Ueitelji. šolski molje, šolski prijafelji! Šola je lepa in koristna naprava. Srečen je narod, ki ima dobro vredjene šole. Dobre šole, zlasti prav osnovane in z vsem preskerbljene ljudske šole poraorejo veliko veliko k njegovemu blagostanju, k njegovi časni in večni sreči! Kakošne so pa ljudske šole v naši oži domovini, v naši preljubi kranjski deželi? So li v takem stanu že, da morejo zdatno pospeševati blagostanje našega Ijudstva? Žalibog, da niso! Naša ljudska šola ima šc obilo obilo pomanjkljivosti. Vse tii našteti bi bilo odveč. Sej jih šolski raožje^ tudi pri nas prav pogostoma odkrivajo. Le ene naj omenimo. Šola potrebuje duševne in materijalne podpore. Šolske namene pospeševati bi moralo splošno občinstvo. To se pa pri nas no zgodi. Zavoljo tega smo osnovali v Idriji društvo z imenom ,,Sola". ki bode imelo važno in težavno nalogo: materijalno podpirati revno kranjsko ljudsko šolstvo. V ta namen bode društvo po vsem Kranjskem in tudi drugod pri šolskih možeh, šolskih prijateljili in domoljubih pobiralo blagovoljne darove v denarji, knjigali, šolskih pripravah, učnih pomočkih i. t. d. Z dobljenim denarjem bode društvo kupovalo razne šolske potrebščine, in jih darovalo ubogim ljudskim šolam, slabo plačanim učiteljem in revnim učencem. Pred vsem bodo dobivali take daruve tisti učitelji in tiste šole, ki se sarai kot pravi udje pri društvu vdeležujejo. Ako bode društvo z obilim blagom razpolagati moglo, delili se bodo včasi tudi drugim šolam in učiteljem male podpore. Da bode pa društvo naše revne šole res preskerbovati raoglo z omenjenimi šolskimi rečmi, kterih jim tako zelo primanjkuje, da ravno zavoljo tega napredovati ne morejo; potrebovalo bode samo veliko, veliko podpore. Zarad tega podpisani osnovalni odbor vljudno vabi, da pristopijo k društvu: a) Ijudski učitelji na Kranjskem, da bodo dobili za mali donesek veliko veče povernilo, obstoječe v raznih, za svoj stan primernih knjigah in drugih potrebnih in koristnih rečeh; b) ljudske šole, t. j. šolska predstojništva, krajni šolski sveti, da bodo šole dobivale razne učne pomočke, revni učenci šolske knjige in priprave; c) šolske prijatelje in domoljube, da društvu pomagajo kot podporni udje ali kot dobrotniki, ki društvu veče ali nianjše darove naklanjajo. Najmanjša stvar se radovoljno in hvaležno sprejme. Verh tega vljudno prosimo vse učiteljc in šolske prijatelje, da naše društvo živo priporočajo, da nabirajo ude in darove, ter jih simkaj naznanjajo in pošiljajo. Tiste šolske može, ki bi to opravilo stalno prevzeti blagovolili, prosimo, da bi nam to kmali naznanili. (§. 12.) Društvo prične svoje delovanje s 1. avgustom t. leta. Do 1. oktobra bode pobiralo doneske, in meseca novembra bode pervikrat vdeležnikom naklonilo to, kar bode dosihmal nabralo. Društvo ne bode denarja na kapitale kupičilo, — vse bode tukaj šolara razpošiljevalo; kajti tii velja: nagla pomoč je zdatna pomoč. Naznanila k pristopii; doneski in darovi naj se začasnemu blagajniku J. Lapajne-tu, učitelju v Idriji, pošiljati blagovolijo. V Idriji, 24. julija 1871. Osnovalni odbor: F. Stegnar, Gr. Žerjov,Št. Lapajne, c. k. okrajni solski nad- c. k. eodnijeki pristav;tergovec; zornik; J. Bupnik,J. Lapajne, učitelj;. učitelj. v P raviIa društva v podporo kranjskemu Ijndskemu šolstvu s sedežem v Idriji. Namen društva. *. 1. Natnera društva je: ftiaterijaluo podpirati kranjsko Ijudsko šolstvo. Pripomočki. %. 2- 1. Da društvo doseže svoj nanien, bode pri družabnikib pobiralo vpisnino iri letne doncske, pri šolskih prijateljib in dobrotnikih pa vsakoršne blagovoljne darove v deuarjib, knjigab, učnih pomočkib in solskih pripravab. 2. Z dobljenim denarjptu in raznimi darovi se bode potnagalo krajskenni Ijudskcniu šulslvu « tom, da bode revnini šolam kupovalo učne pomočke in ubogiui učenccm'šolske priprave, da bode slabo plačanim pa pridnim ljudskim iičiteljem dajalo prinirrne knjige za daljno izobraževanje, pa tudi denarne pudpure, da bode pisatcljo knjig za domače Ijudske šole uiaterijalno pudpiralu, in da bode pu svoji moči gmotno pospeševalo vsp, kar bi povzdigovalo kranjsko Ijudsko šolstvo. Družabniki. §• 3. K društvu more prKstopiti slehern, ktercoiu jc iiiar, domačcum šolstvu pumagati. §• 4. Uružabniki se dele: v prave in podporne ude. P r a v i udje so a) I j u d s k i uči telji in b) I j u d s k e š o 1 e na Kranjskeni. Podporni udje so drugi, ki vpisnino in letne doneske društvn redno odrajlujpjo. Verh leb udov se razločujejo še društveni in šolski dobrotniki, ki ked;.j po tem društvu kranjskcmu ijudskemu šolstvu naklanjajo razne darovc. Te dobrolnike zapisujc društvo v spominjsko knjigo. Dolžnosti družabnikov. S- 5- Vsak družabnik I. verste plača pri vstopu 2 gold. vpisnine in poteoi 4 gnld. na leto; družabnik II. verstc 1 guld. vpi.snine in 2 gobi. na lpto; družabniki. 