Poštnina plačana v gotovini. Naročnina
znaša lelno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO-— UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V» i.EY0
Murska 1	17. maja
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 20
C®sar§f¥@ se le zrušilo
Beg abesinskega cesarja na francosko ozemlje in od tam z angleško ladjo v Palestino, nava-litev roparskih tolp v abesinsko prestolnico ter vkorakanje zmagovitih itaijanskih čet v Adis Abebo, predstavlja zadnjo dejanje umirajočega samostojnega abesinskega cesarstva. S tem je razpadla edina samostojna država v Afriki, ki je bila starejša od katerekoli državne tvorbe v Evropi. Prvotno krščanstvo se je stoletja in stoletja upiralo islamu in Abe-sinija je bila v tem pogledu pravi otok v Afriki, ki je obrambo svoje vere črpal iz lastnih moči. Sedaj, ko je Abesinija prišla pod italjansko nadoblast, je postala vsa Afrika last posameznih evropskih držav — skratka kolonija. Črno pleme je s tem popolnoma podrejeno nadvladi belcev.
Razlogi, da je Abesinija razpadla, so kaj enostavni. Medtem, ko so druge države hitele s časom in se okoristile z vsemi pridobitvami napredne dobe, je ostala Abesinija na zastareli poti, zvesta svojim stoletnim običajem, slepa za dogodke onkraj svojih obširnih meja. In ko so prihrumeli evropski vojaki na njihovo ozemlje, oboroženi z najnovejšimi pridobitvami tehnike, so kljub junaštvu izkrvaveli v ognju strojnic, v peklenskih žetvah bomb in tankov. Borba je bila neenaka. Usoda Abesinije pa je bila zapečatena že s trenutkom, ko se je Musso-lini odločil, da proti vsem dosedanjim navadam, pošlje v Afriko armado par stotisoč mož moderno urejene vojske. Evropske države, so v svojih bojnih pohodih- za osvojitev kolonialnih posestev, do sedaj uporabljale le manjše oddelke — ekspedicije. Mussolini pa je spoznal, da je treba v sedanjih prilikah, ki vladajo v svetu, ravnati hitro in odločno brez morebitnih pogajanj. In je zadel! Preden so evropske kolonialne sile spoznale pravi položaj, je že vkorakal v Adis Abebo in proglasil Abesinijo za italjansko last.
Prav od početka, od prvih spopadov in tja do bega abesinskega cesarja, ki se je zbal italjanskega ujetništva, je ves svet gledal umiranje in razpadanje abesinskega cesarstva. Nihče pa ni videl ne
slišal kako in kaj se je uganjalo v dvoranah med skrivnostnimi politiki, ki so usodo Abesinije skrojili še preden je padla prva žrtva. Svet je gledal to žaioigro in kljub naraščajoči katastrofi veroval v svetost mednarodnih pogodb. Dokazov za to je bilo dovolj: Italija sama je napotila Abesinijo v krog Društva narodov. Angleži so se temu upirali. Pa so se v Londonu potolažili s tem, češ Italjani se s tem odpovedujejo vsaki želji po abesinskem ozemlju. A so se motili. Tudi ta korak Italije je peljal k zlomu črnega cesarstva. Uspavana in zaslepljena Abesinija pod okriljem D. N. se je čutila tako varno, da ji je to postalo usodno.
In ko je Italija prekoračila abe-sinske meje, se je v Ženevi začelo dolgovezno in brezplodno govorenje o nastalem sporu. Ustanavljali so različne odbore, in med tem, ko so v odboru trojice, nato osmerice in še trinajstorice razpravljali na dolgo in široko nastali položaj, so tisočeri izkrvaveli na bojiščih. Končni uspeh teh posvetovanj so bile — sankcije. Komu so koristile? Abesin-cem? Škodovale niso niti Italiji, kar je po zadnjih uspehih pač najlepše dokazala. Škodovale pa so predvsem onim državam, ki so se pridružili akciji, bodisi iz
zvestobe do DN, bodisi prisiljeni po svojih zvezah z velesilami, kljub temu, da so jim bile afriške zadeve pač deveta briga.
Medtem, ko je v Ženevi hodilo abesinsko vprašanje svojo križevo službeno pot, pa bi se kmalu zgodilo, da bi izbruhnil oborožen spor na samih evropskih tleh. Nad Sredozemljem se je pojavil grozeč oblak in ni mnogo manjkalo, da bi abesinski spor postal povod za novo evropsko, novo svetovno vojno. In čim bolj je grozila ta nevarnost, tembolj je padal ugled D. N. kljub temu, da bi moralo biti baš nasprotno. Nekdanje zaupanje narodov v to mednarodno ustanovo je padlo do take nižine, da skoro ni več omembe vredno. Prevladuje prepričanje, da je postalo D. N. orodje v rokah velesil, ki jo obračajo in krojijo po svoji mili volji. Abe-sinska zadeva je zadnji dokaz, da Društva narodov in več vredno zaupanja narodov. Da je temu res tako, najbolj priča naraščajoči proračuni za oboroževanja,
Abesinija, kljub temu, da je črtana z zemljevida, še dolgo ni odstavljena z dnevnega reda mednarodne politike. Mnogo diplo-matičnih borb bo še, mogoče še kaj več, preden se bo ta zadeva končno uredila.
