ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 5/2006 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 CENA SIT 999 EUR4,17_ Cena označena v drugi valu- ti je informativnega značaja in je preračunana po cen- tralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,640 SIT). 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, "lOOOLjubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si MAN Roland d.o.o. - WE ARE PRINT.™ Tisk: umetnost vnašanja želja na papir. Strast do tiska. -HEIDELBERG- •t v POPOLNA NEUTRALIZACIJA STATIČNE ELEKTRIKE! Imate v vaši proizvodnji težave z: • povečano prašnostjo in onesnaženostjo? • elektrošoki? • nepravilno produkcijo? t Meech je PRODAJA STROJEV IN OPREME ZA GRAFIČNO IN EMBALAŽNO INDUSTRIJO RAZVOJ GRAFIČNEGA TRGA nalizacijskimi rutinami dosežejo višjo dodano vrednost. Klasične tiskarske tehnike obe- nem s specializirano dodelavo in oplemenitenjem predelujejo ve- like količine materiala in podat- kov. Digitalne tiskarske tehnolo- gije bodo po drugi strani bolj sprejemljive oziroma uporabne, če bodo imele te možnosti na ravni pisarniških zmogljivosti. To dosežemo, če digitalne kom- ponente vgradimo v hibridne ti- skarske stroje ali rotacije in upo- rabimo obstoječe možnosti do- delave in oplemenitenja. RAZVOJ TRGA DO LETA 2015 Prihodnjih deset let bo viden pomemben napredek na trgu di- gitalnega tiska, ki izvira iz zahtev uporabnika in razvoja tehnologi- je. Tabela 3 daje pregled tr- žno/tehnoloških priložnosti brez časopisnega tiska. Digitalnemu tiskanju napoveduje rast na ra- čun ofsetnega in globokega tiska. To bodo povzročila podjetja z akcidenčnimi digitalnimi tehno- logijami kot tudi »pisarniška« uporaba pri dosedanjih uporab- nikih tiskarskih storitev. Dobavitelji tehnologije Leta 2015 bo tiskarska tehnolo- gija zelo podobna zdajšnji. Ven- dar jo bo možno hitreje, ceneje in lažje uporabljati, nova oprema pa bo zagotavljala tudi višjo ka- kovost. Več bo avtomatizacije, digitalni tisk ofsetne kakovosti se bo v pisarni izvedel zgolj s priti- skom na gumb, prav tako pa bo tiskanje s pritiskom na gumb možno tudi pri nekaterih forma- tih v ofsetnem in fleksotisku. Svetla prihodnost čaka proizva- jalce flekso in inkjet tiskarske tehnologije. Ker postaja hibridni tisk (več različnih tiskarskih teh- nik na istem stroju ali rotaciji) vse bolj splošen, bo vedno več so- delovanja med proizvajalci stro- jev in dobavitelji tehnologije. Pomembni ponudniki tiskar- skih strojev bodo še vedno Hei- delberg, MAN Roland, KBA; Mitsubishi, Goss, Cerutti, Fle- xografica, Mark Andy in drugi proizvajalci, usmerjeni v flekso- in globoki tisk. Največji je Hei- delberg, ki zasluži s prodajo 3,5 milijarde evrov in se po nekajle- tnih izgubah šele dobro vrača v dobičkonosnost. Največji ponudnik na področju digitalnega tiskanja je Xerox, ki pomemben delež, 14 milijard evrov, usmerja na področje akci- denčnega tiska. Xerox ima najve- čji proračun za raziskave in ra- zvoj (R&D) med vsemi proizva- jalci tiskalnikov, okrog milijardo evrov letno, na področju digital- nega tiska. Ta je združen z ra- zvojnim proračunom podjetij Hewlett-Packard (HP Indigo), IBM, Oce, kamor se vključujeta še Kodak in Agfa z investicijami v inkjet. Sem sodijo še Toshiba, Fujifilm in Dai Nippon Screen. TABELA 3. Razvoj digitalnega tiskanja 2005 2015 Tržni delež v Evropi 8,6 % Več kot 15 %, če štejemo tudi pisarniško in osebno tiskanje. Tehnologije Prevladujeta elektrofotografski in kapljični tisk. Kakovost je primerljiva z ofsetnim ti- skom. Največja hitrost barvnega tiska je 267 listov A4/min., v kapljičnem tisku 2 lista A4/min. Elektrofotografski tisk za pisarniško (hišno) uporabo in za realizacijo standardnih tisko- vin. Elektrofotografski tisk Enobarvni laserski tiskalniki zmorejo 190 odtisov/min. pri tiskanju na pole in do 1000 odtisov pri tiskanju na zvitke. Ionografski tisk omogoča pri nižji ločljivosti še večje hitrosti. Enobarvni laserski tiskalniki zmorejo 250 odtisov/min. pri ločljivosti 1200 dpi, pri ti- skanju zvitkov širine 0,6-1,0 m pa 2500 od- tisov/min. Kapljični tisk je še hitrejši. Kapljični tisk Kodakov Versamark natisne pri nizki ločlji- vosti 2000 odtisov/min. Inca Digital FastJet pri ločljivosti 300 dpi potiska 6000 m2/min. Visokokakovostne akcidenčne rotacije, ki v okviru hibridnih sistemov zagotavljajo 20.000 enobarvnih odtisov/min. Stroji za tisk embalaže natisnejo 12.000 m2/min. Piezo-električne tiskalne glave DoD širine 50 mm zagotavljajo višje tiskovne hitrosti in of- setno kakovost pri ločljivosti 600 dpi in 8-bi- tnem tonskem obsegu. Širše tiskalne glave s finimi šobami za večjo proizvodnost in tiskovno kakovost. Tiskarska črnila na osnovi organskih topil ali vode suše tudi z UV-sevanjem. Slednja pre- vladujejo pri kakovostnem barvnem tisku. Cena tiskarskih črnil UV se bo znižala. Opti- mirali jih bodo glede na vrsto tiskalne glave in tiskovnega materiala. Personalizacije in mutacije Elektrofotografski in kapljični tisk omogoča- ta zlasti naslavljanje neposredne pošte ali vnaprej pripravljenih tiskovin. Predtisk ni več potreben. Nadomešča ga barvni kapljični tisk. Avtomatizirana prelom in razporejanje omogočata učinkovito ogla- ševanje. Delovni procesi Pojavlja se spletno tiskanje (web to print). Posebna dejavnost je velikoformatni indu- strijski tisk. Ni več razlik med industrijskim kapljičnim ti- skom in klasično grafično dejavnostjo. Izje- mno učinkovito spletno tiskanje (web to print) za neposredno trženje z elektronsko in/ali navadno pošto. Dejavniki razvoja Računalniška tehnologija, računalniški pre- lom in razporejanje, razvoj kapljičnega tiska, nanotehnologije, osebno izdelovanje (proi- zvodnja po meri - za znanega naročnika). Superhitri računalniki omogočajo oskrbova- nje z visokoločljivimi digitalnimi podatki nad hitrostjo tiskanja. Uvajanje kvantnega računalništva pospešu- je digitalno tiskanje. RAZVOJNE PRILOŽNOSTI 2015 Ta raven