč kar moraš, stori dobro in bodi oprezen!
II.	Bodi skromen, sramežljiv, molčeč, a nikoli ne preveč zgovoren! Kadar kdo drug govori, molči; ako k tebi govori, poslušaj ; ako ti kdo kaj naroča, stori mu po volji!
III.	Bodi k vsakemu vljuden, k nikomur laskav, čuvaj se prilizovanja!
IV.	Bodi spraven in pravičen! Ne želi si ničesar tujega, ničesar si ne prisvajaj !
V.	Udaj se marljivosti, praznovanje prepuščaj lenuhom!
VI.	Sreča je opoteča. in nestalna, ona prinaša različne dogodke, čestokrat jako žalostne; a ti ne cvili, ne jadikuj, temveč prenašaj potrpežljivo!
VII.	Bodi dobrotljiv in milosrčen! Ako te kdo česa prosi, daj mu, če imaš; ubogemu pomagaj, če moreš!
VIII.	Ako te je kdo razžalil, odpusti mu! Ako si pa ti komu kaj žalega storil, pomiri in potolaži ga! Krasno je zatreti maščevanje, odpustiti krivdo in spregledati kesajočemu se!
IX.	Govori vedno istino, ne laži!
X.	Ne zavidaj nikomur, skazuj se hvaležnega vsakemu in dopadal bodeš vsem dobrim ljudem!

Proslava 3001etnice
V predvečer slavnostne tristoletnice je bila večina mest po Češkem in Moravskem razsvetljena ter z zastavami okrašena, po hribih in holmcih pa je gorelo brezštevila kresov in pokali so možnarji; istega večera so priredili v mnogih mestih bakljade, a drugi dan zgodaj pa slavnostno godbeno budnico. Tako je častil češki narod s ponosom velikost svojega najslavnejšega sina Jana Amosa Komenskega. Kakor je znano je naučni minister pl. Gautsch prepovedal prirejati Komensky-jeve slavnosti po šolah s šolsko mladino z dostavkom, da se pa smejo prostori šolskih poslopij uporabiti v vsakem slučaji bodi-si za učiteljske bodi-si za neučiteljske slavnosti. Češki pedagogiški listi poročajo, da je baš ta prepoved pomogla slavnostim do vrhunca navdušenostij tudi v najskritejših krajih in v najnižjej vrsti naroda. V obče so 28. marcij proglasili za narodni praznik po deželah Češke krone ter ga posvetili od najvišjega gentlemena do zadnjega delavca neminljivemu spominu slavnega Komenskega.
Šolske slavnosti Komenskega na Pruskem. Naučni minister pl. Zedlitz je pred svojim odstopom ukazal na povelje cesarjevo, da morajo na vseh ljudskih kakor tudi na srednjih in visokih šolah osobito na učiteljiščih za učitelje in učiteljice slaviti dne 28. marcija tristoletnico Komenskega. V navedenej okrožnici se izrecno zahteva poučiti mladino o nesmrtnih zaslugah Komenskega za vzgojo in pouk. Okrožnici je priložil minister poziv pro-vincijalnega šolskega colegija v Vratislavi za bližajoče se slavnosti Komenskega. Češko akademiško dijaštvo je poslalo cesarju Viljelmu II. brzojavno zahvalo v
J. A. Komenskega.
francozkem jeziku : „Razlika narodnosti ni oviralo Vašega Veličanstva slaviti našega velikana Komenskega, razlika narodnosti tudi nas ne ovira izreči Vašemu Veličanstvu svojo najsrčnejšo zahvalo!" Jednako brzojavko je dobil tudi pl. Zedlitz.
VBerolinu so dali na spomin tristoletnice vliti spominske svetinje Komenskega. Svetinje so zlatnikove velikosti ter imajo na jednej strani obprsje Komenskega na drugej pa podobo njegovega gesla in napis: „Omnia sponte fluant, absit violentia rebus!" (Vse stvari naj same od sebe gredö, odstopaj torej nasilstvo od stvarij.) Srebrne stanejo 5 mark, bronaste 2 marki, aluminijeve 2'50 mark in etvij za svetinje stane 75 dl.