PO Li 2 I Kfl
Stalni svet držav Male antante
je imel 5,, 6. in 7. t. m, v Beogradu konferenco, na kateri je nastopil proti revizion?zmu in povrnitvi Habsburža-nov, za skupno in solidarno politiko držav Male antante napram vsem državam, za svoje pravice v duhu mednarodnih pogodb, za gospodarsko sodelovanje z rimskim blokom in Nemčijo ter za obrambo miru.
Na banovinski konferenci JRZ. je notranji minister g. dr. Korošec podal pregled zunanje in notranje politike Jugoslavije. Med drugim je rekel: Ves čas abesinske vojne se je naša javnost držala rezervirano in korektno, priznati moramo, da se je prav tako ravnala italjanska javnost napram nam. Ml želimo, da se ohranijo tudi v bodoče med nami odnošaji dobrega sosedstva.
O notranjih politikah pa sledeč: Naša mnogobrojna politična vprašanja se morejo rešiti samo v atmosferi miru in vzajemnega zaupanja, ne pa
v dimu smodnika. Naš lek mora biti zdrava demokracija, a ne nasilje brezobzirnega fašizma in komunizma.
Pred svojim odhodom v Ženevo je romunski zunanji minister izjavil v Beogradu, prisotnim novinarjem ; Zadovoljen sem, ko vam sporočam, da sta Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš sprejela povabilo mojega vladarja, ter da se bo v kratkem v Romuniji vršil sestanek vseh treh šefov držav Male antante.
Službeno glasilo JRZ »Samouprava" objavlja obširen članek, v katerem poziva k boju proti komunizmu vse politične organizacije. V borbo je treba poslati tudi vse cerkve, vse šole, vsa športna in druga društva«
Na seji gospodarsko finančnega odbora ministrov je bilo sklenjeno, da se carine na pluge in na vse dele plugov znižajo za 60 odstotkov, da bi se na ta način cene plugom popolnoma pritisnile navzdol.
Hrvatsko vprašanje se ne sme
reševati s stališča strankarskih pogledov in koristi, nego s stališča splošnih državnih interesov. Spričo tega ne bi smele sodelovati pri reševanju hrvatskega vprašanja poedine stranke, nego vsi glsvni politični činitžlji v držav?. Tako piše zagrebški »Obzor".
»Hrvatski dnevnik", bo začel izhajati v Zagrebu o katerem pravijo Izdajatelji: »Ust bo za razliko cd ostalega zagrebškega tiska neustrašeno zastopal interese hrvatskega narodnega in seljaškega pokreta pod vodstvom dičnega voditelja dr. Mačka."
Jugoslovenska nac. stranka je izdala proglas v katerem pravi: Notranja ureditev države se mora fzvesti po sistemu nsjširših samouprav in oajdalekosežnejše dekoncentrscije, pri-čemer da se imajo centralni oblasti pridržati le oni posli, brez katerih državna celota ne more živeti. Psavična razdelitev finančnih virov in sredstev, v soraztnerju z državnimi in samoupravnimi posli, bo preprečila dvojno obremenitev naroda.
Vojvodinski pristaši združene opozicije so imeli v nedeljo shod v Vršcu, Hodžerova narodna stranka v Doboju. Na shodu Ljotičevih zborašev v Valjevu pa je prišlo do neredov. Demokrati pa so imeli shod v bližini Jagodine.
O političnih zakonih je izjavil minister Stankovič sledeče: Za sedaj stoji vse to ..vprašanje na mrtvi točki. Pri nas za enkrat še nimamo pravih strank in torej to vprašanje ni aktualno. O volitvah se sedaj v razgreti atmosferi, po žalostnih dogodkih na Hrvatskem ne more govoriti, kaki koraki bodo v tej smeri podvzeti pozneje, bomo pa šele videli.
Z zasedbo Abesinije nastaja vprašanje, kaj bosta zdaj storili Anglija in tudi Francija. Anglija si hoče zavarovati svoje koristi v Abesiniji. Predvsem si mora zavarovati Tansko jezero na osnovi nove pogodbe. Kakor je znano dobiva Modri Nil, ki namaka in gnoj! ozemlje pod angleško oblastjo, svojo vodo v Tanskem jezeru. če bo Italija obdržala Tansko jezero, lahko odvzame Modremu Nilu vodo, kar bi bilo usodno za obširno ozemlje.
Francija hoče, da naj se skliče italjansko francosko angleška konferenca, ki naj razpravlja o usodi abesinskega ozemlja. Vsekakor bo Francija na angleški strani in bo podprla predlog, da Italija ce sme osnovati kolonialne vojske, ki bi mogla ogrožati afriško posest Francije in Anglije.
Abesinski cesar se sedaj nahaja z vso svojo družino v Jeruzalemu. Zdravniki so ugotovili, da je cesar živčno resno obolel.
Italija je svečano proglasila Abe-sinijo za svojo last. Italjanski kralj je dobil naslov abesinskega cesarja. S tem je Italija postavila Društvo narodov pred Izvršeno dejstvo in hoče presekati vsako nadaljno razpravo o tej zadevi.
Medtem, ko hočejo Abesinijo zbrisati z zemljevida, pa sporoča Abesinski poslanik v Londonu, da abe-sinska vlada še vedno obstoja in ima svoj sedež v začasni abesinski prestolnici, ki pa je ne more označiti, da je nebi napadli italj. letala.
Na svojem begu je abesinski cesar vzel s seboj, v neštetih zabojih, velikansko količino zlata. S parnika, s katerim se je pripeljal v Haifo, so dve uri izkrcevali njegovo prtljago.