tekmovanja in vlaganja v raziskave dvigne digitalni tisk na raven primerjanja s konvenci- onalno tehnologijo tiska. Zanimiva sprememba bo vidna tudi v rasti Kitajske kot velesile v proizvodnji in dobavi tiskarske opreme. Za lastne potrebe kopi- rajo zahodne modele flekso- in ofsetnih strojev, po drugi strani pa so vodilni na področju mon- taže velikoformatnih inkjet ti- skarskih strojev za zahodne do- bavitelje in celo za prodajo po la- stni distribucijski mreži. Na področje grafične priprave se z nakupom podjetja Creo vra- ča Kodak in s tem ob digitalnih tiskarskih strojih Nexpress in Scitex Digital Printing kompleti- ra ponudbo tudi s tehnologijo za izdelavo tiskovnih form. Druga večja podjetja so Agfa vključno z DuPontom in Xsys (prej BASF- Tiskarski sistemi), zlasti na po- dročju fleksotiska. Pred desetimi leti so bili Crosfield, Scitex in Li- notype-Hell glavna imena poleg Agfe in Screena. Scitex je pod svoje okrilje vzel Creo in ga po- tem prodal podjetju Kodak (s svojim hitrim inkjet), Crosfileld se je vključil v Fujifilm, Linoty- pe-Hell je prevzel Heidelberg in prepustil podjetju Hell pripravo tiskovne forme za globoki tisk. Priložnosti v prihodnosti Pojavile se bodo nove priložno- sti za proizvodnjo tiskanih elek- tronskih materialov, "pametnih" materialov in v proizvodnji or- ganskih svetlečih diod OLED (glej članek Moj najljubši moni- tor, Grafičar 3/2006, str. 17, po- glavje Zasloni OLEDs). Trenu- tno so na trgu specializirani proi- zvajalci in enote večjih podjetij, kot so Toppan, ki nastopa na tr- gu skupaj s podjetjema Philips in E-Ink, ki razvijajo »pametne« materiale za zaslone oziroma elektronski papir ali knjige, kot je čitalnik Sony e-Book reader LIBRI. Proizvodnja ne bo pote- kala v običajnih tiskarskih pro- storih, pač pa bo zahtevala po- sebne razmere, vezane na čistočo. Odjemalci ne bodo kupci običaj- nih tiskovin, pač pa bo treba vzpostaviti nove oblike pogodbe- nega partnerstva z raziskovalci in razvijalci novih tehnologij v elek- tronski industriji. Za razsvetljavo, sončne celice, baterije in »pametne« organske materiale bodo potrebovali veli- ke količine organskih polvodni- ških materialov. Njihovo delova- nje temelji na krmilnikih iz tiska- nih elektronskih vezij, ki jih je mogoče natisniti samo v speciali- ziranih proizvodnih razmerah. Večje tiskarske skupine lahko na podlagi novih priložnosti ra- zvijejo specialne enote in storitve za dopolnilno ponudbo. Primer sta Toppan in Dai Nippon Prin- ting, ki sta skupaj razvila tržno konkurenčne katodne premaze za zaslone FED (glej Moj naj- ljubši monitor, Grafičar 4/2006, str. 7, poglavje Zasloni FED) za vodilno elektronsko industrijo na Japonskem. Manj specifične možnosti in priložnosti vključujejo masovno produkcijo bolj preprostih elek- tronskih naprav, začenši s karti- cami oziroma ploščicami RFID (Radio Frequency Identificati- on); sedaj jih že srečujemo v tr- govinah, kjer trgovci z njimi va- rujejo izdelke pred krajo, na nji- hovi podlagi deluje sistem cestni- njenja ABC, v prihodnje pa bo- do v še manjši obliki praktično na vseh industrijskih izdelkih. Zato bodo morali tiskarji obvla- dati njihovo izdelavo pri opleme- nitenju ali tisku s specialnimi ti- skovnimi členi za ofsetni, flekso- ali sitotisk. Sprva bodo te storitve zelo cenjene, z vse širšo uporabo pa bo zaslužek upadel. Dodatne priložnosti na tem področju so še izdelava tiskanih vezij, barvnih filtrov, fotografskih mask in komponent za optoelektroniko. Tehnologija za tiskanje tranzi- storjev, upornikov ali polvodni- kov temelji na tiskanju podlage iz prevodnega ali polprevodnega polimera med proizvodnjo na- prav, kot so svetila, radijski spre- jemniki, daljinski kontrolniki, mobilni telefoni, igrače na teko- čem traku. Proizvodnja je zelo avtomatizirana in delovno nein- tenzivna, zato tudi poceni. »Stapljanje« fleksibilnih mate- rialov z elektroniko imenujejo fleksonika (flexonics), kar seve- da ni fleksotisk. S fleksoniko je mogoče nadomestiti številna kla- sična tiskana vezja na ploščah iz umetne mase, na katerih so ba- kreni vodniki, ki povezujejo elektronske komponente. Fle- ksonika omogoča ob izboljša- nem delovanju tudi mnogo eno- stavnejšo in cenejšo proizvodnjo tiskanih vezij. Trženje fleksonike se šele razvija, zato se bodo pred- vsem tam, kjer ni uveljavljena proizvodnja ali uporaba polvo- dnikov, pojavila nova proizvo- dna in distribucijska podjetja. SKLEP 7 Napredek kapljičnega tiska na industrijskem in komercial- nem področju je tako hiter, da zlahka spregledamo, da je ta teh- nologija še razmeroma mlada in nerazvita. 7 V luči naprednih tehnologij se bodo pojavile nove tržne prilo- žnosti za tiskarsko dejavnost. 7 Specializiran trg industrijske- ga kapljičnega tiska bo vedno bolj podoben trgu klasičnih gra- fičnih storitev. 7 Ofsetni stroji bodo spremeni- li zmogljivost in opremljenost, še zlasti ko bo kapljični tisk sposo- ben personalizirati in mutirati velike naklade. 7 Fleksotisk bo postal bolj kon- kurenčen z izboljšavami v grafič- ni pripravi in izdelavi tiskovnih form s tehnologijo CTP (digital- no kopiranje in/ali graviranje). 7 Digitalni tisk bo prihodnjih pet let glavni generator rasti v ti- skarski dejavnosti. 7 Kakovost in proizvodnost di- gitalnega tiskanja bosta vedno bolj napredovali, da bi zagotovili tudi večjo konsistentnost in za- nesljivost. 7 Za večjo dodano vrednost se bo izboljšana konsistentnost di- gitalnega tiskanja dopolnjevala s funkcionalnostjo, ki jo omogoča kompleksna personalizacija ti- skovin. Digitalna tiskarska tehnologija se mora dopolniti s tehnologija- mi dodelave in oplemenitenja, če želi preseči pisarniško naravo in pridobiti splošno veljavo. 7 S časovnim napredkom se bo povečala avtomatizacija, na pi- sarniški ravni bodo v ofsetni ka- kovosti delovali stroji po načelu "pritisni gumb", po enakem na- čelu pa bodo v nekaterih forma- tih delovali tudi ofsetni in flekso- tiskarski stroji. 