V deželnem zboru Ceskem so predložili poslanci Špindler in drugovi predlog na oslavo tristoletnice Komenskega, kakor sledi: I. Deželnemu odboru se nalaga v sporazumljenji z mestom Prago, češko akademijo znanosti in umetnosti in z drugimi znamenitimi korporacijami ustanoviti „Pedagogiški muzej Komenskega". II. Deželnemu odboru se nalaga na oslavo J. A. Komenskega postaviti v pantheonu muzeja kraljevstva Češkega nadživotno obprsje Komenskega.
češka akademija znanosti in umetnosti v Pragi je priredila na oslavo tristoletnice Komenskega dne 26. marcija slavnostno zborovanje. V I. razredu je razlagal prof. dr. Durdik „o pan-sofiji J. A. Komenskega" v III. razredu pa ravnatelj Tieftrunk „o zaslugah Komenskega za češko književnost".
Zagreb. „Obzor", organ škofa Jurija Stros-majerja, je objavil obširno razpravo o Komenskem. Obzor proglaša Komenskega za najslavnejšega vzgojitelja in učitelja „par excellenee."
Mestni odbor Pražki je v svojej slav-nostnej seji dne 24. marcija daroval na oslavo Komenskega 4000 gld. Osrednjej matici 1 šolskej in 1000 gld. društvu „Komensky" na Dunaji.
Gradec. Dne 2. aprila t. 1. je priredilo Graško učiteljsko društvo slavnostno zborovanje v spomin tristoletnice Komenskega.
Beligrad. Srednješolsko uč. društvo priredilo je dne 6. aprila 1.1. slavnostno zborovanje Komenskega.
Maribor. Mariborsko učiteljsko društvo imelo je dne 7. aprila v spomin 300-letnice Komenskega slavnostno zborovanje. (O njem poročamo prihodnjič.)
©se-
Slovstvo.
Novosti.
Nove šolske knjige. Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukum o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. Spisal dr. Tomaž Romih, meščanske in nadaljevalne šole učitelj v Krškem. Celje 1892. Založil in tiskal Dragotin Hribar, 177 stranij v 8°. Cena vezanemu izvodu l gld., s pošto 10 kr. več. — O vsebini te učne knjige spregovorimo o priliki kaj več. Danes smo hoteli naše bralce le opozoriti na njo. —- Isto tako objavimo v kratkem strokovne ocene o Fr. Orožnovem „Zemlje-pisji" in o A. Senekovič-evi „Fiziki za ljudske in meščanske šole", kateri knjigi ste pred kratkim izšli.	.. ■ ' -.'
I. Črna gora. Pripovedna pesem. Spisal J. T. Turkuš. Gradec. Založil pisatelj. 1892.
črna gora se zove tudi Ptujska gora, ki je za tabor kakor navlašč ustvarjena. In zares se je sila turška svoječasno tukaj zastonj napirala ter se umaknila nazaj proti jugu, kjer jo je pri Veliki nedelji strla junaška roka slovenska.
Gospod pisatelj je na Ptujski gori doma ter
slišal, kar si ljudstvo o tem dogodku še dandanes pripoveduje. Le-to poroča on nam, a v verzih. Najlepši, v katerih se tudi izraža glavna misel, so ti: — — orjaška je Slovena moč, Če drznim prstom se sovrag dotika Svetinj mu narodnih-zakladov svetih, Ohranjenih po slavnih mu očetih.
Cena knjižici je 20 kr., v primeri k zunanji obliki mala.	___
Pomladili glasi. Posvečeni slovenski mladini. II. Uredil Anton Medved. V Ljubljani, 1892. Založil Cirilski. Tisk „Katoliške tiskarne."
To je naslov 100 stranij male 8° obsegajočej knjižici, ki sodržuje 5 mičnih pesnic, 9 povestic in 2 igrokaza za otroke. Vsebino te zunanje se prijetno predstavljajoče knjižice pogovorimo o drugej priliki, danes le omenimo, da jo je izdavatelj namenil našej mladini za piruhe, za darilo ob konci šolsega leta in drugih podobnih prilikah.