Italjanski kralj in Mussolini bosta baje v kratkem odpotovala v Abesinijo. V svetem mestu Aksumu bo kronanje italjanskega vladarja za abesinskega cesarja.
Z« podkralja Abesinije je bil imenovan zmagoviti maršal Badoglio.
Pri nedeljskem zborovanju krš-čanskega delavstva na Dunaju je priilo do dejanskih spopadov med delavci in heimwehrovci. Nastopiti je morala celo policija.
Za novega predsednika španske republike je bil izvoljen dosedanji ministrski predsednik Azana. Do izvolitve je bil vodja stranke republikanske levice.
Grčija je zopet prizorišče notranjih nemirov. Neredi so se začeli v Solunu, pri katerih je bilo ubitih 8 oseb, 18 pa ranjenih. V vseh večjih krajih so stopili delavci v stavko. Za enkrat je še vlada gospodar nad dogodki.
Naknadna sametoiava bankovcev
Počenši z 20. t. m. bodo glavna drž. blagajna in vse davčne uprave zamenjavale bankovce, ki jim je rok za zamenjavo v Narodni banki potekel 4. maja. To so bankovci po 1000 Din „z dotiskano rozeto" izdaje 30. novembra 1920, dalje 10 dinarski bankovci „rdeč-
KIPLING:
Toomai,
ljubljenec slonov
Kala Nag, to je črna kača, je služil indijski vladi na vse načine, v katerih more slon služiti sedeminštiride-set let, in ker je bil celih dvajset let star, ko so ga ujeli, je imel sedaj skoraj sedemdeset let — prav lepa starost za slona. Spominjal se je, da je z velikim usnjenim pramenom na čelu vlekel top, ki je obtičal v blatu; to je bilo pred afgansko vojsko leta 1842 in takrat ie aii bil pri celi moči. Njegova mati Radha Pyari, to jeRadha ljubljenka, ki je bila ujeta pri istem pogonu kakor Kala Nag, mu je pravila, Se predno so mu izpadla mala mlečna okla, da so sloni, ki se boje, vedno na slabem. In Kala Nag se je prepričal, da je bil njen svet dober, kajti ko je prvikrat videl topovokro-
kaste" izdaje ? dne 26. pte 1926 in tO-dinarski rdečkasti bankovci z dne decembra 1929 Pravica do zamenjave teh bankovcev zastari. Za zamenjavo je potrebno, da lastnik bankovcev sestavi seznam bankovcev po vrsti, seriji in številki, da pa seznam podpiše s svojim polnim imenom in priimkom in napiše svoj točni naslov. Zamenjava teh bankovcev ni podvržena taksi.
Poloviina voinja na proslavo S. K. Hure
Te dni je prejelo vodstvo S. K. Mure sledeči dopis:
Ministrstvo saobračaja kraljevine Jugoslavije, Beograd, br. 7904/36.
Na prošnjo S. K. Mura Murska Sobota od 13. 3. 1936, je g. minister saobračaja z odlokom MS br. 7904 od 2. V. 1936. odobril polovičen popust na državnih železnicah vsem posetni-kom svečane otvoritve športnega »Stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja" v Murski Soboti, ki bo dne 28. junija t. 1.
Posetniki naj kupijo na odhodni žel. postaji celo vozovnico in železniško legitimacijo ,0. br. K. 13. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek, po potrditvi legitimacije po S. K. Muri Murska Sobota, da je posetnik prisostvoval svečanosti.
Ta popust je veljaven od 24. junija do 3. julija t. 1. in to za II. in III. razred brzih in potniških vlakov.
Opozarjamo vse domačine-Prek-murce, Iti žive raztreseni po na$i državi, da se poslužijo te vozne ugodnosti z« istočasen obisk svojih domačihkr^jev._
Dobrosrinim!
V dneh od 17. do 24. maja 1936 se bo vršil protituberkulozni teden.
Krajevna protituberkulozna liga v M. Soboti se ob tej priliki obračana javnost s prošnjo, naj vsak po svoji moči sodeluje v borbi proti morilki jetiki.
Namen protituberkuloznega tedna je, da se narod pouči o nevarnosti in obrambi te najbolj razširjene bolezni, katera spravi v prerani grob letno na tisoče življenj in več tisočem prizadeva brezdelje. Zato je ves narod po-
glo, ki se je razpočila v njegovi bližini, se je plašen umaknil, pri tem pa je zadel na piramido pušk, ki so ga s svojimi bajoneti pobodie na naj-mehkejših mestih. Radi tega je opustil strah, predno je imel dvajset let, in je tako postal najbolj priljubljen in najbolje postrežen med vsemi sloni v službi indijske vlade. Nosil je šotore na sicaršu v Zgornjo Indijo, celih dvanajst sto funtov teiak tovor šotorov; nekoč so ga dvignili na koncu parnega žerjava na ladijo, peljali več dni po vodi in mu v neki tuji, skaloviti deželi jako daleč od Indije naložili aa hrbet velik možnar; v Magdali je vi-del cesarja Teodorja mrtvega; napo. sled se je vrnil na parnlk zopet domov in vojaki so dejali, da zasluži abesinsko vojno caedajlo. Deset let pozneje je videl druge slone umirati od mraza in božjasti, gladu in soln-čarice v nekam kraju, ki: ao mu rekli
pomga organiziran y tej
feorfei.
S pomočjo prostovoljno nabranih darov vzdržujejo .Krajevne protitu berkulozne lige" svoje dispanzerje, v katerih zdravi tisoče in tisoče siromašnih jetičnih bolnikov in jih po možnosti oskrbuje tudi materijelno.