7 Xerox je največji proizvajalec digitalnih tiskarskih strojev, ki so na akcidenčnem področju po- vzročili velike spremembe. 7 Kodak ponovno razvija po- dročje grafične priprave, potem ko je kupil Creo in investiral v digitalni tisk s stroji Nexpress in Scitex. Prevedla in priredila Meta ČEŠNOVAR Marko KUMAR VIR TIME LORD Digital demand, Vol. 6, Issue 2 november/december 2005 Pira International 11 B Anapurna in Sherpa Agfa-Geavert, nekdaj ena vo- dilnih družb na področju foto- grafije in grafične priprave, se s svojo ponudbo vse bolj usmerja na področje industrijskega ka- pljičnega tiska, začenši s tehniko in tehnologijo za izdelavo veliko- formatnih plakatov in oglednih tabel, pa tudi za tiskovine, ki so bile doslej domena sitotiska: na- pisi, plakati, etikete, embalaža. To področje pokriva Agfa-Grap- hics, ki s svojimi inovativnimi ti- skarskimi črnili in partnerstvom z drugimi vodilnimi proizvajalci za grafično dejavnost zagotavlja večjo proizvodnost in kakovost. Družba prepoznava industrijski kapljični tisk kot velik potencial za dobičkonosno rast v priho- dnosti. V sodelovanju s podjetjem za proizvodnjo sitotiskarskih stro- jev Thieme so razvili hibridni ti- skarski stroj M-press. Ta ima 64 univerzalnih tiskalnih glav Xaar UHP (Universal Printing He- ads) najnovejše generacije in lah- ko uporablja UV sušeča tiskarska črnila Anuvia. Za tiskanje velikoformatnih plakatov v velikih nakladah in na množici različnih tiskovnih ma- terialov, prožnih in/ali togih, so namenili digitalna tiskarska stro- ja Anapurna L širine 1600 mm in XL širine 2500 mm. Oba mo- dela tiskata z UV sušečimi tiskar- skimi črnili Anapurna-UV tudi SLADKI VONJ STRUPENOSTI Slika 1. Agfin M-Press za velikoformatni industrijski kapljični tisk. na dva različna tiskovna materia- la hkrati (Dual-Mode System). Tiskovna hitrost prvega je 22 od- tisov formata 70 x 100 na uro in drugega 30. Zmogljivost velja za kakovost oglednih kartonov, medtem ko je največja ločljivost 363 x 725 dpi. Kapljična tiskar- ska stroja Anapurna lahko tiskata popolnoma do roba pol (brez be- lih margin), tudi z belimi črnili, in uporabljata poceni žarnice UV (uporabnik jih lahko zame- nja sam, servisni poseg ni potre- ben). Grand Sherpa Universal GSU To je prvi velikoformatni stroj za kapljični tisk, ki uporablja ti- skarska črnila četrte generacije AM (Advanced Mixed, glej na- Slika 2. Velikoformatna tiskarska stroja za kapljični tisk Anapurna L in XL. daljevanje). Dobavljajo ga za ti- skanje do širine 164 ali 225 cm in tiska s šestimi (CMYKLcLm) ali osmimi barvami (CMYK + CMYK). Ločljivost je do 1440 dpi. Dotrix Modular Svoj industrijski stroj za ka- pljični tisk Dotrix je Agfa Grap- hics preoblikovala v modularni tiskarski sistem Dotrix Modular, ki ga je pred tiskovnim členom ali po njem, glede na želje in po- trebe uporabnika, mogoče opre- miti s tiskovnimi členi za flekso- tisk, s premazovalnimi naprava- mi za oplemenitenje in/ali na- pravami za dodelavo tiskovin. Dotrix modular je hibridni ti- skarski stroj, ki omogoča tiskanje bele ali posebnih barv v fleksoti- sku (vse do roba zvitka širine 63 cm), premazovanje in lakiranje z aniloks valji, razrezovanje in izse- Slika 4. Hibridni tiskarski stroj Dotrix Modular temelji na tiskovnem členu za kapljični tisk, ki mu dodajajo druge komponente. Slika 3. Agfin Grand Sherpa Universal Advanced Mix (GSU AM) je prvi veliko- formatni stroj za kapljični tisk, ki upora- blja nestrupena tiskarska črnila četrte generacije. kovanje tiskovin ter je namenjen za tisk neprehrambne embalaže, etiket in tiskovnih materialov POP (Point-of-Purchase), omo- goča obojestranski tisk priložno- stnih tiskovin (prospekti, letna poročila, pisarniške tiskovine). Kapljični tisk temelji tu na ti- skarskih črnilih Agorix-UV. AGFA: SLADKI VONJ USPEHA Večina tiskarjev na področju velikoformatnega tiska plakatov uporablja tiskarska črnila na osnovi organskih topil. Vendar vsa topila niso enaka. Oblikovalci zunanjih napisov in oglasnih tabel vedo, da so za realizacijo najbolj primerna ti- skarska črnila na osnovi organ- skih topil. Ta črnila se oprimejo skoraj vsake površine, vključno s trajnimi materiali, kot so vinili, ne da bi bilo treba odtise opleme- nititi z (dragimi) zaščitnimi pre- mazi ali laminati. Ob tem ta čr- nila niso vodotopna in se dobro upirajo uničevalnim vremen- skim vplivom. Tiskanje napisov in znakov za zunanjo uporabo zavzema razmeroma majhen tr- žni delež, zato so tiskarji tu zelo specializirani. Vendar je v nekaj letih začelo povpraševanje po nji- hovih storitvah naraščati zaradi tiskanja drugih grafičnih izdel- kov. Preostalo grafično tržišče že- li njihove storitve, ker lahko ti- skajo na raznovrstne tiskovne materiale, in zlasti zato, ker so odtisi primerni za zunanjo upo- rabo. Topila v tiskarskih črnilih Vsa tiskarska črnila tvorijo ko- loranti (barvila ali pigmenti) in topila, kot so voda, olja ali organ- ska topila. Topila izhlapevajo, ta- ko da se črnilo lahko posuši in veže na podlago. Med izhlapeva- njem pa topilo v atmosfero spro- šča hlapljive organske spojine (VOC: Volatile Organic Com- pounds), ki lahko resno škoduje- jo. Različne vrste topil imajo ra- zlične značilnosti, ne glede na iz- jave proizvajalcev pa prav vse bolj ali manj sproščajo hlapljive organske spojine. Neodvisni sve- tovalci, kot je Paul Machin, opo- zarjajo: »Nekatera organska topi- la so bolj nevarna od drugih, zato je v nekaterih primerih zakonsko določena mejna stopnja, ko še niso škodljiva zdravju (Occupa- tional Exposure Standards). Ne glede na to pa ima velika večina škodljiv vpliv na kožo, ker iz nje odstranijo bistven delež zaščitnih olj.