„Pomladnih glasov" stane izvod 20 kr., lično vezan 30 kr. po pošti 5 kr. več. Prodaja je „Katol. bukvama" v Ljubljani, pismena naročila pa sprejema tudi Cirilski v ljubljanskem semenišči.

Listek.
Listi s Kranjske.
m.
Gospod čestiti!
Zadnji moj list ste mi precej pristrigli; no, Vi vže veste, zakaj ste to storili! Meni se pa vendar dozdeva, da ste „malce" — pretolerantni .... Popustljivost je lepa čednost, oddel krščanske ljubezni, — a tudi tu je meja, gotova meja! Pa naj bode! Ljubiti hočemo, prikrivati, dokler gre; a če več ne pojde, kaj pa potlej? — „Vsaka sila do vremena!"
Človek je čudna stvar. Stvar je stvari podobna, a le vnajno. Notranjost pa nas razlikuje. Ne najdeš povse si jednaka človeka glede na njih mišljenje, značaje, temperamente itd. Pravijo, da na temperament posameznika vpljiva mnogo ob-nebje, v katerem živi, deluje. Tam gori v mrzli
„Sibiriji" se živčevje, ki je vendar odnosno vpljiva-joč činitelj — temperamenta, povsem drugače raz- , vija in oglaša, nego pa v bolj južnem podnebji, v katerem n. pr. je osoda meni odločila torišče dejstvo-vanja. Da, mili mi pobratim „Sibirčan!" vrli Ti sodrug in prijatelj moj, prav imaš pišoč iz mrzlega Ti dejališča v slednjem Svojem pismu: „Neprestano zbadanje, izzivanje in zavijanje ima svoj dobro premišljen namen, ki kmalu preseda. Škoda torej prostora, da bi se „Popotnik" vtikal v neplodne prepire, saj imamo nujnejšega in hvaležnega dela dovolj". Tej izjavi pritrdim, ona naj nam bode kažipot v bodočnost! Za vse čase — seveda — mi ne more veljati, meni je nekako „primirje", toda „pst!" —, skoraj sem zgrešil komaj začeto pot; težko bo šlo, gospod urednik, ta presneti „južni" temperament
Kam človek časi zabrede, če se ne zna „masat" *), to pokazal je pred kratkem nek dopisun iz Ljubljane v „Neue freie Presse". V dopisu kvasi nekaj o šolskih razmerah na Kranjskem, češ da je ljudsko šolstvo v tej kronovini zelo zanemarjeno, da je šolski pohod na Kranjskem mimo önega v Bukovini in Dalmaciji najslabši ter da se v obče opazuje znaten nazadek, to pa zato: „weil man eben deutschem Einflüsse consequent alle Thüren versperrt". Aha! tu pes taco moli! Vsaj vas poznamo, vas „after-pedagoge"! — Dokler so zvonec nosili Linhart, Sima e tutti quanti, — bilo je vse „fortschrittlich und dem Zeitgeiste entsprechend"; sedaj pa, ko je tem „reformatorjem" kranjskega ljudskega šolstva odklenkalo — upamo za vselej — sedaj pa je vse za nič . . .
*) „Masat' se" rabi se po nekod na Kranjskem šaljivo v smislu glagola: zatajiti se, zdržati se . . .
Pisatelj.
Res, da pri nas še ni vse tako, kakor bi bilo želeti! A vsak nepristranski presojevalec mora priznati, da naše osnovno šolstvo, če tudi počasi, vendar trajno napreduje. Ponemčevalne more — hvala bodi Bogu! — smo se znebili; ljudska naša šola razvija se odsihdob naravno — in to peče naše nasprotnike. Dobo Linhartov & Comp, preboleli smo, — pač za vselej !
Onih časov Judeževih grošev" si pač ne želi nobeden zaveden kranjski ljudski učitelj več! Prešli so ! . . .