V tednu protiluberkuloznih dni se bodo vršila predavanja, zbirali pa se bodo tudi prostovoljni darovi v prid tej akciji. Naj zato ne bo nikogar, ki bi v tem pomembnem tednu, namenjen borbi proti tej bolezni, odklonil nabiralcem prostovoljnih darov, majhen prispevek vsaj 1 dinar.
Pozivamo zato vse, zlasti pa gg. predstojnike občin, šolska vodstva, preč. župne urade, dalje gasilske čete, dobrodelne, narodne in druge organizacije, da v času od 17—24. maja stavijo ves svoj vpliv in ljubezen do te socijalne akcije in povsod organizirajo zbirke prostovoljnih darov.
Pokažimo zato svoj socijalni čut do trpečih siromakov, po vzgledu sosednih držav in svojo skupno moč.
Geslo naj bo: Kolikor prebivalcev, vsaj toliko prostovoljnih dinarjev v borbo proti jetiki 1
Posebni apel naj velja finančno zmožnejšim, da se izkažejo ob tej priliki ter se tudi prijavijo kot člani „Protituberkulozne lige", članarina znaša letno Din 12.
Prijave sprejema pismeno ali osebno krajevna protituberkulozna liga v M. Soboti pri sreskem načelstvu — prosvetni oddelek.
Vodstvo	Krajevna protituberk. liga
dispanzerja.	v M. Soboti.
Proslava materinskega dneva
Sreski odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti, bo priredil v petek, dne 22. maja 1936. v Sokolski dvorani v M. Soboti proslavo materinskega dneva, s sodelovanjem Kola jugoslovanskih sester v M. Soboti. Ob tej priliki se bo vršil koncert na katerem bodo z izbranim sporedom nastopili ga. Zlata Gjungjenac-Gavella, primadona ljubljanske opere, virtuoz g. prof. Karlo Rupel in prvi kapelnik ljubljanske opere g. Niko Štrltof. Nagovor o materi bo imel predsednik odbora Rdečega križa g. sreski načelnik Lipovšek Gašpar. Začetek koncerta bo točno ob pol deveti url zvečer. Cisti dobiček je namenjen za društvene namene Rdečega križa.
Ali Musjid. Pozneje pa so ga poslali na jug, tisoč milj daleč, kjer je v lesenih skladiščih v Moulmeinu nosil in skladal velika debla indijskega hrasta. Ondi je skoraj ubil upornega mladega slona, ki *e je izmikal svojemu deležu dela.
Zatem so ga odpustili, da ni več nosil lesa, in so ga vporabili z več drugimi že izučenlmi sloni, da je pomagal v gorovju Garo loviti divje slone. ladijska vlada prav vestno čuva slone. Celo oddelek vlade imajo, ki ne dela drugega kakor da hodi nanje na lov, jih ujame, ukroti ter razpošilja križem dežele, kjer jih potrebujejo za delo.
Kala Nag je meril v višino deset čevljev do pleč; okla so mu bita na pet Čevljev okrajšana in na koncu obvezana z bakrenimi vezmi, da se niso
Zborovanje trgovcev v Murski Soboti.
Združba trgovcev v Murski Soboti jf imela v soboto, dne 2. maja 1936 svoj občni zbor, ki ga je vodil agilni gospodarski organizator, predsednik g. Franc Čeh. V svojem uvodnem govoru je podčrtal, da je pravkar poteklo 15 let od ustanovitve Združbe. Navajal je nato najvažnejše akcije, ki jih je izvršilo združenje za zaščito in pro-speh svojih članov, osobito glede obmejnega prometa, izvoza sadja, v davčnih zadevah, zaradi konsumov, krošnjarstva in dr.
Po poročilu predsednika je pozdravil zbor v imenu Zbornice za TOI, tajnik g. Dr. Ivan Pless, ki je v daljšem govoru orisal težaven položaj, v katerem se nahaja naše gospodarstvo. Njegovo zanimiva in s številkami podprta izvajanja so zapustila globok vtis.
Za njim je govoril narodni poslanec g. Josip Benko, ki je v zvezi s podanim poročilom nanizal nekaj važ-nik momentov, ki označujejo vse težave današnjega gospodarskega stanja. Med drugim je g. Benko govoril tudi o delu v skupščinskem odboru, ki je razpravljal o načrtu novega trgovinskega zakona, v katerem je sodeloval skupno z bivšim ministrom g. Moho-ričera. Predlagal je, naj pošlje skupščina g. Mohoriču za njegovo uspešno delo v tem odboru svoje priznanje in zahvalo.
Banski svetnik g. Bajlec je v svojem govoru povdarjal potrebo po decentralizaciji. V imenu Sreskega na-čelstva je pozdravil zbor sreski pod-načelnik g. Grabrijan, v imenu mursko-soboške občine pa župan g. Hartner Ferdinand, a v imenu Zveze trgovskih združenj Dravske banovine g. ing. Šušteršič, ki je govoril o delu Zveze in o programu kongresa trgovcev, ki bo v Beogradu.
Po tajniškem poročilu, ki ga je podal tajnik g. Pollak, je poročal blagajnik g. Štivan o računskem zaključku, nakar je občni zbor soglasno podelil upravi in blagajniku razrešnic".
