2)%  1. Nazaj si mi poslal knjige, ki jih bom za- radi tvoje sodbe imel za preverjene. Zato sem ti poslal še druge, a ne, ker bi me razveselila tvoja ugodna sodba, ampak me je k temu nag- nila resnicoljubnost, ki jo ti obljubljaš, jaz pa prosim. Raje namreè vidim, èe se po tvoji sod- bi kaj popravi, preden pride v javnost, ko ni veè mo`nosti, da bi dobil nazaj vse izvode, kot pa da bi ti hvalil, kar bodo drugi grajali. Zato sem te prosil, da si razsodnik tistega, kar si mi naroèil. Nisem si namreè za`elel, da bi ti samo prebral tiste moje spise, ki jih še nisem dal v javnost, ampak da bi jih tvoja misel vestno pre- tehtala. Naj se to “presojanje ne mudi predol- go v èakalnici”,1 kot se je nekoè reklo; ti z lah- koto presojaš o naših spisih. 2. Jaz sem po tem tvojem povabilu zago- tovo pomislil, da je treba stvar ponesti v jav- nost. Tebi je tako zlahka razbirati in podrob- no pretresati, kar popravljaš, da se ti ne iz- muzne napaka, ki je meni lahko ostala skrita. Ne vem, kako je s tem, ampak poleg temi- ne nevednosti, ki me obdaja, vsakega vara nje- govo lastno pisanje in njegovemu ušesu mar- sikaj uide. In kakor starše razveselijo tudi izoblièeni otroci, tako se pišoèemu prilizu- je neustrezna govorica. Pogosto kdo kaj ne- previdno izjavi ali kdo kaj razume nenaklo- njeno ali kaj izpade dvoumno. Ker je bese- dilo namenjeno preiskavi še neke druge pre- soje, mi potemtakem ni treba pretehtavati in preudarjati vseh mo`nih zlohotnih pomi- slekov toliko z lastnim kot s tujim mnenjem. 3. Naklonjenost tvojega duha naj si priv- zame premeteno uho in predela vse, prere- šeta govore, da v njih ne bo govorniškega pri- Ne le tisti, ki se poklicno ali se ljubiteljsko ukvarjajo z izdajanjem besedil, prav- zaprav se vsak bralec sre~uje in bolj ali manj mote~e do`ivlja med branjem razne napake, od tipkarskih do slovni~nih in vsebinskih. In vemo, da svojih napak navadno ne opazimo. O~itno se je tega zavedal tudi milanski škof, ki je vzgojil lektorja in korektorja v osebi sosednjega škofa Sabina, škofa v bli`nji Piacenzi. Prav v pri~ujo- ~em prevedenem pismu (za katerega si ne upam trditi, da je brez napak), opisuje, kakšno je lektorjevo in korektorjevo delo, ki ga Ambrozij zelo ceni. Med njima je razumevanje in ljubezen, kar lektorju omogo~i, da prodre v samo besedilo, avtorju pa, da sprejme njegove popravke. Zlasti naj bo korektor pozoren na dvomljive izraze, ki bi jih lahko bralec napak razumel. Ambrozij je zelo zaskrbljen za pravo vero (smo v ~asu arianizma), ki jo ho~e vselej u~iti, a se zaveda, da bi kdaj lahko njegove besede bile postavljene tako, da bi jih kdo razumel druga~e, to je krivoversko. Zato naj Sabin poskrbi tudi, da bo zares vse tudi na besedni ravni v skladu s pravo vero. Prijatelj je za Ambrozija hkrati tudi tisti cenzor, ki bo dal dovoljenje za objavo. In ker je med njima vez prijateljstva, se ne boji njegove sodbe. ()*+' ) "$ %     # lizovanja in “preprièevalnih besed”,2 ampak iskrenost vere in treznost izpovedi. Bodi po- zoren na dvomljivo te`o besede in njeno var- ljivo tehtnico, da si ne bi nasprotnik kaj raz- lagal v svojo korist. Èe bi se spustil v boj, naj bo gotovo premagan; slaba je knjiga, ki se ne zna braniti brez zašèitnika. Sama naj govo- ri zase, saj prihaja na dan brez razlagalca. Ta moja knjiga pa ne bo šla od mene, èe ne bo dobila privoljenja od tebe. Potem bo prepuš- èena sebi, ko boš v svojem zaupanju izdal ukaz, naj se objavi. 