Sodrugi dragi, vzradoščeni bodimo nad tem ter z jasnim očesom glejmo v bodočnost v svesti si Stritar-jevih besed:
„Ne v preteklost nazaj, nevesele nam čase minöle, Bratje, naprej oko bistro obračajmo mi!"
Da ste mi vrlo zdravi!
Vaš verni Bruno Trdnostal.

Društveni vestnik.
S Krasa. V 17. dan marcija t. 1. je imelo naše učiteljsko društvo odborovo sejo v Sežani. Udeležba je bila čezštevilna, kajti prisotstvovali so seji tudi nekateri učitelji ne odborniki iz okraja. Po pozdravu predsednikovem prečitala se je jako laskava zahvala g. Frana Vodopivca, cesarskega svetnika na čestitko, katero mu je poslalo društvo o priliki njegovega odlikovanja. Odbor je vzel to z veselim odobravanjem na znanje. Radi neljubih razmer se je morala proslava 300-Ietnice rojstva J. A. Komenskega odmekniti do prihodnjega glavnega občnega zbora, kateri bode 5. dne majnika v Sežani. Spored se naznani kesneje.
Ker baš sedaj zboruje naš deželni zbor, smo se pogovarjali tudi o vedno na dnevnem redu stoječih učiteljskih plačah. Ako nas ne varajo znamenja, in tega smo si gotovi — nima goriško učiteljstvo niti letos pričakovati kakega poboljška v svojem gmotnem stanji. Zopet bode jedno leto utonilo v morje večnosti, ne da bi prineslo učiteljstvu „ojačilo" v njegovem tužnem, pretužnem stanu. — V goriškem deželnem zboru vladajo čudne razmere. Ravnovesje v glasovih si je diametralno nasprotno in radi tega ni nam pričakovati ničesar. Le trpi in delaj ubogi „trpin" in če tudi pod težo obnemagaš, ne usmili se te vže nikdo. Rekel sem. ,—
Celjski okraj. (Vabilo.) „Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj" ima v sredo dne 13. aprila ob 10. uri dopolüdne v celjski okoliški šoli svoj mesečni zbor. Dnevni red: 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Društvene zadeve. 4. Poročilo pregledovalcev društvenih računov za leto 1891. 5. „Cesarska pesem", obravnava g. Fr. Brinar. 6. Pogovor o praznovanji J. A. Komensky-ja. 7. Nasveti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Ormoški okraj. (Vabilo.) Ormoško okrajno učiteljsko društvo zborovalo bode dne 24. aprila t. 1. ob 1. uri popolüdne v Ormoškej šoli se sledečim vsporedom: 1. Zapisnik; 2. Došla pisma; 3. „Kako je realije obdelovati, da bodo jezikovni pouk podpirale in pospeševale ?" poroča gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik J. Ranner; 4. Volitev delegatov za prihodnjo zborovanje „Zaveze"; 5. Nasveti. Prav obilne udeležbe pričakuje	odbor.
Koperski okraj. (Vabilo) k odborovi seji „Slovenskega učiteljskega društva za Koperski okraj", dne 13. aprila t. 1. ob 10. uri zjutraj v Ospo, z naslednjim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnje odborove seje. 2. Določitev časa in predmetov prihodnjemu letošnjemu občnemu zboru. 3. Posvetovanje o proslavi tristoletnega spomina rojstva veleuma JanaAmosa Komenskega. 4. Slučajni nasveti in predlogi. K polnoštevilnej vdeležbi naj-vljudnejše vabi	predsednik.

Dopisi in druge vesti.
Iz Kranjskega. (Kranjski deželni zbor in učiteljske plače). — Znano je, da je pred kratkim si, kranjski deželni zbor skrpmno prošnjo
stalnega odbora deželne učiteljske konferencije za povišanje plač, sestavljeno v smislu konferenčnega sklepa, — zavrgel. Vsled tega nastopi za kranjsko
učiteljstvo gotovo važno vprašanje, kaj nadalje storiti ?