111. verste 50 kr. vpisnine in 1 gold. na Ipto. §«. Kdor izmed podpornib družabnikov eno leto poteni, ko je bil opominjan, ne plača društvenine, se izbriše iz drušlva. Pravi družabnik roora plačati vsaj polovico svojpga letnega doneska do 1. oktobra vsacpga leta, drugo polovico pa vsaj do 1. februarja. Kdor iz med pravih družabnikov ne odrajtuje redno, niina pravice do društvenib povernil. §. 7. Cast in Ijubczen do šolstva in ouiikc svojcga naruda ukazuje vsakemu družabniku, da po svoji nioči podpira vse društvene namere, da tedaj društvu pridobuje novih udov in šoli novib dobrotnikov in prijateljev. Pravice družabnikov. §. 8. Vsak družabnik, bodi si pravi ali podporni, ima pravico, da smc hoditi k društvenim shodom, da tii govori in nasvetujp, da glasuje, voli in da snie tudi voljen biti. §. 9. Pravi udje vseh treh verst, t. j. učitelji in šole, dobodo sleherno leto po dvakrat, meseca novembra in aprila, za svoj Idni donpspk veče povernilo, obstoječe v učnih pomočkih, šolskih knjigah in pripravali, knjigah za učitpljevo daljno izobraževanje in po mogočnosli tudi v denarjib. Razunino je, da za veči letni donesek dajalo se bode tudi veče povernilo. Pravi udje morejo tudi željo izreči, ktere šolskc reči' naj se jim naklonijo. Po niogočnosti se bode (akiin željatn vslrezalo. Darovi se bodo delili, ako bode društvena blagajnica v stanu, tudi takim revnim Ijudskim učiteljeni in šolam na Kranjskera, ki se zarad uboštva ali druzih opravičenib nevgodnih okoliščin pri društvu vdeleževali ne morejo. Podporni udje pa ne morejV zahtevati odškodnine za plačano društvenino. Gospodarenje. $• 10. Društveno gospodarjenje oskerbuje odbor, v ktereui je 18 odbornikov, 6 idrijskib in 12 vnanjih — po eden v posamnih solskih okrajih na Kranjskem in eden v Ljubljaui. Odbornike voli občni zbor. Odborniki si pa nied seboj izvolijo pervosednika, zapisnikarja in blagajnika. §. 11. Pervosednik sklicuje odborove seje, jih vodi ter podpisuje sani ali z zapisnikarjem vred vsa pisma, ki zadevajo društvo. Zraven tega nakupuje z blagajnikom vred po odborovein naročilu razne reči, ki se darujejo šolam in učiteljem. Zapisnikar piše pri sejah zapisnik, sprejenilje društvtna pisoia, spisuje razne društvene zadeve, razpošilja družabnikom naznanila itd. Blagajnik vpisuje ude, pobira, shranuje in po odborovem naročilu izplačuje denarje, ter o vsem tem pri občnem zboru poroča in kaže račun. §. 12. Odbor sklicuje občni zbor in prevdarja, kako obračati društveno promoženje, da bi domačemu šolstvu naj bolj koristilo. Odbor odločuje lorej, kterina revnim šolam in učiteljetn naj se daruje to in uno. Da so odborovi sklepi veljavni, morajo biti najnianj 4 idrijski udje in če Ie mogoče 1 ali 2 vnanja uda pričujoča. Odbor sklepa z nadpolovičino večino glasov. Kedar je enako glasov, razsodi pervosednik. Posamnib odbornikov po deželi pa je verh tega dolžnost, da nabirajo društvu ude, jih naznanjajo blagajniku ter pobirajo doneske in mu jih odrajtujejo. Tudi naj bi bila njih skerb, da drušlvu pridobe vedno več solskih prijateljev in dobrotnikov. $• 13. Vsako leto o šolskih prazuikih skliči1 odbor ubčni »bor svojih družabnikov v Idrijo ali v Ljubljano. §• 14. Občni zbor voli Iri pregledovalce društvenih računov. §. 15. Društveno imenje se ue suie dclili. Ako bi kedaj društvo nehalo, naj se gutovi denarji in drugo preuioženje razdeb' po odborovi razsodbi uied kranjske Ijudske šole iu učitelje. Društvo pa neha takrat, kedar bi razun odbora ne inielo več nego 5 udov. §. 16. Pravila s« smejo prenarediti le v občnem zboru z večino glaeov pričujočih družabnikov. §. 17. Urušivene prepire razsodi odbor. Če ta ne more poravnati nesloge, pride stvar pred občni zbor v razsodbo.