« Izbrano topilo učinkuje v ti- skarskem črnilu na tri načine: 1. določa čas sušenja, ker del te- ga procesa zaobjema izhlapeva- nje topila; tiskarska črnila s hitro hlapljivimi topili se torej posuši- jo hitreje; 2. topila raztapljajo veziva ozi- roma smole, kot so akrilne ali PVC-smole, ki v nekaterih pri- merih vežejo kolorante na podla- go; brez veziv bi se z nje zlahka odstranili; 3. topila pogosto raztapljajo površino tiskovnega materiala in zagotavljajo boljšo trdnost odti- sa, ker lahko črnilo penetrira v globino. Pasivna topila tega ne morejo, zato črnilo ostaja slabo vezano na površini in se z nje zlahka briše. Tiskarji napisov in plakatov imajo raje tiskarska črnila na po- dlagi »težkih« topil, medtem ko se tisti, ki ponujajo nove storitve, nagibajo k črnilom na podlagi »lahkih« topil. Ponudba enih in drugih je pestra, zato jih zlahka zamenjujemo. Agresivna topila Tiskarska črnila za digitalni tisk lahko klasificiramo na podlagi tehnološkega razvoja v minulem desetletju. Prva generacija teme- lji na »najtežjih«, tj. najbolj agre- sivnih topilih, ki jim pravijo tudi trda, prava ali resnična topila. Tiskarska črnila te vrste imajo to- pila s ketonskimi skupinami; to TOPILA V TISKARSKIH BARVAH na vseh, ki obratujejo z isto vrsto tiskalnih glav. SKLEP Tiskarska črnila si niso enaka, četudi vsa vsebujejo topila in so zato do določene mere škodljiva. Črnila na osnovi aktivnih topil so zelo škodljiva, zato pa z njimi lahko potiskamo vsak material, manj škodljiva na osnovi alterna- tivnih topil pa ne dajejo tako do- brih tiskarskih rezultatov. Vedno, ko se odločamo za na- kup novega tiskarskega stroja, moramo pomisliti tudi na tiskar- ska črnila, ki jih uporablja, in na tiskovne materiale, ki jih lahko potiska. Pomisliti je treba tudi na trajnost in obstojnost odtisov, ki morajo biti kar najbolj odporni proti vremenskim in mehanskim vplivom. Vsi proizvajalci oziroma doba- vitelji ob svojih proizvodih do- stavijo tudi predpise za varno de- lo. Pomembno je, da jih uporab- niki razumejo in dosledno izvaja- jo v praksi. predpisujejo različne vrednosti) ke- mikalije je brezdimenzijsko število, ki pove, kako zlahka ali kako hitro se doseže mejna nasičenost. Višja je vrednost, bolj nevarna je kemika- lija. To je v kapljičnem tisku velikih površin z ogrevanjem zelo po- membno, saj se lahko pojavi moč- no izhlapevanje, kemikalije iz tiskar- skih barv pa sčasoma nasičijo at- mosfero. Skrbeti moramo, daje nji- hov delež v atmosferi kar najmanjši, s tem pa je minimalna tudi varno- stna in zdravstvena ogroženost osebja. OEL: Occupational Exposure Li- mit; mejna vrednost izpostavljenosti (neuraden prevod) je največja dovo- ljena koncentracija (škodljivega) zraka, ki ji sme biti izpostavljeno osebje pri osemurnem delavniku, 40-urnem delovnem tednu in 40-le- tni delovni dobi, ne da bi se pojavile zdravstvene težave. To je torej kon- centracija škodljive snovi v zraku, za katero glede na sedanje znanje ni nevarnosti, da bi škodovala zdravju delavca, če ji je izpostavljen v vsej delovni dobi. Marko KUMAR so cikloheksanoni in isoforoni, ki močno škodujejo zdravju, zato mnogi proizvajalci in tiskarji na vrat na nos iščejo zamenjavo. Po drugi strani njihove tiskovne značilnosti zagotavljajo izjemno kakovost tiskovin. Ekološka topila Ker bodo tiskarska črnila na osnovi agresivnih topil zakonsko prej ali slej prepovedana, so mnogi proizvajalci razvili drugo generacijo, tako imenovana eko- tiskarska črnila na osnovi ekolo- ških topil. Izraz ekološko topilo (eco-solvent) pa je izjemno zava- jajoč, ker večina ljudi misli, da predpona eko pomeni ekonomi- čen in ne ekološki oziroma oko- lju prijazen. V teh črnilih so pa- sivna glikolna in eterska topila. Ker so cenejša od aktivnih, bi morala biti cenejša tudi tiskarska črnila na njihovi osnovi. Predpo- na eko pa je zavajajoča tudi zato, ker so ta črnila resda manj zdrav- ju škodljiva, vseeno pa vsebujejo tudi agresivna topila in niso zato nič bolj prijazna okolju kot tista na osnovi agresivnih topil. Ti- skarsko so manj agresivna, zato se slabše vežejo na podlago in jih lahko uporabljamo zgolj za tiska- nje premazanih, torej dražjih ti- skovnih materialov. Blaga topila Tretja generacija tiskarskih čr- nil temelji na blagih topilih (mild solvent inks). Zajema množico različnih črnil, ki upo- rabljajo bodisi mnogo nižji delež aktivnih (agresivnih) topil kot pri prvi generaciji (seveda zato ne morejo imeti enakih tiskovnih značilnosti) bodisi druge vrste topil, ki zlahka topijo površino umetnih mas (npr. N-metilpiro- lidon). Slednja pa se pri napačni uporabi zlahka vpijajo v kožo in 14" povzročajo omotico, glavobol, celo nezavest. Še slabše. V Evrop- ski uniji so te spojine označili kot reprodukcijsko strupene (repro- toxic; povzročajo neplodnost) kemikalije z oznako R61 (loba- nja s prekrižanimi kostmi). Tiskarska črnila AgfaGSUAM Agfa trdi, da je našla rešitev vseh navedenih zadreg. To je če- trta generacija tiskarskih črnil na osnovi mešanice topil, pri čemer je glavna sestavina DEGDEE (dietilenglikol dietil eter). Na- menjena je (za sedaj) predvsem za kapljični tiskarski stroj Grand Sherpa Universal GSU, kratica AM pa pomeni Advanced Mix- ed, napredna mešanica torej. V njej so tri komponente: DEG- DEE, derivati laktona in glikol acetat. Črnila četrte generacije so nestrupena in nimajo nobene opozorilne nalepke, obenem pa naj bi zagotavljala enake tiskovne lastnosti kot črnila na osnovi agresivnih topil. Odtisi imajo brilijantne, žive in zelo nasičene barve, četudi so izdelani z veliko hitrostjo. Črnila se hitro sušijo in so primerna za široko paleto ra- zličnih, tudi nepremazanih ti- skovnih materialov. Na vseh za- gotavljajo primerno sivo ravno- vesje, viso in enakomeren tiskov- ni sijaj. Odtisi so svetlobno ob- stojni tri leta in dobro odporni proti vodi, drgnenju in praska- nju. Zvečine zaščitno laminira- nje ni potrebno. Pri tiskanju ni potrebna nobe- na posebna okoljevarstvena oprema, želeno je le učinkovito prezračevanje, podobno kot v klasičnih fotografskih laboratori- jih. To pomeni, da se mora ves zrak v prostoru zamenjati deset- krat na uro. Tiskarska črnila GSU AM niso uporabna samo na strojih