Pred vsem je potrebno, da se učiteljstvo v svojih zahtevah popolnoma zjedini in da nadalje vsi okraji in vsa društva v svojih prošnjah jedno in isto zahtevajo. Najboljo priliko za posvetovanje in složno postopanje učiteljstvu gotovo ponuja prihodnje zborovanje naše „Zaveze".
Na tem mestu pa hočem o tej stvari tudi svoje misli razodeti, namreč:
1.	Plačilni razredi naj ostanejo kakor sedaj 700, 600, 500 in 450 gld.
2.	Vsi j ednorazredničarji naj bi bili v 3. razredu ter imeli 500 gld. letne plače, ker ti imajo največ truda; kajti poučujejo navadno največ otrok in v štirih oddelkih.
3.	Naj bi se uvrstile vse nadučiteljske službe na dvo- in trirazrednicah v drugi plačilni razred z 600 gld. letne plače.
4.	Naj bi se uvrstile vse nadučiteljske službe na četirirazrednicah v prvi razred s 700 gld. letne plače. Drugo učiteljsko mesto na teh šolah naj bi bilo v drugem, tretje v tretjem in četrto v četrtem plačilnem razredu.
V isti primeri naj bi bilo drugo učiteljsko mesto na trirazrednicah v tretjem plačilnem razredu.
Seveda pri taki razdelitvi ni mogoče odstotkov za več let naprej določiti ker ti se vsled vednega ustanavljanja in razširjanja šol spreminjajo od leta do leta.
5.	Starostne doklade naj se povišajo.
*
* *
Gotovo bi pa učiteljstvu ugajala še bolje razdelitev učiteljskih plač po službenih letih, tako da bi sleherni učitelj, ki deluje s povoljnim vspehom, prestopil vsakih 5 ali 10 let v višji plačilni razred, kajti jednake dolžnosti zahtevajo tudi jednake plače. Imenovanje nadučiteljev naj bi razvrstitev plač nič ne spreminjalo. Nadučiteljem podelila bi se poleg navadne plače le funkcijska doklada in prosto stanovanje.
Akoravno je učiteljstvo prepričano, da bi se na ta način najpravičneje uredile učiteljske plače in odpravilo šolskim gosposkam nadležno in za učiteljski stan jako poniževalno moledovanje pri oddaji služb; vendar kranjski učitelji ne moremo prej take razdelitve služb pričakovati, dokler se ta ne uvede v naprednejših deželah kakor na Nižje-Avstrijskem, Ceskem in Štajerskem.
Toliko tovarišem v prevdarek. Bog daj srečo!
—a—
Iz Ptuja. Odbor „Slov. pevskega društva" v Ptuji je v zadnji svoji seji določil za letošnji „Veliki koncert" v Šoštanji dne 14. avgusta 1892. sledeče pesni:
Mešani zbori: Volarič: „Grajska hči" ; Foerster: „Ljubici", Vilhar: „Domovini".
Moški zbori: Nedved: „Avstrija moja" ; Nedved: „Venec slovanskih pesni"; Foerster: „Gorenjski slavček" se spremljevanjem godbe.
Večinoma smo te pesni vže lansko leto razposlali.
Ce bi se pa utegnilo pripetiti, da bi kje glasov pomanjkovalo, prosimo p. n. gospode poverjenike, naj se v tem oziru nemudoma obrnejo na odbor „Slov. pevskega društva" v Ptuji, da se zamorejo pesni vežbati prej ko mogoče. Ob jednem prosimo gospode poverjenike, naj delujejo na to, da bo letošnji koncert presegel vse slavnosti, kar jih je vže društvo priredilo.
Vsa slavna društva pa še jedenkrat uljudno opozarjamo na to slavnost ter jih prosimo, naj se je v ogromnem številu udeleže.
Dragotin Zupančič, tajnik.
Boljunec. (Naznanilo in prošnja.) S hvaležnim čutom naznanjamo s tem vsem dotičnim p. n. gg. dariteljem, koji so podpisavši deloma precejšne svote za nagrobni spominek blagega pokojnega so-druga, Valentina Preložnika, v dosego plemenite svrhe izdatno pripomogli, daje vsled njihove požrtvovalnosti, podjetje vsaj na pol vže zagotovljeno.