4. Ker pa bo`je kraljestvo vendarle ni v besedi, ampak v moèi,3 naj tisti, ki ga beseda prizadene, vpraša moè veroizpovedi. Izpo- ved vere je namreè misel, ki so nam jo izroèili predniki in jo ohranjamo proti sabelijancem in arijancem, tako da èastimo Boga Oèeta in njegovega edinorojenega Sina in Svetega Duha. Ta Trojica je enega bistva, velièastva, bo`anstva. V tem imenu Oèeta in Sina in Svetega Duha tudi kršèujemo, kakor je za- pisano.4 Z Oèetom soveèni Sin si je privzel meso, “se rodil od Svetega Duha in device Marije”,5 “je enak Oèetu po bo`anstvu”,6 “v bo`ji podobi”, to je v vsej polnosti bo`ans- tva, ki prebiva v njem, kot pravi apostol, te- lesno;7 v èloveški osebi je sprejel podobo su`- nja in se poni`al do smrti.8 5. Ta naša misel je uperjena tudi proti Fo- tinu. Proti Apolinariju pa smo upravièeno zadr`ani, s tem da priznavamo naslednje: kot mu v bo`ji podobi ni manjkalo niè od bo`je narave in polnosti, tako mu tudi v èloveški podobi ni manjkalo nièesar, da bi ga lahko imeli za nepopolnega èloveka; on je namreè prišel za to, da bi rešil vsega èloveka.9 Ni bilo namreè primerno, da bi on, ki je dovršeno dopolnil neko delo v drugih, to delo v sebi dopustil nedovršeno. Èe bi mu namreè kaj manjkalo, ne bi vsega odrešil. Torej bi va- ral on, ki je rekel, da je zato prišel, da bi odre- šil vsega èloveka. Ker pa je nemogoèe, da bi Bog lagal, ni varal. Ker je torej zato prišel, da bi vsega èloveka odkupil in odrešil, je se- veda tudi privzel vse, kar sodi k popolni èlo- veškosti. 6. Takšno je moje mnenje, kakor se spo- minjaš. Èe se besede obraèajo kaj drugaèe, to še ne pomeni, da je taka tudi vera. Dvom- ljivo govorico namreè nedvomno mišljenje brani in varuje pred padcem. 7. O tem sva se `e vadila. To bom po svoji presoji zbral v knjigo mojih pisem in vkljuèil med njihovo število, da bo priporoèeno tudi s tvojim imenom in se bo mno`ila vzajem- na ljubezen do Gospoda po tvojih pismih meni in mojih pismih vam. Zato tako beri, da boš presojal in mi boš, èe te bo kaj vzne- mirilo, pisal. Prava ljubezen se potrdi v vztraj- nosti. Všeè mi bo, kar je za starèke la`je, èe boš zlagal pisma v vsakdanji in domaèi go- vorici in boš dodal kaj iz Svetega pisma, èe se ti bo zdelo potrebno. Zdrav bodi, brat, in rad imej njega, ki te ljubi, saj te imam zelo rad. 1. Cicero, Ad familiares, III,9,2. 2. Prim. 1 Kor 4,20. 3. Prim. 1 Kor 4,20. 4. Prim. Mt 28,19. 5. Prim. explanatio symboli 3,15,16. 6. Prim. Symbolum “Quicumque” 31. 7. Prim. Kol 2,9. 8. Prim. Flp 2,7-8. 9. Prim. De incarnatione 6,51 sl. 7,68. 2)%