Agfa Sherpa, marveč Terminologija VOC: Volatile Organic Compo- und; hlapna organska snov je vsaka organska spojina, ki ima pri absolu- tni temperaturi 293,15 K parni tlak 0,01 kPa ali več ali ki ima v danih razmerah uporabe enako hlaplji- vost. Primera sta cikloheksanon in metilen klorid (vir European Council Directive 1999/13/EC z dne 11. marca 1999 o omejitvah emisij hla- pljivih organskih snovi pri uporabi organskih topil pri določeni dejav- nosti ali instalacijah). VHR: Vapor Hazard Ratio; nevar- no razmerje parnih tlakov (neuradni prevod) pove, kolikokrat moramo razredčiti prostorninsko enoto zra- ka, ki je nasičen z določeno paro, z isto količino zraka, da ne bi prese- gel OEL (vir: German Technical ru- les TRGS 420, september 1999). Vrednost VHR (različne države VIRI Agfa Graphics Press Releases Agfa Graphics Reports Progress with Industrial Inkjet Portfolio ipex, 4-11 April 2006 Agfa Graphics The sweet smell ofsuccess Avgust 2006 Veliki splošni leksikon DZS, Ljubljana 1997 www.wikypedia.com september 2006 www.agfa.com september 2006 Marta Klanjšek Gunde VOC, VHR, OEL Terminološka razprava z avtorjem Kemijski inštitut Ljubljana, 4. in 5. 10. 2006 B you can Canon iPF5000 iPF9000 n W6400 W8400 Vaša velika ideja. Zamislili ste si jo, razvijali in sedaj je čas, da jo pokažete svetu. Z njo boste navdušili. Obenem pa boste tudi vi navdušeni nad novimi Canonovimi tiskalniki velikega formata. Opremljena z 12 ločenimi pigmentnimi črnili (več kot katerikoli drug tiskalnik v tem razredu) lahko nova 17-palčni iPF5000 in 60-palčni iPF9000 ustvarita najširšo barvno paleto ter zagotovita najvišjo kakovost in konsistenco barv. Natisnite idejo na papir v velikosti, ki si jo zasluži. Za več informacij o Canonovi paleti tiskalnikov velikega formata obiščite www.canon.si/lfp Velikost, ki navdušuje Najvišjo kakovost izpisa zagotavljajo samo črnila in mediji Canon. imagePROGRAF Canon Adria d.o.o., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana 19. septembra 2006 se je v Du- brovniku začela predstavitev Spectacolor 06, katere namen je bil grafični javnosti prikazati iz- delke in razvojne novosti podje- tja Canon. S pomočjo marketin- ških sodelavcev podjetja za cen- tralni in vzhodnoevropski trg (CEE - Canon: Central and East Europe) je bilo predstavljenih več kot ducat novosti, aktualnih za omenjeno prodajno območje. Novost samo na splošno pred- stavljajo že pigmentne barve, ki so bile prvič predstavljene v Bar- celoni letos. To je generacija ti- skarskih barv LUCIA, ki so ra- zvite posebej za širokoformatne tehnike ink-jet tiska oziroma ti- skalnika, kot sta iPF5000 in iPF9000 za izdelavo zahtevnejših tiskovin. Z njimi dosežemo ka- kovostnejši odtis in barvno ob- stojnost slik. Za naprednejše ti- skalniške modele so bile razvite še dodatne barve, ki povečajo barvni obseg odtisa: rdeča, zele- na, modra. Za kakovosten odtis monokromatskih slik pa sta bili razviti še siva in foto siva barva, ki zagotavljata boljšo monokro- matsko reprodukcijo, mehkejše in ustreznejše tonske prehode in zmanjšata učinek metamerizma. Zaradi narave dogodka je bil večji poudarek na novosti oziro- ma promociji vsesplošno upo- rabnega in za kupce zanimivega tiskalnika širšega formata W8400. Tega so med prireditvi- jo podarili mestni občini Du- brovnik za večjo in učinkovitejšo promocijo mesta in kulturnega dogajanja znotraj njega. Kaj več pa o tem v nadaljevanju. Podjetje Canon poleg barvnih tehnik digitalnega tiska razvija tudi črno-bele, saj potrebe strank kažejo, da ima tovrstna tehnika tudi v današnjem času nekatere bistvene prednosti pred barvno. Javnosti so predstavili tri novo- sti: iR7086, iR7095 in iR7105, Canon SPECTACOLOR 06 ki omogočajo hitrosti 86, 95 in 105 strani na minuto. Po name- nu lahko te produkte uvrstimo v produkcijo srednje obsežnih na- klad, posebnost pa je njihova možnost nadgradnje z dodelavno opremo oziroma integrirno eno- to, imenovano Perfect Binder. Poudarimo lahko, da je enota re- snično vredna ogleda, saj omo- goča vrsto operacij, kot so spe- njanje, zgibanje, vlaganje, znaša- nje. Dodatna možnost nadgra- dnje z lepilno enoto, ki ima inte- griran vlagalnik ovitka zmoglji- vosti do 5000 kosov ter trirezni nož, pa omogoča uporabniku ce- lo izdelavo prave knjige. Bistveni poudarek pa razvoj podjetja Canon daje barvni digi- talni reprodukciji. Omeniti je treba, da je vsem barvnim pro- duktom za profesionalni digital- ni tisk podjetja Canon skupna aplikativna barvno upravljana podpora sistemov RIP, razvitih tudi s strani organizacije EFI, in seveda odlična kompatibilnost tovrstne opreme s strojno in pro- gramsko upravljalno opremo podjetja Canon. Profesionalne barvno-reprodukcijske izdelke Canon lahko razdelimo v dve ve- čji skupini: tiskalnike srednjega (MFP - middle format printer) in širokega formata (LFP - large format printer). Poleg teh dveh skupin lahko glede na zahtevnost reprodukcijske tehnike posame- znega tiskalnika te razvrstimo po namenu še v tri skupine: uporab- niki CAD , digitalni tisk oziroma akcidenčna grafika, umetniška digitalna grafika. Področje CAD pomeni, da so ti tiskalniki namensko razviti za iz- delavo načrtov in zahtevnih čr- tnih skic. Podjetje Canon je jav- nosti predstavilo tri svoje novosti s tega področja in v okviru širo- koformatnih tiskalnikov: image- PROGRAF iPF700, image- PROGRAF iPF600 in image- PROGRAF iPF500 s prilagodlji- vo širino do formatov A1 in A2. S petbarvno tehniko tovrstna oprema zadovoljuje potrebe CAD-uporabnikov, pa tudi zah- teve produkcije manj zahtevnih tiskovin manjših naklad. Bistvo reprodukcijske tehnike in meha- nike omenjene opreme je zago- toviti ustrezno ostrino in natanč- nost odtisa, tako na sijajnem kot tudi na nesijajnem papirju. Za ta namen imamo v naštetih tiskal- DIGITALNA DODELAVA F* ■ 1 j — ; r 0 i r Črno-beli (po potrebi tudi barvni) tiskalnik Canon iR7105 z dodanimi komponentami za dodelavo. Perfect