Radi tega s tem vse one, kateri tega še niso storili, najvljudnejše prosimo, da obljubljene doneske, čim prej dopošljejo podpisanemu!
Zajedno prosimo tudi še druge plemenite znance, prijatelje in dobrotnike, naj nam z blagovoljnimi darovi nadalje prihite na pomoč, da čim preje ter kolikor mogoče dostojno in častno rešimo svojo nalogo! —
Tudi se priporočamo onim p. n. gg. tovarišem, ki so lanskega leta o duhovem prevzeli od društvenega podpredsednika, g. Krist. Bogatca, nabiralne pole za nabiranje dobrovoljnih doneskov za nagrobni spominek pokoj. Preložniku, naj nam iste z nabranim vred vrnejo kar najprej mogoče.
V Boljunci dne 6. aprila 1892. Za odbor „Slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj v Dolini."
Miroslav Anžlovar, društveni predsednik.
Na Ogrskem je bilo minolo leto 16.805 ljudskih šol, na katerih je poučevalo 24.908 učiteljev. Glede na učni jezik je bilo madjarskih šol 8994, rumunskih 2587, slovaških 1115, nemških 674, srbskih 312, ruskih 211 in hrvatsko-slovenskih 39. Uradno poročilo o ljudskem šolstvu ogrskem pravi, da se je število madjarskih šol v poslednjih 30 letih zvišalo za 146%, srbskih je bilo na novo ustanovljenih 159, broj drugonarodnih šol pa se je zmanjšal. Troški za 16.806 šol s 24.908 učitelji so znašali leta 1890. skupaj 15,495.584 gld., čemur donaša glavno mesto letni prispevek 1,647.128 gld. Jeden učitelj stane razmerno 388 gld-, jeden učenec
■rtifr"-
7 gld. na leto. Seveda so učiteljske plače raznolike. Tako dobiva n. pr. ljudski učitelj v Pešti do, 1057 gld. na leto, a učitelj v turčanski stolici samo — 46 gld. Jako se skrbi za to, da bi razumeli vsi učitelji madjarski, in res je prišlo do tega, da baje zna 22.026, torej več od treh četrtin učiteljev mad-jarščino.	_
V Tirolih je prišel zakon o nadzorovanji ljudskih šol vendar-le pred zbornico in sicer v seji dne 7. t. m. Knezoškof briksenski razložil je, držeč se izjav episkopata, principijelno stališče duhovskib krogov in cerkve sploh ter v imenu vseh škofov tirolskih izjavil, da bodo vsprejeli predloženi zakon, a le zato, da se vže vendar urede razmere v ljudskih šolah, akopram ta zakonski načrt nikakor ne zadošča potrebam šole in tirjatvam cerkve. Vodja liberalne stranke, Wildauer, je priznal, da se drži novi načrt kolikor toliko določb državnega zakona o uredbi ljudskih šol in ker ga je šolski odsek nekoliko spremenil in sicer v smislu liberalnih želja in vladnih zahtev, se mu liberalni poslanci ne bodo upirali.
Deželni zbor je potem vsprejel načrt in tako je rešeno vprašanje, ki je veliko let razburjalo javno mnenje v Tirolih. — Ob jednem se je vsprejela tudi predloga zakona o učiteljskih plačah, o kateri poročamo drugikrat. _
(Presvitli cesar) podaril je občini Spodnja Idrija iz svoje zasebne blagajnice 100 gld., da se poplača ostanek dolga narejenega pri zgradbi šolskega poslopja.
(Imenovanje.) Naučni minister imenoval je c. kr. učitelja na deški državni ljudski šoli v Trstu, začasnim okrajnim šolskim nadzornikom za ljudske šole v tržaški okolici in za slovenske privatne šole v Trstu.
(Umrl) je 24. marcija v Novem mestu profesor na tamošnji gimnaziji, gospod Valentin Ambruš v 45. letu svoje dobe. Služboval je nekdaj tudi na mariborski gimnaziji in bil od tod premeščen v Kočevje kjer je bil nekolika časa c. kr. okr. šolski nadzornik. Profesor Ambruš je bil plemenita duša, zvest prijatelj in vzoren narodnjak. Blag mu spomin!
