Silvija Pankhurst je predavala pred kratkem v Parizu o razvoju angleš-kega ženskega gibanja. Kar je pripovedovala francoskim sestram, je izvleček iz njenih življenskih spominov, ki vsebujejo opis bojev takozvanih sufragetk (bojevnice za izenačenje ženskega spola z moškim glede pravic in dolžnosti) na Angleškem. •¦ Silvija je trdila: »Ni mogočc razumeti gibanja sufragetk, ako kdo ne pozna položaja Angležinje koncem mimilega stoletja. Tedaj je imel Anglež pravico, da je lahk-o pretepel svojo ženo s kot človeški palec debelo palico. Omožene Angležinje niso smele pri sodniji tožiti radi prizadetih krivic in ne prosto ra_polagati z denarjem, katerega so si same prislužile. Kar se pa tiče dednili pravic, ženske niti v poštev niso prišle. V očigled takemu fiisto brezpi*avnemu položaju smo skušale zanimati moŽ2 in žene za zadevo stiskanih žensk'. Prirejale smo zborovanja. In da bi bila bolj privla.na, smo nudile poslušal« kam čaj s pecivom in za zabavo po« vabljenih so skrbcli znameniti umet-i niki. Naše predloge za ublažitev ženskemu spolu sovražnih zakonov je spodnja zbornica odkkmiia in poslanci so šli pre-ko teh na dnevni red. Morale smo se odločiti _a najostrejši nastop. : Maja 1905 smo priredile prod vrati paiiamenta demonstracije, katere je policija enostavno razpodila, Oktobra istega leta je govoril na večjem zborovanju izven Londona tedajni zunanji minister Edvard Grey. Ob tej priliki so zaprli dve ženski: Ano Kenny, delavko, in mojo sestro Kristino. Radi motenja miru so obsodili vsako na 7 dni zapora, a vondar je bila od tedaj zmaga na naši strani. Od taiste ure naprej se je za»čelo zanimati zanaš boj časopisje. Leta 1906 so vtaknili mene pod kljuS i.i sem se vicala v zaporih v Holloway, tri tedne. To je bila prva od mojih 15 obsodb. Pozneje so demonstrirale sufragetke v spodnji zbornici na tribund ra žensfce. Čez dve leti je prejela policija nalog, da mora preprečiti s silo ¦fsaJko zbiranje žensk. Dve sufragetki »ta celo umrli kot žrtvi policijskih Udarcev. Pri nasilju policije smo za.ele razbiJati okna, trgovine in hiše ministrov. Marija Ledgh je zažgala gledališče in je pognala sekiro v ministrskega pred8e_nlka Asquitha, ko se je peljal na yo_u skozi ulice v Dublinu. Sledile so aretacije in obsodbe. Marija Leigh je bila obsojena na 5 let. ' Slednjič smo pričele po ječah z gla'dovnimi stavkami, rta bi izvojevale za ženski spol volilno pravico. Uprava jet- nišnic je odgovorila na ta naš koralk s tem, da nas je prisilila k uživanju hrane. Na prisilni način so mene preživljali tri tedne. Nato je izdala vlada zakon, katerega smo imen.vale: »zakon mačke in miši«. Po tej postavi je bilo policiji na prosto dano, da nas je labko izpustila, ali pa prijela in zaprla. Leto 1917 nam je prineslo zmago — ženske nad 35 let so dobile volilno pravico in od Ieta 1928 volijo ikakor moški. Danes zahtevamo popolno izenačenje žene. Še danes je mogoča ločitev zakona, ako prelomi zakon mož; med tem ko izposluje žena ločitev, če lahko dokaže pred sodiščem, da zakonolomni mož z njo povrh _e nasilno in surovo ravna.«