Binder je na levi. Na sliki spodaj so z enim prehodom izdelane v hrbtu lepljene brošure. vljata tiskalnika s papirjem v zvit- ku, omogočata pa enako hitrost tiska, 1,3 minute za odtis forma- ta A1. Z napredno in posodo- bljeno tehnologijo tiskalniških glav zagotavljata ostro in barvno bogatejšo reprodukcijo, saj oba za izpis uporabljata sedembarvno ink-jet tehniko: foto črna, mat črna, cian, magenta, rumena, fo- to cian, foto magenta. Ta dva produkta sta prav tako podprta s HDI-gonilniki, kar pomeni, da ju je moč uporabiti tudi v pove- zavi z aplikacijami CAD. Ko smo že omenili poskusni tisk, je treba omeniti še letošnjo Canonovo spektakularno novost imagePRESS C1, resnično po- nikih dve vrsti črne barve. Glede na večjo porabo ene same barve oziroma konstantno uporabo določenega materiala pa lahko uporabljamo v obeh dozirnih posodah barvo ene vrste. Poseb- nost pa ni samo v barvi, vendar je napredek tudi v mehaniki oziro- ma tiskalnih glavah s 15.000 šo- bami, ki omogočajo hiter in na- tančen natis s pomočjo kapljic velikosti štiri pikolitre. To z dru- gimi besedami pomeni, da je omogočen natis pri 1200 dpi brez kakršnih koli popačenj črk ali linij. Za večjo kompatibilnost z apli- kacijskimi orodji, kot je Auto- CAD, so našteti tiskalniki pod- prti s tiskalniškim gonilnikom imagePROGRAF, kot tudi go- nilnikom HDI, ki se najpogoste- je uporablja v povezavi z aplika- cijami CAD. Za uporabnike barvnih tiskal- nikov srednje zahtevne grafične dejavnosti sta bila na ogled CLC4040 in CLC5151, kot nadgradnja dveh Canonovih prodajnih uspešnic CLC2620 in CLC 3220. Ti novosti se posta- vljata z zavidljivo hitrostjo 40 oziroma 51 strani na minuto, poleg tega pa oprema podpira tu- di že omenjeno programsko in strojno RIP-opremo, kar pome- ni, da lahko sistema rabita za iz- delavo poskusnega odtisa. Ome- niti je treba samo še možnost uporabe integriranega skenerja. Sklop opreme za poskusni tisk oziroma vsesplošno grafično uporabo sta zastopala W6400 in W8400. Oba modela predsta- sebnost, ki zagotavlja enako viso- ko kakovost, stabilnost in konsi- stentnost odtisa kot tiskalnik C7000VP. Gre za napravo, za- snovano z lasersko tehnologijo, ki uporablja na novo razvite to- nerje (V-toner), ki zagotavljajo že vse naštete prednosti. Da je to edinstvena naprava, kaže že dej- stvo, da v celoti podpira barvno upravljanje in vse rastrske mo- žnosti RIP-sistema. Omogoča delo pri hitrosti 14 barvnih stra- ni na minuto oziroma 60 eno- barvnih strani na minuto in na material zavidljive gramature vse do 300 g/m2. Prav tako kot na nesijajni papirje kakovost odtisa enaka tudi na sijajno premaza- nem papirju, kar zagotavlja si- stem tako imenovanega razvijal- ca T-Developer in elektrostat- skega valja E-Drum. Zaradi vse- ga tega je kot oprema za poskusni tisk več kot zanimiva in o tem smo se prepričali tudi na lastne oči. V Sloveniji bo dobavljiv no- vembra, upamo pa lahko, da ga bo moč videti v delovanju še na kakšni predstavitvi znotraj nje- nih meja. Nadaljevanje na str. 20 Širokoformatni tiskalnik Canon W8400 je dovolj precizen tudi za tiskanje načrtov in zemljevidov. FLASH 6. NADALJEVANJE IZ ST. 4/2006, STR. 19 FLASH - ANIMACIJA V prejšnjem članku smo spo- znali enega izmed načinov ani- macije z uporabo interpolacije: animacijo gibanja (Motion). Omenili pa smo tudi še drugi na- čin, to je animacija spreminjanja oblike (Shape). V tem članku bo- mo to animacijo podrobneje obravnavali, spoznali pravila pri njej, njene napake, se naučili uporabe Svetovalca, ki nam po- maga doseči želene učinke pri animaciji spreminjanja oblike in spoznali animacijo spreminjanja oblike na besedilu. Animacija oblike Kot smo omenili že v prejšnjem članku, je bistvo animacije z in- terpolacijo v tem, da Flash zmore zapolniti prazne sličice med dve- ma ključnima sličicama. Tako tudi pri animaciji spremi- njanja oblike z uporabo ključnih sličic in interpolacijo med njimi zelo preprosto naredimo anima- cijo stiskanja in raztegovanja ka- kega predmeta. Izdelava poteka v naslednjih korakih: 7 narišemo krog (poljubna obroba in polnilo); 7 v 15. in 30. celico vstavimo ključno sličico (Insert Key- frame ali kar tipka F6); 7 obris kroga v 15. celici z orodjem za označevanje in izbi- ranje (drugi članek iz serije) de- formiramo tako, da kliknemo na njegov rob in ga povlečemo v no- tranjost kroga; 7 v zadnjem koraku v 1. in 15. celici v oknu z lastnostmi v po- dročju Tween nastavimo način Shape. Zadnji opisani korak (nastavi- tev animacije Shape) prikazuje slika 1. Primer pa je prikazan tu- di na spletni strani Grafičarja. Podobno kot pri animaciji gi- banja se tudi tu v delu med dve- ma ključnima sličicama pojavi črta s puščico in vmesne sličice se tokrat obarvajo zeleno. To nam nakazuje, da je Flash med prvo in zadnjo ključno sličico interpoli- ral vmesna stanja. Časovni trak animacije spreminjanja oblike z interpolacijo za opisani primer prikazuje slika 2. Flash je zelo dosleden pri upo- števanju pravil za izvedbo posa- meznih animacij. Na srečo je pravilo pri animaciji spreminja- nja oblike samo eno in zelo pre- prosto: nikoli ne smemo upora- bljati simbolov ali grafik, združe- nih v skupine. Če to pravilo upo- števamo pri animaciji spreminja- nja oblike, ne bomo imeli nobe- nih težav. Kadar kljub temu prekršimo to pravilo, nam Flash javi napako, podobno kot pri animaciji giba- nja, torej s črtkano črto na časov- nem traku in oznako klicaja v oknu z lastnostmi. Oba primera prikazuje slika 3. Namigi in napake Pri animacijah spreminjanja oblike je priporočljivo upoštevati nekaj nasvetov, saj z njimi lahko dosežemo želene rezultate. Naj- prej moramo upoštevati načelo preprostosti, saj se nam pri izva- janju preveč zapletenega spremi- njanja oblike pojavi učinek ša- hovnice. Drugi primer napake se pojavi pri animaciji oblike dveh pred- metov. Napaka se pojavi, kadar območje enega predmeta med OBLIKE Slika 1. Nastavitev Tween Shape. Slika 