(Gospod tovariš Jernej Ravnikar) v Litiji poživlja tem potom vse p. n. člane upravnega odbora „Zaveze slovenskih učit. društev", ki se udeležijo na velikonočni pondeljek odborove seje v Litiji, naj mu tö radi kosila pravočasno naznanijo, da se jim ne zgodi tako, kakor lani.
Premerabe pri učiteljstvu. Gspdč. F ran j a Š mi tik, učiteljica v Boštanji, dobila je 2. učiteljsko mesto v Smledniku, gspdč. Apolonija Dolinšek učiteljica v Tujnicah 2. učit. mesto v Komendi (Št. Peter), gspdč. Josipina Fortuna učiteljica v Velikem gabru pa je na svojem mestu stalno nameščena. — Gospod August K o če v ar, sedaj v Radvanji pride za suplenta v Studence pri Mariboru, gospod Franc Breznik pa isto tako iz Frama na poddružnico v Brezno.
Popravek. „V članku „Concretual-Status" štev. 4. „Popotnika" nahaja se nekaj tiskarskih pogreškov, ki bi utegnili č. citatelje motiti. Na str. 51 ima stati v 4. odstavku: Provizorični podučitelji po 360 gld. (mesto 330 gld.). — V 5. odstavku na istej strani ima se glasiti zadnji stavek: V službi najstarejši prositelj ima pred vsemi drugimi pravico do razpisane službe itd. Na koncu spisa: Kajti vsak delavec je (svojemu stanu, delu in odgovornosti primernega) plačila vreden.
Listnica.
Vsem sotrudnikom in prijateljem našim želimo prav vesele velikonočne praznike!
Nekaterem naročnikom, ki nam vkljub večkratnemu opominu vže dlje časa niso nič naročnine poslali, današnje številke nismo več poslali. S tem pa ne rečemo, da jim dolg odpustimo. Upamo marveč, da se svojej dolžnosti prej ko prej radovoljno odzovejo ter ne čakajo da bi jih morali v to siliti. Ob jednem opozaijamo pa tudi vse druge, katere zadeva, da poravnajo vsaj stari dolg, ako žele še list dalje prejemati. Razmere nam namreč ne dopuščajo da bi list — do negotovega časa — na up naprej pošiljali.	UpravniStvo.
Kdor ima ter želi oddati I. letnik „Popotnik-a'
to naznaniti uredništvu „Popotnik-ovemu".
(1880. 1.), naj raci
Št. 106.
Nadučiteljsko mesto.
Na trirazrednici v Rogatci, v III. plačilnem razrodu v stanovanjem v novem šolskem poslopji, je umestiti nadučiteljska služba.
Prosilci naj svoje opremljene prošnje z dokazom, da so zmožni poučevanja v slovenskem in nem-
Razpis natečaja.
škem jeziku, — da so avstrijski državljani, in da so sposobni za subsidaričen pouk katoliškega vero-nauka, vložijo predpisanim potom do 7. maja t. 1. pri krajnem šolskem svetu Rogatec (Rohitsch). Okr. šolski svet Rogatec, 20. marcija 1892. 2 — 2	Predsednik: Scher er s. r.
Vsebina. I. J. A. Komensky. (I.) (H. Schreiner.) - H. Črtice o vzgoji m pouku. (I.) (Ivan Stukelj ) — III Vrnitev v domačijo. (Konec.) (Franc Zopf.) — IV. Naše šolsko vrtnarstvo. (F. K.) — V Komenskega nravoučnih desetero. — VI. Proslava 3001etnice J. A. Komenskega, — VII Slovstvo. (Novosti.) — VIII. Listek. Listi s Kranjske. (III.) (Bruno Trdnostal.) — IX. Društveni vestnik. — X. Dopisi in druge vesti. — Listnica. — XI. Naznanilo. — XII. Natečaji.
Lastnik in založnik: „Zaveza".
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec.)