G. predsednik Čeh se je nato zahvalil vsem članom odbora, zlasti pa g. nar. poslancu Benku za vsestransko podporo, ki so mu jo izkazali v
lomila. Ampak s temi prišuknjenimi okli je premogel več kakor so neiz-vežbani sloni mogli narediti s pravimi, priipičenimi okli.
Ko so po tedne dolgem, opreznem pogonu po brdih prignali štirideset, petdeset orjakov v poslednjo stajo in so za njimi zapahnili velika, iz drevesnih debel narejena padalna vrata, se je podal Kala Nag na dano povelje v tisti divji, trobeči metež — to se je zgodilo navadno po noči, ko je migetanje bakelj otežkočalo ceniti razdalje — kjer si je izbral največjega in najbolj divjega orjaka, ga tolkel in butal toliko časa, da se je umiril ; med tem pa so možje na hrbtu drugih slonov povezali manjše.
teku njegovega dolgoletnega predsedovanja. Kljub temu, da se je g. Čeh branil ponovne izvolitve, je bil na predlog g. nar. posl. Benka ponovno soglasno izvoljen za predsednika. Prav tako je bila soglasno izvoljena s podpredsednikoma gg. Joško Brumena in Samuela Kchna celotna dosedanja uprava. Sprejeti so bili nato še sklepi glede vajeniških izpitov, glede pravilnika za nakupovalce, glede odsekovlh odborov in stanovskega glasila.
Podrobni zapisnik letne skupščine bo objavljen začenši z prihodnjo štev. tega lista. Sedaj smo podali samo pregled skupščine v informacijo članstvu, ker vsled pomanjkanja prostora nebo mogel biti naenkrat objavljen, m n '	-■-'-
Iz občnega zbor« društva »Šola in dom"
(Se nadaljuje.)
Za blagajnikovem poročilom je sledila volitev novega odbora. Poleg širokega odbora se je izvolil še ožji, da bi društvo lažje in hitrejše postavalo. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: predsednik g. Hartner Ferdinand, veleposestnik, za podpredsednika g. Pregelj Rudolf, gimn. ravnatelj, za tajnika g. Gabrifclčič Fran in za blagajnika inž. Zobec Ivo, prof.
Pri slučajnostih so se obravnavali razni predlogi, kakor: monopolizaclja šolskih zvezkov in knjig, namestitev sadostnega števila profesorjev, zboljšanje učnih knjig, posebno nemških, popolna gimnazija itd.
Zborovanje je bilo prav prisrčno. Zagotovilo nam je, da bo delo v prihodnjem šolskem letu še uspešnejše.
DOMAČE 9E5TI
THu rska Sob.Ota:
-	Premestitev. Gospod Volmayer. skladiščar tukajšnje kmetijske družbe je premeščen v Celje, Simpatičnemu gospodu, ki si je v kratkem času s svojim korektnim postopanjem pri nas dobil vsesplošne simpatije, želimo na aovera mestu vse najboljše, z željo, da se zopet povrne k nam i
-	Izpit je napravil. G. Postajner Oto, finančni podpreglednik iz Beltinci je v mesecu aprilu 1936 napravil izpit za preglednika z prav dobrim uspehom I čestitamo 1
_ f Benko Štefan. Po dolgem in mučnem trpljenju je dne 12. t. m. v jutranjih urah preminul g. Benko Štefan, krojač v M. Soboti. Pokojnik, ki je bil star šele 47 let, je bil spoštovana osebnost v našem kraju. Poleg odborniškega mesta v obrtni organizaciji je bil v zadnjih letih tudi član odbora Sokolskega druStva. To funkcijo pa je moral v zadnjem času odložiti, ker se je vedno češče pojavljata bolezen, ki jo je prinesel še iz svetovne vojne. Za njim žaluje poleg globoko užaljene vdove še sin Benko. Naj v miru počiva zaslužni pokojnik! Preostalim naše iskreno sožalje!
-	Jurjevanje. Kakor vsako lato, je tudi letos praznovalo tukajšnje vojaštvo tradicionalno »Jurjevanje". Po-
leg celokupnega častniškega zbora in orožništva, se je udeležilo tega slavljenja tudi številno prebivalstvo. Tokrat 10 sf zbrali pri »Hidvegu" in dobro razpoloženje je trajalo ob zvokih godbe, od zgodnjih jutranjih ur do popoldneva.
—	Letošnje cene za poset kopališča. Na zadnji občinski seji so bile določene sledeče cene za letošnjo kopalno sezono v tuk. kopališču: Za odrasle za enkratno kopanje 3 Din, za dijake 2 Din, za otroke 1 Din. Mesečne karte za odrasle 60 Din, za dijake 40 Din, za otroke 20 Din. Sezonske karte: za odrasle 150 Din, za dijake SO Din, za otroke 40 Din. Mala kabina mesečno 90 Din, velika kabina 100 Din. Sezonska kabina mala 180 D)«, velika 180 Din, velika skupna kabina 260 Din. Druge cene ostanejo takšna kot so bile lansko leto.
—	Občni zbor društva Soče se bo vršil dve 19 maja 1936 ob 8. uri zvečer v gostilni Flisar. Vabljeni so vsi člani in prijatelji. — Odbor.
—	Pozor t Moške in ženske obleke, ovratnike, zavese in vse vrste perila pere, čisti in lika Ana K!raly M. Sobota, Slovenska ul. 4, nasproti gostilne Flisar. Dobro delo, točna postrežba^ nizke cene!