2. Časovni trak animacije spreminjanja oblike z interpolacijo. Slika 3. prikaz napak animacije Shape. izvajanjem animacije »poseže« v območje drugega. Tretji najbolj pogost primer je, kadar zamenjujemo obrobe in polnila. Pomembno pravilo je, da je predmet iste vrste v zače- tnem in končnem stanju anima- cije. Te razlage so mogoče težje razumljive, zato so ti trije primeri prikazani na spletni strani Grafi- čarja. Pri animaciji oblike je po- membno še eno opozorilo. V ne- katerih primerih sta lahko rezul- tata animacije gibanja (Motion) in animacije spreminjanja oblike (Shape) enaka. V izvoženi dato- teki swfgledalec ne more ugoto- viti, kako smo animacijo naredi- li. Splošno navodilo je, da v takih primerih vedno uporabljamo animacije gibanja, ki je pri Flas- hu sploh bolj pogosto uporablje- na (spletne strani, animacijske predstavitve). Najpomembnejši razlog za to je, da animacija obli- ke precej več prispeva k velikosti datotek, saj imamo opravka z grafičnimi elementi. Pri anima- ciji gibanja imamo opravka s pri- merki simbolov, ki so v knjižnici in jih lahko večkrat uporabimo, Desno slika 4. Uporaba Svetovalca. Samo za vaše oči. Da bi odkrili skrivnosti papirjev Hello, ne potrebujete vohunov. Rezultati naše do sedaj največje raziskave med potrošniki so vsem na ogled. Brez cenzure na www.hellopaper.com. www.hellopaper.com The answer. pa se velikost datoteke le malo poveča. Torej animacijo oblike uporabimo le, ko želenega ne moremo narediti z animacijo gi- banja. Primer spreminjanja bar- ve pri kakem predmetu z obema tehnikama je prikazan na spletni strani Grafičarja. Uporaba Svetovalca Flash vsebuje tudi orodje, s ka- terim lahko prej omenjene napa- ke odpravimo. Svetovalec (Shape Hint) svetuje Flashu, kako naj pri animaciji oblike preslika po- samezne točke. To pomeni, da določimo, kako se kakšna točka z začetnega stanja animacije presli- ka v končno. Primer pretvorbe kvadrata v trikotnik brez upora- be Svetovalca in z njo je prikazan na spletni strani Grafičarja. Sve- tovalca uporabimo, če se anima- cija oblike ne izvaja tako, kot smo si želeli (animacijo moramo seveda že imeti izdelano). Naj- prej ga vklopimo z ukazom View Show Shape Hints. Nato se na časovnem traku postavimo v prvo celico animacije in izbere- mo ukaz Modify Shape Add Shape Hint. Takrat se nam na predmetu prikaže rdeč krožec z oznako a (namig Svetovalca). Oznako premaknemo na zgornje levo oglišče kvadrata. Na časov- nem traku označimo celico, kjer se animacija konča, in rdeč kro- žec Svetovalca postavimo na sre- dino leve stranice trikotnika. Krog se obarva zeleno, kar pome- ni, da Svetovalec deluje. Krogec Svetovalca v prvi celici animacije pa se obarva rumeno. S tem smo določili, da se bo med animacijo zgornje levo oglišče kvadrata pre- slikalo v točko na sredini leve stranice trikotnika. Isti postopek naredimo še za zgornje desno oglišče in desno stranico triko- tnika. Del postopka prikazuje slika 4. Prva sličica prikazuje določanje prve točke Svetovalca na začetku animacije, druga določanje te točke v končnem stanju, tretja stanje, ko vklopimo drugo točko Svetovalca, in četrta obe posta- vljeni točki Svetovalca v konč- nem stanju animacije. Če želimo namig odstraniti, nanj kliknemo z desnim gum- bom miške, da se pojavi seznam ukazov, s katerimi odstranimo enega (Remove Hint) ali vse na- mige (Remove All Hints). Oblika besedila Zanimive učinke dobimo tudi z animacijo oblike besedila. Ker je besedilo v osnovi objekt, ga je treba najprej pretvoriti v grafični element (polnilo). To storimo z ukazom Modify Brake Apart, da besede razbijemo v po- samezne črke, nato še enkrat uporabimo isti ukaz in dobimo črke kot grafični element (polni- lo). V taki obliki ga lahko zelo poljubno spreminjamo (oblike posameznih črk, barvni prelivi čez besedilo itn.). Pomembno dejstvo je, da ga sedaj ne moremo več spreminjati z orodjem za tekst (recimo popravljati pravo- pisne napake). Ko je besedilo predstavljeno kot polnilo, lahko na njem naredimo opisano ani- macijo oblike. Prav tako lahko uporabimo Svetovalca, če želimo boljši nadzor nad potekom ani- macije. Prikaz je na spletni strani Grafičarja. Povzetek V tem članku smo spoznali še eno vrsto animacije z interpolaci- jo, to je animacijo oblike. Poka- zali smo, kako jo izvedemo, ka- kšna pravila moramo upoštevati, najpogostejše napake in kako jih odpravimo. Naučili smo se upo- rabljati zelo koristnega Svetoval- ca, s katerim nadzorujemo potek animacije. Na koncu smo pogle- dali še animacijo oblike besedila. Primeri, povezani s tem član- kom, so na spletni strani www.delo.si/graficar (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v rubriki oziroma oknu ARHIV/Graficar 2006/Grafičar 5/2006). Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani Tiskalnik (tudi) za preskusni tisk imagePRESS C1 skriva novi inovativni rešitvi: V-tonerin E-drum. Za konec si oglejmo še novost za zahtevnejše uporabnike grafič- ne stroke oziroma sodelujoče v produkciji umetniške grafike, to je 12-barvni tiskalnik iPF9000, z dvojno tiskalno glavo in kontro- lerjem, ki zagotavljata izjemno konkurenčno hitro produkcijo in visoko kakovost odtisa. Zaradi uporabe 12-barvne reprodukcije (MBK - mat črna, BK - črna, C, PC - foto cian, M, PM - foto magenta, Y, R, B, G, GY - siva, PGY - foto siva) in na novo ra- zvitih pigmentnih barv tiskalnik omogoča fleksibilno izbiro pa- pirja (v zvitkih): navadni papir, CAD, recikliran, svetleči, za pre- skusni tisk, sintetični papir, pla- kati, reprodukcije umetniških del in papirje za znake. Vgrajeno ima tudi visoko zmogljivo in izredno vzdržljivo rezilo za zago- tavljanje profesionalnega zaklju- čevanja. Spectacolor 06 je pustil vtis iz- jemno zanesljivega in perspektiv- nega razvoja opreme podjetja Canon, našteti produkti pa so le najzanimivejši del repertoarja. Več informacij o njihovih izdel- kih najdete na spletnih straneh www.canon.si www.tavija.si www.avtera.si Matic ŠTEFAN Širokoformatni tiskalnik iPF900 je namenjen tudi umetniški grafiki. 