—	Uspel koncert. Preteklo soboto je gostoval v tukajšnjem Sokolskem domu pevski zbor »Jadran" iz Maribora. Koncert se je vršil pod pokroviteljstvom župana g. Hartnerja. V večernih urah so prispeli pevci z avtobusom iz Maribora ter je bil na glavnem trgu sprejem, ob navzočnosti velikega števila tukajšnjega prebivalstva. Došle pevce je prisrčno pozdravil g. župan, njemu pa je odgovoril predsednik društva g. dr. Fornazarič. H koncu so pevci zapeli dve pesmi v pozdrav, ki jih j« občinstvo, nagradilo z viharnim odobravanjem. Ob navzočnosti, velikega števila prebivalstva, se je v skoro pretesni Sokolski dvorani vršil koncert. Že takoj po prvih pesmih so si pevci osvojili občinstvo. Navdušenje se je vedno bolj stopnjevalo.Višek pa je bil dosežen ob izvajanju koroških narodnih pesmi, kjer je solist g. Faganeli očaral občinstvo s svojim prijetnim in čustvenim glasom. Odobravanje navdušene publike, kar ni hotelo ponehati in ob zaključku programa občinstvo ni hotelo zapustiti dvorane. Še in še so morali dodajati pevci. Bil je pravi triumf naše pesmi, ki bo za dolgo dobo zapisan v naših analih: Koncert je dirigiral g. prof. Vrabec. Njemu in pevcem naše čestitke in prisrčna hvala ia umetniški užitek, ki so nam ga nudili! Po koncertu je bil pozdravni večer v hotelu »Krona" in v poznih nočnih urah so se pevci zopet vrnili v Maribor. Upamo, da ni bil to zadnji poset našemu kraju, a tako pesmijo bi jih hoteli še večkrat v naši sredini.
—	Društvo Soča v M. Soboti. Društvo Soča se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da seje vokalni koncert bratskega društva Jadran, dne 9. maja tako sijajno ob-
Prav posebno nas je ganila navzočnost ž and. majorja g. Narančfča,
g. komandanta mesta z ostalimi častniki ter vseh predstojnikov uradov, predsednikov društev, združb in kor-poracij, ki so se udeležili sprejema na Glavnem trgu. Od predsednika občine Murska Sobote, g. Hartner Ferdinanda, ki je pozdravil zbor na trgu in bil tudi pokrovitelj koncerta, je odnesel Jadran najlepše in trajne spomine. Odkritosrčne njegove besede, izražene v pozdravu in zahvali, so pritegnile zbor v domačnost, ki se je najlepše pokazala v zbranih pesmih, razlegaje se v prijetnih akordih po dvorani.
—	Delavski dom. Pri ponovni javni ofertalni licitaciji so bila oddana težaika, zidarska in železobetonska dela stavbenikom gg. Mesarič Štefanu in Sraka Štefanu, ključavničarska dela je dobil g. Kofjač, kleparska in krov-ska ga. vd. Jug Josipa, parketarska gg. Mesarič-Sraka, tesarska dela g. Gašperšič Pave) iz Puconec, mizarske dela gg. Fiisar in Šafran. Z delom so ie pričeli.
Gornja Lendava :
—	Najlepši gasilski dom. Neo-petovanokrat se povdarja, da je gasilstvo v Prekmurju najbolj razvito. Da je res tako, že pričajo številni gasilni domovi, ki so v kras in ponos vsake večje vasi. Naša gasilska četa si je lansko jesen zgradila z lastnimi žrtvami tak dom, ki ne bo le v časi četi in kraju, ampak v ponos vsem gasilstvu. Kar se tiče doma samega, smelo trdimo, da je to eden največjih in najlepših gasilskih domov na Go-ričkem Prekmurju. Večletni trud naših gasilcev se bo v nedeljo, 7. junija, ko bodo dom slovesno blagoslovili in izročili svojemu namenu, enkrat za vselej poplačal. Na slovesnost, ki bo svojevrstna in velikopotezna že sedaj opozarjamo in vabimo prebivalstvo. Ta dan bo pravt praznik za naš kraj. S številno udeležbo poplačajmo nesebično delo naših gasilcev. Podrobni spored sporočimo v pravem času.
—	Graditev društvenega doma. Zidava te prepotrebne severne prosvetne postojanke je končno rešena. Detaljni načrt je izgotovljen; predvideva krasno — inpozantno stavbo. Vsa začetna dela so se že licitacijskim potem oddala. Razsežna dvorana z gledališkim odrom bo baje dograjena 2e do nastopa zime. Pri graditvi so. zaposleni aami domačini. O napredku stavbe bomo od časa do časa poročali. _
—	Selo. Dne 17. maja ob 10. uri se bo zopet vršila pri nas božja služba, ki jo bo opravil naš rojak g. župnik Škalič iz Lendave. — Nadaljnje zbiranje prispevkov za zidanje nove cerkve se nadaljuje in bo v kratkem padla odločitev za nakup potrebnega zemljišča, kjer bo stala cerkev. V ta namen se bo izbral najlepši prostor, da bo poleg Pečarovske in Kančev-ske to tretja gorička cerkev, ki bo zrla tja v Ravensko nižavje in ie preko Mure na Slovenske gorice. — Istega dne, po končani službi božji, bo gasilska četa v svoji režiji priredila veselico v prostorih in na dvorišču g. FSldvarija. Prihitite v čin večjem številu med naše zelene bregove, kjer se naužijete čistega majskega zraka in med prijetnimi zvoki mu-
zike za nekaj časa pozabite na svoje vsakdanje skrbi. Podprite plemeniti cilj naše čete tembolj, ker je čisti dobiček veselice namenjen za izpopolnitev gasilskega orodja, ki fe silno kvari, ker so požari pri nas na dnevnem redu. Do 1. maja t. 1. smo že imeli 12 slučajev, kjer se je bilo treba poslužiti plemenitega gesla: »Bližnjemu na pomoči"
— Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru priredi pomladanske konjske dirke na praznik Vnebohoda, dne 21. maja 1936 in v nedeljo, dne 24. maja 1936 na Cvenu pri Ljutomeru. Začetek ob 15. uri. Totalizater. Šotori. Godba. V slučaju dežja na dan 24. maja, se preloži dirka na binkoštno nedeljo, dne 31. maja 1936. Poslužite se nedeljskih znižanih voženj. Vse prijatelje konjereje in konjskega športa vabi — Odbor.
GASILSTVO:
Za gasilske vaje, ki so še vršile 10 maja 1936 v Petajncih, je bilo veliko zanimanje s strani gasilcev in ostalega prebivalstva. Tako redovne vaje, kakor vaje z brizgalnami, so uspele prav dobro. Taktično izvajanje vaj na fin-giranih požariščih je odgovarjalo mnogim slučajem, ki se ob izbruhu požara lahko pripete. Gasilci so imeli priliko videti in opraviti praktično vsa dela, ki prihajajo na požariščah pri nas v poštev.
Podrobno poročilo objavimo v prih. številki.
SOKOL
Vse članstvo društva Murska Sobota vabimo, da se udeleži kolesarskega izleta v Mačkove! ia sicer v nedeljo, dne 17. V. 1936. odhod ob 13. url izpred Sokolskega doma. Zdravo I Uprava s. d. M. Sobota.
lavni nastop In tekmo Cot Prokmiirskaga okroZJa sa prehodni prapor
14. lunlla.
Mura — Gradjanski (Čakovec) 3:3 (2:1).
Prvenstvena tekma. Sodnik Schneller. Gledalcev 600.
Tekma se je začela z enotirno zamudo radi defekta, ki so ga imeli Cakovčani na potu. Mura bi lahko radi tega zahtevala, da se verificira tekma s 3:0 v njeno korist, vendar pa je pokazala lepo športno gesto, ko je nastopila kljub veliki zamudi.
Zanimiva tekma je potekla v mejah fairnesse. V prvem polčasu so bili domačini v znatni premoči, vendar so pa zastreljali nešteto zrelih situacij, pa tudi sodnik ni priznal Malačičevega zgoditka radi off-sida, kar je izzvalo med občinstvom več ali manj upravičeno ogorčenje. Gostje so se znašli šele v drugem polčasu ter so anali držati igro odprto. Rezultat ae izraža docela moči obeh moštev, ker je imela Mura znatno več od igre, kar izraža tudi razlika kotov 5:1 v korist de-mačinov.
GoJe so zabili: Kardoš II, Joško, Kardoš I. za Muro, za goste so pa bili uspešni Milenkovič, Banek in Brkfč.
Sodnik g. Schneller je napravil nekaj bistvenih napak, večinoma v škodo domačinov.
Med odmorom je bil ekshibicijski tek na 800 m, kjer je zmagal Tručl v dobrem času 2 10 sek.
Lendava — Ptuj 2:0.
Na vročih ptujskih tleh je izvcje-vala Lendava v prvenstveni tekmi pomembno zmago.
Novo tenis igrišče.
SK Mura gradi na svojem stadionu novo tenis igrišče, ki bo ustrezalo vsem zahtevam tega lepega športa. Tenis igrišče je na nsjidealnejšem mestu, v senci visokih dreves, tako, da je igra omogočena v največji vro čini. Članarina je tako nizka, da jo lahko zmore vsakdo. Dijaki imajo 50% popust, s tem hoče klubovo vodstvo omogočiti mladini, da se razgiba na prostem in svežem zraku.
Igrišče bo v nekaj dneh dograje-no. Mlajši člani in začetniki dobivajo brezplačnega trenerja.
Prijave sprejema in daje informa clje tajništvo kluba in načelnik tenis sekcije.
Sabljaška sekcija.
Pod vodstvom znanega jugosloven-skega sabljača g. Vičarja je SK Mura ustanovila sabljaško sekcijo, ki bo gojila v glavnem sabljo in ficret. Sekcija bo začela v kratkem s trening-', ki bodo deljeni za starejše in mlajše člane. Potrebne informacije dasta gg. Vičar (Kmetijska družba) in Nemec J.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Pozor trgovci.
Po soglasnem sklepu XV. redne letne skupščine, katera se je vršila, dne 2. maja 1936 je bil sprejet soglasni sklep, da se naroči obvezno za člane sobotna izdaja »Trgovskega lista". Zato opozarjamo s tem članstvo, da isti list sprejema ter ga ne pošilja nszaj, kajti letna naročnina znaša Din 50'— za sobotno številko in se bo ista pobrala z članarino neglede nato, če pošlje kateri član list nazaj ali ne.