1 UVOD Papir je bil in je še vedno pri- marni nosilec informacij, čeprav ima le 0,01 % informacij, ki so zapisane na vseh sodobnih medi- jih. Na papirju so natisnjene predvsem tri poglavitne skupine informacij: knjige, periodične iz- daje (časopisi, revije, tedniki, oglasi ipd.) in dokumenti, ustvarjeni v pisarnah (izpisi in kopije). Med naštetimi skupina- mi obstajajo med svetovnimi na- rodi zanimive razlike v porabi natisnjenih informacij. Združe- ne države proizvedejo daleč naj- več pisarniških dokumentov, medtem ko Evropa natisne naj- več knjig in periodičnih izdaj. Preostali del sveta, predvsem Azija, pa porabi največ časopi- snega papirja. Torej bi lahko trdili, da digital- na doba koristno vpliva na papir- no industrijo. Z vsako novo tehnološko iznajdbo oziroma napredkom se obseg informacij nekajkrat po- množi in posledično se znatno poveča poraba papirja. Papir ostaja najprimernejši, cenovno najučinkovitejši in prevladujoči način pregledovanja ter shranje- vanja poplave številnih informa- cij. Pred več kot tremi desetletji so bili svetu predstavljeni osebni ra- čunalniki, elektronska pošta in splet. Vsi so imeli namen zmanj- šati porabo papirja. »Pisarne brez papirja« so še daleč od dejanske uresničitve, kajti npr. vse novo- dobne informacijske tehnologije (osebni računalniki, telefaksi, in- ternet ipd.) so zvišale porabo pa- pirja in obenem ustvarile odje- malce informacij, ki rutinsko ti- skajo na namiznih tiskalnih in- ternetne strani, elektronsko po- što in razna elektronska overjenja (rezervacijo hotela, letala, turi- stičnega aranžmaja in podobno). 2 PORABA PAPIRJA V razvijajočem se svetu (Azija in Afrika) je predvsem v letih 1980 in 1994, poraba papirja na- glo naraščala. Letna rast je bila več kot sedemodstotna. Toda povprečna letna poraba na osebo je še vedno le 15 kilogramov, kar kaže precejšno nerazvitost. V Združenih državah Amerike po- rabijo več kot 300 kilogramov, v Evropi pa več kot 160 kilogra- mov papirja na osebo letno. Po- drobnejši pregled porabe papirja v posameznih državah sveta je podan v preglednici 1. Predvide- na poraba papirja bo do leta 2010 zrasla za 50 odstotkov. Po- javi se vprašanje, kako in od kod bodo prihodnje potrebe po pa- pirju zadovoljene. Računajo, da bosta Severna Amerika in Evropa ohranili trenutno ravnovesje med potrebo in dobavo. Vendar Azija lahko doživi primanjkljaj v nabavi lesnih proizvodov, zlasti celulozne vlaknine in papirja. Največje zvišanje porabe papirja, čez 80 odsotkov, se pričakuje, da se bo pojavilo ravno v razvijajo- čih se deželah Vzhoda, kjer je po- treba po papirju gnana s hitrim naraščanjem dohodkov in števila prebivalstva. Primanjkljaje celu- loze in papirja bi lahko Azija re- ševala z večjo uporabo reciklira- nega papirja in lesnih ostankov (sliki 8 in 9). Da zadosti potre- bam, trenutno Azija letno uvozi 10 milijonov ton recikliranega papirja. Kot lahko razberemo iz pregle- dnice 1, je Finska, ki je v svetov- nem merilu vodilna na področju tehnologije priprave papirne su- spenzije, izdelave in dodelave (premazovanje, strojno glajenje in kalandriranje) papirja, obe- nem tudi daleč največja porabni- ca papirja, saj ga letno porabijo kar 321,78 kilograma na osebo. Finski sledijo Združene države PORABA PAPIRJA PAPIR V DOBI DIGITALNIH MEDIJEV PREGLEDNICA 1. Poraba papirja v državah sveta Država kg/os. Država kg/os. Država kg/os. Država kg/os. Afganistan 0,01 Etiopija 0,46 Kolumbija 23,88 Saudska Arabija 19,97 Albanija 6,28 Falklandsko otočje 52,33 Komorsko otočje 0,00 Senegal 2,89 Alžirija 7,08 Fidži 115,37 Kongo 0,51 Singapur 149,03 Andora 35,45 Filipini 18,53 Kostarika 78,70 Sirija 4,11 Angola 0,17 Finska 321,78 Kuba 8,17 Slovaška 140,05 Argentina 39,48 Francija 182,62 Kuvajt 23,37 Slovenija 141,43 Armenija 3,35 Francoska Gvineja 1,83 Laos 0,60 Srbija in Črna gora 29,54 Avstralija 169,46 Francoska Polinezija 9,59 Latvija 43,17 Španija 169,60 Avstrija 235,98 Gabon 4,29 Libanon 45,02 Srilanka 3,72 Azerbajdžan 18,84 Gambija 0,16 Liberija 0,12 Švedska 275,34 Bahami 20,17 Gana 2,17 Litva 38,02 Švica 212,69 Bahrajn 7,91 Gibraltar 6,22 Luksemburg 138,52 Tajska 30,80 Bangladeš 0,59 Grčija 85,19 Madagaskar 0,53 Tanzanija 0,87 Barbados 29,90 Grenada 0,03 Madžarska 61,98 Togo 0,63 Belgija 247,32 Grenlandija 10,46 Makedonija 26,05 Tonga 4,96 Belize 2,43 Guadeloupe 14,59 Malavi 0,32 Trinidad in Tobago 56,93 Belorusija 30,53 Gvatemala 24,46 Maldivi 3,60 Tunizija 19,18 Benin 0,62 Gvineja 0,47 Mali 0,26 Turčija 35,39 Bolgarija 35,03 Haiti 0,94 Malta 117,86 Uganda 0,22 Bolivija 5,23 Honduras 26,77 Maroko 8,34 Ukrajina 17,05 Bosna in Hercegovina 2,62 Hrvaška 111,17 Marshallovo otočje 0,69 Urugvaj 21,17 Bocvana 5,65 Indija 4,28 Martinique 13,59 Uzbekistan 0,72 Brazilija 42,04 Indonezija 22,61 Mehika 54,65 Velika Britanija 206,84 Britanski Deviški otoki 10,81 Irak 1,64 Mongolija 1,76 Venezuela 27,37 Burundi 0,03 Iran 8,02 Mozambik 0,03 Vietnam 6,51 Centralna afriška rep. 0,04 Irska 99,09 Namibija 7,75 Vzhodni Timor 0,17 Ciper 69,48 Islandija 112,23 Nemčija 219,47 Zambija 0,72 Cookovo otočje 0,00 Italija 204,01 Nepal 0,60 ZDA 307,54 Cad 0,07 Izrael 104,74 Nizozemska 239,37 Združeni arabski emirati 73,58 Češka republika 94,48 Jamajka 15,65 Norveška 155,96 Zimbabve 8,62 Cile 70,04 Japonska 249,66 Nova Zelandija 189,72 Poraba je izražena v kilo- gramih na osebo letno. Podatki veljajo za leto 2002. Danska 242,76 Jemen 2,82 Pakistan 8,88 D. L. R. Koreja 4,54 Jordanija 24,54 Panama 14,26 Dominika 6,42 Kajmanski otoki 20,05 Paragvaj 9,86 Dominikanska republika 36,21 Kambodža 2,17 Peru 10,60 Egipt 13,24 Kamerun 2,44 Poljska 66,80 Ekvador 15,20 Kanada 281,44 Portugalska 115,73 El Salvador 26,94 Kazahstan 4,98 Republika Koreja 172,16 Eritreja 0,23 Kenija 4,37 Romunija 17,00 Estonija 74,51 Kitajska 34,24 Ruska federacija 28,29 m 21