Trgovski list bo pisan v poljudnem jeziku, t. j. v zelo lahko razumljivem in bo obsegal vse naredbe, zakone in važne zadeve trgovstva, kar je posebne važnosti za podeželsko trgovstvo, da bo ob pravem času o vsemu informirano, kajti danes je brez zasledovanja gospodarskih momentov poslovanje v trgovini zelo težko in skoraj nemogoče. Združba trgovcev je že odposlala Upravi .Trgovskega lista" tozadevne imenike z navedbo točnih naslovov članstva, ter bodo tako ti list sigurno in redno prejemali. V slučaju pa, da hoče kdo izmed članstva naročiti celotni „Trgovski list", kateri izhaja trikratno tedensko t. j. vsak torek, četrtek in soboto, naj to prijavi pri tajništvu Združbe med uradnimi
urami, kajti to je list izrecno samo za trgovino, obrt, industrijo in denarništvo, ter bo zato vsekakor velike važnosti za vsakega posameznika kakor tudi za skupnost. Celoletna naročnina za vse številke znsža 180 Dinarjev.
Elegantno opremljena soba
s posebnim vhodom, elektriko, souporabo kopalnice, s popolno oskrbo ali ne, se takoj izda. Poizve se v Cvetni ulici 4. med 12. in 14. ter 17. in 19. uro.
PRODAM POSESTVO
z 11 orali zemlje ter zidanim poslopjem ob veliki cesti, vse v dobrem stanju. Naslov na Kukovec Matjaž Trnovci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu.	2
DvAflaiM svojo hišo v Murski rroaaill Soboti, Slovenska ulica št. 7. Cena se izve pri lastniku!
Posl. št. J 1895/35.
Dražbeni oklic
Dne 19. junija 1936 ob 8 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin: njiv, pašnikov itd. Zemljiška knjfgs: Vučja gomila 5/16 vi. št. 48, 305, 1/5 vi. št. 451, 1/8 vi. št. 682.
Cenilna vrednost: 7910 D'n.
Najmanjši ponudek: 5275 D. 65 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale draž be, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenern naroku,, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviii glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni de skl tega sodišča.
Sreslio sodišče v IHurslii Soboti,
odd. IV. 2/5. 1936.
Posl. št, J 120/36
Dražbeni oklic
Dne 18. junija 1936 ob 10. uri bo pri 1em sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njiv, gozda. Zemljiška knjiga: Križevci 1/3 vi. št. 307, 1/4 vi. št. 362, 392, 1/2 vi. št. 633,
Cenilna vrednost : 4071 Din 48 p.
Najmanjši ponudek; 2716 Din.
Pravice, ki bi ne dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenern naroku pred začetkom dražbe, sfcer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ver«.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsiie sodišče v fflupshl Soboti,
odd. IV. dne 2/5.1936
Posl št. J. 157/35.
Dražbeni oklic
Dne 19. junija 1936 ob 10 uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin : hiše. vrta, njive, travnikov. Zemljiška knj'ga: Krašči 1/2 vi. št. 112, 194, 221.
Cenilna vrednost: 4769 Din 50 p.
Vrednost pritiklin: 482 Din 50 p. ' Najmanjši ponudek: 3179 Din 99 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenern naroku, pred začetkom dražbe, s!cer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresfto sodišče v Mupshi Soboti,
odd. IV. 8/5.1936.
4 t. m. ob 3 uri popoldan je preminul v Predanovcih gospod
VLAJ FRANC
posestnik, gostilničar in načelnik kmeike hranilnice In posojilnice v Predanovcih.
Pogreb je bil v sredo 6. t. m. ob 3 uri popoldan iz hiše žalosti. Pokojnika bomo za njegove trajne zasluge chraniii v nsjčastnej-
šem spominu. KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V PREDANOVCIH.
	1
	
Kdor ieli kupiti AVTO naj kupi voz znamke
jvADLERAr
NajboljSi NajelegantnejSi
Najbolj ekonomičen Najsolidnejši

Uprava združenja obrtnikov v M. Soboti javlja, da je zaslužni in spoštovani tovariš, član uprave gospod
BENKO ŠTEFAN
krojaški mojster v Murski Soboti dne 12. maja 1936 umrl.
Pogreb preblagega pokojnika je bil v sredo, dne 13. maja 1936 ob 15. (3.) uri iz hiše žalosti.
Časten rnu spomin! V Murski Soboti, dne 12. maja 1936.
Pesi. št. J 1642/35
Dražbeni oklic
Dne 18 junija 1936 ob 8 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: njiv in gozd. Zemljiška knjiga: 1/9 vi. št 186. 1/2 vi. št. 261 k. o. Gradišče, 1/2 vi. št. 132 k. o. TropovcI.
Cenilna vrednost: 5329 Din.
Najmanjši ponudek: 3553 Din.
PravJce, ki b! ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenern naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresho sodišče v Murski Soboti,
odd. IV. 2/5 1936
Dražba gramoza
se bo vršila dne 26- maja 1936 ob 9. uri v pisarni odbora.
V pisarni se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
Sreski cestni odbor
, M. Sobota.
Na prodaj je
malo rabljena BERKEL tehtnica in 2 decimalni tehtnici po zmerni ceni. Istotam se izda trgovski lokal in dvorišče, primerno za skladišče desk. Več se poizve pri Arnštein Beno, Dolnja Lendava.	3
Pozorinl
w*v> kmetovalci1
Od 1. msja 1936 zamenjam in proda-jam vse vrste mlinskih proizvodov. Velika zaloga raznovrstne moke po najnižji ceni.
BAC LUDVIK, trgovec
2	Murska Sobota.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob br'di i iz gubi nepozabnega soproga in očeta
Vlaj Franca
izrazili na katerikoli način sožalje, darovali vence In šopke, ter vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti, se iskrene zahvcJjuiemo.
V Predanovcih, 9. maja 1936. Žalujoča družina Vlaj.